Protestna mobilizacija kovinarjev z blokado cest prvič tudi v Gorici Na dražgoškem pohodu tudi člani goriškega planinskega društva Simpozij o ustanovitelju Slovenske gimnazije v Celovcu J. Tischlerju Na sporedu Alpe Adria Trst Film Festivala drevi tudi Pevčev film Estrellita /9 Primorski SOBOTA, 19. JANUARJA 2008 Št. 16(19.106) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Dva slovenska volilna vozla SandorTence Deželne volitve bodo v začetku junija in na njih bo skoraj gotovo spet kandidiral Riccardo Illy. Pred petimi leti je zmagal brez težav in sedaj je spet prvi favorit za volilno zmago. Z njim je bilo izvoljenih v deželni svet pet Slovencev, kar je največje število do slej. Deželne volitve bodo, kot vedno, velika preizkušnja tudi za slovensko manjšino. Hlyjeva uprava je do Slovencev izpolnila vsa predvolilna pričakovanja, desna sredina pa v petih letih v odnosu do manjšine ni naredila pričakovanega koraka naprej. Zlasti ne Nacionalno zavezništvo in Forza Italia, kjer še vedno prevladujejo nacionalistične, protislovenske in protimanjšinske sile. Slovenci v levi sredini bodo morali v zvezi z volitvami čimprej rešiti dva velika vozla. Najprej odnos med Demokratsko stranko in Slovensko skupnostjo, nato odnose med levo usmerjenimi strankami, ki načrtujejo skupno volilno listo. Obe vprašanji sta, kot kaže, še daleč od rešitve. Slovenska skupnost je tudi na sinočnjem srečanju na Pesku predlagala Demokratski stranki volilno zavezništvo. Politični pogoji zanj obstajajo, volitve pa se bližajo in ni več ravno dosti časa za pogajanja in razgovore. Nerešen je tudi levičarski vozel. Skupna levičarska lista je zelo odvisna od dogovarjanja na državni ravni, na deželnem nivoju pa za združevanje ne vlada ravno veliko navdušenje, prej nasprotno. Na goriškem decembrskem srečanju je bilo o tem sicer slišati spodbudne napovedi, ki pa se doslej še niso uresničile. ITALIJA - Neapeljsko tožilstvo zahteva sojenje nekdanjemu premieru v zvezi z afero o igralkah Silvio Berlusconi osumljen korupcije Predsedniku Sicilije Cuffaru pet let zapora zaradi sodelovanja z mafijci DOBERDOB, ŠPETER - Bibliobus iz Nove Gorice na obisku Šolski otroci navdušeno sprejeli knjižnico na kolesih DOBERDOB, ŠPETER - Včeraj je Večstopenjsko šolo v Doberdobu in dvojezično šolo v Špetru prvič obiskal bibliobus novogoriške knjižnice Franceta Bevka. Na obeh šolah so učenci za potujočo knjižnico po- kazali veliko navdušenje. Vodstvo bibliobusa jih je opremilo z izkaznicami, s katerimi so si že včeraj lahko začeli izposojati knjige. Bibliobus bo svoj obhod po šolah opravil vsak me sec do kon ca šol ske ga le ta in to bo pri lož nost za vra ča nje knjig ter izposojanje novih. Med bogato ponudbo knjižnice na kolesih sodijo poleg knjig tudi kasete in zgoščenke. Na 3. in 15. strani RIM, NEAPELJ, PALERMO - Neapeljsko tožilstvo zahteva sojenje nekdanjemu predsedniku vlade in vodji stranke Forza Italia Silviu Berlusconi-ju zaradi suma podkupovanja. Berlusconi naj bi predsedniku družbe Rai Fiction Agostinu Saccaju priporočil nekaj igralk v zameno za podporo njegovim dejavnostim. Vest je včeraj razburkala italijanske politične vode, tako kot dejstvo, da je sodišče v Palermu obsodilo predsednika sicilske deželne vlade Sal-vatoreja Cuffara na pet let zapora zaradi razkritja preiskovalne tajnosti in sodelovanja z mafijci pri kaznivih dejanjih. Na 6. strani Posvet o ženskem doprinosu k razvoju gospodarstva Na 7. strani Tržaška pokrajina napovedala obnovitvena dela na Stefanu in Zoisu Na 8. strani Zaradi poškodbe odpovedane ponovitve Maratona v New Yorku Na 12. strani V Tržiču preklican predlog resolucije o izključitvi občine • I v« v V*- iz območja zaščite Na 14. strani SLOVENCI V ITALIJI - Tradicionalni novoletni sprejem Slovenska skupnost optimistična o prihodnosti stranke in manjšine j-if Y J PESEK - Tradicionalni novoletni sprejem Slovenske skupnosti, ki je bil sinoči na Pesku (foto Kroma), je potekal v znamenju optimizma. Tako nad dogajanji v našem ožjem in širšem prostoru, kot tudi v manjšini sami. Deželni tajnik stranke Damijan Terpin je izrazil upanje v volilni dogovor z Demokratsko stranko. To je tudi želja vladnega podtajnika Miloša Budina. Častni gost prireditve je bil slovenski notranji minister Dragutin Mate, za katerega se v naših krajih odpirajo do pred kratkim neslutene možnosti razvoja in sodelovanja. Na 3. strani BENETKE - Na ladji Dva delavca brez zraka ob življenje BENETKE - Dva pristaniška delavca sta prejšnjo noč izgubila življenje, potem ko sta se v Margheri blizu Benetk spustila v podpalubje neke ladje, v zadnjih dveh dneh pa sta umrla tudi delavca v Padovi in pri Bariju. Glavno tožilstvo iz Benetk je včeraj odredilo zaplembo ladje in sprožilo preiskavo zaradi domnevnega nenamernega umora, medtem ko so sindikati sklicali stavko v vseh italijanskih pristaniščih. V Trstu pokrajinski tajnik Filt-Cgil D'Adamo zahteva čimprejšnji podpis sporazuma o varnosti pristaniških delavcev. Na 6. in 7. strani 2 Sobota, 19. januarja 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Začel se je odkrit lov na volivce Boštjan Lajovic / »Nikjer v koalicijski pogodbi se nismo zavezali, da bomo trobili v en rog.« S temi besedami je Bojan Šrot, novi predsednik Slovenske ljudske stranke, oznanil, da se začenja odkrit lov na volivce. Predsednik vlade Janez Janša je njegov nastop, v katerem je Šrot nenavadno ostro napadel vladne načrte o prodaji Telekoma, banke, zavarovalnice in drugega državnega premoženja, označil kot očitno sedenje na dveh stolih. Šrot je s precejšnjo dozo populizma dejal, da ne želi, da bi ga nekoč vnuk vprašal, kako je lahko sodeloval pri prodaji vsega državnega premoženja. Hleva se nikoli ne pušča praznega, je v značilni SLS retoriki pribil Šrot in s tem v dobršni meri začrtal polje volilnega boja v tem letu. Pohitel je tudi Zmago Jelinčič in skupaj s preostalima poslancema Slovenske nacionalne stranke vložil predlog za referendum o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. »Zdaj se bo jas no vi de lo, ka te re stran ke so v resnici za Slovenijo, katere pa o tem samo govorijo«, je dejal prvak nacionalistov. Odziv drugih strank je mlačen in bolj ali manj zavrnilen, še najbolj naklonjeni so mu nekdanji Jelinčičevi poslanci s Sašom Pečetom na čelu. Očitno bo Peče trpel Tanta-love muke, ko bo iskal svojo podobo in prostor na slovenskem političnem prizorišču, saj lisjak Jelinčič trdno drži dobršen del nacionalističnega »ozemlja«, pa tudi ljudske stranke ne gre podcenjevati. Pre mi er Jan ša je pred log o re -ferendumu suvereno zavrnil, saj se zaveda, da mu politične točke ta trenutek odnaša predvsem inflacija. Resnici na ljubo je treba povedati, da se je inflacija v Sloveniji sprevrgla že v pravo histerijo. Brez dvoma so podražitve hrane in drugih po-memb nih ži vljenj skih po treb ščin mar si ko mu pre cej na če le ka ko vost življenja, vendar tako hudo, »da bi jedli travo«, pa še ni. V predvolilnem ča su je mno gim v in te re su, da pre -tiravajo z opisovanjem bede, v kateri živijo socialno najšibkejši sloji, kakršnakoli drugačna, skeptična misel je skoraj bogokletna. Razmere najbolje ponazarja zgodba državnega sekretarja Marka Štrovsa, ki je ob opozorilih upokojencev, kako jih pesti inflacija, izjavil: »Upokojenci so naj bolj var ni od vseh, ni se jim tre -ba bati za službo. Česa pa se lahko bojijo upokojenci? Samo Matilde!« Štrovsova morda res premalo premišljena, a v bistvu utemeljena teza, je naletela na silovit odziv, od nje se je dis tan ci ra la tu di vla da in mno ge politične stranke. Upokojenci so v Sloveniji najpomembnejši del volilnega telesa, zato Štrovs bržkone ne bo več dolgo državni sekretar. Janez Janša je medtem že napovedal korenito varčevanje in rebalans pro ra ču na, iz dat ke bo po treb no omejiti za 60 milijonov evrov, koliko zna ša »iz pad« za ra di vlad nih protiinflacijskih ukrepov, s katerimi blažijo težak položaj socialno najšibkejših slojev. Vlada bo denar privarčevala z zmanjšanjem vojaških nakupov, razmišljajo tudi o zmanjšanju RTV prispevka. Odločitev vlade za var če va nje je hva le vred na, po zdrav -ljajo jo tudi v opoziciji, po drugi strani pa j e res, da j e vlada komaj pred dvema mesecema sprejemala proračun in takrat gladko preslišala mnenja številnih ekonomistov, da so iz- datki proračuna odločno preveliki in da bi bilo potrebno resno varčevati. Re ba lans po ko maj dveh me se cih ne utrjuje videza o strokovni kompe-tentnosti finančnega ministrstva in vla de v ce lo ti, saj se v tem ča su ni zgodilo nič presenetljivega. Napovedi o podražitvah na svetovnih trgih so znane že dolgo časa. Na krilih inflacijske histerije uspevajo tudi sindikati, ki so izbojevali pomembno zmago v pogajanjih z vla do glede rasti plač v javnem sektorju. Vlada je pristala, da bo v celoti uresničila podpisani dogovor, da bo rast plač sledila rasti inflacije, torej 5,6%. Splošne stavke v javnem sektorju tako po vsej verjetnosti ne bo, ra zen mor da pri sod ni kih. Prav v času, ko to pišem, se sodniki, ki so že ne kaj ča sa moč no ne za do volj ni s plačno reformo ministra Viranta, odločajo, ali bodo stavkali. Mnenja o tem, ali in kako smejo sodniki stavkati, so deljena tudi znotraj sodniških vrst, ne glede na to pa je očitno, da med sodniki vre in da nezadovoljstvo moč no ogro ža am bi ci oz ne na -črte vlade o odpravi sodnih zaostankov. Vla da se je ta ko v zad njem le -tu svojega mandata znašla v nezavidljivem položaju, ko se prepira z mno gi mi po memb ni mi seg men ti družbe. Gre za nenavadno dinamiko: v volilnem letu vlade navadno vlečejo všečne poteze, ki pridobivajo volivce. Janševa vlada je ubrala dru gač no pot: ve či no všeč nih po tez je izvedla v prvem letu mandata, denimo znižanje notarskih tarif, odprava nalepk, zmanjševanje birokratskih ovir in po dob no, tež ke za de ve pa je »prihranila« za konec. PISMA UREDNIŠTVU Predsednik Napolitano v Sloveniji Italijanski predsednik Napolitano, bivši komunist in nasprotnik fašizma, ki sam zgodovino dobro pozna, me je ob uradnem obisku v Ljubljani že drugič globoko razočaral, podobno kot lani, ko je označil za krvoločne barbare nas, ki smo bili dvakrat v prejšnjem stoletju napadeni in zasedeni od italijanske države. Tega Italijani ne vedo in predsednik prikriva del nacionalne zgodovine. Zakaj se je boji? Očitno ne gre za zgodovino, ampak za še vedno zakoreninjeno sedanjost. Na državnem obisku v Ljubljani je predsednik Napolitano izjavil, da je »šola v Špetru zgled sožitja med naro- di«. Dvakrat napačno, ker v to šolo ne zahajajo različni narodi, ampak do-mačini-Benečani in res zgledno je bilo le prizadevanje staršev za tisto šolo! Če je pa predsednik mislil na zgledno sožitje med državnimi institucijami in Benečani, ga je tudi polomil, saj ni prav nič »zgledno«. Gre za dolžno izvajanje nekega državnega zakona, gre za edini doslej uresničeni člen tega zakona (in je minilo že sedem!!! let), zanj je bilo treba čakati na Prodijevo vlado, ker se pod desničarsko upravo ni zganilo prav nič, špe-terski župan pa je do konca nasprotoval tej šoli. Napolitanove besede nam žal naznanjajo, da ni nič novega pod italijanskim soncem. Pozabimo na hude rane, pravi Napolitano, toda ne omenja hude sra- Mifl mote, ki bi jo morala Italija občutiti in izraziti pred Slovenijo, šele potem bi si lahko odpustili in pozabili. Vse ostaja še naprej pod preprogo, genocidna politika nad Primorci med fašizmom, požga-ne vasi, lagerji, pobijanje in mučenje, vse ostaja prikrito italijanski kolektivni zavesti in šolska mladina se še dalje uči pri zgodovini, da je bila najprej »la grande guerra« in potem fojbe, vmes pa nič. Vera Tuta Ban umetnost - Od včeraj v Tolminskem muzeju Do srede februarja razstava Franceta Slane Okvirji brezbrežnosti TOLMIN - Začetek slovenskega predsedovanja EU in pričetek leta medkulturnega dialoga bodo v Tolminu obeležili z likovno razstavo akademskega slikarja Franceta Slane. Postavitev z naslovom Okvirji brezbrežnosti, ki so jo včeraj odprli v Tolminskem muzeju, govori o povezovanju ljudi iz različnih kulturnih in nacionalnih sredin. Razstava bo odprta do sredine februarja. "Tolminska razstava slik Franceta Slane morda še bolj očitno kot druge gledalca opozarja na eno bistvenih umetnikovih značilnosti: ne ma lo krat je vse prej kot op ti mis -ti čen. Nje go ve naj no vej še sli ke, zlasti vizije mest, so mračne v dobe sed nem in v pre ne se nem po me - nu označ be. Nji ho vo raz po lo že nje je po eni strani poudarjeno z vedno večjim bogastvom pastoznih barvnih nanosov, po drugi pa z vedno bolj reducirano barvno skalo, ki se počasi bliža klasičnemu akordu bele, rdeče in črne," je o razstavi zapisal likovni kritik Lev Menaše. Po nje go vih be se dah gre za vznemirljiva dela, ki Slano predstavljajo na enem njegovih čustvenih in predvsem likovnih vrhuncev. Prav Menaše pa bo avtorja in njegovo delo tudi predstavil na petkovem odprtju. Zbrane bosta nagovorila še župan občine Tolmin Uroš Brežan in sekretarka na ministrstvu za kul tu ro Na da Zo ran, so spo ro či -li iz Tolminskega muzeja in kultur-no-umetniškega društva Mavrična hiša, ki sta skupaj pripravila razstavo. Kot poudarjajo organizatorji, številna razstavljena dela Slane govorijo o povezovanju ljudi iz različnih kulturnih in nacionalnih sredin, pričajo o krajih in mestih, v katerih živijo, ustvarjajo in se srečujejo ter s tem sooblikujejo skupni evropski prostor. Eko nom sko, druž be no in po -litično okolje postaja vedno širše in bolj raznoliko, kar narekuje nove smernice tudi na področju kulture, kjer se kažejo potrebe po oblikovanju novih zamisli in pristopov ter po sodelovanju in povezovanju brez meja, ugotavljajo organizatorji. Tudi zato se bo razstava iz Tolmina preselila še v Italijo. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Zavist in nevoščljivost Velikokrat se nam zdi, da je v našem okolju največje gibalo prav zavist. Pa ne, ker bi bili sami paranoični, pač pa zato, ker je to čustvo prvo, ki ga zaznamo, še preden bi se kdo spomnil dobro opravljeno pobudo, solidarnostno akcijo, navdušujoč koncert, literarni večer ali zgolj prijetno druženje pohvaliti. Kakor da bi se navdušenje in energija, ki smo ju v nekaj zastavili, gluho odbila od gumijaste stene in za-molko utonila v temo. Tako čustvovanje nekaterih ljudi, nas prej ali slej začne zanimati, radi bi znanje o njem poglobili in naenkrat prisluhnemo, ko nam , denimo, radio nekaj začne pripovedovati o tem ali kadar s kotičkom očesa ujamemo debato na televizijskem zaslonu. Neka strokovnjakinja za družinsko in zakonsko svetovanje je pred nedavnim na televizijski oddaji, na katero sem naletela po naključju, med drugim izjavila, da pri zavistnih starših, te vzorce z veliko verjetnostjo povzamejo tudi otroci. Kar skratka pomeni, da bodo tudi otroci zavistnih staršev, zavistni. Tudi zavist je potemtakem stvar vzgoje. Zavist je zlohotno čustvo do drugega ali drugih, ki imajo nekaj (dejansko ali navidez), česar zavistnež nima. Tako je dejansko lahko zavist gibalo marsičesa. To negativno čustvo se izraža kot dvojna želja: zavistnež bi rad, kar drugi imajo, ali pa bi rad, da bi drugi tisto, kar imajo, izgubili. Zavist ni prirojena. Naučimo se je. Zavistnež vseskozi primerja sebe in to, kar ima, z drugimi in s tistim, kar drugi imajo. Zavist temelji na preziru. Zavistnež ni sposoben videti drugih, ne da bi prej videl sebe. Egocentričen je in fru-striran. Odnos z drugimi razume samo kot tekmovanje. Poleg tega to, kar bi rad imel in pripada drugim, prezira in dokazuje, da je vredno prezira. Ezop je napisal pred mnogimi stoletji basen o lisici in grozdju, in to je še vedno najboljša ponazoritev zavisti. S kakšnim gnevom lisica po brezštevilnih poskusih, da bi dosegla grozd, ki raste na visokem, izdah-ne svoj »Nočem ga, saj je kislo!«. Podobno mnogi ljudje prezirajo vse, do česar sami ne morejo, tudi če gre za pozitivne stvari. Če se povrnemo na naše izhodišče, lahko pritrdimo izvedencem, ko menijo, da je čustvo zavisti vsaj delno naučeno. Otroci se učijo največ s posnemanjem, tako da se vzorci z odraslih, s katerimi imajo največ stika, prenesejo nanje. To je zelo pomembno pri vzgoji, vendar se moramo zavedati, da se prenašajo tako pozitivni kot negativni vzorci. Okoli nas se vse več stvai odvija v tekmovalnem duhu. Konkurenco spoznajo že otroci v osnovni šoli. Pametni starši, ki se zavedo, v kakšno smer se je napotila skupnost, v kateri je njihov otrok, bodo skušali nekaj narediti za pozitiven učinek. Na otrokovo vprašanje »Zakaj ima Robijev oče jadrnico, mi pa je nimamo?« Nikakor ne smemo odgovarjati v odrezavem slogu »Oni so bogati.« Na tak način bomo zavisti pripravili široko pot. Pomembno je, da otroku razložimo, da nimajo vse družine enakih potreb, enakih možnosti in enakega načina življenja. Ljudje smo med seboj različni. Majhen otrok navadno ne gleda, kaj imajo drugi, saj mu pravzaprav nič ne manjka. Ko pa otroci odraščajo, se čedalje bolj primerjajo z drugimi in imajo vse več, čedalje večjih potreb. Včasih začnejo zavidati drugim, ker oni nekaj imajo, kar sami nimajo. Ni rečeno, da so vedno zavisti zaradi predmeta, ki je last drugega, velikokrat gre tudi za zavist, ker je nekdo (po mnenju zavi-stneža) lepši, privlačnejši, inteligentnejši, sposobnejši in sploh... Zavistnež krivi takrat drugega, da se ponaša z lastnostmi, ki jih sam nima, in reagira tako, da drugega (sposobnejšega) prezira. Kakor da bi ga drugi (tisti, za katerega misli, da je sposobnejši itd.) ogrožal. Tako mu meče, če le more, polena pod noge in ga pred drugimi kolikor mogoče omalovažuje in zasmehuje. Ker zavist porodi tudi pobi-tost, se včasih proti temu zavistnež bori z agresivnostjo in ne neha z delovanjem proti tistemu, ki mu zavida. Še celo več, celotno zasmehovanje in preziranje spravi v javnost. Načinov je več, glavno se mu zdi tisti, s katerim izrazi tistemu, ki mu zavida, ves svoj gnev tako, da se zaganja proti njemu. Prepričan je, da je vzrok za njegovo osebno slabo počutje »oni drugi«, ker ga s svojo večjo mero vsega nenehno postavlja (po njegovem mnenju) v manjvreden položaj. Tako zavistnež ne želi nič drugega, kot le to, da bi tudi oni, ki mu zavida, trpel. Zaradi tega deluje proti osebi, katrei zavida, in išče njene napake. V bistvu je to boj za oblast. Največkrat se zavist porodi zaradi stvari, ki lahko nekomu dajejo premoč. Lahko je vidik ekonomski, politični, lastninski, poklicni, kulturni, intelektualni ali spolni. pa še kaj bi se našlo. Čedalje več je dandanes tega, kar si lahko v današnjem svetu nekateri privoščijo, drugi pa ne. Prav zaradi tega dejstva je zelo pomembno, da otroke učimo odpovedovanja. Tudi če to ni iz kakšnih verskih razlogov (če smo do vere mlačni), pač pa zato, da bodo pripravljeni primerno prenašati to, česar nimajo, ne da bi jih to strlo ali navajalo v negativne odnose do drugih. Današnji otroci bodo nekoč odrasli in že s samo vzgojo lahko marsikaj naredimo, da ne bodo postali negativni odrasli zavistneži. Najslabša je slepa zavist, tista, ki si še vprašanja ne zastavi, ali tisto, kar zavida, tudi želi imeti. Ne razmišlja in zavida pač le zato, ker drugi tisto ima. Tako se začetna zavist ob primerni vzgojni obravnavi lahko spremeni v pozitivno čustvo, v tako, ki veča posamezniku motivacijo za doseganje rezultata. Zavi-stneža v začetni fazi pa je treba primerno preusmeriti iz zagrenjeno-sti. Čustvo zavisti je dovolj zapleteno, dovolj značilno za vsakega posameznika, da ga moramo zelo skrbno odkriti in z njim »operirati«, sicer lahko kaj hitro zdrkne v nekonstruktivnost in celo v destruktivnost. Če se namreč zavist stopnjuje, lahko postane nevarna za tistega, v katerega je usmerjena. Deluje kot nekakšen nagon, ki zahteva svoj rušilni učinek. Zavist je torej stopnja so-vražnejšega čustvovanja do drugega kot pa nevoščljivost. Če smo nevoščljivi, kot sama beseda pove, nekomu ne privoščimo tistega, kar ima. Če pa smo zavistni, želimo imeti tisto, kar ima drugi, mi sami. Zavist je čustvo, ki ga upošteva razvojna psihologija, pa tudi religije, sociologija in druge vede, ki se ukvarjajo s človekom, in še literatura in na splošno umetnost. Zavist je temelj zla. Ljudsko izročilo nam pove, da je zavist zelena. Zavist pripisujejo tudi psu. Če se vrnemo še enkrat k Latincem, izvemo zakaj. Z Ezopom vprašajmo zavistneža:»Cur alis tantum invi-diae?«-»Zakaj vendar gojiš toliko zavisti?« je vol vprašal psa, ki je ležal v jaslih in volom kazal zobe in jim ni pustil jesti krme.«Še tega nam ne privoščiš, česar sam ne moreš jesti!«. To je bistvo zavisti. Ne potrebujem, ampak hočem to zase in nočem, da imaš ti. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 19. januarja 2008 3 pesek - Strankin tajnik Terpin na sinočnjem sprejemu dežela Slovenska skupnost računa na dogovor z Demokratsko stranko Optimistični poudarki slovenskega ministra Mateja in vladnega podtajnika Budina junija Volitve 8. in 9. PESEK - Na sinočnjem tradicionalnem novoletnem sprejemu stranke Slovenske skupnosti je vladal optimizem. Ne samo o tem, kar se dogaja v našem prostoru po odpravi meje in ob predsedovanju Slovenije EU, temveč tudi optimizem o prihodnosti SSk in slovenske manjšine na sploh. SSk, kot je dejal deželni tajnik Damijan Terpin, računa na močno povezavo z Demokratsko stranko, ki naj bi prišla do izraza na junijskih deželnih volitvah. SSk si bo pri za de va la, da na de -želnih volitvah spet izvoli svojega za-stop nika ali za stop ni co, za kar bi bi bil še bolj vesel, j e dej al Terpin. Stranka želi izkoristiti možnost, ki jo ponuja volilni zakon, v povezavi z Demokratsko stranko in znotraj leve sredine. Tajnik je prepričan, da je ta dogovor možen in da SSk ne bo po treb no is ka ti drugih rešitev, ki bi v manjšini povzročila nepotrebna trenja in konflikte. Da bi bil dogovor DS-SSk blagodejen za levo sredino in za Slovence je prepričan tudi vladni podtajnik Miloš Budin. Po njegovem se na osnovi novih volilnih pravil v deželnem parla-men tu da do se či, to kar manj ši na pre -mo re in mor da še več, vse ka kor ne manj. Treba bo najti takšne tehnično-volilne rešitve, da si ne bomo škodo-va li med na mi, je si no či na Pes ku dejal Budin. Sre ča nje, ki se ga je ude le ži lo ve -liko ljudi, je uvedel predsednik SSk Rafko Dolhar, nakar je udeležence pozdravila domača županja Fulvia Pre-molin. Pozdravila je padec meje in omenila pobudo Odprte meje, katerega glavna organizatorka je bila svojčas prav Občina Dolina. Po vodji slovenskega vladnega urada za Slovence po svetu v zamejstvu Zorka Pelikana in predsednika Koroške enotne liste Vla-dimirja Smrtnika je pozdravil goriški prefekt Roberto Di Lorenzo, ki so ga za ra di ze lo spod bud nih in le pih be sed o Slovencih in Sloveniji nagradili z bučnim aplavzom. Za Terpina je bilo leto 2007 za našo manjšino uspešno leto. Zaščitni zakon se končno izvaja, občani pa lahko dobijo dvojezične osebne izkaznice. Škoda, da se glede t.i. vidne dvojezič-nosti na Tržaškem »umikamo« na Kras, v Gorici pa je iz tega seznama izpad la Sve to gor ska če trt. Ter pin je tu -di zelo zadovoljen zaradi odprave meje in zaradi uspehov, ki jih Slovenija ža-nje na med na rod nem pri zo ri šču. Pri -hodnost v teh krajih pa je odvisna tudi od nas sa mih, saj smo iz gu bi li ne -katere izgovore, češ da je to pretežko, morda včasih celo škodljivo ali nevarno. Deželni tajnik se je spomnil prera-no umrlega Mirka Špacapana, kar so naredili vsi govorniki na sprejemu. Pobudo je obogatil mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice s solistom Damjanom Locatellijem. V znamenju optimizma sta bila tudi posega Budina in slovenskega notranjega ministra Dragutina Mateja, častnega gosta na prireditvi. Da je vzdušje v naših krajih naklonjeno sožitju, smo po Budinovem mnenju marsikaj pripomogli tudi mi sami. Podtajnik v Prodijevi vladi je izpostavil odlično stopnjo odnosov med Italijo in Slovenijo. Mi nis ter Ma te, ki no si ve li ke za -sluge, da je Slovenija vstopila v t.i. schengenski prostor, je sinoči prvič prestopil nekdanjo mejo. To je bil tudi njegov prvi obisk v drugi državi v letu 2008 in ponosen je, da je obiskal SSk in slovensko manjšino. Slovenija podpira vsestransko dogovarjanje v naši narodni skupnosti, kot je v svojem na-govo ru pod čr tal tu di Pe li kan. Za no -tranjega ministra ne smemo pozabiti tragične zgodovine teh krajev, novi časi pa zahtevajo od nas, da gledamo naprej in da resnično izkoristimo vse mož nos ti za so de lo va nje in za skup ni na pre dek. S.T. Udeleženci sinočnjega srečanja Slovenske skupnosti na Pesku kroma videm - Deželna predvolilna scena Illy zelo blizu kandidaturi Rim sprejel njegove zahteve VIDEM - Riccardo Illy bo v prihodnjih dneh najbrž sporočil svojo ponovno kandidaturo za predsednika Furlanije-Julijske krajine. V Rimu so namreč dejansko sprejeli vse njegove zahteve glede davčnih dajatev IRPEF, ki jih upokojenci plačujejo državi, Illy pa zahteva, da bi dobršen del tega denarja ostal v deželnih blagajnah. V triletju 2008-2010 gre za nezane-marljivo vsoto približno 200 milijonov evrov. Prodijeva vlada je že pred dnevi pristala na Illyjeve zahteve, isto pa sta sedaj naredili pristojni komisiji poslanske zbornice. To je včeraj sporočil furlanski poslanec Demokratske stranke Ivano Striz-zolo, ki si skupaj s kolegi iz naše dežele prizadeva za rešitev tega vprašanj a. V sklopu vlade zadevo spremlja podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato. Da se stvari premikajo v po- Riccardo Illy kroma zitivno smer, je pred včerajšnjo sejo deželnega odbora v Lestizzi (Furlanija) potrdil sam Illy. »Vesti, ki v teh urah prihajajo iz Rima, me navdajajo z optimizmom, zato pričakujem, da bo problem rešen v prihodnjih tednih, « je poudaril pred sed nik De že le. Iz ra zil je pre -pričanje, da je ta bitka nujno potreb na, » ker ta de nar v skla du z vse mi za ko ni pri ti če de žel ni upra -vi.« Da bi Rim »vrnil« naši deželi Ivano Strizzolo arhiv več denarja od davkov, ki jih plačujejo naši upokojenci, so soglašale vse stranke Demokratične zaveze. Za to se je posebno angažirala Demokratska stranka. Njen deželni tajnik Bruno Zvech se je v ta namen srečal z državnim voditeljem Walterjem Veltronijem, ki je posegel pri predsedniku vlade Romanu Prodiju in pri gospodarskem ministru Tommasu Padoi Schioppi. Prob lem se se daj, kot re če no, re šu -je. TRST - Deželne volitve bodo v nedeljo 8. in v ponedeljek 9. junija. Tako je včeraj načelno odločila deželna vlada, ki bo sklep potrdila na eni izmed prihodnjih sej. Pred tem se namreč želi posvetovati z notranjim ministrstvom in z načelniki svetniških skupin v deželnem parlamentu. Mnenje ministrstva bo pomembno, saj je v igri tudi datum morebitnega volilnega ljudskega referenduma. 8. in 9. junija bodo v Furla-niji-Julijski krajini tudi lokalne volitve. Politično bodo najbolj pomembne predčasne pokrajinske volitve v Vidmu. Po odstavitvi predsednika Marzia Strassolda vodi Pokrajino izredni komisar, ki ga je pred nekaj tedni imenovala Dežela. V pordenonski pokrajini bodo med drugim občinske volitve v Spilimbergu, S. Giorgiu della Richinvelda in Zoppoli (vse te občine imajo nad 15 tisoč prebivalcev), na Videmskem pa bodo volili župane in obnovili občinske svete v Martignaccu, Forgarii, San Giorgiu di Nogaru ter Teor-ju. V tržaški pokrajini letos ne napovedujejo volilnih preizkušenj. Junija bomo volili na osnovi novega deželnega volilnega zakona. Predsednik (ali predsednica) bo znova direktno izvoljen od volilcev, velika novost pa je dejstvo, da ne bo več t.i. predsedniškega seznama (v it. listina). Večjih novosti glede vstopnega praga ni, sistem pa spodbuja koalicijska združevanja strank oziroma list. Za našo manjšino predstavlja veliko novost način izvolitve deželnega svetnika na listi narodnostne stranke. Ne gre za zajamčeno, pač pa za olajšano izvolitev kandidata narodnostne stranke, ki pa se mora povezati z večjo stranko. V igri je kandidat (ali kandidatka) stranke Slovenska skupnost. Deželni odbor je imel pred seboj več možnih volilnih datumov. Sprva je kazalo, da se bo odločil za 25. in 26. maj, potem pa je izbral drugo nedeljo junija, ki je Riccardu Illyju in njegovi koaliciji pred petimi leti prinesla volilno zmago. špeter - Bibliobus novogoriške knjižnice včeraj obiskal dvojezično šolo Navdušenje učencev za knjige spodbuda h gojenju slovenskega jezika ŠPETER - Po včerajšnjem jutranjem obisku v Doberdobu se je bibliobus goriške knjižnice Franceta Bevka napotil še v Špeter, kjer so ga pričakovali učenci dvojezične šole. Moral bi biti na šolskem dvorišču že ob trinajsti uri, pa so ga po poti zaustavili stavkajoči tržiški delavci. Pravzaprav nič tako hudega, le pričakovanje je bilo še večje in ob prihodu so radovedni otroci kar navalili na potujočo knjižnico, za katero so kmalu spoznali, daje prava zakladnica vseh mo go čih ču des. Knjižničarjem bibliobusa se je v imenu šole zahvalila ravnateljica Živa Gruden, ki je ob prvem prihodu izrazila zadovoljstvo in prepričanje, da bo to nova učinkovita spodbuda mladim k branju. Špetrski učenci so osebju bibliobusa izročili tudi darilo in... kaj drugega, če ne knjigo. Gre za publikacijo z naslovom Knjiga pripoveduje, ki so jo sami pripravili in jo bodo v kratkem predstavili v okviru praznovanja Dneva slovenske kulture. Bibliobus je bil seveda predmet razposajenega navdušenja otrok, ki so odkrivali, kaj vse ta potujoča knjižnica nudi. Poleg knjig seveda tudi kasete in najrazličnejše zgoščenke, ki si jih bodo lahko otroci izposojali. Vsi so v ta namen dobili posebne izkaznice, lahko pa si bodo vsakokrat izposodili največ tri knjige. Bibliobus bo obiskal šolo vsak mesec in takrat bo priložnost za vračanje knjig in izposojo novih. Kdor pa dotlej izposojenih knjig ne bo utegnil prebrati, bo lah ko rok po dalj šal. Bibliobus na dvorišču špetrske šole fotonm 4 Četrtek, 17. januarja 2008 GOSPODARSTVO / fjk - Na gostujočem zasedanju deželnega odbora v Lestizzi Sprejet načrt letošnjega izvajanja programa Cilj 2 V ospredju trg dela in podpora podjetjem pri krepitvi konkurenčnosti LESTIZZA - Prilagodljivost, zapos-ljivost, socialna vključenost in človeški kapital so štiri osi, na katerih sloni načrtovanje operacij, ki se financirajo iz evropskega socialnega sklada po programu Cilj2 za obdobje 2007-2013 na področju konkurenčnosti in zaposlenosti v deželi. Deželni odbor je včeraj na zasedanju v Lestizzi na predlog odbornika za delo in usposabljanje Roberta Cosolinija odobril dokument o periodičnem načrtovanju operacij (PPO), v katerem so določene operacije, ki bodo financirane v letu 2008. Med specifičnimi cilji izvajanja prve osi, ki imajo za glavne subjekte zaposlene delavce in podjetja, so aktivnosti v korist osebja z nižjimi nivoji izobrazbe in kom-petenc in v korist podjetij oziroma produktivnih sektorjev, ki so bolj izpostavljeni tveganjem delokalizacije in mednarodne konkurence. Med konkretnimi aktivnostmi so v dokumentu navedeni usposabljanje vajencev, izvajanje načrta usposabljanja na področju širjenja obnovljivih energij in varnosti na delovnih mestih, načrt usposabljanja v industrijskih okoliših, akcijski načrt za delavce podjetij v krizi. Cilj aktivnosti na drugi osi je spodbujanje stopenj rasti delovne aktivnosti in zaposlenosti, še posebno žensk in več kot 50 let starih delavcev, in odpravljanje nezaposlenosti mladih in tistih delavcev oziroma delavk, ki tvegajo dolgoročno brezposelnost. Med konkretnimi aktivnostmi so razvoj in inoviranje storitev za zaposlovanje, italijansko opismenjevanje in poklicno usmerjanje za imigrante in podpora procesom usklajevanja med delovnim in družinskim življenjem. Specifični cilj tretje osi zadeva razvoj procesov integracije in izboljšanja ponovnega zaposlovanja ljudi s posebnimi potrebami, kar pomeni hkrati boj proti vsaki obliki diskriminacije na trgu dela. Med konkretnimi akcijami so oblikovanje podpor za imigrante v starostnem pasu od 16 do 28 let, usposabljanje za vključitev v procese usmerjenega zaposlovanja, ki ga invalidnim osebam nudijo pokrajinske uprave. V okviru zadnje, četrte osi, so bile med drugimi zastavljene naslednje operativne aktivnosti: podpiranje procesa akre-ditiranja zavodov za usposabljanje, vzpostavitev standardnega deželnega sistema kompetenc, izvajanje deželnega permanentnega izobraževanja, akreditacije za sodelovanje na podiplomskih izpopolnjevanjih, poletne prakse za dijake višjih srednjih šol, krepitev in razširjanje centrov usposabljanja za odličnost na področju pomorskega gospodarstva in turizma, promoviranje tehnično-naravoslovnih študijskih smeri. Župan Lestizze Amleto Tosone je članom deželne vlade izrekel dobrodošlico na tamkajšnjem županstvu schengen Poziv Gospodarske zbornice Slovenije Ohraniti mejni prehod Sočerga za tovorni promet s Hrvaško LJUBLJANA - Gospodarska zbornica Slovenije je pozvala pristojna ministrstva, naj ohranijo slo-vensko-hrvaški mejni prehod Sočer-ga v slo ven ski Is tri kot schen gen ski prehod za tovorni promet. Kot poudarjajo na zbornici, tovrstna ukinitev ne bi bila smiselna in bi po ne-po treb nem po vzro či la ško do lo kal -nim avtoprevoznikom, poleg tega pa bi zgolj povečala obremenitev tovor ne ga pro me ta na pre ho du Dra -gonja. Kot so na Go spo dar ski zbor ni -ci Slovenije (GZS) zapisali v sporočilu za javnost, so poziv naslovili na ministra za javno upravo Gregorja Viranta, ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in na ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla. Pri tem poudarjajo, da je območje centralne Istre naravno zaledje slovenske Istre in tamkajšnjega gospodarstva, prometno pa je povezano prav prek mej ne ga pre ho da So čer - ga. Pri tem še izpostavljajo, da »v času globalizacije nikakor ni sprejemljivo zapirati poti tradicionalnim blagovnim tokovom«. Po navedbah GZS naj bi na meji s Hrvaško po sklepu vlade ostalo le trinajst mejnih prehodov za prehod avto prevoznikov za tovorni pro met, ven dar pa je ured ba, ki naj bi to do lo či la, še v med re sor skem usklajevanju med ministrstvom za javno upravo, notranjim ministrstvom, carinsko upravo in vsemi tremi zbornicami - GZS, Obrtno-pod-jetniško zbornico in Avtoprevozniš-ko zbor ni co. Med naj bolj iz po stav -ljenimi je ukinitev mejnega prehoda Sočerga, ob ostalih dveh, Rigon-ci in Sečovlje, poudarjajo na GZS. Kot pojasnjujejo na zbornici, bi ukinitev nekaterih dosedanjih mejnih pre ho dov za to vor ni pro met vo -zil, ki presegajo 7,5 tone skupne mase, povzročila veliko škode v času, denarju in potencialno izgubljenih poslih. Kot navajajo, bi se samo enemu lokalnemu podjetju, ki ustvari več kot 70 milijonov evrov prometa, s skoraj 60 kilometrov daljšo potjo v eno smer prek mej ne ga pre ho -da Dragonja povečali prevozni stroški za več kot sto tisoč evrov letno. V konkurenci na trgu dobaviteljev avtomobilske industrije pa teh nepotrebnih dodatnih stroškov ne morejo pokriti z višjo ceno, poudarjajo na zbornici. Go spo dar ska zbor ni ca Slo ve -nije zato poziva, naj se vsaj mejni prehod Sočerga izvzame iz ukinitve tovornega prometa. »Nenazadnje gre za nadgradnjo zgodovinsko dozorelih pozitivnih izkušenj z življenjem, gospodarskim sodelovanjem in razvojem ob meji tako z Italijo kot s Hrvaško, ki bi moralo biti vodilo za ustvarjanje pogojev gospodarskega razvoja v na novo nastajajočem obmejnem režimu s Hrvaško,« so še zapisali v pozivu GZS. (STA) celovec - Sejem Alpe Jadran S schengnom večje možnosti čezmejnega sodelovanja v kmetijstvu CELOVEC - V Celovcu so včeraj odprli kmetijski sejem Alpe-Jadran, slovesnosti pa se je udeležil tudi slovenski kmetijski minister Iztok Jarc. Minister je izpostavil pomen skupne kmetijske politike, ki ob tržno naravnani proizvodnji hrane upošteva tudi pričakovanja glede varne in kakovostne hrane ter varovanja okolja. »Vstop Slovenije v schengensko območje prinaša nove izzive in daje nove možnosti za še tesnejše sodelovanje med državama na področju kmetijstva in gozdarstva,« je poudaril minister. V okviru pregleda skupne kmetijske politike, ki je »prioritetni dosje slovenskega predsedovanja EU na področju kmetijstva«, je Jarc poudaril, da bo Slovenija skušala voditi poglobljeno in konstruktivno razpravo o potrebnih spremembah in poenostavitvah sedanje ureditve in o novih izzivih, s katerimi se bo v prihodnosti soočilo kmetijstvo. »Pri tem je pomembno, da zagotovimo proizvajalcem čim večjo predvidljivost in stabilnost ter upoštevamo značilnosti posameznih regij EU,« je dejal Jarc in dodal, da je treba spremembe uveljavljati premišljeno in postopno, z namenom podpore trajnostnemu razvoju kmetijstva in uveljavitvi širših družbenih ciljev, povezanih s kmetijstvom. Minister Jarc se je ob robu sejma srečal s predstavniki slovenskih gospodarstvenikov in kmetov na avstrijskem Koroškem, s katerimi se je pogovarjal o čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo na področju kmetijstva. up - Inkubator Dvodnevna podjetniška šola v Kopru KOPER - Univerzitetni inkubator Primorske (UIP) kot regionalni partner tekmovanja Start up v sodelovanju s Tovarno podjemov organizira dvodnevno podjetniško šolo, ki bo potekala 29. in 30. januarja od 10. do 15. ure v prostorih UIP v Kopru. Udeležba na podjetniški šoli je brezplačna, namenjena pa je podjetnikom, ki so pred kratkim ustanovili svoje podjetje in si želijo nadgraditi poslovna znanja, ki jih potrebujejo pri iskanju investitorjev in zagotavljanju uspešne rasti mladega podjetja. Prav tako vabimo vse, ki razvijajo inovativno podjetniško idejo in načrtujejo ustanovitev podjetja, da svoj poslovni načrt s pomočjo dodatnih znanj še nadgradijo. Podjetniška šola je lahko tudi dober medij za širitev socialne mreže povezav. Za dodatne informacije se lahko interesenti obrnejo na Univerzitetni inkubator Primorske, Ferrarska 8, 6000 Koper, tel. 00386 5611 7950, info@ -uip.si. www.uip.si (kontaktna oseba Iztok Škerlič). linz - Okrogla miza GZS Veliko zanimanje za gospodarske možnosti v Sloveniji LINZ - Na okrogli mizi o Sloveniji, ki jo je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila v avstrijskem Linzu, so govorci prikazali poslovne priložnosti v Sloveniji, predstavniki nekaterih podjetij in grozdov pa primere dobrih praks povezovanja med podjetji in internacionalizacije. V GZS ocenjujejo, da je bila okrogla miza, ki so jo pripravili v sodelovanju z gospodarsko zbornico Zgornje Avstrije in s slovenskim veleposlaništvom na Dunaju, glede na odziv uspešna in bo prispevala k nadaljnjemu intenziviranju medsebojnih poslovnih odnosov. Okrogle mize, kije bila namenjena promoviranju Slovenije oz. slovenskega gospodarstva in krepitvi sodelovanja z Avstrijo, na njej pa so sodelovali tudi predstavniki javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter ministrstva za gospodarstvo, se je udeležilo več kot sto predstavnikov podjetij zgornje Avstrije, kar po navedbah GZS kaže na veliko zanimanje za sodelovanje s Slovenijo. Sodelujoči, med njimi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, so prikazali poslovne priložnosti v Sloveniji in primere dobrih praks, sledili pa so individualni razgovori med podjetniki. Avstrija je tretje najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. V prvih devetih mesecih lani je blagovna menjava presegla tri milijarde evrov, avstrijske investicije pa predstavljajo 32 odstotkov vseh tujih investicij v Slovenijo. (STA) Evropska centralna banka 18. januarja 2008 evro valute povprečni tečaj 18.01 17.01 ameriški dolar 1,4674 1,4691 japonski jen 157,70 157,07 kitajski juan 10,6266 10,6488 ruski rubel 35,9230 35,935 danska krona 7,4539 7,4514 britanski funt 0,74810 0,74615 švedska krona 9,4283 9,4097 norveška krona 7,9915 7,9540 češka krona 26,118 26,128 švicarski frank 1,6144 1,6144 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 256,13 255,28 poljski zlot 3,6165 3,6001 kanadski dolar 1,5024 1,5007 avstralski dolar 1,6695 1,6642 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,6749 3,6860 slovaška krona 33,693 33,680 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6988 0,6985 islandska krona 95,41 95,57 turška lira 1,7341 1,7387 hrvaška kuna 7,3367 7,3380 Zadružna Kraška banka 18. januarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4864 1,4559 britanski funt 0,7574 0,7400 švicarski frank 1,6370 1,5971 japonski jen 161,6425 153,7575 švedska krona 9,6592 9,1973 avstralski dolar 1,7097 1,6376 kanadski dolar 1,5312 1,4729 danska krona 7,5970 7,3107 norveška krona 8,1912 7,7917 madžarski florint 262,5332 249,7267 češka krona 26,7709 25,4650 slovaška krona 34,5353 32,8506 hrvaška kuna 7,5201 7,1532 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna 18. januarja 2008 _evro_ nakup prodaja 1,4987 1,4399 0,7610 7,6003 1,5347 160,06 1,6460 8,1138 9,5999 1,6976 7,48 0,7312 7,3022 1,4745 153,79 1,5814 7,7957 9,2234 1,6311 7,19 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 18. januarja 2008 Indeks MIB 30:-1,22 delnica cena € var. % A2A 2,8075 -1,56 ALLEANZA 8,48 -1,81 ATLANTIA 24,36 +1,16 BANCA ITALEASE 6,795 -0,69 BANCO POPOLARE 13,00 -1,66 BPMS 3,2475 -3,64 BPM 8,575 -0,69 EDISON 1,91 -0,42 ENEL 7,995 +1,20 ENI 23,2 -0,51 FIAT 16,15 -3,15 FINMECCANICA 19,4 -1,75 FONDIARIA-SAI 25,77 -3,41 GENERALI 29,49 -3,22 IFIL 5,445 -2,10 INTESA 4,95 -1,65 LOTTOMATICA 23,5 -1,14 LUXOTTICA 17,92 +4,92 MEDIASET 6,13 -3,08 MEDIBANCA 12,76 -1,79 PARMALAT 2,32 -0,98 PIRELLI 0,6795 +0,50 SAIPEM 24,06 -1,80 SNAM 4,5825 -1,58 STMICROELEC 8,36 -0,90 TELECOM ITA 2,135 +2,64 TENARIS 12,53 -3,26 TERNA 2,8275 -0,65 UBI BANCA 17,04 +0,21 UNICREDITO 5,32 -3,73 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena / ALPE-JADRAN Sobota, 19. januarja 2008 5 koroška - Simpozij o Jošku Tischlerju Slovenska gimnazija in njen ustanovitelj Dvodnevni posvet o osebnosti, ki je močno zaznamovala utrip življenja koroških Slovencev CELOVEC/TINJE - V prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu, kjer so dijaki in dijakinje osrednje izobraževalne ustanove slovenske manjšine v Avstriji v posebnih delavnicah spoznali mnogolikost prvega ravnatelja in kjer so slovesno odprli tudi posebno razstavo, se je včeraj dopoldne začel dvodnevni simpozij o šolniku, kulturniku in politiku Jošku Tischlerju (1902 - 1978). Simpozij, ki so ga ob 50. obletnici Slovenske gimnazije v Celovcu priredili Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev ob sodelovanju Slovenskega narodnopisnega inštituta Urban Jarnik, se je nato selil v Tinje, kjer so popoldne v tamkajšnjem Domu prosvete Sodalitas sledila predavanja. O mestu Slovenske gimnazije v zavesti koroških Slovencev je spregovoril Teodor Domej, znanstvenik Vladimir Klemenčič iz Ljubljane je spregovoril o svojih srečanjih in pogovorih s Tischlerjem o nastajanju in pomenu Slovenske gimnazije, sedanji ravnatelj šole Miha Vrbinc pa je predstavil delovanje in poslanstvo šole, ki se je - tudi z uvedbo tako imenovanih Kugyje-vih razredov - razvila ne le v visoko cenjeno manjšinsko ustanovo, temveč v za Evropo zglednega medkulturnega dejavnika. Nekdanji ravnatelj Reginald Vospernik se je lotil teme Slovenska gimnazija in njene obšolske dejavnosti v duhu povezovanja. Danes bo v dopoldanskem delu simpozija spregovoril tudi predsednik SSO Drago Štoka na temo Dr. Joško Tischler in njegovi stiki s Primorsko, Tischle-rja kot kulturnika in (narodnega) politika pa bosta ocenila predsednika KKZ Janko Zerzer in NSKS Matevž Grilc. Predavatelja iz Slovenije Danijel Grafenauer in Janez Stergar pa bosta spregovorila o Tischler-jevih stikih s Klubom koroških Slovencev v Ljubljani oz. Tischlerjevih sledeh v slovenski zgodovini. Kot j e znano, j e bil Joško Tischler osebnost, ki je močno zaznamovala utrip in tudi usodo koroških Slovencev v 20. stoletju. Bil je dolgoletni predsednik in častni predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), pred drugo svetovno vojno in po njej predsednik Slovenske prosvetne zveze ter ustanovitelj in prvi ravnatelj leta 1957 ustanovljene Slovenske gimnazije v Celovcu. Takoj po koncu druge svetovne vojne je Tischler bil tudi član prve (provizorične) koroške deželne vlade. Rdeča nit včerajšnjih predavanj pa je bila, da bi bilo brez Tischlerja in brez Slovenske gimnazije danes manj pripadnikov slovenske manjšine, prav tako bi bil njen socialni položaj občutno slabši oz. nižji. Ivan Lukan Za posvet v Celovcu in v Tinjah je vladalo veliko zanimanje lukan ljubljana - V primeru zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah Pahor bi rad Gasparija za podpredsednika nove vlade LJUBLJANA - Predsednik največje opozicijske stranke SD Borut Pahor je na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da bo v primeru zmage na jesenskih parlamentarnih volitvah nekdanjega finančnega ministra in nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Mitjo Gasparija "zaprosil", naj prevzame mesto podpredsednika vlade. Gaspari bi kot podpredsednik skrbel za usklajevanje "financ, gospodarske in socialne politike", je povedal Pahor. Odločitev o sodelovanju - Gaspari bo namreč sodeloval tudi pri pripravi alternativnega vladnega programa stranke - po Pahor-jevih besedah ni dozorela čez noč. Oba ocenjujeta, daje za prihodnost Slovenije zelo pomembno, da se oblikuje neko dinamično ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo. Gaspari je dejal, da gre pri iskanju ravnovesja med konkurenčnostjo in solidarnostjo za socialno liberalen koncept, ki lahko spremeni stvari v Sloveniji na boljše. O svoji viziji razvoja države pa Gaspari ni želel govoriti, saj je to že predstavil v predsedniški kampanji.Za zelo pomembno je Gaspari ocenil prizadevanje za združevanje programsko sorodnih političnih sil, saj gre pri pripravi alternativnega programa za politični projekt, ki je širši od običajnih strankarskih projektov. "Verjameva, da je Slovenijo mogoče voditi bolje. Pogoj za to pa je koalicija programsko sorodnih strank s kompetentno ekipo, pri čemer moramo strokovnost postaviti pred lojalnost," je dodal Pahor. Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni že napoved povezovanja z LDS, kije podprla Gasparijevo kandidaturo na zadnjih predsedniških volitvah, je odgovoril nikalno. Kot je pojas- nil, namreč nima mandata, da bi se z LDS pogovarjal o morebitnem sodelovanju. "Za to je tudi daleč prezgodaj," je še dodal. Prvi odzivi strank in poslanskih skupin so skopi. Večinoma pa soglašajo, da je odločitev preuranjena in za Pahorja potencialno škodljiva. Gaspariju sicer priznavajo strokovnost na finančnem področju. Po mnenju vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka Pahorjeva napoved očitno pomeni, da razmere na opozicijski strani še niso konsolidirane. Gasparijev prestop se mu zdi nerazumljiv, ker se dogaja v tako kratkem času po predsedniških volitvah, na katerih je Gaspari nastopal še kot kandidat s podporo LDS. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat nad Pahor-jevo odločitvijo ni presenečen, za vodjo poslanske skupine DeSUS Franca Žnidaršiča pa "mora najprej fant postati mandatar". Predsednica LDS Katarina Kresal obžaluje, da se je Gaspari, ki je imel na predsedniških volitvah podporo LDS, odločil zamenjati ekipo. Poudarila je, da bi si želela, da bi "fronto proti vladi oblikovali sporazumno, vendar očitno nekateri ocenjujejo, da je bolj pomembno tekmovati". Po mnenju predsednika SNS Zmaga Jelinčiča je Pahorjeva odločitev mnogo prehitra. Napoveduje mu podoben konec, kot ga je zaradi prehitre kampanje na predsedniških volitvah doživel Lojze Peterle. Tudi vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik vidi Pa-horjevo napoved kot preuranjeno. Pravi, da "načeloma ni dobro pripravljati ražnja, dokler je zajec še v gozdu". Nepovezana poslanka Barbara Žgajner Tavš pa meni, da je treba počakati do volitev in videti, če bo Pahor sploh mandatar. (STA) Danilo Türk Slovenec leta LITIJA - Nedeljski dnevnik je včeraj v Litiji pripravil jubilejno, 20. prireditev Slovenec leta. Med desetimi kandidati je bil za Slovenca leta proglašen novi slovenski predsednik Danilo Türk. Ob njem so bili v ožjem izboru še predsednik vlade Janez Janša, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, nekdanji predsednik države Janez Drnovšek, voditelj Sašo Hribar, poslanec SNS Zmago Jelinčič, športnica Petra Majdič, predsednik SD Borut Pahor in predsednik Zveze borcev Janez Stanov-nik. Poleg priznanja Slovenec leta 2007 so po izboru uredništva Nedeljskega za častnega Slovenec leta 2007 izbrali Janeza Drnovška, listino za posebne dosežke pa je dobil plavalec Peter Mankoč. Na Jelšanah italijanskemu državljanu zasegli 990 cigar JELŠANE - Na mejnem prehodu Jelšane na slovensko-hrvaški meji je carinik v četrtek v osebnem avtomobilu italijanskega državljana odkril 198 zavojčkov oziroma 990 cigar, so včeraj sporočili iz generalnega carinskega urada. Na vprašanje carinskega delavca v italijanskem jeziku, ali ima blago, ki ga je treba predložiti carinski kontroli, je odgovoril, da nima ničesar. Carinik se je kljub temu odločil za podrobnejši pregled vozila in v predalu na tleh za prednjim levim sedežem ter v predalih pod zadnjimi sedeži našel skrite cigare. V Muzeju premogovništva Slovenije razstava Jurija Vege VELENJE - Premogovnik Velenje in Muzej premogovništva Slovenije sta v sodelovanju s Tehničnim muzejem Slovenije pripravila razstavo lesenih modelov Jurija Vege, ki bo odprta tri mesece. Razstavljenih je 13 modelov, ki jih je po načrtih, najdenih v enem od več učbenikov, ki jih je Vega napisal za avstrijsko vojsko, izdelal Janko Samsa. Gre za modele, ki so hkrati fizikalna učila in historične replike. Med njimi so različni škripci, vijaki, zobčeniki in druge naprave, ki naj bi v času pred iznajdbo parnega stroja lajšala muke človeške in živalske sile v vojski. Razstavo so v Tehniškem muzeju Slovenije zasnovali v letu 2002, ko je minilo 200 let, odkar je na Dunaju v skrivnostnih okoliščinah umrl eden največjih matematično-nara-voslovnih znanstvenikov slovenskega rodu Jurij Vega, znan po logaritemskih tablicah, manj pa kot teoretik in praktik balistik in prostozidar. Razstava je bila najprej na ogled v tehničnem muzeju, do sedaj pa je že gostovala v Kropi, na Dunaju, v Genovi, Idriji in na Jesenicah. (STA) slovenija - V odprtem pismu po obisku Giorgia Napolitana v Ljubljani Poslanec LDS poziva Türka v državni zbor Jožefa Školča zanimajo predvsem pojasnila o pogovorih o nerešenih vprašanjih med državama, ki zadevajo polpreteklo zgodovino in vprašanje manjšin LJUBLJANA - Vodja poslanske skupine LDS Jožef Školč je v včerajšnjem odprtem pismu pozval slovenskega predsednika Danila Turka, naj v DZ pojasni podrobnosti s ponedeljkovega srečanja z italijanskim pred sed ni kom Gi or gi om Na po li ta -nom. Školča zanimajo predvsem po go vo ri o še ne re še nih vpra ša njih med državama. Školč sicer pozdravlja sporočilo s srečanja Turk-Napolitano, ki je bilo zazrto v prihodnost, vendar pa, kot pravi, "dobri odnosi in graditev skupne prihodnosti, za kar se zavzemamo vsi po vrsti, ne morejo temeljiti na pozabi, ampak poštenih odgovorih na odprta vprašanja preteklosti in na tem temelju zavezujočih dogovorih glede prihodnosti". "Ni ka kor to rej ne bi sme li po -zabiti na še vedno odprta vprašanja, pri kate rih vse do da nes ni pri šlo do nikakršnega resnega premika - ne na simbolni ne na praktični ravni," tr- di Školč in izpostavlja "simbolna vprašanja, povezana s travmatičnimi izkušnjami iz bližnje zgodovine" kot tudi "povsem praktična vprašanja o položaju manjšine in vračanju odtujenih umetnin". Türk in Napolitano sta se v ponedeljek zavzela predvsem za nove vsebine sodelovanja, ne zgolj reševanje starih problemov. Türk pa je ob tem izpostavil, da "prihodnost ponuja najboljšo pot za odpravo bolečih spominov iz preteklosti". Sicer sta govorila predvsem o dvostranskih temah in sodelovanju v okviru EU. Predsednika nista posebej govorila o vračanju umetnin, ki so bile iz slovenske Istre odnešene v Italijo leta 1940 in tudi še pozneje. Sta pa s tem v zvezi poudarila, da se pogovori "razvijajo v pozitivno smer in da se rešitve lahko pospešijo". Napolitano pa je opozoril, da je to zadeva, s katero se ukvarjata obe vladi. (STA) Poslanec LDS Školč zahteva, da pride predsednik Danilo Türk (desno) v državni zbor poročat o vsebini srečanja z italijanskim kolegom Giorgiom Napolitanom (levo) ansa 6 Sobota, 19. januarja 2008 ITALIJA / politika in sodstvo - Sum podkupovanja spričo domnevnih priporočil nekaterih igralk Neapeljsko tožilstvo zahteva sojenje Silviu Berlusconiju Izsledki prisluškovanj - Nekdanji premier za čimprejšnje volitve - Di Pietro: Berlusconi nima izgovorov sicilija Predsednik deželne vlade obsojen na 5 let Salvatore Cuffaro PALERMO - Predsednik deželne vlade Sicilije Salvatore Cuffaro, sicer pripadnik demokrščanske unije UDC, je bil včeraj na prvostopenjskem procesu v Palermu obsojen na 5 let zapora in na prepoved opravljanja javnih funkcij zaradi razkritja preiskovalne tajnosti in sodelovanja pri kaznivih dejanjih. Po oceni sodnikov naj bi mafijskemu vodji Giuseppu Guttadauru razodel, da so karabi-njerji nastavili na njegovem domu prisluškovalne naprave. Poleg tega naj bi se v nekem skladišču sestal s poslovnežem Michelejem Aielom, ki velja za slamnatega moža mafijskega bosa Bernarda Provenzana. Čeprav naj bi sodeloval z ma-fijci, pa sodniki Cuffara niso obsodili zaradi združevanja v mafijske namene, kot je zahteval javni tožilec. Predsednik sicilske deželne vlade se je tega veselil. »To mi omogoča, da ostanem na svojem predsedniškem mestu,« je dejal in pristavil, da bo vsekakor vložil priziv proti razsodbi, tako da bi se naposled lahko izkazalo, kako je povsem nedolžen. Cuffaro-vo odločitev sta podprla sekretar UDC Lorenzo Cesa in njen predsednik Pierferdinando Casini. Skupno s Cuffarom je bilo na procesu na različne kazni obsojenih 13 obtožencev. RIM, NEAPELJ - Neapeljsko tožilstvo zahteva sojenje bivšemu premieru in voditelju stranke Forza Italia Silviu Berlusconiju zaradi suma podkupovanja. Zahteva tožilca Vincenza Piscitellija sodi v okvir preiskave o petih igralkah, ki naj bi jih bil Berlusconi svojčas priporočil predsedniku družbe Rai Fiction Agostinu Saccaju, kateremu naj bi bil v zameno obljubil podporo njegovim zasebnim dejavnostim. Tožilstvo se opira zlasti na izsledke prisluškovanj Saccajevim telefonskim po go vo rom, med ka te ri mi je tu -di pogovor z Berlusconijem, ki je v javnost pricurljal konec decembra lani, ko je bil objavljen na spletnih straneh tednika L'Espresso in dnevnika La Repub-blica. Med pogovorom je Berlusconi ome nil ime ni dveh igralk, Ele ne Rus -so in Eveline Manna: slednjo naj bi bil zah te val »nek do, s ka te rim se po ga -jam«, pri čemer je bil domnevno mišljen kasneje spodleteli poskus pridobivanja nekaterih parlamentarcev leve sredine v senatu pred glasovanjem o fi- Silvio Berlusconi ansa nančnem zakonu. Drugače je pred dnevi tožilstvo že zahtevalo sojenje proti Saccaju. Berlusconi je zahtevo neapeljskega tožilstva označil za smešno in izra- zil upanje, da bo kmalu prišlo do volitev in da bodo volivci desni sredini dali potrebno večino za izvedbo globoke reforme pravosodja. Ostrejši so bili so de lav ci nek da nje ga pre mi e ra: za glas ni ka stran ke For za Ita lia Pa o la Bonaiutija gre za »običajen napad običajnega dela običajnega spolitizira-nega sodstva«, vidni predstavnik iste stran ke San dro Bon di je ce lo ome nil državljansko nepokorščino, medtem ko se načelnik senatorjev FI Renato Schifani sprašuje o italijanski politiki, veljak Nacionalnega zavezništva Mauri zi o Ga spa r ri pa o tem, za kaj se to žil -stvo raje ne ukvarja z neapeljskimi odpad ki. Na nasprotnem bregu pa velja omeniti ugotovitev ministra za infrastrukture Antonia Di Pietra, svojčas znanega tožilca, ki se je ukvarjal s pod-kupninskimi aferami: »Jasno je,« je dejal Di Pie tro, » da se to krat Ber lus co ni ne more braniti z izgovorom, da gre za zaroto proti njemu, saj so izsledki prisluškovanj jasni.« benetke - Nesreče na delu se dramatično množijo Pristaniška delavca zadušena v podpalubju ladje BENETKE - Dva pristaniška delavca sta prejšnjo noč umrla, potem ko sta se v industrijski coni Porto Marghera blizu Benetk spustila v podpalubje panamske ladje World Trader, da bi ga spraznila. Zaradi prevelike koncentracije ogljikovega dioksida oz. pomanjkanja kisika sta v notranjosti ladje bila ob življenje 47-letni Paolo Ferrara iz kraja Brugi-ne pri Padovi in 39-letni Denis Zanon iz Mester. Nesrečneža sta se skratka zadušila. Njunega romunskega kolego, ki jima je skušal pomagati, je kljub uporabi ki-sikove maske obšla slabost in so ga odpeljali v bolnišnico v Mestrah. Po zadnjih vesteh hujših posledic ni bilo in so ga že poslali domov. Nekateri očividci so izjavili, da je priskočil na pomoč tudi kapetan ladje z jeklenko za kisik v rokah. Toda jeklenka, pravijo, je bila prazna in zato neuporabna. Število nesreč pri delu v Italiji torej dramatično narašča in se ogorčenost stopnjuje. V četrtek je v Padovi umrl voznik tovornjaka, v kraju Andria pri Bariju pa je včeraj umrl gradbeni delavec. Če je glavno tožilstvo iz Benetk že odredilo zaplembo ladje in sprožilo preiskavo zaradi domnevnega nenamernega umora, so državni področni sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti takoj sklicali stavko v vseh italijanskih pristaniščih, za danes pa skupščino glede prihodnjih pobud. Beneški župan Massimo Cacciari je medtem obiskal delavce v pristanišču in dan pogreba razglasil za dan žalovanja. Ladja World Trader, v kateri sta delavca umrla ansa Bivši minister Mastella grozi z vladno krizo RIM - Včeraj so sodniki iz kraja Santa Maria Capua a Vetere začeli zasliševati 23 predstavnikov stranke UDEUR, ki so skupno z njenim voditeljem Cle-mentejem Mastello in njegovo ženo obtoženi zlorabe oblasti ter korupcije. Bivši pravosodni minister je izrazil prepričanje, da gre za neosnovane obtožbe, o javnem tožilcu pa je dejal, da je že postal »internetni smešnež«. Sicer pa je Mastella obtožil vladno večino, da ga je v tej težki preizkušnji pustila samega. Zahteval je, naj mu v parlamentu izrazi solidarnost z odobritvijo resolucije v podporo poročilu o stanju sodstva v državi ter izjavam, ki jih je podal v parlamentu ob svojem odstopu. V nasprotnem primeru naj bi UDEUR zapustila vladno večino. Predsedstvo vlade je že dalo vedeti, da osvaja Mastellovo poročilo, do izglasovanja zahtevane resolucije pa bo težko prišlo tudi zaradi odprtega nasprotovanja ministra Antonia Di Pietra in njegove Italije vrednot. Višji sodni svet odredil De Magistrisovo premestitev RIM - Disciplinski oddelek Višjega sodnega sveta je včeraj odredil premestitev javnega tožilca Luigija De Magi-strisa iz Catanzara. To je storil na osnovi zahtevka, ki ga je vložil bivši pravosodni minister Clemente Mastella, proti kateremu je De Magistris med drugim vodil preiskavo. Toda odredba Višjega sodnega sveta ni nujne narave, kot je zahteval bivši minister, kar pomeni, da bo De Magistris lahko ostal na svojem mestu do dokončne obsodbe na kasacijskem sodišču. Evfronijeva vaza spet na ogled v Italiji RIM - Od danes bo na ogled na Kviri-nalu v Rimu vaza znamenitega grškega vaznega slikarja Evronija iz 5. stol. pred Kr., ki so jo leta 1971 ukradli iz grobnice blizu Cerveterija pri Rimu in se je znašla v neki zasebni zbirki v ZDA. Kot je včeraj povedal minister za kulturne dobrine Francesco Rutelli, so vazo po dolgoletnih prizadevanjih uspeli pripeljati nazaj v Italijo skupno z desetimi drugimi umetninami izredne vrednosti. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Bolj kot odpovedanemu papeževemu obisku na rimski univerzi tuji mediji posvečajo pozornost aferi z odpadki v Kampaniji Zadeva okrog odpovedanega papeževega nagovora na rimski univerzi La Sapienza je imela sorazmerno skromen odziv po svetu. Še največ pozornosti so dogodku posvetili v Španiji, kjer o zadevi poroča na prvi strani samo levo usmerjeni El Pais, ki odpoved obiska pripisuje protestu »številne skupine profesorjev in študentov, zagovornikov laičnosti in kritikov papeža zaradi njegovih stališč do obsodbe Galileja«, medtem ko konservativni El Mundo navaja kroniko dogajanj brez posebnega poudarka in ocen. V Franciji levičarski Libération in progresistični Le Monde posvečata rimskemu dogajanju samo novičko med »kratkimi iz sveta« v svojih internetnih izdajah, desničarski Le Figaro pa naglaša, da je italijanski politični svet skoraj soglasno obsodil protestnike, zaradi katerih se je papež moral odpovedati nagovoru ob odprtju akademskega leta. Süddeutsche Zeitung je menja, da ni težko razumeti reakcijo na univerzi spričo vsakodnevne prisotnosti Cerkve v Italiji: »V Italiji so še žive polemike med kristjani in laiki, vendar izgon papeža z univerze ne prispeva h kulturni razpravi in je predvsem pokazatelj šibkosti.« Med pomembnejšimi britanskimi časopisi samo The Guardian posveča daljše poročilo dogodku. Protest pripisuje študentom in profesorjem, ki smatrajo papeža za sovražnika znanosti, tudi ker je zagovarjal obsodbo Galileja s strani inkvizicijskega sodišča. Londonski dnevnik naglaša, da dogodek nima presedanov v državi, »kjer se običajno ne kritizira rimsko-katoliške Cerkve.« The Times in The Indipendent pa zadevi posvečata samo nekaj vrstic med krajšimi novicami iz tujine. Na drugi strani Atlantika The New York Times poroča o dogodku kot o zelo redkem primeru papeževe popustljivosti, in to zaradi glasnega nasprotovanja študentov in profesorjev, za katere papež zagovarja protiznanstvena stališča. Izraža pa tudi začudenje, da je na prestižni univerzi prišlo do takih kritik, da so morali odpovedati papežev obisk. Podobno piše Los Angeles Times, ki se sprašuje, ali je papež res proti sodobni znanosti. Gre za velikega intelektualca, ki je naglasil pomen razuma v verski praksi, podpira pa tudi tezo o evoluciji kot božjem proizvodu in v Italiji nasprotuje zakonu za liberalizacijo umetne oploditve, piše dnevnik iz Kalifornije. Še vedno v središču pozornosti dopisov iz Italije pa je seveda vprašanje odpadkov v Kampanji. The New York Times objavlja dopis neapeljske pisateljice Elene Ferrante z zgovornim naslovom »Our fetid city« - »Naše smrdljivo mesto«. Naglas je na dejstvu, da ponoči po mestu zagospodarijo psi in podgane, in kupi odpadkov, ki segajo do drugega nadstropja, zaživijo: vrečke se tresejo in ropotajo zaradi glodanja. Glede zadnjih nujnih ukrepov vlade avtorica ne verjame, da bodo lahko opravili v kratkem času to, česar niso bili sposobni urediti že toliko let. Nemški Der Spiegel posveča daljši dopis »umazanemu poslu med Nea-pljem in Nemčijo«. Gre za t.i. »vlake sramote«, ki redno prevažajo odpadke iz Kampanje v nemške sežigalnice. Posel je vreden okrog 200 tisoč evrov na dan (!), ki jih plačuje italijanska država na podlagi dogovora, ki ga je leta 2001 sklenil guverner Bassolino. V Kampanji ni ene same sežigalnice, piše tednik iz Hamburga, v Nemčiji pa nameravajo celo zgradi novo zraven meje z Luksem-burgom samo za sežiganje odpadkov iz Italije. Madridski El Pais v posebnem komentarju piše, da je vprašanje odpadkov »metafora Italije«, saj odraža šibkost njenih institucij. Nič čudnega, če se italijanski državljani počutijo v obdobju dekadence in so pesimisti glede svojega političnega in družbenega modela. Čeprav je Italija tretja ekonomija na področju evra, so njene infrastrukture zastarele in nefunkcionalne. Vprašanje odpadkov v Kampanji, kjer so odpadi prepolni in ni sežigalnic, je primerna metafora za Italijo, kjer se država odpove- duje svojim funkcijam, piše levičarski dnevnik. Kaos izkorišča camorra, ki mastno služi na račun nelegalnih odpadov, Prodi pa pošilja vojsko, imenuje običajnega izrednega komisarja in napoveduje nove odpade in sežigalnice, za katere pa bo treba nekaj let. Medtem problem rešuje po svoje camorra, ki je vedno bolj grozeč politični problem. »Scandal« je naslov, ki ga verjetno ni treba prevajati in ki ga bulvarski britanski dnevnik Sun posveča novemu trenerju britanske nogometne reprezentance Cappellu. Turinsko sodstvo ga namreč preiskuje zaradi domnevne milijonske utaje davkov. O furlanskem trenerju piše tudi The Guardian, za katerega polemika spravlja v zadrego britansko nogometno reprezentanco, navaja pa tudi druge primere podobnih težav z davki, s katerimi se spopadajo velika imena italijanskega športa kot npr. motociklist Valentino Rossi. Očitno imajo v Italiji nekaj problemov s plačevanjem davkov. Sergij Premru |———| Ulica dei Montecchi 6 r~PH r^l [ □ tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Sobota, 19. januarja 2008 "J APrimorski ~ dnevnik PRISTANIŠČE - Pokrajinski tajnik Filt-Cgil D'Adamo po smrtni nesreči v Margheri »Nujno je čimprej skleniti sporazum o varnosti pri delu« Sindikati in drugi pristojni dejavniki se bodo v ta namen sestali v torek na prefekturi ENAKE MOŽNOSTI - Posvet o storitvah za podjetnice Ženske so vse pomembnejši dejavnik gospodarskega tkiva To je neskončna dramatična veriga, ki jo je treba takoj presekati in je zato nujno čimprej skleniti sporazum o varnosti pristaniških delavcev. Na tej podlagi bo mogoče preseči nekatere pregrade, kot so npr. omejene pristojnosti predstavnika delavcev, kije odgovoren za varnost pri delu (it. kratica Rls). To nam je povedal včeraj pokrajinski tajnik sindikata Filt-Cgil Angelo D Adamo po tragični smrti dveh pristaniških delavcev v Margheri pri Benetkah, zaradi česar so državni področni sindikati Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltraspor-ti takoj sklicali stavko v vseh italijanskih pristaniščih. Podrobnosti protestov na lokalni ravni so morali sicer še določiti. Na dan pogreba dveh delavcev bodo vsekakor deželni sindikati Cgil, Cisl in Uil iz Veneta sklicali enourno splošno stavko na deželni ravni, ko bodo tudi priredili demonstracije pred prefektura-mi in pred sedeži delodajalskih organizacij. V tržaškem pristanišču bodo delavci stavkali danes in bodo ostali križem rok zadnji dve uri v vsakem turnu-su, je dejal DAdamo. V torek pa bo srečanje na prefekturi glede sporazuma o varnosti pristaniških delavcev, ki so ga področni sindikati Cgil, Cisl in Uil že odločno spodbudili po nesreči v tržaškem pristanišču, v kateri je bil izgubil življenje bolgarski voznik tovornjaka. Srečanje je bilo torej že na programu, tudi ker je Rim določil, da morajo sporazume podpisati v vseh italijanskih pristaniščih. V torek naj bi torej na prefekturi sindikati in vsi pristojni dejavniki končno sklenili dogovor o varnosti pri delu, je dodal DAdamo, ki od tega dokumenta mnogo pričakuje. Po njegovih besedah bo sporazum nudil več instrumentov za povečanje varnosti pri delu, od omenjenih več pristojnosti za zastopnika delavcev Rls do uvedbe lika »območnega predstavnika delavcev« (v tem primeru pristaniških) in seveda zagotavljanja ustreznih finančnih sredstev. Poleg tega bodo pokrajinski področni sindikati prihodnji petek v Trstu priredili generalno skupščino, posvečeno po eni strani varnosti pri delu v pristanišču in po drugi razpravi o pobudah, ki jih bodo na temo varnosti sprožili v prihodnosti. A.G. V sodobnem svetu se ženske vse bolj uveljavljajo na različnih področjih in postajajo vse pomembnejši dejavnik gospodarskega tkiva. Da bi še dodatno spodbudila in okrepila tovrstno rast oziroma pospešila ta pozitivni trend, si je komisija enakih možnosti pri tržaški občini že lani zamislila projekt DNA - Donna nuova atti-vita, o vlogi in podjetniškem uveljavljanju žensk v poslovnem svetu. Takrat je šlo predvsem za finančno podporo ženskam v podjetništvu, sedaj pa je na vrsti še sklepni del tega »makro« projekta: posvet o storitvah za podjetnice, ki bo na sporedu v ponedeljek, 21. januarja, ob 16. uri v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice. Pri drugem delu projekta, ki so ga novinarjem predstavili včeraj na županstvu (na posnetku Kroma udeleženci konfe- rence), sodeluje s komisijo enakih možnosti združenje Confcommercio. Po besedah predsednice komisije Giulie Bernardi Bor-ghesi, potrebujejo ženske, ki so ubrale podjetniško pot, serijo koristnih, pravzaprav temeljnih informacij o storitvah za uspeh nadaljnjega delovanja. »S primernim orožjem bo ženska odslej lahko odigrala zmagovito vlogo na delovnem področju; socialne storitve bi lahko materam na primer omogočile usklajevanje družine oziroma doma in službe, izobraževalni tečaji pa izboljšali kakovost produkta,« je menila Bernardi Borghesijeva. Med ustrezno orožje je predsednica uvrstila v prvi vrsti ureditev novih zakonov o enakih možnostih, pomoč pri računovodstvu, promocijo že obstoječih prispevkov in pogojev za njihovo dodeli- tev, predvsem pa omejitev birokratskih predpisov. Podobnega mnenja je bila tudi odgovorna za izobrazbo in svetovanje podjetjem terciarnega sektorja pri združenju Confcommercio Patrizia Verde, ki je nanizala nekaj osnovnih storitev in olajšav, ki jih združenje nudi ženskam - podjetnicam. V prvi vrsti gre za začetno (brezplačno) asistenco, izobraževalne tečaje, svetovanje o že obstoječih olajšavah in prispevkih ter vodenje knjigovodstva; posvet bo tudi priložnost za predstavitev posameznih storitev. Občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis je včeraj zagotovil, da bo občina po svojih zmogljivostih pomagala ženskam tako, da bo vsaj delno olajšala birokratske ovire in tako zagotovila večjo dostopnost in fleksibilnost že obstoječih storitev. (sas) povišek Upepelitev stane več kot 500 evrov Novo leto se je začelo v znamenju poviškov cen. Ob elektriki, plinu, zelenjavi, pašti in kruhu je poskočila cena tudi nekaterih storitev, ki sicer ne zadevajo neposredno prizadetih, temveč njihove najožje sorodnike. Tržaški občinski odbor je na zadnji lanski seji odobril odlok o povišku tarif za upepelitev. Odločitev je sprejel na podlagi ministrskega odloka iz maja 2002. Ta med drugim predvideva vsakoletno uskladitev tarif z gibanjem inflacije. Maja 2006 je notranje ministrstvo izdalo drug odlok, v katerem določa najvišjo tarifo za upepelitev in za razpršitev pepela: 424,95 evra oziroma 171,70 evra. Tržaška občinska uprava je na predlog odbornika za decentralizacijo Paola Rovisa na seji dne 27. decembra lani prilagodilo najvišje možne tarife za upepelitev in razpršitev pepela letni inflaciji (1,7 odstotka). Nove tarife so sledeče. Upepelitev trupla bo stala po novem 448,31 evra, k čemur bo treba dodati 20-odstotni davek na dodano vrednost (89,66 evra). Tako bo treba za upepelitev odšteti 537,97 evra. Upe pe li tev »de la po smrt -nih ostankov« bo stala (z davkom na dodano vrednost) 430,38 evra. Upepelitev »prepoznavnih anatomskih delov« bo stala (vedno z davkom na dodano vrednost) 403,48 evra. Za upepelitev »zarodkov in delov spočetja« bo treba (z davkom na do da no vred nost) od šte -ti 179,33 evra. Razpršitev pepela (tarifa »-una tantum«) bo stala (z davkom na dodano vrednost) 217,37 evra. Od lok o no vih ta ri fah za upe pe li tev je bil odob ren so glas -no. Nove tarife bo uvedlo podjetje AcegasAps, ki ima od leta 2000 v zakupu upepeljevanje trupel. M.K. PREGLEDI Uličnim prodajalcem trda prede Nadzor nad uličnimi prodajalci je bil te dni okrepljen. Finančna straža je včeraj zaplenila več deset jop, majic in kavbojk s ponarejenimi modnimi znamkami ter 160 glasbenih CD in 31 filmskih DVD, ki so prav tako prihajali z ilegalnega tržišča. Mestni redarji in policisti pa so v sredo pregledovali Terezijansko četrt in okolico: med akcijo so zaplenili razno blago, nekatere senegalske državljane pa so odpeljali na zaslišanje na kvesturo: dva nezakonita priseljenca so izgnali, 8 pa jih je prejelo kvestorjev nalog, naj zapustijo Italijo, ker so bili pred časom že aretirani zaradi neupoštevanja podobnih ukazov. Ulični prodajalci so najšibkejši člen verige nezakonite industrije, ki škoduje v prvi vrsti podjetjem. Finančna straža je lani odkrila center za masteriziranje filmov ter zasačila ženski med spletno prodajo ponarejenih predmetov. Tržaško pristanišče velja za eno glavnih evropskih središč za uvoz azijskih ponaredb. DEŽELNI ZAKON - »Zavezništvo» med stranko Forza Italia in sindikatom UIL Trst ne mara Furlanov ••• Piero Camber pisal prefektu in državni advokaturi - Pomisleki tudi deželnega vodstva sindikata CGIL Bližajo se deželne volitve in marsikdo računa, da bo s kampanjo proti deželnemu zakonu za Furlane pridobil nekaj glasov. Prvi, ki je »zavohal« to možnost, je bivši socialdemokrat, potem socialist in sedaj av-tonomist Roberto De Gioia, prave volil ne kam pa nje pro ti za ko nu za Fur -lane pa se je lotil Piero Camber (Forza Italia). Pisal je prefektu Giovanni-ju Balsamu in zahteval, naj se rimska vlada proti zakonu za furlansko skupnost takoj pritoži na ustavno sodišče. De Gioia (v deželni svet je bil kot neodvisen izvoljen na listi Forza Italia) je proti temu zakonu angažiral tržaška narečna gledališča. »Nič proti Furlanom, a poleg njih je treba pravno zaščititi tudi tržaško govorico,« je dejal De Gioia. Podobna stališča je v začetku zagovarjal tudi Camber (brat senatorja Giulia), ki pa sedaj zahteva poseg Prodijeve vlade in istočasno tudi ustavnih sodnikov. Zakon za Furlane po njegovem povzroča grobe diskriminacije med državljani Furlanije- Julijske krajine, zato je neustaven. Na tej »valovni dolžini« je tudi sindikalna zveza UIL. Njen deželni tajnik Luca Visentini se, podobno kot Camber, zavzema za pritožbo na vrhovno sodišče, v Piccolu pa je nekajkrat zagovarjal nesprejemljiva stališča glede furlanščine. Po njegovem bi se morali mladi iz Furlanije raje učiti angleščine kot furlanskega jezika, s ka te rim ne bo do pri šli ni ka mor... Kritike na račun zakona za fur-lan sko skup nost, če prav manj os tre, prihajajo tudi iz vrst zveze CGIL. De- želni svetniki so sicer že sprejeli nekatere pripombe največje sindikalne organizacije glede šolstva in poučevanja furlanščine. V CGIL se najbolj bojijo, da bi v naši deželi s časom nastal nek deželni od države ločen šolski sistem. To bi pomenilo, da bi vsaka italijanska dežela imela svojo šolo, kar bi bilo v kričečem nasprotju z ustavnimi načeli. Bolj iz ra zi to po li tič ne kri ti ke na račun zaščite Furlanov in furlanščine prihajajo tudi iz vrst leve sredine, zlasti iz Demokratske stranke. Goriški poslanec Alessandro Maran je še pred odobritvijo zakona precej prenagljeno grozil z deželnim referendumom za njegovo ukinitev (to je zahteval tudi poslanec NZ Roberto Me-nia), sedaj pa ga zelo skrbi razvoj FJK na neke vrste etnični ravni. To bojazen je Maran izrazil tudi v začetku parlamentarne obravnave novega deželnega statuta. Podobna stališča je v Piccolu večkrat izrazil tudi univerzitetni pro- fesor, politolog Paolo Segatti, velik nasprotnik člena o Slovencih v novem deželnem volilnem zakonu. Segatti je večkrat javno pozval Demokratsko stranko, da se izjasni o tem vprašanju (Furlani in manšinsko vprašanje v FJK), njegovi apeli pa so v glavnem ostali brez odziva. Nekdanji pokrajinski tajnik Levih demokratov Fabio Omero (danes vodi DS v tržaškem občinskem svetu) je sicer Segattija podprl, deželni svetniki Demokratske stranke pa so zakon za Furlane na koncu podprli. 8 Sobota, 19. januarja 200B TRST / pokrajinski svet - Zagotovilo odbornika Tommasinija svetniku Sosiču (SSk) Letos začetek del na poklicnem zavodu Stefan Prenova bo vredna 3 milijone evrov - Liza Slavec (SKP) o cestah v dolinski občini Tržaška pokrajinska uprava bo začela prenavljati poslopje poklicnega zavoda Jožefa Stefana in oddelka za geometre Žige Zoisa letos poleti. Tako je zagotovil pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini pokrajinskemu svetniku Slovenske skupnosti Zoranu Sosiču. Ta je že sredi lanskega decembra vložil amandma k pokrajinskemu proračunu 2008, ker je ugotovil, da je bil v triletnem načrtu javnih del 2008-2010 poseg na šolskem poslopju na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu predviden šele v letu 2009. V popravku je omenil, da pokrajinska uprava že razpolaga s približno tremi če- Zoran Sosič trtinami predvidenih sredstev (3 milijone evrov), kar pomeni, da bi lahko že letos začela z deli. Na ta način bi bilo poslopje preurejeno ob začetku šolskega leta 2009/2010. Rokovnik predvideva sledeče: aprila naj bi pokrajinska uprava odobrila dokončni načrt, septembra izvršilni, konec kopališča pri Proseku. V razpravi je svetnik Nacionalnega zavezništva Massimo Romita pozval, da bi morali primerno urediti tudi dostop na vojaško pokopališče v Nabrežini. Poziv je bil vključen v resolucijo. Drugi svetnik Nacionalnega zavezništva Arturo Governa pa je pohvalil trud predsednika zahodnokraškega rajonskega sveta Bruna Rupla, ki si že vrsto let prizadeva za ureditev avstroogr-skega pokopališča pri Proseku. Svetnica Stranke komunistične prenove Liza Slavec pa je vložila resolucijo o ureditvi pokrajinske ceste, ki pelje od Ricmanj proti Borštu in od Doline proti Prebenegu. Na odseku od Ricmanj proti Borštu je cestni tlak valovit, in zato sila nevaren. Še hujše pa je na pokrajinski cesti od Doline proti Prebenegu v bližini dolinskega pokopališča. Nad pokopališčem je kakih 30 metrov dolg odsek ceste popolnoma nezavarovan, pod njim zeva dva do tri metre globoka škar-pa, cestni tlak pa se j e na več mestih ugreznil. Zato bi ga bilo treba utrditi, asfaltirati in namestiti obcestno ograjo. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je odgovorila, da pozna ta odsek; nevarnost je nastala ob delih na pokopališču. Slavčevi je vsekakor zagotovila, da bo delo opravljeno v kratkem. M.K. Tržaška pokrajina bo prenovila poslopje poklicnega zavoda Jožefa Stefana in oddelka za geometre Žige Zoisa kroma Liza Slavec leta naj bi se začela prenova, ki bi se končala oktobra 2009. Amandma je bil odobren. Svetnik Sosič je na zadnji seji predstavil tudi številne resolucije ob robu proračunske razprave, ki jih je pokrajinska skupščina tudi odobrila. Tako je bila soglasno odobrena resolucija, ki poziva pokrajinsko upravo, naj poseže, da bi bil dostojnejše urejen dostop do avstroogrskega vojaškega po- ul. rossetti - Bolnišnica Sanatorio Triestino Prvi del obnove dokončan Z odprtjem nove kapele konec prve faze obsežnejšega načrta, ki bo v celoti uresničen čez pet let Tržaški škof Evgen Ravignani je včeraj blagoslovil novo kapelico v bolnišnici Sanatorio Triestino, s čimer se je zaključila prva faza korenite obnove prostorov v Ul. Rossetti. Svoje zadovoljstvo je izrazila predsednica upravnega odbora bolnišnice Bruna Giamperlati (na sliki Kroma s škofom Ravignanijem in z deželnim svetnikom Sergiom Lupierijem). Odprtje je bilo množično obiskano, ob predstavnikih krajevnih uprav in zdravstvenega podjetja so bili prisotni primariji iz raznih bolnišnic. V bolnišnici, ki je praznovala v sredo 111 let obstoja, so se lani začela dela v okviru obsežnega projekta, ki se bo zaključil leta 2013. Prvi del je poleg kapele obsegal ambulante in sejno dvorano v 4. nadstropju; letos bo na vrsti 3. nadstropje, leta 2009 pa oddelek za radiologijo. ris Poveljnik »belih halj« predaval redarjem Na Pomorski postaji je bil včeraj posvet o preiskovalnih tehnikah, glavni predavatelj pa je bil podpolkovnik Luciano Garofano, poveljnik kara-binjerskega oddelka za znanstveno preiskovanje RIS iz Parme. Oddelki RIS raziskujejo z znanstvenimi postopki najbolj zapletene sodne primere, tudi tiste, ki segajo v bolj ali manj davno preteklost. Posveta v priredbi tržaške občinske policije se je udeležilo 300 ljudi, povečini funkcionarjev in agentov občinskih policij iz severovzhodne Italije. Za Franca Morizia, komisarja občinske policije v Bergamu, je izobraževanje redarjev ključnega pomena za kakovostno delovanje občinske policije: redarji morajo znati ohraniti nedo-taknjenost območja, ki je predpostavka za pridobitev znanstvenih izsledkov. Garofano je dejal, da lahko sile javnega reda že ob prihodu na kraj pokvarijo preiskavo, ki temelji na opazovanju, analizah in iskanju sledov. »Uporabljamo najsodobnejše preiskovalne tehnike in znanstvene postopke, od DNK do prstnih odtisov« je pojasnil. Znanost omogoča tudi reševanje starejših nerešenih primerov, kot se je npr. zgodilo z umorom v rimski Ul. Poma: karabinjerji v belih haljah so prišli do izsledkov, ki so bili nekoč nezaznavni. Analiza DNK predstavlja pravo revolucijo: raziskovanje nima več časovnih omejitev, ker se biološke sledi ohranijo v stoletjih. »Dokaz za to je delo, ki smo ga opravili na ostankih pesnika Mattea M. Boiarda (avtorja pesnitve Orlando innamorato), ki je umrl leta 1494« je pripovedoval podpolkovnik. Po njegovem znanost ne more rešiti vseh vprašanj, a je sredstvo, ki lahko usmeri preiskavo na pravo pot. Na koncu je okaral medije, ker »predčasno izrekajo sodbe, to pa ni v njihovi pristojnosti. S tem močno vplivajo na javno mnenje«. Štirim znanstvenim oddelkom karabinjerjev (Rim, Parma, Messina in Cagliari), se pridružujeta sedeža v Genovi in Bariju, ki sta v povojih. Oddelek iz Parme, ki je pristojen za severno Italijo, a se bo kmalu omejil na severovzhod države, je zaslovel med preiskovanjem nekaterih odmevnih zločinov. Ob ustanovitvi je sestavljalo od-detek 15 oseb; danes jih je 300, letno pa obravnavajo 23 tisoč primerov. Širša publika jih je spoznala tudi s televizijsko nanizanko »RIS«, italijansko različico ameriškega »CSI«. rotary brez meja - Včeraj prireditev v gledališču Verdi v Miljah Nov prispevek k zbliževanju ljudi Srečanje sta priredila rotarijska kluba iz Kopra in Milj - Predstavili tudi razpis za denarno nagrado, namenjeno študentom primorske in tržaške univerze Otmar Zorn in Roberto Kostoris. Na odru miljskega gledališča Verdi so se zvrstili številni gostje, med njimi tudi domači župan Nesladek in njegov izolski kolega Klokočovnik kroma Padcu državne meje in krepitvi prijateljskih odnosov med Italijo in Slovenijo je bila posvečena prireditev, ki sta jo v miljskem gledališču Verdi priredila domači rotarijski klub in tisti iz bližnjega Kopra. Večera so se poleg rotarijcev iz Kopra, Portoroža, Milj in Trsta udeležili župani ter predstavniki italijanskih in slovenskih občin iz širšega obmejnega območja. Prireditev, ki sta jo v italijanskem in slovenskem jeziku povezovala Lorella Flego ter Andro Merku (kar je marsikoga spomnilo na osrednjo decembrsko prireditev ob padcu schengenske meje na Škofijah), so si zamislili kot prepletanje kulture, politike in zgodovine. V kulturnem programu so nastopili zbori Antonio Illersberg iz Trsta, Jadranskega zavoda združenega sveta iz Devina ter Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. O možnostih za krepitev sodelovanja so zbranim spregovorili milj-ski župan Nerio Nesladek, izolski župan Tomislav Klokočovnik, zgodovinarja Ne-venka Troha in Roberto Spazzali ter asistenta guvernerjev rotarijskih okrajev Sicer pa je včerajšnjo slovesnost zaznamovala tudi predstavitev nagrade Rotary brez meja, ki so jo najavili prorektor Univerze na Primorskem dr. Rado Pi-šot in prorektor Univerze v Trstu prof. Fabio Ruzzier ter pobudnika nagrade, predsednik miljskega oziroma koprskega rotarijskega kluba Libero Coslovich in Veselko Ojo. Gre za nagrado za diplomsko ali podiplomsko delo (vredna je tisoč evrov), za katero se lahko potegujejo študentje Univerze na Primorskem in Univerze v Trstu. Posebna komisija jo bo podelila najboljšemu delu iz literature, zgodovine, etnologije, umetnostne zgodovine, arheologije, antropologije, geografije, naravoslovja ali ekonomije, ki obravnava življenje na območju Istre, Primorske ali Furlanije ter lahko prispeva k zbliževanju ljudi ob meji. Podrobnejše informacije bodo od prihodnjega četrtka objavljene na spletnih straneh Univerze na Primorskem (-www.upr.si), razglasitev nagrajencev pa bo čez leto dni v Kopru. / TRST Sobota, 19. januarja 2008 9 kino excelsior - Nadaljuje se Trst Film Festival Danes na sporedu več slovenskih filmov Na ogled filmi Rupa, Otroci s Petrička in Estrellita - Posebna pozornost posvečena Tržaškemu platnu Kdor si bo danes privoščil skok v kino, bo lahko v bogatem filmskem sporedu Alpe Adria Trst Film Festivala zasledil več slovenskih filmov. Prvi bo na vrsti kratkomet-ražni Rupa režiserja Marka Šantiča, ki ga bodo predvajali v dvorani Azzurra kina Excelsior v jutranjem programu, z začetkom ob 10.30. Dvanajst minutni film prikazuje resnično zgodbo malega Stjepana, ki se je med vojno v bivši Jugoslaviji skril v bunker in tam tudi ostal; za mamine prošnje se ni zmenil, ko pa je mimo prišel poštar ... Popoldanski program v dvorani Azzurra bo ob 15.30 uvedel dokumentarni film Otroci s Petrička Mirana Zupaniča. Na platnu se bodo odvrtela črno-bela pričevanja dvanajstih sirot o preživljanju nasilja v otroškem taborišču Pe-triček, potem ko so njihove starše v imenu preganjanja izdajalcev naroda mučili in pobili v zloglasnem taborišču Teharje pri Celju. Za nagrado se med dolgometražnimi filmi poteguje tudi že večkrat nagrajena gren-ko-sladka Estrellita - Pesem za domov ljubljanskega režiserja in scenarista Metoda Pevca, ki jo bodo predvajali ob 19.30 v ki-nodvorani Excelsior. Zgodba se vije po trikotniku ljubezen-žalost-glasba; njen protagonist je violina, ki po smrti lastnika, priznanega violinista Fabianija roma v roke bosanskega skromnega in zelo nadarjenega dečka Amirja. Vse skupaj se zaplete, ko sina Fabianijeve žene Dore zamika vrednost starega italijanskega inštrumenta, ob katerega trčita dva vsaksebi živeča svetova. Isti večer bo Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu priredil sprejem, na katerem bodo slovenski filmarji in povabljenci nazdravili šestmesečnemu slovenskemu evropskemu predsedovanju. Posebno pozornost je tudi letošnji tržaški filmski dogodek posvetil Tržaškemu platnu, ki bo posvečen tržaškemu novinarju, pisatelju, scenaristu in producentu Tulliu Kezichu. Ob njem bo posebno vlogo odigral tudi pisatelj Italo Svevo, ki ga je Kezich večkrat upodobil na filmskem platnu. V filmu Senilita (predvajali ga bodo danes ob 21.30 v dvorani Excelsior) sta na primer nastopali tudi Claudia Cardinale in Betsy Blair, ki se bosta danes ob 16. uri mudili na srečanju v kinu Ariston. Svevo je tudi protagonist spremljevalnega dogodka, to je razstave »Personaggi in cerca d'attore«, ki so jo včeraj odprli v avditoriju muzeja Revoltelle. Gre sicer za manjšo postavitev, ki obiskovalcu ponuja pregled nad večjimi transpozicijami Svevovih literarnih del v film oziroma v gledališko predstavo. Na ogled je nekaj plakatov, člankov, recenzij, rokopisov in fotografij, ki po svoje izkazujejo bogato kulturo našega mesta. (sas) Med spremljevalnimi dogodki filmskega festivala je tudi razstava o filmskih priredbah Svevovih romanov kroma nabrezina Danes srečanje z Markom Sosičem Nadaljuje se niz večerov v organizaciji občinske nabrežinske knjižnice. Po uvodnem zelo uspešnem večeru o Srečku Kosovelu, ki ga je vodila prof. Tatjana Rojc s častnim gostom prof. dr. Janezom Vre-čkom z Univerze v Ljubljani, do danes srečanje z Markom Sosičem. Uglednega pisatelja in režiserja, je žirija literarne nagrade Premio Strega - Europa uvrstila med finaliste, ki so bili izbrani v selekciji najboljših literarnih del iz petnajstih držav, novih članic Evropske unije. Delo, s katerim Marko Sosič predstavlja slovensko književnost, je krajši roman Balerina, Balerina v prevodu Darje Betocchi. Za to delo je Marko Sosič prejel literarno nagrado Vstajenje, pa tudi posebno priznanje Umberto Saba in prvo nagrado na mednarodnem literarnem natečaju Citta di Salo 2005. Avtorja bo predstavila in se z njim pogovarjala prof. Tatjana Rojc. Interpretacija odlomkov iz Sosičevih li-terar nih del bo zau pana igral ki Lari Komar. Večer bo oplemenitil glasbeni utrinek mongolskega violista, sicer študenta Zavoda Združenega sveta iz Devina. Kot običajno se bo večer pričel ob 18. uri v Grudnovi hiši v Nabre žini. barkovlje - Društvo Razstava dveh domačih slikarjev V Slovenskem kulturnem društvu Barkovlje bodo drevi ob 20. uri odprli likovno razstavo, na kateri bosta razstavljala Dorotea Brundula in Stojan Ražem. Razstava z naslovom Življenje v treh dimenzijah bo ponujala vpogled v opus dveh domačih slikarjev, ki sta likovno umetnost vzljubila kot samouka, a kljub temu rade volje obiskovala razne likovne tečaje, na katerih sta izpopolnjevala likovno tehniko. Doroteo Brundulo odlikuje ljubezen do akvarelov in olj na platnu, Stojan Ražem pa se je v svoji karieri posvetil zanimivi tehniki tridimenzionalnega decoupaga. Dela obeh avtorjev so bila že na ogled na različnih razstavah, platna teh dveh slikarjev pa krasijo tudi stene ljubiteljev umetnosti. Drevišnjo razstavo, to je Slovensko kulturno društvo Barkovlje pripravilo pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete in Zveze slovenskih kulturnih društev, bo uvedel slikar Marjan Mikla-vec, ki bo podrobneje predstavil avtorja razstavljenih del. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela baritonist Damjan Locatelli in pianistka Tamara Ražem, ki bosta občinstvo zabavala s svojim železnim repertoarjem. Tisti, ki si razstave ne bodo ogledali nocoj, lahko to storijo do sobote, 26. januarja. Jutri bo razstava na ogled med 10. in 13. uro, od ponedeljka do petka bodo vrata barkov-ljanskega kulturnega društva na stežaj odprta med 17. in 19. uro, v soboto, 26. januarja, pa si bo razstavo mogoče ogledati med 10. in 13. uro. (sč) lojze spacal - V starem pristanišču se nadaljuje razstava o »umetniku brez meja« Jutri prva ustvarjalna delavnica Do 27. januarja, ko bodo razstavo zaprli, se bosta zvrstili še dve - Danes in jutri vodeni ogledi, prihodnji teden dve predavanji Spacalova razstava privablja številne obiskovalce kroma Po množičnem obisku in vodenih ogledih, tudi slikarske delavnice in predavanja: razstava Spacal - umetnik brez meja, nadaljuje svojo uspešno pot v tržaškem starem pristanišču. V dveh mesecih si jo je ogledalo nekaj manj kot dva tisoč petsto ljudi, pred 27. januarjem, ko jo bodo zaprli, pa se bo v razstavnih prostorih zvrstila še vrsta spremljevalnih prireditev, ki jih je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Med njimi so nedvomno najbolj inovativne likovne delavnice, namenjene v prvi vrsti otrokom in mladini, »a tudi vsem, ki se želijo poigrati z umetnostjo«, kot je v imenu organizatorjev, kulturnega društva Gruppo Immagine, pojasnil prof. Maurizio Fanni. Prva delavnica bo v razstavnih prostorih na IV. pomolu na sporedu že jutri ob 10.15, preostali dve pa v sredo, 23. januarja, in v soboto, 26. januarja (ob 10.30). Vsako srečanje bo trajalo približno dve uri, udeleženci pa bodo spoznali Spacalovo tehniko in se v njej tudi sami preizkusili. »V mladih skušamo vzbuditi željo po aktivnem umetniškem Razstava o Rižarni v Ceggi pri Benetkah V dvorani občinskega sveta v kraju Ceggia pri Benetkah so včeraj popoldne odprli razstavo o Rižarni v organizaciji omenjene občine v sodelovanju z odborništvom za kulturo Občine Trst in ravnateljstvom mestnih muzejev. Razstava, ki se uok-virja v niz manifestacij ob Dnevu spomina na holokavst, bo na ogled do 1. februarja, ob včerajšnjem odprtju, ki sta se ga udeležila tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin, pa je bilo na sporedu tudi predavanje o Rižarni, ki sta ga podala Dugulin in zgodovinar Francesco Fait. Drevi zadnje srečanje iz niza Zvokov Mediterana Drevi bo v hotelu Greif Maria Theresia ob 20.30 na sporedu zadnje srečanje v okviru letošnjega festivala Zvoki Mediterana Caravanserra-gli v priredbi kulturnega združenja Fabbrica delle bucce. Na sporedu bo predstava L'ospite (Gost), za katero je besedilo napisala Barbara Sinicco, glasbo pa Detindere. V Nabrežini razstava France Kovacic Od danes do 9. februarja je v prostorih oddelka za paliativno zdravljenje zdravstvenega centra Pineta del Carso v Nabrežini na ogled razstava slikarke France Kovacic. Razstava spada v okvir pobude Arho-spice, katere cilj je tkanje vezi in odnosov med zunanjo stvarnostjo in bolniki, ki živijo v zdravstvenem centru. Dela France Kovacic bodo na ogled tudi širši javnosti in to ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro: predhodna najava je možna s klicem na telefonsko številko 340-8506941. Občina Trst: razpis za funkcionarja Odborništvo za osebje Občine Trst je sprožilo postopek javne selekcije za podelitev službenega mesta odgovornega funkcionarja na področju socialnega skrbstva. Kandidati morajo izpolnjevati sledeče pogoje: opravljen štiriletni univerzitetni študij socialnega dela ali enakovredna univerzitetna diploma ter vsaj petletna delovna izkušnja vodenja oz. koordiniranja na področju socialnega skrbstva v krajevnih upravah. Prošnje je treba vložiti do 13. februarja, za informacije in obrazce pa sta na voljo urad za razpise Občine Trst (telefon št. 040-6754757-46754839) oz. urad za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2, telefon 0406754850. Razpis in obrazci so objavljeni tudi na spletni strani občinske uprave www.comune.trieste.it. Natečaj Kje domovina si? ustvarjanju in jih z ustreznimi razlagami in igro popeljati v kreativni proces, v katerem ni prostora za predsodke, ampak le za številne in različne poglede na umetnost,« meni Fanni, predsednica Bassa Poropat pa je izrazila željo, da bi ustvarjalne delavnice postale sestavni del tržaške razstavne ponudbe. Spacalov vnuk Martin je medtem na včerajšnji tiskovni konferenci »razkril«, da bodo ustvarjalne delavnice v prihodnje prirejali tudi na Spa-calovi domačiji v Štanjelu, kjer v ta namen preurejajo tudi poseben atelje. Delavnice v starem pristanišču (za informacije in rezervacije je na razpolago telefonska številka 340 7187234) bo vodil Franko Vecchiet, ki bo v sredo ob 18.30 imel tudi predavanje o Spacalu in njegovi delih. Prihodnji petek pa bodo v starem pristanišču predstavili italijanski prevod knjige Nočni cvet - Spomini na očeta, ki jo je napisal Spacalov sin Borut. Tudi ta vikend se medtem nadaljujejo vodeni ogledi: danes ob 18. uri (v italijanščini in slovenščini), jutri pa ob 11. uri (prav tako v italijanščini in slovenščini). (pd) Slovenski kulturni klub in MOSP razpisujeta ob dnevu slovenske kulture »Likovni, fotografski in literarni natečaj za mlade (do 30. leta starosti) Iz zamejstva. Tema in tehnika sta prosti. Kdor želi, lahko ustvarja na temo: »Kje domovina si?« (Duma, O. Zupančič, ob 130-letnici rojstva). Dela morajo biti podpisana le s psevdonimom; ime, datum rojstva in telefonska številka avtorja pa naj bodo v priloženi zaprti kuverti z istim psevdonimom. Dela lahko oddate v uradih Slovenske prosvete (pon.-pet., 9.-17.) ali po pošti: ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. januarja 2008. Literarne prispevke lahko pošljete na: rast_mladika@hotmail.com. Dodeljene bodo 4 nagrade za vsako kategorijo (komisija bo podelila eno nagrado za absolutnega zmagovalca v vsaki kategoriji in po eno za najboljše delo za starostni skupini med 13. in 19. letom in med 20. in 30. letom; četrto nagrado v vsaki kategoriji bo podelila publika). Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bosta v nedeljo, 10. februarja, zvečer. 1 0 Sobota, 19. januarja 2008 TRST UMETNOST - Nagradili najboljše na natečaju Tokrat uprizori ...čas Ponoven uspeh za naše višješolce Absolutna prva nagrada je šla Sanji Mikac z zavoda Zois Dijaki slovenskih višjih srednjih šol so se ponovno izkazali kroma Slow Food: pršut in vino pri Sardoču Danes ob 18. uri bo v gostilni Sardoč v Prečniku degustacija »Prosciutto di-vino«. V pokušnjo bodo dali najbolj znane suhe mesnine, ki se proizvajajo iz najžlahtnejšega dela prašiča: pršut iz območij San Daniele, Sauris, Cinta Senese in Parme, a tudi z obeh strani Krasa, Istre in Furlanije. Na pobudo tržaškega krožka Slow Food, ki ga vodi Sergio Nesich, bodo spremljala razne sorte pršuta velika lokalna, italijanska in slovenska vina: Petrussa, Čotar, Ladi Milič, Mlečnik, Koroni-ka, Moskon, Černe, Brajko, Montis in La Viarte. Gostitelj, družina Sardoč, pa bo pripravil odlično mineštro. Za rezervacije lahko pokličete v gostilno Sardoč, Prečnik 1/b, tel. 040 200871. Člani Slow Food imajo pri tem popust. Informacije se dobi tudi na spletni strani: www.sardoc.eu; epošta: in-fo@sardoc.eu. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 19. januarja 2008 MARIJ Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 9.12 - Luna vzide ob 13.08 in zatone ob 5.03. Jutri, NEDELJA, 20. januarja 2008 BOŠTJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,7 stopinje C, zračni tlak 1016,9 mb ustaljen, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 78-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. januarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (040 308982), Ul. Pic-cardi (040 633050), Milje - lungomare Venezia 3(040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi, Ul. Roma 15, Milje - lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Dijaki slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem so se zopet izkazali, saj so dosegli vrsto uspehov na tretjem umetnostnem in fotografskem natečaju z naslovom Questa volta metti in scena ...il tempo (Tokrat uprizori ...čas), ki je nastal po zamisli tržaške slikarke Lorene Matic, pokroviteljstvo pa sta dala tržaški center Unesco in Pokrajina Trst. Slednja je pobudo vključila v okvir projekta kulturne izmenjave med šolami s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, katerega nosilec je bil italijanski tehnični zavod za Geometre Max Fabiani, sodelovali pa so še Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, Licej Franceta Prešerna, Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška in Poklicni zavod Jožefa Stefana. Cilj natečaja je bil spodbuditi ustvarjalnost dijakov, ki so se lahko poslužili najrazličnejših vizualnih umetnostnih zvrsti oz. ustvarjalnih tehnik. Tematika letošnjega natečaja je bil čas, tako v zgodovinskem smislu kot v smislu sprememb in razvoja tržaškega mesta. Nagrajevanje je potekalo včeraj dopoldne v prostorih zavoda Max Fabia- NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - 18.00, 21.00 »Lussuria - Seduzione e tradimento«. AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Io sono leggenda«. ARISTON - 19. IzvedbA Trieste film festival: 10.30 »La coscenza di Zeno«; 16.00 »Incontro«; 19.00 »La co-scenza di Zeno«; 21.00 »L'assassinio di via Belpoggio«; »Zeno writing«; 22.00 »La congiura dei Valois«. CINECITY - 15.20, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Io sono leggen-da«; 15.15 »La bussola d'oro«; 22.10 »Il mistero delle pagine perdute«; 14.45 »Bee movie«; 17.40, 20.00, 22.00 »Bianco e nero«; 15.20, 17.30, ni, kjer so bila tudi dana na ogled najboljša dela. Sama absolutna prva nagrada je šla v roke slovenske dijakinje: to je Sanja Mikac, ki obiskuje drugi razred oddelka za geometre Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa in je nagrado prejela za film z naslovom Iz časa v čas (Di tempo in tempo), kar je za Sanjo in njeno šolo predstavljalo pravo presenečenje in seveda visoko priznanje. Posebnih priznanj so bili deležni še drugi dijaki zavoda Zois in sicer skupina, ki so jo sestavljale Annette Škerlavaj, Tina Križmančič in Francesca Sabba iz 4.A razreda oddelka za knjigovodje, ter Madalena Pernarcich in Soraya Cibic, prav tako iz 4.A razreda oddelka za knjigovodje. S priznanji se lahko ponaša tudi Pedagoški in družboslovni licej Antona Martina Slomška, saj je priznanje prejela Soraya Sancin iz prvega razreda pedagoške smeri, skupinsko pa Lorena Sushmel in Tanja Barbieri iz drugega razreda pedagoške smeri. Prejemnika priznanja na Liceju Franceta Prešerna pa sta Jakob Sossi za fotografijo in Milan Ota za video, oba iz 4.B razreda znan-stveno-fizikalne smeri. 20.00, 22.00 »L'allenatore nel pallo-ne 2«; 14.55, 16.00, 17.50, 19.00, 21.00, 22.00 »American Gangster«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.20 »Alvin superstar«. EXCELSIOR - 19. izvedba Trieste film festival 15.00 »I falchi«; 16.45 »On-de«; 17.30 »Madonne«; 19.30 »Estrellita - Pesem za domov«; 21.30 »Senilita«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.30 »Il bambino della collina di Petriček«; 17.00 »Journal no.1 - An artist's im-ression«; 17.30 »La finalita elettive«; 18.10 »Il tormento«; 20.30 »Andata e ritorno«; 21.10 »Battesimo«; 22.30 »La vita e un' unica lunga giornata«; 23.15 »Sinistra, Destra, Avanti!«. FELLINI - 16.30, 22.15 »Signora Effe«; 18.00, 20.05 »L'amore ai tempi del colera«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »Bianco e nero«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gangster«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 17.00, 18.10 Divji safari 3D«; 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Jaz, legenda«; 19.20, 21.40, 0.00 »Mafijske noči«; 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Petelijnji zajtrk«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Alvin superstar«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'allenatore nel pallo-ne 2«; Dvorana 3: 16.00 »Bee mo-vie«; 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »L'incubo di Joanna Mills«; 18.15, 20.30 »Caramel«. SUPER - 16.30, 20.20 »La bussola d'oro«; 18.15, 22.15 »Il mistero delle pagine perdute«. TRŽIČ - KI NEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.45, 21.45 »American gangster«; Dvorana 2: 15.45, 17.45, 20.00, 22.10 »Io sono leggenda«; Dvorana 3: 15.15, 17.40, 18.40, 20.15 »Alvin superstar«; 22.00 »Leoni per agnelli«; Dvorana 4: 15.45, 17.45, 20.10, 22.10 »Bianco e nero«; Dvorana 5: 15.40, 17.50, 20.10, 22.15 »L'allenatore nel pallone 2«. S Izleti SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po zelo ugodni ceni 25,00 evrov, ki vključuje prevoz in smučarsko karto po sledečih datumih: 20. in 27. januarja 2008; 10., 17., in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Na-brežini; ob 7.uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 348-1334086 (Erika). SPDT organizira v nedeljo, 20. januarja, izlet po Tržaški okolici - Sv. Lenart. Zbirališče v Samatorci, pri spomeniku ob 8.30. Predvidene so tri ure in pol hoje.Vabljeni! H Čestitke Danes CESARE 70. let slavi. Da bi vedno zdrav in srečen bil vsaj do 100 let, za naprej bomo poskrbeli z novimi voščili. Enio in Lija Naši odbornici Martini se je rodil mali AMOS. Veliko mirnih noči in lepih trenutkov ji voščijo vsi pri Študijskem centru Melanie Klein. Za rojstni dan CESARJU voščimo še na mnoga leta v zdravju. Družina Kovačič s Ferlugov Danes praznuje FRANJA iz Na-brežine 70. rojstni dan. Vse najboljše ter še obilo zdravja in srečnih dni ji želijo Marta in Sara z družino. ^J Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. AGRITURIZEM BAJTA pri Saležu št. 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10. do 24. ure. Tel. št. 040-2296090 ali 0402296942. Vljudno vabljeni! AGRITURIZEM PRI KUKUKOVIH v Doberdobu je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 0481-78140. AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Tel. 3394193779. COL PRI REPNU prodajam novo nedokončano hišo v izmeri 280 kv. z velikim vrtom. Tel. št. 040-208326 ali 335-304758. GOSPA nudi nego obraza in pediku-ro na domu. Tel. 347-0641636. KMEČKI TURIZEM SKERLJ Salež 44 je zopet odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. KRAŠKI OVČAR - MLADIČI z rodovnikom. Starši večkratni zmagovalci na mednarodnih razstavah. Pes primeren za družino z vrtom, otroki (tudi majhnimi) in domačimi živalmi. Godni za oddajo od 1. marca dalje. Tel. št. 040-226207. OPRAVLJAM raznovrstna dela na vrtu, v stanovanju, in drugo. Pokličite na tel. št. 320-9564298. PRODAM kamnit kraški portal. Klicati na tel. št. 334-6475337. PRODAM kombi Renault Master s klimo. Pokličite na št. 335-6322701. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve -/ posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529. PRODAM stanovanje v ul. Revoltella, 110 m2, z garažo. Tel. št. 3409188924. PRODAM Volvo V40 T4 full optional, letnik 1999, prevoženih 172.000 km, v zelo dobrem stanju in z novimi zimskimi gumami. Tel. +39-3383910086. PRODAM zelo svetlo stanovanje s pogledom na morje v ulici Montebel-lo; dnevna soba, spalnici, kuhinja, kopalnica, shramba in veranda za 170.000,00 evrov. Telefonirati v večernih urah na številko 348 3518496. PRODAM HIŠO v Briščikih (Girandola). Tel. št. 040-327296. PRODAM avtodom WV LT 28, letnik 89. Tel. 333-6727601. PROSTORE »OPEN SPACE« DAJEMO V NAJEM v centru Boljunca. Tel. 348-4718441 od 9. do 12. ure. SKLADIŠČE v dolinski občini (cona Domjo) oddam v najem, v izmeri 240 kv. m., z uradom, prostorom za vozila, wc-jem, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah: 040-828861. STANOVANJE veliko 85 kv. m. dajemo v najem v Križu. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 334-2895307 ali 040-220729 UGODNO PRODAM lepo izdelan krznen plašč (lisast ozelot, vidra rokava in ovratnik), dolžina 3/4, št. 46 s kombiniranim klobučkom. Cena 500,00 evrov (možnost domene). Tel. 040-228630 ali 348-7462762. V CENTRU BOLJUNCA dajemo v najem manjše stanovanje, primerno za ambulanto. Tel. št. 348-4718441 od 9. do 12. ure. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje pri Sv. Jakobu. Za informacije pokličite tel. št. 335-6228630. VW GOLF 1.6 letnik 2001, prevoženih 63.000 km, gorivo bencin, 3-vrata, sivokovinske barve, EUR 4, prodam po ugodni ceni. Pokličite na tel. št. 335-6328351 ali v večernih urah na št. 040-2158391. H1 Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domači prigrizek. OSMICO je odprl Mario Milič, Zgo-nik 71. OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je v Medjivasi odprla Nataša Pernarčič. OSMICO so odpri pri Batkovih, Repen 32. Tel. št.: 040-327240. V BORŠTU je odprl osmico Jordan Žerjal. Tel. št. 040-228262. S Poslovni oglasi DRVA hrastova mešana bukev, metrsko rezana, prodajam. Tel. 00386-51-246111 Benčič. NUJNO IŠČEMO prodajalce/ke za trgovino z navtično opremo ter izkušenega skladiščnika in vajenca/skladiščnika. Pogoj: znanje hrvaškega in/ali slovenskega jezika. Interesenti naj pridejo - s svojim življenjepisom in fotografijo - v ponedeljek, 21. januarja 2008 k Motomarine srl, ulica Bo-veto 10, Trst od 8.30 do 12.30. SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. TRGOVINA START SPORT zaposli prodajalko/ca part-time. Tel. 040-213193. V ŠTEVERJANU PRODAJAM hišo potrebno popravila. Tel. 3385782239 - 3384261764 Kraški roži Bernardi za njen okrogli rojstni dan pošiljamo 1000 poljubčkov Andrej, Neža, Lucija Vsi njeni prijatelji vabljeni na kozarček terana / TRST Sobota, 19. januarja 2008 1 1 SKD Barkovlje - Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete Razstavljata Dorotea Brundula in Stojan Ražem Predstavitev: slikar Marjan Miklavec Glasbena kulisa: Tamara Ražem - klavir Damjan Locatelli - bariton Danes, 19. januarja, ob 20.00 Razstava bo odprta do 26. ¡anuaria SKD Jože Rapotec iz Prebenega vabi na PRAZNOVANJE SV. ANTONA v Srenjski hiši danes, 19. januarja OD 17. URE DALJE Pokušnja in ocenitev domačih vin 20. utri, anuarja OD 16. URE DALJE Nadaljevanje pokušnje OB 19.00 Veseloigra »IDEJA STOLETJA< režija Magda Švara izvedba Dramska skupina SKD F. Prešeren iz Boljunca ZVEZA CERKVENIH ' , PEVSKIH ZBOROV vabi i koncert božičnih pesmi "MIR LJUDEM NA ZEMLII" ob izidu istoimenske v pesmarice Ivana Sčeka v stolnici sv. Justa v Trstu jutri, 20. januarja, ob 16. uri Sodelujejo: OPZ in MIDPS Vesela pomlad, MePZ Gallus in Združeni zbor ZCPZ PD Slovenec vabi danes, 19. Januarja ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu KULTURNO PRIREDITEV Sodelujeta: MePZ Slovenec-Slavec, dirigent Danijel Grbec Dramska skupina PD Slovenec z veseloigro »Je še zmjerej kej nauga...« tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto H Prireditve PD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita danes, 19. januarja 2008 ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ponovitev kulturnega programa ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Antona. Sodelovali bodo: MePZ Slo-venec-Slavec, dirigent Danijel Grbec, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«, tekst Jasna Petaros, režija Aleksander Corbatto. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI PRI SKD TABOR vabi v torek, 22. januarja 2008, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na predstavitev knjig »Novega ni pri nas nič: Slovenci in Slovenke v italijanskem kon- B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine -križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Slovensko stalno gledališče - mala scena Edoardo Erba MARATON V NEW Y0RKU ODPOVEDUJEMO najavljene ponovitve predstave zaradi poškodbe. Nove termine bomo naknadno objavili. centracijskem taborišču Monigo« (avtorica Devana Lavrenčič - Can-nata) in »V ženskem peklu: Savina zgodba« (avtor Boris Kobal). Na večeru sodelujejo: avtorja, zgodovinar Sandi Volk in urednica pri ZTT-ju Martina Kafol. OBČINA ZGONIK IN OBČINA RE-PENTABOR v sodelovanju s krajevnimi društvi ter ob podpori Pokrajine Trst vabijo v soboto, 26. januarja 2008, ob 21.00, v šotor pri Športno-kulturnem centru v Zgoniku na »Koncert prijateljstva«. Nastopajo: Trabant, Ana Pupedan in druge skupine. Vstop prost!! TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v soboto, 26. januarja 2008 na baklado za spomin, mir in sožitje; zbirališče ob 17. uri - stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30. Zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ Pinko To-mažič. KONCERT GLASBA IN POEZIJA za »Dan spomina« bo v nedeljo, 27. januarja 2008 ob 20. uri v cerkvi sv. Duha v Devinu. Sodelujejo: Vasja Legiša (violončelo), Nikla Petruška Panizon (recitacija). Na programu bodo skladatelji Bach, Bloch, Merku; teksti in poezije Prima Levija in Srečka Kosovela. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH vabi starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroškega vrtca na »dan odprtih vrat«, ki bo potekal v ponedeljek, 21. januarja 2008 v OV A. Čok - Opčine od 10. do 11. ure. OBMOČNA ENOTA AGENCIJE ŠOLA ZA FJK vabi ravnatelje, učitelje referente oz. vse zainteresirane šolnike, na informativni seminar o novem evropskem programu »Vseživljen-jsko učenje (Lifelong Learning Programme 2007-2013)«, ki bo potekal od 14. do 18. ure v Trstu, 22. januarja 2008, na Zavodu Max Fabiani, ul. Monte S. Gabriele 48; v Vidmu 23. januarja 2008, na Zavodu Malignani, drevored Leonardo da Vinci 10. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o prisotnosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-3592900. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da je tajništvo v času vpisov v šolo in vrtec odprto tudi ob sobotah od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI obvešča, da poteka vpisovanje do 30. januarja 2008; v otroške vrtce za otroke, ki dopolnijo 3. leto starosti do 31. januarja in v prvi razred osnovne šole, za otroke, ki do- brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 polnijo 6. leto starosti do 30. aprila 2009, na ravnateljstvu v Nabrežini. Urnik tajništva: vsak dan od 7.30 do 13.30, ob ponedeljkih tudi od 15.30 do 18.30. □ Obvestila KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje redni tečaj vadbe pilatesa vsak četrtek s sledečim urnikom 1819, 19-20, 20-21; in vsak ponedeljek od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila na tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselju Sv. Mavra 124, Sesljan, in sicer ob torkih po sledečih datumih: 22. januarja, 19. februarja in 18. marca 2008 od 14.ure do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel. 040-299145. PRI SKD IVAN GRBEC je v teku vpisovanje za tečaj joge. Informacije na tel. št. 328-1839881. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira danes, 19. januarja 2008 ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, predavanje na temo »Ritmična masaža«. Srečanja s praktičnimi demonstracijami sodi v sklop ciklusa o spoznavanju antropozofske medicine. Predaval bo Roberto Fer-netti, predsednik italijanskega združenja terapevtov za ritmično masažo. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo danes, 19. januarja 2008 letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri pokopališču na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na otvoritev razstave »Življenje v treh dimenzijah«. Razstavljata Stojan Ražem in Dorotea Brundula; predstavlja slikar Marjan Miklavec; glasbena kulisa Tamara Ražem (klavir), Damjan Locatelli (bariton). Otvoritev bo danes, 19. januarja, ob 20. uri. TPK SIRENA vabi člane na otvoritev bara danes, 19. januarja 2008 od 18. ure dalje. AŠD-SK BRDINA v sodelovanju z ZSŠDI organizira v nedeljo, 20. januarja 2008 zamejsko smučarsko prvenstvo za 27. pokal ZSŠDI. Tekmovanje bo v Forni di Sopra s pričet-kom ob 9.30. Za informacije pokličite na društveno št. 347-5292058 ali odbornike na št. 340-1653533 (Valentina) in 348-4702070 (Mirjam). Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. DRUŠTVO TAO organizira praktični tečaj »Učim se braniti«. Tečaj je brezplačen. Odvijal se bo v nedeljo, 20. januarja 2008 od 10. do 13. ure, na sedežu društva v ul. San Maurizio 9/F. Dodatne informacije na tel. št. 335-8414149 ali spletni strani www.associazionetao.it. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 20. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Ob zaključku rabute bodo posekana drva porazdeljena med udeleženci na osnovi žreba. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, da lahko pre- dložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2007. Prošnje s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 31. januarja 2008. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v občinski knjižnici v Na-brežini št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12.ure in od 15. do 17. ure; ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12.ure; potrebne informacije in pojasnila pa dobite v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.040-2017370. SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 20. januarja 2008 ob 9. uri v prostorih Gnidovčevega doma na Mirenskem gradu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV se pridružuje vseslovenskemu praznovanju Trubarjeve petstoletnice. V ponedeljek, 21. januarja 2008, ulica Donizetti, 3 ob 20.30, bo v Peterlinovi dvorani nastopil muzikolog prof. Ivan Florjanc, ki bo govoril na temo »Trubar in glasba«. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v ponedeljek, 21. januarja 2008 ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Pravljica bo na sporedu v torek, 22. januarja 2008, ob 16.30 v Gregorčičevi dvorani. Pravljico »Janko in Metka« bo animirala lutkovna skupina Tipi-tapi s Pedagoškega liceja A. M. Slomšek. ONAV - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina priredi v torek, 22. januarja, ob 20.15, na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 predavanje o vinih z območja Bo-denskega jezera (Nemčija) s po-kušnjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Zaželjena je predhodna prijava na tel. 333-4219540. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 22. januarja 2008 s pričetkom ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano (ul. sv. Frančiška 20), na debato z naslovom »Cenzura brez meja«. Sodelovala bosta Franco Juri in Vlado Miheljak, moderator Peter Verč. Ob priložnosti bo tudi otvoritev razstave Jurijevih karikatur. Toplo vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 22. januarja 2008 ob 20.45 na sedežu v Padričah redna pevska vaja. O.N.A.V. - Vsedržavno združenje po-kuševalcev vina prireja tečaj degu-stacije, ki daje možnost pridobitve diplome uradnega pokuševalca. Tečaj (18 lekcij) se bo začel 25. januarja in bo potekal ob sredah in petkih od 20.00 do 22.30 v športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje vsak torek od 19. do 20. ure. Za informacije kličite na tel. štev. 333-4219540 ali 340-6294863; email: lucandek@ti-scali.it. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 25. januarja 2008, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Assicurazioni Generali, ul. Trento 8, predavanje na temo »Preventiva za sladkorno bolezen«. Predaval bo prof. Luigi Cattin -ravnatelj tretjega oddelka tržaške bolnišnice. Vabljeni so vsi! ZSKD obvešča umetnike, ki so razstavljali decembra meseca na razstavi »Hommage Spacalu« v Štandrežu, da lahko dvignejo dela na tržaškem sedežu ZSKD, ul. San Francesco 20, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah do 18. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja 2008 sklican deželni svet s pričetkom ob 20. uri. Zasedanje bo potekalo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega predstavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij: tel. 0481536455; fax 0481536324; e.pošta: gorica@ssorg.eu. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča kulturna, športna in rekreacijska društva, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da zapade rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2008 v četrtek, 31. januarja 2008 ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. SC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo tečaj slovenščine za odrasle začel v drugi polovici februarja. Info na tel št. 328-4559414 ali po elektronski pošti: info@melanieklein.org. V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca 2008. Srečanja bodo enkrat tedensko večinoma ob sredah, zaradi predavateljev pa bosta tudi dve predavanji na drugi dan. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju 6. februarja. Vpis na telefonsko tajnico št. 040-211113 ali na tel. št. 3358186940. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja 2008. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: info@melanieklein.org. Prispevki Ob 4. obletnici smrti drage mame Alojzije se je z ljubeznijo spominjata Danica in Nadja ter darujeta 30,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na dragega Giorgiota Dov-gana daruje Saša z Anuško, Katjušo, in Jasmino 50,00 evrov za skupino klekljaric. Ob obletnici smrti Eveline Košuta darujejo prijateljice Marta, Ester, Silvana in Mari 20,00 evrov za Ribiški muzej. Namesto cvetja na grob Francka Rav-barja darujeta Silvano in Elena 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojnega Mirota Čuka daruje Marina Babič z družino 30,00 evrov za sklad Otona Berceta. V spomin na pokojno Marijo Budin daruje Albino Sedmak z družino 15,00 evrov za spomenik padlih v NOB iz Križa. Ob 50. rojstnem dnevu pokojnega Andreja Batiča darujeta mati in oče 50,00 evrov za KRD Dom-Briščiki. Ob pogrebu Lučana Legiše daruje njegova družina 50,00 evrov za na-brežinski cerkveni pevski zbor in 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev. Ob 1. obletnici smrti Silkota Grgiča darujeta žena Marija in hči Suzana 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje. Namesto cvetja na grob Zofke Kalc darujeta Danica in Bruno 50,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob 17. obletnici pokojne Vitorije Bo-gatec vd. Sedmak se jo spominja sin Gabrijel in daruje 30,00 evrov za spomenik padlih v NOB iz Križa. V spomin na Silvo Černe in Boženo Grilanc daruje Vera Puntar 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ZAHVALA Luciano Leghissa Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na katerikoli način bili ob strani v tem žalostnem trenutku. Svojci Nabrežina, Prečnik, Trst, 19. januarja 2008 ZAHVALA Maria Budin vd. Tence Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Zadnji pozdrav bratu in stricu VITTORIU sestra Danica, nečaka Majda in Igor z družinami 12 1 2 Četrtek, 17. januarja 2008 KULTURA / TOMIZZOV DUH f In« a Klicarji , in medvedarji 4 Rakovac _ j Milan Zahod se trudi, kolikor more (a manj kot bi zmogel), da bi pri življenju ohranil proces pomiritve Balkana, spregleduje pa najpomebnejšo potezo, ki bi jo moral povleči: primo-rati Hrvaško in Srbijo, da bilateralno zajamčita državnost Bosne in Hercegovine. To je ključ miru na Balkanu! Če je Kosovo zaključena zgodba, je Bosna vse bolj nebogljeni talec Balkana in Evrope. Ze zaradi Day-tonskega sindroma, še bolj pa vsled vloge vodstva Republike Srpske: Banja Luka in Beograd že grozita z združitvijo, ki naj bi kompenzirala izgubo Kosova. Zagreb zavzema »nevtralno« držo tako do Kosova kot do Bosne in Hercegovine, sporazum Miloševica in Tudjmana iz Karad-jordjeva še ni pozabljen. I zato »kao kiša oko Kragujev-ca«, ili »kao mačak oko vruce kaše«, Srbi i Hrvati obigravaju sitno kolo jedni oko drugih, i zajedno (zajednič-ki? bilateralno?) oko Bosne. Pa sve do Turske (takoder kandidatkinje za EU) - »sitno kolo do kola/ vilo se do Stam bo la«. I još dvije strašne balkanske uz-rečice za ovu prigodu. Črnogorska nam se obistinila, svima; »pas ti se mesa napoteza«. Za neupucene; ne imao groba nego ti mrtvome psi trgali meso po stratištima. I srbijanska se postvaruje; »zaigrace mečka i pred tvojom kucom«. To jest, osiro-mašio si, dodu ti pred kucu žandari i dražbari s dobošarem, i Cigani Me-čkari sviraju a okovani medvjed pleše, dok komšiluk kupuje tvoju siro-tinju a familija ti leleče. Onaj balkanski militaristički etno-banditizam (by Ervin H.M.) osiromašio je vlastite nacije i uspo-stavio se kao njihova nova »elita«, te sada mečkari i dobošari paradiraju Balkanom, zajedno sa žilavim osta-cima zastrašujucih nacional-fašis-tičkih dešperatera; ratnih veterana, švercera drogom i ljudima sa Istoka, hordama nezaposlene i neobrazova-ne mladeži koja ordinira po stadio-nima, vrši nasilje po ulicama i pljač-ka banke, piše prijetece poruke po internetu i fasadama balkanskih gradova. I zato je presudna uloga Europe, to j est EU, ali ona bježi od vlastite odgovornosti, kao kada je raza-rano Sarajevo. Svi ti njeni De Miche-lisi, Oweni, Carringtoni, Bildi para-dirali su Balkanom indolentno i in-kompetentno, dopuštajuci krvopro-lice, koje su zaustavili američki bom-barderi. Pa i Dayton, kao tipično američko »rješenje«, jednostavno je serviran jalovoj Europi kao gotova stvar. Europa se mrzovoljno i palija-tivno bavi Balkanom, i zato gubi vje-rodostojnost, i de facto prepušta vlas-titi problem Washingtonu i Moskvi. Danas na Kosovu, sutra u Bosni. To i takvo eskapistično mudrovanje EU dovodi dvije velesile u istu poziciju arbitra za europska pitanja, ali time EU ne šteti samo Balkanu, nego i sa-moj sebi. Hrvatska je eklatantan primjer kratkovide europske politike, jer umjesto da (kao u slučaju Bugarske i Rumunjske) bude primljena u članstvo EU, za što je spremna, i tako postane euro-lokomotiva Balkana (pozicija koju joj več priznaju susjedi), pred nju se postavljaju stalno nove prepreke. I zato presuduje opet Washington - Hrvatska če zacijelo postati več na prolječe stalna članica NATO-a. Doduše, europska oklijevanja več su uspostavila protokol; sve nove članice EU najprije su primljene u NATO, pa je i to tipičan europski Poncije Pilat-sindrom. I sada če se naprosto udvostru-čiti paradoks; uz Tursku, i Hrvatska valjda ima biti »cordon sanitaire« (militaire). A Hans Swoboda (izvjestitelj EU za Hrvatsku) upravo je izjavio da Hrvatska ima nekih 25% šansi za prijem u EU do 2011. godine. Ako pustimo po strani Zakon o ekološko ribolovnom pojasu (jer naravno da se neče primjenjivati!), Hrvatska može ubrzanim postupkom riješiti, barem kroz legislaturu, objektivno najteži svoj problem; reformu pravosuda i administracije.Tako da zacijelo može biti formalno spremna za godinu ili najviše dvije za članstvo u EU; otkud onda taj zastoj? Da li se to EU kani vratiti svom (od ba če nom?) na u mu da sve zem -lje Zapadnog Balkana primi skupno u svoj e članstvo, zato da umiri Srbiju zbog gubitka Kosova? Ili Amerika i Rusija naprosto ignorira-ju EU, i diktiraju svijetu (i EU) po-litička rješenja? Članstvo u NATO-u Hrvat-skoj može, doduše, donijeti neki novi legitimitet, kao i nedavno članstvo u Viječu sigurnosti, gdje je lakoum-no preuzela vruč kesten predsjeda-nja komisijom za borbu protiv terorizma, na kojoj insistira Amerika. Ali to ujedno slabi pozicije EU i u Hrvatskoj i uopče na Balkanu. Vaški klicarji & medvedarji & grobarji (in ne le srbski radikalec, sedaj celo predsedniški kandidat, Tomo Nikolič, imenovani Grobar!) danes sedijo po balkanskih parlamentih; vzbuja nemara ta struktura ne-lagodje pri politično korektni evro-bi ro kra tih? V senci vseh teh tranzicijskih razbojnikov in tycoonov, smo tu vsi mi, Evropejci, ki tudi spadamo v Evropo. To bi Evropa lahko že razumela. Balkan je v Evropi, in to ni njen najstrašnejši kot. Na tem mestu je Evropa resda najbolj ranljiva, vendar se bo okrepila in si začela celiti rane tedaj, ko bo Balkan prenehal biti njeno »območje somraka«. Peter Turrini dobitnik Würthove nagrade Avstrijski dramatik in pisatelj, 63-letni Peter Turrini prejme s 25.000 evri podprto Würthovo nagrado za evropsko književnost. Turrini je »dramatik nemškega govornega območja, ki ga ni moč spregledati, in obenem klasik politično in družbeno kritičnega novega ljudskega teatra«, kot je nagrado utemeljila žirija za nagrado.Turrini je tudi kot pesnik in prozaist »znal mojstrsko odkrivati občutljivost v grobostih in človeškost v grozotah«. Nagrado bodo la-vreatu izročili 9. februarja v nemškem gledališču Stuttgarter Schauspielhaus. Turrini se je rodil leta 1944 na Koroškem in danes velja za najpogosteje upri-zarjanega sodobnega avstrijskega dramatika. Njegova najbolj znana dela so »Tod und Teufel« (Smrt in hudič), »Alpenglühen« (Alpski žar) in »Die Schlacht um Wien« (Bitka za Dunaj). Preden se je leta 1971 kot pisatelj v svobodnem poklicu ustalil nas Dunaju, se je med drugim preživljal kot drvar, delavec v železarni in pisec reklamnih oglasov. Turrinijeva odrska besedila danes uprizarjajo vsepovsod po svetu, prevedli so jih v kakšnih 30 jezikov. Bienalno nagrado Skupine Würth je prejel kot peti avtor. Od leta 1998 so je bili deležni Hermann Lenz, Claudio Magris, Claude Vigee, Harald Hartung in Herta Müller. Nagrada opozarja na evropsko kulturno raznolikost, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. (STA) ssg - Pojasnila organizatorke Valentine Repini Zaradi poškodbe so morali žal odpovedati vse ponovitve Maratona v New Yorku Nič niso mogle pozitivne ocene gledalcev, kritikov in kolegov. Brez kančka športne sreče tudi v gledališču ne gre. Romeo Grebenšek, ki je pred dobrim tednom dni uspešno nastopil v najnovejši premieri Slovenskega stalnega gledališča Maraton v New Yorku, je »staknil« fizično poškodbo, ki ga je prisilila k popolnemu mirovanju, vodstvo tržaške gledališke ustanove pa k odpovedi vseh napovedanih ponovitev. O spremembah »gledališkega koledarja« smo se zato pozanimali pri organizatorki Valentini Repini. Pomirila bi rada abonente in vse, ki so si želeli ogledati Maraton v New Yorku: odpovedane ponovitve bomo gotovo nadoknadili. Isto velja za višješolske dijake, saj je bila predstava vključena tudi v njihov abonma; pred koncem sezone bodo prav gotovo vsi dobili priložnost za njen Romeo Grebenšek (drugi z leve) je moral »ustaviti« svoj maratonski tek... kroma Ste že programirali koledar ponovitev? Šele sredifebruarja bo jasno, ali je bila Romeova poškodba sanirana. Fizioterapevt, ki ga je pregledal, mu je namreč predpisal tri tedne mirovanja, po katerih naj bi ponovno začel s treniranjem. Kajti Maraton v New Yorku je od obeh protagonistov (ob Grebenšku je bil to še Primož Forte; op. nov.) ob koncentraciji in običajnem študiju zahteval tudi dobrofizično kondicijo, ki sta si jo pridobila s pol drugim mesecem vaj in treningov. In kot se med športniki večkrat dogaja, se je tudi med njima žal pojavila poškodba... Ste že razmišljali o morebitni zamenjavi? Vsi upamo, da bo predstava kmalu spet na odru v dosedanji postavi, saj sta oba nastopajoča dobro opravila svojo nalogo in požela uspeh tako pri publiki kot pri kritiki. Trenutno lahko samo upamo, da bo Romeova poškodba uspešno sanirana. Medtem pa v gledališču seveda delamo s polno paro. V sredo bomo gostili nov pesniški večer, ki bo tokrat posvečen beneški pesnici Marini Černetig. Izjemoma ga bo vodila Martina Kafol, saj je » tradicionalni« voditelj Janko Petrovec zaseden z našo najnovejšo produkcijo; v petek bo namreč na velikem odru Slovenskega talnega gledališča premiera predstave Kdo se boji Virginie Woolf (pd) stalno gledališče fjk - Gostovanje teatra iz Kalabrije S filmskega platna na oder Detektivsko dramo Fredericka Knotta Dial M For Murder (Kliči M za umor) je režiral igralec Geppy Gleijeses Naključje je tržaškim ljubiteljem Talijine umetnosti v teh januarskih dneh namenilo osvežitev spomina na tipično angleško komercialno/razvedrilno usmerjeno gledališče iz srede 20. stoletja: po Cowardovi komediji v produkciji La Contrade, ki je še vedno na sporedu v Bobbiovem gledališču, se ta teden v veliki Rossetti-jevi dvorani predstavlja Stalno gledališče iz Kalabrije z detektivsko dramo Fredericka Knotta Dial M For Murder (Kliči M za umor), ki je v Italiji znana z naslovom Delitto perfetto. Predstavi imata poleg obdobja nastanka še nekaj skupnega, in sicer prevajalca, odličnega italijanskega poznavalca gledališča Masolina DAmica. Režiser gledališke detektivke je priznani neapeljski gledališčnik Geppy Gleijeses (na sliki); Gleijeses poleg tega igra glavno vlogo šarmantnega in izprijenega bivšega teniškega igralca, ki naklepa umor bogate soproge. Frederick Paull Knott, sin angleških misijonarjev na Kitajskem in od leta 1939 do leta 1946 član britanske vojske, v kateri je dosegel čin majorja, se je uveljavil zlasti kot avtor dveh nadvse uspešnih gledaliških detektivk, ki so dosegle izreden uspeh tudi na velikem platnu: prva je ravno Dial M For Murder, s katero se je začelo uspešno sodelovanje med Alfredom Hitchcockom in Grace Kelly, druga pa Wait Until Dark z Audrey Hepburn v vlogi slepe mlade žene, ki ji na njenem domu grozijo trije gan-sterji, katerim se upre tako, da v stanovanju pogasi vse luči, kar izniči njihovo premoč. Detektivska drama Kliči M za umor je pravzaprav nastala kot televizijski film za BBC; na odru so jo prvič uprizorili maja 1952 v Londonu, nekaj mesecev pozneje tudi v New Yorku. Hitchcock se je leta 1954 odločil, da po njej posname film, da bi premostil krizo po skromnem uspehu ambicioznejšega I Confess, ker je upravičeno menil, da gledališka uspešnica ne predstavlja nikakršnega tveganja. Film je prirasel k srcu Hit-chcockovim oboževalcem in ga sploh vsi priznavajo za enega najbolj izra- zitih hitchcockovskih del, avtorja Frederick Knotta pa se malokdo spominja, čeprav je spisal tudi scenarij za film. Kakorkoli že, zgodba je dobro znana tudi manj zagretim občudovalcem slovitega angleškega režiserja: playboyevski bivši teniški igralec Tony Wendice sklene, da bo umoril svojo bogato ženo, preden bi se ga naveličala, saj odkrije, da je zaljubljena v drugega, zato izdela domiseln načrt. Nekdanjega sošolca, ki je zabredel v težave z zakonom, z izsiljevanjem prepriča, da mu bo umoril ženo, medtem ko bo sam na večerji v družbi prijateljev. Skrbno pripravljeni načrt se izjalovi, saj žena v silobranu napadalca do smrti zabode s škarjami, toda To-nyju z uspešnim improviziranjem uspe prepričati policijo, da gre za naklepni umor, zato ženo obsodijo na smrt. Na njeno srečo majhna Tony-jeva napaka vzbudi sum policijskega inšpektorja, ki ga končno razkrinka. Splošno znanemu zapletu nav- kljub se je Geppy Gleijeses neustrašno lotil dela in v svoji postavitvi celo poudaril podobnosti s Hit-chcockovim filmom, še posebej v liku Tonyjeve žene, ki jo igra Marianella Bargilli, oblečena in počesana enako kot Grace Kelly v isti vlogi. Tudi vsi ostali igralci so nadvse »angleški«, omikani in dobro vzgojeni predstavniki višjega sloja, ki znajo ohraniti mirnost in uglajenost tudi v najbolj dramatičnih trenutkih. Ob tolikšni hladnokrvnosti in dobrih ma-nirah se gledalcem, ki zgodbo že poznajo, predstava začenja dozdevati enolična, ostali pa vendarle cenijo dobro igro in učinkovit ritem. Poleg Geppyja Gleijesesa, ki prepričljivo igra izprijenega, a šarmantnega To-nyja Wenica, nastopajo res dobri Mario Pisu kot policijski inšpektor, Stefano Santospago kot Tonyjev tekmec, Massimo Cimaglia kot najeti morilec in Mario Orlandini kot policaj. (bov) / SVET Sobota, 19. januarja 2008 1 3 srbija - V občutljivem času pričakovane razglasitve neodvisnosti Kosova Srbski volivci bodo jutri izbirali novega predsednika Favorita sta sedanji proevropski predsednik Boris Tadic in nacionalist Tomislav Nikolic BEOGRAD - V Srbiji bodo jutri na predčasnih volitvah izbirali novega predsednika. Gre za pomembne volitve, saj bo novi predsednik vodil državo v občutljivem času pričakovane razglasitve neodvisnosti Kosova, favorita pa sta sedanji proevropski predsednik Boris Tadic in nacionalist Tomislav Nikolic. Javnomnenjske raziskave napovedujejo tesen izid med sedanjim predsednikom in kandidatom Demokratske stranke (DS) Tadicem ter vodjo nacionalistične Srbske radikalne stranke (SRS) Niko-licem, ki sta bila tekmeca že na zadnjih volitvah leta 2004. Glede na raziskave, ki Ni-kolicu napovedujejo kakih 21, Tadicu pa 19 odstotkov podpore, bo novi predsednik najverjetneje znan šele po drugem krogu 3. februarja. ZDA in EU si želita zmage Tadica, ki se kot proevropsko usmerjen politik zdi sposobnejši za odpor morebitnemu emocionalnemu in nacionalističnemu odzivu v Srbiji na pričakovano razglasitev neodvisnosti Kosova. Nacionalist Nikolic, znan kot evroskeptik, pa je kandidat populistič-ne in nacionalistične radikalne stranke, ki jo vodi, odkar je Vojislav Šešelj v Haagu kot obtoženec Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Nikolic za predsednika kandidira že četrtič, njegova stranka pa je na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah dobila največ glasov, a ni mogla oblikovati vlade. Neodvisnost Kosova, kije bila poleg približevanja Srbije EU v središču tokratne predvolilne kampanje, z izjemo Čedo-mirja Jovanovica zavrača vseh ostalih osem predsedniških kandidatov, ob tem pa zatrjujejo, da na morebitno neodvisnost ne bodo odgovorili z "nasiljem ali vojno". Tadic je tako med kampanjo s sloganom Z ljudmi, v središče katere je postavil evropsko Srbijo, dejal, da se bo boril tako za Kosovo kot za članstvo v EU, saj si želi, da bi Srbija dobila status kandidatke pred koncem leta. "Srbija je rekla 'ne' politiki vojne in umora ter izbrala prihodnost miru. Storili bomo vse, da bo Kosovo ostalo v Srbiji in da bo Srbija ostala na evropski poti," je dejal. Kot poudarja Tadic, bo v primeru ponovne izvolitve "nadaljeval politiko obrambe državne celovitosti". Po njegovem mnenju so volitve usodnega pomena za Srbijo zaradi nevarnosti zastoja procesa sprememb, začetega po padcu Miloševi-cevega režima leta 2000, izvolitev Nikoli-ca pa bi Srbijo privedla v izolacijo. Nikolic je predvolilno kampanjo vodil pod sloganom Z vsem srcem s Srbijo, v središče pa je ob spremembah in izhodu države "iz kaosa" postavil usodo Kosova. "EU je ponižala Srbijo do te mere, da ji želi sedaj odvzeti Kosovo. Zato je Tadic organiziral predsedniške volitve, da bi Bruslju omogočil priznanje neodvisnega Kosova," je dejal. Na enem zadnjih zborovanj v srbskem delu Kosovske Mitrovice je Nikolic kosovskim Srbom sporočil, da jih ne bo pustil brez zaščite. Evropska unija pa lahko Srbijo po njegovem prepričanju sprejme samo v njenih sedanjih mejah in kot partnerico. Srbija ob podpori Rusije sicer vztrajno zavrača neodvisnost Kosova, kije pod upravo mednarodne skupnosti od leta 1999. Pokrajini ponuja široko avtonomijo, kar pa Priština zavrača in vztraja pri neodvisnosti, le še datuma razglasitve ni določila. Razglasila naj bi jo po drugem krogu volitev v Srbiji ter ob soglasju Washing-tona in Bruslja. Srbska skupščina je 26. decembra lani sprejela resolucijo, v kateri je Kosovo označila za sestavni del Srbije in napovedala prekinitev odnosov z državami, ki bi priznale neodvisno Kosovo. Vztraja tudi, da morajo vsi mednarodni sporazumi, ki jih bo Srbija sklenila, vključno s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju z EU, upoštevati suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Demokratska stranka Srbije (DSS) premiera Vojislava Koštunice, koalicijska partnerka Tadiceve D S, bi bila lahko ključnega pomena v drugem krogu volitev. V prvem krogu sicer podpira Velimir- ja Ilica iz nacionalistične Nove Srbije, podpornice vlade. V drugem krogu pa bi Koš-tunica, ki tako kot Nikolic zavrača misijo EU na Kosovu in vztraja pri avtonomiji Kosova, po mnenju nekaterih političnih analitikov lahko podprl Nikolica. Edini predsedniški kandidat, ki je v parlamentu glasoval proti omenjeni resoluciji in ki izstopa z usmerjenostjo k EU in Natu ter prekinitvi z Miloševičevo preteklostjo, je vodja Liberalnodemokratske stranke (LDP) Čedomir Jovanovic. Izpostavlja socialno-ekonomska vprašanja, tako kot ostalim osmim kandidatom pa mu javnomnenjske raziskave napovedujejo majhno, le nekajodstotno podporo. Za predsednika poleg omenjenih kandidirajo še Jugoslav Dobričanin (Refor-mistična stranka), Ištvan Pastor (Madžarska koalicija), Marijan Rističevic (Koalicija Narodna kmečka stranka - Združena kmečka stranka), Milutin Mrkonjic (Socialistična stranka Srbije) ter soproga ma-gnata Bogoljuba Karica, Milanka Karic (Gibanje Moč Srbije). 6,7 milijona volilnih upravičencev bo glasove lahko oddalo med 7. in 20. uro, Center za svobodne volitve in demokra- cijo (Cesid) pa bo takoj po zaprtju volišč objavil prve projekcije volilnih izidov. Osrednja volilna komisije bo delne izide objavila do ponedeljka do 14. ure, končne izide pa najkasneje do 24. januarja do 20. ure. Volitve bo spremljalo 23 opazovalcev Ovseja in opazovalci Medparlamen-tarne skupščine Skupnosti neodvisnih držav. Po prvotni zavrnitvi s strani volilne komisije bodo potek volitev na podlagi odločitve vrhovnega sodišča nadzirali tudi opazovalci veleposlaništev ZDA in Velike Britanije. Predčasne volitve so razpisali zaradi nove ustave, ki so jo sprejeli konec leta 2006 in ki med drugim v preambuli poudarja, daje Kosovo sestavni del Srbije. Tadicu bi sicer mandat uradno potekel 11. julija 2009. Predsednik ima petletni mandat, med drugim pa predstavlja pa Srbijo doma in v tujini, poveljuje vojski, z odloki razglaša zakone, parlamentu pa predlaga kandidate za premiera. Vesna Rojko (STA) pakistan - V dveh spopadih na meji z Afganistanom Pakistanske varnostne sile ubile do 90 islamskih upornikov ISLAMABAD - Pakistanske vojaške enote so včeraj ubile do 90 islamis-tičnih skrajnežev. Skrajneže so ubili med spopadi, ki so izbruhnili, ko so skrajneži oblegali vojaško oporišče in iz zasede napadli vojaški konvoj v bližini meje z Afganistanom, je sporočila pakistanska vojska. Vojaške enote so odbile napad večjega števila upornikov in jih prisilile k predaji ter napadle utrdbo Ladha v nemirni pakistanski provinci Južni Vazi-ristan, ubile pa so 50 do 60 napadalcev, je navedla vojska v svojem poročilu. Do spopadov pri utrdbi Ladha je prišlo, ko so uporniki zjutraj začeli na predstražo utrdbe izstreljevati rakete in streljati z ročnim orožjem. Okrog utrdbe se je nato začelo zbirati še več deset napadalcev. "Varnostne sile so se na napad odzvale s topništvom in ročnim orožjem. Po dosedanjih podatkih je bilo ubitih 50 do 60 upornikov, ostali pa so se razkropili," je vojska navedla v poročilu. O žrt- vah na strani varnostnih sil niso poročali. Skrajneži so pred tem napadli konvoj varnostnih sil, ki je potoval iz glavnega mesta Wane. "Spopadi so trajali eno uro, točno število žrtev med uporniki pa ni znano. Po naših ocenah naj bi bilo ubitih 20 do 30 upornikov. Ranjeni so bili štirje člani varnostnih sil, dve vozili sta poškodovani," piše v poročilu. Nemiri v plemenskem pasu, v katerem zakoni ne veljajo in kjer so si ta-libani in privrženci mednarodne teroristične mreže Al Kaida ustvarili varna zatočišča, so le še potrdili bojazni ZDA, da se razmere v Pakistanu, ameriškem najpomembnejšem zavezniku v vojni proti terorizmu, izmikajo nadzoru. Do najnovejših spopadov je prišlo dva dni po tem, ko je več sto dobro oboroženih upornikov opustošilo neko utrdbo pakistanskih paravojaških sil v Južnem Vaziristanu in ubilo sedem vojakov, 15 pa najverjetneje ugrabilo. (STA) Bombardiranje zatočišč Al Kaide blizu Bagdada BAGDAD - Ameriška vojska je sporočila, da so ameriška vojaška letala ponovno napadla zatočišča teroristične mreže Al Kaide južno od Bagdada. Napad je bil del operacije, imenovane Phantom Phoenix, ki so jo začeli 8. januarja in s katero želijo z območja odstraniti vsa zatočišča Al Kai-de. "Bombniki tipa B-1 so na območje odvrgli vodene bombne izstrelke tipa 19 GBU-31s," navaja sporočilo vojske. Tarče so bila taborišča za urjenje pripadnikov teroristične mreže Al Kaida. V napadu 8. januarja so letala v dobrih 10 minutah na omenjeno območje odvrgla 38 bomb s skupno maso 18 ton in zadela 47 tarč, pri tem pa naj bi bilo ubitih najmanj 21 pripadnikov Al Kaide. O morebitnih žrtvah včerajšnjega napada ameriška vojska ni poročala. V Iran prispela tretja jedrska pošiljka iz Rusije TEHERAN - Iz Rusije je včeraj v Iran prispela tretja pošiljka jedrskega goriva za jedrsko elektrarno v Bušerju. Kot je poročala iranska tiskovna agencija Irna, je v pošiljki 11 ton obogatenega urana, tako kot v prvih dveh pošiljkah, ki ju je Iran prejel 17. in 28. decembra lani. Teheran pričakuje še pet pošiljk goriva. Po pričakovanjih Teherana bodo pošiljke prispele v skladu z načrtovanim urnikom, ki za dobavo vsega goriva predvideva obdobje dveh mesecev. Iran naj bi skupaj prejel 82 ton jedrskega goriva. Zunanji minister Manušer Mo-taki je 30. decembra lani zatrdil, da bo obrat v Bušerju, ki bo imel polno kapaciteto 1000 MW, s polovično močjo začel delovati že poleti, medtem ko so v ruskem gradbenem podjetju Atom-strojeksport sporočili, da elektrarna ne bo začela delovati pred koncem leta. Janša Ciprčanom zaželel denarnice, polne evrov NIKOZIJA - Naj vam naša skupna valuta prinese veliko dobrega, je sinoči Ciprčanom zaželel premier Janez Janša, predsedujoči Svetu EU, v nagovoru na slovesni dobrodošlici Cipru v območje evra v Nikoziji. "Predsednik Tasos Papadopolus, vam in vaši vladi želim zdrave javne finance, Ciprčanom pa toliko evrov v denarnicah, kot je le mogoče," je poudaril. "Uvedba evra je velik in zahteven projekt za vsako državo. Vendar, kot pravi stari budistični pregovor - dokler smo namenjeni v pravo smer, je vse, kar moramo storiti, vztrajno stopati naprej," je poudaril Janša na osrednji slovesnosti v gledališču v Nikoziji, ki se je sklenila s koncertom z naslovom Prosanatolismi, kar pomeni usmerjenost. bližnji vzhod - V odgovor na izstreljevanje raket na južni del države Izrael uvedel splošno blokado Gaze Abas zagrozil s prekinitvijo pogajanj Izraelec na prizorišču eksplozije palestinske rakete v Zderotu GAZA - Izraelska vojska je v četrtek in včeraj znova okrepila pritisk na Gazo, uvedla splošno blokado območja in ubila šest Palestincev, med njimi dve ženski. Blokada Gaze je zaobjela tudi mejne prehode, ki so namenjeni dobavi goriva in humanitarni pomoči. Blokada je odgovor na palestinske skrajneže, ki iz Gaze na jug Izraela še vedno izstreljujejo rakete. V četrtek je bilo tako na skrajni jug judovske države izstreljenih 40 raket, ki so lažje ranile štiri osebe in povzročile gmotno škodo. Izraelska vojska je odgovorila z vrsto zračnih napadov v četrtek in včeraj, v katerih je umrlo šest ljudi, ranjenih pa jih je bilo pet. Od torka je v izraelskih napadih tako umrlo že 32 ljudi. Izrael je v četrtek uvedel blokado vseh prehodov med Izraelom in Gazo in prekinil tako prehod potnikov kot blaga, a obljubil, da bo omogočil prehod v primeru izrednih humanitarnih potreb. Ukrep naj bi ostal v veljavi več dni. Izrael sicer že več mesecev izvaja vrsto ekonomskih sankcij proti Gazi, vendar pa doslej še ni uvedel popolne blokade 1,3 milijona Palestincev, ki živijo na tem palestinskem območju, ki mu od junija vlada izključno palestinsko gibanje Hamas in ga ima zato Izrael za sovražno ozemlje. "Na jugu države je v teku vojna. Naredili bomo vse, kar je možno, da ustavimo te nedopustne napade. Še naprej se bomo borili proti Hamasu, Islamskemu džihadu in vsem našim sovražnikom," je izjavil izraelski premier Ehud Olmert. Prav Hamas in Islamski džihad naj bi bila namreč odgovorna za večino raketnih napadov na Izrael. Palestinski predsednik Mahmud Abas naj bi medtem zagrozil, da bo zaradi izraelskih ukrepov razpustil pogajalsko skupino, ki je v ponedeljek pričela odločilna pogajanja z Izraelom. Napovedal pa je tudi odstop, če se bodo razmere še zaostrovale. Izraelski ukrepi naj bi namreč spodkopavali avtoriteto palestinskih oblasti ter zgolj povečali naklonjenost Palestincev do skrajnih organizacij. Abas je tudi jezen, ker je Izrael tako kmalu po obisku ameriškega predsednika Georgea Busha začel z vojaškimi operacijami. Abasov tiskovni predstavnik Abu Rudejna je medtem Izrael obtožil, da sabotira mirovni proces. ZDA je pozval, naj "posredujejo čim prej in tako preprečijo novo zaostrovanje, ki bi lahko zadalo smrtni udarec zgodovinski priložnosti za mir". Washington je medtem pozval Izrael, naj se v največji možni meri izogiba civilnim žrtvam v Gazi, a obenem napade Izraela označil za legitimno obrambo. Globoko zaskrbljenost nad napadi pa je izrazil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon.(STA) 1 0 Nedelja, 20. januarja 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica-tržič - Z mobilizacijo spremljajo naporno rimsko dogovarjanje Protest kovinarjev ohromil goriške tovarne V sprevodu dvesto goriških delavcev, preko tisoč jih je bilo na tržiških ulicah gorica - Dogovor pokrajina-industrijci Praksa za mlade Gherghetta: Letos obnova pakta za razvoj in pomoč podjetjem Goriška pokrajina in zveza indu-strijcev sta včeraj podpisali protokol o denarni podpori podjetjem, ki bo omogočila mladim brezposelnim do 35. leta starosti, da opravijo šestmesečno ho-norirano delavno prakso. Stažisti bodo za svoje delo prejemali 500 evrov mesečno, od katerih bo polovica bremenila pokrajinsko upravo, druga polovica pa podjetja. Sporazum med pokrajino in zvezo industrijcev je prvi korak v smeri obnove pakta za razvoj, v katerega namerava predsednik pokrajine Enrico Gherghetta vključiti vse gospodarske in družbene dejavnike goriške stvarnosti. »V letu 2008 bomo oživili in oja-čili pakt za razvoj. V teku srečanj z vsemi dejavniki našega območja bomo ustanovili pokrajinsko gospodarsko konferenco, ki bo določala smernice za razvoj Goriške v novem evropskem okviru. Startna točka je protokol za spodbujanje zaposlovanja mladine, ki smo ga podpisali z zvezo industrijcev, rast pokrajine pa bomo morali spodbujati tudi s podporo podjetjem. Le-ta namreč zelo trpijo zaradi visokega davčnega pritiska. Pomagati jim nameravamo tudi z znižanjem cene električne energije. O tej možnosti že razpravljamo,« je povedal predsednik goriške pokrajine Gherghetta in poudaril: »Pokra- Z leve predsednik pokrajine Gherghetta in njegov odbornik Visintin bumbaca jinsko industrijo in podjetja moramo podpreti, ker je lega naše pokrajine posebna. V Sloveniji je davčni pritisk na podjetja manjši, zato moramo postati bolj konkurenčni.« S tem v zvezi je pokrajinski odbornik Marino Visitin povedal, da govorijo neuradni podatki o približno 800 italijanskih državljanih, ki dnevno zahajajo v Slovenijo na delovno mesto. »Gre v glavnem za visoko specializirane osebe. V večini primerov so zaposleni pri italijanskih podjetjih, ki delajo tudi v Sloveniji. Le-teh je več desetin,« je povedal odbornik za delo. Visintin je spregovoril o pomenu protokola o delovnih praksah za mlade. »Le-ti so namreč ob ženskah in prizadetih skupina, ki ima največje težave z vključevanjem v svet dela. Protokol stoji ob boku projekta mikrokredi-tov za mlade, v okviru katerega je pokrajinska uprava namenila 50.000 evrov, da bi spodbujala ustanavljanje novih podjetniških dejavnosti na področju obrtništva. Veliko si prizadevamo tudi za rast zaposlovanja prizadetih v pokrajinskih podjetjih,« je povedal Visintin. S tem v zvezi je predsednik goriške zveze industrijcev Gianfranco Di Bert poudaril, da je ustanova pripravljena na skupno iskanje strategij, ki bi spodbujale zaposlovanje oseb s preko 46-odstotno stopnjo invalidnosti. (Ale) Protest kovinarjev, ki z mobilizacijo spremljajo naporno rimsko dogovarjanje o novi delovni pogodbi, je včeraj zajel tudi Gorico. Okrog dvesto zaposlenih v goriških tovarnah je s sprevodom opozarjalo nase in na upoštevanje svojih zahtev po ulicah industrijske cone in v Štandrežu. V Tržiču pa so se zaposleni v ladjedelnici Fincantieri izrekli za nadaljnjo štiriurno mobilizacijo, čeprav so sindikati predlagali, naj ne stavkajo, v kolikor so izčrpali predvideno količino stavkovnih ur. »Vztrajati moramo, dokler je pozornost visoka,« so svojo udarnost utemeljili delavci in se z zastavami odpravili v mestno središče, kjer so tudi včeraj povzročili prometne zastoje. Predstavniki sindikatov Fim-CISL, Fiom-CIGL in UILM ter tudi UGL, ki so se jim pridružili, so poudarili, da tako množične participacije že veliko časa ni bilo zaznati med delavci, »ki vztrajajo, ker hočejo zaščititi lastno dostojanstvo«. Goriški protest se je okrog 10.30 začel na križišču med Štandrežem in Sovod-njami, kjer so se zbrali delavci iz tovarn Car-raro, Vouk, Newton, Metso Papir in VM. »Teh dvesto stavkajočih predstavlja približno 40 odstotkov kovinarjev iz goriške občine,« je ocenil Massimo Gualdi iz sindikata Fim-CISL. S spremstvom mestnih redarjev, policistov in karabinjerjev so se z zastavami in transparenti odpravili do krožišča pri goriškem pokopališču, potem skozi Štan-drež na glavni trg za krajši postanek. Od tod so se nato vrnili na izhodiščno križišče. »Prav je, da tudi goriški kovinarji odigrajo vlo- Včerajšnji protestni sprevod goriških kovinarjev bumbaca go,« je poudaril Gualdi. Včerajšnjega sprevoda v Tržiču se je udeležilo preko tisoč delavcev, poleg zaposlenih v ladjedelnici pa je opaziti vse večje število uslužbencev zunanjih podjetij, ki imajo pogodbe z ladjedelniško družbo. Med potjo so med ljudmi delili letake z utemeljitvijo protesta, v njih pa so se tudi upravičili za nevšečnosti, ki so jih morebiti povzročili, in za zastoje v prometu. Med blokado cest pa so vsekakor omogočili prehod rešilnega vozila, šolabusa z otroki, staršev, ki so s hčerkico hiteli v tržaško pediatrično bolnišnico, in priletne domačinke, ki je bila namenjena v bolnišnico. Nekateri vozniki pa se niso pustili pregovoriti in so se blokadi krožišča izognili tako, da so ubrali pot čez glavni mestni trg, čeprav je avtomobilom prepovedan. Za konec tedna niso predvideni delavski sprevodi, kovinarji pa se bodo shajali pred vhodom v tovarne in preprečevali vstop delavcem zunanjih podjetij. Če ne bo prišlo v Rimu do dogovora, napovedujejo od ponedeljka dalje še bolj ostre oblike protesta. Delegacija sindikalnega predstavništva zaposlenih v ladjedelnici Fincantieri se je včeraj sestala s tržiškim županom Gian-francom Pizzolitto, ki je izrazil podporo njihovim zahtevam. Poudaril je, da tržiška skupnost sloni na prisotnosti delavcev, v delavskih družinah pa je vse bolj zaznavna stiska tudi zaradi naraščanja stroškov. Sindikati pa so izpostavili problema prekernega dela mladih in varnosti na delovnih mestih. tržič - Zaščita Antonaci preklical resolucijo Občinski svetnik Giuliano Antonaci iz mešane skupine je na četrtkovem zasedanju tržiškega občinskega sveta preklical predlog resolucije, ki gaje vložil lanskega septembra in s katerim je zahteval, naj se občina Tržič izključi iz območja izvajanja zakonov 38/2001 in 482/1999. Njegovo zahtevo so tedaj podprli vsi svetniki desne sredine, pridružil pa se jim je tudi načelnik svetniške skupine Marjetice Antonello Murgia, kar je sprožilo v le-vosredinskih vrstah in v javnosti val polemik in ogorčenja. Antonacija je vznemirjala predvsem možnost, da bi v Tržiču uvedli vidno dvoje-zičnost. Ker je paritetni odbor ugodil tržiški upravi na njeno prošnjo po izvajanju zakona z nizko intenziteto, zmernostjo in postopnost- Fabio Del Bello altran jo, kot se je tedaj izrazil župan Gianfranco Pizzolitto, je svetnik v četrtek ugotovil, da je vsebina resolucije dotrajana. Zato je na seji izjavil, dajo preklicuje, desna sredina pa je kljub temu zahtevala razpravo. Najbolj glasen je bil Giorgio Pacor, ki je svaril pred t.i. bilingviz-mom. Držo uprave je pojasnila podžupanja Silvia Altran, ki je poudarila, da odobritev odloka s seznamom zaščitenih občin v Tržiču ne prinaša bistvenih novosti. Poseg s politično težo pa je imel svetnik Fabio Del Bello, za katerega se izvajanje zaščite obrestuje tudi na gospodarskem področju. Povzel je stališče, ki ga je občinska uprava sprejela leta 2002 in je temeljilo na družbenih in kulturnih argumentih. Po padcu schengenske meje pa se odpirajo nove gospodarske perspektive v sodelovanju s Slovenci, je poudaril Del Bello ter omenil skupne interese s slovenskim Krasom in imenoval podjet'e Seaway z Bleda, ki deluje v sektorju navtike ter v Tržič prinaša naložbe in delovna mesta. Tudi zato, je dejal Del Bello, bi bilo utemeljeno postopno uvajanje slovenščine na teritoriju. Seja se je torej končala s krajšo razpravo in brez glasovanja o preklicanem predlogu resolucije. san canzian - Razsodba prizivnega sodišča v Trstu Visintin obsojen Štirinajst let in pol za umor matere na božično vigilijo leta 2005 v družinskem stanovanju Prizivno sodišče v Trstu je včeraj obsodilo 34-letnega Marca Visintina na štirinajst let in šest mesecev zapora zaradi umora matere v obtežilnih okoliščinah. Kazen so nekoliko »zrahljali«. Ob koncu prvostopenjske obravnave, ki je potekala po skrajšanem postopku, je namreč goriško sodišče pred enim letom obsodilo Visintina na šestnajst let zapora. Sodnik je tedaj osvojil zahtevo državnega tožilca Marca Panzerija in ni priznal olajšav, ki jih je zagovarjal Visintinov odvetnik Pierluigi Fabbro in se skliceval na morilčevo delno neprištevnosti; psihiater je namreč pri njem ugotovil hudo obliko paranoične motnje osebnosti, čemur gre prišteti odvisnost od alkohola in kokaina. Visintin je na božično vigilijo leta 2005 v družinskem stanovanju v naselju Peep v kraju San Canzian d'Isonzo 46-krat zabodel 58-letno mater Ado Visintin. Njegov krvoločni bes so sprožili materini očitki in njena prepoved, da se odpravi na novoletna praznovanja na Holandsko. Nad njo se je znesel s kuhinjskim nožem, jo zabodel v pr-sa, hrbet, glavo, roke in vrat. Izkrvavela je v peščici minut. gorica Podpora novemu zaporu Goriška zahteva po novem zaporu uživa deželno podporo. Iz predsedstva deželne vlade FJK so namreč včeraj sporočili, da bodo posegli pri pravosodnem ministrstvu, zato da bi poiskali najboljšo možno rešitev za izselitev goriške kaznilnice. To je med drugimi zahteval goriški župan. Svetniško vprašanje na to temo pa je vložil tudi deželni svetnik stranke upokojencev Luigi Ferone. Dežela FJK bo zahtevo skušala uveljaviti v okviru protokola o sodelovanju, ki gaje podpisala s pravosodnim ministrstvom tudi zato, da reši ravno tako žgoči problem zapora v Pordenonu. gorica Veterani odreda X Mas spet na občini Za veterane salojske vojske X Mas se bodo danes ponovno odprla vrata goriške občinske palače. Sprejel jih bo župan po položitvi venca v spomin na občinske uslužbence, ki so bili deportirani v Jugoslavijo. Pripadniki odreda X Mas se torej vračajo v Gorico na vsakoletni shod, saj se tu spominjajo boja z 9. korpusom na Trnovem. Ob 16. uri bodo imeli mašo v kapucinski cerkvi, jutri ob 10. uri pa bodo položili vence v spominskem parku in na glavnem pokopališču. Pod levosredinsko upravo so bila vrata občine zanje zaprta, župan pa se je vsekakor udeležil njihovih shodov v znamenju pietete za mrtve. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. januarja 2008 15 doberdob - Novogoriški bibliobus včeraj prvič prečkal mejo Večstopenjsko šolo obiskala potujoča knjižnica Med doberdobske učence in dijake se bo bibliobus vračal enkrat mesečno Sivino, meglo in dež doberdobske-ga jutra so včeraj poživile žareče barve bibiliobusa novogoriške knjižnice Franceta Bevka. Potujoča knjižnica je namreč prvič peljala čez mejo ter obiskala učence osnovne šole Prežihovega Vo-ranca in dijake sosednje nižje srednje šole, ki so bili nad dogodkom vidno navdušeni. Pisano vozilo, na katerem je 5.500 enot knjižničnega gradiva, bo odslej pripeljalo v Doberdob enkrat mesečno. S tem si ravnateljstvo in vodstvo knjižnice prizadevata, da bosta še dodatno spodbujala željo učencev po domišljijskih potovanjih in širjenju lastnih obzorij. »Bibliobus je poseben avtobus, s katerim se ne boste peljali na običajne izlete. Namesto sedežev je namreč na njem knjižno bogastvo, ki daje možnost za nenavadna potovanja,« je učence nagovorila ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ob kateri sta otroke nagovorila tudi direktor novogoriške knjižnice Boris Jukic in knjižničarka goriške knjižnice Damir Feigel Luisa Gergolet, ki je pozdravila tudi v imenu direktorja Narodne in študijske knjižnice Milana Pahorja. »Upam, da bo bibliobus sprožil v vsa še večjo željo do branja. Knjige so namreč najlepše brezplačno potovanje, ki ga naredite v življenju,« je povedala Luisa Gergolet. Prisotna je bila tudi knjižničarka doberdobske občinske knjižnice Majda Gergolet, ki ji je Jukic poklonil zavoj s knjižnim darilom. Direktorju Bevkove knjižnice, šoferju Urošu ter knjižničarjem Miranu, Ani in Urški so otroci postregli s pevsko dobrodošlico, nato pa so spregovorili nižješolci. »S potujočo knjižnico bomo dopolnjevali možnost izbora knjig za obvezno šolsko branje in za bralno značko, ki nam ga ponujata šolska in občinska knjižnica. Zavedamo se, da branje leposlovnih besedil odpira vrata v izkušnje drugih ljudi in kultur, obenem pa bogati našo osebnost in razvija sposobnost komunikacije,« so povedali dijaki. Prvi so na bibliobus stopili nižješolci, za njimi pa so ogled pisanega avtobusa dočakali tudi učenci osnovne šole. Namesto vozovnic so otroci dobili izkaznico, ki jim bo služila tudi pri obisku novogoriške knjižnice Franceta Bevka. Na vozilu so prebrskali več kot 70 metrov polic, nato pa so si pri knjižničarkah izposodili eno ali dve knjigi. »Ideja bibliobusa mi je zelo všeč. Presenečena sem, saj si nisem predstavljala, da obstaja tovrstna potujoča knjiž- Doberdobskim šolarjem je bila notranjost s knjigami obloženega avtobusa kmalu domača bumbaca nica,« je povedala Nika, kije na nočno omarico včeraj položila nov ljubezenski roman. Knjižničarji so povedali, da segajo začetki delovanja potujoče knjižnice v leto 1966. Knjige so v posamezna izposojevališča najprej dostavljali v kovčkih, leta 1975 pa je novogoriška knjižnica dobila prvi bibliobus. Sedanje vozilo je četrti bibliobus Bevkove knjižnice, ki je šel prvič na pot leta 2005. Včeraj je pisano vozilo prvič prečkalo mejo, po postanku pred doberdobsko šolo Prežihovega Voranca pa se je napotil tudi Benečijo. Bibliobus bo namreč odslej ob Večstopenjski šoli Doberdob enkrat mesečno obiskoval tudi otroke dvojezične šole v Špetru. »S knjižnicami v zamejstvu sodelujemo že mnogo let. Mnoge izmed njih smo pomagali opremiti in urediti, prispevki slovenske vlade pa so omogočili, da so se močno okrepili tudi njihovi knjižni fondi. Novost pa je preseganje meje z bibliobusom: odsotnost mejnih kontrol je namreč poenostavila veliko stvari,« je povedal direktor Jukic in dodal, da se je postopno padanje mejnih pregrad povečalo tudi število zamejskih in italijanskih obiskovalcev novogoriške knjižnice: »Računamo na to, da bo tudi bib li o bus de lo val kot most med zamejskimi bralci in našo knjižnico.« Aleksija Ambrosi gorica - Koncert Zbora Aurora in Bratuž za kočo V cerkvi Sv. Ivana v Gorici bo nocoj ob 20. uri dobrodelni koncert za obnovo koče Sv. Jožefa v Žabnicah. Prirejajo ga duhovni-ja Sv. Ivana, fundacija Gorica in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Uvodu goriškega mešanega zbora, ki ga vodi Bogdan Kralj, bo sledil nastop priznanega dekliškega zbora Aurora iz Ljubljane. Dekliški zbor je bil ustanovljen leta 1992 in deluje na ljubljanski srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji. V petnajstih letih delovanja je dosegel vrsto visokih priznanj na zborovskih tekmovanjih doma in v tujini. Med dosežke zbora štejejo prvo mesto v kategoriji in zlato priznanje na mednarodnem festivalu Young Prague 2007, prvo nagrado z odliko na mednarodnem festivalu za mlade v Neerpeltu leta 2006, priznanje za najboljši zbor 25. mladinskega pevskega festivala v Celju leta 2003, zlato plaketo in posebno priznanje za izvedbo sodobne slovenske skladbe ter prvo mesto v kategoriji dekliških zborov in zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju Riva del Garda leta 2002. Zbor od ustanovitve vodi Janja Dragan Gom-bač. Nocojšnji večerje torej obetaven. Ob venčku božičnih skladb Tomca, Gabrijelči-ča, Leontovyča, Fabijana in Gudmundsso-na bodo dekleta izvedla tudi ciklus »A Ceremony of Carols« angleškega skladatelja Benjamina Brittna. Britten ga je sestavil med enomesečnim potovanjem s tovorno ladjo iz ZDA, kamor se je zatekel med drugo svetovno vojno. Ciklus je navdihnila zbirka srednjeveških pesmi »The English Galaxy of Shorter Poems«, ki jo je Britten odkril med postankom ladje na Novi Škotski. Petje bo spremljala harfa v rokah Sofie Ristic. Tudi Risticeva ima dolgo in bogato kariero; naj omenimo prvo mesto na tekmovanjih Victor Salvi v Assisiju in Citta di Savigliano ter v Parizu. Kot solistka ali solistka z orkestrom je že nastopala v Švici, Franciji, Nemčiji, Sloveniji, na Hrvaškem, v Bolgariji in Gruziji, že več let pa igra v orkestru simfonikov RTV Slovenija. Večer ima dobrodelni namen. Zbirali bodo namreč prispevke za obnovo žabniš-ke koče Sv. Jožefa, ki jo je v 50. letih minulega stoletja dal zgraditi pokojni duhovnik Franc Močnik. Že več kot pol stoletja preživljajo v njej svoja letovanja šolarji, skavti, pevci in druge skupine. Rada se je poslužujejo kulturna društva, ki imajo tam seminarje in izpopolnjevalne tečaje. Pred leti je bilo obnovljeno pritličje, preteklo jesen pa so se lotili prenove prvega nadstropja in strehe, ki ju je zob časa pošteno načel. Tudi pevci zbora Lojze Bratuž hranijo številne spomine na kočo in njeno prelepo okolje, zato želijo po svojih močeh prispevati k njeni obnovi. planinsko društvo - Večja skupina goriških članov med udeleženci deveturne nočne hoje Veterani dražgoškega pohoda Nekateri sodelujejo pri pobudi že petnajst in več let - Kljub dežju, megli in blatu so dosegli cilj z zavestjo o pomembnem sporočilu spominske hoje Z dežj em, meglo in blatom so se spopadli udeleženci 29. spominskega pohoda po poteh Cankarjevega bataljona, ki je potekal ob koncu minulega tedna. Nočnega, okrog 40 kilometrov dolgega marša s Pasje ravni v Polhograjskem hribovju do Dražgoš nad Železniki, se je tudi letos udeležila večja skupina članov Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Do startnega mesta na višini okrog tisoč metrov sta pohodnike pripeljala kombija v soboto zvečer; od tam so se goriški planinci skupaj s skoraj 300 udeleženci iz raznih krajev Slovenije in »zamejstva« (prisotna je bila tudi skupina tabornikov s Tržaškega) odpravili na pot ob 23. uri. Snega, ki naj bi bil tam doma, ni bilo niti za vzorec. Zamenjal gaje nadležen dež, ki je pohodnike spremljal vseh devet ur hoje. Po stezah in brezpotju seje dolga kolona najprej spustila v Poljansko dolino, se zahodno od Škofje Loke povzpela na Lubnik in nato v Poljansko dolino. Sledil je strm vzpon do Dražgoš, kamor so planinci prikorakali okrog 9. ure. Tam jih je Goriški planinci, ki so se odpravili na spominski pohod po poteh Cankarjevega bataljona foto vip pričakala partizanska pesem, ki se žal redko pojavlja v javnosti. Omeniti velja, da se med goriškimi pohodniki najdejo tudi nekateri, ki sodelujejo na tem napornem in edinstvenem pohodu že petnajst in več let ter so zato postali pravi »veterani« draž-goške prireditve. Gre pa za pobudo, ki poleg nevsakdanjega športno-rekreacijska značaja nosi predvsem pomemben spominski naboj in močno sporočilo o vrednotah NOB ter njenih zaslugah pri zmagi nad mračnjaškimi silami, ki so hotele zasužnjiti Evropo. V tem smislu so izzvenele tudi besede slovenskega predsednika Danila Turka pred večtisočglavo množico na nedeljski proslavi v Dražgošah. Pohod s Pasje ravni v nedeljo ni bil edini. Iz raznih krajev je startalo kar deset daljših in krajših pohodov. Nekateri člani SPDG-ja so dosegli Dražgoše preko Jelovice iz smeri Soteske pri Bohinjski Beli. Goričani so se vrnili domov v nedeljo popoldne s kombijema, ki sta prišla po-nje v vas, ki je postala pojem odporništva v Evropi. (vip) 16 1 2 Nedelja, 20. januarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / krmin - Pokrajinska uprava promovira dobrote goriškega prostora Domači in tipični pridelki sodijo v veliko distribucijo Opravili raziskavo o prehrambenih navadah: picerijam sledijo gostilne in turistične kmetije Vrednotenje naravnih dobrot goriškega teritorija bo tudi v letu 2008 med prvenstvenimi nalogami pokrajinske uprave. To sta v svojih posegih na krminski predstavitvi knjige Edamus, Bibemus, Gaudeamus potrdila tako predsednik pokrajine Enrico Gherghetta kot tudi odbornik za mednarodne zadeve Marko Marinčič. Večer je sodil med predstavitvene pobude v okviru projekta Valo-PT, namenjenega ovrednotenju čezmejnih pridelkov, ki je bil financiran iz sklada Interreg. Glavni nositelj je ravno goriška pokrajina, ki sta jo v krminski vinoteki ob Gherghetti in Ma-rinčiču v sredo predstavljala še odbornika Sara Vito in Marino Visintin. Marinčič je pojasnil značilnosti projekta Valo-PT in veliko delo, ki so ga tako strokovnjaki kot pokrajinski uslužbenci s funkcionarko Mar-zio Bonetti na čelu opravili v razmeroma kratkem obdobju v sodelovanju s slovenskimi partnerji; na slovenski strani je bil referent Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica. Homogenost območja, skupna zgodovina in tradicije so osnove, na katere smo ponosni in na katerih, tudi zaradi vse večje osveščenosti ljudi in privlačnosti argumentov, gradimo pomemben del naše prihodnosti, so poudarili. Krminsko srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitev prvih rezultatov raziskave z naslovom Kako ješ? (»Ma come mangi?«), ki jo je goriški sociološki inštitut ISIG izvedel v zadnjih mesecih lanskega leta na podlagi 400 intervjujev z živečimi v pokrajini. Direktor ISIG-ga Alberto Gasparini je povedal, daje obed zunaj doma predvsem trenutek družabnosti. To velja še zlasti za mlajše generacije, za katere je druženje s prijatelji veliko bolj pomembno od kakovosti hrane. Ko to povežemo z vnaprej znano ceno obeda, je jasno, zakaj ljudje zahajajo na večerjo predvsem ob petkih in sobotah, in to pretežno v picerije, katerim sledijo gostilne in turistične kmetije. Izsledki raziskave, ki bodo v prihodnjih tednih predstavljeni v celoti, potrjujejo držo levosredinske pokrajinske uprave, ki se izraža v posebni pozornosti oživljanju tradicij in dobrot teritorija. Le če se zavedamo prvin in korenin, je dejal predsednik Gherghetta, lahko gledamo naprej s ponosom, naše delo pa je v prvi vrsti namenjeno mlajšim generacijam. Cilj ovrednotenja tipičnih izdelkov je seveda promocija le-teh tudi izven naših meja, vendar predvsem želimo, da naši ljudje vedo, kaj lahko dobijo doma, da lahko segajo po zdravi prehrani in da živijo povezano z oko- nova gorica Z leve Gasparini in odbornik Marinčič v krminski vinoteki bumbaca ljem. Gherghetta je večkrat poudaril, da je takšen odnos do okolja in prehrane del naše zgodovine in identitete. Pokrajinska uprava bo letos veliko delala v navezi s šolami in mladimi, načrtujejo pa tudi primerno ovrednotenje zgodovine vina in vinskega zaklada. »Veliko energije - je zaključil Gherghetta - moramo še vlagati v povezovanje s srednjo in veliko distribucijo, ker domači pridelki ne smejo postati elitno blago, temveč morajo biti vsem dostopni.« Krminski večer je povezoval strokovnjak na enogastronomskem področju Claudio Fabbro, ki je prisotnim predstavil knjigo z lepim latinskim naslovom »Edamus, Bibemus, Gaudeamus« oziroma, v slovenskem prevodu, Jejmo, pijmo, uživaj-mo. Na 280 straneh je zabeleženih veliko zanimivosti. Poglavja predstavljajo številne značilnosti in dobrote raznolikega in zato še toliko bolj zanimivega ozemlja na obeh straneh meje, ki se vsaj, kar zadeva domače pridelke, prepleta in spaja. Tudi zaradi gostitelja večera, krminske vino teke, so posebno pozornost namenili najbolj razpoznavnemu bogastvu goriške pokrajine, vinu, besede pa so podkrepili z degustacijo petih krminskih vin. Aleš Waltritsch nova gorica - Vila Rafut na Pristavi Temeljito bo obnovljena V njej bodo dobili prostore Center Emuni, podiplomska fakulteta in raziskovalna postaja ZRC SAZU Vila Rafut pod Kostanjevico foton.n. V sklopu obiska slovenske vlade na Goriškem bo v torek ob 16. uri na Pristavi potekalo svečano odkritje obeležja za temeljito obnovo vile Rafut. Znamenita hiša je nastala po načrtu goriškega arhitekta Antona Laščaka, čigar pomen v zadnjih letih na novo odkrivajo v Egiptu, Italiji, Sloveniji in Franciji. Naredil jo je zase, a ni v njej nikdar živel, zaznamovana pa je s slogom, ki ga je pridobil v Egiptu, kjer je bil dvorni arhitekt. Vila že s svojo pojavnostjo priča o prepletanju sredozemskih in evropskih kultur ter bo končno dobila vsebino in uporabnike, ki vsakodnevno živijo in delajo v duhu kulturnega dialoga. V njej bodo namreč nove prostore dobili Center Emuni, podiplomska fakulteta Univerze v Novi Gorici in novogoriška raziskovalna postaja Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Svečanega odkritja obeležja se bodo udeležili tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Doli-nar, predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik in direktor Znanstveno raziskovalnega centra SAZU Oto Luthar. Ob tej priložnosti bodo predstavljeni tudi konkretni podatki o financiranju, poteku in obsegu prenove in o tem, kdaj bo vila Rafut zaživela v novi podobi. (nn) Sojenje zaradi trčenja letala Na goriškem sodišču se je včeraj začelo sojenje proti vpletenim v nesrečo, ki se je 20. aprila 2004 zgodila na ronškem letališču. V trčenju letala družbe Alitalia s tovornjakom, ki je opravljal manevre na progi, je bilo enajst oseb laže poškodovanih. Sodno obvestilo je doseglo štirinajst oseb. Med njimi je tudi današnji predsednik letališke družbe Giorgio Brandolin. Državni tožilec Massimo De Bortoli je včeraj zahteval prevzem dokumentacije o nezgodi; prihodnja obravnava bo 20. junija. Redarji praznujejo zavetnika Danes bodo tudi goriški mestni redarji praznovali zavetnika sv. Sebastijana. Predstavnike oblasti bodo sprejeli pred svojim sedežem, ob 9.30 pa se bo začela maša v stolni cerkvi. Ob 10.30 bodo v občinski palači položili venec, po županovem nagovoru pa bo novopečeni poveljnik Marco Muzzati predstavil obračun lanskega delovanja. Goriški spomin na Uga Pirra Včerajšnja novica o smrti italijanskega scenarista Uga Pirra je odjeknila tudi v goriških filmskih krogih. Avtorja scenarijev za filma »Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto« in »Il giardino dei Finzi e Contini« se je s hvaležnostjo spomnil direktor goriškega združenja Sergio Amidei Giuseppe Longo. »Naš spomin sega v leto 1996, ko je Pirro ob prisotnosti senatorja Darka Bratine, odvetnika Nerea Battella in režiserja Francesca Macedonia predstavil pri nas svojo knjigo "Celluloide". Nepozabno je bilo tudi predavanje, ki ga je imel na sedežu študijske smeri DAMS v Gorici pred nekaj leti. Za italijanski film in kulturo je Pirrova smrt velika izguba,« je poudaril Longo. Dvakrat počilo na Ajdovskem Na Ajdovskem je včeraj prišlo do dveh prometnih nesreč. V naselju Col sta trčila kombi in tovorni avtomobil. 56-letni voznik kombija, ki je ostal ukleščen v vozilu, je bil hudo poškodovan. Pozno popoldne je počilo tudi na odseku hitre ceste Aj-dovščina-Selo. Nesrečo je povzročil 38-let-ni voznik iz okolice Nove Gorice, ki je nepravilno prehiteval in z avtomobilom oplazil drugo vozilo. Tega je po trku zaneslo v odbojno ograjo in nazaj na cesto, ker se je prevrnilo na bok. Voznica avtomobila se je pri tem lažje poškodovala. Povzročitelj nesreče je odpeljal dalje, policisti pa so ga prestregli na Ajševici, kjer se je izkazalo, da je vozil pod vplivom alkohola. (nn) Proti visokohitrostni železnici Fiorellijeva skupina Verdi del giorno bo danes med 9.30 in 12.30 v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici delila informativno gradivo o načrtu gradnje visoko-hitrostne železnice (TAV) in njenih posledicah. nova gorica - 70 nesreč letno Družba HIT Soška cesta • I • «v z izgubo najnevarnejša Nadzorni svet novogoriške družbe HIT je včeraj obravnaval delo uprave v zadnjem obdobju in se odločil, da razpravo o poslovnem planu za leto 2008 nadaljuje predvidoma čez štirinajst dni, so sporočili HIT-a. Po besedah novogoriškega župana Mirka Brulca, sicer člana HIT-ovih nadzornikov, je bil predstavljeni poslovni načrt »zelo pesimističen«, saj je predvideval izgubo, ki naj bi jo novogoriška igralniška družba pokrila s prodajo finančnih naložb. Predvidene izgube Brulc ni razkril, pojasnil pa je, da so nadzorniki upravi HIT-a naložili, naj pripravi »bolj optimističen, a še vedno realen plan«, tudi z ukrepi, kako v HIT-ove igralnice kljub protikadilske-mu zakonu privabiti več gostov. Časnik Dnevnik je pred dnevi poročal, da naj bi HIT letošnje poslovno leto končal z okoli 5,3 milijona ev-rov izgube, če družbi ne bo uspelo prodati za 11 milijonov evrov finančnih naložb. Tako naj bi HIT letos ustvaril skoraj šest odstotkov manj prihodkov iz iger na srečo v primerjavi z minulim letom. Z novogoriške policijske uprave so sporočili, da so 14. januarja izvedli zadnjega od treh poostrenih nadzorov na Soški cesti med Tolminom in Novo Gorico. Slednja po številu prometnih nesreč, tudi najhujših, že več let izstopa, saj se na njej letno zgodi okrog 70 prometnih nesreč. Od leta 2000 se j e tako zgodilo 558 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 12 oseb, 59 je bilo hudo poškodovanih, 195 pa lažje poškodovanih. Med vzroki nesreč so predvsem neprilagojena hitrost, prehitevanje ter nepravilna stran in smer vožnje. Zaradi vsega navedenega so policisti na tej cesti izvajali redni, pa tudi poostreni nadzor. Poleg represivnih aktivnosti je policija izvedla tudi več preventivnih aktivnosti. Na relaciji med Novo Gorico in Tolminom oz. Kobaridom in Idrijo so bile postavljene preventivne table, ki predvsem voznike motornih koles opozarjajo na nevarne odseke, označena pa so bila tudi vsa mesta prometnih nesreč s smrtnim izidom. Kljub vsestranskim aktivnostim, ki so nekoliko zmanjšale število prometnih nesreč, pa na policiji menijo, da stanje še ni zadovoljivo, saj je nesreč še vedno več kot na drugih cestah. Zaradi značilne konfiguracije terena in poteka ceste je klasičen policijski nadzor težji, zato je policija že pred časom prilagodila oblike nadzora, ki so usmerjene predvsem v ugotavljanje hujših kršitev. V treh poostrenih nadzorih, ki so potekali od oktobra, so bili policisti tudi s civilnimi vozili na navedeni relaciji prisotni v jutranjih in popoldanskih konicah, ko je na odseku največ kršitev in nesreč. Ugotovili so dve kršitvi, za kateri so podali obdol-žilna predloga na okrajno sodišče, izrekli pa so tudi 75 glob in 12 opozoril. Z novogoriške policijske uprave so sporočili še, da bodo s tovrstnimi oblikami nadzora prometa na »soški magistra-li« nadaljevali tudi v prihodnje. (nn) šempeter - Obračun družbe Iskra Avtoelektrika Lani nad načrti Do leta 2011 računajo na 66-odstotno rast in 600 novih delovnih mest Skupina Iskra Avtoelektrika je z 239 milijoni evrov prihodkov od prodaje lani za petino presegla rezultate iz leta 2006, matična družba pa je ustvarila 187 milijonov evrov prihodka, kar je za 15 odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček skupine je po prvih ocenah znašal 4,1 milijona evrov, od česar je obvladujoča družba prispevala 3,4 milijona. »Lansko leto je bilo uspešno. Lahko bi realizirali še več naročil, a težavo predstavljajo nabavni viri, kamor smo vlagali tudi največ naporov,« je včeraj povedal predsednik uprave Aleš Nemec. Vrednost delnice družbe se je od začetka do konca leta povzpela iz 42,8 na okoli 53 evrov, je poudaril. Družba Iskra Avtoelektrika, ki v skupini obvladuje 15 odvisnih družb po celem svetu, je globalni dobavitelj zaganjalnikov in generatorjev za motorje z notranjim zgorevanjem, avtonomno napa-janih enosmernih električnih pogonskih sistemov in drugih zahtevnejših komponent za avtomobilsko industrijo. Izdelke prodajajo v 62 držav, najpomembnejši pa so nemški, italijanski, ameriški in britanski trg. Slabša prodajne rezultate zaradi padanja tečaja dolarja bodo skušali izboljšati s sinergijami znotraj skupine na področju nabave, pa tudi razvoja, financ in drugih dejavnosti. Rast prodaje, pri čemer izvoz v skupini predstavlja 95 odstotkov prihodkov, je bila lani izmed šestih divizij največja v diviziji avtoelektrika. Proizvod- njo zaganjalnikov in alternatorjev so povečali v Sloveniji, Iranu, kjer imajo 40-odstotni tržni delež, Rusiji in na Kitajskem. Ob tem imajo proizvodne družbe še v BiH, kjer bodo v kratkem podpisali dogovor o sodelovanju z banjaluško univerzo, Belorusi-ji in Braziliji, medtem ko se v Indiji pogovarjajo o ustanovitvi mešanega podjetja, je povedal Nemec. V skupini imajo smele načrte za prihodnost, saj želijo leta 2011 doseči 400 milijonov evrov prodaje, kar pomeni 66-odstotno rast. Donosnost kapitala v skupini naj bi se čet tri leta povzpela preko 12 odstotkov. »Za to rast bomo letno investirali okoli 13 milijonov evrov in do leta 2011 dodatno zaposlili več kot 600 ljudi, od tega več kot polovico v odvisnih družbah,« je poudaril Nemec. Vmatični družbi, kjer je zaposlenih 1.817 ljudi - v skupini 2.700 - bi takoj zaposlili 20 delavcev v proizvodnji in 10 visoko izobraženih oseb, različnih tehničnih profilov, a imajo težave z iskanjem kadra, je pojasnil. Programe, povezane z nižjo tehnologijo nameravajo seliti izven Slovenije, a zaradi tega ne bo nihče izgubil dela, je še zagotovil. V zvezi z menedžerskim odkupom Iskre Av-toelektrike, o katerem se govori že dalj časa, je potrdil, da o tem razmišljajo. Sedanja tričlanska uprava, kateri se konec marca izteče mandat, Nemec pa je že napovedal, da se bo potegoval za novega, saj ima okoli 0,5 odstotka vseh delnic, je še povedal. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 20. januarja 2008 17 GORICA - Nocoj Giuliana De Sio Verdijeva gostja Italijanska igralka Giuliana De Sio bo nocoj nastopila v občinskem gledališču Verdi v Gorici, na odru katerega bo ob 20.45 dramska uprizoritev Diplomiranca (»Il laureato«, »The Graduate«). Igra je bila sprva na sporedu pred enim mesecem, zaradi bolezni rdečelase protagonist-ke pa so jo prestavili na današnji dan. Diplomiranec je ena izmed največjih italijanskih odrskih uspešnic letošnje sezone, besedilo pa sodi med klasike sodobne ameriške dramaturgije. Dramo je leta 1967 uprizoril na filmskem platnu režiser Mike Nichols, štiri leta kasneje pa je pristala na gledaliških odrih. De Sio-va igra v vlogi gospe Judith Robinson. Zgodba je za današnje okuse morda preprosta, spolno-ljubezen-sko razmerje ženske srednjih let z mladim univerzitetnim študentom pa je na ozkogledno ameriško družbo 60. let delovalo izredno šokantno. Gospa Robinson se ne znajde v zatirajočih okvirih konformistične družbe, val mladinskih protestov, ki je takrat pretresal svet, pa ji vlije nove energije. Posledica bo razmerje z ravno tako naveličanim Benjamo-nom, mladeničem iz premožne in konservativne družine, ki ga dušijo družbene zapreke in starši. Živahen, sproščen in preprost odnos dobi drugačne razsežnosti, ko se poleti vrne domov Judithina hči Elaine, ki se zaljubi v Benjamina. Italijansko izvedbo drame sta uresničila Antonia Brancati in Francesco Bellomo; predstavo režira Teodoro Cassano, Giuliani De Sio pa se v glavni vlogi pridruži mladi up Giulio Forges Davanzati. Glasbo Paula Simona in Arta Garfunkla je italijanski različici gledališkega dela priredil Renato Giordano. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Q Kino fí Razstave V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30, izjemoma ob nedeljah, 20. in 27 januarja, med 16. in 19. uro z vodenim obiskom, vstop prost. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice; odprta je ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 bo na ogled do 7. februarja kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom Kiparstvo (p)osebnega sveta; urnik od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo do 27. januarja na ogled razstava Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906); med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. Ob nedeljah ob 16. uri in 17.30 bo brezplačen vodeni obisk razstave. ~M Gledališče DRAMSKI ODSEK PROSVETNEGA DRUŠTVA ŠTANDREŽ vabi na pre-mierno komedijo Primorske zdrahe (26. januarja ob 20. uri, v abonmajskem programu 27. januarja ob 17. uri). Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. ZIMSKI POPOLDNEVI, niz gledaliških predstav za otroke v priredbi centra za animirano gledališče iz Gorice: danes, 19. januarja, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopa skupina Drammatico Vegetale / Ravenna Teatro z igro »Mi-gnolina e lo spirito del fiore«. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«: 20. januarja, ob 17. uri Županova Micka (Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice); 29. januarja, ob 20. uri Natečaj Mladi oder - nagrajevanje (Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske); 31. januarja ob 20.30 Primorske zdrahe (Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež). ~M Koncerti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Io sono leggenda«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.15 - 22.00 »Alvin Superstar«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Bianco e nero«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«. Modra dvorana: 17.50 - 20.00 - 22.15 »Caramel«. Rumena dvorana: 17.50 »L'allenatore nel pallone«; 20.00 »American Gangster«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.45 -21.45 »American Gangster«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Io sono leggenda«. Dvorana 3: 17.00 - 18.40 - 20.15 »Al-vin Superstar«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Bian-co e nero«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.15 »L'al-lenatore nel pallone 2«. NOVA GORICA: 19.00 »Beowulf«; 21.00 »Noč čarovnic«. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 25. januarja, ob 20.30 poseben glasbeni večer z naslovom Skupno nazdravimo letu 2008; nastopila bo godba na pihala združenja krvodajalcev iz Vileša pod taktirko Alessandra Spessota. Večer prirejajo goriška sekcija krvodajalcev, pokrajinska zveza krvodajalcev in Kulturni dom. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 29. januarja, ob 20.30 v sklopu glasbenega festivala »Across the border 2008« koncert tržaškega pevca in kantavtorja Lorenza Pilata; informacije, predprodaja in rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici, (ul. I. Brass 20, tel. 0481-33288; e-mail: info@kulturnidom.it). ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 19. januarja, ob 17. uri v palači Attems-Petzen-stein v Gorici bodo nastopili Giorgio Samar (flavta), Fabio Cadetto (kla-vičembalo) in Andrea Musto (violončelo); vstop prost. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OSNOVNIH ŠOL S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januar- ja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v ul. Brolo v Gorici do 30. januarja od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15.30 in 16.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVAN TRINKO v Gorici obvešča, da rok vpisovanja otrok v prvi razred nižje srednje šole in prvi razred višje šole zapade 30. januarja. Starši otrok petošolcev bodo dobili vpisne pole na tajništvu didaktičnega ravnateljstva v ul. Brolo oz. na Večstopenjski šoli v Doberdobu. Vpisne pole za vpis v prvi razred izbrane višje šole dobijo starši na nižji srednji šoli Ivana Trinka. OBMOČNA ENOTA AGENCIJE ŠOLA ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO vabi ravnatelje, učitelje referente in vse zainteresirane šolnike na informativni seminar o novem evropskem programu Vseživljenjsko učenje (Lifelong Learning Programme 2007-2013), ki bo 22. januarja od 14. do 18. ure v Trstu na zavodu Max Fabiani, ul. Monte S. Gabriele 48 in 23. januarja z istim urnikom v Vidmu na zavodu Malignani, drevored Leonardo da Vinci 10. Udeleženci bodo prejeli potrdilo o prisotnosti; informacije na tel. 040-3592900. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOBERDOBU sporoča, da je v teku vpisovanje v otroške vrtce (za otroke, ki dopolnijo 3 leta do 31. januarja 2009) in v 1. razred osnovne šole (za otroke, ki dopolnijo 6 let do 30. aprila 2009) na ravnateljstvu v Doberdobu (tel. 048178009) do 30. januarja. S Izleti MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet na sneg na Piancavallo v nedeljo, 20. januarja; informacije in vpisovanje na tel. 328-2580940 (Maja). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA sporoča, da zaradi neugodnih snežnih razmer zimska tura predvidena dne 20. januarja je odložena do nadaljnega. Ü3 Obvestila SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE organizira srečanje z deželnim odbornikom za delo, izobraževanje in univerzo Robertom Cosolinijem. Govor bo o gospodarstvu in o potezah, ki jih je dežela FJK v prejšnjih letih opravila v korist gospodarstvo, od t.i zakona Bertossi za spodbudo in razvoj deželnega gospodarstva do deženih projektov za izobraževanje podjetnikov in spodbujanja podjetništva med mladimi. Srečanje z odbornikom bo potekalo v ponedeljek, 21. januarja, ob 19. uri v prostorih Zadružne Banke Doberdob Sovodnje, v ulici Prvega maja 120/a v Sovodnjah. KROŽEK ANTON GREGORČIČ prireja v ponedeljek, 21. januarja, ob 19.30 v komorni dvorani Kulturnega centra H Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 Lojze Bratuž v Gorici srečanje s Tatjano Rejec, avtorico knjige Partija in tigrovci, v kateri je orisana usoda nekaterih vodilnih tigrovcev. Rejčevo in njeno knjigo bo predstavil zgodovinar Peter Stres. CAI - GORIŠKA SEKCIJA prireja v torek, 22. januarja, ob 21. uri v predavalnici klasičnega liceja na drevoredu 20. septembra 11 v Gorici projekcijo fotografij in videoposnetkov z naslovom »In cima ai Tropici«. O gorski špediciji na Cordigliero Blanco v Peruju bosta pripovedovala Andrea Oli-vieri in Alessandro Simonazzi; vstop prost. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici obvešča, da bo v torek, 22. januarja, zjutraj zaprta zaradi protipožarne simulacije uslužbencev. Knjižnica bo odprta ob 14. uri. DRUŠTVO KARNIVAL obvešča, da je odprto vpisovanje za vozove in skupine, ki bi se želeli udeležiti pustnega sprevoda; informacije in vpisovanje na tel. 0481-882119 (Ladi) ali na ZSKD (tel. 0481-531495, fax 0481550004). Program: petek, 1. februarja, rock koncert skupin Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ples s supino Kingston; nedelja, 3. ferbuarja, povorka in ples s skupino The Maff Show. DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjen otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI obvešča, da bo prva Pravljična urica v letu 2008 v ponedeljek, 21. januarja, ob 18. uri, ko bo pravljičarka Katerina Citter pripovedovala skrivnostno pravljico. KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki se želijo s štandreškim vozom udeležiti pustne povorke v nedeljo, 3. februarja, v Sovodnjah, da se prijavijo do 23. januarja na tel. 340-3447695 (Tamara), 335-7177632 (Tomaž) in 3402898257 (Gregor) po 18. uri. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO vabi v sredo, 23.januarja, ob 20.30 v Modra's galerijo v Doberdobu na predvajanje filma »La vie en rose«. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z no-vogoriško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor, ki bo na sedežu šole v petek, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana razpisuje 38. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2008, ki bo 4., 5. in 6. julija letos. Rok za prijavo bo zapadel 1. maja (upošteva se poštni žig). Prijave na posebej pripravljenem obrazcu je potrebno nasloviti na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan (Gorica, Italija); informacije na sedežu društva (tel.- faks 0039-0481-884037) ali, vsak dan razen sobot in nedelj od 14. ure dalje, pri Andrejki Hlede (tel. 0039-0481884909 ali 0039-339-5720418, e-mail andrejkah77@yahoo.it), Franki Padovan (tel. 0039-0481-884160 ali 0039-338-7812271) in Filipu Hledetu (tel. 0039-329-0744269). SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabi svoje člane na redni občni zbor jutri, 20. januarja, ob KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE |SKIW| S itfEM, NA ustih VSEH niz veseloiger ljubiteljskih odrov JUTRI, 20. JANUARJA, OB 17. URI Gledališče Toneta Čufarja - Jesenice Anton Tomaž Linhart ŽUPANOVA MICKA Režija: Emil Aberšek TOREK, 29. JANUARJA, OB 20. URI NATEČAJ MLADI ODER -NAGRAJEVANJE Gledališka skupina Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske ČETRTEK, 31. JANUARJA, OB 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Cario Goldoni PRIMORSKE ZDRAHE Režija: Jože Hrovat PREDSTAVE BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ V GORICI 9. uri v prostorih Gnidovčevega doma na Mirenskem gradu. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča članice, da je za sredo, 30. januarja, sklican deželni svet s pričet-kom ob 20. uri. Zasedanje bo v dvorani pevskih zborov v Devinu. Članice so naprošene, da vnaprej sporočijo ime in priimek pooblaščenega pred-stavnika/ov na goriški urad Sveta slovenskih organizacij (tel. 0481536455, faks 0481-536324, e.pošta: gorica@ssorg.eu.). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE iz Gorice sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 24. januarja, ob 20.30 v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. IS Prireditve ŽUPNIJA SV. HILARIJA IN TACIJANA organizira predavanje za družine danes, 19. januarja, ob 16. uri v avditoriju Fogar, na korzu Verdi 4 v Gorici, z naslovom »L'affettivita in crisi: quale affettivita e perché«. Predaval bo psihoterapevt Ezio Aceti. NA MIRENSKEM GRADU pri Gorici bo med 27. januarjem in 1. februarjem potekal katehetski simpozij pod naslovom Kateheza oblikuje podobo Boga; informacije nudi Andrej Sedej (tel.0038641-769863, naslov elektronske pošte andrej.sedej@rkc.si). 0 Mali oglasi PRODAM avto fiat 600 activ, letnik 2005, 53.000 prevoženih km, 4.500 evrov; tel. 335-5387249. V LOČNIKU prodam skoraj novo vrstno hišo v sončni legi, s tremi spalnicami, z dvema kopalnicama, z rustikalno opremljeno sobo v spodnjih prostorih, s podstrešjem in garažo; tel. 3204305197. [d Osmice SALOMON TOMŠIČ je v Rupi odprl osmico; tel. 0481-882230. Pogrebi DANES V GORICI: 12.30, Emilia Lavris por. Mastrorillo iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Emilia Vi-zintin vd. Tomasinsig v cerkvi sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 10.00, Gi-sella Trevisan vd. Visintin v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.30, Ines Nicolassi vd. Russo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 12.00, Leonilda Radesich por. Felluga na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Sergio Bian-cotto v cerkvi in na pokopališču. Sobota, 19. januarja 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / ponovitve ODPOVEDANE zaradi poškodbe. Gledališče Rossetti Frederick Knott: »Delitto perfetto« / nastopajo: Geppy Gleijeses, Stefano Santospago, Marianella Bargilli in Raf-faele Pisu; režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 19. januarja, ob 20.30; jutri, 20. januarja, ob 16.00. Teatro Paolo Poli: »Sei brillanti -Giornaliste del Novecento« / režija Paolo Poli, igrajo: Paolo Poli, Alberto Gamberini, Alfonso De Filippis in Giovanni Siniscalco. V torek, 22. januarja ob 20.30, v sredo, 23. januarja ob 16.00, od četrtka, 24., do sobote, 26. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 27. januarja ob 16.00. DVORANA BARTOLI V ponedeljek, 21. januarja ob 18.30 / Cenerentola all'Opera. V torek, 22. januarja in v sredo, 23. januarja ob 10.30. V soboto, 26. januarja in v nedeljo, 27. januarja ob 17.00 / Varietà. La contrada Noël Coward: »Il divo Garry«. Nastopa Stalno gledališče iz Trsta. Režija: Francesco Macedonio. Urnik: do 20. januarja, od srede do sobote ob 20.30 ob torkih in nedeljah ob 16.30. Gledališče Miela V petek, 25. januarja, ob 21. uri bosta nsatopila Alessandro Fullin in Clelia Sedda s komično predstavo »Gengis Kahn«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 19. januarja, ob 16.30 bo v okviru niza Zimski popoldnevi na sporedu predstava »Mignolina in duh rože« v izvedbi Drammatico vegetale/Ra-venna teatro. Jutri, 20. januarja, ob 17.00 / Iskrivi smeh na ustih vseh - gostovanje Gledališča Toneta Čufarja iz Jesenic z Linhartovo igro »Županova Micka«. V torek, 22. januarja, ob 9.30 in ob 10.45 / gledališka predstava »Miška v operni hiši« v izvedbi GOML Ljubljana in režiji Vinka Moderndorferja. Predstava v abonmaju Mali polžek. VIDEM Teatro Palamostre Danes, 19. januarja, ob 21.00 / Glo-riababbi Teatro: »Il riscatto«. Režija: Giampiero Rappa; igrajo: Eva Cambiale, Andrea Di Casa, Filippo Dini, Sergio Grossini, Emanuela Guaiana in Mauro Pescio. V soboto, 26. januarja, ob 21.00 / Teatro Sotterraneo: »Post-it«. Igrajo: Sara Bonaventura, Iacopo Braca, Matteo Ceccarelli, Caudio Cirri. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče v Kopru William Shakespeare: »Kralj Lear« / danes, 19. januarja, ob 20.00 ter v torek, 22. januarja, ob 16.00. V torek, 22., in v sredo, 23. januarja, ob 20.00 / nastopa Špas teater iz Mengša z igro »5žensk.com«. V nedeljo, 27. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. MAREZIGE Kulturni dom V četrtek, 24. januarja, ob 20.00 / gostujeta SNG Drama Nova Gorica in Kosovelov dom Sežana z igro »Kako smo ljubili tovariša Tita«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V sredo, 23. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. POSTOJNA Kulturni dom Jutri, 20. januarja, ob 17.30 in 20.00 / predstava Agathe Christie »Mišolovka« v izvedbi Špas teatra iz Mengša. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 25. januarja, ob 20.00 / Linhartova dvorana: Eugene Ionesco: »Nosorogi«. Gostovanje Drame SNG Maribor z uspešnico letošnje sezone. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 19. januarja, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 19. januarja, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 21., sredo, 23., v četrtek, 24., in v soboto, 26. januarja, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V torek, 22. januarja, ob 20.00 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V sredo, 23. januarja, ob 19.30 / Patrick Marber: »Howard Katz«. Gostuje SLG Celje. Od 24. do 26. januarja ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V nedeljo, 27. januarja, ob 19.30 / gostuje Gimnazija Bežigrad s predstavo »Trip za tri«. Mala scena Danes, 19. januarja, ob 20.00 / Sergi Beibel: »Mobilec«. V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. V sredo, 23. januarja, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. PRIREDITVE V petek, 25., in v soboto, 26. januarja, ob 20.00 Jose Sanchis Sinisterra: »Ay, Carmela!«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 21., in v torek, 22. januarja, ob 19.30 / V. B. Tartuffe: »Kralj na Fiziki«. V soboto, 26. januarja, ob 19.30 / C. Goldoni: »Prebrisana vdova« (komedija), režija: Luka Martin Škof. V ponedeljek, 28., in v torek, 29. januarja, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. Režija: Jure Karas. V četrtek, 31. januarja, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. Režija Gojmir Lešnjak - Gojc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 20. januarja, ob 20.30 / recital Grigorija Sokolova z naslovom: »Čar klavirja«. Gledališče Rossetti Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 21. januarja, ob 20.30 / Quartetto Casals. ZGONIK Športno-kulturni center V soboto, 26. januarja ob 21.00 / koncert prijateljstva. Nastopajo: Trabant, Ana Pupedan in druge skupine. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 23. januarja, ob 20.45 / koncert sodobne glasbe v izvedbi orkestra Klangforum Wien pod vodstvom Emilia Pomarica. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Jutri, 20. januarja, ob 20.45 / SWR Sinfonieorchester Baden-Baden Freiburg, dirigent: Sylvain Cambreling. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V nedeljo, 27. januajra, ob 17.00 14. Revija kraških pihalnih godb. POSTOJNA Jamski dvorec (pri vhodu v Poston- jsko jamo) V četrtek, 24. januarja, ob 20.30 / v okviru Postojna blues festivala nastopa Sonny Rhodes (ZDA). LJUBLJANA Cankarjev dom Godalni kvartet Guarneri / Dvorana Slovenske filharmonije - v četrtek, 24. januarja, ob 19.30. Big Band RTV Slovenija / predstavitev novega albuma »Etno« - ljudske pesmi v jazzovski preobleki. V nedeljo, 27. januarja, ob 19.30 v Linhartovi dvorani. Glasbe sveta 2008: Sheikh Ahmad Al-Tuni (Egipt) / Linhartova dvorana, v ponedeljek, 28. januarja, ob 20.15. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / premiera v četrtek, 24. januarja, ob 19. uri; ponovitve: v petek, 25., v soboto, 26., in v torek, 29. januarja, ob 19. uri. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 25. januarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST IV. pomol: do 27. januarja je na ogled razstava »Spacal - umetnik brez meja«. Urnik: od 10.00 do 20.00; ob petkih in sobotah do 22.00. Galerija LipanjePuntin: do 2. februarja 2008, bo na ogled razstava »Supermodels II - Reale vs Unreal«. Odprto ob četrtkih od 19.00 do 22.00. Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »Atto unico«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. V Trgovinski zbornici bo na ogled do 31. januarja razstava »Rilke e il suo mondo«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BARKOVLJE V dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6, bo danes, 19. januarja, ob 20. uri odprtje slikarske razstave Stojana Ražma in Dorotee Brundula z naslovom: »Življenje v treh dimenzijah«. Razstava bo odprta do sobote, 26. januarja, z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo, od 10. do 13. ure. OPČINE Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, od 1. februarja do 2. marca 2008 ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Me-todio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: -/ do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja 2008 je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo na ogled do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; ob nedeljah in praznikih zaprto. V paviljonu poslovnega centra HIT bo do 31. januarja 2008 med 10. in 19. uro na ogled razstava Etka Tutte. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. nova gorica - V dvorani SNG Nova Gorica Jutri plesni gala večer V desetih krajših baletno-plesnih točkah bo nastopilo 28 mladih interpretov V želji po nadaljevanju stoletne tradicije glasbeno-ba-letnega sodelovanja v Sloveniji in v skrbi za mladi oziroma še neodkriti baletno-plesni koreografski potencial, Društvo baletnih umetnikov Slovenije in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica, orga- nizirata večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo. V desetih krajših baletno-plesnih točkah bo 28 nastopajočih z gledalci izmenjalo umetniške in človeške energije v spletu giba, glasbe in čustev. Gala plesni večer bo v nedeljo, 20. januarja ob 19. uri v SNG Nova Gorica. GLEDALIŠČE w Nedelja, 20. januarja 2008 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Jutri v Gani začetek 26. afriškega pokala Glavna favorita Gana in Slonokoščena obala Naslov brani Egipt - Težave in nezadovoljstvo evropskih klubov Trenerji po Evropi bi radi, da ga sploh ne bi bilo, navijači in nogometaši pa ga naravnost obožujejo. Tako bi lahko na kratko povzeli dejstva, povezana s tekmovanjem, ki se bo začelo jutri in trajalo do 10. februarja. Gre za 26. afriški pokal narodov v nogometu, ki ga bo gostila Gana. Naslov najboljšega na črni celini pa brani Egipt. Za nejevoljo trenerjev po evropskih klubih je krivo predvsem to, da po zimskem premoru ne morejo računati na številne afriške nogometaše, ki se prav takrat podajo na priprave svojih reprezentanc za najuglednejše afriško nogometno tekmovanje. Strategi po bogatih evropskih kolektivih morajo tako približno mesec dni svoje najboljše enajsterice sestavljati brez takšnih asov, kot so Kamerunec Samuel Eto'o, Didier Drogba iz Slonokoščene obale in Ganec Michael Essien. Tudi zato se mnogi klubi odločajo za okrepitve v tem času, saj hočejo zapolniti nastale vrzeli. Eden najbolj »ekstremnih« primerov je prav Essienov in Drogbajev Chelsea, ki je ostal tudi brez Nigerijca Johna Obija Mikela in Salomona Kalouja iz Slonokoščene obale, saj se je za krpanje luknje v napadu odločil nameniti veliko vsoto denarja za francoskega napadalca Nico-lasa Anelko. A Chelsea je le eden izmed klubov s takšnimi potezami, ki jih med drugim narekujejo na denar vezani uspehi. Toda vse to afriških navijačev trenutno ne zanima prav dosti. V treh tednih bodo namreč imeli priložnost v Akri, Sekon-diju, Kumasiju in Tamaleju gledati največje mojstre z afriške celine. Največ bo seveda domačih gledalcev, ki upajo, da bodo Ganci prišli še do svojega petega naslova prvaka. Zadnjega so osvojili že leta 1982, a tokrat so med favoriti, tudi na stavnicah kotirajo le za Slonokoščeno obalo. Gana, ki bo močno pogrešala kapetana Stephena Appiaha, bo igrala v skupini A skupaj z Ma- tenis - Avstralija Prva nosilka Henin izločila Schiavonejevo MELBOURNE - Peti dan odprtega prvenstva Avstralije v tenisu je bil po godu najvišje postavljenim igralkam in igralcem. Prva nosilka, Belgijka Justine Henin, je v tretjem krogu Melbourna opravila z Italijanko Francesco Schiavone, na moškem delu turnirja pa drugi nosilec, Španec Rafael Nadal, prav tako ni imel veliko dela s Francozom Gillesom Simonom.Heni-nova, ki je v melbournskem parku slavila že leta 2004, je s 7:5 in 6:4 odpravila 25. nosilko Schiavonejevo. To je bila že njena 31. zaporedna zmaga, a zanjo se je morala kar potruditi. »Francesca mi je že v preteklosti vedno povzročala veliko težav, tako da je bil tokrat zame tretji krog dokaj težak,« je po dvoboju menila Heninova, Schiavo-nejeva pa je bila še zadnja predstavnica Italije v Melbournu. Tri nize za napredovanje je potrebovala tretja nosilka. Srbkinja Jelena Jankovic je s 6:2,4:6 in 6:1 premagala Francozinjo Virginie Razzano. Gladko zmago je vknjižil tudi četrti nosilec Rus Nikolaj Davidenko, kije prav tako »žrtvoval« Francoza. Marca Gicqu-ela je izločil s 6:3,6:2 in 6:3. Davidenko se bo v četrtem krogu meril z rojakom Mi-hailom Južnim, ki je zaprl pot Hrvatu Ivu Karlovicu (6:2, 6:4 in 6:2). Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik pa je že končala svoje nastope v konkurenci dvojic. V drugem sta Srebotnikova in Japonka Ai Sugijama, sicer drugi nosilki, klonili proti Američankama Venus in Sereni Williams z 2:6 in 6:7 (2). Sestri Williamsi sta med dvojicami doslej osvojili deset turnirjev, od tega pet grand slamov. rokom, Gvinejo in Namibijo. Precej težja je skupina B, kjer so ob prvih favoritih iz Slonokoščene obale še vedno močni Nigerijci s kapetanom Nwankwom Kanujem na čelu, neugodni Malijci in »outsider« Benin. »Sloni« morda ne bodo dobili Drogbaja v najboljši izvedbi, saj se vrača po poškodbi, toda imena, kot so Kalou, Abdul Kader Keita, Aro-una in Bakari Kone, Yaya in Kolo Toure ter Emmanuel Eboue, jih upravičeno postavljajo med favorite. Skupaj z Nigerijo bi morali brez težav v nadaljevanje tekmovanja. Favorita sta jasna tudi v skupini C. Kamerun, ki se je že štirikrat veselil naslova afriškega prvaka, bo na krilih Samuela Eto'oja vsekakor prvi favorit skupine, Egipt pa bo naslov moral braniti brez napadalca Mida in vezista Hossama Ghalyja. Ob tem ima še kar nekaj težav s poškodbami, a mu preboj v drugi krog ne bi smel uiti. Kakšno točko v skupini bosta skušala ujeti Zambija in Sudan. Zelo izenačena je skupina D s Tunizijo, Senegalom, Angolo in gostiteljico svetovnega prvenstva leta 2010 Južnoafriško republiko. Glavni favorit naj bi bil Senegal s kapetanom El Hadjijem Dioufom, Pape-jem Boubo Diopom, Diomasnyjem Kama-rajem in Mamadoujem Niangom. Senegal-ci so doslej najdlje prišli do finala, leta 2002 so po streljanju enajstmetrovk klonili proti Kamerunu. Med preostalimi tremi naj bi si napredovanje zagotovila še Tunizija. Še pred začetkom prvenstva pa so se že oglasili nezadovoljni gostje in novinarji, saj so se cene hotelskih nastanitev nenadoma povišale tudi za 300 odstotkov, kar je dodobra osiromašilo turistično dejavnost v Gani. Vsi pač hočejo s prvenstvom nekaj zaslužiti. Vse tekme bodo v neposrednem prenosu po TV postaji eurosport. kroma »nasa napoved« - Domenico Centrone Milan naj bi jutri v Vidmu le premagal Udinese, Pato velik talent, je pa še zelo mlad Predsednik repenskega Krasa Domenico (v Repnu in okolici je poznan tudi kot Niko) Centrone (rodil se je v Južni Italiji, govori pa dobro slovensko) navija za Inter in nasploh redno sledi nogometni A-ligi. Jutri bo v Videm (k Udineseju) prišel klubski evropski in svetovni prvak Milan. Vaša napoved? »Milan bo prav gotovo zmagal, saj nujno potrebuje točke za četrto mesto, ki še vodi v ligo prvakov. Udinese je dobra ekipa, vseeno pa je Milan vsaj za razred boljši. Potem pa... ste videli Pata...« Kako bi ga ocenili? »Je zelo dober igralec, pravi talent. Krstni nastop je bil odličen. Vse to pa še ne pomeni, da se bo hitro uveljavil, saj je šele pravi 'mulc,' star je le 18 let. Mogoče bo treba počakati še kako leto.« Kaj pa Triestina? Ste si mogoče ogledal kako srečanje v Trstu? »Zal ne, ker nimam časa. Vsekakor nisem velik navijač tržaške ekipe.« Zakaj ne? » V Trstu bi lahko imeli ekipo v A-ligi. Poglejte Chievo, ki je le predmestje Verone. Toda očitno za tržaške podjetnike nogomet ni zanimiv šport. Fantinel se trudi, toda za uspehe bi moral potrositi nekaj več denarja.« (jng) Domenicova napoved: Genoa - Atalanta 1 (1:0) Fiorentina - Torino 1 (2:0) Inter - Parma 1 (3:0) Livorno - Parma 1 (3:0) Juventus - Sampdoria 1 (2:1) Napoli - Lazio X (2:2) Palermo - Siena 1 (3:1) Reggina - Cagliari X (0:0) Roma - Catania 1 (2:0) Udinese - Milan 2 (0:2) Triestina - Ascoli 1 (1:0) Prejšnji krog: Maxi Grgič je pravilno napovedal en izid in enega zmagovalca ter tako zbral 4 točke (pravilna napoved 1 točka, pravilen izid 3 točke). Vrstni red: B. Kemperle 15 točk, N. Bukavec 7, E. Pribac 6, D. Švab, M. Bombač 5, S. Lipovec, G. Husu, M. Grgič 4, D. Mauri 3, F. Sambo 1, R. Kalc 0. APrimorski ~ dnevnik nogomet Handanovič jutri proti Milanu. Potem z njim? VIDEM - Ena osrednjih tekem A-lige bo jutri v Vidmu, kjer bo Udinese gostil Milan. Videmčanom gre za ubranitev visokega položaja na lestvici, Milan pa si poraza ne sme privoščiti, če se želi vrniti v vrh. Navijači bodo lahko občudovali »čudežnega dečka« Pata, posebno motiviran pa bo tudi slovenski vratar Udineseja Samir Handanovič, ki ga mnogi prihodnje leto vidijo nič manj kot v Milanovem dresu, kjer naj bi prevzel mesto negotovega Dide. Specializirani tisk daje Handano-viču 60% možnosti, da obleče ugledni črnordeči dres. O tem se je že razpisal tudi tisk v Sloveniji. Uradnega ni nič. Predsednik Napolija kritiziral Rejo NEAPELJ - Po izločitvi iz državnega pokala na račun Lazia je predsednik Napolija Aurelio De Laurentis zelo kritiziral trenerja Edija Reje. Obtožil ga je, da tekme ni začel z drugačno postavo, da se je pozno odločil za menjave, posredno pa tudi, da igralcev ni dovolj motiviral. Büchel 1. v Kitzbühlu KITZBÜHEL - Marco Büchel iz Liechtensteina je zmagal na superve-leslalomu v Kitzbühlu . Na tekmi za 68. pokal Hahnenkamma je bil drugi Avstrijec Hermann Maier (1:15,60), ki je zaostal 16 stotink, tretje mesto pa sta si razdelila njegov rojak Mario Scheiber in Švicar Christoph Gruber (1:15,77, +0,33). Hamilton še 5 let WOKING, - Svetovni podprvak formule 1, 23-letni Britanec Lewis Hamilton, je podaljšal pogodbo z moštvom McLaren Mercedes do leta 2012. atletika - Maraton v Dubaju Svetovni rekord (in milijon dolarjev nagrade) je zgrešil za 28 sekund DUBAJ - Etiopijca Haileja Gebr-selassieja je le 28 sekund ločilo od milijona ameriških dolarjev, ki jih je za svetovni rekord obljubil organizator maratona v Dubaju. S časom 2:04:53 je tako zaostal za rekordom, ki gaje sam postavil 30. septembra lani v Berlinu, za zmago pa je dobil 250.000 dolarjev.Gebrse-lassie je sicer dosegel drugi najhitrejši čas v zgodovini teka na 42 kilometrov in 195 metrov. »Zelo mi je žal, da nisem tekel rekorda. Toda tudi sam ne morem vedno teči svetovnega rekorda,« je dejal 34-letni dvakratni olimpijski zmagovalec na 10.000 metrov, ki je doslej postavil 18 svetovnih rekordov. Na enem izmed najbolj ravninskih maratonov na svetu je bil ritem tekačev, ki so pomagali Etiopijcu, izjemno hiter, saj so prvih 10 km pretekli v času 28:39 minute, polovico maratona pa v 61:27 minute. Gebrselassie je popustil šele v zadnjih desetih kilometrih. Drugi je bil Kenijec Isaac Macharia (2:07:16), tretji pa njegov rojak Sammy Kori-r (2:08:01). V ženski konkurenci je četrt milijona dolarjev za zmago dobila Et-iopijka Berhane Adere (2:22:42) pred rojakinjama Bezunesh Bekele (2:23:09) in Askale Tafo (2:23:23). rokomet - Moško EP na Norveškem Poljska strla odpor Slovenije STAVANGER - Svetovni podprvak Poljska je bila v 2. krogu prve faze na rokometnem EP na Norveškem pretrd oreh za Slovenijo. Zmagale je s 33:27 (23:14) Slovenija je vse možnosti zapravila že v prvem polčasu. Kljub trem zgrešenim se-demmetrovkam, štirim zadetim okvirom nasprotnikovih vrat, praktično nobeni obrambi vratarjev, je večji del zaostajala le za štiri do pet golov, enkrat celo samo za tri, na koncu pa so se ob nemoči v obrambi (preveč prosti zunanji igralci Poljske so bili praktično neustavljivi) povsem popustili in odšli na odmor z visokim zaostankom devetih golov in grenkim občutkom, da bi bilo lahko vendarle drugače. Drugače je v drugem polčasu res bilo. Slovenija je precej boljše igrale v obrambi, v vratih pa se je končno lahko izkazal Beno Lapajne. Poljaki so izgubili nekaj več žog in Slovenija je v 18. minuti nekoliko nepričakovano zaostajala le za tri zadetke (27:24). Očitno pa so Požunovi varovanci do tedaj porabili že preveč energije in Poljska se je spet odda-lila. Slovenija je sicer polčas dobila s tremi zadetki prednosti, zmaga pa je vendarle pripadla Poljski. Največ golov je za Slovenijo dosegel Pajovič (9), Zvižej pa štiri. Po dnevu počitka bo Slovenija igrala jutri še proti Hrvaški, ob normalnem razpletu bi se morala vsaj kot 3. uvrstiti v drugo fazo. Ostali izidi 2. kroga, skupina A: Češka - Hrvaška 26:30 (13:13). Vrstni red: Hrvaška 4, Poljska in Slovenija 2, Češka 0. Skupina B: Norveška - Rusija 32:21 (15:10) Črna gora - Danska 24:32. Vrstni red: Norveška 4, Danska 2, Črna gora in Rusija 1. košarka - B2 V Gorici odstavili Cautera Po Fer-rucciu Men-guccijuvTrstu je trenersko mesto v košarkarski B2-ligi izgubl tudi trener moštva Nuova Pallaca-nestro Gorizia Alberto Cautero. Društvo ga je odstavilo v četrtek zvečer s faxom (!), uradno pa včeraj, hkrati pa v sporočilu bolj ali manj zagrozilo tudi igralcem s pripisom, da so za obstanek pripravljeni sprejeti še kateri koli drugi ukrep. Moštvo bo na jutrišnjem derbiju v Tržiču proti Budinovemu Alikeju vodil dosedanji Cauterov pomočnik Lucio Mi-ani, a gre bržkone za začasno rešitev. Ob 18. uri bo na domačih tleh igral tudi tržaški Acegas Aps, ki se mu ne godi nič boljše kot Goričanom. Ekipa se bo pod vodstvom trenerja Pasi-nija, ki mu ni uspelo preusmeriti negativnega poteka sezone, pomerila z direktnim tekmecem za obstanek Oderzom. 20 Sobota, 19. januarja 2008 ŠPORT / nogomet - Triestina danes ob 16. uri proti Ascoliju Tokrat bo treba pokazati precej več Ascoli je v zadnjih petih tekmah le enkrat premagan zapustil stadion »Rocco« Po hudem spodrsljaju v Trevisu, kjer je ekipa pokazala bore malo, bo Triestina prvič v letu 2008 igrala pred domačo publiko. Danes ob 16. uri pa bodo morali Maranovi varovanci pokazati veliko več, če želijo streti odpor Ascolija. Nasprotnik ima na lestvici le dve točki več od Tržačanov in z zmago bi torej Triestina prehitela današnjega tekmeca. S statističnega vidika so bili tržaški dvoboji med Tri-estino in Ascolijem dokaj izenačeni, saj je v pe tih nas to pih le en krat pre -vladala domača enajsterica, medtem ko je v os ta lih šti rih nas to pih pri šlo do delitve točk. V taboru Triestine so po izredno bledi predstavi v Venetu nujne določene spremembe. Zlasti pod udarom sta oba zunanja vezna igralca. Tako Testini kot Sgrigna sta v Trevi-su glo bo ko raz oča ra la. Se daj pa sta v igri za mesto na levem pasu, saj bo na desni gotovo igral Antonelli. A gremo po vrsti. V vratih bo Maran potrdil Deia, ki je med drugim sredi ted- na še za dve se zo ni po dalj šal po god -bo s Tri es ti no. Po no vih od lič nih ob -ram bah, ki pa žal ni so us pe le pre pre -čiti poraza, je prav vratarsko mesto naj manjši iz med prob le mov Tri es ti -ne. V ob ram bi pa bo pri šlo do dveh spre memb. Na des nem pasu bo po -škodovanega Milanija nadomestil Kyriazis, ki torej zapušča sredino obrambe. Tam bo ob Minelliju igral Lima, ki je med tednom bil na tem, da zapusti Trst za Piacenzo. A postavni bra ni lec se je od ho du uprl, saj se v Trstu od lič no po ču ti in si že li zno va izboriti mesto v postavi. Danes bo torej zelo motiviran. Na sredini igrišča bosta igro Triestine še ustvarjala Al-legretti in Piangerelli, a tokrat bosta morala biti nekoliko bolj učinkovita kot pred ted nom dni, saj sta ime la po -trjena Granoche in Della Rocca v Trevisu na razpolago res malo uporabnih žog. Le z napredkom v igri lahko Triestina cilja na uspeh, ki bi bil po treh tekmah brez zmage nujno potre ben. Hitri Sgrigna bo tokrat prost Ascoli vsekakor ni slaba ekipa, saj ima zlasti v napadu nekatere kvalitetne igralce. Dvojica Bernacci-Son-cin je do kaj ho mo ge na, saj se bolj po - stavni nekdanji igralec Cesene Ber-nac ci in teh nič no do bro pod ko van Soncin odlično ujemata. Doslej je bil strelsko bolje razpoložen prav Soncin, ki je dosegel že devet zadetkov (skupaj pa sta dosegla 15 od skupnih 25 golov moštva iz Mark!), vendar Ascoli je svoje prvenstvo v večji meri gradil na dokaj solidni obrambi. Z devetnajstimi prejetimi goli je namreč Ia-conijevo moštvo peto na tej posebni lestvici. To se pravi, da bo napad Tries ti ne imel do kaj tr do de lo. Ia co ni običajno pošilja na igrišče svoje ekipe s postavitvijo 4-4-2 in Ascoli v tem ni izjema. Pred izkušenim vratarjem Taibijem bo znova na razpolago Me-luc ci ( pred le ti je že igral za Tri es ti -no v C2 li gi), na sre di ni pa se vra ča nevarni zunanji igralec Pesce. Verjetna postava Triestine: Dei; Kyriazis, Lima, Minelli, Pesaresi; An to nel li, Pi an ge re l li, Al le gret ti, Sgrigna (Testini); Della Rocca, Granoche. Tekmo bo sodil Ciampi iz Rima. (I.F.) smučanje Pokal ZSŠDI: Prijavilo se jih je 161 Do včeraj pozno popoldan se je za nastop na jutrišnjem 27. zamejskem smučarskem prvenstvu za Pokal ZSŠDI v kraju Forni di Sopra prijavilo 161 tekmovalcev, kar je približno šestdeset manj kot lani. Pri SK Brdina vsekakor računajo, da se bo tekme udeležilo nekaj desetin več tekmovalcev. »Mnogi so se bali slabih vremenskih razmer, vendar napovedujejo sončno in razmeroma toplo vreme, zato se zamudniki še lahko prijavijo,« je povedal Rado Suber predsednik organizatorja SK Brdina. Manjše število vpisanih je treba tudi pripisati dejstvu, da bodo istočasno potekale nekatere tekme FISI, med najmlajšimi pa niso vsi še pripravljeni za tekmovalni nastop. Pokal ZSŠDI še nikoli ni bil tako zgodaj, drugih prostih terminov pa letos preprosto ni bilo. Podrobnejši pregled vpisanih po društvih daje naslednjo sliko: SK Brdina 60, SK Devin 52, SPDG 27, ŠD Mladina 16, SPDT 6. Organizatorji bodo v Forni-ju že danes, ko bo (nekoliko spremenjena) proga na razpolago tudi za treninge. košarka - Drevi v moški C1 -ligi Zmaga je obvezna Gost Bora Radenske Marghera ima na lestvici le dve točki več moška c-2 liga - Jutri pri Briščikih Jadran Mark pred lažjo nalogo Drevišnji domači nastop Bora Radenska sodi med tiste, ki jih varovanci trenerja Mure preprosto morajo zmagati. Na Stadionu 1. maja bo ob 20.30 (sodnika brata Carlo in Michele Leoni Orsenigo iz Cantuja) gostovala Marghera, ki ima na lestvici štirinajst točk, torej dve več kot be-lo-ze le ni. Be ne ča ni so ne po sred ni tek me -ci bo rov cev za pred čas ni ob sta nek v ligi in so naše na prvi tekmi ugnali z izidom 83:76. Še kako ugodno bi jih bi lo to rej pre ma ga ti za osem ali več točk, po dveh nerodnih porazih pa je predvsem pomembno, da Kralj in soigralci spet zaigrajo dobro in se na koncu veselijo prepotrebnih točk. Tokratni nasprotniki, ki jih vodi zelo cenjeni trener Volpato, razpolagajo z izkušeno začetno peterko in mladimi menjavami. Nosilci so kajpak že preverjeni igralci, in sicer play-maker Liberalato, strelec Bor-dignon, krili Olmesini in Sartor ter težki center Battistella, dolgoletni prvo li gaš. Marghera je prvenstvo začela dokaj negotovo, v zadnjih treh krogih pa je nanizala ravno toliko zmag, tako da je v dobri formi in vsekakor ne var na. Vendar Borovi košarkarji imajo vse možnosti, da s prepričljivo predstavo osvojijo važno zmago, priložnosti nikakor ne smejo zamuditi. Trener naj bi kljub manjšim poškodbam naposled imel na voljo popolno zasedbo, ki bo - v to smo prepričani - pred zvesto domačo publiko dala vse od sebe, da ulovi pomemben vlak v bo ju za brez skrb no po -mlad. □ Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 27. januarja avtobusni izlet na Gerlitzen. Odhod ob 6.30 z ul. F. Severo pred sedežem Rai in iz Sesljana ob 6.45. Za prijave in informacije lahko pišete na smucan-je@spdt.org ali v uradu ZSŠDI, ul. Cicerone 8, tel.: 040 635627. Vabljeni! SO SPDT organizira 25., 26. in 27. januarja 2008 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI (tel. 040-635627). Jutri bo Jadran Mark pričel povratni del deželnega prvenstva C2 lige s še tretjim zaporednim domačim nastopom. Srečanje proti Portogruaru, ki ima na lestvi ci le osem točk in je na tu jem zma gal samo enkrat (pri pepelki Tricesimu), nedvomno sodi med na papirju lažje tekme. Še posebej za prvo uvrščeno ekipo, ki je zagospodarila na lestvici po zaslugi konstantne igre (samo en poraz) skozi ves jesenski del in zlasti po navdušujočem uspehu v zadnjem krogu proti rivalom iz Ronk. Popovičevi možje se morajo tokrat torej paziti predvsem podcenjevanja nasprotnika (ki pa jim na prvi tekmi sploh ni podaril zmage in je Jadranovemu trenerju zapustil zelo dober vtis), čeprav Slavec in kolegi doslej niso popuščali v zbranosti niti proti vidno slabšim tekmecem, kar je pokazatelj zrelosti. V vrstah Portogru-ara izstopata predvsem branilec Sgorlon (večletvCaorlahvCl) in temnopolti krilni igralec Taylor, ki pa so ga v prvem dvoboju Jadranovi višji igralci dobro pokrivali. V Jadranovem taboru so tudi ta teden dobro in zagnano trenirali, vsi fantje so zdravi in pripravljeni na jutrišnji nastop. Pri Briščikih začetek ob 18. uri, pravico bosta delila Fabris in Ticozzi iz Gorice. Med polčasom bo tekma v metu na koš z velike razdalje za odrasle, nagrada pa bo v tem času dokaj mikavna. Bon za poln avtomobilski rezervoar bencina z bližnje postaje OMV. odbojka - Deželne lige Na Opčinah danes derbi Tabor Televita - Val Imsa V deželnih odbojkarskih ligah se bo danes zaključil prvi del. Največje zanimanje bo gotovo vladalo za slovenski derbi v moški C ligi med Slogo Tabor Televita in Valom Imsa. Na Opčinah so favoriti domačini, ki so doslej tudi osvojili več točk na lestvici (16 proti 9), poleg tega pa so tudi precej bolj izkušeni od mlajših valovcev. Kljub temu pa Riolino in soigralci svojih nasprotnikov ne smejo podcenjevati, saj bodo na derbiju gotovo zelo motivirani, poleg tega pa v boju za obstanek v ligi močno potrebujejo točke. Trenutno zasedajo namreč Jerončičevi fantje predzadnje mesto, ki še vodi v nižjo ligo. V isti ligi bo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje gostila San Vito, ki je po dobrem začetku povsem popustil, tako da morajo Simon Černic in soigralci izkoristiti krizo svojih nasprotnikov in priti do novih točk. San Vito bo za nameček igrat tudi brez Pollesela, ki je bil za en krog diskvalificiran. Z gladko zmago bi lahko Sočani svoje nasprotnike tudi dohiteli na lestvici. V ženski C ligi se bo v zadnjem krogu prvega dela Sloga List v gosteh pomerila s prvouvrščeno in nepremagano Porcio, ki je bila že lani na pragu napredovanja v B2 ligo, saj se je uvrstila v finale play-offa. Naloga Maverjevih varovank je torej skoraj nemogoča, vseeno pa morajo dati vse od sebe, saj bi lahko bila vsaka osvojena točka proti boljšim v ligi odločilna za obstanek. V moški D ligi bi morala Olympia Tmedia zanesljivo osvojiti nove tri točke, saj bo gostila zadnjeuvrščeno Aquileio, ki je doslej zmagala le pet setov, ni pa osvojila še nobene točke, tako da je gotovo obsojena na izpad iz lige. Proti takemu nasprotniku si Goričani ne smejo privoščiti spodrsljajev. Veliko težjo nalogo pa imajo mladi slogaši, ki bodo po dobrem nastopu proti Tržiču, gostili prvouvrščeno Porcio. Nasprotniki so veliko bolj izkušeni od Strai-novih varovancev, ki pa jih lahko vseeno presenetijo, če bodo igrali zelo odločno in konstantno. V ženski D ligi bo združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka na gostovanju v Reani skušala osvojiti nove točke, da bi se spet nekoliko povzpela na lestvici, saj je v zadnjih dveh kolih zdrsnila s petega na deseto mesto. Reana ima le točko več od pla-vih, ima pa eno zmago manj in je gotovo v dometu Kalčevih varovank, ki bodo spet igrale brez svojega aduta Flegove. Na gostovanju se bo prvi ekipi pridružila mlada Pučnikova. Priložnost za zmago ima tudi Kontovel v Fiume Venetu, saj so domačinke tudi mlada ekipa in nimajo veliko izkušenj. Nasprotnice imajo sicer deset točk več, niso pa nepremagljive. Varovanke Tanje Cerne pa morajo začeti osvajati točke prav proti vsem nasprotnikom. Go-volley Kmečka banka bo prav tako kot Bor/Breg in Kontovel igral v gosteh, njegov nasprotnik pa bo izkušeni II Pozzo, ki je trenutno na šestem mestu na lestvici in je lani izpadel iz C lige. Domačinke so zelo izkušene, Petejanove varovanke pa jih morajo vseeno skušati presenetiti, saj imajo tudi same v svojih vrstah nekaj izkušenih igralk. Morale pa bodo čim manj grešiti in igrati zelo agresivno. (T.G.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Prevenire - Sloga 0:3 (10:25, 7:25, 13:25) SLOGA: Calzi 6, Ilic 5, Košuta 3, Lupine 3, Slavec 4, Strain 4, Šček 9, Škerlavaj (libero), Strain 12. Trener Ivan Peterlin Začelo se je še zadnje člansko pokrajinsko prvenstvo - prvenstvo 1. moške divizije. Vpisanih je sedem ekip in sicer Pal-lavolo Muggia, CG S.Sergio, Triestina Volley, Prevenire, Rigutti, Altura in Sloga. Slogaši so krstni nastop opravili v sredo in brez težav vknjižili tri točke. Prevenire je povsem nova ekipa, saj skuša duša društva - prof. Marco Drabeni - obnoviti pri njem moško odbojko, ki je imela v preteklosti dosti boljši položaj z nastopanjem tudi v C ligi. Večina odbojkarjev je profesorjevih dijakov, med njimi je tudi kak začetnik, tako da je Sloga do zmage prišla brez najmanjše težave. Cilj našega društva je v tem prvenstvu ta, da bi njegovi igralci čimveč nastopali in si prav skozi igro nabrali čimveč izkušenj in tako nadgradili resno delo na treningih. V tej tekmi jim je šlo vse zelo gladko od rok, tako da bo treba počakati zahtevnejše nasprotnike, da bomo dejansko lahko videli, kakšna je njihova prava moč. (INKA) UNDER 14 ŽENSKE Skupina A Bor Kinemax A - Oma A 3:0 (25:20, 25:5, 25:8) BOR KINEMAX A: Bruss, Pučnik, Nadlišek, Cella, Macor, Rabak, Gleria Sos-si. Trener: Betty Nacinovi Plave so proti Omi, ki je bila lani eden izmed polfinalistov prvenstva U13, igrale v še bolj okrnjeni postavi kot na zadnjih tekmah, saj je gripa dobesedno zdesetkala ekipo. Trenerka Nacinovijeva je imela zato na razpolago le sedem igralk, marsikatera med njimi pa je morala igrati v neobičajni vlogi. Kljub temu so domačinke razen v prvem setu, ki je bil do 18. točke izenačen, povsem nadigrale svoje nasprotnice in zasluženo osvojile nove tri točke ter ponovno dokazale, da so v tej kategoriji res razred zase. (T.G.) / ŠPORT Nedelja, 20. januarja 2008 21 nogomet - Vnaprej igrana tekma 16. kroga elitne lige Vesna si danes v Tržiču ne sme dovoliti spodrsljaja Danes, sobota 19. januarja 2008 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Tržiču, Cosulich: Fincantieri - Vesna DEŽELNI MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Union 91 17.00 v Križu: Vesna - Gonars KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Marghera MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel -Perteole; 20.30 v Foljanu: AIBI Fogliano - Breg Pri Fincantieriju igra bivši Krmac: »»Tekma je pomembna tudi za nas« - Juventina jutri proti Pordenonu pDOmoCIIJSKA LIGA - 1800 v Krminu: Cormons UNDER 15 DEŽELNI -17.00 vTrstu, 1. maj: Bor Čok - Athletismo UNDER 15 ŽENSKE - 17.30 pri Briščikih: Polet -Interclub A ODBOJKA MOSKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor - Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Porcii: Porcia - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 na Opčinah: Sloga - Porcia; 19.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Tmedia - Megic UD ŽENSKA D-LIGA - 20.00 v Fiume Venetu: Bo Frost - Kontovel; 21.00 v Reani del Rojale: Reana - Bor Breg Kmečka banka; 21.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Govolley Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Starancanu: Staranzano - Soča UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 na Proseku: Kontovel - Killjoy; 18.30 v Nabrežini: Sokol - Virtus A HOKEJ IN LINE MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Kwins - Libertas Forli' Jutri, nedelja, 20. januarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - Portogruaro UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Casarsi: Casarsa -Jadran Zadružna kraška banka NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Pordenonu: Pordenone -Juventina PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Koimpex - San Lorenzo 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 Ervatti na Proseku: Primorje Interland - Pieris; 14.30 v Medeji: Medea - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Beljanu: Begliano - Zarja Gaja; 14.30 v Trstu, drevored Sanzio: Esperia - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Pro Romans NAJMLAJŠI - 10.30 v Varmu: Extra - Pomlad ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Breg Bor ZKB; 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Gretta Barcola - Sloga UNDER 18 MOŠKI - 16.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Terpin - VBU Videm; 17.00 v Sovodnjah: Soča Gostilna Devetak - Codroipo; 18.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Futura Cordenons UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Tržiču: Fincantieri -Olympia Hlede UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Bor Kinemax UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Cordenonsu: Futura - Soča; 11.00 na Opčinah: Sloga - Il Pozzo UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma B - Bor B SMUČANJE ZAMEJSKO PRVENSTVO - 10.00 v Forni di sopra: prireja SK Brdina 150. v trebčah Nikoli izključeni Peter Emili Peter Emili kroma Preteklo nedeljo je 30-letni Peter Emili v Gradežu na zadnji tekmi prvega dela prventva 1.AL odigral 150. prvenstveno tekmo v članski ekipi Primorca. Nogometno pot je Peter začel pri proseškem Primorju, kjer je igral v mladinskih ekipah, v člansko ekipo pa prestopil v sezoni 1994/95. Po petih sezonah je leta 2000 v »januarski borzi« odšel na posojilo k trebenske-mu Primorcu in krstni nastop opravil v Trebčah 16.1.2000 na tekmi s Chiarbolo (0:0). Pri Primorcu je Peter igral 12 tekem in dal 3 gole. Že naslednjo sezono se je vrnil k Primorju in tu igral le štiri tekme, saj se j e na »novemberski borzi« spet preselil k Primorcu, kjer gaje trener Sor-ren ti no po slal na igri šče že 17.11.2002 (Lucinico-Primorec 3:2). Odtlej je Peter praktično postal standardni igralec trebenske ekipe, saj je že v tej sezoni igral 22 tekem in dal en gol. V naslednji sezoni je preskočil le eno tekmo (Primorec-Lucinico 0:0) tako, da j e bil 29 krat prisoten, dosegel pa je štiri gole. V sezoni 2004/2005 ga je trener Sorrentino poslal na igrišče 26-krat in Peter je upravičil zaupanje s štirimi goli. V sezoni 2005/2006 je s 24 nastopi in dvema goloma prispeval k temu, da se je Primorec prvič povzpel do 1. amaterske lige. Treben-ska enajsterica se je s 43 točkami prebila do 3. mesta na končni lestvici 2.-AL in nato si v play-offu zagotovila napredovanje. V lanski sezoni je igral 24 tekem in dal dva gola. Letos je z nedeljskim 13 .nastopom (en gol), prišel do 150. prvenstvene tekme v članski ekipi Primorca (117 v 2.AL in 37 v 1.AL) s skupno 17 danimi goli. Tem 150. tekmam lahko prištejemo še 116 prvenstvenih nastopov (87 v 1.AL in 29 v promocijski ligi) v vrstah Primorja, kjer kot pri Primorcu nismo zabeležili še nobene izključitve. Bruno Rupel DANES - Današnja tekma (ob 14.30 na igrišču Cosulich v Tržiču) proti tržiškemu Fincantieriju (19 točk) bi lahko bila mejnik za kriško Vesno (15 točk). Seveda le v primeru zmage. Fin-cantieri ima štiri točke več od Vesne. »Z zmago se jim bomo približali in se hkrati oddaljili od dna lestvice,« meni športni vodja Paolo Vidom, ki poudarja pomen današnje vnaprej igrane tekme 1. kroga povratnega dela prvenstva. Trener Ruggero Calo ne bi smel imeti večjih težav s postavo, čeprav bo v dvomu Fer-ruccio Degrassi, ki ga boli koleno. Zanesljivo pa ne bo kaznovanega Leoneja. Pri tržiški ekipi igra nekdanji napadalec kriške ekipe Emanuele Krmac, ki je v sezoni 2005-06 zbral 15 zadetkov. »Težko bo igrati proti ekipi, na katero sem še čustveno navezan. Vsekakor za nas je ta tekma zelo pomembna, drugače se nam bo Vesna nevarno približala,« nam je povedal tržaški (iz Svetega Ivana) napadalec Krmac. Pri Fincantieriju bo najbrž odsoten napadalec Milan. Današnjo tekmo bo sodil Gallas iz Vidma. V prvem delu je Vesna v Križu izgubila z 0:2. JUTRI - Bo Juventina (19 točk) odpotovala v Pordenon zgolj na nedeljski izlet? »Res je, da smo za nedeljo (jutri op. ur.) organizirali avtobus in z nami se bodo odpeljali tudi naši najbolj zvesti navijači. Pordenone (27 točk) je skupaj z Manzanesejem glavni kandidat za napredovanje v D-ligo, mi pa bomo dali vse Juventinin napadalec Cristian Devetak je diskvalificiran (zaradi četrtega rumenega kartona) kroma od sebe in najlepše darilo bi bilo, da bi v gosteh odščipnili točko,« je optimist športni vodja Gino Vinti, ki obenem opozarja, da bo imel trener Dante Por-telli kar nekaj težav z odsotnostmi. »V Pordenonu ne bo Cristiana Devetaka, Degrassija (oba diskvalificirana) in Giar-russa (boli ga mečna mišica). Jutrišnjo tekmo bo sodil Naccari iz Vidma. V prvem delu je Pordenone zmagal v Štandrežu z 1:0. JUVENTINA - HIT NOVA GORICA - V sredo bo Juventina igrala prijateljsko tekmo proti slovenskemu prvoligašu Hitu iz Nove Gorice, ki se šele pripravlja na začetek drugega dela prvenstva. Tekma bo v Štandrežu ob 19.30. 3. AMATERSKA LIGA Mladost s širšim izborom nogometašev Mladost (15 točk na lestvici) bo jutri igrala v Fiumicellu, ki ima deset točk več (25). Trener Fabio Sambo, ki bo mogoče tudi tokrat moral stopiti na igrišče, bo lahko računal na širši izbor igralcev. Znova bosta na razpolago Zorzin in Lo-vrečič, ki je pred kratkim diplomiral. Še vedno ne bo poškodovanega Devetaka in Padovana, ki je na potovanju. V prvem delu sta se ekipi razšli pri neodločenem 0:0. (jng) promocijska l. Kras Koimpex mora jutri nujno zmagati »Treba bo zmagati, teče nam voda v grlu,« meni k Krasov napadalec Radenko Kneževič, ki še ni v pravi formi. »Res je, čeprav treniram in se trudim. Upam, da bom čimprej prebil led in znova zabijal gole kot za stavo.« Jutri - v 1. krogu povratnega dela promocijske lige - prihaja v Repen San Lorenzo, ki ima le 11 točk na lestvici (Kras j ih ima 27). Ta teden so pri Krasu dobro trenirali, tako da so obeti za jutrišnje srečanje dobri. Trener Sergej Alejnikov ne bo imel na razpolago poškodovanih Maniaja in Ventriceja, ki pa je ta teden začel trenirati. Jutri bo najbrž od prve minute stopil na igrišče Alessandro Gior-gi, čeprav ga je nekoliko bolel hrbet. Tekmo bo sodil Marchetti iz Tolme-ča. V prvem delu je Kras premagal San Lorenzo s 3:2. 2. AMATERSKA LIGA Breg in Zarja Gaja jutri v gosteh Esperia (22 točk) - Breg (23) V bregovem taboru vlada precej vedro vzdušje. Ta teden so dobro trenirali. Edina negativna novica je, da bo moral Erbi mirovati dober poldrugi mesec, saj si je v nedeljo iz-pahnil ramo. Jutri pri Svetem Ivanu bo odsoten kaznovani Sestan, pod vprašajem pa je nastop Gustinija (gripa). Sodnik: Mingarelli iz Trsta. V prvem delu: Breg - Esperia 0:0. Begliano (16) - Zarja Gaja (28) Zarjo Gajo čaka nelahko (predvsem zaradi igrišča) gostovanje v Beljanu. Trener Moreno Nonis jutri ne bo imel na razpolago dveh pomembnih nogometašev: branilca Gorana Križmančiča in zveznega Fa-bia Schiraldija (oba sta kaznovana). Sodnik: Intilla iz Krmina. V prvem delu: Zarja Gaja - Begliano 1:0. (jng) 1. amaterska liga - Po obratu boje Pomembne tekme za obstanek za Primorec, Primorje in Sovodnje Primorje Interland (6 točk) - Pieris (19) Jutrišnja tekma 16. kroga proti Pierisu je zelo pomembna. »Pieris se prav tako kot mi bori za obstanek v 1. amaterski ligi. Dobro bi bilo, da bi zmagali. Na žalost pa imamo velike težave s postavo. Res ne vem, kdo bo igral na sredini igrišča. Davide Ravalico, Ferro in Pipan so diskvalificirani, Davide Ravalico in Dagri pa sta poškodovana,« je precej zaskrbljen športni vodja Dean Štolfa. Pozitivna novica pa je, da poškodba (udarec v glavo) vratarja Alfreda Mbengueja ni bila huda in senegalski vratar je ta teden že treniral. Kdo pa bo tokrat igral v vratih? »«Odločil bo trener Bidussi. Vsi trije vratarji (Percich, Mbengue in Zuppin) so zelo dobri.« Sodnik: Della Valle iz Vidma. V prvem delu: Pie-ris - Primorje 2:0. Sovodnje (16) - San Giovanni (28) V Sovodnje bo jutri prišel prvo uvrščeni San Giovanni (vodi ga nekdanji trener Primorja Maurizio Sciar-rone) iz Trsta, ki je zelo neugoden nasprotnik. V So-vodnjah, po visokem nedeljskem porazu proti San Ser-giu (5:1), tokrat upajo na bolj ugoden razplet. »Fantje so ta teden vestno trenirali. Prav gotovo bi želeli popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v zadnjem krogu,« meni predsednik Zdravko Kuštrin. Trener Claudio Sari jutri ne bo imel na razpolago Dimitrija Ferletiča (službene obveznosti) in Simona Ferija (zaradi poškod- be mora mirovati kar nekaj tednov). Po tekmi proti San Giovanniju čaka Sovodnje serija zelo pomembnih tekem v boju za obstanek (tudi proti Primorju in Primorcu). Sodnik: Magrini iz Latisane. V prvem delu: S. Giovanni - Sovodnje 3:0. Medea (15) - Primorec (8) V taboru trebenskega Primorca se dobro zavedajo pomembnosti jutrišnje tekme v Medeji. »So nas neposredni tekmec za obstanek v ligi. Treba bo zmagati, drugače nam bo res trda predla,« je opozoril predsednik Darko Kralj. Še vedno sta pod vprašajem nastopa Cadla in Ursica. Vsi ostali pa naj bi bili nared. Sodnik: Mizzau iz Latisane. V prvem delu: Primorec - Medea 1:3. MLADINSKE SELEKCIJE V izboru igralci Vesne in Pomladi Selektor deželne mladinske reprezentance Denis Mendoza je na sredin trening v Tricesimo povabil 24 igralcev, med katerimi sta tudi Louis Fantina in Andrea Fichera (oba Vesna). Prihodnjo sredo pa bodo šli na trening deželne selekcije najmlajših letnikov 93 trije nogometaši Pomladi: Luca Carli, Erik Kuret in Thomas Zuppin. (jng) hokej na rolerjih - A1 ZKB Kwins drevi doma proti Forliju Direktni tekmec za »play-off« - Oboji okrnjeni Po porazu v Rimu proti Civitavecchii čaka Pole-tove hokejiste na rolerjih nov domač nastop. V predzadnjem krogu prvega dela A1-lige bodo danes na Pi-kelcu, pričetek ob 21. uri, gostili Forli', to je novega direktnega tekmeca v boju za uvrstitev v »play-off.« Zal kaže, da se bo moštvo ZKB Kwins z nasprotniki pomerilo v okrnjeni postavi. Zaradi obveznosti v umetnostnem kotalkanju bosta zagotovo manjkala brata Koko-rovec, Stella je zaseden kot sodnik hokeja na ledu, nosilna igralca moštva, Ljubljančana Ferjanič in vratar Pe-tronijevič, pa sta bila ves teden bolna (kot tudi Cava-lieri) in bo zaradi tega šele danes znano, ali bosta lahko igrala. K sreči imajo težave tudi v nasprotnikovem taboru, kjer bodo pogrešali diskvalificirana Jurete Vnuka (bivšega poletovca) in kapetana in trenerja Ros-sija. Če bosta pravočasno okrevala vsaj Ferjanič in Pe-tronijevič lahko poletovci vsekakor računajo na uspeh, ki bi jim prišel še kako prav, saj je bil poraz prejšnjega kroga v Rimu nekoliko nepričakovan. Glede na razmerje sil v ligi je vsekakor dosedanji izkupiček poletovcev v mejah zadovoljivega in pričakovanega, na voljo pa imajo še ves povratni del. Če bodo znali uveljaviti prednost domačega igrišča in če bodo v gosteh osvajali točke proti slabšim nasprotnikom, se jim za uvrstitev v »play-off« ne bo treba bati. 22 Sobota, 19. januarja 2008 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Pevsko društvo Zarja je te dni priredilo koncert v prostorih 'Konsumnega društva' v Rojanu. V dvorani se je v prvih večernih urah začela zbirati številna množica. Prvi je na oder stopil vojaški orkester, ki je zaigral nekaj komadov, nato pa se mu je pridružil številni mešani pevski zbor. Zbor je v spremstvu orkestra zapel arijo iz Albinijeve opere Mariccon. Nato so bile na vrsti skladbe Po travnikih I. Carli-ja, Cvetlice F. Gerbicca in Volaričev Pogled v nedolžno oko. Vogričevo pesem Slovo je izvrstno zapel tenor Jež, prav tako v spremstvu orkestra. »Lahko rečemo, da takih prvih tenorjev smo še malo slišali v Trstu in okolici,« piše Edinost. Višek je glasbena prireditev doživela, ko je mešani pevski zbor v spremstvu vojaškega orkestra zapel Vogričevo Kraljestvo tvoje. »Gospod Vogrič je lahko ponosen,« meni Edinost. »V tej skladbi so pokazali pevci vso svojo veljavo. Moramo konstatirati, da so nas soprani kar očarali. Skratka: ta nastop Zarje je bil res eden najboljših. Posebno nam je imponiralo dejstvo, da ima kapelnik gospod Vogrič popolnoma v svoji oblasti ves zbor in njegova zasluga je, da je tako dobro izšolan. Ta prireditev nam je zopet pokazala, kolike važnosti so pevska društva za naš kulturni napredek.« Tako pa je dnevnik Edinost komentiral določene "spremembe", do katerih je prišlo v teh dneh v Ulici Giulia: »Prav na koncu, kjer se tramvaj ustavlja (v Bošketu), se nahaja "Trattoria alla fermativa"; gospodar - Slovenec s Krasa, vsi obiskovalci te gostilne izključno Slovenci a napis - samo italijanski. Nečastno za gospodarja, a še bolj za obiskovalce! Ravno tako se godi v isti ulici nekoliko nižji. Še pred nekaj meseci se je čital nad neko gostilnico napis: Gostilna - Trattoria. Danes vidiš spremenjeno tablo: Trattoria alla Colomba, brez slovenskega seveda. Pa zakaj ne?! Saj Slovenci vseeno zahajajo notri...« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Primorski dnevnik je v tem tednu skoraj v celoti objavil pismo sedemnjastih kmetov iz Mačkolj: »Vsi spodaj navedeni kmetovalci obveščamo, da so finančni stražniki iz Milj zapečatili in zaplenili 17 kmetom vse žganje, ki so ga skuhali iz lastnih vinskih tropin in z rednim dovoljenjem finančne intendance (Ufficio Tecnico Imposte Fabbricazioni). Pet dni kasneje so finančni stražniki prišli ponovno v vas in zaplenjeno žganje odpeljali. Pri tem so se sklicevali na dejstvo, da so prizadeti kmetje nesli žganje iz kraja, kjer se je destiliralo, domov predčasno, to je takrat, ko še niso bili v posesti tako imenovane "Bollette di legittimazione'. Kljub temu, da so prizadeti kmetovalci te 'bolete' prejeli že predčasno, pa finančne oblasti tega niso upoštevale, in so, kakor že rečeno, žganje enostavno zaplenili in odnesli. Doslej še ne vemo, kako se bo stvar iztekla, ker nismo glede tega prejeli nobenega obvestila. Toda pripominjamo, da smo vsa povojna leta delali tako, kot smo letos oziroma lani. Tako so ravnali tudi po drugih vaseh in nikoli ni bilo zaradi tega kakšnih sitnosti. Prepričani smo torej bili, da ravnamo pravilno, da je pač to dopustno, posebno še, ker smo že vnaprej plačali dovoljenje za destilacijo in davek, ki je s tem v zvezi. Zato menimo, da nastop finančnih stražnikov ni bil najbolj upravičen in korekten. Spričo tega prosimo za intervencijo pristojnih oblasti, da se prizadetim kmetovalcem njihov težko prisluženi pridelek vrne.« Koordinacijski odbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov bo seveda še naprej interveniral, da se ta absurdna obtožba umakne, kajti dejstva, ki so navedena v pismu prizadetih kmetov, so povsem utemeljena. Upamo, da bodo pristojne oblasti uvidele, da v tem primeru ne gre za tihotapstvo in da bodo zaradi tega čimprej razčistile zadevo v korist prizadetih kmetovalcev,« je k pismu kmetovalcev pripisal novinar Primorskega dnevnika. FILMI PO TV Sobota, 19. januarja, canale 5, ob 2.25 Figli - Hijos Režija: Marco Bechis Igrajo: Carlos Eschevarria, Stefania San-drelli in Julia Sarano Po izjemnem usehu, na katerega je itali-jansko-čilski režiser Marco Bechis naletel s celovečercem Garage Olimpo, se je tri leta kasneje ponovno lotil žgoče problematike desaparecidosov. Tokrat pa je tudi svoje pripovedovanje premaknil za trideset let naprej in ga iz takratnih buenosaireških mučilnic preselil v širni svet, točneje v Evropo. V Milanu najde namreč leta 2000 Rosa svojega brata dvojčka Javiera, za katerim se je izgubila vsaka sled. Njune starše so v času diktature ugrabili in jih nato tudi umorili, otroka pa posledično dali v oskrbo nekaterim družinam vojakov. Be-chisovi zgodbi, ki je povzeta po resničnih pripovedih sedemdesetih identificiranih otrok desaparecidosov, še enkrat uspe, da ravno s pomočjo gibljivih sličic obnovi tragedijo, katere posledice so še danes boleče zaznavne. Torek, 22. januarja, rete 4, ob 21.10 Nel centro del mirino Režija: Wolfgang Petersen Igrata: Clint Eastwood in Rene Russo Tajni agent Frank Horrigan si ne bo nikoli odpustil, da ni uspel rešiti življenja Johnu Fitzgeraldu Kennedyju. Njegovi nadrejeni pa mu vseeno spet zaupajo nadvse odgovorno dolžnost. Tokrat mora skrbeti za varnost zdajšnjega predsednika ZDA. Vidni politični predstavnik dobiva namreč telefonske klice čudaka Learyja, ki mu preti, da ga bo umoril. Torek, 22. januarja, italia 1, ob 21.10 Spider-Man Režija: Sam Raimi Igrajo: Wilem Defoe, Kirsten Dunst In To-bey Maguire Po izjemnem uspehu, na katerega je Spider- ^//Juvw Man naletel kot protagonist stripov Stana Leeja in Steva Dikta, je uspešno zaživel tudi v filmski predelavi režiserja Johna Wooja. Svojevrstni plezalec je simpatični, nekoliko sramežljivi Peter Parker, ki ga nekega dne piči veliki pajek. Pik mu zagotovi nadnaravne sposobnosti, ki jih Peter uporabi zato, da lahko pomaga ljudem v zagati. Njegov najhujši sovražnik je Green Goblin. Sreda, 23. januarja, La 7, ob 14. uri Io sono la legge Režija: Michael Winner Igrajo: Burt Lancaster, Robert Ryan, Robert Duvall in Lee J. Cobb Ob dodani vrednosti, ki jo lahko kateremukoli filmu zagotovi interpretacija štirih izrednih igralcev, kot so Lancaster, Ryan, Duvall in Cobb, se odvija filmska zgodba, ki jo je Winner postavil na divji vzhod. Trmoglavi šerif nasprotuje hotenju celotnega mesteca, ker je prepričan, da mora storilec umora v ječo. Svoj namen bo seveda uresničil, cena za to pa bo precej visoka. Četrtek, 24. januarja, rete 4, ob 23.25 8 mm - Delitto a luci rosse Režija: Joel Schumacher Igrajo: Nicolas Cage, Joaquin Phoenix, James Gandolfini in Peter Stormare Tom Welles je tajni preiskovalec, ki se navadno posveča skrivnim ljubezenskim razmerjem možev in žen svojih strank. Nekega dne pa se pri njem zglasi tudi gospa, ki ima nekoliko svojevrstno potrebo. Po moževi smrti je namreč v družinski blagajni odkrila videoposnetek, ki ovekoveča okrutno nasilje, o katerem pa ne ve ničesar. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SLOVENSKA TENIŠKA IGRALKA (KATARINA) LEBLANCOV JUNAK LUPIN MESTO V DALMACIJI SLOVENSKI KOLESAR BONČA ROMUNSKI D2IP LETNI GOZDNI POSEK VEUKA UPORABA MOČI KRONIKA, LETOPIS ARGENTINSKI PESNIK (LUIS) ZGODNJE ZRELO SADJE NAŠA PUBL. HERGOLD RUSKA IGRAL KA (SUSAN) / TEMPELJ BOGINJE ATENE ORGLAR SPOLNO SAMOZADOVOLJEVANJE DELO NA CESTAH, ZLASU POZIMI AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL PICASSOVA HCI ŠVED. PESNIK HANSSON RICHARD GERE MLINSKI ŽLEB PLEMIŠKI NASLOV UMAZANA TEŽA GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK NEVESTINO PREMOŽENJE KAREL ERBEN ITALIJANSKA USTANOVA, KI PODPIRA DELAVCE KRALJ ŽIVALJ ZRAKOPLOV, NAPOLNJEN S PUNOM NEKDANJI ODLIČNI HRV. KOŠARKAR PLEČAŠ OSEBNI ZAIMEK DNEVNI METULJ STANJE IZOLIRANEGA ČLOVEKA NIKOLA TESLA LIST ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE NEOKRNJENOST ROMAN A. TOLSTOJA ZGOŠČEN SVETLOBNI CUREK RIBIŠKE VILICE MESTO V NIGERIJI ŠPANSKA GOSPA ZNANOST RUSKO ŽENSKO IME MIZARSKO LEPILO NEKDANJE LETALIŠČE PRI MÜNCHNU DVORNA SLAVNOST GRŠKI VELIKAN ČETRTI RIMSKI KRALJ PROSTOR ZA PRODAJO IN NAKUP KONICA GORA V HIMALAJI PIJAČA STAR. SLOVANOV MESTO V JUŽNI ITALIJI KEM. SIMBOL ZA ERBIJ SEAN CONNERY NEKDANJI SEKRETAR OZN (KOFI) ŽENSKE OB POROKI MESTO NA NIZOZEMSKEM AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DE ... STAR AVSTRO-OGRSKI DROBIŽ VRHUNEC VROČINE SLOVARČEK - ENAL=italijanska delavska organizacija * ENKELAD=grški velikan • GAON=judovski dostojanstvenik • IVANOVA=ruska igralka * LONE=ameriški igralec * RIEM=letališče pri Munchnu *TIEL = nizozemsko mesto / RADIO IN TV SPORED Sobota, 19. januarja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: Opz Oš Albert Sirk - Sv. križ 20.30 TV Dnevnik Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija Rai Uno 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.40 Nan.: Lady Cop 10.20 Variete: ApriRai 10.40 Dok.: Quark Atlante 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a nord ovest 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Variete: I migliori anni (vodi Carlo Conti) 23.50 Dnevnik 23.55 Aktualno: Applausi 0.25 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Aktualno: Nella profondita' di Psi-che 6.45 Variete: Mattina in famiglia 9.55 Šport: Alpsko smučanje: Ženski veleslalom (Cortina d'Ampezzo) 11.25 Šport: Alpsko smučanje: Moški veleslalom (Kitzbühel) 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.05 Glasb.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Alias - Parita 20.25 Žreb lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: Senza traccia 23.30 Šport: Sabato sprint 0.15 Nočni dnevnik Rai Tre 7.00, (8.45) Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik in šport 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.50 Šport: Sabato sport 18.10 90° minuto - Serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa (vodi Fabio Fazio) 21.30 Dok.: 3° Pianeta - Gli astri 23.20 Nočni dnevnik, vreme 23.40 Aktualno: Un giorno in pretura Rete 4 6.10 Dnevnik - Pregled tiska 6.55 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Zivago 10.50 Aktualno: TV moda 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Doc - Un medico a New York 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sipario 15.00 Nan.: Suor Thérèse 16.50 Donnavventura 2008 17.50 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Walker Texas Ranger: La leggenda di Cooper (akc., ZDA, '93, r. V. W. Vogel, i. C. Norris) 20.30 Dnevnik in vremenska napoved 21.30 Nan.: Shark: Violenza di gruppo - Alta moda 23.15 Nan.: Law & Order: Unità Speciale 0.00 Film tv: Un piano diabolico (krim., USA '97, r. Harris Done, i. D. John Jones) 0.50 Dnevnik in vremenska napoved Canale 5 Dnevnik - Prima pagina Jutranji dnevnik Dnevnik - Insieme Glasbena odd.: Loggione Aktualno: Amici libri Aktualno: Super Partes - Programma di comunicazione politica Variete: Maurizio Costanzo Show (pon.) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) 10.45 13.00 13.40 14.10 16.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Gabbia di matti (Pippo Franco, Oreste Lionello, Leo Gul-lotta, Aida Yespica) Nan.: Sex & Law O Italia 1 6.15 6.55 10.15 10.45 11.15 12.25 13.00 13.25 13.55 15.00, 16.30 18.30 19.00 19.25 21.10 22.05 22.40 Športna oddaja; dnevnik Risanke Nan.: Power Rangers Lost Galaxy Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Piu forte ragazzi Dnevnik in vremenska napoved Risanka: Amerikan Dad Risanka: I Griffin Film: Batman (fant., ZDA, '89, r. T. Burton, i. M. Keaton) 17.30 Kratke vesti in vremenska napoved Film: I Nuovi mini Ninja (pust., ZDA, '94, r. Di C. T. Kanganis, i. V. Wong, M. E. Slade) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Nan.: Una mamma per amica Film: Garfield - il film (kom., ZDA, '04, r. P. Hewitt, i. J. L. Hewitt) Dnevnik in vremenska napoved Športna odd.: Guida al campiona-to ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.00, 8.30, 10.30 Buongiorno con Tele-quattro: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.10 Storie tra le righe 8.50 Aktualno: A tu per tu (pisma Don Mazziju) 9.00, 15.25 Dokumentarec o naravi 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Koncert klasične glasbe 13.35 Odd.: Dopo il Tg - Su di giri 13.55 Košarka Snaidero Udine 16.15 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musica che passione 19.55 Dnevnik, šport 20.55 Film: Road house - Assassino nel-la notte (dram, ZDA, '84, i. W. Da-foe) 22.40 Eventi in provincia 23.45 Film: Viggio della morte a Osaka (groz., '83) 7.00 9.20 9.50 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.00 23.00 Aktualno: Omnibus Weekend Aktualno: L'intervista Dok.: Couples and Duos Film: Grandi magazzini (kom., It., '39, i. Vittorio De Sica) Dnevnik in športne vesti Dok.: Altra Storia Film: La patata bollente (kom., It., '79, i. R. Pozzetto) Film: Shiloh, un cucciolo per ami- co (dram., ZDA, '97, i. Michael Mo- riarty) Film: High Spirits - Fantasmi da legare (fant, ZDA., '88, i. Peter O'Toole) Dnevnik Variete: Markette - Doppio brodo Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Crozza Italia |r Slovenija 1 6.05 Odmevi 6.35 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (p.) 7.30 Iz popotne torbe: Spretnost (p.) 7.45 Kviz: Male sive celice (p.) 8.30 Dok. film: Prismuknjeni (p.) 8.45 Nan.: V dotiku z vodo (p.) 9.15 Film: Deklica in volkovi 10.45 Polnočni klub: Glasba naše mladosti (p.) 12.00 Tednik (p.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nad.: Absalonova skrivnost (p.) 13.45 Poljuboznanstvena serija: Zaljubljeni v živali 14.15 Film: Gospodična Marple: Sitta- fordska skrivnost 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne: Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved 19.20 Utrip 19.55 Nad.: Tajna služba 21.30 Dok.: Slovenski vojaki v Afganistanu 22.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.30 Hri-bar 23.35 Nad.: Huff (t Slovenija 2 6.35 TV prodaja 7.05 Skozi čas 7.15 Primorski mozaik (p.) 7.45 Študentska (p.) 8.05 Vroči stol (pon.) 9.00 Debatna odd. za mlade: Tekma (p.) 9.55 Cortina: SP v alpskem smučanju, ženski smuk (prenos) 11.20 Kitzbuehel: SP v alpskem smučanju, moški smuk (prenos) 12.40 Antholz: SP v biatlonu, zasledovalna tekma 10 km (Ž), prenos 13.40 Harrachov: SP v smučarskih poletih, prenos 15.25 Velenje: namizni tenis pro tour, prenos 17.00 Antholz: SP v biatlonu, zasledovalna tekma 12,5 km (M), prenos 18.00 Nogomet, tekma angleške lige: Birmingham - Chelsea 20.00 Koncert: Vlado Kreslin (prenos iz Cankarjevega doma) 22.00 Moda: Bleščica 22.35 Slovenski magazin 23.00 Sobotno popoldne Koper 11.15 11.30 13.00 13.45 14.00 14.30 15.10 16.40 17.30 18.00 18.40 19.00 19.30 19.45 20.00 21.35 22.05 22.20 23.00 23.30 0.00 0.15 Dnevni program Alpsko smučanje: SP Cortina: Smuk prenos Euronews Dnevni program Čezmejna TV - TV dnevnik Pogovorimo se o... Športna oddaja: Francija 1998 Arhivski posnetki Globus Brez meje (program v slovenskem jeziku) Primorska kronika Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Jutri je nedelja - verska oddaja Vzhod - Zahod Košarka: Jadranska liga NLB Alter eco Vsedanes - TV dnevnik Glasbena oddaja World strongman cup 2004 Vsedanes aktualnost Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (p.) 11.00 Video strani 17.00 Settimana Friuli 17.30 Davčna uprava Nova Gorica obvešča 18.00 Čas za nas (p.) 18.45 Video spot meseca 18.55 Med Sočo in Nadižo (p.) 19.20 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Slovenka leta 22.30 Brez strehe na glavo z Rebeko Dremelj 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Božični koncert; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Andrej Hieng: Burleska o Grku; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.00 Tekmovanje Človek ne jezi se; 11.00 Glasovanje za osebnost Primorske 2007; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica RK; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Raz- košje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Zvezdosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 7.30 Slovenske novice; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna: 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Sopranistka Valerija Hey-bal; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 19.30 Slovenska opera; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Nedelja, 19. januarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES V gorah bo zmerno oblačno in za ta čas toplo. V gorskih dolinah bo nastal temperaturni obrat. V nižinah in ob morju bo oblačno do pretežno oblačno zaradi nizke oblačnosti. Povečini bo zamegljeno, ponekod bo predvsem v nočnih urah nastala megla. Delno jasno bo z občasno povečano oblačnostjo. Ob morju in ponekod po nižinah v notranjosti Slovenije bo megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 7, v alpskih dolinah do 2, najvišje dnevne od 6 do 12 stopinj C. J Nad severnim Sredozemljem se bo okrepil anticiklon s to- Vremenska fronta se je pomaknila nad osrednji Balkan. S plim višinskim zrakom . Zaradi stanovitnosti se bo v nižjih šibkimi zahodnimi vetrovi doteka v nižjih zračnih plasteh slojih kopičila vlaga. nad naše kraje topel in razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.4 in zatone ob 16.52 Dolžina dneva 9.12. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.08 in zatone ob 5.03. A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v krajih s sončnim vremenom ugoden; v krajih z vztrajno nizko oblačnostjo ali meglo pa se bodo pri najbolj občutljivih občasno pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.03 najnižje -3 cm, ob 6.67 najvišje 45 cm, ob 14.17 najnižje -61 cm, ob 21.10 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.07 najnižje -7 cm, ob 7.52 najvišje 49 cm, ob 14.57 najnižje -68 cm, ob 21.46 najvišje 33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 4 2000 m . 1000 m ..........12 2500 m . 1500 m............7 2864 m . UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER umrl legendarni sahist bobby fischer Sprva simbol ZDA, nato njihov neizprosen kritik REYKJAVIK - Bil je junak »svobodnega sveta« v boju proti »komunistični nevarnosti«, končal je svojo življenjsko pot kot izgnanec v Islandiji. Legendarni šahist Bobby Fischer iz ZDA je umrl včeraj v bolnišnici v Reyjkaviku, na svoj 64. rojstni dan. V Chicagu rojeni nekdanji šahovski svetovni prvak, znan po svoji ekscentrič-nosti in genialnosti, je postal velemojster pri 15 letih, svoj najslavnejši dvoboj pa je odigral leta 1972 proti Borisu Spaskemu iz Sovjetske zveze in z zmago (dvoboj se je odvijal prav v Reyjkaviku) osvojil tudi naslov svetovnega prvaka. V duhu blokovske delitve v času hladne vojne so njegovo zmago pozdravili kot zmago Washing-tona proti sovjetskemu imperiju, ki je bil obenem nepremagljiva šahovska velesila. Fischer j e bil tedaj star šele 29 let, kmalu pa se je pokazalo, da je za estab-lišment neobvladljiv, zadnja leta je bil tudi znan kritik ZDA in se je tudi odrekel ameriškemu državljanstvu. Leta 1975 je zavrnil obrambo naslova proti novi ruski zvezdi, režimu zvestemu Anatoliju Kar-povu, tako da ga je mednarodna šahovska zveza izločila iz svojih vrst. Tudi sicer je med tekmovanji nemalokrat poskrbel za zmedo, zamujal na dvoboje, včasih odhajal sredi partij, zahteval natančno določeno svetlobo, motili so ga fotografi in kamere. Odtlej ni več uradno nastopal, razen leta 1992, ko se j e spet srečal s Spas-kijem, ki je medtem postal francoski državljan. Ponovitev dvoboja iz leta 1972, ki pa seveda ni imel več nekdanjega naboja, je bil pri Sv. Štefanu v Črni gori, drugi del pa v Beogradu. Oblasti v ZDA so Fi-scherju tedaj prepovedale pot v Jugoslavijo, za katero je še veljal embargo. Fi-scherja so sodno preganjali in se v ZDA ni več vrnil. Živel je v Vzhodni Evropi, nato na Japonskem. Ko so ga tam aretirali leta 2005 zaradi zapadlega potnega lista, se je na vse pretege upiral izročitvi ZDA. Naposled mu je zatočišče ponudila Islandija. V svetu šaha bo Fischer ostal zapisan kot eden največjih, zagotovo pa kot najbolj poznan na svetu. Njegov moto v mladih letih je bil: »Šah je vojna čez vsako mejo. Njegov cilj je uničiti nasprotnikove možgane.« CELOVEC O -1/7 TOLMEČ O 3/10 TRBIŽ O 2/10 O -7/6 KRANJSKA G. ČEDAD O VIDEM O 6/11 = 5/12 = O PORDENON 6/11 O GRADEC 1/10 o-3/8 S. GRADEC O TRŽIČ -2/6 O KRANJ CELJE -1/10 O MARIBOR o 1/11 PTUJ O M. SOBOTA 01/7 K LJUBLJANA GORICA f, ° N. GORICA 1/5 N. MESTO -1/11 82?CA 0 3/9 POSTOJNA O 8/12 3/9 O-2/8 " „ . . -A, KOČEVJE TRST Xk3= ^ O _ _ 8/12 -5 0 " PORTOROŽ O -------' £RNOMELJ 3/10 ^ ^ ^^ ^ „„.■n.. REKA 5/13 OPATIJA ZAGREB 4/11 O PAZIN O (NAPOVED ZA JUTRI V gorah bo pretežno jasno in za ta čas zelo toplo. Visoke bodo tudi nočne temperature. V gorskih dolinah bo nastal temperaturni obrat. V nižinah in ob morju bo oblačno do pretežno oblačno in megleno. Jutri bo povečini jasno, ob morju in po nižinah v notranjosti Slovenije se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost. V ponedeljek bo na zahodu pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo, drugod bo delno jasno. zda - Demokratska predsedniška kandidatka Hillary: Nikoli nisem dvomila v Billovo ljubezen WASHINGTON - Deset let po aferi Lewinsky je nekdanja prva dama in aktualna predsedniška kandidatka Hillary Clinton spregovorila o nezvestobi svojega moža, takratnega predsednika ZDA. "Nikoli nisem dvomila v Billovo ljubezen," je povedala Clintonova v pogovoru za televizijo CNN. "Prav tako nisem nikoli izgubila zaupanja v svojo hčerko in v našo veliko družino, vedno sem se namreč zavedala svoje odgovornosti," je senatorka iz New Yorka povedala v televizijski oddaji Ty-ra Banks Show, ki je bila na sporedu včeraj. Clintonova je povedala tudi, daje morala zares dobro premisliti, kako naj ravna, da bo prav ta- ko zanjo kot za njeno družino. "V prvem trenutku je človek zares prizadet, prav razjarjen, počutiš se razočaranega - vse to gre človeku po glavi," je priznala predsedniška kandidatka. Spoznala naj bi, da v tistem trenutku res ne sme sprejeti nobenih odločitev. Afera takratnega predsednika Billa Clintona s praktikantko v Beli hiši Monico Lewinsky je bila prvič omenjena v noči na 18. januar 1998 na spletni strani Drudge Report. Po vztrajnih obtožbah je Clinton naposled priznal, daje imel razmerje z gospodično Lewinsky. Ker je o razmerju sprva lagal pod prisego, so proti njemu sprožili tudi postopek za razrešitev, v katerem pa je bil oproščen. (STA) POREČ