Model za ocenjevanje

tehnološke sposobnosti

podjetij

Peter Štrukelj

Slavko Dolinšek

Model za ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij

Znanstvene monografije

Fakultete za management Koper

i s s n 1855-0878

Model za ocenjevanje

tehnološke sposobnosti

podjetij

Peter Štrukelj

Slavko Dolinšek

Management

Model za ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij

dr. Peter Štrukelj in dr. Slavko Dolinšek

Recenzenta · dr. Janez Bešter in dr. Marko Jaklič

Izdala in založila · Univerza na Primorskem

Fakulteta za management, Cankarjeva 5, 6000 Koper

Risbe, oblikovanje in tehnična ureditev · Alen Ježovnik

Koper · 2014

© 2014 Peter Štrukelj in Slavko Dolinšek

Izid monografije je finančno podprla Javna agencija

za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev

državnega proračuna iz naslova razpisa

za sofinanciranje znanstvenih monografij

c i p – Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

658:62(0.034.2)

š t r u k e l j, Peter

Model za ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij [Elektronski vir] /

Peter Štrukelj, Slavko Dolinšek. – El. knjiga. – Koper : Fakulteta za management, 2014. – (Znanstvene monografije Fakultete za management Koper, i s s n 1855-0878) Način dostopa (u rl): http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-171-7.pdf i s b n 978-961-266-171-7 (pdf)

1. Dolinšek, Slavko

277258752

Kazalo

Seznam preglednic · 7

Seznam slik · 8

Povzetek ključnih ugotovitev · 9

1 Uvod · 11

2 Potreba po ocenjevanju tehnološke sposobnosti · 15

2.1 Primerjava s tehnološko najnaprednejšimi podjetji v vzorcu · 16

2.2 Splošna uporabnost orodij za tehnološko presojo · 20

2.3 Uporabnost za vlagatelje in portfeljne managerje · 22

2.4 Uporabnost za tehnološke politike · 22

3 Kaj je tehnologija · 25

3.1 Razvrščanje tehnologij · 28

3.2 Tehnologija in bogastvo družbe · 29

3.3 Tehnologija v organizacijah · 30

4 Tehnološka sposobnost podjetja · 33

4.1 Vloga tehnologije v podjetjih · 34

4.2 Merjenje tehnološke sposobnosti · 36

5 Model tehnološke sposobnosti podjetja · 37

5.1 Operativna (proizvodna) sposobnost · 38

5.2 Inovacijska sposobnost · 39

5.3 Absorpcijska sposobnost · 40

5.4 Investicijska sposobnost · 41

5.5 Vodstvena sposobnost · 41

5.6 Analitična sposobnost · 42

5.7 Povezovalna sposobnost · 43

6 Ocenjevanje tehnološke sposobnosti slovenskih proizvodnih podjetij · 45

6.1 Razvoj novega orodja za tehnološko presojo · 45

6.2 Intervjuji s tehničnim vodstvom · 46

6.3 Oblika in vsebina novega orodja · 56

6.4 Priprava in izvedba spletnega ocenjevanja tehnološke

sposobnosti · 58

6.5 Potek spletnega ocenjevanja in struktura odziva · 63

6.6 Osnovna predstavitev vzorca · 64

5

Kazalo

7 Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti · 65

7.1 Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje · 67

7.2 Povezanost tehnološke sposobnosti in uspešnosti podjetja · 74

7.3

Multipla linearna regresija in faktorska analiza · 76

7.4 Statistične ugotovitve po sedmih področjih ocenjevanja · 76

7.5 Splošne statistične ugotovitve za vzorec podjetij · 80

7.6 Validacija novega orodja za tehnološko presojo · 82

7.7

Predlogi za nadaljnje raziskovanje · 84

8 Izvirnost raziskave in prispevek k znanosti · 87

9 Sklep · 91

Literatura · 93

Priloga · 97

6

Seznam preglednic

1.1 Zaporedje izpeljave modela/orodja, presoje in analize · 13

2.1 Zbir politik za izboljšanje tehnoloških sposobnosti · 23

3.1 Temeljne lastnosti tehnologije · 27

6.1 Način ocenjevanja tehnološke sposobnosti v podjetjih –

intervju s tehničnim vodstvom · 47

6.2 Področja in podpodročja ocenjevanja tehnološke sposobnosti

proizvodnih podjetij · 57

6.3 Število podjetij v prvi bazi podatkov po proizvodnih industrijah

glede na o e c d razvrščanje · 60

6.4 Število in delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost · 62

6.5 Število in delež podjetij v vzorcu v preostalih proizvodnih

dejavnostih · 62

6.6 Število in delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih · 63

7.1 Primer pripisa točk · 68

7.2 Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za štiri skupine

podjetij glede na število zaposlenih · 70

7.3

Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za pet skupin

podjetij glede na proizvodno dejavnost · 71

7.4 Pet skupin podjetij, določenih z metodo k-povprečij glede

na skupno oceno tehnološke sposobnosti · 71

7.5 Dve skupini podjetij, razdeljenih na osnovi mediane glede

na skupno oceno tehnološke sposobnosti · 73

7.6 Vrednosti preizkusa normalnosti porazdelitve mer uspešnosti

podjetja · 74

7

Seznam slik

2.1 Tehnološka strategija – na sposobnostih osnovan okvir

organizacijskega učenja · 21

3.1 Tehnologija v organizaciji · 31

4.1 Vloga tehnologije v podjetju · 36

5.1 Model tehnološke sposobnosti podjetja – sedem temeljnih

sposobnosti · 38

8.1 Interdisciplinarna narava managementa tehnologij · 88

8

Povzetek ključnih ugotovitev

Slovenska proizvodna podjetja so izkazala velik interes za ocenjevanje

svoje tehnološke sposobnosti (t s). Leta 2013 je 269 teh podjetij ocenilo svojo t s s spletnim orodjem, ki smo ga razvili na osnovi modela t s ter

s pomočjo izbranih tehničnih direktorjev in vodij razvoja.

Temeljna uporabnost ocenjevanja t s je v primerjavi podjetij med sabo. V drugem poglavju se lahko podjetje primerja s tehnološko najnaprednejšimi v vzorcu po posameznih merilih t s. Na osnovi te primer-

jave se izdela in posodablja tehnološka strategija. Podjetja so v povpre-

čju višje sámo-ocenila svojo t s, kot pa je to dejansko pokazalo novo orodje.

Podjetja se običajno osredotočajo na stroškovno učinkovitost izkori-

ščanja tehnologij v proizvodnji in skušajo vlagati v posodabljanje teh-

nološke opreme. Toda za skupno stopnjo t s so pomembne tudi druge

elementarne sposobnosti:

• strateško ravnanje s tehnologijami in tehnološkim znanjem (ob-

stoj ustrezne tehnološke strategije, formaliziran inovacijski sis-

tem, ravnanje s tehnološkimi tveganji, standardi kakovosti),

• strateško povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju in uvajanju novih proizvodov in tehnologij ter aktivno vključevanje v pro-

jekte znotraj tehnoloških mrež,

• redno spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja podjetja.

Te tri elementarne sposobnosti so močno vplivale na to, v katero sku-

pino t s (skupna ocena) se bodo podjetja uvrščala.

V povprečju imajo velika podjetja najvišjo stopnjo t s, mikro podjetja pa najnižjo. Med t s in izbranimi merami uspešnosti podjetja (čisti

dobiček, d v/zaposlenega, e b i t da, r o e, r o a) obstajajo šibke ali zanemarljive linearne povezave. Toda če podjetja razvrstimo v pet skupin glede na skupno oceno t s, potem imajo podjetja z višjo oceno t s v povprečju višji rang čistega dobička in d v/zaposlenega.

Proizvodna dejavnost statistično ne vpliva na stopnjo t s. Orodje je 9

Povzetek ključnih ugotovitev

kot tehnološko bolj napredna ocenilo nekatera podjetja, ki delujejo v

sektorjih, ki se jih označuje za nizko-tehnološka (npr. živila, tekstilije), in obratno, nekatera podjetja z nižjo stopnjo t s delujejo v sektorjih,

ki se jih označuje za visoko-tehnološka (npr. računalniki, elektronski in optični izdelki).

10

1 Uvod

Modeliranje in ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij je zelo

kompleksna ter zahtevna naloga. V zadnjih 20 letih so različni avtorji

(World Bank 2003; Van Wyk 2010; Garcia-Arreola 1996; Kelessidis 2000;

Mohammad idr. 2010.) predlagali več med seboj precej različnih, deloma

pa tudi precej podobnih modelov in orodij za ocenjevanje, presojanje

tehnološke sposobnosti/potenciala podjetij.

Posamezni modeli tehnološke presoje se nanašajo na določene di-

menzije in kazalnike tehnološke sposobnosti/potenciala/položaja pod-

jetja, posamezna orodja tehnološke presoje pa se nanašajo na določene

vprašalnike in ocenjevalne liste za ocenjevanje t s podjetij: ti vprašal-

niki in ocenjevalni listi so bili razviti na osnovi predlaganih posameznih modelov (dimenzije in kazalniki).

Na osnovi izrazite raznolikosti obstoječih modelov in orodij za tehno-

loško presojo podjetij lahko ugotovimo, da je tehnoloških vidikov/pod-

ročij podjetja, ki jih lahko ocenjujemo in vrednotimo, zelo veliko. To

pomeni, da je nabor vseh možnih kazalnikov (in na osnovi tega vpra-

šanj) o tehnoloških vidikih podjetja zelo obširen, če pa vključimo še vse druge vidike/področja podjetja, ki so zgolj posredno povezani s tehnologijami, managementom tehnologij in tehnološko sposobnostjo, pa je

število možnih kazalnikov (in na osnovi tega vprašanj) še veliko večje.

V literaturi o obstoječih modelih in orodjih za tehnološko presojo

podjetij ni mogoče zaslediti celotne izpeljave teh modelov in orodij iz ustrezne in veljavne začetne opredelitve tehnologije in tehnološke sposobnosti/potenciala podjetja, zato ni mogoče sklepati, ali so bili ti mo-

deli (dimenzije in kazalniki) ter orodja (vprašalniki in ocenjevalni listi) sploh ustrezno izpeljani iz veljavne opredelitve tehnologije in tehnolo-

ške sposobnosti/potenciala podjetja. Na osnovi obstoječe literature o

teh modelih in orodjih torej ni mogoče ugotoviti njihove teoretične ve-

ljavnosti.

V literaturi na področju managementa tehnologij (m t) tudi ni mo-

goče zaslediti analiz, ali in v kolikšni meri obstoječi modeli in orodja za 11

1

Uvod

tehnološko presojo podjetij kot celote sploh ustrezajo merilom, ki naj bi veljala za dobre modele in orodja na področju m t, in kot so jih že predlagali nekateri avtorji (Phaal, Farrukh in Probert 2006; Farrukh, Phaal

in Probert 1999; Brown 1997), zatorej ni mogoče sklepati, kakšna je v ce-

loti kakovost in uporabnost obstoječih modelov in orodij za tehnološko

presojo podjetij.

Večina obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij

temelji na mnenjskem/interpretativnem/opisnem ocenjevanju (kvali-

tativne ocene). V nekaterih orodjih se vprašanja za presojo začenjajo

z »ali«, »kdo«, »kaj«, »kako«, »kateri«, »kakšen«. Takšna vrsta kvalita-

tivnih vprašanj zahteva kvalitativne odgovore (opise, naštevanja), na

osnovi katerih potem raziskovalec, svetovalec ali pa zaposleni v pod-

jetju subjektivno presodi, kakšno kvalitativno oceno/mnenje bo pripi-

sal podjetju v posamezni tehnološki kategoriji ocenjevanja ali pa v ka-

tero tehnološko skupino bo uvrstil podjetje na osnovi takšnih kvalita-

tivnih ocen/mnenj. V nekaterih orodjih se tehnološko stanje v podje-

tju ocenjuje glede na opis nekega idealnega podjetja/scenarija, ki je vo-

dilo za presojo. V tem primeru raziskovalec, svetovalec ali pa zaposleni

v podjetju subjektivno presodi, v kolikšni meri se tehnološko stanje v

podjetju ujema z opisom idealnega podjetja (primer najboljše prakse),

in na osnovi te subjektivne ocene o (ne)ujamenju potem podjetju pri-

piše neko kvalitativno oceno/mnenje. Nekatera orodja (npr. orodja Sve-

tovne banke ali tam, Garcia-Arreola 1996) temeljijo na kvalitativnih le-

stvicah ocenjevanja (npr. zelo se strinjam/se ne strinjam, dobro/slabo)

posameznih tehnoloških področij/dimenzij.

Večina obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij

torej temelji na kvalitativnih/mnenjskih lestvicah, vprašanjih, odgovo-

rih in kvalitativnih končnih ocenah/mnenjih. Posledici kvalitativne na-

rave teh modelov in orodij sta:

• Večja verjetnost za bolj raznolike ocene, mnenja, opise po posameznih tehnoloških kategorijah/področjih glede na izbranega oce-

njevalca/presojevalca.

• Težja primerljivost ocen, mnenj, opisov med podjetji po posameznih tehnoloških kategorijah/področjih.

Predlog rešitve. Na osnovi ustrezne opredelitve tehnologije in t s podjetja se izpelje nov model tehnološke sposobnosti podjetja. Ustrezna

predhodna opredelitev tehnologije in t s podjetja je torej merilo za iz-

peljavo novega modela t s podjetja. Nov model pomeni določitev te-

12





Uvod

1

Preglednica 1.1

Zaporedje izpeljave modela/orodja, presoje in analize

Opredelitev tehnologije

Teorija podjetja – principi

Vloga tehnologije v podjetju (osnovni principi)

Tehnološka sposobnost podjetja (določitev)

Elementi tehnološke sposobnosti podjetja (osnovni model)

Kazalniki tehnološke sposobnosti podjetja

Preverjanje in izbor kazalnikov tehnološke sposobnosti v podjetjih

Vprašanja in lestvice za oceno tehnološke spos. slovenskih podjetij (vprašalnik) Vzorec podjetij za ocenjevanje

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti v podjetjih (tehnološka presoja)

Analiza odgovorov na vprašalnik

Validacija orodja za ocenjevanje tehnološke sposobnosti

meljnih dimenzij t s podjetja in določitev kazalnikov znotraj vsake od

teh dimenzij. Kazalniki t s podjetja znotraj vsake od teh dimenzij niso

mnenjski/interpretativni/opisni, ampak so lahko treh vrst:

• številski (izraženi v absolutnih ali relativnih številih neke količine),

• stopenjski (izraženi v zaporedju stopenj neke lastnosti, recimo sposobnosti, tehnološke zahtevnosti, formalizacije),

• eksistenčni (izraženi v obstoju/neobstoju nekega predmeta ali lastnosti).1

Na osnovi tako izpeljanega novega modela t s podjetja se lahko po-

tem izpelje neko specifično orodje za ocenjevanje t s, ki se ga uporabi

na izbranem vzorcu podjetij. Tako je potem predstavljena celotna izpeljava nekega specifičnega orodja za ocenjevanje t s podjetij iz ustreznih začetnih opredelitev temeljnih tehnoloških konceptov in iz ustreznega

modela t s podjetja, kar je osrednji namen pričujočega dela. Preglednica

1.1 prikazuje zaporedje celotne izpeljave modela/orodja, presoje in analize.

1. Nekatere kvalitativne kazalnike lahko pretvorimo v stopenjske ali eksistenčne.

Recimo, kazalnik »Moje podjetje je dobro opremljeno za ocenjevanje tehnoloških priložnosti« (World Bank 2003, 169) lahko pretvorimo v kazalnik »stopnja sposobnosti zaposlenih za ocenjevanje tehnoloških priložnosti«.

13

2 Potreba po ocenjevanju

tehnološke sposobnosti

Uporabnost ocenjevanja t s podjetij z novim orodjem za tehnološko

presojo lahko ponazorimo z odzivom dveh podjetij, ki sta v celoti iz-

polnili spletni ocenjevalni list za t s podjetja:

1. Ali bi bilo mogoče dobiti .pdf obliko vprašanj za oceno tehnološke

sposobnosti? Zelo bi mi pomagala pri poslovnem načrtu za nasled-

nje leto. Ali organizirate kakšne seminarje na to temo?

2. Tema je v našem podjetju trenutno še bolj kot po navadi aktualna,

zato menim, da bi bila vsakršna izmenjava informacij, mnenj in

potencialnega medsebojnega sodelovanja v obojestransko korist.

Temeljna uporabnost ocenjevanja tehnološke sposobnosti podjetij je

v možnosti primerjave podjetij med sabo. Za takšno medsebojno pri-

merjavo podjetij obstajata dva temeljna načina:

• Podjetja se lahko med seboj primerjajo glede na vrednosti za posamezne kazalnike t s ter na osnovi tega ugotavljajo, po katerih

kazalnikih in za koliko zaostajajo ali prehitevajo tekmece ali pri-

merljiva podjetja.

• Podjetja lahko skupno/področno oceno ts svojega podjetja pri-

merjajo:

• s skupnimi/področnimi ocenami ts tekmecev,

• s skupnimi/področnimi ocenami ts podjetij v svoji panogi (pov-

prečna stopnja t s, najvišja/najnižja stopnja t s, razpon ocen t s),

• s skupnimi/področnimi ocenami ts podjetij v isti velikostni skupini (povprečna stopnja t s, najvišja/najnižja stopnja t s, razpon

ocen t s),

• s skupnimi/področnimi ocenami ts celotne populacije podjetij v regiji ali državi,

• s skupnimi/področnimi ocenami ts tujih podjetij (po panogah, ve-likostnih skupinah, regijah ali državah),

15

2

Potreba po ocenjevanju tehnološke sposobnosti

ter na osnovi tega ugotavljajo, za koliko točk skupne ocene t s zaostajajo ali prehitevajo tekmece ali primerljiva podjetja.

2.1

Primerjava s tehnološko najnaprednejšimi podjetji

v vzorcu

Ob predpostavki, da novo razvito orodje za ocenjevanje t s slovenskih

proizvodnih podjetij dejansko ocenjuje tehnološko sposobnost/napred-

nost teh podjetij (glej poglavje 7.6), potem imajo tehnološko najnapre-

dnejša podjetja v vzorcu 255 podjetij naslednje vrednosti za posamezne

kazalnike po sedmih temeljnih dimenzijah t s:1

1. Učinkovito izkoriščanje tehnologije (operativna/proizvodna spo-

sobnost)

• Povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana je manj kot 1 . V 30 podjetij v izhodiščnem vzorcu je 6 ali več.

• Povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji je manj kot 1.

V 41 podjetij je 4 ali več.

• Delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo je manj kot 0,1 . V 1/3 podjetij je 1 ali več.

• Stroški dela na enoto izdelka so se v zadnjih 3 letih zaradi

uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij znižali za več kot 10 . V

dobrih 2/3 podjetij za 5 ali manj, ali pa so se celo povečali.

• Cene najbolj prodajanih izdelkov so glede na konkurenco bistveno nižje (za velika podjetja je max. stopnja malo nižje). V dobri 1/4 podjetij so višje.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih prodalo 4–6 licenc za izdelke ali tehnologije (za velika podjetja je max. 1–3 licenc). 95 podjetij ni prodalo niti 1 licence.

2. Razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov (inovacijska spo-

sobnost)

• Ključna usmeritev razvoja v podjetju so popolnoma novi izdelki in tehnologije. V 70 podjetij v izhodiščnem vzorcu je ključna

usmeritev bodisi posnemanje tujih ali izboljševanje svojih teh-

nologij in izdelkov, ali pa sploh ni razvoja.

1. Te vrednosti za posamezne kazalnike t s veljajo ne glede to, ali je podjetje malo, srednje ali veliko – izjeme so napisane v oklepajih v seznamu lastnosti. Mikro podjetja iz izhodiščnega vzorca (skupaj 14 mikro podjetij) v ta seznam lastnosti niso vključena.

Pri večini kazalnikov t s so predstavljeni tudi deleži podjetij v izhodiščnem vzorcu 269

podjetij, ki imajo najnižje vrednosti za te kazalnike.

16

Primerjava s tehnološko najnaprednejšimi podjetji v vzorcu

2.1

• V podjetju obstaja poseben oddelek za razvoj in raziskave. V

37 podjetij ni posebnega oddelka.

• Delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke je več kot 10 

(za velika podjetja je max. 6–10 ). V slabi 1/2 podjetij je 3 ali manj.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih razvilo in uspešno vpeljalo na trg več kot 20 2 novih izdelkov. V dobri 1/2 podjetij 5 ali manj.

• Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave

na trg je manj kot 6 mesecev.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih sámo razvilo in vpeljalo več kot 10

novih proizvodnih procesov. V 2/3 podjetij 3 ali manj.

• Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega pro-

cesa do njegove vpeljave v proizvodnjo je manj kot 6 mesecev.

• Podjetje je v zadnjih 3 letih prijavilo več kot 10 patentov za izdelke ali tehnologije (za mala podjetja je max. 4–6 patentov).

70 podjetij ni patentiralo.

3. Tehnološka usposobljenost zaposlenih (absorpcijska sposobnost)

• Raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje, kje so tehnološke priložnosti in grožnje za podjetje, je visoka.

• Delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene je več kot 20 . V dobri 1/2 podjetij v izhodišč-

nem vzorcu je 10 ali manj.

• V podjetju je več kot 15 zaposlenih z magisterijem ali doktoratom iz naravoslovno-tehničnega področja (za mala podjetja je max.

6–10 zaposlenih, za srednja pa 11–15 zaposlenih). V dobri 1/2

podjetij nimajo niti 1 takšnega zaposlenega.

• Povprečni zaposleni je na leto deležen več kot 15 dni organiziranega tehnično/tehnološkega usposabljanja. V 87 podjetij je 5

dni ali manj.

• Povprečni inženir/tehnolog na leto predlaga več kot 10 inovativnih rešitev glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov. V dobrih 2/3

podjetij 3 ali manj.

4. Posodabljanje tehnološke opreme (investicijska sposobnost)

2. Nov izdelek je bodisi bistvena novost za kupce, ki kupujejo izdelek, bodisi ima bistveno povečane zmogljivosti glede na prejšnje različice izdelka.

17

2

Potreba po ocenjevanju tehnološke sposobnosti

• Proizvodni procesi podjetja imajo najvišjo stopnjo tehnološke zahtevnosti (najbolj kompleksni stroji, visoko avtomatizirana

in računalniško integrirana proizvodnja, roboti). V 58 podjetij

v izhodiščnem vzorcu je stopnja srednja ali nižja.

• Podporni procesi podjetja (nabava, finance, računovodstvo, ka-

dri, i t ipd.) imajo najvišjo stopnjo tehnološke zahtevnosti (visoko avtomatizirani, informatizirani in računalniško integri-

rani procesi). V dobri 1/2 podjetij je stopnja srednja ali nižja.

• Delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme glede na celo-

tne prihodke je več kot 10 . V 3/4 podjetij je 6 ali manj.

• Delež tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema,

ostale naprave), ki jo je podjetje zamenjalo z novo v zadnjih 5

letih, je več kot 20 . V slabi 1/2 podjetij je 10 ali manj.

• Podjetje ima izdelan tehnološki načrt za nadaljnjo avtomatiza-

cijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih in

podpornih procesov. Slaba 1/2 podjetij tega nima.

5. Strateško ravnanje s tehnologijami (vodstvena sposobnost)

• Podjetje ima tehnološko strategijo (cilje in načrt, kako bo razvijalo in izkoriščalo tehnološko opremo in znanje): v strategiji

je določeno, katere tehnologije so ključne za podjetje, kako bo podjetje učinkovito izkoriščalo ključne tehnologije, v strategiji

pa so vključene tudi tehnološke priložnosti in grožnje, ki jih je

podjetje identificiralo in ocenilo. 30 podjetij v izhodiščnem

vzorcu nima tehnološke strategije.

• Stopnja vpliva tehničnega direktorja (oziroma direktorja proizvodnje ali vodje razvoja) pri ožjem odločanju uprave podjetja je

visoka.

• Stopnja formalizacije (ustaljeni postopki, pravilniki, obrazci, komisije) in informatizacije zbiranja in ocenjevanja inovativnih

predlogov zaposlenih je visoka. V 2/3 podjetij je stopnja srednja ali nižja.

• Raven sposobnosti uprave in inženirjev za ravnanje s tehnolo-

škimi tveganji3 je visoka.

• Podjetje ima standard kakovosti iso 9001. 1/4 podjetij tega

nima.

3. Predvidevanje možnih tehnoloških zastojev, napak, nesreč, vdorov v informacijske sisteme, posnemanj in kraj tehnološkega znanja, ter pravočasno ukrepanje.

18

Primerjava s tehnološko najnaprednejšimi podjetji v vzorcu

2.1

6. Spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja (analitična spo-

sobnost)

• Predstavniki podjetja se na leto udeležijo več kot 7 strokovnih (tehnoloških) sejmov. V 2/3 podjetij v izhodiščnem vzorcu 3 ali

manj.

• Predstavniki podjetja si na leto več kot 4-krat ogledajo proizvodne obrate konkurence. V 71 podjetij 2-krat ali redkeje.

• Tehnični kader podjetja (inženirji/razvojniki) se na leto udeleži več kot 7 strokovnih konferenc o novih tehnologijah (za mala

podjetja je največ 5–7 konferenc). V 84 podjetij 3 ali manj.

• Podjetje vsako leto izdela lastno analizo/predvidevanje tehno-

loških trendov, ki so pomembni za podjetje. 2/3 podjetij tega ne

dela.

• Podjetje vsako leto izdela swot analizo (prednosti, slabosti,

priložnosti, grožnje) za tehnologije podjetja. 72 podjetij tega

ne dela.

7. Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji (povezovalna

sposobnost)

• V strategiji podjetja je zapisana usmeritev v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju izdelkov in tehnologij. V dobri 1/2

podjetij v izhodiščnem vzorcu tega ni.

• Podjetje je v zadnjih 5 letih imelo 4 ali več skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami. Slaba 1/2 podjetij ni imela skupnih

projektov.

• Podjetje je razvilo 4 ali več novih izdelkov kot rezultat teh skupnih projektov. Dobra 1/2 podjetij je razvila 2 ali manj.

• Podjetje je razvilo 4 ali več novih proizvodnih procesov kot rezultat teh skupnih projektov. 4/5 podjetij je razvilo 2 ali manj.

• Podjetje sodeluje v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških

mrež.4 Dobri 2/3 podjetij ne sodelujeta.

Slovenska proizvodna podjetja lahko seznam teh vrednosti po 7 te-

meljnih dimenzijah t s uporabijo za to, da se po posameznih kazalnikih

t s primerjajo z vrednostmi tehnološko najnaprednejših podjetij (ne

glede na število zaposlenih) v proučevanem vzorcu. Na ta način lahko

4. Tehnološki parki, centri, grozdi, združenja.

19

2

Potreba po ocenjevanju tehnološke sposobnosti

ugotovijo, po katerih kazalnikih najbolj zaostajajo za tehnološko najna-

prednejšimi podjetji, in na osnovi tega sprejemajo premišljene ukrepe,

s katerimi čimhitreje zmanjšujejo ta zaostanek.

Specifična oziroma konkretna priporočila posameznim podjetjem,

kako zmanjšati zaostanek za primerljivo najboljšimi podjetji pri posameznih kazalnikih t s, lahko oblikujemo le na osnovi sistematične

in poglobljene študije primera posameznega podjetja ali manjše sku-

pine zelo podobnih podjetij. Šele na osnovi takšne posamične analize

lahko ugotovimo vzroke za zaostanek pri posameznih kazalnikih in predlagamo ustrezne ukrepe za izboljšanje, vendar pa takšne posamične

študije primerov niso bile predmet pričujočega dela.5

Priporočila za podjetja glede izboljševanja svoje t s na splošno teme-

ljijo na dveh predpostavkah:

• Tehnološka sposobnost je pomemben vir za doseganje in ohranja-

nje konkurenčnih prednosti podjetja (Coombs in Bierly 2006, 422–

423).

• Predlagano orodje za oceno tehnološke sposobnosti (področja ocenjevanja in kazalniki) je ustrezno za ocenjevanje t s podjetij (glej

poglavji 6 in 7.6).

2.2

Splošna uporabnost orodij za tehnološko presojo

Na splošno je uporabnost orodij za ocenjevanje t s v tem, da se po-

drobno določijo tehnološke prednosti in slabosti glede na tekmece, naj-

boljša podjetja ter glede na lastne cilje in strategije. Te informacije lahko vodijo potem do razvoja in implementacije različnih programov izbolj-

ševanja.

Ocenjevanje t s podjetij je torej uporabno za:

• identifikacijo ključnih priložnosti za izboljšave,

5. 269 podjetij, ki so bila vključena v ocenjevanje t s, se med seboj razlikuje po mnogih lastnostih. Glavne izmed teh so dejavnost, vrsta in količina izdelkov, vrsta opreme in proizvodnih postopkov, število zaposlenih, lokacija, starost, glavni kupci, glavni dobavitelji, posebna znanja in veščine zaposlenih. 269 podjetij v vzorcu se razlikuje še po drugih lastnostih (npr. oblike organiziranosti, načini vodenja, lastniška struktura, stopnja uspe-

šnosti glede na finančne kazalnike itn.), toda po mnogih lastnostih so si ta podjetja tudi precej podobna ali enaka (npr. izvozna usmerjenost, visoka stopnja zadolženosti, posodabljanje informacijske opreme, podrejenost slovenski in e u zakonodaji itn.). Zaradi precejšnje raznolikosti podjetij, ki so bila vključena v ocenjevanje in analizo t s, ni mo-goče oblikovati specifičnih in konkretnih priporočil za vsako podjetje posebej, ker se statistični izračuni in ugotovitve nanašajo na ta raznolik vzorec podjetij kot celoto, ali pa na večje skupine podjetij znotraj tega vzorca, in ne na posamezna podjetja.

20

Splošna uporabnost orodij za tehnološko presojo

2.2

Tehnološke

Tehnološka

Izkušnje

sposobnosti

strategija

Slika 2.1

Tehnološka strategija – na sposobnostih osnovan okvir organizacijskega

učenja (povzeto po Burgelman, Christensen in Wheelwright 2009, 238)

• merjenje doseženega napredka in učinkovitosti implementiranih

programov,

• nenehne izboljšave,

• za sámo-ocenjevanje, kar vodi k ustreznemu tehnološkemu načr-

tovanju (Khalil 2000, 275).

Ocena t s podjetja je osnova za oblikovanje ustrezne tehnološke stra-

tegije (cilji in načrti), ki prek implementacije in sprotnega učenja izbolj-

šuje tehnološke sposobnosti ter povečuje konkurenčne prednosti pod-

jetja. Ta princip ponazarja model (slika 2.1), kot so ga predlagali Burgelman, Christensen in Wheelwright (2009, 238).6

Podjetja lahko posamezne ocene t s podjetij uporabijo za presojanje

in izbiro ustreznih dobaviteljev ter za odločanje o perspektivnosti pre-

vzemov drugih podjetij.

Ocenjevanje t s je uporabno za naslednje skupine:

• za sáma podjetja kot strukturirana povratna informacija o tem, kako dobro jim gre, in kam bi lahko koristno usmerjala svoje razvojne napore,

• za podporne agencije, ki zagotavljajo različne vrste tehnološke podpore,

• za snovalce politik, ki oblikujejo ustrezne tehnološke politike in organizacijske razvojne strategije.

Orodja za ocenjevanje t s podjetij so oblikovano tako, da se jih lahko

uporablja v:

• državah na različnih razvojnih stopnjah in z različnimi industrij-skimi strukturami,

6. Podjetje izbere optimalno strategijo za pridobivanje in izkoriščanje tehnologije.

Burgelman, Christensen in Wheelwright (2009, 237) razlagajo, da je tehnološka strategija funkcija količine in kakovosti tehničnih sposobnosti in kompetenc. Izkušnje, pri-dobljene z izvajanjem tehnološke strategije, ponovno napajajo tehnične sposobnosti in tehnološko strategijo. Tehnološko strategijo lahko torej pojmujemo kot evolucijski organizacijski proces učenja.

21

2

Potreba po ocenjevanju tehnološke sposobnosti

• malih, srednjih in velikih podjetjih,

• tujih, lokalnih ali povezanih podjetjih.

Ocenjevanje t s podjetij z različnimi orodji ima tudi izobraževalni uči-

nek: spodbuja namreč razumevanje in razčlenjevanje težavnih koncep-

tov, kot sta recimo sposobnost in inovacije. Orodja za ocenjevanje t s

podjetij lahko uporabljajo podjetja sáma, tehnološke podporne agen-

cije, snovalci tehnoloških politik, raziskovalci, svetovalci itn.

2.3

Uporabnost za vlagatelje in portfeljne managerje

Vlagatelji in portfeljni managerji lahko na osnovi ocenjevanja t s izde-

lajo tehnološki izkaz za posamezno podjetje. Tako oblikujejo intuitivno

osebno presojo o tehnološki moči in potencialu podjetja. Z ocenjeva-

njem t s podjetja se izboljšajo zdajšnji postopki presojanja perspektiv-

nosti investicijskih pričakovanj, ki jim sledijo portfeljni managerji, in ki vključujejo vrednotenje finančnih podatkov ter preiskovanje managementa; ocenjevanje tehnološke sposobnosti in potenciala tako postane

dodatni element pri investicijskih odločitvah.

Uporaba orodij za ocenjevanje t s podjetij portfeljnim managerjem

in vlagateljem pomaga strukturirati svoje misli o tehnologiji, ko pregle-

dujejo literaturo podjetja ter izvajajo intervjuje. Z uporabo teh orodij

dobijo boljše razumevanje tehnološke baze podjetja in njenega priho-

dnjega razvoja ter tega, kako dobro podjetje izkorišča tehnološke prilo-

žnosti (Van Wyk 2010, 228).

2.4

Uporabnost za tehnološke politike

Podatki o t s podjetij so lahko pomembna osnova za snovanje (tehnolo-

ških) politik. Eden izmed glavnih ciljev snovanja politik v industrijskih državah je spodbujanje podjetij, da so tehnološko vedno bolj sposobna,

in da tako postanejo bolj inovativna in konkurenčna. Vendar pa se cilji

politik močno razlikujejo glede na to, v katere skupine tehnološke spo-

sobnosti se podjetja uvrščajo.7

Ocene t s podjetij snovalcem politik omogočajo oblikovanje osredo-

točenih mehanizmov/programov, ki usmerjajo vire na tista področja,

kjer jih podjetja najbolj potrebujejo. Preglednica 2.1 prikazuje primere političnih mehanizmov/programov za izboljševanje t s podjetij.

7. Svetovna banka (World Bank 2003) je recimo opisala posebne politike za štiri različne skupine podjetij glede na stopnjo tehnološke sposobnosti.

22





Uporabnost za tehnološke politike

2.4

Preglednica 2.1

Zbir politik za izboljšanje tehnoloških sposobnosti

s t r at e š k e s p o s ob n o s t i

• Razvijanje poslovnih sposobnosti, še posebno trženja

• Poslovne in tehnološke presoje; mentoriranje

• Programi ozaveščanja, vključno z obiski in primerjavami

• Ocenjevanja izvedljivosti

n o t r a nj e s p o s ob n o s t i

Upravljanje opredmetene tehnološke baze

• Pomoč pri razvoju proizvodov

• Davčne olajšave za r & r

• Državno subvencionirani r & r programi

• Proizvodno svetovanje

Razvijanje in upravljanje ustreznih neopredmetenih virov

• Programi kakovosti

• Zaposlovanje kvalificiranega osebja

• Posojanje raziskovalnega osebja

• Analiziranje potreb po usposabljanju in programi usposabljanja

Ustvarjanje potrebne organizacije

• Tečaji managementa tehnologij

z u n a nj e s p o s ob n o s t i ( m re ž e nj e )

Dostopanje do zunanjega znanja

• Inovacijski »čeki« ali krediti

• Znanstveni parki

• Tehnološki centri

• Raziskovalne ustanove in združenja

• Mreže razvoja tehnologij

• Programi in posredovanja prenosa tehnologij

• Univerzitetni uradniki za povezovanje

• Fakultetna industrijska zaposlovanja

• Subvencije za r & r sodelovanja med univerzo in industrijo

• Informacijske storitve za tehnologijo

• Programi in storitve za metrologijo

Upravljanje odnosov proizvajalec/uporabnik

• Programi nabave

Dostopanje do partnerjev s potrebnim komplementarnim premoženjem

• Programi iskanja partnerjev

• Programi mrež znotraj podjetij

op om b e

Povzeto po Arnold in Thuriaux (1997, 37).

23

3 Kaj je tehnologija

Tehnologije so naprave in njihovo izvrševanje nalog.1 Pri tehnologijah

je bistveno njihovo samostojno (avtomatizirano) izvrševanje nalog (funkcij), kar pomeni, da so tehnologije nadomestitev, razširitev, dopolnitev in nadgradnja človeških telesnih in umskih funkcij.

Tehnologije so delo človeka: ljudje in ustanove (recimo podjetja) iz-

umljajo, izdelujejo, uporabljajo in izboljšujejo tehnologije – tehnologije torej niso delo narave.

Tehnologije so tako materialni nosilci samostojnega izvrševanja nalog (naprave, stroji2), pogonski sistemi teh nosilcev (motorji, procesorji), kakor tudi sámi mehanizmi samostojnega izvrševanja nalog, ki potekajo prek teh nosilcev (programi, procesi). Tehnologije torej niso samo

naprave, niso samo pogonski sistemi naprav in niso samo mehanizmi

avtomatiziranega izvrševanja nalog naprav, ampak so vse to hkrati.

Predlagana opredelitev tehnologije torej vključuje:3

• Naprave, stroje (npr. vrtinčnoslojni sušilniki, lakirni stroji pva, ro-botske celice, naprave m a c-i p p s, pametni aparati, indukcijska ku-

1. Ta opredelitev tehnologije temelji na sedanji uporabi izrazov »tehnologija«, »tehnologije«, »tehnološki« in sedanjih konkretnih primerih tehnologij v izbranih 88

(naj)večjih svetovnih podjetjih in osem (naj)večjih slovenskih proizvodnih podjetjih ter na primerih 30 pomembnih prebojnih, nastajajočih tehnologij, ki jih razvijajo podjetja ali raziskovalne ustanove. Ta opredelitev tehnologije torej velja za to izbrano in pregle-dano sedanjo tehnološko prakso.

2. Stroji so naprave, ki s pretvarjanjem energije opravljajo mehansko delo. Stroj ima pogon/motor, ki dostavlja energijo, s katero stroj obratuje – gibanje nekega gradnika samodejno povzroči gibanje drugega (povezanost gibljivih gradnikov). Stroji različne oblike energije (vir pogona, sile) pretvarjajo v večinoma vrtečo se energijo gibanja –

energija pogona se pretvori v gibanje. Bistvena lastnost stroja je ponovljivost obratovanja (ogrodje, gradniki, ki imajo standardne funkcije), kar omogoča večjo načrtovanost obratovanja. Uporaba strojev pomeni ojačitev človeških sil in nadomestitev človeškega dela (predvsem za ponavljajoča se in nevarna dela).

3. Primeri tehnologij v tem seznamu so konkretni primeri tehnologij, ki smo jih našli v letnih poročilih in spletnih straneh izbranih svetovnih in slovenskih podjetij ter na seznamih pomembnih prebojnih nastajajočih tehnologij.

25

3

Kaj je tehnologija

hališča, mostna dvigala, brizgalni stroji, pametni transformatorji,

sončne mikromreže, elektronski možganski spominski vsadki, pa-

metne ure, Baxter robot, ultra učinkovite sončne celice).

• Skupke, mreže (sisteme) naprav ali strojev (npr. polnilne linije, fleksi-bilne polavtomatske in avtomatske montažne linije, v celoti robo-

tizirane linije zelo težkih stiskalnic, omrežja t dm, WiFi, 4 g lt e,

super učinkovita električna omrežja).

• Motorje (npr. EcoBoost motorji, PurePower pw1000g Geared Tur-

boFan motorji, 1,4-litrski ecoflex motorji).

• Procesorje (npr. 3d tranzistorji, mikroprocesorji).

• Samostojne mehanizme izvrševanja nalog 4 (npr. avtomatska optična kontrola a oi, naparevanje dekorativnih in optičnih komponent iz

kovin in polimerov, stiskanje video zapisa m p e g in prenos i p, la-

sersko varjenje, ultrazvočno varjenje, lasersko označevanje tiska-

nih vezij, homomorfno filtriranje, ločevanje kromosomov, predva-

janje v oblaku, prednatalno sekvenciranje dn k, 3 d tiskanje).

• Računalniške programe (npr. sap, Google Apps, eSync’s analitika, u p s Developer Kit s m, Multidimensional Analysis, varna računalniška koda, programi za učenje strojev/naprav, programi za spro-

tno brisanje sporočil).

Tehnologije niso orodja, pripomočki in oprema (npr. navadni noži, iz-vijači, kladiva, škarje, ravnila, dlete, stavbe, pohištvo ipd.), ki nimajo avtomatiziranih mehanizmov izvrševanja funkcij in lastnega pogonskega

sistema.

Tehnologije niso ljudje ter njihove zmožnosti, sposobnosti, veščine, znanja, dela in dejavnosti – tehnologije so materialni rezultat dela ljudi in ustanov (njihovih zmožnosti, sposobnosti, veščin, znanja, dela in dejavnosti), vendar pa ljudje niso tehnologija.5

Tehnologije torej niso veščine in znanje ljudi. Vendar pa namenska uporaba tehnologij za izvrševanje zahtevanih/želenih nalog zahteva ve-4. Pogosto se namesto tega uporablja izraz »proizvodni procesi«, ki je preveč splo-

šen in torej ni točen. Recimo, izdelava enostavne obutve z enostavnim orodjem (brez naprav in strojev) je tudi proizvodni proces, toda sedanja uporaba izraza »tehnologija«

se ne nanaša na takšne proizvodne procese, ampak samo na tiste, ki potekajo prek (sistema) naprav in njihovih avtomatiziranih mehanizmov izvrševanja funkcij.

5. Willoughby (2005) pravi, da se popularna angleška jezikovna uporaba izraza »tehnologija« normalno nanaša na opredmetena odražanja tehnologije – stroji, naprave, orodja, tehnični izdelki itn.

26





Kaj je tehnologija

3

Preglednica 3.1

Temeljne lastnosti tehnologije

Lastnost

Vprašanje

Naloge

Kakšne naloge izvršuje naprava?

Način izvrševanja nalog

Kako naprava izvršuje naloge?

Zmogljivost naprave

Kakšna je zmogljivost izvrševanja nalog naprave?

Kakovost/uspešnost

Kako dobro/uspešno naprava izvršuje naloge?

Sestava

Kako je naprava sestavljena?

Snov

Iz kakšne snovi je naprava?

Pogon

Kaj napravo poganja?

Zagon

Kako se napravo vklopi/izklopi, zažene/zaustavi?

Oblika

Kako je naprava oblikovana?

Velikost

Kako velika je naprava?

Teža

Kako težka je naprava?

Videz

Kako je videti naprava?

Združljivost

Kako je naprava združljiva z drugimi napravami?

Umestitev

Kako je naprava umeščena med druge naprave?

Upravljanje

Kako se napravo upravlja?

ščine in znanje ljudi, kako s tehnologijami smiselno ravnati in jih upravljati. Brez teh veščin in znanja so tehnologije zgolj neuporabni in na-

ključni materialni predmeti.

Tehnologija tudi ni znanost, vednost. Vendar pa so tehnologije lahko predmet proučevanja znanosti. Znanost, katere predmet proučevanja

so tehnologije, je inženirstvo, ki se glede na vrsto obravnavanih teh-

nologij lahko deli na strojništvo, računalništvo, elektrotehniko ipd. In-

ženirstvo torej razlaga posamezne tehnologije (recimo njihovo sestavo,

pogon, način izvrševanja funkcij, zmogljivost ipd.), medtem ko tehnolo-

gije izvršujejo zahtevane materialne funkcije (recimo obdelavo surovin,

sestavljanje sklopov, procesiranje in prenos informacij ipd.).6

V preglednici 3.1 so predstavljene temeljne lastnosti tehnologije.7

Ker so tehnologije materialni rezultat človeškega dela (in ne narave),

je konkretna oblika teh temeljnih lastnosti tehnologije za vsako posa-

6. Dolinšek (2004) pojasnjuje, da znanost določa zakone in elementarne lastnosti predmetov in pojavov (recimo, zakon gravitacije), medtem ko se tehnologija nanaša na razvoj in uporabo tehničnih pripomočkov (orodja in stroji) za različne praktične namene in dejavnosti. Znanost se ukvarja z razumevanjem sveta, tehnologija pa s praktičnim delovanjem prek različnih tehničnih pripomočkov.

7. Ta seznam je razširitev okvirja osnovnih lastnosti tehnološke enote, kot ga je predlagal Van Wyk (2004).

27

3

Kaj je tehnologija

mezno konkretno tehnologijo posledica želja, zahtev, pričakovanj ljudi

in ustanov, ki te tehnologije izumljajo, izdelujejo, uporabljajo ali iz-

boljšujejo (recimo želena oblika in videz naprave, zahtevane funkcije

in zmogljivost naprave, pričakovana kakovost in združljivost naprave

ipd.). Temeljne lastnosti tehnologije torej niso naravno dane in nespre-

menljive. Človek lahko te lastnosti preoblikuje po svoji volji glede na

svoje želje, zahteve in pričakovanja.

Razvoj tehnologij lahko vključuje več stopenj (nekatere ali vse izmed naštetih):

• zamisel za novo napravo/mehanizem,

• osnutek/zasnova/načrt za novo napravo/mehanizem,

• priprava nove naprave/mehanizma,

• izdelava nove naprave/mehanizma (prototipi),

• preizkušanje in merjenje nove naprave/mehanizma.

Razvoju in izdelavi tehnologij sledi uporaba tehnologij – upravljanje tehnologij, ravnanje z njimi. Pri tem je treba zagotavljati nadzor nad tehnologijami in njihovo uporabo. Treba je zagotavljati zaščito ljudi, ki bi lahko bili deležni negativnih učinkov uporabe tehnologije (varnost

ljudi). Med uporabo tehnologij je treba zagotavljati vzdrževanje in more-bitna popravila tehnologij. Med uporabo tehnologij pa je treba tudi pre-prečevati morebitne negativne učinke uporabe tehnologije na naravno in družbeno okolje.

3.1

Razvrščanje tehnologij

Tehnologije lahko razvrščamo na različne načine. Način razvrščanja teh-

nologij je odvisen od merila razvrščanja, ki ga določimo.

Če je merilo razvrščanja družbena uveljavljenost in razširjenost uporabe tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v zastarele (te-

žnja k odstranitvi), standardne (prevladujejo) in nastajajoče (težnja k

uveljavitvi).

Če je merilo razvrščanja uporaba tehnologij v proizvodnem procesu podjetja, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v procesne, produktne in podporne tehnologije.

Če je merilo razvrščanja osrednja naloga tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v predelovalne, transportne/logistične in

informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Če je merilo razvrščanja pogonski sistem tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v tehnologije na pogon z notranjim izgo-

28

Tehnologija in bogastvo družbe

3.2

revanjem, električni pogon, hidravlični pogon ali pnevmatski pogon.

Če je merilo razvrščanja način izvrševanja nalog (recimo proizvodnja električne energije) tehnologij, potem lahko tehnologije razvrščamo recimo v jedrske, solarne, vetrne, valovne, hidro- in termoelektrične.

Ne obstaja torej en sam način razvrščanja tehnologij, ki bi bil splošno

veljaven in ustrezen za vsa merila razvrščanja in za vse okoliščine.

3.2

Tehnologija in bogastvo družbe

Tehnologije imajo potencial za ustvarjanje in povečevanje materialnega in intelektualnega bogastva človeka ter družbe (količina, kakovost, raznolikost dobrin, omogočanje novih dejavnosti, prosti čas in olajšanje

dela). Ta potencial izhaja iz tega, da je pri tehnologijah bistveno nji-

hovo samostojno (avtomatizirano) izvrševanje nalog (funkcij) – tehnologije so nadomestitev, razširitev, dopolnitev in nadgradnja človeških telesnih in umskih funkcij.

Temeljni odnos med tehnologijo in bogastvom ljudi je v tem, da z iz-umljanjem, izdelavo, uporabo in izboljševanjem tehnologij lahko:

• proizvajamo dobrine hitreje in z manj človeškega dela (varčevanje, nadomeščanje človeškega dela, torej povečevanje prostega časa, in

olajšanje človeškega dela),

• proizvajamo več dobrin (povečevanje količine razpoložljivih dobrin),

• proizvajamo boljše dobrine (povečevanje kakovosti razpoložljivih dobrin),

• proizvajamo nove dobrine (povečevanje raznolikosti razpoložljivih dobrin),

• izvajamo nove dejavnosti (povečevanje obsega možnih dejavno-

sti).

To je temeljna možnost tehnologije v odnosu do bogastva ljudi. Vse to lahko naredimo s tehnologijo. Izumljanje, izdelava, uporaba in izboljševanje tehnologij je lahko naše večje obvladovanje narave in materialnih pogojev življenja. Tehnološki napredek je lahko odločilen za boljšo kakovost našega življenja. Tehnologija lahko opolnomoči ljudi.

Ali in v kolikšni meri je ta temeljna možnost tehnologije uresničena, in torej prispeva k bogastvu ljudi in človeške družbe, je odvisno od:

• razpoložljivosti materialnih virov,

• volje ljudi,

29

3

Kaj je tehnologija

• iznajdljivosti/ustvarjalnosti ljudi,

• veščin in sposobnosti ljudi za izumljanje, izdelavo, uporabo in izboljševanje tehnologij,

• zakonitosti družbene in gospodarske ureditve v človeški družbi, v kateri se tehnologijo izumlja, izdeluje, uporablja in izboljšuje.

Ker je vsaka družbena in gospodarska ureditev podvržena drugačnim

zakonitostim, tehnologija torej različno in v različni meri prispeva k bogastvu v vsaki posamezni (pretekli, zdajšnji, ali katerikoli možni priho-

dnji) družbeni in gospodarski ureditvi.

3.3

Tehnologija v organizacijah

Tehnologija in organizacija sta zelo splošna in spremenljiva pojava/poj-

ma, kar pomeni, da se lahko pojavljata v mnogih in zelo raznolikih kon-

kretnih oblikah. Temeljni odnos med tehnologijo kot táko in organiza-

cijo kot táko je zatorej nujno tudi zelo splošen in spremenljiv (lahko

se pojavlja v mnogih in zelo raznolikih konkretnih oblikah). Na osnovi

predlagane ustrezne opredelitve tehnologije (glej zgoraj), predlagamo,

da je temeljni odnos med tehnologijo kot táko in organizacijo kot táko naslednji.

Tehnologija je lahko vključena v namene in cilje organizacije, lahko je zgolj sredstvo organizacije za doseganje njenih namenov in ciljev, lahko pa je oboje hkrati (namen in sredstvo organizacije).

V organizaciji se lahko tehnologije bodisi izumlja bodisi izdeluje bodisi uporablja bodisi izboljšuje – ali katerakoli kombinacija izmed teh. To pomeni, da v organizaciji obstaja tudi management izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij (management tehnologij).

Izumljanje, izdelava, uporaba, izboljševanje tehnologij in manage-

ment tehnologij v organizaciji zahtevajo tehnološke veščine, spretnosti, usposobljenost, znanje, strokovnost v organizaciji.

Tehnološka sposobnost organizacije je torej njena sposobnost izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja takšnih tehnologij in na takšne

načine, ki uresničujejo namen in cilje organizacije.8 Namen in cilji or-

ganizacije so torej merilo tega, kakšne tehnologije in kakšni načini iz-

umljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij so v organizaciji 8. Tehnološka sposobnost je tudi: (1) sposobnost reševanja in odpravljanja tehnoloških težav, ovir (izum, iznajdba rešitev), (2) odpravljanje in izogibanje tehnološkim nevarnostim (nesreče, poškodbe, uničenje, škoda), (3) hitro popravljanje napak/zmot pri uporabi ali managementu tehnologij.

30

Tehnologija v organizacijah

3.3

Namen in cilji

organizacije

Management

Tehnološka

Management

tehnologij

sposobnost

tehnologij

Tehnologije in

tehnološko znanje

Slika 3.1

Tehnologija v organizaciji

ustrezni. Tehnološka sposobnost neke konkretne organizacije je torej

odvisna od konkretnih namenov in ciljev te organizacije.9

Tehnološka sposobnost ni lastnost posameznih konkretnih tehno-

logij (tehnologije izvršujejo konkretne funkcije in imajo določeno sto-

pnjo zmogljivosti, ne sposobnosti). Tehnološka sposobnost se nanaša

na ljudi ali ustanove – oni imajo/razvijajo ali nimajo tehnološke spo-

sobnosti (namenska uporaba tehnologij).

Tehnološka sposobnost tudi niso posamezne konkretne tehnološke

veščine in znanje za upravljanje/ravnanje s konkretnimi tehnologijami,

ampak se tehnološka sposobnost nanaša na sposobnost ljudi ali usta-

nov, da izumljajo, izdelujejo, uporabljajo in izboljšujejo takšne tehno-

logije in na takšne načine, ki uresničujejo njihove namene in cilje. Raz-

vijanje tehnološke sposobnosti je torej osrednja naloga managementa

tehnologij v organizaciji.

Organizacija lahko deluje v okolju, kjer se prav tako izumlja, izdeluje, uporablja, izboljšuje tehnologije in izvaja management tehnologij. To

je tehnološko okolje organizacije, ki lahko na različne načine vpliva na

tehnološko sposobnost organizacije.

9. Reichert idr. (2011) podobno ugotavljajo, da je tehnološka sposobnost povezana s kontekstom podjetja, regije ali države, kjer je razvita.

31

4 Tehnološka sposobnost

podjetja

Tehnološka sposobnost podjetja kot posebne vrste organizacije v posebni družbeno-gospodarski ureditvi je odvisna od posebne vrste name-

nov in ciljev podjetij. Temeljni namen podjetij je dolgoročno ustvarjanje čimvečjega dobička iz vloženega kapitala, torej je t s podjetja v najbolj splošnem sposobnost dobičkonosnega izumljanja, izdelave, uporabe in izboljševanja tehnologij. Podjetja imajo poleg tega temeljnega namena

tudi posebne cilje (proizvodne/storitvene, tržne, finančne, vodstvene

itn.), ki se lahko v svoji konkretni obliki med podjetji precej razlikujejo, lahko pa so si tudi precej podobni.

Podjetja kot posebna vrsta organizacij delujejo po določenih osnov-

nih principih in tehnologija1 ima v teh principih (osnovnih, bistvenih

lastnostih podjetij) tudi posebno vlogo.2 Na osnovi temeljnih principov

delovanja podjetij in posebne vloge tehnologije v teh principih predla-

gamo naslednjo opredelitev tehnološke sposobnosti podjetij.

Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost podjetja, da uporablja vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za:

• izdelovanje novejših izdelkov/opravljanje novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce,

• povečevanje produktivnosti plačanega dela ter posledično niža-

nje stroškov (cene) izdelkov/storitev (zniževanje stroškov dela na

enoto izdelka/storitve) in nižanje stroškov podpornih procesov v

podjetju,

• večjo dodano tehnološko vrednost za kupce,

glede na tekmece, in da pri tem ustreza tehnološkim predpisom države.

V to opredelitev so torej vključene proizvodne, storitvene, podporne

in produktne tehnologije.

Iz te opredelitve t s podjetij izhajajo tri temeljne lastnosti t s podje-

tij:

1. Tehnologija v smislu naprav in njihovega samostojnega izvrševanja funkcij.

2. Ti principih so v ustrezni znanstveni literaturi že pojasnjeni in znani.

33

4

Tehnološka sposobnost podjetja

• večanje obsega uporabe tehnologij (vlaganja v tehnologijo, večanje tehnološke opreme),

• inovativnost (uporaba novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij),

• relativnost sposobnosti glede na konkurenco (tekmeci so odločilni dejavnik, ali ima podjetje ustrezno t s, tj. ali tehnologije in njihova

uporaba v podjetju ustvarjajo konkurenčno prednost).

t s podjetij se hkrati nanaša na:

• sredstva podjetja (tehnologije, denar za vlaganja v posodobitve in inoviranje, zaposleni in njihove tehnološke veščine in znanje),

• dejavnosti podjetja (uporaba tehnologij, posodabljane tehnološke opreme, inoviranje),

• rezultate podjetja (doseganje proizvodnega načrta, znižanje stro-

škov dela na enoto proizvoda, število inovacij).

Takšen princip t s od podjetij torej zahteva, da računajo in ugota-

vljajo, ali jim novejše, zmogljivejše, boljše tehnologije zagotavljajo:

• izdelavo novejših izdelkov/opravljanje novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce,

• povečevanje produktivnosti plačanega dela ter posledično niža-

nje stroškov (cene) izdelkov/storitev (zniževanje stroškov dela na

enoto izdelka/storitve) in nižanje stroškov podpornih procesov v

podjetju,

• večjo dodano tehnološko vrednost za kupce,

glede na konkurenčna podjetja, in sprejemanje ustreznih tehnoloških

ukrepov, ki zagotavljajo takšno stanje.3

To od podjetij zahteva, da računajo in ugotavljajo, ali njihove tehno-

logije in njihova uporaba ustrezajo predpisom države in sprejemanje

ustreznih tehnoloških ukrepov, ki zagotavljajo takšno stanje.

To od podjetij zahteva, da predvidevajo bodočo uporabo tehnolo-

gij tekmecev, bodoče tehnološke potrebe kupcev in bodoče tehnološke

predpise države.4

4.1

Vloga tehnologije v podjetjih

Tehnologije so sredstvo podjetja – podjetje uporablja tehnologije, da

doseže cilje podjetja. Tehnologije so naprave in njihovo izvrševanje

3. V praksi podjetij to pomeni analize konkurence, analize navad in zahtev kupcev.

4. V praksi podjetij to pomeni tehnološko napovedovanje, analize tehnoloških trendov.

34

Vloga tehnologije v podjetjih

4.1

nalog (obdelovalni stroji, informacijsko-komunikacijske naprave, pro-

gramska oprema, roboti, transportne/logistične naprave in stroji ipd.).

Podjetje bodisi izumlja bodisi izdeluje bodisi uporablja bodisi izbolj-

šuje tehnologije (ali katerokoli kombinacijo izmed teh). Tehnologije v

podjetju so bodisi:

• sredstvo izdelave izdelkov (proizvodne tehnologije) / opravljanja storitev (storitvene tehnologije),

• izdelek za prodajo (produktne tehnologije),

• sredstvo podpornih procesov v podjetju (podporne tehnologije).

Podjetje pridobi tehnologije tako, da jih bodisi razvije in izdela sámo

(ali v sodelovanju z drugimi) bodisi jih kupi na trgu.

Tehnologije so sredstvo konkurence, z njimi si podjetje ustvarja kon-

kurenčno prednost. Tehnologija kot sredstvo konkurence pomeni izu-

mljanje, izdelavo in uporabljanje novejših, zmogljivejših, boljših tehno-

logij v podjetjih. Zaposleni delavci za plačo v podjetjih izumljajo, razvijajo, izdelujejo, uporabljajo (upravljajo) in izboljšujejo tehnologije. Posledica tehnološke konkurence je povečevanje števila tehnologij (hiter

tehnološki napredek). Povečevanje števila tehnologij (in tehnološkega

znanja) pomeni, da se zmanjšuje sposobnost posameznega podjetja, da

v celoti obvladuje obstoječe tehnologije (in tehnološko znanje) in da je

za razvoj novih tehnologij vedno bolj odvisno od drugih podjetij in (raz-

iskovalnih) ustanov.

Namen novejših, zmogljivejših, boljših proizvodnih in storitvenih

tehnologij kot sredstva konkurence je:

• izdelava novejših izdelkov/opravljanje novejših storitev z večjo dodano vrednostjo za kupce,

• povečevanje produktivnosti plačanega proizvodnega in storitve-

nega dela in posledično nižanje stroškov (cene) izdelkov/storitev

(zniževanje stroškov dela na enoto izdelka/storitve),

Namen novejših, zmogljivejših, boljših produktnih tehnologij kot

sredstva konkurence je:

• večja dodana tehnološka vrednost za kupce,

Namen novejših, zmogljivejših, boljših podpornih tehnologij kot

sredstva konkurence je:

• povečevanje produktivnosti plačanega podpornega dela in posle-

dično nižanje stroškov podpornih procesov v podjetju,

35

4

Tehnološka sposobnost podjetja

Konkurenčna

Zadovoljitev

Tveganja

podjetja

potreb kupcev

Večanje

Inovativnost

prihodkov

Maksimiranje

Tehnologije

dobička

Večanje

Zmanjševanje

produktivnosti

stroškov

plačanega dela

Vlagatelji

kapitala

Državni predpisi

Slika 4.1

Vloga tehnologije v podjetju

Podjetje je izpostavljeno spremenljivosti in naključnostim tehnologij

tekmecev, tehnoloških potreb kupcev in tehnoloških predpisov države.

To pomeni, da je podjetje izpostavljeno tveganjem, da tehnologije, ki jih uporablja, niso učinkovito sredstvo konkurence (ne zagotavljajo konkurenčnih prednosti) in ne ustrezajo tehnološkim predpisom države.

4.2

Merjenje tehnološke sposobnosti

t s podjetja je zelo kompleksen, večrazsežen teoretični konstrukt, ki ga

ni mogoče neposredno meriti: t s podjetja ni preprosta, v navadni pra-

ksi podjetij obstoječa in poznana količina, za katero bi obstajale mer-

ske/računske naprave in merski/računski postopki, kako jo (iz)meriti

ali (iz)računati. t s podjetja lahko zgolj ocenjujemo na osnovi ustrezno izbranih in utemeljenih kazalnikov (mer), ki lahko šele skupno kot povezana celota zagotovijo smiselno oceno t s podjetja.

t s podjetja ni fizikalna količina, zato merjenje in merljivost, kot to

velja za fizikalne količine (merska količina, merska enota, merska na-

prava, merski postopek, merski pogoji, količine, ki vplivajo na merje-

nje), nista prenosljiva na t s podjetja in zanjo to ne velja.

36

5 Model tehnološke sposobnosti

podjetja

Modeliranje tehnološke sposobnosti podjetja pomeni določitev temelj-

nih dimenzij t s podjetja in določitev kazalnikov znotraj vsake od teh

dimenzij. Kazalniki t s podjetja znotraj vsake od teh dimenzij so lahko

treh vrst:

• številski (izraženi v absolutnih ali relativnih številih neke količine),

• stopenjski (izraženi v zaporedju stopenj neke lastnosti, recimo sposobnosti, tehnološke zahtevnosti, formalizacije),

• eksistenčni (izraženi v obstoju/neobstoju nekega predmeta ali lastnosti).

Model t s podjetja izhaja iz ustrezne predhodne opredelitve tehno-

logije in t s podjetja. Na osnovi tako izpeljanega modela t s podjetja

se lahko potem izpelje neko specifično orodje za ocenjevanje t s, ki se

ga uporabi na izbranem vzorcu podjetij – primer izpeljave in uporabe

specifičnega orodja za ocenjevanje t s podjetij je prikazan v naslednjem

poglavju.

Tehnološka sposobnost podjetja je izrazito kompleksen, večrazsežen

konstrukt. To pomeni, da je tehnološka sposobnost podjetja sestavljena

iz več posameznih sposobnosti (razsežnosti), ki šele kot celota tvorijo

tehnološko sposobnost podjetja. Na osnovi opredelitve tehnološke spo-

sobnosti podjetja, osnovnih principov delovanja podjetij in posebne

vloge tehnologije v teh principih lahko določimo sedem posebnih spo-

sobnosti, ki sestavljajo tehnološko sposobnost podjetja. Te temeljne

sposobnosti celotne t s podjetja prikazuje slika 5.1.

V nadaljevanju pojasnimo, kako se vsaka od teh temeljnih sposobno-

sti vsebinsko nanaša na predlagano opredelitev t s podjetja, osnovne

principe delovanja podjetij in posebno vlogo tehnologije v teh princi-

pih. Na osnovi te razlage potem pri vsaki od teh temeljnih sposobnosti

predlagamo osnovne kazalnike (številske, stopenjske, eksistenčne), ki

se vsebinsko nanašajo na te temeljne sposobnosti, kar pomeni, da lahko

s temi kazalniki ocenjujemo te temeljne sposobnosti ter prek tega celo-

37

5

Model tehnološke sposobnosti podjetja

Operativna

Povezovalna

Inovacijska

Tehnološka

sposobnost

podjetja

Analitična

Absorpcijska

Vodstvena

Investicijska

Slika 5.1

Model tehnološke sposobnosti podjetja – sedem temeljnih sposobnosti

tno t s podjetij.1 Sedem temeljnih sposobnosti se med seboj vsebinsko

dopolnjuje in podpira, kar pomeni, da teh sposobnosti ni mogoče vse-

binsko povsem ločiti.

5.1

Operativna (proizvodna) sposobnost

Bistvo te sposobnosti je stroškovno učinkovito izkoriščanje tehnolo-

gije za proizvodnjo izdelkov/opravljanje storitev in izvajanje podpornih

funkcij. Ta sposobnost se nanaša na: a) zahtevo po povečevanju pro-

duktivnosti plačanega dela ter posledično nižanju stroškov (cene) iz-

delkov/storitev (zniževanje stroškov dela na enoto izdelka/storitve) in

nižanju stroškov podpornih procesov v podjetju, in b) zahtevo po izde-

lovanju novejših izdelkov/opravljanju novejših storitev z večjo dodano

vrednostjo za kupce.

1. Predlagani osnovni kazalniki v nadaljevanju niso vsi možni kazalniki za posamezne temeljne sposobnosti. Nabor vseh možnih posebnih kazalnikov za vsako temeljno sposobnost je zelo obsežen. Pri nekaterih kazalnikih navajamo avtorje, ki so te kazalnike v podobni obliki že uporabljali v svojih raziskavah in analizah.

38

Inovacijska sposobnost

5.2

Za podjetje je ključno, da tehnologije uporablja z minimalnimi stroški

in minimalno časovno porabo glede na zastavljene cilje (recimo količina

in vrste izdelkov/storitev). Prav tako je ključno, da uporablja tehnolo-

gije za razvoj in izdelavo takšnih izdelkov/opravljanje takšnih storitev, ki kupcem prinašajo čimvišjo vrednost (ugodna cena, visoka kakovost,

naprednost ter kompleksnost izdelka/storitve).

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

• delež odstopanja od proizvodnega plana,

• število zastojev v proizvodnji (Wireman 2004; Podrekar 2009),

• delež slabih proizvodov glede na celotno proizvodnjo (Dolinšek 2002),

• delež reklamacij prodanih proizvodov (Wireman 2004),

• delež znižanja stroškov dela na enoto proizvoda zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij (Kmet Zupančič idr. 2013),

• delež znižanja stroškov podpornih procesov podjetja zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij,

• stopnja stroškovne prednosti proizvodov,

• stopnja naprednosti in kompleksnosti proizvodov (Kos 2002).

5.2

Inovacijska sposobnost

Bistvo te sposobnosti sta čimhitrejši razvoj in uvajanje novih tehnolo-

gij ter izdelkov (tehnološke inovacije kot sredstvo konkurence). Ta spo-

sobnost se nanaša na: (a) zahtevo po uporabi novejših, zmogljivejših,

boljših tehnologij za proizvodnjo novejših proizvodov z večjo dodano

vrednostjo za kupce in za večanje produktivnosti dela in nižanje stro-

škov, ter (b) zahtevo po razvoju in tržnem uvajanju novejših, zmoglji-

vejših, boljših produktnih tehnologij, ki imajo večjo dodano tehnološko

vrednost za kupce (npr. nove funkcije, večja zmogljivost, odpornejši in

trajneši material ipd.)

Za podjetje je ključno, da razvija in izboljšuje tehnologije ter proi-

zvode, zato da lahko izdeluje in prodaja proizvode, ki imajo višjo vre-

dnost za kupce v primerjavi s tekmeci, in da lahko povečuje svoj tržni

delež ter moč na trgu. Prav tako je ključno, da podjetje zmanjšuje čas

od zasnove novega proizvoda ali tehnologije do njegove vpeljave v pro-

izvodnjo ali na trg.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

• stopnja tehnološke naprednosti razvoja (Dolinšek 2002),

39

5

Model tehnološke sposobnosti podjetja

• obstoj oddelka za raziskave in razvoj (Kim 1999),

• delež vlaganj v raziskave in tehnološki razvoj (Coombs in Bierly 2006; Kos 2002),

• število novih proizvodov, ki jih je podjetje razvilo in uspešno vpeljalo na trg (Coombs in Bierly 2006),

• povprečen čas od potrjene oblike (prototipa) novega proizvoda do njegove vpeljave na trg (Khalil 2000; Accenture 2008),

• število novih tehnologij, ki jih je podjetje razvilo in uspešno vpeljalo v proizvodnjo (Coombs in Bierly 2006),

• povprečen čas od potrjene zasnove/oblike nove tehnologije do

njene vpeljave v proizvodnjo,

• število prijavljenih patentov za proizvode ali tehnologije (Coombs in Bierly 2006; Kos 2002).

5.3

Absorpcijska sposobnost

Bistvo te sposobnosti je čimhitrejše črpanje in uporaba novega tehno-

loškega znanja ter veščin (razvijajanje tehnološke usposobljenosti za-

poslenih). Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi vedno več

novejših tehnologij za proizvodnjo novejših proizvodov z večjo dodano

vrednostjo in za povečevanje produktivnosti dela (nižanje stroškov pro-

izvodov).

Za podjetje je ključno, da imajo zaposleni tehnološko znanje in ve-

ščine, s katerimi učinkovito razvijajo, uporabljajo ter izboljšujejo tehnologije in proizvode. Tehnološko znanje in izkušnje zaposlenih so ključni

tudi za predlaganje uporabnih rešitev za izboljšave proizvodov in tehno-

logij ter za dobro ocenjevanje tehnoloških priložnosti in groženj. Zaradi hitrega tehnološkega napredka in uvajanja novejših tehnologij pri tekmecih morajo imeti zaposleni sposobnost hitrega tehnološkega učenja.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

• raven sposobnosti zaposlenih za redno iskanje in ocenjevanje tehnoloških priložnosti ter groženj (World Bank 2003),

• delež tehnološko visoko usposobljenih zaposlenih (inženirji, tehnologi, raziskovalci) glede na vse zaposlene,

• število zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno tehničnega področja (Dolinšek 2002; Kos 2002),

• število dni na zaposlenega, namenjenih za organizirano usposab-

ljanje glede obvladovanja tehnologij (Dolinšek 2002),

40

Investicijska sposobnost

5.5

• obseg vlaganj v izobraževanje zaposlenih glede obvladovanja tehnologij (Dolinšek 2002),

• število uporabnih predlogov na inženirja/tehnologa glede izboljšanja tehnologij in proizvodov.

5.4

Investicijska sposobnost

Bistvo te sposobnosti je periodično povečevanje obsega in napredno-

sti tehnološke opreme. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi

vedno več novejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za proizvodnjo no-

vejših proizvodov z večjo dodano vrednostjo in za povečevanje produk-

tivnosti dela (nižanje stroškov proizvoda).

Za podjetje je ključno, da redno povečuje obseg svoje tehnološke

opreme in jo posodablja, s tem pa povečuje količino, raznolikost ter

razvojno zahtevnost proizvodov. Uvajanje naprednejših tehnologij je

ključno tudi zaradi stroškovne in časovne optimizacije vseh podpornih

funkcij podjetja (recimo nabava, finance, računovodstvo, kadri, i t itn.).

Prav tako je povečevanje in posodabljanje tehnološke opreme ključno

zaradi vedno hitrejšega tehnološkega napredka in ker to delajo tudi

tekmeci.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

• stopnja tehnološke zahtevnosti proizvodnih procesov (Kos 2002),

• stopnja tehnološke zahtevnosti podpornih procesov,

• delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme (Kos 2002),

• delež tehnološke opreme, ki jo je podjetje zamenjalo z novo (Kos 2002)

• delež povečanja tehnološke opreme,

• obstoj načrta za nadaljnjo avtomatizacijo proizvodnih in podpornih procesov.

5.5

Vodstvena sposobnost

Bistvo te sposobnosti je strateško ravnanje s tehnologijami in tehnolo-

škim znanjem/veščinami. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po vo-

denju, usklajevanju, načrtovanju in nadziranju uporabe vedno več no-

vejših, zmogljivejših, boljših tehnologij za tri temeljne namene, kot so

določeni v opredelitvi t s podjetja, na takšen način, ki zagotavlja kon-

kurenčno prednost podjetja.

Za podjetje je ključno, da ima tehnološko strategijo (del strategije

podjetja), v kateri je določeno, katere so ključne tehnologije podjetja,

41

5

Model tehnološke sposobnosti podjetja

in kako jih bo podjetje razvijalo ter uporabljajo za učinkovito dosega-

nje strateških in operativnih ciljev. Prav tako je ključno, da ima podje-

tje sistematizirano vodstveno funkcijo, ki je odgovorna za oblikovanje,

implementacijo in spremljanje tehnološke strategije (manager tehnolo-

gij). Za strateško ravnanje s tehnologijami je ključen tudi obstoj inova-

cijskega sistema, standardov kakovosti za tehnologije in proizvode ter

sposobnost ravnanja s tehnološkimi tveganji.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

• obstoj tehnološke strategije kot dela poslovne strategije (Khalil 2000),

• določitev ključnih tehnologij v strategiji (Van Wyk 2010),

• določitev načina za učinkovito izkoriščanje ključnih tehnologij v strategiji,

• določitev glavnih tehnoloških prioritet v strategiji (World Bank 2003),

• vključenost ocenjenih tehnoloških priložnosti in groženj v strategiji (Van Wyk 2010),

• utemeljenost strategije na tehnoloških trendih, ki so jih predvideli strokovnjaki (Van Wyk 2010),

• redno spremljanje izvajanja tehnološke strategije,

• stopnja vpliva tehničnega direktorja, direktorja proizvodnje ali vodje razvoja pri ožjem odločanju uprave (Khalil 2000),

• obstoj formalnega in informacijsko podprtega inovacijskega sistema (Khalil 2000),

• raven sposobnosti za ravnanje s tehnološkimi tveganji,

• obstoj standardov kakovosti za tehnologije in proizvode.

5.6

Analitična sposobnost

Bistvo te sposobnosti je redno spremljanje in analiziranje tehnološkega

okolja. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi vedno več novej-

ših, zmogljivejših, boljših tehnologij glede na tekmece (relativnost t s) in zahtevo po ustrezanju tehnološkim predpisom države.

Za podjetje je ključno, da redno spremlja in analizira razvoj ter upo-

rabo tehnologij v okolju, še posebno pri tekmecih, da se lahko z njimi

primerja in posledično odpravlja tehnološki zaostanek ali ohranja teh-

nološko prednost. Redno spremljanje in analiziranje tehnološkega oko-

42

Povezovalna sposobnost

5.7

lja je ključno tudi za določitev tehnoloških priložnosti ter groženj za

podjetje.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

• število strokovnih tehnoloških sejmov, ki se jih udeležijo predstavniki podjetja,

• število proizvodnih obratov svojih tekmecev, ki si jih predstavniki podjetja ogledajo,

• število strokovnih in znanstvenih konferenc s področja novih tehnologij, ki se jih udeležijo predstavniki podjetja,

• obstoj analiz/predvidevanj tehnoloških trendov (Stanovnik 2008),

• obstoj analiz swot za tehnologije podjetja.

5.7

Povezovalna sposobnost

Bistvo te sposobnosti je izvajanje skupnih tehnoloških projektov z zu-

nanjimi partnerji. Ta sposobnost se nanaša na zahtevo po uporabi teh-

nologij in tehnološkega znanja od zunanjih partnerjev zaradi vedno hi-

trejšega splošnega povečevanja novih tehnologij ter tehnološkega zna-

nja, ki ga poganja princip konkurence, in ki zmanjšuje sposobnost pod-

jetja za celovito obvladovanje vseh obstoječih tehnologij ter tehnolo-

ških znanj.

To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

• obstoj strateške usmeritve v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju proizvodov in tehnologij (World Bank 2003),

• število skupnih tehnoloških projektov z raziskovalnimi ustano-

vami (World Bank 2003),

• število novih izdelkov kot rezultat skupnih tehnoloških projektov z raziskovalnimi ustanovami,

• število novih tehnologij kot rezultat skupnih tehnoloških projektov z raziskovalnimi ustanovami,

• delež vlaganj v skupne tehnološke projekte z raziskovalnimi ustanovami (Kos 2002),

• število skupnih tehnoloških projektov s partnerskimi podjetji (dobavitelji, tudi tekmeci) (World Bank 2003),

• število novih izdelkov kot rezultat skupnih tehnoloških projektov s partnerskimi podjetji,

• število novih tehnologij kot rezultat skupnih tehnoloških projektov s partnerskimi podjetji,

43

5

Model tehnološke sposobnosti podjetja

• delež vlaganj v skupne tehnološke projekte s partnerskimi podjetji,

• aktivna vključenost v tehnološke mreže (parki, centri, grozdi, združenja, inkubatorji) (World Bank 2003).

Pravi način razvoja in uporabe tehnologij v podjetju je tisti, ki po-

sredno v največji možni meri uresničuje namen podjetja (dobiček) – v tem primeru ima podjetje največjo možno tehnološko sposobnost, podjetje popolnoma obvladuje uporabo tehnologije. Pravi način razvoja in

uporabe tehnologij v podjetju določajo naslednji ključni zunanji dejav-

niki: a) potrebe, želje, zahteve kupcev, in b) konkurenti. Ti dejavniki so podvrženi nenehnim tehnološkim spremembam/inovacijam, ki spre-minjajo te dejavnike, zato:

• ni mogoče vnaprej določiti pravilnega načina razvoja in uporabe tehnologije v podjetju;

• univerzalni pravilni način razvoja in uporabe tehnologije v podjetjih, ki bi maksimiral dobiček vsakega podjetja, ne obstaja zaradi

principa konkurence (če bi tak splošni način obstajal, bi ga vsa pod-

jetja takoj implementirala, toda potem bi se ravno izničila vsaka

konkurenčna prednost, ki razlikuje obstoječa uspešna podjetja od

manj- in neuspešnih);2

• razvoj in uporaba tehnologije v podjetju sta vselej tvegana zaradi spremenljivosti zunanjih dejavnikov (kupci, tekmeci, dobavitelji,

država).

2. Konkurenčna prednost podjetij se pokaže šele v delovanju podjetij na trgih, v konkurenčnem boju, torej je ni mogoče določiti vnaprej in ni mogoče izpeljati univer-zalnega recepta za konkurenčno prednost podjetja. Bistvo konkurenčne prednosti je ravno v tem, da jo nekaj podjetij ima, preostali pa ne. Konkurenčni boj podjetij namreč pomeni malo podjetij zmagovalcev, preostalo so sledilci in poraženci.

44

6 Ocenjevanje tehnološke

sposobnosti slovenskih

proizvodnih podjetij

Na osnovi modela tehnološke sposobnosti podjetja lahko razvijemo

orodja za tehnološko presojo v izbranih podjetjih. Odločili smo se, da

bomo razvili orodje za tehnološko presojo v slovenskih proizvodnih

podjetjih. V Sloveniji so nekateri avtorji že izvajali tehnološke pre-

soje podjetij, pri čemer so za ocenjevanje t s podjetij uporabili različna orodja s kazalniki, ki so imeli kvalitativne/mnenjske lestvice (Janeš in

Dolinšek 2007; Gramc 2007). Vzorec podjetij za tehnološko presojo ni

bil v nobenem od teh primerov ocenjevanj t s večji od 100. Obsežnejše

ocenjevanje t s slovenskih podjetij se torej do zdaj še ni izvedlo.

Avtorji, ki so že izvajali tehnološke presoje, so ocenjevali t s tako

storitvenih, kot proizvodnih podjetij. Proizvodna podjetja v primer-

javi z drugimi vrstami podjetij pri svojem delovanju v splošnem upo-

rabljajo več različnih vrst tehnologij (obdelovalni stroji, proizvodne linije, informacijsko-komunikacijske naprave, programska oprema, ro-

boti, transportne/logistične naprave in stroji ipd.), poleg tega pa so ve-

činoma tudi izrazito izvozno usmerjena in veliko prihodkov ustvarjajo

z izvozom, zato smo se odločili, da bomo izvedli obsežno ocenjevanje

t s slovenskih proizvodnih podjetij. Da bi to lahko izvedli, smo morali

oblikovati novo orodje za ocenjevanje t s teh podjetij, ki bi temeljilo na predlaganem modelu t s podjetja.

V tem poglavju predstavljamo razvoj novega orodja za ocenjevanje

t s slovenskih proizvodnih podjetij, njegovo obliko in vsebino, izvedbo

spletnega ocenjevanja t s ter osnovne lastnosti vzorca podjetij, ki so

ocenila svojo t s.

6.1

Razvoj novega orodja za tehnološko presojo

Novo orodje za ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih podjetij je mo-

ralo ustrezati merilom, ki so jih izbrani avtorji na področju m t (Phaal, Farrukh in Probert 2006, 336; Farrukh, Phaal in Probert 1999) predlagali

za dobra in veljavna orodja na področju m t:

• teoretsko veljavno,

45

6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

• varčno,

• enostavno,

• praktično za uporabo,

• zmožno povezovanja z drugimi modeli in orodji,

• prilagodljivo,

• dobro strukturirano, z jasno definicijo izrazov in konsistentno terminologijo,

• zajema vsa predmetna področja,

• implementirano v programski opremi in dostavljeno prek spleta.

Teoretska veljavnost orodja izhaja iz tega, da je bilo orodje razvito na

osnovi predlaganega modela t s podjetja, ki je bil izpeljan iz utemeljenih začetnih opredelitev tehnologije in tehnološke sposobnosti.

Za izbrana slovenska proizvodna podjetja je moralo biti orodje zani-

mivo in enostavno za uporabo. Oblika in vsebina orodja sta torej mo-

rali biti takšni, da je bilo ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih pod-

jetij čim bolj izvedljivo v čimvečjem obsegu. To je pomenilo, da smo

morali oblikovati spletni ocenjevalni list za t s podjetij, ki bi ga lahko potem prek spleta poslali ustreznim predstavnikom slovenskih proizvodnih podjetij.1

Da bi ugotovili, kakšna oblika in vsebina orodja sta za izbrani vzorec

podjetij najbolj ustrezni, zato da se zagotovi čimvečja izvedljivost oce-

njevanja t s v čimvečjem obsegu, smo izvedli poglobljene strukturirane

intervjuje o ocenjevanju t s podjetij s tehničnim/splošnim vodstvom

v izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih. Phaal, Farrukh in Probert

(2006, 343) menijo, da razvoj praktičnih in dobro utemeljenih orodij ter

modelov zahteva aktivno sodelovanje s podjetji. V naslednjem poglavju

predstavljamo rezultate teh intervjujev.

6.2

Intervjuji s tehničnim vodstvom

Poglobljene strukturirane intervjuje o ocenjevanju t s podjetij smo iz-

vedli v 12 slovenskih proizvodnih podjetjih različnih velikosti in dejav-

1. Uporabili bi lahko tudi metodi intervjuja ali študije primera. Takšna orodja bi še vedno lahko bila teoretsko veljavna, dobro strukturirana, z jasno definicijo izrazov in konsistentno terminologijo, prilagodljiva, zajemala bi vsa predmetna področja, toda njihova varčnost, enostavnost, praktičnost za uporabo ter zmožnost povezovanja z drugimi modeli in orodji bi se temu ustrezno precej zmanjšala. Prav tako bi z uporabo takšnih metod zelo težko izvedli obsežnejše ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih podjetij.

46





Intervjuji s tehničnim vodstvom

6.2

Preglednica 6.1

Način ocenjevanja tehnološke sposobnosti v podjetjih –

intervju s tehničnim vodstvom

()

()

()

()

()

.



Izbor elementa na lestvici

Vseeno

.





Izbor elementa na lestvici

Odstotki in števila

.

*

*

.





Izbor elementa na lestvici

Se (ne) strinjam

.





Izbor elementa na lestvici

Se (ne) strinjam

.





Izbor elementa na lestvici

Se (ne) strinjam

.





Izbor elementa na lestvici

–

.





Izbor elementa na lestvici, št.

Se (ne) strinjam, dobro/slabo

.





Izbor elementa na lestvici, opisi Vseeno

.



Izbor elementa na lestvici

–

.





Izbor elementa na lestvici

Odstotki in števila

.





Izbor elementa na lestvici

Povp. , ,

n o t e s

Naslovi stolpcev: () intervjuvanec, () največje število vprašanj, () največje število minut, () način ocenjevanja, () vrsta lestvice. * Odvisno od vsebine.

nosti. Intervjuvanci so bili večinoma vodje razvoja, tehnični direktorji

ali splošni direktorji (v vsakem podjetju je bil en intervjuvanec).

Preglednica 6.1 prikazuje, kaj je po mnenju intervjuvancev ustrezen način ocenjevanja t s podjetja, če bi predstavniki tehničnega vodstva v

podjetjih po elektronski pošti prejeli ocenjevalni list (orodje) za oceno t s svojega podjetja.

Spletno ocenjevanje t s podjetja bi torej moralo biti kratko (v povpre-

čju največ 15 minut), z malo vprašanji (v povprečju največ 12), ocenje-

valci v podjetjih pa bi ocenjevali tako, da izberejo element na ponujeni

lestvici odgovorov, ki je lahko kvalitativna (strinjanje, dobro/slabo) ali kvantitativna (odstotki, števila).

Intervjuvanci so ocenjevali ustreznost naših predlaganih kazalnikov

t s po posameznih področjih (sposobnostih/dimenzijah)2 in navedli, ali

v svojih podjetjih spremljajo ter ocenjujejo vrednosti za te kazalnike.

Predlagani kazalniki, ki so jih intervjuvanci povprečno ocenili s 4 ali

več glede ustreznosti merjenja t s, so naslednji:

• delež vlaganj v raziskave in razvoj (r&r) novih tehnologij, 2. Ustreznost predlaganih kazalnikov t s so ocenjevali na 5-stopenjski lestvici od 1

(neustrezno) do 5 (ustrezno).

47

6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

• delež povečanja tehnološke opreme,

• delež novih, zmogljivejših tehnologij glede na celotno tehnološko opremo,

• delež tehnološke opreme, ki jo je podjetje sámo razvilo ali izbolj-

šalo,

• skupna učinkovitost opreme,

• delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij,

• stopnja tehnološke zahtevnosti izdelkov,

• delež povečanja števila novih tehnologij na trgu,

• delež povečanja prihodkov zaradi prodaje novih tehnologij,

• delež povečanja tržnega deleža zaradi prodaje novih tehnologij,

• delež zmanjšanja zastojev v proizvodnji,

• delež zmanjšanja delovnih nesreč zaradi slabega delovanja tehnologije ali slabe tehnološke usposobljenosti zaposlenih,

• število analiz o tehnoloških potrebah kupcev,

• delež povečanja števila tehnološko visoko usposobljenih zaposlenih (inženirjev),

• število usposabljanj zaposlenih glede obvladovanja tehnologij,

• število novih tehnologij kot rezultat skupnih projektov z dobavitelji,

• število novih tehnologij kot rezultat skupnih projektov s tekmeci,

• število novih tehnologij kot rezultat skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami.

Predlagani kazalniki, ki so jih intervjuvanci povprečno ocenili z manj

kot 3 glede ustreznosti merjenja t s, so naslednji:

• število pridobljenih patentov (za tehnologije),

• število pridobljenih tehnologij prek prevzemov drugih podjetij,

• stopnja zahtevnosti tehnologij za podporo trženju,

• število analiz o ustrezanju tehnologij tehnološkim predpisom dr-

žave,

• število skupnih tehnoloških projektov z dobavitelji.

Predlagani kazalniki, ki jih spremlja in ocenjuje vsaj 50 podjetij, so

naslednji:

• delež vlaganj v r&r novih tehnologij,

48

Intervjuji s tehničnim vodstvom

6.2

• skupna učinkovitost opreme,

• delež znižanja stroškov dela na enoto izdelka zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij,

• delež zmanjšanja zastojev v proizvodnji,

• število usposabljanj zaposlenih glede obvladovanja tehnologij.

Potreba po ocenjevanju t s

7 od 12 intervjuvancev (58,3 ) je dejalo, da v njihovem podjetju obstaja potreba po ocenjevanju t s. Svoje odgovore so nekateri pojasnili takole:

• Da. Primerjava s konkurenco.

• Da. Zaradi načrtovanja proizvodnje.

• Da. Zaradi potrebe po povečevanju učinkovitosti, izboljševanju produktivnosti, uvajanju novih proizvodov in tehnologij.

• Da. Da se lahko primerjamo s konkurenco, da vidimo, v čem smo

boljši/slabši, to se lahko dela na sejmih. Primer: naprave za avto-

matsko montažo.

• Da. Tehnološko sposobnost je smiselno ocenjevati, da lahko in-

terno spremljamo, na kakšni ravni smo, in ker i s o t s 16949 od

nas zahteva nenehne izboljšave.

• Da. Zaradi zagotavljanja kakovosti proizvodnje. Mi sicer ne delamo obsežnih analiz glede tehnološke sposobnosti, vendar veliko raz-pravljamo na to temo zaradi samega razvoja podjetja, tako da se

skoraj vsakodnevno ukvarjamo z ocenjevanjem in izboljševanjem

naših tehnoloških sposobnosti.

• Ne. Zakaj bi?

• Ne. Ker smo mikro podjetje.

• Ne. To vprašanje se mi zdi neumno.

• Ne. To že izvajamo, vendar posredno in spontano. Ne vidim po-

trebe po sistematičnem pristopu.

• Ne. Ne uporabljamo tega izraza/koncepta, imamo druge standarde (recimo i s o) in notranje presoje dela.

Periodično ocenjevanje t s

4 od 12 intervjuvancev (25 ) so dejali, da njihovo podjetje periodično

izvaja ocenjevanje svoje t s. Svoje odgovore so nekateri pojasnili takole:

• Ne. Ni potrebe po tem.

49

6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

• Ne. Smo mikro podjetje.

• Ne. Ni nekega posebnega procesa ocenjevanja, se pa občasno dela primerjave s konkurenco.

• Ne. Izvajamo interne presoje (kako se dela po oddelkih, kje so napake in kaj se lahko izboljša) ter presoje za obnavljanje standardov

(recimo i s o).

• Da. Po potrebi.

• Da. Na šest mesecev. Za ugotavljanje in zagotavljanje napredka.

• Da. Izvaja se v sklopu projektov prenašanja proizvodnje kupljen-cev v podjetje, povečevanja proizvodnih kapacitet, uvajanja novih

produktov ali tehnologij, razvoja novih izdelkov.

Razumevanje tehnologije in tehnološke sposobnosti

Nekateri intervjuvanci bi takole opredelili tehnologijo in tehnološko

sposobnost v svojem podjetju:

• Tehnologija je osnova za naše delo. Tehnološka sposobnost podjetja je, kako dobro znamo uporabiti in izkoristiti tehnologijo.

• Tehnologija je »navidezno« orodje za izvajanje tehnoloških procesov. Tehnološka sposobnost podjetja je obvladovanje tehnologij.

• Tehnologija je sposobnost in znanje za proizvodnjo izdelkov. Tehnološka sposobnost podjetja je učinkovitost izkoriščanja tehnolo-

gije.

• Tehnologija je oprema + znanje. Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost uporabiti ustrezne tehnologije za nastanek proizvoda.

• Tehnologija je sposobnost, da se z uporabo proizvodnih orodij in znanja izdelajo izdelki. Tehnološka sposobnost podjetja je isto kot

tehnologija.

• Tehnologija so orodja (mehanska in programska), ki jih uporab-

ljamo za izdelavo izdelkov. Tehnološka sposobnost podjetja je spo-

sobnost razviti izdelek, prilagojen novim zahtevam trga.

• Tehnologija je uvedba novega proizvoda v proizvodnjo, večanje

produktivnosti, reševanje težav v proizvodnji, reševanje reklama-

cij. Tehnološka sposobnost podjetja je sposobnost, da se naredi

končni izdelek.

• Tehnologija je nabor procesov, ki podjetju omogočajo ustrezno

(konkurenčno) tržno pozicioniranje. Tehnološka sposobnost pod-

50

Intervjuji s tehničnim vodstvom

6.2

jetja je skupna raven procesov, ki podjetju omogočajo tržno pozi-

cioniranje oz. tržno diferenciranje.

• Tehnologija je proizvodni postopek (kako neko stvar izdelati), tehnologija ni končni izdelek. Govorjenje v javnosti o tehnologiji, vi-

soki tehnologiji, je marketinški ukrep in ne stvarni opis dejanskih

pojavov. Tehnološka sposobnost podjetja je: ne uporabljamo tega

koncepta/izraza, glavna težava so tolerance ( ± 1 stotinka ali ± 3 sto-tinke).

• Tehnologija je naše znanje, strojna oprema, nadzor kakovosti in vse ostalo, kar omogoča proizvodnjo in prodajo naših izdelkov.

Tehnološka sposobnost je zmožnost podjetja za čim bolj učinko-

vito rabo lastne tehnologije. V našem primeru proizvodnje veliko-

serijskih preciznih komponent konsistentne kakovosti in s konku-

renčnimi stroški.

Ključni kazalniki t s v podjetju

Nekateri intervjuvanci so takole našteli, kateri so po njihovem mnenju

ključni kazalniki/merila t s v podjetju:

• Delež vlaganj v r&r novih tehnologij, delež novih, zmogljivejših tehnologij glede na celotno tehnološko opremo, skupna učinkovitost opreme, delež znižanja stroškov dela zaradi uvedbe novih teh-

nologij, delež zmanjšanja zastojev.

• »Benchmarking« kakovosti posameznih procesov, produktivnost,

zmožnost diferenciacije na trgu.

• Natančnost izračunov, natančnost izdelave, izguba transformatorjev, toleranca, drugače se uporabljajo poslovni kazalniki poslova-

nja.

• Oprema, postopki, znanje, kakovost.

• Tehnološka zmožnost po načelu »fit-for-purpose«, rast prodaje, stroškovna učinkovitost, doseganje pričakovane profitabilnosti,

povečevanje produktivnosti.

• S primerjavo z drugimi podobnimi podjetji, s primerjavo z novimi tehnologijami, ki so trenutno na trgu.

• Znanje zaposlenih, kakovost programske opreme, kakovost stroj-

nega parka, sodobnost opreme, inovativnost zaposlenih, zmo-

žnost reševanja zapletenih tehnoloških težav.

51

6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

• Delež novih izdelkov (kako dinamično je podjetje pri uveljavljanju ali razvoju novih tehnologij), delež prihodkov, porabljen za r & r,

odstotek marže ali odstotek dobička, ki ga dosežemo s tistimi iz-

delki v celotnih prihodkih, ki so bili lansirani v zadnjih dveh letih,

delež sredstev, porabljen za investicije.

Uporabnost orodja za oceno t s

Nekateri intervjuvanci so takole pojasnili, kaj mora vsebovati orodje za

oceno t s, da bo uporabno za podjetje:

• Mora biti prilagojeno naši panogi.

• Elementi, ki upoštevajo stopnjo tehnološke sposobnosti glede na že realizirane projekte.

• Prisegam na metodologijo benchmarkinga; nisem povsem prepri-

čan, ali razumem vašo zamisel.

• Jasno povezavo s ključnimi kazalniki učinkovitosti, uspešnosti in strateškimi cilji. Orodje za oceno tehnološke sposobnosti bi moralo biti pripomoček za odkrivanje priložnosti za izboljšave.

• Če hočete imeti bolj podrobne odgovore, je edina pot osebni pristop. Če pošljete elektronsko pošto, ne bo odziva. Če pokličete in

poveste, za kaj bi to rabili, ter da nekoga prepričate, da si vzame

čas in to naredi.

• Če obstaja potreba po ocenjevanju, če obstaja jasen cilj in konkreten razlog, za kaj se to potrebuje, in kaj bo podjetje imelo od tega,

potem se lahko dela takšno oceno, drugače je odveč in nima smisla.

• Zmožnost kvantifikacije navedenih kazalnikov (delež vlaganj v

r & r novih tehnologij, delež novih, zmogljivejših tehnologij glede

na celotno tehnološko opremo, skupna učinkovitost opreme, de-

lež znižanja stroškov dela zaradi uvedbe novih tehnologij, delež

zmanjšanja zastojev).

• Če boste ocenjevali tehnološke sposobnosti podjetij in boste imeli takšna vprašanja, kjer je potrebna neka velika analitika, zbiranje

nekih podatkov, da lahko tisti, ki je anketiran, pripravi odgovor, ne

boste uspeli. Če bo vprašanje takšno, da bom moral angažirati dva

ali tri sodelavce, da mi bodo pripravili odgovor, bom tisti trenutek

dal vprašalnik na stran. Zato morajo biti ta merila merjenja takšna,

kot so praktično neka splošno uveljavljena merila v svetu.

52

Intervjuji s tehničnim vodstvom

6.2

• Za nek znanstveni pristop je vse to teoretično mogoče spremljati.

Če pa bi to hoteli aplicirati v podjetja, morajo biti merila ali pa ka-

zalniki, ki se jih spremlja, nastavljeni tako, da ni potrebno kakšno

prehudo administriranje. Pri tem je treba biti zelo selektiven, treba

je spremljati in zelo dobro preučiti tudi literaturo, stanje, ki je že

danes v svetu (morda kakšen kazalnik manjka), da si ne bi izmišljali

kakšnih zelo natančnih kazalnikov, ki so teoretično sicer super, v

praksi pa jih podjetja ne bodo vzela za svoje.

Dodatna pojasnila glede ocenjevanja t s

Nekateri intervjuvanci so takole dodatno pojasnili svoje mnenje glede

ocenjevanja t s v podjetjih:

• Tehnologije tekmecev je zelo težko ugotavljati.

• Prek dobaviteljev se lahko naučimo kaj novega o tehnologiji.

• Če se poveča število inženirjev, to še nič ne pomeni glede uspeha končnih izdelkov na trgu.

• Prijavljamo inovacije, dobili smo tudi nagrade. Inoviranje je ena izmed naših običajnih delovnih nalog.

• Število prijavljenih patentov – to ni ključni dejavnik, ki bi govoril o neki naši (ne)inovativnosti.

• Nižanje stroškov in cene izdelkov se absolutno računa in se mora poznati. Prav tako se spremlja učinkovitost izrabe opreme, in na

osnovi tega se potem vpeljujejo izboljšave.

• Imamo sistem nagrajevanja za inovativne predloge. Običajno ne

nagrajujemo individualno, ampak nagradimo nek tim. Timsko delo

je veliko boljše kot individualno.

• V podjetju se izvaja načrtovanje tehnoloških akcij, naredi se eko-nomski izračun/elaborat upravičenosti naložbe in potem se odloči,

ali se gre v naložbo ali ne. To potrjujejo člani uprave.

• Tehnologijo razvijamo sami in jo tudi izdelamo (primer: tehnologija za preizkušanje izdelkov, ki nadomešča ročno delo). Lahko pa

tehnologijo tudi kupimo (primer: pranje izdelkov).

• V podjetju imamo prirejen KanBan sistem. Trg nas sili v produktivnost (avtomatizacija ali izboljšanje logistike, zmanjševanje vme-

snih zalog) – to potem zagotavlja konkurenčnost.

• Vprašanje je, kako točno izračunati zmanjševanje stroškov dela na enoto izdelka – izdelujejo se drugačni izdelki in kupujejo se nove

53

6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

tehnologije. Če je neka tehnologija zmogljivejša, še ne pomeni, da

je nova.

• Podjetje ne patentira, zadeve so že znane in patenti so dragi. Podjetje kupuje licence za programsko opremo, sami je ne razvijamo.

Podjetje kupuje tehnologije na trgu. Zakaj bi sami razvijali, če ne-

kaj že obstaja in se lahko kupi?

• Poznamo delež investiranja, a teh kazalnikov ne. Ni potrebe za te kazalnike. Izdela se statični predračun za 3, 4, 5 let in potem gre v

plan. Nato se izvede dinamični predračun/vrednost – to gre potem

na kolegij uprave za potrditev.

• Patentov se ne prijavlja, ker so velik strošek, Kitajci lahko posne-majo, potem so tu dragi sodni postopki (to zahteva dobro skupino

odvetnikov, ki so dragi). Raje smo tiho, če razvijemo kakšno novo

stvar, in poskušamo nove stvari zadržati zase.

• Nemogoče je priti v konkurenčna podjetja in videti/spoznati njihove tehnologije. Konkurenco in kupce spremljamo na sejmih.

Sami ne delamo analiz, ampak spremljamo tehnološke trende in

se jim prilagajamo. Delamo projektno, po naročilu kupcev.

• Glavna težava glede tehnologij v slovenski industriji je znanje glede tehnologij, obvladovanje tehnologij. Premalo je bazičnih

znanj, ki bi jih lahko potem nadgradili v industriji. Tehnološko

opremo se lahko kupi, a obvladovanje kupljene tehnologije je te-

žava.

• Pomembno je znanje. Če ga nimamo, moramo kupovati tehnolo-

gije na trgu. Nek izdelek smo lahko sposobni narediti, tudi če ni-

mamo tehnologije za to – jo kupimo na trgu. Smo in nismo tehno-

loško sposobni – svojih tehnologij, ki bi jih sami razvili, nimamo,

a vseeno znamo in naredimo končni izdelek. Pomembno je, da ho-

dimo po svetu, zbiramo informacije. Pomembno je znanje.

• Tehnologijo iz okolja spremljamo do neke mere. Primer pred 20

leti: s sodelavcem sva bila v Nemčiji, kjer sva videla neko napravo in

jo začela risati. Obiski konkurenčnih podjetij – gremo sicer na izlet,

a veliko se da videti, če gledaš s pravimi očmi. Hodimo na sejme,

kjer spremljamo tehnologijo in se tudi izobražujemo. Udeležujemo

se tudi strokovnih posvetov o avtomatizaciji strege in montaže –

izobraževanje.

• Ni smiselno ocenjevati tehnološke sposobnosti. Primer, ocenjevati delovanje neke blagajne, v čem je dobra in v čem ne, to je smiselno,

54

Intervjuji s tehničnim vodstvom

6.2

a ocenjevati tehnološke sposobnosti ni smiselno. Podjetja se med

seboj zelo razlikujejo in je težko določiti splošno orodje, s katerim

bi lahko ocenjevali vsa podjetja. Če bi bila podjetja ista, zelo po-

dobna, ista panoga, potem bi mogoče to še šlo, drugače pa je vpra-

šanje, ali je mogoče.

• Ključni dejavniki, ki vplivajo na to, kako bomo tehnološko sposobni – vse se začne in konča pri porabljenem denarju. Če nimaš

dovolj sredstev, da lahko izvajaš določene raziskave in razvoj, boš

težje konkurenčen. In zagotovo je ključen dejavnik imeti dovolj

sredstev, denar, namenjen temu. In pa drugo, imeti kritično maso

znanja, potrebnega za to področje. To kritično maso znanja je na

eni strani možno imeti v podjetju, en del pa tudi pri partnerjih, pri

raziskovalnih ustanovah izven podjetja.

• Naš cilj je razviti nek konkreten izdelek, ki ga lahko prodamo, na njem zaslužimo, če tega ne moremo, potem vse skupaj nima smisla. In potem potrebujemo za to takšno in takšno opremo, takšno

in takšno znanje, takšne in takšne ljudi, takšne in takšne materi-

ale (polizdelke). Ko poznamo potrebe/zahteve/pričakovanja kup-

cev, moramo narediti takšen izdelek, ki bo temu ustrezal, in potem

izberemo in uporabimo za to ustrezna sredstva. Ostalo je odvečno

delo. Ne delamo statističnih analiz zavoljo statistike same.

• Razvrščati podjetja v visoko-, srednje- in nizkotehnološka ni smiselno, ker podjetja uporabljajo različne tehnologije. Ni smiselno

razvrščati tehnologij, ki delujejo na drugačen način in se jih upo-

rablja za druge namene, v visoko tehnologijo, srednjo tehnologijo

in nizko tehnologijo. Primerjave se delajo s konkurenco uspešnih

na ravni izdelkov. Proizvodne postopke je zelo težko primerjati, ker

je težko ugotavljati, kakšne proizvodne postopke uporablja konku-

renca, čeprav se trudimo, da bi to ugotovili.

• Pri patentih je treba ločiti merjenje količine patentov – to je neka kvantiteta – in kakovost patentov – to je tista, ki je bistvena. Naša

filozofija ni imeti toliko in toliko patentnih prijav, ampak prijavljati

res tisto, in ščititi tisto znanje, za katerega smo prepričani, da ima

visoko stopnjo inovativnosti, ki nam omogoča/daje resnično kon-

kurenčno prednost na trgu. Ne tekmujemo s tistimi igralci, ki so

večji od nas, da bi imeli veliko količino patentov, ampak želimo

ščititi tisto znanje, kjer res mislimo, da je naša konkurenčna pred-

nost. To je težko meriti.

55

6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

Sklep

Mnenja in odgovori predstavnikov tehničnega ali splošnega vodstva v

izbranih slovenskih proizvodnih podjetjih o ocenjevanju t s podjetij so

se med seboj precej razlikovali, zato na osnovi teh mnenj in odgovorov

ni bilo mogoče sklepati, kakšna točno je najustreznejša oblika in vsebina orodja za ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih podjetij.

6.3

Oblika in vsebina novega orodja

Na osnovi 12 intervjujev smo lahko le na splošno ocenili, da mora imeti

spletni ocenjevalni list za t s podjetja naslednje lastnosti, zato da bi

zagotovili čimvečjo izvedljivost ocenjevanja t s slovenskih proizvodnih

podjetij v čimvečjem obsegu:

• Ocenjevanje traja največ 15 minut.

• Izpolnjuje se hitro in tekoče.

• Razumljiv jezik.

• Zanimiva, enoznačna in kratka vprašanja.

• Izbira odgovorov na vprašanja je dana vnaprej.

• Lestvice s petimi razredi (absolutna ali relativna števila, stopnje) ali Da/Ne vrsta odgovorov za posamezna vprašanja.

• Ustrezni ocenjevalci v podjetjih razumejo vsak kazalnik.

• Za ustrezne ocenjevalce v podjetjih je enostavno, da ocenijo posamezne kazalnike, ni pa nujno, da poznajo čisto natančno vse šte-

vilke in odstotke.

• Vrednosti za kazalnike v orodju za posamezno podjetje načeloma niso dostopne.

• Možnost odgovora »ne znam oceniti« pri številskih razredih.

• Ocenjevalec v podjetju lahko kadarkoli prekine z ocenjevanjem ts in pozneje nadaljuje tam, kjer je prej zaključil.

• Zanimivo in razumljivo vabilo podjetjem po elektronski pošti za ocenjevanje t s podjetij.

Na osnovi predlaganega modela t s podjetja, na osnovi meril, ki v

m t veljajo za dobra orodja, ter na osnovi splošnih ocen 12 intervjujev s tehničnim/splošnim vodstvom v izbranih podjetjih smo potem razvili

novo orodje za ocenjevanje tehnološke sposobnosti slovenskih proiz-

vodnih podjetij. To orodje je v celoti prikazano v prilogi.

Ocenjevalni list je razdeljen na sedem področij, ki izhajajo iz sed-

mih temeljnih sposobnosti t s podjetja (operativna/proizvodna, inova-

cijska, absorpcijska, investicijska, vodstvena, analitična, povezovalna

56





Oblika in vsebina novega orodja

6.3

Preglednica 6.2

Področja in podpodročja ocenjevanja tehnološke sposobnosti

proizvodnih podjetij

. Izkoriščanje tehnologije

• Proizvodni plan

• Zastoji, slabi izdelki, reklamacije

• Stroški dela in procesov

• Stroškovna prednost izdelkov

• Razvojna zahtevnost izdelkov

. Stopnja inoviranja

• Usmeritev razvoja

• Oddelek za raziskave in razvoj

• Novi izdelki in proizvodni procesi

• Čas od zasnove do vpeljave

• Prijavljeni patenti

. Usposobljenost zaposlenih

• Iskanje tehnoloških priložnosti in groženj

• Delež tehničnega kadra

• Stopnja tehnične izobrazbe

• Obseg tehnološkega usposabljanja

• Inovativni predlogi

. Oprema in procesi

• Tehnološka zahtevnost proizvodnih procesov

• Tehnološka zahtevnost podpornih procesov

• Vlaganja v posodobitve

• Vpeljava nove opreme

• Načrt za nadaljnjo avtomatizacijo

Nadaljevanje na naslednji strani

sposobnost – glej model zgoraj). Ocenjevalni list se začne s samo-

oceno tehnološke naprednosti posameznega proizvodnega podjetja,

nato pa sledi 43 vprašanj/kazalnikov, po katerih predstavnik tehnič-

nega/splošnega vodstva posameznega proizvodnega podjetja ocenjuje

t s svojega podjetja.

Lestvice za posamezne kazalnike/vprašanja v ocenjevalnem listu za

t s podjetij imajo različno vsebino številskih (absolutnih, odstotkovnih) razredov in različno vsebino stopenj.3 Posamezne razrede v lestvicah

za številske in stopenjske kazalnike smo oblikovali na osnovi intervju-

jev s tehničnim vodstvom v 12 slovenskih proizvodnih podjetjih ter na

osnovi razredov, ki so jih za lestvice za posamezne številske in stopenj-

ske kazalnike že oblikovali nekateri drugi avtorji (Dolinšek 2002; Kos

3. Nekatera druga obstoječa orodja za tehnološko presojo, npr. enostavna orodja Svetovne banke (2003), ali pa ta m (Khalil 2000, 265–275), imajo eno lestvico, ki je enaka za vse kazalnike v orodju.

57





6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

Preglednica 6.2

Nadaljevanje s prejšnje strani

. Strateško ravnanje s tehnologijami

• Tehnološka strategija

• Vpliv tehničnega direktorja pri odločanju

• Inovacijski sistem

• Ravnanje s tehnološkimi tveganji

• Standardi kakovosti za procese in izdelke

. Analiziranje tehnološkega okolja

• Strokovni sejmi

• Ogledi proizvodnih obratov konkurence

• Strokovne in znanstvene konference

• Predvidevanja tehnoloških trendov

• s w o t analize

. Povezovanje z zunanjimi partnerji

• Strateška usmeritev v povezovanje

• Raziskovalne ustanove

• Partnerska podjetja

• Vlaganja v skupne projekte

• Tehnološke mreže

2002) v drugih raziskavah. Številske razrede v lestvicah za posamezne

kazalnike smo oblikovali tako, da bi zagotovili čimvečjo variabilnost od-

govorov/vrednosti. Če bi vrednosti za številske (in vse druge) kazalnike

za vsa slovenska proizvodna podjetja že poznali, ne bi bilo treba razviti in uporabiti orodja za oceno t s podjetja (torej oblikovati razredov vrednosti za posamezne kazalnike). Ker pa vrednosti za kazalnike v orodju

za posamezna proizvodna podjetja načeloma niso bile dostopne v letnih

poročilih podjetij in splošnih statističnih bazah podatkov, smo morali te vrednosti pridobiti z razvojem in uporabo spletnega ocenjevalnega lista

za t s podjetij (torej z oblikovanjem razredov vrednosti za posamezne

kazalnike). Uporaba tako oblikovanega orodja za ocenjevanje t s podje-

tij na izbranem vzorcu podjetij (tj. podatki iz ocen t s po posameznih

podjetjih) je potemtakem tudi preizkus veljavnosti v orodju oblikovanih

razredov vrednosti za posamezne kazalnike.

6.4

Priprava in izvedba spletnega ocenjevanja tehnološke

sposobnosti

Da bi izvedli spletno ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih podje-

tij, smo morali najprej novo orodje za tehnološko presojo oblikovati v

ustreznem računalniškem programu. Spletni ocenjevalni list smo obli-

kovali v prostem in odprtokodnem spletnem anketnem računalniškem

58

Priprava in izvedba spletnega ocenjevanja tehnološke sposobnosti

6.4

programu LimeSurvey. Ko je bil ocenjevalni list oblikovan, smo morali

pridobiti elektronske poštne naslove predstavnikov tehničnega in splo-

šnega vodstva slovenskih proizvodnih podjetij ter splošne elektronske

poštne naslove teh podjetij. To pomeni, da smo morali izdelati več spe-

cializiranih baz ustreznih elektronskih poštnih naslovov in dodatnih

podatkov za ta podjetja. V nadaljevanju na kratko predstavljamo se-

stavo teh baz.

Specializirane baze elektronskih poštnih naslovov

Prvo specializirano bazo podatkov smo oblikovali tako, da smo najprej

na osnovi spletnega iskalnika poslovne baze podatkov g v i n (www.gvin

.com) poiskali slovenska proizvodna podjetja, ki imajo vsaj 50 zaposle-

nih, torej srednja in velika podjetja. Skupno je bilo teh podjetij 521. Podjetja smo v tej 1. bazi razvrstili v štiri skupine na osnovi razvrščanja proizvodnih industrij v štiri tehnološke kategorije glede na njihovo tehno-

loško inteznivnost (r & r intenzitete) po merilih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (oe c d). Preglednica 6.3 prikazuje število podjetij, zbranih v prvo specializirano bazo podatkov, po proizvodnih

industrijah glede na o e c d razvrščanje (o e c d 2011, 1).

Prva baza je vsebovala naslednje postavke/spremenljivke za teh 521

podjetij:

• naziv podjetja, naslov, pošta, kraj,

• vrsta predelovalne dejavnosti,

• ime in priimek pristojne osebe iz tehničnega ali splošnega vodstva,

• njena funkcija v podjetju.

Za ta podjetja smo potem poiskali elektronske poštne naslove za na-

slednje skupine pristojnih oseb:

• tehnični direktorji,

• direktorji razvoja,

• direktorji proizvodnje,

• direktorji proizvodnih sektorjev,

• direktorji tehnologije,

• produktni vodje,

• splošni/glavni direktorji,

• namestniki/pomočniki glavnih direktorjev.

Poiskali smo tudi splošne elektronske poštne naslove za ta podjetja.

59





6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

Preglednica 6.3

Število podjetij v prvi bazi podatkov po proizvodnih industrijah

glede na oe c d razvrščanje

Kategorija

Število

Visoko tehnološka podjetja

c  Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov



c  Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov



c . Proizvodnja zračnih in vesoljskih plovil



Srednje visoko tehnološka podjetja

c  Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov



c  Proizvodnja električnih naprav



c  Proizvodnja drugih strojev in naprav



c  Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic



c  Proizvodnja drugih vozil in plovil



Srednje nizko tehnološka podjetja

c  Proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas



c  Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov



c  Proizvodnja kovin



c  Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav



Nizko tehnološka podjetja

c  Proizvodnja živil



c  Proizvodnja pijač



c  Proizvodnja tekstilij



c  Proizvodnja oblačil



c  Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov



c  Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa,



plute, slame in protja, razen pohištva

c  Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja



c  Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa



c  Proizvodnja pohištva



c  Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti



Vir elektronskih poštnih naslovov v prvi bazi podjetij so bile posa-

mezne spletne strani podjetij ter osebne kontaktne vizitke, ki jih hrani

Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani (i r i u l).

Drugo bazo podatkov smo oblikovali na osnovi spletne podatkovne

baze slovenskih izvoznikov SloExport (www.sloexport.si). V tej bazi so

podjetja razvrščena glede na dejavnost. Za oblikovanje druge baze po-

datkov smo najprej poiskali vsa podjetja, ki so v SloExport bazi uvrščena v naslednje proizvodne dejavnosti:

60

Priprava in izvedba spletnega ocenjevanja tehnološke sposobnosti

6.4

• kmetijstvo (poljedelstvo, živinoreja, ribištvo, proizvodnja in prodaja živil ter pijač, stroji za kmetijstvo in poljedelstvo),

• strojna in kovinska industrija (proizvodnja in trgovina s kovinami, stroji in opremo, mehanska obdelava kovin, montaža industrijskih

strojev in naprav),

• elektroindustrija (proizvodnja in prodaja elektro, elektronskih in optičnih izdelkov, proizvodnja elektromotorjev, generatorjev in

transformatorjev),

• lesna industrija in gozdarstvo (gozdarstvo, obdelava in predelava lesa, pohištvena industrija),

• ostala industrija (proizvodnja in trgovina s tekstilom ter oblačili, papirjem in izdelki iz papirja, proizvodnja osnovnih kemikalij, izdelkov iz gume in plastičnih mas, stekla in steklenih izdelkov).

V vseh teh dejavnostih je bilo skupno 2246 podjetij, ki smo jih uvrstili

v našo 2. bazo podatkov. Ta je vsebovala naslednje postavke/spremen-

ljivke za teh 2246 podjetij:

• naziv podjetja, naslov, pošta in kraj,

• splošni elektronski poštni naslov podjetja,

• naslov spletne strani,

• ime in priimek glavnega direktorja,

• elektronski poštni naslov glavnega direktorja,

• število zaposlenih,

• glavna dejavnost podjetja glede na klasifikacijo nace.

Na osnovi te baze smo potem oblikovali dve specializirani bazi. Prva

specializirana baza je vsebovala vsa mala proizvodna podjetja. Teh pod-

jetij je bilo 648, postavke/spremenljivke pa so bile iste kot pri osnovni drugi bazi. Druga specializirana baza pa je vsebovala vsa srednja in velika proizvodna podjetja. Teh podjetij je bilo 605, postavke/spremenljiv-

ke pa so bile iste kot pri osnovni drugi bazi.

Te tri specializirane baze podatkov za slovenska proizvodna podjetja

smo potem preoblikovali, da bi lahko podatke in elektronske poštne na-

slove za ta podjetja uvozili v program LimeSurvey. Na osnovi teh treh

specializiranih baz podatkov smo oblikovali dve bazi:

• Prva baza: 618 malih podjetij. Postavke: naziv podjetja, ime in priimek splošnega/glavnega direktorja. Elektronski poštni naslovi:

splošni/glavni direktorji, splošni naslovi podjetij (www.sloexport

.si).

61





6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

Preglednica 6.4

Število in delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost

Proizvodna dejavnost

()

()

c  Kovinski izdelki, razen stroji in naprave



,

c  Drugi stroji in naprave



,

c  Izdelki iz gume in plastičnih mas



,

c  Električne naprave



,

c  Računalniki, elektronski in optični izdelki



,

Preostale proizvodne dejavnosti



,

op om b e

Naslovi stolpcev: () število podjetij v vzorcu, () delež podjetij v vzorcu (v odstotkih).

Preglednica 6.5

Število in delež podjetij v vzorcu v preostalih proizvodnih

dejavnostih

Proizvodna dejavnost

()

()

c  Živila



,

c  Pijače



,

c  Tekstilije



,

c  Oblačila



,

c  Usnje, usnjeni in sorodni izdelki



,

c  Obdelan in predelan les, izdelki iz lesa, plute, slame in protja



,

c  Papir in izdelki iz papirja



,

c  Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa



,

c  Kemikalije, kemični izdelki



,

c  Farmacevtske surovine in preparati



,

c  Nekovinski mineralni izdelki



,

c  Kovine



,

c  Motorna vozila, prikolice in polprikolice



,

c  Druga vozila in plovila



,

c  Pohištvo



,

c  Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti



,

op om b e

Naslovi stolpcev: () število podjetij v vzorcu, () delež podjetij v vzorcu (v odstotkih).

• Druga baza: srednja in velika podjetja.

– Prvi del: 330 oseb. Postavke: ime in priimek pristojne osebe iz tehničnega vodstva, funkcija v podjetju. Elektronski poštni naslovi: tehnični direktorji, direktorji razvoja, direktorji proiz-

vodnje, direktorji proizvodnih sektorjev, direktorji tehnologije,

produktni vodje. Vir: spletne strani podjetij, osebne kontaktne

vizitke na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani

(i r i u l).

62





Potek spletnega ocenjevanja in struktura odziva

6.5

Preglednica 6.6

Število in delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih

Število zaposlenih

()

()

≤ 10 – mikro podjetja



,

≤ 50 – mala podjetja



,

≤ 250 – srednja podjetja



,

≤ 500 – velika podjetja i



,

> 500 – velika podjetja ii



,

op om b e

Naslovi stolpcev: () število podjetij v vzorcu, () delež podjetij v vzorcu (v odstotkih).

– Drugi del: 361 oseb. Postavke: ime in priimek direktorja ali njegovega namestnika/pomočnika. Elektronski poštni naslovi:

splošni/glavni direktorji ali njihovi namestniki/pomočniki. Vir:

spletne strani podjetij, osebne kontaktne vizitke na Inovacijsko-

razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani (i r i u l), SloExport

(www.sloexport.si).

– Tretji del: 157 oseb. Postavke: ime in priimek direktorja ali njegovega namestnika/pomočnika. Elektronski poštni naslovi:

splošni naslovi podjetij. Vir: spletne strani podjetij, SloExport

(www.sloexport.si).

– Četrti del: 332 podjetij. Postavke: naziv podjetja. Elektronski po-

štni naslovi: splošni naslovi podjetij. Vir: spletne strani podjetij,

SloExport (www.sloexport.si).

Ti dve bazi nazivov, elektronskih poštnih naslovov in funkcij pristoj-

nih oseb smo potem uvozili v bazo programa LimeSurvey. Ta končna

baza je vsebovala 1837 nazivov in elektronskih poštnih naslovov. Tako

smo lahko potem spletni ocenjevalni list za t s podjetij pošiljali na vse te naslove.

6.5

Potek spletnega ocenjevanja in struktura odziva

Spletni ocenjevalni list za t s podjetij smo skupaj z uvodnim vabilom

poslali 1.200 slovenskim proizvodnim podjetjem (malim, srednjim in

velikim).

Spletno ocenjevanje t s podjetij je trajalo od 23. oktobra do 13. decem-

bra 2013. V tem času je bilo 425 odzivov (delnih in popolnih) na poslana

vabila za oceno t s, 269 ciljnih podjetij pa je v celoti ocenilo svojo tehnološko sposobnost (22,4-odstotna odzivnost). Po uvodnem vabilu smo

poslali še tri opomnike.

Za vsako izmed 269 podjetij, ki so v celoti ocenila svojo t s, smo iz

spletne baze poslovnih podatkov slovenskih podjetij Bizi.si (www.bizi

63

6

Ocenjevanje tehnološke sposobnosti

.si) pridobili podatke za vrsto proizvodne dejavnosti, število zaposlenih, čisti dobiček, dodano vrednost na zaposlenega, e b i t da, r o e in r oa

za teh 269 podjetij. Podatki so za leto 2012.

6.6

Osnovna predstavitev vzorca

Preglednici 6.4 in 6.5 prikazujeta število in delež podjetij v vzorcu glede na proizvodno dejavnost, preglednica 6.6 pa število in delež podjetij v vzorcu glede na število zaposlenih (velikost).

V vzorcu prevladujejo srednja in mala podjetja. Skupaj je teh pod-

jetij 77,7 v celotnem vzorcu. Povprečni čisti dobiček za vzorec podje-

tij za leto 2012 je bil približno 400.000 €, najvišji dobiček pa približno 15.000.000 €. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega za vzorec

podjetij za leto 2012 je bila približno 36.000 €, največja 175.000 €, najmanjša pa 2.800 €. Povprečna stopnja e b i t da je bila 8,3, povprečna

r o e 9,8 (velik standardni odklon, 60) ter povprečna r oa 2,2.

64

7 Rezultati ocenjevanja

tehnološke sposobnosti

Podatki, ki smo jih pridobili iz spletnega ocenjevanja t s 269 slovenskih proizvodnih podjetij, so lahko predmet statistične analize.1 Te podatke

smo zato vnesli v računalniški statistični program s p s s 21, jih tam ure-dili in pripravili za statistično analizo. V nadaljevanju poglavja predstavljamo frekvenčne porazdelitve, izračunane opisne statistike in multi-

variatne statistične mere (izračunali smo jih z uporabo več multivaria-

tnih metod v programu s p s s 21), ki se nanašajo na 43 kazalnikov t s

podjetij ter na nove spremenljivke, ki smo jih oblikovali/izračunali na

osnovi teh 43 kazalnikov.

Samoocena tehnološke naprednosti

Lastnosti porazdelitve so:

• modus vzorca (Mo) = srednja stopnja tehnološke naprednosti,

• asimetričnost porazdelitve v levo ( g = − 0,337),

• koničastost porazdelitve (Kurt = 0,274),

• ni normalna porazdelitev (Shapiro-Wilk testna statistika normalnosti porazdelitve = 0,879; sig. = 0,000).

34,9 podjetij je samo sebe ocenilo kot srednje visoko tehnoloških in

10,4 kot visoko tehnoloških. Največ (42,8 podjetij) se jih je ocenilo

kot srednje tehnoloških. Le 3,7 podjetij je samo sebe ocenilo kot nizko

tehnoloških.

Povzetek ugotovitev za 43 kazalnikov t s

Na osnovi frekvenčnih porazdelitev vrednosti za 43 kazalnikov t s pod-

jetja lahko povzamemo naslednje ugotovitve za 269 podjetij, ki so v ce-

loti ocenila svojo t s:

• 30 jih nima tehnološke strategije,

1. Bistvo statistične analize je izračun in razlaga kvantitativnih lastnosti slučajno-stnih, verjetnostnih spremenljivk ter odnosov med njimi. Namen statistične analize je povzemanje in skrčenje obsežnejših količin podatkov.

65

7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

• 2/3 jih ima slabo ali srednje razvit inovacijski sistem,

• 1/4 jih nima iso 9001 standarda kakovosti,

• 1/2 jih je usmerjenih v izboljšave svojih tehnologij in izdelkov, 30 

pa v nove izdelke ali tehnologije,

• 37 tistih, ki ima razvoj, nima posebnega razvojnega oddelka,

• 55 jih vlaga 1–6 prihodkov v razvoj,

• 70 tistih, ki ima razvoj, ne patentira izumov,

• slaba 1/2 nima načrta za nadaljnjo avtomatizacijo proizvodnih in podpornih procesov,

• v 85 se tehnični kader na leto v povprečju udeleži 0–3 strokovnih konferenc o novih tehnologijah,

• 2/3 jih ne izvaja analiz tehnoloških trendov,

• 88 jih znižuje stroške dela zaradi uvedbe novejših tehnologij,

• 69 jih ima nizko ali srednjo stopnjo razvojne zahtevnosti izdelkov,

• dobra 1/2 ni strateško usmerjena v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju,

• 45 jih ne sodeluje z raziskovalnimi ustanovami,2

• 68 jih ni aktivno vključenih v tehnološke mreže (skupni pro-

jekti),

• 20 ima manj kot 5 tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene,

• 55 nima niti enega zaposlenega z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja,

• v 87 je povprečni zaposleni deležen manj kot pet dni tehnolo-

škega usposabljanja na leto,

• v 68 povprečni inženir/tehnolog na leto predlaga 0–3 inovativnih rešitev glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov.

Preizkus veljavnosti razredov vrednosti za posamezne kazalnike

Na osnovi pridobljenih porazdelitev frekvenc vrednosti za 43 kazalni-

kov t s podjetij lahko ugotovimo naslednje:

2. Dolinšek (2013, 1) ugotavlja, da se Slovenija na globalnem inovacijskem indeksu med vsemi področji ocenjevanja najslabše uvršča ravno pri kazalniku, ki je za prihodnost najpomembnejši: povezave md javnimi raziskovalnimi organizacijami in podjetji. Avtor prav tako ugotavlja, da tista podjetja, ki so pred splošno gospodarsko krizo dovolj vlagala v r & r in so intenzivno sodelovala z r & r inštituti, veliko lažje in uspe-

šnejše premagujejo splošno krizo.

66

Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje

7.1

• pri vseh frekvenčnih porazdelitvah obstajajo vrednosti za najnižji in najvišji razred vrednosti; edina izjema je »število prodanih licenc

za izdelke ali tehnologije v zadnjih treh letih«, kjer ni bilo vrednosti

za zgornja dva razreda;

• pri vseh frekvenčnih porazdelitvah obstajajo vrednosti za vse razrede vrednosti; edina izjema sta »število prijavljenih patentov za

izdelke ali tehnologije v zadnjih treh letih«, kjer ni bilo vrednosti

za en vmesni razred, in »število prodanih licenc za izdelke ali teh-

nologije v zadnjih treh letih«, kjer ni bilo vrednosti za zgornja dva;

• pri nobeni frekvenčni porazdelitvi, kjer je bilo pet razredov vrednosti, ni v najboljšem razredu več kot 50 (večina) vrednosti.

Iz tega sklepamo, da smo ustrezno oblikovali razrede vrednosti v le-

stvicah številskih in stopenjskih kazalnikov t s podjetja ter da smo za-

gotovili ustrezno variabilnost vrednosti/odgovorov za te kazalnike.

7.1

Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti

za vsako podjetje

Na osnovi vrednosti za vsak posamezni kazalnik v orodju za oceno t s

podjetij ni mogoče izračunati skupne ocene t s za posamezno proizvo-

dno podjetje, ker so vrednosti za te kazalnike nezdružljive, ni jih mo-

goče seštevati ali množiti. To pomeni, da je treba razredom vrednosti

za posamezne kazalnike pripisati nove vrednosti na osnovi enotne le-

stvice, ki jo oblikujemo enako za vsak posamezni kazalnik. Ta enotna

lestvica za vse kazalnike je lahko točkovalna lestvica, kar pomeni, da

so vrednosti te lestvice posamezne točke. Orodje za oceno t s sloven-

skih proizvodnih podjetij temelji na 5-stopenjskih lestvicah in Da/Ne

odgovorih, torej mora biti enotna točkovalna lestvica tudi 5-stopenjska

(5 različnih točk, od najmanjše do največje). S to enotno lestvico po-

tem vsaki vrednosti za vsak posamezni kazalnik pripišemo točko glede

na razred vrednosti – najslabšemu/najnižjemu razredu najmanj točk

in najboljšemu/najvišjemu razredu vrednosti največ točk. Vrednosti za

enotno točkovalno lestvico lahko določimo tako, da so razlike med po-

sameznimi točkami enake ali pa ne. V literaturi na področju m t ni no-

benih splošno veljavnih pravil in meril za takšne točkovalne lestvice,

zato smo oblikovali točkovalno lestvico, kjer so razlike med posame-

znimi točkami enake. Oblikovali smo točkovalno lestvico, ki ima pet

vrednosti: 0, 1, 2, 3, 4 točke.3 Točka 0 se pripiše najslabšemu/najnižjemu 3. Orodja Svetovne banke (2003) za tehnološko presojo podjetij temeljijo na enotni točkovalni lestvici, ki ima štiri vrednosti (4 možne točke, razlike med točkami so enake), 67





7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

Preglednica 7.1

Primer pripisa točk

Ključna usmeritev razvoja v podjetju

Število točk

Ni razvoja, le proizvodnja po naročilu



Posnemanje tujih tehnologij in izdelkov



Izboljšave svojih tehnologij in izdelkov



Popolnoma novi izdelki



Popolnoma nove tehnologije



razredu vrednosti, točka 4 pa najboljšemu/najvišjemu razredu za vsak

posamezni kazalnik. Če ima kazalnik samo dve vrednosti (npr. Da/Ne),

potem se pripiše 0 točk najslabšemu razredu (v tem primeru Ne) in 4

točke najboljšemu razredu (v tem primeru Da). Primer pripisa točk po-

sameznim vrednostim izbranega kazalnika t s podjetja je prikazan v

preglednici 7.1. Pripišejo točke od 0 do 4 (oziroma 0 ali 4 za kazalnike z dvema vrednostma) za vsako vrednost ali razred vrednosti za vsak po-samezen kazalnik v orodju za oceno t s podjetja.

Za 263 podjetij v vzorcu, ki so v celoti ocenila svojo t s, smo tako

vse njihove vrednosti/odgovore po posameznih področjih in kazalnikih

pretvorili v točke glede na enotno točkovalno lestvico od 0 do 4 točk.

Pri točkovanju smo upoštevali 42 kazalnikov.4

Na osnovi tako pridobljenih točk za vsako podjetje (za vse kazalnike)

smo potem izračunali povprečno oceno (točke; 0 = min., 4 = max.) za

vsakega izmed sedmihpodročij v orodju, ki predstavljajo sedem temelj-

kar ustreza štirim razredom inovacijsko-tehnološko sposobnih podjetij. Orodje za presojo podjetij ta m (Khalil 2000) prav tako temelji na enotni točkovalni lestvici, ki pa ima pet vrednosti (5 možnih točk, razlike med točkami so enake). Enotne točkovalne lestvice v teh orodjih torej omogočajo izračun skupne ocene t s za vsako podjetje na osnovi vsebinsko različnih kvalitativnih kazalnikov.

4. Pri šestih podjetjih je bilo preveliko število odgovorov »ne znam oceniti« pri posameznih kazalnik, kar pomeni, da odgovorov teh podjetij ni bilo mogoče v zadostni meri pretvoriti v točke, zato smo jih izključili iz nadaljnje statistične analize. Za kazalnik »Stopnja razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov« smo opravili statistični preizkus, ali je ta kazalnik statistično značilno povezan z vrsto dejavnosti podjetja. Z

enosmerno a n o v o smo izračunali, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinami podjetij iz različnih proizvodnih dejavnosti glede stopnje razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov ( F = 2,255, sig. = 0,001). Z neparametričnim preizkusom Kruskal-Wallis smo izračunali, da obstajajo statistično značilne razlike med skupinami podjetij iz različnih proizvodnih dejavnosti glede povprečnega ranga razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov ( χ 2 = 44,598, sig. = 0,003). Stopnjo razvojne zahtevnosti najbolj prodajanih izdelkov smo zato izločili iz nadaljnje statistične analize, ker je imela vrsta dejavnosti podjetij statistično značilen vpliv na to stopnjo.

68





Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje

7.1

nih sposobnosti modela t s podjetja. Nato smo za vsako podjetje izra-

čunali povprečne vrednosti teh sedem povprečnih ocen (točk) za posa-

mezno področje in to povprečje sedmih področnih povprečnih ocen po-

množili s 25, da smo dobili skupno oceno (točke) t s za vsako podjetje,

ki je lahko imela vrednosti od 0 do 100 točk: če je imelo podjetje za vsak kazalnik 4 točke, potem je bila skupna ocena 4 točke (povprečje) × 25 =

100 točk.5 Tako smo oblikovali/izračunali novo spremenljivko – skupna

ocena (točke) tehnološke sposobnosti podjetja.

Osnovne lastnosti te porazdelitve so:

• število ocenjenih podjetij ( n) = 263,

• najnižja ocena (min.) = 10,8 točk,

• najvišja ocena (max.) = 80,9 točk,

• razpon ocen = 70,1 točk,

• povprečna ocena ( x) = 44,5 točk,

• standardna napaka ocene (se x) = 0,9 točk,

• mediana (Md) = 43,8 točk,

• standardni odklon ( s) = 14,7 točk,

• minimalna asimetričnost porazdelitve v desno ( g = 0,084),

• rahla sploščenost porazdelitve (Kurt = –0,426),

• približno normalna verjetnostna porazdelitev ocene ts podjetij (Shapiro-Wilk testna statistika normalnosti porazdelitve = 0,993;

sig. = 0,254).

Stopnja t s podjetij je za izbrani vzorec 263 podjetij torej v celoti ne-

koliko podpovprečna in precej normalno porazdeljena. Med posame-

znimi podjetji obstaja zelo velik razpon njihove stopnje t s.

Povezanost tehnološke sposobnosti in števila zaposlenih

Pearsonov koeficient linearne povezanosti ( ρxy) med skupnimi točkami tehnološke sposobnosti za podjetje in številom zaposlenih je 0,27, kar

pomeni, da ne gre za močno linearno povezavo. Tehnološka sposobnost

se torej ne povečuje zelo premosorazmerno z večanjem števila zaposle-

nih.

5. Če bi namesto 0, 1, 2, 3 in 4 točk kot vrednosti enotne točkovalne lestvice določili 0, 2,5, 5, 7,5 in 10 točk (enake razlike med točkami), in bi na koncu skupno povprečno število točk množili z 10, bi dobili popolnoma isto skupno oceno (točke) t s za vsako podjetje.

69





7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

Preglednica 7.2

Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za štiri skupine

podjetij glede na število zaposlenih

Kategorija

Velikost podjetja

Mikro

Mala

Srednja

Velika

Število podjetij

,

,

,

,

Povprečje točk t s

,

,

,

,

Najmanj točk

,

,

,

,

Največ točk

,

,

,

,

Razpon točk

,

,

,

,

Če primerjamo te štiri skupine podjetij glede statistično značilnih

razlik v povprečni vrednosti točk tehnološke sposobnosti (enosmerna

a n o va), potem ugotovimo, da se te štiri skupine statistično značilno

razlikujejo glede na povprečno vrednost točk tehnološke sposobnosti

( F = 8,266; sig. = 0,000) in da imajo velika podjetja najvišjo povprečno oceno tehnološke sposobnosti, mikro podjetja pa najnižjo.

Povezanost tehnološke sposobnosti in proizvodne dejavnosti

Med stopnjo tehnološke sposobnosti in proizvodno dejavnostjo za pet

skupin podjetij v preglednici 7.3 ne obstaja statistično značilna povezava (Pearson χ 2 = 19,41; sig. = 0,248). Če primerjamo teh pet skupin podjetij glede statistično značilnih razlik v povprečni vrednosti točk tehnološke

sposobnosti (enosmerna anova), potem ugotovimo, da se teh pet sku-

pin statistično značilno ne razlikuje glede na povprečno vrednost točk

tehnološke sposobnosti ( F = 3,347; sig. = 0,012).6

Razvrstitev podjetij v skupine glede na oceno tehnološke

sposobnosti

263 podjetij v vzorcu smo najprej z nehierarhično metodo razvrščanja k-

povprečij (konvergenca je bila dosežena v sedmih ponovitvah) razvrstili

v pet skupin glede na skupno oceno (točke) tehnološke sposobnosti za

posamezno podjetje.7

Osnovne lastnosti porazdelitve petih skupin podjetij glede na točke

t s so:

• asimetričnost porazdelitve v desno ( g = 0,202),

6. Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo.

7. Namen metode razvrščanja k-povprečij je, da razvrsti enote vzorca v k skupin, kjer vsaka enota spada v skupino z najbližjim povprečjem, ki služi kot prototip skupine.

70





Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje

7.1

Preglednica 7.3

Povprečja in razponi točk tehnološke sposobnosti za pet skupin

podjetij glede na proizvodno dejavnost

Kategorija

Proizvodna dejavnost

c 

c 

c 

c 

c 

Število podjetij

,

,

,

,

,

Povprečje točk t s

,

,

,

,

,

Najmanj točk

,

,

,

,

,

Največ točk

,

,

,

,

,

Razpon točk

,

,

,

,

,

op om b e

Naslovi stolpcev: c  izdelki iz gume in plastičnih mas, c  kovinski izdelki, razen stroji in naprave, c  računalniki, elektronski in optični izdelki, c  električne naprave, c  drugi stroji in naprave.

Preglednica 7.4

Pet skupin podjetij, določenih z metodo k-povprečij glede

na skupno oceno tehnološke sposobnosti

Skupina

Število podjetij

Delež podjetij*

Povp. št. točk t s

1.

27

10,3

19,5

2.

82

31,2

34,1

3.

73

27,8

46,5

4.

55

20,9

57,1

5.

26

9,9

70,9

op om b e

* V odstotkih.

• sploščenost porazdelitve (Kurt = –0,804),

• ni normalna porazdelitev (Shapiro-Wilk testna statistika normalnosti porazdelitve = 0,911; sig. = 0,000).

Diskriminantna funkcija za pet skupin podjetij

Na osnovi petih skupin podjetij, ki smo jih izračunali z nehierarhično

metodo k-povprečji, smo izračunali diskriminantne funkcije za teh pet skupin.

Ugotovili smo, da so pri vseh sedmih področjih modela t s podjetja

(operativna/proizvodna, inovacijska, absorpcijska, investicijska, vod-

stvena, analitična, povezovalna sposobnost) statistično značilne razlike

v povprečni oceni teh področij med petimi različnimi skupinami podje-

tij glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti (sig. = 0,000 za vseh

sedem področij). To pomeni, da vseh sedem področij zelo dobro napove-

duje, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo uvrstilo podjetje.

Kanonična diskriminantna funkcija ( λ = 14,7, pojasnjuje 98,4 variance, koeficient kanonične korelacije = 0,968), ki smo jo izračunali, sta-71

7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

tistično značilno napoveduje, v katero skupino tehnološke sposobnosti

se bo podjetje uvrstilo (Wilksova lambda = 0,052; χ 2 = 758,873; sig. =

0,000).

Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji (standardizirani ko-

eficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,862) najbolj vplivajo na

to, v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo podjetje uvrstilo.

Glede na napovedno moč sledijo:

• razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,587),

• posodabljanje tehnološke opreme (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,577),

• strateško ravnanje s tehnologijami (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,537),

• spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,513).

Najmanj na razvrstitev vplivata:

• učinkovito izkoriščanje tehnologije (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,38),

• tehnološka usposobljenost zaposlenih (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,433).

Napovedni model kanonične diskriminatne funkcije je 95,8 prvo-

tno razvrščenih podjetij pravilno razvrstil v pet skupin, kar kaže na ve-

liko napovedno moč modela.

Diskriminantna funkcija za dve skupini podjetij

263 podjetij v vzorcu smo nato na novo razvrstili v dve skupini glede na

skupno oceno tehnološke sposobnosti na osnovi mediane točk tehno-

loške sposobnosti. Razvrstitev v dve skupini temelji na rahli bimodalni

(dva vrha) porazdelitvi točk tehnološke sposobnosti (Kolmogorov-

Smirnova Z testna statistika uniformnosti porazdelitve = 2,57; sig. =

0,000). Točka razcepa na dva vrha je zelo blizu mediane in aritmetične

sredine točk tehnološke sposobnosti. Zaradi enake velikosti dveh sku-

pin je bila kot mera (meja) razdelitve določena mediana (Md) = 43,8

točk.

Na osnovi teh dveh skupin smo izračunali diskriminantni funkciji.

Ugotovili smo, enako kot za pet skupin, da so pri vseh sedmih področ-

jih modela t s podjetja (operativna/proizvodna, inovacijska, absorpcij-

72





Izračun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje

7.2

Preglednica 7.5

Dve skupini podjetij, razdeljenih na osnovi mediane glede

na skupno oceno tehnološke sposobnosti

Skupina

Število podjetij

Povprečno število točk t s

. Nizko-tehnološka



,

. Visoko-tehnološka



,

ska, investicijska, vodstvena, analitična, povezovalna sposobnost) sta-

tistično značilne razlike v povprečni oceni teh področij med dvema sku-

pinama podjetij (nizko/visoko) glede na skupno oceno tehnološke spo-

sobnosti (sig. = 0,000 za vseh sedem elementov). To pomeni, da vseh se-

dem področij zelo dobro napoveduje, v katero skupino tehnološke spo-

sobnosti se bo uvrstilo podjetje.

Kanonična diskriminantna funkcija ( λ = 2,077, pojasnjuje 100 variance, koeficient kanonične korelacije = 0,822), ki smo jo izračunali, statistično značilno napoveduje, v katero skupino tehnološke sposobnosti

se bo podjetje uvrstilo (Wilksova lambda = 0,325; χ 2 = 289,421; sig. =

0,000).

Enako kot pri petih skupinah tudi pri tej diskriminantni funkciji sku-

pni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji (standardizirani koefici-

ent kanonične diskriminantne funkcije = 0,474) najbolj vplivajo na to,

v katero skupino tehnološke sposobnosti se bo podjetje uvrstilo. Glede

na napovedno moč sledijo:

• posodabljanje tehnološke opreme (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,33),

• strateško ravnanje s tehnologijami (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,31),

• razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,29),

• spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,281).

Najmanj na razvrstitev vplivata:

• tehnološka usposobljenost zaposlenih (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,122),

• učinkovito izkoriščanje tehnologije (standardizirani koeficient kanonične diskriminantne funkcije = 0,184).

Napovedni model kanonične diskriminatne funkcije je 99,6 prvo-

tno razvrščenih podjetij pravilno razvrstil v dve skupini, kar kaže na

veliko napovedno moč modela.

73





7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

Preglednica 7.6

Vrednosti preizkusa normalnosti porazdelitve mer uspešnosti

podjetja

Mera uspešnosti podjetja

()

()

Čisti dobiček

,

,

Dodana vrednost na zaposlenega

,

,

e b i t da

,

,

r oe

,

,

r oa

,

,

op om b e

Naslovi stilpcev: () Shapiro-Wilkova testna statistika normalnosti porazdelitve, () značilnost.

7.2

Povezanost tehnološke sposobnosti in uspešnosti podjetja

Ugotovili smo, da med skupno oceno t s podjetja in različnimi merami

uspešnosti podjetja (čisti dobiček, dodana vrednost na zaposlenega,

e b i t da, r o e, r o a) obstajajo šibke ali zanemarljive linearne pove-

zave. Tudi med samimi merami uspešnosti podjetja prevladujejo zelo

šibke ali zanemarljive linearne povezave (izjema je srednje močna li-

nearna povezava med e b i t da in r o a; ρxy = 0,657). Mere uspešnosti podjetja se ne približajo normalni porazdelitvi.

Coombs in Bierly (2006) ugotavljata, da so povezave med mnogokra-

tnimi merami t s in merami uspešnosti (rezultati) podjetja zelo kom-

pleksne.8 Uporaba različnih mer t s lahko vodi do različnih rezultatov,

kar pomeni, da mere t s zelo različno učinkujejo na mere uspešnosti

podjetja.

Avtorja opažata, da je na splošno malo soglasja o tem, kakšen na-

tančno je učinek t s na rezultate podjetja. Razlog je v tem, da obsta-

jajo različni načini merjenja teh dveh konstruktov. Avtorja menita, da

je t s eden izmed vzrokov boljših rezultatov, torej naj bi mere rezultatov sledile meram t s; t s ima neposreden učinek na rezultate podjetja, na

katere prav tako vplivajo drugi viri podjetja in struktura industrije.

Coombs in Bierly (2006, 432–435) sta na osnovi statistične analize

povezanosti izbranih mer t s z izbranimi merami uspešnosti podjetja

ugotovila naslednje:

8. March in Sutton (1997) poudarjata zahtevnost pojasnjevanja dejavnikov uspešnosti organizacij (recimo podjetij). Izpostavljata teoretično neveljavnost in praktično neu-porabnost večine raziskav v zadnjih desetletjih, ki so uspešnost organizacije pojmovale kot odvisno spremenljivko, in ki so na osnovi tega predlagale najrazličnejše kavzalne modele, v katerih so bile neodvisne spremenljivke najrazličnejši dejavniki, ki naj bi po-jasnevali uspeh organizacij.

74

Povezanost tehnološke sposobnosti in uspešnosti podjetja

7.2

• Hitrost inovacij ni v zelo močni korelaciji z nobeno od mer uspe-

šnosti.

• Štiri od petih patentnih mer ts so pozitivno povezane s tržno dodano vrednostjo, toda ne statistično značilno.9

• Povprečni količnik med skupnimi r&r izdatki podjetja in skupnimi prihodki od prodaje je negativno povezan s tržno dodano

vrednostjo, toda ne statistično značilno.10

• Tri patentne mere ts so statistično značilno negativno povezane z ekonomsko dodano vrednostjo.11

• Povprečni količnik med skupnimi r&r izdatki podjetja in skupnimi prihodki od prodaje je statistično značilno in negativno po-

vezan z donosom od prodaje.12

• Patenti so statistično neznačilno in negativno povezani z donosom od prodaje.

• Povprečni količnik med skupnimi r&r izdatki podjetja in skupnimi prihodki od prodaje je negativno povezan z donosnostjo ce-

lotnega kapitala.

• Tri patentne mere ts so le marginalno statistično značilne za donosnost lastnega kapitala, število patentov pa je celo negativno in

statistično neznačilno povezano z donosnostjo lastnega kapitala.

• Ni statistično značilne povezave med patenti in večino mer uspe-

šnosti podjetja (čeprav so nekateri patenti finančno zelo vredni, jih

večina ni).13

• Nekatere mere ts imajo nasprotni učinek na različne mere uspe-

šnosti podjetja.

9. Avtorja pravita, da so nekatere raziskave ugotovile pozitivno, a statistično nezna-

čilno povezavo med patenti in tržno dodano vrednostjo.

10. Avtorja pravita, da tudi v nekaterih drugih empiričnih študijah r & r poraba ni bila v statistično značilni korelaciji s tržno vrednostjo ali finančnimi rezultati.

11. Avtorja domnevata, da je to posledica pomanjkljivosti uporabe patentnih podatkov kot ustreznih mer t s (večina patentov je relativno brez vrednosti, veliko jih ima neko zmerno vrednost, zelo malo patentov pa ima resnično veliko vrednost).

12. Avtorja opozarjata na težave z uporabo r & r/prodaja kot mero t s: večina r & r ne vodi do povečanih dobičkov, ampak jih potencialno lahko tudi zmanjšuje (domneva, da r & r vodi do nove t s, je lahko napačna). Zaradi organizacijskih ovir in managerske neučinkovitosti le majhen del r & r uspešno povečuje t s in dobičke.

13. Avtorja ugotavljata, da v prejšnjih raziskavah povezava med patenti in rezultati podjetja ni bila statistično značilna, toda število citatov na patent je bilo v statistično značilni pozitivni korelaciji s finančnimi rezultati.

75

7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

• Povezava med ts in uspešnostjo podjetja je medla in jo je težko tolmačiti.

7.3

Multipla linearna regresija in faktorska analiza

Na osnovi poskusa multiple linearne regresije za sedem področij modela

t s podjetja (operativna/proizvodna, inovacijska, absorpcijska, investi-

cijska, vodstvena, analitična, povezovalna sposobnost) smo ugotovili,

da ta področja niso ustrezna za multiplo linearno regresijo (čisti dobi-

ček ali dodana vrednost na zaposlenega kot odvisna spremenljivka):

• zelo majhen determinacijski koeficient (popravljeni R 2 = 0,023 in 0,08),

• zelo nizka vrednost standardiziranih beta koeficientov, ki nimajo zadostne statistične značilnosti determinacije (sig. >0,05), torej

imajo zelo nizko pojasnjevalno (napovedno) moč.

Na osnovi korelacijske matrike za 42 kazalnikov t s podjetja smo ugo-

tovili, da med temi kazalniki t s obstajajo večinoma šibke in zanemar-

ljive linearne povezave ( ρxy).

Na osnovi poskusa faktorske analize kazalnikov t s podjetja smo ugo-

tovili, da ti kazalniki t s niso ustrezni za faktorsko analizo (metoda naj-večje verjetnosti):

• Kaiser-Meyer-Olkin mera ustreznosti vzorca = 0,559,

• število faktorjev z λ > 1 je 14 (vseh spremenljivk je 39),

• prvi faktor z najvišjo λ (8) pojasni 20,5 skupne variance, medtem ko drugi najmočnejši faktor ( λ = 2,65) pojasni le 6,8 skupne variance.

7.4

Statistične ugotovitve po sedmih področjih ocenjevanja

V tem poglavju predstavljamo, kako sta skupna ocena t s podjetja in

dodana vrednost na zaposlenega statistično povezani s posameznimi

kazalniki t s podjetja po sedmih področjih ocenjevanja. Za izračun

statistične povezave posameznega kazalnika s skupno oceno t s pod-

jetja smo uporabili enosmerno analizo variance (primerjava povpre-

čij), za dodano vrednost na zaposlenega (ni normalno porazdeljena) pa

Kruskal-Wallis neparametrični preizkus razlik povprečnih rangov.

Strateško ravnanje s tehnologijami

Podjetja, ki imajo tehnološko strategijo, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti ( F = 141,383; sig. = 0,000).

76

Statistične ugotovitve po sedmih področjih ocenjevanja

7.4

Večji kot je vpliv tehničnega direktorja pri ožjem odločanju uprave

podjetja, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje

( F = 15,165; sig. = 0,000).

Bolj kot imajo podjetja formaliziran in informatiziran sistem zbiranja

in ocenjevanja inovativnih predlogov, višjo imajo v povprečju stopnjo

tehnološke sposobnosti ( F = 33,43; sig. = 0,000).

Bolj kot so uprava in inženirji sposobni ravnati s tehnološkimi tvega-

nji, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje ( F =

36,199; sig. = 0,000).

Podjetja, ki imajo standard kakovosti i s o 9001, imajo v povprečju

višjo stopnjo tehnološke sposobnosti ( F = 37,186; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney U = 5573; sig. = 0,011).

Razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov

Bolj kot so podjetja pri razvoju usmerjena v popolnoma nove izdelke in

tehnologije, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti ( F

= 33,123; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega ( χ 2 = 19,745; sig. = 0,001).

Podjetja, ki imajo poseben oddelek za raziskave in razvoj, imajo v pov-

prečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti ( F = 49,907; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney U = 5509,5; sig. =

0,006).

Več kot podjetja vlagajo v razvoj (glede na prihodke), višjo imajo v

povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti, vendar se začne ta stopnja

po določenem deležu zmanjševati – optimalni delež za doseganje čim

višje stopnje tehnološke sposobnosti je 6–10 prihodkov, porabljenih

za razvoj ( F = 11,951; sig. = 0,000).

Več novih izdelkov kot podjetja razvijejo in uspešno vpeljejo na trg,

višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti ( F = 15,455; sig.

= 0,000).

Več novih proizvodnih procesov kot jih podjetja sama razvijejo in

vpeljejo, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti ( F =

17,118; sig. = 0,000).

Več patentov kot jih podjetja prijavijo, višjo imajo v povprečju stopnjo

tehnološke sposobnosti ( F = 18,017; sig. = 0,000).

Posodabljanje tehnološke opreme

Bolj kot so proizvodni procesi podjetja tehnološko zahtevni, višjo sto-

pnjo tehnološke sposobnosti ( F = 23,359; sig. = 0,000) in dodano vre-77

7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

dnost na zaposlenega ima v povprečju podjetje ( χ 2 = 18,524; sig. =

0,001).

Bolj kot so podporni procesi podjetja tehnološko zahtevni, višjo sto-

pnjo tehnološke sposobnosti ima v povprečju podjetje ( F = 22,579; sig. =

0,000).

Več kot podjetja vlagajo v posodobitev tehnološke opreme (glede na

prihodke), višjo imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti, ven-

dar se začne ta stopnja po določenem deležu zmanjševati – optimalni

delež za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 6–10 

prihodkov, porabljenih za posodobitve opreme (Welcheva testna stati-

stika enakosti povprečij = 25,883; Brown-Forsytheva testna statistika

enakosti povprečij = 17,84; sig. = 0,000 za oba robustna testa enakosti

povprečij).

Več kot podjetja zamenjujejo tehnološko opremo z novo, višjo imajo

v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti, vendar se začne ta stopnja

po določenem deležu zmanjševati – optimalni delež za doseganje čim-

višje stopnje tehnološke sposobnosti je 15–20 zamenjave tehnološke

opreme v petih letih ( F = 16,87; sig. = 0,000).

Podjetja, ki imajo izdelan tehnološki načrt za nadaljnjo avtomatiza-

cijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih in podpor-

nih procesov, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti

( F = 149,282; sig. = 0,000).

Spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja

Več strokovnih tehnoloških sejmov, kot se jih predstavniki podjetja ude-

ležijo na leto, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti ( F

= 37,329; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega podjetje ( χ 2

= 14,645; sig. = 0,005).

Večkrat kot si predstavniki podjetja na leto ogledajo proizvodne

obrate konkurence, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposob-

nosti podjetje ( F = 15,815; sig. = 0,000).

Več strokovnih konferenc o novih tehnologijah kot se jih tehnični ka-

der udeleži na leto, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposobno-

sti podjetje ( F = 41,849; sig. = 0,000).

Podjetja, ki izdelujejo lastno analizo/predvidevanje pomembnih teh-

noloških trendov, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobno-

sti ( F = 91,141; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney U = 6800,5; sig. = 0,044).

Podjetja, ki izdelujejo analizo s w o t za tehnologije podjetja, imajo

78

Statistične ugotovitve po sedmih področjih ocenjevanja

7.4

v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti ( F = 56,898; sig. =

0,000).

Učinkovito izkoriščanje tehnologije

Za povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana ni statistično

značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti ( F = 3,151; sig. =

0,015).14

Za povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji ni statistično

značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti ( F = 0,569; sig. =

0,686).

Za delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo ni statistično

značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti ( F = 1,282; sig. =

0,278).

Bolj kot podjetja znižujejo stroške dela na enoto izdelka zaradi no-

vih, zmogljivejših tehnologij, višjo imajo v povprečju stopnjo tehnolo-

ške sposobnosti ( F = 10,17; sig. = 0,000).

Za cene najbolj prodajanih izdelkov glede na konkurenco ni stati-

stično značilnih razlik v skupni oceni tehnološke sposobnosti ( F = 0,343; sig. = 0,849).

Več licenc za izdelke ali tehnologije, kot jih podjetje proda, višjo ima

v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti ( F = 4,221; sig. = 0,016).

Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji

Podjetja, ki so strateško usmerjena v povezovanje z zunanjimi partnerji

pri razvoju izdelkov in tehnologij, imajo v povprečju višjo stopnjo teh-

nološke sposobnosti ( F = 129,215; sig. = 0,000).

Več skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami, kot jih ima pod-

jetje, višja je v povprečju stopnja tehnološke sposobnosti podjetja ( F =

47,661; sig. = 0,000).

Večje kot je število novih izdelkov kot rezultat teh sodelovalnih pro-

jektov, višja je v povprečju stopnja tehnološke sposobnosti podjetja ( F

= 16,674; sig. = 0,000).

Večje kot je število novih proizvodnih procesov kot rezultat teh sode-

lovalnih projektov, višja je v povprečju stopnja tehnološke sposobnosti

podjetja ( F = 13,694; sig. = 0,000).

Podjetja, ki sodelujejo v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških

14. Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo.

79

7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

mrež, imajo v povprečju višjo stopnjo tehnološke sposobnosti ( F =

61,681; sig. = 0,000) in dodano vrednost na zaposlenega (Mann-Whitney

U = 6502,5; sig. = 0,036).

Tehnološka usposobljenost zaposlenih

Večja, kot je raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje, kje so tehnološke priložnosti in grožnje za podjetje, višjo ima v povprečju

stopnjo tehnološke sposobnosti podjetje ( F = 56,527; sig. = 0,000).

Večji, kot je delež tehničnega kadra (glede na vse zaposlene), višjo

imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetja, vendar se

začne ta stopnja po določenem deležu zmanjševati – optimalni delež za

doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 15–20 tehnič-

nega kadra glede na vse zaposlene ( F = 18,091; sig. = 0,000).

Več, kot je zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-

tehničnega področja, višjo ima v povprečju stopnjo tehnološke sposob-

nosti podjetje ( F = 22,023; sig. = 0,000).

Večje, kot je število dni tehnološkega usposabljanja na leto, višjo

imajo v povprečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetja, vendar se

začne ta stopnja po določenem številu zmanjševati – optimalno število

dni za doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je 10–15 dni

na leto ( F = 38,319; sig. = 0,000).

Večje, kot je število inovativnih predlogov na leto, višjo imajo v pov-

prečju stopnjo tehnološke sposobnosti podjetja, vendar se začne ta

stopnja po določenem številu izravnavati (ostaja ista) – optimum za

doseganje čimvišje stopnje tehnološke sposobnosti je sedem inovativ-

nih predlogov na leto ali več ( F = 19,02; sig. = 0,000).

7.5

Splošne statistične ugotovitve za vzorec podjetij

Podjetja so v povprečju statistično značilno višje ocenila svojo tehnolo-

ško sposobnost, kot pa je pokazalo orodje za oceno t s (parni t-test za vsako od petih skupin podjetij glede na skupno oceno tehnološke sposobnosti; sig. < 0,05 za vsak posamezni parni t-test).

Med samooceno tehnološke sposobnosti in skupno oceno tehnološke

sposobnosti (orodje za oceno t s) je srednje močna linearna povezava

( ρxy = 0,641).

Med razvrstitvijo podjetij glede na ocenjeno tehnološko sposobnost

(5 skupin) in oe c d razvrstitvijo podjetij glede na tehnološko intenziv-

nost (4 skupine) je zelo šibka korelacija ranga (Kendallov tau b = 0,157).

80

Splošne statistične ugotovitve za vzorec podjetij

7.5

Med podjetji iz različnih predelovalnih dejavnosti ni statistično zna-

čilnih razlik v povprečni tehnološki sposobnosti (enosmerna an o va; F

= 1,673; sig. = 0,033).15 Dejavnost torej ne vpliva na stopnjo tehnološke sposobnosti.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečni tehnološki sposob-

nosti glede na velikost podjetja (enosmerna a n o va; F = 8,266; sig. =

0,000) – velika podjetja imajo najvišjo povprečno oceno tehnološke spo-

sobnosti, mikro podjetja pa najnižjo.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega do-

bička med petimi skupinami podjetij glede na tehnološko sposobnost

(Kruskal-Wallis; χ 2 = 22,368; sig. = 0,000) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang čistega dobička.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu dodane

vrednosti na zaposlenega med petimi skupinami podjetij glede na teh-

nološko sposobnost (Kruskal-Wallis; χ 2 = 21,52; sig. = 0,000) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang dodane

vrednosti na zaposlenega.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega do-

bička med dvema skupinama podjetij glede na tehnološko sposobnost

(Mann-Whitney; U = 5733,5; sig. = 0,000) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang čistega dobička.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu dodane

vrednosti na zaposlenega med dvema skupinama podjetij glede na teh-

nološko sposobnost (Mann-Whitney; U = 6531,5; sig. = 0,001) – podjetja z višjo oceno tehnološke sposobnosti imajo višji povprečni rang dodane

vrednosti na zaposlenega.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega

dobička glede na velikost podjetja (Kruskal-Wallis; χ 2 = 18,634; sig. =

0,000) – večja podjetja imajo višji povprečni rang čistega dobička.

Obstajajo statistično značilne razlike v povprečnem rangu čistega do-

bička glede na predelovalno dejavnost podjetja (Kruskal-Wallis; χ 2 =

45,636; sig. = 0,000).

Ni statistično značilnih razlik v povprečnem rangu dodane vrednosti

na zaposlenega glede na velikost podjetja (Kruskal-Wallis; χ 2 = 3,797; sig. = 0,284).

Ni statistično značilnih razlik v povprečnem rangu dodane vredno-

15. Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo.

81

7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

sti na zaposlenega glede na predelovalno dejavnost podjetja (Kruskal-

Wallis; χ 2 = 32,57; sig. = 0,005).16

7.6

Validacija novega orodja za tehnološko presojo

Izbrani avtorji na področju m t (Phaal, Farrukh in Probert 2006, 336;

Farrukh, Phaal in Probert 1999) so predlagali splošna merila, ki naj bi veljala za dobra in veljavna orodja na področju m t (glej poglavje 6.1),

kamor lahko uvrščamo tudi novo razvito orodje za tehnološko presojo,

vendar pa v literaturi na področju m t ni bilo mogoče zaslediti niti posebnih meril, ki naj bi veljala za dobra in veljavna orodja ocenjevanja t s podjetij, niti posebnih postopkov preverjanja in potrditve novo razvitih orodij (za ocenjevanje t s podjetij) na področju m t.

Začetno preverjanje in potrditev novega orodja za tehnološko presojo sta bila vključena v sam razvoj in prvo uporabo orodja na izbranem

vzorcu slovenskih proizvodnih podjetij. Razvoj in uporaba novo razvi-

tega orodja za ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih podjetij imata na-

slednje bistvene lastnosti:

• Orodje je bilo oblikovano na osnovi poglobljenih strukturiranih intervjujev s tehničnimi direktorji, vodji razvoja ali splošnimi direktorji v 12 slovenskih proizvodnih podjetjih različnih velikosti

in dejavnosti o ocenjevanju t s podjetij ter na osnovi ustrezno ute-

meljenega in izpeljanega modela t s podjetja.

Intervjuvanci (strokovno osebje) so torej preverjali in potrjevali

ustreznost izpeljanih temeljnih sposobnosti/dimenzij t s ter ustre-

znost predlaganih kazalnikov za ocenjevanje t s znotraj teh di-

menzij.

• 269 od približno 1.200 ciljnih slovenskih proizvodnih podjetij je v celoti ocenilo svojo tehnološko sposobnost (22,4-odstotna odzivnost).

Izredno hiter in velik odziv izbranih podjetij torej potrjuje zanima-

nje za oceno njihove t s (na kateri stopnji se trenutno nahajajo) ter

za sam način ocenjevanja t s (področja in kazalniki).

• 151 od 269 podjetij (56 ), ki so v celoti ocenila svojo tehnološko sposobnost, je želelo prejeti rezultate ocenjevanja tehnološke sposobnosti na izbranem vzorcu.

16. Zaradi kumulativnosti stopnje napake α se meja stopnje statistične značilnosti (sig.) zmanjša v skladu s številom skupin, ki jih primerjamo.

82

Validacija novega orodja za tehnološko presojo

7.6

Veliko zanimanje podjetij za rezultate ocenjevanja t s torej posre-

dno potrjuje relevantnost orodja za ocenjevanje t s podjetij in nje-

govih rezultatov ter ustreznost sestave samega orodja (področja in

kazalniki).

• Med posameznimi kazalniki tehnološke sposobnosti v orodju je

nizka ali zanemarljiva kolinearnost.

Nizka kolinearnost potrjuje neodvisnost in elementarnost izpelja-

nih kazalnikov t s podjetja (ni odvečnih in sestavljenih kazalni-

kov).

• Vseh sedem ocenjevalnih področij v orodju (strategija, inovacije, procesi, okolje, izkoriščanje, sodelovanje, zaposleni) ima veliko napovedno moč razvrščanja v skupine podjetij glede na skupno oceno

(točke) tehnološke sposobnosti za posamezno podjetje.

Velika napovedna moč vseh ocenjevalnih področij v orodju potr-

juje njihovo relevantnost in odločilnost pri razvrščanju podjetij v

skupine glede na skupno oceno t s za posamezno podjetje.

Te bistvene lastnosti razvoja in prve uporabe novo razvitega orodja

lahko uporabimo kot posebna merila za presojanje veljavnosti/ustrez-

nosti novo razvitega orodja za ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih

podjetij.

Nobeno orodje za tehnološko presojo podjetij do zdaj še ni bilo upo-

rabljeno na istem vzorcu 269 slovenskih malih, srednjih in velikih pro-

izvodnih podjetij, kot je bilo pri našem ocenjevanju, zato tudi ni mo-

goče primerjati veljavnosti/ustreznosti razvoja, uporabe in rezultatov

našega novo razvitega orodja za t s podjetij z drugimi orodji. Edina

možna primerjava je med načinom razvrščanja podjetij glede na sku-

pno oceno t s (novo razvito orodje za tehnološko presojo) in o e c d

(2011) načinom razvrščanja proizvodnih industrij (in posledično pod-

jetij) v tehnološke kategorije glede na r & r intenzivnost. Če primerjamo ta dva načina razvrščanja podjetij v tehnološke kategorije, potem

ugotovimo, da obstaja med razvrstitvijo podjetij v vzorcu glede na oce-

njeno tehnološko sposobnost (5 skupin) in oe c d razvrstitvijo podjetij

v vzorcu glede na tehnološko intenzivnost (4 skupine) zelo šibka ko-

relacija ranga (Kendallov tau b = 0,157). To pomeni, da je lahko neko

podjetje uvrščeno med nizko tehnološka podjetja glede na oe c d način

razvrščanja, vendar pa ima zelo visoko oceno t s glede na novo razvito

orodje za tehnološke presojo, s čimer se uvršča v skupino podjetij z naj-

višjo stopnjo tehnološke sposobnosti v proučevanem vzorcu (velja tudi

83

7

Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti

obratno – visoko tehnološko podjetje glede na oe c d način razvrščanja

lahko ima podpovprečno ali celo zelo nizko stopnjo t s glede na novo

razvito orodje za tehnološko presojo). Vendar pa zgolj primerjava rezul-

tatov dveh različnih načinov razvrščanja podjetij ni validacija niti enega niti drugega načina razvrščanja.

Nadaljnji postopek validacije novo razvitega orodja za tehnološko

presojo, ki ni predmet pričujočega dela, je lahko naslednji:

• Preverjanje ustreznosti opredelitve tehnologije glede na jasno opisana merila, uporabljena v pričujočem delu (glej poglavje 3) – novo

orodje izhaja iz te začetne opredelitve.

• Preverjanje ustreznosti izpeljave koncepta tehnološke sposobnosti podjetja glede na jasno opisana merila, uporabljena v pričujo-

čem delu (glej poglavje 4) – novo orodje izhaja iz tega začetnega

koncepta.

• Preverjanje ustreznosti izpeljave modela tehnološke sposobnosti podjetja glede na jasno opisana merila, uporabljena v pričujočem

delu (glej poglavje 5) – novo orodje izhaja iz tega modela.

• Preverjanje ustreznosti razvoja novega orodja za tehnološko presojo iz modela tehnološke sposobnosti in iz odgovorov predstav-

nikov tehničnega vodstva v izbranih slovenskih proizvodnih pod-

jetjih; preverjanje ustreznosti orodja glede na splošna merila, ki

veljajo za dobra orodja na področju m t (glej poglavje 6).

Preverjanje pravilnosti statističnih izračunov in ugotovitev na osnovi

rezultatov ocenjevanja t s slovenskih proizvodnih podjetij (glej poglavji 7 in 2).

7.7

Predlogi za nadaljnje raziskovanje

Modeliranje in ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij je multidi-

sciplinarna in izjemno večrazsežna tema za raziskovanje. Na osnovi re-

zultatov in prispevkov pričujočega dela so možnosti za nadaljnje razi-

skovanje te teme lahko naslednje:

• uporaba novo razvitega orodja za ocenjevanje ts podjetij v proizvodnih podjetjih v tujih državah in na osnovi tega mednarodna

primerjava t s proizvodnih podjetij,

• razvrščanje proizvodnih sektorjev glede na skupno oceno (točke) t s podjetij in na osnovi tega oblikovanje nove klasifikacije proizvodnih sektorjev v različne tehnološke skupine (recimo visoko teh-

nološke, srednje visoko tehnološke ipd.),

84

Predlogi za nadaljnje raziskovanje

7.7

• dopolnitev predlaganega modela ts podjetja z možnimi dodatnimi kazalniki, ki se vsebinsko nanašajo na sedem temeljnih sposobnosti modela,

• analiza konkretnih praktičnih posledic rezultatov tehnoloških presoj podjetij (ali in kako so podjetja upoštevala rezultate presoj ter

ali so bila pri tem uspešna),17

• izpeljava drugih specifičnih orodij za ocenjevanje ts podjetij iz predlaganega modela t s podjetja (recimo specifična orodja za sto-ritvena podjetja, specifična orodja za posamezne proizvodne sek-

torje, specifično orodje za posamezno podjetje – študija primera),

• izpeljava ustreznih tehnoloških politik (ukrepov/programov za

podjetja) na osnovi rezultatov ocenjevanj t s podjetij.

17. V literaturi s področja m t ni mogoče zaslediti analize praktičnih učinkov obstoječih modelov in orodij za tehnološko presojo podjetij. Ni mogoče zaslediti analize tega, kakšno praktično relevantnost imajo obstoječi modeli in orodja tehnološke presoje ter njihovi rezultati za podjetja, v katerih se takšne presoje izvajajo (to velja tudi za izve-dene tehnološke presoje v nekaterih slovenskih podjetjih).

85

8 Izvirnost raziskave in prispevek

k znanosti

Ožje znanstveno področje, na katerega se nanaša vsebina pričujočega

dela, je management tehnologij. Izraz »management tehnologij« se na-naša tako na posebno znanstveno in akademsko disciplino, kakor na

prakso managementa tehnologij v različnih organizacijah.

Dolinšek idr. (2002, 180) pojasnjujejo, da m t kot managerska dejav-

nost pomeni:

• identifikacijo tehnologije, ki poteka kot sodelovanje med univer-zami, inštituti ali razvojnimi oddelki organizacij ter vodilnim ma-

nagementom organizacij;

• izbiro tehnologije, ki izhaja iz dogovora in medsebojnega zaupanja med tehničnimi strokovnjaki in vodilnim managementom;

• pridobitev izbrane tehnologije, ki je lahko rezultat lastnega razvoja, nakupa tehnologije ali strateškega partnerstva;

• uporabo nove tehnologije, ki omogoča višanje dodane vrednosti;

• zaščito znanja, ki je bilo uporabljeno oziroma je rezultat novih proizvodnih tehnologij ali novih izdelkov/storitev.

m t kot znanstvena in akademska disciplina je zelo mlada disciplina –

m t je nastal v demokratični kapitalistični ureditvi v drugi polovici 20.

stoletja v z da. Razlog za nastanek te discipline je bila izguba konku-

renčnih prednosti mnogih tradicionalno prevladujočih ameriških indu-

strij glede na industrije drugih držav in vedno hitrejši napredek v novih tehnologijah (Thamhain 2005, 6; Yanez, Khalil in Walsh 2010, 390).

Khalil (2000, 7) pravi, da je m t interdisciplinarno področje, ki zdru-

žuje znanost, inženirstvo ter znanje in prakso managementa. Interdi-

sciplinarna narava m t se kaže v tem, da povezuje inženirstvo, naravo-

slovje, družboslovje, industrijsko prakso in teorijo poslovnih zadev.

Najpomembnejši znanstveni prispevek pričujočega dela je celotna izpeljava specifičnega orodja za ocenjevanje t s izbranih konkretnih pod-

jetij iz utemeljenih začetnih opredelitev tehnologije in t s podjetij ter 87

8

Izvirnost raziskave in prispevek k znanosti

Naravoslovje

Družbene

Inženirstvo

vede

Management

tehnologij

Slika 8.1

Interdisciplinarna

Poslovna

Industrijska

narava managementa

teorija

praksa

tehnologij (povzeto

po Khalil 2000, 7)

utemeljenega modela (sposobnosti in kazalniki) t s podjetja. V doseda-

nji literaturi na področju m t in teorije tehnologije na različnih mestih obstaja mnogo poskusov različnih opredelitev tehnologije in t s podjetij, obstajajo različni modeli (dimenzije, kazalniki) t s podjetij ter raz-lična orodja za ocenjevanje t s ali tehnološkega potenciala podjetij, toda nikjer ni mogoče zaslediti povezane, enovite in konsistentne celotne izpeljave specifičnega orodja iz začetnih osnovnih konceptov.

Avtorji na področju m t (Phaal, Farrukh in Probert 2006), ki so pre-

dlagali merila za ustreznost in veljavnost orodij na področju m t, so kot prvo lastnost dobrih orodij določili teoretsko veljavnost – najpomembnejši znanstveni prispevek pričujočega dela je torej v izpeljavi teoretske veljavnosti na novo razvitega orodja za ocenjevanje t s podjetij.

Posamezni znanstveni prispevki dela so naslednji:

• Utemeljena opredelitev tehnologije. Predlagana opredelitev tehnologije temelji na točno določenem merilu, tj. na splošni, relevantni in

zdajšnji tehnološki praksi podjetij, ter ima zatorej potencial zdaj-

šnje splošne veljavnosti in ustreznosti za podjetja.1 V dosedanji li-

1. Veljavna opredelitev in razumevanje izraza omogoča učinkovitejše sporočanje v praksi. Willoughby (2005, 119) opozarja, da lahko v sferi tehnologije dobra semantika vodi do dobre tehnološke prakse, in obratno, slaba semantika lahko vodi do slabe tehnološke prakse. Dobra semantika je pomembna zato (prav tam, 124), ker ko praktičnosti človeške družbe in vodenja postanejo vedno bolj prepletene s tehnologijo, človeški jezik vedno bolj vsebuje nanašanja na tehnološke zadeve. Brez takšnega jezika postane 88

Izvirnost raziskave in prispevek k znanosti

8

teraturi na področju m t in teorije tehnologije na različnih mestih

obstaja mnogo poskusov različnih opredelitev tehnologije, toda ni-

kjer ni mogoče zaslediti točno določenih meril ter podrobno opi-

sanih postopkov konceptualizacije tehnologije.2

• Določitev temeljnega odnosa med tehnologijo (njenim potencialom) in materialnim ter intelektualnim bogastvom ljudi. V dosedanji literaturi na področju m t in ekonomije prevladuje obravnavanje teh-

nologije kot enega izmed najpomembnejših virov/dejavnikov rasti

kapitala, kar pa ni isto kot utemeljitev in razlaga temeljne vsebin-

ske povezave tehnologije (njenega potenciala) in bogastva ljudi.

• Določitev temeljnega odnosa med tehnologijo in organizacijo ter na

osnovi tega določitev t s organizacije. V dosedanji literaturi na področju m t prevladuje obravnavanje tehnologije v odnosu do po-

sebnih vrst organizacij (podjetja, univerze, razvojno-raziskovalni

inštituti, države ipd.) in posledično obravnavanje t s teh posebnih

vrst organizacij (npr. tehnološka sposobnost podjetja, nacionalne

tehnološke sposobnosti itn.), nikjer pa ni mogoče zaslediti ustre-

zne razlage temeljnega odnosa med tehnologijo kot táko in organi-

zacijo kot táko ter posledično ustrezne opredelitve t s organizacije

kot táke.

• Utemeljena opredelitev tehnološke sposobnosti podjetja. Predlagana opredelitev t s podjetja temelji na točno določenem merilu, tj. na

ustrezni predhodni opredelitvi tehnologije in razlagi vloge tehno-

logije v osnovnih principih delovanja podjetij. Ta opredelitev ima

zatorej potencial sedanje splošne veljavnosti in ustreznosti za pod-

jetja. V dosedanji literaturi na področju m t na različnih mestih ob-

staja precej poskusov različnih opredelitev t s podjetja, toda nikjer

ni mogoče zaslediti točno določenih meril in podrobno opisanih

postopkov konceptualizacije t s podjetja.

• Nov model tehnološke sposobnosti podjetja. Predlagani model ts podjetja je izpeljan iz začetne opredelitve tehnologije in t s podjetja (temeljna vloga tehnologije v osnovnih principih delovanja

podjetij). Model vključuje sedem vrst sposobnosti in kazalnike, ki

so številski, stopenjski ali eksistenčni, kar omogoča lažje in bolj

smiselne primerjave med podjetij po posameznih kazalnikih t s.

reševanje težav v tehnološki praksi težavno, ker postanejo težave takšne, da se jih težko definira, razjasni in sporoča.

2. Več o tem glej v Willoughby (2005).

89

8

Izvirnost raziskave in prispevek k znanosti

Večina obstoječih modelov t s podjetja vključuje mnenjske, in-

terpretativne, opisne kazalnike, ki otežujejo smiselno primerjavo

med podjetji po posameznih kazalnikih t s.

• Novo orodje za ocenjavnje tehnološke sposobnosti proizvodnih podjetij.

Predlagano orodje je izpeljano iz modela t s podjetja in upošteva

merila za ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih podjetij, kot iz-

hajajo iz splošnih ocen mnenj ter odgovorov predstavnikov teh-

ničnega in splošnega vodstva v izbranih slovenskih proizvodnih

podjetjih o (spletnem) ocenjevanju t s v podjetjih. Teoretska ve-

ljavnost in usklajenost s tehničnim/splošnim vodstvom v izbranih

proizvodnih podjetjih pomenita, da novo razvito orodje za ocenje-

vanje t s podjetij ustreza pomembnim merilom, ki veljajo za dobra

orodja v m t.

90

9 Sklep

Ocenjevanje t s slovenskih proizvodnih podjetij leta 2013 je potrdilo

relevantnost in zanimivost tehnoloških presoj za podjetja. 269 ciljnih

podjetij je v celoti ocenilo svojo t s, kar je velik odziv na poslana vabila za spletno ocenjevanje t s. 56 podjetij, ki so ocenila svojo t s, pa je

želelo prejeti statistične rezultate ocenjevanja t s na tem vzorcu.

Z analizo podatkov iz ocenjevanja t s slovenskih proizvodnih podjetij

smo ugotovili, da so poleg običajne stroškovne učinkovitosti izkorišča-

nja tehnologij in vlaganj v posodabljanje tehnološke opreme pomembne

tudi druge elementarne sposobnosti, kot so recimo:

• sposobnost strateškega ravnanja s tehnologijami in tehnološkim znanjem (obstoj ustrezne tehnološke strategije, formaliziran inovacijski sistem, ravnanje s tehnološkimi tveganji, standardi kako-

vosti),

• sposobnost strateškega povezovanja z zunanjimi partnerji pri razvoju in uvajanju novih proizvodov in tehnologij ter aktivno vklju-

čevanje v projekte znotraj tehnoloških mrež,

• sposobnost rednega spremljanja in analiziranja tehnološkega okolja podjetja.

Te tri elementarne sposobnosti so močno vplivale na to, v katero

skupino glede na skupno oceno (točke) t s se bodo podjetja uvrščala.

Pomembnost in odločilnost vodstvene/strateške, analitične in povezo-

valne tehnološke sposobnosti izhajata iz temeljnega principa nenehnih

in vedno hitrejših tehnoloških sprememb v sedanjem globalnem go-

spodarstvu, kar bistveno zmanjšuje sposobnost podjetij za celovito ob-

vladovanje obstoječih tehnologij in tehnološkega znanja. Konkurenca

med podjetji je namreč motor pospešenega tehnološkega napredka in

sili podjetja v kooperativno tekmovalen odnos na trgih.

Ta odnos pa zahteva izgradnjo celovite tehnološke sposobnosti pod-

jetij, ne samo zniževanje proizvodnih stroškov ter nakup novih strojev

in naprav.

91

9

Sklep

Za management tehnologij kot akademsko disciplino in področje raz-

iskav je že od samega njegovega začetka pa do danes značilen izrazit

pluralizem definicij, konceptualizacij, razlag, modelov in orodij. Neka-

teri svetovno znani avtorji na področju m t (Van Wyk 2005; Pieterse

2005; Burgelman, Maidique in Wheelwright 1996) menijo, da je m t kot

akademska disciplina še na predznanstveni stopnji (m t še ni utrjena

in splošno veljavna znanost), ter da takšno stanje ni zadovoljivo. Ve-

dnost na posameznih specializiranih inženirskih področjih je zelo do-

bra, obsežna, splošno sprejeta in hitro napreduje, toda vednost o te-

meljni strukturi tehnologije in strukturi njene povezave z drugimi te-

meljnimi področji (npr. okolje, ekonomija, morala) je zelo pomanjkljiva

in o tej temeljni strukturi ni nobenega širšega soglasja.

Intervjuji s tehničnim in splošnim vodstvom v izbranih slovenskih

proizvodnih podjetjih so pokazali, da je izrazit pluralizem definicij, konceptualizacij in razlag te temeljne strukture tehnologije, tehnološke

sposobnosti ter ocenjevanja tehnološke sposobnosti prisoten tudi v

praksi samih podjetjih.

Namen pričujočega dela je bil zagotoviti in predlagati rezultate glede

te temeljne strukture na znanstven, sistematičen način. Na vsaki sto-

pnji izpeljave rezultatov so opisana točno določena merila in postopek,

po katerih poteka izpeljava – to zagotavlja popolno preverljivost rezul-

tatov in ponovljivost postopka ter zadosten teoretični material za mož-

nost splošnega sprejetja rezultatov. Pričujoče delo skuša tako prispe-

vati k napredku vednosti na področju m t in teorije tehnologije. Ko bo

enkrat ta temeljna teoretična struktura tehnologije in tehnološke spo-

sobnosti prepričljivo utemeljena ter splošno sprejeta, napredek na tem

področju ne bo več mogoč, ampak samo še na posameznih specializira-

nih inženirskih področjih.

Van Wyk (2012a; 2012b) pravi, da lahko na področju m t in teorije

tehnologije v prihodnosti pričakujemo naslednje razvoje:

• jezik tehnologije,

• atlas tehnologije (zgoščen popis vseh ključnih tehnologij, ki nastajajo v tehnosferi),

• znanost tehnologije,

• iskanje poslovnih priložnosti v inovacijah, ki temeljijo na tehnologiji,

• tehnološke presoje.

92

Literatura

Accenture. 2008. »Innovation in Consumer Products: How to Achieve High

Performance through New Product Innovation.« http://www.accenture

.com/SiteCollectionDocuments/PDF/ConsumerProductsGroupPoV

_103008_fnl.pdf

Arnold, E., in B. Thuriaux. 1997. »Developing Firms’ Technological Capabilities.« http://technopolis.keymedia.info/resources/downloads/reports/

094_Capabilities_970707.pdf

Brown, D. 1997. Innovation Management Tools: A Review of Selected Methodolo-gies. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Com-munities.

Burgelman, R. A., M. A. Maidique in S. C. Wheelwright. 1996. Strategic Management of Technology and Innovation. 2. izdaja. Boston, m a: McGraw-Hill.

———. 2009. Strategic Management of Technology and Innovation. 5. izdaja.

New York: McGraw-Hill.

Coombs, J. E., in P. E. Bierly. 2006. »Measuring Technological Capability and Performance.« r & d Management 36 (4): 421–438.

Dolinšek, S. 2002. »Pregled in ugotovitev dejavnosti ter razvojnega potenciala zasavske industrije.« Interno poročilo, Regionalni tehnološki center

Zasavje, Hrastnik.

———. 2004. Management tehnologij: učinkovito obvladovanje tehnoloških sprememb. Koper: Fakulteta za management.

———. 2013. »Innovations – Some Views and Facts on Knowledge Transfer,

Innovations and Technological Development.« Predstavljeno na 5th In-

ternational Scientific Conference Management of Technology, Novi Vi-

nodolski, 29.–31. maj.

Dolinšek, S., C. Bavec, A. Mihelič in I. Prodan. 2002. »Upravljanje tehnologije

– ključ konkurenčnosti.« Strojniški vestnik 48 (3): 178–182.

Farrukh, C. J. P., R. Phaal in D. R. Probert. 1999. »Tools for Technology Management: Dimensions and Issues.« Predstavljeno na Portland International

Conference on Management of Engineering and Technology, Portland,

28.–29. julij.

Garcia-Arreola, J. 1996. Technology Effectiveness Audit Model: A Framework for technology Auditing. Miami, f l: University of Miami.

93

Literatura

Gramc, B. 2007. »Ocena tehnološke sposobnosti slovenskih podjetij po modelu Svetovne banke.« Naše gospodarstvo 53 (3–4): 18–30.

Janeš, A., in S. Dolinšek. 2007. »Technology Audit Model (ta m) and the Impact of Technology on Companies and Society.« V Managing Global Transitions: Globalisation, Localisation, Regionalisation; Proceedings of the 8th International Conference of the Faculty of Management Koper, 1409–1418. Koper: Faculty of Management.

Kelessidis, V. 2000. »Technology Audit.« http://www.adi.pt/docs/innoregio _techn_audits.pdf

Khalil, T. 2000. Management of Technology: The Key to Competitiveness and We-alth Creation. New York: McGraw-Hill.

Kim, L. 1999. »Building Technological Capability for Industrialization: Analyti-cal Frameworks and Korea’s Experience.« Industrial and Corporate Change 8 (1): 111–136.

Kmet Zupančič, R., M. Rojec, A. Murn in A. Kajzer. 2013. Poročilo o razvoju 2013.

Ljubljana: u m a r.

Kos, M. 2002. »Vprašalnik o tehnološkem razvoju za leto 2002.« B. k.

March, J. G., in R. I. Sutton. 1997. »Organizational Performance as a Dependent Variable.« Organization Science 8 (6): 698–706.

Mohammad, A. P., S. Razaee, F. Shayegh in F. Torabi. 2010. »A Model For Technology Capability Assessment in r & d Centers.« Predstavljeno na 14th International Oil, Gas and Petrochemical Congress, Teheran, 19.–20. maj.

o e c d. 2011. »i s i c Rev. 3 Technology intensity definition: Classification of manufacturing industries into categories based on r & d intensities.«

http://www.oecd.org/dataoecd/43/41/48350231.pdf

Phaal, R., C. J. P. Farrukh in D. R. Probert. 2006. »Technology Management Tools: Concept, Development and Application.« Technovation 26 (3): 336–

344.

Pieterse, E. 2005. The Development of an Internal Technology Strategy Assessment Framework within the Services Sector Utilizing Total Quality Management Principles. Pretoria: University of Pretoria.

Podrekar, J. 2009. »Optimizacija tlačnih orodij in zmanjševanje zastojev pri tlačnem litju.« Diplomsko delo, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mari-boru.

Reichert, F. M., R. S. Beltrame, K. B. Corso, M. Trevisan in P. A. Zawislak.

2011. »Technological Capability’s Predictor Variables.« Journal of Technology Management & Innovation 6 (1): 14–25.

Stanovnik, P. 2008. »Tehnološka predvidevanja in slovenske razvojne priori-tete: končno poročilo – i i. faza.« Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, in Fakulteta za management, Koper.

94

Literatura

Thamhain, H. J. 2005. Management of Technology: Managing Effectively in Technology-Intensive Organizations. Hoboken, nj: Wiley.

Van Wyk, R. J. 2004. Technology: A Unifying Code; A Simple and Coherent View of Technology. Cape Town: Stage Media Group.

———. 2005. »Technology: A Fundamental Structure?« V Theory of Technology, ur. David Clarke, 1–24. London: Transaction.

———. 2010. »Technology Assessment for Portfolio Managers.« Technovation 30 (4): 223–228.

———. 2012a. »Atlas of Technology: Presentation to International Telecom-

munication Union.« http://www.itu.int/dms_pub/itu-t/oth/29/05/

T29050000100003PDFE.pdf

———. 2012b. »Technology – A Uniform Language: Presentation to Schwe-

gman, Lundberg and Woessner, Patent Attorneys.« http://www

.technoscan.com/pdf/slw2.pdf

Willoughby, K. W. 2005. »Technological Semantics and Technological Practice: Lessons from an Enigmatic Episode in Twentieth Century Technology

Studies.« V Theory of Technology, ur. David Clarke, 119–154. London: Transaction.

Wireman, T. 2004. Total Productive Maintenance. 2. izdaja. New York: Industrial Press.

World Bank. 2003. »Technology, Skills and Internet Services in Korea: Moving Towards a Knowledge-Based Economy.« Report 23905-k o, World Bank,

Washington, d c.

Yanez, M., T. M. Khalil in S. T. Walsh. 2010. »i a m t and Education: Defining a Technology and Innovation Management (t i m) Body-of-Knowledge

(b o k) for Graduate Education (t i m b o k).« Technovation 30 (7–8): 389–

400.

95

Priloga

Spletno orodje za oceno tehnološke sposobnosti podjetja

Samoocena (kontrolna spremenljivka)

1. Koliko je vaše podjetje tehnološko napredno? (Samoocena)

Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

nizko

srednje-nizko

srednje

srednje-visoko

visoko

i. Strateško ravnanje s tehnologijami

Za podjetje je ključno, da ima tehnološko strategijo (del strategije podjetja), v kateri je določeno, katere so ključne tehnologije oziroma tehnološke sposobnosti podjetja, in kako jih bo podjetje razvijalo ter uporabljajo za učinkovito doseganje strateških in operativnih ciljev. Prav tako je ključno, da ima podjetje sistematizirano vodstveno funkcijo, ki je odgovorna za oblikovanje, implementacijo in spremljanje tehnološke strategije (manager tehnologij). Za strateško ravnanje s tehnologijami je ključen tudi obstoj inovacijskega sistema, standardov kakovosti za proizvodne procese in izdelke ter sposobnost ravnanja s tehnološkimi tveganji. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov: 2. Podjetje ima tehnološko strategijo (cilje in načrt, kako bo razvijalo in izkoriščalo tehnološko opremo in znanje). Prosimo, izberite samo eno iz-

med možnosti:

da

ne

3. V strategiji je določeno, katere tehnologije so ključne za podjetje [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če je odgovoril z »da« na vprašanje 2]. Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

da

ne

4. V strategiji je določeno, kako bo podjetje učinkovito izkoriščalo ključne tehnologije [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če je odgovoril

z »da« na vprašanje 3]. Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

da

ne

5. V strategiji so vključene tehnološke priložnosti in grožnje, ki jih je podjetje identificiralo in ocenilo [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če je odgovoril z »da« na vprašanje 2]. Prosimo, izberite samo eno izmed

možnosti:

da

ne

97

Priloga

6. Stopnja vpliva tehničnega direktorja (oziroma direktorja proizvodnje ali vodje razvoja) pri ožjem odločanju uprave podjetja je (prosimo, izberite

samo eno izmed možnosti):

nizka

srednje nizka

srednja

srednje visoka

visoka

7. Stopnja formalizacije (ustaljeni postopki, pravilniki, obrazci, komisije) in informatizacije zbiranja ter ocenjevanja inovativnih predlogov zaposlenih je (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

nizka

srednje nizka

srednja

srednje visoka

visoka

8. Raven sposobnosti uprave in inženirjev za ravnanje s tehnološkimi tve-

ganji (predvidevanje možnih tehnoloških zastojev, napak, nesreč, vdorov

v informacijske sisteme, posnemanj in kraj tehnološkega znanja ter pra-

vočasno ukrepanje) je (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

nizka

srednje nizka

srednja

srednje visoka

visoka

9. Podjetje ima standard kakovosti i s o 9001 (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

da

ne

i i. Razvoj novih proizvodnih procesov in izdelkov

Za podjetje je ključno, da razvija in izboljšuje proizvodne procese ter izdelke, zato da lahko izdeluje in prodaja izdelke, ki imajo višjo vrednost za kupce v primerjavi s tekmeci, in da lahko povečuje svoj tržni delež ter moč na trgu.

Prav tako je ključno, da podjetje zmanjšuje čas od zasnove novega izdelka ali proizvodnega procesa do njegove vpeljave v proizvodnjo ali na trg. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

10. Ključna usmeritev razvoja v podjetju je (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

ni razvoja, le proizvodnja po naročilu

posnemanje tujih tehnologij in izdelkov

izboljšave svojih tehnologij in izdelkov

popolnoma novi izdelki

popolnoma nove tehnologije

11. V podjetju obstaja poseben oddelek za razvoj in raziskave [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če ni odgovoril z »ni razvoja, le proizvodnja po naročilu« na vprašanje 10]. Prosimo, izberite samo eno izmed

možnosti:

da

ne

12. Približen delež vlaganj v razvoj glede na celotne prihodke [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če ni odgovoril z »ni razvoja, le proizvodnja po naročilu« na vprašanje 10]. Prosimo, izberite samo eno izmed

možnosti:

<1 

1–3 

3–6 

6–10 

več kot 10 

ne znam oceniti

98

Priloga

13. V zadnjih treh letih ste razvili in uspešno vpeljali na trg naslednje število novih (nov izdelek je bodisi bistvena novost za kupce, ki kupujejo

izdelek, bodisi ima bistveno povečane zmogljivosti glede na prejšnje raz-

ličice izdelka) izdelkov [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če

ni odgovoril z »ni razvoja, le proizvodnja po naročilu« na vprašanje 10].

Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0

1–5

6–10

11–20

več kot 20

ne znam oceniti

14. Povprečen čas od prototipa novega izdelka do njegove vpeljave na trg

[ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če ni odgovoril z »0« na vprašanje 13]. Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

<6 mesecev

6–12 mesecev

12–18 mesecev

18–24 mesecev

več kot dve leti

ne znam oceniti

15. V zadnjih treh letih ste sámi razvili in vpeljali naslednje število novih proizvodnih procesov [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če ni odgovoril z »ni razvoja, le proizvodnja po naročilu« na vprašanje 10]. Pro-

simo, izberite samo eno izmed možnosti:

0

1–3

4–6

7–10

več kot 10

ne znam oceniti

16. Povprečen čas od potrjene zasnove novega proizvodnega procesa do nje-

gove vpeljave v proizvodnjo je [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje,

samo če ni odgovoril z »0« na vprašanje 15]. Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

<6 mesecev

6–12 mesecev

12–18 mesecev

18–24 mesecev

več kot dve leti

ne znam oceniti

17. V zadnjih treh letih ste prijavili naslednje število patentov za izdelke ali tehnologije [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če ni odgovoril z »ni razvoja, le proizvodnja po naročilu« na vprašanje 10]. Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0

1–3

4–6

7–10

več kot 10

ne znam oceniti

i i i. Posodabljanje tehnološke opreme

Za podjetje je ključno, da redno povečuje obseg svoje tehnološke opreme in jo posodablja, s tem pa povečuje količino, raznolikost ter razvojno zahtevnost izdelkov. Uvajanje naprednejših tehnologij je ključno tudi zaradi stroškovne in časovne optimizacije vseh podpornih funkcij podjetja (recimo nabava, finance, računovodstvo, kadri, i t ipd.). Prav tako je povečevanje in posodabljanje tehnološke opreme ključno zaradi vedno hitrejšega tehnološkega napredka in ker to delajo tudi tekmeci. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

18. Proizvodni procesi imajo naslednjo stopnjo tehnološke zahtevnosti (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

1 (najbolj enostavni stroji in programi, veliko ročnega dela z enostav-

nim orodjem)

2

3

4

5 (najbolj kompleksni stroji, visoko

avtomatizirana in računalniško integrirana proizvodnja, roboti)

99

Priloga

19. Podporni procesi (nabava, finance, računovodstvo, kadri, i t ipd.) imajo naslednjo stopnjo tehnološke zahtevnosti (prosimo, izberite samo eno

izmed možnosti):

1 (najbolj enostavne naprave, veliko ročnega dela z enostavnim orod-

jem)

2

3

4

5 (visoko avtomatizirani, informatizirani in ra-

čunalniško integrirani procesi)

20. Delež vlaganj v posodobitev tehnološke opreme glede na celotne pri-

hodke je približno (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

<1 

1–3 

3–6 

6–10 

več kot 10 

ne znam oceniti

21. Delež tehnološke opreme (stroji, linije, programska oprema, ostale naprave), ki ste jo zamenjali z novo v zadnjih petih letih, je približno (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

22.

0–5 

5–10 

10–15 

15–20 

več kot 20 

ne znam oceniti

23. Podjetje ima izdelan tehnološki načrt za nadaljnjo avtomatizacijo, informatizacijo in računalniško integracijo proizvodnih ter podpornih proce-

sov (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

da

ne

i v. Spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja

Za podjetje je ključno, da redno spremlja in analizira razvoj ter uporabo tehnologij v okolju, še posebno pri tekmecih, da se lahko z njimi primerja in posledično odpravlja tehnološki zaostanek ali ohranja tehnološko prednost. Redno spremljanje in analiziranje tehnološkega okolja je ključno tudi za določitev tehnoloških priložnosti ter groženj za podjetje. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

23. Koliko strokovnih (tehnoloških) sejmov se predstavniki podjetja udele-

žijo na leto? Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0–1

1–3

3–5

5–7

več kot 7

ne znam oceniti

24. Kolikokrat na leto si predstavniki podjetja ogledajo proizvodne obrate konkurence? Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0–1

1–2

2–3

3–4

več kot 4

ne znam oceniti

25. Koliko strokovnih konferenc o novih tehnologijah se vaš tehnični kader (inženirji/razvojniki) udeleži na leto? Prosimo, izberite samo eno izmed

možnosti:

0–1

1–3

3–5

5–7

več kot 7

ne znam oceniti

26. Podjetje vsako leto izdela lastno analizo/predvidevanje tehnoloških trendov, ki so pomembni za podjetje. Prosimo, izberite samo eno izmed mož-

nosti:

da

ne

100

Priloga

27. Podjetje vsako leto izdela analizo s w o t (prednosti, slabosti, priložnosti, grožnje) za tehnologije podjetja. Prosimo, izberite samo eno izmed

možnosti:

da

ne

V. Učinkovito izkoriščanje tehnologije

Za podjetje je ključno, da tehnologije uporablja z minimalnimi stroški in minimalno časovno porabo glede na zastavljene cilje (recimo količina in vrste izdelkov). Prav tako je ključno, da uporablja tehnologije za razvoj in izdelavo takšnih izdelkov, ki kupcem prinašajo čim višjo vrednost (ugodna cena, visoka kakovost, naprednost ter kompleksnost izdelka). To lahko ocenjujemo prek

naslednjih kazalnikov:

28. Povprečno mesečno odstopanje od proizvodnega plana. Prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

<1 

1–3 

3– 

6–10 

več kot 10 

ne znam oce-

niti

29. Povprečno mesečno število zastojev v proizvodnji. Prosimo, izberite

samo eno izmed možnosti:

<1

1–3

4–6

7–10

več kot 10

ne znam oceniti

30. Delež slabih izdelkov glede na celotno proizvodnjo je približno (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

<0,1 

0,1–1 

1– 5 

5–10 

več kot 10 

ne znam oceniti

31. Stroški dela na enoto izdelka so se v zadnjih treh letih zaradi uvedbe novih, zmogljivejših tehnologij znižali za (prosimo, izberite samo eno iz-

med možnosti):

0–0,1 

0,1–1 

1– 5 

5–10 

več kot 10 

stroški dela so se povečali

ne znam oceniti

32. Cene najbolj prodajanih izdelkov so glede na konkurenco (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

bistveno nižje

malo nižje

približno enake

malo višje

bistveno višje

ne znam oceniti

33. Najbolj prodajani izdelki imajo naslednjo stopnjo razvojne zahtevnosti (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

1 (najbolj enostavni, razvojno nezahtevni izdelki: recimo osnovne su-

rovine, hrana)

2

3

4

5 (najbolj kompleksni, avtomatizirani

in razvojno zahtevni izdelki: recimo roboti, letala, kompleksni informa-

cijski sistemi)

34. V zadnjih treh letih ste prodali naslednje število licenc za izdelke ali tehnologije (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

0

1–3

4–6

7–10

več kot 10

ne znam oceniti

101

Priloga

v i. Skupni tehnološki projekti z zunanjimi partnerji

Za podjetje je ključno, da izvaja skupne tehnološke projekte z zunanjimi partnerji. Zaradi splošnega povečevanja števila novih tehnologij (in tehnološkega znanja) se zmanjšuje sposobnost podjetja, da v celoti obvladuje obstoječe tehnologije (in tehnološko znanje), zato je za razvoj novih izdelkov in tehnologij vedno bolj odvisno od drugih podjetij, (raziskovalnih) ustanov ter posamezni-kov. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

35. V strategiji podjetja je zapisana usmeritev v povezovanje z zunanjimi partnerji pri razvoju izdelkov in tehnologij (prosimo, izberite samo eno iz-

med možnosti):

da

ne

36. Število skupnih projektov z raziskovalnimi ustanovami v zadnjih petih letih je (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

0

1

2

3

4 ali več

ne znam oceniti

37. Število novih izdelkov kot rezultat teh projektov je [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če ni odgovoril z »0« na vprašanje 36], prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0

1

2

3

4 ali več

ne znam oceniti

38. Število novih proizvodnih procesov kot rezultat teh projektov je [ocenjevalec odgovarja na to vprašanje, samo če ni odgovoril z »0« na vprašanje 36], prosimo, izberite samo eno izmed možnosti:

0

1

2

3

4 ali več

ne znam oceniti

39. Podjetje sodeluje v tehnoloških projektih znotraj tehnoloških mrež (tehnološki parki, centri, grozdi, združenja), prosimo, izberite samo eno iz-

med možnosti:

da

ne

v i i. Tehnološka usposobljenost zaposlenih

Za podjetje je ključno, da imajo zaposleni tehnološko znanje in veščine, s katerimi učinkovito razvijajo, uporabljajo ter izboljšujejo tehnologije in izdelke.

Tehnološko znanje in izkušnje zaposlenih so ključni tudi za predlaganje uporabnih inovativnih rešitev za izboljšave izdelkov in proizvodnih procesov ter za dobro ocenjevanje tehnoloških priložnosti in groženj. Zaradi hitrega tehnološkega napredka in uvajanja novejših tehnologij pri tekmecih morajo imeti zaposleni sposobnost hitrega tehnološkega učenja. To lahko ocenjujemo prek naslednjih kazalnikov:

40. Raven sposobnosti zaposlenih za iskanje in ocenjevanje, kje so tehno-

loške priložnosti in grožnje za podjetje, je (prosimo, izberite samo eno

izmed možnosti):

nizka

srednje nizka

srednja

srednje visoka

visoka

102



Priloga

41. Delež tehničnega kadra (inženirji, tehnologi, razvojniki) glede na vse zaposlene je (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

<5 

5–10 

10– 15 

15–20 

več kot 20 

ne znam oceniti

42. Število zaposlenih z magisterijem ali doktoratom z naravoslovno-tehničnega področja je (prosimo, izberite samo eno izmed možnosti):

0

1–5

6–10

11–15

več kot 15

ne znam oceniti

43. Koliko dni na leto je povprečni zaposleni deležen organiziranega teh-

nično/tehnološkega usposabljanja (prosimo, izberite samo eno izmed

možnosti):

0–1

1–5

5–10

10–15

več kot 15

ne znam oceniti

44. Koliko inovativnih rešitev glede izboljšanja tehnologij ali izdelkov predlaga povprečni inženir/tehnolog na leto (prosimo, izberite samo eno iz-

med možnosti):

0

1–3

4–6

7–10

več kot 10

ne znam oceniti

Rezultati raziskave

45. Če želite prejeti rezultate raziskave, vpišite kontaktni e-naslov:

103

ISBN 978-961-266-171-0

Univerza na Primorskem

Fakulteta za management

www.fm-kp.si

9 7 8 9 6 1 2 6 6 1 7 1 7





Document Outline


Model za ocenjevanje tehnološke sposobnosti podjetij

Naslovnica

Kolofon

Kazalo

Seznam preglednic

Seznam slik

Povzetek ključnih ugotovitev

Uvod

Potreba po ocenjevanju tehnološke sposobnosti Primerjava s tehnološko najnaprednejšimi podjetji v vzorcu

Splošna uporabnost orodij za tehnološko presojo

Uporabnost za vlagatelje in portfeljne managerje

Uporabnost za tehnološke politike





Kaj je tehnologija Razvršcanje tehnologij

Tehnologija in bogastvo družbe

Tehnologija v organizacijah





Tehnološka sposobnost podjetja Vloga tehnologije v podjetjih

Merjenje tehnološke sposobnosti





Model tehnološke sposobnosti podjetja Operativna (proizvodna) sposobnost

Inovacijska sposobnost

Absorpcijska sposobnost

Investicijska sposobnost

Vodstvena sposobnost

Analiticna sposobnost

Povezovalna sposobnost





Ocenjevanje tehnološke sposobnosti slovenskih proizvodnih podjetij Razvoj novega orodja za tehnološko presojo

Intervjuji s tehnicnim vodstvom

Oblika in vsebina novega orodja

Priprava in izvedba spletnega ocenjevanja tehnološke sposobnosti

Potek spletnega ocenjevanja in struktura odziva

Osnovna predstavitev vzorca





Rezultati ocenjevanja tehnološke sposobnosti Izracun skupne ocene tehnološke sposobnosti za vsako podjetje

Povezanost tehnološke sposobnosti in uspešnosti podjetja

Multipla linearna regresija in faktorska analiza

Statisticne ugotovitve po sedmih podrocjih ocenjevanja

Splošne statisticne ugotovitve za vzorec podjetij

Validacija novega orodja za tehnološko presojo

Predlogi za nadaljnje raziskovanje





Izvirnost raziskave in prispevek k znanosti

Sklep

Literatura

Priloga