Cerkvene zadeve. Nebeški venec ali ve»ela ivč med štirimi poslednjimi. Sloveiicem y.a novo leto 18'.):i spisal kanonik dr. Ivan Križanič. Z dovoljenjein preiast. kn. šk. lav. oi-dinarijata. V Mariboru. Založba kat. tisk društva. Tislv tis- karne sv. Ciiila. Vsaka stvar božja iina svoj namen in ona ga doseže rada ali nerada. Glovek, edini človek izinod vseh božjih stvarij na zemlji pa niina samo namena, anipak tudi poklic za-nj t. j. on mor'e doseči svoj namen, ako to sani hoče. Pri njem ne velja: inora, ampak more, kajti človek se lahko odtegne svojemu namenu in ee ne posluša na klic božji, ostane vse le pri klicu, do poklica pa ni treba, da pri njem pridp. Namen človeka pa je, da pride po tem »revnem življenji« v drugo, v večno življenje — v sv. nebesa. Ali pa pride? To je veliko vprašanje in poleg inilosli bož.jc pride pri tem vse na človeka, na njegovo dobro voljo. Ge nima za to dobre volje, kliče ga pač inilost božja, toda ne prikliče in ne pokličp ga h konca — on ostane, ko mu izteče nit življenja, zunaj nebes in »pojde v veeno pogubljenje« (Matth. 25, 46). Milost božja pa ima razne glasove in poslužuje se zdaj tega, zda.j drugega, da prikliče človeka, če je mogoče, na tisto pot, ki ga pripelje v sv. nebpsa. in jaz misliin, da v sedanjem času, ko se dpla v tisku, v bukvah in časnikih, toliko za pekel, tudi milost božja ne zamptnjp^liska ler kliče tudi ona po njem Ijudi na delo za nebesa. Nam Slovencpin je v tem milost božja posebno mila. ka.jti ini imaino žp dokaj dobrih knjig, v kalcrih sc ¦"•lovek vnomlje za nobesa, upain pa ludi, da ne brpz uspelia. Tako knjigo iinain tudi dnes v rokali — »Nebeški venec« preč. dr. Ivana Križaniča, korarja stolne cerkve v Mariboru. Le-ta knjižica je sedaj žn peta, kar jili preč. gospod spisuje slov. Ijudstvu za novo leto. Nič ne dvomim, da bode tudi ona za marsikatero dušico — poklic rniloriti božje, gotovo pa je, da je ona za vse slov. ljudslvo klic milosti božje: na delo za sv. nebesa! In jaz ne rečem zastonj: klic milosti božje za vse slov. ljudstvo, kajti v »Nebeškeni venci« piše še o »visocib nebpsih«, toda ne previsoko ter lahko vsak človek, ako zna le nekoliko kršu. nauka, zastopi vsako besedo. Pri teni pa se blizo ves nauk razlaga tako mično, da človek težko pretrga branje, kedar začne brati, pa mu zmanjka časa izbrati vse do konca. Da pa se stori to brez škode, kedar je treba, razdeli se ves nauk v 19 kratkib poglavij in napisi teh poglavij so taki, da budijo v človeku radovednost, ne da se pove v njih vselej že na ravnost, o čem da bode v poglavji šamem pravo za pravo beseda. Kar pa se tiče besede sanie, znano je že bralcem knjižic, kar jih izdaje preč. kanonik, da se ona v časih obrača na šaljivo stran, vendar pa tako, da resnica in rosnoba, ki je je pri taki vsebini treba, ne trpite škode. Tako je tudi v »Nebeškem venci«, vendar pa v manji ineri, kakor v prejšnjih knjižicah. To te.rja vsebina sama, saj pa je ona že na sebi toliko vesela, da ji ni treba olepševanja. Gesar pa more biti v drugih knjižicah ni v toliki meri, to so v tej besede sv. pisma. Ako knjižico bereš, zdi se ti skorej, da je ona le en venec, napeljan iz samih grolic, ki jih je sicer brati na različnih straneh v sv. pismu. Toliko bodi zadosti o knjižici sami! Da je pa vredna hvale in priporočila, vidi se tudi iz cerkv. odobrenja. V njem pravijo mil. knezoškof Mihael to-le: »V lieni knjižici se ne nahaja nič proticerkvenega, temveč se krščanski nauk o nebesih razlaga tako umevno, kakor mikavno in vabljivo. Obilnega blagoslova božjega je žpleti vse priporočbe vrednemu delcu.« K temu priporočilu pač ni treba, da še jaz kaj dodajem in zato pristavim le je ceno knjižici. Ena stane po 18 kr. v tiskarni sv. Cirila, po pošti pa 20 kr. Najbolj pa kaže, ker se sicer izdaje brpz potrebe preveč za pošto, če se oglasi več naroenikov za to knjižico skupaj, more biti pri domačih čč. gg. dušnih pastirjih. Dr. Mlakar. Grlica svetega Gregorija Velikega. Tri sto let je krvavela sveta cerkev Kristusova za svojpga nebeškega ženina. Cesar KonStantin je pa ustavil prelivanje nedolžne krvi in od tedaj se ni bilo treba krisljanom vcč. skrivati po podzemeljskih votlinah, kjer so preje božjo službo opravljali. V jugoizhodnem delu rimskega mesta je stalo takrat obširno poslopjp, lateranskn palača. To zgradbo je izročil Konštantin naslednikom svetega Petra, rimskim papežem, in tudi pripomogel je, da se je tik palače pozidala cerkev svctega Janeza, k.i je do današnjili časov oslala mati in glava vseh cerkev vsega sveta. Rimski papeži so s pomočjo nauka Kristusovega v kratkem ublažili nekdaj silno grabežljive Rimce in pa prispljence pagane, ki so leta 476 rimsko cesarstvo razdjali. Izmed v.-;eh slavnib naslednikov Pelrovih je pa edon najodličnišib sveti (iregorij Veliki, ki je od leta 590 pa do 604 vladal sveto eerkev Krislusovo. Kedar koli prelepo življenie Gregorjevo premi^Ijujem, spominjam se visoke pesmi Saloinonove, kjer beremo: »Zima je niinola in ludi deževnpga vreniena je konec: eveilice so so prikazale v deželi na?i: prišel jo čas pevanja in grlični glas se čuje po naših pokrajinab«. (II. 11—12). Res ininol je zimski čas preganjanja, ki je prve krščanske cvetlice, nedolžne olročiee, prehudi slani onako pomoril (Sermo S. Aug. Ep. de Sanctis. 10); za njimi je še blizo 20 milijonov mučenikov za Kristosa darovalo življenje in kri. Paganska zima, ko je grozna tema nevpre vso zemljo pokrivala, je minola in začela se jp vesela pomladj, v kateri se je luč krščanske vere iz Rima širila med vse narode. Ob enem s &veto vero so se pa udomačile pri nas tudi vede in umelnosti. V resnici, cvetlice so se prikazale v deželi naši; prišel je čas pevanja in grlični glas se je čul po naših pokrajinah. Izmed vseh umptnostij se namreč pri Slovencih ni nobena tako priljubila in razširila ko pobožno cerkveno peijp, ki je prava nebeška tolažba za ubogo, potrto srce človeško. Oče in pravi začetnik veličastnega cprkvenega petja so pa sveti papež Gregorij Veliki. Njihovo prelepo življenje nam je popisal Janpz Dijakon (Vita S. Greg. Papae v Wolfsgruberju, str. 106), in je sprejel v svoj ppis tudi sledeče pobožno izročilo. Sv. Oče so prpmišIjpvali, kako bi zamogli cerkveno petje po vzgledu kralja Davida tako urediti, da bi s svcjo milobo in resnobo pomagalo kristjane zbujali k pobožni molitvi. Ko so enkrat po noči zopet o cerkvenem petju premišljevali, se njim je v spanju prikazala častita gospa, z nebško svitlobo obdana; gospa je pa bila podoba svete cerkve, izvoljene neveste Kristusove. Okoli sijajne in častite prikazni je bilo zbrano vse polno njenih Ijubeznivih otročičev, ki so bili lepi kak >r sanii angpljei nebeški. Koliko veselje je prevzelo svetega Gregorja, ko je začela uzorna gospa, spremljena od angeljskih otročičev, prepevati prelepe in srce pretree-ajoee nebpške pesnii. Sicer ni zapisano, kaj je pela, pa mislim, da bom resnico pogodil, če z Valjaveem rečem, da .Prepevala na jastm glas Je njega veličast in kras, K' je zemlje in neba vladar, Od katerega je vsaka stvar; Prepevala, kak božji svit Nebeščanom je vsem odkrit; Kak' angeljci lepo i>ojo. Lepo po.jo, sladko pojo, Sveti Trojici strežejo, Marijo devico venčajo". Sveti oče so začeli v sanjah moliti in Boga prositi, naj njim posluh zbistri in pa-spomin utrdi, da bodo prelepe nebeške napeve še tudi zjutia pomnili, ko se zbudijo. Drugo jutro so sveti oče začeli z glasbami ali notami svete napeve zapisovati, ki so njim še rnilo po ušesih zvenpli. Ob enem je pa priletela grlica (ali golob) in grlila je iste pesmi, katere so sv. Oče po noči čuli, tako lepo in tako zvpsto njih je posnemala, da so sveti oče Gregorij lahko vse na tanko popisali in zaznamovali. Za to še pa sedaj svetega Gregorja slikajo z grlico na rami. Ali bi mar tudi vi radi čuli, kako so peli angeljci po noči in kako jp angeljsko petje grlica ponavljala? To se prav Iahko zgodi. Pojdite v svojo domačo farno cerkev k popevani sveti maši! Kedar duhovnik Gospodov veselo »Glorijo« zapojejo, ali pa po svetem povzdigovanju molitev Gospodovo, »-Onenaš« pevaje molijo, tedaj čujete 'nebeške napeve zapisane po svetem Očetu, Gregorju Velikem! Dr. .lož. Pajek.