DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-78 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio J-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto V. - Štev. 19 Trst - Gorica 11. maja 1951 Izhaja vsak petek Dve pojasnili Pad naslovom »Važno je tisto, kar nas združuje!« je »Primorski dnevnik« z dne 6. t. m. odgovoril na uvodnik naše zadnje številke, ki je bil posvečen Osvobodilni fronti. V njegovih izvajanjih sta pa dve netočnosti, ki ju moramo popraviti. Prvič, ugotavljamo, da nismo nikjer »peli slave Osvobodilni fronti«, v komunističnem smislu, ki je dovedla do vsem znanih žalostnih posledic. Izrekli pa smo priznanje vsem tistim visokim po-Kitivnim vrednotam, ki so prišle do izraza v navdušenju in požrtvovalnosti, s katero se je naš narod vrgel na delo in v boj za uresničenje svobodoljubnih načel, ki jih je osvobodilno gibanje javno poudarjalo. Naše priznanje torej ne velja temu, kar je Fronta delala in napravila, temveč temu, kar bi morala napraviti in doseči, ako bi ostala zvesta svojemu pisanemu programih, in narodnemu hotenju. Razlika je bistvena! »Demokracija« ni s tem prav nič izpremenila svojega dosedanjega stališča, saj je že v svoji prvi številki leta 1947 napisala: »Ko je leta 1941 napočil oni veliki dan odprte osvobodilne borbe, to se vsi primorski Slovenci v dobri veri oklenili Osvobodilne fronte in se z njo borili za svobodo in odrešenje. Osvobodilni borbi smo žrtvovali svoje sinove, svoje domove, žrtvovali smo zanjo. vse. Bili smo prepričani, da nam bo osvobodilna borba uresničila naše stoletne težnje po političnem odrešenju in nam prinesla svobodo in mir po strašnem viHarju. Borbo smio iz-vojevali, ali zmagi je sledilo bridko razočaranje. V Osvobodilni fronti na Primorskem se je polastila moči peščica zunaj zrastlih oseb, ki niso poznale našega življenja in trpljenja. One so potisnile ob stran vse domače ljudi, ki se niso uklonili nadvladi ene same stranke. In z nasiljem in ustrahovanjem, ki ga naše ljudstvo poprej ni poznalo, razen s fašistične stxa-ni, so se dokopali do odločilnih mest in oblasti v vsem našem javnem življenju. Ljudem pa pravijo da je to ljudska oblast.« Svoje takratne obtožbe smo torej samo ponovili. Prav iste ljudi smo še enkrat pozvali, naj se vendar umaknejo z mest, na katera ne spadajo. In tega svojega poziva nimamo namena preklicati. Ne spadamo med tiste, ki izpreminjajc svojo politiko iz dneva v dan! Kar naj poizkusi »Primorski dnevnik« ponatisniti to, kar je napisal o »Demokraciji« pred štirimi leti, tako kot smo ponatisnili mi, kar je takrat napisala »Demokracija« c Osvobodilni fronti, pa bomo kaj hitro videli, kdo je dosleden! Drugič, ni res, da smo izjavili, »da komunisti nimajo nič skupnega z Osvobodilno fronto«. Ne moremo si predstavljati, kako je mogel pisec članka v »Primorskem dnevniku« priti do takega zaključka, ko je bil vendar ves naš uvodnik ena sama obtožba proti komunistom, ki so idejo Osvobodilne fronte zlorabili in jo izkoristili v svoje namene. Ce so delali vse to so pač morali imeti opravka z O-svobodilno fronto, in to še kakšnega! Saj je prav njihova krivda, da ne moremo proslavljati Osvobodilne fronte kot take in njenega dela, temveč slavimo samo tiste žrtve in napore, ki so bili vneseni v Osvobodilno fronto iz narodnih in svobodoljubnih namenov, ne pa za komunistične smotre. Tudi za nas ni razveseljivo, toda vkljub temu resnično, da izkazujemo lahko svoje spoštovanje samo plemenitosti nagibov in dejanj onih, ki so bili prav za prav zapeljani in izigrani ne pa onih, ki so Osvobodilno fron to vodili in organizirali zlorabe njenih namenov v svoje sebične strankarske svrhe. S tem ne prihajamo v nobeno nasprotje z zgodovino, ki je s svojimi dokazi vsa na naši strani. Komunisti so res bili v prvih vrstah Osvobodilne fronte, toda prav zato nosijo polno odgovornost za vse kar so iz Osvobodilne fronte napravili! Daleč smo od tega, da bi jim to kratili. Stvarnost sama najlepše dokazuje, kako so uresničili vse tisto, kar so v letih osvobodilne borbe na debelo obljubljali! Prej so Primorci bežali iz Italije v Jugoslavijo, kjer je bila svoboda, pod komunistično oblastjo pa se doga ja narobe! Kaj žalostno izpričevalo... Toliko smo bili dolžni člankarju »Primorskega dnevnika« v pojasnilo. Pri tem pa moramo poudariti da nas je vsekakor prijetno presenetil trezen ton njegovega pisanja. To je pomemben korak naprej v našem slovenskem tržaškem po- Obletnica premirja Zahod: nedočakani mir - Vzhod: šest let trpljenja - Odgovornost Kremlja Letos smo praznovali šesto obletnico, odkar so na evropskem bojišču utihnili topovi armad druge svetovne vojne. Pred šestimi leti je na ta dan po 1 et ih vojnega hrupa znova zavladala tišina, ki jo je prekinilo navdušenje nad doseženo svobodo, nad koncem vojnih grozot, izgub in žrtev. Ponekod pa je pomenil ta dan samo začetek novega trpljenja. Pričela je za mnoge evropske narode pot v neizvest-nost. V slednjo skupino spada tudi naš narod. Obenem z obletnicami premirja obhajajo namreč Slovenci spomin na dneve, ko se je pretakala preko slovenskih meja reka beguncev, k? je iskala zatočišče pri narodih, ki so od nekdaj predstavljali žarišče svobode in demokracije. Navdušenje onih, ki so verovali, da je od miru do premirja samo kratka, zgolj formalna pot, se jr izkazalo kot preuranjeno, neumestno in po svojih končnih posledicah naravnost usodno. Leta 1945 je bilo zaključeno premirje, toda miru še do danes nismo dočakali. Nasprotno: mir se celo vedno bolj oddaljuje. Visoki politiki ao prisiljeni izjavljati, da bomo srečni, ako bo vse končalo samo pri kakih desetih letih mednarodne napetosti, ne pa v novi vojni. Kje je krivda? Na to vprašanje odgovarjajo dejstva z veliko večjo točnostjo kakor pa vsa demagogija. Ko so svobodni narodi ob koncu svetovne vojne demobilizirali, je, Sovjetska zveza obdržala in v nekaterih pogledih celo povečala svoje oborožene sile. Medtem ko sc svobodni narodi izpraznili sko.ro vsa prej zasedena področja, ko so državam, s katerimi so sklenjene mirovne pogodbe, kakor .tudi onim. ki se nahajajo pod njihovo vojaško upravo, dopustili popolno svobodo političnega življenja, so Sovjeti grobo prekršili vse v teku druge svetovne vojne prevzete obveze. Področja, ki so prišla pod njihov vojaški škorenj, so izpremenili v pravo kolonijalno posest. Tako so prisilili sovjetska taktika, vojašk^ priprave, neprestana sovražna propaganda in odkrit napad sil z njihovega področja lanskega junija na Južno Korejo, vse svobodoljubne države, da so pričele, čeprav nerade, skrbeti za lastno obrambo. Na atlantskem področju je dvanajst držav atlantske pogodbe sklenilo, da ustanovijo skupno silo in se nadalje sporazumelo, da bo Zahodna Nemčija — če bo sama tako želela — imela pravico in priložnost, da .se jim pridruži ter da sodeluje pri lastni obrambi. To se je zgodilo mnogo mesecev za tem, ko so sovjetski zastopniki v Vzhodni Nemčiji ustanovili vojaško s-ilo, tako imenovano »policijo«. To se je zgodilo po brezkončnih poizkusih za sklenitev avstrijske mirovne pogodbe in po neuspešnih pripravah za sklenitev nemške dn japonske mirovne pogodbe. Vsi napori za dosego resničnega miru so se razbijali ob sovjetski trdovratnosti in nepopustljivosti, izhajajoči iz neprikrite komunistične težnje za svetovnim gospod-stvom. Problem krivde je torej več kakor jasen. Kremeljski mogotci so odgovorni, da doživljamo šesto obletnico premirja brez miru, brez mirovnih pogodb, v polnem jeku oboroževalnih naporov, ki naj svobodo o-hranijo vsaj tam, do koder še ni segla sovjetska oblast. Toda tragedija premirja ni omejena samo na nedočakani mir. Poraz nemških armad, nesrečne medvojne pogodbe, posebno one v Teheranu in Jalti, so dovolile sovjetskemu polipu, da je stisnil v svoj smrtonosni objem veliko šte-vilo vzhodnoevropskih narodov :n držav, ki so pričakovali, da jim bo, konec svetovne vojne omogočil svobodno in samostojno srečno živ ljenje. Med vsemi temi narodi vpije do neba primer Poljske, a prav nič ne zaostaja žalostna usoda Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Jugoslavije itd. Do narodov vseh teh držav, ki so bili izraziti privrženci zahodnih kulturnih izročil, ima Zahod velik dolg. Ta bo moral biti plačan, ako želi Zahod samemu sebi dobro in ako noče še drugič pokazati tako velikega nerazumevanja za stvarnost, kakor ga je pokazal v tistih pomladanskih in poletnih mesecih leta 1945. Posledice tega nerazumevanja so ga sicer doslej prizadele samo posredno, toda če napravi i-sto napako še drugič, potem se mu zna zgoditi, da bo doživljal na mesu svojih lastnih sonarodnjakov to, kar so doživljali borci proti komunizmu, med njimi tudi 15.000 Slovencev, ki so jih predstavniki Za- hoda izročili rdečim krvnikom v neusmiljeno likvidacijo. Zato pozdravljamo vse one ukrepe in pokrete, zaenkrat še neuradnega značaja, ki nakazujejo, da se zahodni narodi zavedajo usodne povezanosti vsega sveta v odločilni borbi proti tiranijam. Delovanje križarskega pohoda za svobodo se ne ustavlja pred železnim zastorom. Prav tako se jutri tudi svoboda ne bo smela ustaviti na tej meji. Njena luč mora zasvetiti s svojim svetim plamenom povsod tam, kjer jo trenutno sile teme preganjajo. Za vzhodnoevropske narode bo šele ta dan pravo premirje, šele takrat bo končana njihova tragedija, v kateri predstavlja fašizem in nacizem prvo, komunizem pa drugo dejanje. Ob obletnicah zaključka druge svetovne vojne ne sme svoboden svet tega nikdar izpregledati! Mednarodna in visoke politika cene Letos bodo važne državne volitve v Veliki Britaniji in Franciji. V Italiji bodo občinske volitve, ki. bodo pokazale sedanjo moč komunistične stranke. Državne volitve pripravljajo v Zahodni Nemčiji. Pri vseh teh volitvah pa imajo odločilno vlogo visoki življenjski stroški. Splošno povišanje cen je neizogibno združeno s širokopoteznim oboroževanjem. To je zelo pomembno, ker postajajo na ta način visoke cene je samo notranja, temveč tudi Mednarodna zadeva, ki je velike važnosti. Demonstracije in stavke proti naraščajočim cenam, predvsem pri živilih, so izbruhnile v Italiji in Franciji in v tako oddaljenih predelih kot sta Iran in Španija. V britanski laburistični stranki je nastal razkol glede vprašanja življenjske ravni in obrambnega programa. Odstop ministra za de- lo Bevana ni razdvojil stranke v toliki meri, -kot je on pričakovat, in vlada je izjavila, da njegov pro-. test ne bo vplival na oborožitveni načrt. Odgovorni laburistični voditelji se dobro zavedajo, da bo potreba po oboroževanju znižala življenjsko raven in socialne ugodnosti, ki so jih obljubili ljudstvu. Tega se zavedajo tudi ljudje sami, posebno pa pripadniki saromašnej-ših rodov, ki prenašajo znižanje življenjske ravni težje od bogatih. Na splošno je navada, da se kaže na Združene države kot glavnega krivca teh težav. Pravijo, dy sta ameriška inflacionistična politika in ameriško kopičenje surovin kriva, da je oboroževanje drugih narodov dražje in da imajo manj sredstev za izdelavo ali kupovanje bistveno važnih potrošnih dobrin. Vendar pa moramo pogledati tudi drugo plat kolajne. Ameriški napori, da bi povečali storilnost in vzporedili mala evropska narodna gospodarstva, so edinstven primer, da hoče en narod s pospeševanjem njihovega gospodarskega dviga sam pomagati na noge svojim tekmovalcem. Poleg tega prevzemajo v atlantskem obrambnem sporazumu Združene države na svoje rame del oboroževalnih stroškov, ki jih niti najbogatejša država ne more sama prevzeti. Zato je logično, da morajo biti v takem zavezništvi} surovine prav tako sorazmerno po-r|ts£eljene kot orožje. Združene države, kf se' nikdar' niso ižflgnile prevzeti pošten delež skupnih bremen občestva svobodnih narodov, bodo storile vse, kar je v njihovi moči, da pride do pravične razdelitve surovin. V ta namen pa so potrebne organizacijske izpopolnitve severnoatlantskega sporazuma, ki so že v teku. Tako bodo obrekovalci Združenih držav, ki nika- kor ne marajo priznati dejanske ameriške širokogrudnosti, tudi v tem važnem vprašanju porazdeljevanja surovin doživeli enak poraz, kakor so ga doživeli v vprašanju stroškov oborožitve, kjer so prevzele Združene države več kot sorazmeren del. Svobodni narodi bodo pa uvideli, da ni nižanje življenjske ravni posledica sebičnosti one velesile, ki jih podpira, temveč posledica nasilnih oblastnikov, ki postavljajo svoje sosede pred nevarnost napada. Del svojega blagostanja moramo trenutno žrtvovati zato, da si lahko ohranimo svobodo, svoj pravni red in človečanske pravice! Upamo, da 'bodo volivni izidi v tekočem letu pokazali, da so narodi pravilno doumeli nujnost izbire, pred katero se nahajajo. Proi maj praznih komunističnih neuspelimi Poslanico poljskemu narodu Predsednik Truman je naslovil poljskemu narodu za 160. obletnico poljske ustave, katero praznujejo Poljaki 3. maja, posebno poslanico, ki jo je objavilo ameriško zunanje ministrstvo. Poslanica se glasi: »Veseli me, da lahko počastim 160. obletnico poljske ustave, litičnem življenju. S tem se je od strani »Primorskega dnevnika« prav za prav odstopilo od starega monopolističnega stališča, ki ga je čas prehitel. Priznava se možnost različnih političnih nazorov, ne da h' se jim kričalo, da so zločinski ir izdajalski, kakor je sicer to bila še pred nedavnim navada babičev-skih glasil, kadar so obravnavala naše gibanje. Tudi mi nimamo namena izzivati prepir zaradi prepira. Toda pred volitvami smo in zato se bomo prihodnjič povrnili na problem Babičeve komunistične skupine v našem javnem življenju in prav gotovo ne bo naša krivda, če bodo naši zaključki, vkljub vsej svoji stvarnosti in objektivnosti, najbolj težki in zanjo neprijetni. * * * sprejete 3. maja 1791. Več kot poldrugo stoletje so Poljaki v suženjstvu in svobodi praznovali 3. maj kot simbol svojega neupogljivega boja za človečanske pravice in svojega neukrotljivega odpora proti tujemu zatiranju. Ustava z dne 3. maja pa ima za Amerikance še poseben pomen, ker jo je junaško branil proti tujim napadalcem Ta-deusz Kosciusko, ki je hkrati junak naše lastne vojne za neodvisnost. Mislim, da je primerno, če ob tem tradicionalnem poljskem prazniku spomnim na začetne besede poljske narodne himne: »Se ni umrla Poljska, dokler mi živimo.« Tak duh ne more nikdar umreti!« Petdesetletnica cestne železnice V preteklem mescu so v Londonu proslavili 50-letnico prve električne cestne železnice. Promet na [londonski cestni železnici so pričeli 1. 1901 s 50 vozovi. Električni cestni železnici je nasprotoval »Key Observa>tory«, ki je mislil, da bo tresenje tramvajskih voz ogrožalo njihove naprave. Uradni podatki kažejo, da se je udeležilo prvomajskega sprevoda, ki so ga komunisti priredili po newyorških ulicah, samo 6.500 lju. di, medtem ko je drugih 13.000 o-stalo ob cestah in gledalo sprevod. Opaziti je bilo, da so mnogi gledalci bolj grajali kot pa odobrava- li to komunistično prireditev. Letos je bilo v sprevodu 5.000 manj ljudi kot lansko leto. Ta peščica je v velikem nasprotju z veliko udeležbo Newyorčanov na nedeljski proslavi »Dneva vdanosti«. Cenijo, da je korakalo po cestah 150 tisoč ljudi, več sto tisoč pa jih je pozdravljalo sprevod. Časopisna poročila iz tujine pravijo, da so v takih mestih, ki so pod nadzorstvom komunistične policije, kot na primer v Sangaju in Pragi, velike množice poslušale govore rdečih oblastnikov. V svobodnih prestolnicah, kot so Pariz, London in Rim, so bila komunistična zborovanja manjša, demonstracije pa' so priredile tudi komunistom nasprotne organizacije. Komunistično zborovanje v Londonu, katerega so že vnaprej razkričan kot veliko demonstracijo, je doživelo — kot poročajo listi popoln polom. V Tokiu so se ponesrečili vsi napori japonskih komunistov, da bi spremenili prvomajsko proslavo v protest proti vrhovnemu zavezniškemu poveljniku, generalu R.idgway-u, ker glavni svet delavskih sindikatov ni podprl tega komunističnega načrta. Radijski poročevalec in vodilni ameriški časnikar, Erwin Canham. je po radiu dejal, da so bila za pr- vi maj v Združenih državah važna naslednja dejstva: Prvič, da je bilo tako malo komunistov in gledalcev v New Yor-ku, in drugič, da so sploh mogli napraviti prireditev. »Nobene protikomunistične manifestacije ni bi- lo v sovjetski prestolnici ali v prestolnici kake podložniške države — je poudaril Canham. To nam je v slavo, da dovolimo tako skromni manjšini prirejati proslave. Je pa tudi zelo modro, kajti bolje je, da se ta vr&ta zla javno pokaže, koi pa da bi ga še nadalje tiščali v podzemlje.« Uelih padec komunistov pri volitvah v Zahodni Ne ičiji Po delnih izidih nedeljskih volitev na Spodnjem Saškem v Zahodni Nemčiji posnemamo naslednje podatke, ki zgovorno pričajo o padcu komunistov in levičarskih katoličanov: Socialni demokratje vodijo s 615.368 glasovi; združeni krščanski demokratje in nemški nacionalisti so dobili 430.537 glasov, liberalci 183.900, socialisti 182.958, begunski blok 273.987, levičarski katoličani 12.238 in komunisti 33.326 glasov. Podatki zadevajo 50 od 95 votivnih sedežev, vendar se končni izidi po splošnem mnenju ne bodo bistveno spremenili glede razmerja sil. Slovita ameriška četrta divizija odhaja v Evropo Pred kratkim so objavili, da bo četrta ameriška pehotna divizija, ki je zdaj v garniziji v Fort Ben-ningu v Georgiji, odšla kot prva skupina novih ameriških čet v Evropo po določilih Atlantske •> brambne pogodbe. Divizija se s tem vrača na pozorišče mnogih zmag. Divizija, ki prihaja na pomoč evropskim članicam Atlantske pogodbe, je ista divizija, ki se je pred sedmimi leti, kot ena od prvih divizij, izkrcala v Normandiji in odlično sodelovala v tej odločilni fazi d;ruge svetovne vojne. Četrta pehotna divizija je sestavljena iz treh najstarejših In najodličnejših pehotnih polkov armade Združenih držav. Predsedniške volitve v fivstriji Dokončni izidi nedeljskih predsedniških volitev v Avstriji so naslednji: Katoliška ljudska stranka je dobila 1,725.659 glasov, socialistična 1,682.728, neodvisna novonacistična stranka 662.559, komunistična pa 220.012 glasov. Ker niso dosegli kandidati posameznih strank določenih 50 odst. glasov, bodo ožje volitve 27. maja, V ožje volitve prideta samo kandidata obeh najmočnejših strank, in sicer Heinrich Gleissner za ljudsko stranko, Theodor Koerner pa za socialiste. Zmaga v ožjih volitvah je odvi-Iz ta-mošnjih kamnolomov 'prihaja 70 odst. vsega marmorja, toi ga porabijo za javne in zasebne zgradbe v Ameriki. V Proctorju je vse zgrajeno iz marmorja: mostovi, hišni .temelji m celo pločniki. Mesarski vajenec seka meso na marmorni plošči in kmetje hranijo surovo maslo, jajca in mleko na marmornatih policah, ki vpijajo vlago, kakor gobe. Dolgo je trajalo, preden se je prebivalstvo države Wermont zavedlo tega geološkega bogastva, ki ga že milijone let krijejo njegovi griči. Nastalo je po mineralni iz-premembi ogromne množine školjk in drugih živalic, ki so prekrile dno nekdanjega morja. Kozmični potres v eni prvih zemeljskih dob je osušil morje, strahotni pritisk -usedajočih se zemeljskih plasti pa je zdrobil in strdil naslago živalskih lupin. Prootorski marmor so začeli izkoriščati šele v dobi ameriške revolucije. Z njim so gradili kamine. Z živalskimi vpregami pa velikih skladov niso mogli daleč prevažati in šele z nastankom železnic so lahko .zaceli nahajališča industrijsko izkoriščati. To industrijsko izkoriščanje pa je nekoliko čudno, ker se kljub današnjemu mehaničnemu napredku poslužuje načinov pridobivanja, ki se nič preveč ne ločijo od načinov, katerih so se posluževali v starih časih. V Proctorju — kakor povsod — namreč žagajo marmor Iz stene z dolgimi jeklenimi rezili, ki se počasi, dan in noč zažirajo v skalo, katero posipajo z mokrim peskom. Kosi marmorja, ki jih pridobe na ta način, so brezoblični in hrapavi. Treba je izkušene roke, da jih zgladi, obreže, zreže na manjše kose in oblikuje. Oglejmo si od blizu delo teh strokovnjakov. Med tistimi, ki glade izžagane marmorne plošče, je Poljak Stanley Taranovich, ki že ’.o let dela v Proctorju. Taranovich si marmorni sklad, ki ima podolgovato obliko, najprej natančno o-gleda in oceni njegovo trdnost ter žile, nato pa ga počasi zgladi -z vrtečo se železno okroglo ploščo, ki drsi po s peskom posuti marmorni površini. Ko je sklad zglajen, se ga loti Francis Clark z drugimi mladimi delavci, ki ga • razrežejo RICHARD WILCOX na predpisane dolžine. Pri »tem upo rabljajo cirkularko z diamantnimi zobmi. Ce so namenjene plošče za tlak ali stene, jim je treba dati le še lesk, kar pa ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Za to je treba pravih umetnikov. Tak je Francoz Kadar pa je treba vdol.bs.ti v marmor ornamentne okraske, se spravi na delo Frank Hebla, ki se včasih kar po ves dan sklanja nad marmorno ploščo, ne da bi dvignil glave in jo jedka z vedno močnej7 Šimi kislinami, dokler se končno ne posluži še železne kisline. Roke ZA REZANJE MARMORNIH PLOSC SLUZI KROŽNA JEKLENA ZAGA Z DIAMANTNIMI ZOBMI Roch Choquetite, ki mrmraje sam pri sebi besede, katerih izven njegove stroke nihče ne »razume, skrbno lošči popolne zrnčaste in barvne kombinacije, dokler ne dosežejo zaželjenega leska. ima že vse rjave od kislin, s katerimi ima opravka in ki mu polže po temni gumasti delovni obleki. Toda ko bi ga videli, kako srečno se nasmehne, kadar je delo končano! Pravi aristokrati in elita med proctorskimi kamnarji pa so kamnoseki, ki klešejo stebre, podstavke za spomenike in sklade monumentalnih oblik. Prvi med njimi pa je Andrea Baccei, ki opravlja to delo že po družinski tradiciji. Vsi njegovi predniki so bili' kamnoseki in sam je prispel v Prodor zato, da bi lahko nadaljeval to de- lo. Leta 1900, ko je začel delati, je bilo .teže kakor danes, kajti vse delo je bilo treba opraviti z roko, z dletom in kladivom, medtem kot uporabljajo danes orodje na pogon s stisnjenim zrakom. Toda kaj b: tudi najboljše mehanično orodje tistemu, kdor ne zna »gledati v notranjost marmorja« in odkriti njegove najlepše podobe? Baccei zna to. Kristalčke kalcijevega karbonata zna razklati na tak način, da sijejo z najboljšim odbojem svetlobe. V tem je skrivnost, zakaj se nam ,zdi marmor klasičnih kipov tako mehaik in živ. Ves Proctor se sveti v tem lesku. Beli pločniki mesteca razširjajo jasno svetlobo in v vsa mestna poslopja je vgrajeno toliko marmorja, da slovi mestece po vsej deželi. Najbolj pa uživa nad tem sam Baccei. Ko se vrača z dela, se rad u-stavi pred kakšno marmornato ploščo na pločniku in si ogleduje njeno modro ožilje, ali pa presoja u-činek marmornatih zidov kakšne hiše. Izpred svojega doma pa občuduje ostre oblike daljnih marmornih gričev, ki obkrožajo mestece. Zdaj lomijo in obdelujejo v proctorskih kamnolomih 3000 ton marmorja, ki bo krasil palačo Združenih narodov. To ima dober pomen za bodočnost Združenih narodov, kajti Proctor nudi krasen vzgled sožitja med ljudmi najrazličnejših -narodnosti, ki pa živijo in delajo v najlepši slogi. Poučni nasveti tistim, ki nameravajo v Ameriko (Iz pisma izseljenca) Nastop gojencev glasbene šole SPM » . . . Moji kovčegi so prišli v Ba-gnoli šele danes in precej poškodovani. »Baul« je imel veliko vdr-tino in razpoko; poleg tega pa je bil še ves odgrnjen. Pri zabojih je manjkala po ena žabica, ki je odletela, ena pa je bila tako razbita, da smo jo morali s silo odtrgati. Pri IRO sem protestiral in zahteval, naj se pobrigajo, da bodo italijanske železnice delale s prtljago malo lepše. Po vsem, kar sem tukaj videl in doživel, svetujem vsem, ki se odpravljajo na pot, to-le: 1) Odpošljite pravočasno prtljago iz Trsta! Pot iz Trsta do Bagno- 1 i j a traja lahko tudi 5 dni. Ce zamudite carinski pregled, morate čakati na naslednji transport. 2) V Bagnoli pridite takrat, ko ste poklicani, in ne čakajte v Trstu. 3) Kdor potuje, v USA, sme vzeti s seboj do 150 kg prtljage v finem ali več kosih (»bauli«, zaboji kovčegi) in sme poleg tega imeti še po en ročni kovčeg in prav nič več Otudi aktovke ne). Ena roka mora biti prosta. Pa ni povsod tako. Kdor gre n. pr. v Kanado, mora imeti prtljago le v enem kosu in seveda še po en kos ročne prtljage. 4) Nihče naj ne kupuje »baulov«. Kdor kupi »baul«, vrže denar skozi okno in si povrhu vsega še pokvari robo. Prtljago namreč pre-menjajo najmanj desetkrat in nanjo nič ne pazijo. To je razumljivo, saj je v enem transportu par tisoč ljudi. 5) Edino, kar drži, je les. In sicer deska. Vezana plošča ne drž} nič. Deske naj imajo pero in utor, da ne gre dež skoz. Se boljši je lesen zaboj, ki je prevlečen z juto, ta pa pobarvana z oljno barvo, in Javni nastop gojencev, ki je bil napovedan za 12. t. m., bo na splošno željo sodelujočih gojencev preložen na torek, dne 22. t. m. To spremembo utemeljuje vodstvo 'Glasbene šole s tem, da omogoči udeležbo vsem tistim sodelujočim gojencem srednješolcem, ki imajo v dneh od 12. - 14. t. m. majniški šolski izlet. Na ta način je podana možnost udeležbe pri glasbenem nastopu, ki bo 22. t. m., tudi onim dijakom, ki ne obiskujejo Glasbene šole in bi radi prisluhnili izvedbam svojih sošolcev, ki bodo na- MARMORNO PLOSCO ZGLADE NAJPREJ Z OKROGLO ZELEZ-NO PLOSCO, KI SE VRTI VZPOREDNO PO PLOSCI, KATERO POSUJEJO Z VLAŽNIM PESKOM stopili. Torek, dne 22. t. m., bo ob 20.30 uri v Auditoriju Zavezniške vojaške uprave v ul. Teatro Romano pravi mladinski glasbeni praznik naše tukajšnje mladine, kakršnega nismo imeli v Trstu vse od takrat, ko je šiloma moralo prenehati uspešno delovanje nekdanje tržaške Glasbene matice v »Narodnem domu«. Po tej dobi se nam bo prvič predstavila večja skupina 14 nadebudnih violinskih gojencev, ki se sistematično vežbajo v skupni igri že sedaj, da bodo po preteku 5 do 6' let marljivega in vztrajnega dela lahko postavili trdni temelj našemu lastnemu orkestralnemu telesu. Storjen je s (tem velik korak naprej in zato daje baš ta pojav tej produkciji praz-nično obeležje ne le simbolično, temveč dejansko. Da je naša mladina v splošnem glasbeno nadarjena, so dokazali že lanski nastopi. Presenetljive iuspe'he smo opazi- li že pri začetnikih, prvoletmikih, ki so nam nudili jasno sliko smotrnega instrumentalnega pouka, slonečega .na podlagi sodobnih glasbeno pedagoških dognanj. To je zasluga tihega, neumornega dela učnega o-sebja. ki temeljito obvlada svojo stroko in seje žlahtno seme iz svoje neizčrpne zakladnice. Tu ni govora o običajnem mehaničnem ali šablonskem delu. Študij učiteljstva se osredotočuje v spoznavanju glasbene individualnosti in značaju vsakega posameznega gojenca. Ne smemo prezreti, da je pri izvrševanju takega poklica poleg strokovne sposobnosti nujno potrebna ljubezen do istega. Gre pred- vsem za ugotovitev gojenčevih nagnjenj v glasbenem pomenu in skrbno izluščevanje vseh pozitivnih kali, ki naj bi pognale čim žlahtnejše brstje. Poleg 20 gojencev, ki bodo nasto, pili posamič iz najnižjih razredov pa do srednje stopnje klavirskega oddelka, bo nastopilo posamič 8 gojencev iz violinskega oddelka in 1 iz oddelka za pihala v zvezi s skupino goslačev. Ta naša zdrava, nadarjena in nepokvarjena mladina je ves naš up in ponos. Edino z njo smemo računati in edino nanjo lahko zidamo. Med prvim in drugim delom sporeda bo skupina 7 harmonikarjev zaigrala venček narodnih. O harmoniki smo že zadnjič povedali svoje mnenje. — Naši gojenci pravijo, da na izlet ne morejo jemati s seboj klavirja. — Violina pa, kot zgolj melodični instrument, nam ne nudi akordične oziroma harmonične spremljave. V zvezi s harmoniko pa se violina lepo prilega. Glede pravilnega pojmovanja posameznih instrumentalnih vrst vodi vso skrb vodstvo naše šole, ki si je s svojim dolgoletnim strokovnim izkustvom ustvarilo svoj določen učni načrt in odgovarja za pravilno in temeljito glasbeno vzgojo zaupanih gojencev. Zato vabimo starše, svojce gojencev in našo javnost, ki se zanima za glasbeno vzgojo in napredek naše mladine, da 22. t. m. v čim večjem številu obišče nastop, da na te način moralno podpre prizadevanja in plemenita stremljenja gojencev. Vstop v dvorano bo le z vabilom. sicer s temno. Tak zaboj mora i-meti na vrhu nabite letvice, da ne stoji neposredno na juti. 6) Posamezen kos prtljage naj tehta največ 100 kg. Zato so pametne te-le mere: a) zaboji za knjige in orodje (kuhinjska posoda, porcelan, radio a-parati itd.) 100 x 50 x 30 cm (višina) ; b) zaboji za obleko: 120 x 60 x 50 cm (višina) — 70 cm. 7) Znotraj preoblecite zaboj s povoščenim papirjem (v kakršnega 'zavijajo mast). 8) Majhne žabice in drobno okovje, ki spada k njim, ne držijo nič. Zaboji se namreč trejo drug ob drugega in vse okovje odleti proč. Vzemite torej zelo veliko žabico in zelo debelo okovje (šarnirje in o-hročke za žabice). 9) Vsak zaboj ali kovčeg prevežejo tukaj z - jeklenimi pasovi. Zato so kovčegi uničeni. Za en zaboj stane to od 600 do 1200 'lir. 10) Vzemite s seboj barvo (belo, če imaš temne kovčege, in črno, čo so svetli) in srednje debel čopič. S tem boste pisali naslove. 11) Zaenkrat napišite le svoje ime in spodaj: N. C W. C. No ........... Bagnoli - Napoli, Čampo IRO. 12) Vsak otrok dobi tukaj po eno obleko, en plašč, čevlje, spodnje perilo, jopico in sanitarne stvari. Upoštevajte to pri prtljagi. 13) Nikar ne mislite, da bodo kovčege postavljali tako, kot vlagate vanje svoje stvari. Lahko bodo stali vso pot na glavi. 14) V ročno prtljago le najnujnejše. Vzemite s seboj v mali škat-ljici zdravila: termometer, jod, obveze, aspirin, valeriano, čaje itd. Ne jemljite dolarjev preveč. Kupite raje ure. Predvsem pa vzemite s seboj slovenske knjige. KULTURA Koncert „Škrjančka“ V soboto dne 5. maja 1.1. je priredil mešani komorni pevski zbo*-»Skrjanček« v Auditoriju ZVU koncert slovenske umetne in narodne pesmi. Na sporedu so bile skladbe M. Hubada, dr. A. Schvvaba, F. Juvan-ca, P. Jereba, F. S. Vilharja, Ant. Lajovica, Al. Mava, O. Deva, Ant. Gruma, St. Pirnata, E. Adamiča in V. Mirka. Pevski zbor »Skrjanček« vodi prof. Ludvik Klakočer. Ze pri pr- vi pesmi » Skrjanček poje . . . « je pokazal zbor glasovno svežost in pesmi adekvatno interpretacijo. Tudi Schwabovo: »Na lipici zeleni...«, Juvančevo: »Na goro« in Jerebovega »Črnega moža« so izvajali skladno in s svežim zanosom. Posebno lepo je pa bila podana pesem: »Bledi mesec« F. S.-. Vilharja. Dirigent L. Klakočer se v obče omejuje na minimalne kretnje tudi pri zahtevnejših skladbah, kot je n. pr. Lajovčev »Ples kralja Matjaža« in V. Mirkova »Napitnica«. Z najmanjšo gesto doseže za-željeni efekt, kar dokazuje, da je zbor vzorno pripravljen, ker reagira na najmanjši dirigentov gib. Intonacija je čista. Stremljenje tega zbora gre za tem, da postavi zares disciplinirano komorno pevsko skupino. Ves spored je bil vestno pripravljen. Gibčno in lah- kotno je »Skrjanček« zapel vse o-stale skladbe sporeda. —- Pri M. Bajukovi »Meglici« se je uspešno uveljavila sopranistka Milena Ce-kutova, ki je s svojim prikupnim in toplim sopranom pokazala lepe sposobnosti. Baritonist Marjan Kos je s svojim sonornim in obsežnim glasom znatno doprinesel k »uspehu zanimive V. Mirkove »Napitnice«. Smiselno »besedilo povezave med posameznimi točkami je sestavil Mirko Javornik, Besedilo samo pa je s toplim čustvom in skrbno odmerjeno dinamiko recitiral prof. Jože Peterlin. Klavirsko melodramsko spremlje-vanje je oskrbel pianist Mario San cin, ki se je vešče podredil vsebini povezave in spremljal zbor ob Schvvabovem »Dobrem jutru« in V. Mirkovi »Napitnici«. Ob sklepu sporeda je številno občinstvo z iskrenim odobravanjem nagradilo vse sodelujoče. „Sveti plamen“ ■Slovensko dobrodelno društvo v Trstu je uprizorilo dne 9. maja v Ljudskem domu Maughamovo dramo »Sveti plamen«. Dvorana je bila polno zasedena, ker je že pred uprizoritvijo vlada-) lo veliko zanimanje za igro. Vsi igralci so odlično izvedli svo-t je težke vloge. Kritiko o igri in uprizoritvi objavimo prihodnjič. ČEŠKOSLOVAŠKA pred in po komunističnenm državnem udaru Naslednje vrstice povzema- je bil v koalicijski vladi minister mo iz članka Angleža, ki je notranjih del komunist, ki je raz- živel v Češkoslovaški pred in po komunističnem državnem udaru leta 1948. Ko sem se takoj po koncu vojne naselil v Češkoslovaški, me je predvsem presenetilo »navdušenje prebivalstva: ljudje so spet uživali svobodo, ki so jo izgubili z Mona-kovim. Zdravstvene prilike niso bile dobre, primanjkovalo je živil, mnogo ljudi je trpelo na posledicah svojega bivanja v koncentracijskih taboriščih in vladalo je smrtno sovraštvo proti Nemcem, Ali bilo je tu upanje, upanje na demokracijo -— v zahodnem smislu besede ki se je obnavljala. Ni bilo tako kot v Madžarski ali Bolgariji ali v drugih državah Vzhodne Evrope. Naj navedem, kaj sem videl v tej deželi po komunističnem udaru leta 1948. »Zakaj je uspel državni udar? Zakaj mi bilo večjega odpora? Na vse to lahko odgovorim iz neposrednega izkustva: prebival- stvo je bilo presenečeno. Čeprav polagal s policijo, čeprav se je stalno govorilo o nevarnosti položaja, dvomim, da bi se večina ljudi, ko je prišlo do državnega udara, zavedla tega, kar se dogaja. Radio postaja orodje partije Ko So se pojmi prebivalstva zjasnili, smo »bili že popolnoma pod komunističnim režimom. Krožili so z brzostrelkami oboroženi stražniki (ki krožijo še danes), teden dni po udaru je pisalo že vse češkoslovaško časopisje v duhu partije. Desetine časopisov, ki so pripadali različnim političnim smerem, so postale na mah bolj ali manj enaki: vesti so objavljali često točno z istimi besedami. Radio je takoj postal orodje partije, med državnim udarom ni več objavljal izjav predsednika Beneša, kot je to bilo običajno v prejšnjih krizah. Samo iz tujih oddaj smo lahko dobivali vesti o zunanjem svetu. Spominjam se še na skupine okoli radijskih aparatov, ki so nervozno po- slušale le prepovedane postaje. Naj pojasnim, kako je komunistični režim uveljavil svojo oblast in odstranil odpor. Tajnost je v glavnem v porazdelitvi članov partije. Na vsakem sestanku, pa naj bo tudi samo zabaven, je vedno navzoč kak član partije, katerega naloga je opazovati, poročati, organizirati. Večino ljudi zaposluje država, nihče, ki ima politične i-deje ali preteklost, ki niso v skladu s sedanjim režimom, ne more zaslužiti za svoje življenje. Kdor obišče današnjo Češkoslovaško, si bo težko ustvaril mnenje o mišljenju prebivalstva; nekaj drugega so zasebni razgovori, nekaj drugega podpisi na prošnjah ali propagandni napisi, ki jih nosijo v sprevodih. Samo med starimi prijatelji je še lahko zaupanje, pa tudi prijateljstva je često nenadoma konec; vsakogar lahko tajno sprašujejo o njegovem življenju, o njegovem dopisovanju s tujino, o njegovih tujih prijateljih. Aretacije Glavno sredstvo kontroliranja javnega mnenja je naravno nevarnost aretacije; v strahu pred aretacijo živi stalno velik del prebivalstva. Zadošča malo »spoštljiva beseda o IStalinu in že je policij^ v hiši. V Pragi živijo skoraj vsi v stanovanjskih hišah in zadošča ža ena sama aretacija, da preplaši desetine rodbin; hišnica je zelo važna osebnost in vsakdo gleda, da je z njo v dobrih odnošajih, kajti ona je v ozkih stikih s policijo. Kogar aretirajo, se znajde v zaporu ali v koncentracijskem taborišču. Koncentracijska taborišča so raznovrstna; nekatera so mešana z navadnimi in političnimi zločinci in ljudmi, katerih krivda je e-dino ta, da so bili industrijci ali pa hišn.i lastniki. V nekem koncentracijskem taborišču so rudarji, ki so skušali stavkati, v drugem spet cigani, ki so delali prepočasi. Posebna taborišča so za ženske, za starce, za duhovnike. Prilike v taboriščih so »trde, stanovanjske barake prenapolnjene, delati morajo često po 14 ur na dan v »gozdovih, v kamnolomih in v rudnikih. Mnogo ljudi pošljejo v rudnike, kjer je delo nad vse naporno, zlasti kadar gre za redne dobave urana Sovjetski zvezi. V zameno je tukaj hran.") zadostna, dobijo tudi nekaj mezde »in včasih kratek dopust. Druga taborišča so spet strožja, nekatera taborišča se imenujejo »taborišča prostovoljcev«, v katerih so zaprti ljudje, katerih ,ne obtožujejo nobenega posebnega kaznivega dejanja, ki pa jih zunaj ne pustijo delati, pa so njihovi prihranki boljši. Razmere v zaporih so mnogo »slabše, med zaporniki je tri četr- tine »političnih« zločincev. O izvrševanju smrtnih obsodb v zaporih ne poroča tisk nikdar. Življenje v Pragi izgleda danes precej normalno in težko je opaziti to, kar se dogaja pod površin no, ako se ne biva tiu dalj časa. Ponašanje ljudi, ki niso prepričani komunisti, je vedno izumetničeno, in to se občuti tem bolj ostro, ker je Češkoslovaška na pol zahodna država in so življenjski običaji in misli zahodnjaški. Novi oblastniki, hočejo spremeniti ravno te navade. To skušajo doseči z marksističnim poukom: Nameščenci in delavci ;e morajo 'udeleževati posebnih političnih tečajev, ki se vršijo na krajih dela, za starejše ljudi pa na posebnih krajih. Največji pritisk vršijo na mladino: študenti morajo polagati stroge politične izpite predna lahko diplomirajo. Partija mora odobriti vsakega šolskega ravnatelja; zadošča napačen odgovor dijaka na kako politično vprašanje, pa je konec učiteljske kariere. Ali Čehi hočejo komunizem? Mislim, da je najvažnejše vpra-šanje, če je prebivalstvo za komunistični režim ali proti. Po mojem prepričanju prebivalstvo ni za komunizem. Mala oborožena manjši- na je vsilila režim in ga vzdržuje. Prebivalstvo je proti komunizmu* toda tehnika komunističnega totalitarizma preprečuje, da bi »to na-sprotstvo lahko prišlo do izraza. Začetnemu .uspehu komunizma je zelo koristil tudi strah pred Nemci. Mnogi nekomunisti so mislili, da morajo izbirati med Rusijo in Nemčijo, in so izbrali Rusijo. Pomisliti moramo, da so Češkoslovaško osvobodile deloma v letu 1945 sovjetske čete, in da dežela ni nikdar pozabila Muenchena. Ker so zahodne demokracije Cehe že enkrat prepustile svoji 'Usodi, so »se Cehi bali, da bi eventualna sovje.t-ska oborožena intervencija tudi zdaj ostala brez odgovora. Ali lahko stori Zahod danes kaj? Po moji sodbi ničesar neposrednega. Zdi se mi pa važno, da povemo jasno to, kar lahko nudimo namesto »komunizma. To mora biti program, ki je v skladu s socialnimi težnjami dežele, ki preprečuje vsa»ko nevarnost neofašizma in vsako grožnjo nove nemške zasedbe. Predvsem bi morali torej jamčiti, da ne bo na češkoslovaška tla stopil nikdar noben nemški vojak, tudi ne kot član evropske vojske. Ce Zahod svojega stališča o vsem tem ne bo razjasnil, bodo Cehi izgubili svoje zaupanje v zahodno demon kraciio. In takrat ne vem, kakšne bi lahko bile posledice. D e s 1 i z Goriškega Sefa občinskega soda Nerazumljivo nerazumevanje za naše sirotišče V začetku seje se je župan spomnil smrti občinskega -svetnika LF Paglavca in nato prečital določila zakona za imenovanje namestnika. Ko je občinski svet odobril imenovanje g. Karla Kumarja na izpraznjeno mesto, je g. Kumar vstopil v sejno dvorano in zavzel svoje uradno mesto. Pri svojem pozdravu je novi občinski svetnik začel v slovenščini z besedami: »Gospod župan in gospodje svetovalci!« in dodal v italijanščini, da bo nadaljeval delo pokojnega Paglavca v dobrobit rojstnemu mestu in narodu, ki ga je izvolil. V teku seje so bili sprejeti razni sklepi o dodelitvi podpor in nagrad, določitvi odplačil in odobritvi nakupa zemljišč. Imenovani so bili /tudi revizorji, seveda samo Italijani!, v občinski upravi in v električni upravi. Zupan je nato poročal, da je prefektura nakazala pol milijona lir in občina 250 tisoč lir za popravilo hiše dedičev Mužine v Semeni-ški ulici, da dobijo v njej zavetje begunci, ki so še brez strehe. Pri tem se je oglasil k besedi občinski svetnik -SDZ g. Rudi Bratuž in vprašal, kdo bo odločal o oddaji teh novih stanovanj v Se-meniški ulici. Zupan je pojasnil, da bo za to pristojen občinski u-rad ECA. G. Bratuž je nato prosil župana, naj priporoči za sprejem v novo stavbo skupino goriških beguncev, ki so večinoma iz Rafuta. Ti begunci čakajo že mnogo let na stanovanje, /toda zaman! Nič niso -zalegle številne prošnje in zagotovila -o zmožnosti plačevanja najemnine. Nič nis-o koristile intervencije g. nadškofa in g. prefekta: prav tako niso nič zalegle vse županove obljube! Županstvo je s-icer pred časom sklenilo, da premesti te begunce v tako imenovane »kazarmete«, kjer v deževnem vremenu vdira voda kar v sobane! Ali nimajo -ti begunci, ki so naši rojaki, prav take pravice do -spodobnih stanovanj v mestu kot ostali, ki pa večinoma n-i-so niti naši meščani? Z-na-no je prav dobro goriškemu županstvu, da so -ti begunci nastanjeni v tesnih prostorih slovenskega sirotišča, ki od njih ne za- hteva nobenega plačila. P-ri-like v sirotišču so zaradi tega obupne. 62 sirot obojega spola spi v štirih sobah skupaj s strežnim osebjem, ker ni prostora za primernejšo razmestitev. P-rav tako ni mogoče urediti v sirotišču bolniških sob, učilnic, sprejemnic, da ne govorimo o nemožnosti sprejema v zavod drugih sirot in strežnega osebja. Kljub vsemu, se nihče ne obregne ob begunce, ker -se vodstvo zavoda zaveda njihovega težavnega položaja, čeprav zaradi njih močno -trpi zavodovo življenje. Ali ni dolžnost županstva, da se za to zanima v interesu beguncev in samega sirotišča? Na ponovno odločno vprašanje obč. svetnika Bratuža, če lahko zagotovi župan, da bo občina tem beguncem priskrbela primerna stanovanja, se je župan izmikal z jasnim odgovorom in svetoval, naj begunci -z-ope-t vložijo prošnje za dodelitev stanovanj na občinski u--rad EOA in da jim bo on skušal nekako pomagati. Ali bodo -topot županove obljube kaj zalegle? Protest Števerjancev Vodstvo »Kmetsko-delavske zveze« v Steverjanu je v imenu svojih članov odločno protestiralo na goriški prefekturi in števerjanski občini proti temu, da so bile občinske volitve razpisane z enojezičnim razglasom in da je pri tem prezrl naš slovenski jezik, ki je jezik velikanske večine Občinarjev Neslovencev je v naši občini zelo malo. To je tudi v očitnem nasprotju s členom 6 ustave italijanske republike, ki jamči narodnim manjšinam varstvo in vse narodni pravice. Po več kot četrtstoletnem premoru zopet svobodno volimo svojo demokratično občinsko upravo Zato se nam zdi tembolj čudno, dg se v času cvetoče demokracije tako važno dejanje naznani prizade temu prebivalstvu, katerega edinega se tiče, v enem samem jeziku in da se pri tem prezira naš jezik Zato še enkrat odločno ugovarjamo in želimo, da se še za te volitve izdajo tudi slovenski uradni plakati POMENKI O PREHRANI Dr. Bregant Marjan ffažno priznanje za zgodovina Dne 25. aprila so neznanci, verjetno pristaši MIS-a, prelepili go-riške -zidove z -lepakci, v katerih priznavajo, da je bilo v severni Italiji proti koncu aprila leta 1945 pobitih brez sodnega postopka o-koli tri sto -tisoč Italijanov. Lepak odločno napada takrat vladajoče politične kroge, ki so dovolili tako bratomorno klanje. Za nas Slovence je ta lepak zgo- dovinske važnosti, ker potrjuje to, ka-r smo v našem listu vedno trdili, in -sicer, da niso Slovenci odgovorni za on-o majhno števi-lo odpeljanih iz g-oriške in tržaške pokrajine, ker je za to dejanje odgovorna samo mednarodna revolucionarna komunistična sila, ki je svoje načrte izvajala v polnem sporazumu in -sodelovanju svojih italijanskih pristašev. Kandidati za IzoDliteu pokrajinskega suefa na GoriSkem Prvo okrožje v Gorici: g. FILEJ Jožef pok. Ivana, uradnik v Gorici, doma iz Stand-reža. Znak: lipova vejica. Drugo okrožje v Gorici: g. BREGANT dr. Marjan pok. Stefana, zdravnik, doma iz Podgore. Znak: lipova vejica. Tretje okrožje v Gorici: g. KACIN dr. Anton pok. Ivana, rojen v Idriji, višji šolski nadzornik. Znak: lipova vejica. Četrto okrožje v Gorici: gospa SPAGNOLO vd. Kerševani Ka- tarina pok. Dominika, rojena v Črničah, zasebnica. Znak: lipova vejica. Peto okrožje v Gorici: g. CERNIC Karol živ. Franca, doma iz Rupe pri Sovodnjah, delavec. Znak: lipova vejica. Okrožje Sovodnje-Gradiška: g. BRATUŠ Rudolf pok. Jakoba, do^"" ma iz Gorice, kavarna-r. Znak: čebelica. Okrožje Doberdob - Sredipolje - Poljane: g. LAURENTI (Lavrein čič) Jožef pok. Andreja, doma iz Doberdoba, upokojeni železničar. Znak: plug in naklo. Okrožje Steverjan - Kapriva: g. CORSI (Koršič) Remigij živ. Antona, doma iz Steverjana, stvabni podjetnik. Znak: lipa z grozdom in češnjami. Okrožje Krmin - Dolenje: Neodvisni kandidat g. Ksist H ROVA-” TIN, uradnik v Gorici. Znak: sejalec. Minister Scelba v Gorici V nedeljo pride v Gorico notranji -minister Scelba, ki bo nastopil z volivnim govorom za demokrščan-sko stranko. Prepričani smo, da se bo g. mi nister pri /krajevnih oblastvlh informiral tudi o položaju slovenske manjšine na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini ter da bo ob priliki svojega volivnega govornega nastopa najavil zaščitni zakon za našo manjšino in u-pravno avtonomijo za celo pokrajino v duhu italijanske ustave! Poroki Dne 6. maja sta se poročila v Gorici gospodična Elza Erbežniko-va iz Vipave, nečakinja mons. Gregorca, z gospodom M. Sunaričem, uradnikom IRO podružnice v Gorici. Prav tako sta se v Gorici poročila gospodična Slavica Zornova in g. Uroš Vehovec, profesor v Trstu. Obema paroma želimo obilo sreče! ŠTEVERJAN KMETSKA - DELAVSKA LISTA: 1. CIGLIC Ivan iz Steverjana 2. MARAŽ -Rudi iz Steverjana 3. PODVERSIC Hermenegild iz Steverjana 4. MARAŽ Ignac iz Steverjana 5. KOREN Franc iz Steverjana 6. GABROVEC Albert iz Steverjana 7. TOMAŽIČ Jožef iz Steverjana 8. TERPIN Alojz iz Steverjana 9. HLEDE Alojz iz Steverjana 10. MIKLUS Danijel iz Steverjana 11. STEKAR Alojz iz Jazbin 12. COLJA Lade iz Jazbin Znak liste je: lipova vejica z grozdom in češnjami. Lipa je simbol slovenstva; dobra kapljica dn sladka češnja pa plačujeta trud našega kmeta in delavca! 2) Mleko in mlečni izdelki. Mleko je neprosojna, modrikasto bela tekočina, ki ima sladek okus in poseben duh. Kadar mleko stoji, se na njegovi površini naberejo stol-ščne kroglice — smetana. Mleko sestaja iz -tekočine — mlečna plazma — in iz telesa, ki v tej plavajo. Ta telesa s-o mlečne, oziroma tolščne kroglice: mleko je -torej emulzija, v -kateri plavajo majhne tolščne kroglice, kate-re odbijajo svetlobo in dajejo tako mleku belo barvo. Ce mleko delj časa tolčemo, se -tolščne -kapljice združijo v večjo maso: v maslo. Na zraku postane maslo žaltovo zaradi delovanj-a določenih glivic; pri tem dogajanju se nevtralne -tolšče razkroje v tolščne kisline in glicerin. Med sestavinami mleka najdemo: a) Beljakovine. Značilna mlečna beljakovina je kazein, ki je v mleku spojen z apnencem. Ce dodamo mleku kako šibko kislino, odvzame poslednja kazeinu, ki se obori, apnenec. Tudi ko se mleko naravno skisa, se kazein obori. Povsem drugačen je proces, kadar se kazein obori zaradi delovanja hab -fe-rmenta, kar se naravnim potom dogaja v želodcu. Ta ferment razkroji kazei-n v parakazein in v beljakovine sirotke. Parakazein v prisotnosti apnenca izpade kot sir. Ono maso, ki se -izloči, ko se mleko sesiri, imenujemo skuto, in tekočino, ki ostane, pa sirotko. Ta tekočina vsebuje albumin, globu-lin, mlečni sladkor in soli. V mleku najdemo še druge beljakovine, kot n. pr. a) lastalbumi-n, b) lacto-globulin, c) nuclein i. dr. b) Tolšče. Poznamo že tolščne kapljice, ki plavajo v mleku in so sestavljene iz -trigliceridov stearin-ske, palmitinske i-n oljne kisline. c) Ogljikovi hidrati. Značilen predstavnik ogljikovih hidratov ie mlečni sladkor ali laktoza. Ce mleko stoji, se v njem razvijajo glivice, ki spremene mlečni sladkor v mlečno kislino: mleko postane kislo -in k-o je količina kisline zadostna se mleko sesiri. č) Soli. V mleku najdemo kalij, natrij, apnenec, magnezij -in železo, ki so večinoma vezani na fosforno, solno in ogljikovo kislino. Iz -hrane prehajajo v mleko predvsem tolšče, polega tega pa -tudi nešteto dišečih rastlinskih snovi, kot n. pr. janež, pe-lin, česen i. dr. Izmed -zdravil prehaja v mleko o-pij, salicilna kislina, jod, železo, živo srebro, svinec, bi-zmut -itd. Alkohol preide v mleko le v majhnih količinah in nima nikakega vpliva na izločanje mleka. V mleko lahko pridejo ogromne množine -glivic, ki se v njem bohotno razvijajo. Med njim je mnogo povzročiteljev bolezni, predvsem -kužnih bolezni. -Od mlečnih proizvodov omenjam samo maslo, sir, jogurt ter alkoholni pijači kumis in kefir. 3) Jajca. P-ovprečna teža kurjega jajca je 53 gr. Od tega odpade na lupino 6 g-r, na beljak 31 gr in na črnjak 16 gr. Be-lja-k vsebuje predvsem jajčne beljakovine, trosni sladkor in soli. Crnjak ima značilno beljakovino (vitelin), poleg je pa še druge beljakovine, med njimi železni nuklein (hemctogen), precej tolšč, trosni sladkor, barvilo -lutein, ki odgovarja rastlinskemu ksantofilu ter soli. 4) Meso, kakršnega uživamo, vsebuje poleg mišične tvarine še tudi tolšče, vezivo i. dr. Kemične sestavine mesa so: a) voda, okrog 76 odst.; b) beljakovine. Značilni beljakovini mišice -sta miosin in min-gen, poleg -tega pa-tudi elastin, t. i. snov, /ki daje klej. Mišično barvilo je hemoglobin in temu sorodni miohematin; c) tolšče najdemo med mišičnimi vitrami v različnih količinah, kolikor je pač bila žival, od katere meso izhaja, -tolsta; č) predstavnik ogljikovih hidratov je glikogen, poleg katerega najdemo v mišici tudi dekstrozo in maltozo; d) razne ekstraktivne snovi, ki vsebujejo dušik (kres-tin in kres-tinin) ter druge, ki ne vsebujejo dušika (mlečna kislina). /Razmaščeno meso ima sledečo sestavo (Konig): Voda *N-tvarina Tolšča Soli 76 odst. 21,5 odst. 1,5 odst. 1 odst. *N je kemični znak za dušik. (Se nadaljuje) Povprečna sesta-va kravjega mleka je: Doda Mn Dibumin Tolšca Laktoza Pepel 87.97 odst. 2,78 odst. 0,51 odst. 3,25 ods-t. 4,78 -odst. 0,71 odst. GOSPODARSTVO Učiteljem v vednost Šolsko skrbništvo javlja vsem prizadetim učiteljem, da je na šolske mskrbniištvu kakor tudi na sedežu posameznih županstev na vpogled odredba o začasnih imenovanjih in namestitvah na osnovnih šolah v šolskem letu 1951-1952. Rok za predložitev prošenj za u-čiteljske namestitve zapade dne 31) maja. Oltar miru in sprave v Medeji Preteklo nedeljo so svečano odkrili »oltar miru in sprave« v Medeji ob navzočnosti najvišjih držav- SOVODNJE VOLIVNA KMETSKA - DELAVSKA LISTA Z ZNAKOM: »ČEBELICA« 1. TOMSIC Peter iz Sovodenj 2. CERNIC Karel iz Rupe 3. PETEANI Ambrož iz Sovodenj 4. CERNIC Venceslav iz Gabrij 5. TROHA Rado iz Rupe 6. CERNIC Anton iz Rubij 7. CAUDEK Roman iz Sovodenj 8. MONTI - GORJAN Roman iz Sovodenj 9. TRAMPUZZI - TRAMPUŠ Josip iz Rupe 10. CEUDEK Alojz iz Peči 11. VIZIN Anton iz Sovodenj 12. DEVETTI - DEVETAK Josip z Vrha Sv. Mihaela Volivni znak kmetske-delavske liste je: »ČEBELICA*! ni-h oblastev in zastopstev združenj vojnih invalidov, sirot in vdov. Presunljivi so bili govori o miru in spravi, ki naj zavladata na svetu, ker so vojni invalidi, sirote in vdove iz prve in druge svetovne vojne najzgovornejši dokaz sredi današnjih svetovnih neprilik, da mednarodno nasilje ne dovede človeštvo nikamor, marveč ga spelje samo v zagato, iz katere često ni' več izhoda! Kako mučno pa -so na marsikoga učinkovali napisi, ki -so jih nosili v sprevodu In vidno kazali ob od-kri-tvi oltarja, s katerimi so verjetno neodgovorni -nestrpneži pozivali navzoče k mržnji /in sovraštvu do nas Sl-ovencev. Besedi mržnja in sovraštvo nista bili sicer napisani na njihovih napisih, vendar je vsebina napisov množico navajala v duhu preživelih fašističnih masovnih proslav k mislim o mržnji, so vraštvu in vojni! Ko bi organizatorjem proslave bilo res pri srcu predvsem širjenje plemenite misli o mednarodni spra* vi in miru, bi take nevšečne pojave z lahkoto zatrli! Krmin Na zadnji seji pokrajinskega u-pravnega odbora so odobrili posojilo za podaljšanje vodovoda v Kr-minu. Sovodnje Na zadnji seji pokrajinskega u-pravnega odbora so odobrili pravilnik občinskih uslužbencev in nameščencev za občino Sovodnje. DOBERDOB KMETSKO - DELAVSKA LISTA ZNAK: PLUG in NAKLO. 1. VIŽINTIN Jožef, Doberdob 2. PAHOR (Pacor) Bruno, Jam-lje 3. FER-LETIC Stefan, Dol 4. LAURENCIC Ivan, Doberdob 5. 2UZIC Andrej, Doberdob 6. FRANDOLIC Anton, Doberdob 7. FERFOGLIA (Ferfo/lja) Evgen, Doberdob 8. FRANDOLIC Alojz, Dol 9. CADES Jožef, Doberdob 10. FERLETIC Miroslav, Doberdob 11..PACOR (Pahor) Anton, Jam-Ije 12. FRAN DOLI (Frandolič) A-lojz, Jam-lje. Gorica — Videm Odhodi iz Gorice ob: 5.07, 5.42, 636, 7.59, 10.51, 13.52, 17.25, 19.09,-21.15, ,in 22.54. Od 23. -junija do 16. septembra bo na progi Trst-Gorica-Videm-Du-naj vozil poseben električni vlak, ki bo iz Trsta v Gorico prihajal ob 8.27 in odhajal proti Vidmu ob 8.28. V Gorico iz Vidma bo prihajal ob 17.23 in odhajal proti Trstu ob 17.24. Čiščenje trt Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarn* »ADRIA«, d. d. ▼ Tratu Gradbeni načrt Fanfani Goriška pokrajina je dobila od leta 1949 dalje eno milijardo 646 milijonov lir na osnovi »načrta Fanfani«. Kljub sorazmerno velikemu znesku je treba ugotoviti, da je še mnogo družin v Gorica brez lastnr strehe. Prav tako je še mnogo beguncev z -naše pokrajine, ki se še vedno stiskajo po neprimernih prostorih v izredno slabih zdravstve-) nih prilikah. Prav tako je brezposelnost na Goriškem še vedno zelo visoka, čeprav so si oblas-tva prav z izvaja-j njem Fanfanijevega gradbenega na> črta obetala, da bodo brezposelnost precej omilila. Železniški vozni red Leto-s bo poletni vozni red vlakov na goriškem kolodvoru stopil v veljavo z 20. majem. Na progi Gorica-Trst-Videm bodo po poletnem voznem redu nastale precejšnje spremembe. Poletni vozni red je za omenjeno progo naslednji; Gorica — Trst Odhodi iz Gorice ob: 6.20, 7.25, 8.44, 9.57, 13.53, 15.56, 19.48, 21.33 in 23.39. Radio Xrst II NEDELJA, 13. maja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. 12.00 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po že-ljah. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Z domače knjižne police. — 22.17 Saint Saens: Koncert št. 2. PONEDELJEK, 14. maja: 13.15 Promenadni koncert. — 19.00 Iz filmskega sveta. •— 21.00 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine, 23.00 Haendel: Koncert za violino in orkester. TOREK, 15. maja: 13.00 Glasba po željah. — 18.45 Schubert: Roza-munda, uvertura. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 8. — 22.24 Koncert čelista Golohovskega. SREDA, 16. maja: 13.00 Brahmsovi madžarski plesi in Mozartovi nemški plesi. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. — 21.00 Vokalni kvartet Veseli bratci. — 22.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester v D Duru. ČETRTEK, 17. maja: 13.10 Slovenske narodne poje pevski duet. — 19.00 Slovenščina za Slovence. - 21.00 Radijski oder, nato Večerne melodije. — 23.00 Godalni kvarteti. PETEK, IS. maja: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. 20.10 Koncert violinista Karla Sancina. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. SOBOTA, 19. maja: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 21.00 Sobotni varietč. 22.00 Koncert tržaškega komornega zbora. To delo se zdi na splošno enostavno, vendar si dela pri tem marsikateri kmetovalec z nepravilnim čiščenjem celo škodo. Predvsem odstranimo vse poganjke po deblu trte. Le ako hočemo trto znižati, pustimo en poganjek v zaželjeni višini, do katere mislimo trto znižati. Nadalje odstranimo vse poganjke na glavi sami, ki nimajo zaroda. Seveda bomo pustili one poganjke, ki nam bodo služili za ies v prihodnjem letu. To prvo pletje moramo opraviti takoj sedaj ob .začetku rašče, ker s tem opravimo delo hitreje. Drug/i del čiščenja trt je prešči-povanje poganjkov in pri tem mnogi delajo škodo. Je enostavno: pre-šcipovati smemo poganjke, ki nam ne .bodo služili kot les (glave) v prihodnjem letu in v višini nad 4. listom. nad grozdom! Šibkejšim poganjkom odščipnemo samo vršiček. Le kjer je prevelika gošča, smemo odstraniti tu pa tam spodnja dva lista poganjka. Vsak kmetovalec mora dobro vedeti, da so trtam listi, kar so ljudem pljuča in želodec. Zato ne smemo odstranjevati preveč listov, n. pr. z odščipovanjem tik nad grozdom, ker bi s tem znižali grozdju odstotek sladkorja. Zalestnike. »Naše življenje določajo gotovi činitelji, ki morajo ostati živi, če hočemo, da življenje samo ne zamre; tako n. pr. osebna svoboda, politična svoboda, svoboda dela in gospodarstvo, ki temelji na svobodni podjetnosti. Z drugimi besedami se to pravi, da moramo v svojih prizadevanjih, da bi rešili veliko vprašanje varnosti, ohraniti naš način življenja. (General Dvvight Eisenhovver, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi) Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in por-kete nudi najugodneje Mizarji I kmetovalci f podjetniki • TEL. 90441 CALEA TRST Vlala Sonnlno, 2 * /to je nove poganjke na že preščip-ljenih poganjkih, ali kakor jim po domače pravimo »bastardi«, bomo nekoliko preščipaii proti koncu ju* lija. To zadnje delo opravmo lahko tudi n. pr. s srpom. jumoR Zaradi opustitve poslovanja nadaljujemo s splošno razprodajo sodobnega tekstilnega blaga odlične kakovosti pri jumoR Trg MALTA Gene neverjetno nizke / Izredna prilika za nabavo posameznih kosov najfinejšega blaga Oglejte si izložbe! JUMOR