342. številka Trst, v soboto 10. decembra 1904. wm~ Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. P >mmirne številke prodajajo po 3 novć. (6 stotink) » mnotrih tobakarcah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, i>iji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, £t Petru, Sežani, Xabrežini. Novemmestu itd. tlclase in aaročbe sprejema uprava lista „Edinost", ulica flionrlo i-alatli št. is. _ r radne ure od i. |»«p. do <%. zvečer. — g h se ho ii, da P<.rt Artur ne pade pred koiciin februarja. Boj med topništvom pod Mukdenom. BEROLLV 9. Brzojavka iz Muadena j otruje, da se je dne 6. t. ne. vnel pri Pu-i cvem irnbu ljut boj ned trpniš:vom, ki je bal včersj najhujš , kar jh je bilo d< se laj, a je p>tem med 2. in 3. uro p« po', ponebaval. Ooe armadi rabiti v bo;u čim dalje veča število t? po v velikega ka iira. Kitajci sodijo, da je to obstreljevanje predigra prodiranja japonska armade. Ruski križar »Askold*. LONDON 9. »Siandardu« ^čer?j t, oročili iz San^aja : Kitajska vojna ladija, ki iira naleg. da nadzoruje ruskega križarja »Askolda«, je baje radi poprav zapustila svr ie mes'c. Na »Askoldu« beje eedaj poprav 'jejo stroj. Odlikovanje ruskih generalov. PETROGRAD 9. Cesarje poveljniku 17. armadnegn zbora generalu Bilderlineu in načelniku štsba vrhnegj poveljaika Kuro-patk na, generalu Sabarovu, podelil zlato sabljo okrašeao z dijamanti in z napisom : »Zt hrabrost !< Japonska milica. — Nemiri na otoku Formozi. PETROGRAD 9. Specijtln* dopisnik r;:-ke brzojavne 8gencije je brzojavil včeraj iz M ikdena: Govori se, daje b la jafoaska milica t>«»k icaoa pod or žje, da varuje železnico H r s m<_> sq O ako ter da spopolni čete redar (•t* a, ki co latre-j n *, ca zitrejo r emire v u Takapran na otoku Foraozi. Prva in 13. a brigada vojske, ki oblega Port Ar ur, to Laje odp sli ne proti Uliciu. Boji okolo Port Arturja. TOKIO 9. (Uradna objava). Pf;veljnik i'k'^aiih ladi^k.h topov por( ča od 8. t. m.: O .iopnja?a > Palad*« je pričela goreti ter se je nsgcla. »Gljaka« je zadelo 11 strelov. Ob 11. n po1, uri je pričel goreti »Bajan«, cb L n pol uri je še gorel. Ladija za pola-g»n e min »Amur« je bila zadeta od 14 •t elov. Zdoge L>laga, ki se nahajajo blizoj P/rjueana in arzerala je zadelo mnog) krogel.' LONDON 9. Dopsiik »Reuterjevega b r c pred Port Arvirje:n penea: V noči o 1 26. novembra ee je Japoncem posrečilo o* p -a viti obrambene rove do f >rta Erlungsana in severnega K kvanšana. I> ur.ega dne po ee m ra i | a Jiponc utrakniti. Z, i me^c dni ee ni* • vrš li pri vztočnih fortih nihski znatni loj\ ker s« Japonci konoentrirtli vsa svoje h /.» zavzete »brina 203 metrov«. Iz Tokija. BEROLIN 9. Iz Tokija bo sporočili »Beriinm- Tageblattu«, da <« vstop lo v vo iasko šolo tisoč učencev. Gr< f Okuma napada i p »nsio d p.on,aeijo. da ničesar i e dela. Ruika pomožna eskadra za Vztočno Azijo. PETROGRAD 9. Generalni štab vojoe mornar ce je v principu »klen.l odpoalati v Vztočao Azijo pomožoo e^kadro j liso pa ša d)lo5en pogoji. V krogih vojne mornarice su zahteva, da se odpešjo v VzloJno Azijo crnomorska eskadra ; toda minister zunanj h BtVdri to5e o tem nčjaar si šat , ker bi sa h tem spravilo na površje dardanel ko vp z-šinje. Govori se, da je tudi ctr tegi mnenja. Najbrž dobi baltiška fl ta v pojačenje še dve novi oklopnjači, katerima boeta zapove-dala admirala Cukul n in Bubanov. Koncem januvarj'a, oziroma početkom fobruvarja odpluje šest oklopn a?1, šast križark in trideset torpedovk ; te poslednje so ba e nsmenjene za Vladivostok. f Hulska afera. LONDON 9. Uradno Bta objavljeca angležka člena komisije, ki preišče hulski dt»goiek. Člena sta: Sir Le vis Godwork :n sir Eivatd F« y. Brzojavne vesti. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 9. Po prečitiniU doš ih vlogr, ki je trajalo do 12. in tričetrt, sta ministra za uk in poljedelatvo odgovorila na več interpelacij, nakar te je na dal evala debata o vladni iz avi. Govoril je pos'. Sternberg. M a 1 njegovim govorom je vigji cekdo z 2. galerije pisma v dvorano, ki se jih je odneslo v kancelarije. Sodi se, da se gre tu za unio bol ne e?. Pasi. Sternberg je napadel ministra r a deielno br. mbo ter se je v ra?ž iljivih izrazih izjavil proti gosped^ki zbornici z ozirom na predlog knezi Schoiburg*. Govornik se nadeja, da ta pameravan atentat na svobodo govora spodleti. Govornik je bil ponovno pozvan db rad. PobI. Kramvr je odločno proteFt^ral proti šjmničenju mladoceekega kluba, ki postopa pjpolnoma veatno. Govornik je o=tro kriti-koval vladni zistam mi list jrakega predsednika, ki go?ori vedno o saniranu parlamenta, ki pa zabrani vsak poskus saniranja in vsako Bporazumljenje. Pos'edica taj politiki ni le stagnacija naše z.konoda;e, ampak t adi naš carinako-pol t čni položaj nasproti Nemčiji. Povsod del* oviro le vladi, do katere nima večina eborn ca nikekegi zaupanja. Le ako pridejo zmerne stranke do sposnanja, da je treba dati vsaki narodnosti kar ii gre in les tem, da ee skupno deluje na gospodarskem polju, je možno priti tio notranjega miru. Avunjski narodi se zamorejo zbrati okolo take vlade, ki očito izvede enako postopanje z vsemi narodnostmi. Č ški nared ne zahteva I n č nezakonitega ter noče obogateti na račun drusih, h iČe deti državi, kar jedižav-nega, pa le pod pogojem, da ee da narodu, kar je narodovega. Na to je g>voril ministerski predsednik ter tudi polem ziral pr. ti izvajanjem ]:o3lanca Kramt r.. Vlada je predložila progrsm o reformi tn dopolnitvi zavarovaa a delavcev ter studije o rifjrmi notranje uprave. Prihodnja eeja v torek. Demonstracije na Tseučllišca. DUNAJ 9. Danes opoiuJne je pribl žco 800 nemških (lijakov v avli vseučilišča de monstriralo s kl.ci: Djli, f* j j rektorju: proti rektorju, ker je i^t odklonil zahteve odsefta nemak h visokcšoOv. Dijaki sd zasedli stop niče in hodnike ter so hoteli vdreti v rektorjevo kancelarijo, kar so pa zabranili pe-deli. Po polurni demonstraciji so dijaki zapustili vseučilišče prepe/aje razne pesmi. V avli bo potrgali napise raz desk v ne~ nemških jezikih ter so deske razbili. Govorice o odstopu Korberjevcira ministerstva. DUNAJ 9. V političnih krogih se go» vori, da namerava Korberjevo miniBteratvo podati ostavko. To veat je treba beležiti z vso rezervo. Položaj ministerstva se je pa ca vsak nac:n poslabšal. Zaključena predavanja. BUDIMPEŠTA 9. Predavanja na vse-uč lišču so bila ziključena ža danes, mesto doe 18. t. m., kakor je b:l obifaj. Kolok-vji ia rigorozi se bedo pa vršili normalno. t Poslanec Syveton. PARIZ 9. Danea zjutraj bo zdravBtveno-Fodoijs>ko preiskali truplo pos'anca Sy?etona ter konstat rali, da je bil zas rupljen po ogijenčevem plinu. Nemci t jnžnozapadni Afriki. BEROLIN 9. General Trotba poroča iz \Vjndh-ika od 8. t. m.: Polkovnik Drin-ling je dne 4. t m. na svojem maršu v Richtmont zadel pri Narisu Ba 200 Witboief ki bo bili zasedli vedni studenec ter jih je po triurnem biju potisnil na?aj v Richtmont ter isto vzjl dne 5. t m, Sovražnik je za pustivši 8000 goved in drobnice in mnogo vozov v naglici zbežal z glavno silo proti Kalkfonteinu. Z Balkana. CARIGRAD 9 Turška vlada je vnovič odgovorila pjelanikoma sporazumnih velesil Avstro-Odrske in Rusije, da ne pristane na to, da bi se pomnožilo število inozemskih čaatnibo r za Makedonijo. OHa poslanika bo-deta takoj odgovorila ter zahtevala pomno-žitev. PODLISTEK. ro Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgruata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. O—č. VIL — Prav govori, gospod škcf, j^ ootr-■ M Nikola ŠaČ, v tebi je bici in pravičnosti. Brat e, sklen mo »1 go« na ž.vljenje in smrt, za srečo in nesrečo, za pravo in da bomo •»tal' kakor trden branik za svojo svobodo, pi e i bi meli poginiti ! — TaLo točemo ! so ztkLcali vsi, a iz ve ike cerkve je odmevalo v mrak, kakor da a * tuli svetniki, kakor da so tudi kameniti k pi na grobnicah zaklicali ! Tako hočemo ! — Bratje ! naj b) po vašem, je rekel IV. žia, ali pazite, da vam ne bo žal! Oholi, zviti miljeDec Jelieave vjb prevari. J*z osta jam na vaši strani na življenje in smrt. Pavel naj nam bo duša, laj nam bo vodja ! — Hočem ! je vzd gnil Pavel giavo, hočem vam biti vodja a ne na krvavem polju. Tega nas obvari Bog ! Ali če bo potrebno, je na izbero junakov, najboljih, kar jih je rodila ta zemlja. Nu, vodit vas hočem z govorom in dejanjem, s peresom in besedo, znanjem in imetjem svojim, ali tj le pod enim pogojem. — Pod katerim l je vprcšil Štefan, knez krški. — >Ligi« na čelo se postavim le tedaj, ako vsakdo izmed vaB z duš j in telesom privoli v to, da bom jaz vodja, ako se vsakdo izmed vas izreče z dušo in teleEom, da je zi-me. Ker, ako je le eden med vami, kateremu nisem fo volji, rotim ga, naj stDpi sem v Bredo, naj pove, in jtz nočem biti vodja. Veliko je delo, na katero se pripravljamo. Tu treba, da je vsaka duša čista, da eo VBa Sanje Bismarckove. (Le Reve de Bismarck.) (Dalje.) Ntmske šile v Tr^tu vrve dijaštva, med tem ko Italijani zastonj reklamirajo svojo univerzo m mej tem, ko bo Slovencem še vedno odrekajo ce'tJ elementarne šole. In v tam je pojasnilo za inomostke nemire in za navsta-iajoče čut3tvo fraternitete med Slovani in Italijani proti germanizmu. Dalmacija se postavlja na noge! — V tem delu članka se dr. Trese obširno bavi s poznano afiro Handel, ki je pravi sluga svojega gosp darja minittarskega predsednika dra. K< erberja. Izldši iz b ro-kratske, in v tem rmi-lu centralist čne šo!e, je Handel globoko užilil ča&t ene cele pokrajine. Dalje se bavi Tres o z mo nepozabno in usorco sejo deželnega zbora dalmat nekega, ko je vsa zastopstvo dežele enoglasno in ob največem smehu iit ralo barona Handela iz zbornice. Mesto pa, da bi bil Kcerber tolmačem volje vse pokrajine, se solidizira on b Handelom in kaže s tem, kako bi hotel z uničenjem op:>zicije pomagat: paDgerma-nizmu do triumta. Nemška tiranija. — Sredstva, katerih ee poslužujejo v Avstriji v ti namen, nisa nova. Ista pripadajo v vrsto tistih po-Btopanj, ki jih je že Aristot jI naštel in ožigosal v svoji >Politiki« in ki bo bila že od davnih časov glavna pomagala vseh tiranov : osiromašenje pokrajin, ignorancija, ki £ trotira (suši) možgane, nesloga, nezaupanje in privilegiji, posejani med državljane. In vendar: kakov diven kraj je ravno Dalmacija ! Tu našteva Trese vse blagoslove, s katerimi je narava obdarila Dalmacijo: og jem, železom, bakrom, cinobrcm, marmorjem itd. — blsgo klimo, ki je povzdignila nekatere kraje, kakor : Dubrovnik, Hvar itd. A vendar je Datmacija ob vsem tem skrajno propala in njeai pre-| bivalci umirajo od gladu in se selijo v masah v Ameriko ! Trgovska plovba po morju, ki je bila poprej v t^ko cvetočem stanju, ji sedaj popolnoma zapuščena. Ni ena železnica ne veže te bedne dežele z ostalo Evropo. Oca umira zbog osamljenosti, pogažena od najgrše vrsti tiranije. In v takem stanju je dežela žalofetaa in ee spominja — časov tVaccozkega gospodstva. Napoleon, ta veliki duh, je napel vse Bile, da bi povzdignil deželo. Gradil je ceste, podpiral je trgovino itd. A potem, ko (došla avstrijska vlada, je bilo koncc vsemu dobremu. Sanje Nemcev — pravi TreB d dalje — gredo za ten?, ''a ust/aiij > veliko državo o 1 Severnega in od Baltiškega moija do Perzijskega zaliva. A da se t^ dosež?, trebalo bi napraviti tabula rapa z vsemi narodi na Balkanu : Slovenci, Hrvat;, Srbi in Bolgari. In potem bi bila Nemcam odprta pot do Male Azije. V vztočnih krajih je nencsii vpliv stopil na mesto trancozkega. To je evidenčno vsakomur. Metoda Avttrije je uprav macchia-vellistična. A videča, da se ne more hkratu vspeti z germanizacijo, pa podpira n. pr. Madjare proti Hrvatom, Madjari izmozgavajo Hrvatsko divjaštvoro, ki pušča daleč za seboj krutosti Waren Hastinga v Indiji. (Zvršetek pride.) srca Bložoa, ktkor kamen do kamena v tem svetem hramu. — Vsi Brno za-te ! je zaorila Četa ple-m čev, a od obokov cerkve je odmevalo: Za te! — Dobro! Bjdi po vašem. Dokler je diha v men;, Bem vaš, vse hočem dati, pa bilo tudi glavo, da se povzdigneta pravo in pravica v tej deželi, da se razpro3tre sreča nad tem krajem, da se chrani stara svoboda pri hudobni sili in volji pojcdiniev. Ne goni m9 strast, ne mami me prazna oholo3t. Kr.ž, ki g* no*im, me je naučil prezirati oholost, ko sem hodil po svetu v državnih opravilih, izskušnje Brca ljudij, spozaavaje njihove hi-navščine in prevare, ali eno vero je ohranil vaemožni Stvarnik v mojem srcu. vero, da drevo večne dobrote nikdar na usahne, da je večna pravica urez »na z božjim prstom v nezlomljivo ploščo. Ćrv zlobe more poškodovati sad dobrote, ali korena ne izruva nikdar; grešna roka more prikrivati besedo večne resnice, ali izbrisati je ne more. Kdor je ne-kriv in zdrav, ta naj ohrani dobroto in naj se bori za resnico. To nam je dolžnost. Odtrgal Eem se bil od sveta, duša se mi je napolnila z grenkobo. Gorjanski me je snubil, ali ni res, gospodar Sudar, da bi bil zaveznik nje. Iz kroga je izstopil kanonik Ivan iz Moravča, primaknil vjšČenico k luči zaob-ljubljene lampe ter je prižga* šliri 0veče velikega oltaria. Živa svetloba je šinila okolo oltarja ter je napravila svetal čaroben krog, a v tem krogu je blestelo sredi p'anena. sredi b:ser kamenov svetotajstvo božje, na vzvišenem mestu, sipljajoče okolo sebe žarka čudesne moči. Ia škcf se je spustil na tla pred podobo božj >, a vsi ti kršni, junaški plemiči pol sijajnim orožjem so pokleknili pred Bogom in so se b Čelom dotikali plošč na tfeh cerkve. (Pride še.) Rusko-japonska vojna. Trst, i>. decembra 1904. Izvajanje japonskega vojnega načrta; njega zmote: kritična razmotrivanja. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje.) Predno začnerr, bi prosil čitatelje, da bi imeli pred seboj včerajšnjo in predvčerajšnjo »Edinost«, ker pišem ta izvajanja na podlagi tam naveden h toček. Ad 1.) Pravi nazor vedstva japonske vojske, da si treba takoj po začetfeu vojne z u ličenjem ruskega vztočao azi skega brodovja zagotoviti gospodstvo na morja — ta nazor je moral dovesti najprej do napada na glavni del tečenega ruskfga brodovja. In v resnici »o Japonci v noči, dne 8. f=bruvari a nena-dejano vprizcrli energ čan napad na glavni del ruskega vztočno-azijskega brodovja, ki se je nahajalo v Port Arturju. Vspeh tega napada je bil težka peškodba jednega križarja :n dveh iu«kh oklopnjač. Temu eo sledili nadaljni napadi v namen, da bi japonsko brodovje foreiraL* vhod v pristanišče v namen popolnega uničenja ruskega brodovja, ki se e bilo zateklo pod varstvo pristanišč-nib utrdeb. Ta po3kus se je ponesrečil ob e^upneai ognju ruskih topov v utrdbah in na ladijak. Brodovje adm rala Togo je dobilo po nekolikih težkih poškodbah ladij pouk, da tako ne pojde. Nato se je Tog > omejal na pegoeto, silno obstreljevanje vsega pristanišča, in to tudi z n«direktnim ognjena na daljavo nad .">000 korakov. Ali vspeh je bil jako mal v primeii z cgromno porabljeno mun cijo. Ta vspeh se je ome,al na poškodbe na nekaterih hišah in f>rtih, ki so pa bili kmalo zopet popravljeni (kakor izhaja to iz zgodovinske depeše glavrega kvartirnega mojstra v Port Arturju, generala Ptluga, b katero je javil prvi bombarde ment. Opazka ured.) Na to je pr.šlo vodstvo japonske vojake ta misel, da bi vhcd v pristanišče zaprlo b pogrezanjem težko ( n tu ji z minam ) obložen h ve! kih lad j. — Ali vsi ti peskusi no ponesrečil', n Japonci bj žrtvovali tako nsd 30 vel kih ladij, ne da bi Lili dosegli zt/ .jeni vs^eh. S cer pa je bil ta zadnji japonski napad prva blazaost, ako se pomisli, da so mogli Ru^i z različnimi modernimi eredttvi za razstreljevanje jako lahko razstreliti na kose vse gromade pogreznjenih ladij. Nato je Togo zopet začel z obstreljevanjem in bržkone tudi z mintmi blizo plovbene črce pred pristaniščem (ludi prt d Vladi vosto-k< m je biio koncem februvarija tako brez vppešoo demonstracijsko obstreljevanje z brodovje m. Opazka ured.) Tako ni Togo do danes storil nič več novega. Japonsko voj-ekovodstvo i e še le v aprilu (!!) uvidelo, da se s sam m vojnim brodovjem ne more priti do živega sovražnim ladijam, ki so v varnem pristan šču. Tako so se odločili Japonci za istočasno obleganje tudi s kop nega. — (Pride št). ! Novi minister za fijacca K osel je > ment ne more delovati Da ne dela, na tem utemeljeval ta načrt. Proti onim, ki predla-j je kriva nemška skupnost. Č.m se ču;e, gajo, da se svota 1 bl,(i milijona poviša za' da bi morda vlada hotela Cehom kaj dati, 4l/t milijona kron, pa da se ta zadnja svola da na razpolago ministerstvu za p ljeielstvo za melijoracije, je rekel minister, da vlada ne more pritrditi temu, ker da je težko že sedaj spreminjati preračun za leto 11)05. Razlagal je na dolgo in široko, da se ima refundirati v blagajniške obstanke, z zadolž-nicami, ne samo 1 f>13, marveč 69 m lijonov kron, za vso tisto svot? namreč, ki se je zadnja leta vz?la iz teh obstankov. To da čuvši izjave strank, dopustil, da pride načrt zahteva redovitost proračuna. Vlada vstraja! v razpravo v parlamentu. In ako bi videl, potem Be hitro sestaja odbor Četorice nemške skupnosti, kakor nekaka nravstvena komisija, pak beži k ministru-predsedniku in ulfiga Bvoj »ne dovoljujem«. Ta skupne st ima ključ položaja v rokah. Naj se zavzame, da Ee pride Jo sporazumljenja med narodnostmi, pa bo parlament deloval. Ako bi bil Korber ministeraki predsednik kakor so v drugih državah, bi bil, za- pri tem absolutno in ne dopušča nika-kega zmanjšanja. » Bivši minister trgovine, posl. Baernreu-ter, je govoril obširno o politiki, o pomoči v da je tudi tu večina Btrank proti načrtu, dal bi — demisijo. On pa si je temu nasprotno prizadeval, da se o načrtu ne glasuje končno, ampak da bedi in o financijelni politiki v Avstriji. Na-i naj ima odsek nadaljnjo Bejo v petek. Potem vajal je številke: o prenesenih kreditih iz da premisli, kaj mu je storiti — ali naj leta v leto, ki so leta 1891. iznašali pol milijona kroo, a sedaj ža 59 milijonov kron, katere treba vsaka ko izdat; ; o preostankih, ki ao pred malo leti iznašali 40 milijonov j umakne vladni načrt, ali da pridobi katero strank za istfga, ali pa, kakor ss tudi go vori, izposluje odloženje parlamenta. Mej tem je danes tudi gospodska zbor- 0 parlamentarnem položaju v Avstriji. (Ka/prava t proračunskem odseku). Na iHinaju, 7. decembra Včeraj od 7. — 9. zvečer in danes od 11.—l1^ ure, pak od •*>.— •». ure popoludne je proračunski odssk razpravljal o vladnem zakonskem načrtu za podporo v bed:. Neki posebai vt s je napravilo samo dejstvo, da sa v avstrijskem parlatHentu, pa bilo tudi samo v iii-eka, mirno in stvarao razpravlja, kakor se je v resn c\ razpravljalo. Do glasovanja ni prišlo in zato tudi ne do razjašnjenja položaja. Ali, če se hoče, razjasnilo se je — tako, da bi bs m >ral predvidjati konec vlade K o r b e r j e v e. Tako bi ee vsaj dogodilo poveodi v ustavnih parlameatarn h državah. Toda pri nrs se govori o koncu — parlamenta ! Rečeni zakonski načrt je nekej poseb nega. Vsi ga imenujejo načrt za podporo v bedi prebivalstvu, v resnici pa je to načrt za podporo v bedi — vladi! V $ 1. se vlada pooblašča, da izda 151/» milijona kron za podporo bedo trpečemu prebiva!stvu. V ij 6. je rečeno, da se ima ta znesek pokriti is blagajniških obstankov (Kasea-besi:i ide). V U te m paragrafu pa se pooblašča vlada, da izda državne zadolžnice, a to ne morda samo v znesku 15*/2 milijona kron, ampak v znesku <">9 milijonov kroo, katere je u vratiti v blagajniške obstanke ali refundirati. kron, s sedaj so padli ca pol milijona kron niča imela sejo, v kateri je bil stavljen in deficita. Dalje je rekei, da so delegacije od- ' vsprejet predlog, da se izvoli odsek, ki ima ločile 400 milijonov kron za izredne vojniškej preučevati poslovni red parlamenta, da se troške, od katerih spada na Avstrijo 203 morda najde način, po katerem bi parlament milijonov kron ; da je odločeno in da se že prišel do delovanja. To bi kazalo, da bi treši velika svota za alpske železnice in druga mogel parlament ostati zbran še nekoliko svota za pristaniška dela v TrBtu, in druge časa. Vkupno 550 milijonov kron, Drobne politične vesti. Tirolski deželni zbor. Du manje svote katerih ne kaže jemati na posodo in za katere bo treba staviti v preračun na leto 23 milijonov kron za obresti. NaČrtal je črno j najski »Veterland« poroča, da se tirolski sliko o državnih financah, črno za prebival- j deželni zbor ne ekliče v zasedanje, ker ee stvo. Stavil je neka vprašanja do finančnega predvidja, da bi isti ne mcgel delovati, ministra. Ta je odgovarjal, čitajoči iz papire- j Napredek Črnegore. Rimski kov, že prej napisanih, tako, da je gotovo' dopisnik »Berliner Tsgeblatta« je imel te že prej vedel za ta vprašanje. j d™ v Rimu razgovor s črnogorskim knezom Čeh Kramarje obrazložil izjavo mla- j Nikolo. Med drugim mu je knez izjavil, da dočeškega kluba, po kateri so oni priprav-1 Crnagora v zadnjem času zelo napreduje, ljeni glasovati za podporo v bedi v znesku; Brezžična brzojavna zveza Bar—B*ri deluje 15Y2 milijona kron in za refundiranje tega' 8edaJ izvrstno in sedaj se projektira tudi gradnja železnica ob morski obali. Srbska ministerska kriza. zneska, ali niti ne za en sam novčič več. Načrtu vlade ni toliko za to, da se pomore bednemu prebivalstvu, marveč za to, da se Iz Belegegrada poročajo, da je kralj v četr-pomore vladi iz škripca. Oaa bi hotela izra-j tek pozval k sebi načelnika zmernih radikal-biti bedo prebivalstva v to, da pomore sebi, ^ ter jih vprašal o njihovih uamerab. Isti da bi mogla tudi nadalje vladati s g 14. To so izjavili, da bodo glasovali proti vsakemu je poskus za izsiljevanje denarja, redi česar posojilu ter so tudi odklonili sestavo novega bi se moral pobriniti ministeraki predsednik,! ministeratva. Na to se je kralj razgovarjal s kakor upravitelj ministeretva pravoaodja, da Pasidsm, Prot (Sem in Paca. fe vlada postavi pod obtožbo po kazenekem Cerkev in politika na T i- zakonu. Čehi — pravi — niso tako najivni, j * o i a k e m. Iz Inomosta poročajo, da so da ne bi sprevideli te igre vlade. |tiroIski "dali Da P^reJeno duhovščino Korber, vidno potrt, je odgovarjal Pi8mo' ki prepoveduje tem poslednjim slediti najprej na vprašanje glede razdeljevanja pod-, drug° politiko, nego ono svojih duhovnih por v bedi, ali potem je skušal opravičevati predstojnikov. Pismo pravi, da so duhov-postopanje vlade. Tudi on je rekel, da vlada niki Povzročili sedanji nemir na Tuol- zahteva vsakako, da ee refandira veeh 69 8kem< - __ milijonov kron. i ~ ~~ S tem je bila zvršeaa prva seja odbora Domače vesti, na večer dne tj. decembra. Stranke so vse Prihodnji zastopnik I razreda trža čakale ena na drugo, d« ee druga prej iz- §keira T zbornici poslancev na Dunaju, javi. N&slednjfga dne so se izjavile vse, ra- Nedavno umrlemu zastopniku I. razreda trža-zun italijanskega kluba. škega v zbarnici poslancev treba z voli i na Poljaki so ee izjavili za vladno Bl9dnika. Shod volilcev, ki s > ga sklicali Dredlogo, ker to da zahteva redovitost pro- matadorji gospodovalne etranke v četrtak računa. opoludne, je pritrdil kandidaturi Ivana Sca- Nemška ljudska stranka, ta ramanga, posestnika in industrijah??. Ker ee glavni steber Korberjeve vlade, se je na nič ne čuje o kaki protiki ndidaturi, moremo U3ta Derschate izjavila proti vladnemu na - tega gospoda ematrati pr hodnjim zastopnikom črtu. Tudi eni so za 15% milijona kron za I. razreda maBta t žaškega v zbornici na podporo v bedi, ali za ničeBar več. Tako Dunaju. tudi češki a g r a r c i. Samo da ti zah- j G. Scaramanga je tudi razvijal svoj pro-tevajo še nadalje 41/2 milijona kron za po- gram v daljšem govoru. Svoj program ? Ne ! ljedelske namene. Tako tudi češki ve- Kar je govori), je bilo le pridno prepisano leposestniki z dodatkom, da bi gla- iz katekizma gospodovalne stranke. Oitenta-sovali za rt fundiranje tudi nadaljnih svot tivno je povderjal demokratična in liberalaa peko 15*/» milijona kron, o katerih bi se načela kakor kandidat stranke, ki ni bila dokazalo, da bo dane v poljedelske na trene, nikdar ne liberalne, ne demo-Za pedporo v bedi v znesku 151/2 milijona k r a t i 5 n a, marveč vsikdar in v veem kron in za refundiranje te svote in za nič 8vojem postopanju neliberalna in netolerantna več eo tudi Hrvatje in Slovenci. jn oligarhična. Mi bi bili hoteli videti go-Tako tudi m a 1 o r u s k i klub in s o c i- spoda d.ra Richettija, ki je predsedoval shodu, jalni d e m o k r a t j e, da si so ti na- da li mu ni igral malicijozen nasmeh oko'u sprotni agrarcem. In tako tudi Vsenemei. ustan, ko je g. kandidat slavil demokratična Več na odseka je torej na vsaki način proti načela in je izrekel sentenco da stranke, ki vladnemu načrtu. ne posvečajo skrbi za povziigo moralne in Poleg Poljakov so za vladni načrt samo materijaloe pozicije širokih slojev, da take nemški veleposestniki, nemška napredna stranke niso na višini svoje naloge. Ali g. stranka ter nemški katoliški centrum. Torej Ssaramang* res nič ne ve, da stranka, ki na vtaki način manjšina odbora. gaj heče postaviti na poslanski stol, vzlic Stališče Cehov je branil bistro, odločno vsem svojim modernim, liberalnim, in demo-in stvarno dr. S t r a n b k v. Vladni zakon- kratičnim načelom, dopušča mirno vestjo, da ski načrt je čisto politična stvar. Vlada more na tisoče otrok te občine raste brez šolskega vse b pcmočjo § 14. Samo posojil ne more pouka in da bi se morala v tem pogleda 1 najemati. Ker je izpraznila blagajne, hoteli občina tižiška sramovati pred bornimi vasmi bi jih zopet napolniti, da bi mogla še na sežanskega okraja tam gori na Krasu ? ! dalje \ ladati brez parlamenta, a b § 14. V onem delu govora, kjer je polagal Tega Cehi nikakor ne dopuščajo. Ali nikar prisego »narodnim aapiraoijam«, pa je bil naj bb ne gavori, da bo oni krivi, da parla- gospod kandidat tiko previden, da ni niti za hip zapustil gladke in varne steze spiorn h fraz : Te narodne aspiracije eo mu »dogaa polit š&ega veroizpovedanj*«; »dokler te bolo sveti postulati kroaami vspehom«, dotlej ho e »vse svoje sile« stavljati »domovini na razpolago« ; v tem boju bo on vsikdar »zvest vojak«. Kakova je vsebina teh »svetih ide-jalov in aapiracij«, in kje jim je kone-jni cilj — o tem je modro molčal gospod kandidat ! Puščal je torej precej širok prostor fantaziji — idejalov svojih poslušalcev. Zlobni jeziki Bi hočejo to razlagati tako le, da je g. kandidat napravil kompromis med ideali stranke, ki ga je povzdignila na ščit in med tradicijami svoje lastne rodbine. V spričo vabljive prikazni — mandata je ob enem siril kozo in skrbno čuval travo. Mi ne vemo, če je temu res tako, ker ne po znamo g. kandidate, ali — kakor rečeno — zlobni jeziki govore tako. V smielu teh zlobnih jezikov govori morda tudi dejstvo, da je — proti vsej dosedanji navadi ob takih priliiah — izostal vsaki akcent, naper en preti njim, ki eo baje »z gora padli« tu stm doli, ki so »sovražniki dežele«, ki delajo tu »zdrsžbe in nemire«, ki »žalijo narodni značaj dežele« iti., kar je tac h lepih ozna čanj naperjenih proti — Slovencem ! Pa 6aj govore nadalje zlobni jeziki tudi to, da so bili to pot tržaški mogotci v veliki zadregi in da-le zadrega jih je potisnila na pot do moža iz rodbine z — avstrijskimi tradicijami. Prav tako je, kakor da so »ide-jali« začeli nekako degenirati ! Naši akademiki in vseučilisčno vprašanje. V politični vesti, priobčeni včeraj pol tem naslovom, naj se čita v drugem odstavku : Naših akademikov na Dunaju zasluga je, da ni prišlo med slovanskim dijaštvom do demonstracij v prilog njim, ki sb3g svi-jega postopanja nasproti Dam nimajo ni najmanje pravice do tacih simpatij. Pogreb pokojne Antonije Gombač, ki ee je vrš 1 včeraj popoludne, je bil (z ozirom na neprimerno uro) krasen. Na pozlačenem modrem vozu, v katerega sta bila uprežena vranca, so bili trije lepi venci, dva s slovenskimi nadpisi. Občinstva je bila pre cej dolga vrsta in a nogo radovednih gle dalcev. Od cerkve na pokopališSe je spremljalo pokojnico ensjat kočij. Ob mrtvaškem vizu, do cerkve, so korakali bv. Jakob-ki mlade niči in dekleta. Prvi v Črn h, druge v belih oblekah. Italijanske porote. Pišejo nam : Koliko zloč ncev je bilo že oproščenih in K(-liko nedolžnih obujenih ! Narodi bo ee nadejali, da se z uvedenjem porot odpravi krivično postopanje v kazenskih stvar: Ozirnm na množeči se vožno poštni promet v br ž čni dobi priporoča se si. občin3tvu, da se ob peš ljanju vozno-poštnih pošiljatev ozira na sledeče : 1 ) Radi izredno pomnoženega tovornega piometa v tej dobi je priporočati, da se p: št lih pošiljate v, ako se hoče, da jih na-elovljeaee pravočasno vdohi, ne oddaja šele prav ztdaje d li pred Božičen na pešto, marveč že nekaj dni poprej. 2.) Pošdjatve, o katerih se želi, da bi bile enega dne odpravljene, katerega so bile na poŠto prinesene, oddajati je v božični dobi najpozneje d) 2. ura popoludne. Pozneje od dane pošiijatve se fcoio odpravljale šj e na-aiednipga dne. 3.) Pjsebao pozornost je obračati na to, da so p š ijttfe dobro zavite in zaprte, tar da je naslov na iaiih dobro pričvrščen. Zi male pošiijatve z manjšo tež) (do 3 kg), ketarih vsebina na trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe a.i vlažnosti in ki niso namenjene daleč, zadostuje, da so zavite v močen papir in vr.ico trdno prevezane. Večje in težje po šiljatve, potem take, ki 89 pošiljajo v oddaljena kraje, in slednjič oae, v katerih se nahajajo predmet , ki se lahko razbijejo, ali ki puščajo maščebj ali vlažnost, morajo biti z ozirom na v-ebin , obsežnofet težo in vredao3t vsaj večkrat zav;te v mečan papir, ali močno platno, oziroma morajo b ti spravljene v kcšaricah, zabojčkih itd. Zak!opnit;e (škatlje) iz lepenke, osobito takozvani peštai kartoni, so dovoljeni če n majo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krva\ i več, sme se pošiljati v posamičnih ktm&d.h Lezavifj, vendar je bolje, da se pošiljanje ntzivitih pesiljatev po možnost: opusti, ker s? naslovi tak h pošiljatev lahko izgube. Peš Ijatve z vsebino, ki ce lahko razbije, se ima i znsč.ti na Favoju razločno ee znamenjem fenkla. Pri p. šiljatvah z lahko spridljivo vsebino naj se napiše na spremnici destavek »ee nuglo pokvarja« ter naj pe ta do3tavek krepko podčrta z medrim ali rudečim svinčnikom. Z vitek mera biti tako trdno zaprt, da gs br< z poškodovanja zapore ne more do vseb ne. Pešiljstve brtz ta*načine vrednosti, ali v vre-Jnofcti pod 4UC K, v občem ni trtba zapečatit , če so zapori zadostno osigurjeni s pomočjo lepila, pečatnih znamk td., pri petnih torbah, kovček h :n zaboj.h h pomočjo zapit b ključa »ne, pri te d h z dobrimi obroči, ali pa po cerazdel;ivo:t . — Pešiljatve v vr«da sti nad 400 kron pa, kakor tudi vsa pošiijatve se zlatjm, srebrom, gotovino, vre 1 nostnimi pip rji, drzg oencetmi ali pristnimi čipkami, mi rajo biti na konceh zivoja to iKo-krat n t »ko zapečatene, da ss zavoja ne more odpreti I rfz pošsodovanja pečttov. A£o je zavittk s čem po\ezan, tadaj mori bili poveza tako pritr ena, da se je ne more odstranili, ne tU bi »e pečfetjv pokvarilo. Z razločnim odtiakom pečata, s kut »rim je pošiljatev zaprta, ee ima prevideti tudi pošiljatvi epada joča e;»remn ci. Vsako vožno poi'Ijatav je brez ci -a ua j r dejen > poš:no spremnico oprem t,i / našlo ve n?. to je z m -Dom in priimke m na-elovljeceev:m in e imenom kraja, kamor je pof. a'e7 uameajena, osiroma je označiti okraj ulico :n t šao št ivdko. Ca le možco, naj ae napiše naslov na zavoj sam ; kjer to ni možao, se pri p, Hljaivth, kater.h ni možno zapečatit' naslov lahko napiše na list č paj i rja, katerega je pa treba doma prilepiti na pošiljatev; ako je samo s pečatnim voskom pričvrščen, ne zados nje. Pri pošdjatvah, ca katere ee ne more p su i in tudi ne papirja prilepiti (a. pr. nezav 11 divjačina) napiše naj se caslov na kes lepenke, usnja, lesa ali kake drug9 trde tvarioe. ter naj se istega z m čni na sukancem ali vrv ci priveže ta pošiljatev. Ker te velikokrat degajf, da naso?i odpadajo od po šiljatev vltd mnegokratnega prekladanja ob izredno jomncžemm poŠLn« rn promttu, in ker ee m -ra o take pošiijatve brez naelova na posameznih p stajah komisijski odpirati, priporoča se pri^eiaii pošljatvam samim še jeden na slov. Pri D«zivitih pešiljatvah, n. pr. d'vjačmi, kaže pritrditi na piimerEem mestu, n. pr. na sprednjih nogah, še drugi naslov. Na poši-ljatvah, ki morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, katerimi so iste zvezanp. Posebno prev doo morajo biti zaprte ene peš ljatv*, ki to namenjene črez morje (o. pr. v Dalmacijo, Hercegoviao itd.), ker se stik'mi peš.lja'vacni ne mora tako skrbno poste pa:i, kakor z ooimi, ki ee preva/ijo po kopnem. 4 i Na pošiijatve, ktterih vseb na je podvržt-ni uiitninskemu d-.vku, se opc zirja še posebno. Pri takih pešiljatvah, ki so name- njene v mesti, kjer je uveden už tninski davek, n. pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunsj, v Prago itd., priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, litar, komad), ki služi za podlago o določevanju už.tnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiijatve zavijejo, ter da se mora vsaka na pošto prinešfcna, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti. Konečno se še omenja, da se bodo došle peštne pošiijatve v božični dobi naslovljen-cem do3tav)jale mesto dvakrat, trikrat na dan. Zamenjan dežnik. Oai gospod, ki je vzel v četrtek zvečer v gostilni »Balkan«, namesto svojega, tuj dežnik, je naprošen, da ga pr-nese nazaj v omeojeno gostilno, kjer dobi svojega. Lahek potresni sunek so imeli v Ljubljani v sredo ob 10. uri 15 min. zvečer. V četrtek je bil pa silen vihar. Afera bomb se bliža koncu. V sprem stvu policijskega efieijala PaE^uallija in desetih redarjev bo odišli včeraj v jutro ob 7. uri 55 minut z brzovlakom na Dunaj oni, ki s<» bili aretovani radi af.re bomb. Teh je 5 in so : Napoleon Cjzzi, Oskar Suban, Juat Salatei, Marcel Depaul in Feliks Vidueao. Tukajšnje državno pravdništvo je namreč zahtevalo od kasacijekega dvora, naj v tej af.ri delegira za razpravo drugo porotno ec-dišče, a kasacijški dvor je tej zahtevi ugodil ter delegiral dunajsko porotno eodišče. Are-tovanci so se torej odpeljali na Dunaj, kjer bodo Btjeni. Porotno sodišče. Včeraj 89 je nadaljevala razprava radi žaljenja časti potom tiska prt t". Valentinu Colob gu in R hardu Cam-berju na založbo Josipa Kopača, ki je bila prekinjena dce 28. m. m. Sodišče in porotni stol sta bila, seveda, sestavljena ietDtako, kakor prvikrat. Zaslišani s:> bili kakor priče E;bin Kristan in Ljudevit Kovač — radi zaslišanja kater.h je bila razprava prek njena in edgodjeni — ter Angelj Navarra, Alojzij Panek, Vmcen^Ker mol, Fran Jernejčič in Frančiška Uronič. Rieprava ie k icčila « tem, da je bil Caoafcer opr< ščen obtežbe, a O.Jobig obeojen — kakor nekdanji urednite lista »II Sole« - ■ radi prestopka zacemarjenja nadzorovanja v plačilo f>0 kron globe. Tatinska drzQ09t Težak Ivan Mari ni 5, stanujoči v Kolonji št. 58, ;e včjiaj pred-poludce enčal na ulici del a Barriera vtcchi« nekega 15 Ltrega mladeniča, ki »=e mu je ; r.bližal ttr mu ponudil na prodaj 2 prstana za kttere zahteval 8 kron. Marinič hi je egledal prstana ter ee z čel s prodajalcem p< gaj a ti glede cene. Hkratu mu je pa prodajalec po bliekovo iztrgal iz telovnikovega žepa uro in verižico ter pobegnil. Mar.nič jo je pa ubrtl n njim ter ga dotekel :n dal aretovati. Na poiic ji je drzni tat povedal, da je 15 letni Emil Vrcovec. Uradnik, ki ga ;"e zaslišal, ga je dal preiskati, a ure ia veriž ce niso nas i pri njem. Sjdi se, da ju je izročil kakemu tovarišu. Raje v morje, nesro v zapor. Včeraj popoludte je neki redar aretoval 2(3 Ietnega Andreja Prelca, ker je bil na sumu, da je izvršil neko tatvino. Djal nt u je vrvico oko'.u roke ter ga tako gnal na policijo. Pot ju je pa vod.la preko rudečega mosta, a ko sta prišla na niost, j a Prelc skoči preko ograje in — v mtrjr. Rsdar ga je s pamočjo drugih ljud j potegnil na kopno in obanem telef >niral na zdravnic io postajo. Pr š 1 je zdravnik, ki je, videvši da je jako razburjen, dal Prelca prenesti v bolnišnico. Nevarna vožnja in nje poslediee. G. J. Trošt, ki in-a gostilno v lastni hiši ob poti, ki vodi desno od rojanske cerkve na frtaro opensko ccsto v Šiorkljo, je bil vkupil v mestu 7 praznih vinsk h sodov. Narcčd je obenem vozniku Avgustu Kebarju, naj mu jih pripeije domov. Vosnik je naložil sode na voz ter šel. A ker je pot iz Rojana do Trustove gostilne preveč 9trma, je šel po starej openski cesti in petem zavil po ome njeni poti navzdol, imel je vos z enim konjem. Idcč navzdol je vezn k dobro zaprl zavore, da bi ee mu j a ne pripetila kaka ncareča. Manjkalo mu je le ša kakih 30 kori kov do gostilne. Tedaj pa je izpadel les od o'.-eh zavor in voz je zdrčal po bl:skovo navzdol, a ker je tam jako hud ovinek, je zletel voz s peta na spodaj se nahajajoči travnik, ki je pa kaka 2 metra in pol pod potjo. Konj je tam obležal : b.la mu je zlomljena zadnja leva noge, a sodi so z'.eteli po bregu navzdol. Voznik je bil pa vendar še pravočasno skočil z voza ter s3 tako obvaroval nesreče na zdravju. Književnost in umetnost. Br. 9$ »Tršćanskog Lloyda«, lista za narodno gespodarstvo, iziazećeg svake sabote u Tratu donosi u svom posljednjem broju od 26. t. mj. sljedeći bogati i zanimivi sadržaj : — Sadržaj : Trgovina: Trgovačko-obrt lički muzej u Zagrebu. — Ruska izvanjska trgovina u prvom polugodištu 1904. — Nazadak izvoza marve iz Auatro Ugarske. — Rat i ruska trgovina. — Proširenje auatrij skog izvora petroleja v Njemačku. — Gospodarstvo: Gospodarski odnešaji hr vatskog naroda u Sjedinjenim Državama Sjeverne Amerike. — Prva zemljoradnička zadruera u Crnoj Gori. — Novi turski zajam. — Mornarica: Utameljenje velikog talijanskog parobrodarskog družtva. — Školski brodiči jadrenjaci u Trtu. — C. i kr. ratna mornarica. — Industrija: Raz pad španjolskog željeznog sindikata. — Poboljšanje američkih željeznih tržišta. — Tvornica tjesta u Senju. — Hrvatsko mesno poduzeća u Sjevernoj Americi. — »Zagorka« : Prva hrvatska tvornica glinene i samotne robe u Bedekovčini. — Novčarstvo: Desćtgodišnjica Srpske Binke u Zagrebu. — Vinarstvo: Nešto o vinu ie hercegovačkih krajeva. — Izložbe: Izložba cipelarskih radnja u Splitu. — Izložba razsvjetnih sprava. — Promet: Pruga Split-Zagreb. — Žaljeznička pruga Ogulin-Bihač-Knin. — Prosvjeta: Hrvatsko društvo »Hrvatska« u Monakovu. — Izseliivanje: Trans-vaal i O/anie River. — Gostiona za izaelje-nike. — 2107 ! — Povišica prevoznih ciena. — U Ameriku. — Iz Amsrike. — Radničke viesti: Kretanje radnika. — Osmrtnica: "j" Miloš Štefanovi«. — Trgovačka zapisnica: Hrvatska i Slavonija. — Lutrijska vučenja: Lutrijska vučenja u Austriji. — Burzovne viesti. — Oglasi. »Tršćanski Lloyd«, preporuča se sam po sebi. On docoii članke u svim strukama narodnog gospodarstva. S tega nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, posjednik, po-morac, na bi smjeo b ti bez njega. I svratišta, kavan?, gostione, čitaonice, otć.ne, banke, ob.tna i vjeresijske zadruge, iednom rieči, svi bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu je z»idača. da ore i radi na onom polju naše budućjo&ti, našeg dobrostanjs, ko'e je jedino stedst?o nsšeg uzkrsnuća. A to je polje: narodoo gospedarstvo. Predplata na »Tršćanski LV,y 1« imosi na godinu KL 12, a na pol godinu K 7 u f'eloj monarkiji austro ugarskoj. Izvan Austro-U^erak«. prdje god} bilo, godišnja predplata izEO i 20 franaka u z^tu. Novci i pisma šalju vlastniku i edavn^m uredniku »Tršćinskog L'oyda«. g. F r. K u Č i n i ć u Trst, Via F d bio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita krći). 11 S-0 :IKS5 98.1.T 9S.15 s,-<.85 8S.80 1632.— 1632.— 676.— 676.7.'» 239.M1 lt 239.50 H7.of> 117.65 23.48 •J3.51 10.06 10.06 9.V20 yf».30 11.30 11.30 Zadnje brzojavne vesti. Ljubljansko porotno sodišče. LJUBLJANA (J Poročno R.,diš?e je oprostilo Grebenca, Ceri ča in Gorupa. Državni zbor odgodjen. Dl'NAJ 9. Jutra šnja »NVieoer Z°itung« priohčr( da je državni zbor z dnem 9. t. m. odgodjeD. Dunajsko \seučilisče zatvorjeno. DUNAJ 9. Akadeaiični senat ie danes v svojt eeji sklenil zatvoriti veeučd.šče. Odrska zbornica. BUDIMPEŠTA 9. Na d^naša i koifa-rrmi liberalne stranke je gncf Tiđ'.a priobčil, da se državni zbor saide 13. t. m. Prcracunski odsek. DUNAJ 9. Proračunski odsek je vsprejel predlogi za p »lajšanje bede, s kat r.i jt do voljenu iz diži^n h «redstav 15 in pol milijona kron podpore za btd> trpeča. Odsek je z 19 proti 14 glasovom cdklnnil predlog, naj bi se vlado pooblastdo itdat; G9 milijonov razdolžoe renti gleda r*findiraoja blagajniških zalog ter je pot?m z 31 plaso i sprejel predl^gr, s katerim i« dovoljenih 15 in pol milijona K v svrho r«fu'diranja. Ministeraki predsednik je izjavil, da bo \lada z ozirem na te eklepe nemudoma storila svoje »ukrepe. Ogrska renta v zlatu -i° 0 „ „ kronah iT o t/ » 11 ° /; Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Latr. 100 državnih mark '20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parlžka In londonska borza- Pariz. (Sklep.) — franrozk« ronta 98 <»7 italijanska renta 104.90. Spanrki ezteriior 89.60, akcije otomanske banke 599.— Pariz. (Sklep.) AvatrijBke državne 2elezn e —.— Lombardi 93— unificirana turška renta 87-7"» meniica na London 251.63, avstriisk* zlata ren-101.20 ogrska 4°/, zlata renta 10L.75 Lftnderha-493.— turške srečke 127.25 parižka banka 12'»0 italijanske m^ridiinn^n alciip 7r>7.— akcijo Bo Tinto l \.6b. Slabotna. London. Konsolidlraa dole 8713 IG Lombardi 3srebro 27" gpaoska rpnta 89V4 »ta-liianska renta 104V4, tržni diskont, 27/H manjicv ob Dunaju —. — dohodki banke--izplačila banke —.— Mlačna. Tržna poročila 9. decembra. Budimpešta PSenica za. april 10.22 do 10 24; rž za april 7.97 do 7 93; owi za april 7.91 po 7.92 ; koruza za maj 7.59 do 7.60. P?enica : ponudbe srednje ; povpraševanje slabotno, mrtvo — Prodaia 19.000 met. stotov.,-za 5 stot. znižanja. — Druga žita mrtvo. — Vreme : lepo. H a v r e. (Sklep,) Kava pooi? a^p rasr« za tek. mesec po 59 kg 463/. frk, ra marec 47 25. Hamburg (Sklep pop.1* T.25, za febr. 29.35. za marec. 29 45 apiil 29.£0, za maj 29.50. Mlačno. — Vreme: mraz. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rlr. r.i hoi-»če dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 stDtink znižanja. Pariz. Rž za tekoči meaec 16.65, rž ia januvar 16.75 za januva- april I7.1i, zn m rec-junij 17.50 (mirno.) — Pšenica za tekoči m »-sec 24.20 za januvar 24.4*, za iaauvar-april 2495 za marec-junij 25 43 (stalno). — Moira za tekoči mesec 31.95 za jan. 3:4.25, za januvar-april 32.60, za marec-junij 35.10 (mira)). — Repično olje za tekoči mesec 46.75, za januvar 4?.—, za januvar-april 46.50 za maj-avgust 47 50, (stalno.) špirit za tekoči me^ec 50.—, za jau 5).— za januvar - april 49.50 za maj-avgust 47 51» (stalno). Sladkor surov 88° uao nov 3^—391/3 itrdno) bel za tekoči mesec 423/. za jan. 42:/8 za jan. -april 431/* za marec-junij 43~'/8 (trtlao) raBniran 74—74l/s Vreme: oblačno. Trgovina zaklanimi prašiči. Hreitvčerajšnjitn je tiilo pripjljanih na trg 39 zaklanih prašičev ia sa je prodalo V8a po ceni d;> K 102. Včeraj p* je o.lo pripeljanih 202, a jih je prodata polovica. Cjna ie h la I. vrati K 102, a II. vr^ti K 96. Kupčija ni bila ž vahna. --1-- Dvorana za sodne dražba v ulici Sanita št. 23—25. DRAŽBE, ki se vrš jo od ponedeljka dne 23. novembra i. 1. oi 9 —12. ure preipoluJiie in elednje dni : Piieči in jopiči za gf,sPe- epodnj« krila, kompletne žengse obleke, fuitaui. iltnela, srajca za mož^e in ž»nske, vo u«-ni šjaM, žepne ru!e, z make srajae, volneno blago, o^fir, saten, perkal, bele in barvane preproge, kotenina, brisalke, prti, prtili itd. „Obrt. in konsumno društvou !___v Skednju št. 1 H.--— Trgovina. Borna porodila dne 9. decembra. TržaSka borza Napoleoni K 19.05— 19.07—, angiežke lire K —.— do—.—, London kratek termin K 239 45—239.85 Francija K 9f».15—95.3S, Italija K 95.1."»—95.35 italijanska bankovci K —.— —.—• Nemčija E 117.45—117.75. nem&ki bankovci K — — — avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.15, ogrska kronska renta k 98.— *8.30, i tali ian h ka renta K 102.a/4 I03.V4 kreditne akcije K 677.--o79.— državne Železnice H 651.--6£3 — Lombardi K 87,— 89.—, Lloydovo akcii<» u 720.--. Srečke: Tism K 3^3--327 \redit v 479 — do 489.—, Bod en kredit 1880 tal 3C6.— 316 Bo-denkredit 1889 K 298.— 30* —. furtke K 13*.— do 133.— 8rbskf---- Dunajska borza ob 2. uri pcp. preovčeraj dane* Državni dolg v papirju 100.30 JOO.'^l n „ srebru 100.30 1U0.3U Avstrijska renta v zlatu 119.80 119.80 n n kronah 4°/0 100.20 100.20 Avst. investicijska renta 3«/,•/„ ^1.30 91.30 bode obdržalo dne 25. t. m. ob 10. uri predpoludne izredni občni zbor v društvenih prostorih. Dnevni red: I. Nakup vinu. II. Posojila. III. Predsednikova zadeva. Xa obilno vdeležbo vabi ODBOR. VALENTIN IVMTTER v ulici Barriera vecchia štev. 2 priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi svojo zalogo vedno svežega ko-lonijalnega blaga tu in inozemskih testenin, ' olja 1 = Pošiljanje na deželo nadrobno in debelo. Cene zmerne. Tovarnah pom&tv* Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št. 52. A — (v lastni hiši.) ZALOGA: Piizza Rosario (šolsko poslopje). ♦ en-, 4 st., belo brinko po 8'J st.. opolo iz Visa po 72 st., vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL - Prevel : PODRAVSKI Cena broš. K IO. vezan v eno v 3 knjige K 16 knjigo K 13. v lastni hi I i. ponuja kot jako pripravno božično darilo Hranilne vloge ► prejemajo jgnac pi. Xleinmayr & ferdinand Jamberg založniitvo in knjigarna v Ljubljani Bogato asortirana zaloga vse slov literature. Re od vsecfpa če tnrli q, č an društva in 89 obre^tu j«j<« po 4V>°/o> ne 8e O Ib'jal rć-ntr i Jtfeprekošeni destilacijski aparat' za izdelovanje so moj i žganja iz žonte na deHegmaeijo in s pečjo, ki se zvrača. Absolutno čist in aromatičen izdelek, ki se hitro prelije in tudi hitro napolni kakor tudi izprazni, vsled česar je ta stroj v vsaki ra- j e'jonalno delujoči žganjarnici neobhodno potre« : ben. Nerazmerno ma!; nabavni trojki se pokrijejo ! že s prvo letino. Močna in solidna sestava jamči j za mnogoletno trp^žnost. Ant. HofTmann,» toy. medenega in kovinskega blaga Praga VII. [ ■»*oipefctj brezplačno in franko. —, vek Posojila t) °/0 in na vknjižbe po 51L °J0 U raduje v>atai ri>n «>«1 9. ilo 12. ure iT pol. in ud 2. d-j 3. ure popol. r*zven nede j in pr^zu kov. •! Stauje hranilnih rt« leta 1902. Kron 1.479.000 Poštno-lran, račun st?. 837; 15. Moške in deške obleke v velikej izberi. Velik izbor črnih oblek, površnikov, ulstrovin hlač. posebnost: bombažne delavske hlače. Ulica ===== Jako u g o d n e cene. — Are a ta štev. 9 (vogal ulice Sapone). Prve in jedire želodčne kapljice sv. Antona Padovanske^- ! Var--*»»ii* 7o»mk» i. Zdravilna moč teh kapljic je nepr«' kosljiva. Te kapljice vredijo redic J} prebavljenje, če se jfli dvakrat na — „SANUS" « novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent § b prodajajo povsod, n nn\fT\TT n___•___„o » dan po jedno žličico popije. Okreprf « pokvarjeni želodec, stoie, da zgine ;; v kratkem času omotica in ži- t votna lenost (m r t v o s t). — T« y . ^ r" -T? kapljice tudi store, da človek raji jć. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se ▼ vseh ^latrnih lekarnah na svetu. — Za naročitve in poiiljatve pa Jedino lo v Lekarna Cristofoletti v Gorici. trgovina z manufakturnim blagom Barriera veochia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I . [ Zaloga perila, blaga od same volne za ženske obleke, velik dohod barhanta (fuštanj). velenr In pletenin; zaloga imbotiranih in flaneliranih pogrinjal. bele in barvane srajce za možke, maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat Izbor ovratnikov, zapestnic in kravat. «|0r~ Modcrci in drobnarije. __ Vse po najnižjih venah, da se ni bati konkurence. • ADOLjj1 CS-EUNWALD l 5 mr angležka krojačnica 2 TRST — Piazza Grande št. 2 — TRST Gratis in franko prospekti anerležkega sistema. CD JI1 * *< XXXXKKXKKKWWXK>Ot Zlatar Dragotin Vekjet (C. Vecchiet). TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur Sprejemu vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. «' i 3 t ti i * f i ■ ? ■ fl t ;T IP "mm 00 P ^ cd' T < Cl» o o ZT tO co Velika zaloga Prosi se za obisk. — Obširno dovoljenje kredita. 9 Na naročbo elegantnih moških oblek po meri. i Prezplacno čiščenje iu likanje obleRe, katero se pošlje ia se jo tuli izroči dotičueiiiu naročiteljn. -o Zavod prve vrste za uniformiranje, o-9 ^ oc Prospekti za Častnike, prostovoljce in c. kr. uradnike gratis in franko. ^ WMWfiM e MMtfdMMMii Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantić Zahisratelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. i^laviiesa carinskega urada in skladišč, e. kr. pri?, llovd. orož, e. kr. finančne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. priporoča, svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodef gospe in otroke. Prodaja najboljše ?T|»p#liyi voščilo (biks) = I IUI>11 Cene nizke. Postrežba točna. Po družni o a v Gelovoa. Kupuje in prodaja »« vt»i« rent, cutavnib pisem, prijoritet. komunalnih bJgkcij, trećk, dsinic, valut, novor* 1» d«rte. P ' pn» ntfsjt k mkiDn fcrabanjn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Spijetn Zamsnjm in Mkomptnje kirebue vrednonnc papirje in vnovfiuje upale - kapo a«. __—: Dajo predujme na vred. papirja. Zavaruje srečke proti kurzni - Izgubi _ Vtnkuiuje in dlvinftcufuje vojadke len tnineKn kavcije. *»+ompt *m hHit mmmit) ^mt «T nor-^m t mro M* Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugof u'm obreatim VloiSeni danar obrestuje od dne vlove d dne vzdiga. Promet m doki in nakazni oarai.