C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK ČETRTEK			
Naročnina: ITALIJA	 . . . Ltr INOZEMSTVO .... . . . . > Posamezni izvod 25 o« j Uredništvo in upravništvo: Trst v, V	Letno, |pol letno		četrtletno
	10- 20.— nt. ia Ud	6.— ione 33	3,— . III.
Edina opora kapitalizma so še ramena proletariata.
Trst, 29. julija 1926. - Leto VII. - štev. 274.
Glasilo Komunistične stranke Italije
v
Stnajk rudarjev na yuigleškern
Gigantski boj, ki ga vojujejo angleški rudarji in ki traja že od 1. maja sem, je za svetovno delavstvo velikega pomena. Ko se je štrajk zapričel, ki so se ga vde-leželi začetka samo rudarji, so si mislili Angleški magnati premogarske industrije, da ga bo kmalu konec.
Solidarnost vsega angleškega delavstva z rudarskimi delavci ni malo preplašila angleško kapitalistično aristokracijo. Angleški delavci vseli strok so pokazali v tem zadnjem splošnem štrajku, da vedo, koliko ja potrebna solidarnost delavca e-ne stroke, kadar se nahaja drugi v boju, da si zboljša svoj gmotni položaj. Discipliniranost angleškega delavca se je ta koj pokazala, zadostoval je mali apel strokovnih osrednjih odborov; in vstopili so v štrajk kovinarji ,zidarji, prometni delavci, javni nastavljenci in drugi pomožni delavci. Buržoazija je bila pripravljena na ta sunek delavstva, samo ni verjela sami sebi, da bo zavzel nastop s strani delavstva tako obsežnost. Dalje časa poprej smo imeli priliko citati po raznih buržoaznih časopisih, kako pripravlja svoje baterije za naskok proti delavstvu s tem, da mu zmanjša plače m poviša delavski urnik, vedoč, da si dolav sivo ne bo pustilo iztrgati kar tako lahko vseh pravic in drobtine dobrot, ki si jih je zavojevalo v tolikih desetletjih.
Po druzih državah nizka valuta, na angleškem pa «zdrava« predvojna valuta je zelo veliko vplivala na izvozni angleški trg. Druge države z nizko valuto so konkurirale na svetovnem trgu s svojim cenejšim blagom, ker pa je Angleška izključno industrijelna država, je imelo za. posledico, da ni mogla svojega izdelane ga blaga izvažati v takem obsegu kot poprej. Kapital pa ne išče druzih izhodišč pri svojih požrešnih namenih, on vidi tukaj edino delavca, to je proizvajalca, ki ga ovira na poti. Radi tega skuša prijeti edino njega za vrat — to je delavca, ki mu kopiči kapital.
Meščansko časopisje je prinašalo vladne odredbe za slučaj štrajka. Mesto se jo razdelilo v več okrajev, v vsakem takem okraju je bil postavljen komisar, ki jo i-mel nalogo, da nabira, in organizira st.av-kolomce (krumirje).
S temi naj bi se prekinil popol^n po pust dela s strani delavstva, ker bi tistav-kolomci nadaljevali delo. Kot se je izkazalo pri zadnjem angleškem štrajku, se je to buržoaziji deloma posrečilo. Pokazalo je pa na drugi strani, da, če je na-s;op delavstva splošen, ne dela to nobenih ovir delavstvu, ampak škoduje edino le državi sami. Štrajkujoči so nastopili pov sod dejansko nasproti takim krumirjem Državo je stal ta «špas» milijone šterlin-gov in se ni zavzela za stavkujoče, na sprotno je rekrutirala prostovoljne straž nike in izdala v ta namen več milijonov šterlingov.
Splošna stavka bi se lahko izvedla do konca in bi imela tudi gotovo uspeh, ker delavstvo je imelo še druga bojna sred stva na razpolago. Ali po krivdi socialpa-triotov — (MacDonal.-l' in družba), ki so pri vsem gibanju gledali na to, da stavka ne zavzame velike obsežnosti, se ni mo glo napraviti vse, kar bi se moralo na praviti, da bi bila stavka toliko bolj po polna.
Po nekolikodnevnem splošnem štrajku ki je zrla nanj svetovno delavstvo z ne kim upom, kor boj angleške delavstva je bil tudi njihov boj, so se podali vsi drugi delavci na delo in nadaljevali boj samo rudarji.
In rudarji vztrajajo že enajsti teden Boj, ki ga vojujejo angleški rudarji, do kaže prav temu vztrajanju brez konca, da so razredno zreli in zavedni. Angleški kapitalisti so močno prizadeti pri tem štrajku; ali ne odnehajo in vlada ne po seže vmes, da bi se napravil konec temu opravičenemu boju od1 strani rudarskih delavcev.
V zbornici lordov je prišlo v tem času do prizorov, ker so angleški senatorj tudi solastniki premogovnih revirjev. T so predlagali, naj se postavno uvede 8 ur ni delavnik po vseh rudnikih. Nekateri senatorji neakcijonisti so protestirali in se zgražali, da se senat ukvarja z zadevo plač. Nekateri laburistični poslanci, ki so iz tribun prisostvovali vsej stvari, so skušali v več slučajih poseči v diskusijo in nekdo je celo zavpil: «Tri ure za vas na poltronah in osem ur za rudarje pod zemljo !» Končno je senat med velikim hruščem potrdiil predlog, med zgražanjem nekaterih starili senatorjev, ki niso odo bravali, da se je urnik podaljša). Bodi posebej povedano, da so nekateri člani Baldvinovega ministrstva veliki akcijoni sti premogokopnih družb. Med prvimi je minister trgovine Lister. Sam Baldvin jo glavni akcijonist enega rudokopa. Ne vili Chamberlain je ravnatelj družbe ladjedelnic v Birminghamu. LabiKisti so nekaj protestirali, če je upravičeno, da je minister član javne ali zasebne družbe, v času, ko opravlja svoj ministrski posel. Cela zadeva jo samo akademičnega pomena, ki ne bo spremenila nič na stvari.
Angleški rudarji vztrajajo dalje in na-iljujejo svoj boj. Celo škofje anglikanske cerkve so skušali da bi posredovali pri vladi, kar ni nič pomagalo. V vsej tej dosedanji borbi so delavci Sovjetske Rusije, pokazali moralno in materialno solidarnost. Vse angleške ladje, ki se nahajajo na Ruskem ozemlju, ne morejo ukr-cati premoga ali kaj takšnega, kar bi oslabilo boj angleških rudarjev. Ruski delavci so poslali angleškim delavcem dosedaj 270 'tisoč rubljev (to je okroglo milijone 200.000 lir), v polnoč stavku-očim rudarjem. Objava došle nove pomoči s strani ruskih delavcev je napravilo veliko razburjenje med konservativnim časopisjem. Sedaj se bo zbrala zbornica, da zopet razpravlja položaj nasproti stav-kujočim. S svoje strani škofje ne odnehajo, da bi kaj dosegli, da bi prišlo do sporazuma med delavci in delodajalci.
Seveda ^si ti iposkusi ostanejo brez uspeha.
Poseben pomen so dobile v borbi rudar-ženske-delavke.
Že pred splošno stavko so kapitalisti izdali tisoče in tisoče šterlin v namene, da si pridobijo simpatije delavk. Posebne organizatorke so pošiljali v razne in-dustrijalne cone, da bi kolikor mogoče več žensk privlekle za seboj, k posebnim brezplačnim «zabavnim» večerom itd. Namen je bil ta,: v slučaju konflikta rudar-. ev z gospodarji, bodo uplivale te žene na može, da odnehajo od’ svojih načrtov. Pripovedovali so jim vse mogoče laži, glede slabega položaja, v katerem se nahaja angleška premogovna industrija. Te organizatorke so pripovedovale, koliko pomanjkanja, trpljenja morajo prenesti žene v slučaju takega spora. Ena taka manifestacija, ki se bi imela izreči proti, se je obdržala 17. aprila v Londonu, orga-, nizirana od neke Flore Drurnmond, agen-tinje kapitalizma, bivše sufragetke. Ta manifestacija bi imela izjaviti voljo <tmir industiiji» s strani angleških žensk. Če je bilo vse spretno pripravljeno, so ven-
dar vsi takoj razumeli, da to ni nič dru-zega kot navadna komedija. Redke so bile ženske, ki so prisostvovale in več se jih je izreklo, da so prišle na manifestacijo samo z namenom, daso prišle po ceni v mesto London.
Velika večina demonstrantinj je bila sestavljena iz fašistinj in malih trgovk in žensk «visoke družbe«. Letaki, ki so bili razdeljeni s strani komunističnih žensk, so bili preeitani z velikim veseljem od manifestantinj, dasi so gledale njih organizatorke, da bi to preprečile.
Te kapitalistične nakane niso imele druzega uspeha, kot da so še bolj poostrile-nezadovoljnost žensk iz vseh industri-jalnih con države. Delavke so odgovorile na to: s sestanki in manifestacijami v vseh krajih in so v masah prisostvoval manifestaciji Prvega maja. V vseh ženskih delavskih organizacijah so se izgla; sovale resolucije o solidarnosti z- rudarskimi delavci. Volja do boja žen delavk je tako silna, da je pričela Rudarska federacija resno z organizacijo žensk in je določila ožjo vez med njimi in svojo Federacijo.
V začetku splošne stavke ženske niso premišljevale. One zaposlene v industri-jalnih branžah, so sledile skupno mo kim koj ko so dobile poziv k stavki. ,
Na vseh sestankih štrajkujočih -msk in žen: stavkujočih rudarjev — organira-nih od Komunistične stranke, pridobiva naša ideja tal. Ženske, ki se nikdar niso zanimale za organizacijo, prisostvujejo demonstracijam tudi z otroki ali z otroškimi vozički.
Ustanovili so se odbori delegatinj ra J nih ženskih organizacij. Ti odbori organizirajo pomoč ženskam stavkujočih.
Po izdajstvu reakcijonarnih voditeljev so ženske z javnimi manifestacijami izražale svojo nevoljo. Sestanki Komunistične stranke so polnoštevilno obiskovani od žensk. Prvi udarec s strani velikega izdajstva je bil ta, da so celi ženski oddelki Laburistične stranke prešli h Komunistični stranki.
Izkušnje splošne stavke angleške države so pripomogle, da pristopajo števil-neje v stranko.
POLITIČNI PREGLED
... In v Siriji
Minfsterska kriza na Francoskem
je rešena
Na vladi sta sedaj Poincare-Herri-ot. O-beta se od 4 dlo 5 miljard novih doklad delavskemu razredu. V teku je ostra polemika 'med možmi angleškega imperialističnega -tiska in onimi; Združenih držav. Vsa ta polemika se zelo sprotno izrablja od francoskega imperializma, od nove vlade, ki ji je na krmilu Poincare. Mož velikega zaupanja hoče dokazati, da ima voljo retifleirati dogovor Beran-ger-Mellon, gled.e vojnega dolga.
Vesti, ki prihajajo glede razprav in sklepov ministrskega sveta, ki se je sestal v soboto in nedeljo, so edine v dokazih, da si je nova vlada stavila za prvo točko svojega finančnega programa izglasovanje 4—5 milijrd novih davkov, ki bi v največi meri padli na konsum, torej na ljudsko plasti, medtem ko bi bili le malo prizadeti že obstoječi naravni davki.
Vojni minister, vrnivši se s kabinetnega sestanka, se je izrazil časnikarjem: «Velika požrtvovalnost se bo zahtevala od naroda«. Naš načrt ne bo sprejet z radostjo s strani ljudstva, pač pa se bo premislilo, se bo tudi vidilo, da nas je situacija prisilila k temu, da se poseže po najbolj ekstremnih sredstvih in da ni bilo Iruzega izhoda«.
S to novo zabelo vlade Poincarč-IIerriot se hoče preprečiti poseči po posojilu v tujini, da se ustanovi francoski frank.
List «11 urnamte» piše nasproti namenom vlade :
S prisotnostjo Poincare-le guerre na vladi je problem sile več ko več postavljen in delavci se morajo organizirati brez pomisleka.
Program vlade na račun ubogih, postavimo nasproti naš program na ramena bogatih.
Špekulacijski vladi, mednarodnim bankam, diktaturi kapitalizma postavimo proti, vlado d.olavca in kmeta, ki sloni na diktaturi proletariata.
Vojna v Maroku
Nekateri voditelji plemen v Maroku, ki so se sestali, so sklenili, da sprejmejo Mulay Ahmcd-El-Bogg-Ar za poveljnika svoje vojske, da sestavijo nove četo, ki bi operirale nasproti Beni-Ahmed in Beni-Isče.
Oflcijelno vojno poročilo vojaških operacij se glasi: Na ragrupacijski fronti bli-
Iz Damaska prihajajo sledeča poročila:
Francoska kardela so se sešla v bližini Gouts. Čete so na pohodu naletele na odpor, ki so ga takoj premagale. Kolona Iloudoi je dospela v Hatuteel Jaracke na potu je premagala vstaše in je pustila več mrtvih. V Ghebel Orasa je mirno.
Proces proti ogrskim komunistom
Prvi je bil izprašan kot priča Edvard Iiebel, socialdemokratični poslanec, ki izpove, da se je na dunajski konferenci druge Internacionale, ki ji je predsedoval Karl Kautski pretresala zadeva ogrske o-pozicije socialdemokratične stranko. Ko misija je pooblaščena, da to zadevo preišče, se je izrekla, da je nemoralen dogo v-or, napravljen med ogrsko- soc i a kletno kracijo in Bethlenom,
Poprašan od zagovornika Leuevel. za kaj socialdemokrati držijo komuniste za svoje največje sovražnike, odgovori He bel: Ker imajo komunisti lastno taktiko katere se poslužujejo neglede aii je to buržuazija ali socialdemokracija«.
Rakosci vpraša pričo: Zakaj demokra cija (delavska stranka) lahko nastopa prosto na Ogrskem, med tem, ko so ko munisti samo radi svojega prepričanja zasledovani ? !
Hebel : «Ker so komunisti bolj nevarni buržuaziji«.
Predsednik pusti prečitani izjave Aloj zija Samuel, policijskega konfldanta. Zagovornik Leugyel energično protestira in nasprotuje.
Sodišče prečita brošurice, izdane od delavsko socialistične stranke. Zagovorniki dokazujejo, da te brošurice in letaki so bili na tisoče javno razdeljeni, in da ni državno pravdništvo nikdar nastopilo proti.
Prečita se potem izjave Irme Mendel, ki je bila skupaj aretirana s sodrugom Rakoscijem in potem takoj izpuščena.
Ona je biila vpisana v delavsko socialistično stranko. Pove da je bil Juhasz štet za nevarnega boljševika in da je bil govor, ki ga je držal na shodu, zelo hujskajoč.
Advokat Leugyei dokaže z dokumenti, da ni bil Juhasz nikdar v Rusiji, kot vjetnik, in tudi drugače ne. Iz vsebino
PO TREH MESECIH ANGLEŠKI PROLETARIAT NE KAŽE NOBENE UTRUJENOSTI.
Predno bo odšel parlament na počitnice, se bo razpravljalo še enkrat vprašanje rudarske stavke. Dasi stavka traja že tri mesece, so zelo redki slučaji stavkoloma. Bodo v resnici nespremenljivi predlogi s strani delodajalcev, ker pri vsi lakoti, ki so ji izpostavljeni ru-arji, nočejo se podati na delo.
Zgube kapitalistične Anglije so velike : tedensko 20 tonelat premoga, ki bi bil izvožen. Angleški trgi so malo po malem si pridobljeni od drugih kapitalističnih konkurentov.
Prvi minister Baldvin noče preklicati postave osemurnega delavnika, ker s tem bi zadal sam sebi udarec. Z druge strani gospodarji se bi radi pogajali da ne bi imeli toliko izgub. Lastnika rudokopov Derby in Nottingham sta stavila nove predlcge svojim rudarjem, ti pa so odklonili vsaka pogajanja, ker želijo, da se sporazum napravi za vso državo in ne zaposamezen okraj posebej.
PONAREJEVALEC DENARJA VVINDISCGRAETZ NA SVOBODI.
Zagovorniki ponarejevalca francoskih frankov, ogrskega princa Windischgraet ca so predložili prošnjo kazenskemu sodišču, da izpusti tega na svobodo.
Prošnjo so podprli s tem, da je princ bolan. Princ bi prišel tako v domačo o-skrbo. Je mogoče, da mm se ne posreči ker ogrska postava v takem slučaju pripusti, da pride kaznjenec pod hišno nadzorstvo. Mora pa prenašati vse stroške ki jih imajo oblasti in ti so: plačati tri stražnike in enega, inšpektorja, ki ga nadzorujejo. Seveda, da so njegovi zagovor niki v imenu družine vse to obljubili. Tukaj pa odloča prizivno sodišče, ki mu predseduje zloglasni sodni svetnik Tore ky, ki je vodil z železno roko proces proti komunistom.
Lahko se sklepa že sedaj, da bo princ Windischgaetz spuščen na svobodo.
Jliale vesti
zu Feza, se opaža, daso vasi Ghesana, ki J govora jo vLino, da ni mol na sebi nič so ostali kot disidenti, započeli pogaja- j spodbujajočega k «požigu». nja, da se podajo. C coni blizu Tazc je Predina se je sodni dvor odstranil, se kolona Challais zasedla Ksar cl Kebis. prečita izjava nemškega sccialdemokra-130 družin iz Beni-Ilassan, ki so se boje- učnega poslanca Kurt-Rosenfelda, v ka-
vale proti polkovniku Prious, je popraša-lo za pogajanja. V španski coni, prednji deil kolone pod poveljstvom Cataz, koraku Kubba-Arza, ki ima za cilj Chevouven v Črti Lued-Lan.
teri potrdi govor, ki ga je imel z Otto Ba-verjem in Sigismundom Kunfi, da so se delegati ogrsko opozicije v teku dunaj skih pogajanj izjavili za socialiste •brez pridržkov.
Delavci obsojeni radi stavke
Pred preturo v mestu Erba se je raz pravljala kazenska zadeva 23 tih delavcev, uslužbenih pri manifakturni družbi Trezzi. Obdolženi, da so 1. junija zapustili delo v enem oddelku, da protesti-stirajo odpustitev delavca njihovega oddelka; vzrok odpustitve je indisciplina Veliko zanimanja s strani občinstva in dosti je bilo prisotnih pri razpravi, ker se je šlo za prvo uporabo postave 3. a-prila 1926. glede juridične disciplino skupnih odnošajev dela.
Državni pravnik in zagovornik so pristajali, da morajo biti obdolženi oproščeni, ker se je dokazalo, da njih vzdržanje od dela ni imelo namena spremeniti in pridobiti drugačne delovne pogodbe, am pak samo izreči solidarnost odslovljenemu sodrugu. Pretor pa jih je vendar priznal krivim, nanašajoč se na člen postave št. 18, ker prvi del člena odlločno pravi «Zapretje in stavkati je odločno prepovedano«. Kakor se vidi, tolmači gospod pretor — ustaviti delo, da se protestira proti odpustitvi enega delavca za kršitev pakta in pritisk na delodajalca.
Bili so vsi pogojno obsojeni na naj manjšo kazen.
AGENCIJE SO ZOPET NA DELU,
kor se na Bolgarskem opaža zopetna pro huda komunizma. Po krvavih atentatih prejšnjih let, niso- revolucionarji dali gta su od sebe; sedaj že zopet vzdigujej j gla. ve. K stvari: po končanih pogajanjih se je ustanovila Zveza delavskih sindikatov, ki se nahajajo pod sociajistični n vpl; vom, z nekdanjimi Komunističnimi sin dikati, ki so se držali poj imenom <neod visnih«. Pogajanja za združenje so se vr ila na predlog balkanske sindikalne kon ference, ki se je obdržala v aprilu v Sofl ji na iniciativi amsterdamske Interna cionale.
MEDNARODNA RUDARSKA KONFERENCA.
23. t. m. se je obdržala mednarodroa ru darska konferenca. Glavna točka dnevne ga reda je bila rudarska stavka na An gleškem.
Cook ,tajnik angleške rudarske federa cije se je pritoževal, da amsterdamski sindikati nič ne napravijo, da bi prepre čili uvoz francoskega in nemškega pre moga na Angleško.
Zanimivo se je razpravljalo o tem, kar je prišlo podpore iz tujine stavkujočim angleškim rudarjem. Vsega skupaj 685 tisoč šterlin, od katerih je prišlo samo iz Rusije 420 tisoč.
«ROTE FAIINE» SUSPENDIRANA.
Izdajanje komunističnega lista v Nemčiji je prepovedano. «Rote Fahne«, glasilo komunistične stranke je ustavljena za 15 dni. List je priobčil članek, s katerim je smešil predsednika Reichstaga.
Delavska Sola
Socializacija žene
(Nadaljevanje).
V prvih časih te družinske dobe je pač
včasih imel mož več kot eno ženo. Toda polagoma seje zlasti iz ekonomskih razlogov razvila monogamija. Značaj družine je bil patriarha]iče,a; mož je bil glava, žena pa «služeč duh« prav po svetopisemskem reku:	«mož	bo	tvoj gospo-
dar !». Niti v zasebnem, a še mnogo manj v javnem življenju ni imela žena nikakih pravic. Ni smela, niti kupovati niti prodajati, moža je morala vikati, imel je celo pravico pretepati jo; cerkev jo je sežigala kot čarovnico na grmadi več kot 100.000 žen je umrlo na ta način grozne smrti. — Lutrova reformacija ženi ni stališča popolnoma nič zboljšala.
Namen družine v tej dobi je bil dobiti dediče za zasebno last posameznika, zato je bila največja čednost žene rodovitnost in čistost; merodovitnost je bila za ženo največja sramota, nezvestoba najstrožje kaznovana. Absolutna spolna zdržnost izven zakona je bila najstrožje zapovedana — a je veljala samo za ženo.
Ker se zakon večjidel ni sklepal iz ljubezni temveč radi materielnih koristi bilo samoobsebi umevno, da je mož tekal ljubezni izven -zakona, medtem ko e od žene zahteval največjo zvestobo. Zatirano ženstvo se je zato nadi možem kruto maščevalo. Prelom zakonske zvestobo in- prostitucija sta. načina, s koji-ma se je maščevala in se še maščuje že na nad možem. — Prelom zakonske zve stobe je nekaka korektura zakona — žena, ki je zvezana brez ljubezni s svojim zakonskim možem, si izven zakona poišče ljubezni, ki je v zakonu ne najde prostitucija pa je nekako nadomestilo za zakon; možje in žene, ki se iz raznih, največkrat ekonomskih vzrokov ne mo-ejo poročiti, iščejo nadomestek v prosti tuciji. In najostrejše kazni, prezir in za ničev anje družbe itd. niso mogli spraviti iz človeške družbe nezakonske nezvestobe — ne prostitucije, te rak rane na telesu človeške družbe. Le 6e bi izgi nila stalna monogamija žene, bi izginili tudi ti dve zablodi iz človeške diružbe V krščanskem srednjem veku je dosegla ta druga — t. j. — družinska doba svojo neločljivo monogamijo svoj višek, a prav tu se že pričenja nje dekadenca. Gospodarski razvoj, socialni raz voj — vse je napredovalo in se razvijalo z mrzlično naglico — in v tem času se je pričelo ločiti gospodarstvo od ljubezni Napočila je kapitalistična doba. Francoska revolucija koncem 18. stoletja je upostavila kapitalistični gospodarski si stem in meščansko vlado v kontinenta! ni Evropi. Dobiček je bil od sedaj napre, parola — denar je osvojil svet. Kar je pradl to kapitalistično dobo potrebovala družina, je vse ali vsaj večji del proizvajala doma. V kapitalistični dobi pa je napočila tudi doba strojev in ni se splačalo izdelovati doma raznih potrebščin ki so se veliko hitreje in ceneje izdelova le v tvornicah s stroji. Rodbina je izgubila tem svojo najvažnejšo funkcijo in je začelo polagoma razpadati v svoji zuna njosti, a tudi v svoji notranjosti.
Najprvo je izginila s površja obsežna grajska družina — tlačanstvo ji je izpodkopalo tla; za njo so se razšli cehe ro kodelcev — učenci in pomočniki so ušli iz temnih delavnic v šumne tvomice, kjer so imeli večje plače in manj dela. Dru žina se je ski’čila v najvažnejše, t. j. bi stvene člane: mož, žena, otroci. Toda tudi te je tvornica polagoma razdružila — pritegnila je k delu poleg moža tudi ženo in mnogokrat tudi otroke — posledica, da se družina vidi največkrat le pri jedi in po končanem delu. Tako je kapitalizem izpodbil dno rodbin v njeni zunanjosti.
Zakon pa je začel razpadati tudi v svoji notranjosti. Uvedba ločljivosti zakona v modernih državah mu je zadala prvi usodni udarec. Moderne države so po dolgih, burnih debatah za in proti končno uvedle civilni zakon, ki je v danih slučajih tudi ločljiv.
'“Drugi važen činitelj, ki je mnogo pripomogel k razkrajanju zakona v njegovi notranjosti, je šoloobveznost otrok, ki jo je upeljal liberalni režim. Do ledij so se odgajali otroci največkrat doma v očetovi hiši; oče je vzgajal sina praktično doma bodisi na polju bodisi v delavnici — mati pa hčere v kuhinji in gospodinjstvu sploh. Sedaj pa je vzgoja prešla iz družine v šole — od staršev na poklicne vzgojitelje. S tem se je rodbini zopet zmanjšal delokrog, zmanjšala notranja vrednost.
K notranjemu razpadanju družine je mnogo pripomoglo tudi samoosvojlttv žene v raznih poklicih, ki je zlasti v vojni dobi dobila skoro neomejen obseg. Žena je postala gospodarsko neodvisna, ni ji več treba čakati na moža, da jo preskrbi. Gospodarska neodvisnost in gospo darsko ojačenje žene jo rodila, oziroma okrepilo žensko emancipacijo v sedanjem pomenu in obsegu. Žena jo zantevala e-
nakopravnosti z možem v pravnih, socialnih, političnih in drugih zadevah Po dolgem, trdem boju je dosegla žensko volilno pravico, za v/, e la je svoj prostor v raznih državnih uradih in v parlamentu.
Kaj je napram vsem tem uspehom še zakon ! Zakon sicer še obstoja, toda v kakšni obliki! Čimbolj napreduje kapitalizem, tembolj se loči vsa človeška družba v dve kaj različni skupini — kapitalistov in delavcev — in tembolj različna je vloga dodeljena ženi v teh dveh skupinah. Kapitalistu je žena poleg njegovih konjev, metrese in vinske kleti najdragocenejši predmet zabave, ki jo neguje, krasi in lišpa, ki zna samo uživati in razsipati, na drugi strani imamo ženo proletarko, ki se je sicer vsaj deloma otresla bremen agospodinjskih del, a mora za svojim zaslužkom, za svojim poklicem, v tvomieo,, pisarno, krojačnteo, pro-dajalnico itd., kjer se v isti vrsti z možem bojuje za obstanek za vsakdanji kruh. Da, stoji z možem v isti vrsti, a breme materinstva jo vedno iznovo vrže iz vrste, da zaostane za možem. Vse pridobitve ženske emancipacije na raznih poljih, ne pomorejo — vse je samo polovičarsko — žena mora še korak dalje — splošen preobrat dosedanjega družabnega reda ji bo šele pripomogel do veljave.
ZAKON V N ASIH DNEH.
Tudi morala je družabna zadeva. Pojmov o nravnosti in nravnih zakonov človeku ne narekujejo ne nebeške, ne zem-ske avtoritete. Ti pojmi in zakoni nastanejo iz nravnega občutja, ki pa ni nič druzega nego kultivirani nagon samoohranitve. Vsebina nravne teorije se menja po časih in ljudstvih -— nravni zakoni se preminjajo, večna je samo volja do življenja.
Seksualno življenje in morala tečeta vedno in v vseh časih vzporedno, ker i-mata pač oba isto socialno podlago in se naslanjata na gospodarsko stališče, iz kojega izhajata. Rop žena n. pr. je veljal v tedanjih časih prav tako za moralnega, kot pozneje dejstvo, da je mož kupil ženo od zadruge ali staršev, ali kot lov na doto v sedanjih dneh. In kot je bilo možu nekdaj dovoljena poligamija — t. j. mnogoženstvo — tako velja danes monogamija — t. j. enoženstvo — za edino pravo, edino moralno. Seksualno življenje pa se razvija dandanes v raznih smereh —• vsak si ga pač uredi po svojem svetovnem naziranju.
Krščansko — t. j. katoliško svetovno naziranje loči dušo in telo, življenje tostran in onostran groba in vidi v dosegi večnega zveličanja edini cilj človekov na zemlji. Življenje v tej solzni dolini je le neko prehodno življenje in priprava za večno življenje. Umljivo je torej, da zahteva katoliška vera največjo vzdržnost in zatajevanje tam, kjer so volja do življenja povzpne najviše, t. j. v spolnem življenju. Spolno življenje izven zakona je greh in nizkotnost —■ zatajevanje mesa, najstrožja zapoved katoliške vere.
Katoliškemu svetovnemu naziranju stoji nasproti liberalno svetovno naziranje. To svetovno naziranje se naslanja na naravoslovne vede in spolno občevanje ja po tem svetovnem naziranju popolnoma telesno-higijenično opravilo, ki stoji onstran dobrega in slabega; spolno občevanje je naravno opravilo, potreba, kot je pač mnogo drugih potreb, ki nam jih nalaga naša narava in ki ga mož opravlja kjer mu ravno prija : ali pri ženi v zakonu, ali z ljubimko v razmerju, ali pa s prostitutko.
In sedaj k zakonu. Zakon — t. j. stalna monogamija idealnega meščanskega zakona sloni na dveh mogočnih stebrih :
1) popolna medsebojna posest zakoncev;
2) neločljivost zakona. — Popolna medsebojna posest zakoncev je posledica lastninskih nazorov meščanstva. V posesti denarja leži moč, v posesti znanja leži omika, v medsebojni posesti zakoncev je zakonska sreča Ta sreča pa je mogoča samo tam, kjer sta se dva združila iz lastnega nagiba — samo v biologični združitvi je erotična sreča. Duševna in telesna harmonija v zakonu je možna samo pri biologični združitvi — t, j. zakon iz ljubezni pa se dandanes udejstvuje le redkokdaj, ker pri sklepanju zakonov ne pride v poštev ljubezen — t. j. medsebojno nagnjenje — temveč glavni faktor je dandanes pri sklepanju zakonov ekonomski moment — denar, kariera itd. In tako se zgodi, da se združijo v zakon ljudje, ki bi biologičnim potom nikdar ne prišli skupaj — in v zakonu nastanejo nespo-razumljenja, celo sovražnost, prezir —■ Take nebiologične združitve vplivajo slabo tudi na potomstvo.
(Nadaljevanje prihodnjič).
Širite ffDEJLO(i
mm
2
«D ELO*
Hlini mil silmgi
Dzeržinskega
Nepričakovano novico nam je prinesel brzojav 21. t. m. Ljudski komisar Dzeržinski, predsednik višjega sveta državne e-konomije Zveze S. S. R. in predsednik višje državne politične uprave, je nenadno umrl; zadela ga je kap, v starosti 49 let. Dzeržinski se je udeležil revolucionarnih bojev že leta 1895. in je bil eden glavnih voditeljev oktoberske revolucije.
Uradno poročilo glede smrti Dzeržinskega javlja, da je umrl ob 16.40 v svojem stanovanju. Tri ure poprej, pred svojo smrtjo je držal govor v plenarnem zasedanju Komunističnega centralnega strankinega odbora, ki se je sestal v Moskvi. Poročilo razlaga, da Dzeržinski ski ni vodil samo razmaha ruskega državnega gospodarstva, bil je tudi eden najaktivnejših voditeljev komunistične organizacije.
Feliks Ednondovic Dzeržinski je bil rojen leta 1877. Dovršil je svoje študije na liceju v Vilni. Že s 17 leti se je začel udejstvovati in delovativ strankini organizaciji. Leta 1895 je vstopil v litvansko sekcijo Sociialistične stranke (tako se je imenovala tedaj boljševiška stranka). Želja njegova je bila udejstvovati se popolnoma v revolucionarnih ciljih. Sodrug Dzeržinski je zapustil študije leta 1896 in je postal strankin propagandist: sprva v Vilni, pozneje v mestu Kovno.
Leta 1897 je bil aretiran pri demonstraciji in obsojen v izgon za tri leta v pro-vincijo jugozapadno od Viatke. Po dveh letih izgnanstva se mu posreči pobegniti in se je vrnil v Vilno. Odtod je nadaljeval v Moskvo, odkoder, ko si je spremenil svojo zunanjnost, se mu posreči potovati proti Varšavi. Tukaj pride takoj v zvezo z delavskim gibanjem in se mu posreči upostaviti močno strankino organizacijo.
Februarja leta 1900 je bil zopet aretiran, ko je ravno držal shod. Sprva so ga internirali v mestu Varšavi, pozneje leta 1902. ga pošljejo 5 let v vshodino Siberijo. Med potovanjem se mu posreči ubežati; poda se v Nemčijo, v mesto Berlin. Malo potem je odšel v Krakov, od tukaj je vodil ilegalno kospirativno delo na Poljskem, na predvečer prve ruske revolucije.
V	januarju 1905, ko so se razvijali dogodki, se je nastanil za stalno v Varšavi in je postal voditelj Poljske socialdemo-kratične stranke. V mesecu juliju je zopet aretiran in ostane do oktobra v zaporu. Leta 1906. je delegiran na konferenco e-notnosti v Stokholm in je izvoljen v strankin C. O. kot zastopnik Poljske in Litvanske.
Koncem leta 1906 je zopet aretiran, bil je izpuščen pod kavcijo leto pozneje; za malo časa, ker leta 1908 je vnovič aretiran in izpostavljen dvema procesoma. Leto pozneje je bil izgnan v Sibirijo. S spretnostjo, njemu lastno, se mu posreči ubežati po sedmih dneh po prihodu, poda se v tujino in prevzame svoje vedetno kospirativno mesto v Krakovu.
Leta 1912 — ko je pričelo splošno delavsko gibanje v Rusiji — se je vrnil v Varšavo. Prvega septembra je že aretiran, postavljen pred sodišče radi ubega in obsojen na 3 leta prisilnega dela. V početku vojne leta 1914. je naš sodlrug prestavljen v zloglasno kaznilnico mesta Orel. V času, ko se je nahajal v zaporu, so mu bili naloženi še drugi procesi zaradi njegove aktivnosti za č^sa 1910-12, in radi tega so ga prestavili v Moskvo, kjer mu sodišče doda še drugih 6 let prisilnega dela.
Ob začetku revolucije februarja (1917.) se je Dzeržinski nahajal v osrednjih Zaporih mesta Moskve. Takoj po osvobodit\ se je spravil med delavske množice v Moskvi. V avgusto je bil delegiran na strankino konferenco in izvoljen članom Centrale Komunistične stranke. Do oktoberske revolucije je diel.oval v Petrogradu. Za časa oktoberske revolucije je bil član revolucionarnega odbora. V decembru 1917. malo pred ofenzivo svetovne in notranje buržoazije, je organizator »Čoke«, ki ji postane predsednik. Leta 1919. je bil notranji ljudski komisar in leta 1921 ljudski komisar železnic.
Po Leninovi smrti, ko je postal Rikof predsednik sveta ljudskih komisarjev, prevzame Dzeržinski mesto predsednika Višjega sveta državne ekonomije. Od leta 1917 dalje je bil naš sodrug zmeraj član Centralnega odbora ruske Komunistične stranke in kot predsednik G. P. N. je zmi-raj zagovarjal koristi delavcev in kmetov. S smrtjo sodruga Dzeržinskega izgubimo enega največijh revolucionarjev, enega najboljših voditeljev prve vlade delavcev in kmetov. Naš sodrug je umrl na barikadi potem, ko je dal račun svojega delovanja pred strankinem zborom, za delo, ki ga jo napravil v tem letu v prid razmaha ekonomije Zveze S. S. R. Se lahko reče, da je Dzeržinski pravi predstavitelj tistega boljševiškega vodilnega Višjega sveta, ki je znal pripraviti in voditi boj, da se je prvrgel stari svet in ustvaril nov.
Že od svoje mladeniške dobe se zanima za revolucionarne čine in celih trideset let je dal svojo aktivnost za propagando in revolucionarno organizacijo. Številne aretacije, trajno zasledovanje, napore, nevarnosti; vse to je Dzeržinski prenašal čez trideset let in je videl svoje delo poplačano z uspehom.
Sodrugi, ki čitajo da kratek življenjepis Dzeržinskega se bodo čudili, kakšne doživljaje ima na sebi življenje. Kar jih bo najbolj ganilo je neskončna udanost stranki socialne revolucije. Iz takih močnih osebnosti je sestavljen vodil-
ni Svet ruske revolucije, imenovan, stara straža, katere vrste se redčijo vsaki dan bolj.
Buržoazija ne pozna Dzeržinskega drugače kot poveljnika «Čeke». Da, sodrug Dzeržinski je bil poveljnik «čeke», in sicer: vodil je samoobrambno gibanje delavstva v boju proti terorju združene buržoazije. In «Čeka» je premagala imperialistično protiofenzivo. Dzeržinski je bil spreten voditelj in opravičeno strog v svojih poslovanjih, kot sodnik, voditelj proletariata. Bil je zbran od boljševiške stranke za to odgovorno mesto radi svoje moralne višine in radi požrtvovalnosti za stranko za vse svoje življenje.
Po končanem boju z belimi, se je njemu izročila naloga spraviti v red železnice, razdejane odi vojne in vpada belih generalov. Revolucionar postane reorgani-zator največjega državnega podjetja. V enem letu so ruske železnice popravljene, na način, da delajo ljubosumne buržoazne države.
Dovršivši to nalogo, ga postavi stranka na vodstvo Višjega sveta državnega gospodarstva; to je organizacija, ki ima nalogo, zagotoviti gospodarsko zmago prve proletarske države, organizacije, ki mora držati na socialističnem tiru lokomotivo svetovne revolucije. Dovrševal je razlagati izboljšanja, ki bi bile po njego-' vem mnenju potrebna, da se upeljejo. U-mrl je na barikadi, kot pravi boljševik. Ruska Komunistična stranka, Komunistična internacionala, svetovno delavstvo, izgubi s tem borca med borci. Način, njegovega življenja služi lahko za vzgled in vzpodbudo vsakega komunista.
Delavske Delegacije v sovjetsko
Rusijo
Malodane že iz vseh večjih evropskih držav so posetile delavske delegacije Sovjetsko Rusijo, da izročijo osebno tovariški pozdrav proletarskim bojevnikom ki sto-je od oktoberske revolucije 191? sem v ospredju orjaškega boja dela proti kapitalu; in da se na lastne oči prepričajo o razmerah, v katerih živi in dela ruski proletarec. Buržoaznim poročilom se v tem oziru ne more nikakor zaupati, ker pot do resnice jim zatira razredna zavist in mržnja do ruskega proletariata, ki se je osmelil otresti se buržoaznega jarma. Sicer evropska buržoazija ima zraven tega napram Rusiji še razne azijatske predsodke in se na vso moč trudi, pokazati zmago ruskega delavca in kmeta nad buržoaznim kapitalistom in feudal-nim (grofovskim) veleposestnikom, kot zmago aziatskega vandalizma nad evropsko kulturo in to v času, ko imamo še popolnoma sveže utise iz svetovne vojne. Prisotnost delavcev samih v sovjetski republiki najsigurnejše razgoli te buržoazne klevete a obenem tudi dviga njihovo samozavest, ko vidijo v resnici del svojega razreda osvobojen kapitalističnega izkoriščanja na delu za gospodarsko in politično samoupravo brez razrednih razlik.	,	;,
Delavsko delegacije so zelo uspešno sredstvo tudi proti maloburžoazni propagandi socialnih demokratov med delavskimi masami. Evropska socialna demokracija, ki se je ob pričetku in med svetovno vojno zvezala z buržoaznimi elementi svojih narodov je tudi v zadevi ruske revolucije verno sledila buržoaznim kuratorjem. Koliko klevete je razširila med svet II Internacionala na račun, ruske revolucije ? V času, ko so se ruski tovariši z nadčloveško energijo borili proti buržoazni kontrarevoluciji, je stala evropska socialna demokracija mirno ob strani in pikro zajedavala najpogumnejše proletarske borce. Buržoaznost socialne demokracije je največja ovira o-rientacije evropskih delavskih mas v črto ruske revolucije. Treba se je le spomniti s kako zlostjo je sprejela nemška socialna demokracija poročila o ruskih razmerah, vmivših se delegatov. Pa niti ni čuda) ko se je tu še Kautsky izkazal kot navaden revolucionaren vetemik.
Delavske delegacije utirajo tudi dobro pot k delavski enotni fronti. Enotna fronta vseh proletarskih skupin je nujno potrebna za uspešen nastop proti buržoazni reakciji. Razcepljen proletariat ne bo nikoli v stanu dati dovolj odporne sile proti buržoaznemu pritisku. Zato je treba razrednega ujedinjenja. Edino proletariat kot razred more računati na u-spešen boj proti kapitalističnemu sistemu. Le na tej podlagi mas lahko tekmujejo razno proletarske stranke za vodstveno mesto. Komunistom, ki zastopajo vedno interese širokih mas in ne maloštevilnih izvoljencev, se ni treba ničesar bati za izid take tekme. Pri organizaciji delavskih delegacij nastopajo komunisti najbolj aktivno izmed vseh proletarskih strank. Čestokrat se te stranke postavijo odkrito ali prikrito proti delegacijam, To se je pokazalo povsod, kjer so se že organizirale take organizacije; to se kaže tudi v Italiji, kjer se sedaj organizira skupina delavcev za poset v Sovjetsko Rusijo. Ampak razreden čut mase je močnejši od teh strankarskih zaprek. O-genj v strehi popolarske (klerikalne) stranke je zanetil poziv katoliških delavcev iz Piemonta zn udeležbo katoliških delavcev v organizujoči se delegaciji. Vsi oflcijalni organi klerikalnih mogočnežev so so postavili proti »pregrešnim« namenom katoliških delavcev iz Piemonta. Ravnotako italijanski maksimalisti in u-nitarci (soc. dem.) republikanci in anarhisti omalovažujejo in nasprotujejo delavski delegaciji. Vendar njih trud bo zaman. Delavci povsod po Italiji odobrava-
jo ta načrt in tudi radi prispevajo z zneski za pokritje potovalnih stroškov. Enako zanimanje za delegacijo vlada tudi med italijanskimi kmeti. To je za nas razveseljivo dejstvo, da se zbližuje italijanski kmet z ruskim kmetom; kajti kmet v Italiji je poklican zavzeti isto mesto, ki je je zavzel ruski kmet: tesna združitev z industrijelnim proletarcem mu jamči zmago nad buržoazijo.
Mina stranka pDstrala
zavednih delavcev
Odkar je prišla v veljavo postava fašističnih korporacij in je vlada izdala zakon, da nima nobena druga delavska organizacija se brigati za spore in odpuščanje delavcev s strani delodajalcev, se je položaj delavstvo zelo izpremenil.
Po novem sindikalnem zakonu so delavci lahko včlanjeni pri svojih razrednih organizacijah. Če pa je tudi večina n. pr. organizirana v svojih prejšnjih strokovnih organizacijah in ti bi hoteli nastopiti za zboljšanje plač, jim ni dopuščeno. Zadostuje deset od sto organiziranih pri fašistovskemu sindikatu, da imajo ti e-dini juridično pravico se zavzeti in poravnati spore, ki se dogajajo po raznih o-bratih.
Radi tega je delovanje razrednih organizacij, kolikor toliko otežkočeno. Poleg komunistov imajo tudi reformisti (maksimalisti in krščanske organizacije (tako zvane bele organizacije), včlanjene nekatere delavce v svojih organizacijah. Ravno ti otežujejo delovanje 'komunistov, ker bi se lahko, kolikor je v tem času dopuščeno zavzeli za pravice delavcev, kjer imajo oni kolikor toliko vpliva nad njimi. Zakaj ne napravijo tega — je nam popolnoma razumljivo.
Komunistična stranka je pozvala neštetokrat socialistične voditelje, naj bi nastopali skupno; naj bi napravili enotno fronto, da si bi na ta način olajšali delovanje. Edino v skupnem nastopu bi se dalo kaj napraviti.
Dosedaj vsi ti poskusi niso imeli nobenega uspeha, ker so maksimalisti, namesto da bi dali pameten odgovor, po njih stari navadi molčali. Ne bi bilo pa niti pametno zgubljati časa s temi ljudmi, da ne bi v dobri veri njim sledilo toliko delavstva.
Reformisti imajo še zmeraj v rokah Splošno delavsko zvezo (C. G. di Lavoro) in od tam delajo vse tiste ovire. Že zdavnaj bi morali sklicati kongres, ki ga razredno delavstvo zahteva; ali oni vedoč, da bojo na tem kongresu v manjšini, ne napravijo tega. Na vsak poziv komunistov odgovarjajo oni potom svojega glasila «Avanti», da so komunisti hinavci in da nimajo čistih namenov. Da hočejo samo izrabljati položaj v svoje politične namene.
Hinavci in zaslepljevalci so pa ravno oni, in to se je pokazalo neštetokrat. Sedaj se pripravlja delavska delegacija v Sovjetsko Rusijo, da si tam ogleda razmere na licu mesta, da se prepriča, kakšne so razmere ruskega delavca in kako se ta počuti pod Sovjetsko vlado. Vdeleži-ti so te delegacije ima pravico vsaki delavec, ne glede, kakšni stranki pripada, naj bo klerikalec, socijalist ali anarhist ali pa brez stranke.
Maksimalisti pa vedoč, da odhod take delegacije v Sov. Rusijo pomeni odpretje oči še ne prepričanim, da si je delavec v ruski republiki izvojeval svobodo, so proti temu — to je : so proti takim delegacijam.
Kaj bo pridobila ena taka delegacija, pravijo oni, ker ne bo imela dostopa tam, kjer bi bilo potrebno. In pokazalo se jim bode samo to, kar je lepega in skrilo to, kar bi napravilo na njih slab uti s. Na ta način hočejo preprečiti raznim delavcem, ki bi se radi podali na lice mesta, da si ogledajo napredek ruskega delavca. Ravno vsled tega je Komunistična stranka pozvala vse tiste, ki niso komunisti, da bodo ti povedali svoje mnenje, ko se vrnejo. Če bi taka delegacija bila sestavljena iz samih komunistov, bi gotovo ti ljudje rekli, da je to nekaj uradnega ali komunistični manever.
0 M parniki delavcev
Pred nekoliko dnevi So nastopili delav-ci-vrtnarji, ki so uslužbeni pri papežu v Vatikanskih vrtovih za zboljšanje svojih žalostnih razmer. Plače, ki jih dobivajo ti ljudje, so od 12 do 14 lir dnevno; razumljivo, da tudi če se človek podvrže vsem predpisanim cerkvenim postom, ne more shajati s takimi plačami.
Ker jim je bilo odveč čakati, da jim pride nekaj od dobre volje gospodarjev, so se zbrali na sestanek in razpravljali o svojem ekonomičnem položaju. Sklep je bil ta, da se odpošljejo delegati, naj posredujejo pri papeževem tajniku. Ko je papež izvedel za te novice in nevoljo svojih uslužbencev, jih je pustil poklicati k sebi.
Ko so prišli pred njegovo svetost ti odposlanci nezadovoljnežev, jih je tako nagovoril :
Kaj je vzrok, da se nahajajo nezado-vojni v njihovi službi ? Plače so majhne
—	je dobil odgovor, in ni mogoče shajati.
Odgovor je bil: Jaz čislam delavski stan čez vse druge stanove. Tudi Stvarnik je bil delavec in je vstvaril svet, po katerem hodimo. Vsi moramo delati — tudi jaz delam, ker brez dela ni mogoče razumeti življenja. Ste razumeli ? Tudi tukaj je zelo na mestu paciflkacija in sodelovanje delavca z gospodarjem. Seveda jim je tudi obljubil, da se bo zanimal za njihov položaj.
Malo zgodovine
Neki učenjak pravi: «Družabno življenje je najmočnejše orožje v boju za življenje. To življenje omogoči, da se najsla-botnejše žuželke branijo pred pticami in štirinožci, da se pred njimi varujejo, do-čim bi posamezno morale podleči. Tako varujejo svoje mladiče, tako jih lahko izrejajo.
Tudi izobrazba je družabna lastnost: jezik, posnemanje, izbrana izkustva so prvine inteligence, ki se najlažje razvijajo v družabnem (skupnem) življenju. Mravlje, čebele, štorklje so znano pametne živali. Društvovanje je glavni činitelj razvojev; brez njega ni mogoče življenje. Podlasica nese bolno podlasico na varno, slepi štorklji prinašajo zdrave tovarišice ribe z daleka. — Sočutje izvira iz družabnega življenja. Koliko se tudi vidi v veliki bitki za življenje, da zmaguje tista žival proti sovražnikom, ki izloča konkurenco in ki združeno nastopa. Ptice se šele, da se izognejo konkurenci, nekatere živali po zimi spe, ko pride čas, v katerem bi morala nastopiti konkurenca med njimi in hrano. Tudi sprejmejo nekatere živali drugo hrano, če ne morejo z lahka dobiti navadno.
Ne prepirajte se, prepir in sovražna tekma sta plemenu vedno škodljiva; dovolj sredstev je na razpolago, da se jim izognete. To je tendenca narave, ki se sicer ne uresničuje vedno, a je vedno živa. To je parola, ki doni iz grma, gozda, reke in morja — zaradi tega se združujte, pomagajte si med seboj ! To je najgotovej-še sredstvo, ki daje vsakomur naj večjo gotovost najboljšo varščino za eksistenco (obstanek) in telesni, duševni in nravni napredek. To je, kar nas uči narava in to so izvrševale vse živali, ki so dosegle najvišjo stopnjo razvoja v svojih razredih. To je tudi, kar je storil človek, tudi v prazgodovinski dobi; in zaradi tega je dosegel stopnjo razvoja, na kateri stoji danes«. —
Tako je torej v prirodi. Le iz skupnega, vzajemnega življenja se morejo vzdržati in spopolniti živali in tudi rastline. Tudi človek je sin narave, zato ne dela izjeme v tem splošnem pravilu. Dokazano je, da je prazgodovinski človek živel v večjih družbah ali gručah (krdelih). Z današnjimi divjaki je isto. Dobro se razumejo med seboj in si pomagajo. Hotentot (divjak) ne sede h kosilu, da ni prej klical, če hoče kdo ž njim deliti jed. Kako ljubijo otroke, je dokaz to, da dobiš divjakinjo najlažje za sužnjo, če si ji prej vzel otroka. Miroljubni so in prijazni. Pri njih se ne širi bogastvo med posamezne člane družbe, zato so si enaki. V enakosti pa ni vzroka za boj in sovraštvo. Vse se vrši z ozirom na skupnost, vse je skupna lastnina.
Med divjaki posameznih družb vlada torej najlepša vzajemnost. In pri nas — kulturnih ljudstvih ? Volkovi smo od o-nega časa, ko je nastala zasebna lastnina. S kulturnim človeštvom so razpadle vezi vzajemnosti, iz boja ččte proti četi je izšlo novo evropsko človeštvo, razdeljeno v razrede, katere vladajo vojskovodje in vojaki, razdeljeni v državah. Naj-grše strasti: sebičnost, bogastvo, nadvlad-je, so postali vzori. Tako kroji človeštvo zasebna last, ki nas je razdelila v dva razreda: v razred gospodarjev in.hlapcev.
(Pride še).
Kak« življa ruski delavci
«Zadnje čase se je veliko govorilo o delavskih razmerah v Sovjetski Rusiji, zato se nam zdi umestijo in potrebno priobčiti to pismo ruskega delavca italijanskemu, ki je hotel informacij glede delavskih razmer v Sovjetski Rusiji.
Cenjeni sodrug I
Mi boš oprostil, da ti nisem mogel odgovoriti poprej. Skušal ti bom pojasniti vprašanje, ki ga ne razumeš. Predvsem me vprašaš, ali obstoja delo na težo pri nas. Naravno. Obstoja v resnici in danes ne bi mogli opraviti brez njega; me nisi razumel.
Pisal sem članek angleškim sodru-gom glede življenja ruskih industrijskih kovinarskih delavcev, in tako tudi glede Čezurnega dela ali dela na težo. Ti mi nekaj govoriš o nekih nadplačilih za izredno delo. Drugo vprašanje mi staviš, kaj je deveta kategorija in s čim se hrani.
Tukaj odgovor: Obstojajo med nami kategorije, ali samo v toliko, da se loči kvalificirane delavce od drugih delavcev. Je razumljivo n. pr., da eden stavec ne dela toliko kot drugi, in je tudi manj vreden. Sledi torej,, da je treba enemu dati plačilo devete kategorije in drugemu tisto določeno za peto. V tem slučaju torej delavec dobiva neenako plačilo.
Potem ti praviš, da v Moskvi — rdeči
—	vladu velika stanovanjska kriza. Ne u-govarjam. Je pomanjkanje stanovanj v Moskvi. Pač pa ni nič groznega pri vsem tem. Sem enostavno razložil, kako je stanovanje razdeljeno med delavcem in med onimi, ki ne delajo. N. pr. dva delavca zasedeta enaka stanovanja; ali prvi zasluži 150 rubljov na mesec in drugi samo 75. Radi tega bo prvi plačal 1.8 rublja za kvadratni sajem od prostora na mesec in drugi samo 90 kopejk. Razprodajalec, kulak' in zasebni trgovec, morata plačati C rubljev za kvadratni sejm.
Sodrug, ti želiš priti v korespondenco z ruskimi delavci; nič lažjega kot to. Piši pismo, s katerim vprašaš, da se ti zanimaš za način življenja impresornih delavcev; dobil bodeš številna vprašanja in odgovore, Da vse to dosežeš, lahko pišeš na list ftobočiaja Moskva, ki ima redakcijo v ulici Bolčiaja Mitrofka 22 v Moskvi, če
ti to ne ugaja dopisuj pač na moj naslov kot dosedaj.
Končno: koliko dobim nad plačo: na leto dobim par čevljev in eno delavsko obleko; na mesec dobim eno libro in pol. mila in brisačo, ki je tedensko zamenjana. Malo po malem se privajamo snagi, ker pod carističnem režimom smo hodili iz delavnic črni kot premog, posebno o-ni, ki so bili zaposleni v livarni; ti vprašaš, če delavec dobi orodje brezplačno. Seveda da ga dobi brezplačno, če pa jaz delam z mojim lastnim orodjem, dobim zato 12 rubljev letno, livar seveda dobi več za svoje livarsko orodje. Nadalje vprašaš, kako dobivamo našo plačo : dvakrat na mesec. Prejmemo našo plačo v ovitku, ne da bi zapustili naš prostoi, kjer delamo. Je to novost in komodnost skupaj. Pride nekaj odtrganega od naše plače; ali zmeraj z našo prosto voljo. N. pr. se dobi od; 100 do 150 rubljev na mesec, plačam delež sindikatu in drugim udruženjam* vsega približno 8 rubljev. Vse to ni obvezno. V drugem pomenu se izvaja pri nas sledeče načelo ; oni ki manj zasluži, plača tudi manj, povsod, naj si bo pri sindikalnih, stanovanjskih in občinskih postrežbah. Ne pride v poštev, kjer morajo delavci plačati enakomerno, n. pr. kruh, čevlji, obleka itd. imajo za vse delavce enake cene.
Sedaj ti stavim vprašanje : Koliko zaslužiš ti in kakšni so tvoji izdatki ? Kakšna skrb se polaga pri vas na delavsko oskrbo ?
Komunistični pozdrav
Ivan Antonof,
Domače vesti
Nekaj o nesreči v tovarni strojev
Sv. Andreja
V tovarni sv. Andreja se dogajajo zelo pogostoma nesreče, pri katerih so žrtve razni delavci tam zaposleni.
V soboto pa ni nihče oddaleč slutil, da se poleg drugih šestih nesreč, ki so se dogodile v tem letu, zgodi še sedma. Mehanika Alberta Šturma, star 35 let, ki je bil zaposlen v tovarni v oddelku št. 1, in sicer v delavnici «Diessel» motorjev je pri dovršitvi enega takih motorjev — s katerimi so nekateri delavci delali preizkušnje — vrglo pod motorjevo kolo in ubilo na licu mesta. Vržen je bil s tako silo, da ni bilo mogoče spoznati njegovega obličja. In to radi nepazljivosti samih delavcev, tako je poročal «Piccolo -Ultime notizie« z 10. junija, ker okoli vretena je bilo dobro zagrajeno z žično mrežo. Ampak to je gola laž, ker žice, ki jo je videl «Piccolo» ni bilo, pa bi po pravilih morala biti. To ni krivda delavcev, ampak voditeljev, ki niso tehnično zmožni opravljati svoje dolžnosti. To je gola resnica. Pisec tega poročila je zaposlen več let v tovarni. Cas bi bil, da bi oblast napravila konec temu sistemu in odstranila vse nezmožne voditelje. Še meščanstvo se zgraža nad: tem, ker ne mine mesec, da se ne prigodi v omenjeni tovarni kakšna nesreča, da ne govorimo o druzih majhnih telesnih poškodbah, ki se dogajajo dnevno, dočim je minulo prej po več desetletij, brez da bi se zgodila nobena nesreča. Kje tiči torej vzrok in krivda, za vse te nesreče ? Najbrž nam ne bi znal povedati nihče. Kdor bi se imel v resnici zgražati, nima več besede.
Lansko leto, približno junija meseca smo imeli prvo žrtev iz vrst tovarniškega delavstva in ta je bil težak Sluga, ki je bil zmečkan od velikega dela stroja, ki so ga pripeljavali iz tovarne v ladjedelnico sv. Marka. Kmalu potem je bila že druga žrtev, Gustinčič Jožef, star 24 let, ki je padel z ogrodja nove tovarne 30 m. visoko. Oktobra ali novembra meseca je bila že tretja žrtev. Cosolleto, mehanik, star 32 let, je tudi padel iz višine. Četrti je bil Bizjak, star 24 let; prišel je med dva voza, ki sta mu zmečkala črepinjo. Bil je na mestu mrtev. Peti je bil Kranjc Franc, star 22 let, ki je padel v livarni z visočine 10. m., si prebil črepinjo in po treh tednih umrl v bolnišnici maja meseca. Sedma: Sturm Albert, ki je ponesrečil v soboto 10. julija. Pri vseh niso všteti oni, ki so zgubili samo nogo, prste na roki, niso vštete opekline in razne druge nesreče.
Kakor se vidi, so sami mladi ljudje pustili življenje. Tukaj naj imajo gotovi delavci za vzgled, da delavskih razmer ne mora zboljšati drugi kot sam delavec. Zastonj upati od ljudi,, ki jih ne dime drugo kot samo strah, da ne bodo delili dividend med seboj in vložili nove akcije v svoja podjetja.
Kakor se vidi nam daje sodelovanje delavca z gospodarjem posebne rizultate.
Delavec.
Officine Navali Triestine
pr Sv. Soboti
Nekaj časa semi se dogajajo reči, pri podjetju Ravnik e C., ki jih hočem tukaj opisati. Odpuščanja z dela so na dnevnem redu; v zadnjih ‘treh dnevih smo i-ineli tri slučaje.
Naddelavec Pizek skupno z inžinirjem Pšenica in »delovodjo« so si postavili v glavo, da morajo napraviti iz mehanične delavnice — zapor. Pretekli četrtek je bil neki mehanik takoj izpuščen, kor je neumne opazke enega teh ljudi odločno zavrnil. Potem je prišel na vrsto in bil tudi odpuščen mladenič, ki je bil lam že dve leti zaposlen. Sledil je tretji, ki ni hotel podpisati pogodbe, ki je bila že zavrnjena s strani starejšega delavca. Po večini ne dobivajo pravilno izplačanega akordnega dela. Eni ne dobijo sploh nobenega, s tem ali. z onim izgovorom.
Potrebnega orodja je zelo malo; če se ponesreči pokvari, se jih kaznuje na način, da morajo plačati. Mladenič, ki je tam zaposlen se je na ta način podolžil za 270 lir, ker se mu je po nesreči zlomil vrtač v debelosti 48 m-m.
Ze tretjikrat se ne izplača v času dra-ginjski dokladni prispevek, ki bi se imel polletno izplačati, pač pa ves teden pozneje. Vse drugače se dogodi, če se dra-ginjski dokladek zmanjša, tukaj je uprava takoj na mestu. Vsi delavci imajo dobiti zaostalo za več mesecev.
Prišla je tudi tukaj navada, da se preiskujejo ljudje, kadar odhajajo z dela in tudi z drugimi ukrepi se nastopa, ki so že vpeljani v tržiški ladjedelnici, ki zelo slovi radi reakcije, ki tam vlada.
Da se napravi konec vsem tem lepim rečem, ni druzega izhoda, kot nazaj v svoje razredne sindikate, delavci strnite se okoli vašega agitacijskega odbora.
Tovarniški dopisnik.
Dopisi
Ste ver jan
Nj mi uredništvo odpusti, da ga s tem dopisom nadlegujem.
Kot mladi kmet — in takih je na milijone na tem svetu — se čutim tudi jaz zatiranega. Dolžnost je moja, da se oglasim v listu delavca in kmeta. Moj namen je seznanili delavce in kmete iz druzih krajev v kako lepem gospodarskem položaju se mi tukaj nahajamo in kako u-dobno se počutimo.
Tukaj se pečamo namreč s trtorejo, ali vsled slabih vremenskih spomladanskih dni se nam obeta zelo slaba letina. Vendar moramo delati od ranega jutra, do poznega večera, da bi se pošteno preživeli; ali kljub temu revščina narašča dan za dnem. Kako bi ne ? Kar je ostalo vsled slabega vremena nam hoče toča končati. Letos nas je obiskala že dvakrat, ponekod ni bilo hudega, a nekaterim je mnogo škodila. Tako je s kmetom; dela in se trudi, ali v nekoliko minutah mu toča vse vniči. Zraven tega nas davki pritiskajo, davek vrhu davka. Kam nas bo to dovedlo ? Mlekaricam, ki vozijo toliko potrebno mleko v Gorico, da s tem preživljajo sebe in družino, nalagajo davka za to velikansko obrt. Nekatere so tudi vojne vdove. Nikdo ne vpraša, kje naj jemlje to ljudstvo toliko denarja. Seveda, potem ni čuda, da se kmetje zadolžujejo. Če bo šlo tako naprej, ne bo kmetiča, ki bi še posedoval svojo zemljo, katero si je nakupil s tem, da si je odtrgoval od svojih ust. Če tem potom nadaljujemo, bodo o-stali na eni strani koloni in na drugi veleposestniki. To se pravi, da se povrnemo v. srednjeveško dobo.
Sedaj je dvanajsta obletnica splošne mobilizacije*" krute Avstrije; ali veliko njih živi še vedno po lesenih barakah. Nekatere bi bile tudi za živino nezdrave. Po zimi mraz, poleti toplota, da ni mogoče prestajati.
Takih revnih kmetov je namreč precej na posestvu vdove Baronesse Taco.
Da so kmetje vredni boljših stanovanj, se gospa baronesa ne zaveda. Ako se zaveda je le le za to, da ji oddajo polovico vinskega pridelka (če pride tudi kaj sadja, ga rada sprejme), da ne umre od lakote. Za zimo in poletje je preskrbljena, ker ima stanovanje tukaj in v Gorici še vilo. Nekateri ubogi koloni, k: delajo ves božji dan, nimajo niti kam se vleči, da bi bili brez skrbi pred dežjem in viharjem.
Kmet
POSKUSNJE Z NOVIM PLINOM V NEMŠKI ARMADI.
Več dni se delajo poskušnje v nemški armadi s plinom nove vrste; plin je neškodljiv; ima moč, da potemni nebo v gotovi razdalji. Oni, ki se nahajajo v bližini vdihajo plin brez poznejših posledic.
Plin vdrži eno uro največ. Poskušnje, napravljene pri artileriji, so pokazale uspeh.
Bolgarsko-romunski obmejeni spori
Nov napad bolgarskih komitašev na obmejno vas Asmethar v bližini Turtu-caccia je bil odbit od romunske žendar-merijo.
Tiskovni sklad
Čiglnj :	L. 40. -
Nabrežina: «bogati» iz Mauhinj »	50.*-
U jedilom broju našega lista «DeIa«, či-talo smo nekoliko nas radnika Tov. Strojeva sv. Anidireja (St. T. Trlestino) IKidlistek, u kojemu je stal opisan življenjepis naše dr. Krupskaje, Leninove sopruge, zato darujemo L. 20.80
Matiče in njegov sin	»	6.—;
Ivan Trčen	»	42. -
Steverjan: Rudeči trpin, Mlad boljševik. dva rdeča fanta, dva iz Sčednega, trije mladeniči po 2 L.; Falirožev kolon, trdi komunist, N. N., Prijatelj delavcev po 1 L.; željen svobode, ker nisem bogat, rdeča lilija, dva po 70 cent., eden 50 cent.; Nabrano pri rdeči mizi L. 4.
Skupaj L. 21.J
Renče: na sestanku L. 12,: od teh 6 L. za «Delo» in L, 6 za delegacijo v Rusijo
L. 6,-
«Gnoj na« na sestanku	»	12.—
Skupaj L. 2/2.80
Lokev jia Krasu :
Mijač Franc, Gregorčič Jožef, Božeglav Jožef, Božeglav Rudolf, Mljlač K., Fonda Jožef, darujejo .... L. 15.—
Odgovorni urednik ; Vekoslav Mokole.
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste.