C. C. Post tie. — Esce ogni mercoledi e venerdi — 10 Febbrcuo 'ü-8. Posamezna številka 25 stotlnk. izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane la celo leto 15 L x> » pol leta 8» jo » četrt leta 4 » Za ino/.emsivo celo leio lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmmoi St. i2 V Gorici, v petek 10. februarja 1928 utoxi Nefrankirana pisma so ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogo* voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že*. — Tisk Katoliike tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 308. Stroj in clovek. Stroj je izum, iznajdba človeške; ga uma. S stroj em izvršuje človek vsaj delomu tisti prvotni ukaz: go; spoduj nad zemljo in podvrzi si jo! Stroj služi človeku, ker mu lajša in krajša delo. Stroj nam ushižuje pri; rodne site in vrši opravila, ki jih človek all sploh ne zmore ali le tež; ko ali vsaj ne tako lahko. Stroj je omogočil obrti, ki dajejo lahko tU sočem in tisočem kvuha, ko bi mo; fali sicer z rodne zemlje, ker jih zemlja sama ne more prerediti. Že takoj izpočetka, ko so prišli prvi stroji v delavnice — prve me? hanične stutve so menda iz I. 1787. —, so tkalci ta stroj sumljivo gle; dali. Zdelo se jim je, da jim bo od; jedal kruh. In res je bilo kmalu nu stotine dm/An brez kruha, ker jim je velika tovarna z mehaničnimi statvami prevzela vse delo. Zato so začeli tkalci požigati tovarne in raz; dirati stroje. Tako je iwstalo med delovnim ljudstvom in strojem so; vražno mzmerje, ki še do danes ni popolnoma premagano. Dandanes delavci sicer ne podirajo več lovarn in ne ruzdirujo slrojev, toda ljubijo jih ne; ko z mržnjo izrekajo besedo »kapitulizem«, se jim v mislih ve; '/.ejo s to besedo tudi predstave to; varn in strojev. A ne le delavcem. Tudi učeni sociologi blizu tako go; vore, da je »mašinizem« največ kriv socialne bede. »Knita ironija!« pravi ugleden krščanski socialec (An; toine S. J.). »Stroj naj bi služil člo; veku, a v resnici je človek;deluvec postal suzenj stroja. Mašinizmu so žrtvovali najprej otroke, potem ze; ne, nočni in nedeljski počitek in vse družinsko zivljenje. Človek bi moral gospodovidi stroju, a dejansko sfroj gospoduje nad Clovekom!« A ne le to! Resni misled so prišli do tega dognanja, da je »mašinizem« kriv propasti človeške kulture. Ruski si; lozof Rerdjajev pravi, da je stroj povzročil večjo revolucijo, kakor je bila francoska revolucija. Stroj je povzročil katastrofo, ki jo doživlja moderno človeštvo. Odtrgal je naj; prej človeka od narave, ga počasi preoblikoval po sebi, mehaniziral in iako naposled mehaniziral vse /Av; Ijenje. Posušili so se studenci pra; ve srčne kulture in zavladal je člo; vestvu sirovi mehanizem. Tako bi bil fore/ stroj za mis neku sovražna sila, ki bi se ji bilo z vsemi močmi upreti. A vendar ni tako! Stroj ni kriv, krivi so ljudje. Stroj je pripravljen rtam služiti, nam lajšati in krajšati delo, dajati nam kruha. Da tega do; slej ni povsem z.mogel, tega so krh vi pohlepni ljudje, ki so se ga po; lastili in mu delovno ljudstvo usuž; njili. Mašinizem ni raba strojev, ampak le usužnjevanje delovnega ljudstva strojem iz golega pohlepa in dobičkarstva. Mašinizem je ka; pitalizem in kapitalizem je zlo. Čim bi zavladalu na svetu zopet krščan; ska pravičnost in ljubezen, bi se tudi zopet vpostavil krščanski go; spodarski red: stroj bi zopet služil delovnemu Ijudstvu. Delovno ljud; stvo bi bilo stroja veselo, ker bi mu res lajšal in krajšal delo, a vendar dajaj zadostnega zaslužka. Seveda tega še ne bo danes niti jutri. Tudi niso samo »kapitalisti« in tudi ne ysj kapitalisti tega krivi, da tega še danes ali jutri ne bo. Kapitalisti so sami, kakor mi vsi, pod oblastjo kapitalizma, ki si je v stoletjih ustvaril svoj posebni gospodarski in družabni red. Preustvariti in pre; urediii se bo dal ta red ali nered tudi le polagoma in stopnjema. Pr; vo je spoznanje, da novega reda ne bo brez novega duha, brez resnič; nega in dejavnega krščanstva. Dru; go pa je, da ga ne bo brez dejavne volje delovnega ljudstva. Z za; družno in stroko\>no organizacijo se začenja tisto preustvarjanje in pre; oblikovanje, ki bo vpostavilo zopet krščanski gospodarski in družabni red. Zato oni, ki nun in onemogo; čuje zadružne in strokovne organi; zacije, zavira ozdravljenje clove; štva in ga peha v suženjstvo izko; riščevalnega kapitalizma. Kaj se godi po sveio? Ko smo se v političnem preglcdu zadnje »Goriške Straže« bavili s krizo v jugoslovanski vladi, jc polo* žaj kazal na to, da bo takratna via? da ostala še kak teden na krmilu dr* žave. Kriza sc je nekam počasi re^ ševala in tisti, ki bi sc bili morali pokazati najbolj odločne in zmožs ne, namreč Davidovič in Radič, so vid.no oklevali. Mučen položaj je rešil ministrski predsednik Vukiee* vie. Spravil je najprvo pod streho zakon o izenačenjii davkov — zbor* nica ga je sprejela v začetku teija tedna — nato pa je v sredo 8. febru* arja odšel h kralju, nescl s seboj davčni zakon, da gn predloži kralju v podpis, in ob tej priliki podal o>:tavko svoje vlade. Kral j je ostav* ko sprejel S tem se je vladna kriza tudi formalno začela in dana je bila možnost za nove vladne zveze in za spreTnembo vladne^a kurza. Kra^j jc na misvet predsednika narodne skupščine povcril sestavo nove vlade dotedanjemu predsedni? ku Vukičcviču. Nova vlada pa bi morala biti koncentracijska, to se pravi, v vladi bi morale biti zasto^ pane vse ali vsaj vse velike in naj? večje stranke. Vukieevic je to nalo* j4o sprejel. Kralj mu. je dal 24 ur časa. Wkieevie je povabil k sebi najprvo načelnike strank, ki so bili dotedaj v vladi, to je Korošca in muslimana Spaha. Ta dva sta bila takoj pripravljcna vstopiti v novo vlado. Nato je Vukičevie govoril z Davidovicem in Radičem in ju po« vabil naj vstopita v vlado. Oba sta bila v načelu zadovoljna. Rekla sta samo, da morata vprašati vsak svo* je poslance. Na videz se je torej zdelo, da se bo stvar lepo in po stari navadi završila. Pa ni bilo tako. Se isti večer je prišel namree Radič k Vukičeviču in mu povedal, da brez Pribičeviča ne pojde v nobeno vla^ do. Pribieevic da je njei^ov zaveznik in on, Radie, ga ne bo nikdar za= pustil. Ker ni Vukieevic povabil v vlado tudi Pribičeviča, zato tudi Ra; die odklanja sodelovanje. Vukičcs vieeva akcija je bila torej pokopana. Vukiecvie je nato odšel h kralju in mu vrnil mandat za sestavo vlade. Radic. Treba je bilo iskati dru^ej^a pri* pravne.aa moža, ki bi lahko scstavil vlado. V parlamentarnih državah je taka navada, da izbirajo vodilne može po vclikosti klubov, katerim pripadajo. Dru.ui najveeji poslanski klub v ju^oslovanski narodni skup* šeini je sedaj klub združenih radi* eevcev in Pribieeviecvih samostoj* nih demokratov, to je takoimeno* vana kmctsko * demokratska ko- alicija. Zato je umevno, da je za j Vukieevičcm prišel na vrsto Radic kot načclnik drujjejia najveejega kluba, da sestavi koncentracijsko vlado. Kralj je torej po nasvetu prcd* sednika narodne skupščine poklieal k sebi Radiea. se raz<4ovarjal z njim več kot eno uro in mu končno na? ročil, naj sestavi koncentracijsko vlado. Radic je to naročilo z vese* ljcm sprejel. Kako ga je izvršil, bo? mo pa prihodnjič poročali, ko prej? memo natančna poročila. Za danes naj omenimo samo to, da je Radie prvič dobil tako naroeilo, da Radiea vsi poznajo in vedo, da je nestano? viten in da ^re sestava koncentra? eijske vlade pravzaprav načelniku demokratskc stranke Ljubi Davi? dovicu, ki je za koncentracijo naj? več žrtvoval in ki je sedan jo vlado vrgel. Ako pa bo Radic kljub temu sestavil novo vlado, potem bo jugo? slovanska politična zjiodovina stala prcd vcliko dušeslovno u^anko. * * * Francoski frank. V francoskem državnem zboru se že štirinajst dni vrši velika finančna razprava. Ore za vprašanje, ali naj se frank ustali scdaj in pri kaksnem kurzu naj se ustali, ali pa naj se po? prej povzpne do svoje nekdanje ve? ljavc in potem šcle zakonito ustali. Zadeva jc za Francoze vsekakor važna. Sedanji finančni minister Poinca« re je prevzel fraincosko denarno ^o? spodarstvo v juliju 1926. Dobro je še vsem v spominu, kako hitro je takrat padal frank in kako so z njim padale francoske vlade. Zdelo se je, da drvi Francija v popolno ^ospodarsko pogubo. Poincare je zajezil padanje franka. Sestavil je močno vlado in spravil državni pro? račun v ravnotežje. To je na tečaj franka tako močno vplivalo, da se je začel hitro dvigati. Ta pojav pa je vzbudil misel na ustalitev. Ker so pa z ustalitvijo zvezane velike tež? ko'ce in celo nevarnosti, zato se Po? incare še ni jasno izrazil, kaj misli. Tudi zbornica razpravlja o tcm. Vse pa kaže, da bodo z ustalitvijo fran? ka še nekoliko poeakali. Francoski scnat sc pa istočasno bavi s oreuredbo vojske in vojaškc dolžnosti. Tozadevni za? konski načrt je že lani, ko je o njexn razpravljala poslanska zbornica, zbujal splošno pozornost. Glavne točke te.^a načrta določajo. da se mora v vojnem času postaviti v službo domovinc vse ljudstvo. Senat je nekatere podrobnosti spremenil. # * * Angli.ja. V Angliji se je v torck 7. febru? arja prieclo zasedanje državne^a zbora. Zasedanje je otvoril kralj s prestolnim t^ovorom. Ob takih pri? likah sc vidi, kako krčcvito se An? gleži držijo starih običajev. Otvo? ritev drzavne.ua zbora spada med take običaje. Stare srednjeveške obleke lordov, dostojanstvenikov in sploh vseh navzocih, kralj s krono na glavi, stari O'bredi in vclik sijaj, vse to spominja na prejšnja stoletja. An.Ljleži so te stvari ohranili kljub svojemu praktičnemu čutu. Izpre? menili niso niti najmanjse stvari. V letošnjem prestolnem go voru je kralj izjavil, da se bo Anglija v zunanji politiki trdno držala smer«? nic Zveze narodov. Glede notranje politike pa je obljubil da bodo tudi ženske od 21. leta dobile volilno pra* vico. Dosedaj so jo imele lc ženske od 30. leta naprej. Va/nih izprememb pa prestolni govor ne obljublja. Zato so ga takoj po odhodu kralja opozicionalne ykupine hu'do kritizirale. Točka o zenski volilni pravici pa se glasi kot napoved novih volitev. Okno v svet. Med Avstrijo in Ogrsko. V ponedeljek so ogrski orožniki prestopili državno mejo, šli v Rit? zing na Gradiščanskem, uklenili nekega rudarja, ki je ogrski držav« ljan, pa dcla in stanuje v Avstriji, in se mirno vrnili domov. Poslanec dr. Bauer ie nidi tega dogodka vlo? žil intcrpelacijo. Francoskosameriška poßodba. V ponedeljek 6. februarja so za? stopniki Združenih držav in Fran? cije podpisali v Washingtonu po? godbo o mirni poravnavi sporov, ki utegnejo nastati med državami. Pomembno je dcjstvo, da so to po* godbo podpisali nataneno 150 let po prvi francosko^ameriški prija* tcljski pogodbi. Veliki fašistovski svet postane ustavni organ, tako je bilo sklenjeno na seji velikega fašistov* skega sveta due 7. t. m. Potom za=> kona se uredijo njegova sestava, njegovo poslovanje in njegov po* ložaj med ustavnimi organi države. Demokratska zajednica se krha. V soboto 4. februarja so na scji zajednice sklenili, da lahko vse tri skupine (Davidovic, Marin* kovič in muslimani) v vsakem slu* čaju glasujejo za svoje stališče. To je, praktično vzeto, popoln razcep. Jugoslovanska zunanja trgovina. Pred kratkim je bilo objavljeno po* ročilo o jugoslovanski izvozni trgo? vini v 11 mesecih lanskega leta. Ves izvoz je znašal 3,963.000 ton. Naj* več blaga je šlo v Italijo. namrcč več kot 25 odstotkov. Potem prides jo Avstrija, Čehoslovaška, Nem* čija itd. Jugoslovansko posojilo v inozemstvu. Jugoslovanski finančni minister dr. Markovic se jc v torek 7. febru* arja povrnil iz inozemstva, kjer se je mudil par meseecv. Bil je tudi v Londonu, kjer se mu je posreeilo najeti veliko posojilo v znesku 50 milijonov šterlingov. to je, kakih 13 milijard dinarjev današnje vred* nosti. Podrobni pogoji za posojilo še niso znani. S tem denarjem bodo predvscm izvršena nujna in važna javna dela. Denar pa sc bo uporabil tudi za ustalitev dinarskega tečaja. Nova ^rška vlada. Novo grško vlado je scstavil do* sedanji ministrski predsednik Zai* mis. Vlada se le malo razlikuje od prejšnje. Stran 2. »GOKISKA STRATA-« DNEVNE VEST 50sIetnica smrti papeža Pija IX. Dne 7. t'cb. je poteklo 50 let po sniTti slavneua papeža Pija IX. Po celem svetu so se obhajale spornin? ske slavnosti, ki so vsestransko ori* sale sveto, ncumorno delovanje te? ga velikeUa papc/a. ki je zmauoslav? no prebil borbo liberalnega zaseb? nega in državnc.ua življenja. Kdor pozna usodcpolne zmote, s kateri? mi je skušal libcralizcm svet zastru? piti pod krinko znanstva in na? predka in tfa podjarmiti z močjo državne vsemo.uočnosti, vidi, s ka? kim orjaskim poijumom in kras? nim uspehom se je boril ta papež za zmago Cerkve in vere! — Kot zanimivost naj še dodanio, da je Pij IX. med vsemi dosedanjimi papeži — okoli 260 — najdalje papeževal: nad 31 let je sedel na Petrovem sto? lu. Pii IX. je bil tudi zadnji papež, ki je bil obenem še svetni vladar. Imenovanja Kakor smo že poročali so bile ob? čine Št. Vid pri Vipavi, Podraga in Vrabee združene v eno obeino s sedežem v St. Vidu. Za začasnega prefekturnega komisarja jc bil ime? novan dosedanji obe. naeelnik markiz K. Obizzi iz Gorice. Za pre? fekturnega komisarja v zdruzeni občini Črniče je imenovan pref. svetnik kom. Fabioli. — V Crnem vrhu, h kateremu je priključen Go? dovič, je prefekturni komisar rag. Moretti iz goriške prefekture. Naše časnikarstvo. G. inž. Jos. Kustia je odložil u? rednistvo »Gospodarskc.ua listn«, katere.ua izdaja Uoriška Zadružna zveza. Na naslov merodajnih krogov. V deželi je nori pust. Vse pleše. Razne fašistovske or.uanizacije. Do? polavoro, avantguardisti in Bog vc kdo še prircjajo v mestu in na dc? želi plese. Ker naša beseda proti plesom nič ne izda, navaiamo v na? slednjem dobesedno ukrep, ki ga je izdal ulede plesov izredni " faši? stovski komisar za Južno Tirolsko poslanec Giarratana: »Zaecnja doba plesov. Govori se že o »trobarvnih« plesih, o maške? radah »črnih srajc«, o plesnih za? bavah pod varstvom krajevnih fa? šVjev. Odstavil bom one političnc taj? nike, ki bodo podpirali slične pri? reditve. Kdor hoče plesati, naj pleše, ma-' gari do smrti, tod a zavedati se mo? ra prav jasno, da ima fašizem dru? t»e iii bolj težke naloge.« Najdeno. V Gor. Cerovem se je našla mala svota denaria. Odda se po prav em odgovoru in proti primerni odškod? nini. Vee pove uprava »G. Stražc«. Zveza narodov na Dunaju. Avstrijsko časopisje zopet živah? no razpravlja o morebitni preme? stitvi sedeža Zveze narodov iz Žene? ve v Švici kjer je sedaj na Du? naj. Avstrija bi Zvezi dala na raz? polago palaeo bivših cesarjev, nek? danji dvor. Zveza se pa uradno še ni izjavila. Sploh pa more o tern vprasanju sklepati samo občni zbor Zveze. Ne več vojne! Duhovnik ,U- Rüssel v Londonu je mladini pripovedoval o grozotah vojne in vso deco pozval, naj mu prinesejo vse igračc, ki spominjajo na vojno, kakor puske, sablje, to? pove itd. Otroci so i»a radi ubogali in so vprieo duhovnika svoje »igra? ee« sež.uali! Veekrat se čudimo, da se svet ne more pomiriti, ne vidi? mo pa, da se mladina v zgodnji mladosti nuvaja k igračam, ki so vse dru.Uo kakor vzUojnc! Toda »odlicni pedagogi« molče, ker se nienda boje zamere! Združene države in priseljevanje. Zakoni Združenih držav so gle? de priseljcvanja zelo strogi. Vsaka evropska država ima popolnoma doloeeiio število izscljencev na leto, ki ga ne sme in ne more prekora? eiti. To število je pa zelo nizko. Iz vse Italije n. pr. se sme na leto iz? seliti v Združcnc države samo 3845 ljudi. Sedaj pa se čujejo ghisovi, da bodo to število pri vseh državah znatno povišali. Anglikanska cerkev. Večkrat smo žc poroeali o seda? nji krizi v angleški državni cerkvi. la kriza je dobila svoj zunanji iz? raz v glasovanju spodnje zbornice, ki je odklonila novo obredno knji? go. Po tistem glasovanju so besedilo nekoliko popravili. Zbor škofo\ je popravljeni obrednik žc sprejel. Belo pleme propada. Znanstveniki so s statistienimi in znanstvenimi podatki dokazali, da postaja umrljivost bele.Ua pie? mena večja, kakor pri dru.uih. Zad- njih 70 let se je štcvilo rojstev v Evropi zmanjšalo za več kakor tre? tjino, v dru.uih državah pa za vee kot polovieo. V Franciji se je zvišala od leta 1920. umrljivost v primeri z rojstvi za tretjino, v Anuliji na polovieo ¦ v Nemčiji pa za ectrtino. Umetno prepreeevanje, oziroma omejevanje rojstev je glavni vzrok nazadova? nja. Ta'ko si narod sam sebi koplje Urob, ako zanieuje in tepta narav? ne in božje zakone. — Življcnje po veri prinaša povsod blauoslov po? samcznikom in narodom, življenje proti veri pa jih vodi povsod ¦-- i v propast in nesrečo. ' Izredna l.jubezen do domovine. Že v z.uodnji mladosti se je izse? lil v Ameriko Spartanec Demetnos Stathos5ulos. \ tujini je zelo obo? Uatel. Postal je amcriski državljan s priimkom Stevens. Nedavno je iimrl in je v svoji oporoki zapustil 50 tisoe dolarJLV ter doloeil, naj se postavi s ttin uenarjtm nov spome? nik Leonidi v Ttrmopilah. — Ka> kor je znano, je Spartanec Leonida padel pri soteski v Tcrmopilah v boju s Pcrzijci 1. 480. pred Krist. Kako kmalu pa pozabijo večkrat domaeini na lastni zemlji z.uodovi? no SN'ojc.ua rodu! Rodoljubni Anßlezi. Neki Anulcž je poslal finančne? mu ministrii 50().0()0 štcrlin.uov, ki naj jih minister porabi za kritje dr? žavneua vojne.Ua dol.ua. Finaneni minister se mu je v londonskem Casopisju lepo zahvalil. NjeUovo ime ni znano. Ta slueaj pa ni ostal osamljen. Koj dru.ui dan je nekdo druui daroval, to pot pa en milijon šterlinuov. To so rodoljubi, ki svo? jo ljubezen do domovine pokažejo tudi v dejanju. Potres v Egiptu. V Kuiptu se je v torek ponoei mo? eno tresla zcmlja. Sunki so bili zelo siloviti. ObseU potresnega polja je bil precejšen. Škode pa potres ni napravil. Brezposelnost v Avstriji. Stevilo brezposelnih v Avstriji znaša 262.000. Od tch jih 230.000 podpira država. Velik zrakoplov jc z.uradila an.ulcška vlada. Dolu je 216 metrov. Na zrakoplovu bo lah? ko 135 ljudi. To je cden največjih modernih zrakoplovov. Snežni viharji v Rusiji. V južni Rusiji so divjali silni vi? harji. V metežu so se potrgale telefonske in brzojavne zveze. Za? medlo je nckatere vlake. Tempera? tura je padla na 27 stopinj pod niclo. Za lepoto! 100 milijonov dolarjev — približ? no 2 milijardi lir — so izdale Amc? ričanke 1. 1926. za barvila, kreme, parfum, puder itd. Tudi znak mo? derne kulture, emancipacije sodob? ne žene! — Ali niso to poskusi za? kriti notranjo revščino, morda celo notranjo unilobo!? Nadpastirjevi opomini. Zadnjie smo priobeili kratko po* roeilo o pastirskcm listu, katere.Ua je pred dnevi izdal naš knez in nad? škof. Naj danes nekoliko podrolv- neje pregledamo vscbino zanimi? veua spisa. Najprvo opozarja nad? škoi na važnost in potrebo samo? zatajevanja v splosnem in pravi: ; »Vojskovodja ne bo nikdar zma* I Ual sovražnika, ako nima utrjenih, izvcžbanih in poslušnih vojakov. i ako tudi vsi naši pkmeniti napo^ ri v javnem in zasebnem življenju ne bodo imeli zaželjencua uspcha, ako nismo sami dobri kristjani, utrjeni, izvežbani, pogumni in po* slu.šni vojaki Kristusovi. ki znajo vihteti inec ne samo zoper zunanje sovražnike, ampak tudi zopcr sa* j mega sebc.« Potem uovori nadpastirjev list o sadovih in koristih, ki jih prinaša samozatajevanje eloveku v njc.Uo? vih vsakodnevnih /ivljenskih bor? bah in potrebah, ker mu razsvetljus je urn, mu krepi voljo in mu daje sreni mir, še bolj pa za njegovo posmrtnost, ker s popolnim zataje? vanjem pride elovek na vrhuncc popolnosti. V nadalnjem, razpravlja prevz? višeni o vprasanju, v eem obsto.ji samczatajevanje. Najprej uovori o ncvarnostih, ki o.urožajo človekovo zatajevanje v nje.Uovem notranjem življenju potem pa opozarja, kako moramo zatajevati svoja zunanja eutila in poeutke. V tern pogledu svari naš nadpastir med dru.uini takole: »Najprej moramo zatajevati svo? je oei. Zateuadel opominjam mla? deniee in mladenke, naj ne hos dijo na plese, v .uledališea in kine, naj ne uledajo željno po druuem : spolu, ne čitajo opolzkih povesti in ! romanov, ne prcbirajo" easnikov in ; knjkj z umazanimi ilustraeijami, da ne izuubijo krstne nedolžnosti, mi* ru srea in zdravja. Tudi ušesom je trcba zapirati vrata, da ne slišijo kake ncspodobnosti, opravljanja, obrekovanja, zapeljivih besed, kla? tarskih pesmi itd. Kar se tičc jezika ali Uovorjenja, je treba ogibati se blebetavosti. Brzdanje okusa obstoji v tern, da smo zmerni v jedi in pijači. Kar se tiee zatajevanja svojega tipa mi ni treba dosti Uovoriti. Ko si moški varujete telo zoper mraz, dež in vroeino, se ženske raz? Ualijo po najnovejši modi in svo jo nečimurnost rajše plaeujejo s trp? ljcn^cm, boleznimi in celo smrtjo, mesto da bi ubo.Uale cerkvene pred? stojnike. Več urcha in zleua pa na? pravljajo dan^snji razuzdani in ne? nrcstani plesi, ki so prava strastna razvada in poguba ljudstva v nrav* nem, zdravstvenem in uospodar* skem o-ziru. Pozivljam starše, vzgojevalcc in varuhe mladine, občinske in dcžel? ne predstojnike naj vendar enkrat n.apravijo konec tcm norostim, zlom in preureham, kakor jc prav pametno naročil naš ministrski predsednik.« Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za KMetnico njegove smrti. Pa tudi izven Kranjske se je prosvetno de? lo na.ulo vzbujalo in širilo. Dr. Krek je bil V s e s 1 o v e n e c, ko še nihče dru.ui; ni hotel poznati deželnih meja. Povsod je hodil, po Stajerskem, Koroskem in našem Primorskcm, ustanavljivl sam društva in zadruUe in vnemal, učil in pridobival z živo besedo in peresom druuc, duhovnike in svetne može, kmete, de? lavce in dijake za narodno delo. \T in*vein desetletju naše.Ua stoletja se je po slovenskih deželah tako razmnožilo število prosvetnih, izobraževalnih društev, da sc je ustanovila' »Slov. krše. soc. zveza« tudi za Sta? jersko Koroško in Primorsko. Vse »Zveze« pa so ustvarile \r Ljubljani posebno »Osrtd? njo zvezo za vse slovenske pokrajine«. V kranjski»Zvczi« jebilo 1.1912. 191 dru? štev tcr akad. dijaška društva »Danica« na Dunaju, »Zarja« v Gradcu in »Slov. dijaška zveza« v Ljubljani. Stajerska »Zveza« je imela 124 društev, koroška 37 društcv. vipavska 15 društev in »Primorska krše. soc. zvcxa« v Gorici 91 dru? štcv. Skupno je bilo 462 društcv z 38.229 eb.ni. Društvenc knji/nice so obse^ale 97.150 knji.u. Predavanj ie bilo tisto leto 2286 in 958 uleda? li.ških predstav. V »Orlovski Zvezi« je bilo 151 odsckov. Oulcjnio si našo Primorsko malo podrob» ncjše. Tudi po vsej naši deželi, zlasti Go? riški, je zabrstelo in vzevctelo tako živahno delovanje. da jc bilo veselje. Izobraževalno delo jc za.jelo vse stanove, mestne in deželske, in bistrilo um in žlahtnilo srec zadnjeUa dc? lavskeua, obrtniškeUa in kmetskeua fanta in deklcta — pa tudi že zrelcua možaka in žen^. Povsod jc zavladala prava žeja po izobrnzbi in postencm razvedrilu, povsod so našli ši? mm odprta vrata lepa knji.Ua casniki in dru? Ui časopisi. Našemu ljudstvu sc je odprl širni svet s svo jo učcnostjo in zanimivostmi in zanima? njem za vse javno življenje. Na Goriškcm so bili prvi prosvetni dc? lavci kasnejši škof dr. Mahnič, ki je zlasti srednješolsko in semenisko mladino vzuajal v kršeansko požrtvovalnem duhu, dalje dr. Jos. Pavliea, takratna kaplana Iv. Korsie in Iv. Dermastia, odvetnik dr. Pavlctič, šempcv terski kaplan in kasnejši cerkljanski dekan dr. Fr. Knavs, dr. Liean, sedanji tolminski de? kan Iv. Rojec i. dr. Po III. kat. shodu 1. 1900. sc jc prosvetno Uibanje še bolj okrepilo in razšijilo, tako, da sc je 23. 8. 1907. po prizadevanju dr. Andrcja Pavlicc in tovarišcv ustanovila »Slov. kršč. socialna zveza« za Primorsko s sedežem v Gorici. Ta je razvijala, podpirana od dijakov in dru.Ut.Ua svetne.Ua razumništva nenavadno živahno delovanje po vsej deželi. Izmed »Zvczinih« predscdnikov in vrlih njenih delavcev se spomnimo samo zdravnika dr. Breclja, dr. Lieana, sedanje^a škofa Sre? brniča, profesorja dr. Capudra, odv. kandida? tov dr. Česnika in dr. Dermastia in pa večlet? ne^a vzornega tajnika urednika Fr. Krem? žarja. Ta naša »Zveza« se je po vojni prelevila v scdaj obstojeeo »Prosvetno zvezo«. Najznamenitejši Krekovi sotrudniki in kulturni delavci po slovenskih pokrajinah so bili: Na Kranjskem: Luka Smolnikar, M. Moškerc, Jos. Gostinčar. Franc Jež, Ivan Pod? lesnik, proses or Ivan Dolencc, dr. Lovro Po? Uačnik, Fran Terso.ulav, Bo.Uinnil Remcc, Iv. Štcfc i. dr. Na Štajerskcm: Dr. Hohnjcc, dr. Korošcc, Fran Žebot, Polde Kemperlc, dr. Vr? stovšek, Franc Gomilšek dr. Anton Jerovsek, dr. Leskovar i. dr. Na Koroskem: Dr. Lam? bert Ehrlich, dr. Janko Brejc, Fr. Smodej i. dr. Dr. Krek je krepil in razsirjal prosvetno misel in delo tudi zlasti z raznimi teeaji, ki so trajali navadno po več dni. Kjer je le mogel, »GORISKA STRATA«________________________________________Stran 3. Kai ie noveqa na clezeli? Novelo pri Koinnu. , (Zakasnclo.) Tu je umrl posest* nik A. Durčik, star 56 let. Bil je skrben gospodar in delavcn mož. Žalujoča družina sc prisrčno za* hvaljuje vsem, ki so ji stali ob stra* ni ob bolezni in smrti dragega po* kojnika. Bog plačaj vsem! Štomaž na Vipavskem V lctu 1927. srao imcli pri nas 18 rojstcv, in siccr 11 dečkov in 7 de* klic. Umrlo jih ic 10, 8 moških in 2 ženski. Poroka jc bila samo ena. Kakor ie videti, ni naših fantov skoro nič oplašil samski davek. Sv. obhajil jc bilo v letu 7830, 769 več kot v prejšnjem letu. To ie lep na? predek za našo malo duhovnijo. ki šteje okoli 500 duš. Še nekai naj pripomnimo! Naših dcklet se ie o* priicla ncka bolezen, katero bi lalv- ko imenovali: izselitis. Kar trumo* ma vreio od domsi v Gorieo in Trst. Par mesecev so tam, pa se nekatere kmalu vrnejo. Toda joj, ioj! Kmalu binekaierih vee ne poznali. Obotav* jajoi se govoriti sloven ski in se si* lijo jezika, katerega še dobro ne znajo. Deklcta, ne tako! Materina govorica vam bodi vedno sveta! Sv. Gora Te dni jc poslalo vodstvo svetiš* ča na Sv. Gori vsem kramarjem okrožnieo, da morajo do 15. febru* arja odstopiti kramarijo vodstvu in podreti barake, katere so stale ubo* gekramarje do lir 1500. Kramarji iz Grgarja in Solkana so že od pamti* veka na Sv. Gori prodajali. Med njimi so nekateri celo rojeni na Sv. Gori ali pa njihovi starši; drugi pa so že nad 60 let prodajali kramo na Sv. Gori. Ne razumemo kako je moglo sedan je vodstvo svetisea vre* či s Sv. Gore domače kramarje, saj svetišee vendar od domaeega prebi* valstva živi! Res, da od same kra* me ni mogel nihče živeti, a poma* gala mu je riniti voz skozi življenja križcvo pot; zato so ubogi kramarji obupani, ker jim je vzelo vod* stvo svetisea ta borni zaslužek. Oe bi kramar ne bil potreben tega pic? lega zaslužka, bi gotovo ne vlačil kakor. osel na hrbtu kramo na vrh gore in placeval še razne pristojbi* nc. Tudi domaeemu ljudstvu ki visi na svetogorskem svetišču, se bo zdel ta kora'k nerazumljiv. Da ka* toliški samostan tira iz dobička^ žcljnosti v revščino uboge damačU ne, tega nihee ne bo odobraval. Pa še drugič kaj več. Sirite Joriško Stražo" Ponikve na Krasu. Letošnja zima jc bila nekai easa mrzia, potem smo pa imeli mnogo dežja. da ni bilo mogoee ne kopati in ne orati. Upamo, da bomo imeli še kaj mraza, ker zemlja je šc pre- malo premrznila in ie tcžka kakor kamen. Od dne do dne postajamo bolj ubogi, ker nas poleg raznih drugih nadlog pritiskajo še slabe lctinc. Dal Bog, da bi bilo v tern po* gledu vsaj lctošnie leto boliše! Vrtojba V sredo 8. t. m. smo pokopali Ludvika Lasiča, oeeta našega mla* dega organista. Pred dvema letoma je družini na naglem umrla mati, sedaj jc zgubila pa še oeeta, tako da so ostali 3 sinovi — sirote. Po* grcb ie bil lep. Cerkveni pevski zbor je pel pri sv. maši zadušnici in na pokopališeu. Sirotam nase so- žalje, pokojniku pa svetila veena lue! Labinje pri Cerknem. Sprcjmi, ljuba »Straža«, tudi iz naše vasice kratko poroeilo. Ne bo? mo tožili o pomanjkanju in dolgo* vih, ker so pri nas tuji. Če ne ve* ruješ. Ie pojdi, dragi prijatelj, ob ne* deljah proti deseti uri iz Ccrkna proti naši vasi. Sreeaval boš gospo- j diene v belih eepicah, z dragim pli> šem za vratom, z usniato torbico v | roki in svilenimi nogavicami, ki hite | proti ccrkvi. Ali nc priea vse to o I našem blagostanju? Gostilne ni; | mamo, pa to nas ne zadržuje. da bi se vsaketoliko easa pošteno ne za* vrteli. Prostor d obi mo v kaki pri- vatni hiši, seveda ne v vsaki. Zato pa vsa east in priznanje tistim par gospodariem, ki so toliko napredni, da vedo, kaj jc ljudem v korist tcr velikodu.šno odstopijo prostor za pies. V drugi hiši otvorimo gostjjno in »kaj ham pa more jo, ee smo ve- scl'.« Zadnji pies smo imeli na sveč- nico. Opoldne se ie zaeel dirindaj in komaj na sv. Blaž opoldne je utihnil zadnji krieae. Pa ne mislite, i da se vrti samo mladina; o ne, dm; žinski ocetje se ž njo vred radujejo sedanjih dobrih easov. -— Lansko polet je so v bližini naše vasi začcli iskati rudo. Bil je tu en inženir; za^ nosleni so bili 2—4. delavei doma; eini. V decembru so delo prckinili, sedaj se sliši, da bodo znova prieeli. Baie ie nekai bakra. Dal Bog. da bi dobili toliko, da bi se delo izplaea* lo in bi zaposlili kaj vee naših lju* di. Tu se nahajajo stare jame, pra« vijo, da še iz trancoskih easov; tudi pod Avstrijo sc je nckaj delalo. Zakaj so delo opustili, sc nc ve. Za dancs dovolj. Če to ne bo romalo v koš, drugie še kaj. je bil tudi sam navzoe. V Gorici sta bila dva vclika za vso deželo, dalje 1. 1909. pri Sv. Lu* ciji in v Kobaridu i. t. d. L. 1908. se je ude^ ležil vclikcga kat. dijaškcga sestanka v Go- riei. L. 1910. sta z dr. Brccljcm imcla velik shod na Sv. Gori i. t. d. Najboli znameniti so bili Krekovi lctni celotcdenski teeaji pri Sv. Joštu nad Kra- njem. Tam je zbiral študente in bogoslovce. L. 1909. jih je bilo okoli 40! Seve vse stroške je poravnal lc sam. O tern ni pustil nikdar govoriti. Tam je bila prosvetna, politična in zadružna Krckova visoka sola. Nadalju.je se še dandanes leto za letom. Tudi na Hrvatsko jc posegcl s svojim pro-- svetnim programom. Veekrat je bil doli. L- 1907. je združil hrvatsko dijaštvo s sloven* skim. Hrvatjc so hodili tudi k Sv. Joštu. Celo Čehi Poljaki, Bolgari, Ukrajinci in beneški Slovcnci so prihajali na to Krekovo visoko šolo se ueit od Sloveneev prosvetnega in za- družnega dela. Ako bi bil mogel, bi bil Krek prcobrazil po krše. socialnih idejah ves svet. V svoje sree je uklenil vse narode. Bil ie uni- verzalen * katoliški, kot vsi svetovno imenitni rnožje. Ko bi ne bilo vojne, bi naš nnrod dancs nrednjaeil med vsemi izobraženimi narodi — in to po zaslugah dr. Kreka! Stoj trdno, kakor stolp, ki ne razpade, v višino dviga svojo sivo glavo! Dante. Ljubin.j. Že V 4. številki »Gor. Straže« je nekdo malo okrtačil gotova dekle* ta radi plesa, žalibog, pa ni nie po= magalo. Plese se kakor za stavo ncdeljo za nedcljo. Fantje, izvzem? ši par izjem, so plesu napovedali boi in jim moramo izreei zato vso east, vendar se pa tudi s tern zlo še ni strlo. Zato bi bil eas, da bi se zgani* li starši. Vzemite pa leskovko v ro? ko, ee beseda nie ne izda; nikdar pa ne dajajte potuhe svojim otro* kom! Pravi starši, ki v resniei skr* biio za bodoenost svojih otrok, jim ne bodo nikdar dajali prilike za pies. Nai za danes zadostuje, pa drugie še kaj. Vašean. Volarje. Z vcseljem te sprejemamo in pre= biramo draga »Straža«. Edina ti nam vedno prinašas poueljivc in zanimivc stvari. Zelimo ti, da bi še mnogo let prihajala k nam in vzga? iala zavedne nasinee. Iz vseh kra? icv bercmo dopisc, iz naše vasi se pa Ie redko kdo oglasi. Res je, da posebnih novie nimamo, vendar brez zanimivosti tudi nismo. Kakor drugod jc tudi pri nas pomanjka* njc dela in kruha. Mnogi si morajo iskati zaslužka po raznih nevarnih delih v tujini, da lahko vzdržujejo svoje družinc. Kljub temu so pa našc gostilne zelo dobro obiskane. Tudi te zbudi i^o noei veekrat ropot avtomobilov. Kaj se je zgodilo? Naši rantje ali možje so se vrnili iz Tolmina kamor seveda niso šli varčevat. Pomislimo, da so postali resni easi in da ie naše življenjc vsak dan težje. Zato nam je treba vee rcsnosti in preudarnosti. Lah-- komisclnost in zapravliivost bosta nas spravile v revšeino in bolezen. Tolmin. (Zopef granatu. Zdruvnik in pot ilreb.) — V rutarskih grapah v ob* čini Voice je pred 4 dnevi granata strašno razmesarila nekega moža, ki jc praznil to grozno orožje. Iz pripovedovanja ljudi, zlasti iz bescd neke dekliee, ki je spoznala po kosu rokava srajeo. ki jo je že veekrat možu prala, se more posneti lc to? liko. da mu je bilo ime Jožcf in da je menda iz Grgarja. Oblastva so storila svojo dolžnost, ljudje tudi. Sodnija ga je dovolila pokopati in mrliea so prenesli v mrtvašnico k sv. Danijelu. Pokopati pa moža ne morejo, ker obeinsW zdravnik, ki stanuje 20 minut dalee proč, v Tol? minu, ni šc ogledal mrliea in dal do* voljenja za pogreb. Opozorili so ga že veekrat a brezuspešno. Ponovimo. Mrliea so že v rutar* skih grapah ljudje sami čuvali dva dni. Dva dni leži tudi že v mrtvaš? nici in ga morajo za to poscbej pla= eani tam euvati! Sami nepotrebni stroški in nemarnost. Kaj dela po* deštat? Ali sme zdravnik vse? Vol? eani pravi jo, da ga drago plačujejo, ne da bi imeli kaj od tega. Voice. Pray razveselil sem se, ko jc pri»el »Na,š Čolnie«. Hitro sem ga razrczal in ga pregledal. Lahko rečem. da najde elovek v njem vse kar želi. Na prvi strani je lepa Prcgljeva povest »Božje poti«. Pisateli opi* suje, kako jc Balant Stanie. vikar v Batah (1. 1836.) hodil na božja pota. Potem je druga zelo lepa povest, ki se imenuje »Vestalka«. Zelo zani? miva je tudi razprava »Iz davnih dni«, katero piše Franc Rupnik. Ta razprava opisuje, odkod je prvi elo* vek in kako star je elove.ški rod na zemlji. Potem imamo nekaj podat* kov o pesniku Otonu Župančieu, petdesctletniku. Tudi našega skla^ datclja Vinka V'odopivca, ki je tudi I petdesetletnik,. vidimo in bercmo o njem v »Našem Colnieu«. »Čudo* vite sanjc« so tudi zelo lepa povest. Pod naslovom »Iz ženskega življe* nja« dobijo deklcta marsikaj zani* mivega: 1. kako se mora gospo« dinjiti in kako se inora obnašati. Zdravnik dr. Lojze nam podaja ne= kaj o zdravju. Dalje nam »Čolnie« prinaša nekaj zelo zanimivega, nam* reč o »Radiju«. Prinaša nam pa tudi kak.šnošaljivo in zasoljeno. Dckleta in fantje oglcjte si 1. št. in videli boste, kako lep je »Naš Čolnie«, res zelo lep in tudi ne stane dosti. Tz širohego svefa. Fordovi avtomobili. Ford je najvceji amcrikanski tvorniear avtomobilov. Sedai jih izdela dnevno po 500, upa pa, da bo to število lahko v kratkem po* dvojil. Cene so zelo nizke, ker se oziraio na konkurenco. Važna predpravica V stari poljski državi so smeli samo plcmcnitaši uporabljati vi* lice s štirimi zobmi. MeAeani in drugo ljudstvo so smeli iesti samo z vilieami s tremi zobmi, Zarasli prstan. Neka kiriLtska ženica v Nemeiji jc pred šestnajstimi leti izgubila na rolju svoj poroeni prstan. Pred kratkim na je doma lupila krompir in našla v nckem velik em krompir* jii svoj prstan. Pae rcdek slueaj! Ljubezniva policija. V Tokiiu, glavnem mestu Japon? ske, je polieija na vseh vidnih kra* jih in vogalih nabila vclikc lepake, ki jih vsakdo opazi, kdor gre mimo, ki pa vcljajo vozačem avtov. Bese» dilo lepakov je približno tole: »Ljubi avto! Lep si, hitcr si, mo> goeen si. Glej, da ne bos napaeno izrabil svoje moei, lepote in brzine. Misli malo na svoje manjše in manjvredne brate, ki so: pes, konj in pa pešec. Pes se boji tvoje pneumatike, ki bi ga lahko zmeekala v nie. Pusti mu nekoliko prostora, da bo mogel mimo tebc. Konj se boji tvojega ropota. Tvoj dim mu nc ugaja in vonj, ki ga izpuhtavaš, mu tudi ni všee. Ne puhni mu torei vsega ravno pod nos. Pešec je zate najzadnji. Toda imej kljub temu usmiljenje z njim. Pomisli. da bo ta lruvgoee že jutri sam vozil avto.« Lepaki imaio primerne okraske, tako da se šoferji nehote ravnajo po teh liriiaznih navodilih. Sadje uživamo tudi z očmi. Na Francoskem so napravili sic? dcei poskus: Nckatcrim liubitcljcm - pože* ruhom jabolk so dali pokušati štiri vrste ncolupljenih iabolk in vsak je moral povedati, katcra jabolka je najbolja, katcra najslabša. Nato so dobili isti na pokusnjo olupliene jabolkc, ravno istih vrst. Vsak je zopet moral zapisati, katcra se mu ie najboli dopadla. Ko so preglc- dali glasove, so ugotovili, da ie bila ista vrsta iabolk ocenjena za naj- boljo, ko so uživali neolupljene, in za najslabšo, ko so uživali oluplie= ne. Iz tega sledi. da doloeaio tudi (jei kakovost sadja. Rastline in mraz. Mraz ustavi prctaknje soka po rastlini. Vsled hudega mraza rastli* ne zmrznejo, postancjo kot da bi bile ožganc, posebno ee jc preval iz toplega vremena v mrzlo hitcr in velik. To je bil-slučai ravno letoš* nio zimo, ko ic nastopil hud mraz po prcecj topli jeseni. Niso vse rastline cnako obeutnc za mraz. Od travnatih rastlin prcnese lucerna inraz do 14° pod nielo, navadna de* tclja (kranjska, prcšieja) do 12, jeemen do 17, vsa ostala žita nad 10. Od drvenih rastlin prenescta bor in vrba do 25 stopinj mraza, hru- ška, jablan in trta do 21 stopinj, lo* vor do 19. oljka do 7, figa do 6, mandarin do 3 in limona do 2 sto* pinji mraza. Stran 4. .GOKIŠKA STKA2A« Koledarček. 13. febr. ponedel jek, Katarina. 14. febr. torek, Valentin, m. 15. fcbr. sreda, Jordan, sp. 16. fcbr. četrtek, Julijana, m. 17. febr. petek, Gretforij, m. 18. fcbr. sobota, Simeon, šk. 19. hhr. nedelja, Konrad, p. Najstarejše živo bitje na svetu. V mehikanski vasi Santa Maria del Tule stoji cipresa, ki je brez dvoma veteran vseh dreves na zem* Iji. Ženevski naravoslovec Candole računa, da je drevo staro okoli 6000 let. Že najstarejša izvestja Mehike omenjajo to ogromno drevo. Cor* tez, ki je v letih 1519 do 1521 zavzcl Mehiko, v pismu na španskejia kralja omenja to cipreso. Njcgova »armada«, ki je štela le 400 mož, se je vsa seneila v senci te.qa orjaka. Obsej* debla meri 54 metrov, visoka pa je 46 metrov! Kljub starosti in različnim rastlinam, ki se po cipresi vspenjajo, je drevo še vedno mlas dost no svcžc. Kakor vse kaže, hoče še tisooletja stati pokonci. Domači* nom je drevo nekaj svctega ter tudi ne dopuščajo, da bi se podvzemala raziskovanja, ki bi drevesu mogla Škodovati. Zakladnica turških sultanov. Predsednik turške rcpublike ie povabil iz Pariza dva izvedenea, da bosta nrei'ledala in precenila za? klad bivših turških sultanov. Vred^ nost Ziiklada cenijo že sedaj na ka? kih 800 milijonov frankov. V z-.u kladnici so biseri nenavadne veli? kosti, dra.Llo urožje. posode itd. Vsi ti prcdmeti imajo veliko zgodovin* sko vrednost. Nckateri turški po? slanci so predla^ali, naj se zaklad proda. Turške finance bi se s tern znatno zboljšale. Utegne biti res. Znamenitega angleške^a pesnika Miltona so nekdaj vprašali, zakaj mlade kralje kronajo že s štirinai^ stim letom, medtem ko se smejo poroeiti šele z osemnajstim. »Radi tega, kcr je lažje vladati državo kot pa ženo,« je odt*ovoril Milton. Namignil je. »Rekel je torej, da ne bo piačal menice.« »Ni rekel naravnost, samo na>- mignil je.« »Kako to?« »Vrgcl me je po stopnicah.« Sreča. Prodajalec perotnine se je pri kmctu pritožil, ker mu je poslal ko? koši v slabo zaprtem kurniku. »Ko sem vzel kurnik z voza, so se vrata odprla in kokoši so ušle. Sel sem iih lovit. Samo enjst sem jih vlovil.i — »Pa ste imeli srečo,« mu pravi kmet, »sai scm jih vam samo šest poslal.« Tržne cene dne 9. februarja 1928. Čcsnik L 1 do 1.20 kg; zelje sveže 50 do 60 cent, ktf; zeljc kislo L 1.60 kg; cvctača L 1.40 do 1.60 kg; čebula L 1.50 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40 kg; solata ©ndivia L 2.60 do 3.20 kg; krompir 70 do 80 cent, kg; repa sladka cent. 20 do 30 kg; repa kisla 80 cent, do 1 L kg; radič rdeč L 2.40 do 3.40kg; špinača L 1.10 do 1.40 kg; zelena L 1.90 do 2.10 kg; motovilec L 2.60 do 2.80 kg; vrzote 70 do 80 cent, kg; pomaranee L 1.40 do 2.40 kg; \U moni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1 80 do 4 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; hruške L 2 do 4.20 kg; čcšplje »line L 3 do 4 kg; maslo sveže L 14 do 15 kg: maslo presno L 17 do 18 kg; mleko L 1 liter; med L 10 kg; jajca 50 do 55 cent, komad. Sežanski trg. Na trgu v Sežani dne 2.^. m. m. je bilo na prodaj 381 glav goveje ŽU vine, 147 prasieev in 51 konj. Cene iste kot zadnji tržni dan. Mladih prašičko\- še vedno pomanjkuje, vzrok malomarnost prašičerejcev. Prašičereja nudi kmetom lepe do? hodke, zato je tudi priporoeljivo, da se naši kmetovalci poprimejo v veejem številu in z večjo vnemo te ])lodonosnc gospodarske panoge. Na prihodnjih trgih se bodo proda* jala tudi vsakovrstna sadna dre* vesea. Prihodnji tržni dan bo 13. t. m. in sicer radi nedelje, ki bo 12. t. 1. Valuta. Dne 8 februarja si dobil: za 100 franc, frankov 74.10 do 74.40 Lir za 100 belg. frankov 261.— do 265.— „ za 100 švic. frankov 362.75 do 364.75 „ za 100 češ -slov. kron 55.90 do 56.20 „ za 100 dinarjev 33.12 do 33 42 „ za 1 sterling 92.02 do 92.22 „ za 1 dolar 18.H4 do !8.üO „ Novci po 20 frankov 72.-- do 74.— „ za HO avst. šilingov 264.— do 272.— „ Benečijske obveznice dne 9. februarja 1928: 73.80. Darovi. Za »Slovensko sirotišče«: P. n. g. Benedikt Poniž volilo blagopokojne gospc Avguste Poniž 480 L, ki naj se porabijo za obleko in šolske po* trebšeinc siromašnih otrok. Advo- kat dr. Franc Gabršček 30 L, g. L. Lukežič 30 L. — V Levpi so nam pri? jatelji darovali 3 kvintale krompir? ja zraven še 10 L. Neki fant iz Avč, ker ni držal besede, 5 L. Preplačila za »Nova pota« 25 L. — Srčna hva* la! Bog poplačaj stotero! Listnica uredništva. Zvonko — Vipuvu: AH ni zadeva prevec osebna? Gospodu in pajda? šem napravimo prcvee reklame. Sporocite, kaj mislite! Bog živi! F. P., Godovič: Ker pesmic v listu ne priobcujemo, zato tudi Vašega dopisa ne moiemo objaviti. Zade? v ajc tudi nekoliko preveč kvantar* ska. Oglasite se še! V. K.f Släp: Preveč osebno in ža? ljivo, zato nevarno. Pozdravljeni. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Kmečke banke, reg. zadr. z omej. zav. v Gorici, ki se bo vršil v ee? trtek dne 23. februarja 1928 ob eni in pol v Gorici, Piazza De Amicis 12?I. s sledeeim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč? nega zbora. 2. Poročilo naoelstva in nadzorstva. 3. Potrdilo računov za leto 1927. in sklepanie o razdelitvi eistega do? bička. 4. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bilu navzoee zadostno število elanov, se bo vršil obeni zbor 1 uro pozneje z istim dnevnim redom, ne glede na število navzoeih elanov in zneska deležev, ki so zastopani. Odbor. Na prodaj je nova spalna soba za dve osebi (»mahagoni«) z umivalni- kom »luštrofin«. Cena je 900 lir. — Naslov pove uprava »Gor. Straže«. V Solkanu, na ßlavnem trgu pri« poroča slav. občinstvu svojo trgo? vino manufakture, steklenic, šip, posode ter žarnic; za delavce zelo trpezne obleke. Cene jako znižane. Fr. Prencis. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje ßlave, ondolaci.je i. t. d. Pris poroča se And. Rojic, Via Seminas rio št. 2 Gorica. Uradnik, zmožen vodstva lesne trgovine z večletno prakso išee službc. Ponudbe pod šifro »Oskrb? nik« na upravo »Goriške Stražc«. Duhovnik išče za takoj kuharico^ ki inora biti obenem prvo- vrstna gospodinja. Ponudbe z naslovi zadnjih služb na „Goriško Stražo". Prenosljivi gramafoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veliko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritikline za gramafone, vzmet (peresa) in popravila v knjigarni WO- KULATGorica Corso, Tel. 347 GORSKI SEMENSKI KROM= PIR je na proda i v Gorici, Via St. Chiara 14. Culot. IVflN KflCIN - Gopfca Piazza Tomaseo 2Q. Domača tovarna orgel, harmonijev, glasovirjev. Popravlja, uglašuje in izposojuje: glasovirje prodaja na obroke. Garancija cerkvenih orgel KMetna. Tvrdka je postavila v 2 letih 20 orgel. — Žahtevajte cenikl Pozor! Velika zaloga mrtvaških oprem; 1., II. in III. razred 25% ce* neje kot povsod drugod. J. Saksida, trgovec z mrt. predmeti, Dornberg štev. 3. Lloyd Sabaude. i nhodnje vožnje: v Severno Amerik<;: »Conte Grande« 17. 2. 1928. »Conte Rosso« 28. 2. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko »Principe di Udine« 14. 2. 1928. »Conte Verde« 16. 2. 1928. »Conte Biancamano« 7. 3. 1928. Iz Gefiove v Buenos Ayres v 131/2 dneh. v Avstralijo: »Tomaso di Savoia« 14. 2. 1928. Informacije daje in sprejema prednarocila na vozne listke za? stopnik F. Rosich, Gorica, Via Contavalle si. 4. Zavod Of. BDriClHR KIMETT! TRST, Via Fabio Filzl 23, V. n. Tel. 4S-03 Zagotovljeno 3-dncvno zdravljenje „Š1J ATIKE" (Trcjanje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10 - 12 in od 15-17. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre- dah in petkih ob pop. urah). ACOÜA DELI/A UR A Pi za vse otrokc od 2 do 12 let so yliste, ki so ticvarne zajc- davke čreves. Ta bolezen se ozdravi popol- noma s čokoladnimi bonboni AKRIBA FROT1 GLISTAM V zelenili zavitkih po L. 1.- Prodaja se v vseh lekarnah. CARRIBA COKOLslDNI BONBON PROTI GLISTAM NA MORJU. \? HRIBIM IN MA LET0UI5ČU IMEJTE \?EDNO NA RAZPOLflGO .dRRIBO" ZA ZDRA9JE \?A5IH OTROK. Zahtevajte pri vašem lekarnariu ! proti izpadanju Itit. Vsebuje kinin in je vsled tega po# sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenicft po 6 lir — se dobiva v lekarni Ct* stellanovich, lastnik F. Bollaho, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci 9 pri Fiegel. Zdravnik za acobe in usta Dr. LOJZ KRAI6HER sprejema v GORICI Piazza della Vittoria Stev. 20 Plačam najvišje cene za naravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6,GORICA