XV. lotnik.
lili»j»vsnkO!etrtok .jb 10. uri dopoldno. Sekopisi «<! nc vranjo. Nefrankovana ji»m» »o no spro-;rm»jo.
Con« listu *na8a ■ colo loto 4 krono, m pol loti 8 krom. :(,» m»nj promoino .j colo loto 8 krono, it pol l*'ta K 1'60. .U Nemčijo jo cona tulu 6 K, ta druge ieiele iivon Avstrije &.
Kok ipiieaprojoma ,Narodna Tilkama" • Clorici, ulica Vot-torini It. 0.
V Gorici, 21. ninir.i l!)07.
12. številka.
NaioČnirto in na-znenila s ji r c j o ni a upravnifitvo, Gorica SemoiiiJka ulica St. 1(1. Posamezno številko ai.‘ prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korcnjskem bregu (Riva Como) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pog< dbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: jfcvap Bajt v Gorici.
Tisk« »Narodna Tiskarna4* (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
liberalci v volivnem boju.
Krajno je označil sobotni „Slove-nec“ slovenske liberalen. Preperola stranka so, ki si ne npajo postaviti kandidatov več v svojem imenu, ampak so skrivajo za „neodvisno kmete". To kaže, da so blizu svojega poloma. „Slovenec“ pravi
o	teh ljudeh:
„Ob časn volivno borbe napenjajo politiške stranke vse sile; pokažejo se vsled toga vse prednosti, pa tudi vse napako njihove organizacije. Zanimivo je vse to opazovati za dušeBlovca in politika. Nam se gre v prvi vrsti za to, da si ogledamo, kako se izkuša braniti liberalizem na Slovenskem ; njegov nastop na politiSkem mejdanu nas pred vsem zu-nimlje. No, eno mu moramo pribiti že zdaj: junaštva ne kaže prav nič; medlo in klavrno nashpa, kot bi ga bilo sram samega sebe, kot bi šel za svojin lastnim pogrebom.
Na Št. jenskem so liberuici pridiio gibljejo; to se prnvi : par ce!;>kih dohtarjev se pelje vsako nedeljo ven na Bhode, to<Ja ti izleti so silno kurijozni. Nemogoče ti jr, od teh ljudi zvedeti, kaj pravzaprav hočejo, če jih primeš pri liberalni duši, ti vse uttije; govore vsakemu, kakor mu je všeč. Vsak količkaj pošten liberalec mora ta hinavski štajerski mišji lov zaničevati. Ti ljudje se upajo javno reči, da so proti svobodni šoli, proti razporoki, proti ločitvi cerkve cd države; sposobni so, da se zapišejo v tretji red... samo da bi dosegli zaželjene mandate. Eiino za to jim gre ! Narodna stranka je navadna lovska družba na mandate. Kot beli dan je to jasno iz njihovega postopanja. Spravili bi se s celim svetom, poklone bi delali duhovščini in škofa, pa ludi prvakom, samo, da bi jim dali nekaj mandatov. Stranka, ki se je ustanovila zgolj iz opozicijo proti prvakom in duhovščini, bi bila nsjrajso vrgla v kot vso bojno orožje, ko bi ji dali mandatov. Brez tramu, brez časti 1
L1STKK.
Oglejska bazilika in njen graditelj.
Spisal A. pl. TeufTonbacli. — Prevel A. R.
(Konec.)
S Poponom je dosegel patrijarhat skoraj največjo cerkveno in svetno oblast. Od 15. stoletja so vladali izključno patri-jarlii iz beneških rodbin, dokler ni svetna moč patrijarske stolice 1445 s patrijarhom Ljudevitom 111. Scaranibo-Mezzarotom prišla pod neomejeno oblast tedaj tako mogočnega leva Svetea Marka. V Vidmu vladajoči pa-trijarhi so vedno bolj izgubljali svoj ugled in postali cerkveni knezi brez vse moči. Izginila je slava in moč nekoč tako mogočnega patrijarhata, kojega fevdniki in dostojanstveniki so bili nekoč ponosen kralj Pfemysl Otokar II. iz Češkega in koroški in avstrijski vojvode. Avstrija je odvzela svoj k patrijarhatu spadajoči delež upravi pa-trijarhov in ga dala oskrbovati legatom rimske stolice, ki so bili na Dunaju pripoznani, a je obenem delala na to, da bi se popolnoma ločila od patrijarhov. Nesmrtni ce-
Na Goriškom so Gabrščeku ne gre j v prvi vreti za mandate, marveč za nje-g jvo tiskarno in trgovino. On potrebuje stranke; ker je v svoji preprostosti mislil, da bo liberalizem zmagal, se ga je oklenil. In zdaj ga ne moro opustiti, ker bi drugod nihče ne maral zanj. Zato jo treba nekaj strankarskega ropotanja. Rde. bo pa bral „S':čo“ in kdo bo insoriral v nji, če se je nihče več ne bi bal. In bal bi se jo ne, ko bi ne šarila s stranko. Upajmo, da pade Gabrščekovo krdelce s primorno častjo pri volitvah. Boste videli, kako so bo brž izpremenilo „Sočino“ vreme. Eno pa moramo Goriškim liberalcem priznavati: surovi so mnogo bolj od štajerskih in nekoliko manj hinavski. Nekoliko manj, govorimo, ker odkritih namenov tudi oni ne pokažejo. Eden je bil odkrit med njimi — dr. Tuma — in tega so postavili na hladno. Volivni boj na Goriškem se pač mora razmotrivati z religioznega in politiškega stališča; toda ne prodrl bi mu do jedra, kdor bi ga ne študiral tadi s trgovskega vidika.
Na Kranjskem, kjer žive očetjo štajerskim in goriškim libcralccm, je pi stvar ; še bolj žalostna. Vsi pravijo, da je Tavčar doigral, in vsi se tako obnašajo, da bi Trillerja tudi radi na lep način spravili od sebe. Sram jih jo odkritosti, ki sta jo ta dva že časih pokazala. A v svojem sramu so nerodni. Kar bi radi zakrili, jim po nerodnosti samo zleze na beli dan. V Ljubljani še kandidata nimajo. Dr. Tavčar javno zastopa načelo, da je najbolje, da ne nastavijo nikogar, češ, da en sam, tudi ko bi zmagal, ne bi na Dunaju prav nič mogel narediti. Po Notranjskem se pa trudi Arko v „Notranjcu“ z dokazom, dt\ Dekleva ni liberalen kandidat; z ovojem neodvisnega kandidata zakriva njegov politiški značaj. Pa kaj pomaga! Chttm in Novak se izdasta pri prvi best-di, ki jo izprfgovorita. Liberalni volivni boj na Kranjskem so vrši v znamenju razbitosti in notranje oslabelosti liberalne stranke. Otroci, ki imajo več korajže kot pameti, so ga vzeli v rnko in prvuki se jim bodo smejali, ko bedo tepeni, Mi tudi !•*
sarici Mariji Tereziji se imamo zahvaliti, da so konečno te namere dosegle svoj cilj. Papež Benedikt XIV. je 1751 odpravil oglejski patrijarhat in zato vstanovil popolnoma neodvisni nadškofiji Videm in Gorico. Slednja je dobila v grofu Mihaelu Attemsu, ki je bil cesarici zvesto vdan, izvrstnega nadškofa, ki je bil kos svoji težavni nalogi. Zato je dobil v priznanje svojih velikih zaslug 1766. od cesarice knežjo čast zase in za svoje naslednike.
Tudi drugi član iz rodu treffenskih grofov Ulrik II. je bil povišan do patrijarhske časti v Ogleju in je vladal izvrstno svojo deželo od 1161 do 1182. S Friderikom I. Rdečebradcem svojim sorodnikom je sodeloval pri njegovem pohodu v Gornjo Italijo, je bil vjet pri napadu na Gradež od Benečanov, a proti letnemu odkupilu obstoječem iz dvanajst velikih svinj in istotoliko velikih kruhov so ga Benečani izpustili. S svojo naklonjenostjo k papeževi stolici je postal apostolski legat in je pri znanem sestanku 1177 med imenovanim cesarjem in papežem Aleksandrom III. v Benetkah vspešno deloval na njuno sporazumljenje. V baziliki Svetega Marka je prevel papežev ginljiv nagovor na cesarja Rdečebradca in njegovo spremstvo,
Dva shoda na Vipavskem.
Včeraj sta se vršila na Vipavskem dva shoda. Eden pri „Rebku“, drugi v Rihrmbergu. Značilna sta za način, kako bijejo pri nas liberalci volilni boj. Laž
l	in obrekovanje, tulenje in žvižganje, to | je njih orožje, v tem njih moč. Za seboj imajo nezrelo ml&dino, razno mRgnpte in od njih odvisne ljudi. Ljudstvo pa jim obrača hrbet. To sta pokazala jušno včerajšnja shoda.
Volivni shod v Rihembergu.
Nad 360 zborovalcev I Dvorana ho-tola ,.Ličen" je bila nabito polna in tudi med vrati in zunaj v veži je bilo precej ljudi. Tu je bila zbrana večinoma liberalna banda, ki je prišla na shod, delat nemir. Rihemberžanom v čast pa bodi tu povedano, da jih ni bilo med kričači niti deset. Bili so večinoma tujci, iz Komna in celo iz Nabrež-ne to prišli, da delajo zg«-’o. A Ijuditvo je »eir.o nstedilo mir in red na shodu in kričači so morali obmolkniti in mirovali. Neki človek, po imenu Nemec, iz Nabrežine je pripeljal seboj par ljudi, med temi nekega Medica iz Ljubljano, ki pa jo je moral odkuriti. Bilo je navzočih še nekaj drugih veljakov, ki jih pa ne imenujemo, ker smo prepričani, da se ne strinjajo z nastopom svojih somišljenikov.
Shod je otvoril predsednik ,,SIogeM deželni poslanec dr. Gregorčič. Za predsednika (hoda je bil izvoljen župan Pavlica, ki je ob velikem navdušenju predstavil kandidata dr. Petra Laharnarja, ki jo tiikoj dobil besedo. Govoril jn:
Danes mi je prvikrat čast govoriti Vem. Od dema Bern bil večkrat poznan, naj kandidiram, a jez sem bil radi tega v veliki zadregi in sicer zalo, ker je posel držuvnega poslanca težaven, ker se mora ljudstvo zastopati vestno. (Odobravanje.) Sprejmem ta pose), to ljudstvo to zahteva od mene, a ne vsiljujtm se nikomur I (Odobravanje.) Pripravljen sem
Za svoje ugodno posredovanje pri tem važnem sestanku teh dveh največjih vladarjev tedajnega časa je dobil od cesarja priznanje svoje svetne oblasti nad Furlanijo, Istro in Kranjskim, katero je pozneje prešlo v posest Andechs-Merancev, in generalni vikarijat nad markami Treviso in Verona. Papež pa je z vspešnim posredovanjem pri patrijarhu Henriku (Dandolo) iz Gradeža dosegel, da se je prostovoljno za vedno podvrgel oglejski metropolitiji in sc popolnoma odrekel vsej oblasti nad istrskimi škofijami Trst, Koper, Poreč, Pulj, Pedena in Cittanova v prilog oglejskega patrijarhata. S to pogodbo je | mirnim potom končal ta za obe cerkvi škodljivi spor. Patrijarh Ulrik II. je imel tedaj popolno oblast nad šestimi istrskimi , in drugimi enajstimi k svoji patrijarhski stolici pripadajočimi škofijami Belluno, Ceneda, i Concordia, Como, Feltre. Mantua, Padova, ! Treviso, Trident, Verona in Vincenza.
Ta s svojim velikim prednikom tek- , mujoč patrijarh je umrl kot poslednji član svojega zaslužnega rodu in počiva kakor Popo pokopan v baziliki. Vse svoje premoženje je zapustil, kakor Popo svoje od starejšega brata ločeno posestvo ob Osojskem jezeru, patrijarhata.
vho svojo moči žrtvovati za ljudstvo. (Veliko odobravanje. Liberalci zunaj de-iHjo nemir, a energični nastop Rihenber-žanov napravi kmalu red.) Te nastope, ki so so vršili sedaj, si trezni možje, ruzlagajte sami, jaz o njih ne govorim! (Pritrjevanje.) Napadajo me, ne da bi jim bil dal za to kaj povoda. Rekli so, da imam vezane roke. (Klici: Kaj pa Štrekelj? Ali on nima vezanih rok?) Res je, vsi državni uradniki, razun sod-nijskih uradnikov, imamo vezane roke, imo odvisni od vlade. (Klici: Tako jel Tudi Štrekelj je odvisen I) J.tz pa sem prišel sem, da delam za Vas, no pa za vlado! (Veliko odobravanje), zato nočem vezanih rok! (Veliko odobravanje.) Kar sem izjavil že v Sežani, izjavljam danes tukaj pred vami še enkrat pod častno besedo, da stopim v pokoj, ako bom izvoljen. (Navdušeno odobravanje.) Živel bom ta mod ljudstvom, prihajal bcm med vas in sem prepričan, da mo bo v teku dveh let poznal osebno VBak izmed vas in jaz njega. (Odobravanje.) Moj program je program ljudstva! (Navdušeno odobravanje.) Vaše željo so mojo povelj«1, ne pa povelje vlnde ! (Odobravanje.) Nisem vladni kandidat (odobravanje), pa tudi nočem biti, (Gromovito odobravanje.) Kot kmetski sin bom ostal med ljudstvom, da izvem njegove potrebe. Kdor no živi med ljudstvom, ne more vedeti za njegove potrebe. Zagovarjal bom želje in potrebe ljudstva, ne pa želje vlt.de. (Odobravanje.) Nalo obsoja govornik one, ki zanašajo med nas prepir, nameslu da bi združeni delovali v blagor ljudstva. — Spoštujmo Ee med eebo. ! (Klici: Ne pa kričati in nemir delali na shodih.) Imamo sovražnike drngod, na jugu in severu, ki pravijo, da Slovenci nismo enakovredno ljudstvo. Jaz [a izjavljam, da smo mi Slovenci enakovredni z drugimi. Izjavi,am pa tudi, da jo naže ljudstvo verno in katoliško in da ee tudi jaz smatram za katoličana, ki hoče tudi kot tak umreti. (Veliko odobravanje.)
Danes se ni mogoče spuščati v ra-
Tako torej vidimo, kako vspešno sta ta dva cerkvena kne^a plemenitega rodu, v sorodu z uglednimi rodbinami iz sosednjih dežel in v večkratnim stikom z njihovimi vladarji, delovala za blagor in prid najstarejšega patrijarhata na svetu in prvo krščansko materno cerkev za Rimom. Veliki cerkveni učenik sv. Jeronim, ki je bil obiskal znamenitega nadškofa Kromatija oglejskega je imenoval to cerkev celo „zbor angeljev in bivališče svetnikov".
Spomin na velikega patrijarha Popona živi z burni zgodovini patrijarhata. Obenem pa govori k potomcem s svojim najznamenitejšim delom, s ponosno baziliko, ki še sedaj stoji, dasi je kakor vse zemljs'ko mnogo trpela v devetstoletnem svojem obstanku in je potrebna velikih poprav. A vendar lahko Še ostane za bodoče rodove kakor edini pomnik nekdajne oglejske velikosti, ako bo sedajnost, kakor se je to že s pomočjo naših cesarjev večkrat zgodilo, „z združenimi močmi" požrtovalno sodelovala na to, da se ohrani ta veličastna starokrščanska stavba na avstrijskih tleh.
zna drnga vprašanja. Naša skrb naj bo, da napredajemo v vsakem oziru. Vsak mora v svoji široki napredovati i n v tem smisla »mo tudi naprednjaki.
To jo pravi napredek, no p« kaj druzega. Slednjič So enkrat zugolavlju, da bo Sel z vso odločnostjo na delo za verno Blovonsko ljudstvo. (N^dušono odobravanje, gromoviti klici: Živijo Laharnar I)
Dr. D er in a s t i a jo kuzal na d i* sedanjo delovanje kandidutovo. Kit sin revnega kmeta soje sam s svojimi močmi izStudira' in je poznoje v državni službi na Krasu deloval tako dobro in ljudstva v korist, da ga je 13 občin izvolilo za svojoga častnega občana. Iz t«ga se vidi, da ga jo ljudstvo znalo coaiti, ker ima mož srcj za ljudstvo. Na sežan-ikom kolodvora jt dejal, ko so ga prišli pozdravit: „Ni8em prižel sem radi sebe, ampak radi tebe ljudstvo 1“ (Veliko odobravanje). V državnem zboru bodo na dnevnem redu važna vprašanja. Prepričan sem, da bo la mož svojo nalogo izvršil tako, da boBte čez 6 let, ko bo potekla doba državnega zbora, lahko rekli: To je bil poslancc, ne zase, ampak za nas I (Navdušeno odobravanje). Zatorej zakličimo: Bog živi našega kandidata dr. Petra Laharnarja ! (Viharni klici: Živijo Laharnar I)
Župnik S Iran car je govoril o važnosti volitev in o tem, zakaj naj volimo dr. Laharnarja. Bližajo se volitve, ki bodo važne posebno zu slovensko ljudstvo. Nobeno ljudstvo na Slovenskem pa ni bilo doslej toli zapostavljeno, ko ravno kraško in vipavsko. Duhovniki poznamo vaše težnje, ker živimo med vami. Ali naj bi bili brezbrižni Bedaj, ko nas kliče naša vest, potegovati se za vas in vam iti b svetom na roko I Zakaj se ogrevamo za dr. Laharnarja? Ali zato, ker bi s tem iskali zase kako korist? V imenu slovenske duhovščine zavračam tako sumničenje! V prihodnjem državnem zbora se ne bodo razpravljale naše zadeve. Po vsem svetu se bije boj o verskem in gospodarskem vprašanju. Prihodnji državni zbor bo sklepal o svobodi cerkve in ali ostane zakon neločljiv. Drugo vprašanje je, ali ostane v šoli križ, ali se proti vaši volji vpelje v šole brezverska vzgoja vaše [mladine. Tretjič hočejo ugrabiti, kakor na Francoskem cerkveno premoženje, da bi moral vsak sam vzdrževati službo božjo, kdor bi jo hotel imeti. Potem ko bi prišlo tako da-ieč, ko sedaj na Francoskem, bo zastonj zdihovati, češ, tega nismo hoteli. Potem bo prepozno. To je eno. Drugo pa je gospodarsko stališče. Rešem v tem oziru le: Poznam dr. Laharnarja dobro, ker sem bil 3 leta v slnžbi pod njim. Poznam ga, da je pripravljen dati vso svoje moči za ljudstvo iz ljubezni do njega. Laharnar more bili poslanec, ker pozna dobro razmere v Avstriji, ki ve, kam se je treba obrniti, da se kaj dobi za ljudstvo. Laharnar more biti poslanec, ki nima vezanih rok. Vezane roke imajo nižji uradnikj, ki morajo ubogati višje. (Klici: Kakor Štrekelj! Veliko odobravanje.) Hočete li takega poslanca? (Viharni klici: Ne maramo ga !) Laharnarja ni prignala sem želja po bogastvu, ampak ker bi rad živel med svojim ljudstvom in mu pomagal. Ne dobimo boljšega poslanca, ko dr. Petra Laharnarja I (Viharni živio-klici Laharnarju.) Sedaj Bte mu izkazali zaupanje. Zakličite pa 14. maja trikratni živio sebi s tem, da soglasno oddaste ■voje glasove za dr. Petra Laharnarl (Viharno, dolgo trajajoče odobravanje). Zupan Pavlica poživijo navzoče, naj se izrečejo za Laharnarja ali proti njemu. Zagromeli so po dvorani burni klici: Živijo naš kandidat Laharnarl Navdušenje je bilo veliko.
Dr. Laharnar se zahvali z* zaupanje. Ce me izvolite bom deloval v sporazumu z vami, ob vsakem važnejšem vprašanja, ki bi se obravnavalo, bi prihitel med vas, so posvetovat. Ce pa Vam se zdi, da je boljše, ako izvolite dragega, mu želim vsega uspeha! (Viharni klici: Nočemo drugega ! Vas hočemo !
Dr. D e r m a s t i n jep oživljal navzoče, naj izvrše vsi svojo volivno pravico. Vsi na volišče I Nihče naj ne ostane doma ! Da bomo na dan volitve lahko zaklicali: Bog živi novega poslanca dr. Laharnarja ! (Nepopisno navdušenje.)
Nalo se zahvali predsednik .Sloge" in njenemu predsedniku dr. Gregorčiču, ker je sklicala „Sloga“ shod in zaključuje s 3 kratnimi živijo klici na „Slogo“ in dr. Laharnarja sijajni in lepi shod. Ljudstvo se je razhajalo polno navdušenja. Pevski zbor g. PonižB pa je še ostal in zabaval ostale v gorenjih prostorih z iepim in ubranim petjem.
Liberalni volilni shod pri Rebku na Goričici.
Dr1 Treo kot liberalni ungolj varuh Je pripeljal kandidata Štrekolja. Volivcev je bilo zbranih okoli 200, najmanj 30 našo Blranke. Večinoma so bili volivci iz Dobravelj, 13rjo, nekaj iz Ajdovščino in Vrtovina. Iz domnčo občino le par radovednežev. Predsednikom je bil izvoljen trgovec Vrčon, podpredsednikom vrlovinski župan, zapisnikarjem učitelj Mermolja. Prodstavi se kandidat Štrekelj, M izjavi da se na prošnjo ljudstva žrtvuje. No bo več obetal kakor kar moro spolnit, doloval bo za bl»g)r krmta. Ko je končal, go navzoči zagnali krik Živijo Štrekelj, dol z Laharnarjem. Dr. Treo je govoril hinavsko ogorčeno zoper dr. Laharnarja. R.'kelj je da gi je kar zona oblila ko je zvedel o kandidaturi Lshar-narjevi, katerega kandidirajo duhovniki in vlada. Duhovščina bo zanj pridigala in celo molilu, vlada si želi dobrega policaja. Klerikalci bo poklicali dr. Laharnarju, ker nimajo mod seboj sposobnega moža. Berbnč ni nič naredil za uravnavo Vipave, Gregorčič tudi no. Ljudstvo potrebuje poslanca, ki se postavi proti vladi. Liberalno Ijabezcn je izrazil govornik s stavkom: Kdor nima pred vsem dragim svojo koristi prod očmi, je slab gospodar. Sploh je govoril Treo le o dr. Laharnarju, katerega osebno spoštuje.
Govoril je zopet Štrekelj, da ni vsemogočen, zato ne bo mogol vsega storiti. Prišel je na vabilo šempankega in takaj-šnih županov. (Šampaski župan pa ni niti volilec v tem okraja. Navzoča sta bila izmed Županov le vrtovinski in črniški. Ko bi ga bili domači župani povabili bi bili pripeljali s seboj cele kompanije ljudstva). UJitelj Mormolja je predlagal naj se izreče ogorčenje nad klerikalnimi časopisi, ki so obrekovali Streklja, in napravili poklon osebni častivrednosti La-harnarjevi. Dr. Treo pa je rekel da Laharnar sicer sleče vladno suknjo, vladne kožo pa po 26 letiiem službovanju no moro sleči. Mermolja priporoča kandidaturo Šlreklja, ki se sprejme z burnimi klici.
Na prašanje je li kdo zoper kandidaturo Štreklja se oglasi domači župnik Kosec. Kakor da zaslišijo samega vraga, zaženejo navzoči liberalci krik. Šele dr. Treo jo napravil mir. Kosec jo oporekal tema, da je naše časopisje osebno napadalo Štreklja in konstatiral, da je dr. Treo osebno napadal dr. Laharnarja, čemur je pozneje sam Treo potrdil, trdeč, da je treba udariti klin s klinom. V drž. zboru so ne obravnavajo le gospodarska vprašanja, ampak tudi verska in šolska Za tega kandidata pa no more biti, ker je pri stranki, ki s svojimi glasili spričuje, da je protiverska. Liberalni hrup ni pastil župniku dalje govoriti. Dr. Treo reagira na očitanje, da je njih stranka protiverska ... Štrekelj se tudi ogorčono zavaruje proti očitanju, daje brezverec, česar mu pa župnik ni očital. Ker je liberalno kričanje vedno veče, se župnik odpove besedi: Predsednik zuključi shod. Proti Laharnarju je govoril tudi znani galanter, bivši sežanski župan, Mohorčič, ki je trdil, da Laharnar ni znal druzega, kot zapirati krčme, prepovedovati semnje in aretirati nedolžne Nabrežince, ki so napadli Italijane ob umoru pok. cesarice. Sploh ga je slikal kot krutega uradnika. Končal je z verzom:
Ne strašijo nas ne vice, ne pekel;
Žirijo naš kandidat Štrekelj I
#
*	*
Tu se vidi,	kako	lažejo liberalci.
Vrgli so v svet vsakorstna očitanja brez dokazov. Osebno so na najpodlejši način napadali osebo dr. Laharnarja, medtem	ko na našem	shodu	ni nihče napadal	Štreklja. Njegovo	ime se je komaj
parkrat imenovalo. O progra;nu niso zinili	skoro nič. Ti	podli	napadi dokazu-
jejo, da liberalcem v resnici prede. Vo-lilci, spredite zanjko, ki jim bo 14. maja zadrgnila vrat I V boj za Laharnarja I
Dopisi.
Lokvi*. — (Kratek odgovor soc. da-mokratu g. Antonu Gruden pri Nemcih p. Trnovo).
III.
Vi, g. A. Gruden, žo vesto, da zmagajo socijalisti: to vsaj pravijo Vam demokratki prvaki; in Vi jim verujete, čeprav Vas samo slepč... Kakor v starem Kima: tudi tam so bogatini dajali ljudstvu „panes et circenses“ — vzbujali mu poželjivost. A gospodje so bili le nekateri ! Neomejena moč in tiranstvo na
eni strani, na drugi pa tlačanstvo in gro-zna beda — In taka bo menda tudi Vaša zmaga.... No, pu VI sto prepričani, da boste zmagali. Dobro; kako bo potom? Vi morebiti no voBte, kako bo ! Saj Vam tudi ni treba; dovolj, da verujete svojim voditeljem, kakor je rekel Bobel (I. 1892)' „Ni troha, da vsak soc. demokrat razuino naš program; dovolj, da ga le priznava 1“ Torej romate mogoče z glavo v Žaklju nasproti svoji „zmagiu in bodoči „zlati dobi?" Meni bo vsaj zdi, da je t*ko.. .. Pa rad bi še Vas prepričal — saj včasih ste mož, ki tadi kako zadeno — morebiti postanete še krščanski socijalec. . .
1. Recimo, da zmagate. Toda to se je večkrat zgodilo. 100 lot je žo, ka,- so ustanovljali francoski bmhlačniki (sans-culloti) socijalintično državo. Kako pa jo bilo takrat? Ali poznate zgodovino francoske revolucijo? Medsebojno klanje, rop, trinoštvo — to jo bil sad „neve državo1*.... In danes; če zmagate? —Bo prav tako..,. Toda jaz sploh ne verujem, da zmagate popolnem, čeprav Vam Vadi voditelji zopet in zopet obetajo „novo državo1' sreče in blaginje. Ža I. 1898 jo imola biti, pa je še ni I Vsako loto so slepili svoje uda-ne ovčico; a sami niso resno mislili. In nbogi „sodrugi“ so vendar verjeli in še verujejo, sicer bi jih ne imeli toliko 100.000 na svoji strani...
2. Kdaj bo sploh Vaša zmaga in „nova d.žava?“ Socijalisti sami tega ne vejo ... Neštetokrat bo že Bebol, Lieb-knecht, Singer oznanjali delavcem dan .rešitve11; a „novo države* še vedno ni I No, pa skušajo svoje »prerokovanje" prikriti s tem, da kritiknjojo vsako sedaj obstoječo ustanovo, da jim nobena postava ni prav. Kakšne nasvete so neki že dali soc. demokrati, ki bi koristni bili in za blagor ljudstva? Pravijo le: vse bolečine in reve in križi minejo v naši „bodoči državi" — in te je A in Ž de-mokraške abecede . ..
3. In danes, kako kaže Vaš zma-gomer? Nu Nemškem lež6 soc. demokrati zmagani na tleh in se tolažijo, dn so dobili vendar vendar voč glasov (I), in da šele pride zmaga ... Pa morda zmagate pri nas v Avstriji? Ej, tadi pri nas slabo kažejo politične šancel „Nova država" soc. demokratov je kukavičje gnezdo v oblakih — in Vaša .zmaga* v nedogledni megli.. . Zmagali bodo delavci in prišli do zasluženega plačila, ali ti delavci ne bodo — socijalni demokrati. ..
*
*	#
Tako jo torej, g. A.Graden, za danes končam! Omenim še, da ta „kratek odgovor11 ni naperjen proti Vaši osebi, ampak proti pognbnira naukom soj. demokratov: midva ostaneva vseeno prijatelja; obžalujem le, da nisva tudi enih mislij — da niste tudi Vi krščanski socijalec! Kot tak bi lahko Vi mnogo koristil sobi in svojim tovarišem — delavcem. Dal Bog, db se zediniva tadi v tem . ..
Pozdrav I
Anton Plesničar, župnik.
Darovi.
Za »Slovensko sirotiščcM : P. n. gg. Nekdo 1 K, Ivan Bizaj 20 v, Anton Medvešček 10 v, Karol Drmastja 80 v, dr. Ignac Kobal 1 K.
Bog stotero poplačaj 1
Novice.
Shod „Sloge“ sa vrši v nedeljo popolndne ob 3. nri pri Rebku. Predstavi se kandidat dr. Peter Laharnar.
Nekdaj iu sedaj.— Sobotna „S> ča“ na najpodlejši način napada kandidata dr. Petra Laharnarja. Vodoma zavija resnico in laže. Med drugim tadi trdi, da je bil ob priliki umora cesarice Elizabete „ludi dr. Laharnar med onimi, ki bo poskrbeli, da je pela palica po slovenskih hrbtih.“ To je osladna laž ! Takoj dragi dan po dogodka je namestništvo v Trstu vzelo Laharnarja kot okr. glavarju v Nabrežini vso oblast in zasledovanje Slovencev prevzelo samo. To je resnica 1 In resnica je tndi, da je postalo vsled tega razmerje med glavarjem Laharnarjem in nemško nacionalnim namestnikom Goessom tako napeto, da je to mnogo pripomoglo, da je pozneje Laharnar moral iti v daljno Bukovino, kamor gotovo ni šel rad. Ko je Libsrnar I. 1901 odšel
s Krasa, so nSoči** njegovi „grehiu morali vendar bili znani. A vkljub tomu je pisala dne 2. aprila I. 1901 Blodečo:
„Njeg. Velič. jo imenovalo okrajnega glavarja v Sežani g. dr. Petra Laharnarja dežolnovladnim svetnikom v Černovcih. Kakor tndi se veselimo povišanja svojoga rojaka, ki s i j e pridobil za Kras velikih zaslug in srca vseh Kraševcev, vendar so nam čudno zdi, da pošiljajo edinogu Slovoncav tujino, ko ta tako silno pomanjkujo sposobnih ara dnikov?“
Ako jo bil Laharnar tako zanič in tak tiran, kakor ga „Soča“ sedaj opisuje, zakaj je pa takrat tako pisala? Iz toga se vidi, koliko vere gre listu, ki bo zove „Soča“.
Kdo jc lagal? — Na liberalnem uhodn apri RebkaM je naglašal dr. Treo, kakor poroča „EJinost“, da narodno-naprfdna stranka ni nikakor protiverska ter jo na medklic glede rSoče" izjavil, da stranka ne odgovarja za pisavo „Sočeu, ker ni njen organ. — Jako lepo. Potemtakem uboga liberalna t>tranka niti svojega glasila nima. Pa glejto I Dne 14. februarja [letu 1907, ko je odhajal v Egipt, je priobčil Gabršček v „Soči“ članek, v katerem pravi: „Narodno-na-predna stranka na Goriškem ima na razpolago „Sočo“ in „PrimorcaHl Ima torej glasili, prav taki, kakoršni potrebuje in hoče.“ V istem članku Gabršček opatovani pravi: Mi no verujemo v Čadeže!
Sedaj jo vprašanje: Kdo je lagal? Ali dr. Treo, ali nj(gov politični šef Andrej G .brJček? Treo pravi, da „Soča“ ni glasilo stranko, Gabršček pravi, da je Kdo jo lagal?
Kdor hoče vedeti, kaj je konfuz-nost, naj bere četrtkovo „Sočo“ in njene neumne članke proti kandidata dr. Petra Laharnarja. Volivce roti na vse načine, naj ji verjamejo, da bo Štrekelj dober poslanec. Čo je v državni službi, nič ne dene. Dobi lahko dopust, kakor ga imajo drugi. Če so dragi lahko na Dunaju, bo tadi on. Kdor tega ne veruje, sploh ne pozna naših današnjih potreb. Z veliko vnemo zopet na drugi strani prepričuje vse one, ki ji še kaj verujejo, da bo Laharnar slab poslanec. Kdor ne tega veruje, „sploh ne pozna naših današnjih potreb“. nSoča" da le blekne, pa je vse res. Nadalje pravi o Laharnarja: „Če bi vstopil v pokoj, bi redili davkoplačevalci vladi na ljubo uradnika, ki je še sposoben za uradniško delo, pa počiva, da služi vladi v državnem zbora proti ljudstvu”. K tema par opazk ! „Soča“ pravi, da gre Štrekelj lahko na dopust. Prav 1 Državni zbor normalno zboruje vsako leto najmanj 6—7 mesecev; kadar pa ni državnega zbora, zborujejo deželni zbori, ki zborujejo skupaj tudi gotovo 2—3 mesece. Le o najhujši vročini po leti so parlamentarne počitnice. Ves ta čas bi. bil torej Štrekelj na dopustu, bi vlekel svojo plačo in poleg vsega tega še aranžirali Zato prav mirno spremenimo „Sočin“ stavek tako-le : „Ce dobi Stre-kelj dopuBt, bi redili davkoplačevalci Ga-brščekovi kliki na ljabo uradnika Štreklja, da počiva in slaži liberalcem v državnem zboru !* Seveda pri vsem bi pa Štrekelj kot subalterni državni uradnik VBeeno bil odvisen od vlade. — Drugače je z Laharnarjem. Če gre on v pokoj, potem dobi le penzijo, ki mu gre po postavi za 23 letno službovanje, sicer je popolnoma samostojen. Kolikor stavkov v „Soči“, toliko neumnosti. Štrekelj bo pač lahko obupno vzkliknil brbljavi „So-či“: „Mein Kind, blamier mich nichtl*
Kranjski Garzarolli agitator goričkih „unprednjakov“. — Pivški magnat Garzarolli je predz. torek v Sežani razhajajočim se udeležnikom volilnega shoda drnštva .Sloge" hotel s krikom „živio Štrekelj!“ dokazati, kako nepremagljiva pomoč prihaja iz kranjskih
Senožeč ..neodvisnemu" kandidata, če tudi ces. kralj, nižjeuradno potovalnemu učitelju. Oni Slovenci, ki so pred 40 leti obiskovali tak. gimnazij, se čudijo kako je pričel nokdanji učenec prvih dveh a—razredov, ki jo bil vpisan za Laha, ki je občeval le z Lahi, ki je Slovencem vestno prikrival znanje slovenskega jezika kako jo začel nekdanji Lahonček Garzarolli med slovonsko agitatorje! Mi si tega ne moremo drugače tolmačiti, kakor da jo dobričina Garzarolli napravil na semnju dobro kupčijo, si povekčal veselje in zadovoljnost s kozarčkom pristnega kračkega terana ter tako poln veselega humorja, zagledavči žalostne obraze s „S!oginegau Bhoda prihajajočih Šlrnkljevcev, začutil potrebo „žalostno tolažili*. No, če so internRcijonalni veseljaki alla Garzarolli navdučujojo za Štrekljevo kandidaturo, potem mora biti ta zares slovonsko-na-rodna I
Liberalni kandidatje. — Govori se, da bo v gorički okolici kandidiral dr. Treo. V gorah pa bodo liberalci postavili Hud. Konjedica. — Od droge strani pa čujemo, da misli dr. Treo kandidirati v gorah.
Volilna dolžnost iu dež. zbori. Gornjeavstrijski deželni zbor je sprejel volilno dolžnost. Ravno tako moravski deželni zbor in soinogrački.
češki škofje v voli vnem boju. — Cečki škofje, na čelu jim kardinal Skrbensky, so izdali skupni pastirski list, kjer poživljajo volivce, naj glasujejo le za take može, ki bodo odločno nastopili proti svobodni Šoli in za svetost zakona.
Ouečcščevanje praznikov. — Pišejo nam : Na praznik sv. Jožefa so delavci in vozniki opravljali svoja dela pri dozidovanju Zultioni-jeve hiše v More-lijevi ulici, kakor druge dneve v tednu. Žalostno 1
— Javno predavanje bo v nedeljo popoludne ob 3l/2 uri (po blagoslovu) v šolski dvorana v Sovodnjah. Predaval bo g. dr. Ant. Brecelj, zdravnik v Gorici o vplivu alkohola na človeško z d ra vj e s p o s e b n i ra o z i-rom na mladino. Vstop je prost obojemu spolu.
— Velik požar. — V noči od petka na soboto je nastal požar v vasi Bodrež pri Kanalu, ki je vuičil 6 hlevov in eno hišo Antona Vidiča. Zgorelo je tudi šeat goved in tri prašiči. Drugi po-gorelci so: Miha Drašček, Ivan Drašček, Minko in Pečenko. Vsi so bili zavarovani.
— V vodnjak padla. — Včeraj popoludne je šla 20 letna Marija Puntar iz Kontovela po vodo k vodnjaka, ki se nahaja pod kontovelskim pokopališčem. Ko je zajemala iz vodnjaka vodo, se je v omotici prevrnila v vodnjak in je v njem tadi utonila.
— Kdaj stopi v veljavo nova obrtna novela? — Obrtna novela je bila sankcionirana in razglašena dne 16. februarja 1907. Novela stopi v veljavo dne 16. avgusta 1907 — le določijo o obligatnih izkušnjah učencev stopi v veljavo še le čez leto dnij. Kar se tiče dokaza sposobnosti v trgovini, zavzemajo izjemno stališče kronovini Galicija in Bukovina. Trgovinski minister bo določil, kdaj stopijo v veljavo za te dve deželi določila o dokaza sposobnosti. Na dokaz sposobnosti je zdaj vezana cela vrsta obrlov, kakor podobarji, barvarji, izdelovalci umetnih cvetlic, konjski mesarji, mlinarji itd. Termin 16. avgust 1907 velja tudi za trgovce s čevlji, moškimi, ženskimi in otroškimi oblekami. Vsi kon-fekcionarji, ki so začeli svojo obrt po 1. januarju 1907, nimajo pravice jemati mero, od 16. avgusta 1907, pa sploh nimajo konfekcionarji pravici za popravljena. —
— Zavarovanje zasebnih uradnikov. — Kakor so nam poroča, je mi-nisterstvo za notranje posle že pričelo izvrševati zakon z dne 16. decembra 1906 št. 1., iz leta 1907 glede na zavarovanja zasebnih uradnikov in nekaterih javnih uslužbencev. Ministerstvo hoče najpreju določiti obseg zavarovanja, to je, kdo mora biti zavavovan. V to svrho je vlada
stopila v dogovor s trgovinskimi in obrtniškimi zbornicami, s strokovnimi društvi poljedelcev, indnstrijcev, trgovcev uslužbencev, z notarskimi, zdravniškimi in odvetniškimi zbornicami itd. Opozarjamo društva in posameznike, ki hočejo v smislu novega zakona biti zavarovani, da vpošljejo svoje izjavo deželni vladi najpozueje do 1. junija t I.
— Morski pes ob dalmatinski obali. — V luki jev. Jurija blizu Senja so pred kratkim opazili velikanskega morskega psa, dolgega približno 5 metrov. Ribiči so poizkušali ga ujeti, a jim jo ušel.
— Lokvurski župnik odgovarja na nelokvarski dopis z Lokvij v »Primorcu" štev. 10 tako-le: 1. na čast Lok-varjem bodi pribito: dopisnik ni nobeden Lokvar. 2. pravemu dopisnika pa, ki jo splošno znan, bodi na tem mestu izrečeno pomilovanje, da je postal zagovorniic nekih plosavk; obenem se mn priporoči v študij evangelij sv. Jan. X., XV., XX. (21-23) in XXI. (16-17).
— Kneza jo povila v soboto popoldne (16. I. m.) mlada kneginja na devinskem grada. Presrečni „papa“ lovi rad marčno solnce po Dvvinn. Krstit bode prevzvišeni knez-nadškof goriški.
— Vabilo na redni občui zbor »Hranilnice in posojilnice v Oseku" reg. zidrugo z neomejeno zavezo, ki se vrši dnn 7. aprila 1907 ob 3‘/2. uri pop. v župnišču s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva za
1. upravno leto 1906. 2. Potrjenje računskega sklepu za leto 1906. 3. Pre-č.tanje revezijskega zapisnika. 4 Volitev načehtva in nadzorstva. 6. S učajnosti.
Odbor.
— C. kr. finančno ministerstvo je dovolilo od 1. januarja 1907 plačevanje odredbin, pristojbin, osebne dohodnine, plačarino in prihodnine tudi pri poštnih uradih, kot poštno hranil-ničnih uradih s položnico na čekovni račun davčnega urada imenovanega v dotičnern plačilnem naloga. Ako davkoplačevalec biva v mostu, kjer ima sedež dotična davkarija se ne more plačati s položnico, nego se izvršuje plačevanje neposredno pri davkariji. Tako dobo od 1 zdaj naprej priloženi dotičnemu plačilnemu naloga za plačanje gori omen-jonih pristojbin in davkov kakor tudi opominjalnicam položnice v števila rokov za plačanje. Plačanje s položnico na-domestujo pobotnico davčnega urada. Davkariji bo pa v sledečih slučajih izročila pobotnico: 1. Ako stranka to zahteva. V tem slučaju treba, da stranka prilepi na hrbtu položnice znamko odgovarjajočo dopisnici ali zalepki, Jkakor želi imeti pobotnico odprto ali zaprto.
2. Ako bo znesek vplačan na poštno-hranilničnem uradu ne zaračuna na način označen od stranke. V tem slučaju se bo izdala pobotnica po dopisnici, katera je podvržena poštnini. Prejemnice se morajo uporabiti samo za plačila od davkarije označene na samej prijemnici. Da se olajša zaračnnjanje na davkariji treba naznaniti na hrbtu prejemnice št. dotičnega plačilnega naloga in dotične cpominjaluice. Ako se dovoli prodajalcem zuamk prodajo prejemnic se bodo prodajale po 2 v. Da se žadosti morebitnim vprašanjem straak bode prejelo vsako županstvo nekoliko prejemnic za davkarije, katero sedeža je pristojna občina. Se omonja, da dopisnice navedene z odlokom ministerstva od dne 2, novembra 1900 št. 191 d. ž. so še vedno veljavne za plačevanje davkov in da so te dopisnice dobijo pri prodajalcih poštnih
znamk, ali pri poštnih ali poštno hra-nilničnih uradih. O tem se obvešča županstvo z nalogom naj ta odlok razglasi med Občinarje.
— Uvrstitev davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobarino. — Finančni minister določil je v smislu § 12 odstavek 7 zakona od 26. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 dan 1. junija 1907 kot čus, do katerega se je smeti pri uvrstitvi davčnih zavezancev v davčne razrede za občo pridobarino v svrho sestave družbenih kontingentov za 6. pri -rodbeno dobo 1908/1909 ozirati na prirastke in odpadke davku podvrženih podjetjij in opravil.
One davčne zavezance ki želo enotno obdačonje podrnžnih zavodov skupno z glavnim podjetjem, opozarja se na določbo § 37 odstavek 4 navedenega zakona, po katerem je take prošnje podati rsaj šont mesecev pred pričetkom dotične priredbene dobe pri finančni do-žolni oblasti.
Kadar so nahajajo zavodi, ki jih je enotno obdačiti v raznih deželnih oblasti upravičena, da Bprejema prošnje.
— Na znanje. — Že več časa naznanjajo se na prav vsiljiv način ne le v raznih časopisih, temveč tudi v koledarjih po leknrniku Josipa Schneider v Režici nu Ogrskem napravljena zdravila „Granatkapseln“, »Antebeten" zoper pi-jančljivost in ..Sintalkapseln", kakor tudi v lokarnici pri apostoljih v Budimpešti napravljeno zdravilo »Halapis Tuberiu"
Kralj, ogrsko ministerstvo za notranje stvari je naznanilo semkaj so spisom z dne 2. svečana t. I. št. 92295 VII b. ex 1906, da ni vzelo na znanju prodaje istih preparatov.
Ker ti predmetje tudi pri o. kr. mi-nisterstvu za notranje stvari niso bili prijavljeni za pripustitev in ker ni znano, kako so sestavljeni, smatrati jih je tajnimi zdravili, kojih prodaja je prepovedana po veljajočih predpisih.
To se naznanja istemu nadzorstvu v lastno in v nalično obvestitev sočlan ov gremija.
Listnica uredništva: Prosimo gg. dopisnike potrpljenje I
Glasovi s Krasa.
O našem shodu v Sežani laže „Soča“, da jo bilo lo kakih 300 ljudi, med torni 30 duhovnov, 30 dragih, vsi ostali pa da so bili liberalci. Vsi oni, ki so bili na shodu in so videli, kako veličastno se jo vršil, so priča, da jo vse res,Jkar srni porolali o shodu. Navdušenje je bilo za Lihtrnarja uprav velikansko. To jo, kar liberalce boli in zato bi to neprijetnost radi sami sebi zatajili. Le goljufajte se I
Liberalni shod v Komnu. — Shod je bil po blagoslova v „Vinarskem društvu". Navzočih je bilo do 300 ljudi,
, povečini od blagoslova vračajočih se. Iz okolice iu dragih sosednih vasi je bilo opaziti le zaupnike Štrekljeve stranke. Shodu je predsedoval komenski podžupan Švara. Štrekolj je bral s papirja o delovanja v deželnem zboru. Iz njegovih besedi bi bilo razumeti, da sta edino on in njegov prijatelj dr. Treo delala v gor. dež. zboru. („Jaz in moj prijatelj dr. Treo“, pravil je Štrekelj, dr. Treo pa je pravil: „Jaz in moj prijatelj Štrekelj".) Tako Bta določila ona dva v drž. zboru, lepo svoto kronic za Kras, a drugi poslanci so bili proti, češ, da se mora razdeliti ta svota na celo gor. deželo. Obljubil pa je, tudi, da se bode potegoval v državnem zboru (!) še bolj za pravice Kraševcev. (1) Dr. Treo je povzdigoval Štreklja in rekel, da bi ne
Goriški Slovenci!
0 dnevnih dogodkih ste najhitreje in najbolje poučeni po dnevniku
„SL0VENEC“.
..SLOVENEC" je najboljši slovenski dnevniki ..SLOVENEC" ima poleg velezanimivih novic vedno tudi najzanimivejše podlistke.
..SLOVENEC" se prodaja v Gorici: l*. Krebelj, trafikant v Kapucinski ulici. J. Scbvvarz, trafikant v Šolski ulici. Iv. llouiinski, trafikant rlva ( orno. C. Kodrič, trafikant via Teatro. Ter. Leban, trak. pri ljudskem vrtu. T. Marek .d rž. kolodvor. Schelzer jui. kolodvor.
o
HH
..Krojaška zadruga"
Gorica
Via Signori h. štev. 7 skladišče štev. 6
Povodom pričete spomladanske sezone dovoljujemo si Vašemu blagorodja udano naznanili, da so nam došle že
vse
z:
Ul
cč
zadnje novosti
modnega blaga,
z: o
hd
2    ——
rt
\/> kakor: volno, zcplijr, per-
^ kale, batiste in razno (lru-
E2 go blago.
(L
Dovoljujemo se Vas radi O tega prositi, da nas o polre-^ bi gotovo počastite z Vašim
UJ
□
O
cenjenim obiskom in si ogledate vse naše v velikanski izberi v zalogi se nahajajoče novosti, ali pa blagovolite naročiti vzorce katerogakoli bla-Zj ga, kojc Vam pošljemo rado-ij! voljno franko na dom, da se sami prepričate o naši zares — bogati zalogi in izberi.
I « I
Obenem opozarjamo, da so cene
v/>
cč
>
zelo nizke,
>vo
^ ker smo nakupili pre<l po-co višanjem cen.
^ Nadejaje se blagohotnega vpoštevanja naše prošnje, se že v naprej zahvaljujemo z O odločnim spoštovanjem VU
udani
CD
Teodor Hribar.
UJ
lilo r™v> lik«' W Kfhro»ci q’ ‘i’'•fiU za lako sposobnega (! !) im ž-«-rtov .ičina marveč dnli glasove ln;cn dr. L*lnmarin ki ga jo poMavilh klerikalna slranlci>. Tu se mr>t, ni mogel 't“č vzdrJovsti, l> r je pcčil po dnhovSčini, ki hoCo vidno komendiraii — „farSki pr.il“, kal.' r v prejirjih stoletjih. {Pri li prilki jo napadel tudi g. iupnU.a Kosiča. K bklepu je pcu.vhl dr. Treo nnv/.oii\ ki ho pripravljeni glasovati za Šlrfklj», naj dvignejo rde! To f:i ni bilo fckernj kaj fteli. Med 300 radovedneži jo bilo namreč n nego nednletnin žrnplt in maofo n ših si mišljen*kov.
Naprednjaki bodo gotovo Slf li tu li to in podi!', da ro bili sami vneli Šlrekf Ijrv i prit tuši r.n tlicdu t> r bodo g< teto pnveiaii Slevilo redovednttžev po svoji navadi, kakor bi jili gledali.* s c -vrkšalnim bteklom. Privoščimo jun I K;.ka jo retnica pekažo 14. majal Nikdo naj rc no ustraši I Glas komenskega župana in podžupana volja ravno toliko kakor glae najnbožnejšfga kmeta!
Živijo Štrekelj iu pcnie-rr.nčel — Ni ati gospod GabršOek Drej-fo zastonj v Aleksandrijo — kakor uto poročali — i mpak piineeel jo aeboj prr-cej odpustkov, to je pomeranč. Na abeda v Rihembergu jo to krasno južno sad,n pridno delil med šolsko mladino gospod Nemec iz Nabrežine, izvrševalni organ ,Narodno napredne". Za vsako pomc-rančo je moral šolski narnSčaj zavpili trikrat g„Ž;vijo Štrekeljker ni dovolj ssmo pomtTuiua I Gospod Nemec! Zadnji kmet. Oakar Gabršček, ki nam gu jo vsilila „Nti6dno napredna" kot (joultuic* nam Goričanom, dovelj svedoči, da seda sedanji njih kmet kandidat Štrekelj nič ne velja ! Takih in enakih kmetov nas Bog obvari I
Kdo kandidira — Štreklja? Liberalci povzdigujejo Štreklja v deveto nebo. — No, lo ni nič čudnega ob volitvah, ko vsaka stranka hvali svoje kandidate kot cigan konja. —Ali neka meja dostojnosti bi mogla biti tudi v tem. — N^, naši liberalci ravno ti ga 110 poznajo. — „Soči-‘ in „Ediuosti“ se vsi smejejo, kdor poina Štreklja osebno. — Ti ljudje pa znajo „farbatiu.
Štrekelj itr:a samo eno dobro lastnost, da je Kraševec. — Ali etem ni še rečeno, da je sposoben resno zastopati koristi Kraševcev v parlftmentn. Ne! To sposobnost mu odrekajo vsi, ki ga po-znajo. Kraševci bi se saino osmešili, ako bi poslali tega moža kot svojegt zastopniku na Dunaj.
Za Štreklja delajo na vso kriplje.— Pa kdo? Njegovi norodniki, oiji in daljni. — ln teh ni malo in tudi vplivni so še marsikje. Sorodstvo in poznanstvo vzdržuje Štrekljevo kandidaturo, ljud tvo v resnici, ako bi se no balo nekaterih ns-dutih mogočnežev, bi obrnilo Lijzelu hrbet in bi reklo:
Mi Kraševci praVmo tako :
Nam Lojze poslanil ne bo,—
ZhIo Kraševe1, na nogo ! Vrzite raz tilnik jarem nekaterih ošabnežev, ki Vani hočejo ošiliti neljubega in nesposobnega kandidata. Olloino stopile) ra noge in glasujte dne 14. n aja za pravega svojega kandidata drt. Pelra L'imen r-j a !
Kras — brez zastopstvu.—
Računa se, da pride v pp hodnjt državni zbor 2?! !'ii 24 slovenskih po,.'aacf — V.-*i ti boiio isb g<» verskega prepričanja in narodnega duha; ker so pa sorodni elementi radi družijo v eno skupino, bodo vsi slovenski poslanci vstopili v slovansko zvezo", ki ho gotovo najmočnejši in najuplivnejši slovenski klub.
Kaj pa Štrekelj? Ta prisega na liberalno zastavo, ki jo slovenskemu ljudstva neizmerno škodovala, — tu hoče brezversko šilo in razporoko, toroj to, kar mora vsak pravi Slovenec z studom zavreči. — Takemu moAu no bi bilo prostora v ^slovanski zvezi". — Komu pa bi se priklopil ? O-dal bi sam, brez zaveznikov, torej — „divjak“.
Kdor pa p iznn le ed daleč parlamentarno življenje, ve, da fo .divjnki" brezpomembni — in Kras bi bil potemtakem brez — zastopstva.
Pa Štrekelj vžr kot protiverski in v h o c i j R1 n o m oziru neizkušeni mož, ne more biti kandidat toli zanemarjenega Krasa. — Kras potrebuje celega moža, ki spoštuje verske nazore .“lorenekrga Ijadstva in pozna potrebe niromašoega Krasa. — Tak mož pa je edino dr. Peter Laharnar. — Njemu so vr&ta nunih ministerstev na stežaj odprta, med tem, ko Štiekelj ne bi znal niti za kljuko prijeti. — Pravih kraških sinov kandidat: dr. Peter Laharnar 1
Krašovec.
Iz Volčjega grada! — Komenski generalštab liberalno stranke živahno agit ra za Štreklja zato, ker je liberalec. Ali nuj tudi mi Volčjegrajci Kremo v boj za Štreklja? Ne! Zakaj ne? Vsiljujejo ga nekateri Komenci. Kaj imamo pričakovati od njih? Hudi na-nprotniki so naše samostojne šole. Ne-privoščijo Volčjegradu in Toraažcvici po enorazrednico zaradi častihlepja, da se bo marveč r Komnu zidala nova fiest-razrednu Sola. In ne samo to, še nekaj drugega jo zakar jim labko obrnemo hrbot. Ko tmo, i malo izjemo, nastopili pri zadnjih rtrželnozborskih volitvah proti Štreklja, no Komenci po Bvoji zmagi (tega se še vsak Volojegrajec dobro spominja) z nami norce brili glede šole. Ko je komensko učiteljsko osobje — bi at — sklicalo očete na razgovor gledo ustanovitve šolske kuhinje, je od učiteljstva Štrekeljev brat, ko jo g. Vinko Metlikovec iz Volčjegagrada povdarjal, dn Volčjegrajci kaj takega ne dovolijo nikdar, temveč da fo bodo vatrajno do konca borili za samostalno šolo, izgovarjal tele besede : „Da, Volejegrajci ste pe in kakor vidim, se še boste borili za svojo šolo, n mesto te boste dobili „b r c o !“
Ti popisani dogodki naj vam stopijo predrBgi sovaščani, pred oči in spoznali boste, da imam prav. Zato pa volimo raji drugega, ki nam bo bolj naklonjen in ta naj bo: d r. P e t e r Laharnar!
Eden, ki se dobro teklih časov.
spominja pre-
Loterijske številke.
10. marca.
Trst..................23	14	45	35	77
Line................. 16	64	25	64	32
ZAHVALA.
0 priliki nen.idoniestne izgube naše ljubljene matere, oziroma tašče, tele in sestre
Terezije Budin roj. Saunih
zahvaljujemo tem polom vse našo prijatelje in znance za obilo vdeležbo pri pogrebu ter za izkazana nam sožalja. Posebno zahvaljujemo preč. duhovščino in domači pev-
ski zbor.
ŽALUJOČ! OSTALI.
DORNBERčrZALOŠČE, dne 13. marca 1907.
Gorica
črevljarski izvedenec
ulica Raštel 32 — Gorica
Zaloga vsakovrstnih ere vi jev m odrasle ln otroke. Sprejema naročila tudi z dežele lil jih pošiljam po pošti. Cene brez konkurence.
?,Centralna posojilnica4
registrovana zadruga v gorici, ulica Vetturini št. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907
na menice po 6°|0, na vhnjižbo po 5'|2°|0
Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
Radi oddaje zidanja novega kaplanišča pri Sv. Luciji na Mostu bode 3. aprila 1907 v župnišču pri Sv. Luciji na Mostu
zmanjševalna dražba,
in sicer ob 10. uri predpoldne; do tiste ure se bodo tudi sprejemate pismene ponudbe. Dolične načrte, troškovnik in stavbene pogoje si vsak lahko ogleda v župnišču pri Sv. Luciji na Mostu.
Stavbena dela so proračunjena:
1.	Kopanje temelja z	zasipom.............. 38-18	K
2.	Zidarsko delo ..................................6245*96	„
3.	Tesarsko delo ............................... 1363*19	„
4.	Kamnoseško delo	........................... 124'—	„
5.	Mizarsko delo ................................. 2936*53	„
6.	Razne stvari......................... 1535*23	„
7.	Neprevideni troški.................... •	»	•	122 43	,,
Skupaj	.	12365 52	„
Ako se	pa odbije znesek za	les	in korce .	.	.	.	.	200*—	„
znaša skupni merodajni znesek .......................... 12165*52	,,
Vsak ponudnik mora vložiti 5% varščine; ponudnik, kateremu se bo oddalo delo, mora v osmih dneh po podelitvi popolnih varščino na 10%.
Stavbeni odbor si pridrži pravico razna dela oddati enemu ponudniku ali pa posameznim. Tudi ni vezan oddati dela najcenejšemu ponudniku.
PRI SV. LUCIJI NA MOSTU, dne 13. marca 1907.
FARMI ODBOR.
pr\ fiaiboliše stiskalnice za vino
in OLIKE so naše stishalnice „HERHUL“
mjnoTojieit« in najboljSsRa sostava i dvojnim innopretrk-anim prit iskalom; tajaro6eno najboljfiu delovanje, ki prekaša vso drnce htiskalnike ; hidraviltaa stiskalnica, najboljlu auto. uiatifue pateuto- C U D U fl N I fl“ kl do,Iuj°i0 ?n!® »mn* »kropilnic« flU I f n U II IH od sebe, ne da bl jih bilo troha goniti. 1’iugi, mlini t» grozdje, sadjo in oljko. He>l»kalnico za gr«zdj‘}. Vinogradski plugi. Sa&ilnica *a ■adjo iu drugo vogotalne, liv-ijenako in mineralne pridolke. titittkalnico za hoiio, slamo itd. na roko. Mlatilnice za ilto. i čistilnic«.*, roiiutalnice. Slamoreznico, rn(ni mlini za iito t razni velikosti in vai drugi »troji za poljedelstvo. Itdolaje in prodaja z jamstvom kot pogubnost najnoToj«, izborne iz-« kubone, kot najboljfte pripo-znane in odlikovane sestavi
Ph. Wlayfart l Bg
Stiskalnica za Tino.
tovarna za poljedelske in fin* ske stroje DV na DUNAJU, II. Tahorstrasse it. 71.
lotumat. ikropilniea.
Odlikovani v vseh drlavah sveti z nad M!) zlatimi in srebrnimi kolajnami. Onik s podobami in mnoiroltcvilna pohvalna pisma. - RazprodajaleI
J