DO-lefnics c€rf_fei_ega V dobi raznih jubilejev ne bo odvec, da se tudi spominjamo 1501etnice cerkvenega jožefinizma v tistih škofijah naše jugoslovanske države, ki so prej pripadale nekdanji avstrijsko-ogrski monarhiji. Z imenom jožefinizma se za_namuje nedovoljeno poseganje državne oblasti v corkvene zadeve, ki ga je vršil avstrijski cesar Jožef II., od kojega ima to postopanje proti Cerkvi svoje irne. Ta avstrijski cesar je bil pod nlo.nim vplivom Cerkvi sovražnih framasonov ali prostozidarjev. Takoj v drugem letu svojega samostojnega vladanja, to je leta 1781 •— torej ravno pred 150 leti — je cesar Jožef II. prepovedal škofom in drugim cerkvenirn poglavarjem občevanje z rimskim papežem. Papež je mogel stopiti v stik z avstrijskimi škofi in škofje z njim samo potom dunajske dvorske kanclije. Tudi s svojimi verniki niso smeli škofje neposredno občevati, temveč so morali svoja pastirska pisma škofljanom pošiljati preko cesarskib uradov, glavarstev itd. Ker so samostani velikega pomena v katoliški Cerkvi, je Jožef II. od 1. 1782 do 1. 1786 dal zapreti 738 samostanov ter razgnati 20.000 redovnikov in redovnic. Premoženje samostanov je država zaplenila in mnogokje se je zapravilo, zavrglo ali pašlo drugače v izgubo. Samostanska poslopja so prešla v lastnino države, ki jih je uporabila kot kasarne ali prostore raznih uradov. Takšnih poslopij je tudi v Sloveniji precejšnje število. Odprava samostanov je Slovenijo hudo zadela. Na ozemlju Slovcn&kega Štajerskega so bili razpuščeni najpopr&j fran.iškanski in dominikan_ki tretji red in nato postopno naslednji samostani: dominikank v Marenbergu in Studenicah, žifckih kartuzijancev, pavlincev v Olimju, celestink v Mariboru, kapucinov v Mariboru (sedaj frančiškanski), min.ritov v Maribaru (nekdanja prostorna cerkev je bila spremenjena v vojaško skladišče, samostan pa v vojašni.o ob Dravi), avgustincev na Muti in v Radgoni, minoritov v Sl. Bistrici. dominikancev v Ptuju. kapu- cinov v Ptuju, frančiškanov v Ormožu in dominikancev v Novem kloštru v Savinjski dolini. Minoritski samostan v Celju je 1. 1808 ukinil cesar Franc. Ukinitev je bil za naše kraje in naše ljudstvo hud udarec v socialnem, zlasti pa v prosvetnem oziru, ker so samostani imeli svoje šole, ki se je v njih izšolal marsikateri sin slovenskega ljudstva. Papež Pij VI. je kljub svoji starosti in bolehnosti šel na Dunaj, da bi cesarja odvrnil od njegove absolutistične cerkvene politike. Na svojem potovanju na Dunaj se je Sv. Oče ustavil v raznih krajih Slovenije, med drugimi tudi v Mariboru. V Maribor je prišel iz Celja 18. marca ter je stanoval v mariboa-skem gradu, ki je bil lastnina grofa Henrika Brandisa. Na Jožefovo je po sv. maši podelil iz lože na Grajskem trgu zbranemu ljudstvu apostolski blagoslov. Potem je nadaljeval svojo pot proti Gradcu. Na Dunaju je bival eden mesec, to je od 22. marca do 22. aprila 1. 1782. Vsi njegovi napori, da bi cesarja prepričal o nedopustnosti in kvarljivosti njegove politike, so bili zaman. Jožef II. je po odhodu papeževem svojo nastopanje proti Cerkvi nadaljeval in poostril. Iz Cerkve je hotel napraviti ustanovo, ki bi samo služila državi. Škofijska bogoslovna semenišča so se odstranila ter nadomestila z generalnimi semenišči, ki so bila popolnoma v državnih rokah ter se je v njih pouk vršil s pomočjo necerkvenili učnih knjig. Celo tako daleč je šel cesar v svojem zaželjenem gospostvu nad Cerkvijo, da je sam izdajal naredbe o procesijah, romanjih, bratovščinah, ki jih je prepovedal ter nadomestil samo z eno pod imenom »dejavne ljubezni do bližnjega«, o pogrebih, postih, pridigah in celo o tem, koliko sveč sme pri kakšni maši goreti na oltarju. Vsled tega ga je pruski kralj Friderik Veliki počastil s podsmehljivim priimkom »brat mežna.«. Ko je Jožef II. 1. 1790 umrl, so bile nekatere njegove naredbe, zlasti tiste, kl so blle za Cerkev najtežje, razveljavljene. Duh te cerkvene politike, kl Je znana pod itnenom jožefinizma, pa Je trajal na-J prej še kakšnih 60 let ter Je prizadel katoliški Cerkvi v n.kdanji Avstrijl veliko škodo. Cerkvi vsekane rane je; zacelil katoli.ki preporod, kl mu je vi Slovenski Štajerski odprl vrata veliki škof Sloinšek. Mestni svetnik lz Milana proglašen blaženim. Minulo nedeljo je bil v Vatikanu slovesno proglašen blaženim Contardo Ferini. Profesor F«Pini je bil pred 32 leti član mestnega sveta v Milanu na Italijansk.m in je oskrboval z največjo natančnostjo mestne finance. Odlikoval se je na polju dobrodelnosti in radi tega je bila zahteva ljudstva, da se ga prišteje blaženim in svet nikom. lupiiinov morilec prijcf. Dne 18. februai'ja je padel v roke pravice morilec župnika v Mengšu. — Zločinec je komaj 191etni Ivan Lakner, ki je kljub mladosti že vsestranski nebodigatreba. Vrnil se je domov po zločinu in poslal obleko h krojaču, da bi mu jo prelikal. Kroja. je našel v njegovi suknji večjo svoto denarja in hranilno knjižico, in obvestil o tem bližnje orožnike. Žandarji iz postaje Radna pri Sevnici so Laknerja zagrabili na njegovem domu pri starših, kamor je sicer redko zahajal. Kmalu p. aretaciji je zločinec priznal, da je izvršil on roparski umor na župnika g. Kušarja v Mengšu. Zločinca so prepeljali žandarji v Ljubljano in ga oddali v nadaljno zasliševanje policiji. Lakner je priznal pri zasliševanju, da je po umoru župnika istemu vzel iz žepa ključe od blagajne in oropal iz nje 30.000 Din. 2000 Din je izdal v Ljubljani za novo obleko, da bi izbrisal za seboj sled, 8000 Din je naložil v poštno hranilnico, 15.000 Din je baje skril pod nekim mostom v Ljubljani, ostanek so našli pri njem. Denarja, ki bi naj bil skrit pod mostom, niso našli. Trgovci, kjer je kupil Lakner obe novi obleki, so ga takoj prepoznali. Roparski morilec že ima z dvema tovarišema na vesti več vlomov ter tatvin in je že bil osemkrat predkaznovan. Po preiskavi je izročila Ijubljanska policija zločinca sodišču v Ljubljani.