se
89
dni
10

maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www. polimaraton.si
16. JUNIJ
Po naših občinah Ormož • Zaradi smeti nas bo še bolela glava
O Stran 3
ODLAGALIŠČE NENEVARNIH ODPADKOV DOBRAVA JE ZAPRTO. ZBIRNI CENTER
Po naših občinah Cirkulane •
Zakonodaje ni pisala občina, ampak vlada Z> Stran 4
Ptuj, torek, 20. marca 2012
letnik LXV • št. 23 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Boks • Kdo je
Afričan Bethuel Uushona?
O Stran 11
Nogomet •
Kidričani osvojili še Areno Petrol
O Stran 11
Spodnje Podravje • Predstavila se je Šola zdravja
Jutranji gibi za več zdravja
Šola zdravja, ki je bila v Sloveniji ustanovljena pred petimi leti, posameznike spodbuja k doseganju čim boljšega in zdravega življenja. V petih letih je po državi nastalo 37 skupin, ptujska pod vodstvom Marije Gabron deluje od 13. junija lani.
Večina skupin se je včeraj predstavila na Ptuju, kjer jih je pozdravil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Na Mestnem trgu je skupinsko vaje »1000 gibov« izvajalo okrog 300 tistih, ki vsako jutro med 7.30 in 8. uro vadijo na prostem ne glede na vreme; ptujska skupina se srečuje v Ljudskem vrtu.
Na Ptuju so vaje izvajali pod vodstvom dr. Nikolaja Griši-na, ki je idejni vodja projekta. Pri svojem delu zdravnika je naletel na številne negativne posledice premajhnega gibanja, telesna neaktivnost pa je eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj številnih bolezni. Vaje »1000 gibov« spodbujajo kroženje snovi in delovanje endokrinih žlez, povečujejo imunost, pozitivno vplivajo na duševnost in
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ljutomer • Zakaj ni bilo 12. seje občinskega sveta
Rokomet •
Ptujčanke med najboljšimi štitimi v državi
O Stran 12
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Nesoglasjem ni videti konca
Minula 12. redna seja občinskega sveta Občine Ljutomer se je zaključila, še preden se je sploh prav začela. Po dobri uri razprave so se občinski svetniki razšli, ker ni bil sprejet dnevni red, na katerega naj bi se uvrstila dodatna točka o razrešnici članom Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI).
Županja Olga Karba jim namreč na podlagi poslovnika tega ni omogočila. In kaj je spornega s sestavo KMVVI? V komisijo so bili imenovani: Janez Vencelj (SMS) - predsednik, Jože Grantaša (LDS) - podpredsednik, Jože Panič (NSi), Tihomir Babič (SLS), Ludvik Filipič (SDS), Janez Kardoš (Zares) in Jože Kle-menčič (Desus) - člani. Dvanajst podpisanih svetnikov je 11. januarja letos na občinski svet podalo predlog za razrešitev članov KMVVI z obrazložitvijo, da je komisija pri večini občinskih svetnikov izgubila zaupanje, predlogi trenutne komisije v zvezi s potrebnimi imenovanji pa niso usklajeni z večinskim mnenjem v občin-
skem svetu. Trije predlagatelji (Jože Klemenčič, Aleksander Kavčič in Damjan Bogdan) so že pripravili novo listo z imenovanjem članov v KMVVI, od »stare« sestave pa bi v »novi« bili le Jože Grantaša, Jože Kle-menčič in Tihomir Babič.
Županja je povedala, da dodatne točke ne more uvrstiti na dnevni red, saj se v skladu z določili poslovnika lahko razrešijo le posamezni člani in ne celotna komisija. Hkrati mora biti podana tudi obrazložitev z navedenimi razlogi o razrešitvi posameznega člana komisije. Ne enega, ne drugega v predlaganem ni bilo, zato je županja podala predlog za sprejem dnevnega reda brez dodatne točke o razrešnici, ki
Janez Vencelj, podžupan in predsednik komisije KMVVI
ga je potrdilo le osem od dvajsetih prisotnih članov. S tem se je seja neslavno zaključila.
In kako komentira dogajanje v zvezi z razrešnico komisije njen predsednik Janez Vencelj, sicer podžupan občine Ljutomer? »Prepričan sem, da se pritiski name izvajajo od dne, ko me je županja imenovala za podžupana. Najbolj me napadajo tisti, s katerimi sem med lokalnimi volitvami usklajeno sodeloval in se z njimi dobro razumel. Sedaj pa so mi obrnili hrbet, nekateri o meni širijo neresnice in laži. Žal se na pobudo posameznikov v minulem obdobju vse preveč ukvarjamo s kadrovanjem, ne pa s tem, za kar smo bili izvoljeni s strani občanov. S tovrstnim načinom dela občinski svet zagotovo ne deluje v prid občine, saj bi na tokratni seji morali obravnavati zelo pomembne zadeve, ki pogojujejo nadaljnji razvoj naše občine. S prerekanjem in tovrstnim načinom dela bomo prav gotovo izgubili zaupanje naših volivcev, ki so upravičeno lahko nezadovoljni nad početjem posameznih občinskih svetnikov«.
NŠ
Foto: NS
Velik potencial so zelena delovna mesta
Slovenija • Iz pogovora z ministrom Francem Bogovičem
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo iskalo razvojni koncept, iz katerega bi na področju zelenih delovnih mest ustvarili nove govoru poudaril minister Franc Bogovič, je realno, da bi v enem mandatu ustvarili od 5000 do 10.000 takih delovnih mest.
Kaj se obeta slovenskemu kmetu v okviru skupne kmetijske politike?
Osnovni namen te politike je, da evropskemu kmetu omogoči dostojno preživetje s kmetijstvom in da potrošniku zagotovi varno in po sprejemljivih cenah dostopno hrano. Pri skupni kmetijski politiki naj pri neposrednih plačilih bistvenih pretresov ne bi bilo. Pri ozelenitvi kmetijske politike pa se v Evropi srečujemo s situacijo, da je težko poenotiti ozelenitev, saj je intenzivnost kmetijske politike zelo različna. Podpiramo tudi ukrepe, vezane na poenostavitve postopkov za male kmetije, kjer bi lahko bilo bistveno manj administracije. Prihajamo pa do področja stičnih točk med kmetijstvom, okoljem in zelenimi delovnimi mesti. Tudi sami moramo pripraviti poudarke razvoja domačega kmetijstva. Iskali bomo razvojni koncept, iz katerega bi na področju ze-
lenih delovnih mest ustvarili nove priložnosti. Avstrijski kolega, ki prav tako združuje obe področji, je pred kratkim poudaril, da so v zadnjem desetletju ustvarili 200.000 zelenih delovnih mest. Če vemo, da smo petkrat manjši, je to 40.000 delovnih mest. Če si zadamo za cilj v enem mandatu od 5000 ali 10.000 takih delovnih mest, kar mislim, da je realno, bomo svoje poslanstvo tudi uresničili.
Je zelena smer rešitev pri zaustavljanju opuščanja kmetij, zaraščanja kmetijskih površin?
Gre za proces, ki je vezan na demografske kazalce na podeželju. Nosilci kmetijskih gospodarstev so relativno stari, imajo majhne kmetije. V mnogih panogah je majhnost kmetij problem konkurenčnega nastopa takih kmetij oz. ustvarjanje zadostnega prihodka za preživetje. V konceptu razvoja bo treba imeti v
obziru različne tipe kmetij in postreči s številnimi projekti, programi, ponudbami, kjer bi se ti ljudje videli. V prihodnosti bomo imeli nekaj večjih profesionalnih kmetij, so pa naše danosti omejene in treba je iskati priložnosti za manjše kmetije. Ocenjujem, da je naša največja priložnost za srednje in manjše kmetije v zelenih delovnih mestih.
Problem predstavlja tudi pitna voda. Po nekaterih podatkih pri nas več kot 7000 ljudi nima pitne vode v hiši.
To je eden alarmantnih podatkov, drugi je izvajanje javne gospodarske službe. Država in lokalne skupnosti moramo tu točno določiti odgovornosti. Še vedno del vodovodov ni v okviru organiziranih sistemov.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je pred kratkim ocenila, da je cena vode v Sloveniji prenizka in da bi jo morali močno zvišati?
Imamo problem cen vseh komunalnih storitev. Vlada se je pred kratkim odločila podaljšati moratorij na dvig teh cen. Obstajala je bojazen, da bi lokalne skupnosti preveč dvignile cene, kar bi imelo vplive na makroekonomske kazalce. Na tem področju nas čaka zahtevna naloga in tehtna ocena, kar se bo na koncu po vsej verjetnosti zgodilo, da gre ta pristojnost določanja cen na lokalne skupnosti. Marsikje je strošek samooskrbe z vodo relativno nizek in veliko sistemov s takimi cenami težko zagotavlja dolgoročen razvoj sistema.
PS: Množično odpuščanje v javnem sektorju ni prava rešitev
Poslanci Pozitivne Slovenije (PS) Maja Dimitrovski, Alojz Potočnik in Stanko Stepišnik, ki so tudi člani parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, opozarjajo, da množično odpuščanje v javnem sektorju ni prava rešitev za konsolidacijo javnih financ.
Po njihovem mnenju so za konsolidacijo potrebne drugačne rešitve. V PS menijo, da je bolj kot število zaposlenih v javnem sektorju pomembna njihova organiziranost, učinkovitost in vi-
Stroka napoveduje, da naslednja kriza ne bo gospodarska, temveč pre-hranska. Kako boste dosedanje delo na področju prehranske samooskrbe v Sloveniji nadaljevali, kam se usmerja program vašega dela na tem področju?
Stroka ocenjuje, da je Slovenija realno samooskrbna od 65- od 70-odstotno. Na nekaterih področjih smo preko 100-odstotno oskrbni, na nekaterih najbolj kritičnih, kot je zelenjadarstvo, pa okoli 30-od-stotno. Ugotoviti moramo, na katerih področjih lahko samooskrbo izboljšamo. Sam ocenjujem, da so pri nas največje možnosti pri zelenjadar-stvu, tudi pri nekaterih sadnih vrstah, pri prašičereji, skratka povsod tam, kjer imamo naravne vire in lahko bistveno dvignemo obstoječi nivo. Gre tudi za poslovne priložnosti za slovensko kmetijstvo in za varnostni vidik. Ko govorimo o žitih, bo zelo težko na omejenih hektarjih zagotoviti samooskrbo, prehransko varnost in stabilno oskrbo. Ključnega pomena je tudi izboljšanje rabe zemljiškega potenciala, za to področje bo imenovana tudi posebna skupina. Na eni strani želimo varovati kmetijsko zemljo ter zaustaviti zaraščanje. Izhajali bomo iz jasne strategije posameznih panog ter šli v snovanje nekih povezav znotraj kmetijstva, kjer bomo tudi v trženjskem delu to znali pravilno urediti. Ključnega pomena je vedno večje zavedanje po nuji po samooskrbi v družbi. Iz 100 kvadratnih metrov velikega vrta si lahko marsikaj priskrbimo. Marsikdo bi
šina stroškov dela. Zagovarjajo t. i. mehki pristop, ki naj temelji na naravnem odlivu za skupaj do 2% na letni ravni, pri čemer znižanje ne sme biti linearno, temveč glede na potrebe. Mehki pristop naj temelji tudi na nenadome-ščanju in ukinjanju teh delovnih mest ter iskanju notranjih rezerv. Mmnožično odpuščanje je v praksi neizvedljivo. Če bi s tem želeli doseči resnično velike prihranke, bi morala vlada oziroma država tako v državni upravi kot širšem javnem sektorju odpustiti več deset tisoč javnih uslužbencev in zaposlenih. Prihranke v masi plač pa bi morali v javnem sektorju nato nadomestiti z izdatki iz drugih javnih blagajn za socialne podpore nezaposlenim. (sta)
se tega lotil, če bodo vzpostavljeni pravi pogoji.
Kako nameravate zagotoviti, da se bodo vsi deležniki držali kodeksa v pre-hranski verigi? Ali obstaja možnost, da bi bil kodeks zavezujoč?
Kodeks je neobvezen, zato mislim, da je za delovanje pravil kodeksa ključna vzpostavitev višjega zaupanja v celotni verigi. V njem so pravila dorečena, od spoštovanja teh pravil je odvisna organizacija kodeksa. Velika težava je kodeks uzakoniti. Mislim, da je tudi tu treba doreči pravila in jih spoštovati v dobro vseh deležnikov. Prvi pozitiven korak je vzpostavitev višje ravni dialoga, ki poteka. Od tu naprej pa je pot do gradnje zaupanja. Mogoče bo čas za razmislek o zavezujočem kodeksu, ko se bomo prepričali, da v tem delu zadeva ne funkcionira.
Eden od izzivov je tudi neizkoriščena zakladnica lesa v Sloveniji. Kako bomo ponovno vzpostavili več desetletij zapostavljeno lesno verigo?
V celi verigi imamo sistemsko napako, ki je povezana s tem, da smo leta 1996 podelili koncesije za izkoriščanje državnih gozdov in sedaj imamo koncesionarje, ki so omejeni na leto 2016, ko koncesija poteče. Ti upravljalci niso dolgoročno usmerjeni v lesno predelovalno industrijo. Veliko je zaostankov v razvoju, prilagoditvi konkurenčnosti obratov na razmere okoli nas. Avstrija je v tem delu prišla najdlje v razvoju, organiziranosti, znanju, dodani vrednosti na les. Tu nam je sistem praktično ušel
Virant: Primeri Simčič, Marinič, Meršol in Vogrin škodujejo ugledu parlamenta
Predsednik DZ Gregor Virant ob zadnjih aferah ocenjuje, da bi moral poslanec v primeru, da se pri njem odkrijejo hujše kršitve zakona ali etičnih pravil, ki škodujejo ugledu DZ, odstopiti sam oziroma bi ga morala k odstopu pozvati njegova stranka.
Primeri Simčič, Marinič, Meršol in Vogrin pa nedvomno škodujejo ugledu parlamenta, je dodal. Virant je sicer navedel, da poslancu, ki se mu očitajo kršitve, seveda ni treba odstopiti v primeru,
priložnosti. Kot je v po-
iz rok. Upam, da se bo tudi s pomočjo dveh gospodarskih središč, kjer so predvidena določena razvojna sredstva, vzpostavilo del napredka, da se bomo znali tržno, konkurenčno organizirati.
Odpadki so v Sloveniji že leta akutna težava. Še vedno pa ostajajo pereč problem tudi nezgrajeni regijski centri za ravnanje z odpadki.
Potrebujemo temeljito analizo situacije in spremembo konceptov na področju ravnanja z odpadki. Prvi akuten problem je, kako na zakoniti način sprostiti veliko število zaprtih odlagališč, ki imajo vse možnosti, da poslujejo do leta 2015. Čas do tega leta moramo izkoristiti za to, da bomo zgradili potrebno infrastrukturo. Imam resne pomisleke okoli števila centrov za biološko in mehansko obdelavo odpadkov, kajti v tem primeru imamo glede na usmeritve, da je odpadek vir, preveliko število predvidenih centrov. Graditi moramo infrastrukturo, ki bo odpadke v večji meri ločila, jih usmerila nazaj v reciklažo. Tako bomo ugotovili, da imamo dovolj prostora in objektov. Treba bo ukrepati hitro, saj so nekatere investicije tik pred začetkom gradnje, so pa zasnovane v nekem drugem času brez jasne strategije. Posledica je lahko, da bomo stihijsko zgradili koncept, ki bo predrag in predimenzioniran.
Koliko regijskih centrov za ravnanje z odpadki bo potem v Sloveniji?
Najprej moramo dogovoriti celotno zgodbo.
STA (Pripravlja: SM)
»da poslanec obtožbe prepričljivo javno ovrže«.
Poslanci bi morali biti kot predstavniki ljudstva zgledni državljani, »to ljudje od nas pričakujejo«, je dejal Virant. Tako bodo tudi v primeru poslanca Vogrina v Državljanski listi Gregorja Viranta ob koncu marca preverili, ali je poravnal dolgove do posameznih naročnikov, in se na podlagi tega odločili o ukrepanju, tako kot je sam napovedal ob razkritju, da podjetje poslanca dolguje nekaterim upnikom. Poslanec je sicer v četrtek pojasnil, da je poplačal 70 odstotkov dolgov. (sta)
Obiščite naš
spletni portal
www.tednik.si
Uvodnik
Proletarci vseh dežel ...
Me prav zanima, kako bodo prva desetletja osamosvojene Slovenije popisovali zgodovinski učbeniki čez kakih sto let. Morda takole:
»Po začetnem navdušenju nad samostojnostjo in po prepriča nju, da so naredili korak v pravo smer, seje življenje v državi povsem spremenilo. Manjšina, ki je bila na oblasti ali blizu oblasti, je zakonodajo naravnala tako, da je bila po meri raznih spretnežev - novodobnih kapitalistov in da je omogočala nekaznovano ropanje države in državljanov pod krinko odpravljanja krivic, lastninjenja in uvajanja tržnega gospodarstva ter zagotavljala nenehno oblast enih in istih ljudi, ki so se samo menjavali na oblastniških stolčkih. V parlamentu so sedeli ponarejevalci, goljufi, propadli podjetniki, ljudje, ki so pred volitvami in po njih menjavali svoje 'prepričanje' in stranke, kot bi zamenjali srajco, povsem brez slabe vesti. Stranke so svoje cilje zamegljevale z združevanjem, razdruževanjem, odcepljanjem in večkratnim spreminjanjem imen, ki pa sploh niso kazala na njihovo pravo usmeritev in cilj; ta pa je bil priti na oblast in tam obstati, pa čeprav moraš pri tem poteptati vse svoje obljube in načrte ter volivce prepeljati žejne čez vodo. Ti so se odločili za eno stvar, pa potem po volitvah spoznavali, da so dobili nekaj povsem drugega.
Sindikati, desetletja vajeni tega, da so samo skrbeli za ozimnico, pisanje seznama za izkoriščanje sindikalnih hišic na morju, obisk dedka Mraza in nakup lončnic ob osmem marcu, se v razmerah novodobnega kapitalizma niso znašli. Sindikalni boj se je spremenil v populistično vpitje po ulicah brez neke koristi. Sprti sindikalisti so ohranjali svoj vodstveni položaj desetletja dolgo, pa čeprav je bil njihov edini cilj ta, da so bili proti.
Brezposelnost je bila ogromna in delodajalci so to spretno izrabljali, da so 'disciplinirali' svoje delavce z besedami: 'Če vam ni kaj prav, lahko greste. Veliko bi jih z veseljem opravljalo vaše delo.' In so v sožitju z upravnimi in nadzornimi odbori ter lastniki uspešno zmanjševali delavske pravice, zniževali plače, krajšali dopuste, povečevali obseg dela...«
Kako dolgo bomo še tiho? Bo moralo spet zadoneti: »Vsta-nimo, v suženjstvo zakleti!?«
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Sanacija odlagališča Dobrava
Zaradi smeti nas bo še bolela glava
Na 12. redni seji so se svetniki soočili tudi s problemom odlagališča Dobrava. Najprej so prisluhnili poročilu o sanaciji odlagališča, ki ga je podala direktorica Pavla Majcen in iz katerega sledi, da je bilo lani na odlagališču izvedenih za 197.704 evre sanacijskih del, s katerimi se je uredil plato za začasno skladiščenje odpadkov, prekladalna rampa s prekladalnim platojem ter čistilna rampa za pranje koles.
Bo s 15. majem nepreklicno konec odlaganja?
Skupna vrednost izvedenih del na odlagališču odpadkov Dobrava do konca lanskega leta pa je znašala 1.225.840 evrov. V lanskem letu je bilo na Dobravi odloženih skupno 14.921 ton odpadkov, kar je za 4 % več kot leto poprej, čeprav je bilo z območja treh ormoških občin v tem času za 16 % manj odpadkov kot 2010. Največji delež odpadkov na Dobravi, kar 36 %, predstavljajo odpadki iz občine Kranj. Odpadki treh ormoških občin skupaj predstavljajo le 14 % vseh odloženih odpadkov. Večji odlagalci so bile še občine Šentilj, Lenart, Cerklje in Šenčur.
Kaj je z dvema
milijonoma namenskih sredstev?
Osnovna cena za odlaganje odpadkov (brez okoljske dajatve in DDV) je 0,0796 €/kg. Del cene je namenjen pokrivanju stroškov v zvezi z obratovanjem odlagali-
šča (0,0449 €/kg), drugi del cene (0,0347 €/kg) pa je namenjen za sanacijo odlagališča in pridobivanje novega prostora. Lani je bilo tako zbranih 505.530 evrov namenskih sredstev, v obdobju od 2005 pa se je za sanacijo zbralo že 2.161.378 evrov.
Društvo civilno gibanje za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Lista za razvoj občine Ormož je imela poročilu kar nekaj pripomb. Kot je v imenu svetniške skupine povedal Stanislav Podgorelec, je bila sanacija odlagališča nekdanjih komunalnih odpadkov na Dobravi kot posledica nedovoljenega, neodgovornega in nestrokovnega odlaganja vseh vrst odpadkov, izvedena in zaključena pred leti do t. i. profila številka 9: „Za to so bila pridobljena vsa potrebna upravna dovoljenja v skladu z zakonodajo in pridobljena predpristopna sredstva EU za sofinanciranje stroškov iz programa LIFE. Od profila številka 9 naprej pa gre dejansko za izvajanje gospodarske javne službe
ALNI ČAS
[, SREDA, ČETRT. 0 do 16.00 SOBOTA V MES^ PO do 12.00
Foto: Viki Ivanuša
Tako kot še 10 drugih odlagališč odpadkov tudi dobravsko obratuje bolj kot ne na črno.
odlaganja nenevarnih odpadkov in bi bilo korektno, da bi poročilo bilo naslovljeno z ustreznim naslovom." Sporno se mu zdi tudi to, da občina od 15. 7. 2009 več nima pravne podlage za odlaganje nenevarnih odpad-
kov na smetišču na Dobravi, pa kljub temu občanom in pravnim subjektom zaračunava 34,7 evra na tono namenskih sredstev za urejanje odlagališča in pridobivanje novega odlagališča na Harde-ku. Zanimalo ga je tudi, kako
Kidričevo • Čisto mesto uvaja nov način zbiranja odpadkov
Že prihodnji teden od vrat do vrat
Ptujsko podjetje Čisto mesto nadaljuje uvajanje novega sistema zbiranja odpadkov od vrat do vrat. Ta teden ga bodo uvedli v občini Kidričevo.
V občini Kidričevo želijo postati okolju bolj prijazna in ekološko osveščena občina. Ker se zavedajo, da k temu sodi tudi ustrezna skrb za pravilno ločevanje in zbiranje odpadkov, so v dogovoru s podjetjem Čisto mesto sklenili, da bodo vse občane oskrbeli s posodami za papir in vrečami za mešano embalažo.
Nad sodobnejšim sistemom zbiranja odpadkov je navdušen tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je ob tem dejal: „Način zbiranja odpadkov 'od vrat do vrat' ne bo samo olajšal dela občanov, temveč bo poskrbel za napredek na področju ločevanja odpadkov. Prav zaradi tega tovrstno uvedbo sistema podjetja Čisto mesto pozdravljam in menim, da bo s tovrstnim racionalnim ravnanjem naša občina postala okolju prijaznejša. Čeprav verjamem v moralno odgovornost ljudi do bivalnega prostora, se še vedno najdejo takšni, ki jim za to ni mar, zato posledično v naši občini žal še vedno nastajajo črna odlagališča. V občini Kidričevo imamo urejen svoj zbirni center za odlaganje od-
padkov, tja pa lahko vsi občani naše občine brezplačno odlagajo vse odpadke razen azbestnih plošč center."
Izkušnje iz preteklosti kažejo, da se s tovrstno uvedbo zaradi učinkovitejšega ločevanja zmanjša količina mešanih komunalnih odpadkov, hkrati pa bo ločevanje za uporabnika postalo lažje in preprostejše. To pa je tudi razlog, da bodo v občini Kidričevo sedaj odvoz mešanih komunalnih odpadkov spremenili z dvo- na tritedenskega. Nov sistem je za uporabnike prijaznejši, obenem pa ne prinaša dodatnih stroškov, saj ostane cena odvoza za uporabnika nespremenjena.
Novega sistema zbiranja odpadkov v občini Kidričevo je vesel tudi Janez Letnik, direktor Čistega mesta Ptuj: „Zagotovo za občino Kidričevo pomeni vsakršna sprememba ločevanja odpadkov novost, predvsem za občanke in občane. Poleg tega, da bomo vsem dostavili posode in vrečke, smo jih že pričeli osveščati s priložnostnim dopisom ter zloženko z navodili za ločevanje odpadkov. S tem jim bomo omogočili večjo ra-
zumljivost novega sistema ter jim dali jasno sliko o tem, kam odložiti neko vrsto odpadka. Vsako gospodinjstvo bo sedaj prejelo brezplačno zeleno posodo z rdečim pokrovom tudi za zbiranje odpadnega papirja, ki ga bo Čisto mesto Ptuj odvažalo enkrat na mesec. Enaka frekvenca bo odslej tudi pri
odvozu mešane odpadne embalaže, za katero bodo uporabniki prejeli zvitek 24 plastičnih vreč oziroma 2 vreči na mesec. Odvoz bioloških odpadkov pa bo potekal 43-krat na leto; to velja le za tiste, ki so se vključili v tovrstni sistem. Zbiranje steklene embalaže bo še naprej na ekoloških otokih."
-OM
Foto: M. Ozmec
Nad uvedbo novega načina zbiranja od vrat do vrat sta navdušena tako župan občine Kidričevo Anton Leskovar kot direktor Čistega mesta Janez Letnik.
je lahko lansko leto na Dobravi odlagalo smeti 21 znanih in neznano število neznanih občin, kar je bistveno več od devetih občin, ki jim je doslej občinski svet izdal soglasje za odlaganje. Stanislav Podgorelec je povedal, da ni dopustno, da si je nekdo prisvojil pristojnosti, ki pripadajo občinskemu svetu in nadaljeval: „V poročilu pa enako kot v dosedanjih zaključnih računih občine ni podatka o zbrani in porabljeni ekološki taksi v obdobju zbiranja namenskih sredstev za sanacijo. V tem času je bilo odloženih najmanj 70.000 ton odpadkov in ker je znašala ekološka taksa do konca lanskega leta 19 evrov na tono odloženih odpadkov, znaša to še vsaj 1.330.000 evrov dodatnih namenskih prihodkov za urejanje odlagališča na Dobravi oziroma Hardeku ali skupaj 3.491.378 evrov. Ker je bilo namensko porabljenih 1.225.840 evrov, ostaja prostih namenskih sredstev približno 2.265.000 evrov. Zaradi tega ni nobenega opravičila, da občina ni izpolnila temeljnega pogoja, tj. sortiranja odpadkov za pridobitev okoljevarstvene-ga dovoljenja. Zaradi tega bi danes morali razpravljati o odgovornosti za nastalo škodo in nenamensko porabo namenskih sredstev."
Predlagali so tudi, da se zaradi navedenega točka prekine, poročilo dopolni s podatki o zbrani in porabljeni ekološki taksi, odločbo ARSA in sodbo upravnega sodišča ter se razprava nadaljuje na naslednji seji ali pa na izredni seji.
Pavla Majcen je zagotovila, da so v zvezi z okoljsko dajatvijo vse opravili verodostojno. Ludvik Hriberšek iz Komunalnega podjetja Ormož pa je povedal, da imajo vso potrebno dokumentacijo vključno z gradbenim dovoljenjem za celotno sanacijo odlagališča. Pojasnil je tudi, da so imeli zadnja leta vlogo za pridobitev razširjenega dovoljenja in so zato še lahko odlagali odpadke, sedaj pa je odlaganje zares povsem nelegalno, saj imajo negativno odločbo višjega sodišča: „Številni počnejo enako. Zanimivo pa je, da Ormož ni dobil dovoljenja, Ljubljana, ki prav tako nima urejene predob-delave odpadkov, pa ga je dobila. Očitno nismo vsi v enakem položaju. Vendar upamo, da se bo spremenil 65. člen, kar bi pomenilo, da bi lahko odlagališče obratovalo naprej. Upam, da se bo sedaj, ko Agencija RS za okolje spada v pristojnost ministrstva za kmetijstvo in okolje, pri odločitvah uporabljalo več kmečke logike in bo lahko odlagališče obratovalo do 2015. V zadnjem času smo v Ormožu ostali tudi brez odpadkov od drugod. Letos je bilo odpadkov iz drugih občin le za 350 ton. Ker se številna odlagališča zapirajo, so znižala cene za odlaganje odpadkov, zato občine sedaj vozijo drugam."
Razpravi se je pridružil tudi župan Alojz Sok, ki je povedal, da se je s sortiranjem odpadkov na izvoru količina odpadkov za odlaganje na območju treh ormoških občin prepolovila, zato bi bil nakup stroja za predob-delavo neracionalen. Dr. Simon Kolmanič pa je bil kar direkten: „Minister Žarnič ni opravil svojega dela tako, kot bi moral in za kar je bil plačan. Če bi se tako intenzivno ukvarjal z vodenjem ministrstva, kot se je z urejanjem svoje pisarne, potem danes zagotovo ne bi imeli tega problema. Tako pa sedaj na vrat na nos zapiramo odlagališča, za katera smo dobili tudi evropska sredstva in tako mečemo denar v zrak."
Kaj bo po 15. maju, ne ve nihče. V Ormožu upajo na racionalno zapiranje, saj so bila vložena velika sredstva.
Viki Ivanuša
Cirkulane • Župan Jurgec odgovarja kulturnemu društvu
Zakonodaje ni napisala občina, ampak vlada!
„Kulturno društvo lahko mirne duše upravlja s prostori, ki so prazni po preselitvi občine v nove prostore, in to brez najemnine. A tega ne želi, ker se vodstvo društva boji odgovornosti, ki pri tem nastane," pojasnjuje župan Cirkulan Janez Jurgec in dodaja, da so objavljene trditve predsednika KD Aleša Klinca zavajajoče.
Foto: SM
Župan Janez Jurgec je nad objavljenim mnenjem in stališči predsednika KD Cirkulane Aleša Klinca, milo rečeno, besen ...
„Gre za to, da najemnine sploh nikoli nismo imeli namena zaračunavati. Društva bodo morala plačevati samo tekoče stroške. Na dosedanjih sestankih z našimi društvi sem jasno povedal, da lahko katerokoli društvo samo prevzame dvorano v upravljanje, tako kot bodo to storili športniki. Prav tako imamo v Cirkulanah društva, ki že tako skrbijo za svoje prostore; to so: gasilsko društvo, lovska družina, radioamaterji. Zato ne vem, kaj naj si ob takšnih izjavah mislim o predsedniku kulturnega društva in dobesedno zavajanju vseh občanov tako v kulturnem društvu kot v celotni občini.
Ko sem imel z društvi prvi sestanek, je bilo jasno izraženo moje mnenje, da naj kulturno društvo prevzame upravljanje dvorane in vseh prostorov, ki so v tej zgradbi. Temu so se odločno uprli, saj je predsednik rekel, da si on take odgovornosti ne bo nalagal na ramena. Prav tako se je pojavila dilema o tem, kakšni so pravzaprav stroški z vso zgradbo skozi celo leto. Jasno je bilo povedano, da so ti stroški
Ladinek, sicer direktor občinske uprave Občine Majšperk, si je za svojega namestnika izbral predsednika Društva vinogradnikov in sadjarjev Edija Hojnika, kar so člani organa odločanja prav tako soglasno potrdili. Novega predsednika pa so si izvolili tudi v finančnem organu; na to funkcijo je bila soglasno izvoljena Mateja Težak iz Zavrča.
Zbrani na sestanku so uskladili in potrdili še pogoje in datum javnega razpisa za sofinanciranje projektov Lokalne razvojne strategije Haloze do leta 2103. Javni razpis bo objavljen ta petek, 23. marca, rok za oddajo vlog pa bo potekel 26. aprila opoldne.
„Na razpis oziroma poziv se bodo lahko prijavile pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo in izbor projektov. Projekti in njihove aktivnosti morajo zasledovati ključne cilje Lokalne razvoj-
18.700,00 evrov, zato je izjava o najemnini 20.400,00 evrov izmišljena ali izračunana s strani predsednika napačno. Povedal pa sem tudi, da velik del stroškov pripada čiščenju prostorov, saj je ta strošek na letnem nivoju okrog 8.000 evrov. Strošek kompletno vseh prostorov in dvorane bi torej bil bistveno nižji, najverjetneje med 9000 in 10.000 evri za celoten objekt!"
„Politično metanje polen pod noge"
Župan Jurgec je prepričan, da gre pri stališču in izjavah predsednika KD Klinca za politično nasprotovanje: „ Kot lahko vidim iz povedanega oz. zapisanega, ni namen povedati resnice, ampak se iti politiko. Opažam, da se zadnje čase v Cirkulanah proti meni širi veliko neresnic in zavajanj javnosti iz krogov, ki na zadnjih volitvah niso uspeli. Sprašujem se, ali se zdaj s takšnimi neresnicami in zavajanji že pripravljajo na naslednje volitve, na katerih
ne strategije za Haloze, kot so razvoj podjetništva, razvoj turizma, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter izboljšanje informiranosti in zavedanja lokalnega prebivalstva za izboljšanje kakovosti življenja na območju LAS. Posamezen vlagatelj se lahko prijavi na letošnji razpis samo z eno vlogo, tudi obdobje izvajanja projektov je omejeno na največ eno leto. Projekt se mora začeti v letu 2012. Najnižji delež podpore za posamezen projekt je 2.000 evrov, najvišji pa 20.000,00 evrov," je pojasnila Sonja Gole in dodala, da bodo v LAS pripravili tako kot vsako leto tudi več delavnic za prijavitelje projektov, natančne termine in lokacije pa bodo objavili v javnem pozivu.
Od leta 2008 do leta 2011 je LAS Haloze izdal štiri javne pozive za izbor projektov, na katerih je bilo skupno odobrenih 63 projektov v skupni vredno-
pač želijo zrušiti sedanjega župana, ki jim z zakonodajo greni življenje. Ker mi ne morejo dokazati nepravilnosti ali kršitev zakonov, pride prav populizem, saj večina ljudi res ne ve, kaj je resnica. Ne le na lokalni tudi ne na državni ravni, kjer je še težje komurkoli verjeti. Morda naj bi toliko bolj verodostoj-
sti sofinanciranja iz programa Leader 436.940 evrov. V letih 2008 do 2010 je bilo izvedenih 47 projektov, za katere je bilo pridobljenih in porabljenih 234.594 evrov iz programa Leader, v letu 2011 pa se je začelo izvajati še 16 novih projektov v predvideni vrednosti sofinan-
no izzvenele besede predsednika KD, ki naj ne bi imel nič skupnega s politiko. A ni ravno tako. Klinc je zaposlen na Mestni občini Maribor in je prav gotovo seznanjen z dejstvom, da je lani bila sprejeta zakonodaja, ki občini prepoveduje brezplačno dajanje prostorov v brezplačen najem in poravnavanje
ciranja okoli 167.000 evrov, ki še potekajo.
Za tokratni razpis bo na voljo približno 190.000 evrov, delež sofinanciranja posameznega projekta pa lahko znaša do vključno (največ) 85 % upravičenih stroškov.
SM
stroškov za te prostore! Gotovo predsednik KD ve, da morajo mariborska društva za najem občinskih prostorov plačevati najemnino in stroške, prav tako kot društva na Ptuju, pa v Markov-cih in jo bodo tudi v Dorna-vi. Naša občina bo spoštovala zakone in pošteno delala! Če pa so društva mnenja, da ta zakonodaja ni dobra, morajo za te spremembe podati zakonodajalcu zahteve po spremembi. Občina pri tem ne more nič. Dokler zakoni veljajo, jih mora spoštovati, kar bi gospod Klinc kot zaposlen na mestni občini Maribor lahko vedel."
Glede lastništva doma z dvorano župan Jurgec pojasnjuje, da nikoli ni bila v lasti društev; najprej je bila v lastnica nekdanja KS, nato občina Gorišnica in potem občina Cirkulane: „Nobeno društvo nikoli ni bilo investitor v zgrajene prostore, res pa je treba priznati, da so občani opravili kar veliko prostovoljnih ur ob izgradnji doma. Tovrstne prostovoljne akcije ljudi so bile v tistih časih praksa povsod, vendar pa to društvom ne daje pravice, da sedanje stroške plačuje občina, sami pa nič, dobivali bi le dotacijo iz občinskega proračuna kot smetano na torto."
Janez Jurgec še pravi, da zelo spoštuje delo KD in njegovo več kot stoletno
zgodovino, da pa se morajo člani društva zavedati nujnosti drugih občinskih naložb: „Ali naj ljudje tudi danes gazijo po blatu še 110 let, kot so pred 110 leti, da bodo lahko delali v društvu brez obveznosti?! Mislim, da si vsi občani zaslužijo enake pogoje življenja! Zavedati se je treba, da je naš proračun manjši za 120.000 evrov in da pri vseh naložbah ne moremo podpirati KD 150%! Kar zadeva proračun KD, pa lahko povem, da si številk nisem izmišljeval, ampak so mi jih povedali člani društva. In s temi podatki sem želel le izpostaviti, da revolt KD pri takšnem proračunu nima osnove!"
Jurgec svoj odgovor zaključuje z besedami: „Nova dvorana se gradi iz pretežno evropskega denarja, ki bi ga izgubili, če je ne bi gradili. Namenjena pa je prav vsem, tako otrokom kot društvom, in zato predstavlja veliko dodano vrednost za našo občino in naše ljudi. Če se tako mladi ljudje, kot je Klinc, tega ne zavedajo, pa so obenem predsedniki društva, potem mi je stvar še toliko bolj nerazumljiva.
Glede najema dvorane pa je res, da sem v njej praznoval svojo 50-letnico, vendar sem jo rezerviral tri mesece prej in tudi pošteno plačal najem. To je lahko tudi primer društvu, kako se lahko dvorano dobro trži v različne namene. Nikakor pa ni res, da bi dvorano rezerviral naknadno; o tem se vodi natančna evidenca na občinski upravi. Da pa upa še kdo na-tolcevati, da se ve, kdo je prijavil na policijsko postajo, da predstava ni bila prijavljena, pa je pod nivojem vsakega dobrega okusa. Da je to težava, ki jo rešuje KD, sem sam zvedel šele pred tednom dni od nekega člana KD. Vprašanje, ki se postavlja, je, koliko problemov ima KD zadnja leta in jih pometa pod preprogo. Kako je z razumevanjem ali nerazumevanjem med članstvom in sekcijami, so spet druga vprašanja. Ko se bodo ta vprašanja rešila, se bo tudi krivda lahko pripisovala komu drugemu in ne županu ali občini."
SM
Novi predsednik LAS Haloze za naslednje dvoletno obdobje je direktor majšperške občinske uprave Gorazd Ladinek.
radioptuj
89,8° 98,2 °I04i3
www.radio-tednik.si
Foto: OM
Haloze • LAS Haloze z novim predsednikom
Tik pred novim razpisom
Potem ko so bili sredi januarja na volilni skupščini izvoljeni novi člani organa odločanja in finančnega organa Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze za leto 2012 in 2103, so novoimenovani člani sredi minulega tedna izvolili novega predsednika LAS; po dveh mandatih, ko je LAS vodila Darinka Ratajc iz Vidma, je bil tokrat za novega predsednika soglasno izvoljen Gorazd Ladinek iz Majšperka.
Od tod in tam
Gorišnica • Ob materinskem dnevu
Ženski pevski zbor Gasilske zveze Gorišnica je v nedeljo popoldne skupaj z gosti pripravil koncert, posvečen dnevu mater. Koncertni program, ki ga je povezovala Irena Forštnarič, je bil preplet pesmi in recitalov na temo materinstva. Kot prve so nastopile domače pevke pevskega zbora GZ Gorišnica, vendar tokrat ne v klasičnih gasilskih uniformah, ampak v elegantnih dolgih črnih oblekah. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke Šalamon so odpele štiri skladbe, nato pa je nastopil otroški pevski zbor domače osnovne šole pod taktirko Slavice Cvitanič. Z dvema ljudskima seje za njimi predstavil Mešani pevski zbor Ruda Sever, ki ga vodi Aleš Pevec, nastopila sta še Blaž Žnidarič in Samuel Zamuda, ki ju je na frajtonarici spremljal Aleš Mohorko. Velik aplavz dokaj polne gorišniške kulturne dvorane je požel zaključni skupni nastop vseh pevcev in pevk s pesmijo Mati draga. Za recitale so poskrbele recitatorke: Sara Belšak, Sara Arnuš, Sara Kukovec, Špela Štiher, Hana Štalcer in Stela Zamuda, na harmoniko je igral Dominik Cvitanič, na citre pa Marija Kolarič.
SM
Hajdina • Organizirana krvodajalska akcija
Foto: Črtomir Goznik
V občini Hajdina so ponovno obudili delovanje občinske organizacije RK. Vodijo Simona Šlamberger, zaposlena na transfuzijskem oddelku UKC Maribor. Pri svojem delu je opazila, da hajdinski krvodajalci prihajajo na odvzeme posamezno, ni pa organiziranih akcij. Lani je kri darovalo okrog 130 občanov Hajdine. Prve organizirane krvodajalske akcije, ki je bila 15. marca, se je udeležilo veliko novih krvodajalcev oziroma tudi takšnih, ki krvi niso darovali že nekaj let. Prejšnji četrtek pa je kri daroval tudi Vojko Šohar, ki je v svojem 30-letnem krvodajalstvu daroval kri že 114. Kot je povedala Simona, so si v OO RK Hajdina ob krvodajalstvu zadali kar nekaj nalog, med drugim želijo ustanoviti ekipo prve pomoči, posvetili pa se bodo tudi reševanju socialnih problemov.
MG
Ključarovci • Posodobitev infrastrukture
Naselje Ključarovci v občini Križevci pri Ljutomeru s 380 prebivalci je v lanskem letu pridobilo nov kanalizacijski sistem z zamenjavo salonitnih cevi, letos pa bo obnovljeno cestišče, zgrajen pločnik in postavljena javna razsvetljava. Dela bo izvajalo Komunalno podjetje Ormož, skupna vrednost projekta pa znaša več kot milijon evrov. V občini Križevci so bili zaradi pridobivanja nepovratnih sredstev obvezani izvesti dva razpisa. V prvem je zajeta rekonstrukcija lokalne ceste Ključarovci-Grabe v skupni dolžini blizu dveh kilometrov, vrednost je 570 tisoč evrov, drugi razpis pa zajema izvedbo t. i. hodnika za pešce v dolžini 1,4 kilometra ter javne razsvetljave ob njem. Vrednost te naložbe pa je blizu 500 tisoč evrov. Direktorica komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen in župan občine Križevci Branko Belec (na posnetku) sta se s podpisom pogodbe zavezala, da bodo dela zaključena do 20. junija letos.
NŠ
Foto: SM
Fotzo: NS
Ptuj • Občni zbor Medobčinskega društva slepih in slabovidnih
S prostovoljstvom do kakovosti
Na rednem občnem zboru so se 16. marca v Narodnem domu na Ptuju zbrali člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki jim predseduje Anton Žerak. Ob tej priložnosti so se jim pridružili ptujski župan Štefan Čelan, podžupan občine Videm Marjan Selinšek, predstavniki nekaterih sosednjih medobčinskih društev in predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber.
Na zboru so ocenili delo v lanskem letu, predstavili rezultate finančnega poslovanja, sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos, s potrditvijo sprememb in dopolnitev pravilnika o delu organov MDSS Ptuj in pravil pa so natančneje opredelili pristojnosti in odgovornosti posameznih organov društva.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1947, deluje pa v javnem interesu na področju sociale, zdravstva, šolstva in športa. Po najnovejših podatkih vključuje 225 slepih in slabovidnih oseb iz devetnajstih občin na Ptujskem in Ormoškem. V letu 2011 je izvajalo 25 posebnih socialnih programov, posebno pozornost pa so namenili izvajanju programov, ki pomembno prispevajo k večji kvaliteti življenja slepih in slabovidnih, jim omogočajo aktivnejše delovanje in bolj neodvisno življenje, pri čemer je bistvenega pomena odstranjevanje ovir tako v tehničnem kot tudi miselnem pogledu. Sprejete programe so v letu 2011 v celoti izpolnili, niso pa uspeli pridobiti investicijskih sredstev, a jim je kljub temu uspelo izpeljati vzdrževalna dela v bi-
valni enoti. Tudi v finančnem pogledu so dobro poslovali, največ denarja pa so namenili za izvajanje posebnih socialnih programov. Za delovanje v letu 2011 so imeli na voljo dobrih 106 tisoč evrov, od tega so več kot 64 odstotkov pridobili iz fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij. Za uresničevanje 25 posebnih socialnih programov se bodo trudili tudi v letu 2012, v katerem pričakujejo, da bodo pridobili tudi investicijska sredstva.
Predsednik MDSS Ptuj Anton Žerak je povedal, da zaradi omejitev pri denarju programov ne bodo mogli širiti, še bolj kot v preteklosti pa se bodo oprli na medsebojno pomoč, začeli pa bodo uresničevati program prostovoljstva, ki predstavlja dodano vrednost k osnovnim programom, ki jih že uresničujejo. S programom prostovoljstva se bodo še bolj približali uporabnikom. Izpostavil je, da niso zadovoljni z zakonom o celoviti obravnavi invalidov, ki je bil sprejet pred dvema letoma. Realizacija je zelo skromna, skupaj z društvi oziroma zvezo si bo treba prizadevati, da bo prišlo do njegove praktične uporabe v korist invalidov. Letošnje delovanje
MDSS Ptuj pa naj bi še dodatno obogatili z dejavnostmi, ki so jih nekoč že imeli, kot je na primer krvodajalstvo, ustanovili pa naj bi tudi pevski zbor. Najbolj delovna skupina v društvu je po besedah Franca Vuka skupina za samopomoč.
Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, je povedal, da se tako na zvezi kot v vseh društvih na terenu izjemno trudijo, da bi vsakdanje življenje in delo slepih in slabovidnih potekalo s čim manj ovirami. Veliko pričakujejo od vzpostavitve standarda kakovosti nevladnih organizacij, ki bo prispeval k izboljšanju odnosov ne samo v društvu, temveč
tudi med društvi in zvezo ter širše, da bo delo vseh zaživelo na drugačnih osnovah. Velik korak naprej predstavlja tudi vzpostavitev ustreznega statusa knjižnice za slepe in slabovidne. S pomočjo dveh milijonov evrov, ki jih je država dodelila iz evropskih socialnih skladov in so namenjeni predvsem za infrastrukturo, naj bi končno dosegli zahtevani standard za vključitev v zvezo javnih knjižnic. Po besedah Wraberja Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj dela dobro in prizadevno izpolnjuje sprejete programe dela za dobrobit slepih in slabovidnih na Ptujskem in Ormoškem.
MG
Ptuj • Zbor članov Društva diabetikov Ptuj
Za čim manj zapletov
V restavraciji Gastro na Ptuju je 17. marca potekal zbor članov Društva diabetikov Ptuj, ki prihajajo iz 19 občin UE Ptuj in Ormož. Zbralo se jih je 154 od 720, kolikor jih je včlanjenih v ptujsko društvo, ki je eno od 41 tovrstnih društev v Sloveniji.
MO Ptuj je na zboru predstavljala Metka Jurešič, mestna svetnica in predsednica odbora za socialo, zdravstvo in kulturo MO Ptuj, iz občine Videm pa je prišel podžupan Marjan Selinšek.
Letošnji zbor je potekal nekoliko drugače kot prejšnji. Namesto kulturnega programa so prednost dali šalam, saj bi se morali smejati veliko pogosteje kot sicer in življenje živeti zavestno. To je bilo zaznati tudi iz strokovnega predavanja zdravnice - internistke in dia-betologinje Marte Simonič, ki je govorila o stresu kot tegobi sodobnega življenja. Tudi sladkorna bolezen je lahko posledica kroničnega stresa. Potem ko prepoznamo stres, se bomo z njim lahko učinkovito spopadli, če bomo spremenili način razmišljanja, se osredotočili na pozitivne stvari, spremenili življenjske navade in si vzeli več časa za razvedrilo, je še posebej poudarila. Njene pozitivne misli so na sobotnem zboru prevladale, prenesli pa so jih tudi
na družabni del, ki je potekal po sklenitvi uradnega dela.
Društvo diabetikov organizira dejavnosti, s katerimi želi člane osveščati, izobraževati in spodbujati k zdravemu načinu življenja, zdravi prehrani, gibanju, spoznavanju sladkorne bolezni in njenih posledic, ki lahko nastanejo. Veliko jim v boju s to dosmrtno sopotnico lahko
pomagajo najrazličnejši priročniki, nadvse dragocena pa je tudi izmenjava izkušenj med bolniki. V tem duhu so delovali v celem letu 2011. Pripravili so več predavanj in delavnic, izvedli sedemdnevni preventivni program, aktivnosti ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni, v okviru katerih organizirajo polurne pohode v različnih
krajih, udeležili so se vsakoletnega športnorekreativnega srečanja, ob tem pa izvedli tudi nekaj izletov in družabnihj srečanj. Na 38. zboru so ob sprejemanju programa za letos še posebej poudarili, da si želijo svoje vrste okrepiti z mladimi člani. Mladih diabetikov je tudi na Ptujskem in Ormoškem veliko, večina pa jih še ni prepoznala prednosti organiziranega društvenega delovanja, ki lahko v mnogočem prispeva k večjemu obvladovanju sladkorne bolezni in vseh njenih posledic oziroma zapletov; predvsem pa k večji kvaliteti življenja diabetikov, je povedala predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja.
MG
Hajdina • Deseta seja sveta občine
Minimalni popravki letošnjega proračuna
Hajdinski svetniki so se 14. marca sestali na 10. redni seji, na kateri je bilo navzočih vseh 14 občinskih svetnikov. Razpravljali so o 14 točkah dnevnega reda in vse so soglasno potrdili.
Foto: Črtomir Goznik
Izgradnja pločnika z razsvetljavo od središča v Zgornji Hajdini v smeri pokopališča do železniške proge bo stala 180 tisoč evrov.
Po potrditvi zaključnega računa občine Hajdina za leto 2011 - v tem letu so prihodke realizirali v višini 88 odstotkov, odhodke pa v višini 83,5 odstotka, medtem ko zadolževanja ni bilo, čeprav so ga predvideli v višini 200 tisoč evrov - so sprejeli rebalans proračuna za leto 2012. Z njim načrtujejo prihodke v višini 4 milijone 90 tisoč evrov, odhodke v višini štiri milijone 132 tisoč evrov ter zadolževanje v višini 200 tisoč evrov oziroma povečanje za 100 tisoč evrov glede na prvotno sprejeti proračun. Občina Hajdina se je s sedmimi projekti prijavila na razpis o urejanju vaških središč, rezultatov še ni, vseh vlog pa je bilo po neuradnih podatkih okrog 300. Razpis se je zaključil 25. februarja letos, na obdelavo vlog pa bo treba še nekaj časa počakati. Ne glede na to, ali bodo od države dobili sofinanciranje ali ne, so se v občini Hajdina odločili, da bodo zgradili pločnik z razsvetljavo od središča v Zgornji Hajdini v smeri pokopališča do železniške proge. Gre za nujno investicijo, za katero so ob koncu lanskega leta pridobili vsa zemljišča, zato je nesmisel-
Sporazum temelji na gostovanjih študentov na obvezni študijski praksi, morebitnih občasnih gostovanjih strokovnjakov iz prakse pri izvajanju dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov fakultete ter morebitnem drugačnem sodelovanju. Podobne sporazume je doslej Fakulteta za upravo podpisala z več kot 40 institucijami, med njimi so Državni zbor, Državni svet, Računsko odišče, občine, ministrstva, upravne enote, različna združenja in drugi.
Kot je ob podpisu sporazuma spomnil ptujski župan, je MO Ptuj že pred leti podpisala sporazume o sodelovanju z vsemi tremi slovenskimi univerzami. Cilj je bil, da bi v finančni perspektivi 2007-2013 poskušali čim več sredstev uporabiti za to, da bi čim več slovenske znanosti vključili v konkretna razvojna prizadevanja MO Ptuj. Na tej osnovi sedaj MO Ptuj gradi konkretne povezave s posameznimi fakultetami znotraj slovenskih univerz. V najno-
no čakati na odločitev države, je hajdinski župan Stanislav Glažar obrazložil to proračunsko postavko. Z rebalansom letošnjega proračuna so za omenjeno investicijo zagotovili 180 tisoč evrov, kolikor naj bi stala izgradnja okrog 600 metrov pločnika z javno razsvetljavo. Z letošnjim rebalansom proračuna so zagotovili tudi 20 tisoč evrov za nakup novega gasilskega vozila PGD Hajdina, ki v letošnjem letu praznuje stoti jubilej. Z nekaj denarja bodo pomagali tudi pri obnovi gasilskega doma in izdaji jubilejnega biltena ter organizaciji jubilejne prireditve, saj jubilej ni pomemben samo za društvo, temveč tudi za občino. Povečali pa so tudi postavko za odkupe zemljišč, saj naj bi letos zgradili pločnik od občinskega središča proti gostišču Maja.
Na 10. redni seji so se haj-dinski svetniki seznanili tudi s predlogom proračuna občine za leto 2013. Dali so ga v javno razpravo, ki bo trajala do konca marca. V načrt razvojnih programov so zapisali to, kar so vaščani in svetniki predlagali, je pojasnil župan. Na podlagi javne razprave vaških
vejšem primeru sodelovanja je pobuda prišla s strani fakultete same. S podpisom sporazuma so vzpostavljeni temelji za uresničevanje osnovnih ciljev Lizbonske strategije pri izobraževanju v vsakodnevni praksi. MO Ptuj vsako leto financira nekaj štipendistov, vsako leto pa tudi sofinancira izdelavo diplomskih, magistrskih in doktorskih disertacij, ki so aplikativno naravnave in povezane z razvojnimi prizadevanji občine. Tudi v MO Ptuj se zavedajo, da je bodočnost na strani kreativnih in inovativnih storitev.
Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani je prva in edina specializirana institucija visokošolskega izboraževanja, ki ima evropsko akreditirane vse progame prve in druge stopnje. Verifikacijo so pridobili tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, kar se jim zdi izredno pomembno. »Zavedamo se, da v lokalnih okoljih orjete ledino, ko predstavljate prakso javne uprave v delu z občani in za občane. Naša naloga je,
odborov in občinskih odborov se bo oblikoval dopolnjen predlog proračuna, o katerem bo nato razpravljal občinski svet.
Kot prvi izmed svetov je hajdinski svet pričel razpravo o osnutku odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Hajdina in osnutku odloka o predmetu in pogojih za pode-
da prek svetovalnega, raziskovalnega in pedagoškega dela pri tem dodamo svoj prispevek. V primerjavi z najboljšimi evropskimi institucijami smo ugotovili, da je povezovanje s
litev koncesije za opravljanje te službe v občini, ki naj bi ju do konca aprila sprejeli na vseh 18 svetih občin, ki so dolžne ravnanje s komunalnimi odpadki na svojih območjih urediti skladno z zakonodajo. Ob prisotnosti predstavnikov Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor so razpravljali tudi o predlogu odloka o načinu upravljanja rednega vzdrževanja občin-
skih javnih cest in drugih prometnih površin v občini Haj-dina ter o odloku, vezanem na podelitev koncesije za to področje. Podobna odloka za ceste naj bi sprejeli v enajstih občinah Spodnjega Podravja.
Podžupan občine Hajdina Franc Mlakar je na 10. seji svetnike seznanil s projektom prenove Mariničeve domačije. Povedal je, da ne razmišljajo več o ureditvi kmečkega mu-
zeja v njej, temveč o ureditvi arheološkega parka, saj gre za parcelo, ki sodi v nadvse bogato arheološko območje. V teku je razpis o meddržavnem sodelovanju, obiskali so tudi Varaždinske Toplice, kjer imajo izredno lep pristop k ohranjanju tovrstne dediščine in kjer so Hajdinčanom obljubili vso podporo pri tem projektu. Pripraviti ga morajo do 15. aprila. Rezultati bodo znani do konca leta 2012 oziroma v začetku prihodnjega leta, v tem času pa bodo z razpoložljivi sredstvi letošnjega občinskega proračuna opravili t. i. georesonančno raziskavo, ki bo brez fizičnega obsega v prostor pokazala, kaj vse skriva tamkajšnje ozemlje. V tem projektu želijo povezati čim več domačih subjektov, ki že dolgo negujejo živo rimsko kulturno dediščino. V Varaž-dinskih Toplicah so na primer naredili posnetek nekdanje rimske peči, otroci sami izdelujejo igrače in spominke, ki jih nato zapečejo v tej peči. Podobno bi lahko naredili tudi v občini Hajdina, kjer razpolagajo s številnimi viri, le povezati jih je treba v celoto.
MG
ministrstva, upravne enote in javne zavode, ki delujejo na področju javnega sektorja, da bi s tem širili vedenje o tem, da obstaja specializirana institucija, ki se ukvarja ne samo z državno, temveč tudi lokalno samoupravo, z javnim sektorjem in tudi poslovno upravo. Prepričani smo, da samo z roko v roki lahko naredimo najboljše za naše študente, v lokalnih skupnosti pa za svoje zaposlene in bodoče sodelavce. Možnosti za sodelovanje so pri odpiranju novih programov, ki bodo še bolj naravnani na potrebe prakse. Zavedamo se, da so programi, ki so dobili evropsko akreditacijo, potrebni določene prenove in dopolnitve. Veseli bomo, če bo pri tem sodelovala tudi lokalna skupnost. S podpisom sporazuma smo odprli tudi nove možnosti za naše študente. Možnosti za sodelovanje je veliko. Fakulteta za upravo ima podpisane sporazume o sodelovanju z 41 univerzami v 21 državah,« je ob podpisu sporazuma povedala dekanja Fakultete za upravo dr. Stanka Setnikar Cankar, ki je tudi poudarila, da zaostrene razmere zahtevajo še več sodelovanja in iskanja najboljših rešitev na vseh področjih, tudi na področju uprave in storitev za občane.
Ptuj • Podpis sporazuma med Fakulteto za javno upravo in MO Ptuj
Za javno upravo z najboljšimi rešitvami
V veliki sejni sobi Mestne hiše na Ptuju sta dekanja Fakultete za upravo dr. Stanka Setnikar Cankar in ptujski župan dr. Štefan Čelan 14. marca podpisala sporazum o sodelovanju med Fakulteto in MO Ptuj. Podpisa sta se udeležila tudi mag. Stanko Glažar, vodja kabineta župana MO Ptuj, in dr. Primož Pevcin, prodekan za mednarodno sodelovanje Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.
potencialnimi delodajalci za možnosti za spoznanje, kako naše bodoče študente ključ- terorija in kako postopki pote-
nega pomena. Ob vrhunskih	kajo v praksi. Zastavili smo si teoretičnih znanjih, ki gredo v cilj, da bi v neko mrežo institu-
korak s časom, tako dobijo že	cij povezali vse mestne občine v času študija informacije in v Sloveniji, najpomembnejša
Foto: Črtomir Goznik
S podpisa sporazuma o sodelovanju med MO Ptuj in Fakulteto za upravo Univerze v Ljubljani. Sporazum sta podpisala dr. Stanka Setnikar Cankar, dekanja Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani in ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Od tod in tam
Ptuj • Piran izpod čopiča Bojana Lubaja
Foto: Črtomir Goznik
Na stopnišču Mercatorjeve blagovnice, ki je že dolgo kulturno stičišče ptujskih in drugih slikarjev, je na ogled nova razstava. Tokrat se s svojim novim ciklom na temo Pirana predstavlja slikar Bojan Lubaj, ki ni samo umetnik s čopičem, temveč tudi umetnik v pridelavi vrhunskih vin. Tokrat razstavlja 20 slik v različni tehniki, ki so nastala v lanskem poletju v tem obmorskem mestu. Razstava bo na ogled do konca marca.
MG
Ljutomer • Ročna dela upokojenk
Foto: NS
Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Ljutomer je pripravila že osmo razstavo ročnih del, letos drugič v prostorih društva na Ormoški cesti. Sicer pa so članice povečini razstavljale v ljutomerski galeriji in v hotelu Bioterme Mala Nedelja. Sekcijo, ki jo vodi Danica Ma-koter (na fotografiji), sestavlja enajst žensk; najmlajša šteje 60 in najstarejša 76 let. »Mlajši generaciji velja pokazati vrednote ročnega dela, ki je nekdaj bilo izjemno cenjeno. Prav zaradi tega tovrstne izdelke želimo ohraniti,« pravi Makoterjeva, ki si prizadeva k sodelovanju privabiti čim več upokojencev. Pravi, da ne gre le za šiviljske spretnosti, pletenje in kvačkanje, pač pa za mnogo več, saj se ob druženju porajajo še druge aktivnosti... Na razstavi, ki bo poslej tradicionalno odprta na dan žena 8. marca, so bili na ogled tudi številni predmeti, ki so se uporabljali pred sto in več leti.
NŠ
Ptuj • Grajski izbor VTC Srednje Slovenske gorice
Prvi marčevski kulinarično-vinski večer iz cikla Primusove vinske zgodbe, ki je bil 8. marca, je potekal pod naslovom Grajski izbor iz VTC Srednje Slovenske gorice. Vina je predstavil Andrej Rebernišek, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, skozi večer pa je vodilJanez Vre-čer. Najboljša vina iz Slovenskih goric so dobila domicil v grajski vinski kleti, izberejo pa jih na vsakoletnem grajskem ocenjevanju vin oziroma grajskem vinskem prazniku, kjer v zadnjih letih ocenjujejo tudi haloška vina. Že dve leti zaporedje potekal v sodelovanju z društvom Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki se je z umetniško sekcijo Gracioza predstavil tudi na marčevskem vinskem večeru. Vinoljubci so poskusili vina Antona Potrča iz Mestnega vrha, Marka Toplaka iz Juršincev, Vinarstva Druzovič iz Drbetincev, turistične kmetije Pri kapeli iz Drbetincev, Andreja in Božene Rebernišek iz Mestnega vrha in Ekovina Šuman z Zavrha. Vinarstvo Druzovič je prvič nalilo cuve petau, letnik 2006, vino, kije nekaj časa zorelo v sodčkih, zatem pa v posodi inox.
Ptuj • Dobrodelna predstava Moja briljantna ločitev
Pomagajmo, da jim bo bolje
Ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok z downovim sindromom deluje od leta 2009 naprej in pomembno vpliva na kvaliteto življenja šestih otrok v starosti od enega do dvanajstih let. A ker se srečujejo s pomanjkanjem finančnih sredstev, starši vključenih otrok v petek organizirajo dobrodelno predstavo - odlično mo-nokomedijo z naslovom Moja briljantna ločitev.
Foto: arhiv sekcije
»Obravnave otrok z downovim sindromom so se izkazale za dobrodošle, saj vsi vemo, da tovrstnih obravnav primanjkuje,« opozarja Sonja Lovrec, mama simpatičnega fantka Žige, ki ima downov sindrom.
Ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok z downovim sindromom je začel delovati leta 2009 v okviru sekcije za downov sindrom Ljubljana. Ta jim zagotavlja sredstva za delovanje, a ker se v Ljubljani v zadnjih časih srečujejo s pomanjkanjem, to posledično zadeva tudi delovanje ptujskega centra.
Na Ptuju obiskuje obravnave šest otrok z downovim sindromom v starosti od enega do dvanajst let. Delajo v prostorih Dijaškega doma Ptuj, kjer imajo na razpolago učilnico in opremljen vadbeni kabinet. Tam se izvajajo specialne pedagoške obravnave, ki jih vodi Helena Ocvirk, specialna pedagoginja - defektologinja, medtem ko nevrofizioterapevtske obravnave izvaja višja fizioterapev-tka Smiljana Valenko.
Kot pojasnjuje Silva Emeršič, koordinatorka ptujskega centra in mama fantka z downo-vim sindromom Nejca, je specialni pedagoški učni program usmerjen v zgodnjo obravnavo otrok, v prvi vrsti v njihovo izobraževanje, pridobivanje in osvajanje šolskih znanj, spretnosti in veščin, ki pomembno
vplivajo na optimalen celostni razvoj otroka. »Te obravnave pomagajo k pripravi za samostojno vključitev otroka v vse oblike družbenega življenja. Našim otrokom se s pomočjo primerno oblikovanega vadbenega programa z nevrofizi-oterapevtskimi obravnavami zvišuje mišični tonus in s tem omogoči izboljšanje kvalitete ravnotežnih in vzravnalnih reakcij drže telesa,« še dodaja. Vse navedeno pa vpliva tudi na boljšo orientiranost v prostoru in času in izboljšanje fine mo-torike otrok, kar pomembno vpliva na kvaliteto njihovega življenja.
»Obravnave so se izkazale za dobrodošle, saj vsi vemo, da tovrstnih obravnav glede na potrebe primanjkuje,« opozarja Sonja Lovrec, mama fantka Žige, ki od ustanovitve naprej obiskuje ptujski center za zgodnjo obravnavo otrok z do-wnovim sindromom. Dodaja, da otroci z veseljem in velikim zanimanjem obiskujejo obravnave, njihov napredek pa je močno opazen.
Tudi Aljaž Čerček, oče enoletnega Žaka, je z delovanjem centra in njegovim načinom
dela zelo zadovoljen. »Starši si želimo, da bi naši otroci bili obravnavani kot edinstveni in enakopravni ostalim ter da bi jim omogočili, da v okviru svojih zmožnosti čim bolj napredujejo,« še dodaja.
Ker pa se sekcija, kot že omenjeno, srečuje s pomanjkanjem finančnih sredstev za izvajanje svojih programov, so se starši otrok odločili, da bodo v petek, 23. marca, ob svetovnem dnevu downovega sindroma, organizirali dobrodelno predstavo
- monokomedijo z naslovom Moja briljantna ločitev igralke Irene Mihelič. Ta se bo pričela ob 20. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, cena vstopnice pa je 10 evrov. Kupite jih lahko v predprodaji na sedežu Sožitja Ptuj (Rajšpova ulica 20) ali uro pred predstavo. Z nakupom vstopnice ne boste le uživali v odlični monokomediji, temveč boste tudi sami prispevali svoj delež k zbiranju sredstev za otroke, ki našo pomoč zagotovo potrebujejo.
Dzenana Kmetec
Ptuj • Prireditev ob materinskem dnevu
Šopek najlepših želja vsem materam
V organizaciji Društva gospodinj Jezero je v Domu krajanov Budina - Brstje v soboto, 17. marca, potekala prireditev, posvečena materinskemu dnevu, 25. marcu.
V imenu društva je o pomenu prazniku govorila predsednica društva Marija Cvetko, ki je tudi predsednica sveta ČS Jezero. V priložnostnem kulturnem programu pa so nastopili otroci iz enote Deteljica pod vodstvom Sonje Gramc, ki so se ji ob tej priložnosti v imenu sveta ČS Jezero in Društva gospodinj Jezero zahvalili za dolgoletno zgledno sodelovanje, otroci ČS Jezero, ki so pripravili pisan recital pesmi in glasbe, pridružili pa so se jim tudi člani pevske skupine KD Budina-Brstje pod vodstvom Marije Stoeger. V zboru nastopajo nekdanji pevci moškega
pevskega zbora JezeroBiri, ki je prenehal delovati.
Praznovanje materinskega dneva je bila tudi priložnost za predstavitev pesmi ljudske pesnice Marjete Skaza, ki je svojo prvo pesniško zbirko izdala leta 1999, ob svojem 60. rojstnem dnevu. Prve pesmi je zapisala leta 1990, in kot pravi, njene pesmi nastajajo v stiku z naravo in ob različnih priložnostih. V njeni beležnici se je v zadnjem obdobju ponovno nabralo lepo število pesmi.
Materinski dan je v Sloveniji pridobil na pomenu v zadnjih letih. Po II. svetovni vojni ga praviloma niso praznovali za-
radi 8. marca, praznika žensk. Sicer pa ima materinski dan, ki se v Sloveniji praznuje kot neformalni praznik, posvečen materam, korenine v ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. Po prvi svetovni vojni so ga prenesli tudi v Evropo. V začetku so ga praznovali ob različnih datumih, dokler se ni ustalil na dan 25. marca, ki je tudi krščanski praznik Marijinega oznanjenja. Na materinski se otroci svojim mamam zahvalijo za nešteto ljubečih pogledov, toplih objemov, spodbudnih besed. Res je, da si naše mame takšne zahvale zaslužijo vsak dan, res pa je tudi, da si
zaslužijo ne le zahvalo svojih otrok, temveč tudi širšega okolja, zato Društvo gospodinj tradicionalno vsako leto ob materinskem dnevu pripravi kulturno prireditev, je ob tej priložnosti med drugim povedala Marija Cvetko. Četr-tna skupnost Jezero je vsem mama podarila cvetje, otroci pa so jim čestitali z otroškim veseljem, s pesmijo, govorico glasbe in branjem pesmi so-krajanke Marjete Skaza iz njene pesniške zbirke.
Večer, posvečen vsem mamam, so zaključili z veselim druženjem.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica Društva gospodinj Marija Cvetko in ljudska pesnica Marjeta Skaza
V kulturnem programu je nastopila tudi pevska skupina KD Budi-na - Brstje pod vodstvom Marije Stoeger.
Spodnje Podravje • Društva in plačilo najemnin
Vsak župan po svoje poje ...
Potem ko je okoli plačevanja najemnin (in tekočih stroškov) za uporabo občinskih prostorov, ki bi jih morala plačevati društva, najprej malo spokalo v Dornavi, nato pa še krepko v Cirkulanah, prihaja na dan, da so stališča županov do obračunavanja najemnine (in stroškov) zelo različna. In tako zelo različni bodo v roku leta dni očitno finančni bonusi oz. obveznosti društev, pač odvisno od tega, v kateri občini so registrirana.
Zakonodaja je sicer enotna za vse in predpisuje, da morajo društva za uporabo prostorov v občinski lasti plačevati tako najemnino kot tekoče stroške.
V Cirkulanah, Dornavi in Ptuju: DA!
Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, v kateri se okoli plačila najemnine (v višini stroškov) bije prava vojna, pojasnjuje zadnja dogajanja tako: „Društvom sem predlagal plačilo 2,83 evra po kvadratnem metru prostora, ker smo na občini preračunali, da se s tem krijejo izključno tekoči stroški za najete prostore. Ali bodo društva ta denar nakazovala občini in bo ta poravnavala tekoče stroške ali pa bodo te stroške plačevala direktno sama, je v končni fazi popolnoma vseeno in je stvar njihove odločitve! Proti zakonu pač ne moremo poslovati in poiskali smo najbolj optimalno pot za naša društva, da bi plačevala čim manj. Tako in tako pa se plačevanje uvaja šele septembra letos in lahko rečem, da je velika večina društev to sprejela."
Še ostrejše pogoje napoveduje dornavski župan Rajko Janžekovič: „Za letos sicer v naši občini ne bomo ničesar spreminjali, nihče ne plačuje nič, najemnina pa se bo uvedla za urejene društvene prostore v novi kulturni dvorani, ki bo načeloma odprta naslednje leto. Višine najemnine si po zakonu niti ne moremo izmišljevati, ker je okvirno predpisana oziroma vezana na vrednost prostora, zato tudi govora o simboličnih najemninah ne more biti. Mi imamo sprejet pravilnik o najemninah oz. oddajanju prostorov, v katerem je tudi natančno določena višina najemnine za posamezne vrste prostorov: v pritličju tako znaša ta najemnina 5 evrov na kvadratni meter. Društva se bodo lahko prijavila na razpis za najem prostorov, pogoji in cene bodo znani. Če se ne bodo, se bodo pač morala znajti po svoje, lahko imajo svoje prostore tudi v zasebnih hišah. Druga zadeva so prostori, ki so v lasti društva; pri nas ima npr. TD Polenšak svoj dom, ki ga je zgradil sam in tu se najemnina ne more obračunavati, prav tako ne lovski družini. Tudi gasilci so lastniki svojih domov in nimajo najemnine. Seveda pa morajo vsi plačevati tekoče stroške. Razpravljati o tem, ali najemnino
bi ali ne bi zaračunali v občinskih prostorih, je nesmiselno. Večja težava se mi zdi drugje: namreč, kako se bo obračunavala najemnina za objekte, ki jih imajo društva v upravljanju, kot je pri nas Čušekova domačija? To pa ne vem, kako bomo rešili."
Župan Mestne občine Ptuj Štefan Čelan pa se je ob vprašanju, ali občina društvom zaračunava najemnino za prostore v občinski lasti, skoraj nasmehnil: „Kako pa mislite? Saj ne moremo kršiti zakonodaje! Seveda obračunavamo najemnino, prav tako so društva dolžna poravnati tekoče stroške za prostore, ki jih uporabljajo. Edina izjema so društva, ki jim pristojno ministrstvo prizna status društva v javnem interesu. Seveda pa morajo biti potem tudi prostori, v katerih ta društva delujejo, ustrezno kategorizirani v skladu s statusom društev, se pravi, da morajo imeti status javne kulturne infrastrukture. Če tega statusa prostori nimajo, potem je najemnina spet obvezna. V nasprotnem primeru nam višino najemnine tako in tako lahko določa davčna inšpekcija po svojem pravilniku in gladko zaračuna tudi 20-odstotni davek ne glede na to, ali je občina to najemnino sploh dobila ali ne oz. zaračunala ali ne. Sicer pa najemnina za naša društva znaša od štiri do deset evrov na kvadratni meter, odvisna pa je od opremljenosti in lokacije prostora."
Markovci:
simbolična
najemnina
Markovski župan Milan Gabrovec je povedal, da so najemnino za društva uvedli potem, ko je bila sprejeta do-tična zakonodaja: „Vendar gre za simbolično najemnino, pri čemer je ta še nižja od določene oziroma sprejete, če je društvo že nekaj vložilo v prostor. Nikakor pa društvom ne zaračunavamo nobenih tekočih stroškov za te prostore." Direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko pa je pojasnila: „Višina mesečne najemnine za poslovne prostore je odvisna od namembnosti poslovnega prostora in območja, v katerem se prostor nahaja. Glede na lokacijo imamo v občini tri območja: A (center Markovcev), B (vaška središča v Bukovcih in Stojncih) in C (ostala območja občine). Najemnine za društva se, glede na cono, v kateri je najet prostor, tako gibljejo od najmanj ene-
Le v Ptuju in Markovcih društva plačujejo najemnino za najem občinskih prostorov, v Cirkulanah in Dornavi bijejo bitko, ali jo bodo ali ne, v ostalih občinah pa župani niti sami nočejo zaračunati društvom ničesar.
ga do največ dva evra po kvadratnem metru." Kolenkova je še dodala, da je pravzaprav komaj kakšno društvo, ki ima v najemu občinske prostore, saj se jim še tako minimalna najemnina zdi (pre)visoka in se raje znajdejo po svoje.
V Vidmu, Podlehniku, Žetalah in Gorišnici: NE!
Župan občine Videm Friderik Bračič pa ima glede
zaračunavanja najemnine in tekočih stroškov društvom popolnoma drugačno mnenje: „Mi društvom ne zaračunavamo nič in niti ne mislimo, pa imamo ogromno društev. Poznam zakonodajo, vendar se mi zdi, da je ta zakonodaja proti ljudem, občanom. Gre za neko nesmiselno birokracijo, ki ima lahko le negativne posledice in tega ne bomo dovolili. Tako bomo do nadaljnjega ostali pri tem, da naša društva ne plačujejo ničesar, niti najemnine niti tekočih stroškov. Če pa bomo dobili inšpekcijo
in kazen ter zahtevo, da moramo ta sistem spremeniti, pa bomo uvedli višje dotacije za vsa društva, pač za višino najemnine in stroškov ... Tako bo konec koncev, stroškovno gledano, vse enako kot danes, le nekemu čudnemu zakonu bomo pač zadostili."
Zelo podobno kot Bračič razmišlja tudi žetalski župan Anton Butolen, ki prav tako prostodušno priznava, da zakonodajo pozna, ampak: „Če sem čisto odkrit, najemnine in stroškov društvom ne zaračunavamo, niti jih v bližnji
prihodnosti nimamo namena. Seveda bomo pripravljali vso potrebno dokumentacijo in pravilnike, ampak to je vse ... Če pa bomo dejansko prisiljeni začeti obračunavati najemnino, potem se mi zdi logično, da bomo za toliko povišali dotacije našim društvom. Se mi pa zdi to neumno, saj je to v prvi vrsti 'futranje' države z davkom, v drugi vrsti pa 'futra-nje' bank s provizijami, ki jih bodo društva morala plačati ob nakazilih! In to se mi zdi na račun društev zelo, milo rečeno, ne fer!"
Povsem enako stališče ima tudi podlehniški župan Marko Maučič: „Naša društva zaenkrat ne plačujejo ničesar in tega tudi nimamo v načrtu, čeprav je pravilnik o najemninah sprejet. Pravzaprav bi jim celo težko kaj obračunali, saj si delijo dva prostorčka v starem vaškem domu, ki so ga zgradili ljudje s svojimi rokami, čeprav je uradno občinska last. Svoje prostore ima sicer športno društvo, občasno te prostore uporabi tudi kakšno drugo društvo, praktično redno pa jih za seje občinskih svetov uporablja občinska uprava. In zdaj naj bi zaračunali najemnino - za kaj? Morda bi lahko kvečjemu kaj kompenzirali s športnim društvom ..."
Župan Gorišnice Jože Ko-kot pa je na vprašanje, ali že ali še bodo zaračunavali svojim društvom najemnine, odgovoril: „Lepo vas prosim, kakšni stroški in najemnina?! Našim društvom ne zaračunavamo ničesar in niti ne vidim smisla v tem, da bi jim, ker bi jim potem gotovo za enak znesek zvišali dotacije in za občinski proračun ne bi bilo razlike. Sicer pa, če bo kdaj to treba uvesti, se bomo s tem ukvarjali takrat in o višini najemnine bodo odločali občinski svetniki!"
SM
Markovci • Mladinski pevski zbori
Zavrtel se je glasbeni vrtiljak
Po izjemno uspešni reviji otroških pevskih zborov so se minuli teden na Glasbenem vrtiljaku zavrteli še mladinci. V dveh delih se je predstavilo 14 zborov in 1 pevska skupina.
Čeprav je bilo med najstniki opazno manj pevcev kot pri otroških pevskih zborih, so tudi ti izvedli zanimivi prireditvi. Kot že vrsto let zapored, je tudi letos prvi del revije potekal v prostorih osnovne šole Markovci. Kot gostitelj je starše in ostale obiskovalce uvodoma pozdravil ravnatelj markovske šole Ivan Štrafela. Zavidljivo število otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov je po njegovem mnenju dokaz, da sodimo med najbolj glasbeno obarvano pokrajino. Prav takšna pa je bila v torek OŠ Markovci, v kateri je zadonelo sedem pevskih zborov in ena pevska skupina.
Razgiban program se je pričel z nastopom učencev šole
gostiteljice. Komorna skupina OŠ Markovci je nastopila pod vodstvom zborovodkinje Sla-vice Lajh, sončen popoldan pa se je pričel z izvedbo pesmi Eno rožco ljubim. Vsak s tremi skladbami pa so se predstavili še Mešani pevski zbori osnovnih šol iz Podlehnika, Destrni-ka-Trnovske vasi, osnovne šole dr. Franje Žgeča Dornava, Go-rišnica, Mladika in Markovci ter pevska skupina Allegro.
Drugi del revije, ki je potekal v sredo, pa se je preselil na Grajeno. V osnovni šoli Ljudski vrt, podružnica Grajena, je prepevalo 7 mladinskih zborov. Po ustaljeni praksi se je dogajanje pričelo z nastopom zbora šole gostiteljice, prepevali pa so še zbori iz osnovnih šol Cirkovce, Borisa Kidriča
Kidričevo, Majšperka, Olge Meglič Ptuj, Vidma pri Ptuju ter mladinski pevci iz OŠ Ljudski vrt. Tako kot revijo otro-
ških pevskih zborov je tudi mladinske zbore strokovno spremljala Danica Pirečnik.
Dženana Kmetec
Letošnje dogajanje se je pričelo z nastopom komorne skupine OS Markovci.
Foto: SM
Foto: DK
Ptuj • Nagrade za mlade ptujske glasbenike
Za glasbeno prihodnost se ni bati
Z mednarodnega tekmovanja Davorina Jenka, ki je potekalo enajstič v Beogradu, so mladi ptujski glasbeniki prinesli številna priznanja.
Za mlade glasbenike, ki si svojo pot šele utrjujejo, so priznanja in nagrade pomembna potrditev, da so na pravi poti. Še posebej, če gre za uveljavljeno mednarodno tekmovanje, na katerem se zbere evropska otroška in mladinska glasbena smetana.
Eno takih je mednarodno tekmovanje Davorina Jenka, ki je potekalo enajstič v Beogradu. Med udeleženci so bili tudi učenci dveh ptujskih glasbenih šol: GŠ Karola Pahorja ter Zasebne GŠ v samostanu. Oboji so domov prinesli številna priznanja.
Zlata Anamarija Lajh
Iz Glasbene šole Karola Pahorja so izjemno uspešne nastopile mlade flavtistke: Anamarija Lajh, Nika Levanič, Tjaša Pauko in Lana Mohorič. V starostni kategoriji 11 in 12 let je Anamrija Lajh osvojila 100 točk in laureat, s tem pa dobila tudi zlato priznanje. Mlada glasbenica flavto igra šele tri leta, a je s talentom in vajo osvojila že kar nekaj hvalevrednih priznanj. Je tudi zmagovalka lanskoletnega tekmovanja v Beogradu. Kot pravi mlada flavtistka, ji priznanje pomeni potrditev, da se trud splača. Ob urah, ki jih preživi v glasbeni šoli, doma vadi dnevno še dobri dve uri, pred tekmovanjem tudi več. A to je tisto, s čimer najraje zapolni svoj prosti čas. „Na to tekmovanje se nisem posebej pripravljala, ker sem ves čas vadila tudi za druga tekmovanja, na katerih sem sodelovala," pravi Anamarija. A čas, posvečen vaji, se je vsekakor obrestoval tako njej kot tudi vsem ostalim udeleženkam. V isti kategoriji kot Anamarija je tekmovala tudi Tjaša Pauko in dosegla odličnih 97 točk in 4. mesto. Nika Levanič se je pomerila s flavtistkami v kategoriji 13 in 14 let in dosegla 3. mesto, v kategoriji 15 in 16 let pa se je z 92 točkami na 10. mesto uvrstila Lana Mohorič.
Vsi rezultati so odlični, še posebej upoštevajoč dejstvo, da je v posamezni kategoriji tekmovalo od 25 do 30 flavtistov. Za 95 do 100 točk je bila podeljena zlata, za 90 do 94 točk srebrna, za 85 do 89 točk pa bronasta diploma.
Predsednik komisije na beograjskem tekmovanju prof. Lju-biša Jovanovič je bil nad ptujskimi tekmovalkami navdušen. „Njegovo pozornost so vzbudile v tolikšni meri, da nam je ponudil svoj prihod na Ptuj, kjer bi si želel delati kak vikend z mladimi umetnicami. Upam, da bomo pred iztekom leta izkoristili njegovo ponudbo. Pohvalil je celostno pripravo nastopa, kot kažejo prislužene ocene, pa so dekleta ustrezala tudi vsem strokovnim merilom," pravi mentorica flavtistk Lija Frajnkovič. Dodaja, da so tovrstna priznanja potrditev dela
tako za učence kot profesorje, ki nedvomno godijo. Prepričana je, da na tekmovanjih učenci pridobivajo notranjo moč, saj pokažejo več spretnosti, med drugim tudi veščine odrskega nastopanja. „To je šola za življenje," še pravi mentorica, ki je zadovoljna, da so flavtistke dosegle takšne uspehe. „Veliko stvarem se zaradi vaj odpovedujejo, zato si zaslužijo pozornost in vso pohvalo," zaključuje Frajnkovičeva.
Prvo nagrado med pianisti si je prislužila Nataša Žitnik, njen brat Matija Žitnik pa je prejel pohvalo. Na tekmovanje ju je pripravljal Marjan Pači, ki je tudi pri flavtistkah sodeloval kot korepetitor.
Uspešni tudi kitarist in pianisti
Učenci Glasbene šole Karola Pahorja pa so se v zadnjih mesecih udeležili še drugih tekmovanj. Maksim Jabločnik, ki jo je pripravljala mentorica Tadeja Belčič, je dosegla zavidljiv rezultat med mladimi kitaristi v Murski Soboti, kjer je dosegla prvo mesto. S tem se je število njenih pomembnih dosežkov v zadnjih mesecih le še povečalo.
Še ena uspešna ptujska glasbena šola
Med 2. in 11. marcem pa so na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu tekmovali tudi učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Na tekmovanju, ki se ga je udeležilo več kot 150 tekmovalcev iz 17 držav so tekmovali Gal Žirovnik, Žan Luka Tomanič, Urban Erker, Saša Kancler in Tilen Zavec. Gal Žirovnik je za igranje na rog prejel prvo nagrado in prvo mesto, dosegel pa je drugo najvišje število točk med vsemi rogisti, čeprav je bil najmlajši tekmovalec med vsemi trobilci. Trobentač Žan Luka Tomanič je med 16 tekmovalci dosegel drugo nagrado in deveto me-
sto. Mentor obeh učencev je Bojan Bezjak, korepetirala pa je Metka Žižek.
Prvo mesto med klarinetisti je v svoji kategoriji dosegel Urban Erker, ki je dosegel 96,75 točke in prvo nagrado. Tudi skupno je dosegel odličen rezultat, saj se je uvrstil na drugo mesto. Njegov mentor je Danijel Šegula, korepetitorka pa Živa Horvat. Oba sta do uspeha pomagala tudi Tilnu Zavcu, ki je med saksofonisti prejel prvo nagrado, prvo mesto ter posebno nagrado laureat.
Flavtistka Saša Kancler je domov prinesla bronasto plaketo,
tudi njena mentorica pa je bila Lija Frajnkovič.
Priznanj pa niso prejemali le učenci, temveč tudi mentor Danijel Šegula, ki si je prislužil častno diplomo za zaslužnega pedagoga. „Izredno ponosni smo na odlične rezultate naših učencev in njihovih mentorjev. Ocene strokovnih žirij na tekmovanju pa nam dajejo povratno informacijo, da delamo po strokovni ravni zelo kvalitetno," pravi ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Klavdija Zorjan Škrjanec.
Dženana Kmetec
Klavir, ki so ga leta 1909 izdelali v podjetju Bosendor-fer na Dunaju, je zadnjih 20 let bil v zelo slabem stanju. A so se v Glasbeni šoli Karola Pahorja odločili, da mu dajo novo možnost, da zaživi. Pred nekaj manj kot letom dni so ga zato predali podjetju Benton iz Mengša. To ga je deset mesecev restavriralo in danes je to klavir vrhunske kvalitete. „Boljši je kot nov," pojasnjuje ravnatelj glasbene šole Štefan Petek. Lesa, iz kakršnega je izdelan, zaradi spremembe pod-
nebja sploh ni možno več najti v naravi. Izjemno eleganten črn klavir je tudi veliko vreden in si šola takšnega nikoli ne bi mogla privoščiti, saj stane okrog 140 tisoč evrov. Koliko so odšteli za restavriranje, niso razkrili. Ravnatelj pa pravi, da je vredno vsakega evra, saj je delo opravljeno odlično. „Ker gre za klavir vrhunske znamke, se ga je splačalo restavrirati, saj smo z njim veliko pridobili," še dodaja.
Prvič so učenci nanj zaigrali minuli teden, prav gotovo pa bo tako zanje kot za profesorje igranje na takšnem velikanu prav posebno doživetje. Star klavir, ki je doslej krasil dvorano glasbene šole, so prestavili v učilnico, namenjen pa bo vadbi učencev.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv šole
Tilen Zavec z mentorjem Danijelom Segulom in korepetitorko Živo Horvat
Pa brez zamere
Ratan, sms-ji
in zdolgočasene študentke
Vse manj je dobrih gostiln
"Vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi, vse bolj nas dolgčas razjeda, nekoč prijatli, zdaj tujci smo si." Tako je davnega leta 1981, ko je imel še kaj (pametnega) povedati, na albumu "Ideje izpod odeje"pel Andrej Šifrer. Če je drugi del tega teksta aktualen, a pod pogojem, da ga globlje premislimo, je prvi del umljiv in zanimiv prav tak, kot nam ga ponuja Šifrer. In ker nas v bližnji prihodnosti čakajo težke odločitve (kajti biti razumen in razumno se odločiti je dandanes za marsikoga prehud napor), povezane z metanjem lističev v volilne skrinjice, se danes posvetimo temu, intuitivno bolj umljivemu delu.
Torej, vse manj je dobrih gostiln, a ne? To drži kot pribito. Tole trditev lahko razširimo tudi na bare, bifeje, betole, ošta-rije, pube, okrepčevalnice in kar je še tovrstnih ustanov, ki naj bi žejnemu in/ali lačnemu gostu nudile zadovoljstvo. Zakaj "naj bi"? Zato, ker je, kot smo že uvodoma zapisali s Šifrerjem, dobrih gostiln (in bifejev, oštarij in tako dalje) vse manj. Pa tukaj ne mislimo predvsem na pomanjkanje kakovostne hrane, saj se te pri nas najde dovolj. Na kar ciljamo, je pomanjkanje dobrih lokalov, kar se tiče celotnega vzdušja in originalnosti, h katerima pripomore več faktorjev, med katerimi seveda na prvem mestu stoji lastnik in njegova angažiranost, razumevanje posla (in ljudi!) ter nasploh to, kar ima v glavi.
O čem je govor? Poglejmo primer. V eni izmed bolj obljudenih ulic v povprečnem slovenskem mestu stojijo druga ob drugi tri oštarije, trije lokali. Čeprav je ponudba v Sloveniji široka, kljub temu gostom vsi nudijo enake produkte, na terasah imajo enake sedežne garniture iz umetnega ratana, vsi trije imajo bolj ali manj enako opremljeno notranjost. In seveda - v vseh treh lokalih za šankom napol vegetirajo enake študentke, ki vas, če se slučajno namenite posedeti v katerem izmed njih, ošvrknejo s strupeno zdolgočasenim pogledom, s katerim vam očitajo, da kaj za hudiča jih motite pri SMS dopisovanju z najboljšo frendico. Vam zveni znano? Saj tudi je, kajti takih lokalov je po povprečnih slovenskih mestih več kot preveč.
Pa vendar - kljub vsemu zapisanemu se bo dostikrat našel kak "privatnik" s preveč denarja, ki se bo odločil za pot v gostinske vode. Tako bo zraven omenjene četice treh lokalov kupil prostor, ga (pre)uredil v lokal, ki ga bo opremil popolnoma enako, kot so opremljeni prejšnji trije lokali, na teraso bo namestil enake sedežne garniture iz ratana, za šankom bo zdolgočasena študentka, zasvojena s SMS-ji, ponujala enake produkte, kot jih ponujajo zdolgočasene študentke v že obstoječih treh lokalih. Seveda, lastnik/šef lokala v njem sploh ne bo prisoten, razen ko bo zvečer prišel pobrati dnevni inkaso. In potem se bo prav ta veliki šef čudil, kako to, da njegov lokal ne "laufa" nič bolj kot ostali trije lokali, pri tem pa mu seveda na bo padlo na pamet, kaj je vzrok temu stanju. Pač, rekel bo, da so temu krivi kriza, recesija in podobne stvari. In bo menjaval natakarice, eno študentko za drugo, nižal plačila, nehal plačevati dobavitelje in na koncu za nerazumljivo velik znesek hotel lokal oddati komu drugemu.
Ja, vse manj je dobrih gostiln.
Gregor Alič
Ptuj • Nova pridobitev v Glasbeni šoli Karola Pahorja
Star 103 leta, a boljši kot nov
103 leta star klavir, ki je bil takoj po izdelavi pripeljan na Ptuj in je vsaj od druge svetovne vojne naprej postavljen v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju, je dobil novo podobo.
Nov klavir je že v uporabi.
Foto: DK
Delavnice za praktični pouk že dobivajo svojo podobo.
zagotovil Šolski center Ptuj, pa pokriva davek. Tudi oprema v vrednosti 200 tisočakov je že zagotovljena. Čeprav je bilo prijavljenih projektov veliko, si je ravno ptujski Šolski center uspel zagotoviti hvalevredna sredstva za izvedbo omenjenega projekta.
Prva faza izgradnje je že zaključena, še letos pa naj bi se dela nadaljevala. Delavnice bodo v uporabo predvidoma predane v prvih mesecih prihodnjega leta. Ravno leto 2013 pa bo za Biotehniško šolo Ptuj zelo pomembno, saj bodo obeležili 60 let delovanja.
Velik del turniškega kompleksa upravlja šola
Sicer pa je Šolski center Ptuj oziroma Biotehniška šola upravnik večine površin
turniškega kompleksa. Že deset let skrbijo za vzdrževanje parka okrog gradu v smislu košnje in urejanja okolice. Na pomanjkljivosti, ki se pojavijo, redno opozarjajo tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Intenzivna prizadevanja ptujske občine, Šolskega centra in Biotehniške šole pa se nanašajo na celovito ureditev turniškega kompleksa. Pomemben prispevek k temu je podpis pisma o prenosu upravljanja gradu na Šolski center Ptuj. Kot pravi Korošec, gre za pomemben korak, ki zagotavlja revitalizacijo tega objekta. V tem kontekstu naj bi grad uredili do te mere, da bo postal večfunkcionalno središče, namenjeno izobraževanju, gospodarski in turistični dejavnosti.
Šola pa v celoti že upravlja tudi z desnim delom kompleksa, v katerem imajo pokrite vrtne površine in rastlinjak, vzgajajo cvetje in predelujejo zelenjavo. Skupaj ima šola na
Ptuj • Delavnice za praktični pouk v biotehniki
Investicija dobiva svojo podobo
Za upravljanje velikega dela turniškega kompleksa je zadolžena Biotehniška šola Ptuj. V izobraževalne namene tam gradijo tudi nov objekt, v katerem bodo delavnice za praktični pouk dijakov in odraslih. Nova pridobitev že dobiva svojo podobo, zgrajena in opremljena pa naj bi bila do konca tega leta.
Kakovost izobraževalnega procesa Biotehniške šole Ptuj je v veliki meri odvisna od praktičnega usposabljanja. V ta namen si je šola v zadnjih letih zagotovila veliko površin. Zraven tega, da imajo na Grajenščaku vinograd in sadovnjake, ki so jih v lanskem letu obnovili, v teh prostorih izvajajo tudi predelavo naravnega jabolčnega soka in kisa. Takšne izdelke pa bodo prihodnje leto predelovali v novih predelovalnicah na Turnišču.
Nov objekt, ki ga gradijo na šolskem posestvu v turniškem kompleksu, predstavlja pomembno pridobitev, v kateri bodo prostori namenjeni za kisarno, žganjekuho in verigo prostorov za predelovanje sadja. V novih prostorih bodo tako še hladilnica in sušilnica za sadje in zelenjavo ter delavnica za predelavo mesa. Ob omenjenih dopolnilnih dejavnostih, ki se bodo izvajale v novih prostorih, bodo v mansardi še kabineti in ena velika predavalnica, ki bo lahko sprejela sto ljudi. Spodnji trakt objekta bo namenjen praktičnemu pouku s področja cvetličarstva in vrtnarstva ter dopolnilni dejavnosti za popravilo kmetijske mehanizacije.
Kot pojasnjuje ravnatelj Biotehniške šole Ptuj dr. Vladimir Korošec, bo objekt namenjen izobraževanju dijakov, študentov in odraslih. „Že precej časa se ukvarjamo z razvojem dopolnilne dejavnosti spričo dejstva, da so naše kmetije nekoliko manjše in potrebujejo tudi dopolnilne dejavnosti. Zato smo v tem objektu načrtovali pretežno delavnice za takšne dejavnosti. Namenjene bodo usposabljanju dijakov in izobraževanju odraslih. V sedanjem programskem obdobju so namenjena precejšnja sredstva za dvig izobrazbene ravni na podeželju in tudi mi smo kandidirali, zato pričakujemo, da bomo lahko izvajali programe za odrasle," pojasnjuje Korošec. Z novo pridobitvijo pa šola nadgrajuje svojo kmetijsko predelavo, ki je bistven del izobraževalnega in proizvodnega procesa.
Milijonska investicija
Investicijo, težko nekaj več kot milijon evrov, financirajo iz sredstev Evropskega socialnega sklada za opremljanje medpodjetniškega izobraževalnega centra, delež, ki ga je
Dr. Vladimir Korošec
Turnišču 35 hektarjev poljedelskih površin, v šolski konjušnici pa skrbijo še za devet živali.
V teh dneh v turniškem kompleksu potekajo tudi priprave za zagotavljanje pogojev, da se bo mesto Ptuj tudi s temi površinami uspešno pridružilo tekmovanju Entente florale, ocenjevanju za najlepše mesto, ki bo junija letos.
Kdaj pa bo tudi sam grad zacvetel in bo v celoti obnovljen, bo odvisno od sredstev. Korošec upa, da bo v roku petih let tudi turniški grad dobil novo vsebino in zaživel.
Dženana Kmetec
Ptuj • Viktorinov večer
Kako smo dobili svojo državo
V petek, 23. marca, ob 19. uri bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju Viktorinov večer na temo »Kako smo dobili svojo državo«. Osrednja gostja večera bo dr. Rosvita Pesek, novinarka RTV SLO in publicistka. V Glasbenem utrinku bodo nastopili učenci Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju Miha Denac, violina, Gabrijela Anžel, violina, in Rebeka Skok, violina.
Rosvita Pesek je rojena leta 1965 v Mariboru, mladost je preživela pri očetovih starših v Spodnji Gorici, diplomirala iz novinarstva, magistrirala iz mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede in doktorirala iz novejše zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na nacionalni televiziji že več let vodi Odmeve. Pred tem je bila urednica aktualno dokumentarnega programa, po razrešitvi
s te funkcije pa je vodila in urejala Polnočni klub ter občasno Omizje. Na začetku svoje novinarske poti je poročala tudi z bojišč na Hrvaškem. Je avtorica knjig Osamosvojitev Slovenije in Skupščinski koraki k samostojni državi. Z družino živi v Repnjah blizu Ljubljane.
Novinar Jože Možina, ki je bil gost letošnjega januarskega Viktorinovega večera, je dejal: »Rosvita Pesek je eden od novi-
Natalija Skrlec, Radio Ptuj
Komentar tedna
Nimam časa
Nimam časa. Mudi se mi. Kdaj ste nazadnje izrekli te besede? Verjetno kar danes. Svet se namreč vrti vedno hitreje in vedno manj časa imamo drug za drugega. Včasih nimamo časa niti sami zase. Tempo življenja je postal skorajda ubijalski. Skorajda ne poznam človeka, ki ne bi tarnal nad tem, kako hitro se obrne teden, kako nenadoma mine mesec in da se vsako leto obrne veliko hitreje kot leto poprej. Komaj smo odštevali zadnje dni preteklega leta, pa je tu že pomlad, tudi velika noč je skoraj pred vrati. Mimogrede nas tu in tam že prešine misel, kje bomo letos preživeli svoj skromni dopust, in leto se bo že prevesilo v drugo polovico.
Kaj je krivo, da imamo vedno manj časa zase, za tiste, ki so nam pri srcu? Vsekakor bo držalo, da tisti, ki še imamo ta privilegij, da imamo službe, delamo vedno več. Obveznosti se kopičijo, marsikdo prihaja v službo prej, ostaja v pisarni čez delovni čas, tudi za odmor za malico ni časa, neštetokrat je treba kaj za službo postoriti še doma. A ker smo lahko srečni, da imamo delo, nam to sploh ni težko. Glavno, da je delo.
Žalostna plat te zgodbe je, da zaradi pomanjkanja časa trpijo medčloveški odnosi. Otroci zaradi zaposlenih staršev obsedijo pred televizorji in računalniki, časa za pogovor enostavno ni več. Sama sem ugotovila, da si že celo večnost nisem vzela časa za dolgo kavo in klepet s prijateljicami. Včasih smo „kafetkale" vsak teden, zdaj se ne vidimo po več tednov skupaj. Se tudi vam dogaja, da ste nekomu obljubili, da pridete gledat njihovega novorojenčka, zdaj pa je otrok tik pred tem, da prestopi šolski prag, pa ga vi še niste videli? Tudi jaz imam na duši takšen greh. In zakaj se tako dolgo spravljam na ta obisk? Ker nimam časa. Pa ga res nimam?
Če smo iskreni, si je čas vsake toliko treba vzeti, da ne izgorimo od norega tempa, ki ga narekuje okolica, pa tudi zato, da uživamo v kaki malenkosti, ki nas veseli. Včasih se mi zdi, da besede „nimam časa" izrečemo že iz navade, ne da bi sploh pomislili, kakšen je naš dejanski urnik. Enostavno na hitro povemo, da smo pač grozno zaposleni, se nasmehnemo in odhitimo dalje.
Nekateri so res zaposleni, da ne bo pomote, a velika večina tistih, ki nikoli nimajo časa, bo hitro za tem, ko bo prišla domov, sedla za računalnik ali televizor in tam preždela nekaj ur. Zato če mislite, da nimate časa za kavo s prijatelji, se odpovejte tisti uri ali dvema, ki ju vsak dan namenite za nekoristno brskanje po spletu in „všečkanje" na Facebooku. In v enem tednu se bo kar naenkrat nabralo nekaj uric, ki jih lahko preživimo koristneje in predvsem zanimiveje. Če si boste vzeli čas zase in vsake toliko dali ostale obveznosti na stranski tir, se svet ne bo podrl. Ne verjamete? Poglejte naše državne inštitucije: sodišča, ministrstva, agencije in druge tovrstne organe. Tem se res nikamor ne mudi. Za odločanje si vzamejo toliko časa, da marsikatera stvar tudi zastara. Pa se je zaradi tega že podrlo kakšno sodišče ali ministrstvo? No, vidite. Torej, naj bo tu in tam tudi vaš moto hiti počasi.
narskih stebrov nacionalne televizije. Poleg tega pa je zelo šar-mantna gospa, kaže, da je kot vino, vsako leto je boljša. Zna pokazati širino in odprto srce, ki se posebej kaže v gostoljubju, ki je tako značilno za Štajerce.«
Rosvita v svojih nastopih, ki so povezani z nastajanjem slovenske države in domoljubjem, odkrito pove, da se premalo zavedamo pomena dogodkov pred 20 leti. Tudi del slovenske
politike ne goji pravega odnosa do dogodkov pred 20 leti. Tisti, ki jim lastna država ni bila v miselnem horizontu, jo danes s težavo postavljajo na oltar naroda. Gotovo pa teh dogodkov niso pozabili tisti, ki so na dan plebiscita prvi vstopili na volišče in z velikim zanosom čakali na razglasitev rezultatov. Bomo Slovenci še kdaj tako enotni, kot smo bili pred 20 leti, ko smo se na plebiscitu tako prepričljivo odločili za samostojnost?
Na Viktorinovem večeru bo Rosvita Pesek govorila na temo Kako smo dobili svojo državo, predavanje pa bo podprto z dokumentarnimi gradivom, ki ga podrobno preučuje in zapisuje v izdanih publikacijah. Vabim vas na Viktorinov večer.
Peter Pribožič
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Rokomet
Ptujčanke med najboljšimi štirimi v državi
Stran 12
Atletika
Veronika Domjan: »Disk bo letel še dlje«
Stran 12
Fotozapis
Kranjec dodal piko na i odlični sezoni
Stran 13
Tenis
Prvak zimske lige je postala ekipa TC Goja
Stran 13
Nogomet
Stojnci vnaprej »podarili« naslov Zavrču
Stran 14
Strelstvo
Skupna zmaga za Šuma-ka, Stojaka in Tomažiča Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Pred dvobojem Zavec - Uushona
Kdo je Bethuel Uushona?
Le še nekaj dni nas loči do 35. profesionalnega dvoboja našega šampiona Dejana Za-vca. Ta se bo v soboto v mariborski dvorani Tabor meril z Namibijcem Bethuelom Uu-shono. In kdo je Uushona?
Pred dnevi je praznoval 30. rojstni dan, profesionalno kariero pa je pričel pred 10 leti v rojstnem Windhocku. To je glavno mesto Namibije, države, ki leži na jugovzhodu Afrike. Večino dvobojev je tudi v nadaljevanju kariere oddelal v domači državi, nekaj pa tudi v sosednji Južnoafriški republiki. Doslej je le dvakrat nastopil izven afriške celine: leta 2005 v ZDA (v Massachusettsu), leta 2011 pa v Veliki Britaniji. Tam je proti obetavnemu Angležu Dentolu Vasellu (27 dvobojev, 27 zmag) tudi doživel edini poraz doslej.
Uushona se je leta 2004 dokopal do prve lovorike, ko je postal državni prvak velterske
Dejan Zavec
Bethuel Uushona
Slovenija 12. 3. 1976 Mr. Sympatikus 34 dvobojev 31 zmag (18 s K. O.)
1	dvoboj brez odločitve
2	poraza
Namibija 9. 3. 1982 Unstoppable (Neustavljivi) 27 dvobojev 25 zmag (8 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 1 poraz (0 s K. O.)
kategorije. Leta 2009 je osvojil lovoriko afriškega prvaka verzije WBA, istega leta pa tudi verzije WBO. Ta naslov je doslej ubranil petkrat. Vmes je lani klonil v dvoboju za naslov prvaka Commonwealtha (po točkah ga je premagal Anglež
Nogomet • 2. slovenska liga
Osvojili še Areno Petrol
Simer Šampion -Aluminij 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kmetec (44.), 0:2 Topolovec (70.), 1:2 Leskovar (87. iz 11-m)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Lonzarič, Režo-nja, Spahič (od 75. Kavčič), Ploj (od 67. Krajnc), Bingo, Kurež, Kmetec (od 85. Štrukelj). Trener: Bojan Flis.
Predzadnji krog drugega dela tekmovanja (z 18. krogom bodo ekipe zaključile drugo tretjino prvenstva) je nogometašem Aluminija prinesel še drugo zaporedno gostovanje: po Šmartnem ob Paki so nasto-
2. SNL
REZULTATI 17. KROGA: Šampion Celje - Aluminij 1:2 (0:1), Roltek Dob - Dravinja Kostroj 2:4 (2:0, Garmin Šenčur - Šmartno 1928 6:2 (3:1), Bravo 1 Interblock - Kal-cer Radomlje 1:2 (0:0), Bela krajina - Krško 0:0
1. ALUMINIJ	17 13		3	1	35:7	42
2. ROLTEK DOB	17	7	7	3	22:19	28
3. GAR. ŠENČUR	17	7	5	5	29:21	26
4. KRŠKO	17	6	7	4	15:12	25
5. INTERBLOCK	17	5	6	6	16:16	21
6. BELA KRAJINA	17	4	8	5	22:23	20
7. K. RADOMLJE	17	6	2	9	16:21	20
8. ŠAMPION CELJE 17		5	4	8	27:26	19
9. ŠMARTNO 1928 17		4	4	9	20:38	16
10. DRAVINJA K.	17	3	4	10	10:29	13
pili na celjski Areni Petrol. Tam je bil njihov tekmec Simer Šampion, ki slovi kot »trda« ekipa.
Že v Kidričevem so nogometaši Simer Šampiona pokazali, da gre za ekipo, ki je sicer dokaj mlada, vendar taktično dobro pripravljena. Tudi tokrat so se postavili dokaj visoko in tako poizkušali s stalnim pritiskom onemogočati razvoj igre Aluminija že na njihovi polovici. V 17. minuti je domači igralec Kožar poizkušal s strelom iz okrog petnajstih metrov,
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec (Slovenija) - Bethuel Uushona (Namibija)
Vasell).
V boksarskih krogih je poznan po vzdevku Neustavljivi ali afriški Tyson, čeprav je njegov slog precej drugačen od sloga slovitega borca težke kategorije.
JM
Uradno tehtanje v Primusu odprto za javnost
Dejan je s svojo ekipo že v Sloveniji, do dvoboja pa ga čakajo še naslednje aktivnosti: novinarska konferenca, na katerem so bo prvič soočil s tekme-
cem, bo v sredo (21. 3.), ob 12. uri v hotelu Primus na Ptuju. »Press« trening bo na sporedu dan kasneje, v četrtek (22. 3.) ob 11. uri v mariborskem hotelu City, uradno tehtanje pa bo potekalo dan pred dvobojem (v petek, 23. 3.), ob 14. uri v hotelu Primus. Oba dogodka v hotelu Primus (soočenje in tehtanje) bosta odprta za javnost oz. navijače.
Foto: Črtomir Goznik
Kapetan Aluminija Denis Topolovec je v Celju prispeval drugi zadetek za svojo ekipo.
vendar je samo ogrel dlani vratarja Tomaža Murka. Podobno je bilo štiri minute kasneje, vendar je tudi tokrat mreža Aluminija ostala nedotaknjena. Na drugi strani so tudi Kidriča-ni pokazali, zakaj so na prvem mestu. Umirili so ambiciozne domačine in postajali vedno bolj nevarni za gol. Svojo dobro igro so kronali minuto pred koncem prvega polčasa: takrat je Medved lepo prodrl po desni strani, od koder je podal na desno stran do Kureža.
Ta je videl prostega Kmetca, ki je iz približno sedmih metrov v padcu poslal žogo v domačo mrežo - 0:1.
V drugem polčasu, predvsem v prvi polovici tega dela igre, se je ponovila zgodba iz prvega polčasa: domačini so z ogromno željo ponovno vršili pritisk, vendar so nogometaši Aluminija odgovorili s taktično modro igro in so z lahkoto zaustavljali nalete Celjanov. Dvajset minut pred koncem je bilo sanj domačih o morebitnem presenečenju konec, saj so Kidričani dosegli še drugi zadetek. Akcijo je začel Sergej Krajnc, ki je žogo podal do Gregorja Režonje, slednji pa na levi strani zaposlil kapetana Denisa Topolovca, ki je žogo poslal pod prečko - 0:2. Tri minute pred koncem so Celjani naredili »kozmetični popravek«, saj so znižali rezultat iz enajstmetrovke - 1:2. Sodnik Ponis iz Kopra je start branilca Davida Lonzariča nad Kožarjem ocenil kot prekršek; šlo je res za dotik, vendar ... Tretja zaporedna zmaga nogometašev Aluminija v spomladanskem delu je bila povsem zaslužena.
Danilo Klajnšek
Denis Topolovec, kapetan Aluminija: »Tekma je bila precej težka, saj so nas domačini kar dobro onemogočali pri organizaciji naših napadov. Na srečo smo mi izkoristili svoje priložnosti in iz Celja odnesli tri točke.«
2. SNL
17. krog je bil zelo zanimiv, prišlo je tudi do nekaterih presenečenj. Med te ne moremo šteti zmage Aluminija v Celju, s katero so povečali prednost pred zasledovalci že na neverjetnih 14 točk. Roltek Dob je pričakoval zanesljivo zmago proti zadnji Dravinji: že v 10. minuti je bilo 2:0 in domači navijači so že vpisali tri točke. A tekma se je v drugem polčasu popolnoma preobrnila in gostje so dosegli kar štiri zadetke! S temi točkami so se »odpisani« Konjičani sedaj enakovredno vključili v borbo za obstanek. Zanimivo: v prvih treh krogih so igralci Dravinje osvojili več točk (7) kot v celotnem jesenskem delu (6). Interblock in Šmartno izgubljata še naprej, Krško pa je na težkem gostovanju v Črnomlju osvojilo dragoceno točko.
1. SNL: Olimpija in Maribor uspešna pred večnim derbijem
REZULTATI 24. KROGA:
Maribor - Mura 05 3:1 (2:0); strelci: Cvijanovič (22.), Ibraimi (44. in 66.), Fajič (76.)
Domžale - HIT Gorica 1:2 (0:1); strelca: Živec (91.), Plut (32. in 51. iz 11-m);
Rudar Velenje - Celje 1:1 (1:0); strelca: Trifkovič (33.); Centrih (51.); R. K.: Bakarič (Celje/29.)
Nafta - Luka Koper 1:2 (0:0); strelci: Zelko (51.); Handanagič (71.), Bukič (79.);
Triglav - Olimpija 0:2 (0:1); strelca: Vršič 9., Lovrečič 94.
1.	MARIBOR 24 17 4 3 54:26 55
2.	OLIMPIJA 24 11 7 5 42:27 43
3.	HIT GORICA 24 11 6 7 37:26 39
4.	MURA 05 24 11 5 8 30:30 38
5.	RUDAR VELENJE24 8 7 9 39:34 31
6.	LUKA KOPER 24 8 7 9 30:28 31
7.	CELJE 24 7 7 10 30:35 28
8.	DOMŽALE 24 8 4 12 28:38 28
9.	NAFTA 24 5 7 12 27:42 22
10.	TRIGLAV 24 4 4 16 10:41 16
Tri vodilne ekipe 1. SNL so dosegle zmago, zadnje tri pa doživele poraz, je najkrajša ocena 24. kroga. Mariborčani so v derbiju kroga zasluženo slavili z Muro 05 in prekinili njen niz šestih zaporednih zmag. Agim Ibraimi in druščina so bili boljši predvsem v 1. polčasu, ko so si priigrali odločilno prednost. Varovanci Bojana Prašnikarja so slavili v Kranju, vendar so imeli pri tem težko delo. Znova je bil mož odločitve najboljši strelec lige Dare Vršič. Zmagovalca v Domžalah je odločil Vito Plut, ki je dosegel oba goriška gola. Gorica je tako pokazala, da se ne bo zlahka odrekla 3. mestu. Zanimiv lokalni obračun so videli gledalci v Velenju, kjer so gostje iz Celja hitro ostali brez izključenega Bakariča, nekaj minut kasneje pa so prejeli še gol. Kljub igralcu manj so v 2. polčasu izenačili in ohranili točko do konca srečanja (bili so celo bližje trem). To je že tretji zaporedni remi Celjanov, Velenjčani pa so vknjižili šele prvo spomladansko točko. V Lendavi je domačinom dobro kazalo proti Koprčanom, saj so vodili 1:0 in si priigrali še 100-odsto-tno priložnost. Ker je niso izkoristili (vratnica Zelka), so na koncu ostali brez točk, saj so Primorci v razmaku sedmih minut zadeli dvakrat.
Že v sredo nas čaka največji der-bi spomladanskega dela prvenstva, ko se bosta v Ljubljani pomerila Olimpija in Maribor. Bo uspešnejši dvojec Darko Milanič-Zlatko Zaho-vič ali Bojan Prašnikar-Mile Ačimo-vič?
JM, DK
Rokomet • 1. A SRL (ž), 22. krog
Ptujčanke med najboljšimi štirimi v državi
Mlinotest Ajdovščina - Mercator Tenzor Ptuj 33:39 (19:18)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Ciora 2, Korotaj 14, Ma-teša 13, Majcen 4, Bolcar 4, Žiher, Močnik, Petrovič, Ivančič, Prapro-tnik 2, Kovačič, Tumpej, Zorec, Se-linšek. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske rokometašice so v soboto odigrale ključno tekmo za uvrstitev med najboljše štiri v državi in s tem v končnico. Svojo nalogo so opravile z odliko, res pa je tudi, da so jim pot do uspeha tlakovale rokometašice Krke, ki so v sredo minimalno premagale Veplas
1. A SRL (m)
REZULTATI 22. KROGA: Mlinotest Ajdovščina - Mercator Tenzor Ptuj 33:39 (19:18), Krim Mercator - Burja Škofije 44:19 (24:8), Zagorje GEN I - Antrum Sežana 49:14 (28:7), Krka - Piran 42:35 (21:17), Naklo Tržič - Veplas Velenje 21:34 (11:16), Celjske mesnine - Olimpija 32:18 (18:12). 21. KROG: Veplas Velenje - Krka 22:23 (12:14)
1.	KRIM MERCATOR 22	22	0	0	44
2.	ZAGORJE GEN - I 20	20 0	2	40
3.	KRKA 22	17	0	5	34
4.	MER. TENZOR PTUJ 22	15	0	7	30
5.	VEPLAS VELENJE 22	14	0	8	28
6.	CELJSKE MESNINE 22	12	0	10	24
7.	PIRAN 22	10 0	12	20
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 22	9	0	13	18
9.	NAKLO - TRŽIČ 22	5	0	17	10
10.	ANTRUM SEŽANA 22 5 0 17 10
11.	OLIMPIJA 22 2 0 20 4
12.	BURJA ŠKOFIJE 22 1 0 21 2
Foto: Črtomir Goznik
Stela Mateša je tik pred tekmo v Ajdovščini sanirala poškodbo, nato pa odlično vodila ekipo do zmage.
iz Velenja, ki je bil Ptujčankam edini nevarni tekmec za uvrstitev med najboljše v državi.
Za srečanje z Ajdovkami, ki so predvsem doma žilave in čvrste tekmice, so ptujske rokometaši-ce »aktivirale« rokometno upokojeno legendo Ano Mihaelo Cioro, ki je še enkrat več dokazala, kako velika športnica je in je ekipi Mercator Tenzorja spet priskočila na pomoč. Štajerke so pričele odlično in v 8. minuti povedle z 2:7. Fenomenalna obramba je delovala še naprej, v napadu pa sta svoje dodali predvsem sijajno razpoloženi Korotajeva (končnih 14 zadet-
kov - tekma kariere) in Mateše-va (končnih 13 zadetkov), ki je končno nastopila zdrava, potem ko je v zadnjih štirinajstih dneh bolj kot treninge obiskovala zdravnike. Gostje so si spodrsljaje privoščile v končnici prvega dela, kar so domačinke izkoristile in najprej izenačile ter nato celo povedle za gol.
Odmor je prijal varovankam Nikole Bistroviča, ki so zaigrale kot prerojene in slavile sila pomembno zmago, ki jih je popeljala v končnico za prvaka, kar je bil pred sezono le pobožen sen. Primorke so se sicer pogumno upirale in tek-
mo puščale odprto vse do 45. minute, nakar so ptujska dekleta prestavila v prestavo višje, zaprla vse poti do svojih vrat, v napadu pa nekajkrat neovirano ter lepo zadela, kar je prineslo prednost, ki je Ptujčanke niso več izpustile od konca tekme. Vsekakor gre za izjemen uspeh ptujskega športa, še posebej če vemo, da je ptujska ekipa pred novo sezono doživela korenite spremembe in se je še dodatno pomladila. Srečanja s Krimom, Zagorjem in Krko bodo ne glede na rezultate pač smetana na koncu sezone ...
tp
Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL (m)
Drugi zaporedni mini poraz Velike Nedelje
1. B SRL (m): Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol Tki Hrastnik 24:25 (9:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, Majcen 1, Kaučič, Ko-cen, Hanželič 4, Horvat, Bezjak, Ve-selko 6, Bračič, Škripec 1, T. Preac, Ivančič 9 (1), Tušak, Dokša, Meško, Špindler 3. Trener: Bojan Munda.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja Carrera Optyl 2(1), Dol TKI Hrastnik 6 (5); IZKLJUČITVE: Velika Nedelja Carrera Optyl 10, Dol TKI Hrastnik 10 minut.
Gostje iz Dola so takoj na začetku prevzeli vajeti igre v svo-
1. B SRL (m)
REZULTATI 16. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Dol TKI Hrastnik 24:25, Slovan Grosuplje 29:26, Dobova - Sviš Pekarna Grosuplje 26:28, Škofljica - Pivovarna Laško B 25:36, Sevnica - Grča Kočevje 23:20, Cerklje - Alples Železniki 29:22
1.	SVIŠ P. GROSUPLJE 16 14 0 2 28
2.	SEVNICA 16 12 13 25
3.	CELJE P. LAŠKO B 16 9 1 6
4.	DOL TKI HRASTNIK 16 8 3 5
5.	CERKLJE 16 7 2 7
6.	GROSUPLJE 15 7 0 8
7.	SLOVAN	16 5 4 7
8.	V. NEDELJA C. O. 16 6 2 8
9.	GRČA KOČEVJE 16 5 2 9
10.	DOBOVA 15 3 4 8
11.	ŠKOFLJICA 16 3 4 9
je roke in z izjemo prvega zadetka za domače vodili cel prvi polčas. Domači so slabše igrali predvsem v obrambi, saj je do lahkih zadetkov prihajal gostujoči krožni napadalec Miha Se-nič. Tako je bil domači trener Bojan Munda prisiljen že v 10. minuti vzeti minuto odmora, da bi igralce predramil. Vendar so domačini tudi v nadaljevanju polčasa zapravljali žoge, kar so izkušeni gostje - na čelu z Rokom Teržanom - izkoriščali in višali razliko. Najvišje vodstvo so si gostje priigrali v 21. minuti, ko so z igralcem manj zadeli za vodstvo 6:12. Domači so napravili veliko tehničnih napak, če pa so že uspeli izpeljati kakšno akcijo, pa je svoje na vratih opravil odličen Zlatan Bratanovič. Do konca prvega dela so domači uspeli rezultat znižati na minus pet in si ustvariti možnost za približanje v drugem polčasu.
Želje so res bile, igra pa se ni kaj dosti spremenila, tako da so Dolani vodstvo štirih golov uspešno branili vse do 43. minute. Takrat je za znižanje na minus tri zadel Dejan Veselko. Lepo priložnost, da bi se domači popolnoma vrnili v igro, so le-ti zapravili v 45. minuti, ko so zgrešili strel s sedmih metrov oziroma ga je odlično obranil vratar gostov. Vse zapravljene domače napade so gostje tudi v drugem uspešno realizirali in si v 54. minuti priigrali vodstvo 18:24 ter že počasi računali na končno zmago.
Vendar je sledilo odličnih 6 minut igre domačih in delni izid 6:1 (24:25). Velikonedelj-čani bi v zadnjih sekundah iz protinapada lahko celo izenačili, vendar je svoje ponovno opravil odličen gostujoči vratar Bratanovič in pripomogel levji delež k zasluženi zmagi gostov. V drugem polčasu je pri domačih prav tako blestel Tadej Preac, ki je s svojimi obrambami sploh omogočil soigralcem, da so ujeli priključek.
2. SRL (m): Nova Gorica -Moškanjci Gorišnica 26:30
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 3, Zorli 2, Bedrač, Valenko, Arnuš 7, Balas 3, Lozin-šek 8, Gerčar. Lukaček, Dimec 2. Firbas, Preac, Vincek 3, Pravdič, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
Rokometaši iz Gorišnice so se na pot v Novo Gorico odpravili odločeni, da po delnem spodrsljaju doma proti Arcont Radgoni (remi) pridejo do svoje trinajste zmage v prvenstvu, ki jih še naprej ohranja na 2. mestu. Zmaga je bila skoraj nuja, saj je tudi njihov direktni konkurent za napredovanje, Mokerc Ig brez težav opravil s Colom.
Prvi polčas je prinesel popolno prevlado gostom iz Go-rišnice, ki so v 20. minuti po-
2. SRL MOŠKI				
REZULTATI 19.	KROGA: Nova			
Gorica - Moškanjci		Gorišnica		
26:30, Col - Mokerc		Ig 20:27,		
Radeče MIK Celje	- Rudar 27:24,			
Pomurje - Slovenj	Gradec 2011			
16:24, Mitol Sežana -		Črnomelj		
19:19, Brežice - Arcont Radgona				
34:27. Drava Ptuj je bila v tem				kro-
gu prosta.				
1. SL. GRADEC 2011 18	16	1	1	33
2. MOŠKANJCI - GOR. 17	13	1	3	27
3. MOKERC IG 18	13	1	4	27
4. ČRNOMELJ 18	11	2	5	24
5. RADEČE MIK CELJE 17	11	0	6	22
6. DRAVA PTUJ 17	10	1	6	21
7. BREŽICE 18	10	0	8	20
8. ARCONT RADGONA 18	7	2	9	16
9. COL 17	5	0	12	10
10. POMURJE 17	3	3	11	9
11. MITOL SEŽANA 18	3	1	14	7
12. NOVA GORICA -1 17	4	0	13	7
13. RUDAR 18	2	0	16	4
vedli 10:17. Prednost sedmih zadetkov je v rokometu kar velika, zato je bilo pričakovati dokaj lahko in zanesljivo zmago.
Tudi v nadaljevanju srečanja so gostje ves čas vodili, domačini pa še niso opustili upanja na kakšno točko. Postopoma so zniževali prednost gostov, še najbolj so se približali v 55. minuti, in sicer na dva zadetka zaostanka (26:28). To pa je bilo z njihove strani vse, saj so gostje strnili vrste in Goriča-nom niso dali več možnosti za presenečenje. Do konca srečanja so dosegli še dva zadetka, v obrambi pa so nalogo opravili z odliko.
Danilo Klajnšek
Atletika • AK CP Ptuj
»
Disk bo letel še dlje«
Po izboljšanem osebnem rekordu v Splitu je Veronika Domjan prejšnji teden osvojila še naslov državne prvakinje v metu diska med mladinkami.
Nadarjena ptujska metalka diska 16-letna Veronika Domjan ne pozna poraza v letošnji zimski sezoni. Z odličnimi rezultati je v začetku meseca nadaljevala na odprtem prvenstvu Hrvaške v metih, ki je potekalo v Splitu. Z naskokom je premagala vso konkurenco, za nameček pa je postavila osebni rekord. Njen najboljši rezultat sedaj znaša 44,39 metra, do državnega rekorda v tej kategoriji pa jo ločita še dobra dva metra. »Za državni rekord bom morala še malo trenirati,« je po tekmovanju v Splitu povedala Do-mjanova, odličen dosežek pa je pripisala sproščenosti pod
Kegljanje
toplim dalmatinskim soncem. »Rezultat pomeni, da bo poletna sezona zanimiva in da bo disk letel še dalj. Ciljala bom na nov osebni rekord, če bom ob tem izboljšala še državnega, pa bo to dodaten plus,« je še povedala Domjanova. Piko na i je postavila minuli konec tedna v Domžalah, kjer je postala zimska državna prvakinja še v mladinski kategoriji. Domjanova je kilogram težak disk zalučala 42,41 metra. V Domžalah sta nastopila tudi metalka kopja Melani Hentak, ki je bila 4., v metu kladiva pa je Aljaž Ramot zasedel 6. mesto.
Uroš Esih
Moški tudi teoretično obstali
Predzadnji krog tekmovanja v kegljaških ligah je prinesel pestro dogajanje tudi za ptujski ekipi, ki se borita za obstanek. Dekleta so gostovala v Slovenski Bistrici in popolnoma odpovedala ter doživela visok poraz. Sicer pa se bo treba do sobote dobro pripraviti na zadnje domače in zelo pomembno srečanje proti Miklavžu.
Kegljači so gostovali v Mariboru in si z zmago proti Lokomotivi tudi teoretično priigrali obstanek v ligi. Bilo pa je zelo tesno, saj so oboji dosegli po tri posamične zmage, v skupnem seštevku pa so bili Ptujčani boljši za 17 podrtih kegljev.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 17. KROGA Impol
-	Drava Deta Center 8:0, Šoštanj
-	Lanteks II. 3:5, Novo mesto - Radenska 1:7, Trebnje - Slovenj Gradec 7:1, Miklavž - Gorica 7:1
1.	LAMTEKS II. 17 15 0 2 30
2.	TREBNJE 17 13 13 27
3.	IMPOL	17 11 1 5 23
4.	MIKLAVŽ 17 10 0 7 20
5.	RADENSKA 17 6 3 8 15
6.	ŠOŠTANJ 17 7 0 10 14
7.	DRAVA DETA CENTER17 6 0 11 12
8.	SLOVENJ GRADEC 17 5 2 10 12
9.	GORICA	17 5 1 11 11
10.	NOVO MESTO 17 3 0 14 6
IMPOL - DRAVA DETA CENTER 8:0 (3209 -2860)
DRAVA DETA CENTER: Krušič 458, Fridl 513, Kolar 223 - Plajn-šek 225, Kozoderc 482, Bombek 485, Kramberger 474
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 17. KROGA: Lokomotiva - Drava Deta Center 3:5, Rile Servis - Petrol 5:3, Konjice - Cer-šak 7:1, Radenska - Gašper Koro-tan 6,5 :1,5, Prepolje - Nafta 5:3
1.	NAFTA	17 12 14 25
2.	RADENSKA 17 10 0 7 20
3.	PREPOLJE 17 10 0 7 20
4.	CERŠAK	17 8 3 6 19
5.	KONJICE	17 9 1 7 19
6.	DRAVA DETA CENTER17 8 0 9 16
7.	RILE SERVIS 17 8 0 9 16
8.	GAŠPER KOROTAN 17 5 3 9 13
9.	PETROL	17 5 2 10 12
10.	LOKOMOTIVA 17 5 0 12 10
LOKOMOTIVA - DRAVA DETA CENTER 3:5 (31073122)
DRAVA DETA CENTER: Vogrin 471, Premzl 514, Čeh 537, Murko 521, Kozoderc 550, Arnuš 529.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Priložnost dobile vse
Mežica - ŽOK AC Prstec Ptuj 0:3
(-4, -16, -22)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: T. Mili-čevič Vidovič, Kokol, Intihar, Vindiš, Kosi, M. Miličevič, Stanet, Horvat, Leskovar. Trenerka: Jasna Zajšek.
Trenerka ŽOK AC Prstec iz Ptuja Jasna Zajšek je na začetku postavila v igro udarno šesterico. Ta je brezhibno opravila svoje delo, saj so Ptujčanke uvodni niz dobile kar 25:4. Domačinke so imele
3. DOL - vzhod (ž)			
REZULTATI	16. KROGA: Meži-		
ca - ŽOK AS Prstec Ptuj 0:3, ŽOK			
ZM Ljutomer -	■ Formis II	3:0, Črna	
- ŽOK Vuzenica, Maribor			Prevalje
II 0:3			
1. AC PRSTEC PTUJ	14	12	2 36
2. TURBINA	14	11	3 32
3. VUZENICA	13	9	4 30
4. ZM LJUTOMER	14	9	5 25
5. MEŽICA	15	7	8 19
6. FORMIS II.	14	6	8 19
7. PREVALJE II.	14	5	9 12
8. ČRNA	13	3	10 9
9. MARIBOR	15	1	14 4
za igro so igralke
velike težave s sprejemom in organizacijo igre, gostje pa so z lahkoto zaključevale napadalne akcije. S serijama dobrih servisov in posledično točk sta izstopali Marjana Horvat in Tina Miličevič. V drugem nizu so Korošice pokazale nekaj več borbenosti, vendar so Štajerke kontrolirale situacijo na igrišču in dobile niz 25:16. Že v tem nizu je dala trenerka priložnost za igro nekaterim igralkam s klopi - Leskovar-jevi, Stanetovi, Kosijevi in Kokolovi. Te so se ob standardno borbeni kapetanki Sari Vidovič dobro držale tako v drugem kot tudi v tretjem nizu. V slednjem so domačinke celo povedle 6:1, a so jih Ptuj-čanke lovile, ujele in na koncu prehitele, tako da so niz dobile 25:22.
Do končnega uspeha in uvrstitve v drugo ligo jih čakata še dve tekmi, in sicer to soboto najprej gostovanje v Slivnici pri drugi ekipi Formisa in nato še zadnjo soboto v mesecu marcu domača tekma z ekipo Vuzenice.
David Breznik
Fotozapis
Kranjec dodal piko na i odlični sezoni
Robert Kranjec je slovenski junak športnega konca tedna, saj je v Planici zaokrožil odlično sezono in se okitil z naslovom zmagovalca letošnjega svetovnega pokala v poletih. Pot do tega dosežka si je tlakoval s petkovo zmago, ko je ugnal vse tekmece in si nabral prednost pred konkurenti (Avstrijcem Kochom, Švicarjem Ammanom in Japoncem Itom).
V soboto mu je na ekipni tekmi uspel najdaljši polet dneva (231 metrov), vendar to ni zadoščalo za uvrstitev naše reprezentance na stopničke. V nedeljo je na tekmi s samo eno serijo (veter je preprečil nadaljevanje) osvojil 3. mesto in s tem potrdil zmago v skupnem seštevku poletov.
Polete v Planici si je konec tedna skupno ogledalo več kot 60 tisoč ljubiteljev letenja.
JM
Strelstvo • Medobčinska liga 2011/2012
Prehodni pokal SD Oseku
Na območju Slovenskih goric že več let po vrsti organizirajo medobčinsko ligo v streljanju z zračno puško. Tako so v soboto, 10. 3., na novem strelišču v Trnovski vasi zaključili letošnjo ligo. V njej so sodelovala strelska društva iz Selc, Vitomarc, Velke, Oseka in Trnovske vasi. Skupno je tekmovalo 8 ekip in 35 posameznikov. Strelci iz Trnovske vasi so nastopali s tremi ekipami, Osek z dvema, Selci, Vitomarci in Velka pa z eno ekipo. Tekmovanje je potekalo od začetka novembra, izvedli pa so osem krogov. Po treh zaporednih zmagah Trnovske vasi je letos zmagala prva ekipa iz Oseka. Med posamezniki je že četrtič zmagal Mirko Tenšek iz SD Velka.
Vrstni red, ekipno:
1. Osek (Vlado Šteinfelser, Anton Kocbek in Branko Korošak) - 4251 krogov; 2. Trnovska vas A (Roman Maguša, Dejan Cvetko in Damjan Prajndl) - 4138; 3. Velka (Mirko Tenšek, Sara Srne in Patrik Rajšp) -4128; 4. Vitomarci (Marjan Horvat, Mitja Knap in Silvo Kocuvan - vre-zervi je bil Ferdo Majer) - 4023; 5. Osek B (Branko Peklar, Marjan Per-ko in Stanko Polič) - 4009; 6. Trnovska vas B (Bojan Maguša, Sandi Njivar in Mitja Kovačič, v rezervi so
Strelstvo • Regijsko prvenstvo
V	Turnišču je potekalo regijsko prvenstvo v streljanju s puško in pištolo. V streljanju s standardno puško je pri članih 1. mesto osvojil Tadej Horvat iz strelskega društva (SD) Tovarne sladkorja Ormož, drugi je bil Mitja Černi iz Gančanov, tretji pa Boris Hergula (SD Tovarna sladkorja Ormož). V ekipni članski konkurenci je slavilo SD Tovarne sladkorja Ormož, na 2. mesto se je uvrstilo SD Koloman Flisar Tišina, na tretje pa Gančani. Med članicami je slavila Marija Saša Ratnik (SD Koloman Flisar Tišina), na 2. mesto se je uvrstila Barbara Muhič (SD TSO), na 3. pa Maja Prejac (SD Mesto Ljutomer). V ekipni konkurenci pri članicah je sodelovalo le ormoško strelsko društvo.
V	streljanju s serijsko puško je pri članicah nastopila le Vesna Mele iz ormoškega strelskega društva. V tekmovanju s pištolo je pri članih zmagal Kevin Venta (SD Kovinar Ormož), na 2. mesto se je uvrstil Boštjan Simonič, tretji pa je bil Simon Simonič (oba SD Jože Kerenčič Miklavž). V ekipni konkurenci - nastopili sta dve ekipi, je slavilo mi-klavško strelsko društvo pred Turniščem. Tudi pri članicah sta nastopili le dve tekmovalki, zmagala je Mateja Levanič (SD Kovinar Ormož) pred Vesno Mele (SD Tovarna sladkorja Ormož).
NŠ
bili: Benjamin Kuhar, Aleš Štebih in Rok Štebih) - 3907; 7. Selce (Petra Zorman, Slavko Zorman in Marinka Širovnik) - 3672; 8. Trnovska vas C (Mitja Kovačič, Franci Hameršak in Miran Kuzminski) - 2998 krogov
Posamezniki:
1. Mirko Tenšek (SD Velka) -1272, 2. Anton Kocbek (SD Osek) - 1267, 3. Vlado Šteinfelser (SD
Osek) - 1257, 4. Roman Maguša (Trnovska vas) - 1253, 5. Marjan Horvat (Vitomarci), 6. Dejan Cvetko (Trnovska vas)
Če bi se katero društvo ali posameznik želel v prihodnji sezoni priključiti ligi, nas lahko kontakti-ra na naši Facebook strani ali na sd.trnovskavas@gmail.si.
Franci Hameršak
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kranjec je v dolini pod Poncami letel najdlje: v soboto je doskočil pri 231 metrih.
Foto: Andraž Tekavčič
Najboljše tri ekipe v medobčinski ligi: Trnovska vas A, SD Osek in SD Velka.
Foto: Črtomir Goznik
V vseh treh dneh poletov v Planici se je zbralo več kot 60 tisoč obiskovalcev.
Tenis • 2. zimska liga
Prvak ekipa TC Goja
REZULTATI 10. KROGA: TC GOJA - HIŠA KAGER 2:1 (Gregorec - Ša-beder 2:9, Gojčič - Škrinjar 9:4, Glodež/Gregorec - Kreševič/Škri-njar 9:5), STRAF SKORBA - TRGOVINE JAGER 3:0 (Kreutz - Pisar 9:3, Iljevec - Majcenovič 9:5, Kreutz/ Iljevec - Križe/Jagarinec 9:8). Prosta je bila ekipa TK ŠUMARI.
S tekmami 10. kroga se je na igriščih TC Goja v Hajdošah spustil zastor za letošnjo zimsko ligo. Naslov prvaka za sezono 2011/12 je osvojila ekipa TC Goja, potrdila pa
ga je šele v zadnjem krogu, v katerem je ugnala ekipo Hiša Kager. Ta je prvakom odvzela eno posamično zmago, kar je bilo dovolj za osvojitev končnega 3. mesta. Tega je sicer silovito napadala tudi ekipa Straf Skorba (s 3:0 je ugnala ekipo Trgovine Jager), vendar ga je morala tekmecem prepustiti zaradi slabšega izkupička v medsebojnih srečanjih. Ekipa TK Šumari je edina zaostala nekoliko več, vse ostale so se zelo izenačeno do zadnjega kroga borile za pokale. Te je naj-
boljšim trem ekipam v obeh ligah in najboljšima posameznikoma podelil Franc Mohorko, ki je ligo vodil v vseh dosedanjih devetih sezonah (v bodoče bo to počel Alfonz Zavrnik).
V obeh zimskih ligah je skupno nastopalo 60 igralcev; najboljši igralec prve lige je s šestimi zmagami postal Beno Gregorec (TC Goja), ki je edini poraz doživel v zadnjem krogu, v drugi ligi je bil z devetimi zmagami najboljši Dani Pušnik (Veterani).
	igre	gemi
1. TC GOJA	17	189
2. TRGOVINE JAGER	14	180
3. HIŠA KAGER	12	160
4. STRAF SKORBA	12	151
5. TK ŠUMARI	5	115
JM
Najboljše ekipe in posamezniki so na zaključku prejeli pokale: TC Goja (zgoraj levo, Beno Gregorec je drugi z desne), Trgovine Jager (zgoraj desno), Hiša Kager (spodaj levo). Spodaj desno sta Dani Pušnik in Franc Mohorko.
Foto: JM
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. liga MNZ Ptuj
Stojnci vnaprej »podarili« naslov Zavrču
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so v Dravogradu presenetili domačo ekipo in ji zadali drugi poraz v sezoni.
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 14. KROGA: Zreče - Zavrč 1:2 (0:1), Koroška Dravograd - Stojnci 0:1 (0:1), Tehnostroj Veržej - Kovinar Štore 0:1 (0:0), Paloma - Tromejnik G Kalamar 0:0, AHA EMMI Bistrica - Čarda 0:2 (0:1), Rakičan - Malečnik 1:0 (0:0), Grad - Odranci 2:0 (0:0)
1.ZAVRČ	14 12		1	1	47:13	37
2. K. DRAVOGRAD 14		7	5	2	22:15	26
3.ČARDA	14	8	2	4	28:22	26
4. MALEČNIK	14	6	5	3	25:20	23
5. KOVINAR ŠTORE 14		7	2	5	23:21	23
6. STOJNCI	14	7	1	6	24:22	22
7. ZREČE	14	6	2	6	16:17	20
8. TROMEJNIK	14	6	1	7	20:27	19
9. A. E. BISTRICA	14	6	0	8	19:31	18
10. TEH. VERŽEJ	14	4	3	7	18:20	15
11. RAKIČAN	14	4	3	7	20:31	15
12. PALOMA	14	4	2	8	20:18	14
13. ODRANCI	14	4	0	10	20:32	12
14. GRAD	14	3	1	10	20:33	10
Dolgo pričakovani start spomladanskega dela prvenstva v 3. ligi vzhod je prinesel veliko presenečenje. Stojnci so namreč ponovili »vajo« iz lanske sezone in kljub temu da so nastopili oslabljeni, minimalno ugnali Dravograd. Za-vrč je lažje od pričakovanj slavil v Zrečah, kljub temu da je bil končni izid srečanja dokaj tesen. Nekoliko preseneča domač poraz Veržeja s Kovinarjem, svojo moč pa je klub izgubi nekaterih kvalitetnih posameznikov (Atanasov) demonstrirala Čarda, ki je brez težav slavila v Slovenski Bistrici. Na dolgočasni tekmi med Palomo in Tromejnikom ni bilo zadetkov, odlično pa so v pol-sezono startali nogometaši Grada, ki so se z zmago nad Odranci povsem enakopravno vključili v boj za obstanek. Pred kar 600 gledalci je prvi zadetek za domače zabil stari znanec zelenic severovzhodne Slovenije Gorazd Gorinšek.
ZREČE - ZAVRČ 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kokot (2.), 0:2 Le-tonja (52.), 1:2 Marinšek (71.)
ZAVRČ: Golob, Rumež (od 29. S. Čeh), Lenart, Avguštin, Kuserbanj (od 67. Dugolin), Letonja, Matjašič, Kokot, Šnajder, Kelenc, Matjašič. Trener: Miran Emeršič.
V 1. spomladanskem krogu so nogometaši Zavrča gostovali v Zre-čah in na težkem terenu slavili z 1:2. Srečanje so odlično odprli gostje, ki so kmalu povedli prek Koko-ta. Rano vodstvo je pomenilo velik kapital za Zavrčane, ki so v začetku drugega polčasa svojo prednost še oplemenitili, saj je zadel še Letonja. Domačini so do konca srečanja uspeli znižati izid.
KOROŠKA DRAVOGRAD -STOJNCI 0:1 (0:1)
STRELEC: Janžekovič (42. iz 11-
m)
STOJNCI: Vitez, Golob, Draško-vič (od 63. P. Meznarič), Kokot, Vinkovič, Pečnik, Ratek, P. Pernek, Gajšek (od 57. S. Meznarič), Mag-dič (od 46. G. Pernek), Janžekovič. Trener: Boris Klinger.
Nogometaši Stojncev so v 14. krogu odšli na sila težko gostovanje v Dravograd s popotnico kadrovskih turbulenc v klubu, vendar so ga opravili z odliko. Blestel je predvsem vratar rumeno-črnih Vitez, ki je v 19. minuti Ljubanicu (nekdanjemu igralcu Drave) obranil strel z enajstih metrov. Domačini kljub statusu nespornih favoritov in jalovi terenski pobudi niso resneje streljali proti vratom Viteza, medtem ko bi lahko na drugi strani G. Pernek, P. Pernek in Pečnik uspešneje zaključili kak protinapad.
tp
Štajerska liga
REZULTATI 14. KROGA: Podvin-
ci Betonarna Kuhar - Pohorje 1:1 (0:0), Šoštanj - NŠ Drava Ptuj 3:7 (1:5), Carrera Optyl Ormož - Peca 0:2 (0:1), Koroške Gradnje - Teh-notim Pesnica 0:4 (0:3), Šmarje pri Jelšah - Kovinar Tezno 2:0 (0:0), MU Šentjur - Marles hiše 1:4 0:1). Zaradi izstopa iz lige ekipe Krško B je bil v tem krogu prost Boč.
1. ŠMARJE PRI J. 14	10	3	1	38:11	33
2. TEH. PESNICA 14	10	1	3	40:14	33
3. PODVINCI B. K. 14	9	2	3	33:16	29
4. NŠ DRAVA PTUJ 14	8	3	3	41:17	27
5. POHORJE 14	8	1	5	30:22	25
6. MARLES HIŠE -1 14	8	2	4	22:19	25
7. PECA 14	7	1	6	21:25	22
8. KOVINAR TEZNO 14	5	1	8	21:29	16
9. ŠOŠTANJ 14	3	4	7	24:31	13
10. KOROŠKE GR. 14	3	4	7	19:26	13
11. KRŠKO B 13	4	1	8	11:22	13
12. MU ŠENTJUR 14	4	1	9	23:40	13
13. C. O. ORMOŽ 14	3	1	10	13:39	10
14. BOČ 13	0	3	13	10:35	3
PODVINCI BETONARNA KUHAR - POHORJE 1:1
(0:0)
STRELCA: 0:1 Seničer (57.), 1:1 D. Petrovič (87.) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 73. Šebe-la), Toplak, Marinič (od 77. Kokol), Lah, Topolovec, Belšak, Zagoršek, Vindiš (od 65. Hauptman), D. Petrovič, R. Petrovič (od 57. Požegar). Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši iz Podvincev so se v soboto v derbiju kroga merili z ekipo Pohorja iz Ruš. Domači so kaj hitro prevzeli pobudo: dvakrat je poizkušal Marcel Vindiš - še najlepšo priložnost je imel v 35. minuti, vendar ni uspel zadeti v polno, kakor tudi ne David Petrovič. Domači nogometaši so poskušali z igro prek bokov
in s predložki, vendar so Rušani igrali zelo organizirano v obrambi.
Po dobrih desetih minutah 2. polčasa so gostje dosegli zadetek in na nek način šokirali domačine. Po tem zadetku so Podvinčani stiskali obroč okoli kazenskega prostora Rušanov, dalj pa niso prišli. Nagrada za njihov trud je prišla tri minute pred koncem srečanja, ko je na dolgo podajo stekel David Petrovič in žogo potisnil v mrežo.
Miran Ljubec, trener Podvincev Betonarna Kuhar: »Seveda smo si želeli zmage, vendar smo naleteli na dobrega nasprotnika. Prve tekme je vedno težko igrati, čutiti pa je tudi nekak pritisk, ki je plod prevelike želje. Na koncu moramo biti zadovoljni s točko.«
CARRERA OPTYL ORMOŽ - PECA 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Čeru (33.), 0:2 Tušek (53.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Cimerman, Kirbiš (od 60. Ro-žamc), Panič, Jurčec, Šeruga, L. Mli-narič (od 85. Kardum), R. Mlinarič, Govedič, Trstenjak, Štiberc. Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
Sedmica Drave za tri točke: ŠOŠTANJ - NŠ DRAVA PTUJ 3:7 (1:5)
STRELCI: 0:1 Gril (12.), 0:2 Ljubec (16.), 0:3 Wagner (24.), 0:4 Ljubec (39.), 0:5 Topolnik (42.), 1:5 Muratovič (43., iz 11-m), 1:6 Antolič (66.), 2:6 Ibrahimovič (75.), 3:6 Hu-darin (79.), 3:7 Levanič (87.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Pukšič, Topolnik (od 55. Roškar), Druzovič, Horvat, Nežmah (od 63. Klajderič), Ljubec, Krajnc, Gril (od 78. Čeh),
Wagner (od 69. Levanič), Antolič (od 85. Furh). Trener: Tomislav Gr-bavac.
Članska zasedba NŠ Drava je uvodno nalogo v nadaljevanju prvenstva opravila dobro in je na gostovanju v Šoštanju visoko zmagala. Domačinom je v prvem polčasu pripadla prva lepa priložnost, ko so zadeli vratnico, in zadnja, ko je po strelu iz enajstmetrovke zadel Muratovič za 1:5. Sicer pa so bili Ptuj-čani na dobro pripravljenem igrišču veliko boljši tekmec in so dobro izkoriščali pomoč vetra. To jim je glede na visoko postavitev prineslo tudi veliko odvzetih žog in hitre ter učinkovito izigrane napadalne akcije. V 12. minuti se je po globinski podaji Ljubca Gril znašel sam pred domačim vratarjem Mušičem in ga je rutinirano ugnal. Domači vratar je slabo postavil živi zid v 16. minuti, tako da je posledično kriv drugega zadetka Drave, ki ga je po prostem strelu iz kakšnih 25 metrov izvedel Ljubec. Pri tretjem zadetku se je Wagner sprehodil sam skozi sredino in zadel, medtem ko sta bila po kotu in predložku na drugih vratnicah najbolj zbrana in spretna za 0:4 Ljubec in za 0:5 Topolnik.
V drugem polčasu sta obe ekipi zadeli po dvakrat in imeli še nekaj lepih situacij za zadetek. Ptujčani so najprej povedli 1:6, potem ko je po prodoru na desni strani Wagner zadel vratnico in je Antolič žogo pospravil v mrežo. Sledila sta dva izjemna zadetka nogometašev Šoštanja, saj je najprej iz obrata zadel Ibrahimovič, nato pa je Hudarin še bolje streljal iz 25 metrov. Piko na i in visoko zmago 3:7 je za ptujsko ekipo po novi napaki domačega vratarja Mušiča potrdil še iznajdljivi Levanič.
Tomi Grbavac (trener NŠ Drava
Ptuj): »Zelo sem zadovoljen z igro v prvem polčasu, ko nam je do visokega vodstva pomagal tudi veter. Tudi v drugem polčasu je moja ekipa igrala dobro in je z rutinirano igro prišla do visoke in zaslužene zmage.«
David Breznik
1. LIGA MNZ PTUJ
1A AVTO GEREČJA VAS - SKOR-BA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kokot (44), 1:1 U. Krajnc (90) APAČE - VIDEM 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Lah (46.), 0:2 Šmi-goc (88.)
DORNAVA VRTNARSTVO KOVA-ČEC - HAJDINA 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Flajsinger (42.), 1:1 Kos (86.), 2:1 Vajskopf (89.)
OPLOTNICA - GORIŠNICA 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Primožič (48.), 2:0 Čerenak (61. iz 11-m), 2:1 Zavec (86. iz 11-m)
Društveni šahovski turnirji v mesecu marcu
Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj je nadaljevalo s ciklusom rednih mesečnih društvenih šahovskih turnirjev za klubsko prvenstvo za leto 2012 v hitropoteznem in pospešenem šahu.
Na marčevskem hitropoteznem društvenem turnirju je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali turnir po Bergerjevem - krožnem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Zlatko Žerak 12, Viktor Napast 10,5, Klemen Janžekovič 10, Darko Dominko 9,5, Anton Butolen 8, Boris Žlender 7,7, Janko Bohak 6, Martin Majcenovič 5, Milan Fijan in Franjo Lazar po 4,5 točke itd.
Po treh turnirjih je v vodstvu Zlatko Žerak s 46 točkami pred Bori-
Oš Olge Meglič pri mlajših učenkah in Oš Majšperk pri mlajših učencih
Konec februarja je v športni dvorani OŠ Majšperk potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše učenke letnika 1999 in mlajše. Pričakovano sta se v velikem finalu srečali ekipi domače OŠ Majšperk in OŠ Olge Meglič. V napetem obračunu so tesno slavile mlade Ptujčanke, oba finalista pa sta se uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultati:
Majšperk - Markovci 21:6, Olga Meglič - Ljudski vrt 28:14; tekma za 3. mesto: Markovci - Ljudski vrt
ROGOZNICA - MAKOLE 1:0
(0:0)
STRELEC: 1:0 Zorko (70. ¡z 11-m) SREDIŠČE - LOVRENC 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Krajnčec (47.), 2:0 Lesjak (57.)
BUKOVCI - PODVINCI AGRO-CENTER PTUJ 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Ostroško (4.), 2:0 Habrun (64.), 2:1 Strelec (75. ¡z 11-m)
1. SREDIŠČE	14 11		2	1	42:11	34
2. VIDEM	14 10		1	3	38:27	31
3. HAJDINA	14	9	1	4	34:26	28
4. OPLOTNICA	14	8	3	3	31:18	27
5. 1A GER. VAS	14	8	2	4	32:18	26
6. BUKOVCI	14	5	3	6	26:25	18
7. ROGOZNICA	14	4	5	5	18:20	17
8. APAČE	14	3	6	5	23:26	15
9. DORNAVA V. K	. 14	4	3	7	23:31	15
10. GORIŠNICA	14	4	3	7	22:31	15
11. PODVINCI A. P. 14		3	4	7	27:29	13
12. MAKOLE	14	3	3	8	19:32	12
13. SKORBA	14	3	2	9	19:44	11
14. LOVRENC	14	2	4	8	8:24	10
	Danilo Klajnšek					
som Žlendrom z 32 točkami.
Številčnejša je bila udeležba na rednem mesečnem turnirju v pospešenem šahu, na katerem so sodelovali tudi nekateri redni obiskovalci »šahovske šole« mednarodnega šahovskega mojstra Danila Polajžerja, ki poteka v društvenih prostorih. Sedemnajst udeležencev je odigralo turnir sedmih kol po švicarskem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Danilo Polajžer 7, Klemen Janžekovič in Darko Dominko po 5, Ciril Kužne in Igor Ilijaž po 4,5, Martin Majcenovič 4, Milan Fijan, Anton Butolen, David Murko, Franjo Lazar, Leon Selišk in Branko Orešek po 3,5 Samo Vrabič in Alja Janžekovič po 3 točke itd.
Po treh turnirjih je v vodstvu Danilo Polajžer s 53 točkami (trije turnirji) pred Klemnom Janžekovičem s 36 točkami (3.) in Jankom Boha-kom s 33 točkami (2.).
Janko Bohak
24:21; tekma za 1. mesto: Majšperk - Olge Meglič 14:17
Vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Ljudski vrt
Dan pred dekleti so se na Ptuju v športni dvorani Olge Meglič za naslov medobčinskega prvaka merili učenci letnika 1999 in mlajši. Nastopili sta le ekipi OŠ Olge Meglič in OŠ Majšperk, ki bosta obe nastopili na področnem tekmovanju.
Rezultat:
Olga Meglič - Majšperk 33:61
Vrstni red:
1.	OŠ Majšperk
2.	OŠ Olge Meglič
tp
Planinski kotiček
Pot čez Kozjak (Zg. Kapla - Remšnik)
Sobota, 24. 3.
Pot čez Kozjak bomo tokrat nadaljevali iz Zg. Kaple. Najprej se bomo povzpeli na Sršenov vrh. Po počitku se bomo vrnili do Zg. Kaple in nadaljevali proti bivši karavli. Nekaj časa bomo hodili po meji, nato pa se pričeli počasi spuščati. Etapo bomo zaključili na Remšniku. Pot je lahka in je primerna za vse.
Odhod: sobota, 24. 3., ob 7. uri z železniške postaje Ptuj.
Vrnitev: sobota, 24. 3., do 17. ure (ŽP Ptuj).
Oprema: planinska - pohodniška, glede na vremenske razmere.
Prehrana: iz nahrbtnika.
Cena: 16 evrov.
Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 20. 3.
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. Vidimo se na prvem spomladanskem izletu. Pridite, ne bo vam žal. Dodatne informacije dobite pri vodji izleta Vladu Fridlu (040 699 252).
Šahovski kotiček
Kikboks • Državno prvenstvo
Odlični Ptujčani in Ormožani
V soboto, 10. marca, je v Murski Soboti v organizaciji Kikboks zveze Slovenije potekal 2. turnir državnega prvenstva v disciplini semi kontakt, light kontakt in glasbenih formah ter 1. turnir v disciplini kik light. V športni dvorani ekonomske šole se je zbralo več kot 270 tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov, med njimi tudi 22 tekmovalcev KBV Ptuj in 10 tekmovalcev KBV Ormož. Ptujčani so bili po število prvih, drugih in tretjih mest tokrat najuspešnejša ekipa v disciplini semi kontakt, odlično pa so nastopili tudi ormoški tekmovalci.
Rezultati KBV Ptuj:
SEMI KONTAKT
1. mesto so osvojili: Žiga Korenjak (ml. kadeti do 28 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti do 47 kg), Lara Vu-zem Vajda (ml. kadetinje do 32 kg), Lara Gavez (ml. kadetinje nad 47 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Čurin Vito (st. kade-
Člani KBV Ptuj (na sliki s trenerji in sodniki) so v Murski Soboti osvojili 10 prvih mest.
ti nad 69 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 46 kg), Luka Vindiš (mladinci do 79 kg in do 84 kg), Aleksandra Arnuš (članice do 50 kg) in Adriana Korez (članice do 55 kg).
2. mesto so osvojili: Nino Bratu-šek (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let), Timi Sitar (ml. kadeti do 32 kg), Patrik Šulek (ml. kadeti do 42 kg), Dejan Duh (ml. kadeti do 47 kg),
Julija Frangež (ml. kadetinje do 32 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje do 37 kg), Vito Čurin (st. kadeti do 69 kg), Leon Radolič (st. kadeti nad 69 kg) in Adriana Korez (članice do 60 kg).
3. mesto so osvojili: Niko Ritlop (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let), Blaž Prašnički (ml. kadeti do 47 kg), Nejc Popošek (st. kadeti do 47 kg),
KBV Ormož
Člani KBV Ormož so nastopali pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja, na tekmovanju pa je sodelovala tudi sodnica z mednarodno licenco Tončka Kaluža.
Rezultati KBV Ormož: SEMI KONTAKT
1.	mesto so osvojili: Nuša Štefančič (mladinke do 55 kg), Žan To-mažič (st. kadeti do 57 kg), Dejan Kociper (st. kadeti do 42 kg), Matjaž Pleh (st. kadeti do 47 kg), Luka Vrankovečki (st. kadeti do 52 kg), Blaž Podgoršek (mladinci do 89 kg).
2.	mesto so osvojili: Rok Tomažič (st. kadeti do 42 kg in do 47 kg), Uroš Brlek (člani + 94 kg).
3.	mesto so osvojili: Nejc Korotaj (dečki + 135 cm), Florjan Kuha-rič (člani do 79 kg).
5. - 8. mesto: Lan Kokol (ml. kadeti do 37 kg).
LIGHT KONTAKT:
1.	mesto so osvojili: Nuša Štefančič (mladinke do 55 kg), Dejan Kociper (st. kadeti do 42 kg), Matjaž Pleh (st. kadeti do 47 kg), Žan Tomažič (st. kadeti do 57 in do 63 kg);
2.	mesto so osvojili: Rok Tomažič (st. kadeti do 42 kg), Florjan Kuharič (člani do 79 kg).
Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Simon Kaisersberger (mladinci do 69 kg in do 74 kg) in Sabina Kole-dnik (članice do 55 kg in do 60 kg).
KIK LIGHT
3. mesto so osvojili: Tomi Hojnik in Sašo Vidovič (mladinci do 69 kg), Bojan Kujavec (člani do 69 kg) Benjamin Golob in David Pauko (člani
do 74 kg).
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja: Edvard Štegar, Milan Breg, Franc Vrbančič, Aleš Skledar in Mateja Erlač. Tekmovalce pa so tokrat na tekmovanju vodili Tilen Abraham, Sabina Kolednik, Dušan Pavlica in Luka Vindiš.
V KBV Ptuj so bili po tekmo-
vanju zelo zadovoljni, saj so po dveh letih znova ekipno premagali Zagorjane in postali najboljša ekipa na DP v disciplini semi kontakt. Vsekakor so odlični rezultati in vzpodbuda tekmovalcem in trenerjem pred zadnjim finalnim turnirjem, ki bo maja potekal na Ptuju.
UR
Strelstvo • 6. turnir mladinskih državnih lig - Ljubljana
Skupna zmaga za Jana Šumaka, Saša Stojaka in Zana Tomažiča
Preteklo nedeljo se je v Ljubljani zaključila sezona ligaške-ga tekmovanja v mladinskih državnih ligah v streljanju z zračnim orožjem. Končalo pa se je tudi tekmovanje za veliki in mali Pokal Slovenije. Strelska društva iz Spodnjega Podravja so bila z nastopi svojih mladih varovancev znova zelo uspešna, najboljši dosežek dneva pa so z zmagami vknjižili kar trije strelci: mladinec Jan Šumak, kadet Sašo Stojak in pionir Žan Tomažič.
Najboljši mladinec s puško v Sloveniji Kovinarjev strelec iz Ormoža Jan Šumak je na zadnjem turnirju s 396 krogi dosegel najboljši rezultat dneva. Slavil je tudi v skupnem seštevku posameznikov (142) pred Žalikom s 136 točkami. K ekipnemu uspehu Kovinarjeve ekipe, ki je slavila med mladinci s puško s 1150 krogi, pa sta veliko doprinesli tudi strelki Petra Vernik s 383 krogi na 6. mestu in Melanie Habjanič s 371 krogi na 11. mestu. Kidri-čevska strelka Teja Sagadin je s 373 krogi osvojila 10. mesto. Ormožani so v ekipnem seštevku osvojili 2. mesto z 9 točkami zaostanka za Postojno.
Med kadeti s puško je četrto uvrstitev med najboljše tri posameznike v sezoni dosegel ki-dričevski strelec Aleš Pernat, ki je na zadnjem turnirju s 383 krogi osvojil 3. mesto. V skupnem seštevku posameznikov se je uvrstil na 2. mesto. Ormoške kadetinje Kovinarja Melisa Kosi, Urška Zidarič in Tjaša Malec so dosegle 356, 335 in 319 krogov ter osvojile 10., 16. in 17. mesto, v skupnem seštevku pa je bila najvišje uvrščena strelka Melisa Kosi, ki je s 106 točkami osvojila 6. mesto.
Pri kadetih s pištolo je peto zmago v sezoni dosegel Ptuj-čan Sašo Stojak (565). Prvič v sezoni so se Ptujčani borili tudi za visoko uvrstitev med ekipami: z 978 krogi so osvojili 4. mesto. K ekipnemu uspehu sta veliko doprinesla novinca v ligi Tadej Širec in Vid Sušek. Sto-
Foto: Andraž Tekavčič
Ormoška ekipa Kovinarja je zmagala v prestižnem seštevku za veliki Pokal Slovenije in še drugič zapored osvojila to laskavo lovoriko najboljšega strelskega društva.
jak je s popolnim izkupičkom (odbitek najslabšega dosežka) 150 točk slavil v seštevku posameznikov.
Pri mladincih s pištolo je peto zmago v sezoni dosegel Kamničan Rožle Repič. Drugo in tretje mesto sta osvojila juršinska strelca Gregor Vese-njak in Ivan Druzovič s 359 in 355 krogi, najboljši dosežek v sezoni pa je uspel Ptujčanu Aljoši Habjaniču, ki je s 350 krogi osvojil 4. mesto. David Kekec je s 345 krogi osvojil 6. mesto. Uspešno je med mladinkami nastopala tudi ormoška strelka Petra Vernik in s 343 krogi osvojila 4. mesto; zmagala je Katja Vodeb s 368 krogi. V ekipnem seštevku so šestič zapored zmago slavili juršinski strelci, ki so zmagali tudi v skupnem seštevku s popolnim izkupičkom 120 točk. Kovinarjeva ekipa, ki je zadnjo tekmo zaključila na 2. mestu, je v skupnem ekipnem seštevku
zasedla 4. mesto, 7. mesto pa Kidričevo z 11 točkami. V skupnem seštevku posameznikov so juršinski strelci Druzovič, Kekec in Vesenjak s 128, 117 in 116 točkami osvojili 2., 3. in 4. mesto, Polajnko, Habjanič in Šumak pa so s 108, 102 in 51 točkami osvojili 5., 6. in 9. mesto.
Med pionirji, ki nastopajo s serijsko zračno puško, je tretjo zmago v sezoni s 187 krogi dosegel ormoški strelec Kovinarja Žan Tomažič in premagal Kamničana Maksa Šorna, z enakim dosežkom vendar slabšo zadnjo serijo, na 2. mestu. Odlično pa so se odrezali tudi preostali ormoški strelci: Matjaž Pleh s 183 krogi na 4. mestu (osebni rekord v sezoni), Rok Tomažič s 176 krogi na 11. mestu in Aljaž Čučko s 175 krogi na 12. mestu. Rekordni dosežek v sezoni (546) je dosegla pionirska ekipa Kovinarja in premagala Hrastni-
čane s 541 krogi na 2. mestu. Z dvema zmagama in štirimi drugimi mesti pa je ekipa Kovinarja postal zmagovalka tudi v skupnem seštevku ekip, kjer je dosegla 108 točk, Hrastničani so se s 94 točkami uvrstili na 2. mesto. Med posamezniki v skupnem seštevku je na vrhu s tremi zmagami in dvema drugima mestoma ter 142 točkami pristal Ormožan Žan Tomažič. Rok Tomažič in Matjaž Pleh sta se s 77 in 64 točkami uvrstila na 11. in 14. mesto, Aljaž Čučko je osvojil 15 točk in bil uvrščen na 30. mesto.
Med pionirkami pa sta bili v nedeljo v Ljubljani aktivni dve ekipi iz našega konca. Kidri-čevske strelke so s 446 krogi osvojile 6. mesto, ekipa Tovarne sladkorja Ormož pa je s 398 krogi pristala na 7. mestu. Med posameznicami se je najvišje na 14. mesto uvrstila novinka v ligi kidričevska strelka Neja Šoštar, ki je dosegla zavidljivih 171 krogov, dobro je nastopala tudi Maja Ferlež, ki je s 168 krogi osvojila 16. mesto, tretja strelka iz Kidričevega, prav tako novinka v ligi, Kaja Fer-lež pa je s 107 krogi osvojila 31. mesto. Ormoške strelke TSO Nuša Ivanuša, Katja Petek in Sara Nidorfer so dosegle
Foto: Andraž Tekavčič
Ptujčan Sašo Stojak je v kadetski kategoriji s pištolo slavil zmago v skupnem seštevku s popolnim izkupičkom 150 točk, enak dosežek pa je uspel le še mladincu s pištolo Rožletu Repiču in mladinki s pištolo Katji Vodeb.
141, 135 in 122 krogov ter osvojile 28., 29. in 30. mesto. Zmagala je Melisa Žalik iz Tišine s 184 krogi, zmaga v skupnem seštevku pa je s 134 točkami pripadla Vesni Markelj iz Železnikov. Maja Ferlež je osvojila 34 točk in 21. mesto.
V tekmovanju za mali Pokal Slovenije, kombinatorno tekmovanje kadetov, mladincev in članov v samo eni disciplini, je s puško slavila ekipa SD Štefan Kovač Turnišče s 64 točkami, Kovinar je bil 2., 34. TSO, 35.
Kidričevo. S pištolo so mali pokal Slovenije osvojili Brežičani s 67 točkami, Juršinci so osvojili 4. mesto, Kovinar Ormož 5., Ptujčani 6., 14. Kidričevo in 20. Jože Kerenčič Miklavž. V seštevku za veliki Pokal Slovenije, pri katerem gre za seštevek dosežkov iz obeh malih pokalov, pa je končna zmaga znova šla v roke ormoški ekipi Kovinarja, ki je dosegla 99 točk in uspešno ubranila lovoriko. SD Juršinci je osvojilo 9. mesto, najvišje doslej so bili uvrščeni Ptujčani na 13. mestu.
Simeon Gonc
Foto: Andraž Tekavčič
Juršinska ekipa je ligaško sezono mladincev s pištolo zaključila na vrhu in dosegla še šesto zaporedno ekipno zmago, posamični medalji v skupnem seštevku pa sta osvojila Ivan Druzovič za 2. in David Kekec za 3. mesto
Pokal Slovenije 2012	
- skupno, puška +	
pištola:	
1. SD Kovinar Ormož 99 točk	
2. SD D. Poženel Rečica	93
3. SD Štefan Kovač Turnišče	83
4. SD Olimpija	80
5. SD Grosuplje	77
6. SK Brežice	67
7. SK Marok Sevnica	52
8. SD Koloman Flisar Tišina	49
9. SD Juršinci	48
10. SD Mesto Ljutomer	43
13. SK Ptuj	38
26. SD Kidričevo	22
35. SD Jože Kerenčič Miklavž	14
46. SD Tovarne sladkorja Ormož	2
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Graška leta 1902-1917
Murkova plodna pot vseučiliškega učitelja se je začela 11. aprila 1902, ko je bil imenovan za rednega profesorja slovanske filologije v Gradcu. Stolico za slovansko filologijo je prevzel za prof. dr. Gregorjem Krekom, ki se je upokojil. Čeprav je Krek želel za svojega naslednika Re-šetarja, ni uspel. Za Murka se je zavzel Rudolf Meringer, graški profesor indoevropskega jezikoslovja in Murkov prijatelj iz študentskih let. Graški fakultetni svet je predložil Murka na prvem mestu, Ericha Ber-nekarja na drugem in Milana Reše-tarja na tretjem. S tem se je za Murka začela nova znanstvena in tudi nova življenjska doba. Za imenovanje se je osebno zahvalil cesarju Francu Jožefu, ki je ob tem izrazil mnenje, da je slovenščina zaostala. Murko mu je odgovoril, da ima slovenščina celo biblijo in prvo slovnico iz istega stoletja kot nemščina.
Končal je razpravo Geschichte von den Sieben Weisen bei den Slaven, ki so jo pohvalno ocenili najboljši strokovnjaki za srednjeevropske literature. Najvažnejši spis te dobe je bil posvečen Janu Kollarju v zborniku dunajskih Čehov.
Gradec se je kot vseučiliško mesto po legi primerjalo s Freiburgom in Heidelbergom. Njegov kolega na stolici je bil sodobnik in dve leti starejši izredni profesor dr. Karel Štre-kelj, odličen etimolog in izdajatelj štirih zvezkov z naslovom Slovenske narodne pesmi. Njune življenjske in znanstvene poti so se večkrat prepletale. Obema je bil v določeni meri skupen slavistični pogled na ljudsko pesništvo, vendar je prišel Murko do nekaterih novih spoznanj pri svojem terenskem delu, Štrekelj pa terenske prakse ni poznal. Murko se je potrudil, da je napredoval v rednega profesorja, kar je vseskozi zavirala nemška nacionalistična ve-
čina na fakulteti. Žal pa je Štrekelj preveč ljubil vino in njuno rodovitno sodelovanje je trajalo samo do leta 1912. Presenetilo ga je, da s svojima hčerkama Štrekelj ni govoril slovensko, enako kot Stritar na Dunaju, ki je hotel iz svojega sina napraviti kozmopolita. Murko, njegova žena in gospodinjske pomočnice so govorili z otroki slovensko. Otroci so preživljali počitnice pri starem očetu v Celju. Zgodovino starejših jugoslovanskih slovstev je predaval kot celoto. Poleg raziskovalnega dela je cenil učiteljsko dejavnost in veliko truda je posvečal izdelavi svojih predavanj. Vzgojil je tudi štiri knjižničarje, ki so prevzeli odlične položaje v slovenskih knjižnicah: dr. Joža Glonar, dr. Avgust Žigon, dr. Vinko Zupan in dr. Janko Bratina, ki mu je pomagal, da se je zaposlil v Študijski knjižnici v Gorici. Na vročih narodnostnih tleh v Gradcu je utrdil svoje znanstvene in družabne stike. Le enkrat je bil užaljen, ker kot Slovenec ni bil izvoljen za dekana. Njegova znanstvena dejavnost je trpela, saj je bil zelo zaposlen s sestavljanjem predavanj. Tako je v letu 1908 napisal samo Geschichte der älteren südslavischen Literaturen, ki je bilo pomembno in zaslužno delo, čeprav v nekem smislu samo uvod v narodne literature južnih Slovanov. Monografija je izzvala vrsto ugodnih ocen, izjema je bila kritika Vladimira Corovica v Srpskem književnem glasniku in v Archivu, ki jo je omogočil nezadovoljni Jagic. Murko je bil nad žaljivo kritiko hudo prizadet, ni pa mu vzela veselja do nadaljnjega literarnozgodovinskega dela. Branko Vodnik je v Savremeni-ku zapisal: »Murkova knjiga je prvo delo, ki prikazuje določeno dobo iz celotne južnoslovanske književnosti na moderen način. Cerkveno obdobje južnoslovanskih književnosti je svetovnozgodovinsko pomembno glede na svoj nastanek, razvoj, vpliv
in domet, zato ga pisec tudi riše kot del sodobne evropske kulture« (BARBARIČ 1983: 130). Murko je napisal še kompendijski sintetični pregled razvoja južnih slovanskih književnosti v celem (v seriji Die Kultur den Gegenwart, 1908). Istega leta je predstavil na mednarodnem zgodovinskem kongresu v Berlinu ljudsko epiko bosenskih mohamedancev. Okoli leta 1848 je izšla v slovenskih in drugih časopisih vrsta poljudnih člankov na temo vzporednosti srbske junaške pesmi s homersko epiko. Pri tej temi je daleč najpomembnejšo vlogo odigral prav Matija Murko, ki je leta 1909 opravil potovanje po Bosni in Hercegovini v sodelovanju s časopisom Wörter und Sachen in s podporo dunajske akademije. Leta 1912 je prepotoval nekatere kraje Hrvaške, severozahodno in srednjo Bosno in
dele severne Dalmacije. Zasledoval je razmerje epskih pesmi do zgodovine, zlasti do kulturne zgodovine. Najbolj ga je presenetilo, da pevci že po nekaj minutah pojejo isto pesem povsem drugače. Na kar sedmih potovanjih jih je posnel na fonograf ter fotografiral njih in njihova glasbila. S tem je uvedel tudi kot prvi sodobnejše metode pri zapisovanju ljudske epike. Zbiral je podatke o guslarjih in zapisoval njihove rapsodije. Svoje izsledke je objavljal v številnih razpravah. Njegove študije o ljudski epiki Bosne in Hercegovine so ostale zaradi vojne nedokončane. To je lahko storil šele leta 1930. Na tem področju je odigral daleč najpomembnejšo vlogo. Osebna skromnost je vzrok, da njegova dela niso bila deležna takšne »amerika-nizirane« odmevnosti kot dela har-vardskih profesorjev nekaj desetletij kasneje. Milman Parry, ki velja za nekakšnega Kolumba homeroslov-ja, priznava, da so ga prav razprave Matije Murka usmerile k raziskovanju srbsko-hrvaške junaške epike. Pionirske zasluge priznavajo danes Murku standardni priročniki grške
literarne zgodovine. Ko je prišla 1. svetovna vojna, je bil presenečen, ker so ga postavili pod strogo policijsko kontrolo. Po Štrekljevi smrti je za njegovega naslednika predlagal Rajka Nahtigala in je tako omogočil nadarjenemu slavistu znanstveno delo. Da bi omogočil mladim slavistom objavo habilitacijskih del je še pred Štrekljevo smrtjo ustanovil pri založniku Winterju v Heidelbergu zbirko Slavica. V Gradcu se je zanimal za slovenske kulturne zadeve in pomagal ustanoviti Zgodovinsko društvo v Mariboru. Pri tem so ga vodili za Slovence zlati nauki, ko je dejal: »/.../ zbirajmo in hranimo svoje starine, samobitne in prisvojene, kolikor moremo, ker človeka, ki ni barbar, bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki.« (KOTNIK 1911: 124)
Na Dunaju se ni oženil, čeprav za to ni manjkalo priložnosti. V Gradcu se je seznanil z Jelo, najstarejšo hčerko odvetnika dr. Josipa Sernca iz Celja. Pobližje se je seznanil s svojo izvoljenko na pevski slovesnosti na minoritskem vrtu na Ptuju v počitnicah po prvem semestru graške profesure leta 1902. Koncert se je končal s plesom v Čitalnici in v isti dvorani, kjer je deklamiral pred 29 leti. Naslednje leto, 28. novembra 1903, je postala njegova žena. Ugotavlja, da je imel srečo, kajti žena je bila prijetna, modra in požrtvovalna in izborna mati svojih otrok, treh sinov in ene hčerke. Izkazovala je prisrčno slovansko gostoljubnost, uspešno je delovala v češkoslova-ško-jugoslovanski ligi in bila predsednica Društva jugoslovanskih žena. Imela je tudi veliko razumevanje za moževo znanstveno in družabno delo. Hčerka Jelka je postala pozneje žena jugoslovanskega diplomata dr. Rafa Arnerija, najmlajši sin Stanko, arhitekt, je padel kot partizan leta1943. Najstarejši sin Vladimir je bil docent za finančno vedo na Univerzi v Ljubljani, čeprav je oče predvideval, da bo klasični filolog, saj je odlično obvladal grščino in bil prvi v gimnaziji. Drugi sin Ivo je bil šef pravnega oddelka trboveljske pre-mogokopne družbe.
Nadaljevanje prihodnjič

m
Dr, M. Murko:
La grande collection des chancons nationales slovènes
Extrait de I' .Etnolog" Hl, Bulletin du Musée Royal d'Ethnographie à Ljubljana.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami.
dr, H. Murko,
!_
Y
Ljubljana.
19«.
La grande collection des chantons nationales slovènes avec mélodie».
Extrait de F .Etnolog" DI, Bulletin du Musée Royal d'Ethnographie à Ljubljana.
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami.
dr. M. Murko.
y
Ljubljana,
IS».
Univerza v Gradcu
Vir: KIP
Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (9.)
Mesto sira
Nizozemska je poleg kolesarskih poti, tulipanov in velikih pristanišč znana tudi po siru. Zaman sem iskal prava rezila in nožke za sir, ki bi bili cenovno dostopni in ugodni, saj so v vseh trgovinah nabijali cene, da je bilo joj.
Že zgodaj zjutraj smo prispeli v idilično mestece Gouda, ki je bilo že na prvi pogled izredno simpatično - pa ne zgolj zaradi lepega vremena. Staro mestno jedro z neštetimi vodnimi kanali in zgradbami iz 13. stoletja bi navdušilo vsakogar. Bila je sobota, ko imajo v Goudi semanji dan, in trgi so vreli od ljudi in stojnic. Lahko si kupil res vse: od hrane, igrač, spominkov in slik do
vsega, kar ti srce poželi. V tem trenutku me to ni zanimalo, saj sem že takoj, ko sem zavil okrog vogala, zagledal sirarno. Gouda je predvsem znana po svojem siru, katerega ime prevzemajo v mnogih državah po svetu, saj ni zaščiteno. Poleg ostalih vrst proizvedejo tudi največ sira oranžne barve, ki je iz kravjega mleka, nato pa ga s posebnimi postopki in dodatki stisnejo v kolute, ki so težki tudi tja do dvajset kilogramov. Siri so lahko potem stari od nekaj tednov pa tudi do sedem let, preden so pripravljeni za postrežbo.
Kar avtomatsko sem zavil noter, ker je noro dišalo. Pa ne samo to. Prostor je bil dokaj
Foto: Dani Zorko
Osrednji trg v Goudi
velik in vsakih nekaj metrov je bil postavljen pladenj, da si lahko pokusil vse vrste sira. In nihče te ni pri tem čudno gledal, vsi so se le nasmihali, kakšne grimase smo delali zraven. Zraven običajnih sirov je bilo tam tudi veliko slanih, kislih, pa tudi pekočih sirov, da si takoj kupil kak jogurt za piti. Zato je potem vsaka prodajalna sira imela tudi hladilnik s pijačo. Sir je bil dokaj poceni, sicer odvisno od vrste, a kilogram je stal tam od dveh evričev naprej. Da ne bi vsega pojedli že v prvi trgovini, smo se odpravili po ulici naprej ter zavili v naslednjo sirarno, ki je bila še bolje založena. Teh prodajaln sira smo našteli najmanj deset, v nekaterih si dobil še kruh in pa salamo, vendar bi jim tu svetoval, da ostanejo raje pri siru. V eni izmed prodajaln smo kupili en kolut sira in si ga kasneje razdelili na pol. Končno sem našel tudi poseben nož za rezanje sira, ki sem ga preizkusil kar na kraju samem in zdaj krasi našo kuhinjo doma. Le uporablja se malo premalo ...
Naših nakupov pa še ni bilo konec. Verjetno poznate občutek ščemenja v roki, ko hodite po tržnici in z vseh strani v vas silijo ljudje s stvarmi, ki jih drugače nikdar ne bi kupili. Ja, tudi mi smo podlegli. Za nas so bile usodne rože. Seveda sem se moral ustaviti pri priletni ženici, ki je pravkar obrezovala neko grmovnico, ki je nisem poznal. Znala je tudi nekaj besed nemško, tako da nas je seveda na koncu prepričala, da smo kupili vsak svojo vrečko tulipanovih čebulic. Po petdeset jih je bilo v vrečki, skupaj pa smo dali nekako petnajst
evrov, kar se mi ne zdi preveč, čeprav sicer nisem pravo ime za tovrstne informacije. A zraven smo imeli žensko, ki bi po neki teoriji naj vedela, kaj se izplača in kaj ne. Kakorkoli že, tulipani so že vsajeni, o tem, kako uspevajo, pa bom morda poročal kdaj drugič.
Ko smo se odpravili iz Gou-de, ves dan ni bilo treba jesti čisto nič, le v avtu je dišalo, kot da bi si na zadnjih sedežih vozil kravo. Še vedno je bilo potrebne kar precej tekočine, saj sem naletel na nek pekoči sir modrikaste barve, ki bi ga lahko mirno uporabljali namesto tabaska na pici.
Zanimiva je bila gradnja nekaterih zgradb na podeželju. Zgrajene so bile namreč tako, da so bile zgoraj nagnjene navzven, torej mnogo širše kot so pri temeljih, kar jim je dajalo videz mogočnosti.
Mi smo spet parkirali čisto na podeželju, pod nekimi borovci smo se znova dogovorili za ugodno ceno kot vselej. Neverjetni so ti Nizozemci, vse se da dogovoriti. Dobili smo ogromno parcelo, zastonj pa nam je šefe dal tudi priključek za elektriko. Zaman smo po avtu iskali kabel z evro priključkom, zato sem moral iti prosjačit tega upravnika, ker smo si res morali napolniti kar nekaj kompletov baterij. Problem je nastal, ker smo mi planirali iti na pot zgodaj zjutraj, ko njega še ni bilo tukaj. In komu naj zdaj vrnemo ta kabel? Drugače je za takšne primere pobiral varščino, vendar je pri meni začel nekaj mežikati, na koncu pa se je le vdal. Še podaljšek in razdelilec mi je prinesel. Rekel je, da smo baje Slovenci sami poštenjaki. Naivnež . Zjutraj pa sem mu kabel res pustil v eni električni omarici, zraven pa dodal še en belgijski pir. Da mu ne pokvarim predstave o Slovencih .
Nadaljevanje prihodnjič
		
	y/gilg	
	iijriB	
	mm	RH
Foto: Dani Zorko
Pridelovalnica sira kar na ulici
Foto: Dani zorko Idilična hišica, obkrožena z vodo
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Vse je bilo treba pokusiti ...
Zanimiv utrinek na ulici Goude
Torek, 20. marec Danes goduje Srečko.
Danes ob 17. uri in 32 minut se začne pomlad.
146 p.n.š., točen datum ni znan, se je začel zadnji rimski napad na
Kartaglno.
1809 se je rodil ukrajinski pisatelj Nikolaj Vasiljevič Gogolj. Njegovo delo predstavlja postopen prehod iz romantike in realizem.
1814	se je rodil škotski anatom in raziskovalec celične fiziologije in patologije John Goodsir, ki je poudaril pomen celice kot prehranjevalnega središča.
1815	je cesar Napoleon I. vkorakal v Pariz. Iz pregnanstva na otoku Elba se je 1. marca izkrcal blizu Cannesa s 1.000 privrženci in 4 topovi. Kraljev dvor je pobegnil v Gent.
1828 se je rodil norveški dramatik Henrik Ibsen, ki velja za enega največjih dramatikov svetovne literature. 1956 je Francija priznala neodvisnost Tunizije. 2003 se je začel ameriško-britanski napad na Irak in s tem druga zalivska vojna.
Sreda, 21. marec Danes goduje Benedikt.
1685 se je rodil nemški skladatelj Johan Sebastian Bach.
1763 se je rodil nemški pisatelj Jean Paul, s pravim imenom Johann
Paul Friedrich Richter.
1839	se je rodil ruski skladatelj Modest Petrovič Musorgski. 1919 je bila razglašena Madžarska sovjetska republika. 1990 je postala Namibija neodvisna država. Četrtek, 22. marec
Danes goduje Vasilij. Danes je svetovni dan voda.
1213 se je rodil perzijski pesnik Nuskih al-Din Sadi, ki ga primerjajo s Horacem in La Fontainom.
1312 je francoski kralj Filip IV. prisilil papeža Klementa, da je razpustil templarski red.
1599 se je rodil flamski slikar Anthonis van Dyck.
1933	so pripeljali v Dachau prve jetnike.
1945 je bila ustanovljena Arabska liga ali Liga arabskih držav, ki naj bi povezala arabske država, da bi utrdila njihovo suverenost. 1947 je predsednik ZDA Harry Truman imel govor, ki je omogočil senatorju Mc Carthyju »lov na čarovnice« oziroma iskanje komunistov v ZDA. Na valovih časa Petek, 23. marec Danes goduje Rebeka.
Dan meteorologov in dan artilerijskih enot Slovenske vojske.
1391 je umrl bosanski kralj Tvrdko I. Kotromanič. Pod njegovo vladavino je dosegla bosanska fevdalna država največji razcvet. 1849 je feldmaršal Radetzky pri Novari odločilno premagal sardinskega kralja Karla Alberta, ki je v noči na 23. marec abdiciral v korist sina Viktorja Emanuela II.
1900 se je rodil ameriški posihoanalitik nemškega rodu Erich Fromm. 1904 se je rodila ameriška filmska igralka Joan Crawford.
1912	se je rodil ameriški fizik nemškega rodu Wehrner von Braun. 1918 je začel nemški top Debela Berta obstreljevati Pariz z razdalje 120 km.
1918 je 1. svetovna ponudila priložnost, da je Litva razglasila neodvisno republiko. Njenemu vzgledu sta sledili 9. aprila tudi Latvija in 23. maja Gruzija.
Sobota, 24. marec Danes goduje Gabrijel.
Danes je svetovni dan tuberkuloze.
809 je umrl peti abasidski kalif Harun Al Rašid. Njegov dvor in prestolnica sta prizorišče zgodb iz Tisoč in ene noči. 1603 je po 45 letih vladanja umrla angleška kraljica Elizabeta I. 1822 se je rodil francoski pripovednik in pesnik Henri Murger. Njegovo delo, zasnovano na njegovem življenju, je bila osnova za Puccinijevo opero La Boheme.
1869 je bil po več kot pol stoletja po izdaji Karadžičevega Srbskega ri-ječnika v Srbiji uradno sprejet njegov pravopis in s tem načelo: Piši kot govoriš.
1874 se je rodil ameriški iluzionist Harry Houdini, znan predvsem po senzacionalnih pobegih, potem ko se je dal zvezati in zapreti na različne načine.
1944 so Nemci ustrelili v Ardeatinskih jamah blizu Rima kot talce 335 Italijanov.
1976 je bila v nekrvavem državnem udaru odstavljena argentinska predsednica Isabela Peron. Nedelja, 25. marec Danes je materinski dan.
1786 se je rodil italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici, graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov. 1821 je izbruhnil v Grčiji velik upor proti Turčiji. Trajal je vse do leta 1829 in je pripeljal do neodvisnosti Grčije.
1867	se je rodil italijanski dirigent Arturo Toscanini.
1881 se je rodil madžarski skladatelj, muzikolog in pianist Bela Bartok.
1913	je dobila tržiška tovarna čevljev ime Peter Kozina & (in) Co., leta 1928 pa po ustanovitelju Petru Kozini Ime, pod katerim seje proslavila - Peko.
1941 sta predsednik vlade kraljevine Jugoslavije Draglša Cvetkovlč In zunanji minister Aleksander Cincar Markovič podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Ponedeljek, 26. marec Danes goduje Maksima.
1713 sta sklenili Španija In Anglija pogodbo, s katero je bila priznana Angliji, kot edini evropski sili, pravica do trgovine s sužnji v južnoameriških kolonijah Španije.
1840	se je rodil arheolog amater George Smith, človek, kl je rešil pred pozabo Gllgameša.
1868	se je rodil v Kairu Ahmed Fuad Paša, prvi kralj Egipta po tistem, ko je britanska vlada leta 1922 enostransko razglasila neodvisnost Egipta, nad katerim je ohranila velik vpliv.
1902 je umrl Cecil John Rhodes, kl je leta 1895 ustanovil državo, ki je dobila Ime po njem - Rodezlja.
1914	se je rodil ameriški dramatik In pisatelj Tennessee Williams.
1934	so uvedli v Britaniji obvezne šoferske Izpite.
1940 je umrl grški atlet Spi ridon Luis, tekač, kije na prvem olimpijskem maratonu na olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 osvojil zlato kolajno in postal narodni junak.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Suša pred vrati - ne spustimo je noter
Tudi na naša vrata trka suša, zato je treba razmisliti o tem, kako boste, če bo treba, zalivali svoje rastline. Vsekakor velja, da je treba vse na novo posajene rastline, pa naj bodo to zelenjadnice, trajnice ali grmički in drevesa, zalivati, saj nimajo stika z zemljo in s tem z vodo v okolici. Ob sajenju dobro zalijemo jamo ali jamico, kasneje po sajenju pa še celotno posajeno mesto.
Sedaj je idealen čas, da posadimo nove gredice z okrasnimi drevesci, grmovnicami in trajnicami. Pred sajenjem si naredite načrt. Vsako leto je toliko vprašanj: ali lahko presajam, lahko obrežem, grm je prerasel svoje mesto in podobno.
Trenutno zalivanje vrta ali gredic, ki so na prostem, še ni potrebno, vendar vremenska napoved ne kaže obilnejših padavin. Vsake manjše padavine pa so le namesto enega zalivanja in naj vas ne prevarajo.
Poskrbimo za zelenico
V tem času poskrbimo za vrtno trato, saj je zdaj najprimernejši čas za to. Najprej je treba zemljo prezračiti. To pomeni, da trato zelo grobo pregrabljamo ali pa si sposodimo oz. nabavimo prav poseben stroj, ki je temu namenjen in nam prihrani nekaj fizičnega dela. S tem bomo odstranili tudi mah, predrli plast ostankov košnje z lanskega leta, prezračili zemljo in s tem spodbudili razmnoževanje mikroorganizmov. Ti bodo pričeli razgrajevati organsko snov v tleh in s tem bodo priskrbeli tudi hranila za našo trato. Po grablja-nju je smiselno po površini posuti posebne kremeno-ve peske. Ti ne spreminjajo pH-vrednosti tal, poskrbijo pa, da bodo ostala dalj časa zračna. Mah v trati se namreč pogosto razvije zato, ker je zelenica pač namenjena tudi številnim našim aktivnostim, takrat jo potlačimo, tla pa se zbijejo. Tudi poletne nevihte, vročina in veter pripomorejo k temu, da so tla zbita. S tem pa korenine trate nimajo zraka, se ne razraščajo, zato ostane dovolj prostora za mah, ki v takih razmerah dobro uspeva. Zbita tla tudi slabo prepuščajo
vodo, ta zato po poletnih nevihtah stoji predolgo na trati. Zato lahko posamezne rastline propadejo, na njihovem mestu pa se najpogosteje naselijo pleveli. Potrebujete od 2 do 5 kg peska/m2. Količina je odvisna od tega, ali so vaša tla močno zbita ali malo, ali so humozna (potem dodate manj) ali glinasta (potem dodate več).
Po dodajanju peskov je treba trato pognojiti. Spomladi je dobro uporabiti specialna gnojila za trato. Običajno vsebujejo počasneje topne oblike hranil, zato je trata primerno prehranjena dalj časa. Držite se navodil o potrebnih količinah, saj bodo te zagotovo zadoščale. Naj vas ne premami želja, da bi dodajali več, saj lahko dosežete obraten učinek - trato požgete oz. boste morali kositi dvakrat tedensko. Naj vas pa tudi ne premami, da ne bi gnojili in si s tem prihranili košnjo. Kot vse rastline potrebuje tudi trata hrano. Trave za okrasne zelenice so običajno nekoliko zahtevnejše in ob pomanjkanju hranil prve propadejo. Vedno se namesto njih naselijo pleveli, kar pa seveda ni lepo.
Pri trati bi rada omenila še nekaj. Res ni lepo, da je v njej veliko plevelov, vendar pa marjetice in nekatere druge cvetlice niso plevel. So dodaten okras zelenice, zaradi katerega mogoče tudi ni treba tolikokrat kositi. Izraz »angleška« trava je pri nas zelo pogost. Vendar v Angliji in preostalem delu Velike Britanije zelenice niso povsem zelene. Oni celo namerno pose-jejo marjetice, da so njihove zelenice lepše.
Uporaba herbicidov v trati, da bo lepša, je lahko nevarna. Posebej če so pri hiši majhni otroci ali domače živali. Herbicidi ostanejo dolgo časa v tleh in
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Bolečine v želodcu (4. del)
Krči v trebuhu
Kadar se močne bolečine v trebuhu pojavijo nenadoma, trebuh pa je na dotik zelo občutljiv, je treba takoj obiskati zdravnika (npr. akutno vnetje slepiča). Pri blažjih bolečinah, ko je lahko vzrok krčev jeza (v trebuhu se občuti kot pritisk), napenjanje, neprimerna hrana (npr. otrok ne prenaša določene vrste hrane - mleka), svetujemo uporabo homeopatskih zdravil.
Atropa belladonna - VOLČJA ČEŠNJA: zdravilo izberemo, če je bolečina v trebuhu krčevita in pulzirajoča. Pojavi se kot strela z jasnega, nato nenadoma preneha, čez čas pa se ponovi. Bolniku se stanje izboljša, če se usloči nazaj. Najslabše se počuti zvečer in ponoči. Je razburjen in rdeč v obraz.
Colocynthis - OKRASNA BUČKA (tudi homeopatski spazmolitik): zdravilo izberemo, če se pojavijo močne bolečine nenadoma (kot bi zarezal z nožem). Bolnik se zvija od bolečin. Je nemiren, razdražen in stoka. Vzrok črevesnih krčev je lahko uživanje mrzlih pijač, sadja, jeza zaradi krivice, boleča menstruacija... Izboljšanje se pojavi ob pripo-gibanju, s toplimi obkladki, z močnim pritiskom na boleče mesto, na poslabšanje pa vplivata jeza in hrana.
Zdravilo MAGNESIUM PHOSPHORICUM - MAGNEZIJEV FOSFAT svetujemo pri boleči-
nah v črevesju, ki jih spremljajo krči. Simptomi se pojavijo naenkrat. Bolnik je slaboten in ima napihnjen trebuh. Pomaga mu nežna masaža trebuha, toplota, pripogibanje naprej. Stanje poslabšajo mrzel zrak, gibanje, dotik.
Zdravilo CUPRUM METALI-CUM izberemo, kadar se pojavi bolečina s krči v zgornjem delu želodca. Bolnik je tesnoben, strah ga je in težko diha. Ima prebavne motnje in draži ga k bruhanju. Stanje se izboljša, če se pripogne.
Homeopatsko zdravilo Matricaria chamomilla -KAMILICA se uporablja pri trebušnih krčih pri dojenčkih in otrocih, ki imajo napet trebuh, občutljiv na dotik. Bolnik je siten, nadležen, z ničimer zadovoljen. Značilna je preobčutljivost na vse (na hrano, pijačo, svetlobo ...). Pomaga, če otroka vzamemo v naročje in ga nosimo. Jeza in razburjanje stanje poslabšata.
Kadar so krči in napih-njenost posledica čustvenih stanj, lahko uporabimo ho-meopatsko zdravilo Ignatia

,Vir:l http://www:remedia!ät/i
' QeOynms-okasna bučka
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
amara. Primerno je za osebe, ki so polne protislovij in so čustveno labilne. Bolečine se pogosto pojavijo ob praznem želodcu, po hrani pa se stanje izboljša.
Pogostost jemanja homeo-patskih zdravil je odvisna od bolnika in njegovih težav. Z naslednjim odmerkom vedno počakamo toliko časa, da učinek prejšnjega popusti. Priporočeni okvirni odmerki (en odmerek je 5 kroglic) homeo-patskih zdravil so:
potence C6-C9 / 3-krat dnevno,
potence C10-C15 / 1- do 2-krat dnevno,
potence C30 / 1- do 2-krat tedensko.
Pri majhnih otrocih in tudi starejših lahko kroglice raztopimo v malo vode in popijemo po požirkih. Stanislava Novak, mag. farm. Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
tudi na listih trate, otroke boste pa težko prepričali, da se tri ali celo več tednov ne smejo igrati na zelenici. Počasi pričnimo ekološko vrtnariti na celem vrtu in poleg zelenjavnega vrta je to najlažje narediti prav na vrtni zelenici.
Zasajanje novih gredic
Prihaja čas zasajanja okrasnih gredic, novih in starih. Slovenci smo ponosni na to, kako lepa je naša domovina. Zato naj to kažejo tudi naši vrtovi. Omislimo si čim manj umetno obrezanih grmičkov in čim več takih, ki jim pustimo njihovo naravno rast in obliko.
V naših vrtovih so se zelo razširili različni iglavci. Pa ste kaj pogledali čez plot v naravo ali v najbližji gozd? Raste tam veliko iglavcev? Po večini ne. Naša naravna drevesa in grmi so listavci. Res je, da lahko zasaditev popestrimo s kakšnim iglavcem, vendar naj prevladujejo rastline z listi. Kar nekaj je takih, ki imajo liste tudi pozimi, ko si želimo kaj zelenega. Poleg tega imamo kar nekaj takih okrasnih grmov in dreves, ki se ponašajo z izredno lepim lubjem ali posebno skrivenčenimi vejami. Ti naj nam polepšajo zimske gredice. Zelo lepo, živo rdeče, oranžno ali rumene veje imajo beli dreni z latinskim imenom Cornus alba in številnimi sortami znotraj tega. Ker je teh veliko različnih vrst, povprašajte po njih v trgovinah. Prekrasni so tudi za prosto rastoče ali strižene žive meje. Da imamo vedno opravek z lepim obarvanim lubjem, jih moramo vsaj enkrat na leto porezati. To naredimo spomladi, vendar po cvetenju.
Med zimske okrase sodijo tudi nepozebniki, ki v februarju okrasne gredice obarvajo z rumenim, rdečim ali oranžnim cvetjem, jesenske pa s prekrasno obarvanim listjem. Tudi zimski jasmin nam lahko lepo obarva zgodnjo pomlad; prav zdaj lepo cveti v živo rumeni barvi. Sadimo ga v ospredje zasaditev, saj je nizek, še pogosteje pa na brežine ali na različne škarpe, saj se njegove veje lahko spustijo zelo dolgo
Foto: M. Pušenjak
Cvetoči dren
in zakrijejo ne preveč lepe gole zidove. Po cvetenju pokrajšamo njegove dolge poganjke za tretjino, kaj več pa z njim ni dela.
Nasadimo tudi nekaj spomladi cvetočih grmičkov. Vsi poznamo lepe rumeno cvetoče forzicije, pa poto-nike, španski bezeg, japonske kutine in ne nazadnje tudi rododendrone. Pa poznate prekrasne cvetoče drene? Med njimi je kar nekaj takih vrst, ki prekrasno cvetijo. Najpogostejši so naslednji: japonski dren (Cornus causa), kitajski cvetni dren (Cornus causa, var. sinensis) in seveda cvetni dren (Cornus florida). Njegov cvet je sicer lažen, kakor pri božični zvezdi, a to ne spremeni dejstva, da so grmi spomladi prekrasni, v jeseni pa se lepo obarva njihovo listje, na vejah pa ostanejo lepe jagode, ki bodo hranile ptice pozimi. Seveda pa so ti cvetoči dreni dokaj visoke rastline, zato jih sadimo samo na večje vrtove in gredice.
Ob sajenju skopljemo jamo, ki je vsaj dvakrat tako velika, kakor je obstoječa koreninska gruda ali koreninski sistem. Na dno jame naložimo veliko na-drobljenih vej, vsaj za 10 cm, da za nekaj let zagotovimo drenažo. Nato pomešamo izkopano zemljo, vsaj vrhnjo 20-cm plast, s kupljenim substratom, ki bo zagotovil zadrževanje vlage čez letošnje poletje, in korenine počasi zasujemo. Koreninsko grudo nekoliko razrežemo ali razpremo; posebej če so korenine v loncu že pošteno prepletene v krog, jih potegnemo ven iz tega vozla. Jamo zalijemo in korenine po njej lepo razporedimo. Potem jih počasi zasujemo z mešanico zemlje, pri tem ves čas rahlo tlačimo ali tresemo rastlino, če imamo gole korenine. Tako zagotovimo, da se bo zemlja počasi usedla med vse korenine in ne bodo ostali zračni žepi. Na koncu še enkrat obilno zalijemo. Če je potrebna opora, jo damo v jamo skupaj s koreninsko grudo in jo sočasno tudi zasujemo. Tako s koli ne bomo poškodovali korenin.
Midva • Partnerski odnosi
Zakaj je ženska »tečna in zakaj se on umika?
Pričakovanja moškega in ženske v odnosu se danes zelo razlikujejo. Ženske vrednote, razmišljanja in pravila so povsem različna od moških. Moški je tisočletja prinašal ženi domov svoj ulov in skrbel za družino, žena pa mu je bila hvaležna in ga je zato ljubila. Ženska je nabirala hrano, skrbela za otroke in pričakala moškega s toplim obrokom. Moški ji je bil hvaležen in jo je ljubil. Oba sta bila srečna v tem, kar sta dajala in kar sta prejemala. Ljubezen ni bila vprašanje, ker je bila sama po sebi umevna. Vse to pa je dolga tisočletja oblikovalo njune možgane. Danes so se vloge moškega in ženske pomešale. Moški opravlja vsa gospodinjska dela, ženska skrbi za ulov. Zato danes moški in ženska več ne uzreta ljubezni v odnosu, ker več ne dajeta drug drugemu na star tradicionalen način.
Tesnobna in nesrečna ženska išče ob moškem razumevanje, toplino, pogovor in sprejetost. Sodobni moški pa ima še vedno strukturo možganov, kot jo je imel moški v votlini. Še vedno želi poskrbeti za žensko, ji ulo-
viti plen in jo narediti srečno. Zato služi denar, lika, pospravlja, previja otroke, hodi v trgovino, pomiva posodo, ob njem pa je še vedno nezadovoljna ženska, ki je sama, nesrečna in moški je izgubljen, ker ne ve, kaj ji naj še da, da jo bo osrečil. Zvečer, ko se ji želi približati in ji izkazati svojo ljubezen, ko je odprt za dajanje in nežnost, se ženska umakne in reče, da jo boli glava.
Ženska skrbi za dom, otroke, služi denar in se po napornem dnevu vrača domov. Želi si pogovora in bližine. Ženske so skozi zgodovino živele v skupnostih in se družile. Spretna komunikacija je postala temelj dobrih medo-sebnih odnosov. Vse to pa se je skozi razvoj zapisalo v temeljne možganske strukture ženske in določa njeno vedenje še danes. Zato ženska še danes veliko go-
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
vori in skozi govor rešuje težave in napetosti, ki so se nabrale skozi ves dan. Zvečer ko torej poskrbi za otroke, postori vse po hiši, si želi bližine in nežnosti, ki jo bo dobila skozi pogovor z moškim. Moški pa se po napornem dnevu vrne domov in si želi strmeti v ogenj tako kot njegov prednik. Prižge televizor in potrebuje svoj trenutek umiritve. Kajti moški, ko strmi v televizor, vse svoje težave v možganih »popredalčka« in nima nobene potrebe govoriti o njih, ženska, ki pa nima razvite sposobnosti »predalčkanja« težav, skozi pogovor strukturira svoje probleme, s tem pa predela napetosti in težave, ki so se ji nabrale skozi dan. Tako se moški in ženska vsakodnevno srečujeta v osnovnem konfliktu in ne razumeta, da je njuno doživljanje sveta in drug drugega pogojeno z drugačno naravnanostjo in da se njun pogled in pričakovanja, ki jih imata v odnosu, bistveno razlikujejo. Njuni možgani se razlikujejo tako močno, da je sploh čudež, da lahko skupaj živita. In ker ne razumeta temeljnih razlik dajanja in sprejemanja v odnosu, postaneta drug na drugega jezna, zamerljiva in nesrečna. Sčasoma se odtujita, krivita drug drugega za neuspel odnos in ostajata skupaj zaradi otrok, ali pa se razideta in si nikoli ne odpustita.
Nadaljevanje prihodnjič Sabina Stanovnik www.midva.si
S svetovne
glasbene
scene
Po 15 letih naj bi se v prvotni postavi Axl Rose, Slash, Izzy Stradlin, Duff McKagan in Steven Adler na svetovno glasbeno sceno vrnili legendarni ameriški rokerji iz zasedbe Guns N' Roses. Že čez nekaj dni pa bo slavne glasbenike doletela prav posebna čast, saj jih bodo sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola (Rock and Roll Hall of Fame) v Clevelan-du v ZDA. Za vse ljubitelje te še vedno zelo popularne skupine pa vesela novica, saj bodo nastopili tudi v naši neposredni bližini, in sicer 15. julija na enem izmed največjih evropskih poletnih glasbenih festivalov Exit v Novem Sadu. Dva
dni zatem pa še v Splitu.
®®®
Legendarni ameriški glasbenik Bob Dylan (rojen kot Robert Allen Zimmerman)
pripravlja nov studijski album. To novico je potrdil tudi član zasedbe Los Lobos David Hidalgo, ki je z Dylanom sodeloval pri njegovem zadnjem albumu Christmas Through The
Bob Dylan
Foto: wordpress.com
Heart iz leta 2009. Hidalgo, ki tudi tokrat sodeluje z Dy-lanom pri snemanju novega albuma je povedal tudi to, da zaenkrat še ni znano, kako se bo album imenoval in kdaj bo izšel. Bob Dylan je močno zaznamoval glasbo zadnjih petih desetletij. Nekatere njegove največje uspešnice predvsem iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, kot so npr. Blowin' In The Wind, Like A Rolling Stone in The Times They Are a-Changin, so postale večne himne tako borcev za človekove pravice kot tudi nasprotnikov vojne v Vietnamu. Dylan je v svoji bogati karieri izdal kar 34 studijskih albumov in prejel številne nagrade.
®®®
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
2.	STRONGER - Kelly Clarkson
3.	SET FIRE TO THE RAIN - Adele
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
2.	NEXT TO ME - Emeli Sand
3.	STARSHIPS - Nicki Minaj
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	SO WIE DU WARST - Unheilig
3.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
Ena izmed največjih R & B zvezdnic iz 90. ameriška pevka Toni Braxton je predstavila prvi singel s svojega novega studijskega albuma. To bo že njen sedmi album, ki zaenkrat še nima uradnega imena, znano pa je že, da naj bi na albumu bilo devet novih sklad in da bo izšel v mesecu maju. Za predstavitveni singel so izbrali skladbo z naslovom I Heart You, ki pevko predstavlja v novem „dance" zvoku.
®®®
Konec aprila ali v začetku maja bo izšel novi album Born Villain slovite ameriške zasedbe Marylin Manson. To bo njihov prvi album po neuspešnem albumu The High End of Low iz leta 2009. Predhodnica novega albuma je skladba z naslovom No Reflection, za katero naj bi v kratkem posneli tudi videospot. Prav tako so že znani datumi ameriške turneje, ki bo trajala od 27. aprila do 20. maja. Najbližje Sloveniji pa bodo 7. junija v italijanski Pa-dovi in 8. junija v avstrijskem mestu Nickelsdorf. Brian Hugh Warner (bolj poznan kot Marilyn Manson) je poznan kot vsestranski umetnik in je zaščitni znak in glavni pevec istoimenske skupine. Njegovo umetniško ime je sestavljeno iz imena igralke Marilyn Monroe in priimka Charlesa Mansona, znanega
ameriškega serijskega morilca.
®@®
Letos se nam obeta še ena velika glasbena vrnitev, saj se na svetovno glasbeno sceno
vračajo veterani in velike zvezde iz 80. britanska zasedba Dexys Midnight Runners. Če ne po drugem, se jih zagotovo spomnimo po njiliovi veliki uspešnici Come on Eileen iz leta 1983. Skupina je izdala, da bo po polnili 27 letih, 4. junija na prodajne police poslala nov studijski album z imenom One Day I'm Going To Soar. To bo po albumu Don't Stand Me Down iz leta 1985 njihov prvi studijski izdelek. Kljub temu, da so v zasedbi prisotni še skoraj vsi originalni člani (Kevin Rowland, Mick Talbot, Pete Williams in Jim Paterson) so malce spremenili svoje ime in se bodo po novem tudi z novimi člani (Neil Hubbard, Tim Cansfield, Madeleine Hyland, Lucy Morgan in Ben Trigg) imenovali samo še Dexys.
®®®
Popularna britanska skupina Keane bo 7. maja izdala nov studijski album Strange-land. Na svetovnih radijskih postajah ga že uspešno napovedujejo s prvim singlom, ki nosi naslov Silenced By The Night. Člani zasedbe se pripravljajo tudi na veliko evropsko koncertno turnejo, ki jo bodo pričeli meseca maja v Veliki Britaniji. Zadnji studijski izdelek Perfect Symmetry je zasedba Keane izdala leta 2008.
®®®
Znana britanska pevka s španskimi koreninami Paloma Faith pospešeno pripravlja material za svoj nov studijski album, ki bo izšel v mesecu maju in bo nosil ime Fall To Grace. Na svetovnih radijskih postajah ga že uspešno najav-lja s prvim singlom Picking Up The Pieces. Paloma Faith je svoj zelo dobro sprejet debi-tantski album Do You Want The Truth Or Something Beautiful? izdala leta 2009.
®®®
Vsestranski glasbenik in vodja zasedb Blur in Gorillaz Damon Albarn bo 7. maja na trgovske police poslal svoj nov samostojni studijski izdelek z naslovom Doctor Dee. Skladbe niso popolne neznanke, saj jih je premierno predstavil že julija lani na glasbenem festivalu v Veliki Britaniji.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj
Otrokove pravice
Zadnje čase se veliko govori o otrokovih pravicah, zaščiti otrok, o tem in onem, o fizičnem kaznovanju in tako naprej ... Pa sem spomnil, da se je varuhinja človekovih pravic pred nekaj tedni, morda nekoliko več, spotaknila ob obrezovanje dečkov, ob čemer je dejala, da bi to moralo biti kaznivo. Jasno so se takoj začele razburjati razne skupine in se obešati na tradicijo in svobodo izražanja vere ali česarkoli že.
Dobro, si mislim, vera, tako imenovana tradicija in tako naprej ... Ampak kot prvo, ali je vsaka tradicija a priori dobra? Konec koncev Evropa pozna mnogo „tradicij", ki jih je na srečo (vsaj večino) pustila v srednjem veku. In drugič, me prav nič ne briga, kaj kdo počne s svojim telesom, ampak otroka je treba zaščititi. Ko se človek začne odločati sam, mi je malo mar, če si odreže vse ude, iz-takne oči in izžge jezik, ampak nemočna bitja je treba pustiti pri miru. V tem primeru dejansko gre za nepovrn-ljiv poseg v otrokovo telesno integriteto.
Sicer se nekateri branijo, da bi potemtakem morali prepovedati tudi luknjanje ušes mladoletnikov, vendar to so jabolka in hruške, če ne kar pomaranče. Tista luknjica lahko mimogrede zarase, pa še nobene posebne funkcije nima. Pri obrezovanju je povsem jasno, da tisti majhen del kože vsebuje zelo veliko živčnih končičev in je tako pomemben del kasnejših spolnih užitkov. Vendar ne upam, da bo kak argument zalegel. Če tako zapoveduje neka vsevedna in nezmotljiva nebesna kreatura, si ne predstavljam, da bi lahko kak navaden zabit zemljan pri tem ugovarjal.
Pa pustimo to. Živimo v enaindvajsetem stoletju. Vsaj delno v dobi razuma. Sprejemamo zakone, ki prepovedujejo kakšno po riti (o tem še bo treba spregovoriti), dovoljeno pa je otroku odrezati del telesa. Ne vem no, ampak če se že gremo tega, ne vem zakaj otrokom ne porežemo še ušesnih mešičkov, pa mezincev na nogah in še česa. Saj bi povsem lepo živeli ...
Ne razumem, kaj je v tej zgodbi problem. Če se že hočejo obrezovati, naj se po osemnajstem letu. Po mojem mnenju gre preprosto za to, da indoktrinacija potem ni več tako učinkovita. Človeka pri teh letih veliko težje prepričaš, da stori kaj takšnega preprosto zato, ker je nekdo pač tako rekel. Fizično zaznamovanje (krst je na srečo samo voda) je namreč precej učinkovit način, kako v otroka vcepiti tisti „ti si naš; član te grupe". Zakaj že enkrat ne moremo pustiti otrok pri miru? Namesto da ljudje razmišljajo, zakaj bi kaj takšnega sploh bilo treba storiti, naj se raje posvečajo vzgoji. Sicer pa nihče ne bo ničesar zamudil, če se s takšnimi dejanji za nekaj let počaka ... Ali pač?
Matic Hriberšek
Cradioptuj
^^ 89.8° 98.2 °I04:3
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-tednik.si
s t V
|_e 8 1 V I Cg
\ N A J ■
1. SOM: feat. Ki
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1EBODY THAT I USED TO KNOW ■ Umbra
2.	AISE EU TE PEGO - Michel Telo
3.	I WILL ALWAYS LOVE YOU - Whitney Houston
4.	THESE DAYS - Foo Fighters
5.	NEXT TO ME - Emeli Sand
6.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
7.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
8.	JUST THE WAY YOU ARE - Dick Brave & The Backbeat
9.	KISS THE STARS - Pixie Lott
10.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
11.	DOMINO - Jessie J
vsako sredo na Radiu Ptu]
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli

Foto: ASV
TOREK
kisla juha iz kuhane govedine*, domači kruh SREDA
zelenjavna mineštra s cmočki, žemeljni
narastek
ČETRTEK
pečenice, kislo zelje, krompir v kosih PETEK
testenine z jajcem, solata SOBOTA
sardele na žaru, krompirjeva solata NEDELJA
juha, vrtnarski zrezki, riž, solata, rožičev
kolač**
PONEDELJEK
špageti z gobami, solata
*Kisla juha iz kuhane govedine
Sestavine (količine so poljubne): kuhana gove-
dina, krompir, začimbe (lovorov list, šetraj, bazilika, majaron), čebula, česen, moka, sol (lahko tudi vegeta), olje in vinski kis.
Čebulo in česen sesekljamo in popražimo na olju. Dodamo še moko. Ko porumeni, zalijemo z veliko vode. Preden voda zavre, dodamo na kocke narezan krompir. Solimo in začinimo z začimbami po okusu. Preden je krompir kuhan, dodamo še kuhano govedino. Na koncu okisamo z vinskim kisom. Postrežemo z domačim kruhom.
**Rožičev kolač
Sestavine: 4 jajca, 1 skodelica sladkorja, 1/2 skodelice mleka, 1 skodelica olja, 1 skodelica moke, 1 pecilni, 10 dag rožičev, 3-4 jabolka, 10 dag rozin; preliv: 5 dag čokolade, žlica sladkorja v prahu, 1 beljak.
Rumenjake in sladkor zmešamo, in ko je penasto, počasi primešamo olje, mleko, moko s pecilnim, mlete rožiče in sneg 3 beljakov. Nazadnje primešamo nariba-na jabolka in rozine. Spečemo. Še vroče premažemo s prelivom, ki smo ga naredili iz staljene čokolade, 1 beljaka in sladkorja v prahu. Režemo hladno.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Smeh ni greh
©©©
RESNICA
Kapitan bojne korvete vpiše v ladijski dnevnik: »Veter jugovzhodni, morje nemirno, prvi častnik pijan.« Prvi častnik to vidi in prosi kapitana, naj izbriše pripombo na njegov račun. Kapitan ga zavrne:
»Tu zapisujemo samo resnico.« Dan pozneje vodi dnevnik prvi častnik in vpiše naslednje ugotovitve:
»Veter še vedno jugovzhodni, morje nemirno, kapitan danes trezen.«
©©© BREZ SMISLA
Dva stara prijatelja se pogovarjata.
»Ti, ali si že probal viagro?« »Ne še. Sicer pa nima smisla. Z drugimi ženskami ne seksam
več, za ženo je pa predraga.« ©©©
VPRAŠANJE
»Je tam svetovalnica za alkoholike?« »Ja, izvolite!«
»Rad bi izvedel, kako se naredi bovla!«
©©© ZADOVOLJEN
Srečala sta se dva dojenčka
v vozičkih, in medtem ko sta mamici klepetali, je eden od dojenčkov vprašal drugega: »Kako si kaj zadovoljen s svojo mamo?«
»Še kar, samo v breg je nekoliko počasna.«
©©©
POMOČ
Voznik je z avtom obtičal na blatni cesti in rešil se je šele s pomočjo kmeta, ki je izvlekel njegov avto s traktorjem. Za plačilo je kmet zahteval 100 evrov.
»Kaj?« se je čudil voznik. »Sto evrov? Za to ceno bi na vašem mestu opustil kmetovanje in noč in dan vlekel avtomobile iz blata!«
»Kmetovanje sem res že opustil, toda ponoči se ne izplača polivati ceste z vodo, ker je
premalo prometa!« ©©©
UGLEDEN HOTEL Napis na tabli hotela na slovenski obali:
»Gostje, ki si želijo prilastiti srebrni servis, pepelnike in druge dragocene stvari, ki so last hotela, prosimo, da to storijo diskretno, da ne bodo kvarili
ugleda tukajšnjih gostov.« ©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
DEŽNA TVORBA
Štajerski TEDNIK
ŽILA LASNICA
STARA SORTA HRUŠK NA GORIŠKEM
ZAGOVORNIK IDEJE
TEČAJ
ILOVICA
TIBETANSKI SIR
LOJZE DOLINAR
ZAVRAČANJE, ODREK
DEBLO, HLOD
MALOPRIDNEŽ
AMERISKI TENISAČ (ANDRE)
DIRKANJE S KARTI
OČRT, OPIS
VOZILO Z
ENIM SEDEŽEM
SAMICA PTIČA STRNADA, STRNADKA
BREZBRIŽNOST
RIBA (RUKL)
SREDINA DNEVA
SLAVKO MIHELIČ
PRIDEVNIK
RAZMIK, RAZDALJA
DIVJA MAČKA
NAVOJNA OKNICA, REBRAČA
OLJNO KORITO
STANISLAV ČERNEZEL
NIKOLA TESLA
SLOJ
MOŠKI SPOLNI UD
WAYNOV FILM
ELI LIKAR
POTREBA, SILA, STISKA
HLADNI PAS
MOKA IZ SAGOVCA
KILOMETER
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NAŠ PESNIK (ŠTEFAN)
VSOTA, IZNOS, SUMA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SLAP POD KOPO
SPARGELI
FICEK, BOŽJAK
RASTLINA Z MLEČKOM
MESO NA PALČKI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
RUDI TROJNER
ŠTEFKA POLIČ
NAŠ SLIKAR (DEMETRIJ)
OGABEN VONJ
TRNAT GRM
MEHKA BOMBAŽNA TKANINA
OČE
STRINA
PASJA SAMICA
STARA MAMA, BABICA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALAMO = ameriški film Johna Waynea iz leta 1960, CEJ = slovenski slikar, scenograf in kostumograf (Demetrij, 1931-), CINGULUM = obveza za prsni koš, GERUNDIV = pridevnik, IGUMAN = pravoslavni opat, MENEK = sladkovodna riba, tudi rukl, MUL = mehka bombažna tkanina, SAGO = moka iz sagovca, TONKLI = slovenski pesnik (Štefan, 1908-1987).
■eiuo 'eojsd 'e^jai 'eje '|niu 'nedjs 'pejius
Tao 'o|epoqeu '^eiu 'ueiunSj 'sn|aq '^asauz 'puoi 'o§es 'sed mje|od '33 'in 'ohio 'jajje^ 'o|oj ■AjpunjeS 'iais 'aupiodo 'eouaiopiu 'ejende^ 'jjs Ao^eí 'jsoua 'jedny 'e§ojp '^e|qo :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da je preklic objave TV-od-daje s podelitve Viktorjev med ljudmi sprožil ravno nasprotno reakcijo, kot so jo načrtovali tisti, ki so jo dali ukiniti. Vsi se o njej pogovarjajo in obnavljajo njeno vsebino.
... da ni čudno, da so prispevki za kanalizacijo po posameznih podravskih občinah tako različni, kajti eni ga bolj, drugi pa manj s...jo.
... da ni čisto res, kot trdijo nekateri, da je tudi v mnogih po-dravskih občinah tako, kot želijo župani; ponekod je baje bolj tako, kot želijo direktorji(ce) občinskih uprav. Ali pa se jih preventivno rešijo, tako ali drugače.
... da naj bi waldorfski vrtec v stari Poetovioni baje ustanavljali v strogi tajnosti. Že vedo zakaj.
... da zdaj verjamemo, da se čudeži še dogajajo. V večletni zgodovini se je namreč prej-
šnji teden tudi v holermoškem občinskem svetu zgodilo, da so svetniki sprejeli sklep brez razprave in obrazložitve glasu.
... da so se podaljšani norčavi pustni dnevi poznali tudi po slabši udeležbi poetovionskih demonov na prazniku pod Pon-cami. Eni baje še vedno nisopri-šli od podiranja ptujskih kuren-tovanjskih presežkov.
... da je največjo športno gesto tega tedna storila Ana Miha-
ela Ciora: oblekla je že odloženi tekmovalni dres in pomagala svoji nekdanji ekipi.
Vidi se ...
... da večni haloški poslanec na prireditvi Veseli Jožeki kljub prisotnosti svetovnega prvaka v igranju harmonike tega instrumenta ni najbolje obvladal. Zlobneži pravijo, da zato, ker naj bi bile note napisane v nemškem jeziku.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tjaša Šalamun
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratni posnetek je nastal lani poleti, ko sta babica in dedek prinesla vnukinjam kostume za ples flamengo in so jih Tjaša, Maša in Marina oblekle kar na prvem domačem pikniku. Fotografijo je poslala Tjaša Šalamun iz Pacinja.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 26. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Rok Petek, Drstelja 16, Destrnik.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		3	2		6	4		
			4		1			
6	5			3			9	1
2			8		5			9
		6				3		
8			1		3			2
4	1			8			3	5
			5		4			
		5	3		2	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥»¥	©©	€	000
Bik.	V	©©©	€€	0
Dvojčka	vv	©	€€€	00
Rak	VVV	©©	€	00
Lev	VV	©©©	€€€	0
Devica	V	©©	€€€	0
Tehtnica	VV	©©©	€	00
Škorpijon	VVV	©©	€€€	0
Strelec	VV	©	€€€	000
Kozorog	V	©©©	€€	000
Vodnar	VV	©	€€€	00
Ribi	V	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 20. marca do 26. marca 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)

»Duhovniki se potolažijo, da niso poročeni, ko poslušajo ženske pri Spovedi.« Armand Salacrou •kick
»Trdo delo ni še nikogar ubilo, toda zakaj tvegati?« Neznan avtor
-k-k-k
»Če ženski odpiraš vrata svojega avta - imaš novo ženo ali nov avto!« Grafit
•k-k-k
»Sivi lasje so božji grafiti.« Bill Cosby -k-k-k
»Nikoli ne jemljite življenje resno. Saj itak nihče ne preživi.« Neznan avtor
-k-k-k
»Nikoli ne hodi k zdravniku, čigar sobno rastlinje se je posušilo.« Neznan avtor
-k-k-k
»Računalnik me je enkrat premagal v šahu, toda v kikboksupa mi ni bil kos.« Neznan avtor -k-k-k
»Moj nasvet je, da se poročiš: če najdeš dobro ženo, boš srečen; če ne, boš pač filozof.« Sokrat -k-k-k
»Užitek humorja predstavlja največjo duhovno svobodo.« Friedric Hebbel
-k-k-k
»Če ti nikoli nič ne uspe narediti iz prve, potem padalstvo zagotovo ni zate.« Neznan avtor -k-k-k
»Ne obstajajo neumna vprašanja, obstajajo le neumni
ljudje.« Neznan avtor
Cirkulane • 55 let zborovodstva Jožeta Dernikoviča
Predstavili pesmarico Hribi haloški
Minulo soboto, 17. marca, so na 10. Jožefovem koncertu v večnamenski dvorani v Cirkulanah proslavili 55 let zborovodstva Jožeta Dernikoviča, predstavili njegovo pesmarico Hribi haloški ter prepevali njegove in nekaj ljudskih pesmi.
O tem, kako živo je kultura vpeta v življenje in delo halo-škega človeka, priča dobro obiskan 10. Jožefov koncert, saj je bila dvorana v Cirkulanah tudi tokrat polna ljubiteljev petja. Ob 55-letnici vsestransko aktivnega zborovskega delovanja domačina Jožeta Dernikoviča so javnosti predstavili njegovo prvo pesmarico pod naslovom Hribi haloški, ki jo je uredil Mitja Gobec, založilo pa domače Kulturno društvo.
Kot je ob predstaviti poudaril urednik Mitja Gobec, je idejo o izdaji pesmarice dobil lansko jesen. Zborovodjo, organista, skladatelja in prevajalca Jožeta Dernikoviča je pozval, naj poišče vse svoje skladbe in priredbe, ki se jih je v petdesetih letih zbralo prek 60. Za pesmarico je
izbral 32 takih, ki so po Gob-čevem mnenju najizvirnejše in najbolj ubrane na tematiko Haloz, grozdja in vina, ter še nekaj drugih.
„Jože Dernikovič je pisal za potrebe zborov, ki jih je vodil, zato je največ njegovih pesmi za mešane in moške zbore. Skladbe so harmonsko preproste in izvajalsko dostopne širšemu krogu pevskih zborov. Istočasno pa so tudi dokument snovanja večinoma ljudskih pesnikov, na katerih verze je Pepček skladal. V zbirki so objavljene tudi nekatere življenjske modrosti in misli, ki jih je avtor zapisoval pod rokopise svojih skladb. Na koncu je objavljen še popis celotnega zborovskega opusa Jožeta Dernikoviča," je poudaril Mitja Gobec in pojasnil, da
je pri uredniškem delu največ sodeloval z avtorjem ter Miro Petrovič. Zahvala za izid zbirke gre tudi predsedniku KD Cir-
Foto: M. Ozmec
Zborovsko pesmarico Jožeta Dernikoviča je predstavil urednik Mitja Gobec.
Pri društvu za waldorfsko pedagogiko na Ptuju deluje Iniciativa za ustanovitev wal-dorfskega vrtca, ki jo je predstavila Suzana Tomažič Blatnik in povedala, da se otroci že lep čas srečujejo na igralnih uricah. Drugačnost waldorf-ske pedagogike je v pristopu do otroka, ki ga obravnava veliko bolj celovito, upošteva njegove razvojne stopnje in ima potem temu primerne vzgojne pristope. Waldorski vrtec pozna zelo male skupine - v jaslih je od 10 do 12 otrok, kjer za njih skrbita dve ali tri vzgojiteljice. Večja skupine so običajno mešane in jih sestavljajo otroci od 3 do 6 let. „Prednost waldorfskega vrtca je domače vzdušje, v katerem vzgojiteljice vedno opravljajo neko smiselno delo. Otrok
do 7. leta posnema odrasle in tako pri nas pospravljamo, pometamo, pripravljamo hrano. Veliko je proste igre, gremo pa tudi na vrt, kjer sadimo, kopljemo. Prehrana je biološka in biodinamična. Vse igrače v vrtcu so narejene iz naravnih materialov, naredijo jih vzgojiteljice same. Same sešijejo lutke in naredijo lesene igračke ter se tako pripravijo na svojo skupino. Negujemo tudi stare običaje - tkemo, predemo, pletemo," je povedala Suzana Tomažič Blatnik.
„Delo v vrtcu poteka v tedenskem, mesečnem in letnem ritmu, ki sledi dogajanju v naravi in otroci znotraj njega najdejo svojo varnost," je dodal Maksimilijan Rimele, predsednik waldorfskega društva na Ptuju.
Glede na obisk na igralnih
uricah je na Ptuju interesa za ustanovitev vrtca dovolj. Tudi v Ormožu je bil odziv staršev precejšen. Vse pa se zatika pri primernih prostorih. Tomažič
Cirkulane, ter vokalna skupina Mladi veseljaki pod umetniškim vodstvom Petra Gojko-ška. Prijeten pevski večer, v celoti posvečen rojaku Jožetu Dernikoviču, ki je ob koncu s
svojimi pevci tudi sam veselo zapel, so pripravili člani KD Cirkulane, domiselno pa sta ga povezovala Antonija Žumbar in Miro Lesjak.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ob jubileju in izidu pesmarice je Jožetu Dernikoviču čestital tudi Aleš Klinc, predsednik KD Cirkulane.
kulane Alešu Klincu, profesionalno računalniško notogra-fijo je opravil Matevž Novak iz Novega mesta, domiselno oblikovanje in oprema pa sta delo Marjana Bombeka.
Jubilantu in še vedno aktivnemu Jožetu Dernikoviču so ob 55-letnici njegovega zboro-vodstva čestitali prijatelja Jože Križančič in Franjo Gnilšek, v imenu KD Cirkulane Aleš Klinc ter cirkulanski dekan Emil Drev. S prepevanjem Dernikovičevih in drugih pesmi pa so se najlepšim željam pridružili še pevci MePZ KD Cirkulane, ki ga Pepček vodi že celih 55 let, OPZ OŠ Cirku-lane pod vodstvom Mateja Lu-ketiča, sestre Kopinske, ki jih vodi Marija Kokol, pevci MoPZ PGD Hajdoše, ki jih Jože Der-nikovič vodi že 25 let, ljudski pevci KD Cirkulane pod vodstvom Jožeta Petroviča, članice ŽPZ Vesele folkloristke in kot presenečenje večera pevci novoustanovljenega MePZ mladih, ki deluje v okviru KD
Ormož • Predstavitev waldorfskega vrtca
Waldorfski vrtec je drugi dom
Po ciklu predavanj Pravljično starševstvo je Mladinski center Ormož na pobudo staršev pripravil še predstavitev waldorfske pedagogike, ki je ena najpogostejših alternativnih oblik vzgoje in izobraževanja pri nas.
Foto: Viki Ivanuša
Otroci so si v prostorih knjižnice ogledali lutkovno predstavo Zajček in korenček, potem pa so se prosto igrali z igračkami iz naravnih materialov in risali z voščenkami iz čebeljega voska.
Blatnikova je povedala, da se dogovarjajo z občino in upajo, da jim bo uspelo jeseni odpreti vrata vrtca.
Viki Ivanuša
RADIOPTUJ
fta ¿filetee
www.rad¡o-ptu¡.s¡
VRTEC KIDRIČEVO OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2012/2013.
Obveščamo starše, da poteka vpis predšolskih otrok - novincev v Vrtec Kidričevo za šolsko leto 2012/2013 na upravi Vrtca Kidričevo in v vrtcu v Cirkovcah, in sicer do 31. marca 2012 od 7.30 do 15.30. Starši, ki so že vložili prošnje in čakajo, naj jih do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi po telefonu na številko 799 01 30.
Uprava Vrtca Kidričevo
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
vabita na
AC CENTER
trgovina in servis Jonsered
hišni sejem,
%
ki bo 23. in 24. marca, od 8. do 18. ure na Arnuševi ulici 6 na Ptuju. Pridite In preizkusite stroj pred nakupom! Nudimo 10 % sejemski popust!
Aleksander CIGLARlfi s.p., Arnuševa ulica 6,2250 Ptuj E-mall: jonsered.servls@gmail.com, tel./fax: 02/ 787 66 96, GSM: 041/ 904 370
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 20.3. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Hrana In vino 9:501 nfo kanal 10:40 Modro - pon. 11:15 Info kanal 11:45 Prodajno akno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Zemlja in mi - pon.
pena
pon.
'rodajno okno 'omurski tednik nfo kanal 15:35 Hrana in vino - pon. '6:00 Ptujska kronika -pon. 6:26 Infokanal
2:50 3:05 3:45
6:30 Prodajno okno . .. SDort(m 7:30 Moto scena -
7:001
no) - pon.
¡cena - 9. oddaja - pon. 17:55 Info kanal
13:00 Ptujska kronika - pon. 13:25 Kultura na dlani - pon. 19,15 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Šport no(no) - pon. 21:00 Moto scena - g. oddaja - pon. 2J:25 Poslanski utrip - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 21.3. 3:30 Prodajno okno 3:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 3:25 Hrana in vino :50 Info kanal nista I iriro - p 10:55 Info kanal 11:45 Prodajno okno 17:00 Info Kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - pon. 13:40 Duhovna oaja-pon. 14:05 Info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:25 Sport(no)-por.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:50 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Kultura na dlani-pon. 19:25 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Moto scena - 9. oddaja - pon. 20:50 2. nogometna liga 21:20 Povabilo na kavo - pon. 21:55 Regi TV GoriSnica 22:55 Info kanal
Četrtek 22.3. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Hran In vino 9:50 Info kanal 1D:20 Modro-pon. 10:55 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Povabilo na kavo-pon. 13:40 Info kanal 15:35 Hrana In vino - pon 16:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 Info kanal :30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost - pon. 7:25 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. ISnortino)
10:00 Ptujska kronika 11:00 Mooro - poo.
pon.
012 - poti. ' - pon.
13:25 S
13:55 Pokalloki 19:15 2. nog 13:45 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Kurentovasvatba-pon. 21:40 Ptujske odrske deske - pon. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:25 Zemlja In mi - pon. 22:55 Info kanal
www.petv.tv
Dttcj res lihti sanmi jati Mi raT2 m SIOl IV
Prireditvenik
Torek, 20. marec
09:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: 15. gledališki dnevi,
območno srečanje otroških gledaliških skupin, 2. del 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: prireditev OŠ Ljudski vrt ima talent 19:00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja: koncert učencev šole
Sreda, 21. marec
15:00 Nova vas pri Markovcih, gasilski dom: srečanje z županom Milanom Gabrovcem
16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura za otroke 17:00 Cirkulane,večnamenska dvorana: Sedem korakov, območno srečanje
otroških folklornih skupin, JSKD 18:00 Ormož, viteška dvorana gradu: literarni večer s predstavitvijo romana
Gabriele Babnik Sušna doba 18:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncert učencev Glasbene šole Karo-la Pahorja
Četrtek, 22. marec
17:00 Majšperk, večnamenska dvorana OŠ: občinska prireditev Pozdrav pomladi
18:00 Ormož, Bela dvorana Glasbene šole: nastop učencev GŠ Ormož 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Israela Horovitza Vdovin zmenek na slepo
Petek, 23. marec
18:00 Grajena, Dom krajanov: letni baletni nastop učenk ptujske Glasbene
šole Karola Pahorja 18:00 Ptuj, CID: predstavitev fotonatečaja Fotografska izkušnja - mestna
dvorišča, za mlade od 10. do 21. let z delavnico z gostom Boštjanom Pucljem
19:00 Ptuj, refektorij Minoritskega samostana: Viktorinov večer, Kako smo dobili svojo državo, gostja večera dr. Rosvita Pesek, glasba - Miha Denac, violina, Gabrijela Anžel, violina, Rebeka Skok, violina 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Israela Horovitza Vdovin zmenek na slepo
20:00 Ptuj, dvorana gimnazije: monokomedija Irene Mihelič Moja briljantna ločitev; dobrodelni nastop za sekcijo za downov sindrom
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 22. marec: 19:00 art: Policist.
Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. marec: 16:00 Parada; 18:00 Art: Policist; 20:00 Art: Le Havre.
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 20.3.
8:00 Revija otroških pevskih zborov 1. del 9:30 Ujemi sanje 10:30 Polka in Majolka 11:30 Video strani
18:00 Soočenje kand. za župana na Destrniku
19:40 Glasbeni utrinki
20:00 20. Let Mlekarske zadruge Ptuj
21:30 Polka in Majolka
22:30 Ptujska kronika
23:20 Video strani
8:00 Mesečna kronika iz občine Hajdina 9:00 Haj d i na - Pesniško svitanje 10:30 ŠKL 11:20 Video strani
18:00 Ljudski pevci Cirkulane se predstavijo
19:40 Glasbeni utrinki
20:00 OŠ Hajdina - Ob dnevu žena
in materinskem dnevu 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
ČETRTEK 22.3.
8:00 Revija otroških pevskih zborov 2. del 9:15 Polka in Majolka 10:15 Zaigraj Tamburica 11:30 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 20:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 2. del 21:45 Dornava - Iz domače skrinje 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev v*
Kosilnic	j	s
Škropilnic	Q	¡j
Motornih žag	|
Kultivatorjev	|
Servis PeUpičsi)0
Dornava 76a, tel. ¡¿55-0941
NOVOGRADNJE, FASADE, OMETI, polaganje robnikov in tlakovcev ter splošna gradbena dela. Valon Bisli-maj, d. o. o, Slov. Bistrica. Tel. 070 292 326.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 17. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
ČIŠČENJE gozdnih površin in mletje vej za sekance. Starčič trade, Mezgovci ob Pesnici 29 a, tel. 041 557 553.
PRODAM bukova drva v paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
PRODAM DRVA, hlodovino, kami-onska dostava. Tel. 041 767 760.
BELE kokoši in peteline, težke 4 kg. Cena 3,80 € za žival. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
KUPIM hlodovino za drva in rabljene kmetijske stroje. Tel. 031 839 764.
PRODAM tri prašiče, težke okrog 100 kg. Tel. 041 519 410.
PRODAM traktor Tomo Vinkovic 523 s priključki. Tel. 041 239 617.
V NAJEM vzamem njive v občini Markovci in okolici, dobro plačilo. Tel. 040 316 558.
PRODAM suhe deske cca 2 kubika in leseno prešo. Tel. 031 242 571.
SILAŽNE bale kupim. Tel. 041 521 863.
PRODAM hlevski gnoj z dostavo. Tel. 041 421 731
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAM gradbene parcele v izmeri 2000 m2 na Dravskem polju, komunalno urejene. Telefon 041 668 764.
Prodam 34 arov vinograda na žico s sadovnjakom v Velikem Vrhu pri Cirkulanah. Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, Cirkulane, tel. 761 15 91 in 041 207 072.
PRODAM vinograd v Halozah v bližini Borla (350 trsov in vikend) ob asfaltni cesti. Tel. 041 764 454.
V NAJEM ODDAM brezplačno ali prodam gorico s 400 trsi v Podleh-niku in še druge ugodnosti. Telefon 031 47 65 63.
DOM STANOVANJE
1,5 SOBNO in 2-sobno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 041 647 745.
OBNOVLJENO enosobno stanovanje na Ptuju prodam. Tel. 02 620 97 67.
KUPIM manjše stanovanje. Informacije na telefon 041 915 368.
NAJAMEM opremljeno ali neopre-mljeno enosobno stanovanje ali garsonjero na Ptuju ali v okolici. Telefon: 040 296 001.
RAZNO
MOŠKI iščem prijateljico za resno zvezo, do 55 let. Tel 051 719 119.
PRODAM moško gorsko kolo GT za 100 €. Tel. 031 273 700.
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in tiha solza spomina.
SPOMIN
Danes minevata dve leti, odkar te ni več med nami, dragi mož in oče
Janez Tomažič
IZ MEŽANOVE 21, PTUJ
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prinašate sveče.
Žena Ana in sin David
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja
v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija
Ivana Kokola
IZ DRAVINJSKEGA VRHA 9 A, VIDEM
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste se mu poklonili v slovo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi g. župniku za darovano molitev in pogrebno mašo, govorniku g. Kozelu, pevcem in Pogrebnemu podjetju MIR. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Žena Marija, sin Andrej, sin Ivan in hči Helena
z družinami
Na jočite ob mojem grobu, le tiho pristopite, ker veste, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Cvetka
IZ PODVINCEV 52/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izražena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Hvala g. Veri za molitev in občutno povedane besede slovesa, g. duhovniku za njegovo pogrebno mašo, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši in Komunalnemu podjetju Ptuj. Zahvaljujemo se tudi podjetju Boxmark in Kmetijski zadrugi Ptuj. Vsem in vsakomur še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Terezija, hčerka Kristina z družino, sin Milan z družino, vnukinja Valerija z družino, vnuk Rajko z družino
ETRTEK
um
fLOVENSgOH P@P T T®[P
7 SLOVENSKIH FOLK IN VALČKOV
1.MAUBU-Goveja	juhca
2.	Ans. DONAČKA- Snežna kepa
3.	ISKRICE - En krasen dan
4.	KORADO & FRANCI & ANITA- Ali bi me sploh ljubila
5.	MILI ■ Ne bom čakala nate
6.	MLADI DOLENJCI - Zimske radosti
7.	R0G0ŠKISLAVČKI - Mala Špela
1.	VERA & ORIGINALI - Za prave Slovence
2.	ROK ŽLINDRA-Lubčka mi je dala
3.	ELA&ŠARMERJI- Našla te bom
4.	P0DKRAJSKI FANTJE - Najlepši cvet Slovenski cvet
5.	ZAPELJIVKE-Ljubezen le sveti
6.	KLAP0VUHI- Kurent
7.	Ans. POET - Rad bil bi tvoj poet
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.; 02 771 22 61.
-g^s_____________________
SLOVENSKIH POP 7 TOP
Ime in priimek:
Giasujem za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:_
Naslov:-Tal. 6taviika:_
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Jožefa Rožmarina
IZ MURETINCEV 2 (24. 2. 1954-27. 2. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, za pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Ivanu Holobarju in patru Janezu Kmetcu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Kristini za molitev, govornikom za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši, praporščakom in Pogrebnemu podjetju Mir. Hvala kolektivu T-2, d. o. o., Krojaštvu Andreja Šmigoca, Perutninarski zadrugi Ptuj, UO PZ Gorišnica, ČD Gorišnica in vsem gasilskim društvom, posebna zahvala PGD Muretinci. Posebna zahvala njegovemu bratu Janezu z družino, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani, bila v oporo in pomoč.
Žalujoči: žena Darinka, sin Aleš, hčerki Albina z Janezom, Mateja z Boštjanom
ter vnuka Žiga in Živa
Videm, Tržec • Četrta ozelenitvena akcija Sadno drevo 2012
Travniškemu sadovnjaku na Djoča-novi kmetiji manjka le še eno drevo
Sobotno vetrovno popoldne je bilo na lepo obnovljeni Djočanovi kmetiji precej živahno; Etnografsko društvo (ED) Tržec je namreč skupaj z občino Videm pripravilo že tradicionalno delitev sadik sadnih dreves, ob tej priložnosti pa so v nastajajoč travniški sadovnjak za kmetijo zasadili še domačo slivo.
„Letos smo med občane, ki so se oglasili na Djočanovi kmetiji, razdelili kar 100 najrazličnejših sadik domačega avtohtonega sadnega drevja; med njimi so bile domače slive, češnje, več vrst hrušk in jabolk, orehi, murva itd. Eno sadiko domače slive smo nato zasadili tudi na našem travniškem sadovnjaku, kjer rastejo same domače sorte sadja, ki ga je danes že težko najti. Ta sliva je znana po zelo bogatem cvetenju, rodi pa jeseni. To je tudi predzadnje, sicer sedemnajsto sadno drevo, ki smo ga zasadili v tem sadovnjaku: Naslednje leto bomo zasadili zadnje, predvidoma bo to sorta jabolka - kosmač," je povedal predsednik ED Tržec Ivan Bo-žičko in še dodal, da bodo akcije razdeljevanja sadik drevja nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj želijo ohraniti oziroma oživeti stare sorte, ki preveč hitro izumirajo.
Sicer pa so letos prejemniki sadik dobili tudi natančna navodila, kako najbolje zasaditi mladiko, da bo res rasla.
Takole so na travniškem sadovnjaku na Djočanovi kmetiji, potem ko so zbranim občanom razdelili 100 sadik sadnih dreves, zasadili še predzadnje drevo - domačo slivo.
Približno dva tedna pred nameravanim sajenjem je treba skopati jamo širine od pol do
enega metra, globoka pa naj bo prav tako do največ pol metra. Izkopani zemlji je treba
Ptuj • Zahvala občini za pomoč v Kicarju
Izboljšana oskrba z vodo
V letu 2010 smo večkrat pisali o problematiki oskrbe z vodo v nekaterih predelih Kicarja, kjer so občasno, še posebej poleti, vodovodne pipe popolnoma usahnile. Najbolj so se občani hudovali, ko so bili sredi nekaterih opravil, kot je kuhanje, prhanje, pranje glave, pa je zmanjkalo vode.
Janja Čeh, ki je stanovala v Kicarju 20, je v tistem času imela dojenčico in je pričela zavzeto opozarjati na problem. Rešitev oskrbe z vodo za šest objektov enega hriba je stala skupaj 67.050 evrov.
Ker pri Komunalnem podjetju Ptuj sama ni bila uspešna, se je obrnila na ČS Rogoznica, kjer sta ji zelo pomagala Janko Čeh, predsednik sveta ČS Ro-goznica, in Marjan Kolarič, mestni svetnik. Zatem se je obrnila
tudi na MO Ptuj na mag. Janka Širca, ki je v tistem času še vodil oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, in samega župana MO Ptuj Štefana Čelana. Oskrba z vodo se je po zaslugi njene vztrajnosti na območju Kicarja za šest objektov izboljšala. Treba je bilo napeljati 150 metrov cevovoda, kar je stalo 19.550 evrov, za eno služnost je MO Ptuj plačala 1500 evrov, cena prečrpališča pa je bila 46
Foto: Črtomir Goznik
Janja Čeh se je zahvalila ptujskemu županu, da je prisluhnil potrebam občanom v delu Kicarja.
tisoč evrov.
Janja Čeh, ki je akcijo reševanja problema začela, se je pred dnevi za posluh za konkretne potrebe ptujskemu županu Štefanu Čelanu in njegovim sodelavcem tudi osebno zahvalila. »Če mediji pišejo o slabih stvareh, ko občani opozarjamo na probleme, ki se včasih predolgo rešujejo, se mi zdi pomembno, da pišejo tudi o dobrih,« je povedala ob obisku pri županu. V tem primeru se je izteklo dobro za občane, ki so imeli večletne probleme pri oskrbi z vodo. Čeprav več ne stanuje v Kicarju, se ji je zdelo pomembno, da se v imenu vseh, ki imajo sedaj izboljšano oskrbo z vodo, še osebno zahvali.
Dolgoročno bo oskrbo z vodo v Kicarju, kjer ima podobne probleme še več občanov, rešila izgradnja vodohra-na na najvišji točki Kicarja, ki bo po oceni stala okrog 250 tisoč evrov, je povedal direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Janko Širec.
MG
dodati nekaj gnojila z majhno vsebnostjo dušika. Na dno jame se nato najprej položi kos narobe obrnjene travnate ruše (če je na mestu izkopa travnik), jama pa se ogradi z žično mrežo proti voluharju. Na sredino jame se potem zabije impregniran kol tako, da stoji na južni strani sadike. Sadiki je treba pred sajenjem (če to že ni narejeno) odrezati poškodovane dele korenin, močnejše nekoliko prikrajšati, nato je korenine treba zaščititi
pred boleznimi tako, da se pomočijo v ustrezno mešanico vode, zemlje in fungicida, ter jih razporediti po jami. Korenine sadike se pokrijejo z mešanico izkopane zemlje, med samim zasipavanjem pa je treba sadiko večkrat potresti, da se zemlja čim bolje razporedi med koreninami. Zemljo,ki se ji doda še hlevski gnoj, je za konec treba še dobro potlačiti, privezati h količku in po potrebi zaliti.
SM
Osebna kronika
Rodile so: Sabina Meško, Mihovci pri Vel. Nedelji 47, Vel. Nedelja - deček Tian; Mateja Panič, Užiška ul. 1, Ljutomer - deček Filip; Ber-nardka Žgavc, Lancova vas 47, Videm pri Ptuju - deček Aljaž; Mateja Barbarič, Rapo-čeva ul. 4, Maribor - deček Rok; Jasna Horvat, Podvinci 8 a, Ptuj - deček Nejc; Tanja Muzek, Meškova ul. 4, Ptuj -deček Nejc; Laura Korošec, Zamušani 37 a, Gorišnica
-	deček Filip; Anica Zajc, Be-lšakova ul. 32, Ptuj - deček; Valerija Jerič, Tomšičeva ul. 31, Slovenska Bistrica - deklica; Tina Fic, Mejna ul. 5, Miklavž na Drav. polju - deklica Nina; Maja Gagic, Ul. 5. prekomorske 18, Ptuj - deklica Zoja; Jelka Horvat, Sp. Velovlek 11, Ptuj - deček Bine; Anita Krizman, Slovenska cesta 46, Središče ob Dravi - deklica Zara; Janja Jurkovič, Obrež 133, Središče ob Dravi - deček Anže. Umrli so: Ivan VRLEK, Rimska ul. 5, Ptuj, roj. 1962 - umrl 3. marca 2012; Katarina LESJAK, Tržec 35, roj. 1931
-	umrla 6. marca 2012; Branko MALEK, Jiršovci 50, roj. 1969 - umrl 7. marca 2012; Ana VINDIŠ, roj. Mlakar, Vareja 63, roj. 1924 -umrla 8. marca 2012; Remz-ije ŠACIRI, Dornava 128, roj. 1981 - umrl 4. marca 2012; Stjepan VISINSKI, Mali Okič 45, roj. 1941 - umrl 7. marca 2012; Agata KOZINA, roj Haramina, Turniška ul. 30 Ptuj, roj. 1927 - umrla 8 marca 2012; Anton CAFUTA Ul. 5.prekomorske 9, Ptuj roj. 1952 - umrl 8. marca 2012; Franc HORVAT, Sveti Tomaž 30, roj. 1931 - umrl 12. marca 2012; Janez VERŠIČ, Bukovci 131, roj. 1938 - umrl 9. marca 2012; Alojz KOKOL, Grajena 51/a, roj. 1944 - umrl 9. marca 2012; Anton MERC, Ribiška pot 13, Ptuj, roj. 1953 -umrl 10. marca 2012; Martin KOLENKO, Mala vas 36, roj. 1930 - umrl 12. marca 2012; Antonija GAŠPARIČ, roj. Majcen, Bratislavci 25, roj. 1954 - umrla 7.marca 2012.
Poroke - Ptuj: Branko RANFL, Borovci 20, in Tanja GRABAR, Borovci 20.
Napoved vremena za Slovenijo
Susca prah obvelja kakor kepa zlata.
Danes bo pretežno oblačno, sprva bo ponekod še možna kakšna kaplja dežja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju do 10, najvišje dnevne od 9 do 15, na Primorskem do 17 stopinj C. V sredo in četrtek bo večinoma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Povsod po Sloveniji je velika požarna ogroženost naravnega okolja.
Foto: SM