Aktualno Markovci • Kaj moti avtoprevoznike pri 1 • 1 v«vv skoraj novem kroziscu O Stran 2 Podjetništvo Destrnik • Kje, če sploh, bo zrasla dolgo načrtovana obrtna cona? O Stran 5 S? o"" O • J • ■ I o tajerski Ptuj, torek, 29. oktobra 2019 Letnik LXXII • št. 84 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR Haloze • Življenje med opevanimi haloškimi griči ni niti malo romantično »Naj nam šolana gospoda pokaže, kako RADIOPTUJ ; 89,8 °98,E »104^3 www.radio-ptuj.si Danes priloga |)f M» ■if . se dela v teh bregih!« V središču Podravje • Zakaj je bolje biti zapornik kot brezdomec o Stran 7 Aktualno Ptuj • Grad Turnišče nazaj v roke državi o Stran 2 Aktualno Podravje • Bodo zagnali nujno potrebne investicije v vodovodni sistem? o Stran 3 Kronika Haloze • Skozi Paradiž in Mali Okič pretihotapili 143 Kitajcev o Stran 24 V Delavskem društvu hribovskih kmetij in podeželja razočarani ugotavljajo, da so od vseh pozabljeni in da se tako resorno ministrstvo kot ptujski KGZS ukvarjata zgolj z velikimi kmeti na haloških ravninah. Razpisi in pomoči so samo pesek v oči, saj nanje ne morejo kandidirati. Veliko je leporečja in malo dejanj, pa še od tistih, kiso, imajo zaslužek vsi, le mali haloški kmet ne. Več na straneh 6 in 1. Ptuj • „Soseda je v naš lokal policijo poslala vsaj 30-krat!" o Stran 3 Politika • Kako je Pivčeva zaslužila 35.000 evrov honorarja o Strani 6 in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado - 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. / 'Ji 2 Štajerski Aktualno torek • 29. oktobra 2019 Ptuj • Vrnitev gradu Turnišče državi Stroški obnove za občino previsoki Ptujska občina je leta 2013 od države s sklenitvijo neodplačnega prenosa v last dobila grad Turnišče s parkom, a objekt še naprej propada. Županja Nuška Gajšek je dejala, daje zgradba v tako katastrofalnem stanju, da bi bila za prenovo potrebna polovica proračuna, česar občina ne bo nikoli zmogla. Razmišlja tudi o vrnitvi objekta državi. h Foto: Črtomir Goznik S prevzemom lastništva se je mestna občina še v času župana Štefana Čelana zavezala, da bo izdelala ekspertizo, s katero bi preverila možnosti za optimalno rabo tega spomenika državnega pomena in za njegovo dostopnost javnosti. To je bila podlaga za pripravo idejnega projekta, izdelavo konser-vatorskega načrta kot dela projektne dokumentacije za pridobitev kulturno-varstvenega soglasja za obnovo in oživitev spomenika v naslednjih desetih letih. Leta 2016 so naročili izdelavo konservatorskega načrta, ki so ga prejeli leto pozneje, mariborska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa ga je potrdila lani. Ptujska občina se je s pogodbo tudi zavezala, da bo nepremičnine po obnovi namenila dejavnostim s področja kulture in dediščine, izobraževanja, razvoja in raziskav, podjetništva, turizma in rekreacije, hortikulture in varovanju narave, trženja ter promocije izdelkov lokalnega okolja v skladu s programom, in da bo najmanj enkrat letno poročala o uporabi nepremičnin in terminskem načrtu obnove. Grad nezanimiv za investitorje Nedavno je mestnega svetnika Andreja Čuša zanimalo, če se je morda v zadnjem letu za kompleks zanimal kakšen investitor ter ali bi bil v primeru prodaje kompleks še vedno na voljo javnosti. Na njegovo vprašanje so na občini odgovorili, da jim z državo sklenjena pogodba onemogoča prodajo pred letom 2023, a da tudi sicer investitorja, ki bi se zanimal za objekt, trenutno ni. Nuška Gajšek ob tem priznava, da v zadnjem letu niso izvajali aktivnosti za ureditev kompleksa. Nedavno so si območje ogledali in ocenili, da bi investicija v obnovo presegla 15 milijonov evrov, česar iz javnih sredstev, ob vseh potrebah ki v mestu obstajajo, ne bodo mogli zagotoviti. Glede na vse omejitve iz kulturno varstvenih pogojev bodo po njeni oceni tudi zelo težko našli investitorja, ki bi kompleks obnovil celovito. Da bi se izognili kritikam, so na občini predlagali, da si objekt ogledajo zainteresirani svetniki in javnost, saj bo tako predstava o stanju objekta bolj jasna in bodo lažje sprejeli skupno odločitev o usodi gradu. Nevarno okolje za prireditve V zvezi s Čuševim predlogom, da bi v parku Turnišče vsako leto organizirali nekaj prireditev, kot se je to v preteklosti že dogajalo, hkrati pa bi s tem poskrbeli vsaj za urejanje okolice. Na občini odgovarjajo, da so vsi organizatorji prireditev dobrodošli ter vabljeni k organizaciji, a ob spoštovanju pogojev, ki jih poda občina, pa tudi kulturno-varstve-nih pogojev, ki so zelo strogi, saj gre za kulturni spomenik državnega pomena. V dvorcu so zadnja leta v poletnem času organizirali gledališke predstave in razstave, a je bila organizacija otežena, saj je zaradi dotrajanosti objekta skoraj nemogoče zadostiti vsem pogojem ter zagotoviti varnost obiskovalcev prireditev. »Naslednje leto se izteče prvi del pogodbe, najverjetneje pa bom predlagala tudi razpravo o tem, da premoženje vrnemo državi, potem pa naj ta razmisli, ali bo obnovo financirala iz kulturnega evra ali kako drugače, saj nam sedanje stanje zagotovo ni v ponos. Objekt je namreč zdaj že nevaren, v njem praktično ni več tal, so le še goli zidovi brez oken in vrat,« je še povedala županja, ki si ne more zamisliti, kdo od zasebnih vlagateljev bi sploh imel interes za vlaganje v dvorec. Sta, ur Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! k 1 j M šža;erafc'TEDNIK www.tednik.si Markovci • Kaj moti avtoprevoznike pri skoraj novem krožišču Veliki tovornjaki težko izvozijo iz obrtne cone proti Ptuju Med nekaterimi avtoprevozniki je slišati nezadovoljstvo zaradi približno dve leti starega krožišča v Markovcih pri kmetijski zadrugi. Predvsem vozniki daljših tovornjakov opozarjajo, da jim povzroča težave na poti iz tamkajšnje industrijske cone, saj težko izvozijo proti Ptuju, ker je preozko. Tako se nemalokrat zgodi, da zaradi težav pri izvozu naredijo cel krog in šele nato izvozijo iz krožišča proti Ptuju. Da so na to opozarjali že med samo gradnjo krožišča, je na zadnji seji izpostavil svetnik Anton Kekec. »Sedaj se je izkazalo, da tovornjaki, ki pridejo iz industrijske cone v krožišče, naredijo cel krog in šele nato izvozijo proti Ptuju. Malo za šalo, malo zares: zadnjič mi je eden rekel, da pozna že vse te like, ki so v sredini krožišča, in naj na seji rečem, da se to uredi, da bodo lahko takoj zavijali desno.« Gabrovec: »Občina nima nič s tem« Župan Milan Gabrovec je odvrnil, da občina nima nič s tem, saj gre za državno cesto, ter da sta projekt izgradnje krožišča vodila ministrstvo za infrastrukturo in direkcija. »To cesto in krožišče so načrtovali tisti, ki so za to pristojni in imajo to znanje. Mi nimamo nobene pristojnosti pri tem. Na direkcijo lahko samo naslovimo, naj preverijo, ali je bil morebiti projekt narejen v nasprotju s standardi in normativi, ki veljajo na tovrstnih cestah. Potem bi se lahko začela rekonstrukcija ... Sicer pa mi kot občina s tem nimamo nič,« je povedal župan in še nadaljeval, da se je sam namensko večkrat ustavil pri omenjenem krožišču, vendar pa večjih težav glede prevoznosti bojda ni opazil. Zatrdil je še, da se je pogovarjal z nekaterimi lastniki podjetij v tamkajšnji industrijski coni, a mu ni nobeden omenil, da bi to bil »tako grozen problem«. Ob tem Kekec ni mogel biti tiho. Županu je zabrusil, da je eden izmed podjetnikov na občino poslal dopis, v katerem je že ob odprtju krožišča opozoril na problematiko prevoznosti, tudi v primeru izrednih prevozov, vendar pa do danes ni dobil odgovora. »Zadevo sva ustno predebatirala,« je odvrnil župan in ob tem še poudaril, da izredni prevozi tako ali tako 'V ¡/„„. A^J. ¿ Veliki tovornjaki se težko priključijo iz obrtne cone proti Ptuju. niso dovoljeni po tej regionalni cesti, temveč po cesti skozi Borovce. Domačini sicer opozarjajo, da je tudi tam priključek na glavno cesto Ptuj-Ormož izjemno ozek. Direkcija: »Priključka nismo mogli izvesti v skladu s projektno V • . »I rešitvijo« Da priključevanje iz obrtne cone proti Ptuju ni optimalno, so priznali na Direkciji za infrastrukturo (DRSI), ki je vodila omenjeni projekt. Dejali so, da tega drugače niso mogli urediti, saj se jim ni uspelo dogovoriti z lastnikom zemljišča, kjer bi priključek moral biti izveden. »V fazi izgradnje krožišča pri kmetijski zadrugi se priključka iz industrijske cone žal ni dalo izvesti skladno s projektno rešitvijo zaradi neuspešnih pogajanj občine in DRSI z lastnikom zemljišča, kjer bi moral biti priključni krak izveden. Priključevanje iz obrtne cone proti Ptuju zagotovo ni optimalno, je pa skladno z modificirano Povozne granitne kocke že poškodovane Markovčani pa se zgražajo tudi nad tem, da je na skoraj novih krožiščih že opaziti poškodovane granitne kocke in robnike, ki so položene ob sredinskih otokih, saj so na nekaterih mestih odstopile. Z direkcije za infrastrukturo so zatrdili, da bodo nastale poškodbe sanirane v okviru vzdrževalnih del. projektno rešitvijo zagotovljena prevoznost z vlačilci,« so odgovorili. Kot so še dejali, je hkrati projektant, podjetje Cestni inženiring, izdelal projektno rešitev v primeru možnosti posega na zemljišče ob kmetijski zadrugi. »Pogoj za izvedbo je pridobljeno zemljišče,« so ob tem pristavili. Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Ptuj • Naložba za ljubitelje živali Na Ptuju bodo uredili pasji park Po večletnih prizadevanjih bo Ptuj vendarle dobil pasji park. Izbrana lokacija naj bi bila dostopna kar se da širokemu krogu ljubiteljev štirinožnih prijateljev. Že kot mestna svetnica si je zdajšnja županja MO Ptuj Nuška Gajšek prizadevala za ureditev pasjega parka na Ptuju. V igri so bile različne lokacije, med drugim Panorama in zemljišče na Zadružnem trgu. V obeh primerih je bilo kar nekaj pomislekov, zato so zdaj našli novo, trenutno optimalno rešitev. Pasji park, ki ga bodo začeli urejati v prihodnjih dneh, bo postavljen na Osojnikovi cesti. Gre za zemljišče, ki je v lasti Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj. V dogovoru z občino so ga odstopili v Izbrana lokacija je na Osojnikovi cesti, pri trgovini Tuš brezplačno uporabo. „Na tem območju se sicer spreminja podrobni prostorski načrt, a vsaj nekaj let še ne bo gradnje. Ker je nesmiselno, da je tako velika parcela prazna in zaraščena, smo se dogovorili za uporabo. Ko bodo zemljišče potrebovali za gradnjo bloka, pa bomo park prestavili na drugo lokacijo," pojasnjuje županja. Investicija, ki zajema izravnavo terena, postavitev ograje, ureditev košev in štirih klopi, bo vredna nekaj manj kot 20.000 evrov. Ograja bo narejena tako, da bo prestavljiva, tako da jo bodo lahko v primeru, da se bodo v prihodnjih letih selili na drugo lokacijo, povsem enostavno prestavili. V parku bosta dva ločena dela - za manjše in večje štirinožce. Ti se bodo lahko razgibali, njihovi lastniki pa v senci velikih dreves odpočili. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 29. oktobra 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Ko je gostilna najbližjemu sosedu najhujši trn v peti Gostinec: „Soseda je v naš lokal policijo poslala vsaj 30-krat!" „Zavedamo se, daje življenje drugačno, če je lokal zraven hiše, a kakorkoli se skušamo prilagajati zahtevam sosede in se z njo pogovarjati, ne gre. Policijo je v enem letu klicala 30-krat, tudi v času pustovanja, ko nas za nekaj minut obiščejo kurenti, aH za praznik dela, ko je na Panorami kres. Vsi ti dogodki so zanjo razlog za prijavo," pravita Mateja in Dušan Bezjak, najemnika lokala Villa Monde na Maistrovi ulici na Ptuju. Foto: CG Kot pravita solastnika, ki imata še lokal v Spuhlji, kjer poslujejo že 25 let, takšnega nagajanja sosedov nista vajena. Bezjakova namreč vztrajata, da soseda povsem neupravičeno v njun lokal neprestano pošilja tako policijo kot inšpekcijske službe: „Vse z namenom, da nagaja. Z drugimi sosedi nisva nikoli imela težav. Gotovo slišijo glasbo in goste, a so razumevajoči, iščemo kompromisne rešitve. Z družino Turin smo se skušali večkrat pogovarjati, a zmeraj neuspešno. Turinova vztraja pri tem, da lokal ne sodi v to okolje, da je to spalno naselje in da so bili prej tu, pa čeprav imajo tako lastniki objekta kot mi, najemniki, vsa ustrezna obratovalna dovoljenja." Je gostinstvo »umazana obrt«? Ker sta želela pokazati pripravljenost za dogovor, naj bi prestavili tudi velik del terase s tlakovanega dela na zelenico, kar pa sosedom naj ne bi zadoščalo. Po besedah Bezjaka so se lastniki hiše, ki stoji neposredno ob lokalu, nenehno pritoževali tudi nad prejšnjimi najemniki lokala, ko je bila v njem trgovina z belo tehniko: „Nič ji ne odgovarja!" Lokal Villa Monde obratuje med tednom ter v nedeljo do 23. ure, v petek in soboto do 2. ure, ob podaljšanem delovnem času imajo delovni čas do polnoči. „V gostinstvu ni donosov kot pred 20 leti. Boriš se, delaš, potem pa ti sosedje nagajajo. Ko mi je gospa Turin rekla, da je gostinstvo umazana obrt, sem se z njo nehal pogovarjati. Če meni, da bom zaradi nje ali njenega položaja odšel, se moti. Mi bomo vztrajali, zaradi naših strank in dejstva, da delamo vse v skladu s predpisi. Niti enega samega zvočnika nimamo na terasi, pa nenehno govorijo o hrupu," še dodaja. Razlog, da sta Bezjakova želela z javnostjo deliti zaplete, ki jih imajo s sosedo, je dogajanje na javni obravnavi odloka o podaljšanju delovnega časa gostinskih lokalov. Tudi tam je namreč največji del dialoga potekal ravno med njimi. Očitki, pa tudi nekatere žalitve, so bili izrečeni pred vsemi prisotnimi. Turinova od občine pričakuje bolj »individualiziran« odlok Erika Turin, stanovalka na Maistrovi cesti na Ptuju, tik ob lokalu Villa monde, je dejala, da je svoje povedala že na obravnavi in da spora s sosedom ne želi reševati preko medijev: „Zato obstajajo drugi organi." Je pa, kot pravi, na občino že podala svoje pobude in predloge na pripravljen osnutek odloka. Prepričana je, da mora ta opredeljevati (zraven upoštevanih) še kakovostne dejavnike: „Jasno je treba definirati pogoje, ki jih morajo posamezni gostinci izpolnjevati. Nujno je, da se postavijo merila, za katera je zaželeno, da upoštevajo kakovostni vidik, možnost individualizacije posamezne situacije, ne le območja. Nekatere sosednje občine to imajo. To pogrešamo v odloku. Merilo, ki bo občinskim organom omogočalo preučiti posamezno situacijo. Nenazadnje sta tudi ministrstvo in ustavno sodišče prepoznala, da je na podlagi prijav policiji to brez veljavnega odloka težko urejati," vztraja Turinova. Kot pravi, je v občinskem prostorskem načrtu MO Ptuj jasno zapisano, da prihod novega gostinca ne sme poslabšati bivalnih razmer v stanovanjskem naselju. V enem letu 53 krat podaljšan delovni čas gostilne Nesprejemljivo se ji zdi, da je imela gostilna, ki meji na njihovo hišo, 53-krat v letu podaljšan obratovalni čas. „Mi zato ne moremo spati, pa čeprav bi morali imeti pravico do mirnega počitka. To ni le moj problem. Prihod tega gostinca je naravo lokala povsem spremenil," vztraja Turinova, ki srž problema vidi v tem, da občinski in držav- ni organi ne delujejo povezano. Prijave policiji naj bi se po njenem izkazale za neučinkovite. Kot je razvidno iz zapisnika, ki ga je v naše uredništvo prinesel Bezjak, pa se jih še vedno redno poslužuje. Prijav drugih sosedov ■ • M • na policijo ni Policijo so v njihov lokal od februarja do septembra 2018 napotili devetkrat. „Vse skupaj pa nas je prijavila v dveh letih približno 30-krat. Kot je policija posebej navedla, prijav drugih sosedov ne beležijo. Turinovi pa so klicali policijo tudi, ko je bilo na Panorami kreso- vanje in so bili mimoidoči dejansko glasnejši od naših gostov. Policijo kličejo še v delovnem času, ko imamo dovoljenje za obratovanje. Imeli smo finančno, tržno, delovno in požarno inšpekcijo. Kot nam je dejala zadnjič na občini, nam bodo poslali še okoljsko inšpekcijo," še trdi Bezjak. Kako torej najti kompromis v takšnih primerih? Bo občina zmogla dejansko tudi takšne situacije urediti z odlokom? Gostilna brez šefa in 16 ur Miša Kovača „Stanovalci na Ptuju nimamo pravic, živimo zraven gostilne, policijo smo zadnja leta klicali neskončnokrat. Sumim, da tudi policija ne deluje, kot bi morala. Kako naj se branimo pred tem, kje je naša pravica do spanja? To je leglo alkoholizma, gostilna brez šefa. Smo za kompromis, nikomur nočemo jemati kruha, ampak Miša Kovača pa ne moremo poslušati 16 ur na dan," je še na obravnavi dejal sin Erike Turin, Matjaž. A vse njihove očitke tako Bezja-kova kot lastnika samega objekta, Irena in Franc Ljubec, zavračajo. Tudi Ljubčeva naj bi v preteklosti imela veliko sporov z omenjenimi sosedi. Nekaj se jih je končalo celo na sodišču. Dženana Kmetec Ptuj • Vlaganja v vodovodni sistem Bodo zagnali nujno potrebne investicije? Župani občin Spodnjega Podravja so se minuli petek sestali na temo vlaganj v vodovodni sistem. Najprej so sestankovali za zaprtimi vrati, potem pa na izredni seji kolegija, ob prisotnostijavnosti, v desetih minutah, na hitro in brez razprave potrdili sklepe o vlaganjih v vodovodni sistem. Predlog nujnih investicijskih vlaganj v vrednosti 370.000 evrov v vodooskrbni sistem za obdobje 2019-2020 je pripravil koncesi-onar, Komunalno podjetje (KP) Ptuj. Največ denarja bodo namenili za namestitev filtrov mangana in železa na dveh vodnjakih v Ge-rečji vasi in Skorbi, za vsakega po 98.000 evrov. 80 tisočakov bodo predvidoma porabili za menjavo nedelujočih hidrantov na omrežju. Zneske v višini od 10.000 do 30.000 evrov bodo namenili za izdelavo projektne dokumentacije za nov distribucijski cevovod čez Puhov most, zamenjavo 280 metrov transportnega cevovoda v Dolanah, vodovod v Klepovi ulici na Ptuju ter ukinitev tamkajšnjega Foto: Črtomir Goznik Župani in vodstvo KP Ptuj po petkovi izjemno kratki seji kolegija, ki je trajala le deset minut, saj so se poprej že vse dogovorili na sestanku brez medijev. dotrajanega črpališča ter sanacijo prečrpalne postaje na Sovretovi poti. Že vnaprej napovedani dvojni pogoji Župani so se dogovorili, da bodo nadaljevali postopek priprave projektne dokumentacije za regijski projekt celovite obnove vodovodnega sistema. Za projekte in postopke do pridobitve gradbenega dovoljenja potrebujejo najmanj milijon evrov (znesek je brez davka). Občine si bodo stroške razdelile po ključu porabe vode. Kot končni rok za podpis sofinancerske pogodbe so si zastavile 8. november 2019. „Občine, ki pogodbe do tega datuma ne bodo podpisale, iz projekta ne bodo takoj črtane, ampak se bodo z njimi podpisovali novi dogovori, ki bodo predvidevali tudi drugačen ključ financiranja projektne dokumentacije," je pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec. Razmišljanja gredo v smeri, da bi projekte do pridobitve gradbenega dovoljenja v imenu občin peljala Skupna občinska uprava SOU Spodnje Podravje, KP Ptuj bi pri tem nudila tehnično podporo. Denar iz aktualne finančne perspektive je za projekt najverjetneje že izgubljen. Velik dosežek bo že, če bodo imeli v tej finančni perspektivi, ki se s podaljški izteče konec 2022, pridobljeno gradbeno dovoljenje. Polovica občin še brez odločitve o cenah Pri novih cenah vode zadeva ostaja še naprej zapletena in nedorečena, a pred javnostjo se župani te teme na petkovi seji niso dotikali. Kot smo že poročali, bodo v občinah Kidričevo in Starše samo višje cene vodarine, ne pa tudi omre-žnine. V občinah Ptuj, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Cerkvenjak in Trnovska vas bo obveljala podražitev v celoti, v Žetalah za zdaj ostajajo na starih cenah, ostale občine bodo o podražitvah odločale na rednih ali dopisnih sejah. „Na sestanku pred sejo kolegija je bila beseda tudi o novih cenah. Razumel sem, da bodo vse občine, razen morebiti dveh, treh do konca tega meseca potrdile novo ceno vodarine in omrežnine, tako naj bi v večini ostal enoten sistem," je pojasnil direktor KP Ptuj Janko Širec. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Podravje torek • 29. oktobra 2019 Sp. Podravje • Župani južnoobmejnih občin v iskanju rešitev Vlada se ne odziva na zahteve županov »Ugotavljamo, da svoje, pa tudi schengenske meje ne varujemo zadostno. Ogrožena je varnost življenj in varnost premoženja. Pravočasno moramo zagotoviti vse potrebno, da ne bi prišlo do dogodkov, v katerih bi bila lahko ogrožena človeška življenja ali bi se nesprejemljivo poslabšali bivalni pogoji v obmejnih področjih, ki bi povzročili izseljevanje prebivalstva,« so med drugim zapisali župani južnoobmejnih občin v pismu vladi RS z Marjanom Šarcem na čelu, s katero se želijo srečati in dogovoriti, kako naj država pomaga obmejnih občinam. K skupnemu reševanju problematike migrantskih tokov, ki jih najbolj občutijo občine ob meji s Hrvaško, je vse župane že pred poletjem pozvala občina Kostel oz. njen župan Ivan Črnkovič. »Slovenija se je znašla na območju, kjer že in še bodo v prihodnjih letih in desetletjih potekali tokovi migracij iz vzhodne v zahodno Evropo. Na te nove razmere se moramo kar najhitreje prilagoditi in sprejeti ustrezne organizacijske ukrepe za zaščito prebivalcev in njihovega premoženja. Dodatne možnosti pri zagotavljanju varnosti prebivalcev vidimo v večjem partnerskem sodelovanju med policijo in prebivalci,« so izpostavili zbrani na skupnem srečanju, kjer so se tudi zedinili, da je skrajni čas za ukrepe, ki bodo zmanjšali številne negativne posledice migracij, ki so že vidne, in tiste, ki jih lahko še pričakujejo, če se stanje ne bo izboljšalo; med njimi je zlasti nevarnost večjega izseljevanja prebivalcev na najbolj ogroženih obmejnih območjih. Kaj župani zahtevajo Svoje zahteve oziroma predloge o pričakovanih ukrepih države so strnili v 13 točk. Najpomembnejša med njimi je zagotovitev dodatnih finančnih sredstev za popravilo ali izgradnjo gozdnih poti in cest ob meji ter za čiščenje okolja in odpadkov, ki jih za seboj puščajo migran-ti. Prav tako predlagajo, da država zagotovi ustrezna nadomestila podjetjem zaradi izgube v poslovanju, ki je posledica migrantskih tokov, kmetom pa naj se zniža davek iz naslova katastrskega dohodka. Želijo tudi, da bi na izpostavljenih območjih država občinam zagotovila sredstva za osnovno infrastrukturo (javna razsvetljava, telefon, internet, asfaltirane ceste ...) ter tako prispevala k varnosti občanov. Na mejo bi bilo po njihovih predlogih treba dodeliti večje število policistov in vojakov z ustrezno opremo, ki bi lahko učinkoviteje preprečevali ilegalne prestope. Vlada se je z vsebino pisma že seznanila Pismo z oblikovanimi pobudami in željo, da se na to perečo problematiko srečajo z odgovornimi, so župani na Vlado RS poslali že konec septembra: »Vlada nam je konec oktobra odgovorila le, da se je z vsebino našega pisma seznanila,« je povedal kostelski župan Črnkovič. Med podpisniki pobude za zaščito prebivalcev in bivalnega okolja zaradi nezakonitih migracij so župani občin: Kostel, Ilirska Bistrica, Hrpelje - Kozina, Metlika, Osilnica, Loška dolina, Loški Potok, Črnomelj, Podlehnik, Zavrč, Središče ob Dravi, Ormož, Krško, Brežice, Šentjernej ter župan občine Kostanjevica na Krki. Karmen Grnjak Foto: M24 Starše • Občina brez mostu čez dravsko strugo Brod ukinili, mostu niso nikoli dobili V občini Starše seje oblikovala civilna iniciativa, ki si prizadeva za izgradnjo mostu čez reko Dravo. Po gradnji verige hidroelektrarn sta se bistveno spremenila vodni režim in narava reke. Iz struge so umaknili tudi brodove, ki so do tedaj povezovali rečna obrežja. Z ukinitvijo broda so v Staršah ostali brez povezave z enega na drugi breg struge reke Drave. Situacija je zlasti neugodna za kmetovalce, ki imajo na drugi strani pod Vurberkom in za Duplekom kmetijska zemljišča. Najbližji most čez strugo Drave je v Dogošah, iz Starš do tja je deset kilometrov. Da pridejo do zemljišč, se je treba na drugi strani reke peljati še enako razdaljo nazaj. Druga možnost prečkanja reke je ptujski most, ki pa je od dogoškega še bolj oddaljen, do njega je 12 kilometrov. Ustanovili civilno iniciativo Jasno je, da so ljudje zaradi tega nezadovoljni. Zato so oblikovali civilno iniciativo, ki je prepričana, da so most v Staršah dolžne zgraditi Dravske elektrarne Maribor (DEM). Iniciativa se sklicuje na odločbo vodnogospodarskega dovoljenja iz leta 1964, ki jo je izdala skupščina občine Maribor Tezno. Občina Starše prizadevanja civilne iniciative podpira in bo naredila vse za to, da se most skupaj s povezovalnimi cestami umesti v prostor. »Občina Starše si že vrsto let prizadeva za izgradnjo mostu. S problematiko izgradnje mostu smo v preteklih letih seznanjali ministrstvi za infrastrukturo ter Za prečkanje struge reke Drave se je iz Starš treba peljati 10 kilometrov proti Mariboru, kjer je most v Dogošah, ali pa 12 kilometrov do Ptuja. okolje in prostor, vse poslanske skupine v državnem zboru, podpisali dogovor o podpori izgradnji mostu z 18 občinami v regiji ... Tudi v prihodnje bomo storili vse, da se kljub časovni odmaknjenosti izgradnje HE Zlatoličje in takratne obveze o prehodu reke Drave ta obveza investitorja izpolni,« je pojasnil župan Bojan Kirbiš. Povezali bi se z Duplekom in Ptujem O problematiki so nedavno govorili na javni tribuni, kjer so spre- Most čez Dravo v Staršah ne bi služil samo kmetovalcem, temveč tudi dnevnim migracijam na delovna mesta, povezoval bi občini Starše in Duplek, ki sta dejansko zelo blizu, zaradi reke pa zelo daleč. Hkrati bi most predstavljal povezavo Slovenskih goric in Dravskega polja. Povezal bi dve regionalni cesti Ptuj-Duplek-Maribor in Ptuj-Starše-Maribor. Voznikom z levega brega Drave bi omogočal hitrejši dostop do avtoceste na dveh priključkih: v Marjeti na Dravskem polju in Zlatoličju. jeli tri sklepe. Med drugim predlagajo sklenitev pisnega dogovora med občinami Duplek, Ptuj in Starše, da začnejo aktivnosti za uresničitev projekta. »Predlagamo, da podpisnice tega dogovora imenujejo strokovno ekipo, ki bo pripravila strokovne podlage s specifikacijo vseh aktivnosti, potrebnih za izvedbo projekta s predvideno časovnico. V načrtovanje je treba vključiti vse deležnike, vključene v projekt, in sicer zraven občin tudi pristojna ministrstva ter HSE (DEM),« se glasi sprejeti sklep. Civilna iniciativa Starše prav tako predlaga, da bi se iniciative ustanovile tudi v obeh ostalih občinah (Ptuj, Duplek), delovali bi skupaj in se oblikovali kot gibanje za projekt »Most čez Dravo v Star-šah«. DEM: »Most ni naša obveza« Na DEM pravijo, da mostu čez Dravo v Staršah niso dolžni zgraditi. »Dejstvo je, da v sedmi točki vodnogospodarskega dovoljenja piše, da je investitor HE Zlatolič-je dolžan poskrbeti za ustrezne prehode čez Dravo na območju obstoječih brodov, če pri minimalnih vodah v Dravi ne bil več mogoč prevoz z brodom. A dejstvo je tudi, da nobenega od mostov ni navedenega v dovoljenju za graditev in da je investitor prejel dovoljenje za uporabo, ki ga, če navedenega v gradbenem dovoljenju ne bi izpolnil, ne bi prejel. Po naših informacijah je bil eden zadnjih skupnih sestankov (pred nedavno javno tribuno) leta 2011, po katerem smo DEM (s soglasjem dveh takrat prisotnih županov) naložile Pravni fakulteti v Mariboru izdelavo študije, ki naj pokaže obveznost DEM za izgradnjo mostu. Iz študije je razvidno, da obveznost DEM do izgradnje mostu ne obstaja in da je morebitna obveznost graditve mostu s strani DEM, zapisana v dovoljenju, že zastarala.« Mojca Zemljarič Majšperk • Z redne seje občinskega sveta Rebalans soglasno sprejet Majšperški občinski svetniki so na oktobrski seji osrednjo pozornost namenili predlaganemu rebalansu letošnjega proračuna, po katerem se za dobrih 47.000 evrov povišujejo tako prihodki kot odhodki. Županja Darinka Fakin je povedala: „Pri rebalansu gre v večini za izravnave glede na planirano porabo, smo pa povišali znesek, ki je namenjen interesni zvezi občin in skupni občinski upravi. Več denarja bo tudi za nakup opreme; namesto sprva predvidenih 11.000 evrov bomo za nakup novega traktorja za zimsko službo namenili 30.000 evrov." Pred tem so nameravali kupiti rabljen traktor, a ni imel zah- tevane homologacije. „Z dodatnimi 18.000 evri bomo lahko kupili nov traktor s plugom, s katerim bodo naši delavci plužili pločnike in druge manjše površine," je pojasnila županja. Dražjih, kot je bilo predvideno, bo tudi nekaj tekočih naložb: dokončanje gasilskega doma Majšperk-Breg, ureditev poda v gasilskem domu na Ptujski Gori in dodatna dela pri energetski sanaciji doma krajanov na Ptujski Gori. Prav tako bo nekaj več denarja potrebnega še za vzdrževanje mostov in cest; predvsem zaradi potrebnih sanacij plazov. Nekaj dodatnih stroškov je nastalo tudi pri urejanju infrastrukture v industrijski coni, v rebalansu pa so predvideli še dodatna sredstva za obnovo dveh kapel. Razprave o rebalansu med svetniki ni bilo, pač pa so ga vsi skupaj soglasno potrdili. KG Foto: KG torek • 29. oktobra 2019 Podjetništvo Štajerski 5 Destrnik • Teče novi krog za spremembo občinskega prostorskega načrta Kje, če sploh, bo zrasla dolgo načrtovana obrtna cona? Čeprav so bili na Destrniku v zadnjih letih kar dvakrat blizu ureditvi obrtne cone, v igri sta bili namreč dve lokaciji: Pukšičev janežovski Vrh in Vindiševa Drstelja, doslej nobena iz različnih razlogov ni bila realizirana. Spomnimo, da je bil Janežovski Vrh favorit Franca Pukšiča v njegovem prvem županovanju, Drstelja pa je »otrok« prejšnjega župana Vladimirja Vindiša. Pod tedanjim Pukšičevim vodstvom je bila obrtna cona v Janežovskem Vrhu že umeščena v občinski prostorski načrt (OPN), vendar mu nato projekta zaradi predčasnega odhoda z županske funkcije ni uspelo pripeljati do cilja, čeprav je bil po njegovih zagotovilih interes investitorjev za gradnjo velik. Da bo zdaj, po vrnitvi na položaj župana, takrat začeto nadaljeval, je bilo sicer logično pričakovati, vendar zadeva ni tako enostavna. Kajti Vindiš v času svojega županovanja projekta Poslovno-obrtna cona Janežovski Vrh ni samo ustavil, ampak ga je s pomočjo svetnikov celo izvzel iz OPN, to pa pomeni, da je Pukšič z oživitvijo projekta na začetku. Zakaj je Vindiš črtal cono v Janežovskem Vrhu V svojem mandatu seveda tudi Vindiš ni počival in ni črtal ideje o gradnji obrtne cone, le izbral je drugo in manjšo lokacijo zanjo - na Drstelji. Kot je zapisal v sklepu, ki ga je decembra 2016 potrdil tedanji občinski svet, se je izkazalo, »da je bila gospodarska cona Jane-žovski Vrh v prvem OPN v prostor umeščena v nasprotju s predpisi s področja načrtovanja poselitve, zato je bila v okviru usklajevanja z Ministrstvom za okolje in prostor izvzeta iz gradiva, na vzhodnem delu območja pa se je opredelilo območje za šport in rekreacijo velikosti približno 2,5 hektarja.« Ker je torej kot neprimerna odpadla možnost ureditve obrtne cone v Janežovskem Vrhu, je Vin-diš videl nadomestno rešitev v »širitvi proizvodnega območja Drste-lja v Rogozniški dolini, kjer na obstoječih površinah za proizvodne dejavnosti že deluje režijski obrat Destrnik in kjer bo občina zagotovila ustrezne komunalno opremljene gradbene parcele različnih velikosti in jih ponudila na trgu«. Obrtna cona na Drstelji bi stala na 70 arov velikem občinskem gradbenem zemljišču; s projektom je Vindiš kandidiral za pridobitev evropskih sredstev v višini 300.000 evrov, 100.000 pa bi šlo iz občinskega proračuna. Toda potem na Obrtno poslovno cono bodo ponovno poskušali umestiti na območje Jane-žovskega Vrha Vindiš je stavil na obrtno cono v Drstelji, kjer ima sedež režijski obrat. volitvah ni dobil še enega mandata in usoda bodoče obrtne cone je bila znova v Pukšičevih rokah. Za »mini« cono v Drste- |M • • | »IV lji se ni zanimal nihče »Dejstvo je, da za nadaljevanje projekta na Drstelji ni nobene osnove, saj za to lokacijo pač ni zanimanja investitorjev. V tem času namreč nismo pridobili niti enega pisma o nameri, ta pa so osnova za pridobitev evropskega denarja. Poleg tega so nam na ministrstvu za gospodarstvo povedali, da je med pogoji EU zapolnitev najmanj 70 odstotkov obrtne cone v naslednjih dveh letih in zagotovitev 12 novih delovnih mest, sicer bomo primorani denar vračati, to pa je riziko, v katerega ne upamo in nočemo. To ne pomeni, da projekt kategorično umikamo, ostajamo fleksibilni in odprti za različne možnosti. Če bi se pojavili investitorji za gradnjo na Drstelji, bi jim seveda šli na roko in projekt nadaljevali, vendar o tem pač močno dvomim.« Iz kmetijskega zemljišča v obrtno cono ... Zato se Pukšič znova spogleduje z lokacijo v Janežovskem Vrhu, kjer je na voljo pet hektarjev občinskega zemljišča, razdeljenega na dva dela. »Ena polovica je po trenutno veljavnem OPN opredeljena kot tako imenovana zelena cona, namenjena gradnji športnih objektov in igrišč. Druga polovica je kmetijsko zemljišče, za katerega si prizadevam, da bi ga spet prekvalificirali v gradbeno in tam uredili bencinski servis, režijski obrat ali javno podjetje, oljarno, predelovalnico lesa, za ti dve dejavnosti se namreč kaže interes, in še kaj. Za realizacijo načrtov v tej drugi polovici potrebujemo spremenjen občinski prostorski načrt, tako da je zdaj vse odvisno od tega. Za športne objekte v zeleni coni je narejena idejna zasnova, prihodnje leto gremo v izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.« Senka Dreu Foto: SD Foto: SD Slovenija • Za sežigalnico v igri več občin Med šestimi občinami tudi Ptuj Na poslano vabilo ministrstva za okolje in prostor, naj izrazijo morebiten interes za postavitev objekta za termično obdelavo odpadkov na svojih tleh, se je vsaj potencialno pozitivno odzvalo šest občin. Ministrstvo bo sestanek z zainteresiranimi na to temo pripravilo v začetku novembra. ■ ■ Foto: CG Na poslano vabilo o interesu postavitve objekta za termično obdelavo je odgovorilo 13 občin, so povedali na ministrstvu za okolje. »Odzivi občin so zelo različni - od splošne podpore za izgradnjo takega objekta nekje na območju Slovenije, preko primernih lokacij v posameznih občinskih prostorskih načrtih do informacije, da občine takega objekta na njihovem območju ne načrtujejo,« so pojasnili. V večini primerov so občine zaprosile za dodatne informacije. Zanimanje za tak objekt je nakazalo šest občin; to so mestne občine Maribor, Ljubljana in Ptuj ter občine Jesenice, Kočevje in Šalovci. Mestna občina Maribor je izkazala zanimanje za postavitev objekta termične obdelave odpadkov in vključitev v sistem daljinskega ogrevanja. Ljubljansko mestno občino zanima objekt na dveh potencialnih lokacijah, ki sta usklajeni z občinskim prostorskim načrtom. Mestna občina Ptuj je energetski objekt za termično obdelavo opredelila v izvedbenem delu prostorskega načrta. Občini Jesenice in Kočevje projektu nista nenaklonjeni, vendar pa sta zaprosili za dodatne informacije. Občina Šalovci pa je izrazila zanimanje, vendar se njen interes križa z interesom občine Hodoš - ta je namreč okoljskemu ministrstvu kmalu zatem sporočila, da postavitvi takega objekta nasprotuje za celotno področje Pomurja, so povedali na ministrstvu. Ministrstvo se bo z zainteresiranimi občinami sestalo v začetku novembra. V Sloveniji je že nekaj časa živahna razprava o tem, ali država potrebuje svoj objekt za termično obdelavo oz. sežigalnico odpadkov. Potreba po tem se je znova pokazala, potem ko je ministrstvo ta teden opozorilo na potrebo po pravočasnem zapiranju neustreznih in potencialno nevarnih odlagališč odpadkov po državi. Slovenija je v smislu končne obdelave odpadkov trenutno močno odvisna od tujine, s tem pa tudi od tam postavljenih cen. Sta Majšperk • Obrtna cona se počasi polni Najmanjše zemljišče prodano, eno oddano, eno še čaka kupca V občini Majšperk so se pred časom lotili urejanja nove obrtne cone, ki se razteza na Bregu, ob kompleksu objektov nekdanje tovarne volnenih izdelkov, ki jih je do stečaja upravljalo podjetje Albin promotion. Danes je na dobrih dveh hektarjih cone naprodaj še ena parcela, preostali dve sta prodani oz. v postopku prodaje. V majšperški obrtni coni sta dve zemljišči doslej zakupili podjetji W-metalTecH, ki se ukvarja s proizvodnjo kovinskih konstrukcij in njihovih delov, ter Lekslo, ki se ukvarja s prodajo lesa in gradbenega materiala. Županja Darinka Fakin je povedala: „Celotna cona, ki smo jo urejali, je velika 20.876 m2, prosto pa je še zemljišče v velikosti 4.978 m2. Glede na to, da je 70 % zemljišč prodanih, smo z odzivom podjetij zadovoljni." Zadovoljstvo županje Fakinove pa verjetno še bolj izhaja iz dejstva, da je za pridobitev oz. upravičeno porabo evropskih sredstev za urejanje cone treba zagotoviti njeno vsaj 70-odstotno zasedenost v času dveh let, sicer mora občina ta denar vrniti. Občina Majšperk je za urejanje cone pridobila kar 310.727 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter ministrstva za gospodarstvo, iz lastnega proračuna pa so dodali še dobrih 110.800 evrov. V celoti je bilo za obrtno cono porabljenih 421.587 evrov. Zemljišča so prodajali po ceni 10,16 in 10,17 evra na m2. Doslej pa se je v občinsko blagajno iz naslova prodaj nateklo le 25.000 evrov od prodaje manjše parcele, saj je postopek nakupa drugega večjega zemljišča trenutno še v teku in kupnina še ni plačana. Kot rečeno, pa naprodaj še vedno ostaja zemljišče v velikosti slabih 50 arov, ki ga preko javnega razpisa ponujajo za 50.626 evrov (brez DDV). Fakinova je ob tem pojasnila: »Gotovo je izjemno ugodna cena zemljišč (10,16 evra za kvadratni meter brez DDV) eden tistih dejavnikov, ki je zelo pomemben za pridobivanje novih investitorjev. Potem je tukaj še v celoti urejena infrastruktura v coni, ki vsakomur omogoča takojšen začetek gradnje.« Posebnih omejitev glede okolju (ne)škodljive dejavnosti za pod- jetnike v majšperški coni ni, pač pa veljajo splošne omejitve, ki jih predpisuje občinski prostorski načrt. Jasno pa je, da morajo potencialni podjetniki za tiste dejavnosti, ki povzročajo prekomerne izpuste emisij v zrak, pridobiti posebna soglasja pristojnih sogla-sodajalcev kot kjerkoli drugje v državi. Prostorske možnosti za širitev dvohektarske obrtne cone na sedanjem območju sicer še obstajajo, a je za zdaj po besedah županje ne nameravajo širiti: »Najprej želimo zapolniti še razpoložljive kapacitete. Sicer pa je interesentom v tem času na voljo tudi industrijski kompleks objektov (nekdanja TVI Majšperk) od podjetja Albin promotion v stečaju.« Karmen Grnjak Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 29. oktobra 2019 Podravje • Srečanje mreže Brezdomni do ključa Zakaj je bolje biti zapornik kot brezdomec Izvajalci na področju brezdomstva in ranljivih skupin v Sloveniji so se pred kratkim srečali na Ptuju. Debata je odprla številne dileme; med drugim tudi, zakaj država boljše pogoje zagotavlja za zapornike kot brezdomce. Foto: M24 Srečanja na ptujski enoti Centra za socialno delo Spodnje Podravje so se udeležili izvajalci iz vseh koncev države. Predstavljena je bila mreža Brezdomni do ključa, posamezne regije so predstavile svoje probleme, o obrazih brezdomstva na Ptuju pa so spregovorile različne strokovne službe - od predstavnikov društva Ars vitae, Splošne bolnišnice Ptuj, Upravne enote Ptuj, Policijske postaje Ptuj in Centra za socialno delo Spodnje Podravje do županje MO Ptuj Nuške Gajšek. Ljudje, ki se jih institucije izogibajo ... Bronja Habjanič iz ptujske bolnišnice se je osredotočila na podaljšano bolnišnično bivanje in stiske pri iskanju namestitev za paciente po odpustu. Oddelek podaljšanega bolnišničnega varstva v SB Ptuj deluje 10 let, kapaciteta je 40 postelj, mesečno obravnavajo med 40 in 60 pacientov. „In vse te ljudi je treba nekam namestiti, kar je vsako leto težje. Razpeti smo med socialo in zdravstvom. Na internem oddelku imamo trenutno brezdomko, ki nima prebivališča. Kaj narediti z njo? Dejstvo je, da se institucije takih ljudi izogibajo," je pojasnila Habjani-čeva, ki veliko prednost Ptuja vidi v dobrem sodelovanju različnih institucij, saj kot pravi, nikogar ne pošljejo na cesto, ampak vsak primer rešujejo individualno. Zaradi vsega navedenega je pritisk velik tudi za sprejem v domove upokojencev. Iz državne blagajne za zapornika 88, za upokojenca brez denarja največ od 33 do 60 evrov Vesna Horvat Šiplič, strokovna vodja v Domu upokojencev Ptuj, izpostavlja še problem posebnega varstva. Kot pravi, to dejavnost sicer izvajajo, a je dejstvo, da nekateri ljudje ne sodijo v domove upokojencev. Osredotočila se je predvsem na tiste posameznike, ki so težavni. Nemalokrat lahko njihova odvisnost, duševne težave in agresija predstavljajo težave tako za zaposlene kot ostale stanovalce domov: »Želimo si, da tega posebnega varstva ne bi bilo v domovih." Prav iz omenjenih razlogov so se udeleženci srečanja strinjali, da Sloveniji manjka nova struktura, predvsem z vidika urejanja problema bivanjske stiske, ki je za brezdomce največja. Kot je pojasnila Horvat Šipličeva, država dnevno nameni 88 evrov na dan za zapornika, posebno varstvo v ptujskem DU pa stane med 33 in 60 evri na dan, odvisno od oskrbe. Ker gre večinoma za primere, ko stanovalci nimajo svojih sredstev, glavnino tega zneska plačajo občine. Je prav, da imajo zaporniki toliko bonitet, brezdomci pa ne? S tega vidika je bila odprta tudi debata, ali je prav, da imajo zaporniki toliko boljše pogoje kot brezdomci v zavetiščih, kjer se dobesedno gnetejo v majhnih prostorih. Kakšna prihodnost čaka zavetišča v naslednjih letih, ni upal napovedati nihče. Zaposleni tam se zavedajo, da so spremembe nujno potrebne; želijo si primerne bivalne enote. Prepričani so, da bi to država za nekaj tisoč ljudi lahko uredila in da je naložba v človeka naložba, ki se splača: „Vlaganje v ljudi ni strošek, pač pa investicija!" Želijo si, da bi bila zavetišča le vstopna točka na poti do zagotavljanja primernega bivalnega stanovanja in službe. Številni se namreč želijo rešiti bede in brezdomstva. Kot so dejali tisti, ki dolga leta delajo v zavetiščih, bi država in lokalna skupina morali razumeti, da je prav, da zavetišča delujejo, ne zato, da so polna, pač pa, da so v kriznih primerih na voljo kot izhod iz krize posameznika. Dženana Kmetec Haloze • Življenje med opevanimi haloškimi griči je še vedno vse prej »Pa naj nam šolana gospoda kako se dela v teh bregih!« V Delavskem društvu hribovskih kmetij in podeželja razočarani ugotavljajo, da so od vseh pozabljeni, da kot ptujski KGZS ukvarjata zgolj z velikimi kmeti na haloških ravninah, razpisi in pomoči so samo pesek kandidirati, veliko je predvsem leporečja in malo dejanj, pa še od tistih, ki so, imajo zaslužek vsi, le mali Franc Cep, predsednik Delavskega društva hribovskih kmetij in podeželja, namreč vztraja, da se kljub drugačnim obljubam v zadnjih letih in javnemu opevanju akcij za oživitev Haloz za malega hribovskega kmeta ni nič spremenilo, nasprotno - mladi še vedno odhajajo, stari pa obupa-vajo nad težkimi razmerami, v katerih ni zaslužka. »Nazadnje nas je razburila tako imenovana delovna skupina za območje Haloz: skupaj s predstavniki ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda in Bistre smo hodili v Ljubljano na odbor za kmetijstvo k bivši državni sekretarki Tanji Strniša, se naposlušali obljub o rešitvah za Haloze, potem pa mrk, tišina, nič. Kaj je ta skupina potem počela, ne vemo, nihče nas ni več nikamor povabil, nas o ničemer obvestil. Kot da ne gre za nas, ampak za nekoga drugega. Razočarani in užaljeni smo, predvsem zato, ker smo znova nasedli in začeli upati, da se bo kaj spremenilo. Na žalost mali hribovski kmet iz Haloz kljub drugačnim obljubam bije plat zvona,« pripoveduje Cep. Romantične Haloze obstajajo le v besedah »Zdaj je moderno govoriti o romantičnih Halozah, zelenih gričih, tišini, miru, turizmu -vse to je sicer lepo in prav, a to so samo besede, potrebujemo dejanja, da bomo lahko delali in preživeli v teh težkih hribovskih razmerah. Ti griči bodo sicer ostali, kakšni pa bodo leta 2029, je vprašanje; bojim se, da brez kmetov v hribih. Kajti ne vem, če bomo še zdržali do prihodnje finančne perspektive. V našem društvu je približno 80 malih hribovskih kmetij iz vseh sedmih haloških občin, ki v povprečju obdelujejo 2,5 do sedem hektarjev zemlje ter imajo po dve ali tri kravice; vsi pa si delimo iste misli in skrbi,« pravi Franc Cep. m " j Foto: Arhiv ŠT Mladi iz Haloz še vedno odhajajo, stari pa obupe Slovenija • Poleg dela za vlado je ministrica uspela služiti tudi drugje Kako je Pivčeva zaslužila 35.000 Aktualna ministrica za kmetijstvo, Ptujčanka Aleksandra Pivec, je za delo na projektu, za katerega se pojavljajo prejela več kot 35 tisoč evrov.Sporno naj bi bilo njeno sodelovanje pri projektu Strateško razvojno inovacijsko Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS). Gostinsko zbornico vodi prav tako Ptujčanka Klavdija Perger, ki se je bralci najbrž najbolje spomnijo po tem, da se je včasih pisala Markež in bi morala kot članica stranke SMC postati ministrica za šolstvo v vladi Mira Cerarja. A kaj ko se je ugotovilo, da je izobrazbo pridobila na nedovoljen način. Izkazalo se je namreč, da je njen magisterij na Fakulteti za državne in evropske študije plagiat. Marke-ževa (danes Pergerjeva) je morala odstopiti, odvzeli so ji naziv, vračati pa naj bi morala celo šolnino za magisterij, saj ji ga je financirala Ljudska univerza Ptuj. Pergerjeva v težave »potegnila« še Pivčevo Nesojena ministrica Pergerje-va je, kot kaže, znova v težavah. Kot so potrdili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), so zaznali potencialni obstoj nepravilnosti v zvezi z operacijo SRIPT in so zato najprej junija letos izvedli preverjanje na kraju samem in nato zaprosili Turistično gostinsko zbornico Slovenije še za dodatna pojasnila. »Končne ugotovitve pregleda in ugotovljena neskladja še niso pojasnjena,« so še pojasnili na MGRT. Med zunanjimi sodelavci, ki so sodelovali pri projektu, je, kot rečeno, tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec, ki je opravljala strokovna dela na področjih Znanje za dvig kakovosti in Internacionalizacija. Delo je potekalo med avgustom 2017 in septembrom 2018, kar pomeni, da je večino dela opravila, ko je bila še državna sekretarka na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zadnjih 14 dni septembra pa je že prevzela funkcijo ministrice. Ob tem je bila delno zaposlena še na Znanstvenoraziskovalnem središču Bistra Ptuj. Foto: M24 Direktorica TGZS Klavdija Perger trdi, da je projekt voden zgledno, čeprav je ministrstvo za gospodarstvo kot sofinancer uvedlo interno preiskavo zaradi obstoja nepravilnosti. petek • 25. oktobra 2019 V središču Štajerski 7 kot romantično pokaže Rebernišek vrača žogico 1 Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, odločno zavrača Cepove očitke, da društvo ni vključeno v aktivnosti, kijih zavod usklajuje s kmetijskim ministrstvom. »Vladna delovna skupina je bila neformalno ustanovljena že leta 2012. Skupina, ki jo omenja Cep in katere vodja sem, ni ničesar delala brez vednosti društva, dejstvo pa je, da trenutno ni aktivna, saj smo za nadaljnje delovanje pričakovali pobudo s strani lokalnih akterjev, kar se ni zgodilo. V vsakem primeru načrtujemo obuditev skupine za novo programsko obdobje. Nikakor se ne strinjam, da smo pozabili na male hribovske kmete, nasprotno, prav na pobudo delovne skupine je prišlo do razpisa za male kmetije v višini 14 milijonov evrov, ki pa ga doslej še ni bilo. Po naši zaslugi je bil določen tudi dodatek za strma kmetijska zemljišča, na višine pa seveda mi ne moremo vplivati.« Podobno je tudi glede odškodnin po suši, pravi Rebernišek, saj so na zavodu zgolj pobudniki in Se tako resorno ministrstvo svetovalci, ne pa tudi odločevalci, se pa zavedajo, da so bila omenjena merila neživljenjska. v oci, saj nanje ne morejo haloški kmet ne. Zafurana kmetijska politika V društvu so tudi prepričani, da resorne institucije niti na državni niti lokalni ravni ne obravnavajo vseh kmetov enako. »Z malimi se dokazano ne ukvarjajo, še manj, če dela- mo v hribih. Zdi se, kot da so privilegirani veliki kmetje v ravninah, kar ni fer, saj davke plačujemo vsi. In kar je najbolj žalostno, najmanj nas razumejo prav na Ptuju, kjer imajo očitno neke drugačne interese. Za sedanje stanje niso krivi ljudje, kriva je oblast, ki je vse zafurala s tako kmetijsko politiko, kot jo je vodila, zdaj pa denarja, s katerim razpolaga, ne zna ali noče razdeliti tako, da bi mali hribovski kmet lahko preživel. Ko bodo ti opevani griči zaraščeni s trnjem, bo prepozno. Ja, življenje med tako opevanimi zelenimi haloški-mi griči je vse prej kot romantično.« ivajo nad težkimi razmerami, v katerih ni zaslužka. Vlečejo denar in pametujejo na okroglih mizah Franc Cep priznava, da se zadnja leta veliko govori o trajnostnem razvoju Haloz in da so bile izpeljane tudi nekatere medijsko odmevne aktivnosti, denimo projekt Življenje traviščem, a ne verjame, da so to pravi cilji za ohranitev Haloz, saj po njegovem ne prinašajo prihodka. »Ohranjanje suhih travišč se lepo sliši, ampak veste, to so bolj projekti, na katerih služijo vsi drugi, le kmet ne. Vlečejo denar, posedajo po okroglih mizah, pametujejo, a to žal ni to. Kakšna suha travišča. Pri nas se dela vse ročno, to je res garanje. A morda smo res preveč butasti in ne znamo delati; potem pa naj pride šolana gospoda in nam pokaže, kako se dela v teh bregih.« Čeprav so škodo zaradi suše, ki je Haloze opustošila pred dvema letoma, na terenu in pred televizijskimi kamerami ocenjevale strokovne komisije s civilno zaščito vred, se spominja Cep, je vse na koncu izpadlo le kot še eno razočaranje več. »Postavljena so bila takšna merila, da so hribovske kmetije izpadle kot upravičenke do povračila škode. Ocenili so namreč skupno škodo v Halozah, potegnili črto čez hribe in ravnine, na koncu pa so dobili le veliki v ravnini. Kljub suši jim je uspelo trikrat kositi, poleg tega so imeli tudi pridelek koruze, mi pa nič za košnjo, še za pašo skoraj ne, smo morali hrano kupovati. Pa nimam nič proti velikim, da se razumemo, le o nepoštenih merilih govorim.« Senka Dreu Foto: EM evrov honorarja sumi o nepravilnem razpolaganju z državnimi sredstvi, partnerstvo turizem (SRIPT), ki poteka pod okriljem Foto: M 24 Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je pri projektu SRIPT sodelovala od avgusta 2017 do septembra 2018 Kje so dokazi o opravljenem delu? Za delo, ki ga je opravila za projekt SRIPT, je Pivčeva prejela nekaj več kot 35.000 evrov bruto. Se je pa ministrica očitno znašla v težavah, ker težko pokaže, kaj je za ta denar v resnici naredila. Pojasnila je, da je večina temeljnih dokumentov nastala v soavtorstvu z ostalimi sodelavci, dokumenti pa naj bi nastajali in se hranili v aplikacijah, ki omogočajo hkratno delo več avtorjev. Kot je pojasnila za Požareport, naj bi bilo njeno delo »pisanje prve vsebinske zasnove, prebiranje prispevka ostalih so-avtorjev, vsebinska intelektualna razprava prek sodobnih komunikacijskih sredstev, popravki in pripombe na segmentih drugih soavtorjev, recenziranje, vsebinsko dopolnjevanje lastnih vsebin in vsebin drugih soavtorjev«. Pri projektu je sicer sodelovalo poleg Pivčeve še devet sodelavcev, največ med vsemi pa je zaslužil Boštjan Brumen (77.680 evrov), ki se je v preteklosti znašel na sodišču, ker naj bi kot tajnik Univerze v Mariboru ponarejal poslovne listine. Drugi najvišji honorar (66.392 evrov) je prejela Maja Uran Maravič, tretji najvišji honorar pa je šel v roke Pivčevi. Vsi ostali so prejeli precej nižje zneske. Zgledno voden projekt?! Ministrstvo za gospodarstvo je trenutno, do konca preverjanja neskladij na projektu, ustavilo izplačila povračila stroškov. Ministrstvo sicer sofinancira 50 odstotkov projekta, ki je vreden 390.000 evrov, ostala sredstva naj bi zagotovila zbornica oziroma njeni člani, med katerimi so tudi Sava Turizem, Terme Čatež, Terme Olimia, Istrabenz Turizem ... Klavdija Perger pa kljub temu, da so povračila stroškov s strani ministrstva zaustavljena in da so na MGRT jasno povedali, da so zaznali neskladja, trdi, da s projektom SRIPT ni nikakršnih težav in da gre za zgledno voden projekt, ki naj bi prejemal visoke ocene in pohvale. »Učinkovitost razvojnega projekta je pred kratkim potrdila neodvisna evalvacija SVRK, ki je pokazala, da je operacija SRIPT s svojimi aktivnostmi in razvojnimi prizadevanji spodbudila skupni razvoj panoge turizem,« je zapisala Klavdija Perger. Žiga Kariž www.tednik.si Stajerskltednlk Stajerskitednik Haloze • Turizem in kmetovanje Bi Haloze s turizmom živele bolje? V Žetalah so nedavno priredili okroglo mizo na temo povezovanja turizma in kmetovanja. Za namen razvoja turizma občine Zavrč, Cirkulane, Majšperk, Žetale, Podlehnik, Makole in Rogatec ustanavljajo Interesno zvezo Haloze (IZHA). Zvezi se najverjetneje ne bo pridružila največja haloška občina Videm. Ministrica napovedala tri razpise Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je poudarila, da so Haloze specifično območje. Strinjala seje, da bi bilo treba spremeniti administrativne postopke in zahteve. „Včasih pridemo v situacijo, ko mi sami na ministrstvu ne znamo pojasniti, zakaj smo nekaj zahtevali. Res je tudi, da imajo uradniki premalo stika s terenom. Pomembno se mi zdi, da ustvarimo ljudem pogoje za ustvarjanje dohodka. Naš cilj je kmetije narediti odporne, sposobne preživeti, v fizičnem in ekonomskem smislu," je dejala ministrica in dodala, da bodo na kmetijskem resorju v začetku prihodnjega leta na voljo sredstva po treh razpisih: za naložbe v osnovna sredstva, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov ter podporo nekmetijskim dejavnostim (na primer turizmu). „Turizma, kot bi ga lahko razvijali v Halozah, po našem mnenju ni brez razvitega kmetijstva, gostinstva, urejene in čiste narave. Zato se moramo pri tej dejavnosti čim bolj povezovati in sodelovati. Menimo, da imamo na voljo dobro podlago in ustrezne podporne inštitucije. Imamo odlična vina, sire, kruh, produkt kulinarične Haloze, vinarsko zadrugo, zgodovinske potenciale, dediščine ... Vse to pa je treba znati tržiti. Za to je običajno posameznik prešibek, kar pomeni, da se je treba povezovati. Občine smo se v IZHA povezale prav zato, da pomagamo pri razvoju turizma. A poudarjam, da ne smemo imeti previsokih pričakovanj. Lahko pa Haloze s turizmom živijo bolje," je povedal župan občine Žetale Anton Butolen. Brez državne pomoči ne bo razvoja Idejni vodja IZHA Slavko P. Dobnik je poudaril, da so Haloze na pragu preboja v turističnem smislu. Imajo številne adute: pokrajino, vino, kulinariko, zgodovino, kulturo, dediščino, gradove, cerkve, znane ljudi, izvirna glasbila ... Jani Vuk iz gostilne Špajza v Majšperku je razmišljal, da se je med ponudniki ustvarila dobra energija in bi bilo škoda projekta ne nadaljevati. Prepričan je, da bi lahko Haloze gostom ponujale petzvezdična doživetja. Direktor KGZS Zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je dejal, da bi bilo treba ukrepe kmetijske politike prilagoditi specifiki posameznih območij: „Nemogoče je oblikovati ukrepe na generalnem nivoju. Brez usmerjenih investicijskih sredstev ne bo šlo. Za primer lahko navedem območje Južne Tirolske. Pred 60, 70 leti je to bilo podobno območje, kot so danes Haloze. Prevladovala je revščina. Država je na območju poskrbela za namakalne in hladilne sisteme v sadjarstvu ter finančne podpore za obnovo sadovnjakov. Pokrajina je danes v razcvetu. Podobno je država poskrbela tudi za podpore v sosednji avstrijski Štajerski. Seveda bi bilo treba poenostaviti birokratske ovire, brez povezovanja pa tudi ne gre." Ministrica v Halozah preživela delovni dan Okrogla miza v občinski dvorani v Žetalah je bila organizirana v sklopu celodnevnega obiska ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec na območju Haloz. Zjutraj je skupaj s sodelavci najprej obiskala KGZ Ptuj. Potem so se odpravili v Belski Vrh v občini Zavrč k mlademu vinogradniku Nejcu Gorjupu. Sledil je obisk posestva Čerinovo v Trdobojcih in nato še ogled viničarskega muzeja na Gorci. Obisk Haloz so sklenili v Žetalah. Mojca Zemljarič Foto: CG Tema okrogle mize je pritegnila številne slušatelje. 8 Štajerski Podravje torek • 29. oktobra 2019 Ptuj • Prireditev ob dnevu reformacije Danes živimo v zlomljeni družbi Dan reformacije ni le praznik slovenske besede in narodne identitete, ampak tudi obeležje zgodovinskega obdobja, ko so se ljudje začeli vračati k izvirnemu sporočilu Svetega pisma, so poudarili na letošnji prireditvi ob dnevu reformacije, na katero je 26. oktobra povabila Krščanska adventistična cerkev Ptuj. Potekala je v Domu krajanov Budina-Brstje. 31. oktober je nadvse pomemben dan za Slovence; Slovenci smo dobili prvo knjigo v maternem jeziku, dobili pa smo tudi prvo tiskano knjigo (Katekizem). Leta 1550 je Primož Trubar prav s to knjigo postavil temelje slovenskega knjižnega jezika. Dogodki, ki so se v 16. stoletju odigrali na tleh tedanje Evrope, so trajno spremenili njeno versko, kulturno, družbeno, pa tudi politično in gospodarsko podobo. Poudarki protestantizma na dostojanstvu, odgovornosti in potencialu posameznika, na enakopravnosti vseh, ne glede na njihov družbeni status ali položaj, so postavili temelje za razvoj sodobne Evrope in življenja v njej, je spomnil slavnostni govornik Zmago Godina, pastor in predstojnik Krščanske adventistične cerkve v Sloveniji. »V Evropi 21. stoletja je resnica postala stvar mnenja, čutenja, zato včasih povsem nerelevantna. V tej postfak-tični dobi ljudje brez težav izbirajo ali pa tudi potvorijo dejstva zato, da izboljšajo svoj položaj in pridejo do sklepa, kakršnega si želijo. Nič čudnega, da živimo v svetu zmede, kjer vlada kriza pomena. V zadnjih štiridesetih letih je ta kriza pomena tudi s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev postala še posebej nalezljiva. Naša družba iz dneva v dan proizvaja vse več nesrečnih ljudi, brez vsakršne življenjske usmeritve. Če želimo to zlomljeno družbo spremeniti v boljšo in pravičnejšo, nikakor ne smemo zanemariti vitalnih dimenzij svetopisemskega in na njej temelječega reformacijskega sporočila. Človeško dostojanstvo, posameznikova svoboda vesti, verska svoboda, strpnost, velikodušnost in dolžnost skrbeti za ljudi v stiski morajo znova postati temeljni gradniki naše države, naših zakonov ter povezav med civilno družbo in državo,« je še posebej izpostavil Godina in dodal: »Protestantska reformacija ni zgodovinski dogodek, zamrznjen v 16. stoletju. Če želimo počastiti njena temeljna načela, moramo znova odkriti in vsak dan znova odkrivati duh reformacije ter živeti njeno sporočilo.« V kulturnem programu letošnje prireditve ob dnevu reformacije sta nastopili mandolinska skupina Amos in vokalna skupina 4Given. MG Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik Zmago Godina, pastor in predstojnik Krščanske adventistične cerkve v Sloveniji Foto: Črtomir Goznik Z nastopa vokalne skupine 4Given Ormož • Novost na parkirišču Namestili parkirne zapornice Na parkirišču pri Psihiatrični bolnišnici Ormož so v preteklih dneh namestili dvojne zapornice. »Dalj časa opažamo, da zaradi vsesplošne uporabe parkirišča pri bolnišnici primanjkuje parkirnih mest za uporabnike naših storitev in zaposlene. Da bi zagotovili zadostno število parkirnih mest za uporabnike naših storitev in zaposlene, smo dostop do parkirnih mest omejili z zapornico,« je ukrep pojasnil direktor PBO Andraž Jakelj in dodal, da je parkiranje za obiskovalce in zaposlene brezplačno. MH Ormož • Kaj počnejo delovni terapevti Za čim večjo samostojnost in čim bolj kakovostno življenje Vodja delovne terapije v Psihiatrični bolnišnici Ormož Renata Petrena poudarja, da je delo delovnih terapevtov se vedno premalo poznano. Po podatkih Zbornice delovnih terapevtov Slovenije v državi deluje okoli 500 delovnih terapevtov, kar pa niti približno ne zadošča za zadovoljenje potreb prebivalstva. Poleg kroničnega pomanjkanja delovnih terapevtov v zbornici poudarjajo še, da imamo občutno manj delovnih terapevtov v primerjavi z razvitejšimi evropskimi državami. V Sloveniji je v povprečju približno 26 terapevtov na 100.000 prebivalcev, medtem ko jih je v razvitejših državah (Nemčija, Norveška, Belgija ...) tudi dobrih trikrat več. Od učenja oblačenja in hranjena do iskanja zaposlitve Delovnega terapevta lahko srečamo v bolnišnicah, rehabilitacijskih centrih, inštitutih, različnih centrih in zavodih, nekoliko manj pa v šolah in vrtcih ter na uporabnikovem domu. Kot ugotavlja vodja delovne terapije v Psihiatrični bolnišnici Ormož (PBO) Renata Petre-na, pa ljudje še vedno ne poznajo te stroke. Ob letošnjem svetovnem dnevu delovne terapije, ki ga t. a v t u Del kolektiva delovne terapije na PBO Ormož obeležujemo 27. oktobra, so tako v ormoški bolnišnici pripravili številne aktivnosti za promocijo tega poklica ter ozaveščanje lokalne in širše javnosti o njihovih dejavnostih oz. aktivnostih. »Delovni terapevt s svojim delom prispeva k temu, da se ljudje kljub različnim okvaram, boleznim, motnjam vključujejo v njim smiselne in namenske vsakodnevne aktivnosti. Osnovni cilj je čim večja samostoj- Podravje na drugem mestu po številu delovnih terapevtov V Sloveniji deluje 512 delovnih terapevtov. Po številu zaposlenih delovnih terapevtov je najbolje zastopana osrednjeslovenska regija, najmanj delovnih terapevtov pa je v primorsko-notranjski statistični regiji, posavski, zasavski in koroški, kjer je v posamezni regiji zaposlenih manj kot 15 delovnih terapevtov. Podravska regija je s 70 delovnimi terapevti na drugem mestu. nost in čim bolj kakovostno življenje ob vračanju v domače okolje, kjer pogosto ostanejo sami,« je strnila Petrenova in nadaljevala, da uporabnikom pomagajo predvsem pri skrbi za samega zase, pri produktivnosti pri delu ali učenju ter kakovostnem preživljanju prostega časa. Pri ljudeh krepijo različne veščine, odvisno od težav, s katerimi se soočajo. Tako jih učijo povsem osnovnih dnevnih aktivnosti, kot so oblačenje, obuvanje, hranjenje, do udejstvovanja v prostoča-snih aktivnostih, uresničevanju interesov in iskanju zaposlitve. »Delovna terapija v PBO je usmerjena na različna področja človekovega delovanja in je odvisna od stopnje prizadetosti zaradi bolezni, telesnih zmožnosti in splošnega nivoja samostojnosti. Organizirana je na vseh bolniških oddelkih in oddelku za aktivacijske terapije, kjer so pacientom na voljo večnamenska dvorana, fitnes, leposlovna knjižni- ca, terapevtska kuhinja, prostori za glasbene, likovne, ustvarjalne, modelarske, gospodinjske in skupinske pogovorne aktivnosti,« je pojasnila. Različne individualne in skupinske obravnave Kot še opaža, se pri delu z bolniki pogosto soočajo s stigmatiza-cijo: »Marsikdo se ob vključevanju v bolnišnično obravnavo sooča z občutki strahu in predvsem z vprašanji: zakaj, kako, kaj bom počel, kaj bodo drugi mislili . Pri svojem delu se vsakodnevno srečujemo s takšnimi in podobnimi vprašanji, ki bremenijo paciente na začetku obravnave. Zato želimo sprva omogočiti varno okolje, kjer se pacienti ne soočajo z občutki manjvrednosti, ampak dodamo vrednost ob udejstvovanju v različne individualne in skupinske obravnave.« Monika Horvat Ptuj • Dodatne površine v Zdravstvenem domu Skoraj milijon evrov vredna naložba Letos poleti je Zdravstveni dom Ptuj izvedel javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo gradbenih del dozidave nad zobozdravstvom. Pred nekaj tedni so izvajalci že začeli delati. Gre za investicijo, vredno skoraj milijon evrov. Z njo bodo pridobili 650 m2 dodatnih površin. Nad zobozdravstvom so že začeli dozidavo. „Zelo smo zadovoljni, saj je bila ponudba celo nižja, kot so jo načrtovali projektanti. Skupaj bo investicija težka okrog 950.000 evrov, pridobili bomo okrog 650 m2 novih površin nad zobozdravstvom. Prostori bodo namenjeni preventivni dejavnosti in dispanzerju za mentalno zdravje, saj želimo v delu, kjer so zdaj, sprostiti prostor za splošne ambulante. Razlog so novi normativi. V delu, kjer smo šli v dozidavo, bodo ambulante, predavalnice, telovadnica in antistresna soba," pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Dela bodo predvidoma zaključena konec septembra 2020. Gre za zelo veliko in pomembno investicijo za ptujski ZD, čaka pa jih pred koncem leta še nekaj drugih. Nabavili bodo dva avtomobila za patronažno službo in novi avtomobil za nujno medicinsko pomoč. ZD Ptuj se zadnja leta širi precej intenzivno, tako prostorsko kot kadrovsko. Če bodo pridobili nove družinske zdravnike, kar je odvisno tudi od tega, ali in koliko se bo nižal glavarinski količnik, so v prihodnjem letu možne tudi nove zaposlitve. Zaradi same dozidave dodatnega kadra ne bodo potrebovali. Letos so v ZD Ptuj zaposlili štiri nove specialiste družinske medicine. Skupaj jih je trenutno zaposlenih 19, od tega so tri na porodniškem dopustu, dva pa sta specia-lizanta. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: MH torek • 29. oktobra 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Polensak • Mesec požarne varnosti Vaja v šoli in reševanje iz vozila Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Polenšakje v oktobru, mesecu požarne varnosti, organiziralo Gasilski dan. Pripravili so vrsto aktivnosti na temo zaščite in reševanja, igre in animacije za najmlajše, vse obiskovalce so pogostili s hrano in pijačo. V duhu gasilstva je v soboto, 19. oktobra, dihalo celotno središče Polenšaka. Aktivnosti so se izvajale na prireditvenem prostoru pred turističnim domom, v gasilskem domu in stari šoli. „V gasilskem domu smo opravljali preglede gasilnih aparatov. Z nami je bila enota PGD Ptuj, prikazali so reševanje v primeru težje prometne nesreče, ko je treba vozilo razrezati, da se lahko reši ponesrečenca. Z novim gasilskim vozilom so nas obiskali člani PGD Vitomarci, tako da smo si ogledali njihovo opremo, ki jo imajo na razpolago. Pridružili so se nam tudi reševalci Zdravstvenega doma Ptuj. Na poslopju stare šole smo izvedli gasilsko vajo. Predpostavka je bila, da je gorelo v prvem nadstropju in da je ponesrečence treba reševati skozi okna. Spodnji Na Polenšaku je bilo u soboto, 19. oktobra, poučno in zabavno. Foto: Črtomir Goznik Želijo nadgraditi gasilsko vozilo Velika želja gasilcev PGD Polensak je nadgradnja gasibke avtocisterne. „Ne želimo nekega nadstandarda, temveč opremo, ki jo potrebujemo pri reševanju na našem terenu. Na vozilo bi namestili vitlo in posodobili razsvetljavo. Z nadgradnjo bi izboljšali funkcionalnost vozila. Čeprav je naša gasilska avtocisterna stara 15 let, je v zelo dobrem stanju. Res pa je, da so nekatere zadeve zastarele in bi jih bilo treba izboljšati oziroma vozilo nadgraditi, dodatno opremiti. Računamo, da bi nadgradnja stala okoli 18.000 evrov. Nekaj denarja imamo privarčevanega, a brez pomoči občine bo investicijo skoraj nemogoče izpeljati. „Vsa društva okrog nas (Vitomarci, Juršinci, Sv. Tomaž) razpolagajo z eno ali dvema vitlama. Mi v GZ Dornava, ki prav tako rešujemo situacije na gričevnatem slovenskogoriškem predelu, pa vitle nimamo," je poudaril predsednik PGD Polenšak Jože Brumen. prostori so bili neprehodni. V vaji so sodelovali gasilci operativci treh društev, poleg domačih iz PGD Polenšak še člani PGD Dornava in PGD Vitomarci. Vaja je pritegnila precej pozornosti domačinov, ogledali so si jo tudi podžupan občine Dornava Marjan Hrga, predsednik Gasilske zveze (GZ) Dornava Robert Šacer in častni predsednik GZ Dornava Jožef Hojnik. »V družbi naštetih sem si vajo tudi sam ogledal in jo ocenjujem kot zelo dobro izvedeno. Z nami je bil še poveljnik GZ Dornava David Majcen, ki pa je v vaji sodeloval,« je povedal predsednik PGD Polenšak Jože Brumen. Izobraževalnemu, tehničnemu in preventivnemu delu prireditve na temo gasilstva je nato sledil družabni del. Krajani so se družili in pokramljali, za najmlajše so pripravili otroško animacijo. Na voljo so bila napihljiva igrala in vožnja s kočijo. Na prireditveni prostor Foto: PGD Polenšak so skočili padalci Aerokluba Ptuj. Za organizacijo prireditve so člani društva in njihovi podporniki segli tudi v lastni žep, za kar sta se jim predsednik Jože Brumen in poveljnik Bogdan Vršič tudi iskreno zahvalila. Pionirji regijski prvaki Letošnja jesen je polenškim gasilcem prinesla veliko radosti in veselja. Njihovi pionirji so na tekmovanju v Majšperku postali regijski prvaki. Nosilce zlatih medalj je ob prihodu s tekmovanja v domači kraj slavnostno sprejelo vodstvo društva. Pred dnevi jim je za uspeh čestital tudi dornavski župan Janko Merc. Uspeh gasilskih pionirjev ga je zelo razveselil. Gasilce pionirje so na sprejemu pri županu spremljali predsednik PGD Polenšak Brumen ter oba mentorja Stanko Rakuša in Danijel Železnjak. Mojca Zemljarič Hajdina • Prva trgatev potomke Pet let čakali na prvo trgatev stare trte Potomka stare trte z Lentaje bila na Hajdini posajena leta 2014. Letos so se razveselili dobrega pridelka in prve prave trgatve. isfcTži Listino in cepič žlahtne mariborske modre kavčine je pred petimi leti v Mariboru prevzel hajdinski župan Stanislav Glažar. Posadili so jo na župnijsko dvorišče na Hajdini. Doslej so pridelek pridno zobali ptiči, svoje pa je naredila tudi pozeba. Kar nekaj let je bilo treba čakati na plodno letino, a letos jim je tudi zato, ker so trse zaščitili z mrežo, vendarle uspelo. Zato so hajdinski kletarji izpeljali pravo trgatev, nanjo pa povabili tudi hajdinskega župnika Marijana Fesla ter župana in ostale ljubitelje vinske kapljice. Za mošt, ki je pritekel iz okrog 30 grozdov, zdaj skrbi kletar Jože Meglic, ki je naprešal okrog 11 litrov sladkega mošta. DK Foto: arhiv Cerkvenjak • Lesena mojstrovina ob Klopotčevi učno-sprehajalni poti Učilnica v naravi pod toplarjem Z evropskim denarjem ter v sodelovanju Štajerskega inovacijskega centra, občine Cerkvenjak in Društva za razvoj podeželja Ovtar Slovenskih goric v Artdrencih stoji dvojni kozolec, prostor za druženje in izmenjavo znanj. Foto: S D Pod streho kozolca v Andrencih se bodo zbirali tudi ovtarji, čuvaji vinogradov. Za gradnjo dvojnega kozolca ali toplarja, ki je bila po besedah dr. Mateja Požarnika, direktorja zavoda Štajerski inovacijski center Maribor, katerega poslovna enota Slovenske gorice je nosilec projekta, zahtevna naloga, so porabili 49 kubičnih metrov slovenskega lesa ter opravili kar 160 strojnih ur in 1250 ur ročnega dela izkušenih tesarjev. Lesena mojstrovina, ki bo služila kot prostor za druženje ter izmenjavo znanj in izkušenj, je stala dobrih 50.000 evrov, projekt Ovtar pod kozolcem pa je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko lokalne akcijske skupine LAS Ovtar Slovenskih goric. Kmečki kozolec je dodana vrednost na Klopotčevi učni in sprehajalni poti mimo Lube vodice in rimskih gomil v Andrenski dolini ter hkrati učilnica v naravi, saj pod njegovo streho načrtujejo številne aktivnosti, od raznih delavnic na temo ohranjanja kulturne dediščine in domačih običajev, prikaza kmečkih opravil in promocije ponudnikov Ovtarjeve mreže. Odprtje toplarja je bila tudi priložnost za prvo srečanje slovenskih ovtarjev, tradicionalnih slovenjegoriških čuvajev vinogradov pred nepridipravi. Projekt, ki je omogočil tudi novo delovno mesto, pa se s postavitvijo kozolca še ni končal, saj ima tri faze in se bo zaključil do 31. oktobra prihodnje leto, ko bo znana tudi celotna vrednost projekta. Kot je povedala poslovna direktorica Lea Robič Mohar, v letu 2020 pod skupnim imenom Gremo na podeželje načrtujejo še tek v naravi in nordijsko hojo, predvsem pa želijo »pod streho kozolca« združiti lokalne pridelovalce, društva in prebivalce z območja LAS Ovtarja, da bi to postal tudi prostor za druženja domačinov in različna srečanja občanov. SD Ptuj • Ozelenitev mesta se nadaljuje Ptujčani skupaj za drevesa Skupaj z donatorji je ptujska občina zagotovila sredstva za nakup novih dreves, kijih bodo sadili na petih lokacijah. Začeli so ta teden in prva posadili v parku Ljudski vrt. „Po julijskem neurju, ko je veter podiral drevesa, je čas, da jih nadomestimo z novimi. Drevesa so pljuča narave, dom različnim živalim in rastlinam, vir lesa in navdiha. Želja je, da bi v mestu zasadili čim več dreves in naredili mesto zeleno za nas, naše otroke in prihodnje rodove," so odločitev, da se lotijo ozelenitve mesta, pojasnili na ptujski občini. Skupaj z donatorji in učenci OŠ Ljudski vrt so ta teden izvedli zasaditev dreves na lokaciji Ljudski vrt, sledile pa so še naslednje lokacije: Ulica 25. maja, Arbajterjeva ulica, Rimska ploščad in mestni park. Donatorji so: Perutnina Ptuj, Društvo prijateljev Ptuja, Pošta Slovenije, Avto hiša Furman, Lions klub Primus, Čis-team, Lekarna Toplek in Dom kulture Muzikafe. V neurju so bila podrta tudi velika drevesa na dvorišču OŠ Olge Meglic, nadomestila jih bodo tri nova. Dženana Kmetec Foto: CG Županji Nuški Gajšek in donatorjem so pri zasajanju pomagali tudi osnovnošolci iz OŠ Ljudski vrt. 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 29. oktobra 2019 Ormož • Novost: otroški občinski svet in mini županja Bodo otroški svetniki prekosili starejše? Ormoška občina je dobila otroški občinski svet in prvo mini županjo, to je učenka osmega razreda OŠ Ormož Žanamari Kaloh. Foto: MH Sejna soba je bila tokrat polna otroških obrazov. Župan Danijel Vrbnjak uresničuje obljubo o večjem vključevanju mladih v družbeno in politično življenje. Tako je bil vzpostavljen otroški občinski svet, ki se je pred dnevi prvič sestal. Vanj so vključeni predstavniki vseh ormoških osnovnih šol. »Vedno sem poudarjal, da moramo vključiti vse generacije v odločanje, kam želimo razviti občino. Spoštujem odločitve naših najmlajših, naj povedo, kaj si želijo, in njihove usmeritve bomo upoštevali,« je povedal Vrbnjak. Kopica koristnih predlogov Otroški občinski svet se bo dobil nekajkrat na leto. Na sejah bodo obravnavali aktualne teme, ki se tičejo mladih, županu bodo imeli možnost postavljati vprašanja. »Verjamem, da bodo seje konstruktivne ter bolj sproščene in boljše, kot so zadnje čase seje našega občinskega sveta. Verjamem, da bodo podali konkretne izzive in predloge, kako kaj spremeniti, ter da bodo tudi kritični,« je še pred prvo sejo povedal župan. In vse to se je že kmalu pokazalo. Mladi svetniki so, po tem, ko so potrdili mandat županje otroškega občinskega sveta Žanamari Kaloh in podžupanje Ize Korpar, javno spregovorili in predstavili svoja mnenja o številnih področjih ter podali kopico predlogov. Da pogrešajo igrala, urejene kolesarske steze, dejavnosti za mlade po posameznih krajevnih skupnostih ter da si želijo obuditev Kerenčiče-vega trga in odprtje zimskega bazena tudi v dopoldanskem času, je bilo slišati med predlogi. Opozorili so tudi na pomanjkanje stanovanj, predolge čakalne vrste pri ortodontu, pa na problematiko velike brezposelnosti, dotrajano pohištvo v nekaterih šolah in vrtcih, pa nekatere problematične cestne odseke. Otroci so stkali veliko predlogov za boljše življenje občanov. Pri tem so nastopali zelo vljudno in olikano, kar bi prav tako lahko bilo za vzgled tudi nekaterim sedanjim občinskim svetnikom ... Monika Horvat Gorišnica • Na osnovni šoli gasilci Veliko zanimanja za gasilsko opremo Šest prostovoljnih gasilskih društev gasilske zveze Gorišnica je v okviru letošnjega meseca požarne varnosti tamkajšnjim osnovnošolcem predstavilo gasilsko opremo in vozila. Gasilska vozila so pred kratkim privabljala poglede pred gorišniško osnovno šolo. Predstavniki PGD Zamušani, Formin, Gorišnica, Mala vas, Muretinci in Moškanjci so namreč mladim osnovnošolcem predstavili, s čim pravzaprav delajo. »Učencem in delavcem šole smo opisali in predstavili vozilo in tehniko, s katero razpolagajo. Učenci so pokazali veliko zanimanja za gasilsko opremo in so postavljali zelo zanimiva vprašanja. Zanimivo je bilo poslušati mlade in radovedne učence. Začutilo se je, da veliko mladih že razume in pozna predmete v vozilu in vedo, za kaj ter tudi kako se uporabljajo. Pokazali smo jim, kako in kaj se gasi z vodo ter kaj s peno. Podrobneje smo jim opisali tudi delovanje motorne brizgalne,« je ob koncu povedal vodja predstavitve Davorin Kolenko, ki je bil z izvedenim zadovoljen. Prav gotovo so gasilci na otroke naredili lep vtis, morda pa so poskrbeli tudi za to, da se bo v gasilske vrste vključilo še več mladih. MH Foto: Klemen Stagar Žetale • S slavnosti ob prazniku občine Ključ do uspeha je v enotnosti V Žetalah so pred kratkim z osrednjo slovesnostjo zaključili številne dogodke v čast 20. občinskega praznika in 29. kostanjevega piknika. Foto: KG Od leve: Simona Bauman, Nada Ber, Ivan Ber, Irena Vodušek, Stanko Krivec, Jožef Polajžer, Rudi Vodušek Kot slavnostni govornik je župan občine Anton Butolen povedal: „Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo se v vseh teh letih zavedali odgovornosti in razlike v pogledih niso nikoli ovirale razvoja občine. V vsem tem času so se investicije vrstile druga za drugo. Napredek, ki smo ga dosegli, je delo vseh nas." Opozoril je, da so trenutno državni programi naravnani v smeri, ki je za občino neugodna: »Ne stroka, ne politika, ne javnost takim občinam, kot je naša, ni bila in še vedno ni naklonjena. Država občinam nalaga vse več stroškov, ne dodeli pa dovolj sredstev. Manjšim občinam, oddaljenim od velikih centrov, praktično onemogočajo dostop do evropskih sredstev." Butolen je v nadaljevanju povzel uresničene naložbe ter napovedal prihodnje. Na prireditvi so nagradili tiste, ki s svojim delom še posebej prispevajo k skupnosti. Županovo priznanje je za uspešno delovanje na področju ohranjanja kulture ljudskega petja prejela vokalna skupina Kvartet dobrinček. Priznanje občine Žetale je za aktivno delo v društvu upokojencev je prejel Jožef Polajžer. Stanko Krivec je bil s priznanjem nagrajen za delo na področju požarnega varstva in gasilstva. Občinsko organizacijo RK Žetale pa so s priznanjem nagradili za delovanje na področju prosto-voljstva in krvodajalstva. Najžlahtnejše priznanje, plaketa občine Žetale, pa je šla v roke Ivanu in Nadi Ber za uspešno delo na področju zelenjadarstva in sadjarstva ter aktivnega vključevanja v lokalno skupnost. Na družinski kmetiji po najvišjih standardih pridelujejo sadje, zelenjavo ter sokove za prodajo. Z izdelki zalagajo tudi šole in vrtce. Ivan Ber se je zahvalil za izkazano zaupanje. Povedal je: „To je spodbuda za naše delo. Je sporočilo, da smo na pravi poti, da delamo dobro. Prav tako je sporočilo, da smo dali nekaj družbi in haloškim krajem. Hvala vsem!" Nagrade so prejeli tudi diplomanti, ki so v preteklem letu zaključili izobraževanje. Barbara Bukšek, Karmen Bedenik, Martina Krušič, Matej Stojnšek in Simon Skledar so prejeli nagrade ob zaključenem izobraževanju z diplomo. Za dokončanje študija z magisterijem pa so bili nagrajeni Robert Železnik, Ingrid Fišer, Jure Sakelšek, Lucija Butolen in Špela Jus. Za kulturni program na prireditvi so poskrbeli otroci Vrtca OŠ Žetale, Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale in Ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Karmen Grnjak Kidričevo • Odprtje ceste v Lovrencu na Dravskem polju Investicija za 2,5 milijona evrov V Lovrencu na Dravskem polju so pred dnevi namenu slovesno predali novozgrajeno cestno infrastrukturo. Izvedbo projekta sta financirali Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in občina Kidričevo. Utrinek s slavnostnega dogodka Gradbena dela na odseku glavne prometnice od Apač do Lovrenca so se končala to poletje. Obnovili so dobra dva kilometra glavne ceste, ob njej zgradili pločnike, kolesarsko stezo, javno razsvetljavo in traktorsko pot, ki služi še kolesarjem in pešcem. S tem projektom je Lovrenc dobil tudi dve krožišči. Vrednost del je bila 2,5 milijona evrov. Dobra dva milijona je za projekt primaknila DRSI, 400 tisočakov pa občina Kidričevo. Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Slavnostnega dogodka ob odprtju novozgrajene prometne infrastruktu- re so se udeležili vršilka dolžnosti direktorice DRSI Monika Pintar Mesarič, njen namestnik Damir To-polko, vodstvo občine Kidričevo, župani sosednjih občin, poslanca v državnem zboru Suzana Lep Šimenko in Jože Lenart, vodstvo CPP in številni krajani. Cesto je blagoslovil mariborski nadškof Alojz Cvikl. V kratkem kulturnem programu so se predstavili učenci OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc. DRSI in občina Kidričevo sta minule dni začeli še en skupni projekt. Pri novem bloku na začetku naselja Kidričevo bodo zgradili kro-žišče ter vso potrebno komunalno infrastrukturo. Dela bodo veljala 450.000 evrov. Od tega bo DRSI zagotovila blizu 300.000, občina pa okoli 160.000 evrov. Izvajalec del je CPP. Tako občina kot DRSI pa sta že tudi v pričakovanju končanja administrativnih postopkov, ki bodo odprli pot za gradnjo kidri-čevske obvoznice. MZ Foto: MZ Markovci • Uspela akcija Drobtinice Zbrali kar 1.115 evrov Sredi oktobra je podmladek RK Osnovne šole Markovci skupaj s člani OORK Markovci, župnijske Karitas in društvom podeželskih žena že osmo leto zapored organiziral vseslovensko akcijo Drobtinice ob svetovnem dnevu hrane. Na petih stojnicah po občini pred trgovinami Špic market in Merca-tor v Markovcih in Bukovcih, pred mesnico Spirala v Novem jorku in trgovino Natura v Stojncih so s prostovoljnimi prispevki zbrali 1.115 evrov, ki jih bodo namenili domači osnovni šoli za pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin za šolska kosila in zimsko šolo v naravi. Na stojnicah so ponujali pestro izbiro kruha in pekovskih izdelkov, domačo zelenjavo, kostanje, mesne izdelke, in to so bile donacije, ki so jih prispevali naši občani in tudi iz okoliških krajev, za kar se jim podmladek RK iskreno zahvaljuje, saj so bili zbranih sredstev resnično veseli. DR Foto: Arhiv petek • 25. oktobra 2019 Kultura Štajerski 11 Cirkulane • Aforist Milan Fridauer izdal deseto knjigo Literarni večer brez litra Haloški aforist Milan Fridauer Fredi stresa šale kot za šalo. Na predstavitvi desete knjige aforizmov v domačih Cirkulanahje goste pozdravil takole: „Dobrodošli na literarnem večeru. A ne pričakovati litra na osebo. Kakšen deci za vsakega pa bo že..." Sopotnika tistega sobotnega jesenskega večera v cirkulanski večnamenski dvorani sta bila bi-bliotekarka Mira Petrovič in Milan Fridauer Fredi. Najprej sta se dogovorila, da se bosta izogibala strogi knjižni slovenščini in bosta raje gučala po domače. In reče Mira: „Gučati je težko, ker smo navajeni govoriti." Fredi odvrne: „Tiho je tudi težko biti." Fredi se je v Cirkulanah s svojim literarnim ustvarjanjem predstavil prvič, čeprav je objavil že okoli 20.000 aforizmov in izdal deset knjig. Aforizme piše 30 let. Vedno je imel smisel za humor. V osnovni šoli je bral Alan Forda, v srednji šoli je bil redni bralec Pavlihove pratike. „Napišem, kar pač pade. Ne ustvarjam neke filozofije s tega. Sem praktik, ne pa literarni kritik. Priljubljene teme nimam, lotevam se vsega povprek. Prav tako nimam najljubšega aforizma. Objavljati sem jih začel leta 1989 v Večerovem Totem listu, kasneje pa še v več drugih časopisih, med drugim tudi v Štajerskem tedniku. Prvo knjigo sem izdal leta 1994. Te knjige ne bi bilo brez novinarjev in založnikov Franca Milošiča, Nataše Petrovič in Branka Vodu-ška. Deseta knjiga je zbirka najboljših aforizmov. Knjigo je založil Mariborski kulturni center, za objavo sem izbral 1.500 najboljših aforizmov, jagodni izbor. A prva knjiga je le prva. Bila je lična, s kakovostnim papirjem in trdimi platnicami. V knjigi je moj portret, naslikal me je Aleksander Fenos. Ta knjiga je imela usoden vpliv na moje nadaljnje življenje. Poslal sem jo karikaturistki Slovenskih novic Aljani Primožič. Seveda se je zagledala v mojo naslikano podobo in me želela spoznati. In tako je za nama že 22 let skupne zgodovine. Pisane, ne črno-bele," pravi Fridauer. Milan Fridauer Fredi in Mira Petrovič sta odlično krmarila med aforizmi. Posebni čar so dogajanju dodali cirkulanski tamburaši. Najboljši tandem za generiranje smeha Fredi in Aljana sta najprej živela pri Kranju, potem se je s kranjskega Britofa vrnil v rodni Gruško-vec. Pred šestimi leti sta se tudi poročila. „S tem sem si zapečati usodo vsakodnevnega pomivanja posode," žalostno skomigne Fredi, ki pa se s svojo soprogo Zahuala ob koncu večera je veljala Fredijeui soprogi Aljani Primožič Fridauer, županji Antoniji Žumbar, predsednici KD Cirkulane Meliti Meznarič, novinarjema Nataši Petrovič in Francu Milošiču, ki sta sodelovala pri izdaji prve knjige, sedanjemu založniku Dušanu Hedlu iz Kulturnega centra Maribor in dolgoletnemu prijatelju, s katerim sta pajdaša še iz šolskih klopi, režiserju Samu M.. Strelcu. David Bedrač o Fredijevih aforizmih „Četudi se enkrat bolj, drugič manj poistovetimo z njihovo vsebino, si moramo na koncu branja priznati, daje zgodba teh aforizmov pravzaprav naša. Da dosežejo takšen končni učinek, morajo biti zelo kakovostni, inovativni, ravno dovolj ostri, ravno prav šaljivi, obenem pa vsebovati še dobro mero družbene kritike, kritike človeka in človeštva, družbe in vseh njenih manjših celic in por, vsebovati morajo trpkost in sladkost, črno in belo, tesnobo in radost. Upam si trditi, daje Frediju uspelo združiti vse to. In kar je najpomembnejše: vse to v pravi količini, v premišljeni meri in na pravih mestih v aforizmih, ki so prava bralna poslastica." bolj kot pri gospodinjskih opravilih ujame pri umetniškem delu. Fredi brusi besede, Aljana vihti čopič. Skupaj sta odličen ustvarjalni tandem: kreativen, kritičen, luciden, provokativen in nadvse zabaven. Nedvomno sodita v sam vrh ustvarjalcev slovenske satire. „Prinašata nam sproščeno veselje in globoke resnice, skrite v besedah in risbah," je o njunem ustvarjanju zapisal literarni kritik Damir Globočnik. Odlično sta se vključila tudi v haloško okolje in družbo, kjer soustvarjata kulturno življenje. Tako je predstavitev Fredijeve knjige potekala v sklopu dogodkov ob 120-letnici Kulturnega društva Cirkulane. Aljana se je ob tej priložnosti predstavila z razstavo Aljanin svet Belanov. V čopič in na papir je ujela ustvarjalce halo-škega družbenega življenja: od društvenikov, politikov, kulturnikov, pa tudi župnika. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ Ptuj • Teja Tegelj v tehniki grafita in barvnih svinčnikov Umetničin miselni in ustvarjalni proces V zgornjem prostoru Miheličeve galerije, kjer sezono nadaljujejo z ženskimi predstavnicami sodobne slovenske likovne umetnosti, je na ogled razstava likovne umetnice Teje Tegelj pod naslovom Iz telesa. Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji so odprli razstavo Teje Tegelj z naslovom Iz telesa. Avtorica prihaja iz Notranjske, diplomirala in magistrirala je iz likovne pedagogike. Na njen umetniški razvoj je vplivalo tudi študijsko usposabljanje v Nemčiji, raziskovanje aboriginske umetnosti v Avstraliji. Sodelovala je na več skupinskih in samostojnih razstavah. Za svoje umetniško ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, med njimi tudi odkupno nagrado na ex empore lani na Ptuju, letos pa je bila sprejeta tudi na sloviti Pariški salon umetnosti, kjer bo razstavljala v letu 2020. Tegljeva se na ptujski razstavi predstavlja s ciklom najnovejših del, to so risbe na velikih formatih papirja v tehniki grafita in barvnih svinčnikov. „Risbe na razstavi, ki bo na ogled do 24. novembra, lahko razumemo kot ustavljene trenutke nekih intenzivnih stanj. Čeprav so manifestacija zelo ne- posrednega, intimnega izraza, gre za obravnavo vsebin, ki so univerzalne in v katerih se lahko, vsaj v določenih aspektih, prepozna vsak od gledalcev," je svojo ptujsko razstavo, ki jo je postavila skupaj s Stanko Gačnik, povzela slikarka Teja Tegelj. Za glasbene užitke sta na odprtju razstave poskrbela mlada glasbenika Nik in Pia Krajnc. MG Hajdina • Praznovanje dneva šole Kako je starost spreminjala šolsko glasilo Na OŠ Hajdina so minuli teden obeležili dan šole. Letošnjo proslavo so posvetili visokemu jubileju, 60 letnici izdajanja šolskega glasila. Prvič je bilo bralcem predstavljeno leta 1959. Od takrat naprej vsako leto izdajo nekaj izvodov v pisni obliki, zadnja leta pa tudi na šolski spletni strani. V šestih desetletjih se je spremenilo marsikaj, med drugim so se menjavali tudi uredniki glasila. Prva je bila Jožica Iglar, predmetna učiteljica za slovenščino. Zadnja leta glasilo urejuje slavistka, učiteljica Branka Gaiser. „Vsebinsko se dejansko v vseh teh letih glasilo ni veliko spremenilo. Največji napredek je viden pri tiskanju. Prve izvode so tiskali nekdanji učenci OŠ Hajdi-na, ki so se nato zaposlili v tiskarni. Dva med njimi, Stanko Lepej in Jože Klemenčič, sta prišla tudi na našo prireditev, kjer smo se jima posebej zahvalili," je pojasnila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Kulturni program ob praznovanju dneva šole so pripravili učenci, po prireditvi pa so v mali telovadnici na ogled postavili razstavo Pot knjige. Pester predpočitniški teden so zaključili z obiskom predsedniške palače. Lani, ob praznovanju 210-letnice šolstva na Haj-dini, jih je namreč predsednik države Borut Pahor povabil na obisk in zdaj so se ga dejansko tudi udeležili. Dženana Kmetec Kulturni program ob praznovanju dneva šole so pripravili učenci, ki trenutno obiskujejo šolo, brali so odlomke iz različnih izdaj glasila Najdihojca. Foto: CG 22 Štajerski Križemkražem torek • 15. oktobra 2019 Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (29) Ormož • PGD Podgorci z izjemnimi uspehi Zmagali tudi na Bogatajevih dnevih Članska A-ekipa PGD Podgorci je k nazivu državni ligaški prvaki dodala še naziv prvaki pod-ravske regije, s čimer so se uvrstili na državno gasibko tekmovanje. Prav tako pa so zmagali še na letošnjih Bogatajevih dnevih zaščite in reševanja. Warnemünde, Nemčija »Najboljše mesto, o katerem niste še nikoli slišali,« preberem v eni izmed turističnih brošur. Res je - proti največjemu nemškemu pristanišču Hamburg je Warnemünde le še neznatna pika na zemljevidu severne Nemčije. Mestece leži na obali Baltskega morja vzdolž reke Warnow, po kateri je dobilo ime. A zanimivo je to, da sočasno velja za eno najprometnej-ših križarskih pristanišč na svetu (glede na število obiskovalcev s potniških ladij pomete celo s Hamburgom, Dubrovnikom, Lizbono in Dubajem). Mesto seje skozi čas prilagodilo množičnemu turizmu in zadihalo skupaj s preciznim urnikom mogočnih križark. Ker pa je le dve uri oddaljeno od Nemške prestolnice, je priljubljeno tudi med domačimi turisti. Nekdanja ribiška vasica z nekaj več kot osem tisoč prebivalci je natlačena s trgovinicami, restavracijami, pubi in tradicionalnimi ribiškimi ladjami. Prežeta je z vonjem z ribje tržnice, kjer so na voljo regionalne specialitete. Nekateri poskušajo naročiti katero izmed neobičajnih poslastic, drugi se sladkajo z lepljivim kometom, tretji pa s pivom v roki opazujejo dogajanje. Sprehajam se po promenadi, kjer so razstavljene vse mogoče pogruntavščine, ki turiste pripravijo do tega, da sežejo v žep. Najdem celo pisma v plastični »steklenički«. Simpatičen način pošiljanja pozdravov je zagotovo očarljivejši od razglednic. Čeprav me mika, da bi tako lično zapakirane pozdrave poslala po morju, sumim da bi pisemca verjetno nekaj let le tavajoče iskala izhod iz Baltskega morja. Da bo zanesljivejše, romajo v prvi nabiralnik. Pa lep pozdrav z morja! PGD Podgorci nadaljujejo odlično tekmovalno sezono. Po tem, ko so postali članski ligaški prvaki GZ Slovenije za leto 2019, so dosegli še dva pomembna uspeha. »Konec septembra so članice A na regijskem gasilskem tekmovanju podravske regije v močni konkurenci osvojile odlično 7. mesto, člani A pa so z odlično vajo postali prvaki podravske regije in se tako uvrstili na državno gasilsko tekmovanje, ki bo naslednje leto v Celju. Ekipa članov A se je ta konec tedna udeležila še gasilskega tekmovanja Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja SLIKOVNA KRIŽANKA SKORAJ PRAVI VIKINGI avtor: janez presečnik nas kantavtor (adi) rojstni kraj ivana tavčarja pokojni finski smučarski skakalec (matti) glavna arterija sto britanskih penijev ted nugent želatina iz alg H igraz20gic0in loparjem v zaprtem prostoru, skvos hrvaški otok slog plavanja nekdanji plavalni selektor pikec podzemni hodnik junak "z onega položaj v jogi hrvaško mesto v slavoniji jedrnato izražena misel, izrek upanje (knjižno) POKOJNI igralec julia gora pri triglavu ameriški književnik (washing.) poglavar katoliške cerkve, PAPE2 razgledha gora pri poljčanah SPODNJA okončina dedai0v sin britanski kitarist (eric) šestdeseti del ure prasteviifl severnoameriška kosarkar-ska liga pisatelj hamsun ameriški zf pisec (isaaq deset na kvadrat NEKDANJI košarkar daneu nadležna žuželka letalo e. rusjaha umetniška slika hagice delničar odkrski londonski hipodrom vera v alaha kraj pri poučahah državljah iraka steklena omara za gojenje plazilcev smisel za lepo ječa, zapor uhičevalka železa SREDNJI ZLOG GILGAMESA član najvišje znanstvene ustanove kras« izvir na morskem dnu elektro-kardio-gram ozekzleb v deski praznični ogenj nemški slikar (frahz) ime za palestiho pred prihodom judov pokojna režiserka riefenstahl RUTEN IJ grskačrka Škatlica za očala pesnica skerl radko polič KOST v dolini emmental pevec pestner glavni veznik didier drogba edvard rusjan rod stewart veliki namibuski živalski rezervat ajdova slama radijski delavec nekdanji romunski minister, plagiator mang IRVING, Washington jezerskem dnu ameriški pisatelj (1783-1859), PFORR, Franz - nemški slikar (1788-1812), VRULJA - kraški izvir na morskem ali 2019«. Z odlično vajo in štafetnim tekom smo premagali vso konkurenco in osvojili 1. mesto,« je ponosno povedal predsednik PGD Podgorci Sandi Munda in nadaljeval, da so za nagrado prejeli novo motorno brizgalno, ki jim jo je podelil predsednik vlade Marjan Šarec. »Na naše tekmovalne Foto: Arhiv PGD Podgorci enote smo izjemno ponosni, saj s svojim trdim delom in vztrajnostjo odlično predstavljajo naše gasilsko društvo po celotni Sloveniji. Prav tako smo ponosni na vse navijače, ki nas povsod spremljajo, in prav vse, ki verjamejo v nas,« je še zaključil. Monika Horvat Majšperk • Na ploščadi KPC tudi kip Branik upanja stoji S krajšo prireditvijo sredi oktobra so na ploščadi Kulturno--poslovnega centra (KPC) v Majšperku tudi uradno obeležili postavitev skulpture domačega umetnika Franca Černelca. Nadel ji je ime Branik upanja. O sporočilu, ki ga umetnina nosi, je Černelc povedal: „KPC Majšperk je mogočen hram kulture, ta kip pa je kot stebrič, ki povezuje življenje s kulturo in umetnostjo. Kultura je ohranjala naš narod in še danes jo moramo negovati. Verjamem namreč, da je kultura tudi izhodišče za prihodnost. Na kipu vidimo življenje skozi umetnost, na vrhu pa je harmonika, ki v našo tradicijo vnaša razigranost. Zdi se mi, da se je lepo vklopila v okolje in predstavlja vse, kar je združeno v tem objektu in kraju." Županja Darinka Fakin pa je o umetnini povedala: „Skulptura je posvečena kulturi v najširšem pomenu, saj predstavlja vse dejavnosti, ki delujejo v naši občini. Sedaj ima kultura pri nas tudi svoje znamenje." Zahvalila se je umetniku Francu Černelcu ter izpostavila vse, ki so s svojim delom prispevali k temu, da je skulptura nastala ter da stoji na svojem mestu. Na prireditvi je zapel moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, kip pa je blagoslovil duhovnik Ciril Čuš. Skulptura, ki bogati ploščad pred KPŠ, je nastala v okviru simpozija Forma viva Makole 2019, občina Foto: kg pa je zanjo zagotovila dob-Od leve: Lenka Černelč, Darinka Fakin in rih 4.500 evrov. Franc Černelč KG KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Nogomet Popolna nemoč nogometašev Drave Stran 14 Rokomet Predstava, ki ne obeta nič dobrega Stran 14 Nogomet Vidmu priložnosti, Podvinčanom točke Stran 15 Odbojka Na »krilih« mlade podajalke do zmage v derbiju Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik Nogomet • 1. SNL, 15. krog tednik (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si y Stožice za Sumarje še naprej neosvojena trdnjava Nogometaši Aluminija so v zadnjih dveh letih porušili nekaj zares neugodnih tradicij, predvsem v srečanjih z Gorico in Domžalami. Na vrh takšnih spada gostovanje v Sto-žicah, kjer je Olimpija dobila vseh dosedanjih osem tekem, v soboto pa je dodala še deveto zaporedno. Naslednji poskus bodo imeli Kidriča-ni spomladi ... Visok tempo in minimalna prednost Olimpije V srečanju prvouvrščenih ekip na lestvici so gostje začeli agresivno in napadalno, a se je Olimpija hitro prilagodila in s kakovostnimi podajami vedno pogosteje prehajala na polovico gostov. Zelo razpoložena sta bila predvsem hitra Savič in Menalo, ki so ju rdeče-beli le stežka ustavljali. V 12. minuti pa ju niso uspeli ... Cekiči je lepo potegnil v protinapad in podal žogo do Savica, sledila je podaja do Jurčeviča, prvi strel je Kovačic še odbil, akcijo pa je sijajno spremljal Luka Menalo in zadel v polno - 1:0. Olimpija je bila v prvem polčasu nevarna še v 21. minuti, ko je po podaji Menala s strani Vukušic v sredini meril v prečko. V igri z visokim tempom so v nekaj primerih zapretili tudi gostje, predvsem Matjašič in Leko sta bila tista, ki bi lahko ob nekoliko kakovostnejših zaključnih strelih spremenila izid. Nekoliko je koncept igre trenerja Slobodana Gruborja spremenila poškodba Alena Krajn-ca (koleno), ki je moral že v zgodnji fazi tekme zapustiti zelenico. Ljubljančani, ki jih je s klopi tokrat vodil Nikica Milenkovic (Safet Ha-džic ima zaradi prejetega rdečega kartona na tekmi s Triglavom tri tekme prepovedi), so si prevlado priborili na sredini igrišča, kjer gostom nikakor ni uspelo ustaviti ključnega igralca Olimpije Tomica (na njem niso naredili domala niti enega samega prekrška), tako da je lahko dokaj nemoteno začenjal napade. Savič, Menalo in Vukušic so bili seveda izjemno hvaležni uporabniki nje- Olimpija - Aluminij 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Menalo (12.), 2:0 Vukušic (50., z 11 m), 3:0 Vukušic (59.), 3:1 Jaklič (78.). OLIMPIJA: Vidmar, Jurčevic (od 87. Maksimenko), Samardžic, Bag-nack, Boakye, Tomic, Kneževic, Menalo (od 90. Petrovic), Savic, Cekiči (od 75. Valenčič), Vukušic. Pomočnik trenerja: Nikica Milenkovic. ALUMINIJ: Kovačic, Jakšic, Ploj, Pantalon, Martinovic, Petrovič, Vrbanec (od 62. Cermak), Krajnc (od 17. Klepač), Matjašič (od 67. Pečnik), Leko, Živkovic Trener: Slobodan Grubor. govih žog . V vrstah Olimpije velja izpostaviti še Maria Jurčevica, ki je s svojimi prodori po bokih prav tako ustvarjal višek igralcev v napadu, sodeloval je tudi pri prvem zadetku. Enajstmetrovka že odločila srečanje Takšna podoba se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, kjer je že zelo kmalu prišlo do ključnega trenutka srečanja. Menalo je prodiral mimo Pantalona, ki je dobro zapiral prostor, a je napadalec Olimpije odlično odigral prekršek, mednarodni sodnik Slavko Vinčič pa je igralskemu vložku hitro nasedel . Protesti gostov seveda niso obrodili sadov, Ante Vukušic je bil z bele pike zanesljiv realizator - 2:0. Na tej točki so gostje v psihološkem smislu nekoliko padli, domačini pa so to izkoristili za povišanje vodstva. Savic je po svojem značilnem prodoru natančno streljal, Ko-vačic' je žogo znova odbil, še enkrat več pa je bil na pravem mestu najboljši strelec lige Vukušic (13 doseženih golov), ki je odbitek pospravil v mrežo - 3:0. »60 minut smo igrali dobro in to je bilo dovolj za zmago proti Aluminiju,« je bil po tekmi samozavesten Safet Hadžic. Olimpija je prva ekipa v tej sezoni, ki je Aluminiju zabila tri zadetke. PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 15. KROGA: Olimpija - Aluminij 3:1 (1:0); Maribor - Celje 1:0 (0:0); strelec: 1:c > Viler (49.); Triglav - CB 24 Tabor Sežana 3:2 (2:2); strelci: 0:1 Sever (2.), 1:1 Majcen (25.), 2:1 Milanovič (33.), 2:2 Sikimič (35.), 3:2 Majcen (90.); Rudar Velenje - Mura 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Kuzmanovic (30.), 1:1 Šušnjara (71., z 11 m), 1:2 Maroša (85.); Domžale - Bravo 2:0 (2:0); strelca: ' 1:0 Podlogar (17.), 2:0 ) Ibričič (29.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 15 10 3 2 39:18 33 2. MARIBOR 15 8 4 3 29:16 28 3. ALUMINIJ 15 8 4 3 22:11 28 4. MURA 15 7 7 1 25:16 28 5. CELJE 15 6 6 3 28:16 24 6. CB24 TABOR SEŽANA 15 5 1 9 19:24 16 7. TRIGLAV KRANJ 15 4 2 9 21:35 14 8. DOMŽALE 14 3 4 7 18:28 13 9. BRAVO 14 3 4 7 19:30 13 10. RUDAR VELENJE 15 0 5 10 14:40 5 V torek na Obalo Poraz v Stožicah bodo morali igralci Aluminija nemudoma pozabiti, saj jih že v torek čaka nova preizkulnja, povratna tekma četrtfinala Pokala Slovenije v Kopru. Na prvem srečanju so si Šumarji priigrali minimalno, a dragoceno prednost. Ta se kaže predvsem v tem, da niso prejeli zadetka, ob kaklnem doseženem na Bonifiki bi bili zelo blizu napredovanja med Itiri najboljle ekipe tega tekmovanja. Pokal Slovenije, četrtfinale (povratna tekma): Koper -Aluminij, v torek, 29. 10., ob 16.30 na stadionu Bonifika v Kopru. Gol premalo za paniko Domačini so se (pričakovano) zadovoljili z visoko prednostjo, tako da so nekoliko lažje zadihali tudi gostje. Pobudo so izkoristili v 78. minuti, ko je Mihael Klepač le izpeljal eno izmed svojih (pre)številnih preigravanj in močno streljal, Vidmar je njegov strel odbil v prečko, Nemanja Jakšic pa je odbitek uspel potisniti v gol - 3:1. S še enim zadetkom bi lahko Kidričani že zasejali paniko v vrste domače zasedbe, a jim ta načrt ni uspel. Pri tem so bili ključni slabo izvedeni protinapadi in polprotina-padi, ki so se po pravilu končevali z napačnimi podajami proti boljše postavljenim soigralcem . V celotni ekipi Aluminija je bilo tokrat enostavno premalo razpoloženih igralcev, pokrivanje je bilo premalo kakovostno, napadalcem pa ni uspelo ponoviti predstave iz prejšnje- Nogometaši Olimpije so bili večino odsev dogodkov na igrišču. Foto: Martin Metelko / m24.si tekme boljši tekmec od Kidričanov, končni rezultat 3:1 je dokaj realen ga kroga. Zavedati pa se je treba, da je Olimpija veliko kakovostnejša ekipa od Brava . »Olimpiji seveda čestitam za zasluženo zmago, v tem trenutku igrajo zares najlepši nogomet v Sloveniji. V soboto so to potrdili, ob tem so odigrali eno najboljših srečanj v sezoni. V določenih delih tekme smo imeli nekaj priložnosti za priključek, tekmo pa je dokončno prelomila enajstmetrovka, ki je bila po mojem mnenju dosojena prestrogo,« je bil komentar trener Aluminija Slobodan Grubor. Kidričane čaka v tem tednu dvojni spored: v torek pokalna tekma v Kopru, v nedeljo pa domače prvenstveno srečanje z Domžalami. JM Tenis • Mednarodni turnirji Uspešnejši med dvojicami Maribor, Aluminij in Mura točkovno poravnani Krog so zaznamovali tesni izidi, le Olimpija in Domžale sta dosegli zmago z dvema zadetkoma razlike. Rudar je znova klonil in zaostaja za tekmeci, Triglav pa se po menjavi trenerja vzpenja proti sredini lestvice. V Itajerskem derbiju sta ekipi Maribora in Celja pred več kot 3000 gledalci odigrali trdo tekmo, v taklnih tekmah pa imajo vijoličasti več izkulenj. Njihova zmaga zaradi tega ni presenetljiva, obenem pa so se varovancem trenerja Dušana Kosiča oddolžili za poraz v prvi četrtini sezone. Darko Milanič je prvič v sezoni v prvo postavo uvrstil Amirja Derviševiča (očitno ga je v Vidmu prepričal s tremi asistencami), ta pa je tudi začel akcijo za edini gol na tekmi. V Kranju je potekal obračun ekip iz spodnjega dela lestvice. Izenačeno je bilo vse do zadnje minute, ko je Sežancem le enkrat več popustila zbranost, iznajdljivi in spretni Luka Majcen pa je le enkrat več pokazal svoje golgetrske sposobnosti. Gorenjci so po menjavi trenerja na petih tekmah le enkrat klonili, po dvakrat pa remizirali in zmagali. Podobno dramatično je bilo v Velenju, kjer je Mura odigrala zelo slab prvi polčas in varovanci Nikola Jaroša bi lahko vodili z viljo prednostjo od 1:0. A niso, in Prekmurcem, ki so se po odmoru na igrilče vrnili z veliko boljlo izvedbo, je v končnici s pomočjo rezervistov (vstopili so Bobičanec, Karničnik in Marola) uspelo izvesti preobrat. Murali le naprej vztrajajo pri samo enem porazu (proti Aluminiju v 8. krogu). Poraz bi naj s trenerskega mesta že »odnesel« Nikola Jaroša... V Szekesfehervarju na Madžarskem je potekal močan ITF-turnir z visokim nagradnim skladom 100.000 dolarjev. Na njem je nastopila tudi Nina Potočnik. Med posameznicami je obstala v kvalifikacijah, med dvojicami pa je skupaj z Niko Radišič z uvrstitvijo v finale dosegla lep mednarodni uspeh. „Nina in Nika sta celoten teden igrali dobro, imeli sta tudi nekaj sreče, predvsem pa sta uživali na igrišču. V finalu sta se v prvem setu še 'lovile', v drugem pa sta imeli tudi svoje priložnosti, a v odločilnih trenutkih odigrali nekoliko premalo odločno," je dejal trener Goran Djurdjevič. Rezultati: polfinale: Potočnik/Radilič - Bondar/Galfi (Madžarska) 6:4, 6:3; finale: Potočnik/Radišič - Gar-cia-Perez/Stollar 1:6, 6:7(4). Na mladinskem ITF-turnirju visokega 3. ranga v Cavtatu na Hrvaškem so iz TK Terme Ptuj nastopili Filip Jeff Planinšek, Maja Makorič in Tara Gorinšek. Najuspešnejši je bil Planinšek, ki se je med dvojicami skupaj s Hrvatom Miletom Maticem prebil do polfinala. Na turnirju 5. ranga v Dornbirnu v Avstriji (blizu meje s Švico) je nastopila Ptujčanka Nika Strašek (ŽTK Maribor). Med posameznicami se je uvrstila v četrtfinale, med dvojicami pa skupaj s Slovakinjo Viktorijo Lackovo v polfinale. JM 22-letna Ptujčanka Nina Potočnik in 19-letna Koprčanka Nika Radi-šič sta se uurstili u finale močnega turnirja na Madžarskem. 14 Štajerski Šport torek • 29. oktobra 2019 Nogomet • 2. SNL, 15. krog Popolna nemoč nogometašev Drave Drava Dakinda Ptuj -Fužinar Vzajemci 0:4 (0:1) STRELCA: 0:1 ikic (6.), 0:2 Medved (64.), 0:3 ikic (75.), 0:4 Medved (89.) DRAVA DAKINDA PTUJ: Curano-vic, Mate, Bajrami, Prahič, Šlamber-ger (od 58. Rudonja), Grajfoner (od 69. Kačinari), Nelson, Novak, Mar-cius, Haljeta, Neskič (od 46. Vajda). Trener: Muamer Vugdalic. Nogometaši Fužinarja so na krilih glasnih navijačev od prve minute naprej odločno krenili proti vratom Drave in na zelenici Mestnega stadiona odčitali domačim nogometašem pravo lekcijo. Dravaši so tokrat igrali z nekakšno »blokado«, s katero jim ni uspelo parirati tekmecem v nobenem segmentu igre. Plod odlične predstave Korošcev je visoka zmaga, ki je glede na dogodke na tekmi še bistveno prenizka ... Po prvem delu le 0:1 V uvodnih minutah je silovit nalet Fužinar kronal z zadetkom, ko je podajo Timoteja Dodleka iz kota s približno šestih metrov z glavo v gol pospravil Frane ikic - 0:1. Zaostanek je še dodatno šokiral modre, ki so delovali brez energije in ideje na zelenici, hkrati pa je v prvi vrsti manjkala borbenost. Ob tem so naredili veliko napak pri oddaji žoge, le redko so zares organizirano izpeljali kakšno akcijo. Na drugi strani pa povsem druga slika Ravenčanom, ki so se dobesedno »razleteli« po igrišču in so popolnoma kontrolirali situacijo. V prvem polčasu so zapravili preko Žana Medveda, Timoteja Dodleka in Sandija Čoralica vsaj pet ali šest velikih priložnosti, pri katerih se je nekajkrat z obrambami Foto: Črtomir Goznik Korošci so tudi na Ptuju potrdili dobro formo in zasluženo slavili. izkazal vratar Darjan Curanovic. Ta je bil - ne glede na to, da je prejel štiri zadetke - najboljši posameznik domačega moštva in ga je rešil še bistveno višjega poraza. Nogometaši Drave so v obeh polčasih le dvakrat ali trikrat resneje streljali na gol, nevaren je bil le strel Matica Marciusa v sredini prvega polčasa, pri njem je dobro posredoval gostujoči vratar Uroš Poljanec. Po relativno ugodnem rezultatu so njeni navijači v nadaljevanju pričakovali boljši obraz Drave, ki pa je Timotej Mate, kapetan Drave Dakinde Ptuja: »V tekmo smo šli od prvega sodnikovega žvižga zelo slabo. Takoj smo dobili zadetek iz prekinitve, po katerem se nismo več pobrali. V naši ekipi tokrat ni bilo prave energije, nič nam ni šlo od nog - za nami je zares slaba tekma, za takojšno pozabo.« Žan Medved, Fužinar Vzajemci: »To je bila za nas zares odlična tekma, za igro bi pohvalil vse svoje soigralce. Že prvi polčas je bil zelo dober, in čeprav smo zadeli samo enkrat, smo izpeljali vsaj tri lepo izigrane akcije, iz katerih bi morali zadeti. V drugem polčasu smo dobro igro kronali še s tremi zadetki. Na tej tekmi smo odlično stali tako v defenzivi kot v ofenzivi, kar nas je tudi popeljalo do te visoke zmage. Zase moram povedati, da se po prestopu iz Aluminija v Fužinar maksimalno trudim, s svojimi igrami preprosto želim opozoriti nase.« še enkrat pokazala bledo predstavo. Fužinar je še naprej prevladoval v igri in nizal priložnosti ter je dosegel še tri zadetke. Drugega je z natančnim diagonalnim strelom dosegel Žan Medved, tretjega je po odbiti žogi iz bližine v mrežo pospravil Frane Ikic, pri četrtem pa je Žan Medved po dobrem prodoru še natančno streljal s približno 14 metrov. Za predstavo in zmago so si gostje od zvestih navijačev zaslužili bučen aplavz. Na drugi strani pa je bila tišina v slačilnici domačinov dovolj zgovorna ... Dravaši so tokrat pokazali zares slabo predstavo, po kateri se bodo morali posamezniki zamisliti, ali lahko igrajo na takšnem nivoju in ali si zares zaslužijo nositi dres ptujskega kluba. David Breznik Rokomet • Reprezentanca Slovenije V Ormožu predstava Slovenije, ki ne obeta Slovenija - Nizozemska 29:29 (19:13) SLOVENIJA: Ferlin (8 obramb), Zaponšek; Henigman 5, Marguč 2 (2), Dolenec 4 (2), Cingesar 2, Skube 3, Poteko 1, Cehte 1, Kodrin 2, Gaber 3, Šoštarič 1, Ovniček, Grošelj, Bom- bač 5 (1), Suholežnik. Trener: Ve-selin Vujovic. Praznik rokometa v Ormožu pred okrog 800 gledalci se v prenovljeni športni dvorani ni končal po željah slovenske reprezentance in številnih ljubiteljev rokometa. Slovenija je v obeh polčasih vodila že za osem zadetkov (13:5, 23:15), a visoko prednost zapravila na prelahek način. S končnim remijem se je nadaljevala razprodaja ugleda slovenskega rokometa, saj naša reprezentanca v zadnjem času beleži kar nekaj slabih rezultatov proti razred ali celo dvema slabšim tekmecem. Ekipi Slovenije in Nizozemske bosta januarja 2020 nastopili na EP, Foto: Črtomir Goznik Slovenski reprezentanti (na fotografiji Jure Dolenec in Matej Gaber) so v prenovljenem Hardeku odigrali zelo dober prvi in slab drugi polčas. Matej Gaber je po tekmi povedal: »Vzdušje na Hardeku je bilo odlično, zato bi se zahvalil navijačem za podporo. Priženil sem se v te kraje, zato se tukaj počutim kar domače. Žal mi je, da ni z nami tudi Marka Bezjaka, a se je odločil tako, kot se je - ne moreš mimo poškodb. Sam sem trenutno zelo zadovoljen s svojim statusom v Szegedu, nasplošno na Madžarskem zelo veliko vlagajo v rokomet. Ob tem je pomembno tudi to, da se tam dobro počuti moja družina, da otroci z veseljem obiskujejo vrtec.« Nafti še drugi zaporedni derbi igralci Nafte so trenutno ob Fuži-narju najbolj »vroča« ekipa lige in so se z zmagama na dveh zaporednih derbijih - pretekli teden z Gorico v gosteh, tokrat z Radomljami doma - zavihteli na 3. mesto lestvice. Pri tem so Lendavčani dosegli sedem zadetkov, od tega štiri v soboto proti Kalcerju. Z doseženimi 39 goli so najučinkovitejša ekipa lige, 35 jih je zabil Kalcer. Ta se je zdel na začetku sezone izjemno suveren, a je sedaj v nizu treh zaporednih porazov (Gorica, Bilje, Nafta). Eden izmed derbijev kroga je bil odigran v Biljah, kjer pa so na koncu zmago slavili gostje iz Krškega. S tem so močno zgostili vrstni red med 3. in 7. mestom, kjer sedaj pet ekip delita le dve točki! Na vrhu vztraja Koper, ki je v enem izmed številnih primorskih derbijev prepričljivo ugnal dekanski Jadran. Spodrsljaj si je dovolila ekipa Gorice, ki je pri Brežicah iztržila le remi, čeprav je zadnjih 20 minut igrala celo z igralcem več. V nedeljo so Beltinčani v derbiju začelja porazili varovance Vlada Ba-džima. REZULTATI 15. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Fužinar Vzajemci 0:4 (0:1); Koper - Jadran Dekani 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Baša (34.), 2:0 Jozinovic (63.), 3:0 Djermanovic (74.), 4:0 Ce-rovec (82.); Roltek Dob - Rogaška 4:1 (2:1); strelci: 1:0 Šipek (18., z 11 m), 2:0 Petrovič (42.), 2:1 Grošič (44.), 3:1 Petrovič (65.), 4:1 Gajič (83.); Koroška Dravograd - Krka 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Pečnik (55.), 1:1 Kižlin (76.); Brežice Terme Čatež - Gorica 0:0; rdeči karton: Dodig (70., Brežice); Vitanest Bilje - Krško 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Sokler (48.), 0:2 Pamic (68.); Nafta 1903 - Kalcer Radomlje 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Ploj (16.), 2:0 Maleševic (18.), 3:0 Rebernik (42.), 4:0 Bizjak (90.). Rdeči karton: Lojen (69., Kalcer); Beltinci Klima Tratnjek - Brda 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Kneževič (45.), 2:0 Morec (78.). 1. KOPER 15 10 4 1 27:10 34 2. GORICA 15 10 2 3 32:18 32 3. NAFTA 1903 15 9 2 4 39:18 29 4. KALCER RADOMLJE 15 9 2 4 35:20 29 5. KRŠKO 15 8 3 4 31:17 27 6. FUŽINAR VZAJEMCI 15 8 3 4 28:18 27 7. VITANEST BILJE 15 8 3 4 24:17 27 8. KRKA 15 6 6 3 24:21 24 9. ROLTEK DOB 14 4 6 4 28:29 18 10. DRAVA DAKINDA 15 5 2 8 24:28 17 11. JADRAN DEKANI 15 5 1 9 23:35 16 12. BELTINCI TRATNJEK 15 4 2 9 13:27 14 13. BRDA 14 2 4 8 14:25 10 14. ROGAŠKA 14 3 1 10 11:34 10 15. BREŽICE ČATEŽ 14 2 3 9 7:23 9 16. DRAVOGRAD 15 2 2 11 17:37 8 JM Rokomet • Jeruzalem Ormož Po 18 mesecih se Ormožani vračajo domov ki bo potekalo v Avstriji, na Norveškem in na Švedskem. Slovenski ro-kometaši so proti Nizozemski letos že dobili dve tekmi v kvalifikacijah., in sicer v Almereju (26:27) in v Celju (30:23). Veselin Vujovic, selektor Slovenije: „Celotne tekme ne morem odigrati le z eno postavo, povsem logično je, da priložnost na pripravljalnih tekmah ponudim vsem svojim varovancem. Prvič v trenerski karieri se mi je zgodilo, da vratar v enem polčasu ni zbral nobene obrambe, ob tem smo katastrofalno igrali tudi v napadu. Tekma z Nizozemsko je dokaz, da z nizko zunanjo vrsto nimamo velikih možnosti na veliki sceni in da nujno potrebujemo visoke zunanje igralce. V drugem polčasu smo zapravili visoko prednosti, kar je nedopustno, na koncu tudi nismo imeli najbolj inteligentnih rešitev. izgubljena žoga v napadu in prekršek za sedemmetrovko zgovorno pričata o tem." Jure Dolenec: „Prvi polčas je bil dober, drugi pa za pozabo. Veliko stvari želim povedati, a niso za javnost, zadeve moramo najprej razčistiti v garderobi." Erlingur Richardsson, selektor Nizozemske: „Za Nizozemsko je to odličen rezultat, saj vemo, kam v svetovnem merilu kotira reprezentanca Slovenije. Čestitke tudi organizatorjem za izpeljano tekmo: ko sem prišel v to malo dvorano, sem bil skeptičen, ampak potem je bilo vse v najboljšem redu. Hvala Ormožu za sprejem in odlično pogostitev." Uroš Krstič Po reprezentančni tekmi bodo ljubitelji rokometa v Ormožu v le štirih dneh lahko videli še dve zanimivi tekmi. Najprej je na sporedu v sredo, 30. oktobra, ob 19.00 tekma proti Mariboru, v soboto, 2. novembra, ob 19.00 pa na Hard Ek prihaja Koper. »O Kopru še ne razmišljamo, saj je prva na vrsti tekma proti Mariboru. Gre za ekipo, ki je sposobna bistveno več, kot kaže trenutno stanje na lestvici. Zamenjali so trenerja Marka Šibila in v Ormož prihajajo z novim trenerjem in z veliko željo po uspehu. Tudi mi si želimo na uradnem odprtju prenovljene dvorane doseči zmago, zato se obeta zanimiv obračun, kar pa smo na tekmah Jeruzalema in Maribora že vajeni. Gre za izjemno pomembno tekmo, kjer bodo točke praktično štele dvojno. Naša želja je, da se z zmago oddaljimo od mest, ki vodijo ligo nižje. Na zadnjem srečanju v Velenju smo razočarali in takega pristopa si v sredo proti Mariboru ne smemo dovoliti. Ključ do zmage bo igra v obrambi, to moramo odigrati na najvišjem nivoju. Verjamem, da bo tudi obisk tekme na visoki ravni, saj le gre za lokalni derbi,« je pred tekmo povedal kapetan Bojan Čudič. UK Rokomet • 1. A SRL (ž) Že uvod odločil tekmo Z'dežele - Ptuj 25:20 (14:7) PTUJ: Varga, Pušnik; Skrinjar 5, Puž 4, Bedrač 3, Kolenko 3, Frangež 2, Luknjar 2, Bezjak 1, Krasnič, Geč, Zajšek, Polak. Trener: ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Z'dežele 4/2, Ptuj 3/1. IZKLJUČITVI: Z'dežele 8 minut, Ptuj 10 minut. Ptujske rokometašice so v celjskem Golovcu še enkrat več tekmo izgubile na samem uvodu, ko so varovanke domače trenerke Miše Marinšek (dolgoletna slovenska reprezentantka je med drugim nekaj let branila tudi na Ptuju, op. a.) povsem prevladovale na igrišču in v 13. minuti povedle 11:3. Po minuti odmora je bilo nadaljevanje boljše, do polčasa prednost domačink ni več naraščala. Drugi polčas je bil veliko bolj izenačen, samo ta del je rezultatsko celo pripadel gostjam (11:13), vendar zmaga domačink ni bila nikoli ogrožena. Določeni deli igre so dobri, ko pa bo varovankam trenerja ivana Hrupiča to uspelo odigrati v večini tekme, bodo lahko tudi rezultatsko uspešne. V soboto doma z izolo? JM 1. A SRL (ž) REZULTATI 6. KROGA: Z'dežele - Ptuj 25:20 (14:7), Litija - Ž.U.R.D. Koper 28:37 (14:17), Krka - Krim Mercator 20:42 (9:22), Zelene doline Žalec - Mlinotest Ajdovščina 23:24 (15:15). Tekma izola - Velenje bo odigrana 23. 11. 1. KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 6 6 0 0 12 3. ZELENE DOLINE ŽALEC 6 4 0 2 8 4. Z'DEŽELE 6 4 0 2 8 5. Ž.U.R.D. KOPER 6 4 0 2 8 6. KRKA 6 3 0 3 6 7. VELENJE 5 1 0 4 2 8. IZOLA 5 0 1 4 1 9. LITIJA 6 0 1 5 1 10. PTUJ 6 0 0 6 0 torek m 29. oktobra 2019 Šport Štajerski 1S Nogomet • Lige MNZ Ptuj Vidmu priložnosti, Podvincem točke 3. SNL - vzhod REZULTATI 10. KROGA: Videm -Podvinci 0:1 (0:0), Šampion - Avto Rajh Ljutomer 7:0 (4:0), Zreče - Dra-vinja 2:3 (1:2), Šmartno 1928 - Od-ranci 0:0, Korotan Prevalje - Radgona 2:0 (1:0), Veržej - Kety Emmi Bistrica 3:3 (2:1). 1. ŠMARTNO 1928 10 7 2 1 34:17 23 2. PODVINCI 10 5 4 1 20:9 19 3. ZREČE 10 6 1 3 20:14 19 4. DRAVINJA 9 5 2 2 32:17 17 5.0DRANCI 10 5 2 3 22:13 17 6. ŠAMPION 10 5 1 4 32:14 16 7. KOROTAN 10 5 1 4 20:13 16 8. KETYE. BISTRICA 10 3 3 4 21:20 12 9. VIDEM 10 4 0 6 18:22 12 10. RAJH UUT0MER 10 3 3 4 18:23 12 11. VERŽEJ 10 1 1 8 11:39 4 12. RADGONA 9 0 0 9 2:49 0 Videm - Podvinci 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Orovič (92.). VIDEM: Klasinc, Ovčar, Cajšek, Lah, Cafuta, Lovenjak, Vajda, Te-ment, Krajnc, Plajnšek, Furjan (od 61. Zemljarič). Trener: Robert Hojnik. PODVINCI: Cajnko, Zagoršek, Ramšak, Lah, Čeh, Anžel, Simonič (od 75. Jaušovec), Svenšek, Zamuda Horvat, Zajko (od 81. Šegula), Orovič. Trener: Aleš Čeh. Težko pričakovani obračun med ptujskima MNZ-ligašema je v Videm privabil lepo število gledalcev, zbralo se jih je približno 300. Podpora je bila dokaj enakomerno razporejena obema ekipama, zaradi oslabljenih ekip so jo oboji tudi potrebovali ... Domačini so začeli podjetno in takoj prevzeli vajeti igre v svoje roke. Z lepim kombiniranjem so prihajali pred gol gostov, v treh primerih pa so bili tudi zelo blizu doseženemu golu: v 22. minuti je Krajnc streljal tik mimo gola, v 27. je Vajda prišel sam pred gol s strani, a je Cajnko njegov strel ubranil, v 42. minuti pa je bil po prestreženi žogi v podobnem položaju Plajnšek, a je žoga zletela mimo gola ... Nekaj obetavnih protinapadov so imeli tudi gostje, a v Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma in Podvincev so odigrali borben in zanimiv lokalni derbi, zmage in treh točk pa so se veselili gostje v modrih dresih. nobenem primeru niso dovolj kakovostno zaključili akcije. Drugi del je bil nekoliko bolj izenačen, predvsem v uvodu so zobe pokazali tudi gostje. Bolj se je tekma približevala koncu, bolj so domačini stiskali obroč okoli vratarja Tiborja Cajnka. V 85. minuti je do najlepše priložnosti na srečanju prišel Seba-stjan Krajnc, a je njegov strel z idealnega položaja Cajnko zaustavil. Minuto kasneje je Vajda lepo prodrl po boku in podal v sredino, tam pa Zemljariču ni uspelo žoge spraviti v gol ... Kaj bi trenerju Hojniku pomenil napadalec tipa Dominik Božak -bil je na tribuni - seveda ni treba niti razpravljati . Nepisano nogometno pravilo -kdor ne da, ga dobi - se je znova uresničilo v 92. minuti. Takrat je Jernej Orovič izvedel pravi slalom med obrambnimi igralci Vidma, prvi poskus mu je Marko Klasinc še ubranil, v drugo je gostujoči napadalec razveselil privržence Podvincev - 0:1. Gostje so v slačilnici izvedli znameniti cige-cage, domačini pa so jezni sami nase obsedeli pred njo in se spraševali, kaj je šlo narobe . Skozi celotno srečanje je igralce obeh ekip ter navijače s svojimi odločitvami ob živce spravljal glavni sodnik Armando Šorli iz Maribora, ki je bil najslabši akter derbija. Domačini mu zamerijo kar dve, gostje pa eno nedosojeno enajstmetrovko, z nekaterimi povsem nerazumljivimi kartoni pa je zelo radodarno »osrečeval« predvsem goste, ki so porumeneli kar sedemkrat. Blaž Lovenjak, Videm: »Celotno srečanje smo kontrolirali potek igre, že v 1. polčasu smo imeli tri res velike priložnosti, ki bi jih enostavno morali izkoristiti. V drugem delu smo imeli več priložnosti iz protinapadov, a takšen je nogomet in ob nični realizaciji smo ostali brez točk. Kot glavni razlog izgube točk v zadnjih tekmah vidim pomanjkanje koncentracije. Tudi sodnik nam ni bil naklonjen, tekmo je prekinjal in igralce delal nervozne.« Jernej Orovič, Podvinci: »Videm je boljše odprl tekmo, a za nekoliko slabši začetek nismo bili kaznovali z zadetkom. V nadaljevanju smo odigrali boljše, na koncu pa smo bili za vztrajnost nagrajeni z zmagovitim zadetkom, ki je sprožil res veliko čustev. Vzdušje na tekmi je bilo odlično, pohvala predvsem našim navijačem, ki so nas vzpodbujali v velikem številu in verjeli v nas do konca.« Odbojka m 1. B DOL (ž), S. krog Na »krilih« mlade podajalke do zmage ŽOK G.S.V. Ptuj -ŽOK Triglav Kranj 3:1 (16, -19, 21, 24) ŽOK G.S.V. PTUJ: Stavbar, Vin-kovič, Škraban, Kovačec, Tomašič, Horvat, Milošič, Paternost, Pignar, Fišer, Oancea, Sužnik. Trenerka: Svetlana Oletič. Na mestu poškodovane Stavbar-jeve je proti Triglavu igrala Oanceja. Mlada podajalka je prvič v celoti odigrala člansko tekmo in je dobro razigrala celotno ekipo ter tako pokazala odbojkarski talent. Čaka pa jo še veliko trdega treninga, preko katerega počasi uigrava ekipo tudi nova domača trenerka Oletičeva. Ta je celotni obračun tik ob igrišču spodbujala svoje varovanke in jih na koncu z nasveti popeljala do tretje zaporedne zmage. Na poti do nje so članice ŽOK G.S.V. Ptuj v uvodnem nizu popolnoma zasenčile nasprotnice. Oanceja je takoj razigrala soigralke, ki so bile uspešne v napadalnih akcijah, dobro je deloval tudi blok, prav tako pa so polovile domače odbojkarice precej žog v polju (skozi celotno tekmo je bila na mestu libera zelo uspešna Karmina Sužnik). V drugem nizu je bila slika diametralno obrnjena, saj so igralke Triglava z uspešnim napadom nizale točko za točko, vse do izida 19:25 in izenačenja v nizih 1:1. Sledila sta dva napeta in zanimiva niza vse do zadnje točke. V tretjem je v sami končnici stopila na sceno še ena mlada doma- Ptujčanke v 4. krogu V sredini prejšnjega tedna so ptujske odbojkarice odigrale tekmo 3. kroga Pokala Slovenije, s 3:1 so v gosteh premagale Ljubno. Že na segrevanju pred tekmo je dobila žogo neugodno v palec prva podajalka Stavbarjeva, ki zaradi poškodbe ni mogla igrati niti na dvoboju proti Triglavu. V naslednjem krogu pokalnega tekmovanja se bodo Ptuj-čanke v sredo, 6.11., pomerile z ekipo Kema-Roto Puconci. Z isto ekipo se bodo v sredo, 30. 10., v gosteh pomerile v srečanju 4. kroga 1. B lige. Super liga: Čeh odločil v Markovcih, Muhič v Bukovcih Nogometaši v Super ligi so bili znova izjemno razpoloženi za doseganje zadetkov, čeprav jim rekordnega 6. kroga (26 zadetkov) ni uspelo preseči - zaostali so za štiri. Veliko zaslug za takšen dosežek imata ligaša iz občine Hajdina, ki sta prispevala polovico zadetkov kroga ... Gerečja vas je že v 12. minuti vodila 3:0, tako da je bil odgovor na vprašanje o zmagovalcu hitro podan. Hajdina je do zmage v Bukovcih prišla na povsem drugačen način. Varovanci trenerja Sandija Verlaka so vodili 0:1, 1:2 in 2:3, a je domačinom vedno znova uspelo izenačiti. V četrto jim to ni uspelo ... Trikratni strelec na tekmi je bil Aleksej Muhič, najlepši gol na tekmi pa je delo Gregorja Predikaka, ki je iz prostega strela zadel z izjemnim udarcem iz več kot 30 metrov. Cirkulane ne popuščajo, odpor gostov so strli v drugem polčasu. Markovčani prav tako pridno zbirajo točke, čeprav so v prvem polčasu proti Zavrču »trpeli«. V drugem so bili boljši za en gol, lahko bi zabili še kakšnega. Edini remi so gledalci videli v Apačah, za domačine je bil to sploh prvi v sezoni (Stojnčani so še brez enega samega). Apače so na dnu, v sredini lestvice pa je izjemno izenačeno, saj ekipe od 5. do 9. mesta ločijo le tri točke. REZULTATI 10. KROGA: Bukovci - Hajdina 3:5 (2:3); strelci: 0:1 Goričan (9.), 1:1 Veršič (23.), 1:2 Predikaka (33.), 2:2 Cebek (34.), 2:3 Muhič (39.), 3:3 Veršič (48.), 3:4 Muhič (77.), 3:5 Muhič (92.); Apače - Boč Poljčane 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Grobin (17.), 1:1 Leljak (29.); Cirkulane - Pragersko 4:0 (0:0); strelci: 1:0 Zazic (50.), 2:0 Cimerman (55.), 3:0 Štumberger (62.), 4:0 Or-lač (67.); Markovci - Zavrč 1:0 (0:0); strelec: 1:0 N. Čeh (68., z 11 m); Gerečja vas - Stojnci 6:1 (3:0); strelci: 1:0 Kaisersberger (4.), 2:0 Požegar (7.), 3:0 Hertiš (12.), 4:0 Hertiš (63.), 5:0 Pišek Svenšek (65.), 6:0 Ni. Čeh (85.), 6:1 Pernek (89.); 1. CIRKULANE 2. GEREČJA VAS 3. MARKOVCI 4. BOČ POLJČANE 5. PRAGERSKO 6. ZAVRČ 7. BUKOVCI 8. HAJDINA 9. STOJNCI 10. APAČE lO g l O 32:5 2S lO 6 2 2 22:ll 2O lO 6 l 3 2O:l7 lg lO 5 3 2 26:g lS lO 3 3 4 lS:26 l2 lO 3 2 5 l4:lS ll lO 3 2 5 23:2S ll lO 3 l 6 lS:23 lO lO 3 O 7 lS:35 g lO l l S S:27 4 1. liga MNZ Ptuj: Podbrežnik še enkrat več neustavljiv REZULTATI 10. KROGA: Rogoznica Slofin - Majšperk picerija Špajza 1:4 (1:1); strelci: 0:1 Podbrežnik (11.), 1:1 Rižnar (13.), 1:2 Podbrežnik (53.), 1:3 Podbrežnik (56.), 1:4 Podbrežnik (59., z 11 m); Podlehnik - Tržec 1:5 (0:3); strelci: 0:1 Hliš (10.), 0:2 Pečnik (18.), 0:3 Hliš (40.), 0:4 Emeršič (53.), 1:4 Močnik (55.), 1:5 Emeršič (72.); Grajena ANpro - Središče 3:0 (3:0); strelci: 1:0 Zulic (24., z 11 m), 2:0 Lozinšek (37.), 3:0 Pihler (38.); Skorba - Ormož 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Hreljič (37.), 1:1 Lah (59.), 2:1 Brodnjak (65., z 11 m). Prosta je bila ekipa Gorišnice. 1. GORIŠNICA 8 7 0 1 26:8 21 2. SKORBA 9 6 2 1 21:11 20 3. MAJŠPERK ŠPAJZA 9 4 1 4 21:19 13 4. TRŽEC 9 4 1 4 21:20 13 5. GRAJENA ANPRO 9 4 14 17:18 13 6. ORMOŽ 9 3 1 5 16:25 10 7. PODLEHNIK 9 3 1 5 16:26 10 8. SREDIŠČE 9 3 0 6 19:20 9 9. ROGOZNICA SLOFIN 9 1 3 5 16:26 6 Jože Mohorič 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 9. KROGA: Mladinec Lovrenc - Leskovec 0:4 (0:0), Ma-kole Bar Miha - Hajdoše 3:2 (0:1), Zgornja Polskava - Oplotnica 5:0 (2:0), Polskava avtop. Grobelnik -Slovenja vas SMS sanacija 10:0 (2:0). Foto: Črtomir Goznik Mlada podajalka Andreea Oancea je odigrala prvo celo člansko tekmo - zelo uspešno. 1. B DOL (ž) REZULTATI 3. KROGA: Weiler Volley Zreče - Roto-Kema Puconci 3:1, ŽOK G.S.V. Ptuj - ŽOK Triglav Kranj 3:1, OD Krim - Calcit Volley II 3:2, ŽOK Ljutomer - Mozirje 3:0. 1. OD KRIM 3 3 0 9:3 8 2. ŽOK G.S.V. PTUJ 3 3 0 9:3 8 3. WEILER VOLLEY ZREČE 3 2 1 8:6 6 4. ŽOK TRIGLAV KRANJ 3 2 1 7:5 5 5. CALCIT VOLLEY II 3 1 2 7:6 5 6. ŽOK LJUTOMER 3 1 2 6:6 4 7. R0T0-KEMA PUCONCI 3 0 3 1:9 0 8. MOZIRJE 3 0 3 0:9 0 ča odbojkarica Horvatova, ki je sodelovala v nekaj uspešno postavljenih blokih za zmago 25:21. Sledil je še najbolj napet niz, ki je na koncu pripadel Ptujčankam s 26:24 za končno zmago 3:1 v nizih. V tem so varovanke trenerke Oletičeve dobro servirale, v napadu pa jim je tudi tokrat priigrala največ točk Škrabanova, na katero so se Gorenjke sicer dobro pripravile in jo med tekmo kar nekajkrat uspešno zaustavile z blokom. Ptujske igralke so vodile 20:15, nato pa doživele kratek mrk in Krajnčanke so po nizu odličnih točk prišle do izenačenja. Sledila je napeta končnica, v kateri so domačinke imele kanček več sreče za rezultat 26:24. Zadnjo točko na tekmi je z močnim servisom dosegla Miloši-čeva, ki je tako zaokrožila dobro igro treh mladih domačih igralk, saj sta se ob omenjeni izkazali še Oancea in Horvatova. David Breznik Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije ČETRTFINALE, POVRATNE TEKME, V TOREK, 29. 10., OB 13.30: Kalcer Radomlje - Celje (prva tekma 1:1); OB 16.30: Koper - Aluminij (0:1); V SREDO OB 16.30: Rudar - Nafta (1:2), OB 19.30: Mura - Domžale (2:3). 1. SNL PARI 16. KROGA, V SOBOTO, 2. 11., OB 14.00: Bravo - Maribor; OB 16.15: Celje - Triglav Kranj; V NEDELJO, 3. 11., OB 14.00: CB24 Tabor Sežana - Rudar; OB 16.45: Mura - Olimpija; OB 19.00: Aluminij -Domžale. 2. SNL PARI 16. KROGA, V SOBOTO, 2. 11., OB 14.00: Drava Dakinda Ptuj - Jadran Dekani, Roltek Dob - Fužinar Vzajemci, Koroška Dravograd - Brda, Brežice - Nafta; V NEDELJO OB 12.00: Beltinci - Gorica; OB 13.00: Koper - Krka; OB 14.00: Kalcer Radomlje - Krško, Vitanest Bilje - Rogaška. 3. SNL - vzhod PARA 11. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Videm (v soboto ob 14.00), Podvinci - Zreče (v nedeljo ob 14.00). Super liga PARI 11. KROGA, V SOBOTO, 2. 11., OB 14.00: Markovci - Cirkulane, Zavrč - Gerečja vas, Boč Poljčane - Bukovci, Hajdina - Pragersko; V NEDELJO OB 14.00: Stojnci - Apače. 1. liga MNZ Ptuj PARI 11. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Majšperk picerija Špajza -Gorišnica, Središče - Podlehnik, Tržec - Rogoznica Slofin; V NEDELJO OB 14.00: Ormož - Grajena Anpro. Prosta je ekipa Skorbe. 2. liga MNZ Ptuj PARI 10. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Slovenja vas SMS sanacija -Zgornja Polskava; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Mladinec Lovrenc; OB 14.00: Leskovec - Polskava avtop. Grobelnik, Oplotnica - Makole Bar Miha. Rokomet • NLB liga 6. KROG: Jeruzalem Ormož - Branik Maribor (v sredo ob 19.00) 8. KROG: Jeruzalem Ormož - Koper (v soboto ob 19.00). 1. A SRL (ž) 7. KROG: ŽRK Ptuj - Izola (v soboto ob 19.00). Jože Mohorič 16 Štajerski Na sceni torek • 29. oktobra 2019 Juršinci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 6. sezona Sponzorji prireditve V močni konkurenci uspelo Lani in Lei V večnamenskem kulturnem centru dr. Antona Slodnjaka Juršinci je 23. oktobra potekal drugi predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v šesti sezoni. Občina Juršinci in OŠ Juršinci sta se vključili v projekt že na samem začetku, s tem pa omogočili mladim pevskim talentom, da se predstavijo širšemu krogu občinstva ter še naprej izpolnjujejo svoje glasove, da bodo nekoč lahko zapeli tudi na odrih, o katerih danes še samo sanjajo. Sicer pa ima petje v občini Juršinci že dolgo tradicijo. T * I H4» Lahkota prihodnosti gtATP KOMUNALA PTUJ ISAZA5 Foto: Črtomir Goznik Lana Friščic Krampelj, zmagovalka v mlajši kategoriji, učenka 4. razreda OŠ Juršinci, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto): „Vesela sem, da sem prišla v polfinale, ker je bila konkurenca velika. Zelo sem srečna. Izbrano pesem sem začutila, zato sem jo lahko tudi dobro odpela. Pričakujem, da se bom uvrstila tudi v finale." Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ostaja produkt Spodnjega Podravja, njegovih občin in šol, ne glede na njegovo širitev v slovenski prostor, je poudaril direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, nosilke projekta. Foto: Črtomir Goznik Mlade pevke Oš Juršinci so se tudi tokrat izkazale. Zahvalil se je vsem, ki so tudi letos pomagali pri pripravi mladih pevk na nastop, ravnateljici OŠ Juršinci Jelki Svenšek, županu občine Juršinci Alojzu Kaučiču, učiteljicam, Lari Petek, ki jim je strokovno svetovala, ter Heleni Šoštarič, Sil-viji Šegula, Brini Ternovšek, Vesni Zorko ter Petri Letonja, ki so pomagale pri organizaciji. V tem delu Slovenije so doma najboljši pevci, območje Spodnjega Podravja pa je tisto, ki daje zagon projektu. Za lep večer slovenskega petja se je zahvalil tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki je prepričan, da je napočil čas tudi za zmagovalca iz občine Juršinci. Občinstvo, ki je tudi tokrat napolnilo dvorano kulturnega centra, je z velikim aplavzom pritrdilo njegovim pričakovanjem. Z njim je pospremilo tudi posamezne pevske nastope. Sponzorji so bili: Oculus Weldweit industrimontage, Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, GZD Horvat Robert, s. p., Sazas ter Avtobusni in tovorni prevozi ATP. Čeprav je bil juršinski nastop mladih pevk šele drugi v novi sezoni, se je pokazalo, da bo letos še težje izbrati zmagovalca sezone, saj so nastopi zelo izenačeni. V polfinalu bosta občino Juršinci in OŠ Juršinci po odločitvi komisije (Dalibor Bedenik, vodja projekta in voditelj predizbora, Tone Topolo-vec in Majda Goznik) predstavljali: Lana Friščic Krampelj, učenka 4. razreda OŠ Juršinci, s pesmijo Kaj Foto: Črtomir Goznik Lea Muhič, zmagovalka v starejši kategoriji, učenka 6. razreda OŠ Juršinci, pesem Poišči me srečno (Demetra Malalan): „Zelo sem vesela, vsi so me spodbujali, tudi to je prispevalo k temu, da sem se uvrstila v polfinale. Pesem mi je všeč, ker je bolj moderna, primerna za naša leta. Upam tudi na uvrstitev v finale." je to življenje (Eva Boto) v mlajši kategoriji, v starejši pa Lea Muhič, učenka 6. razreda OŠ Juršinci, s pesmijo Poišči me srečno (Demetra Malalan). MG Peli so: Žana Strmšek, Joshua Osterc, Varja Kočevar, Mia Furbos Rakuša, Alisa Sok, Julija Matjašič, lsidora Drobnjak in Lana Friščic Krampelj v mlajši kategoriji ter Lea Muhič, Barbara Krivec, Tija Zavec, Sara Kočevar, Tamara Hočevar in Ana Kočevar v starejši kategoriji. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Mladi godci Ustvarili svoj stil in melos v,- Ansambel Mladi godci „Ansambel Mladi godci delujemo od decembra 2006, spadamo med zasedbe s triom in štiriglasnim petjem. Miha in Martin prihajata iz okolice Horjula pri Vrhniki, kjer je tudi sedež ansambla, Igor in Boris pa iz okolice Škocjana na Dolenjskem. Leta 2006 smo se zbrali na Igorjevo pobudo, takrat sicer v malo spremenjeni zasedbi. Od leta 2014 pa delujemo v zasedbi: Igor Osre-dkar, vodja, 1. tenor (harmonika, električna kitara), Boris Kokove (kitara, klaviature, 2. bas), Martin Grdadolnik (kontrabas, solo kitara, 1. bas) in Miha Kogovšek (2. tenor, povezovanje programa)," so se predstavili člani ansambla Mladi godci. Doslej so izdali že pet zgoščenk, šesta je v nastajanju. Peti unikatnih aranžmajih. Po tem jih tudi prepoznavajo ljubitelji narodno-zabavne glasbe, saj jim že prvi takti povedo, da gre za Mlade godce. Ustvarili so svoj stil in melos, to jim je tudi najpomembnejše, poudarja vodja ansambla Igor Osredkar. V preteklosti so se uspešno predstavili tudi na več festivalih narodno--zabavne glasbe, kjer so dosegli nekaj lepih uspehov in nagrad. Lahko se pohvalijo z izjemnim repertoarjem tako narodno-za-bavnih kot tudi zabavnih viž, da se z njim z lahkoto prilagodijo vsakemu dogodku, saj tudi skušajo kar najbolj zadovoljiti vse glasbene okuse in občinstvo na številnih dogodkih, na kate- rih poskrbijo za zabavo in ples. Igrajo pa po vsej Sloveniji oz. povsod, kjer so za žur. Od vseh nastopov, veliko jih je bilo nepozabnih, bodo še posebej pomnili leto 2014, ko so prejeli zlato priznanje (zlati pastirček), nagrado za najboljši aranžma pesmi Prvi poljub avtorja Igorja Osredkarja in 2. nagrado za besedilo pesmi Prvi poljub avtorja Bogdana Marolta na festivalu Graška Gora poje in igra. »Tri nagrade na enem samem festivalu, tega pa res ne gre pozabiti,« poudarjajo. Tudi za to so prepričani, da so festivali pomembni za mlade ansamble, vsi pa si želijo le poštenega ocenjevanja na tovrstnih dogodkih. Medtem ko jih je še pred nekaj leti skrbelo, so bili v strahu, da bo narodno-za-bavna glasba postala kar zabavna glasba, se je znova zasukala v pravo smer, vrnila se je na stare poti, kar jih zelo veseli. Tolikšno število prečudovitih narodno-za-bavnih skladb in ansamblov, kot jih imamo danes, samo potrjuje, da gre v pravo smer. Mladi godci bodo še naprej tako kot doslej ustvarjali lastne skladbe in spote ter poskušali zaigrati na čim več dogodkih. Pridno pa se že pripravljajo na svojo 15-letnico, praznovali jo bodo leta 2021, ko bodo izdali tudi svojo šesto CD-ploščo. MG mm m m im. Foto: zasebni arhiv ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI CD z naslovom Naših 10 so izdali lani februarja, ko so tudi uradno praznovali svojo 10-le-tnico obstoja. Že od vsega začetka Mladi godci svoje skladbe ustvarjajo sami. Besedila za večino skladb je napisal Bogdan Marolt, večino melodij in aranžmajev pa je ustvaril Igor Osre-dkar. Po tem se tudi razlikujejo od drugih narodno-zabavnih ansamblov kot tudi po zanimivih, ZABAVNA 1. Domen Kumer-Prva runda l. Klapa Skala - Spomni se me 3. Maja Oderlap in Naveza - Nežno NARODNA 1. Modrijani - Ti me tako lepo Z. Prisrčniki - Če hočeš me dobit 3. Ans. Roka Žlindre - Kaj pa vidva ■3«........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Rek o bolj starem, bolj dobrem drži le na pol Vino je človekov zvesti spremljevalec že dobrih sedem tisoč let. Velik pomen ima predvsem v zahodnih civilizacijah, kjer so ga uporabljali tako pri verskih dogodkih kot pri obredih. Kot zanimivost lahko povemo, da vino v srednjem veku kljub strašni revščini ni predstavljajo razkošja, temveč potrebo, saj je bila voda v mestih izjemno onesnažena. Z dodajanjem vina, ki deluje protibakterijsko, so jo naredili ne le okusnejšo, temveč tudi užitno in predvsem pitno. Vse do danes pa je vino uspelo ohraniti svojo častitljivo titulo. In nekatera slovenska vina se uvrščajo tudi ob bok najprestižnejšim svetovnim vinom. Rek, da starejše ko je vino, boljše je, je zgolj polresnica. V bistvu je tako, da vsa vina niso primerna za staranje. Kot arhivska vina se shranjujejo zlasti rdeča vina, pri katerih se trpki in včasih agresivni tanini sčasoma omehčajo ter postanejo zaokroženi in mehki, z zorenjem pa se dokončno razvije tudi aroma vina, pravijo some-ljeji. Pojdimo k odprti steklenici vina, ki je s prijatelji niste popili do konca. Ali bo čez en teden še užitna? Odprto vino, ki je že enkrat odprto, se izjemno hitro pokvari. Takšno vino je dobro porabiti v roku največ štirih dni, a ponovno se časovno obdobje užitnosti vina razlikuje glede na vrsto, starost in ostale karakteristike vina. Starejše in bolj kakovostne vrste vina se kvarijo hitreje kot ostale. Steklenice takoj po odprtju ne zapremo nazaj, temveč jo pustimo odrto ves čas trajanja obiska ali obreda. Nato vino začepimo, tako bo sčasoma ponovno prevzelo aromo in okus, poskrbimo pa tudi za ustrezno temperaturo. Dobro zače-pljeno in primerno ohlajeno vino hranimo do štiri dni, seveda pa bodo nekatere sorte zdržale bistveno dlje. Če želimo vinu podaljšati obstojnost, mu moramo zrak izsesati oziroma steklenico s primernim nastavkom vakuumirati. Kolofon Martinovanje 2019 Oglasna priloga Štajerskega tednika Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Monika Horvat, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Zoran Franc, Mateja Al-Shukaili Hra-star, Črtomir Goznik in Arhiv Media24 Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj i8 ^^^^ MARTINOVANJE, oglasna priloga Štajerskega tednika Na Martinovanje v Ormož z brezplačnim busom V Ormožu je vse nared za največji ljudski praznik. Letošnje Martinovanje, že 27. po vrsti, pa poleg že tradicionalnega kulturnega, zabavnega in kulinaričnega programa prinaša tudi precej novosti, med drugim bus, ki vas bo v soboto brezplačno popeljal po desti-naciji Jeruzalem. Organizatorji Javni zavod za turizem, kulturo in šport občine Ormož s turistično informacijsko pisarno, tamkajšnja občina v sodelovanju z Gostilno Ozmec ter številnimi sodelujočimi domačimi zavodi in društvi letos obljubljajo še pestrejši program med 8. in 9. novembrom. Poleg že tradicionalnega zabavnega, kulturnega in kulinaričnega dogajanja bosta tokratno Martinovanje poleg nekaterih novosti zaznamovala še postavitev kipa vinarju in vinogradniku Stanku Čurinu v aleji ormoških velika- nov in predpremierna predstavitev filma o njegovem življenju in delu. Prvič bo vodenje dvodnevnega dogajanja prevzel Martin I. Ormoški, skrbnik mestnega vinograda šipona, obiskovalcem bo v soboto na voljo Hop on Slovenija Jeruzalem bus, ki bo izvajal brezplačne celodnevne krožne linije po destinaciji Jeruzalem (prva linija: Ormož-Cvetkovci-Oslušev-ci-Velika Nedelja-Ormož ter druga linija: Ormož-Središče-Kog-Miklavž-Ormož). Nova lokacija martinovega šotora, za gostinski del bo poskrbela Gostilna Ozmec Pred grajsko pristavo in na Ke-renčičevem trgu bo dišalo po martinovih dobrotah, za kar bo poskrbelo pet domačih gostincev (Gostilna Prosnik, gostilna Črni ribič, Zavod Na, Pizza Fa-brika Glowen in Picerija ob parku). Gostinski del v martinovem šotoru, ki bo tokrat stal za Kola-ričevo hišo, pa bo letos prevzela Gostilna Ozmec - chef Denis Ozmec z ekipo. »Izvajalce smo izbrali sami skupaj z domačini in podjetniki, ki so naklonjeni ormoškemu Martinovanju, kot enemu najlepših, največjih in etnološko najbolj bogato obar- vanih v Sloveniji. Prireditev je prejemnik Kolektivne blagovne znamke Jeruzalem Slovenija, ki označuje najvišji nivo lokalne kakovosti,« je pojasnila direktorica TKŠ Ormož Andreja Brglez. Tekmovanje godb, kuhanje prleškega piskra Sicer pa tudi tokrat pripravljajo tekmovanje v kuhanju prleške-ga piskra in že 24. tekmovanje godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla, oboje se bo dogajalo v soboto. Tradicijo na Martino-vanju nadaljujejo tudi razstava pridnih rok z degustacijo kulinaričnih dobrot, festival vina z degustacijami, šaljivi prikazi vinogradniških običajev in krsti mošta ... Tako v petek, soboto ter v ponedeljek bo potekala martinova tržnica, ki se ji bo zadnji dan pridružil še tradicionalni martinov sejem. Vse tri dni (v petek, soboto in nedeljo) pa bo na ogled tudi razstava malih pasemskih živali. Veliko bo tudi vzporednih prireditev, kot so vodeni ogledi Šiponove kleti v Košarkini hiši na Kogu, Martinovanje na Stanici v Podgorcih, srečanje z Martinom pred oljarno Središče ob Dravi in Marti-novaje po Tomaševsko v centru Svetega Tomaža. Petek in sobota pa se bosta že tradicionalno zaključila v martinovem prireditvenem šotoru z večernim zabavnim programom. PESTRO DOGAJANJE: godbeniki, prikaz običajev, bogata kulinarika, tržnica in sejem, festival vin, krst mošta, kuhanje prleškega piskra, razstava malih živali ... IFEEL £ LOVENIA 9 Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož VEČERNO DOGAJANJE: petek, 8. 11. 2019 od 21.00 Martinov šotor pri Grajski pristavi zabava za vse generacije s skupino POSKOČNI MUZIKANTI sobota, 9. 11. 2019 od 21.00 Martinov šotor pri Grajski pristavi zabava za vse generacije z ZABRANJENIM PUŠENJEM, Orkestrom Selotejp in skupino Majk MARTINOVANJE V ORMOŽU 2019 Pridite v srce destinacije Jeruzalem Slovenija, veselo bo! Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož t. 051 63 4311 e. tic@tksormoz.si JEFMJZALEM SLOVENIJA MARTINOVANJE, oglasna priloga Štajerskega tednika 19 Martinovanje v Kidričevem Na martinovo gos, kozarec vina in zabavo v Markovce Tudi v Kidričevem bo na martinovo soboto, 9. novembra, veselo. Martinovanje z bogatim kulturnim programom bodo, tako kot že nekaj minulih let, pripravili na tržnici. Začeli bodo ob 15. uri. „Pripravili smo bogat kulturni program, v katerem bodo sodelovala kul- turna društva in sekcije. Ponujali bomo jedi, ki so se pripravljale v času martinovanja nekoč in ki jih pripravljamo danes. Ne bo pa manjkalo tudi mladega vina. Martinovanje v Kidričevem je postalo tradicionalna prireditev. Tako se vsako leto na tržnici družijo občani naše občine in poveselijo ob tem prazniku," so v pričakovanju veselega družabnega dogodka povedali na občini Kidričevo. Organizator martinovanja je Zveza kulturnih društev občine Kidričevo s soorganizatorjem Kulturnim društvom Lovrenc na Dravskem polju. God sv. Martina bodo tudi letos obeležili v Markovcih. Pripravljajo že tradicionalno Martinovanje, ki je vsem ljudem dobre volje, žlahtne kapljice in martinovih dobrot že dobro poznano. Na martinovo soboto bo veselo razpoloženje vladalo v večnamenski dvorani Bukovci, kjer pričakujejo številne občane. Občina Markovci v sodelovanju s Kulturnim društvom Bukovci namreč tamkaj pripravlja že tradicionalno Martinovanje. Zanimivo dogajanje se bo začelo ob 18. uri. Dogodek bodo organizatorji obogatili s kulturnim programom, ki bo vrhunec dosegel s šaljivim krstom mošta. Letos bodo že drugo leto za- pored krstili tudi mošt iz občinske haloške kleti. Zadišalo bo tudi po pravi martinovi pojedini z gosko, s katero bodo postre- gli vsem obiskovalcem. Prijetno druženje pa se bo tako kot lani nadaljevalo ob zvokih ansambla Vagabundi. Iz mošta vino, pridi na Hajdino -letos v znamenju Dražencev Martinovo je na Hajdini prav poseben dogodek. Prav sv. Martin je namreč njihov zavetnik, sovpada pa obeleževanje praznika vina tudi z občinskim praznikom, zato je vse skupaj toliko bolj slavnostno. Ker je prav sv. Martin zavetnik občine Hajdina, imajo novembrski dogodki zanje posebno noto. Ob 21. občinskem prazniku bodo v soboto, 9. novembra, ob 15. uri, v farni cerkvi sv. Martina začeli s tradicionalno prireditvijo Iz mošta vino - pridi na Hajdi-no. Krst mošta bo tradicionalno opravil domači župnik in naddekan Marjan Fesel. Še pred tem bodo v krstno knjigo vpisali pri-našalce mošta. Po dobri stari navadi sledi prihod dveh aktualnih kletarjev letnika s konjsko vprego, to sta Ivo Rajh in Stanislav Tomanič. Do občinske zgradbe ju bodo spremljali kletarji prejšnjih letnikov, tisti, ki ustrezno skrbijo, da Martin na Hajdini ohrani svoj sloves. Nosilec tradicionalne farne prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino je vsako leto ena vaška skupnost, letos so to Draženci. „Veseli smo, da so bili prav Dra- ženci letos izbrani tudi za najlepše urejeno vas v občini, ob občinskem prazniku jim bomo zato podelili tudi priznanje," pravi hajdinski župan Stanislav Glažar. Martinovo je na Hajdini čas veselja in druženja vseh generacij, svojega zavetnika bodo tudi tokrat primerno počastili s kar tridnevnim praznovanjem. Osrednja prireditev ob občin- skem prazniku bo v soboto, 9. novembra, ob 16.30, v šotoru na trgu pred občino. Sledilo bo družabno srečanje z ansamblom Aplavz. „Kot vsako leto se nam tudi letos obeta prijetno druženje. Vabimo vse, ki imajo čas, da se nam pridružijo in da skupaj proslavimo naš občinski praznik in martinovanje," je še dejal haj-dinski župan. 20 - MARTINOVANJE, oglasna priloga Štajerskega tednika Vabljiva martinova pojedina Pečena gos, raca ali piščanec, zabeljeni mlinci (ali hrustljav krompir), obvezno zelje (ali druge zelenjavne priloge), zraven pa seveda tudi kozarček mladega vina ali mošta: tako se na martinovo poklonimo tradiciji in izrekamo hvaležnost za darove zlate jeseni. Pojedina naj bo tudi letos kar se da vabljiva. Zato vam tokrat predstavljamo recept za nadevano martinovo gos, ki velja za najbolj tipično martinovanj-sko jed. Zraven pa lahko ponudite nekoliko neobičajno, a izjemno okusno praženo zelje z rožmarinom. Priprava odlične nadevane gosi vam bo sicer vzela kar nekaj časa; računajte kar na kakšne štiri ure, a verjemite, da se bo izplačalo. Sestavine: 3 kg težka za peko pripravljena gos * 0,5 litra pi-ščančje juhe (iz kocke) ali jušne osnove * 1 žlička posušenega majarona * 100 ml jabolčnega vina (cidre) ali jabolčnika * 1 žlica medu * 1 žlička gorčice * sol * poper; * za nadev: 200 g belega kruha od prejšnjega dne * 50 ml belega vina * 500 g kuhanega in olupljenega kostanja * 250 g mletega mesa * 1 žlica olja * 3 sesekljane šalotke * 1 žlica masla * ščep soli * 1 šopek peteršilja * 100 g šampinjonov * poper * majaron * timijan * mu-škatni orešček. Gos oplaknemo, osušimo s papirnatimi brisačami in natremo z mešanico soli in popra z zunanje in notranje strani. Potem pri- pravimo nadev. V ponvi na malo olja popražimo mleto meso in ga ohladimo. Kruh narežemo na kockice, damo v skledo in pokapljamo z vinom. Kuhane kostanje sesekljamo. Iztisnemo namočen kruh in ga pomešamo s kostanjem in mletim mesom. Sesekljane šalotke prepražimo na žlici masla, da postekleni-jo in se zmehčajo. Sesekljamo peteršilj in očiščene šampinjo-ne. Šalotko, šampinjone in pe-teršilj dodamo sestavinam za nadev. Solimo, popramo in začinimo s timijanom, majaro-nom in muškatnim oreščkom. Dobro premešamo. S tem na- devom napolnimo gos. Zadnjo odprtino pretaknemo z zobotrebci, okrog njih pa ovijemo bombažno nitko in jo zavežemo ter s tem stisnemo odprtino. Z nitko povežemo tudi bedri in ju pritisnemo k trupu, da se bo pečenka enakomerno pekla. Pečico ogrejemo na 180 stopinj Celzija. Gos položimo s prsno stranjo navzdol v pekač. Prili-jemo 200 ml vode. Pekač postavimo na spodnjo rešetko v pečici in pečemo gos 45 minut. Nato jo obrnemo (prsi so zdaj zgoraj) in jo pri 180 stopinjah Celzija pečemo tri ure. Med peko jo redno polivamo z ra- hlo osoljeno vodo (600 ml). Po eni uri in pol odlijemo iz pekača sok od pečenja in maščobo, ki se je izcedila iz gosi, da se ne bi vsebina prelila čez rob. Odliti sok prihranimo. Petnajst minut pred koncem pečenja povišamo temperaturo pečice na 220 stopinj Celzija, da se gos lepo zapeče. Pečeno gos vzamemo iz pečice. Pokrijemo jo s kosom aluminijaste folije in hranimo v pečici pri 140 stopinjah Celzija, da ostane topla. Sok in maščobo iz pekača zlijemo v posodo k že odliti tekočini iz pekača. Če prelijemo sok in maščobo v visoko posodo, se bo maščo- ba nabrala na vrhu in lahko jo bomo odstranili z žlico. Pozneje jo bomo uporabili na primer za zabelo. Sok od pečenja damo v kozico, prilijemo jabolčnik in kuhamo, da tekočina napol povre. Po želji omako zgostimo z masleno kroglico: zgnetemo košček masla in žlico moke, damo v omako in pustimo, da še enkrat prevre. Začinimo po okusu. Gos razkosamo in ponudimo z nadevom in prilogo, omako pa postavimo na mizo posebej, da si z njo vsak postreže po okusu. Praženo zelje z rožmarinom Sestavine: 1 glava zelja * 4 žlice gosje masti (ali mešanica olja in masla) * 4 šalotke * vejica rožmarina * 2 stroka česna. Zeljno glavo razrežemo na četrtine, izrežemo trdi kocen, odstranimo zunanje liste, nato pa četrtine narežemo na tanke rezance. Narezano zelje damo v kozico z osoljeno vrelo vodo in kuhamo tri minute. Odcedi-mo na cedilu in podržimo cedilo pod hladno tekočo vodo, da se zelje ohladi (in ohrani barvo). Pustimo, da se dobro odteče. V ponvi segrejemo gosjo mast ali mešanico olja in masla. Dodamo na drobno sesekljane šalotke in jih med mešanjem steklasto prepražimo. Dodamo rožmarin ter olupljene in strte česnove stroke. Pražimo, da ša-lotka zlato porumeni. Dodamo narezano odcejeno zelje in ga med mešanjem spražimo, da se pregreje in popeče. Začinimo po okusu in postrežemo. Kaj moramo vedeti o* maTinù gU Kakšno gos kupiti Pri nakupu sveže gosi v trgovini izberemo takšno, ki je enakomerno blede barve, brez madežev in znakov poškodb. Čas pečenja je odvisen od teže: čim težja je gos, tem dlje se bo pekla. Pravilo pa je, da računamo 60 minut na kilogram teže. Kako gos pripravimo za peko Pogosto ima gos v trebušni votlini vrečko z drobovino, ki jo moramo seveda odstraniti. Poleg tega ima gos pod kožo precej maščobe, ki bo med pečenjem iztekala. Najprej odstranimo toliko maščobe, kolikor gre. Nato pa kožo na več mestih plitvo prebode-mo z zobotrebcem (ne smemo vbosti v meso!), da bo mast med pečenjem lahko odtekala. Gos pečemo v pečici ali na rešetki (pod katero podstavimo globok pekač) ali pa jo položimo v pekač na podlago iz plasti zelenjave in dišavnih zeli, tako da je pečenka med peko dvignjena in ne plava v iztekli masti. Okusno mast že med pečenjem sproti odlivamo, pozneje pa jo uporabimo za pečenje krompirja ali zabelo. Kako razkosamo pečeno gos Najprej odrežemo bedri in peruti, nato odluščimo od kosti obe polovici prsnega koša in odluščeno meso narežemo na poševne prečne rezine. Če je gos nadevana, vzamemo nadev iz trebušne votline in ga naložimo na pladenj poleg kosov mesa. Kaj z ostankom pečenke Hladno meso pečene gosi zavijemo v aluminijasto folijo ali shranimo v tesno zaprto škatlo. Postavimo v hladilnik, kjer se obdrži tudi do štiri dni, ali zamrznemo (obdrži se do tri mesece). Mesa s prsnega dela ne pogrevamo, ker bi se izsušilo, ampak ga postrežemo kot hladen prigrizek. Temno meso beder in peruti pa je odlično, če ga pogrejemo v omaki ali soku od pečenja. GOSTILNA Z vami že od leta 1932! [eian POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLEINICE SEDMINE KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE Vsak vikend nudimo pravo martinovo pojedino. Za vas pripravljamo več menijev na katerih boste našli pečeno raco, kmečki krožnik ali telečjo pečenko ... PONUDBA MESECA: pečena račka z mlinci in rdečim zeljem, poprov steak ter več vrst lignjev. Maja Plazar s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00 Brunch »Martinova pojedina« m Nedelja, 10.11.2019,12.00 -15.00 KuV^ncno razvajal , za vso ^ druzto0 Rezervacije: Recepcija Grand Hotela Primus 02 74 94 506, hotel.primus@terme-ptuj.si Grand Hotel Primus TERME PTUJ PEČENA TUMKA T ! 02 761 2101 IZ ZASEKE haloska slaninska klobasa domaČa pre kaj ena klobasa domača suha klobasa brez aditivov domača šunkarica s poprovim ovojem ■ - K» Mesarija Kokol d.o.o., Dotane 9, 2282 Cirkulane Ifowtj Ornim- MARTINOV KUPONČEK ^ -f. 9.11.-11.11. KAVA PO IZBIRI samo 1,00 € BAR PIVI NO gpfčin Šoštarič s.p.' r % SKA 1, PTUJ torek • 29. oktobra 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Uniformirani šolarji? Nedavno sem slišal, da se po državi govori, da naj bi bili osnovno- in srednješolci v šolskih klopeh uniformirani. Sprejet naj bi bil pravilnik o tem, kakšen sme učenec priti v šolo. (Najbrž tudi kot posledica tistega dogodka na Koroškem, ko naj bi učitelj učenca nagnal domov, češ da 'smrdi' po mehčalcu Ampak ker sem o tem na televiziji, ki ji najbolj ne zaupam, slišal samo izjavo golobradega prizadeteža in njegove matere, ne pa šolske plati medalje, seveda ne verjamem, da se je tovrstna afera zgodila ravno tako.) Torej: afera je tu, zdaj pa je na vrsti razprava o tem, kaj sodi v šolske klopi. Pa bi jaz najprej popravil svoj naslov. Ne bi napisal vprašaja, ampak kar velik klicaj! Ste kdaj šli zjutraj, ob navadnem delavniku, po poteh, ki vodijo v osrednji hram učenosti ptujskih srednješolcev? Mladeniči in mla- 4 4 denke hodijo v šolo oblečeni tako, da bi Matej Bor mirne duše napisal nadaljevanje svoje medvojne drame Raztrganci. Kaj nadaljevanje - lahko bi napisal večletno televizijsko limonado! Med vojno je raztrganec sicer pomenil nekaj drugega, danes pa je to sinonim za oblačilno kulturo mladostnikov - in njihovih staršev, seveda. Saj priznam: tudi sam kdaj oblečeni raztr-k gane kav- boj ke. Ampak ustrezna priložnost za to je takrat, ko se nam do vrha napolni greznica pri hiši in jo je treba izčrpati. 'Zlorabljene' kavbojke gredo potem v koš. Mladeniči, ki hodijo v šolo (in marsikam drugam) kot raztrganci, najbrž s svojim stajlingom ne želijo osebam nasprotnega spola (ali pa istega, me pravzaprav ne gane) sporočiti: 'Ej, bejba, danes sem črpal greznico. A ti dopadem? Bi šla na drink z mano?' Prej sem omenil starše, ki dovoljujejo tako oblačenje. Pri srednješolcih seveda starši nimajo šans, da bi vplivali na stajling svoje dece. Ampak v osnovni šoli pa verjetno še imajo kako besedo. In očitno se hempastim staršem zdi čisto v redu, da njihova prvošolka pride k normalnemu pouku (ne za pusta!) s princeskino krono na glavi. Ali pa 'ozaljšana' z mačjimi ušesi. In ko jo potem kak sošolec pozdravi z 'Mjav!', gre po pomoč k učiteljici. Ki bi najbrž najraje rekla: 'Mjav tvoji hempasti mami!' Pa seveda to ne bi bilo vzgojno. En velik 'mjav' od vašega Pepeka Prireditvenik Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 8 6 4 6 9 8 7 5 2 6 9 5 8 4 9 8 2 7 9 1 5 6 4 7 2 1 2 9 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ © €€€ QQQ Bik ¥¥¥ ©© € QQ Dvojčka ¥ ©©© €€ QQQ Rak ¥¥¥ ©© € Q Lev ¥ ©©© €€ Q Devica ¥¥ © €€€ QQQ Tehtnica ¥¥ ©©© € QQ Škorpijon ¥¥¥ ©© €€ OOO Strelec ¥ © €€€ OO Kozorog ¥¥ ©©© € O Vodnar ¥¥ © O m ¥¥¥ ©© OOO Velja za teden od 29. oktobra do 4. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog novembra 2019. znaki - odlično Torek, 29. oktober 08:00 Ptuj, prostori Združenja šoferjev in avtomehanikov, Nova cesta 1, Izobraževanje starejših voznikov motornih vozil 09:00 Slovenska Bistrica, Kmetijska svetovalna služba, Življenje tra-viščem, terenski ogled dobrih praks - predelava sadja, ogled kmetije Matic Korošec- Bukovec, Ekološka kmetija Marja Podgrajšek - Črešnjevec, kmetija Jože Vovk- Stari Grad 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Počitnice v Špajzi, Mi in Simon v deželi risb s kredo 10:00 Ptuj, Mestni kino Ptuj, S CID-om v jesenskih počitnicah: Dobrodošli v čarobno jesen 17:00 Spodnja Polskava, prostori KS, Delavnica Izdelava buče iz papirmašeja 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Naj bo konec lep Sreda, 30. oktober 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Počitnice v Špajzi, Čarob- nijada - kako postati pravi čarodej 10:00 Ptuj, Mestni kino, Miselna gimnastika za otroke (Brainobrain Ptuj), mentorica Urška Bratoš 15:00 Ptuj, Park spominov, staro mestno pokopališče, komemoracija ob dnevu spomina na mrtve 16:00 Ptuj, Terme, klub Gemina XIII., Otroška halloween zabava, zabava in predstava o Čarobniku oz. Čarobnici 18:00 Videm, občinska dvorana, proslava ob dnevu reformacije 19:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, 66. Huda pokušnja, pisatelj Slavko Pregl in vinar Matic Vizjak Četrtek, 31. oktober 09:00 Hajdoše, Goya center, Občinsko prvenstvo v tenisu 14:00 Zg. Polskava, v parku pred dvorcem, Noč čarovnic, izrezovanje buč, družabne igre za otroke Sobota, 2. november 09:00 Ptuj, strelišče v dvorani OŠ Mladika, Občinsko prvenstvo občine Hajdina v streljanju 09:00 Trnovska vas, odhod izpred dvorane, prireditev Od kleti do kleti proti sv. Martinu, s pogostitvijo po vinski cesti Gornje Radgone 18:00 Skorba, Dom krajanov, Večer vinskih pesmi, s pevci, godci in plesalci 19:00 Središče ob Dravi, dvorana Sokolana, predstava Ti nori tenorji Nedelja, 3. november 15:00 Majšperk, Kulturna dvorana KPC, Osmo srečanje ljudskih pevcev in godcev V Majšperku pojemo in igramo po domače 15:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana, Nedeljsko popoldne ljudske pesmi Ponedeljek, 4. november 18:00 Gerečja vas, gasilski dom, Občinsko prvenstvo v šahu l GLASBO DO $RCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2$. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 4. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Lara Gojkošek, Videm. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 29. oktobra 2019 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. radioPTUI Štajerski TEDNIK v NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ ■ S podpisoi H '■ Hkrati pati ti S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli 24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI. Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev in 6desertnih žlic. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored) POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Lepi spomini ne bledijo! «Aka d"* «i W*b «hm lin trii« Í) ktilne.utmfc« in*»«. i Pujj litru <|- Kultirii Airvl ¡nrw 31 axndtHilinli ¿i ittiMf» jln» 11) IFTO ixxii.. tr il nm. /. m cwMá t jmhaajf uunsrv* «TO HHIGAÍIRSHO POlfTjfV OBČINI - Za zdravo pitno * vodo v Halozah Milan Kneževii kandidat za sveta zks Maribor S SLU KUMIEfJl OK 2KB MU Premalo dogovarjanja sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aii vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | torek • 29. oktobra 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Majšperk 09:00 Gostilna pr" Francet' 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Majsperk 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 Destrnik - oddaje iz preteklosti 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani SP Mali oglasi PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Eiptv.si 00:00 Video strani 08:00 Društvene igre na Polenšaku 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Dornava 22:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 20 fet KD Hajdoše 10:00 Oddaja iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Starše 19:00 GolAvt - športna oddaja 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 Kronika iz občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 1t6d, 2252 DORNAVA; info@svtv.sj kontakt: 02 754 00 33; 041 616 044; ttww.sipiv.si Mariteting: Megamarketing d.O.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM konjski gnoj, z dostavo (štajerska regija). Tel. 031 659 339. PRODAM odojke od 25 do 50 kg. Tel.041 271 284. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam več poslovnih prostorov in parkirišč, vse na Vodnikovi ul. 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ul. 3, Ptuj. Tel. 041 325 925. V CENTRU Ptuja oddam v najem enosob-no stanovanje. Kontakt: 041 272 807. Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Irene Frčec IZ DOKLEC 25A se iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede in iskren stisk roke, številne izraze ustnega in pisnega sožalja, podarjeno cvetje, darovane sveče, svete maše in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Hvala tudi osebju UKC Maribor. Prav tako hvala patru Martinu Gašpariču za opravljen cerkveni obred, Tomiju in Valeriji za prelepe melodije, govornici Tatjani Mohorko, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir in vsem vam, ki ste najdražji mami izkazali čast in spoštovanje ter jo pospremili k večnemu počitku. Vsakemu velja iskrena zahvala. Žalujoči njeni najdražji SREDAJE DAN ve: Picerija Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.d 11 b.sl V I Štajerski TEDNI IK www.tednik.si iJstajerskitednil < ^Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO Čl fRTKA ZJUTRAJ DO URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si POLITIKA Poslanec SD Matjaž Nemec o veliki koaliciji z SDS DOSJE Pol milijarde razlogov proti zakonu o dolgotrajni oskrbi INTERVJU Milena Miklavčič o trilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače REPORTAŽA Pri Nobelovem nagrajencu Petru Handkeju v Parizu Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala. Sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih in več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča in sestra Marija Arnuga IZ TRNOVSKE VASI 49 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ji od blizu in daleč prišli poklonit in jo pospremit na njeno zadnjo pot k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Francu Mlakarju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter govorniku Karlu Vurcerju za poslovilne besede. Hvala tudi praporščakom društva upokojencev, Rdečega križa Trnovska vas in gasilcem PGD Biš, svetnikom, županu in delavcem občinske uprave Občine Trnovska vas ter sodelavcem Slovenskih železnic, d. o. o. Zahvala osebnemu zdravniku Tomažu Schaubachu, sodelavcem in upokojencem KZ Ptuj ter članom področne zadruge Trnovska vas. Vsi, ki smo te imeli radi Umrli so Ivana Mišmaš, roj. Sever, Ptuj, Na obrežju 16, roj. 1932 - umrla 17. oktobra 2019; Ana Karo, roj. Štumberger, Bukovci 121, ro; 1945 - umrla 17. oktobra 2019; Karel Rober, Ptujska Gora 98, ro 1926 - umrl 18. oktobra 2019; Marko Solina, Muretinci 58, 1935 - umrl 18. oktobra 2019; Marija Arnuga, roj. Čuček, Trnovska vas 49, roj. 1947 - umrla 19. oktobra 2019; Milica Kramber-ger, roj. Dajčman, Placar 65, roj. 1955- umrla 22. oktobra 2019; Neža Hojnik, roj. Horvat, Ptuj, Kvedrova ul. 5, roj. 1927 - umrla 23. oktobra 2019. Program TV Ptuj 2. in 3. november, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: ZRS Bistra Ptuj prejelo prestižno nagrado Regiostars Award 2019; 8. Dan inovativnosti v Talumu; V Majšperku zasedal 5. Slovenski podeželski parlament; Ptujski grajski kompleks, izzivi danes in jutri; Bolnišnica Ptuj nosi naziv Učna bolnišnica za bodoče zdravnike; Program učenja z roboti na OŠ Ljudski vrt; Medobčinski kros in kros Vrtca Ptuj na mestnem stadionu Ptuj; Ptujski arheolog Ivan Tušek predstavil knjigo o zgodovini rimske vojske; Gostujoča zgodovinska razstava o prebivalstvu Rogaške Slatine v Salonu umetnosti na Ptuju; Predstavitev knjige Ptujska trilogija v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Razstava starih razglednic zbiralca Aleksandra Kumra v Galeriji magistrat; Kurentova trgatev pod Vu-rberkom bo dala odlično kurentovo vino Mistik; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Haloze • Skozi Paradiž in Mali Okič pretihotapili 143 Kitajcev Trgovina z belim blagom očitno cveti Krajani obmejnih naselij v Halozah so že dalj časa opozarjali na sumljivo gibanje neznanih oseb in vozil skozi njihova naselja. Zaskrbljeni so bili za svojo varnost, preganjala jih je negotovost o tem, kaj se v njihovih vasicah dogaja. www.tednik.si I Stajerskitednik Stajerskitednik Javno in preveč na glas si o domnevi, da so koridor za nezakonite migrante, niso upali govoriti. Tu in tam je kakšen domačin za rokav pocukal občinskega svetnika, ta pa je nato problem običajno izpostavil na občinskem svetu. Tudi župani obmejnih občin so (bili) v skrbeh za občane, ki živijo tik ob meji. Kaj jim reči, kako jih pomiriti, kaj svetovati? Da so bila opažanja in opozorila krajanov v zvezi z nezakonitimi prehodi državne meje na mestu, sedaj iz dneva v Policisti na območju PU Maribor so letos na delu ujeli že 40 tihotapcev z ljudmi. Večino so jih izsledili na območju Haloz in ormoškem koncu. Hop čez Haloze, pa do Italije „Nezakonite prevoze tujcev čez državno mejo iz Hrvaške v Slovenijo je kriminalna združba izvajala na območju naselij Paradiž in Mali Okič v občini Cirkulane. Tujce so po nezakonitem prehodu državne meje odpeljali do Ptuja, kjer so jih predali voznikom taksi vozil, ti pa so jih nato odpeljali do bližine državne meje z Italijo ali v Italijo, kjer so jih prevzeli drugi člani hudodelske združbe," so pojasnili na PU Maribor. o * C? ČNC?, C? (? <3 £>**.. O O O ¿•p* C> -o A C? Rojstva: Rojstva: Simona Krajnc, Cesta k Dravi * 3b, Spodnji Duplek - deček Aljoša; Tea Holl, Tržec 4, Videm pri Ptuju - deček Liam; Anita Bezjak, Vičanci 87, Velika Nedelja - deklica Gloria; Sandra Šrajner, Ulica 5. prekomorske 19, Ptuj - deček Tai; Simona Turk - deklica; Sara Brezinščak - deklica; Polona Medved - deklica Sara. Poroki - Ptuj: Marko Cafuta, Ptuj, Prešernova ul. 15, in Sandra Šoštarič, Slomi 12; Matej Kocmut in Monja ^ , Mergeduš, Breg 15. * ^ 1 Cd* jesenska ponudba 0 ■s. jncr «« V '-V M abljeni v ¡»cnaranec www.pomaranca.si S rezervacije: 02 788 00 28 dan potrjujejo tudi uradni podatki. Ptujsko okrožno sodišče je to jesen imelo oziroma še ima toliko opravka s tihotapci ljudi kot že dolgo ne. Te dni so na Policijski upravi (PU) Maribor javnosti predstavili enega izmed zadnjih primerov, ko so tihotapcem uspešno stopili na prste. Kriminalna združba 12 ljudi, od tega je bilo osem Kitajcev, je v Slovenijo v letu in pol skozi Haloze na nezakonit način prepeljala naj- manj 143 tujcev, v večini Kitajcev, v poslu pa se je zavrtelo kar 1,3 milijona evrov. Tujci so organizatorjem nezakonitih prehodov za pot iz Kitajske do Italije plačali med 9.000 in 14.000 evri za osebo. Med osumljenimi tudi taksisti „Tujce so z letalskimi prevozi iz Kitajske večinoma preko Moskve spravili v Beograd, od tam pa nezakonito čez Hrvaško ali Bosno in Hercegovino v Slovenijo. Za prevoze do Italije so najemali različne voznike taksi vozil, nato pa tujce nezakonito spravili še čez državno mejo med Slovenijo in Italijo. Štirje osumljenci so vozniki taksi vozil, ki so prevoze opravljali pod pretvezo javnih prevozov potnikov. Z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov smo ugotovili, da so vozniki taksijev člani kriminalne združbe, v kateri so imeli točno določeno vlogo," so razložili možje v modrem. V obsežni kriminalistični preiskavi so policisti pridržali pet osumljencev. Sodišče je nato za tri izmed njih odredilo pripor, za druga dva pa hišni pripor. Celoten predkazenski postopek je usmerjalo Okrožno državno tožilstvo na Ptuju. V preiskavo je bilo vključenih 75 kriminalistov policijskih uprav Maribor, Celje, Murska Sobota, Ljubljana in Kranj. Slovenskim preiskovalcem so pomagali tudi Europol ter varnostni organi Srbije, Italije in Hrvaške. Mojca Zemljarič Slovenija • Sveče so tudi odpadki Lani jih je bilo za 2.200 ton Ob bližajočem se dnevu spomina na mrtve na ministrstvu za okolje pozivajo k razumnemu ravnanju z nagrobnimi svečami. Poudarjajo, da se zavedajo tradicije prižiganja sveč, ki jo spoštujejo. A po drugi strani je treba razmišljati tudi o posledicah, kijih veliko število prižganih in kasneje zavrženih nagrobnih sveč povzroča okolju. Iz zbranih podatkov ugotavljajo, da se letna količina kupljenih in porabljenih nagrobnih sveč sicer postopoma zmanjšuje. „V Sloveniji je 1.199 pokopališč. Ljudje odpadne nagrobne sveče odlagajo v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem. Zbiralec jih mora prevzeti in oddati v predelavo. Lani je iz približno 5.900 ton nagrobnih sveč nastalo 2.222 ton odpadnih nagrobnih sveč. Ravnanje s svečami v Sloveniji je urejeno tako, da skrb za Foto: Črtomir Goznik Odpadne nagrobne sveče v Sloveniji predstavljajo kar velik okoljski problem. predelavo zbranih sveč prevzemajo osebe, ki so jih dale na slovenski trg (proizvajalci, uvozniki, trgovci). Ti so združeni v štiri skupne načrte ravnanja s svečami. V Sloveniji sta registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več. Največje težave je v preteklih letih povzročalo kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov. Z namenom reševanja te problematike je bila sprejeta Uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki je odpravila vsebinska neskladja predhodnih predpisov," so pojasnili na okoljskem ministrstvu in dodali, da je v Sloveniji poraba nagrobnih sveč zelo velika. „Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih ljudje pogosto niti ne razmišljajo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa, prej ali slej končal med odpadki." MZ Videm • Spominska svečanost Spomin na padle v vojni V občini Videm so se minuli petek s kratko spominsko svečanostjo pred spomenikom padlim v NOB in vojni za Slovenijo poklonili žrtvam vojn. Program slovesnosti so pripravili učenci Osnovne šole Videm. V spomin padlim se je poklonil tudi župan Branko Marinič. Poudaril je, da je treba skrbno ohranjati spomin na vse tiste, ki so branili domovino in dali zanjo svoja življe- nja. Župan Marinič je v spremstvu ravnatelja OŠ Videm Roberta Murka k spomeniku položil cvetje. Spomenik padlim v NOB in vojni za Slovenijo od leta 2001 stoji pred videmsko osnovno šolo. MZ Foto: MZ Ako na mrtvih dan dežuje, žamete zima pričakuje. 7/7 Danes bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo v vzhodni in osrednji Sloveniji delno zjasnilo. Zlasti na območju Julijskih Alp bo občasno rahlo deževalo. Še bo vetrovno. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju okoli 19, najvišje dnevne od 18 do 22, na Primorskem in v vzhodni Sloveniji do 24 °C. V četrtek bo delno jasno in večinoma suho. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 29.10.2019 Sreda 30.10.2019 Četrtek 31.102019 % Petek 01.11.2019 * i * 1 t 8 5 3 2 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 9 7 g 8 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan 4 4 HHrosl ve&a2.5mis Hitrost veia2.7m/s 1 Hitrost velr a 1 4m/s Hitrost ve tre 1.8mis