Uredniltva . cpr«.ai L)nbl)«nn, Kopitarjeve 6. Telefon 4001-4004 MeieCm Dirotuloi IS lir, u inozemstvo JI.50 Ur. Ce k. ra« Ljubljana 10.650 t« naročnino ia 10.394 ta Uuerate ZastopitTO ta oglase la Italije in inozemilva Ima: UPI S. A. Milana NEC Unvermindert heftige Abwehrkampfe siidwestlich Krementschug Schwere Verluste der BoIschewisten im Raum von Tscherkassy - Neue Landungsversuche bei Kertsch vereitelt - Feindliehe Vorstosse an der Siiditalienfront abgewiesen D.\B. Aus dom Fiihrcrhauptciuartior, 11. Dezember. Das Oberkommando der .Welirraacht gibt bekannt: Bei Kertsch nalimen deutsche und rumiinisehe Truppen im Angriff eine vveitere beherrschende Hiilie. Neue Landungsversuche der Sovvjets vvurden durcli Einheiten des Heeres iin Zusammenvvirken mat Marinc-Ar-tilleriepruhmen und Kiistenbatterien . Panzer-Division unter Geiieralmajor Decker hnhen hervorragenden Anteit an den in den letzten Woehen in mittlercn Frontabschuitt erzicltcn Abvvehr-erfolgen. An der siiditalienischen Front kam es bei reger Artillerie- und Fliegertiitigkeit nur im Abschuitt siidvvestlich V e n a f r o und an der Adriatischen Kiiste zu lebhafte-rcn Kiimpfen. Mehrere feindliehe Vorstosse vvurden nbgeschlageu und eine kleine ortliche Finbriichsstclle ahgericgelt. t'bcr der italienisehen Front schoss Flakartillerie der Luftvvaffe gestern 'J feindliehe Flugzeuge ah. Von feindlichcn Flug/.eugen, die ain Tagc gegen das h o I I ii u d i s c h -deutsche Grcnzgebiet und in der vergangenen Nacht gegen West-d e u t s c h I n n d vorstiessen, vv urden seclis vernichtet. Deutsche Fliegerverbiinde griffen in der Nacht zum 11. Dezember Zicle in S ii d o s t c n g 1 a n d nn. Nezmanjšano srditi obrambni boji jugozahodno od Kremenčuga Težke izgube boljševikov v prostoru pri Čerkasih - Novi izkrcevaini poskusi pri Kerču izjalovljeni - Sovražnikovi napadi na južnoitalijanskem bojišču odbiti Konec letnih in jesenskih bitk na vzhodu Berlin, 11. dcc. DNR. Doba letnih in jesenskih bilk v letu 19+3. se je končala. Bliža 6e obdobje zimskih !>ojov 1948-44, To krajevni obsežnosti kot po pomembnosti. Na vsej bojni čili od Korča do Nevl.ja, torej v razdalji 1000 Um so se včeraj vršili boji le še na dveh mestih: na področju jugozahodno in zahodno od Kremenčuga, torej v velikem Diijeprovem loku, kjer nadaljujejo Sovjeti s svojimi razbremenilnimi poskusi zaradi nemške pobude zahodno od Kijeva in severovzhodno od Čornigovn, kjer imajo Nemci še vedno položaj popolnoma v svojih rokah. Vendar postaja zima tudi na toh dveh bojiščih žo precej vidna. — Bojišče pri Kremenčugu se je deloma spremenilo, in sicer v toliko, da je jugozahodno bojišče velikega Dnjopiovoga loka postalo središče boijšcviških napo- rov. Severno krilo sovjetskih napadov je še vedno pri Ccrkasih, južno pa pri Krivem Rogu. Težišče trajnih boijšcviških napadov loži nedvomno v sredini. Hoji severno od Krivega Roga trenutno počivajo. Lo pri Čerkasih so sovjetski nameni že aktivno zaznavni. Vendar ni ne tu ne v središču prišlo do nikakih sprememb bojne črle kljub temu, da so Sovjeti skušali doseči nadaljnje vdore v nemške postojanke. Scenerija bojišča je spremenila barve. Kjer je bilo še nedavno v sivi dnevni svetlobi vse obzorje rjavo, tam se danes odraža le še snežna belina. Debeli kosmi ovirajo razgled. To pa ne moti obeh strani, da se ne bi še naprej ogorčeno borile. Razvoj nemškega sunka z izhodiščem v Žitomiru in v smeri proti severovzhodu čez Cernigov še vodno ni zaključen. Zelo hud lx)ljše-viški odpor dokazuje, kak pomen pripisujejo Sovjeti temu smelemu nemškemu napadli. To pn zaradi tega, ker se najbrž bojo napadov novih nemških enot na odseku pri Korostenu in pa z juga. Fiihrerjev glavni stan, 11. dcc. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav-Ija: Pri Kerču so zavzele nemške in romunske čete z napadom nadaljnji obvla-dajoči vrh. Novi izkrcevaini poskusi Sovjetov so bili od enot vojske v sodelovanju z mornariškimi topniškimi ladjami ter obalnimi baterijami vojne mornarice preprečeni in pri tem 15 polno zasedenih izkrcevalnih čolnov potopljenih. Izprememb polni obrambni boji jugozahodno od Kremenčuga trajajo z nezmanjšano silovitostjo, številni sovražnikovi oklepniki so bili uničeni. Na področju pri Čerkasih so se ves dan izmenjavali težki sovražni napadi z našimi protinapadi. Pri tem je izgubil sovražnik poleg številnih mrtvih 24 oidep-nikov. Na bojiiču pri Žitomiru in Korostenu smo si s svojim napadom navzlic silovitim sovjetskim protinapadom pridobili nadaljnjo ozemlje. Med Pripjetom in Berezino je sovražnik izvedel včeraj slabotnejše napade. Nekaj krajev je bilo v napadu zavzetih, ujetniki in plen dovedeni. Na ostalem vzhodnem bojišču so bili zgolj ob jezerski ožini južno od Nc v e 1 a živahnejši krajevni boji. Na srednjem odseku uporabljeni 292. pomeransko-meklenburška pehotna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Johna in 5. šlezijska oklepna divizija pod poveljstvom generalnega majorja Deckerja imata največji delež na v zadnjih tednih doseženih obrambnih uspehih na srednjem odseku. Na južnoitalijanskem bojišču je prišlo ob živahnem topniškem in letalskem delovanju zgolj na odseku jugozahodno od Venatra in ob jadranski obali do živahnejših bojev. Več sovražnikovih sunkov je bilo odbitih in neko majnše krajevno vdorno mesto zajezeno. Nad italijanskim bojiščem je protiletalsko topništvo zračnih sil včeraj sestrelilo 9 sovražnih letal. Od sovražnih letal, ki so podnevi prodrla proti 'holandsko-ncmškerau obmejnemu področju in v pretekli noči proti zahodni Nemčiji, jih je bilo 6 uničenih. Nemški letalski oddelki so v noči na 11. december napadli cilje v jugovzhodni Angliji. Strnimo se! V odločilnih dneh. ko skuša mednarodni komunizem dobili slovenske ljudske množice zaso iu potegnili narod v območje svoje ideologije, je (roba proti komunističnemu zbiranju postaviti nasproti zbiranje vseli zdravih narodnih sil. Narod se mora strniti. Vse njegovo sile se morajo zbrali v eno samo udarno skupnost. Nič več naj ne ho knri-t te ali one skupine več kakor korist celokupne horlie proti komunizmu. Padejo naj vsi oziri .zaradi katerih se ti ali oni hranijo iti v skupen blok nli pa gredo celo tako daleč, da skušajo zavreli naraven in nujen rn/ioj domobranske protikoniuni-tič-no borbo. Danes moramo biti vsi pošteni Slovenci samo eno: borci /oper komunizem. Kdor ima druge cilje, naj iih opusti ali pa naj izgine iz naših vrst. Slovenski narod, strni se, komunizem ti grozi z uničenjem! Toda ni zadosti strniti se. kakor se strne čreda ovac oh nevihti in išče zbegano zavetja. Strnjenio naj bo smotrno organizacijsko učinkovito. udarno: listo strnjen,ie. ko bodo vse sile pravilno razporejene in uc uieil seboj se paralizujoče. Tako strnjenje zahteva nevarnost, tnko skunnost zahteva sveta stvar, zn katero se morajo boriti vse zdrave sile slovenskega narodu. v Mach o poslanstvu Nemčije v Evropi Japonska zaupa v Nemčijo Tokio, 10 dec. Vzhodhoazijska služba DNB-ja. Japonska popolnoma zaupa v Nemčijo in verjame v odločenost nemškega naroda, da bo zmagoslavno končal to vojno, ki ima iste cilje kot vojna v Veliki Vzhodni Aziji. To je dejal vladni govornik Ibuči o drugi obletnici nemško-japonske voiaške zveze. Zaradi tega je prav za prav nepotrebno ponavljati, da predstavlja vojaška zveza izraz skupne volje japonskega in nemškega naroda, odstraniti ovire, s katerimi hočeta Severna Amerika in Anglija preprečiti ustvaritev novega pravičnega svetovnega reda. Vojaška zveza je popolnoma nekaj drugega, kot angloamcriške izjave, n. pr. atlantska listina, ki imajo le ta namen, da bi zakrile resnične namere izkoriščevalcev. Ošabnost angleškega in ameriškega naroda se kaže v poskusih, da bi z agitacijo vplival na narode Vzhodne Azije in Evrope. Vse te propagandne ofenzive pa so obsojene na neuspeh prav tako, kot sovražni vojaški napori. Slednij so se doslej v južnem Pacifiku končali le z uničujočimi porazi in tudi napadi na evropsko trdnjavo, zlasti na italijansko bojišče, so prinesli nasprotniku le najtežje izgube. Zaradi neuspehov svojih vojaških podjetij skušajo sedaj Združene države in Anglija povzročiti zmedo na domačem bojišču v Japonski in v Nemčiji, zanesti tjakaj neenotnost in na ta način demora-lizirati ljudstv.o Zato so pričeli, kot je dejali Iguči, Angloamerikanci s svojimi barbarskimi terorističnimi napadi na nemška mesta. Da tudi to obupno sredstvo ne bo imelo nikakega uspeha, so že često pojasnili tako na Japonskem kot v Nemčiji. Če Anglija in USA vkljub temu še vedno verjamela, da je podobna današnja Nemčija oni iz prejšnje svetovne vojne, bi bilo bolje, če bi te nade opustili; zakaj v današnji Nemčiji najdemo prerojen in zedinjen narod, ki ne bo nikdar dopustil nekaj, kar bi sličilo versajski mirovni pogodbi. Poprava krivic v baltskih državah Riga, 11. dec. DNB. Po podatkih o stanju vrnitve privatne lastnine kmetij v baltskih deželah je bilo do 1. oktobra 1943.na betonskem vrnjenih v privatne roko 35.635 kmetij, to je 15.5% vseli posestev. Od toga časa se je do danes ta odstotek zvišal že na blizu 25%. — Na Estonskem je bilo do 1. oktobra 1. I. vrnjenih 10.723 kmetij, to je 10%. K toj številki je troba dodati 9520 nadaljnjih kmetij, vrnjenih po 1. oktobru. V Litvi so z vračanjem kmetij začeli lahko precej pozneje kot na Letonskein in Eston- skem, kor je bilo zaradi pomanjkanja zemljiških knjig lastniško slanje precej nejasno. Navzlic temu je bilo do 1. oktobra 1943 vrnjenih lasinikom 4083 posestev. V toku meseca oktobra pa se je to število zvišalo na okoli 10.000 posestev. Reprivatizacija se bo v prihodnjem času v vseh baltskih deželah pospešila, tako da bodo v doglednem času vsi pošteni kmetje zopet postali polnopravni lastniki svojih kmetij, ki so jim jih boljševiki prej odvzeli in podržavili. Bratislava, 10. dec. DNB. Notranji minister Mach je govoril v četrtek na političnem tečaju slovaške ljudske stranke v Bistrici. Omenil j« tudi nemško-slova-ško prijateljstvo ter poudaril, da je to prijateljstvo podlaga zdravih notranjepolitičnih razmer slovaške države. Zato je naravno, da Slovaška tudi v bodočnosti ne bo spremenila tega načela. Bilo bi namreč nasilje proti naravi, ako bi hoteli organizirati Evropo brez Nemčije ali celo proti licj. »Imeli smo pogum,« jc dejal Mach, »de smo sc tega zavedali in da smo se dosledno držali načela, da sta naša svoboda in naš obstoj odvisna od prijateljskih odnošajev z največjim evropskim narodom. Enako se morajo zavedati vse evropski narodi, da brez pozitivnih odnosov do Nemčije Evrope ni ciogcčc rešiti in jc ohraniti. Za Evropo,« je zaključil Mach, »sta le dve možnosti: ali bo Nemčija zmagala, ali pa bo postala Evropa žrtev boljševizma. Po pisanju sovjetskih listov, po raznih izjavah sovjetskih predstavnikov, zlasti pa po slepilni konferenci v Moskvi trr po sovjetskem stališču do poljskih in jugoslovanskih emigrantov jc zdaj popolnoma jasno, kakšno bodočnost pripravljajo boljševiško-sovjctski zavezniki Evropi. Stalin zahteva Evropo zase in ga od tega ne moreta odvrniti nc Roosevelt, nc Churchill. Evropski narodi sedaj jasno vedo, kaj bi jih čakalo v primeru boljševiške zmage in so zalo tudi spoznali, kje je njihovo pravo mesto. Ne v boljše-viškem, nc v anglosaškem, ampak edino-le v evropskim taboru, ki ga vodi Nemčija. Temu prepričanju in spoznanju je dal izraz« tudi slovaški notranji minister, ki jc s tem tudi povedal, da stoji mlada Slovaška trdno v evropskem taboru pod nemškim vodstvom, česar se morajo zavedati tudi vsi ostali evropski narodi, ker brez pozitivnih odnosov do Nemčije Evrope res ni mogoče rešiti in je ohraniti. Izjave turškega zunanjega ministra predstavnikom tiska osi Ankara, 11, dec. DNB. Turški zunanji minister Mencmendžoglu je sprejel v četrtek popoldne predstavnike tiska osi. Na vprašanje, knj jo nn trditvi Reuterjevega dopisnika, da bo Turčija igrala po Kairu aktivnejšo vlogo v vojni, jc izjavil zunanji minister: »Turška politika ostane noi/premenjena. Če pravim, da ostane turška politika nci/.premciljena, potem ostane tudi njena politika napram osi. Turška politika ostane zvesta svojim načelom. I roba je načelno razlikovati dve stvari: okrepitev turške zveze z Veliko Britanijo iu nadaljevanje turške zunanje politike. Okrepitev turške zveze z Veliko Britanijo sc izvaja samo v okviru turške zunanje politike.« Na nadaljnje vprašanje, ali slone izjave Mencmend/ogln zavezniškim in turškim poročevalcem o odnosa jih med Turčijo in Sovjetsko zvezo na novih sporočilih o Stalinovi zamisli glede novega evropskega roda in reda na Bližnjem v/hodu, jo odgovoril zunanji minister, da se to vprašanje dotika jedra razgovorov v Kairu. Dejal jc: »V okviru določene smeri turške zunanje politike so bili tudi okrepljeni odnošaji z Rusijo, s katero v ostalem nismo imeli nikoli nobenih trenj. V okviru splošnega položaju jc bilo govora tudi o ruskem vprašanju, pri čemer so bili Angleži od Rusov pooblaščeni zastopati rusko stališče.« Končno se jc i/rokel Menomendžo!;-lu proti politiki nntugonizniu mod velesilami. iz katerega nc more Turčija i/biti nobenih koristi. »V okviru svoje zunanje politike.« jo končal .Nfenc-mendžoglu, »bi Turčija rada postala most /n posredovan je in sporizum, ker njen zemljepisni in politični položaj dujeta Turčiji za to gotove prednosti.« Stimson razblinil teheransko slepilo Ženeva, 10. dec. DNB. Vojni minister Stimson je pokazal, da presenetljivo jasno presoja zavezniški vojaški položaj. S tem je sicer ravnal očividno v nasprotju 6 teheranskim besedičenjem, ki naj bi v svetu vzbudilo vtis, da je zmaga Anglo-amerikancev in boljševikov nad Nemčijo, Japonsko in njunimi zavezniki le še vprašanje nekaj tednov. Stimson je popolnoma drugega mnenja, ker je na neki j tiskovni konferenci izjavil: Šele, ko se bomo izkrcali na evropski celini in ko bomo stali v boju z množicami nemških čet in šele, ko se bo naša mornarica za- Mrtvilo v ameriški notranji politiki Žeifeva. 11. doc, DNB. Dailv Expross< poroča iz New Yorka. da se je Roosevelt iz harmonije sestankov na Srednjem vzhodu vrnil sedaj domov v popolnoma drugo kroge. Kongres jo odklonil odločilno točke Roosevellovega programa njegove domovinske fronte ali pa jo njihovo izvedbo odložil, ne da bi postavil kaj novega na njihovo mesto. Celotna no-tranjoameriška politika, pravi list. je dospela na mrtvo louko. »Wisconsin« potopljena Tokio, 10. dec. Vzhodnoazijska služIla DNB-ja. Po informacijah iz nevtralnega vira je bila to dni spuščena v morje v vojni Inki v Philadelphiji ameriška bojna ladja »VVisconsin«. Ker ni običajno, da bi dve ladji imeli isto ime, predstavlja nova ladja najbrže le manever ameriške vlade, ki se hoče na ta način izogniti priznanju potopitve ladje »\Visconsin<. ki je bila uničena v eni i/med zadnjih bitk pri Bougainvillu. plctla v boj z mogočnim japonskim domovinskim brodovjem, bomo lahko rekli, da smo srečno prebredli to prehodno obdobje in da se bližamo koncu vojne.« Stimson je tudi z neverjetnim poštenjem priznal, da so bili vsi dosedanji ameriški uspehi le krajevno omejeni. Ob koncu je prikrito udaril po Angležih in se močno priklonil pred boljševiki ter zaključil svoj prikaz vojaškega položaja z izjavo, da jc edino Rusija vzela na svoje rame borbo z večino nemških čet. Proti Stalinovi samovolji Kovno, 10. dec. DNB. V vrsti litvan-skih protestnih zborovanj je bilo tudi v okrožnem mestu Tašinu zborovanje proti Stalinovemu sklepu z dne 27. novembru. Po pozivu župana Smilgisa, naj stopi vse v boj proti boljševizmu, je govoril Jasbutis, eden izmed udeležencev svetovne vojne. Predvsem se je pritoževal nad vlogo Židov v Litvi. Zaključil je z besedami, da so bili prav židje oni. ki so hoteli za vlade tovariša Stalina Litvo znova izkoristiti in »osvoboditi«. Laurima Vicius, ki jo pri-bežal iz Sovjetske zveze, je prikazal, kake so bile razmere, ki jih je našel kot župan Novorosijskn pri vkorakali iu nemških čet v to mesto: »Krni io imel 12&.000 prebivalcev. Po odhodu Sovjetov jih je ostalo le šo 74.000. Vsi drugi so umrii od lakote nli pu so bili postreljeni in usmrčeni. Pač pa so v morju potopili 100.000 ton riža, moke, konzerv, živine in drugih življenjskih potrebščin. Te obupne razmero, ki nastanejo povsod, kamor stopijo boljševiki, se ne smejo nikdar več ponoviti v naši deželi.« Istega mnenja so bili tudi vsi /borovnici, ki so vsled osebnih izkušenj in lastnega trpljenja soglasno izrazili svoj odporJ proti bol jševiški samovolji. Berlin, 10. dcc. DNB. Maršal von Mnckcnsen je praznoval te dni svoj 'H. rojstni dnn ter jo prejel ob toj priliki nešteto čestitk. Nocoj govori minister Ribbentrop Berlin. 11. doc. DNB. Zunanji minister von Ribbentrop bo govoril nocoj ob 18.30 ob priliki drugo obletnice sklenitve vojaške zveze mod Nemčijo, Italijo in Japonsko na nemškem radiu. »Curentul« k romunskemu uspehu pri Kerču Bukarešta II. dee DNB. Curentul« piše, da je romunska armada / razbitjem sovjetskega mostišča pri Kerču ponovno dokazala svoj borbeni duh proti boljše v i/mu. Moč vere v /niugo nad boljševi/inom daje, piše lisi, romunskim in bratskim nemškim vojakom moč, uničili zločinske načrte Krcmljn, du bi spravil Evropo in ves svet pod svoj jarem. Pred nastopom tretje zime je romunsko uro/.je lahko zabeležilo novo sijajno zmago. Romunska zgodovina, piše list. jo bo zapisala v slavne strani te borbe. V Bolgariji ni bilo tajne seje Sofija. 10. dcc. DNR. V četrtek popoldne jc Reuter razširil vest. da sc jo v sredo /večer v Sofiji sestala bolgarska vlada k lajni seji, na kateri »jo verjetno razpravljala o važnih problemih notranjo in zunanje |iolitike.« Na posebno tozadevno vprašanje je i/javilo bolgarsko tiskovno ravnateljstvo v Sofiji, da ni bilo nikakega govora o kaki lajni s(.jj ministrskega sveta. V sredo zvečer jc bila le običajna vladna soja. na kateri so bila obravnavana tekoča vprašanja, ki so bila jKitom v četrtek predmet soje vladne parlamentarne večine. Kakih posebnih važnih zunanje ali notranjepolitičnih vprašanj niso obravnavali. Kozaki gonijo komunistične tolpe Berlin, 10. dec. DNB. Deli neke prostovoljske ko/uške divizije so na zahodnem Balkanu v dolini reko Snno napadli komunistične tolpe tor jih razbili. Komunisti so imeli preko -to mrtvili. Kozaki zasledujejo tudi ostanka teli tolp, ki se skušajo umakniti v gorovje. Kratka poročila Berlin, 11. dec. DNB. Nemško letalstvo je podpiralo 9. novembra na področju zapadnega Balkana kopneno vojsko. ki jo nastopala proti tolpam. Bojna in strmoglavna letala so uspešno bombardirala šotorska taborišča in vasi, zasedeno od tolovajev. Skupine tolovajev na gorskih stezah so bilo razpršeno z bombardiranjem in obstreljevanjem. Pretrpelo so pri tem hudo izgube. Berlin, 10. dec. DNB. Nemška diplomatska korespondenca se bavi v svojem članku s teheransko konferenco in piše: »Nemškemu narodu iu njegovim zaveznikom potrjuje i/id konference moč svojega lastnega jioložnja. Perzijski dvogovori niso nikake topovske- krogle. O usodi Evrope pa bo odločalo nemško orožje.« Lizbona, 11, dec. DNB. časopis »Vida Mundinl lllustrnda« priobčil jc razgovor svojega urednika s francoskim admiralom Robertom, ki so je svoj čas na_ Martini(|iieu dalje časa branil izročiti Atnerikoncem v tamošnji Inki nahajajočo so francosko mornarico ter 500 ton /lata francoskega državnega zaklada. Dejal jo, tla jo to /lato. ki je bilo spravljeno v utrdbi otoka, bila /a Roosevelta gonilna sila, da se je polastil otoka. Sofija, 10. doc. DNB. V četrtek dopoldne se je sestala parlamentarna \o-čina Sobranja pod predsedstvom poslanca Slovenka Vnsiljeva. Seji so prisostvovali tudi ministrski predsednik Božilov in vsi ministri. s.oS| poslancev je govorilo o vprašanjih državne uprave. Zvečer so je parlamentarna vcčiua znova sestala. Imenovanje velikega muftija - novo slepilo Bukarešta 11. dec. DNB. O imenovanju velikegu muftija po Stulinovi milosti piše »Curentul« ter pravi, da pomeni to imenovanje nov manever Krem-lja z izključnim namenom, nasuti zaveznikom peska v oči, da I>i verjeli, da sc je izvršila v Sovjetski Zvozi osnovna sprememba v smislu liberalnega pojmovanja in verske strpnosti. Toda kakor je imenovanje pravoslavnega patriarha zasledovalo izključno politične svrhe, tako kaže imenovanje velikega muftija sovjetski namen, razorožiti nezaupanje arabskega sveta proti boljševizmu ter se prikupiti Severoamerikancem, kjer pomeni arabska duhovščina eno gluv-nili ovir za sovjetsko agitacijo. Vsekakor pa veliki mufti ni namenjen mo-hamedanceni v mejah Sovjetske Zveze, kajti mohamedansko duhovništvo je bežalo iz Sovjetske Zveze v inozemstvo, da bi se 1111 ta način rešilo boljševiške »strpnosti«. Položaj v Indiji se slabša Bankok, 11. dec. DNB. V Kalkuto in Madras prihajajo vesti, da so je položaj v Indiji v zadnjih tednih še poslabšal. Ukrepi angleškoindijske vlade so bili izvedeni mnogo prepozno, da bi mogli -II- vse vasi. Proti malariji in kugi ni nobene zdravniške pomoči. Kinin dobita dejansko samo angleška vrhovna plast in vojaštvo. Vojaštvo ne daje ničesar iz svojih zalog prebivalstvu, ker tudi vojska razpolaga le s skrajno omejenimi količinami zdravil. Indijski zdravniki no zaprosili nujno za uvoz kinina, toda an- preprečiti posledico lukote. Kazue nalez- gieJka vlada te prošnje lii izpolnila, češ ljive bolezni, ki slede lakoti, so so raz- ,|a primanjkuje ladijskega prostora. Zato širile na velike predele ter so zahtevale p„ je prispelo več ladijskih pošiljk z više več človeških žrtev kot lakota sama. skijem in džinotn za angleške častniške V številnih predelih so izumrle skoraj menze in velike hotele. Kove podrobnosti o novomeških žrtvah Novo mesto, 10. dec. O novomeških žrtvah komunističnega terorja smo prejeli od očividcev še nekatere podatke, ki jih dostavljamo k našim že objavljenim poročilom o smrti profesorja Keka in sotrpinov. V novomeški jetnišnicl je bilo pred drugim bombardiranjem mesta (dne 3. oktobra t. 1.) zaprtih med drugimi jetniki tudi 5 duhovnikov, in sicer poleg Keka, salezijanec dr. Blatnik, kaplan vrhniški Kraljič, župnik na Krki Jeraša in župnik na Radovici Jerman Dne 4. oktobra zjutraj so odpeljali jetnike iz poškodovanega Novega mesta v Breitenau (blizu Prečne), kjer jc bilo s Kekom zaprtih kakih 60—70 moških in kakih 15 žensk. (Število se je menjavalo, ker so jetniki prihajali in odhajali.) V Bretai-nauu ni jetnikov nihče zasliševal na zapisnik: izpraševala jih je samo komunistka Vida Rapselj, o kateri imamo obljubljen poseben življenjepis. Dne 15. oktobra so jetnike prepreljali v šolo v Birčni vasi, kjer sta nekatere zaslišala en sodnik in cn sodni pripravnik (Pakiž in Jesenko) iz Novega mesta, in sicer vedno samo ponoči. Kek ni bil zaslišan, ne v Breite-nauu in n« v Birčni vasi. Zelo težko je čakal, da bi bil zaslišan, prepričan je bil, da bo po zaslišanju izpuščen. Neki Fink je trdil, da je Kek kriv njegove internacije, kar pa je Kek odločno zanikal. Kek se je zelo mnogo trudil za repatriacijo internirancev; nikdar pa ni dajal nikomur nikakih podatkov, ki bi mogli komu škodovati. Nekateri jetniki so imeli vtis, da je zaslišanje samo formalnega značaja in da so o usodi posameznih jetnikov odločala poročila krajevnih zaupnikov in odborov OF. Dne 18. oktobra so nekatere jetnike ločili od ostalih in jih odvedli v poseben prostor; med njimi sla bila dva ugledna Novomeščana: lastnik trgovine z usniem in čevlji Grilc in čevlj. mojster Verbič. Prav tako so odvedli v poseben prostor naslednji dan, 19. oktobra, skupino jetnikov, med njimi dr. Arka. Vsem so vzeli legitimacije in denar. Kaj pomenia ta ločitev od ostalih, se je pokazalo 20. oktobra. Od osebe, ki je vse to opazovala, smo izvedeli, da so 20. oktobra zjutraj približno ob treh odvedli osem jetnikov z oboroženim spremstvom po cesti v smeri proti Novemu mestu; med jetniki je omenjena oseba poznala dr. Arka, Grilca, Verbiča, nekega Mikuža iz Idrije, posestnika Selaka iz Šmarjete in posestnika Po-ljanca iz Šmarjete. Med spremstvom j« bil našemu viru znan Periina, bivši paznik v novomeški jetniinici. Čez kratek čas se |e zaslišalo regljanje strojnice, nato par posameznih strelov in spremstvo se je vrnilo ter odvedlo drugo skupino jetnikov, v kateri je bilo 5 moških in 5 žensk, ki jih na vir ni poznal; sodil je, da so to bili Kočevarji lz Bočke, ki so jih bili pred kratkim privedli v Birčno vas. Ponovil se je postopek kakor pri prvi osmerici. Dne 20. oktobra bi bilo torej brez sledu izginilo 18 oseb, ne 16, kakor se je doslej poročalo. Zastopnik Vzajemne zavarovalnice Šonc, oče šestih otrok, od katerih sta bila najmlajša — dvojčka •— stara šele dober mesec, ni bil v številu teh osemnajstih, kakor »mo pomotoma poročali dne 26. novembra, ampak je bil v skupini, ki so jo naslednji dan (21. oktobra) odvedli iz Birčne vasi skupaj s profesorjem Kekom. Takrat je bilo v Birčni vasi zaprtih v šoli 80 moških in 26 žensk. Ko se je izvedelo, da so prišli Nemci v Novo mesto, so v naglici izpustili vse ženske in kakih 70 moških; s seboj so pa odvedli 10 moških, med njimi Keka, Sonca, višjega inšpektorja Pavliča, občinskega tajnika Armenija, dva brata Mikca iz Malega Slatnika, dva jetnika iz župnije Krka in še dva druga, ki jih naš informator ni poznal. Nato so aretirali na Ruperč vrhu še graščaka Fabjančiča, voditeljico KAt v Birčni vasi Golobovo Marijo in nekega starega moža, ki ga naš informator ni poznal. Te tri so ustrelili 22, oktobra zjutraj, in sicer v gozdu Pa-dežu približno uro hoda od Birčne vasi. V bližini, kjer so ustrelili te tri, so ležala tudi druga mrtva trupla, med katerimi je naš vir spoznal Keka po hlačah in po visoki postavi, čeprav je bila glava zagrnjena. Vsa trupla so znosili v bližnjo kraško jemo. Od osebe, k! je bila z omenjenimi sku paj zaprta, smo slišali, kako vdano so nekateri (n. pr. zlasti Grilc, Šonc, Verbič, Pavlič, Kek) prenašali svoje trpljenje, lako da ni prišla iz njih ust žal beseda čez njihove mučitelje: »Njih zgled je pomenil zame velike duhovne vaje.« Nova pobožnost prvih sobot Ljubljana, 11. decembra. Ljubljanski škof je pozval vernike svoje škofije k novi pobožnosti prvih sobot. Sadovi prve pobožnosti so bili kar očitni. Učinki so se poznali tako r javnem kot v zasebnem življenju. Gibanje brezboštva je bilo močno zajezeno, ljudje so se otranje poglobili, se zavedeli nevarnosti, ki prati krščanstvu od komunizma, prav tako pa so spoznali, da jc lastno spreobrnjenje pogoj boljše bodočnosti. Sedaj pričenjamo z novo pobožnostjo, ki iina ta namen, da nas še bolj napolni s spokornim in spravnim duhom. Pokora in sprava: to sta dve red, ki vpije sodobni čas po njiju. Slišali smo, da si nekateri besedo »sprava« nepravilno razlagajo. Mislijo pri tem, da sc morata krščanstvo in komunizem spraviti. Tako seveda ni mišljeno. Tako sprave krščanstvo ne more sprejeti, ker bo vedno ncpoinirljiv nasprotnik komunizma. Krščanstvo hoče spravo sro, ko se srca uklonijo resnici in se odpovedo zlu. To je resnična sprava, in ne tista, kakor jo oznanjajo nekateri, ki jim ni v srcu prostora ca božje stvari. Namen pobožnosti je torej globoko notranji in zgolj duhovni. Mo pravimo pa, da ne bi njeni učinki morali biti tudi vidni. Nasprotno: prava pobožnost jc tista, ki tudi na zunaj preobrazi ljudstvo in ga približa Bogu. In to naj bo tudi cilj nove pobožnosti prvih sobot. «5 OBVESTILA »PREVODA« Razdeljevanje kostanja za mladino Od dne 13. do 16. t m. se bo razdeljeval kostanj po 1 kg na osebo na odrezek št. 8 decemberske dodatne živilske nakaznice za mladino do 9 let starosti (G Ma), po sledečem redu: Dne 13. dcc. črke A—E, 14. dec. F—K, 15. dec. L—R in 16. dec. S—2. — Kostanj bodo razdeljevale sledeče tvrdke: Gospodarska zveza (Maistrova), Gospodarska zadruga (Bleiweisova), Nab. zadruga drž. uslužbencev (Vodnikov trg), Nabavna zadruga drž. žel. (Cesta soške divizije), I. del. konzumno društvo (Kongresni trg), B. Pevec (Medvedova ul.). ZA IlOZIC Monsnhrč: ZA VSAKOGAR Premišljevanja ob svetem roJnem vencu. - 27! str. - Jtl lir. BRANJE. PREMIŠLJEVANJU, MOUTEV 1 Dolil so v semenišču ln v knjtearnah! Nakazovanje živilskih dodatkov trgovcem Trgovci in zadruge v Ljubljani so * vabljeni, naj v uradu na Novem trgu 4-II. dvignejo nakazila za živilske dodatke v mesecu decembru po sledečem abecednem redu: A—H 14. t, m. I—K 15. t. m., L—N 16. t. m., O—S 17. t. m. in Š—Z 18, t. m. — Nakazila se bodo izdajala izključno po gornjem vrstnem redu in lc onim trgovccm, ki so sezname odjemalcev in glave novembrskih živilskih nakaznic pravočasno oddali. Z Gorenj*k«»ga Nova zmaga Jeseničanov r namiznem tenisu. Teniška skupina iz Zeltvega je priredila dne 5. decembra trojni turnir v namiznem tenisu, kl je prinesel popolno zmago Jeseničanom. Jeseniške teniške igralce sta zastopala brata Strumni, ki sla premagala teniške igralce iz Zelt-vega z rezultalom 4:1, iz Gradca pa z rezultatom 3 :1. Nezgoda zdravnice. Zdravnici dr. Sternadovl iz Železnikov so je pred dnevi pripetila manjša prometna nezgoda. Zdravnica se je s tremi potniki vozila s svojim avtomobilom v Selre ter na ostrem ovinku ni opazila vozila, ki ji je prihajalo nasproti. Prišlo je do trčenja obeh vozil, pri katerem je zadobila dr. Sternadova lažje poškodbe. Enake poškodbe so zadobili tudi njeni sopotniki. V Tacnu je Medvedovo družino zadel hud udarec. Poleti je utonil njen najstarejši sin. Njegova mati si je sinovo smrt gnala tako k srcu, da ee ji je te dni oni m čil um. Nesrečnico so morali prepeljati v zavod za umobolne v Ce-ioveci. Novice t Gorja pri Bledu. Krajevna ženska skupina je priredila gorjanski mladini prijelno presenečenje na Miklavževem večeru. — V Gorjah sta bila v zadnjem času dva kuharska tečaja. — Prod dnevi jo umrl najstarejši občan in daleč naokoli znani posestnik Janez Justin iz Grahč. Pokojnik je bil dolga leta gozdni upravitelj Šveglovih gozdov. V Tržiču jo bilo mcsčra novembra rojenih 7 otrok. V ielem času je bilo 5 porok, smrtnih primerov so pa imeli 4. iani» rsaabebnabbabbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb«« Roman Side Košutič »Z M$\k lljlV« Ni jo izšel v Slovencev! knjižnici jo vzbudil splošno zanimanje med bralci Slo-venčeve knjižnice. Živahni, sočni opisi kmečkega življenja so nekaj izrednega. V ljudeh, ki jih pisateljica na plastičen način predstavlja ni nič tako demonskega. Človek se ob knjigi ne utruja, pač pa vedri, ..Še jo čas, da si vsakdo naroči to najlepšo slovensko, družinsko zbirko knjig. Pridobito za lo tudi vaše prijatelje in znance. Najlepše darilo za božič nli novo leto so gotovo knjigo SlovenČeve knjižnice, ki jih lahko dobile po vseh knjigarnah in trafikah, broširane ter vezane na slabšem In vezane nr, boljšem papirju. Slovenčevo knjižnico lahko naročite pri upravi SlovenČeve knjižnice, Kopitarjeva 0, Ljubljana. obb0bbbbbbhbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb pod. Štajerskega Huda kazen za tatove koles. Pred pristojnim sodiščem so ie morali zagovarjati zaradi tatvine koles pomožni delavec Janez Zalokar iz Jurkloštra, ključavničarski pomočnik Ciril Vozlič iz Jurkloštra in inozemski delavec Mihael Daku, vsi zaposleni v Donawitzu. Zalokar je v času od konca oktobra 1942 do maja meseca t. 1. ukradel v okoliških krajih mesta, v katerem je ti! zaposlen, 20 koles, Vozlič 7, Daku pa 6. Kot njihovi pomočniki odnosno prikrivale! so se morali , red sodiščem zagovarjati Martin Pišck iz Apač, Valentin Borln iz Grajske vasr pri Celju, inozemski delavec Matija Vrčec in Franc Prislan, vsi zaposleni v nekem podjetju v Donawitzu. PiSek, Vrčec in Borin so od tatov pokupili sedem ukradenih koles, Prislan pa dva. Posebno sodišče v Leobnu je Zalokarja obsodilo na 15 let zapora, Vozliča in Dakuja pa na osem let zaporne kazni, Martin Piiek, Valentin Borin in Mihael Daku so dobili po dve leti zapora, Franc Prislan pa 10 mesecev. Sodišče je tatove koles obsodilo radi tega na tako oslro kazen, ker je bila tatvina deloma izvršena tudi v času zatemnitve. Oblast stopa na prste verižnikom. Pred mariborskim sodiščem so se morali nedavno zagovarjati viničar Franc Kožar iz Melja pri Mariboru, vulkanizer Jakob Zorko iz Maribora in mariborska gostil-ničarka Mchtilda Seifried in njena kuharica. Obtožena Kožar in Zot;ko sta deloma kupila deloma ukradla 5 volov, dve svinji in ovco, živno skrivaj zaklala ter meso prodajala za drag denar na črni borzi. Med njunimi odjemalci je bila tudi omenjena gostilnifarka Seifriedova Kožar kot glavni obtoženec je dobil 7 let zapora, Zorko 4 leta, gostilničarka Seifriedova 18 mesecev, njena kuharica kot pomočnica pa 4 irlesece, Vsi so bili obtoženi kot ljudski škodljivci. Proti ostalim prestopnikom je preiskava še v teku. Družabni večer v Celju. Okrožni vodja v Celju Derfmeistcr, je te dni povabil zastopnike stranke, države, vojske in gospodarstva na družabni večer, ki ie bil v slavnostni dvorani okrožnega doma. Soorcd za družabno prireditev je bil pe stro sestavPen ter so se na njem vrstile pevske in glasbene točke. Na sporedu ie bilo tudi nekaj krajših govorov o vseh perečih vprašanjih, ki se nanašajo na Spodnje Štajersko. Nezgode. Janez Fekonja iz Spodnje Korene je zadobil več opeklin. — Na kolenu se je močno poškodovala Sonia Mezgec iz Maribora. — Pri padcu z vlaka je zadobila težje poškodbe Fani Blat-rik iz Maribora — Francu GreiIcner)U iz Apač je cirkulorka poškodovala dlan na levi roki. — Jožef Bablč, viničar iz Sve-čine si je pri padcu zlomil desno roko. — Petletna Julijana Osopiik iz Maribor« si je pri skakanju zlomila levo novo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. _ Proslava rudarskega praznika v Trbovljah. V soboto, dne 4. decembra, na praznik sv. Barbare, so imeli slavnostni sestanek tudi trboveljski rudarji. Na njihovo zborovanje je prišel tudi zvezni vodja dr. Steimll, katerega so pozdravili vsi rudniški ravnatelji ter zbrani rudarji. Po pozdravu visokega gosta je višji rudarski ravnatelj inž. Lnlflcr govoril o nalogah posameznega rudarja v sedanjem vojnem času. Pohvalno je omenjal delo trboveljskih rudarjev ter poudarjal, da so se z vestnim izvrševanjem vseh zahtevanih nalog izkazali vredne socialnega zboljšanja njihovega stanu. Po zborovanju je bil nred kazinom pred zveznim vodjem dr. Sleimllom mimohod vseh trboveljskih rudarjev, nakar je bilo skupno kosilo rudarjev in vseh rudniških ravnateljev ter inženirjev in zveznega vodje. Po kosilu so v Trbovljah odprli nov otroški vrtec za rudarsko otroke, nakar je bila tradicionalna rudarska prireditev: s'kok preko kože. Sestanek ženstva v Žalcu. V Zaleti jo bilo nedavno zborovanje žena in deklet. Posamezne govornice so pri tej priliki udeleženkam sestanka dahne potrebna navodila in nasvete 7.a kuhinjo in dom ter o letalski zaščiti. Darovi Zimski pomoči Iz pisarn« odbora za Zimsko pomoč smo prejeli obvestilo! Kot prvi med na-Sim dijaštvom so «e odzvali klicu Zimske pomoči dijaki IV. b letnika državne trgovske šole z zneskom 190 lir. Prva med trgovinami s kurivom, ki je darovala za Zimsko pomoč, je bila tvrdka Gombač iz Gledališke ulice. Desetim družinam z več otroki je podarila premog za en mesec. Objava poveljstva policijskih stražnikov Policijski varnostni zbor rabi zobo- tehnika za zapornike v šempetrski vojašnici, ki bo delal za svoj račun. Potrebni prostori se bodo dobili na ruz-polugo brezplačno, dočim bi moral za vse inštrumente in potrebščine poskrbeti ponudnik sam. Ponudbe naj se pošljejo poveljstvu policijskega varnostnega zbora v Ljubljani, šempetrska vojašnica, do 20. t. m. Zaplenjena imovina komunista Z odlokom šefa pokrajinske uprave ie zaplenjena imovina komunista Svet-a Franca, delavca iu strokovnega funkcionarja, stanujočega v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-111, z vsemi običajnimi pravnimi posledicami. Iz Srbije Komunistična zverstva v Črni gori. Beograjsko »Novo Vreme« objavlju obširna poročila o komunističnem divjanju ter moriji v Črni gori pred z.ad-njim nastopom nemške vojske. Beograjski dnevnik poudarja, da so komunisti v Črni gori izvajali strahovit teror in nasilje ter ugotavlja, da so do sedaj pobili četrtino vsega črnogorskega prebivalstva. Načrtna agrarna politika v Srbiji, našem listu smo že ponovno poročali o načrtnem kmečkem gospodarstvu, ki ga je srbska vlada uvedla že leta 1941. in ki se je na njenem ozemlju do danes že zelo obneslo ter je v veliki meri omogočilo ne samo prehra- no domačega ljudstva, temveč je presežke srbska vlada lahko tudi izvažala ter v zameno zanje dobivala potrebne surovine. Z načrtom za delo v gospodarskem letu 1943-44 se je te dni ba-vila zopet srbska vlada ter ga je v cc-loti sprejela tako, kakor »o ga predložili pristojni resorni ministri. Načrt natanko določa količine posameznih vrst žita in ostalih poljedelskih proizvodov, ki jih bo morala Srbija sama pridelati v prihodnjem letu. Vrhovno načelo gospodarskega načrta za 1. 1944. je ostalo isto, kakor za prejšnja leta, namreč: vso razpoložljivo zemljo je treba obdelati. To morajo storiti tako kmetje kakor občine, samostani in cerkve ter šole. Za izvedbo tega naročilu so odgovorni pristojni okrožni, okrajni in krajevni predstojniki. V letu 1944. mora biti v Srbiji posejanih s pšenico 0.35 milijona ha, 0.82 s koruzo, 40.000 hektarjev z ječmenom, 23.000 ha z ržjo, 70.00 z ovsom, 10.000 ha z ujdo, prosom in z ostalimi mešanimi vrstami žita, 6000 ha je pa določenih za saditev fižola. Sončnice bodo gojili na prostoru 31.860 ha. sojo na ROOOha, ricinus na 140 ha. Urcflba nadalje določa, da jc treba za prihodnje gospodarsko leto rezervirati 19.000 ha za pridelovanje lanu in konoplje, 16.000 za sladkorno peso, 4000 ha za krmilno peso, 50.000 ha za krompir in okoli 100.000 ha za ostala krmila. Za pridelovanje povrtnine je določenih 50.000 ha, za tobačne nusnde Krivi preroki Adventisti vseh barv trdijo, da je počitek v soboto zapovedal sam Bog vsem narodom za vse čase že v raju. Saj je vendar sam po svojem stvari-teljskem delu, ki ga je opravljal šest dni, v soboto počival... Kaka je resnica? ( Prvič je Staremu Zakonu, na katerega se sklicujejo, »sobotni počitek« vendar precej več kakor prijeten pražnii izlet brez hlapčevskega dela. Prakristjani so po navodilih apostolov vzeli nedeljo namesto sobote, ki je pa niso ravno brezpogojno praznovali z brezdeljem, česar kot manjšina med judi in pogani tudi ne bi mogli storiti. Njim se tudi ni zahotelo, da bi dan Gospodov in njega posvečevanje utemeljevali s starozakonskimi predpisi, saj se tega ni domislil noben cerkveni očak ali kflor koli do srednjega veka. Pač pa so kristjani praznovali Gospodov dan tako, da «0 verniki skupno lomili kruh in opravljali božjo službo. O tem bomo še govorili. b) Kako pa je s soboto, kl je baje za vse splošno obvezna ? Ko je Abraham zapustil Kaldejo, ja prinesel s seboj stare šege in navade; tako tudi koledarsko štetje, ki je vedno poudarjalo 7., 14. in 21. dan mesečnega kroga. Izseljenci so nadovezovali po vrsti dobo sedmič, in to je bila ravno razlika s štetjem v poganski deželi Obliko postave za Izrael je pa dal temu redu Može s z dvojno utemeljitvijo na raznih mestih: prvič, da je tako za sužnje in živino dobro (v Moz. 5, 14). lo je socialna utemeljitev. Drtiea pa je verska utemeljitev: To ne bodi prepuščeno ali priporočeno človekoljubnosti posameznikov, ampak veljaj v božjem imenu... Da bi to ljudem bolj doprinesel, in podobe si priprosti človek laže zapomni kakor paragrafe, je zakonodajalec jako spretno uporabil pesniško podobo šesterih delavnikov: »Šest dni je Bog ustvarjal, sedmi dan pa je počival.« To je lep odlomek iz verskega pesništva naroda, a smešen bi bil ta motiv, ako bi hoteli o Bogu dobesedno razumeti, da dela res 6 dni, potem pa počiva, češ — naj gre, kamor hoče! Tako tolmačijo zadevo adventisti in se smešijo. Mi pa vemo. da Jezus pravi: »Moj Oče dela doslej« (Jan 5, 17). Jasno je, da ustvarjanje in upravljanje zanj ni tako hudo, da bi moral potem kdaj — prazno-vati. Mozes (ali pa Abraham) bi bil mogel določiti kak drug dan za začetek svojih sedmič. Saj je vseeno, s katerim se začne, a z enim se mora začeti; in ko se je začelo, je teklo vse po vrsti v stalnih sedmicah. Dejanska periodi-zaci.ja (nepremakljivo, stalno obdobje) jc prvotno v zvezi s fazumi meseca; to je vedrd tudi sveti Pavel. (Gal. 4.) Mlado krščanstvo je pač imelo več tehtnih vzrokov, da je zapustilo judovsko sobolo, ko se je že ločilo od judov-stva in si ustanovilo lastno občino. Snj je vedelo, da so stari predpisi in običaji za zveličanje brez pomena. I. Postava sama pravi, da sobota veže samo Žide. (2 Moz. 31, 17): »Za v«e čase bodi sobota znamenje med menoj in Izraelci.« Tako kakor bi imela biti obre/a znamenje zaveze jeliove z njegovim narodom. (I Moz. 17, 10...) Nc.jude, ki živijo v deželi, naj židovska postava ne veže; pn 9000 ha. V novem gospodarskem letu | kdor pa se da obrezafi bodi kakor poje v Srbiji povečan obseg za pridelavo ' "" ' " ■ 'ns —: "" zimske pšenice in ovsa, kakor tudi zemljišča zu pridelavo raznih krmil za živino, nadalje za tobak, lan in konopljo. Srbska vlada se trudi, da bi žitni pridelek zboijšala tudi s smotrnejšo obdelavo zemlje ter stori vse, da dobe kmetje na razpolago potrebno gnojila. Istočasno je srbska vlada izdelala tudi načrt za zboljšanje svojih živinskih pasem. V ta namen kupuje v inozemstvu dobro plemensko živino ter jo po-šilju na deželo. Ez HrvaŠke Vrnitev Hrvatov v domovino. Po sklenjenem sporazumu med NDH in Nemčijo se jc dosedaj vrnilo iz Nemčije v domovino 1500 hrvntskih družin. Nov gledališki intendant v Osijeku. Dosedanji intendant osješkega gledališča Tanhofer je imenovan za ravnalelja drame v Zagrebu. Tanhoferjevo mesto v Osjeku je pa sedaj zasedel tamošnji ravnatelj opere Ivan Štajcer. Imenovanja in premestitve županov in podžupanov. Na predlog hrvatskega notranjega ministrn je Poglavnik podpisal odredbo, s katero je imenovan Drago Zu-brinii, uslaški »tožernik v Senju, zu velikega župana velike župc Vlnodol in Podgorje v Senju. Z islo odredbo je Ahnied lirupič, podžupan velike župc Sana in Luka v Banja Luki prestavljen v notranje ministrstvo v Zagreb. Po službeni potrebi je prestavljen ludi podžupan velike župe Usora in Soli v Tuzli, dr, Feliks Nicdzichkij na veliko županstvo v Bnnja Luko. Šef civilno uprave v Splitu dr. Bruno Nordcli jc prevzel tudi vodstvo velike župe Celina v Splitu. Veliki župan le župe Anle Luctit jc pozvan na delo v notranje ministrstvo v Zagreb. Ponovno posvetitev unljntslte stolnice v Kriicvcih. Dne 31. oktobra so v Kri-ževcih slovesno nanovo posvetili tamošnjo unljalsko stolnico, ki so jo v zndn.jem času temeljito popravili in obnovili. Po-svetilvenc obrede je izvršil unijatski škof dr. Jnnko Simrok. Sestanek odbora Zveze hrvatskih mest. Dne 27, novembra je bil v Zagrebu pod predsedstvom zagreškega župana Vcrner-ia sestanek odbora Zveze hrvatskih mest. Na dnevnem redu tokratnega sestanka so bile razne tekoče zadeve, predvsem razna litiaflčna iti prehranjevalna vprašanja. Navzoča sta bila tudi prvikrat župana iz Sušaka in Splita. poln žid (2 Moz. 12, 48.) Torej niti na staro zavezo se adventisti ne morejo sklicevati, razen ako bi na vsem lepem začeli trditi, da je tudi obreza in ves stari zakon splošno obvezen. Da, taki doslednosti bi se morali spoštljivo odkriti. II. Še man j pa se more kdo sklicevati na novi zakon. Zadnja leta so adventisti prišli menda do spoznanja, da ne morejo z uspehom dolžifi papeža Konstahtina in Laodicejo za »zločin« nad soboto. Nek njihov govornik je namreč na javnem shodu povedal: »Od smrti Jezusa Kristusa posvečujejo katoličani prvi dan tedna, ne pa soboto.« Prav spodobno je citiral za dokaz 18. poglavje in 4. vrsto Apostolskih del. Torej so bili apostoli »zločinci«. Druga izjava je tale: »Stvarnost je Jezus Kristus, katerega se moramo držati. S smrtjo Jezusa Kristusa je evangelij končan. Knr Cerkev še kaj veC piše, to za nas ni nič vredno. Jezus je učil v sinagogah; Jezus Kristus je obdržal soboto za vse čase!« Dokaz? Apostolskih del 13. poglavje, 14. vrsta! Tu je namreč rečeno, da je tudi aposlo! Pavel na svojem misijonskem potovanju v Antijohiji (v Pizi-diji) šel v sinagogo — kar je že sploh znano —. da bi zopet »ribe lovil«, namreč zbranim judom in poganskim proselitom oznanjal zveličavni nauk! Ne smemo pozabiti, dn je K r i s t u 9 kot božji Sin nad Abrahamom (Jan. 8, 53...), nad staro postavo (na primer Mt. 5, 27...; 19, 8...), nad templjem in službo žrtvovanja v n jem (Mt. 24, 2) in kot »Gospod sobote« tudi nnd soboto samo. (Mt. 12. 8; Mk. 2, 2k'no v I, uhl »no. Vi« informacije pri „rAKETOSFED" Kolodvorska ulica 41. Danes domobranski pohod po Ljubljani Ljubljančani! Danes, r nedeljo, ob 10.45 bodo po ljubljanskih ulicah korakali naši domobranci. Pokažite, da jc naše ljubljansko mesto proti zločinskemu komunizmu in izpričajte svoje navdušenje za domobransko idejo, ki ste ga v zadnjih tednih že tolikokrat v besedi in dejanju spon- 4 tano pokazali. Parada naših domobrancev sc bo razvijala po naslednjih ulicah: Šmar-tinska cesta, Cesta Soške divizije, Illeivveisova, Ulica 3. maja, Cesta Viktorja Emanuela, Cesta 29. oktobra, Gradišče, Kongresni trg, WolIo-va, Stritarjeva, Pred škofijo, Poljanska, Jegličcva in šmartinska cesta. Živeli slovenski domobranci 1 Ljubljana, ki je bila središče ko-munističnega aparata, pa je obenem zdaj tudi srce in glava vso proti-komunistične akcijo, bo slovensko domobrance sprejela in pozdravila gotovo s prav takim navdušenjem, knkor jili pozdravlja naša Dolenjska. Prve komunistične žrtve so padle na ljubljanskih ulicah, potem pa je komunizem trpljenje prenesel na deželo. Ljubljana res da ni doživela množičnih pokoljev, res da nima pogorišč in ruševin, a to ji nc brani, da no bi kot srce slovenske domovine trpela s celoto. Zato bo slovenske domobrance, ki bodo napravili svoj prvi slavnostni obhod po ljubljanskih ulicah, ob vseh potih spremljala in navdušeno pozdravljala. Domobranska misel na Primorskem se širi Trst, 11. decembra. Prvi koraki domobranstva na Primorskem in Goriškem so že storjeni. Po Trstu in Gorici že vidiš domobranske uniforme, ki so se za njimi v začetku ozirali z radovednostjo, nato pa z vedno večjo simpatijo, ko so spoznali, da so to slovenski domobranci in protikomunistični borci. Ljudstvo na Primorskem in Goriškem si povsod želi ustanavljanje domačega slovenskega domobranstva. Med ljudstvom, zlasti seveda med fanti in mlajšimi možmi, je že opažati veliko razgibanost in pripravljenost za vstop med domobrance. To njihovo razpoloženje še dobiva okvir v organizaciji , ki se je nedavno ustauvoila tako v Trstu, kakor v Gorici. Razumljivo je, zakaj so ljudje za domobransko idejo na Primorskem in Goriškem tako spre- jemljivi. V domobrancih vidijo namreč svoje lastne ljudi, ki bodo z orožjem v roki ščitili svoj lasten narod. Ljudje so po drugi strani siti komunističnega terorja in si želijo red in mir. Ob donečih zvokih slovenskih pesmi jim dajejo popolnoma upravičeno upanje naši domobranci. Treba pa je opozoriti, da se nabiranje v dombraristvo ne izvaja in ne bo izvajalo prisilno, temveč neprisiljeno, po prepričanosti in po razumevanju fantov in mož. Sprejemal se bo izbor, elita, ker je najboljši dokaz, da je stvar resno in temeljito mišljena. Gmotno bo domobransko moštvo dobro preskrbljeno, zlasti pride to v poštev za družinske očete, ki se bo zanje še posebej skrbelo. Tako plamti domobranska misel tudi že na Primorskem in Goriškem in se bo razplamtela do take višine, da bo kos nalogam, ki jo še čakajo. Komunisti ubili desetletnega otroka Dne 1. decembra smo v članku »Kdo bo sedaj protestiral« našteli tisti srboriti gospodični, ki ne verjame, da so komunisti pobijali otroke, cclo vrsto točno ugotovljenih slučajev. Naša statistika je seveda nepopolna. Pobitih otrok je mnogo več. Čas bi bil misliti na popoln seznam vseh ljudi, ki so jih pobili. Prijatelj našega lista nam je pojasnil Umor Jurka Brajdiča, desetletnega ci-gančka, ki so ga komunisti ubili v gozdu poleg Sv. Križa pri Kostanjevici dne 17. junija 1942. Sirotku sta pomrla oče in mati ter je že dalje časa živel v Sv. Križu najbolj bedno proletarsko življenje, ki si ga je mogoče misliti: bil je ciganček, ni imel staršev in bil je šc otrok. Spal je s psi po skednjih, kolarnicah in kozolcih, podnevi se je natezal z otroki, po potoku dečakom s kolccm za ribami drokal, največ pa oprezoval, kako priti do kake žlice in kako se ogniti neštetim brcam, bunkam in zaušnicam, ki mu jih je obljubljal pa tudi dajal, kdor je le utegnil. Pri nekaterih hišah so ga že znali porabili pri delu pa tudi pozabiti pri jelu. Pa je prišla komunistična patrula, izluščila Jurka iz kopice otrok pred Cola-ričevo gostilno in ga odtirala, češ da »izdaja Italijanom gibanje komunistične vojske«. Bil je sojen, obsojen in ustreljen. Komunisti so se noč in dan čez drn I in strn sprehajali, koder so se le hoteli. ' Vse njihovo gibanje si je tistih 20 Ba- Diplome za družine, ki so se posvetile brezmadežnemu Marijinemu Srcu Škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot v Ljubljani, Poljanska e. 6 sporoča, da so diplome za posvetitev družin izdelane in da se lahko dobe pri odboru. Diplome U umtenina zase, delo našega velikega oblikovalca arhitekta Jožeta Plečnika. Diplome bodo za okras revni kmečki izbi, kakor tudi najbolj gosposkemu stanovanju. Za člane družine, ki se posveti brezmadežnemu Marijinemu Srcu pa so pripravljene posebne spominske podobice, na katerih eni strani je slika Marije Pomagaj z Brezij, na drugi po pomanjšana prva stran diplome. Posebna vabila za novo pobožnost petih prvih sobot, ki se začne s 1. januarjem 1944 so tudi natiskana in prosimo vse župne urade in verske organizacije zlasti dijaške, da blagovolijo priti po vabila in jih raznesti v svojem okolju. Pri odboru so še v zalogi papeževe posvetilne molitve, podobice Marije Pomagaj z obljubami ter knjižica »Sporočilo iz Fatime«. .........■■■■■aani«EllllimillllllIBIIIIlllllHai doglievcev v Kostanjevici po mili volji ogledovalo, če si |e lc hotelo Komunisti so na vse načine razglašali, koliko jih ]e in kod vse so, pa naj bi bil ravno mali Jurko up i« nada Badoglievcev, komunistom pa ovira na poti do zmage? Stvar je bila drugačna. Ljudje, ki niso revčku privoščili nc lepe besede ne koščka kruha, so godrnjali, češ da ie v nadlego, da bi ga bilo treba kam spraviti. Vodia tc-rencev partijec Perko, ki se je po prevratu z Gorenjskega pritekel v Sv. Križ in je odgovoren za vso kri, prelito v okolici, ie zaradi drugih treznejiih tercncev moral s krvavimi nastopi odlašati. Zato pa je dobival od portiic ukore, češ da ne dela In Jurko je moral pasti, da jc Perko lahko poročal, da dela. Saj jc vedel, da za cigančkom ne bo nc tožnika ne maščevalca in se je celo lahko zanesel, da bodo nekateri iz križevske »javnosti« rekli, da ga itak ni bilo nič škoda. Zakaj ga ni dal v varstvo in vzgojo svoji ženi učiteljici. Tej gospej sc je zdelo čisto naravno, da jo jc legionarski poveljnik ob prihodu legionarjev takoj izpustil, ko je zvedel, da ima doma malega otroko, takrat pa za cigančka siroto ni rekla besede. Zakaj ga ni s šibo, kakor vendarle še včasih naredi kak ljubljanski oče celo s svojo hčerko? Naj odgovori na ta vprašania tista srborita gospodična, ki ne verjame, da so komunisti pobijali otrokel Jurko je bil zanemarjeno in bedno dete, a kaj res hudega ni nikoli storil. Bil je za vsako reč tako tepen in strahovan, da si niti tega ni upal vzeti, kar je na kmetih vsakemu na ponudo. Če sc bodo taki zločini, kakršne je imel nad seboj Jurko, kaznovali s smrtjo, potem bi takale srborita gospodična za svoje odobravanje zločinov prejela hujšo kazen kot pa je izključitev. Hvali naj Boga, da nc postopa vsaka oblast po komunističnih »zakonih«. Krščanski socialist in njegova vloga v OF Prva stopnja: krščanski sorinlist pomaga komunistu na vrh FILMI TEGA TEDNA Novi zvočni tednik prinaša obilico najbolj zanimivih novic v stikali. Povedo nas k letalskemu konstrukterju, ki po dolgih preizkusih določa nove letalske oblike. Pokaže nam Jekleno voljo prebivalstva v Mann-heimu, kl kljub bombardiranju lz zraka med ruševinami manifestira za zmago. Pestri so prizori ob nastopih drsalnih prvakov v Berlinu, živahni v nabiralnicah knjig za vojuke. V Južni Italiji gradi nemška vojska nene-houia močne utrdbe, postavlja nove baterije, s severa pa se vali reka Jekla na odločilne postojanke. Junaške Izvidnice marsikdaj privedejo Angleže In Američane kot ujetnike. Svojstveni so prizori nad sončnim nebom otoka Leros, kamor je priplul napadalni nemški konvoj pod zaščito bojnega letalstva, kt Je ob začetku nemškega napada na otok spremljalo tudi zračili konvoj s padalci, kl so prvi napadli otok. Na vzhodnem bojišču teče ves čas v redu napiej ogromni oskrbovalni aparat, pri Krivem Rogu vidimo, kako ce lz železniških cistern polnijo bencinski sodi, pri Smolensku vidimo posegati v boj »tigre«, kl ustavljajo napad sovjetske pehote ln oklepnikov. Posnetki so nekaj izrednega, zlasti še zato, ker Jih Je posnel vojni poročevalec, kl je prav v tem spopadu padel. Za zaključek vidimo nadvse učinkovite izstrelke raketnih metalcev, kl drug za drugim bobne na nasprotne postojanke. »Iluzija« — film v kinu Slogi. Slavna Igralka se poslavlja od svojih tovarišev, ker namerava igrati v drugem gledališču. Pri poslovilni večerji JI njen dober prijatelj izroči dar: prepis svojega posestva na njeno ime. Vsa družba se poda na to njeno novo posestvo. Ko povprašajo za pot, Jih nek kmet pošlje na drugo posestvo, v soseščini tistega, ki je bilo darovano igralki. Ker Igralka pač tega ne ve, smatra mladega lastnika za oskrbnika. Ta pa radevolje prevzame vlogo oskrbnika, samo da bi družba ostala pri nJem v gosteh. Pripoveduje Jim, da v tej hiši straSl ln ponoči se vsi oblečejo v strahove. Mladi gospodar Jih povede v klet, ker bi bil rad sam z igralko. Toda ona mu pred nosom zapahne vrata. Ko potem vsi zvedo, da Je on lastnik, ne pa oskrbnik posestva, odidejo, igralka pa ostane. Zadnji večer so ga spraševali, zakaj se ne oženi, on pa pravi, da prav gotovo ne bi bil srečen. In igralka stavi, da mu bo pričarala v dveh mesecih iluzijo srečnega soproga. Ko ostali odidejo, ostane ona na svojem pravem posestvu. On se kajpada zaljubi vanjo, ne živi v Iluziji, ampak v resnični sreči. Ko pretečeta dva meseca srečnega življenja, mu ona pove, da je samo igrala, da Je dobila stavo. On pa, kl jc tako resno mislil, kl Jo Je hotel poročiti, toda le pod pogojem, da zapusti gledališče, Je bridko razočaran. Tudi ona ga Je vzljubila, toda bolj kot njega, ljubi svojo slavo in odrske deske. — Film Je lepo re-žiran, Igralci podajajo dobro svoje vloge, posebno pa mladi igralec Je nadvse prijeten dečko. Lepe so pokrajinske slike, žetev ln poletni večeri. »Ženske so boljši dlplomatje« Je naslov filmu, kl ga predvaja kino Matica. Film Je živahna in zabavna komedija, kl Ima tudi še posebno tehnično prednost. Je namreč Izdelan v barvni Agfacolor tehniki. Barve film marsikje prijetno poživljajo, zlasti v velikih odrskih nastopih, kjer prihaja pestrost oblek še najbolj do Izraza. 7.e Imena glavnih igralcev, kakor živahne Marlke ROck ter starega znanca Willy Fritscha ter drugih jamčijo, da film obeta marsikaj. In tako film res ves čas gledalcu z duhovito besedo ln živahno kretnjo dokazuje, da »o ženske res boljši diplomatje. Gledalkam tega seveda ni treba — saj to že zdavnal same vedo — kljub temu pa se seveda tudi one lahko od srca nasmejejo. Gospodarstvo »Prodajamo naprej v kleti« Po zadnjih terorističnih napadih na Rcrlin, je skušal sovražnik zadeli nc snnio stanovanjske okraje, temveč tudi mestna središča s številnimi trgovinami, du bi lako prizadel škodo tudi riizdcljcvalucinu aparatu, s tem pn škodoval prebivalstvu, loda lo mu ni uspelo, ker se jc smolreni organizaciji posrečilo /ugotovili preskrbo z živili in drugimi važnimi potrebščinami v vsakršnih okoliščinah. Kljub temu velikopoteznemu delu uradov Ul obla stev pa bi bitu marsikaj narobe, če ne bi nastopila iniciativnost trgovine. Knkor v mestih zahodno Nemčije, je tudi berlinski! trgovina pokazala življenjsko moč, ki jc ni mogoče ubiti in je storila vse, da bi zopet spravila v lok delo v trgovinah, ki so jih oškodovali bombni napadi. Se ko sn divjali požari, so sc berlinski trgovci v pritličjih 111 kleteh svojih poškodovanih hiš dnli na tlelo iu odprli začasno svoje lokale. Tuko se navaja n. pr. primer nekega trgovca z živili, ki jc zjutraj po bombnem napadu Je nn svoji, ua hitro roko napravljeni, mizi začel prodajati: poiskal je nninrcč ostanke svoje zaloge po ruševinami, rešil nekaj zabojev blagu in jc v rednem obratovalnem času zopet začel obratovati Tuko jc nudnlje neka trgovina z rihnmi dobila nekaj zabojev rib m jc takoj odstranila ruševine in napravila iz svojega lokalu provizorič-iio okno, skozi kulerega je začela prodajati. Druga trgovina s posodo je odstranila ruševine, nalo jc znburikudirnlu okna, pa začela prodajali ob svetlobi svečne razsvetljave žlice, krožnike, nože itd. Vsepovsod vidiš tablice z napisi: trgovina z živili nn dvorišču, prodnjn cigaret v I. nnd. stropju, tekstilna trgovina: prodaja zu oglom, Cesta 'št. .1. Zlasti večkrat naletimo nu nnpis: Prodajamo v kleli, f.e ni bilo dobiti prikladnih prostorov, so posamezni trgovci odprli svoje stojnice kur nn cesti. Po bombnih napadih so bili ljudjo. ki so drugič nli tretjič doslovno izgubili vso svojo imovino. Komaj so se po prvem napadu opomogli, že jim je drugi napad porušil prisilno zatočišče. Vendar niso vrgli puške v koruzo. C.e se niso mogli naselili v prejšnjem lokalu nli v prejšnji hiši, pu so so naselili drugje. Važno pa je pri tem, dn ludi dobava predmetov za trgovino funkcionira naprej. Zalo vclclr-govci niso čakali, da bi prišli detajlisli k njim, lentveč so sami organizirali dovoze k detajlistoni in so tnko preskrbovali posamezne trgovce brez ozira na formalnosti. S posebnimi kurirji je veletrgovina zvedela takoj, knj potrebuje nadrobna trgovina, katera skladišču ali veletrgovine so izpadle iz normalnega razdeljcvnhiegu sistema, dn je bila pomoč lahka in hitra. Ta način iniciativnosti, medsebojne pomoči in improvizacij berlinske veletrgovine in nndbrohne Irgovinc se je dobro ohncsol. Zaradi lega se tudi preskrbi berlinskega prebivalstva ni ustavila. »Produ-jamo naprej«' jc dcvlza trgovine. Druga stopnja: naraven konec krščanskega socialista na ostrini komunističnega srpa Notcenelše pa natprimernetSe božično darilo za staro in mlado je in ostane nRUŽIHSKA PRAIIKA s podobo sv Družine na načelni strani. Poleg zanimive, obče koristne in za bavne vsebine Vam nudi dvajset lepih knjiž iih nacrsd. Segajte po njej, ne bo vam žal! Dobite jo povsod! Obvezen nakup pšenične moke v Bolgariji. Komisar za vojno gospodarstvo v Bolgariji je odredil, da mora vsak prebivalec Sofije pod kazensko prelnjo kupiti 5 kg pšenične moke. Namen te naredbe je razbremeniti trgovino moke, poleg tega omogočiti rodbinam, da si drže železno rezervo moke. O nakupu so mora zabeležiti primerno na krušni karti. Bolgarski monopoli. Sofia, 9. dec. Bolgarski ministrski svet je oddal monopol na nakup in prodajo odpadkov volne, bombaža, kovin, kavčuka in papirja ravnateljstvu trgovine z žitom. Vsa industrijska kakor tudi obrtna |Kidjetja (v kolikor satna za svojo uporabo ne izrabljajo ostankov v svoji industriji) so dol/na do najkasneje konec meseca prijaviti vse zbrane odpadke ravnateljstvu s predlogom odprodaje. Bazen tega je izdal ministrski svet nalog, da se zbirajo vsi omenjeni odpadki po šolah in da tudi zasebniki zbirajo. Cene odkupa odpud-kov liodo določene. Švicarska vojna konjunktura je po mnenju švicarske komisije za raziskovanje konjunkture dosegla v tretjem četrtletju leta 1943 svoj višek in da jc pričakovati zmanjšanja gospodarske delavnosti. Zlasti je nazadovala švicarska zunanja trgovina. „j KULTURNI OBZORNIKI Teden v gledališču Ta teden Je bilo čutiti tudi v parterju Drame, da Je po nastopu novega ravnatelja zavel drug veter v gledališču. Veseli smo obetajoče nove smeri. V tem tednu pa moramo pisati o tehle gledaliških novostih: Po daljšem času smo spet dobili mladinske predstave. Na spored te prišla Golljeva »Sncguljčica« in po predstavi Je obdaroval otroke sv. Miklavž, 8. decembra Je praznoval 25 letnico igralskega udejstvovanja odlični član Igralskega zbora g. Edvard Gregorin ln 9. deccmbra smo dobili premiera »Cvrčck za pečjo«. Tudi Gledališki list Je prišel v druge roke. Urejuje ga ravnatelj Debevec sam. Smcšnlce, ki so doslej polnile polovico lista, so se umaknile resnejšemu in bolj koristnemu čtivu. V šesti številki je v celoti natisnjen govor ravnatelja Dcbevca, kl ga Jc Imel pred zbranim osebjem Drame po prevzemu ravnatelj-ske službe. Ker Jc lz tega govora vidna nova smer gledališča, ponatlskujemo nekatere odstavke. Nalogo gledališča pojmuje ravnatelj takole: »Vodstvo mora natančno vedeti, da Je poglavitna ln bistvena naloga vsakega gledališča v tem, da zagrabi, pretrese, zrahlja in zajame celotnega človeka do dna, da zakrknjenega odpre ln spečega prebudi, da ukle-njenega osvobodi, da slabotnega okrepi, raz-divjanega ukroti ln močnega ustanovi ln po. trdi v borbi za vse, kar Je na tej zmedeni zemlji še dobrega, lepega ln poštenega. Ve deti mora, da je naloga gledališča v tem, da vse prirodne, stvarjalnc sile v svojem akcijskem območju s svojim magičnim čarom •*arj«, »aUvt, bodri la Uvl, vm alokobu«, uničevalne pa razkraja In kot strupene bakterije uničuje ln mori.« Nova smer gledališča bo v bodoče Jasna, vodila bo »k Istemu, skupnemu in enemu samemu cilju; vodstvo mora vedeti, da Je pot lahko dolga, ampak lahko še vedno pravilna; da jc lahko ovinkasta in iskajoča, ampak vendarle nc prežeča in ne tihotapska, da jc lahko nevarna, pa nikdar surova; da Je lahko prelestna, pa nikoli osladna, spolzka in uživaška; da Jc lahko tavajoča, pa vendarle vsepovsod čista ln poštena.« Veseli smo, da ima novo vodstvo čisto Jasen cilj pred seboj. »Cilj gledališča,« tako pravi ravnatelj, »Je za vse kraje in za vse čase samo eden ln edinstven ln ta Je: prižigati ob plamenu večnega, svetega ognja vedno znova ugašajočo baklo čiste resnice; razblinjati zmote blodcčlh Iskalcev; preganjati temo nagonskih besnil; netiti toplo lepoto ognjišča, družine ln doma v najširšem pomenu besede ln končno zalivati z neusah-nini oljem tiho lučko neskončne, vseohče dobrote, kakor so Jo sanjali v svojih najposled-nejših sanjah najvišji duhovi božjega poslanstva na zemlji.« K temu programu kliče novi ravnatelj vse svoje sodelavce, svoje Igralce, kliče Jih k delu, naj »se vsi z vso dušo In z vsem telesom posvetimo samo enemu delu, to Je našemu lepemu in zahtevnemu poklicnemu udejstvovanju. Naš poklic Je težak ln zahteva dobesedno celega človeka. Celega človeka, kl pa mu morajo pomagati poleg tega še tri čudežne pomočnice, ln sicer: vera, ljubezen ln volja do dela.« Ce bo šlo gledališče v tej smeri ln če bodo v tej smeri delali vsi, potem bo -to | gledališč« itt tisto, ku bi moralo ed vsega početka biti, namreč: žarišče ln ognjišče celotne naše omike«. Tako pojmuje novo vodstvo naloge gledališča ln prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. Zdravo In pozitivno delo bo tudi naš list vedno podpiral. Na odru pa so bile tele novosti: P. G oli a »S n e g u IJ čl ca«. Kako zelo dobrodošle ln težko pričakovane so mladinske predstave pri nas, je bilo videti pri vseh predstavah, menda jih je bilo šest, ko Je najmlajše občinstvo napolnilo gledališče do zadnjega kotička. Upamo, da bo v bodoče več pažnje posvečene mladinskim predstavam in da bomo videli še nove igre. Saj so znane pravljice zmeraj čudovite, ko Jih otroška domišljija znova in znova oživlja, vendar bi bila novost zelo toplo pozdravljena. Odrska podoba Sncguljčice Je ostala v glavnem ista kot smo Jo videli v prejšnjih letih, le nekaj novih zasedb Je to pot ln režija (C. Debevec) Je stvari, kl so v letih bile že obledele, znova poživila ln prllila predstavi spet novega olja, da Je z močnejšim In lepšim ognjem zasijala. Sneguljčlca ge. Levar-Jeve Je tudi letos našla v mladih srcih simpatije ln občudovanja, da so v strahu ln trepetu bila zanjo. Ga. M. Danilova Je vlogo kraljice prav tako odigrala s tisto dograje-nostjo in natančnostjo, da mora gledalec zasovražiti njen egoizem, sovraštvo In krivico. Maršala Je letos Igral g. Gorlnšek zelo dobro. V tej smeri jc gotovo mnogo boljši, kakor pa smo ga bili vajeni videti doslej. Tudi lovec g. Raztresena Je umirjen, nemajav In prepričevalen. To Je doslej ena njegovih najboljših vlog. K uspehu predstave sta tudi zelo pripomogla Frice g. Blaža In Frače g. Mtlčlnskcga. Neverjetno dobro sa ujemata v svojih nasprotujočih si potezah. Ta dvojica Je mnogo boljša od dvojice prejšnjih let. 1 Kot kraljevič nastopa letos g. Bltenc. Tudi v tej vlogi Jc pokazal ta mladi Igralec svojo darovltost, posebno svoj izredno siguren nastop. Poleg teh nastopajo še gdč. Pugljeva, g. Starič 1. dr. Gregoilnova 25 letnica. Četrt stoletja dela nI malo, 25 let Igralskega udejstvovanja pa Je Izredno veliko. Zakaj ta poklic zahteva neverjetno truda ln napora. Res da je včasih blesteč, poln uspehov in toplega priznanja, a vendar tudi poln borbe, omalovaževanja, trpkega razočaranja, kl Je za kulisami ln ga gledalec, nc sluti. Zato smo pričakovali ob 25 letnici, kakor Je navada, posebne »Gregorlnove predstave«. Igralec, kl dela tako nesebično za gledališče, ki Jc tako uporabljiv In Igralec, kl spada prav gotovo med najboljše moči, kl Jih naša Drama Ima, tak igralec zasluži vse priznanje. Na obletnico njegovega prvega nastopa Jc bila uprizorjena že znana drama »Potopljeni svet«, ki Jo Je zrežiral Gregorin ln Jubilant Jc nastopal kot Velnar. Ko se Je dvignil zastor, ga Je dvorana toplo pozdravila in v vseh odmorih Je dobival cvetje ln Je žel veliko odobravanja. Čutimo dolžnost, da poleg članka, kl ga Je naš list že prinesel za Grcgorlnovo 23 letnico, zapišemo še nekaj misli. Znano nam je, kaj je Gregorin vse doživel zaradi tega, ker Je bil značajen, ker nI hotel krojiti svoje miselnosti po prilikah. To Je eden Izmed redkih umetnikov, kl Ima svojo smer tudi kot človek, kl nc govori v različnih družbah in pri različnih omizjih različno. Občuduje ga marsikdo kot značaj-nega ln neustrašenega moža. In kot umetnik Jc Gregorin spet eden Izmed redkih, kl ne nosi dolgih las, Siroko-krajnega klobuka ln se ne omamlja z vinom in drugimi Hr.iJ.IH. Gregorin Je re«en, delaven, prizadeven umetnik, kl se Je posvetil ves svoji TallJI ln Je ves v njeni službi. Najbrž nI nikdar minute zamudil in nI niti drobec nepotrebne skrbi vodstvu prizadejal kakor marsikdo od Igralcev. Pisano Jc že bilo, kako skrbno gradi Gregorin svoje vloge In kako natančno pretehta in premisli vsako kretnjo In vsak korak svoje igralske podobe. Katoličani mu moramo izreči šc prav posebno priznanje za njegove predstave Pa-sijona In nekaterih drugih iger z duhovno vsebino. Vemo, da Jih nc bi Imeli brez Grc-gorlna. Znano nam jc tudi, koliko težav in njegovega truda Jc vloženega v te njegove režije. Nešteto ljudi, tudi ljudi z dežele. Je občudovalo prav to njegovo delo. Da, Gregorin Jc ostal tudi kot umetnik s svojim narodom tesno povezan. Lansko leto sem ga obiskal pred predstavami »V času oblskanja«. Bil Jc Izredno žalosten ln potrt. »Poglejte,« Je dejal, »vidite dim ln ogenj na Dolenjskim? Italijani požlgajo naše vasi in kdo sluti v LJubljani vse gorje naših kmečkih domov In naših ljudi! V Drami pa Igramo ,Ples v Trnovem'!« Cc bi kdo takrat od Gregorina zahteval, da pleše tudi on na odru, bi bilo najbrž prvič, da nc bi mogel ustreči vodstvu. Uprla se mu je narava In njegov zdrav kmečki ponos, postal je žalosten ob Izmaličeni podobi slovenskih ljudi na odru »narodnega gledališča«, kl nore in plešejo ob grobu lastnega naroda. Zavednemu slovenskemu umetniku, zna-čajnemu In poštenemu človeku želimo ob njegovem jubileju novih uspehov ln srečnih dnll Tretja novost tega tedna v Drami Je premiera Dlcker. sovega »C vrčka za pečjo«. Delo Je rcžlral ravnatelj Debevec In igralci so nam pripravili izredno lepa doživetja. Vsa predstava diha toploto In prisrčnost, kakršne že dolgo nismo doživljati, podrohnn poročilo o predstavi bomo «bj«v!i| prihodnjič, J. P. Vsakdanja ljubljanska kronika Maša zadušnica za ajdovškimi žrtvami V stoLni cerkvi sv. Nikolaja je bila v soboto zjutraj peta maša-zadušnica v spomin 50 žrtvam, ki so pred letom dni v noči od 10, na 11. december padle ob napadu krviželjnih komunistov na mirno naselje ali pa so podlegli boleznim v taborišču na Kabu. Mašo-zadušnico in re-quiem je opravil ajdovški župnik g. Gre-gorij Mali in se je tega žalnega cerkvenega opravila udeležilo mnogo ajdovskih župljanov, dolenjskih beguncev, kakor tudi drugih vernikov, V lepem številu eo bili navzoči tudi vrli domobranci. Maksimirana perutnina in živilski trg Perutnina in domači zajci so so doslej prodajali na trgu svobodno, ne da bi bilo zanje od pristojnega upravnega oblast-va določene kakšno maksimalno cene. Prodajalke so dostikrat znale špekulativ-no izrabljati ta položaj. Na trg so prinašale perutnino zlasti ob sobotah, kadar bo vedele, da ne bo v mesarskih tržnicah mesa naprodaj za prebivalstvo in da bodo petičnejše gospodinje nrimorane segali po perutnini. Vsekakor je bil sedaj zelo umesten ukrep pokrajinske uprave, da je miksimirala cene tudi perutnini in domačim zajcem. Seveda so se brezvestne prekupčevalke, ki so drugače do-našale kokoši na tr". mahoma okrenile in v sotnilo ni?o prinesle niti eno kokoši, niti enega petelina, niti ene jarčke na trg. Naprodaj je bilo na trgu v soboto nekaj domačih zajcev, naravno po oblastveno določenih najvišjih cenah. Gospodinje so se v soboto zelo zanimale za zimske gobe mraznice ali sivke. Ker je sedanje decembrsko vreme razmeroma toplo, saj so dnevi, ko jo bila dosežena dnevna maksimalna temperatura do 10 stopinj nad ničlo, vpliva to prav ugodno nn rast teh gob, ki rastejo in vztrajajo do hudega mraza, samo primemo deževno mora biti. Na trgu je bilo v soboto razmeroma mnogo teh gob, ki po bile po 8 lir kg. Gob jo bilo do pet .večjih košar. Zraven gob v mestni lopi ?o v soboto prodajali kakor drugo dneve lepo uvo- ženo repo. Prodajal jo Je sindikat trgovcev s sadjem in zelenjavo na debelo. Prodaja je bila dobro organizirana. Ni bilo velikega drenja. Gospodinje zatrjujejo, da je uvožena repa dobra, mehka in porabljiva. Gospodinje so se predvsem zanimale za domače kislo zelje. Okoli zeljaric je bil dren]. Vse zelje je bilo hitro prodano. Zelo dobro gre v prodaj svežo, drobno narezano zelje, ki so ga okpličanke pripeljale na trg večje množine. Opažati pa je dalje, da je veliko povpraševanje po rdečem korenju, ki ga pa nn trgu sedaj ni bilo več toliko na izbiro kot prejšnje dneve. Mnoge gospodinje so se s korenjem že prej dohro založile. Malo je bilo na izbiro trnovske endlviie, kakor tudi druge zelenjave in povrtnine. Razne nesreče in nezgodo Ni nič nenavadnega v kroniki nesreč, kadar kratko beremo, da je bila spet hujša nesreča pri padcu, ko si ljudje zlomijo noco ali roko. Teli nesreč je navadno v tednu nad 20 do 25. — V Mariborski ulici št. 21 stanujoča zasebnica. 72-letna Marija Blažičeva je doma padla in si zlomila desno nc.to. — V pivovarni »Union« zaposleni 45 letni delavec Alojzij Kovafič se je hudo poškodoval pri delu. — V Šiški je v petek zjutraj padel s tramvaja in se hudo poškodoval delavec Franc Sivec. — Pri padcu si je zlomil nogo 57 letni delavec Trškan Aleksander, stanujoč na Zaloški cesti 37. Za ukradena živila — dva meseca Pred kazenskega sodnika-poedinca na okrožnem sodišču v dvorani št. 79 jo stopil mladenič, ki je letos 1. julija nekje na Notranjskem vdrl v zaklenjeno hišo nekega posestnika in mu izpraznil živilsko shrambo. Odnesel je 6 kg masti, 1 kg prekajenega mesa, 2 kg kruha, 8 jajc in še druge stvari v vrednosti do 6000 lir, seveda umevno, da po tržnih cenah, ne pa po cenah črne borze. Fant je tatvino priznal. Doslej še ni bil kaznovan. Obsojen je bil na 2 meseca strogega zapora, pogojno za 2 leti. Novi grobovi ■f" Julij Krek. V Ljubljani je umrl g. Julij Krek, profesor v pokoju. Njegov pogreb bo v ponedeljek ob štirih k Sv. Križu z Žal — kapelica sv. Nikolaja. + Ivan Gosar. V Ljubljani je vdano V Gospodu zaspal g. Ivan Gosar, oče univ. prof. dr. Andreja Gosarja. Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 12. deccmbra ob 4 pop. z Žal, kapela sv. Andreja k Sv, Križu. Obema rajnima naj sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožaljel OBIŠČITE VELIKO BOŽIČNO RAZSTAVO GALERIJE OBERSNEL Gosposvetska cesta 3 Zgodovinski paberki 12. grudna 1. 1760. se je rodil v Dorfarjih pri Stari Loki pravnik Tomaž Dolinar. Osnovno šolo je obiskoval doma in v Trbižu, srednjo v Ljubljani. Izprva se je hotel posvetiti matematiki in astronomiji, pa je prešel k pravu, ki ga je 1786. 1. tudi dovršil. Komaj dve leti po diplomi je prevzel na Dunaju mesto učitelja za naravno zasebno in splošno državljansko pravo na akademiji za orientalske jezike. Hkrati je bil suplcnt profesorja ccrkvenega prava na univerzi. 1792. leta je bil imenovan za repelitorja nemške pravne zgodovine ter fevdnega in državnega prava na te-rezijanski akademiji, pet let kasneje je bil imenovan za profesorja na isti akademiji. 1809. leta je bil imenovan za profesorja cerkv. prava na praški univerzi, leta 1805. za isti predmet na dunajski univerzi. Dolinar je sodeloval pri izdaji državnega zakonika in dobil 1824, leta naslov vladnega svetnika. 1830. leta je stopil v pokoj, devet let kasneje pa na Dunaju umrl. Do smrti se je poleg pravnega študija, zanimal posebno za zgodovinska vprašanja, posebno iz slovanske zgodovine in bil v teh zadevah svetovalec in prijatelj Dobrovskega, Jakoba Zupana in zlasti Kopitarja. Bil je pravnik mnogostranskega zanimanja in udejstvovanja. Njegov Handbuch des in Oester-rcich geltcnden Eherechtes (1813), ki je doživel štiri izdaje, je še danes temeljno delo, s katerim še vedno vpliva na teorijo in prakso na tem polju. V glavnem je to delo v zvezi z vsem drugim delovanjem uvrstilo Dolinaria v prve vrste pravnikov in ga postavilo v učenem svetu med reprezentativne može slovenske ga rodu — Radio Ljubljana dnevni spored za 12. decembcrt 8.30 Kadar kliče planinski rog — 9 Mala zakladnica, nemški reki in napovl — 10 Poročilu v nemščini in slovenščini — 10.15 Orgelska glaslia in versko predavanje — 11..10 Slovenska ljudska oddaja — 1*2 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nomščini in slovenščini — 12.45 Koncert za razvedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Pozdrave iz domovino izvaja radijski orkester ■ sodelovanjem Komornega zbora, vodi dirigent 1). M. Sijanco — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Kmetijsko predavanje — 19 Harmoniko igra Stanko Avgust — 19.30 Por. v slovenščini napoved sporeda r.a naslednji dan — 19.45 Mala modigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Izlet v operetni avet — 21 Melodije In ritmi — 21.40 Prenos ii Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Olasba za lanko noč. Dnevni spored za 13. december: 8.30Jntranjl koncert —9 Poročila v nemščini In slovenščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini In slovenščini 12.45 Koncert za raz.vedrilo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Popoldanski konccrt — 17.4.', Zdravniška ura — 19 Predstavimo vam nove glasovi*, poje aopranistka MaruSka Patik in basist Miro Grcgorin — 19.30 Poročila v slovenščini. nn poved sporeda r.a naslednji dan — 19.45 Mnla medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 tEL KINO SLOGA Brigila Hornrr <« Jnh. Ilecsters V UF-inem filmu 17-Jt »Iluzija« Vzgojitelji! — člani KAI — Karit. delavci! KNJIGA P. PLUS: Kristus v naših bratih jo pisana /a Vas in Vam bo nudila smernico pri delu. - Obsega 221 slran!. - Vezana stane Sli lir, broširana pn 24 lir. IZIDE PRED BOŽIČEM 1 1. 1858. je svetoandrijska skupščina v Beogradu odstavila Aleksandra Karador-deviča in postavila na prestol starega Miloša Obrenoviča. Režij« Viktor Tourjan»ky. PREDstave ob delavnikih ob II In V eb nedeljah! 10.50. IJ.SO. II.SO In eb 17.10 Za današnji dan Koledar Nedelja, 12. grudna: 5. advent- na; Aleksander, mučenec; Vicelin, škof; Justin. Ponedeljek, 13. grudna: Lucija, devica in mučenica; Otilija, devica; Orest, mučenec; Evstrucij, mučenec. Torek, 14. grudna: Spiridion, škof Agnel, opat; Evtropija, devica in mučenica. Dramsko gledališče »Cvrček z.a pečjo«. Izven. Ob 16. Operno gledališče »Netopir«. Izven. Ob 16. Kino »Matica« »Ženske so boljši diplomntje«. — Predstave ob 10.50, 13.30, 15.30, 17.30. Kino »Union« »Moja ženka Rezika«. — Predstave ob 10.50, 15.50, 15.50 in 17.50. Kino »Sloga« »Iluzija«. — Predstave ob 10.30, 13.50, 15.50 in 17.50. Kino »Kodeljevo« »Če bi bil vsemogočen«. Predstave ob 10.50, 14.30 iu 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu-klanjšček, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinc ded., Cesta 29. okt. 31; v ponedeljek: mr. Leustck, Itesljeva cesta 1; mr. Baliovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Mestno zdravniško dežurno službo bo o|>ravljala od sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestna zdravnica dr. Žitkškrlata< povzpel po zamotani in čudni poti. Prav za prav bi jih ne smeli šteti med izjemneže, saj je navsezadnje pot bogatina od skromnega začetka pa do visokega vzpona zelo čudna, zamotana in ponavadi usekana mimo tistih čednosti, zaradi katerih jo premnogi podjetni talent zamudil marsikatero ugodno priliko, ker ni hotel ba- stavu tako imenovane narodne straže. Bežeča vojska mora odlagali vse zaloge Živil in hranil, pa obleko in vprego. Tudi na denar ne smemo pozabiti. Podnevi stražijo uplenjeno robo mlajši ljudje, ponoči — čisto razumljivo — pa starejši. Podnevi se blago kopiči, ponoči eo prevaža v skladišča in v zasebne shrambe. Boke raznih petičnih in političnih veljakov segajo po plenu in bogate. Peter ni držal križem rok. Prebrisan in preku-njon kot je bil je spet po čudnem naključju Izsledil dobro nabasano vojaško blaga ino in jo zavojščil. Težki milijoni avstrijskih kron so se stiskali v njej. Sleherni zemljan bi se tega nenadejane-ga bogastva vzradostil, pa še Isti hip bi se zresnil. Kaj naj počne z denarjem propadle države?! Teda| je moral biti stari denar opremljen s posebnimi žigi, po navadi občinskimi. Za petra nobena ovira ni bila previsoka. Z zlatom otovorjen osel prekorači tudi najvišje obzidje... je uganil Filip Macedonski že v starem veku in kako, da tega zlatega reka ne bi poznal tudi mož bistre glave, kot je bil naš junak. Ne ve se nc kdaj ne kako, le lo drži: Peter Grabež je imel zadosti pod palcem, da je oborožil svoj pogum in se otresel morečih skrbi. Njegov ostri nos mu je pokazal novo pot: lesno trgovino. Notranjska je tedaj sekala gozd, žagala in odvažala, vse v kraje zahodne sosede. Cene so skakale v višino, tečaj lire je plesal kakor snežinke v snežnem metežu in dober računar je les za visoko ceno prodal in liro zamenjal tedaj, ko so je na devizni tublici posvetila visoka znamka. Podjetni možje so basali v žepe dvojno dobičke: trgovski dobiček oh prodaji, pa še večji dobiček od teČAine razlike. Zlata doba blaznega trgovania je postavila na noge nove bogatine, za marsikaterega nemaniča so se odprla vrata v boljši svet... Žo rantati s poštenjem in se ni znal tako ; od nekdaj velja in drži, da je v poslov-brezobzirno prerivali skozi množico, ki j nem svetu težko potegniti ločne meje ' med dovoljenim in nedovoljenim, med se je tepla za zemske dobrine. Pa vendar je sodobnikom veliko lažje rešiti uganko tistih mogotcev, ki so jih viharni časi dveh svetovnih vojn vrgli na površje. Omemba vojn je važna, ker vojna je sama po sebi stiska, v kateri se morajo narodi odpovedovati prenekateri ugodnosti, medlem ko prav tedaj oboga-to posamezniki, ki se znajdejo sredi usodnih prelomov in se lotevajo kramar-skih poslov brez rahločutja in ozirov. Notranjska vas ga je rodila Peter Grabež sc je pred toliko in toliko leti rodil v notranjski vasi, mimo katere se v ostrih ovinkih vije železnica. Rojstvo samo ni zanimivo ne zanj ne za"sovaščane. Prav tako ni zanimivo, ako je bilo Petru usojeno, da Je pasel krave, hodil v šolo in po štirinajstem letu prijel za oblič in se posvetil uku mizarske obrti. Ljudje pravijo, da tej obrti ni delal sramote, pač pa je v njem še močneje bila žilica podjetnosti in da se je fant rad oziral okrog in prežal lo na priliko, da bi odložil orodje in si za vselej umii hrapave roke. Kmalu je začel vtikali prste v drobne trgovske mešetarske posle in «i začel z manjšo muko služili vsakdanji kruh. Bil je prebrisane glave in si potrpežljivo pa vztrajno utiral pot iz neskončne vrste nemaničev med »boljše« ljudi. Merilo, ali spadaš med boljše ali med spodnjo plast, ni plava kri niti učena glava, temveč tislo, kar imaš pod palcem, lz mešetarja je presedlal med gostilničarje in so začel uveljavljali kot posredovalec v lesni trgovini. Svetovna vojna ni šla mimo njega. Obleči je moral vojaško suknjo in oditi na fronto. Pa sreča Je nerazumljivo muhasta in se prerada ljubimka e takšnim, ki zna tvegali, se zna o pravem Irpnutku potegniti v ozadje In se ogibati bahatega junaštva. Tako je tudi Peter odnesel zdravo kožo in kar je glavno, tudi zdravo glavo. Junak stopa na plan Jesen 1. 1018 je pometala z državami in cesarstvi, padale so stare meje, naslajale novo države in v prelomnem časti se znajdejo le tisti, ki nosijo glavo na pravem mestu. Peter Grabež je vedel, kaj hoče. Uganil jo najprimernejši trenutek in si od vojakov izposloval dopust. Zlom je podil bežečo vojsko na vse vetrove. Trume vojakov so hitele v svoje domovine in nepretrgan veletok se je prelival skozi notranjske kraje na sever in severovzhod. Takoj spočetka vidimo Petra, kako igra vidnejšo vlogo v se- tenkovestno poštenostjo in krivičnim vinarjem... ponajvečkrat se trgovina suče v čudnem krogu, v katerem obnemore in ogluši še lako tenka vest. In kdor je poznal življenje, delo in nazore Petra Grabeža, je bil sprva začuden, Jko je slišal, da ga dolže celo praz-nenja železniških vagonov, v katerih so samevale vreče rozin, sladkorja in moke. Usoda je muhasta in nagajiva. Pa jo je zagodla tudi našemu junaku. Ko so neke povojne nedelje ljudje odhajali k zorni maši, so opazili dolge sledove sladkih suhih jagod, raztresenih v nepretrgani črti od postajnega nakladališča pa prav do kozolca pod postajo. Nesrečniku, kl je praznil železniške vagone, se je primerila neljuba nezgoda in se ntu raztrgala vreča... Oblast je zasledila v imenovanem kozolcu veliko blaga, ki bi si zanj oblizoval prste vsak smrtnik. Zlobni jc- In kaj naj pomeni golo bogastvo, le pa nimaš zraven tudi kanalov, po katerih bi uveljavil svoj vpliv in svojo moč. Zato je moral poseči v krajevno politiko in postati župan. Vpragel je vte svoje podrepnike in napel vse svoje sile ia uspel je. Žuljave roke prenekaterega delavca so nosile v svoja usta skromne grižljaje, Peter Grabež pa je zidal, gradil, kupoval in kupčeval. Kjer koli je bilo na prodaj kaj zemlje ali gozda, nikjer te ni dalo narediti brez njega ali brez njegovih me-šetarjev. Vsaki konkurenci je znal spod-nesti tli, pa naj je šlo za tekmo v kupčiji ali za nestrpno nevoščljivost, s katero tudi našemu junaku ni bilo prizane-ieno. Zavita pota, po katerih se ie Peter Grabež povzpel v višino, so dala ljudem veliko misliti. Iz ugibanja je nastal šepet, iz iepeta govorice, iz govoric obtožbe. Toda s prebrisano glavo in trdo kožo se je Peter izvlekel tudi skozi to Scilo in Karibdo. Ob sleherni priložnoeti je podprl cerkev, obdaroval to in ono društvo, vrgel na mizo itotak za pijačo žejnim tavittnežem in javno mnenje r«-sukal v drugo smer. Kaj to pomenili ti borni novčiči spričo potokov zlati, ki ie pritekalo v njegov žepi Postal je vaški mogotec in vetmož, brez katerega «c nI smelo narediti prav nič, V svoje mreže je ujel veliko ljudi, a pot iz krempljev |e bila težavna. Ako je šlo za zmago pri volitvah, je bilo treba delavcem na plačilno toboto povedati le eno same besedo: če mislijo voliti koga drugega naj si pri njem poiščejo kruh.., Ce si ie kmeti« vtepel v glavo, da bo volil po svoji glavi, je bil po ovinkarskl poli yc-svorjen, da bo treba takoj vrniti tak )n tak dolžni znesek. Tako se je naš uinak lahko igral in godel in vse je moralo plesati po njegovi muziki. Zmerom se ponavlja staro pravilo, da z naraščajočim bogastvom naraščajo tudi želje. Prav za prav bi Inhko mesto želja zapisali pohlep. Peter Grabež se ni dal nikdar ociganitl. Če je ugotovil, di so ga pri dediščini opeharili, ti je pomagal s sodnijo in uspel. Primaknil je k visokemu kupu droben zlatnik... Jabolko ne pade nikoli daleč od drevesa. Grabežev zarod ni zatoiil tvoje krvi in je verno stopal po izhojenih potih svojega očeta. Sin France je tvoje podedovano lisjaštvo postavil na trdnejše temelje. Šel tc je šolat med tisti narod, ki je z zvitorepstvom in spretno Igro Izbojeval več zmag kakor z orožjem. Priučil te je novih trikov in jih v trgovini ludi spretno porabljal. Povzpel se je do načela, po katerem je za dotego cilja dobrodošlo sleherno sredstvo. Pa bodi priliznjena tn laskava beseda, nekaj mcric pijače, skopo premerjeni klobuki ali grožnja. Kaj mu mar oči, ki so gi mrki gledale izpod čela, kaj bi te ozira: na stisnjene pesti in zadržano solzo, ki je s lila 92. Onstran dvorane, na terasi sta stala tesno prižeta drug k drugemu graščak in zaročenka. , ... ..................... J- ' UjVUt; JiUMI lil aunui i . ' 60 Rovorill, da je imel Grahež svoje , na <]an oči bornega kmeta, kateremu prsto vmes. Toda denar in n.-vtovorjeni i n| bil0 dano, da bi po svoji volji ponujal Oflel.,.1 Pojavil se je zvesti hlapec Tinček, ki je vse grehe prevzel na svoja ramena in odromal v zapor. In zopet se niso dale zabrisati vse sledi. PopreiSnji hlarw>c Tinček so je po vrnitvi iz zapora vedel objestno in pohajkoval, zajemal z zltco iz iste sklede kakor gospodar in njegovi otroci in imel polne žepe denarja. Ko je gospodarju začela presedati njegova ohlastnost, je moral iztuhtati primerno pot, da se ca je brez hrupa odkrlžaj. Nikopar ni bilo, ki hi znal in mogel zavezati usta gobezdalom, ki so prcmlevala in pogrevala stare sumnjo in skušala priti do dna dejstvu, kako je mogel hlapec Tinček naenkrat postati trden kmet v flrugi občini. Nihče ni mogel dopovedati tem vrta vem. da je bila nova domačija zgolj plod žnliev in znoja hlapca Tinčka, ki je nekaj lot garal, nekaj let pa pohajkoval pri Petru Grabe-zu... Ruda, kupčija tebe rede ... Začenja se novo poglavje, ki ne pozna več kalnih voda, pa tudi ne lova na male ribe, Peter Grabež stopa na plan jasnega čela, vzbočenih prsi in pogumnih korakov. Led je prebit... Zrastla je nova žaga, število johov Petrovega gozda se je večalo z brzino aritmetične posto-pice. Trgovina ni le cvetela, temveč v cvetenju kar blaznela. Milijoni so se kopičili, travnik za travnikom se je uvrščal med podjetnikove imovine, njiva za njivo je romala v nove roke in hiša za hišo je množila Petrovo bogastvo. Bogastvo je v njegovem srcu sprožilo nove želje, ali prodal tvoj les Peter Grabež plava skozi krizo Pohlep po zemlji in gozdu je zas!epil tudi tistega, kateremu je bilo utojeno, da je nevarnost zavohal zmerom o pravem času. Zamajali so se temelji dotedmic trgovine, cene so začele naglo padati, zmanjševala se je vrednost gozda in zemlje. Na vrata blagajne so začeli trkati denarni zavodi, ki so v dobrih časih milijone kar ponujali, v času zastoja pa skušali zavarovati svoje naložbe. In Peter Grabež se je nenadoma znašel v veliki zagati. Račun o večnih cenah nepremičnin se je podrl. Tujina ni več v tolikš-enem obsegu povpraševala in segala po njegovem blagu, dobički so se krčili in cene so drsele neprestano navzdol. In tedaj je Peter pograbil za vsako rešilno bilko in začel redčiti tvoje razsežne gozdove. Podajal je za vsako ceno, samo da je bilo izkupička toliko, da je potolažil nenasitne banke, Boril se jc pogumno in vztrajno in nazadnje uspel. Ušel je pastem in prekrižal račune tvojih nc-spravljivih konkurentov, ki so na tihem že sklepali dogovore, kako si bodo na dražbi delili njegovo imovino in kako bodo po načrtu onemogočili dražbeno konkurenco in ti drug drugemu nc kvarili nizke kupne cene. Pa s« je moreča megla vnovič razkadila in zopet je posijalo tonce sreče. Trgovina je oživela in podrle to se dolgoletne ovire. Kot volk na jagnje je nanj prežala le davkarija. Pa je tudi njo uka-nil. Kako, ni znano, pa tudi ne vaino. Drži le to, da je za težke milijone zaslužka plačal le nekaj deset tisočev davščin. Četudi je politično hodil drugačna pota kakor preprosti narod, sc je odkrile zamere pazljivo ogibal. Če hočeš uspeti, ! moraS imeti več želez v ognju in imeti I več obrazov, za vsako priliko primerne- | ga. Peter je bil jegulia, ki je vedel in j znal, pa tudi imel pripomočke, da to se mu odprla tudi najbolj zapahnjena vrnta j Od rodoliubja tc je kar cedil, a mu ie j bilo malo mar, da ie s voiim stališčem j do delastva ln davčnimi utaiami izpod- i kopaval svoio državo, in izpodrezavnl ve- ! jo, na kateri jc sedel tam. Peter Grabež j se je zapletel v prav isti čarobni krog, j kakor večina denarnih mogotcev, ki ne vidijo zla vse dotlej, dokler ne zadene njih samih. Motil bi se vtakdo, kl bl mislil, da je leto 1941. Petra Grabeža onesročilo. Ko to tc za kruha in pravice žejnimi zapirali zapahi, so se nlcmu vrata odpirala na stežaj. In zopet je pel bič voznikov, ki so vozili tovore lesa in ga nakladali nn vagone. Ko so drugod zamrli udarci plenkač in ie potihnila pesem žage, ie Petrova industrija delala s polno paro. Stare zveze, tpretni zamahi in denar so naredili svoje. Dobiček se ie kopičil, rastla sta njegova moč in vpliv. Peter ni štedil z ničemer, mazal je povtod in vselej. GcreČe gozdovniško srce Novi čatl, nove razmere, nove n.iva-de .,. Ko so oživeli proti jeseni gozdovi in se je seme narodnega razdora začelo sejati tudi po dolinah, je Peter Grabež sklenil ukaniti i enega i drugega. Poknzal je dobro trce in prispeval... Proti sili, ki ie ni bil navajen, se ic boril z denarjem. ! Nič zato, če se jc tedaj igral s svojim j imetiem in življenjem, nko ie razpihoval ' pepel, iz katerega je blisnila Iskra pn-i žara, ki je zajel vto našo očelnjavo. In ■ nič se ni zdrznil, ko je spoznal, komu je daial in kako je s svojim denarjem morilcem potiskal v roke orožje, da so ttre-ljali in klali tiste, ki niso bili nikomur na poti in katerih pola se niso nikdar križala niti z njegovimi niti z narodminl. Za iavnost je pokalni sočuten obraz in se pridružil pogrebcem, ki so molili za pokoj duše nedolžne žrtve. Ko je roka »pravice« segla po stotinah sovaščanov in ko so kriki nedolžnih prihaiali tudi izza ječ, sc je mogotcu izpolnila davna želja. Uničeni ljudje, ki so hoteli svojcem pomagati do pravice, to potrkali na njegova vrata... In tedaj ie segel v žep in vrgel tisočake na mizo. In vsa soseska jc zapela pesem hvaležnosti in onemeli so glasovi, ki so veleli, da je mož zakrknjen bogatin, ki pohodi vse, kir se mu postavi po robu in mu zastavlja pot. Pa glej! Splahneli so upi in na-de nesrečnikov, ki so vrgli na tehnico »pravice« vse svoie Imetje, da bi ublažili trpljenj« nedolžnih žrtev! Peter Grabež je namreč osuplim ljudem razložil, da je denar le posodil, ne pa daroval... Tekla je slovenska krt, n Grabež je nasičeval in napajal lačno badoglievsko svoiat dalje. Samo zaradi poslov, sicer bodo delavci brez kruha... Zavaroval se je na obe strani: oblastniku ie trosil z desnico, gozdovniku z Icvico. Podpiral je rušenje in goslil zalego, ki je po načrtu ugonabljala naš narod Ko je zmučeno ljudstvo prijelo za orožje, da bi se ohra-, nilo pred rdečim sovragom, je z grcn)500 lir naprodaj. Nuslov v upr. »Slov.c pod šl. 1.589. (K NAPRODAJ: PARCELE V vseli de. lih mestu znotraj hlu-ku po 4M> do noti ni', po 40.000 do 100.000 L itd. TRGOVSKA liišo, eno-uudslropna na najprn-uiotuojli točki, pri-pravnu za vsakovrstno trgovino ali obrt. ZEMLJISfE. večje, r Rožni dolini in v ši- DOBER ZASLUŽEK se nudi , moškim in ženskuiu s prodajo sezon. predmeta. Primerno za pcnzipnislc, revne študente, brezposelne ild. Naslov sc izve v upravi »Slov.« pod št. 8506. (z kateremu sem plačal vozni listek iz Nulire-/ine v Ljubljano — lahko ime odgovarjajoči znesek v upravi .Slovenca« pod *4(J0. SVARILO PRED NAKUPOM ALI ZAMENJAVO Dvo flanelasti rjuhi rumene barve, skoraj novi sta ni i bili ukradeni s terase S*, dec. (mokri!, svarim pred nakupom nli zamenjavo. - Izslcditelju dam dobro nagrado. . Dolenc, Zaloška c. 24. to VEHKO SKLADISCE v sredini Ljubljane ~ pi-ipravno zu kar krni, Ugodno oddani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. S5b5. _(n ZA INSTRUKCIJE nudim visokošolru nli profesorju brezplačno opremljeno sobo. delno tudi hrano. Naslov v upravi »Slov.t pod št. S602. (s Službe ISiaio KUPIM pianino ali klavir, radio in gramofon proti dobremu plačilu Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6585. (g j Pohištvo j A BITI J KIK NT prosi /a kakršno koli zaposlitev. Ponudbe je poslati na upravo Slovenca pod »Abituricnt« št. 8527. (a SPALNICA izredno lepa, plesku-na na orehovo korenino, Irodclnn omara, psiha in koiuoda ugodno naprodaj. Naslov povo uprava »Sioven-cu« pod št. 8492. (§ SPALNICE pleskane in orehove ter jedilnice in kuhinje nudi mizarstvo £>tigl vsak t o rok, četrtek in nedeljo od 3 do 5 v gostilni Celovška cesta 72. (š PIANINO v odličnem stanju ugodno prodam, slov v upravi »Sit pod št. 8566. RADIO-APARAT 5+1, prodam Ogled od 10—2. Jegličeva 10. Vil. stopil, binter. (i I Kurivo j MATI 7 OTROK išče slu/bo kot hišnica ali perica, njena 21 letna hči pa kot ši-\ iljn perila ali gospodinjska pomočnica ali podobno k dobri družini. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 8145. FRIZERSKO VAJENKO sprejme frizerski salon »Rnkar«, Prešernovo ulica 7. (v 1II5A, novo, 7 stanovanjska na severni strani. — Pojasnila: Bcalitctjia pisarna ZAJEC ANDREJ. Tavčarjeva ulica št. 10. KLAVIR. HARMONIKF ene z 32 basi, druge z 12 basi — znamke »Scandalli«, v dobrem stanju prodam. Poizve se v Bezeuškovi ulici VAJENCA za krojaško obrl sprej-m c m. Kocjan, Dolcuj ska cesta 23a. ČASTNA IZJAVA! Podpisana Jež Marijo, zasebniea v Ljubljani, Bežigrad št. 1, preklicu jem kot popolnoma neresnično in izmišljeno vse, kar sem govorilo nasproti tretjim osebam glede zasebnega zadržanja in vedenja ge. Bertoncclj Nade, soproge zasebnega uradnika v Ljubljani, Bežigrad Št. 1, zn Časa odsotnosti njenega soproga ter obrnem svoje nepremišljene izjave obžalujem in sc zahvaljujem ge. Bertoncclj Nadi, da jc odstopila od kazenskega pregona zoper mene. V Ljubljani. 2. dec. 1943, Jež Marija. (o VEČJE PODJETJE s 50 nastavi icnci, zaradi bolezni lastnika za 1,200.000 lir naprodaj. K hiši spada šc velik inventar. Resen kupec lahko plača del event. v obrokih. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Či*ti mesečni dobiček 30.000« št. 8581. Službe dobe VAJENCA za krojaško olirt sprejmem. Križaj, Školja 6. KLAVIR Konz.crirliigel — samo prvovrstne znamke -kupim ali zamenjam za črn kratek klavir v odličnem stunju, če Irebo proti doplačilu. Ponudile na upruvo »Slov.« poti »Prvovrsten klavir« št. t-608. LASTNIKI GLASOVIH JEVt posluiupc k moje telelouske «tev. 59-21, ki ie * novem ravnokar izišletn imeniku Oglaševalec glosoviriev IURASEK. Zrinjskega cesta 7'11 Ljubljana 1 Prodamo j POŠTENO DEKLE sprejme takoj stnrej-ša dvočlanska družina. Povšetova ulica št. 72, 1 nadstr., Kodeljcvo. ŠPORTNI VOZIČEK dobro ohranjen, prodam. Ižanska ccstn 141 ln (rrnnčisknnpka 10 Telefon 29-61 B Pridelki I KORENJE zn prašiče prodam. — Poizve se: Zaje, trgovina, šmartinska cesta (Nove Jarše.) POSTREŽNICO Čisto in pošteno iščem. Plača in hrana dobra. Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 853(». (L LEPA PARCELA oddaljena 250 m od električne postaje, naprodaj Vprašali: Na reči 11, vis pritličje. patentne poateljn* mreže, otomane, mo dorne kauče in fote ije nudi solidno in pr nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetnik LJUBLJANA Me^ni trg štev. 18 MIŠI, PODGANE In Ščurke zanesljivo Cokončute s sirupom, i ga dobite v droge-riji KANC, Židovska ulica 1. | Filatelija 1 SLUŽKINJO za notranja in zunanja dela iščem proti dobri plači. Nastop takoj aii z novim letom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8531. NAROČAJTE IN BERITB »SVET«! |Avto-motor| DOBAVNI AIJTO mali (Fiat topolino) • kot nov, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. ^ ELEKTROMOTOR 7,5 KS, nemške znamke, prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 85(iS. (f FILATELISTI! Ugoden nakup raznih filatelističnih novosti: znamk, filatelistiČne literature, katalogov in »JOL« - albumov itd., dobite pri filateliji MLADINSKE ZALOŽBE v Ljubljani, Stari trg nrnmnrt 1 krompir VV rl Filiali T"nl unije? Zoper gni- /NIICHlU* loh" jo »NEGN1L«. - _____Številna zahvalna pri- — ~ « znanja! Inž. Prezelj, I. POGAČNIK """■»» nliea 5. LJUBI. JAVA I „„,,,..,. Bohoričevo ulica «.» 1 .^ollnjcn. Telefon St. 3--5D •,.,.„ .llknio zu srel|. I Kolesa | PRIDNO IN POŠTENO DEKLE reiincm v buffet. aslov se poizve iruvi »Slovencu« p« 84')9. MOŠKO IN ŽENSKO KOLO v dobrem stanju naprodaj Menard, Kor-[ovlka ccsla 9. (oi KRAVO mlado. 4 mesece brejo, prodam. Tovarniška ulica 13. (j 1 Poizvedbe | KUPUJE lisičje in dehorjeve boc, stare in nove -lolhove kože, polhove t:epiee, Čebelni vosek, stare in nove usnjene kovčke in aktovke — kakor tudi vse vr6te kože od divjačine in svinjsko ščetino ter usnjata jermena. Trgovina Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30. (k OD »MAMA« MLEKA irazne škatlje zopet mpuieroo. B. Guštin, Vodnikov trg 2. SREBRNE IZDELKE različne, in srebrne kovance kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8541. (k MOŠKO KOLO protla Menard, K tovška ccsta 9. SANSKO KOZO ZGUBILA SEM brejo .dobro nuekari- na kliniki črno, usnjc- co. prodam. — Istotam no levo rokavico. Naj- protlam tudi sladko ditelja lepo prosim, seno. Naslov: BKVC du odda rokavico v Vid. Kodeljcvo, Can- i železnini Fr. Stupica, karjeva 24. (j I Gosposvetska cesta I. KUNCE IN RJAVO ROKAVICO PERUTNINO usnjeno, desno, sem dobavlja dokler bo za- izgubila v četrtek, dne loga: ŽFGOZA, zadru- 25. XI. zvečer. Pošte- fa tnalih gospodarjev, nega najditelja vljud- jubljnna. Gallusovo no prosim, da jo pri- nabrežjo 33. (j nese nn naslov: J. M. ——————«———— Kersnikova 8-1. PSA -— 6 mesecev starega po- OČALA licijskc pasme prodam, sem našel. Naslov: Be- Naslov v upravi »Slo- denk Anton, Ulica na venca« pod £t. 8505. Peči 11. DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA zn nova tlela, sprejmem takoj. Leopold Pirnat, Jcrncjeva 16. ŠKAFE KNJIGE znanstvene, medicinske, umetniške in leposlovne kupim. Plačam dobro. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Biblioteka« št. 8460. ELEKTROMOTOR KS, prodam. Nasl. upr. »Slov.« pod št, DEKLICO 14_t7 letno, pošteno kot pomoč v gospodinjstvu za ves dan sprejmem. Predstaviti bo od 8—3: Florija tiska 26, pritličje. (b ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, predvojni, ohranjen kot nov ^— ugodno naproduj. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 8493. Pozor stavbeniki hiinl posestniki! Dobavljam, polapair in slruiim star« PAHKETi. JOSIP BRLEČ Ljubljana KOLODVOH S KA & PRODAM elektromotorje 3 in 4 KS, znamke A. E. C. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8569.