Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Damjana Kogovšek VLOGA KULTURNE IDENTITETE V REHABILITACUI GLUHIH MLADOSTNIKOV Doktorska disertacija Mentor; docent dr. Stane Košir Somentorica; redna profesorica dr. Martina Tomori Ljubljana, 2007 Damjana Kogovžek____________Vlaga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija POVZETEK Predmet raziskovanja pričujoče naloge je definiranje in proučevanje koncepta identitete gluhih in naglušnih mladostnikov s poudarkom na rehabilitaciji, in ugotavljanje razlik v stopnji samospoštovanja med gluhimi/naglušnimi mladostniki ter polnocutnimi mladostniki, kot enega izmed možnih indikatorjev oblikovanja zdrave identitete. Vzorec zajema 130 mladostnikov, ki so razdeljeni v dve skupini po metodi ekvivalentnih parov na podlagi spola, oblike in programa šolanja, narodnosti in starosti. Skupina mladostnikov je razdeljena na 65 gluhih/naglušnih mladostnikov in 65 polnočutnih mladostnikov. Ker je pričujoča naloga prvi poskus raziskave primerjanja med gluhimi/naglušnimi in polnočutnimi mladostniki v slovenskem prostoru, je le-ta potekala v dveh fazah. Prva faza raziskovanja zajema obe skupini mladostnikov, druga pa se nanaša zgolj na populacijo guhih/naglušnih mladostnikov. Za uresničevanje ciljev so izbrane naslednje skupine spremenljivk: slušni status gluhih/naglušnih in polnočutnih (slišečih) mladostnikov; samospoštovanje, depresivnost, počutje v družini (za primerjavo med skupinama mladostnikov); kulturna identiteta gluhih in naglušnih mladostnikov. Na osnovi primerjanja skupin smo prišli do naslednjih ugotovitev: • Gluhi/naglušni mladostniki imajo nižje samospoštovanje ter višjo stopnjo depresivnosti od svojih slišečih vrstnikov (razlike med skupinama v stopnji samospoštovanja se glede na status slišanja, spol, obliko šolanja in način komunikacije statistično pomembno razlikujejo. • Latentna struktura samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov se razlikuje od strukture samospoštovanja polnočutnih mladostnikov. • Večina gluhih in naglušnih mladostnikov se ne identificira zgolj z Gluho skupnostjo. Izguba sluha vpliva na oblikovanje kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov. • Kulturna identiteta gluhih in naglušnih mladostnikov ter z njo povezan način komunikacije vplivata na stopnjo samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov. Na podlagi pridobljenih podatkov (kulturne identitete gluhih/naglušnih mladostnikov, stopnje samospoštovanja in depresivnosti, načina komunikacije gluhih/naglušnih ter podatkov, ki so jih posredovali individualni terapevti, surdopedagogi in logopedi) smo poskušali oblikovati postopek dela, obdelave podatkov s pomočjo računalniškega programa, ki naj bi omogočal kakovostnejšo in učinkovitejšo individualno obravnavo oziroma re/habilitacijo gluhih in naglušnih mladostnikov. Na podlagi ugotovitev kulturne identitete gluhih/naglušnih Stran 3/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija mladostnikov so nakazane smernice za uspešno individualno obravnavo oziroma re/habliitacijo gluhih m naglušnih mladostnikov. Ključne besede: re/habilitacija, gluhi/Gluhi in naglušni mladostniki, polnočutni (slišeSi) mladostniki, samospoštovanje, razvoj kulturne identitete gluhih Stran 2/22T Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija ABSTRACT The purpose of the research project was to define and identify the concept of identity of the deaf and hard of hearing adolescents, with an emphasis on the rehabilitation process. The next aim was to identify the difference in self-esteem between the deaf/hard of hearing adolescents and hearing adolescents. The sample included 130 adolescents who were split into two groups with the method of equal pairs. Equal pairs were established on the basis of the sex, form and programme of schooling, nationality, age. The sample group were divided into two subgroups; 65 deaf and hard of hearing adolescents and 65 hearing adolescents. The research project is the first project of the kind in Slovenia and it underwent two phases. The first one included both groups of adolescents whereas the second one focuses on the deaf and hard of hearing adolescents alone. In order to realize the set objectives, the following groups of variables were selected: the hearing status of individual adolescent; self-esteem; depression; the home atmosphere; cultural identity among deaf and hard of hearing adolescents. On the basis of comparing the groups, the following was established: • Deaf/hard of hearing adolescents have lower self-esteem and higher degree of depression (the difference in self-esteem between the groups is statistically significant concerning the impact of hearing loss, sex, school programe, code of communication). • The latent structure of self-esteem in the deaf/hard of hearing adolescents is significantly different from the latent structure of self-esteem in hearing adolescents. • Deaf and hard of hearing adolescents do not identify themselves only with the Deaf community. The impact of hearing loss affects the formation of the cultural deaf identity. • Cultural deaf identity and the code of communication affect the degree of self-esteem among the deaf and hard of hearing adolescents. On the basis of the research data (cultural deaf identity of the deaf and hard of hearing adolescents, the degree of self-esteem and of depression, the code of communication and the data mediated from speech and language therapists) we tried to design the computer application for the work of speech and language therapists or individual therapists. This computer program should provide better and more effective individual treatment or re/habilitation process of the deaf and hard of hearing adolescents. On the basis of the research facts of cultural deaf identity some directions for the successful individual procedure or re/habilitatin process of deaf and hard of hearing adolescents were assigned. Stran 3/227 Damjana Kogovšek:_________ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov______ Doktorska disertacija Key words: re/habilitation, deaf/Deaf and hard of hearing adolescents, hearing adolescents, self-esteem, deaf cultural identity development Stran 4/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov___________ Doktorska disertacija POSVETILO Svoje delo posvečam babici Mariji Prelogar, ki mije ves čas študija nesebično stala ob strani in me spodbujala k nenehnemu raziskovanju in učenju. ZAHVALA Želim se zahvaliti vsem, ki so mi s svojim znanjem in izkušnjami velikodušno pomagali pri nastajanju doktorske disertacije. Zahvala naj gre: Mentorju dr. Stanetu Koširju, docentu, ki mi je s svojimi strokovnimi nasveti in pripravljenostjo ob vsakem času pomagal pri nastajanju in oblikovanju doktorske disertacije; Somentorici, dr. Martini Tomori, redni profesorici, za strokovne nasvete, pomoč in izkazano zaupanje; Stran 5/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija dr. Darji Kobal, izredni profesorici na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v UL, za strokovno pomoč in spodbude; dr. Martini Ozbič, dr. Ingrid Žolgar Jerkovič, dr. Majdi Končar in ga. Alenki Vidmar za prijazno in strokovno spodbudo v težkih in napornih trenutkih; dr. Miranu Čuku, rednemu profesorju in dr. Janezu Jermanu, docentu za prijazno svetovanje ob statističnih vprašanjih; Hvala vsem sodelavcem, ki so mi pomagali s svojimi spodbudami in nasveti; Za sodelovanje v empiričnem delu se zahvaljujem vodstvu in zaposlenim Zavoda za gluhe in naglušne v gubljani, ki mi je omogočilo nemoteno raziskovanje. Med njimi moram še posebej omeniti profesorico slovenskega jezika Nikole Kuplenik, gluho profesorico defektologije Marjetko Kulovec, profesorico Živo Peljhan, individualno terapevtko Ireno Brecelj ter Ano Mirai, socialno delavko Majdo KnehtI, psihologinjo Alenko Leveč, ki so me vsakokrat toplo sprejele in mi pomagale pri strokovnem delu, organizaciji in izvajanju raziskovalnega dela, za kar sem jim zelo hvaležna; Ne nazadnje pa hvala vsem gluhim in naglušnim ter polnočutnim mladostnikom, brez katerih tega dela ne bi bilo; Hvala g. Gregorju Rihtar in ga. Ksenji Mali Potisek za lektoriranje besedila in pomoč pri prevajanju; Iskrena hvala dr. Mariji Molan, dr. Marjanu Koršiču, dr. Alenki Vodeb, ki so mi omogočili nadaljevati in dokončati podiplomski študij. Brez njih mi to ne bi uspelo; Posebna hvala naj gre vsem mojim domačim in osebnim prijateljem; Za pomoč pri oblikovanju računalniške aplikacije ter za stalno skrb, oporo, tople besede in razumevanje v času mojega podiplomskega študija pa se z vsem srcem zahvaljujem svojemu možu Antonu in hčerki Manci. ' Stran 6/227 Damjana Kogovšek-___________Vloga kulturne identiteta v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija PREDGOVOR Problematika doktorske disertacije vključuje populacijo gluhih in naglušnih mladostnikov ter njihovo re/habilitaeijo. Ideja zanjo je plod dela in izkušenj z omenjeno skupino ter razmišljanj o možnostih izboljšave individualne surdopedagoške-logopedske obravnave in načinih sporazumevanja med terapevti ter gluhimi in naglušnimi mladostniki. Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana je edina ustanova v Sloveniji, ki omogoča poklicno izobraževanje gluhih in naglušnih mladostnikov poleg rednih (integriranih) oblik izobraževanja. Mladostništvo je zelo pomembno obdobje odraščanja, kateremu moramo vsekakor posvečati veliko pozornosti. Gluhi in naglušni so posebna skupina ljudi zaradi njihovega posebnega načina komuniciranja in sporazumevanja ter pripadnosti svoji manjšinski kulturi in ne kulturi slišečih. V procesu socializacije naj bi dosegli, da bi gluhega oziroma naglušnega posameznika vključili v slišeče okolje, kjer živimo vsi, čim bolj naravno in v sožitju z drugimi. Proces socializacije zajema veliko objektivnih kot tudi subjektivnih dejavnikov, ki pripeljejo do različnih ravni socialnega razvoja. Eden najpomembnejših dejavnikov je prav gotovo ustrezna komunikacija. Komunikacija predstavlja proces izmenjave informacij, kjer gre za oddajanje in sprejemanje sporočil. Iz vsakodnevnih izkušenj lahko rečemo, da ljudje komuniciramo na različne načine in na različnih ravneh. Človek v svojem življenju največkrat uporablja govorjeni jezik (verbalni jezik), vendar prenos informacije ne pomeni zgolj izgovarjanja besed, stavkov, ampak so pomembni tudi mimika obraza, gestikulacija in govorica telesa. Vse to in še več uporabljajo Gluhi pri svojem načinu sporazumevanja. Jezik, ki ga uporabljajo Gluhi, se imenuje znakovni jezik in ima svojo gramatiko in sintakso, ki se je razvila neodvisno od govorjenega jezika. Nekateri avtorji še vedno poudarjajo inferiornost znakovnega jezika, saj naj bi le-ta v odnosu z govorjenim jezikom bil nezadosten za dobro komunikacijo. Cilj doktorske disertacije je, da čim več ljudi spozna različne pristope, teorije, stališča in mnenja različnih avtorjev, ki so povezani s problematiko gluhote. V Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani je več desetletij zastopana metoda oralizma kot najpogostejša metoda poučevanja gluhih otrok. Ena od značilnosti tega pristopa pravi, da znakovni jezik onemogoča učenje govorjenega jezika, čeprav novejše raziskave (po Marschark, 1993) to tezo odločno zanikajo. Dejstvo je, da so gluhi otroci gluhih staršev emocionalno stabilnejši in imajo višje samospoštovanje, razvite socialne spretnosti ali veščine od gluhih otrok slišečih staršev, ki v svoji komunikaciji z otrokom ne uporabljajo znakovnega jezika. Seveda so pomembne razlike med tistimi gluhimi otroki, ki so gluhi vse od svojega rojstva, od tistih, ki so izgubili sluh po tem, ko so se že naučili govoriti. V doktorski disertaciji se veliko besedila nanaša na prelingvalno gluhe otroke in mladostnike ter tiste z najtežjo izgubo sluha. Stran 7/227 Damjana KogovSek:____________Vloga kulturne identitete v re/habiiitaciji gluhih in nagluSmh mladostnikov_____________Doktorska disertacija Da bi lahko razumeli razlike med posameznimi gluhimi osebami v smislu njihovega komunikacijskega, socialnega, kognitivnega in jezikovnega razvoja, moramo najprej razumeti položaj skupnosti, v kateri živijo. Nesmiselno je torej govoriti in pisati o znakovnem jeziku, ne da bi omenili kulturo in način poučevanja Gluhih in naglušnih otrok. Mišljenja o najboljši metodi oziroma pristopu poučevanja Gluhih so različna. Zato je tudi naš namen opozoriti na različne vidike spoznavanja gluhote in od tega je tudi odvisno naše stališče do skupnosti Gluhih. V doktorski disertaciji se poskuša prikazati kulturološki vidik pogleda na gluhoto, in sicer s pisanjem velike začetnice izraza »biti Gluh« - kadar se govori in piše o osebah z izgubo sluha v kontekstu skupnosti, ki uporablja znakovni jezik in ima svojo specifično kulturo. V zadnjem času (od leta 1980 dalje; s povečanjem zavesti o kulturi gluhih in znakovnem jeziku) je postalo jasno, da o gluhih ljudeh lahko govorimo z dveh vidikov, ki ju različni avtorji različno poimenujejo. Prvi je patološki (medicinski, klinično-patološki) model, drugi pa kulturološki. Zelo pomembno je, na kakšen način in kako pristopamo do Gluhe skupnosti. Patološki model razumevanja gluhote lahko v nekaterih segmentih, v ekstremnih manifestacijah zanika sam obstoj Gluhe skupnosti. Bistvo tega modela je, da se vedenje in vrednostni sistem slišečih ljudi definira, sprejema kot norme in standarde ter se osredotoča na to, kako Gluhi ljudje od teh norm odstopajo. To je na nek način pogled »avtsajderja« - pogled, ki kaže na negativne razlike med gluhimi in slišečimi ljudmi. Patološki model rezultira patemalistično in zatiralno vedenje do Gluhih. Takšen način pristopanja h Gluhim lahko povezujemo z drugimi podobnimi patemalističnimi stališči, kot sta rasizem in diskriminacija po spolu. Kulturološki vidik je osnovan na rezultatih jezikovnih in socioloških raziskovanj ter upošteva več dejavnikov hkrati, kadar obravnava problematiko Gluhih. Prav zaradi tega je včasih težko definirati Gluho skupnost, saj je le-ta že v svoji osnovi zelo heterogena. Vseeno lahko podamo nekaj značilnosti kulturo loškega pogleda na skupnost Gluhih: skupina ljudi, ki si deli skupen način komunikacije (znakovni jezik), ki daje osnovo za povezanost in identiteto skupine; skupina ljudi, ki deli skupni jezik in kulturo; skupina ljudi, katerim vizualni način komunikacije (vizualni znakovni jezik) s svetom predstavlja primarni način komunikacije. Proces socializacije se je torej v dobi modernizma transformiral s porastom imigracij in tehnologije, kar je privedlo do novih razmišljanj o razvoju in problemih identitete. Znotraj Združenih držav Amerike infuzija imigrantov in povečana prisotnost različnih kulturnih in etničnih skupin pospešeno razvijata informacije o različnih identifikacijah z določeno skupino, Stran 8/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaeyi gluhih m nagušmh mladostnikov_____________Doktorska disertacija zahtevajo nove oblike dela, v katerih lahko različne skupine so/obstajajo. Gluhi prav tako niso bili imuni na te spremembe. Z nedavnim konceptom gluhe kulture, skupnosti, raziskovalci odkrivajo posamezne kategorije identitete gluhih, ki se jih v nadaljevanju podrobno razlaga. Doktorska disertacija uporablja izraz »gluhota - deafness" za pojmovanje širšega območja izgube sluha; od lažje naglušnosti do globoke, praktične gluhote. Po potrebi, kjer bo potrebno pokazati in opozoriti na razlike med naglušnostjo in gluhostjo, bo to ustrezno označeno. Izraz "gluh" je sinonim za angleški izraz "deaf ali hard of hearing", ki se nanaša na gluhega posameznika ali na osebo z izgubo sluha od lažje do globoke naglušnosti. Glede na to se bo izraz naglušen uporabljal le v primeru, ko bo govora o posamezniku z lažjo ali zmerno izgubo sluha. Isti princip velja tudi za izraz Gluh, ki se nanaša na kulturo gluhih posameznikov. Uporaba velike začetnice pri pisanju Gluh pomeni izključno kulturno identiteto. Kot končni produkt doktorske disertacije je oblikovana računalniška aplikacija načrtovanja in vodenja individualne obravnave gluhih in naglušnih oseb, s pomočjo katere bi se dosegla raven kakovostnejše in učinkovitejše individualne obravnave oziroma re/habilitacije gluhih in naglušnih ljudi. Stran 9/227 Damjana Kogovšek _______Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija KAZALO VSEBINE POVZETEK...........................................................-.....................................................................1 ABSTRACT.................................................................................................................................3 POSVETILO......................,.........................................................................................................5 ZAHVALA...................................................................................................................................5 PREDGOVOR.............................................................................................................................7 KAZALO VSEBINE....................................................................................................................10 KAZALO VSEH UPORABLJENIH KRATIC..................................................................................13 1.UVOD...................................................................................................................................14 1.1GLUHOTA/NAGLUŠNOST.....................................................................................................14 1.1.1 TERMINOLOGIJA - GLUHOTA IN NAGLUŠNOST...................................................................14 1.2 REHABILITACIJA/KOMUNIKACIJA GLUHIH/NAGLUŠNIH...................................................20 1.2.1 REHABILITACIJA KOT CIU IN PROCES USPOSABLJANJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH OSEB...................................................................................................................................................20 1.2.2 KOMUNIKACIJA, JEZIK, GOVOR GLUHIH IN NAGLUŠNIH...................................................21 1.3MLADOSTNIŠTVO.................................................................................................................27 1.4 ISKANJE IN OPREDELITEV IDENTITETE...............................................................................29 1.4.1 OPREDELITEV IDENTITETE.....................................................................................................29 1.4.2 PSIHOSOCIALNI RAZVOJ IN OBLIKOVANJE IDENTITETE...................................................30 1.4.3 ERIKSONOV RAZVOJNI MODEL V ODNOSU Z GLUHOTO...................................................33 1.4.4 IDENTITETNI STATUS - TEORIJA IDENTITETNIH POLOŽAJEV.............................................39 1.4.5 ETNIČNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBLIKOVANJE IDENTITETE...................................40 1.5 TEORIJA RAZVOJA GLUHE KULTURNE IDENTITETE.............................................................45 1.5.1 MODELI RAZVOJA KULTURNE IDENTITETE.........................................................................45 1.5.2 MODEL RAZVOJA RASNE/ KULTURNE IDENTITETE..........................................................47 1.5.3 RAZVOJ KULTURNE IDENTITETE GLUHIH LJUDI.................................................................48 1.6 GLUHI KOT KULTURNO DRUGAČNI......................................................................................52 1.6.1 POMEMBNOST ASL / znakovnega jezika...........................................................................56 1.6.2 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ŠOLANJE GLUHIH.................................................................57 1.7 SAMOSPOŠTOVANJE V OBDOBJU MLADOSTNIŠTVA...........................................................59 1.8 STIGMA: KAKO RAVNAMO S TISTIMI, KI SO DRUGAČNI?...................................................64 1.9 KONCEPTUALNI OKVIR MEDKULTURNEGA KOMUNICIRANJA, PROCESA REHABILITACIJE IN PROCESA OBLIKOVANJA GLUHE KULTURNE IDENTITETE.....................................................65 1.9.1 METODOLOŠKI PROBLEMI....................................................................................................66 2. OPREDELITEV PROBLEMA IN CIU RAZISKAVE..................................................................67 2.1 OPREDELITEV PROBLEMA...............................................................................................67 2.2 CIU RAZISKAVE IN MOŽNE APLIKACIJE RAZISKOVANJ..................................................67 3. METODE DELA....................................................................................................................70 3.1 OPIS VZORCA.................................................................................................................70 3.1.1 GLUHI IN POLNOČUTNI MLADOSTNIKI, KI SO SODELOVALI V PRVI FAZI RAZISKAVE. 71 3.1.2 GLUHI IN NAGLUŠNI MLADOSTNIKI, KI SO SODELOVALI V DRUGI FAZI RAZISKAVE... 74 3.2 SEZNAM SPREMENUIVK.................................................................................................78 Stran 10/227 Damjana Kogovgek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 3.3 MERSKI INSTRUMENTARIJ..............................................................................................79 3.3.1 SKALA SAMOSPOŠTOVANJA, DEPRESIVNOSTI IN POČUTJA V DRUŽINIIIIIIIIIIIIIIIII..... 79 3.3.2 DIDS..........................................................................................................................................83 3.3.3 DIAGNOSTIČNI PODATKI O STANJU SLUHA IN NAČINU KOMUNIKACIJE.......................; 87 3.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV...................................................................................88 3.5 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV.....................................................................:........88 4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA......................................................................................... 90 4.1 REZULTATI IN INTERPRETACUA PRVE FAZE RAZISKAVE...................................i...........90 4.1.1 UGOTAVLJANJE RAZLIK MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI NA PODROČJU SAMOSPOŠTOVANJA, DEPRESIVNOSTI IN POČUTJA V DRUŽINI90 4.1.1.2 RAZLIKE MED GLUHIMI iN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA OBLIKOVANE PODSKUPINE DEPRESIVNOSTII. 93 4.1.1.3 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA STAROST...............................................................97 4.1.1.4 RAZLIKE MED GLUHIMI/NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA SPOL......................................................................99 4.1.1.4.1 RAZLIKE PO SPOLU SKUPINE GLUHIH IN NAGLUŠNIH MLADOSTNIKOV........99 4.1.1.4.2 RAZLIKE PO SPOLU SKUPINE POLNOČUTNIH MLADOSTNIKOV.....................100 4.1.1.4.3 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNICAMI....................................................................................................................101 4.1.1.4.4 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI101 4.1.1.5 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA NAČIN KOMUNIKACIJE......................................102 4.1.1.6 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA OBLIKO ŠOLANJA...............................................105 4.1.1.7 POVEZAVE - KORELACIJE ODVISNIH SPREMENUIVK, ZAJETIH V RAZISKAVO ....106 4.1.2 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA (RSES).........................................................108 4.1.3 DISKRIMINATIVNA ANALIZA (RSES)..................................................................................118 4.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA DRUGE FAZE RAZISKAVE..............................................123 4.2.1 ANALIZA VPRAŠALNIKA DIDS............................................................................................123 4.2.1.1 RAZVRSTITEV KOMPOZITNIH VARIABEL DIDS-A......................................................123 4.2.1.2 VPLIV DRUŽINE, GLUHE IDENTITETE NA SAMOSPOŠTOVANJE..............................126 4.2.1.3 POVEZAVA MED DIDS IN RSES...................................................................................128 4.2.1.4 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS...........................................................129 4.2.1.4.1 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS HS - kulturno slišeče skale... 132 4.2.1.4.2 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS MS - kulturno marginalne (obrobne/mejne) skale..........................................................................................................138 4.2.1.4.3 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS IS - poglobljene Gluhe identitete..................................................................................................................................144 4.2.1.4.4 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS BS bikulturalne skale.............149 4.2.2 DISKRIMINATIVNA ANALIZA GLEDE NA VKUUČENOST GLUHEGA IN NAGLUŠNEGA POSAMEZNIKA V OKOUE....................................................................................154 4.2.3 DISKRIMINATIVNA ANALIZA GLEDE NA IZGUBO SLUHA STARŠEV, SOROJENCEV ALI OŽJEGA SORODSTVA......................................................................................................................163 4.2.4 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI MLADOSTNIKI NA POSAMEZNIH KOMPONENTNIH SPREMENLJIVKAH DIDS-a..............................................................................171 4.2.5 DISKRIMINATIVNA ANALIZA GLEDE NA ČAS NASTANKA IZGUBE SLUHA...................173 4.3 GLOBALNA INTERPRETACIJA............................................................................................177 5. ZAKLJUČEK.......................................................................................................................183 5.1 IZVIRNI APLIKATIVNI PRISPEVEK K RAZVOJU RAZISKOVALNEGA PODROČJA...............187 5.2 APLIKACIJA SPOZNANJ k predlogu obravnave gluhih in naglušnih mladostnikov..........188 Stran 11/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 5.3 PREDLOG VODENJA OBRAVNAVE GLUHIH IN NAGLUŠNIH MLADOSTNIKOV S POMOČJO RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA..............................................................................................195 6. LITERATURA......................................^..............................................................................208 7. PRILOGE...........................................................................................................................214 7.1 PRILOGA 1:........................................................................................................................214 7.2 PRILOGA 2:........................................................................................................................218 7.3 KAZALO TABEL..................................................................................................................222 7.4 KAZALO GRAFIČNIH PRIKAZOV.........................................................................................227 7.5KAZALOSLIK.....................................................................................................................227 Stran 12/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/hafailitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija KAZALO VSEH UPORABLJENIH KRATIC dB-decibel MKF - Mednarodna klasifikacija funkcioniranja zmanjšane zmožnosti, invalidnosti in zdravja ICF-International Classification of Functioning. Disabilitv and Health Hz-Hertz MKOPO - Mednarodna klasifikacija okvar, prizadetosti in oviranosti ICIDH -International Classification of Impairment, Disabiiities, and Handicaps MKB - Mednarodne klasifikacije bolezni, poškodb in vzrokov smrti ICD - International Classification of Diseases, Injuries, and Causes of Death WHO - World Health Organization SZO- Svetovna Zdravstvena Organizacija ASL-American Sign Language (ameriški znakovni jezik) SZJ - slovenski znakovni jezik MCE - Manuallv Coded Engish Bi-Bi - Bilingvalni - bikulturalni pristop TC-totalna komunikacija BID - Black Identitv Development Model (model razvoja identitete ameriških črncev/temnopoltih) DID - Deaf Identitv Development (model razvoja Gluhe identitete) ZDA - Združene države Amerike MlD - Minority Identity Development (model razvoja identitete manjšine) R/CID - Racial/Cultural Identitv Development (modei razvoja rasne/kulturne identitete) AGBA -Alexander Graham Bell Association for Deaf ZGN U - Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani GNM - gluhi in naglušni mladostniki PM -polnočutni mladostniki IS - izguba sluha RSES - skala samospoštovanja po Rosenbergu ZUNG - skala depresivnosti po Zungu DRUZ-skala počutja v družini DIDS - skupni rezultat na testu kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov HS - skupni rezultat na področju kulturno slišeče identitete MS - skupni rezultat na področju kulturno marginalne identitete IS -skupni rezultat na področju poglobljene Gluhe identitete BS - skupni rezultat na področju bikulturalne identitete Stran 13/227 Damjana Kogovšek'____________Vloga kulturne identitete «re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 1. UVOD 1.1GLUHOTA/NAGLUŠNOST 1.1.1 TERMINOLOGIJA - GLUHOTA IN NAGLUŠNOST Okvare sluha variirajo tako glede na posameznika, kije nosilec izgube sluha, kot tudi glede na okoliščine, v katerih je okvara nastala. Vzroki okvar sluha so različni dejavniki, različne so etiologije, geneze, vrste in stopnje, kar vse vpliva na heterogenost populacije. Takšno raznolikost znotraj populacije oseb z motnjo sluha strokovnjaki in znanstveniki označujejo z različnimi termini. Navkljub jasnim opredelitvam, vzrokom in času nastanka motnje sluha veliko avtorjev osebe poimenuje s skupnim terminom gluha oseba. To pa lahko povzroči nesporazume in zmedo med strokovnjaki, ki želijo evalvirati učinke re/habilitacije (Radovančič, 1995). Slovenska beseda gluhost pomeni popolno ali skoraj popolno izgubo sluha, medtem ko enakovredni izraz v tujih jezikih lahko pomeni gluhost ali naglušnost Razmejitveni kriteriji med gluhostjo in naglušnostjo niso ostro začrtani; povprečna izguba sluha v govornem območju med 60 in 80 dB pomeni za nekatere avtorje že gluhost za nekatere pa naglušnost (Vidmar, 1974). Gluhota je nevidna motnja, ki je ljudje ne opazijo, dokler ne pridejo v stik z gluho osebo. Otrok je gluh, če ne sliši zvokov in glasov iz svojega okolja, naglušni pa jih sprejema le delno. To pomeni, da gluh lahko zazna zelo močne zvoke, a le nekatere, ne vseh. Ti močni zvoki pa so v življenju le redko prisotni, zlasti ne v govoru. Naglušni zazna tudi zvoke iz okolja in govora, vendar ne vseh, in jih zazna kakovostno drugače kot slišeči otrok (Košir in ostali, 1999). Gluhota ali naglušnost je stanje, kije nepopravljivo in se mu človek lahko le prilagodi. Navaditi se mora živeti z njim in čim bolj zmanjšati slabe posledice, ki jih prinaša. Za to obstaja le ena pot praksa. Največji problem razpravljanja o gluhoti predstavlja terminologija, ki naj ne bi vsebovala pojma nesposobnosti oziroma nezmožnosti (Disability). Hearing Loss, Hearing Impairment Hearing Disorders in podobni izrazi predpostavljajo, da biti slišeča oseba pomeni nekaj pozitivnega in biti oseba brez sluha nekaj negativnega. Leta 2006 je izšla Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti, invalidnosti in zdravja (MFK, v izvirniku ICF), ki nadgrajuje ICD - 10 in razširja pojmovanje človekovega zdravja. Termine okvara, prizadetost in oviranost zamenjuje s termini funkcioniranje, zmanjšane zmožnosti, invalidnost in zdravje. Vključuje telesne funkcije, telesne zgradbe, Stran 14/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilrtaciji gluhih in nngluššnh mladostnnkov Doktorska disertacija dejavnosti in sodelovanje ter okolijske dejavnike in ni več klasifikacija posledic bolezni, temveč prvin zdravja (Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti, invalidnosti in zdravja, 2006, 4). Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšane zmožnosti, invalidnosti in zdravja zaobjame človeka širše in ne gleda le na primanjkljaje, temveč na celoten kontekst Če se upošteva kriterij dejavnosti in sodelovanja, potem je možno sklepati, da bodo imele osebe z motnjo sluha glede na pojavnost stopnjo in obliko motnje sluha različne težave v učenju in uporabi znanja, sporazumevanju, medosebnih stikih, v glavnih življenjskih področjih ter v življenju v skupnosti, družbi in državi; kakovost življenja je odvisna tudi od okolijskih dejavnikov, kot so izdelki in tehnologija, podpora in odnosi, stališča, službe, sistemi in polltika. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Ur. list RS 54/2003) opredeljuje gluhe in naglušne otroke na naslednji način. Naglušen otrok ima povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1.000 in 2.000 hertzov (Hz) manj kot 91 decibelov (dB) in ima resne težave pri poslušanju govora in govorni komunikaciji. Naglušnost pomeni zoženje slušnega polja in delno moti sporazumevanje s pomočjo govora. Gluh otrok ima najtežjo izgubo sluha, pri kateri ojačenje zvoka ne koristi. Povprečna izguba sluha na frekvencah 500,1000 in 2.000 hertzov (Hz) je 91 decibelov (dB) in več. V navodilih za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za gluhe in naglušne učence1 so navedeni definicija populacije in vplivi motnje sluha na vzgojo in izobraževanje. V navodilih za izvajanje izobraževalnih programov poklicnega in strokovnega izobraževanja s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (osnutek) je navedena naslednja definicija: Naglušen je dijak, ki je izgubil sluh od 40 do 80 decibelov, s katerim je sporazumevanje nezanesljivo in je razvoj njegovega jezika bistveno moten. Gluh je dijak, ki je izgubil sluh za več kot 80 decibelov in je pogovorno sporazumevanje z njim nemogoče. Naglušni z izgubo sluha pod 40 decibelov imajo lahko težave v komunikaciji, predvsem pri delu v večjih skupinah. Za učno uspešnost gluhih in naglušnih je pomembna še stopnja izgube sluha, čas nastanka izgube, čas vključitve v intenzivno slušno in govorno obravnavo ter 1 Navodila so na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo m šport Republike Slovenije. »Populacija gluhih in naglušnih je prav tako kot populacija slišečih zelo heterogena po svojih kognitivnih, konativnih. motoričnih, socialnih in emocionalnih sposobnostih. Za gluhe in naglušne so poleg naštetih sposobnosti pomembne še stopnja izgube sluha, čas nastanka izgube sluha m dodatne motnje, ki se glede na vzrok izgube sluha pogosto pojavljajo {minimalne cerebralne disfunkcije, spominske motnje, disfazije ...). Vse to vpliva na njihovo uono-vzgojno uspešnost jezikovni razvoj in vključenost v ožje in širše okolje. Tako se gluhi in naglušni učenci razvrščajo po svojih sposobnostih povsem normalno, kar pomeni razpršenost Gluhi in naglušni učenci, ki dosegajo zelo dobre rezultate na vseh področjih, se vključujejo glede na stopnjo izgube sluha v redne oblike izobraževanja in dosegajo podobne rezultate kot slišeči vrstniki ob pomoči mobilnega surdopedagoga. individualnega slušnega terapevta in govornega terapevta ter po potrebi tudi asistence. Tako so lahko v šolskem delovanju uspešni, manj uspešni in neuspešni kot vsi drugi učenci. Gluhi in naglušni učenci imajo težave pri razumevanju in uporabi jezika ter z njim povezanih funkcij, vključno z učenjem, posredno pa tudi z vključevanjem v socialno okolje. Stran 15/227 Damjana Kogovšek___________Vloga kulturne identitete v re/habiiltaciij gluhih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska disertaaija družina, v kateri živi. Gluhi in naglušni imajo težave na področju razumevanja in uporabe jezika, gradnje besednega zaklada in s tem povezanih jezikovnih funkcij ter s sprejemanjem informacij iz okolja. Gluha oseba si besedni zaklad gradi po »umetni poti« - preko odčitavanja z ustnic sogovornika, pisane besede ter kretnje, naglušni pa tudi s pomočjo sluha. Posledica teh dejstev je skromnejši besedni zaklad, ki ga ne primerjamo z besednim zakladom polnočutnih vrstnikov. Največja odstopanja se kažejo v primerih, ko mora mladostnik izraziti svojo domišljijo - na primer pri pisanju esejev. Mednarodna klasifikacija okvar, prizadetosti in oviranosti2 (v nadaljevanju fvlKOPOv; angleško: International Classification of Impairment, Disabiiities, and Handicaps - ICIDH) temelji na revizijah Mednarodne klasifikacije bolezni, poškodb in vzrokov smrti (v nadaljevanju MKB3; angleško: International Classification of Diseases, Injuries, and Causes of Death - ICD) in je mišljena kot pojmovno ogrodje za informacije s področja dolgotrajnih posledic bolezni, poškodb ali motenj. Medicinski model bolezni vsebuje tri različne in neodvisne klasifikacije (MKOPOv, 1997, str. 24, 37): • okvare (impairment) "Okvare se nanašajo na nenormalnosti zgradbe telesa ali videza ter funkcij organov ali organskih sistemov, ki nastanejo zaradi katerega koli vzroka; to so motnje na ravni organa. V kontekstu doživljanja zdravja je okvara vsaka izguba ali nenormalnost psihične, fiziološke ali anatomske zgradbe ali njihove funkcije." • prizadetosti (disabiiities) "Prizadetosti odražajo posledice okvar v smislu človekove funkcionalne učinkovitosti in dejavnosti; to so motnje na ravni osebe. V kontekstu doživljanja zdravja je prizadetost vsaka (iz okvare izhajajoča) omejitev ali zmanjšanje zmožnosti za izvajanje posamezne dejavnosti na način ali v obsegu, ki velja kot normalen za človeka." • oviranosti (handicap) "Oviranosti se nanašajo na težave, ki jih osebe doživljajo zaradi okvar in prizadetosti; oviranosti tako odražajo interakcijo osebe z okolico in prilagajanje nanjo. V kontekstu doživljanja zdravja je oviranost prikrajšanost osebe, nastala kot posledica okvare ali prizadetosti, ki omejuje ali preprečuje izpolnjevanje za to osebo normalne vloge (glede na starost, spol ter družbene in kulturne dejavnike)." Omenjene pojme lahko prikažemo na naslednji način: 2 Nastala je v sedemdesetih letih 20 stoletja izdala pa jo je Svetovna zdravstvena organizacija leta 1980 kot pripomoček za klasifikacijo posledic bolezni (poškodb in drugih motenj) ter njihovega vpliva na življenje oseb s takšnimi posledicami 3 Več informacij v zven z MKB-9, MKB-10 v delu Mednarodna klasifikacija okvar, prizadetosti m oviranosti (Moravec-Berger, 1997) Stran 16/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitactji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija BOLEZEN ali MOTNJA -» OKVARA -• PRIZADETOST -+ OVIRANOST (notranja situacija)_______(pozunanjeno) (objektivizirano) (podružbljeno)_____________ Skladno z definicijo WHO (Mednarodna klasifikacija okvar, prizadetosti in oviranosti ICD -10) so gluhe osebe tiste osebe, ki imajo povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1.000 in 2.000 hertzov na nivoju 91 dB ali več. Sem spadata popolna izguba sluha in zelo težka izguba sluha (več kot 91 dB); naglušne osebe so tiste osebe, ki imajo povprečno izgubo sluha na frekvencah 500,1.000 in 2.000 hertzov na nivoju od 26 do 90 dB. Sem spadajo težka izguba sluha od 71 do 90 dB, zmerno težka izguba sluha od 56 do 70 dB, zmerna okvara sluha od 41 do 55 dB, blaga okvara sluha od 26 do 40 dB." Glede na posamezna izhodišča pojmovanja gluhote, gluhosti oziroma izgube sluha lahko le-to definiramo medicinsko, izobraževalno ali kulturalno (po Schirmer, 2001, str. 3, 4). Medicinska definicija izgube sluha je označena po stopnjah od neznatne, lažje do globoke naglušnosti. Izobraževalna definicija izgube sluha je opisana z relacijo od otrokove sposobnosti učenja jezika s pomočjo poslušanja do otrokove sposobnosti akademskega učenja. Kulturalna definicija izgube sluha pa je opisana v terminih, kjer si delijo kulturno identiteto tako gluhi posamezniki kot tudi naglušni. Jezik, ki označuje med medicinsko, izobraževalno in kulturalno definicijo, nas lahko zmede. Ko je v uporabi medicinska in izobraževalna definicija, jima je skupno, da gre za gluhe posameznike pisane z malo začetnico. Ko pa govorimo o kulturalni definiciji, pa je termin Gluh pisan z veliko začetnico, kot takrat, ko govorimo o posameznikih, ki pripadajo neki narodnosti. Avtor Ladd (2003) je definicijo izgube sluha razdelil še nekoliko bolj podrobno in nanjo se nanaša tudi naš raziskovalni projekt > MEDICINSKI MODEL V tem modelu sta v igri dva osrednja pojma. Prvi pojem je, da je vsaka rojena gluha oseba nemočna, izolirana, slušno prizadeta, brez povezav s katero koli drugo gluho osebo brez preteklosti, sedanjosti, brez skupinskih povezav ali zgodovine. Drugi pojem pa je, da se ti posamezniki lahko »vrnejo v družbo« z uporabo tehnologije v povezavi z oralizmom, še zlasti, če se gluhim ne dovoljuje stika z gluhimi odraslimi in znakovnim jezikom in tudi, kjer koli je pač možno, preprečuje stik z drugimi gluhimi otroki. Ti koncepti se v javnih razpravah kažejo z naslednjimi strategijami. Prvič: zavrača se skupinski obstoj gluhih ljudi in gluhote na splošno, vključno z jezikovnim priznanjem znakovnih jezikov. Stran 17/227 Damjana Kogovšek__________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Drugič: s premeteno uporabo medijskega prostora se prikažejo gluhi ljudje, ki dajejo videz, kot da so se ozdravili gluhote in uspeli preseči svojo abnormalnost. Vsi gluhi ljudje, ki pa se družijo med seboj, pa se tako predstavijo, kot da niso uspeli premagati in se dvigniti nad svoje polčloveško stanje. Za opisovanje takšnih posameznikov se uporablja vrsto okrivljujočih tehnik, tako da njihov obstoj postane viden, ampak je zavržen zgolj kot zbiranje »neuspelih posameznikov«. Tretjič: z uporabo akademskih in medijskih sektorjev ter s pozitivnim javnim mnenjem so uspeli prikriti rezultate svojih tehnik obravnavanja gluhih in tudi proti gluhim usmerjen način, na katerem so gradili svoje koncepte. > KULTURNO-LINGVISTIČNi MODEL Ta konstrukt se pretežno usmerja na skupinsko izkušnjo gluhih. Gluhi sebe vidijo kot bitja, ki so že popolna. Dejstvo, da ne slišijo, je podrejeno pozitivnim izkušnjam, ki izvirajo iz njihovega družbenega, kulturnega in umetniškega življenja znotraj skupin, klubov, šol in organizacij, od katerih imajo nekatere tudi zgodovino, starejšo od 250 let Tako obstaja prepričanje, da je njihova interakcija bogata tako v globini kot širini njenega izražanja in ima veliko vrednost sama po sebi. Njihova osnovna skrb je nadaljevati z zviševanjem kakovosti skupinskega življenja in zagotoviti najboljšo možno izobrazbo za gluhe otroke, ki bodo podedovali vse, kar je bilo ustvarjeno. Po tem modelu se problematika gluhih pojavlja v okviru različnih vrst zatiranja - od nizkih pričakovanj do aktivne represije in prepričanja, da bi se skupnosti tako gluhih kot slišeclh lahko zbližali in pridobili druga od druge, če bi se laična javnost naučila znakovnega jezika, še zlasti kot obvezen del šolanja. > SOCIALNI MODEL V bolj razsvetljenih akademskih in družbenih sektorjih je medicinski model zamenjal socialni model, ki ga je prvi razvil Oliver (po Laud, 2003). Ta poudarja, da osnovni pojem v študiiah nezmožnosti ni prizadetost sama po sebi, ampak gre za družbe, ki so izključile ljudi z določenimi nezmožnostmi, tako da jim je bil dostop do osnovnih stvari nekaj, za kar so morali moledovati. Po ustrezno dopolnjeni teoriji zakonodaje o človekovih pravicah bi se družbe morale naravnati tako, da se vanje vključuje vse »medicinsko drugačne« posameznike od samega začetka in bi se jim tako priznalo polno pravnomočno državljanstvo. Ta model je opredelil težave gluhih/Gluhih predvsem kot težave pri dostopanju do informacij. Le-ta bi se lahko izboljšal z vladno zakonodajo na področju tehnologije (tekstovni telefoni, televizijski podnapisi, videotelefoni, znakovni jezik na televiziji in tolmači znakovnega jezika). Res pa je tudi, da bi resnično spoštovanje do obstoja gluhe kulturne skupnosti vodilo do priznanja tistih težav njihove skupine, ki ležijo izven socialnega modela. Sledi prvi poskus oblikovanja teh težav v sklopu akademskih okvirov. Stran 18/227 Damjana Kogovšek___________ Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Če vemo, da je znakovni jezik prvi jezik gluhih otrok in odraslih in je osnova za zgodovino gluhih, kmalu postane jasno, da so se gluhi ljudje vedno želeli povezovati med seboj, se poročati in oblikovati lokalne, regijske, nacionalne in internacionalne skupnosti ter imeti otroke. Iz te varne sredine so naprej iskali povezave z večinsko družbo, vendar ne kot posamezniki, ki se želijo z njo asimilirati, ampak kot posebna skupina, ki si želi priznanja in zasluženega spoštovanja neke druge skupine. Ta pojem je v znakovnem jeziku po vsem svetu predstavljen kot »Gluhi ljudje v odnosu s Slišečimi/Govorečimi (Deaf People relating to Hearing (or Speaking) People)«. V procesu povezovanja drug z drugim so si gluhi ustvarili svoje lastne šole, klube, organizacije, umetniške skupine, kulturno-zgodovinska društva, knjižnice in muzeje. Vse te institucije, ki se tradicionalno v znakovnem jeziku predstavijo kot »Svet guhih (Deaf world)«, odstirajo samo zunanjo podobo njihovega skupinskega življenja. Ponotranjene oblike, kot so vrednote, stališča, mnenja, verovanja, mnenja in vzorci, po katerih komunicirajo drug z drugim, pa so se v nekaterih znakovnih jezikih pojavljale kot »načini, smernice guhih (The Deaf way)« in so si šele v zadnjem času pridobile znak »Kultura Gluhih (Deaf Culture)«. Skupaj s tem novonastalim pojmovanjem se je prebudilo spoznanje, da to kulturo vodijo vrednote skupnosti (collectivist values), ki so ravno nasprotne zahodnjaškim kulturam pretežno individualističnih vrednot Za mnoge sta znaka »mi« in »Gluhi« popolnoma nerazdružljiva. Gluhe skupnosti so vzpostavitev socialnega modela doživele kot grožnjo vsem dosežkom, ki so jih naredili, vendar ga zaradi resnične ideološke ustreznosti težko zavračajo. Iz tega razloga je Ladd (2003) v tem besedilu ustvaril kulturno-lingvistični model, saj je zajemal kulturno povezanost in skupnost, ki zaznamuje izkušnje gluhih in poleg tega se približa drugim zatiranim jezikovnim kulturnim manjšinam. Zaradi močnega vpliva medicinskega modela se gluhi in druge osebe z motnjami kategorizirajo v eno skupino, kar ni najbolj ustrezna klasifikacija in se ne sklada s potrebami in značilnostmi specifičnih skupin znotraj gluhe skupnosti. Možnost, da bi druge jezikovne manjšine priznale gluho skupnost kot enakovrednega člana v svojih organizacijah, je precej oddaljena, pa tudi vladna politika izredno nerada ratificira jezikovne manjšine, ker so po navadi politično zelo »vroče«. Stran 19/227 Damjana Kogovšek_______ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 1.2 REHABILITACIJA /KOMUNIKACIJA GLUHIH /NAGLUŠNIH 1.2.1 REHABILITACIJA KOT CIU IN PROCES USPOSABLJANJA GLUHIH IN NAGLUŠNIH OSEB Glede na različno razumevanje termina re/habilitacija so različne tudi njene definicije. Razumevanje rehabilitacije najlažje razberemo iz nekaterih definicij, ki jih je oblikovala Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1969 (Radovančič, 1995, str. 57). Rehabilitacija gluhih in naglušnih oseb je eden od segmentov kompleksne rehabilitacije oseb, ki imajo težave v socialni integraciji. Rehabilitacijo razumemo kot proces, s katerim se posameznik usposablja za socialno funkcioniranje. Rehabilitacija gluhih in naglušnih oseb zajema »kombinirano in koordinirano uporabo socialnih, edukacijskih in poklicnih ukrepov za pomoč gluhim in naglušnim osebam za doseganje posameznikovega optimalnega nivoja v družbi« (World Health Organization, 1993). Rehabilitacija je torej kombinirana in koordinirana uporaba medicinskih, socialnih in edukacijskih ukrepov ter je ukrep za profesionalno/strokovno usposabljanje, ki pripomore k uspešnejšemu usposabljanju ali ponovnemu usposabljanju neke osebe, da bi le-ta lahko dosegla najvišji nivo funkcionalne sposobnosti in socialne integracije (Radovančič, 1995, str. 57). V obravnavi gluhega ali naglušnega otroka sta rehabilitacija ter vzgoja in izobraževanje osnovna procesa, preko katerih otrok premaguje samo prizadetost in osvaja znanja, stimulira svoje umske potenciale, se kulturno in socialno razvija ter se tako enakovredno približa svojemu polnočutnemu vrstniku (Mihelčič, 1989, str. 138). Rehabilitacija4 je v svojem ožjem pomenu (na področju specialne in rehabilitacijske pedagogike) sestavni in integralni del vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V tem kontekstu lahko definiramo tako imenovano avdiološko habilitacijo/rehabilitacijo, ki je osnovana z namenom pomagati osebam z izgubo sluha (Schow, Nerbonne, 2002). Vključuje različne načine in postopke pomoči za zmanjševanje ali kompenzacijo slušne motnje/okvare, hkrati pa obsega adekvatne pripomočke za receptivno in ekspresivno komunikacijo (po Schow, Nerbonne, 2002). Rehabilitacijo lahko torej definiramo z njenim ciljem, kar pomeni, da je rehabilitacija gluhih in naglušnih otrok. Proces, v katerem gre za razvijanje komunikacijskih sposobnosti, kijih delimo 4 Izraz rehabilitacija je prvi uporabil Riter von Bu leta 1844 (po Dokovič, 2004) Stran 20/227 Damjana Kogovšek__________ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagluSmh mladostnikov ___________Doktorska disertacija na dva sestavna elementa: na rehabilitacijo govora in rehabilitacijo sluha (ta ima zopet dva cilja, in sicer ohranjanje slušnih sposobnosti ter stimuliranje in razvijanje sposobnosti prejemanja akustičnih impulzov v okviru fizioloških možnosti). Pojma, kot sta habilitacija/rehabilitacija, se včasih uporabljata (napačno) izmenjujoče, odvisno od konteksta (Schow, Nerbonne, 2002; Bokovič, 2004). Avdiološka habilitacija je torej izraz, s katerim mislimo na vzpostavitev neke funkcije pri otrocih, ki so izgubili sluh ob rojstvu (čeprav je tehnično nemogoče obnoviti - habilitirati nekaj, kar nikoli ni obstajalo). Avdiološka rehabilitacija se nanaša na ponovno vzpostavitev izgubljene ali zmanjšane funkcije/sposobnosti. Variacije termina avdiološke rehabilitacije vključujejo avditomo in avrainoyoralno rehabilitacijo, rehabilitacijo slišanja in rehabilitacijsko avdiologijo ipd. ... (Schow, Nerbonne, 2002, str. 4). Če strnemo misli, lahko rečemo, da je rehabilitacija kompleksen proces, ki se lahko deli na štiri razsežnosti, in sicer na medicinsko rehabilitacijo, edukativno, profesionalno in socialno fazo rehabilitacije, in vse so med seboj tesno povezane, tako da uspeh ene zavisi od vseh predhodnih. Procesa rehabilitacije ne opazujemo zgolj z vidika posameznih razsežnosti, ampak nam kot takšen predstavlja enodimenzionalen konstrukt. Znanstvena spoznanja in uspešna rehabilitacijska praksa sta vplivali na oblikovanje nekaterih splošnih rehabilitacijskih načel, ki so postala smernice za delo defektologa -surdopedagoga. Temeljna načela rehabilitacije gluhih in naglušnih oseb so: načelo odkrivanja oziroma socialna deklaracija osebe, načelo strokovnosti postopka samega rehabilitacijskega procesa, načelo polisenzorne stimulacije, načelo kontraindikacije, načelo evalvacije in kontrola rehabilitacije, načelo integracije in načelo vključevanja staršev v proces rehabilitacije (Radovančič, 1995, str. 57). 1.2.2 KOMUNIKACIJA, JEZIK, GOVOR GLUHIH IN NAGLUŠNIH Izraz "komunikacija" v vsakdanjem življenju zelo pogosto uporabljamo in zdi se, da nam je vsem popolnoma razumljiv. V resnici pa je komunikacija zelo zapleten proces, ki ga težko preprosto razložimo. Pri človeku kot socialnem bitju, ki nujno potrebuje stik z drugimi ljudmi, komunikacija ni le zelo razvita, ampak tudi zelo raznovrstna in zapletena. Največkrat opredelimo komunikacijo kot navezovanje in vzdrževanje stikov ali kot odnos med posamezniki; pomeni torej prenos in izmenjavo informacij, idej, izkušenj in doživljajev. 5 Vključuje strategije odgledovanja vizualne komunikacije avditivnega treninga in drugih kategorij v re/habilitacijskem procesu, 's ciljem zmanjšati ovire v komunikaciji gluhega posameznika (bolj je opredeljena pri posthngvalno gluhih osebah (Hull, 2001)) Stran 21/227 Damjana Kogovšek ________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naalušnih mladostnikov Doktorska disertacija Po različnih merilih je mogoče razlikovati več vrst komunikacij, v vsakdanjem življenju pa največkrat govorimo o verbalni (besedni) in neverbalni (nebesedni) komunikaciji. Navadno si komunikacijsko vedenje razlagamo bolj kot besedno komunikacijo (govor, pisno besedo) in manj kot nebesedno (gibe, držo telesa, izraz obraza); slednjo smo manj navajenn opazovati ii vrednotiti, zato pa tudi manj razumemo njen pomen. Tako ni prav nič čudno, da je med ljudmi pogosto razširjeno mnenje, da so medosebno komuniciranje le izgovorjene besede oziroma, da so le-te edini in najpomembnejši način komuniciranja med ljudmi. In kaj opravičuje takšno razmišljanje? Gluhi in naglušni lahko komunicirajo preko verbalne in neverbalne komunikacije. K verbalni -oralni komunikaciji štejemo glasovni govor in poslušanje. Ta komunikacija je dolgo veljala kot edina prava, njen cilj pa je bil usvojitev gasovnega govora kot osnovnega načina sporazumevanja in enakopravnega vključevanja gluhih v svet slišečih (Podborsek, 1990, 1992). Gluhi uporabljajo tudi različne oblike neverbalne komunikacije, nekatere od teh so značilne le zanje, druge pa bolj ali manj zavestno uporabljamo v vsakdanji komunikaciji vsi. Različni neverbalni kodi so za gluhe pomembni, saj jim zvok, ki ga morda dobijo preko slušnega aparata, ne zveni enako kot slišečim, zato mora biti govorjeno sporočilo čim bolj vidno. Oblike neverbalne komunikacije, ki jih uporabljamo vsi ljudje, so: mimika, pantomima, govorica telesa, dotik, značilnosti v načinu izražanja, tako imenovana prozodija. Ko govorimo o komunikaciji, gluhi niso homogena skupina, ampak zelo variabilni glede na različne stopnje slušne izgube, različne etiološke faktorje, čas nastanka gluhote, starost, intelektualni in socialni status, metode in čas usposabljanja ter dobo začetka usposabljanja (Košir, 1999). Samo usposabljanje lahko poteka na različne načine, zato je avtor Luterman (1999, str. 15) identificiral pet specifičnih področij, ki jih je potrebno upoštevati pri obravnavi (vzgoji, izobraževanju, rehabilitaciji) gluhih in nagušnih otrok/mladostnikov. Ta področja so: 1. Avralizem (ustreza izrazu za avditivno/verbalni pristop) - avralizem je enosenzorni pristop, ki je naravna posledica dela avtorja Goldstema in razvoja avdiologije. Pristop sta razvila Pollack in Ling (po Luterman, 1999) v Združenih državah Amerike. Pristop je osnovan na predpostavki, da ima večina gluhih otrok nekaj ostankov sluha, ki jih lahko uporabijo s pomočjo ustreznih slušnih pripomočkov. Pristop vsebuje zgodnjo detekcijo, fiting7 ustrezne slušne amplifikacije, vključenost staršev v obravnavo. Ta pristop je zelo ekstremen in poskuša gluhe otroke/ljudi normalizirati oziroma narediti slišeče (Luterman, 1999). s Pollookova je bila logopedmja in je svoj pristop poimenovala »acoupedics (kar bi lahko prevedli kot akupedija)« m poudarjala učenje poslušanja pri gluhih otrocih (po Luterman 1999 str 16) Do izraza .gluh«je bila nenaklonjena bolj seje nagibala k izrazu »limited hearing infants (slušno omejeni otroci)« 7 Fitingje strokovni izraz za poizkušanje, umerjanje slušnih pripomočkov in izhaja iz angleškega izraza -fitting«. Stran 22/227 Damjana Kogovšek:_______Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska diserracija 2. Avditivno/oralni pristop ni tako ekstremen kot prejšnji, saj se gluhi otroci nekaj časa izobražujejo v programih skupaj z ostalimi gluhimi otroki, kjer je velik poudarek na avditivnem treningu in odgledovanju8. Učitelji in terapevti (surdopedagogi, logopedi) dovolijo, da gluhi otroci uporabljajo neverbalne znake in se gledajo v obraz. Gre za moderen ekvivalentni pristop k oralističnemu pristopu iz 19. stoletja, kjer je pomembna uporaba slušnih pripomočkov (individualni slušni pripomoček, polžev vsadek in FM sistem9). Namen tega pristopa je čim bolj usposobiti gluhe otroke, da jih bomo lahko vključili10 v slišečo okolico šole. 3. Totalna komunikacija je izraz, ki sta si ga izmislila Vernon in Mindel (po Luterman, 1999). Gre za življenjski pristop oziroma filozofijo, ki pravi, da je najpomembnejši cilj komunicirati z gluhimi, se z njimi sporazumeti, ne glede na to, kako to dosežemo (Gulati, 2003). Kateri način komuniciranja ali kombinacija načinov je najboljša, je odvisno od dane situacije in komunikacijskih zmožnosti. V veliko primerih totalna komunikacija pomeni kombinacijo oziroma simultano metodo, katere velik zagovornik je E. M. Gallaudet. Razočarani oralisti so spodbujali ta pristop v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. Ker znakovnega jezika s svojo univerzalno sintakso (skladnjo) in gramatiko (slovnico) ne moremo z lahkoto uporabljati z angleškim/slovenskim jezikom (gre za dva jezikovna sistema), so ob istočasni uporabi ASL/SZJ11 modificirali in prilagodili vrstni red angleškega/slovenskega jezika in morfologije12. Ker je prišlo do nesoglasij med različnimi strokovnjaki, so se oblikovale različne sheme komunikacijskih sistemov. Manually Coded English (v nadaljevanju MCE) je znakovni sistem, ki se je razvil kot vizualno-kretalna podpora angleškemu jeziku v zgodnjih sedemdesetih letih. Ta sistem je bil načrtovan, da gluhim otrokom omogoči dostop do 8 V svetovni literaturi najdemo izraz speechreading. lipreading. katerega prevedemo kot odgledovanje oziroma branje govora z ustnic. Da pa lahko oseba dobro odgleduje, je potrebno predhodno obvladovanje besedišča in slovnice jezika, kajti le polovico glasov se da razbrati z ustnic. O pomenu besed tako sklepamo iz situacije in izkušenj. Različni avtorji omenjajo, da celo v najboljših pogojih gluha oseba lahko odgleda le 60 - 70 % govora s pomočjo branja z ustnic. Na videz najlažja komunikacijska oblika, ki je v resnici zelo težka. Njena slaba stran je netočnost in ugibanje zaradi nevidnih ali preveč podobnih artikulacijskih gibov. Odgledovanje je tudi zelo naporno in nas hitro utrudi, saj zahteva neprekinjeno koncentracijo. Večina ljudi tudi prehitro govori, da bi lahko gluhi odgledali tisto, kar govorijo. Dodatne ovire pa so tudi slaba izreka, narečne posebnosti, popacenke, tujke in različno odpiranje ust. 9 Več o tem v knjigi Enhancing Communication Skills of Deaf & Hard of Hearing Children in the Mainstream (Mahshie in sod., 2005). 10 Vključitev v slišečo sredino ali tako imenovana integracija (mainstreaming) 11 ASL (American Sign Language) je vizualno-kretalni jezik s svojimi pravili, ki ima močno kulturno osnovo in daje gluhim vse možnosti popolnega izražanja. Znakovni jezik se razlikuje od ostalih besednih na posameznih jezikovnih področjih, saj ima svoje zakonitosti in slovnična pravila, zato je enakovreden ostalim jezikom. Pravila sintakse, morfologije, semantike. pragmatike in fonologije so kompleksna in bogata kot v drugih jezikih (po Schirmer, 2001). Zaradi različnih strukturnih pravil (ASL angleščina) vsakega jezika je nemogoče, da bi kretali in govori» istočasno pravilno angleščino. ANALOGNO bomo v primeru ASL pisali SZJ ali slovenski znakovni jezik; in v primeru angleškega jezika slovenski jezik (to se nanaša tako na verbalni kot pisni jezik). Informacije, ki govorijo o znakovnem jeziku, lahko prenesemo v naš prostor, saj gre za enake značilnosti. 12 Nauk o besednih tvorbah. Stran 23/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih m naglušnih hladostnikov Doktorska disertacijc angleškega jezika tako, da ga naredi vizualno dostopnega. Vsak MCE sistem vzajemno sovpada z angleško sintakso in morfologijo. V izobraževanju gluhih otrok poznamo tri najbolj razširjene MCE sistemer. Seeing Essential English (po Schirmer, 2001), Signing Exact English (po Schirmer, 2001) in Signed English (po Schirmer, 2001). MCE sisteme velikokrat poimenujejo kot umetne oziroma izmišljene, ker ne izhajajo iz nobene jezikovne skupnosti. Bornstein, Hamilton & Saulnier (po Schirmer, 2001) navajajo, da Signed English ni jezik in nikakor ne more biti nadomestilo za znakovni jezik, saj je bil grajen za drugačne namene. MCE sistem je eden od sistemov izobraževalnega programa gluhih otrok, s katerim omogočamo gluhim otrokom dostop do angleškega jezika. Totalna komunikacija13 ponuja gluhemu otroku vse, kar mora dobiti v okviru komunikacije. Poudarek je na amplifikaciji, odgledovanju, govoru in MCE sistemu. Veliko šol za gluhe je v tem času podpiralo in uporabljalo totalno komunikacijo. 4. Bilingvalni - bikulturalni pristop (Bi-Bi) je pristop, ki se ja začel sinhronizirano razvijati v različnih delih sveta. O gluhoti se govori kot o kulturni različici, kjer so gluhi ljudje cenjeni in se jih tretira kot predstavnike kulturne manjšine (po Luterman, 1999, str. 18). Zagovorniki tega pristopa grajajo in obsojajo medicinski model, ki so ga predlagali oralisti z željo ozdraviti gluhoto. ASL je naravni jezik gluhih. Jezikovne analize14 ASL naznanjajo, da gre za jezikovni sistem, ki ponuja gluhim možnost izobraževanja z uporabo znakovnega jezika. Johnson, Liddel in Erting (po Luterman, 1999) so predlagali in svetovali naslednje: prvi jezik Gluhih otrok je njihov naravni znakovni jezik (ASL/SZJ), seznanitev in uporaba ASL/SZJ čim bolj zgodaj v otroštvu, znakovni jezik in govorjena angleščina/slovenščina sta drugačna jezika, vsak s svojimi zakonitostmi, pretirano poudarjanje uporabe govora in amplifikacij ni nujno. Bilingvalna metoda je zadnjih nekaj let najbolj zastopana metoda pri delu z gluhimi in naglušnimi osebami, saj zajema vse tiste elemente, ki jih individualne sposobnosti posameznika zahtevajo Ti so: znakovni jezik sredine, v kateri se nahaja otrok, govorni jezik sredine odgledovanje, branje in pisanje ter uporaba slušnih pripomočkov (Vujasinovič Isakovič, 2007). 5. Cued speech je razvil R. O. Cornett v šestdesetih letih 20. stoletja in predstavlja vizualni sistem komunikacije s pomočjo osmih dogovorjenih položajev dlani in prstov ob ustih, v štirih različnih pozicijah, ki ponazarjajo določene glasove in so dopolnilo odgledovanju pri razločevanju besed, ki na ustnicah izgledajo enako - s tem se izognemo ugibanju. Cued speech je eden od načinov komunikacije, ki se uporablja v ™ Totalna komunikacija ali TC " Leta 1975 (po Gulati 2003} so na Švedskem opravili raziskavo glede uporabe jezika in načina komunikacije, tako pri slišeoih starših kot pri gluhih starših gluhih otrok Na podlagi te analize so pozneje uvedli uradno sprejet bilingvalni/bikulturalm pristop v šolah Tudi v ZDA je Bi-Bi pristop (na Gallaudetski univerzi so ga gojili m ohranili s pomočjo učiteljev m študentov) dosegel šolsko zakonodajo, kar pomeni, da ga nekatere šole uporabljajo pri izobraževanju gluhih otrok (Luterman, 1999) Stran 24/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija povezavi z govorom, ki pa ga gluhi ne priznavajo radi, saj menijo, da gre le za eno od oralnih oblik komunikacije. Uporablja se le v ZDA in ni popularen način komunikacije, saj ga uporablja zgolj 1 % šol za gluhe otroke (po Luterman, 1999). ZNAKOVNA KOMUNIKACIJA Znakovna komunikacija se uporablja na več načinov, kar je odvisno od oseb, ki jo uporabljajo. Gluhi med seboj največkrat uporabljajo samo kretnje brez izgovorjave ali pa je izgovorjava nepopolna. Takšen način komuniciranja imenujemo slovenski znakovni jezik ali pogovorni znakovni jezik. To je vizualni jezik z obrazno in telesno mimiko, ki ima svoje slovnične zakonitosti. Gluhi uporabljajo ta jezik med seboj spontano, kot uporabljajo slišeči med seboj govor. Drug način je simultana komunikacija, to je istočasna uporaba kretenj z govorom, kjer gluhi lahko istočasno berejo z ust, s pomočjo odgjedovanja; kretnje pa so jim v pomoč, če odgledovanja ne razumejo dobro. Na takšen način komunicirajo slišeče osebe z gluhimi osebami in obratno, kar imenujemo slovenščina v znakovnem jeziku ali zborni znakovni jezik (Podboršek, 1990; Podboršek, 1992). ZNAKOVNI JEZIK Znakovni jezik je sinonim za izraz kretalni jezik, katerega seje uporabljalo vrsto let v strokovni svetovni literaturi. Znakovni jezik je način sporazumevanja večine gluhih, kadar se družijo med seboj ali s slišečimi ljudmi, ki obvladajo znakovni jezik. Jeziki in načini komunikacije, ki jih uporabljajo guhi posamezniki, so pravzaprav tako imenovani naravni znakovni jezik na enem delu kontinuuma in govorjeni jezik na drugem delu kontinuuma. V Kanadi in Združenih državah Amerike je ASL naravni znakovni jezik in angleščina govorjeni jezik. Na kontinuumu med tema dvema jezikoma obstaja mnogo načinov komunikacije gluhih posameznikov, na primer: žargonski znakovni jezik (pidgin sign language), enoročna, dvoročna abeceda, kretnja, manually coded English ... Znakovni jezik je naravni jezik gluhih ljudi po vsem svetu. To je jezik gibov v prostoru in se izraža z gibanjem rok, telesa, oči, ust in s prstno abecedo. Tako kot ostali jeziki, se tudi znakovni jezik razvija skozi čas (po Schirmer, 2001). KRETNJA Eden od načinov komunikacije je tudi kretnja (gesture). Kretnja omogoča dopolnitev pomena posameznikom, ki si delijo jezik kot je ASL ali angleški jezik. Marschark (po Schirmer, 2001) je ugotovil, da imajo kretnje, kijih izvajajo tako gluhi kot slišeči, nekatere pomembne podobnosti, čeprav kretnje gluhih težje ločimo od znakovnega jezika, ker oba (tako kretnja kot znakovni jezik) uporabljata ročno modaliteto. Veliko raziskav o kretnjah je osredotočeno na to, kako je kretnja uporabljena za izražanje pomenov in funkcij pri otrocih, ki še ne govorijo. Zaključki takšni raziskav so sledeči (Acredolo Stran 25/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija & Goodwyn; Bates, Thal, Whitesell, Fenson, & Oakes; Carroll & Gibson; Goldin-Meadow & Morford; Voterra & Erting; Yoshinaga-ltano & Stredler-Brown; po Schirmer, 2001): • tako gluhi kot slišeči dojenčki uporabljajo simbolične kretnje za komunikacijo, • simbolične kretnje se pojavijo ob približno enakem času kot govorjene besede pri slišečih otrocih, • simbolične kretnje se uporabljajo kot želja, • kretnje in besede se najprej uporabljajo kot rutina za vsakodnevne aktivnosti, • kretalna komunikacija je pomemben del pri pridobivanju in usvajanju jezika. ZNAKOVNA PISMENOST (ASL literacy) Zaenkrat še ne obstaja pisana oblika ASL, čeprav je bilo že pred leti nekaj poskusov v tej smeri. 0 ASL spretnosti in pismenosti angleškega jezika so razpravljali mnogi strokovnjaki. Od leta 1960 so različne raziskave pokazale, da so dosegli gluhi otroci gluhih družin višje in boljše rezultate na akademskem področju kot otroci slišečih družin (Charow & Fletcher; Geers & Schick; Stuckless & Birch; Vernon & Koh, po Schirmer, 2001). PIDGIN SIGN LANGUAGE Pidgin Sign Language se nanaša na izraz Pidgin Sign English. Nekateri avtorji govorijo o terminu contact signing, ki je definiran kot oblika kretanja, kot kontaktni jezik med gluhimi osebami, ki uporabljajo ASL in slišečimi osebami, ki niso fluentne v ASL--u. Pidgin Sign uporabljamo za opisovanje, kako posameznik uporablja ASL znake v angleškem jeziku (vrstni red). Po navadi se uporablja simultano z govorom ali brezglasnim govorom (Schirmer, 2001). PRSTNA ABECEDA (fingerspelling) Prstna abeceda je dogovorjen sistem za ponazarjanje posameznih črk abecede s pomočjo prstov in dlani. S premikanjem prstov lahko pokažemo 25 in več različnih položajev prstov, pri čemer vsak položaj pomeni eno črko abecede. Obstajajo dvoročne in enoročne abecede. Enoročna prstna abeceda je mednarodna in se uporablja v skoraj vseh državah (razen Anglije, Škotske in Avstralije) (Podborsek, 1990). Prstno abecedo po navadi uporabljamo za črkovanje besed in pravilne izgovorjave imen, kjer za to nimamo ustreznega znaka. Stran 26/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 1.3 MLADOSTNIŠTVO Mladostništvo - ne glede na rasno, kulturno, nacionalno pripadnost, je obdobje velikih in hitrih sprememb tako na področju telesnega razvoja kot tudi na področju spoznavnih procesov, psihološkega dozorevanja in socialnih spretnosti. Mladostništvo je torej zelo pomembno obdobje odraščanja, kateremu moramo vsekakor posvečati veliko pozornosti, saj je to življenjsko obdobje raziskovanja in preizkušanja, ki sta osnovi osebnostnega razvoja. Pojem mladostnistva ali adolescence v svetovni literaturi nima povsem enotne opredelitve. V znanstvenih besedilih, ki obravnavajo problematiko psihosocialnega razvoja oseb v obdobju med otroštvom in odraslostjo, pogosto zasledimo naslednje izraze: puberteta, adolescenca, mladostništvo, mladost, mladina itd. V skladu z različnimi avtorji uporabljamo izraz mladostništvo kot sinonim za adolescenco. Mladostništvo bi lahko opisali kot družbeni konstrukt, katerega pomen je odvisen od različnih pogledov v določeni družbi. Različni avtorji različno razlagajo obdobje mladostništva, vendar se njihova mnenja bolj ali manj skladajo s tem, da se mladostnik sooča z vrsto razvojnih nalog, ki se dotikajo naslednjih psihosocialnih področij: iskanja lastne identitete oziroma samopodobe, odnosa do lastnega telesa in oblikovanje spolne vloge, odnosov z vrstniki, s starši in drugimi avtoritetami, odnosa do prihodnosti - zlasti do študija, poklica, dela in družine, prilagajanja družbenemu okolju, ki zajema socialno odgovorno vedenje, ustrezen vrednostni sistem in lastna moralna načela itd. (Horvat in Magajna, 1987; Žmuc-Tomori, 1983). Prav tako je to obdobje izpolnjevanja ciljev oziroma želja mladostnikov in je obdobje zbiranja izkušenj, učenja, prepletanja progresivnih in regresivnih procesov (Tomori in sod., 1998, str. 5). V splošnem je mladostništvo obdobje privzemanja lastne spolne vloge in ponotranjanje lastne identitete, v kateri se posameznik dojema kot avtonomna in samostojna oseba, čeprav je v svojem delovanju še vedno odvisen od svojega okolja (Kobal, 2000). Po nekaterih teorijah nastopi mladostništvo že pri dvanajstih letih, po drugih okoli 15. ali 16. leta in se konča okoli 23. do 25. leta. Izhajajoč iz te opredelitve smo oblikovali naš vzorec mladostnikov, zajetih v raziskavo. Številni avtorji (po Kobal, 2000) poudarjajo socialnopsihološki in sociološki značaj mladostnistva. V tem kontekstu je mladostništvo "(...) vraščanje posameznika v družbo oziroma družbeno poimenovanje in pojmovanje življenjskega obdobja med otroštvom in odraslostjo" (Kobal, 2000, str. 59). Stran 27/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglužmh mladostnikov_____________Doktorska disertacija DRUŽINA Človek je družbeno bitje, ki neprestano potrebuje stike z drugimi ljudmi, saj si brez njih ne more ustvariti normalnega razvoja in življenja. V svojem življenju se posameznik izoblikuje v kompleksno duševno in telesno (psihofizično) celoto oziroma osebnost. Razvoj posameznika se začne z vključevanjem posameznika v obstoječo družbo in njeno kulturo ter z razvijanjem lastnih zmožnosti in sposobnosti. V procesu socializacije posameznik spoznava in skuša razumeti svoje družbeno okolje, kateremu pripada. Tako usvaja norme in pravila, ki veljajo v njegovi družbi in kulturi. Le-te postopno asimilira in intemalizira. Sčasoma pa ta pravila lahko postanejo del njegove osebnosti (Musek, 1994). Temeljni vpliv na proces socializacije in socialni razvoj otroka ima družina. Pravimo, da je družina zibelka otrokovega socialnega razvoja in otrokove socialne integracije v okolje. Družina je najbolj občutljivo okolje, v katerem se najprej pokažejo znamenja otrokovega pospešenega duševnega dozorevanja. V družinskem krogu ta znamenja najprej opazijo, jih po svoje ocenjujejo, pojmujejo in se odzivajo nanje. Prav od tega odziva pa je bistveno odvisen mladostnikov nadaljnji čustven in osebnostni razvoj. Družina je tudi vezni člen med mladostnikom in družbo ter širšim okoljem (Žmuc-Tomori, 1983). Družina je najpomembnejši vzorec za oblikovanje identitete, vendar imajo poleg nje pomembno vlogo tudi vrstniška skupina in tudi drug odrasli, kijih mladostniki v svojem življenju srečujejo. Velikokrat so to tudi njegovi učitelji. V oblikovanju lastne identitete mora mladostnik postati od staršev neodvisen, a vendar še vedno sproščeno in brez občutij odvisnosti priti k njim in jih vprašati za nasvet ali pomoč. Mladostnik v tem obdobju potrebuje stabilno in toplo ozračje, čeprav se zdi, da ves sistem zavrača. Rezultati mnogih študij kažejo (po Zupančič, 1998), da je zgodnja adolescenca povezana s konfliktom v odnosu mladostnik - starši. Konflikt je najmočnejši v času, ko telesna rast doseže maksimalno hitrost Vtem času tako starši kot mladostniki poročajo o relativno najnižji stopnji medsebojne psihološke bližine. Omenjeni porast konfliktnosti oznanja začetno fazo mladostnikovega razvoja psihološkega osamosvajanja od družine. Do konfliktov med mladostniki in starši vodijo tako mladostnikove telesne, kognitivne in druge psihične spremembe kot tudi spremembe pri starših, na primer zakonsko nezadovoljstvo, ekonomske težave... Tudi družinsko ozračje pomembno vpliva na razvoj njegove osebnosti. Družinska klima in vzorci obnašanja v družini neposredno in posredno vplivajo tako na sedanji kot na prihodnji Stran 28/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija način obnašanja, saj mladostnik s seboj nosi enake vzorce vedenja, kot jih je spoznal v svoji družini. Z mladostnikovimi fizičnimi, kognitivnimi ter socialno-kulturnimi spremembami se spremenijo tudi njegove vrednote, ki so skoraj po pravilu precej nasprotujoče vrednotam staršev; med njimi je vendarle precejšnja generacijska razlika. Tu je vedno kritična točka spora med mladostnikom in starši. Če mladostnik sprejme vrednote staršev, ga vrstniki najverjetneje ne bodo sprejemali. Zato je najboljša srednja pot, da se skušajo vsi člani družine prilagoditi. Starši morajo poskusiti razumeti nove poglede svojega otroka, ravno tako bi moral on razumeti vrednote svojih staršev, se jim prilagajati, čeprav jih ne sprejema. 1.4 ISKANJE IN OPREDELITEV IDENTITETE Vsi ljudje, ne glede na to, ali imajo izgubo sluha ali ne, iščejo in oblikujejo svojo identiteto. Interakcije in odnosi z in med ljudmi, še zlasti tisti odnosi, ki so se oblikovali v zgodnjem obdobju odraščanja, imajo velik vpliv na to, kaj bodo ljudje postali, ko odrastejo in kako se bodo obnašali v različnih okoliščinah (Corker, 1994). Obstaja veliko različnih teorij, ki razlagajo razvoj in oblikovanje identitete. Za našo raziskavo so ključne le tiste, ki obravnavajo posameznika kot del sistema v interakciji z drugimi. 1.4.1 OPREDELITEV IDENTITETE Nekateri avtorji, ki proučujejo fenomen identitete in samopodobe, prepostavljajo, da je identiteta del samopodobe, drugi pa, da je identiteta samopodoba. Obstajajo torej različne opredelitve in definicije identitete, ki večinoma izhajajo iz Eriksonove teorije psihosocialnega razvoja (po Kobal, 2000) na katero se naslanja tudi pričujoča doktorska disertacija: "Identiteta je [...] zaznavanje in doživljanje sebe kot ločenega ali različnega od drugih, kot doslednega samemu sebi, doživljanje celovitosti in kontinuiranosti sebe v času (progresivna kontinuiteta med tem, kar je posameznik postajal v otroštvu, pa med sedanjim stanjem in pričakovanim stanjem v prihodnosti) ter občutek psiho-socialne recipročnosti, tj. skladnosti med posameznikovimi predstavami o sebi in tem, kar zaznava, da drugi vidijo v njem in pričakujejo od njega" (Kobal, 2000,25). Stran 29/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija 1.4.2 PSIHOSOCIALNI RAZVOJ IN OBLIKOVANJE IDENTITETE Teorija psihosocialnega razvoja, katere utemeljitelj je Erik Erikson, temelji na psihoanalitskih osnovah, ki jim je dodal dva nova vidika, in sicer kritične socialne točke razvoja (v vsaki od osmih razvojnih faz se pojavlja kritična točka, katero oseba uspešno ali neuspešno preide) in doseganje koherentne identitete. V obdobju mladostništva je Erikson definiral kot kritično točko osebne identiteto nasproti zmedi oziroma konfuznosti. Tako tudi definira samo obdobje mladostništva, za katerega pravi, da je to čas, v katerem mora posameznik oblikovati svojo osebno identiteto in se izogniti identiteti zmedenosti. Mladostnik mora najti odgovore na vprašanja: "Kdo sem?", "Od kod sem?", "Kaj hočem postati?". Odgovor nanje je odvisen od socialnega odziva drugih, ki ocenjujejo in vrednotijo mladostnika. Tako identiteta temelji na psihosocialni recipročnosti. To mladostniško preokupiranost z mnenjem drugih lahko imenujemo mladostniški egocentrizem. Lahko bi rekli, da iskanje identitete zajema oblikovanje pomembnega "jaz (self) koncepta", v katerem se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Avtor pojmuje osebnostni razvoj kot prehod skozi vrsto stadijev, pri čemer vsak ugoden izid socialne krize pomeni boljše integrirano predstavo o samem sebi. Mlada oseba sprejme svojo preteklost in oblikuje nadaljevanje prejšnjih izkušenj. Razviti mora vrednostni sistem, religiozno prepričanje in lastno filozofijo življenja. Mladostnik, ki bo na podlagi teh lastnosti izoblikoval ustrezno identiteto, se bo sposoben spoprijeti z vsako naslednjo razvojno fazo. Nerazrešeni problemi se prenašajo v naslednje faze in tako otežujejo razvoj mladostnika (Corker, 1996). Pomembno je, da se določena sposobnost vsaj delno utrdi, preden se pojavi nova. Prehodni čas med stabilizacijo ene in pojavom druge se imenuje kriza. Stran 30/227 Damjana Kogovšek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija VIII popolnost -obup VII generativnost -stagnacija VI intimnost -izolacija v časovna perspektiva -časovna zmedenost gotovost vase-negotovost vase preizkušanje vlog-fiksacija vlog učenje -delovna ohromelost jasna identiteta -identitetna zmedenost seksualna polarizacija -biseksualna zmedenost ustrezen odnos do avtoritete -avtoritetna zmedenost ideološka opredelitev zmedenost glede vrednot IV delavnost -inferiornost identifikacija z nalogami -občutek nepomembnosti III iniciativnost - občutki krivde predvidevanje vlog-zadrževanje na posam. Vlogah II avtonomija - sram. dvom biti sam svoj -dvom o sebi 1 zaupanje -nezaupanje vzajemno prepoznavanje -avtistična izolacija 1 11 III IV V VI VII VIII Tabela 1: Eriksonov diagram razvojnih faz psihosocialnega razvoja in kritične točke razvojnih faz. ter njihov ugoden oziroma neugoden izid. ki tvorijo doživljanje osebne identitete (Coleman. 1999, str. 61) Tabela 1 nam predstavlja Eriksonovo razlago razvoja identitete. Razvoj osebnosti poteka stopničasto preko osmih faz, ki zajemajo obdobja od dojenčka, malčka, igre, šolskega obdobja, adolescence, zgodnje odraslosti, odraslosti in zrelosti. Mladostništvo je torej čas priložnosti in tveganj. Najpomembnejša naloga mladostništva je iskanje in oblikovanje tako imenovane jasne identitete, ki jo je Erikson (1968) opredelil kot zaupanje v lastno notranjo stalnost med številnimi spremembami. Bistvo identitete je povezano s posameznikovim občutkom samopovezanosti, občutkom kontinuiranosti in enosti obenem. Glavna naloga mladostnika je spoprijemanje s krizo jasne identitete nasproti identitetni zmedenosti. Eriksonovo videnje krize identitete je izhajalo iz njegovega lastnega življenja in njegovih raziskav mladostnikov v različnih kulturah. Mladostniki torej ne oblikujejo svoje identitete z Stran 31/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kultume identitete v re/nabilitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija zgledovanjem po drugih tako kot mlajši otroci, ampak tako, da prejšnje identifikacije preoblikujejo in sintetizirajo v „novo duševno strukturo, ki presega vsoto svojih sestavnih delov" (Papalia et al, 2003). Erikson (po Praper, 1999) meni, da se adolescenčna kriza zaostruje okoli vprašanja, ali bo mladostnik zbistril lastno identiteto ali pa se bo izgubljal v zmedi. V tem času mladostnik preverja spolno identiteto, svojo vrednost in konkurenčnost v odnosu do vrstnikov obeh spolov, svojo pripadnost skupini, išče si mesto v skupini. Do motenj in negativnih rešitev kriz pride, če delujeta dva faktorja, in sicer posameznik in družbeno okolje. Kriza je potemtakem ni le osebna identitetna kriza, ampak je kriza interakcijskih povezav. Lahko bi jo celo poimenovali kot družbena kriza (vendar teh spoznanj Erikson ni privedel in razvil do konca (Poljšak Škraban, 2004)). Ugoden izid adolescenčne krize se pokaže z mladostnikovo zmožnostjo postopne diferenciacije, indivldualizacije in separacije. Obdobje prvih treh let življenja se torej ponovi v drugačnem kontekstu. Ob podpori skupine izstopa iz matične družine, obenem pa mora sedaj v svoji skupini oblikovati svojo lastno identiteto, torej izbrati, kaj in kdo mu ustreza ter kaj in kdo ne. Mladostnik z dobrimi izkušnjami separacije od primarnega objekta bo te preizkušnje ustrezno premagal. Identiteta se, podobno kot drug razvojni konstrukti, torej pojavlja v normalnem razvoju posameznika, znotraj socialno podprtega konteksta. Razvoj kohezivne identitete je odvisen od velikega števila individualnih in socialnih faktorjev (na primer odnosi v družini; spodbujanje individualnosti in povezanosti v družinskem sistemu omogoča mladostniku raziskovanje identitete), najpomembnejša pa je posameznikova sposobnost, da "združi" različne in konfliktne vidike svojega socialnega doživljanja. Razvoj identitete je dinamičen proces in poteka vse življenje. Najbolj kritično obdobje je obdobje mladostništva, ko mora posameznik združiti temelje, ki jih je pridobil v otroštvu, z novimi zahtevami in izzivi osebnih in socialnih izkušenj časa, v katerem odrašča. Mladostništvo ima poseben pomen za razvoj samopodobe, ki prav v tem obdobju doživlja različne in velike spremembe. Telesnost stopi v ospredje mladostnikovih razmišljanj in je tesno povezana s konceptom o sebi. Musek (po Kobal, 2000) pravi, da se prav v tem obdobju vzpostavi osebna identiteta, to je zavestna opredelitev lastne življenjske vloge ter vsebin "samega sebe". Mladostnik se mora odločiti, katere izkušnje iz preteklosti bo integriral s sedanjimi ter jih uporabljal v prihodnosti. Zelo pomembno vprašanje, na katero mora odgovoriti, je: "Kdo sem in komu pripadam?". Pri tem imajo zelo pomembno vlogo starši, ki so pomemben identifikacijski vzor svojim mladostnikom, in vrstniška skupina, kajti z njeno pomočjo mladostnik razrešuje probleme, ki jih doma ne more. V takšni skupini se tudi nauči Stran 32/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija konfrontiranja, prilagajanja, dobi občutek pripadnosti, skratka lastnosti, ki so potrebne za uspešno prilagajanje socialnim normam. Skupine, s katerimi mladi sklepajo prijateljstva, imajo zelo velik vpliv na mladostnikovo življenje. Skozi obdobje mladostništva postaja prijateljstvo intenzivnejše in intimnejše. V razlago oblikovanja in razvoja identitete je Erikson vpletel dva temeljna pojava, in sicer opazovanje in predstavo, ki vplivata na tretjega - presojo. Identiteta je izrazito socialen in dejaven proces, v katerem se posameznik opazuje, vzpostavlja določene samopredstave in se na podlagi teh presoja, vse to pa se dogaja v nenehni interakciji z drugmi (Poljšak Škraban, 2004). Durand - Delvigne (po Kobal, 2000) meni, da je mogoče Eriksonovo pojmovanje identitete strniti v misel, daje identiteta dejavni proces oblikovanja predstav, kijih posameznik pod vplivom okolja vzpostavlja do samega sebe in drugih. Proces oblikovanja identitete je zlasti občutljiv na motnje zaradi radikalnih sprememb v socialni vlogi ali kulturnih pričakovanjih. Tudi znotraj ene kulture je lahko določena skupina, ki je izpostavljena dramatičnim spremembam v kulturnih pričakovanjih (na primer skozi nenadno spremembo v socialni vlogi), visoko sprejemljiva za simptome identitetne zmede. Posamezniki se pogosto zavedo svoje identitete, ko se znajdejo v kritičnih položajih inje le-ta ogrožena. Mladostnik ni izpostavljen le notranji "psihični revoluciji", ki pogojuje nove predstave o njegovem telesu, temveč tudi psihični krizi, iz katere je glavni izhod izoblikovana identiteta in definiran "jaz (self) koncept". Če se identiteta ega ne razvije zadovoljivo, obstaja nevarnost, da zmeda oziroma konfuznost zavre nadaljnji razvoj ega. Posebno moč v obdobju mladostništva ima zvestoba, kije podaljšek zaupanja in le-ta izhaja iz zgodnjega otroštva (dobe dojenčka). Ker se identiteta torej oblikuje le v interakciji s pomembnimi drugimi dejavniki, Erikson še posebej poudarja pomen vrstniških skupin za njen razvoj. 1.4.3 ERIKSONOV RAZVOJNI MODEL V ODNOSU Z GLUHOTO Družba ima pomembno integralno vlogo pri oblikovanju identitete posameznika. Skozi interakcije z drugimi ljudmi, ki so okoli nas, smo sposobni razviti našo osebnost Zmožni smo oblikovati zdravo samopodobo (self-concept) in razviti tista pozitivna občutja, ki so v pomanjkanju. Naša okolica in izkušnje z njo nam omogočajo spoprijemati se z vsakodnevnimi izzivi v našem življenju. Kaj pa se zgodi s tistimi posamezniki, ki ne morejo doživeti vseh teh izkušenj, da bi lahko polno raziskali svojo okolico, v kateri živijo, in ne dobivajo zadostnih spodbud, ki so potrebne za razvoj zdrave osebnosti? Stran 33/227 Damina Kogovšek;____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov _______Doktorska disertacija Različne teorije razlagajo razvoj osebnosti in vsaka zase je univerzalna, vendar se vse osredotočajo na značilnosti, ki vplivajo na psihološki razvoj. Čeprav so nekatere od njih opisovale gluhe posameznike, predstavlja Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja vpogled skozi vsa življenjska obdobja. Še preden pokažemo, kakšen vpliv ima gluhota na vsaki od Eriksonovih razvojnih stopenj, je potrebno ob tem razmišljati o vlogi, ki jo ima komunikacija na sam proces razvoja. Komunikacija lahko igra pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnosti. Če se rodi gluh otrok slišečim staršem oziroma, če se ne pojavi interakcijska komunikacija med njimi, je lahko rezultat posamezne razvojne stopnje vse prej kot zadovoljiv. Kakor koli že, če se rodi gluh otrok Gluhim staršem, ki uporabljajo enak način komunikacije, bodo rezultati na posameznih stopnjah odsevali podobne, če ne enake rezultate, kot jih lahko najdemo v interakcijskih okoljih med slišečimi otroki in njihovimi slišečimi starši. stopnja čas Gluh otrok/Slišeči starši Gluh otrok/Gluhi starši 1 rojstvo -18 mesecev starši morajo spoznati gluhoto, seznaniti se s tem kaj pomeni izguba sluha Gluhi starši že takoj sprejejo gluhega otroka. So veseli, ker se jim je rodil otrok njim enak zaupanje - nezaupanje stres prevlada občutke topfine in vzgoje starši spoznavajo in razumejo potrebe njihovih gluhih otrok napet odnos med otrokom in starši, ki se vmeša v osnovanje temeljnega zaupanja samoizpolnitev staršev omogoča oblikovanje toplega okolja za vzgojo in razvoj zaupanja med starši in otokom II 18 mesecev -3 let otrok postane mobilen in rad bi raziskoval otrok postane mobilen in raziskuje svojo okolico avtonimija - sram, dvom čebljanje se lahko ustavi zaradi pomanjkanja spodbud čebljanje nadomesti kretanje starševska ljubezen je kontrolirana zaradi pretiranega strahu, da bi se otroku kaj zgodilo razvije se komunikacija med starši (in pomembnimi drugimi) in otrokom otrok je lahko zgolj fizično postavljen na neko pozicijo kot da bi dobil verbalno navodilo otrok poskuša razviti neodvisnost od svojih staršev onemogočanje otrokove avtonomije in pospeševanje občutkov odvisnosti otrok poskuša oblikovati občutek avtonomije III 3-6 let jezikovni razvoj lahko zaostaja zaradi kretnenj in minimalne znakovne (neverbalne) komunikacije otrokov kretalni besednjak narašča izkušnje z okoljem so lahko omejene, odvisno od tega kako so starši sprejeli gluhoto, izgubo sluha otrok se prične gibati in raziskovati širše okolje (lahko pride do interakcij med njim in člani Gluhe skupnosti) iniciativnost - o IKiUUM IMIVUB otrok lahko postavlja omejena, okrnjena vprašanja zaradi omejenih spretnosti kretanja otrok nenehno sprašuje, postavlja vprašanja Stran 34/227 Damjana Kogovšek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija stopnja čas Gluh otrok/Slišeči starši Gluh otrok/Gluhi starši IV 6 -11 let otrok lahko omeji druženje z doraslimi zgolj na slišeče odrasle otrok oblikuje asociacije z odraslimi Gluhimi delavnost - inferiornost pomanjkanje ekspresivnega jezika za izražanje domiselnih, abstraktnih misli otrok uporablja svojo domišljijo in raziskuje kako stvari delujejo otrok lahko občuti manjvrednost, podrejenost nasproti njihovim slišečim vrstnikom otrok je nagrajen za znanje in v sebi zazna občutek delavnosti V 11 -18 let Gluhi najstniki se lahko zavedajo le Slišeče kulture (če js le-ta otrok edini vključen gluh dijak v redno šolo -integracija ) Gluh najstnik se zaveda obeh kultur Gluhe in Slišeče jasna identitete - identitetena zmedenost naučena odvisnost se lahko okrepi zaradi šibkih komunikacijskih spretnosti strmi za tem, da postane čimbolj neodvisen od svojih staršev in si prizadeva vključiti v eno od kultur ali v Slišečo ali v Gluho. Vprašanje pripadnosti. najstniki se stežka spoprijemajo s slišečo okolico, lahko se počutijo osamljeni in izolirani (odvisno od šolskega okoliša) otrok se lahko zanese na vrstniško skupino, če potrebuje pomoč (odvisno od šolskega okoliša) 18-25 let Gluhi odrasti se y Gluho skupne,. GlJhi odrasli se lahko aktivno vkljčijo v Gluho skupnostjo ntimnost - izolacija iščejo »parta ja iščejo si partnerja • časzapoEi; -aposlovanja in dela lahko ss •ruh skupnosti kot .'¦¦ «če družine ¦-, se družijo več z člani Gluhe skuprosti kot s člani svoje slišeče drižrne. začnejo sod*, družbo ia!:, izkušnje . družino •'"i> sodelovati z Gluho skupnostjo družbo VII 25 - 50 let usmeritev svoje energije na svoje otroke usmeritev svoje energije na svoje otroke generativnost- stagnacija lahko si prizadevajo vzpostaviti sodelovanje z sodelavci v službi (obstaja lahko občutek omejenega napredovanja zaradi izgube sluha) lahko si prizadevajo vzpostaviti sodelovanje z sodelavci v službi (obstaja lahko občutek omejenega napredovanja zaradi izgube sluha) Gluhi odrasli lahko postanejo aktivno vključeni v Gluhi skupnosti, to je odvisno od nivoja komunikacge, samopodobe in identitete ostaja aktiven član Gluhe skupnosti VIII 50+let Gluhi odrasli dosežejo čas upokojitve Gluhi odrasli dosežejo čas upokojitve ozirajo se nazaj z občutkom zadovoljstva/popolnosti ali z občutki obupa ozirajo se nazaj z občutkom zadovoljstva/popolnosti ali z občutki obupa popolnost - ZIVIJ. ODUP razvijejo občutek zadovoljstva, saj so izpolnili svoje zastavljene cilje razvijejo občutek zadovoljstva, saj so izpolnili svoje zastavljene cilje Tabela 2: Enksonovih osem razvojnih stopenj: vpliv gluhote in razmerje med SHšečimi in Gluhimi starši (Scheetz. 2001. str 21-23) Stran 35/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Glede na to, da pričujoča raziskava vključuje vzorec gluhih in poinočutnih mladostnikov, je bolj podrobno opisana zgolj peta in šesta stopnja psihosocialnega razvoja, saj se le ti dve nanašata na obdobje mladostništva od 11 do 18 letter 18 do 25 iet • V. STOPNJA -jasna identiteta/identitetna zmedenost (obdobje od 11 do 18 let) Posameznik z vstopom v to stopnjo doseže že pomemben napredek v zavedanju sveta okoli sebe. Predhodno je razvil občutek temeljnega zaupanja in znanja ter sedaj strmi za tem, da se popolnoma osamosvoji in postane samostojna neodvisna oseba. V začetnem obdobju sedmih let se poskuša posameznik osamosvojiti od staršev in proti koncu tega obdobja bo usmerjal svojo pozornost k postavitvi trdne vloge v skupnosti oziroma družbi. Mladostnik se torej osredotoča na svoje mesto v skupini in se bolj ukvarja s tem, komu sme zaupati, za kakšen poklic naj se odloči in kako ga bodo sprejeli vrstniki, in ne nazadnje, kako bo sprejet v družbi (Scheetz, 2001). Primarna naloga te stopnje je odkrivanje novega pomena identitete, ki jo mladostnik oblikuje na dva načina hkrati. Prvi je retrospektiven, kjer mladostnik ponovno razrešuje in podoživlja nerazrešene konflikte iz otroštva. V prikazanem razvojnem modelu (tabela 1) s tem načinom sovpadajo prvi štirje razvojni konflikti. Drugi način oblikovanja identitete je prospektivnega značaja, kjer posameznik oblikuje svojo identiteto tako, da nezavedno anticipira vse prihodnje temeljne krize, v katere bo zapadel kot odrasla oseba. Zdi se, da že sedaj, seveda nezavedno, razrešuje temeljne konflikte odraslosti. V prikazanem razvojnem modelu (tabela 1) s tem načinom sovpadajo zadnji trije razvojni konflikti (po Kobai, 2000). K boljšemu razumevanju pomena identitetne krize, ki jo po Eriksonu doživlja vsak mladostnik, prispeva Eriksonova shema razvojnih konfliktov, na katere lahko naleti mladostnik v času identitetne krize/zmede. To je čas, ko mladostnik ne ve, kaj želi od življenja in kdo je, ter se preizkuša v raznih vlogah, kar se odraža na socialnem področju (po Kobai, 2000): > Časovna perspektiva nasproti časovni zmedenosti - načrti za prihodnost, ki se v svoji negativni obliki izkazujejo kot časovna zmedenost, ponovno oživijo temeljno problematiko najzgodnejšega otroštva. Če je kot enoletni otrok posameznik uspel premagati prvo psihosocialno krizo temeljnega zaupanja proti nezaupanju, potem je kot mladostnik sposoben načrtovati svojo prihodnost, ne da bi mu misel nanjo povzročala občutja tesnobe. > Gotovost vase nasproti negotovosti vase - zaznavanje in doživljanje posameznika kot idiosinkratičnega subjekta zahtevata ustrezna občutja gotovosti in zaupanja vase, ki Stran 36/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija po avtorjevem mnenju niso težko dosegljiva. Kljub temu se lahko ponovno pojavijo nerazrešeni konflikti iz zgodnjega otroštva, ki se v mladostniškem obdobju kažejo v obliki dvomov in sramu. Tovrstne probleme čuti vsak mladostnik in jih ob ustrezni podpori iz okolja lahko povsem uspešno odpravi. > Preizkušanje različnih vlog nasproti fiksaciji na eno samo vlogo - Erikson izhaja iz mnenja, da je obdobje mladostništva obdobje eksperimentiranja. Tudi konflikt, ki nastane pri tem eksperimentiranju z najrazličnejšimi socialnimi vlogami, je retrospektivnega značaja, saj se vrača h kriznim vsebinam iz tretjega razvojnega stadija - obdobja iger. V takratnem obdobju uspešno razrešena kriza iniciativnosti mladostniku sedaj pomaga, da razumno preizkuša različne vloge in si s tem pridobiva potrebne izkušnje, s katerimi bo vstopil v odraslost Strah pred neprijetnimi izkušnjami, ki so običajni in nujni del mladostnikovega življenja, pa lahko posameznika privede v takšno tesnobno stanje, iz katerega bo lahko ubežal le v vlogi, s katero ne bo tvegal malone ničesar. > Učenje nasproti delovni ohromelosti - s postavljanjem sebe v različne vloge se mladostnik nauči mnogih novih dejavnosti, ki jih kot otrok še ni poznal. Tudi želja po učenju novega izvira iz predhodnega obdobja - iz obdobja vstopa v šolo, koje moral kot šolar pokazati svoje intelektualne, socialne in telesne sposobnosti. Če je v tistem obdobju doživljal občutja manjvrednosti in podrejenosti, se lahko zgodi, da kot mladostnik ne zmore teže, ki mu jo nalagajo nove, še nerazrešene naloge in preizkušnje. > Seksualna polarizacija nasproti biseksualni zmedenosti, ustrezen odnos do avtoritete nasproti zmedenosti v odnosu do avtoritet in ideološka opredelitev (oblikovanje avtonomnega vrednostnega sistema) nasproti vrednostni zmedenosti so tista nasprotja pri oblikovanju identitete, ki jih mora posameznik ustrezno razrešiti, še preden vstopi v odraslost Spolne in seksualne izkušnje so temeljne razsežnosti mladostnikovega sveta, ki pripomorejo k učenju intimnosti in iskrenosti do partnerja. Oblikovanje ustreznega odnosa do staršev, učiteljev in drugih avtoritet mu omogoči, da tudi pozneje v drugačnih socialnih odnosih ravna odgovorno in ne zapada v brezizhodna hierarhična razmerja z drugimi. Vrednote, ki jih mladostnik postopoma razvija, mu pomagajo, da v odraslosti izoblikuje lastni avtonomni vrednostni sistem oziroma se ustrezno ideološko opredeli. Stran 37/227 Damjana Kogovšek__________ Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih m nagluSmh mladostnikov Doktorska disertacija Fiziološke in psihološke spremembe pripeljejo posameznika iz dobe otroštva v zgodnje mladostniško obdobje, kjer se posameznik kaj kmalu začne spraševati o svoji identiteti, izvoru, torej o tem "kdo sem, komu pripadam in kam grem, kakšna je moja prihodnost". Gluh mladostnik, ki išče svojo identiteto, je v še večjem stresnem položaju kot njegov slišeči vrstnik. Najprej se mora soočiti z gluhoto in se odločiti, v kateri družbi, skupnosti se bo najboljše počutil. Ključnega pomena pa je dejstvo, da se mora sprijazniti s tem, da je "drugačen" in da ne bo nikoli popolnoma funkcioniral kot »slišeči član" skupnosti. Odločiti se mora, ali se bo primarno družil z Gluho skupnostjo ali s slišečim svetom in/ali bo fluktuiral/kolebal med obema svetovoma (Scheetz, 2001). • VI. STOPNJA - intimnost nasproti izolaciji (obdobje od 18 do 25 let) Ko je posameznikova identiteta oblikovana do te stopnje, vstopi v stadij zgodnjega odraslega obdobja, kjer je v ospredju intimnost nasproti izolaciji. Na tej stopnji posameznik povečuje svoje zavedanje o tistih, ki ga obkrožajo, in hkrati je dognal, kdo je, kaj so njegove prednosti in išče tiste ljudi, s katerimi bi se družil, socializiral. Posameznik je sedaj osredotočen na to, kaj lahko ponudi drugim tako v odnosu do dela kot ljubezni. Povezanost s starši se manjša in posameznik želi najti svoje mesto v družbi kot produktivno živo bitje. Oznaka zdrave individualne osebnosti se kaže v zmožnosti razvijanja zrelega odnosa na delovnem mestu kot tudi s partnerjem. Za tiste posamezniki, ki so uspešno prešli identitetno krizo, bodo lažje razvili pravi odnos do intimnosti v širšem pomenu besede. Tisti, ki so nezadovoljni s svojo identiteto, bodo nasprotovali druženju z drugimi, zaradi strahu pred tem, da bi izgubili svojo primarno identiteto (Scheetz, 2001). Na tem nivoju se mora posameznik zavedati, da kot oseba pripada širši družbi in jo s tem tudi oblikuje. Posameznik naj bi imel pozitivna stališča do sebe in o sebi, in naj bi poskušal deliti svoje pozitivne izkušnje z drugimi tako v socialnem kot poklicnem smislu. Če oseba ne najde prijateljev niti v svoji sredini niti med sodelavci, lahko postane notranje prazna in se spopada z občutji samote (Scheetz, 2001). Skozi to stopnjo Gluhi posamezniki, odrasli, ki so obiskovali šole za gluhe in se družili z Gluho skupnostjo, iščejo "intimnost" znotraj te skupine, tako kot so raziskovali svojo vlogo v družbi. Tisti, ki so bili nezmožni vzpostaviti svojo lastno identiteto in se niso mogli umestiti v nobeno od kultur, lahko izkusijo globoka občufla izolacije (Scheetz, 2001). Stran 38/227 gamjana Kogovšek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 1.4.4 IDENTITETNI STATUS - TEORIJA IDENTITETNIH POLOŽAJEV J. E. Marcia je dopolnil Eriksonovo teorijo razvoja osebne identitete in tako razvil behavioristični teoretični model, ki omogoča empirično preverjanje indikatorjev identitetne strukture, katere same po sebi ne moremo meriti. Marcia (po Poljšak Škraban, 2004, str. 48) definira identiteto kot »... dinamično strukturo osebnosti, ki v sebi združuje posameznikove nagone, navade, prepričanja in notranje identifikacije. Bolj kot je struktura razvita, bolj se oseba zaveda svoje edinstvenosti in podobnosti drugim ter svojih šibkosti in moči.« Marcia (Nastran Ule, 2000; Papalia, 2003; Coleman, 1999; Poljšak Škraban, 2004, Corker, 1996) je opredelil štiri tipe identitetnih statusov: dovršena identiteta, privzeta identiteta, identitetni moratorij in razpršena identiteta. V slovenski literaturi naletimo na različne prevode posameznih terminov, nekateri to pojmujejo kot identitetni položaj (Poljšak Škraban, 2004; Kobal, 2000). Identitetni statusi so rezultat oblikovanja identitete in strukturnih značilnosti osebnosti in načina doživljanja sveta. Vsak status zase lahko v določenem trenutku zaradi določenih okoliščin predstavlja optimalen način funkcioniranja posameznika. Posamezni statusi se med seboj razlikujejo glede na prisotnost ali odsotnost krize in odločenosti, ki sta se tudi Eriksonu zdela ključna elementa pri odlikovanju identitete. Marcia krizo opredeljuje kot obdobje zavestnega odločanja, odločnost pa kot osebno vlaganje v poklic ali sistem prepričanj (ideologijo) (Papalia et al, 2003). identitetni status kriza (obdobje premisleka o alternativi) odločenost (vztrajanje na začrtani poti) dovršena identiteta rešena prisotna privzeta identiteta odsotna prisotna identitetni moratorij v krizi odsotna razpršena identiteta odsotna odsotna Tabela 3: Kriteriji, ki označujejo identitetne statuse (Papalia. 2003) V tabeli 3 so predstavljeni zgledi odzivanja ljudi v vsakem od možnih identitetnih statusov. Dovršena identiteta (kriza, ki vodi k odločenosti) je status identitete, za katerega je značilna odločena predanost izbiram, ki jih je otrok izbral po krizi, po obdobju raziskovanja različnih možnosti. Privzeta identiteta (odločenost brez krize) je vnaprej sprejeta identiteta, je status, v katerem ni oseba nikoli razmišljala o različnih možnosti - oseba ni bila nikoli v krizi in je v Stran 39/227 Damjana Kogovšak____________Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov__________ Doktorska disertacija 1.4.4 IDENTITETNI STATUS - TEORIJA IDENTITETNIH POLOŽAJEV J. E. Marcia je dopolnil Eriksonovo teorijo razvoja osebne identitete in tako razvil behavioristični teoretični model, ki omogoča empirično preverjanje indikatorjev identitetne strukture, katere same po sebi ne moremo meriti. Marcia (po Poljšak Škraban, 2004, str. 48) definira identiteto kot «... dinamično strukturo osebnosti, ki v sebi združuje posameznikove nagone, navade, prepričanja in notranje identifikacije. Bolj kot je struktura razvita, bolj se oseba zaveda svoje edinstvenosti in podobnosti drugim ter svojih šibkosti in moči.« Marcia (Nastran Ule, 2000; Papalia, 2003; Coieman, 1999; Poljšak Škraban, 2004, Corker, 1996) je opredelil štiri tipe identitetnih statusov: dovršena identiteta, privzeta identiteta, identitetni moratorij in razpršena identiteta. V slovenski literaturi naletimo na različne prevode posameznih terminov, nekateri to pojmujejo kot identitetni položaj (Poljšak Škraban, 2004; Kobal, 2000). Identitetni statusi so rezultat oblikovanja identitete in strukturnih značilnosti osebnosti in načina doživljanja sveta. Vsak status zase lahko v določenem trenutku zaradi določenih okoliščin predstavlja optimalen način funkcioniranja posameznika. Posamezni statusi se med seboj razlikujejo glede na prisotnost ali odsotnost krize in odločenosti, ki sta se tudi Eriksonu zdela ključna elementa pri odlikovanju identitete. Marcia krizo opredeljuje kot obdobje zavestnega odločanja, odločnost pa kot osebno vlaganje v poklic ali sistem prepričanj (ideologijo) (Papalia et al, 2003). identitetni status kriza (obdobje premisleka o alternativi} odločenost (vztrajanje na začrtani poti) dovršena Identiteta rešena prisotna privzeta Identiteta odsotna prisotna identitetni moratorij v krizi odsotna razpršena identiteta odsotna odsotna Tabela 3 Kriteriji ki označujejo identitetne statuse (Papalia 2003) V tabeli 3 so predstavljeni zgledi odzivanja ljudi v vsakem od možnih identitetnih statusov. Dovršena identiteta (kriza, ki vodi k odločenosti) je status identitete, za katerega je značilna odločena predanost izbiram, ki jih je otrok izbral po krizi, po obdobju raziskovanja različnih možnosti. Privzeta identiteta (odločenost brez krize) je vnaprej sprejeta identiteta, je status, v katerem ni oseba nikoli razmišljala o različnih možnosti - oseba ni bila nikoli v krizi in je v Stran 39/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija svojem življenju predana načrtom drugih. Identitetni moratorij (kriza še brez odločenosti) je stanje, v katerem oseba trenutno tehta med alternativnimi možnostmi, je v krizi in je očitno na poti k odločenosti. Razpršena identiteta (brez odločenosti in krize) kaže na odsotnost odločenosti in resnega razmišljanja o alternativah. 1.4.5 ETNIČNI DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBLIKOVANJE IDENTITETE Oblikovanje identitete je zelo zapleten proces še zlasti pri mladostnikih in tistih mladih, ki so pripadniki manjšin. Za nekatere mladostnike je narodnost odločilnega pomena pri oblikovanju identitete. Kot je opozarjal Erikson (po Papalia, 2003), se lahko »zatirana in izkoriščana manjšina" dojema negativno. Celo v nekaterih bolj strpnih družbah, v katerih so etnične manjšine pridobile samozavest, lahko barva kože in druge telesne značilnosti, jezikovne razlike in stereotipne družbene pozicije močno vplivajo na oblikovanje samopodobe in samospoštovanja mladostnikov, ki pripadajo manjšini. Mladi posamezniki manjšin so drugačni od okolice, ki ji pripadajo, in so razpeti med dve kulturi. Mladostniki se tako močno zavedajo kulturnih razlik, nesoglasij med vrednotami, ki jih poudarjajo doma in tistimi, ki jih poudarja širša družba. Erikson je opazil, da kljub pozitivnim ocenam staršev, učiteljev, skupnosti in vrstnikov lahko samopodoba mladostnikov manjšin odseva negativne poglede na njihovo skupino v večinski kulturi. Poznamo štiri stopnje etnične identitete, ki so se razvile na podlagi Marcievih identitetnih statusov (Papalia, 2003): 1. 2. Razpršena identiteta: posameznik se skoraj ne posveča svoji narodnosti in z njo povezanih vprašanj ne razume dobro. Privzeta identiteta: posameznik se skoraj ne posveča svoji narodnosti, vendar do nje goji jasna čustva. Ta so lahko pozitivna ali negativna, odvisno od naravnanosti, ki vlada doma. 3. Identitetni moratorij: posameznik se je začel posvečati svoji narodnosti, vendar si ni na jasnem, kaj mu le-ta pomeni. Dovršena identiteta: posameznik je preučil svojo identiteto ter razume in sprejema svojo narodnost. 4. Phinneyjeva (po Coleman, 1999) je razvila tristopenjski model razvoja etnične identitete, kije podoben prej omenjenemu modelu, ki je nastal na podlagi Marcievih identitetnih statusov. Prva stopnja ustreza posameznikom, ki še niso raziskali svoje etnične identitete ali o njej razmišljali, poimenuje jih kot »nepregedani, neizprašani«. Na drugi stopnji so posamezniki, ki Stran 40/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in nagušnih mladostnikov Doktorska disertacija so »raziskovalci, iskalci« svoje etnične identitete. In kot tretja stopnja so posamezniki, ki so »dosegli, našli« svojo skupino (sprejeli so tako svojo kulturo kot tudi kulturo večine). Poleg tega modela so se oblikovali tudi nekateri drugi. Zaradi nesoglasij glede pojma akulturacije je avtor Berry (po Coleman, 1999) predlagal drugačen vidik pojasnjevanja etnične identitete. Nekateri avtorji razumejo akulturacijo kot kompleksen in multidimenzionalni konstrukt, ki vsebuje široko paleto vedenj, stališč in vrednot ki se začnejo spreminjati v stiku z novo kulturo. Akulturacija je sestavljen pojem in pomeni prilagoditev drugačnemu kulturnemu okolju in pri tem prevzemanje (tujih) kulturnih dobrin in načinov vedenja (Južnič, 1993). Berrvjev model (Coleman, 1999) govori o različnih oblikah akulturacije oziroma o štirih položajih prilagoditve okolju. Akulturacijo, o kateri govori Berry, predstavlja dvodimenzionalni proces, kjer gre na eni strani za ohranjanje posameznikove kulturne dediščine in na drugi strani za odnos in prilagoditev do širše družbe. Na podlagi tega razvije štiri akulturacijske položaje - integracijo, asimilacijo, separacijo in marginalizacijo, ki izhajajo iz pritrdilnih in odklonilnih odgovorov na vprašanji (Razpotnik, 2004, str. 37, 38): »/Alije vredno ohranjati kulturno dediščino svojih prednikov in/ali je vredno razvijati odnos s širšo družbo?/«: 1. Integracija je definirana kot pozitivni odgovor na obe vprašanji. Gre torej za visoko izraženo stopnjo ohranjanja posameznikove kulturne dediščine in vzpostavljanja, razvijanja odnosa do širše kulture. 2. Asimilacija je negativni odgovor na prvo in pozitivni odgovor na drugo vprašanje. Posamezniki izražajo nizko stopnjo ohranjanja kulturne dediščine in visoko podpirajo odnos s kulturo večine. 3. Separacija predstavlja pozitivni odgovor na prvo in negativni odgovor na drugo vprašanje. Posameznik želi ohranjati svojo izvorno kulturo in se ne identificira s kulturo večine. 4. Marginalizacija opisuje negativni odgovor na obe vprašanji. Posamezniki se ne identificirajo niti s svojo izvorno kulturo niti s kulturo večine. Pojavi se le malo možnosti za ohranjanje izvorne kulture in le malo zanimanja za stike s pripadniki drugih kultur. Če združimo oba predstavljena modela (model Phinneyjeve in Berrvja), oblikujemo še bolj izdelan in dovršen model oblikovanja etnične identitete, ki je prikazan v spodnji tabeli. Ta model kaže položaj posameznika v skupini (gre za reprezentacijo prikaza identifikacijskih vzorcev, ki so osnovani na posameznikovi percepciji/zaznavi ameriške in etnične kulture) (Coleman, 1999). Stran 43/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglužmh mladostnikov Doktorska disertacija • • Ameriška kultura Etnična kultura Asimilirana • 4 • Zlita Združena bikulturalna II Alternativna bikulturalna Ćr=p±M lil Ločena m • Marginalna m * • Tabela 4 Baborativni model razvoja in oblikovanja etnične identitete m pozicija posameznika, označena z x (Coleman, 1999, str 67) Zgornji okvir tabele kaže na položaj asimilacije in proces zlitja kulture manjšine s kulturo večine, kjer posameznik popolnoma zavrača svojo kulturo ali pa združi obe kulturi, da postaneta eno - ena kultura. Drugi okvir prikazuje kompleksno bikulturalno možnost posameznika, ki kaže spojen bikulturalizem in alternativni bikulturalizem. Dve kulturi se prekrivata, ko posameznik zavzema osrednje mesto v prekrivajočem bikulturalizmu in lahko prehaja iz ene v drugo kulturo v alternativnem bikulturalizmu. Tretji okvir reprezentira tiste posameznike, ki nikakor ne morejo spojiti ali združiti dveh kultur. Posameznik se lahko identificira zgolj z eno samo kulturo in zavrača drugo ali pa je prisiljen poiskati pozicijo izven obeh kultur. V evropskem kontekstu so takšne konkretne primerjave med različnimi kulturami redke, čeprav je delo avtorja Verkuytna (po Coleman, 1999) izjema. V raziskavi iz leta 1995 je avtor primerjal stopnjo samospoštovanja in oblikovanje etnične identitete med štirimi različnimi kulturami mladih ljudi. Rezultati so pokazali, da ne obstajajo razlike v splošnem globalnem samospoštovanju med vsemi štirimi skupinami, poudarjena pa je bila etnična identiteta pri Stran 42/227 Damjana Kogovšek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija mladostnikih iz manjšinske skupine. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Martinez in Dukes (po Coleman, 1999), koje primerjal štiri kulturne skupine znotraj ZDA. Veliko raziskav je bilo opravljenih na temo vpliva družine na oblikovanje etnične identitete. Rezultati jasno kažejo na to, kako družinsko okolje vpliva na oblikovanje in razvoj identitete predvsem v skupinah manjšine. Način vedenja staršev do njihove kulture ima izrazito pomemben vpliv na vedenje njihovih otrok in mladostnikov, hkrati pa gre za neizogiben vpliv na proces oblikovanja etnične identitete. Koncept svetovanja in individualne obravnave temeljita na filozofskih dognanjih in vrednotah, ki jih močno podpirajo zahodne civilizacije. Na eni strani obstajajo prepričanja, da je vsak človek individuum zase in da je ravno to osnovna enota psinosocialnega delovanja, kjer človeški razvoj predstavlja kulturoloski proces (Rogoff, 2003). Na drugi strani pa so mnenja, ki zagovarjajo tezo, da so posamezniki vsi enaki in da se cilje in tehnike svetovanja ter obravnave lahko enako aplicira na različne skupine. Če to zadnjo tezo pogledamo v svoji skrajnosti, le-ta predvideva, da obstaja samo ena barva kože in da sta rasa in kultura nepomembna dejavnika pri svetovanju in obravnavi. Slika 1 Model tripartitnega ogrodja (Sue in Sue. 2003. str. 12) Avtorji (Sue in Sue, 2003) so ugotovili, da jim model tripartitnega ogrodja, prikazan na sliki 1, pomaga pri raziskovanju in razumevanju oblikovanja osebne identitete. Trije koncentrični krogi prikazujejo individualno, skupinsko in univerzalno stopnjo osebne identitete. 1. individualna stopnja: »vsak individuum je v določenih pogledih kot noben drug individuum«. Veliko resnice je v tezi, da si niti dva individuuma nista enaka. Vsi smo Stran 43/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija biološko različni, kar potrjujejo tudi najnovejša odkritja pri raziskovanju človeškega genoma. Ugotovili so, da so si človeški in mišji genomi identični v 85 %, kar pomeni, da nas zelo majhen odstotek genov dejansko naredi »človeške«. Torej, kako lahko tako malo genov definira tako velike razlike med eno vrsto? Človeško dedovanje zagotavlja te razlike, ker si niti dva individuuma nikoli ne delita iste genetske zasnove. Poleg tega tudi vsak posameznik popolnoma drugače sprejema iste družbene izkušnje. Celo enojajčni dvojčki, ki si teoretično delijo isti genski bazen in so vzgajani v isti družini, so izpostavljeni določenim skupnim in tudi ne skupnim izkušnjam. Različne izkušnje v šoli in z vrstniki, pa tudi kakovostne razlike med tem, kako jih obravnavajo starši, prispevajo k individualni različnosti. 2. skupinska stopnja: »vsak individuum je v določenih pogledih kot nekateri drugi individuumi«. Vsak od nas se rodi v kulturno matrico vrednot, pravil in družbenih značilnosti. Glede na razlike, ki so se v naši družbi ustvarile na kulturnem, družbenem in političnem področju, pripadnost neki skupini pomeni močan vpliv na to, kako družba zaznava same sociodemografske skupine in tudi na to, kako njihovi člani vidijo sami sebe in druge (Atkinson; po Sue in Sue, 2003). Skupinski markerji, kot so rasa in spol, so relativno stabilni in manj dovzetni za spremembe. Nekateri drugi' markerji, kot so izobrazba, socialno-ekonomski status, zakonski stan in geografska lokacija, pa so bolj spremenljive narave, Etničnost je relativno stabilna, vendar nekateri trdijo, da je lahko spremenljiva. Ravno tako se razvijajo nasprotna stališča glede tega, ali je spolna usmerjenost določena ob rojstvu. Ne glede na vse to pa ima pripadnost tem skupinam lahko posledice v skupnih izkušnjah in lastnostih le-te pa lahko služijo kot močna referenca pri oblikovanju svetovnih nazorov Na skupinski stopnji identitete tabela 5 kaže da lahko ljudje pripadajo več kot eni kulturni skupini (na primer azijska Američanka z neko nezmožnostjo) kaže tudi to da nekatere skupinske identitete bolj i7Stopajo kot druge (na primer: rasa pred versko ucLmerjenostjo^ Pomembnost knitume skupinske identitete lahko prehaja iz ene* v ririiffA v rmličnih okoliščinah (homoSPksualni moški z neko nP7ri1o7nnstîn lahko ii0Citn\ji da <;p nioarw/a iriantifata nC*7rnfi7fifi^^ti Virilj ka7A fTie/1 7n"IA?nimi wanHor r\a r»iLirfn\/;3 snAIna ,.eme *rtn/\*>+ r\ 'K-rsi^i hfilj v osprpriip v skimini nezmožnih\ 3. univerzalna stopnja: »vsi individuumi so si v določenih pogledih enaki«. Ker smo pripadniki človeške rase in pripadamo vrsti Homo sapiens, smo si v marsičem podobni. Vsem so nam skupne oziroma univerzalne: a. biološke in fizične značilnosti, b. skupne osnovne življenjske izkušnje (rojstvo, smrt, ljubezen, žalost ipd..„), c. samozavedanje, d. zmožnost uporabljanja simbolov kot je jezik. Stran 44/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija Tudi v projektu raziskave človeškega genoma so prišli do zaključkov, da lahko le nekaj genov povzroči velike razlike med vrstami in znotraj iste vrste. Tako je presenetljivo, kako podoben si je naš genski material znotraj kromosomov in koliko dejansko imamo skupnega/univerzalnega. 1.5 TEORUA RAZVOJA GLUHE KULTURNE IDENTITETE Psihološki proces razvoja kulturne identitete je verjetno podoben ali celo enak kot v skupinah manjšin. Ko član neke manjšine odkrije pritisk, zatiranje nanj doživi neko stopnjo, ki jo poimenujemo stopnja alienacije/odtujitve od večinske skupine. Oseba se tako pogrezne v skupnost manjšine. Osebi je všeč vse, kar pripada tej skupnosti in se nanaša nanjo. S tem pa postane jezna na širšo okolico. Tako oseba vstopi v obdobje razmišljanja, kjer se njen pogled v zvezi s pripadnostjo skupini še povečuje. Faza bikulturalizma je dosežena z zvestobo polltičnim akcijam. Lahko bi rekli, da oseba kroži skozi različne faze na višji ravni izkušenj in intelekta skozi vse življenje (Ponterotto; po Gliekman, 1996). Skozi naštete parametre razvoja identitete se oblikujejo specifične izkušnje vsake manjšine posebej. Tako obstaja kar nekaj specifičnih razmislekov gede razvoja kulturne identitete Gluhih (Gliekman, 1996, str. 127-129). Ti so: 1.5.1 MODELI RAZVOJA KULTURNE IDENTITETE Eden od najbolj obetajočih pristopov na področju multikulturalnega svetovanja oziroma terapije je delo z razvojem rasne ali kulturne identitete pri manjšinah (Sue in Sue, 2003). V ZDA obstaja več modelov rasne kulturne identitete, na primen azijski Američani, afriški Američani, Latinskoameričani in ameriški Indijanci, ki imajo vsak svojo specifično kulturno dediščino, v kateri se globoko razlikujejo. Eden izmed teh modelov je tudi model razvoja identitete ameriških črncev/temnopoltih - BID (Black Identitv Development Model), na katerem sloni model razvoja gluhe identitete - DID (Deaf Identity Development). BID MODEL (model razvoja identitete ameriških črncev/temnopoltih) (Sue in Sue, 2003) obravnava in opisuje zgodnje poizkuse definiranja procesa transformacije identitete manjšine, ki so bila dela temnopoltih družboslovcev in pedagoških delavcev. Obstaja torej kar nekaj modelov« razvoja črnske identitete, a vendar je največji vpliv pridobil Crossov model 15 Racial/Cultural ldentrty Development Models Stran 45/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitetevre/habilttaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija »psihološkega postajanja biti temnopolt« (po Sue in Sue, 2003), ker je tudi najboljše dokumentiran. Crossov (po Sue in Sue, 2003, str. 207) originalni model se je razvil med bojem za enakopravnost črncev in definira petstopenjski proces, skozi katerega prehajajo črnci v ZDA iz belskega okvira interpretacije v bolj pozitivni okvir črnske interpretacije: 1. pre-encounter (pred-spoznavni nivo): zaznamujejo ga posamezniki (afriški Američani), ki zavestno degradirajo svojo lastno temnopoltost in sočasno visoko cenijo vrednote in načine življenja belcev. Imajo močno željo po asimilaciji in vključevanju v skupnost belcev. Črnci na tem nivoju po navadi sovražijo svojo izvornost, imajo nizko samospoštovanje (self-esteem) in imajo težave na področju duševnega zdravja. 2. encounter (spoznavni nivo): na tem nivoju se začne dvostopenjski proces. Najprej posameznik doživi globoko krizo ali dogodek, ki postavi pod vprašaj njegov prejšnji način razmišljanja in vedenja. Nato si takšen temnopolti posameznik začne drugače razlagati svet Rezultat tega je spremenjen pogled na svet Cross (po Sue in Sue, 2003) poudarja, da je bil atentat Martina Luthra Kinga ključni dogodek za mnogo afriških Američanov. Posameznik na tej stopnji izkusi krivdo in jezo nad tem, da si je dovolil pranje možganov s strani belske večine. 3. immersion-emersion (pogreznitev-razpoznavnost): na tej stopnji se posameznik umakne iz dominantne kulture in se pogrezne v afriško-ameriško kulturo (črnsko). Razvijati se začne črnski ponos, vendar je ponotranjenost teh odnosov do svoje lastne Črnske izvornosti minimalna. Občutki krivde in jeze v tej fazi pojenjujejo in obenem se povečuje ponos. 4. internalization (ponotranjenost): zaznamuje jo notranji občutek varnosti, ko se razrešijo konflikti med staro in novo identiteto. Vsesplošni protibelski občutki izzvenijo, saj posameznik postaja vse bolj fleksibilen, toleranten in bolj bikulturen/multikulturen. 5. internalization-commitment (ponotranjenost-pripadnost): ta stopnja pomeni uresničevanje družbenih sprememb, družbenega prava in človekovih pravic. To uresničevanje se ne izraža samo z besedami, temveč tudi z dejanji. Cross (po Sue in Sue, 2003) trdi, da razvoj od pred-spoznavne ravni do ravni ponotranjenosti zaznamuje tudi spremembo v duševnem zdravju, saj se psihološke težave prelevijo v motnje duševnega zdravja. Stran 46/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 1.5.2 MODEL RAZVOJA RASNE/ KULTURNE IDENTITETE Avtorji (Sue in Sue, 2003) opažajo, da manjšine kažejo podobne vzorce prilagajanja kulturnemu zatiranju, zato so se razvili modeli razvoja rasne/kulturne16 identitete. V zadnjih nekaj desetletjih so azijski Američani, Latinskoameričani in ameriški Indijanci izkusili transformacije družbenopolitične identitete, in tako seje skozi kulturno zatiranje pojavila neka Zavest Tretjega Sveta kot neka skupna enotna sila. Po študijah teh modelov in vkllučevanjem teh zapažanj v svoje klinične izkušnje so nekateri avtorji predlagali petstopenjski model razvoja identitete manjšine (Minority ldentity Development: MID), da bi iz vseh modelov in dognanj pridobili skupne lastnosti, ki bi se lahko aplicirale na specifično populacijo. Pozneje so MID spremenili in ga podrobneje razvili ter ga preimenovali v model razvoja rasne/kulturne identitete (R/CID), da bi le-ta lahko zajel širšo populacijo. Tako je ta model uporaben tudi pri razvoju identitete belcev. R/CID model naj ne bi bila splošna teorija proučevanja osebnosti, ampak naj bi služila kot okviren koncept za pomoč terapevtom, da bolje razumejo vedenja in odnose svojih pacientov, ki prihajajo iz različnih kulturnih manjšin. Ta model definira pet stopenj razvoja, ki jih izkusijo zatirane manjšine na svoji poti razumevanja sebe v smislu svoje kulture, dominantne kulture in odnosa zatiranja med obema kulturama: podrejenost notranje nesoglasje, upor in pogreznitev, introspekcija ter integrirana ozaveščenost Na vsaki ravni identitete govorimo o štirih načinih vedenja, ki terapevtu pomagajo bolje razumeti svoje paciente, ki so pripadniki iz manjšin. Ta vedenja in odnosi so glavni del identitete posameznika manjšine in so pokazatelji tega, kako ta oseba vidi sebe, druge pripadnike iste manjšine, pripadnike drugih manjšin in posameznike, ki pripadajo večini. 15 R/CID model - Raoial/Cultural ldentrty Development Model Stran 47/227 Damjana Kogovžek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija STOPNJE MODELA C/RID ODNOS DO SEBE ODNOS DO PRIPADNIKOV ISTE MANJŠINE ODNOS DO PRIPADNIKOVE DRUGE MANJŠINE ODNOS DO DOMINANTNE SKUPNOSTI 1. stopnja Samorazvrednotenje ali nevtralen odnos zaradi nizke pomembnosti rase Razvrednotenje manjšine ali nevtralen odnos zaradi nizke pomembnosti rase Diskriminatoren ali nevtralen Visoko cenjen 2. stopnja Konflikt med samorazvrednotenjem in upoštevanjem, pozitivnim odnosom do skupine Konflikt med podcenjevalnim odnosom skupine do hierarhije manjšin in med skupnimi izkušnjami Konflikt med dominantnim in podcenjevanje druge skupnosti Konflikt zaradi visoko cenjene dominantne skupnosti 3. stopnja Pozitiven odnos do (cenjenje) samega sebe Pozitiven odnos do skupnosti in občutki kultu rocentrizma Konflikt zaradi občutkov empatije do druge manjšine Podcenjevanje dominantne skupine 4. stopnja Ukvarjanje s pozitivnim odnosom do sebe Ukvarjanje z nedvoumnim pozitivnim odnosom do skupine Ukvarjanje z etnocentričnim načinom pogleda na druge Ukvarjanje s podcenjevanjem dominantne skupine 5. stopnja Pozitiven odnos do samega sebe Pozitiven odnos do te skupine Pozitiven odnos do drugih manjšin, skupin Selektiven (premišljen, izbran) pozitiven odnos Tabela 5: R/CID model in povezava med stopnjami in načini vedenja (Sue in Sue. 2003. str. 214. 215) 1.5.3 RAZVOJ KULTURNE IDENTITETE GLUHIH UUDI Ljudje živimo v "kulturni/družbeni skupnosti". Pojem identiteta združuje medsebojno vplivanje med posameznikom in njegovo kulturo skupnosti, kateri pripada. Kulturno identiteto lahko opredelimo na različne načine. Eden izmed možnih načinov je ta (definicija je nastala v UNESCU, po Južnič, 1993), da jo lahko razumemo kot »dinamičen vrednostni sistem naučenih elementov pričakovanj, konvencij, verovanj in pravil, ki omogočajo članom določene skupine, da uresničijo kontakte med seboj in svetom, da med seboj komunicirajo in razvijajo svoje ustvarjalne potenciale«. Kulturo imamo lahko tudi za sistem določene celovitosti človekovega početja in hkrati za način življenja, ki temelji v vrednotah in iz Stran 48/227 _Darnjana Kogovžek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija njih izhaja. Lahko bi tudi rekli, da se skozi pripadništvo neki skupini, ki je poimenovano, na poseben način izpostavljajo medosebni odnosi in odnosi med različnimi človeškimi skupinami in skupnostmi. Posameznik s svojo osebno identiteto sooblikuje skupinsko identiteto in z vključenostjo v družbo oziroma v dele njene strukture prispeva k okrepitvi in vzdrževanju skupinske identitete. Da bi bili vidiki kulturne identitete razpoznavni, jih je potrebno imenovati, saj jih tako lažje vzdržujemo in jim pripisujemo simboličen pomen skupinskega življenja. Poimenovanje identitete je njen pomemben kohezijski dejavnik. Skupno ime ne le povezuje, temveč poskuša tudi nivelizirati (izenačevati) razlike. Ta vrsta identitete je narativna identiteta, saj pripoveduje o obstajanju in obstojnosti ter pripadnosti in pripadanju. Naracija pa je nujno potrebna, da bi človekovo življenje pridobilo notranjo koherentnost Brez naracije ni komunikacije, ni empatije in medčloveški odnosi postanejo moteni (Južnič, 1993). Model razvoja kulturne identitete gluhih lahko primerjamo z logiko razvoja modelov kulturne in rasne identitete. Spreminjanje ali oblikovanje identitete poteka skozi pridobivanje pozitivnega mnenja v zvezi s pripadnostjo neki skupini/manjšini. Kot je značilno pri drugih modelih C/RIDA-a, lahko predvidevamo, da Gluha oseba vse življenje prehaja skozi te stopnje in preko tega dosega vedno bolj kompleksno razumevanje in integracijo svojih čustvenih zaznav. stopnja referenčna skupina pogled na gluhoto pogled na Gluho skupnost emocionalna osnova slišeča slišeča patološki neizobraženi, stereotipni obup, depresija marginalna preklapljanje patološki preklaplja iz pozitivnega na negativno in obratno zmedenost, konflikt poglobljena Gluha kulturološki pozitiven, neodbijajoč jeza/ "zaljubljenost v Gluhoto" bikulturalna Gluha kulturološki pozitiven, osebni, integriran samo-sprejetje, skupinski ponos Tabela 6: Povzetek modela razvoja identitete Gluhih - DIDS (po Glickman. 1996. str. 145) Stran 49/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaci]i guhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija njih izhaja. Lahko bi tudi rekli, da se skozi pripadništvo neki skupini, ki je poimenovano, na poseben način izpostavljajo medosebni odnosi in odnosi med različnimi človeškimi skupinami in skupnostmi. Posameznik s svojo osebno identiteto sooblikuje skupinsko identiteto in z vključenostjo v družbo oziroma v dele njene strukture prispeva k okrepitvi in vzdrževanju skupinske identitete. Da bi bili vidiki kulturne identitete razpoznavni, jih je potrebno imenovati, saj jih tako lažje vzdržujemo in jim pripisujemo simboličen pomen skupinskega življenja. Poimenovanje identitete je njen pomemben kohezijski dejavnik. Skupno ime ne le povezuje, temveč poskuša tudi nivelizirati (izenačevati) razlike. Ta vrsta identitete je narativna identiteta, saj pripoveduje o obstajanju in obstojnosti ter pripadnosti in pripadanju. Naracija pa je nujno potrebna, da bi človekovo življenje pridobilo notranjo koherentnost Brez naracije ni komunikacije, ni empatije in medčloveški odnosi postanejo moteni (Južnič, 1993). Model razvoja kulturne identitete gluhih lahko primerjamo z logiko razvoja modelov kulturne in rasne identitete. Spreminjanje ali oblikovanje identitete poteka skozi pridobivanje pozitivnega mnenja v zvezi s pripadnostjo neki skupini/manjšini. Kot je značilno pri drugih modelih C/RIDA-a, lahko predvidevamo, da Gluha oseba vse življenje prehaja skozi te stopnje in preko tega dosega vedno bolj kompleksno razumevanje in integracijo svojih čustvenih zaznav. stopnja referenčna skupina pogled na gluhoto pogled na Gluho skupnost emocionalna osnova slišeča slišeča patološki neizobraženi, stereotipni obup, depresija marginalna preklapljanje patološki preklaplja iz pozitivnega na negativno m obratno zmedenost, konflikt poglobljena Gluha kulturološki pozitiven, neodbijajoč jeza/ "zaljubljenost v Gluhoto" «kulturalna Gluha kulturološki pozitiven, osebni, integnran samo-sprejetje, skupinski ponos Tabela 6 Povzetek modela razvoja identitete Gluhih - DIOS (po Ghokman 1996 str 145) Stran 49/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Že stoletja so se različni strokovnjaki in znanstveniki ukvarjali s problemom gluhote in njeno umestitvijo v širše socialno okolje. Prav tako opredeljujejo različne metode re/habilitacije in postopke šolanja oziroma izobraževanja gluhih ljudi. Še vedno pa se pojavlja vprašanje, kdaj, kako in na kakšen način komunicirati z gluhim posameznikom. Vendar tu ne smemo zanemariti tistih gluhih ljudi, ki so odraščali v gluhi sredini in ki so ves čas svojega obstoja opozarjali na samo definicijo pojma "biti gluh" oziroma "biti oseba z izgubo sluha". Connor (po Glickman, 1996), ki se je zavzemal za oralno metodo in je bil dolgo časa predsednik združenja Alexander Graham Beli Association for Deaf (v nadaljevanju AGBA), pravi, da so vprašanja v zvezi z identiteto ves čas vpeta med metode dela v izobraževanju gluhih ljudi. Veliko nejasnosti obstaja glede metodike poučevanja gluhih. Gre za to, da predmet diskusije hi uspešnost posamezne metode, ki jo uporabljamo v razredu, ampak se ukvarjamo s tem, kako gluhega umestiti v širše socialno okolje z vidika medicinsko-patološkega modela ali socialno-kulturološkega modela. Torej, ali naj "otrok s posebnimi potrebami" postane član gluhe kulture ali naj bo oseba z izgubo sluha, katere filozofija življenja in način življenja sta takšna kot pri vseh ostalih ljudeh? Connor (Glickman, 1996) je napisal tako imenovano Listo pravic za gluhe otroke. Ena od teh je: "vsaka gluha oseba naj živi in se razvija v interakciji/integraciji s širšo skupnostjo". Vsak gluh otrok naj bi razumel svet slišečih. Prav tako pa naj bi svet slišečih razumel svet gluhih otrok, in sicer ne kot svet otrok nezmožnih slišanja, temveč kot svet otrok z izgubo sluha (Glickman, 1996, stran 116). Ker je bil Connor preveč usmerjen v oralno metodo poučevanja gluhih, je njegova izjava, da so Gluhi ljudje preveč pristranski, da bi lahko definirali svojo identiteto, razburila člane Gluhe skupnosti. Kljub nekaterim nesprejemljivim izjavam je Connor podal kar nekaj pomembnih iztočnic za oblikovanje tako imenovane kulturno slišeče identitete pri gluhih otrocih in hkrati naletel na negativen odziv s strani tistih, ki so se zavzemali za znakovni jezik. Ob tem pa je zanimivo dejstvo, da slišeči ljudje po navadi o sebi ne razmišljamo kot o skupini ljudi, sploh pa ne o skupini s skupno identiteto. Connor in AGBA so naleteli na problem pri učenju gluhih otrok. Želeli so, da bi gluhi o sebi razmišljali kot o sebi razmišljajo slišeči otroci in ne kot otroci, ki ne morejo slišati. Ne glede na to so želeli, da bi se gluhi identificirali s slišečo populacijo. Zagovorniki oraine metode so bolj cenili angleški jezik kot ameriški znakovni jezik, govor bolj kot znak/kretnjo, interakcijo s slišečimi bolj kot interakcijo z gluhimi vrstniki, uporabo individualnih slušnih pripomočkov in drugih tehničnih pripomočkov. Vse te vrednosti predstavljajo področje slišeče kulture. Tudi če se gluhi ne istovetijo z njimi, po navadi definirajo sebe v pomembni relaciji z njimi. Stran 50/227 Damjana Kogovjgk Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija V literaturi, ki je na voljo, najdemo besedilo, ki razlaga nastanek in oblikovanje gluhe identitete. To je članek z naslovom identitv Crisis in Deafness (a humanistic perspective) avtorja Schowa iz leta 1976 (Glickman, 1996). Schow (po Glickman, 1996) opisuje tri vzorce prilagajanja gluhoti. Če zadevo rekonceptualiziramo, lahko govorimo o razvoju gluhe identitete: 1. prva prilagoditev se nanaša na tiste Gluhe ljudi, ki zavračajo svet slišečih in se umeščajo v Gluho skupnost; 2. gre za skupino ljudi, ki zavrača Gluhi svet in Gluhe ljudi in se navdušuje nad zadovoljstvom v slišeči družbi. Schow te ljudi poimenuje kot marginalne/obrobne; 3. tretja prilagoditev se nanaša na Gluhe ljudi, ki so našli podobnosti med gluho in slišečo sredino. V modelu razvoja gluhe identitete (DID) predstavlja prva prilagoditev fazo/nivo pogreznitve (immersion stage), druga predstavlja kulturno marginalno fazo in tretja kaže začetno formulacijo bikulturalne Gluhe identitete (bikulturalna faza). Druga faza je za Schowa najmanj zdrava, saj so značilnosti tega nivoja usmerjene k samo-sovraštvu sebe kot osebnosti in sovraštvu vseh manifestacij gluhote, vključno z uporabo ročnega sporazumevanja. Idealiziranje tako imenovanih normalnih standardov se manifestira z obsedenostjo po razvoju brezhibnega govora. Schow (po Glickman, 1996) je opozarjal, da oralizem idealizira "normalnost". Razumeti moramo, da predstavlja učitelj oralne metode poučevanja gluhih za slišeče starše gluhih otrok prepričljiv dejavnik za doseganje normalnosti otroka, saj ga bo ie-ta naučil govoriti. Veliko "oralnih" učiteljev govora podcenjuje gluho družbo z imenom "otok kretalcev". S tem opozarjajo na to, da želijo otroke pripraviti na prvorazredne državljane velike družbe in ne na člane gluhe osamljene družbe. Čeprav je Schow (po Glickman, 1996) podcenjeval oralizem, je bil v nekaterih svojih izjavah protisloven glede uporabe ASL-ja in glede Gluhe skupnosti. Na eni strani je razumel, da ima oralizem vpliv na Gluhe ljudi in razumel potrebo znakovnega jezika in Gluhe skupnosti za Gluhe ljudi. Po drugi strani pa je obravnaval koncept Gluhe skupnosti kot oralist Na Gluho skupnost je gledal kotna geto znotraj človeštva. Razumeti pa moramo dejstvo, daje njegovo delo nastalo sredi sedemdesetih let ko so se pojavila nova razmišljanja v zvezi z gluhoto. O kulturi Gluhih in posameznih vsebinah o razvoju Gluhe identitete nam lahko povedo le tisti Gluhi ljudje, ki pripadajo Gluhi kulturi. Glickman (1996) je v pogovoru z njimi opredelil tri ključne teme: 1. Gluhi ljudje vidijo sebe bolj Kot Kulturno drugačne kot nezmožne, nesposobne (disabled) in imajo občutek za skupnost. Znajo opredeliti /mi/, /oni (drugi)/ in včasih /mi nasproti njim/; Stran 51/227 Damjana KogavSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 2. fluentnost in spoštovanje ASL je ključnega pomena za Gluhe posameznike. Gluhi so velikokrat na razpotju glede angleškega jezika (oziroma na kateri koli drug govorjen jezik dominantne skupnosti). Na eni strani spoznavajo pomembnost tega jezika za uspešno vključevanje v širšo družbo in na drugi strani zavračajo dominantni jezik, ki jim je vsiljen. Podobno ambivalentnost najdemo v odnosu do govora; 3. Gluhi imajo svoj pogled na izobraževanje gluhih otrok, in sicer: a. umestiti znak in vrsto znaka v šolski program, b. integracija nasproti segregaciji, c. vključenost Gluhih posameznikov v šolski sistem. 1.6 GLUHI KOT KULTURNO DRUGAČNI Jacobs (po Glickman, 1996) opisuje Gluhe ljudi kot pripadnike manjšine. Primerjal je manjšino Gluhih ljudi z ostalimi rasnimi ali etničnimi manjšinami, in ne z ostalimi skupinami oseb s posebnimi potrebami. S tem je opozoril na to, kar danes razumemo kot različne stopnje Gluhe identitete. Pozorni moramo biti na dejstvo, da Gluhe osebe sestavljajo skupino manjšine, zato predstavljajo enak problem kot ostale manjšine. Večina torej sprejema in odloča o konceptu usode obstoja posameznikov manjšin. Paddenova (po Glickman, 1996) predstavi razumevanje izgube sluha Gluhih ljudi. Biti Gluh običajno pomeni, da ima oseba določeno stopnjo izgube sluha. Tip in stopnja izgube sluha nista pomemben kriterij, da nekdo postane Gluh. Bolj kot to je pomembno, ali se ta oseba identificira z ostalimi Gluhimi ljudmi in/ali se vede kot Gluha oseba. Gluhi ljudje se običajno ne zavedajo podrobnosti glede izgube sluha, ki jih imajo njihovi Gluhi prijatelji, zato so velikokrat presenečeni, kaj lahko nekateri počnejo z ostanki sluha. Padden (po Glickman, 1996) posveča veliko pozornost imenovanju posameznih stopenj izgube sluha, s katerimi opisujemo gluhe ljudi. Sušeči posamezniki se zelo pogosto razlikujemo med posameznimi stopnjami izgube sluha. Primer: izraz »naglušen" je bolj cenjen in kaže na večjo stopnjo povezanosti s siišečim svetom. Po navadi je takšna oseba zmožna več interakcij s slišečo okolico. Izraz „gluh" pa ima negativen prizvok in kaže na implikacijo, da je sporazumevanje s to osebo težje. Po navadi takšna oseba tudi ne govori (uporablja glasovnega govora) in ne uporablja besednega*? govora kot enega izmed možnih načinov sporazumevanja. Iz tega lahko povzamemo, daje morda za gluhega posameznika boljše, da se 17 verbalnega ' Stran 52/227 Damjana KoBovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija ne opiše z besedo gluh. Vendar med Gluhimi ljudmi razlika v izgubi sluha ni pomembna za sam odnos med skupinama gluhih in naglušnih. „Gluh" ni drugo ime za gluhoto in ne ime za identifikacijo z drugimi Gluhimi ljudmi. Oseba, ki se nauči živeti z Gluhimi in v interakciji z Gluhimi ljudmi, kmalu spozna, da obstaja le eno ime za vse člane kulturne skupine, ne glede na stopnjo izgube sluha, ki jo mi poimenujemo gluhota „biti gluh - nezmožen slišati". Znak DEAF pa lahko pomeni v ASL stavek s pomenom „mojj prijatelji". Nekaterr raje privzamejo izraz „sem naglušen", kot da privzamejo ime skupine, h kateri pripadajo. Vendar veliko Gluhih oseb interpretira to kot neke vrste »šopirjenje", saj se ti posamezniki postavljajo s svojo izgubo sluha pred drugimi (Padden, po Glickman, 1996, str. 119). Iz izbora literarnih del, po katerih je izšel članek Paddenove, obstaja veliko besedil Bena Behana, ki je pisal kolumne v massachusetskem časopisu z naslovom Deaf Communitv News, ki opisujejo nekatere značilnosti, povezane s kulturo gluhote/gluho kulturo (cultural deafness). Po isti antologiji je Kannapell (po Glickman, 1996) zapisal, da se lahko Gluhi ljudje vedejo kot Gluhi oziroma kot sušeči. Primer: če se gluha oseba vede kot slišeča, potem bodo ostali guhi uporabi» kretnjo/znak „s/išeči", kar pomeni, da „on razmišlla kot slišeča oseba". In obratno, če se gluh vede kot gluh, lahko drugi odkretajo „močno gluh" ali kot »fluenten v ASL", kar pomeni, da je oseba kulturno gluha in predana Gluhi skupnosti. Kannapell (po Glickman, 1996) pravi, da Gluhe kulturne skupnosti ne definirajo le spretnosti v ASL, ampak tudi stališča, vrednote in izkušnje s skupnostjo. Higgins (po Glickman, 1996), slišeči sociolog Gluhih staršev, je označil Gluhe ljudi kot „avtsajderje v slišečem svetu". O Gluhi skupnosti in Gluhi identiteti je razmišljal kot o fenomenu, ki ga je primerjal z drugimi avtsajderskimi skupinami. Pravi, da so gluhi ambivalentni gede svoje gluhote. Na eni strani se Gluhi zadovoljijo s tem, da so gluhi in najdejo svoj smisel v obstoju, vzroku, identiteti in socialni vključitvi v Gluho skupnost. Po drugi strani pa se soočajo z obtožbami, diskriminacijo in stigmatizmom, ki jim predstavljajo največjo oviro v življenju. Medtem ko članstvo v gluhi skupnosti temelji na identifikaciji z gluhimi ljudmi, članstvo v skupnosti podpira in skrbi za identiteto Gluhih ljudi in prilagajanje na gluhoto. Smisel celote in pripadanja se doseže znotraj Gluhe skupnosti, ki pa je majhna znotraj slišečega sveta. Življenje znotraj skupnosti bogati in je le redkost za kakršno koli zamero. Obstaja le domneva, da bi se gluhi, ki niso člani skupnosti, ukvarjali bolj s problemom o izgubi sluha, kot tisti, ki so člani skupnosti. Kakor koli člani živijo znotraj slišečega sveta, kjer je gluhota v ozadju, je zato za člane skupnosti (predvsem s praktičnega vidika) boljše, da bi spet slišali. To bi nekaterim Gluhim sicer pomagalo, saj bi bili s tem bolj fleksibilni v slišečem svetu. Vendar ne glede na to kot člani Gluhe skupnosti vseeno sprejemajo svojo gluhoto (Higgins, po Glickman, 1996, stran 121). Stran 53/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Higginsov (po Glickman, 1996) pogled na to protislovje kaže refleksijo njegovih občutij kot slišečega otroka Gluhih staršev ali pa je to njegov odraz izgube diferenciacije nad različnimi stopnjami v procesu postajanja Gluhe osebe. Zaveda se, da se gluhi različno družijo z Gluho skupnostjo in ta stopnja povezanosti/združitve dramatično vpliva na oblikovanje samopodobe (self-concept) Gluhih ljudi. Osredotočen je na dejstvo, da sta slišanje in govorjenje primarna načina, s katerima lahko Gluhi premostijo oviro med Gluhimi in slišečimi, torej med njimi in nami. Kako Gluhi sprejemajo druge gluhe, je odvisno od tega, koliko neka gluha oseba govori, koliko ostankov sluha ima, kako se vede in kako sprejema svojo gluhoto. Veliko informacij o Gluhi identiteti in pripadnosti skupini lahko najdemo na videokaseti Deaf Culture (Bienvenue & Colonomos; po Glickman, 1996). Nekatere izmed njih so: • pomemben vidik kulturne identitete Gluhih je v sprejemanju sebe kot Gluhega človeka, v sposobnosti komuniciranja v ASL, v poznavanju socialnih pravil kulture Gluhih in izobraževanju v šolah za Gluhe; • kulturno Gluhi ljudje se ne sprašujejo o stopnji izgube sluha (čeprav veliko integriranih študentov to počne); • pristni (native) Gluhi otroci oziroma Gluhi otroci Gluhih staršev prenašajo kulturo na svoje vrstnike; • oznaka »slušno oviran/oviran v slišanju (hearing impaired)" ima negativno konotacijo, saj beseda "hearing" označuje identiteto. Gluhi integrirani diplomaati m nekateri drugi Gluhi uporabljajo ta izraz takrat, kadar se družijo s slišečimi; • obstaja veliko načinov, kako se lahko slišeča oseba vključi v Gluho skupnost, žal pa le-ta ne more biti jedro članstva Gluhe kulture. Gluhe osebe sestavljajo Gluho skupnost. Padden in Humphries (po Glickman, 1996) sta opredelila razlike, kako Gluhi in slišeči oblikujejo in doživljajo pomen gluhote. Slišeči ljudje se pri razumevanju gluhote opirajo na metaforo »tišina". Gluhoto vidijo kot neko pomanjkanje ali izgubo in s tem zaključujejo, da so življenja Gluhih prazna. Gluhota pa po navadi ni popolna oziroma absolutna. Gluhi ljudje uporabljajo določene znake ali geste, ki so ekvivalentni veliko zvokom in imajo svoj način osmišljanja zvokov. Gluhi ljudje se zavedajo zvokov okoli sebe, ampak o njih razmišljajo drugače kot slišeči. Njihov svet ni le tišina, njihov svet je poln. Gluho kulturo opisujeta kot kulturo, kjer imajo ljudje »drugačno središče razmišljanja", kjer je gluhota cenjena in ni nek primanjkljaj. Zato Gluhi ljudje nočejo biti obravnavani kot osebe z okvaro sluha ali motnjo sluha. Z uporabo takšnih evfemizmov« slišeči po navadi žalimo Gluhe ljudi. Fraza "majhna okvara slišanja" slišečim pomeni "lažjo izgubo sluha", kulturno Gluhim pa pomeni prav "'Beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu včasih tudi neprimernemu izrazu Stran 54/227 Damjana Kogovšek-______ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglgšnih mladostnikko___________Doktorska aisertacija nasprotno. Torej pomeni "večino Gluh, ampak malo še slišeč". Reči nekomu, da razmišlja kot sušeča oseba, ni ravno kompliment znotraj Gluhe skupnosti«. Osnovni pomen avtorja pripisujeta izrazu "naučiti se biti Gluh". Od tega je odvisno, ali bo nek gluh otrok raje v Gluhi ali slišeči okolici. Za Gluhe otroke gluhota predstavlja nekaj normalnega, naravnega, nekaj danega ob rojstvu. Zanj izraz Gluh pomeni "mi", toda srečuje tudi druge ljudi, ki jim izraz Gluh pomeni "oni". To pa predstavlja Gluhemu otroku drugačen pogled na gluhoto. Naenkrat spozna, da se pogled slišečih na gluhoto razlikuje od pogleda Gluhih nanjo. Otrok tako odkrije, kaj je gluhota in postane prominenten vidik v njegovem življenju, termin, okoli katerega se vedenja ljudi spreminjajo. Ljudje, ki ga obkrožajo, nenehno razpravljajo o gluhoti. Otrok pa nikoli prej ni pomislil o sebi, da bo kdaj postal predmet razprave. Celo njegov jezik (sredstvo za sporazumevanje) predstavlja samo nekatere znake interakcije z drugimi in tako postane objekt debate. Ljudje so ali proti ali za ASL V veliko zgodbah, ki so jih pripovedovali Gluhi otroci Gluhih staršev, sta Padden in Humphries (po Glickman, 1996) ugotovila enak vzorec "odkritja gluhote (deafness is discovered)". Gluh otrok odkrije pravi pomen gluhote šele takrat ko se sreča s širšim svetom oziroma okoljem okoli sebe. Za otroke, ki se rodijo slišečim staršem ali pridobijo gluhoto v zgodnjem obdobju življenja, predstavlja gluhota pomembno oviro v njihovem življenju. Gluhoto obravnavajo samo z izrazi, ki jih razumejo slišeči ali kot jo opisujejo zgolj slišeči ljudje. Gluh otrok slišečih staršev živi v svetu izolacije in nezmožnosti, brez temeljnih osnov jezika, ki daje smisel njegovemu stanja0. Postati Gluh ali razviti Gluho identiteto je odvisno od tega, koliko sreče ima gluh otrok, da se rodi v Gluhi družini. Gluhi otroci slišečih staršev bolj ali manj razmišljajo o gluhoti kot o nekem slišečem konstruktu, medtem ko Gluhi otroci Gluhih staršev razumejo gluhoto kot Gluh konstrukt, ki predstavlja nekaj običajnega, naravnega. Bistvo Gluhe identitete ni v tem, da nekdo govori, kako naj bi postal Gluh, ko si nekaj izgubil, ampak v tem, da pripadaš skupnosti, kjer si skupaj z ljudmi, za katere veljajo ista pravila, norme in vrednote. 19 Ta negativna konceptualizacija slišanja je s strani oralno gluhih (tistih gluhih, ki se imajo za slišeče) razumljena takole: z besedo ORAL prikličemo veliko ekstremnih stereotipov v zvezi z gluhoto, in sicer MiND RICH in ALWAVS PLAN (besede, pisane z velikimi tiskanimi črkami, predstavljajo angleške opomnike za ASL znake Te opombe so aforizmi. sklepne besede znakom in ne gre za dobesedni, čisti prevod). ORAL posamezniki so stereotipno predstavljeni kot člani, ki prihajajo iz slišečih družin, kjer so družine nefleksibilne v sprejemanju otrokovega vedenja Ko se družina opre zgolj na oralizem, lahko rečemo MIND RICH. Drugi stereotip kaže na tipično oralno osebo, na nekoga, ki neprestano poskuša uspešno preiti različne faze kot slišeča oseba (ALWAYS PLAN) Najmočnejša konotaoija besede ORAL je definirana kot "tisti, ki strmi k nasprotju in nekritično sprejema svet drugih" Padden in Humphries (po Glickrnan, 1996, str. 122). 20 Primer: za Tbnija je pomenilo biti Gluh orti ođđaljen, ločen od svoje družine in prijateljev. Bilje torej gluh in bolan. Za Roka. kije otrok Gluhih staršev, pa je bila gluhota nekaj samo naravnega. O njej ni razmišljal kot o posledici nekega dogodka, ampak o nečem danem, samoumevnem. Stran 55/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 1.6.1 POMEMBNOST ASL/ znakovnega jezika Še preden so se začele študije o ASL in o Gluhi kulturi, so se Gluhi ljudje zavzemali za znakovni jezik preko diskusij o šolanju gluhih otrok. Jacobs (po Glickman, 1996) je odločno zavračal stare opazke glede Gluhe skupnosti, predvsem zagovornike oralnega šolanja gluhih otrok. V manualizmu, učenju znakovnega jezika, je videl smisel obstoja in izobraževanja gluhih, zato je svoje zagovarjanje poimenoval manualizem. Jacobs in še nekateri drugi (Glickman, 1996) so bili zagovorniki Gluhe skupnosti in uporabe znakovnega jezika. Paddenova (Glickman, 1996, stran 124) je opisala nekaj vrednot Gluhe kulture in ena od njih je prav gotovo spoštovanje ASL Zapisala je: "... pomemben cilj Gluhih ljudi je, da sprejemajo in prepoznavajo svojo zgodovino in uporabo znakovnega jezika kot sredstvo ali način komunikacije". Padden in Humphries (po Glickman, 1996) nista diskutirala o razvoju Gluhe identitete, ampak o "spreminjajoči se zavesti (changing consciousness)" Gluhih ljudi o sebi in o tem, kako naj se Gluhi ljudje "naučijo biti Gluhi". Tako, kot v vseh drugih manjšinah, tudi pri Gluhih ljudeh izvira pogled o sebi iz njihovih socialno-zgodovinskih okoliščin/korenin. Povečanje samo-opravnomočenja^ Gluhih ljudi je odsev spreminjanja posledic pomena "biti Gluh". Bistvo te spremembe je v novem razumevanju znakovnega jezika. Preden so lingvisti odkrili znakovni jezik, zanj ni bilo nobenega formalnega izraza, zato so ga opisovali kot znakovni jezik ali kot način manualne komunikacije. Novo razumevanje znakovnega jezika kot polnega jezika je pomagalo Gluhim ljudem. S tem so postali ljudje s svojim jezikom, ki so ponosni na svoj način komunikacije. Hkrati ob tem Čutijo ponos, da je njihov jezik bogat in kompleksen naravni jezik. Sporazumevanje v znakovnem jeziku ima za Gluhe velik pozitiven pomen, ki pa je včasih protisloven/ambivalenten, kar se kaže v govorjeni22 komunikaciji gluhih v slišečem dominantnem svetu. Nekdo ne more uporabljati znakovnega jezika in hkrati govoriti v drugem jeziku (če ni dvojezičen). To je eden od razlogov, zakaj Gluhi ljudje ne cenijo govora. Drugi razlog pa je v tem, da večina siišečih učiteljev želi Gluhe naučiti govoriti. Padden (po Glickman, 1996) opaža, da se sprememba v identiteti Gluhih ljudi odraža v spremembah načina sprejemanja govora. Takšen je lahko primer konflikta, kjer gluh otrok lahko ceni svojo sposobnost govorjenja in lahko uporablja govor, kadar komunicira z drugimi ljudmi. Sčasoma pa spozna, da govor nima enake pozitivne veljave pri Gluhih ljudeh, kot jo ima pri siišečih ljudeh. Čeprav lahko nekateri Gluhi slišijo nekaj govora in celo govorijo, govor ni sprejemljiv način vedenja znotraj te kulturne skupine. Gluh posameznik tako ugotovi, da mora spremeniti tudi način vedenja, za katerega je mislil, da je običajen in pozitiven. » Self-empowerment 22 Spoken Stran 56/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagluSmh mladostnikov____________Doktorska disertacija Higgins (po Glickman, 1996) ugotavlja, da bolj kot je oseba integrirana znotraj Gluhega sveta, manj jo zanimajo standardi slišečih, vezanih na uporabo različnih slušnih pripomočkov, uporabe govora ipd.... Članstvo in pripadnost v Gluhi skupnosti zmanjšuje možnost uporabe govora in odgledovanja, zmanjšuje željo po podobnosti gluhih s slišečimi. V zatiranih manjšinah je jezik srž problema (Glickman, 1996), fiuentnost v znakovnem jeziku in sposobnost prilagajanja komunikacijskih strategij pa so pomembni zaznamovale! identitete Gluhih ljudi. 1.6.2 VZGOJA iN IZOBRAŽEVANJE/ŠOLANJE GLUHIH Gluhi ljudje so bili že stoletja zaskrPljeni glede svojega izobraževanja. Svojo skrb so izražali z zagovarjanjem manualizma in z napadom na oralizem. Jacobs (po Glickman, 1996) je bil še zlasti silovito naravnan proti nekaterim značilnostim oralnega šolanja, čeprav je nekatere zagovornike totalne komunikacije nagovarjal k njihovemu paternalizmu?*. Učitelji, ki podpirajo čisto oralno metodo sporazumevanja, so po navadi bolj paternalistični kot tisti, ki tega tako odločno ne počnejo. Verjetno tudi zato, ker je nekaterim gluhim spodletelo pri učenju tako togih govornih sposobnosti in zaradi učiteljeve nezmožnosti manualnega (ročnega) komuniciranja. Za nekatere je bil takšen način komuniciranja preveč zapleten in so se posluževali lažjih načinov sporazumevanja. Tisti, ki zagovarjajo totalno komunikacijo, niso tako napadalno paternalistični kot zagovorniki oralne metode, vendar so še vedno mnenja, da je manualno komuniciranje nenaravno in da znakovni jezik predstavlja drugi jezik (prvi jezik je jezik večine). Gluhi pa še vedno sprejemajo totalno komunikacijo kot manualni program, vendar v zadnjih letih postajajo zaskrbljeni nad uporabo verbalnega jezika v kretnjah (na primer: angleščina v kretnjah oziroma signed English). V naš prostor bi to lahko prenesli kot uporabo slovenščine v kretnjah. Z naraščanjem lingvističnega popačenja in izkrivljanja Gluhih ljudi se je podpora kretnji spremenila v podporo znakovnemu jeziku. Zaskrbljenost za naravni kod sporazumevanja v gluhih programih je zbledela z naraščanjem števila gluhih otrok, vključenih v redne oblike šolanja in tudi tistih, ki so se odločili za polžev vsadek. Večjo skrb v današnjem času predstavlja integracija (vključitev gluhih v sušeče šole). Gluhi pisatelji (Glickman, 1996) opozarjajo na dve stvari: • kritika integraciji, saj le-ta po navadi gluhe izolira in ne integrira, • klic po ustanovitvi izobraževalnih programov za gluhe, ki so resnično bikulturalni. J Na videj pokroviteljski, zaščitniški Stran 57/227 Damjana Kogovšek_______ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Behanovo (Glickman, 1996) kritiziranje integracije opozarja na nekaj dejstev v zvezi z vključitvijo gluhih v slišeče okolje. Šole za gluhe so bile po navadi glavno središče socializacije Gluhih otrok v Gluho kulturo. S povečanjem integracije*« oziroma z nenehnim vključevanjem gluhih otrok šole slišečih lahko to predstavlja dramatično oviro, celo grožnjo Gluhi kulturi. Integracija predstavlja neke vrste nasilje, ki se izvaja nad Gluhimi v zvezi s čisto komunikacijo in vsiljeno integracijo z vrstniki. Behan (po Glickman, 1996) obsoja prakso in slišeče strokovnjake, učitelje in snovalce zakonodaje, saj se ti nikoli niso posvetovali z Gluho skupnostjo v zvezi z vključitvijo gluhih otrok v slišeče šole. Bitingvalno izobraževanje predstavlja eno od možnih rešitev šolanja gluhih. Bienvenue (po Glickman, 1996) pravi, da bilingvalno in bikulturalno (v nadaljevanju BI-BI) Šolanje ne pomeni še ene nove metode izobraževanja gluhih, ampak gre za filozofijo. Ko se šola odloči za BI-BI program šolanja gluhih otrok, to pomeni, da bo spoštovala jezik in kulturo Gluhih otrok v razredu in izven njega (tekom šolanja). BI-BI filozofija sloni na spoštovanju pravic gluhih otrok. Gluhim otrokom se dovoli usvajanje in učenje naravnega jezika ter pridobivanje fluentnosti v ASL Hkrati pa BI-BI šole poskrbijo, da se otroci srečajo z ameriško kulturo gluhih. BI-BI prav tako podpira, da gluhi otroci usvojijo spretnost pisanja drugega jezika (angleščine) in da razvijejo zavest o širši ameriški kulturi, kamor pripada večina njihovih staršev. Pravo bilingvalno izobraževanje teži za tem, da v njem poučujejo Gluhi člani Gluhe kulturne skupnosti. Problem pa je seveda tudi v tem, da se nekateri starši gluhih otrok ne strinjajo z idejo, da njihovi otroci pripadajo Gluhi skupnosti. Bistvo tega problema lahko iščemo v oblikovanju identitet gluhih otrok. Kako bodo Gluhi otroci videli in dojemali sebe znotraj slišečega sveta, je odvisno od razvoja identitete. Z vidika kulture Gluhih je torej pomembno kakšno vlogo imajo posamezni člani Gluhe skupnosti na zakonodajo in storitve ki se tičejo gluhih ljudi. Leta 1988 je Behan (po Glickman, 1996) v svojem članku z naslovom The War Is Not Over opozoril na štiri ključne zahteve v zvezi s šolanjem gluhih otrok: 1. naj bo 50 % Gluhih učiteljev, 2. ASL in Gluha kultura naj bosta integralni del kurikuluma, 3. naj bo vsaj 50 % Gluhega vodstvenega kadra šol (zaradi vpliva na zakonodajo). 4. v svetu že imamo Gluhe nadzornike**. Gluhi ljudje izražajo zelo močne občutke glede izobraževanja gluhih otrok. Tri glavne točke takšnih diskusij so: 24 Angleški izraz rnamstreaming 23 V znakovnem jeziku ASL to pomeni DEAF SUPERINTENDENTS NOW Stran 58/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagušnih mladostnikov Doktorska disertacija 1. mesto znaka (znakovnega jezika) v prostoru, izobraževalni program, 2. integracija proti samostojnim gluhim programom, 3. stopnja vključenosti Gluhih posameznikov v šolski sistem. Proces razvoja identitete je odvisen od sprememb na teh treh področjih. Za ljudi, ki so vključeni v Gluho skupnost, ima gluhota prej socialni kot medicinsko avdiološki pomen. Biti Gluh, pomeni biti član posebne skupine, ki zahteva svojo kulturo in svojo skupnost Slišeči razumejo gluhoto kot tragično medicinsko nezmožnost početi nekaj, ker verjamejo, da je uspešna oseba z okvaro sluha tista, ki je polno integrirana v slišeč svet in ne oseba, ki živi znotraj mej Gluhega geta. Proces razvoja Gluhe identitete mora vključevati več Gluhega razumevanja gluhote kot slišečega, medicinskega. Vsebino identitet Gluhih ljudi določimo z vedenjem in dojemanjem Gluhih ljudi o sebi, saj je to ključnega pomena za razvoj Gluhe identitete. Če definiramo pojem Gluha kultura, moramo v prvi vrsti spoštovati znakovni jezik in verjeti, da Gluhi otroci potrebujejo dostop do znakovnega jezika že v zgodnjem otroštvu. Načela razumevanja Gluhe kulture so: • socialno-kulturno razumevanje gluhote in ne medicinsko-patološko, • spoštovanje ideje druženja z Gluhimi in ljudmi ter spoštovanje Gluhe kulture in skupnosti, • zdrava »paranoja« slišečih ljudi in slišečega paternalizma glede gluhote, • razvrednotenje govora, odgledovanja in uporabe slušnih pripomočkov, • osnovna pravica Gluhih je, da sami nadzorujejo svoja življenja. 1.7 SAMOSPOŠTOVANJE V OBDOBJU MLADOSTNIŠTVA Samospoštovanje je dimenzija osebnosti, kije v svoji dobi raziskovanja dobila toliko pozornosti kot noben drug koncept do sedaj. Veliko raziskovalcev ga pojmuje kot barometer za uspešno reševanje problemov ter prilagajanje. Ugotovitve so pokazale, da imajo ljudje z nizko stopnjo samospoštovanja več težav v prilagajanju in ljudje z visokim samospoštovanjem lažje obvladujejo različna področja dela (Coleman, 1999). Nizko samospoštovanje je povezano z depresijo, anksioznostjo in slabšo šolsko učinkovitostjo. Veliko študij je poročalo o splošno nižjih stopnjah samospoštovanja pri dekletih kot pri dečkih (Coleman, 1999). Stran 59/227 Damjana Kogovšek _______ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov ________Doktorska disertacija Nekateri avtorji menijo, da je samopodoba splošen termin, ki vključuje pojem samospoštovanja. Razlika med samospoštovanjem in samopodobo ni bila empirično dokazana in je konceptualno nejasna. Kljub priljubljenosti sam koncept ni jasno definiran: mnenja se razlikujejo glede njegovih osnovnih značilnosti, razvoja in delovanja. Izrazi, kot so samosprejetje, samopotrditev, samospoštovanje, samozavest, samozaupanje, občutenje lastne pomembnosti, lastne moči in uspešnosti, so opredelitve splošnega samovrednotenja (Global Self - Esteem). Skoraj vse definicije navajajo, daje samovrednotenje vrednostno opredeljevanje samega sebe, ocenjevanje samega sebe kot celote ali le posameznih značilnosti s pozitivnim ali negativnim predznakom. Vrednotenje samega sebe je v tesni povezavi z uveljavljenim sistemom vrednot in vrednoto socialnega okolja, v katerem posameznik živi. Ljudje imamo tako splošno kot specifično samospoštovanje (Malhi, Reasoner, 2000). Rosenberg (1965, po Lamovec, 1994) označuje samospoštovanje kot pozitivno ali negativno stališče do samega sebe. Pozitivno stališče ali visoko samospoštovanje pomeni, da se posameznik ceni, da je zadovoljen sam s seboj, da se čuti vrednega spoštovanja idr. In obratno: oseba z negativnim stališčem do sebe ali z nizkim samospoštovanjem, se ne ceni, svojih lastnosti ne odobrava, njeno mnenje o sebi je negativno itd. (Rosenberg; po Kobal, 2000) je postavil dve predpostavki, in sicer najprej, da se samospoštovanje nanaša na splošno samooceno posameznika, in zatem je menil, da je potrebno ločiti več delov samospoštovanja, od katerih je splošno samospoštovanje le eno izmed mnogih; po njegovem je potrebno proučevati obe ravni (Lamovec, 1994). V eni izmed raziskav Rosenberg opozarja na visoko povezanost med nizkim samospoštovanjem, depresijo in anksioznostjo (po Kobal, 2000). Coopersmith (po Lamovec, 1994) opredeljuje samospoštovanje kot pozitivno ali negativno oceno samopodobe, ki se nanaša bodisi na odobravanje ali na zavračanje samega sebe ter kaže stopnjo posameznikovega prepričanja o lastni sposobnosti, vrednosti in pomembnosti. Izraža stališča odobravanja ali neodobravanja ter kaže stopnjo, v kateri posameznik verjame, da je sposoben, pomemben, uspešen in vreden spoštovanja. Samovrednotenje pa opredeljuje kot občutek, da je posameznik pomemben in učinkovit ter da se zaveda samega sebe. Občutek lastne vrednosti je bolj temeljen kot samoocena in vključuje občutek kompetentnosti, ki ni odvisen od zunanjih ocen. Po njegovem mnenju se pojem lastne vrednosti nanaša na del jaza, ki spoznava, doživlja in deluje (Lamovec, 1994). Burns (po Kobal-Palčič, 1995) je v samospoštovanju videl proces, v katerem posameznik ocenjuje svoje lastne podvige, sposobnosti in lastnosti v skladu s svojimi ponotranjenimi standardi in vrednotami. Novejše raziskave kažejo, da je samospoštovanje strukturirano, Stran 60/227 Damjana Kogovšek________Vloga kulturne identitete v re/habtlrtaciji gluhih m naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija večrazsežnostno in hierarhično. Strukture so: splošno samospoštovanje, socialno, družinsko, akademsko in lažno samospoštovanje. Različni avtorji (Branden, Sullivan, Briggs, Brockner, Battle, Waitley, Bandura, po Malhi, Reasoner, 2000) navajajo podobnosti v definicijah samospoštovanja. Malhi, Reasoner (2000) pa ga opisujeta kot vrednostni fenomen. Vrednostno opredeljevanje samega sebe, tako s pozitivne kot tudi z negativne strani, ima velik vpliv na samopodobo. Samospoštovanje je bistveno za posameznikovo samo-kompetentnost in posameznikovo lastno vrednost- to dvoje skupaj lahko pojmujemo kot samovrednotenje, ki kaže na posameznikovo prepričanje oziroma zaupanje vase, da je vreden življenja. Občutek kompetentnosti izhaja iz splošnega občutka posameznika kot sposobne, efektivne osebe, ki se ima pod nadzorom in je opredeljen kot posameznikovo samozaupanje in prepričanje, da se je sposoben spoprijeti z različnimi izzivi v življenju. Medtem ko je samovrednotenje bistveno, da se posameznik brezpogojno sprejme, kot je, ima občutek, da je vreden življenja, in poskuša doseči srečo v svojem življenju. Dobro počutje in mnenje o sebi sta posledici teh dveh komponent (Malhi, Reasoner, 2000). Iz teorije samospoštovanja izhaja, daje samospoštovanje temeljna potreba: vsakdo potrebuje pozitiven odnos do sebe. Vrednostne ocene o sebi nastajajo, kadar primerjamo sebe z nekim absolutnim kriterijem (idealom) ali s pomembnimi drugimi. Pomembnost vrednotenja samega sebe je odvisna od različnih situacij in različnih preteklih izkušenj v socialnem okolju posameznika. V obdobju mladostništva samospoštovanje nekoliko niha zaradi različnih dejavnikov, ki jih določata tako obdobje kot socialno okolje - iz bolj pozitivne stopnje v bolj negativno in obratno. V obdobju odraslosti pa ostaja razmeroma nespremenljivo (Lamovec, 1994). Na samospoštovanje vplivajo zunanji in notranji dejavniki. Zunanji so tisti, ki se nanašajo na zunanje okolje, kot je vpliv staršev in pomembnih drugih, medtem ko notranji izhajajo iz osebe same kot samoprepričanje, osebno pričakovanje ... Zunanji dejavniki so kritični za doseganje samospoštovanja v otroštvu, saj le-to ni določeno z rojstvom (Malhi, Reasoner, 2000). Opis faktorjev, ki vplivajo na samospoštovanje (Malhi, Reasoner, 2000): • družina Razvoj samospoštovanja se začne že zelo zgodaj. Družina je osnovni, primarni predstavnik socializacije. Ko smo mladi, se vidimo tako, kot nas vidijo naši starši, in občutimo, ali smo zaželeni ali ne. Mnoge raziskave so pokazale, da vzgoja zelo vpliva na samospoštovanje. Starši, ki imajo visoko samospoštovanje, po navadi vzgojijo otroke z visokim samospoštovanjem in obratno. Prav tako so raziskave pokazale, da imajo matere, ki so Stran 61/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija sovražne, preobčutljive in kaznovalne, otroke, ki so nejevoljni, otožni, neprilagodljivi in žalostni, medtem ko imajo matere, ki so emocionalno stabilne in vesele, dobro prilagodljive otroke. • mnenje drugih Velikokrat sebe vidimo tako kot nas vidijo drugi. Visoko samospoštovanje imajo osebe, ki so dobro sprejete v svoji sredini kot na primer z vrstniki ali učitelji. • zunanji videz Raziskave so pokazale, da ima videz oziroma telesna podoba odločilno, pomembno vlogo pri doseganju samospoštovanja. To pa je zaradi dejstva, da je mnenje drugih o nas bazirano na našem zunanjem videzu. Radi sodimo ljudi po zunanjem videzu. • akademski uspeh Dobre ocene so zasluga za znanje, spretnosti in vrline. Samospoštovanje in akademski uspeh korelirata zelo visoko pri sedmih do petnajstih let. • samoprepričanje Samoprepričanje oblikuje posameznikovo samopodobo, ki vpliva na stopnjo samospoštovanja. Ko ima posameznik pozitivno samopodobo, razvija občutja za osebno vrednost in zmožnost To so misli in ideje v našem razumu, ki smo jih sprejeli za resnične. • osebna pričakovanja Kar je uspeh za nekoga, je lahko neuspeh za drugega. Posameznik si sam postavi cilje in jih vrednostno opredeli v svojem vedenju; s tem je dosežena neka stopnja samospoštovanja, ki je zanj pomembna. • spretnosti, znanje Oseba brez predznanja, znanja in brez občutka učinkovitosti si ne more zgraditi ustreznega samozaupanja in samospoštovanja. ZNAČILNOSTI OSEB Z NIZKIM IN VISOKIM SAMOSPOŠTOVANJEM Stopnjo samospoštovanja so raziskovalci (Rosenberg, Owens, 2001) povezali z velikim številom osebnostnih karakteristik in različnimi vrstami vedenja: pozitivni izidi so praviloma povezani z visokim samospoštovanjem, negativni pa z nizkim samospoštovanjem. Na osebe z nizkim samospoštovanjem vplivajo enake sile kot na osebe z visokim spoštovanjem. Obe skupini težita k razvijanju občutkov lastne vrednosti, posamezniki uporabljajo in preoblikujejo specifična prepričanja o sebi, da bi dosegli cilj. Skupini pa se razlikujeta v reakcijah na poraz. Medtem ko so ljudje z visokim samospoštovanjem aktivni v nadomeščanju negativnih vplivov poraza, so ljudje z nizkim samospoštovanjem bolj pasivni v sprejemanju negativnih posledic. Ta razlika ima pomembne posledice: negativen izhod ima večji vpliv na osebe z nizkim kot na osebe z visokim samospoštovanjem. Za posameznike z Stran 62/227 Damjana Kogovšek___________Vloga kulturne identitete v re/habiiitaciji gluhih m naglušnih mladostnnkov___________Doktorskk aisertacija visokim samospoštovanjem se predvideva, da imajo bolj pozitivne osebnostne lastnosti, so bolj prepričani o svojih sposobnostih in dejanjih, imajo pozitivna pričakovanja ... (Baumeister, 1993, po Avsec, 2000). Rosenberg (Cohen, 2003, str. 15) je opisal osebo z visokim samospoštovanjem kot/... nekdo, ki ne razmišlja o sebi, da je boljši niti slabši kot večina drugih ... / in v nasprotnem primeru velja za nizko samospoštovanje sledeče / ... posameznik se premalo spoštuje in razmišlja o sebi kot o nevredni osebi ali celo nepopolni osebi.../. Osebe z visokim samospoštovanjem verjamejo, da so dobre na različnih področjih in se učinkovito spoprijemajo s porazi ter razočaranji. Te dobre lastnosti jih vodijo k asertivnimse oblikam samopotrjevanja. Rosenberg (po Malhi, Reasoner, 2000) pravi, da osebe z visokim samospoštovanjem ne nastopajo arogantno, objestno, predrzno in ne zaničujejo drugih oseb. Posamezniki z visokim samospoštovanjem doživljajo višje subjektivno blagostanje. So bolj prilagojeni in doživljajo več pozitivnih emocij. Ko se samospoštovanje zviša, govorimo o občutkih sreče, varnosti, naklonjenosti, energetski polnosti, živahnosti, umirjenosti in spontanosti. V primeru, ko se samospoštovanje zniža, govorimo o občutkih nesreče, jeze, zaskrbljenosti, nervoze in neorganiziranosti (Rosenberg, Owens, 2001). Posamezniki z nizkim samospoštovanjem so bolj občutljivi glede lastnih sposobnosti in doživljajo sebe kot manj uspešne pri izvajanju določenih nalog in vlog. So bolj občutljivi za razvoj duševnih motenj, na primer za depresivnost in brezup (Baumeister; po Avsec, 2000). Osebe z nizkim samospoštovanjem so nagnjene k prepričanju, da niso dobre in uspešne na različnih področjih. Velikokrat je vzrok za tako nizko samospoštovanje v drugih ljudeh, zaradi njihovega podcenjevanja, kritike in nezadovoljstva. Zaradi tega vsega pa se ljudje z nizkim samospoštovanjem le stežka uspešno spoprijemajo s porazi in razočaranji (Rosenberg, Owens, 2001). Te značilnosti onemogočajo njihovo sposobnost neposrednega potrjevanja lastne vrednosti. Nekaj značilnosti oseb z nizkim samospoštovanjem: domišljavost, preobčutljivost na kritike, nenaklonjenost k izražanju idej, težave pri sprejemanju pohval, nenehno potrjevanje drugih, nezmožnost očesnega kontakta, kronična depresivnost, odvisnost od alkohola, motnje prehranjevanja (Malhi, Reasoner, 2000). Na splošno je visoko samospoštovanje pojem dobrega zdravja, vendar Baumeister (po Avsecr 2000) opozarja tudi na negativne posledice visokega samospoštovanja. Meni, da visoko 26 Za asertivnost so po Feyu značilni sposobnost argumentiranja misli vzdrževanje teme odpiranje komunikacije, pravilni turn taking- izmenjavanje, sposobnost prositi za pomoč Responzivnost je sposobnost otroka da odgovori, izvede ukaze Na osnovi teh kriterijev se prepozna štiri tipe otrok pasivni otroci so bolj responzivni in manj asertivni neaktivni otroci so neasertivni in neproduktivni nekomunikativni otroci so bolj asertivni in manj produktivni aktivni otroci so asertivni in produktivni (Bonifacio Hvasta Štefani 2004, 220) Stran 63/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija samospoštovanje sicer koristi posamezniku, vendar škodi drugim, saj so za posameznike z visokim samospoštovanjem značilne tudi večje agresivne tendence. 1.8 STIGMA: KAKO RAVNAMO S TISTIMI, KI SO DRUGAČNI? Raziskave na področju specialne edukacije kažejo, da so tisti posamezniki, ki so gibalno ovirani, najbolj stigmatizirani (Bender; po Scheetz, 2001). Ljudje se sčasoma spreminjajo kot tudi njihova mnenja. Vendar je zanimivo, da so stališča, vedenja do oseb s posebnimi potrebami ostala dokaj negativna kljub inkluzivni politiki. V vsakodnevnih interakcijah polnočutnih oseb in oseb s posebnimi potrebami se srečamo s tem, da družba pomanjkljivo razume pričakovanja in potrebe oseb s posebnimi potrebami. Ko govorimo o stigmatiziranju Gluhih, je Higgins (po Scheetz, 2001) oblikoval pet iztočnic, katerim moramo nameniti posebno pozornost Te iztočnice so diskreditiranje gluhih skozi njihovo kretanje (uporabo znakovnega jezika), označevanje gluhote kot glavni status teh oseb, razsežnost gluhote, preiskovanje gluhote s strani širše slišeče družbe in potreba po sprejetosti v vsakodnevnih srečanjih: 1. Diskreditiranje Gluhih - izraz diskreditiranja uporabljamo v odnosu do tistih polnočutnih posameznikov, ki se posrnehujejo in norčujejo iz gluhih oseb predvsem na račun uporabe manualne komunikacije. Gluhota je lahko nevidna motnja, postaja pa očitna takrat ko želimo z gluhim posameznikom vzpostaviti stik oziroma komunicirati z njim. Ko konverzacija zahteva izmenjavo informacij skozi ali z uporabo znakov in z uporabo nekaterih vokalov, je sogovornik, ki je vključen v takšno interakcijo, še bolj nase in druge. 2. Gluhota kot glavni status, ki ga je definiral avtor, ilustrira filozofijo neprizadetih o tem, kaj pomeni neuspeh in pomanjkanje neke določene skupine. Ena pomembnih značilnosti tega pogleda je vsekakor razumevanje komunikacijskih razlik med Gluhimi in polnočutnimi/slišečimi. Individualne karakteristike ne opazimo in pozitivne lastnosti spregledamo. 3. Razsežnost gluhote - definirana je kot koncept z naslednjim opisom: ko je nekdo nezmožen nečesa, je po navadi negativno označen. To pomeni, da se del avtonomije, telesa, ki je prizadet, generalizrra na celotno telo. Izguba sluha lahko tako zaobsega tudi mentalne sposobnosti in zmožnosti izvajanja vsakodnevnih opravil. Zgodovinsko gledano lahko v tem iščemo vzrok, zakaj so včasih uporabljali izraz »gluhi in neumni« (dumb and deaf). Čeprav se je ta izraz uporabljal za tiste, ki niso mogli niti govoriti niti slišati, je s svojim konotacijskim pomenom kazal na neumno osebo. To frazo danes Stran 64/227 DamjanaKo|ov|ek Vloga kulturne identitete v re/habitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija uporabljajo zgolj kot profesionalni žargon. Gluhe ljudi pa še vedno ta izraz vznemirja, če se le-ta uporablja v sušeči skupnosti. 4. Preiskovanje gluhote - gre za proces določanja oseb na podlagi izgube sluha in njihovih zmožnosti oziroma ugotavljanje zmožnosti opravljanja nekih nalog. 5. Potreba po sprejetosti - to je najbolj kritično področje, saj vsak posameznik na tem svetu teži za tem, da bi bil sprejet najsibo to v družini ali izven nje, med vrstniki, sošolci ali sodelavci ipd. ... Skozi vsakodnevne interakcije večina gluhih zaznava nesprejetost širše družbe. Pomanjkanje sprejetosti, občutki zanemarjanja in neuspehov, s strani stereotipnosti pa obstajajo vtisi, ki povečujejo stigmo. Gluhi svoje interakcije s slišečimi opisujejo kot popoln nesporazum in nerazumevanje, kot tišino ter nezadovoljivo interakcijo. Gluhi posamezniki odkrijejo tako imenovana nebesa, ko se srečajo in družijo s člani Gluhe skupnosti, kjer ima manualna komunikacija svoje mesto. 1.9 KONCEPTUALNI OKVIR MEDKULTURNEGA KOMUNICIRANJA, PROCESA REHABILITACIJE IN PROCESA OBLIKOVANJA GLUHE KULTURNE IDENTITETE Živimo v svetu, v katerem je mnogo informacij posredovanih s pomočjo zvoka. Avditorni kanal nama? omogoča izmenjavo idej, združevanje informacij v komunikaciji z drugimi, ki so okoli nas in z nami. Zvok nam prav tako širi in bogati naš vsakdan, izjemnost vrednot, vedenja in mnenj, ki se kažejo z reagiranjem na zvočno sporočilo, ki ga oseba sprejme. Znotraj dogajanja, kjer je zvok zelo pomemben in kjer komunikacija igra življenjsko pomembno vlogo, obstaja mala skupina ljudi, kijih poznamo kot člane Gluhe skupnosti. Gre za zelo heterogeno populacijo, ki so ji skupne nekatere značilnosti: člani se sporazumevajo s pomočjo vizualnega načina komunikacije in si delijo široko paleto interesov, ki so nastali na podlagi njihove izgube sluha (Schein; po Scheetz, 2001). Srečanje ali stik Gluhe kulture in slišeče kulture ter medsebojno izmenjavanje informacij lahko imenujemo kot medkulturno komuniciranje pomeni / ... interakcije, odnose, stike, samopredstavljanje, oblikovanje samopodobe med člani različnih socialnih in kulturnih skupin / (Ule, 2005, str. 370). Medkulturno komuniciranje je zahtevno in težko delo, saj gre za stik ali srečanje kultur in ne samo za stik oseb, kjer je potrebno upoštevati medkulturne razlike in 2? Ki imamo tako imenovan normalen sluh Stran 65/227 Damjana Kogovšek__________ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorsk3 disertaaja različne socialne kontekste in ozadja, povezana s temi razlikami, najprej pa pomislimo na jezikovne ovire. Na podlagi teoretičnih izhodišč in empiričnih spoznanj je sestavljen konceptualni okvir medkulturnega komuniciranja, procesa rehabilitacije in procesa oblikovanja gluhe kulturne identitete. Konceptualni okvir raziskovalnega projekta temelji na medkulturni primerjavi in vrednotenju skupin: gluhe in slišeče. S primerjavo pridemo tako do pozitivnih kot tudi negativnih elementov slišeče in gluhe kulturne identitete. 1.9.1 METODOLOŠKI PROBLEMI Za raziskovalce predstavlja ta gluhota in z njo povezana gluha populacija velik metodološka izziv, saj ocenjevanje dvojezičnih ali večjezičnih ljudi predstavlja veliko oviro inje zelo zahtevno delo. Kulturni pomen in povezave določenih pojmov v neki kulturi niso povsem enake pojmom v drugi kulturi, kar pomeni, da je včasih zelo težko prevesti specifične različice neke besede iz enega jezika v drug jezik. Glede na to, da primerjamo gluhe in naglušne mladostnike s polnočutnimi mladostniki, moramo poudariti, da so gluhi ljudje sicer lingvistično spretni v uporabi znakovnega jezika, vendar so lahko njihove stopnje v kompetentnosti razumevanja pisnega knjižnega jezika različne. To je seveda odvisno od različnih dejavnikov (inteligentnosti, vzroka izgube sluha, časa izgube sluha, etiologije ...) (po Crowe, 2002). Prevajanje oziroma tolmačenje posameznega instrumenta zahteva zelo previdno in poglobljeno raziskavo. Problem, ki se pojavi pri raziskovanju gluhote in naglušnosti, je, da je populacija zelo heterogena, saj so individualne razlike med posamezniki zelo velike in so odvisne od različnih dejavnikov. Naslednji problem je majhnost vzorca in omejeno število raziskav, študij, literature doma in v tujini. » Metodološki problem se kaže v merskih karakteristikah oziroma standardizaciji instrumentov z vidika metodološke primernosti oziroma zanesljivost/ m veljavnosti, saj je bila večina uporabljenih instrumentov standardizirana za slišeoo/polnočutno populacijo Stran 66/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaeiji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 2. OPREDELITEV PROBLEMA IN CIU RAZISKAVE 2.1 OPREDELITEV PROBLEMA Namen raziskave je definirati koncept identitete gluhih in naglušnih mladostnikov. Dosedanje raziskave na tem področju so usmerjene zgolj v sam pojem identitete, ki predstavlja stičišče psihološkega in sociološkega razglabljanja o subjektu. V tej raziskavi pa nam pojem identitete kot takšen ponuja različne možnosti oblik dela z gluhimi in naglušnimi mladostniki, kijih lahko v določenem segmentu apliciramo na področje specialne in rehabilitacijske pedagogike kot interdisciplinarne znanosti znotraj sistema. Poiskali bomo stičišče pojmov, kot so kulturna identiteta gluhih in naglušnih mladostnikov, rehabilitacija, samospoštovanje, depresivnost v odnosu do gluhote, hkrati pa bomo oblikovali koncept dela individualne surdopedagoške-logopedske obravnave z gluhimi in naglušnimi mladostniki. Ugotovitve raziskave bomo povezovali z delovanjem družbenih ustanov, ki usposabljajo gluhe in naglušne mladostnike. Predmet raziskovanja je ugotoviti, kako izguba sluha (status sluha), spol, način komunikacije in oblika šolanja vplivajo na sprejemanje in dojemanje gluhih in naglušnih mladostnikov, in kako se le-ti umeščajo v okolje polnočutnih, slišečih. 2.2 CIU RAZISKAVE IN MOŽNE APLIKACIJE RAZISKOVANJ Osnovni cilj doktorske disertacije je analizirati in opisati kulturno identiteto gluhih in naglušnih mladostnikov kot eno od pomembnih dejavnikov za uspešno individualno obravnavo oziroma re/habilitacijo gluhih in nagušnih mladostnikov. Delni cilji naloge so: > primerjati in ugotoviti razlike v stopnji samospoštovanja, depresivnosti in počutja v družini med gluhimi/naglušnimi in polnočutnimi mladostniki, > ugotoviti, ali obstaja povezava med samospoštovanjem, depresivnostjo in počutjem v družini med gluhimi/naglušnimi in polnočutnimi mladostniki, > ugotoviti strukturo samospoštovanja gluhih/naglušnih in polnočutnih mladostnikov, > opredeliti skupinsko identifikacijo gluhih/naglušnih mladostnikov, > na podlagi pridobljenih podatkov (kulturne identitete gluhih/naglušnih mladostnikov, stopnje samospoštovanja in depresivnosti, načina komunikacije gluhih/nagušnih ter drugih podatkov) oblikovati postopek dela, obdelave podatkov s pomočjo Stran 67/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija računalniškega programa, ki naj bi omogočal kakovostnejšo in učinkovitejšo individualno obravnavo oziroma re/habilitacijo gluhih in naglušnih mladostnikov, > na podlagi kulturne identitete nakazati nekaj smernic za uspešno individualno obravnavo gluhih in naglušnih mladostnikov. 2.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE Glede na osnovni cilj raziskave ter njene delne cilje smo oblikovali naslednje raziskovalne nfpoteze: Globalna hipoteza Med gluhimi in naglušnimi in polnočutnimi mladostniki obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji samospoštovanja. Na stopnjo samospoštovanja vplivno različni dejavniki. Proučevali smo vpliv izgube sluha, spola, oblike šolanja, načina komunikacije na stopnjo samospoštovanja in postavili naslednje hipoteze: 1 hipoteza: Gluhi in naglušni mladostniki imajo nižje samospoštovanje ter višjo stopnjo depresivnosti od njihovih sliše^m vrstnikov (skupini mladostnikov se v stopnji samospoštovanja gede na status slišanja, spol, obliko šolanja, način komunikacije statistično pomembno razlikujeta). 2. hipoteza: Latentna struktura samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov se razlikuje od strukture samospoštovanja polnočutnih mladostnikov. Eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešno individualno obravnavo oziroma uspešno re/habilitacijo gluhih in naglušnih mladostnikov je stopnja izgube sluha, ki lahko vpliva na način komunikacije in vrednostni sistem posameznika, oboje skupaj pa potem vpliva na oblikovanje kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov. 3. hipoteza: Večina gluhih in naglušnih mladostnikov se identificira z Gluho skupnostjo. 4. hipoteza: izguba sluha vpliva na oblikovanje kuitume identitete $»bm m nagluMh mladostnikov. Stran 68/227 Damjana Kogovšekj____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaeiji gluhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija 5. hipoteza: Kulturna identiteta gluhih in naglušnih mladostnikov ter z njo povezan način komunikacije (počutja v družini) vplivata na stopnjo samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov. Stran 69/227 Oamjana Kogovšek:__________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov___________Ootorefca disertacija 3. METODE DELA Raziskovalni načrt opredeljujeta dve fazi raziskovanja. V prvi fazi smo na področju osebnostnih lastnosti ugotavljali statistično pomembnost razlik med gluhimi in polnočutnimi mladostniki po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in narodnosti. Druga faza je osredotočena zgolj na populacijo gluhih in naglušnih mladostnikov, ki nam daje vpogled v strukturo kulturne identitete pri gluhih in naglušnih mladostnikih in njeno oblikovanje. 3.1 OPIS VZORCA Za potrebe našega raziskovanja sta bila prvotno oblikovana dva vzorca, in sicer osnovni vzorec 105 gluhih in naglušnih mladostnikov» ter primerjalni vzorec 105 polnočutnih mladostnikov^. Vzorca sta bila oblikovana po metodi ekvivalentnih parov. Zaradi nekaterih nepopolnih podatkov in tudi neprimernosti kandidatov za vključitev v raziskavo, smo vzorec zmanjšali na manjše število. V načrtno izbrana vzorca je bilo v prvem delu zajetih 156 (78 gluhih in naglušnih ter 78 polnočutnih) mladostnikov. Osnovni vzorec je sestavljalo 78 dijakov, ki so se v šolskem letu 2001/2002 in 2002/2003 izobraževali v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani ali v rednih oblikah šolanja. V raziskavo so bili vključeni vsi gluhi in naglušni mladostniki, razen tistih, ki so predstavljali rizičnost skupino in niso bili vključeni v nikakršno obliko izobraževanja. Primerjalni vzorec je predstavljal ekvivalentni izbor 78 slišečih vrstnikov, izbranih glede na starost spol in stopnjo izobraževanja (torej program šolanja), izbranih iz baze 4.706 srednješolcev, ki so bili vključeni v raziskovalni projekt z naslovom "Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih" (Tomori in sod., 1998). Merilo za vključenost polnočutnega posameznika v raziskavo je bila tudi izključenost trajne telesne okvare, tako da smo to skupino mladostnikov poimenovali polnočutni mladostniki. Pri skupini polnočutnih mladostnikov je bila izključena kakršna koli telesna okvara oziroma motnja. Torej so obravnavani zgolj zdravi mladostniki. Končni vzorec predstavlja 65 gluhih in naglušnih mladostnikov in 65 polnočutnih mladostnikov, ki so bili izenačeni po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in narodnosti. Merilo so bile tudi odvisne spremenljivke merjenja, kjer smo izbirali izključno tiste posameznike, kjer na posameznih spremenljivkah sistema ni bilo manjkajočih vrednosti, razen v primeru » Sluhi/naglušni mladostniki so v nadaljevanju označeni s kratico GNM. S tem. ko uporabimo inicialke, ne želimo objektivizirati in depersonalizirati posameznikov, ki so bili zajeti v raziskavo. 30 Polnočutni mladostniki so v nadaljevanju označeni s kratico PM S tem, ko uporabimo inicialke, ne želimo objektivizirati in depersonalizirati posameznikov, ki so bili zajeti v raziskavo. 3i V raziskavo niso bili vključeni tisti mladostniki in mladostnice, ki so se usposabljali po nižjem izobrazbenem standardu (poseben program vzgoje in izobraževanja in posebni vzgojni programi). Stran 70/227 Damjana KogovSek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglugnih mladostnikov Doktorska disertacija spremenljivke pocutja v druzini, kjer je bilo v vzorcu polnocutnih mladostnikov le 119 tistih, ki so imeli popolne podatke (po tej spremenijivki nismo oblikovali ekvivalentnih parov). 3.1.1 GLUHI IN POLNOCUTNI MLADOSTNIKI, KI SO SODELOVALI V PRVI FAZI RAZISKAVE Vsi mladostniki (gluhi in naglusni in polnocutni mladostniki) zajeti v vzorcu so slovenske narodnosti. izguba sluha ? da ? ne spol Graficni prikaz 1: Struktura vzorca ekvivalentnih parov glede na izgubo sluha po spolu Graficni prikaz 1 prikazuje vzorec raziskovanja, ki je predstavljal 36 (50 %) deklet z izgubo sluha (GNM) in 36 (50 %) deklet brez izgube sluha (PM) ter 29 (50 %) deckov z izgubo sluha (GNM) in 29 (50 %) deckov brez izgube sluha (PM). 55.4 % celotnega vzorca predstavlja zenski spoi in 44.6 % moški spol. 17 let 18 let 191« 20 let izguba sluha ?da ?ne Graficni prikaz 2: Struktura vzorca ekvivalentnih parov glede na izgubo sluha po starosti Stran 71/227 2.' M 16 «- 14 12 1 0 Damjana Kogovžek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska Iz grafičnega prikaza 2 razberemo, da je v skupino z izgubo sluha in skupino brez izgube sluha bilo vključenih 65 mladostnikov (skupaj 130), od tega 10 mladostnikov starih 16 let 14 mladostnikov starih 17 let 18 mladostnikov starih 18 let 12 mladostnikov starih 19 let in 11 mladostnikov starih 20 let. Številčnost posameznikov v skupini je bila enako zastopana na vseh starostnih stopnjah, ki smo jih proučevali. Iz grafičnega prikaza 2 je razvidno, daje večina mladostnikov stara 18 let (27.7 %), od tega je 18 (13.8 %) GNM in 18 (13.8 %) PM. Čeprav je v tem starostnem obdobju nekoliko večje število mladostnikov in mladostnic v vzorcu, ne moremo govoriti o večji zastopanosti te starostne skupine v osnovni populaciji. Vse ostale starostne skupine so v našem primeru manj številčno zastopane. V skupini starih 16 let je 10 (7.7 %) GNM in 10 (7.7 %) PM, kar predstavlja 15.4 % celotnega vzorca. 21.5 % predstavlja skupina 17 let starih GNM in PM, od katerih je 14 (10.8 %) GNM in 14 (10.8 %) PM. 18.5 % je starih 19 let, od katerih je 12 (9.2 %) GNM in 12 (9.2 %) PM. Kot zadnja skupina je skupina starih 20 let, ki predstavljajo 16.9 % celotnega vzorca. V skupini starih 20 let je 11 (8.5 %) GNM in 11 (8.5 %) PM. Vzorec GNM in PM smo izenačili tudi glede narodnosti posameznikov (kjer smo upoštevali tako narodnost matere kot tudi očeta). Vsi zajeti v vzorcu so slovenske narodnosti. 3U - 40 - 30 ¦ 20 • 10 J j------------1------------1 I 0 l izguba sluha I Ida nüj poki- izobr. tehn./strok šola sred. poki. izobr. gimnazija vrsta izobraževalnega programa Grafični prikaz 3: Struktura vzorca ekvivalentnih parov glede na izgubo sluha po vrsti srednješolskega izobraževanja Iz grafičnega prikaza 3 vidimo, da se največ GNM ter PM izobražuje v srednjih poklicnih šolah. Ti predstavljajo kar 69.2 % celotnega vzorca. 16.9 % mladostnikov je vpisanih v nižje pokllcno izobraževanje. 10.8 % se šola v tehniških ali strokovnih šolah. Najmanjši odstotek pripada gimnazijcem, to je 3.1 %. Vtem primeru sta bila le po dva GNM in PM, ki se šolata v gimnaziii. Stran 72/227 Damjana KogovSek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagluSnih mladostnikov Doktorska disertacija 70 60 50 • 40 30 20 10 0 segregacija gluhi integracija gluhi redne srednje sole p oblika šolanja Grafični prikaz 4: Struktura vzorca gluhih in polnočutnih mladostnikov glede na način šolanja Vključitev gluhih in naglušnih mladostnikov v širšo družbo, družbo slišečih, polnočutnih je velikega pomena in od tega je odvisno, kako se posameznik počuti v neki družbi in kam pripada. Vzorec vključenih v raziskavo smo razdelili glede na obliko šolanja (grafični prikaz 4) definirali prostor šolanja. Obliko šolanja, kjer se šolajo izključno gluhi in naglušni mladostniki (Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana), smo poimenovali kot segregirana oblika šolanja in ta predstavlja 59 (45.4 %) GNM. 6 (4.6 %) GNM se šola v integraciji/v rednih srednjih šolah in 65 (50 %) PM, ki se šola v srednjih šolah, v svoji sredini med svojimi vrstniki. 70 60 50 10 3Q 20 10-0 ------ govor in ZJ način komunikacije doma izguba sluha ,In Grafični prikaz 5: Struktura vzorca gluhih in polnZJutnih mladostnikov glede na način kImueikacije Grafični prikaz 5 ponazarja podatke o načinu sporazumevanja, komunikacije GNM in PM. 12 (9.2 %) GNM uporablja ZJ - znakovni jezik gluhih, 53 (40.8 %) GNM uporablla govor rn znakovni jezik ter 65 (50 96) PM se izključno sporazumeva z govorom. Iz grafičnega prikaza 6 vidimo, da se največ posameznikov poslužuje verbalnega načina komunikacije, nato mešanega (verbalnega in neverbalnega) in nazadnje neverbalnega načina komunikacije (uporabe znakovnega jezika). Stran 73/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in nagluSmh mladostnikov_____________Doktorska disertacija 3.1.2 GLUHI iN NAGLUŠNI MLADOSTNIKI, KI SO SODELOVALI V DRUGI FAZI RAZISKAVE Strukturo vzorca gluhih/naglušnih mladostnikov glede na stopnjo izgube sluha smo opredelili na podlag Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju Pravilnik) (Ur. list RS 54/2003). Naglušen otrok ima povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1.000 in 2.000 hertzov (Hz) manj kot 91 decibelov (dB) ter ima resne težave pri poslušanju govora in pri govorni komunikaciji. Naglušnost pomeni zoženje slušnega polja in delno moti sporazumevanje s pomočjo govora. Gluh otrok ima najtežjo izgubo sluha, pri kateri ojačenje zvoka ne koristi, povprečna izguba sluha na frekvencah 500,1.000 in 2.000 hertzov (Hz) je 91 decibelov (dB) in več. f f(%) naglušnost ali IS do 90 dB gluhota ali najtežja IS nad 91 dB skupaj 43 22 65 66.2 33.8 100.0 Tabela 7 Struktura vzorca gluhih in naglušnih mladostnikov glede na stopnjo izgube sluha glede na Pravilnik Tabela 7 prikazuje 22 (33.8 %) gluhih oseb, ki imajo izgubo sluha večjo od 91 dB in 43 (66.2 %) naglušnih oseb, ki imajo izgubo sluha v območju do 91 dB. Ker je je v slednjem primeru heterogenost posameznikov z izgubo sluha velika inje odstotek naglušnih mladostnikov dokaj velik, navajmo frekvence in odstotke po posameznih kategorijah naglušnosti. f f(%) lažja stopnja IS v govornem območju do 30 dB srednja stopnja IS v govornem območju od 30 dB do 60 dB težja stopnja IS v govornem območju od 60 dB do 80 dB praktična gluhota IS v govornem območju od 80 dB do 90 dB skupaj 1 4 20 18 43 1.5 6.2 30.8 27.7 66.2 Tabela 7 1 Struktura vzorca naglušnih mladostnikov (znotraj skupine IS do 90 dB) V tabeli 7.1 se nahajajo podatki o posameznikih z IS v določenem govornem območju. Med 43 (66.2 %) naglušnimi osebami, ki imajo izgubo sluha v območju do 91 dB je 18 (27.7 %) mladostnikov z IS v govornem območju od 80 dB do 90 dB; 20 (30.8 %) mladostnikov z IS v govornem območju od 60 dB do 80 dB; 4 (6.2 %) mladostniki z IS v govornem območju od 30 dB do 60 dB in 1 (1.5 %) mladostnik z JS v govornem območju ud o0 dB. Stran 74/227 Damjana Kogovjjek. Vloga kulturne identitete v re/hafailrtaeiji gluhih in naglušnih hladostnikov Doktorska f f(%) prelingvalna 51 78.5 perilingvalna 1 1-5 posfffngvafna 11 16.9 ni podatka 2 31 skupaj 65 100.0 Tabela 8 Struktura vzorca gluhih m naglušnih mladostnikov glede na čas nastanka izgube sluha Vzorec v tabeli 8, predstavlja 51 (78.5 %) GNM, ki ima prelingvalno izgubo sluha, kar pomeni, da so ogušeli pred oblikovanjem slovenskega verbalnega je^ka, torej kmalu po rojstvu. 11 (16.9 %) QNM je postlingvalno gluhih, kar pomeni, da so izgubili sluh po izgradilvi jezika, vendar kmalu v otroški dobi (do štirih let starosti). f f(%) znana neznana skupaj 35 30 65 53.8 46.2 100.0 Tabela 9 Struktura vzorca gluhih m naglušnih mladostnikov glede na vzrok nastanka izgube sluha Pri 35 (53.8 %) primerih nam je vzrok izgube sluha znan (tabela 9), medtem ko pri 30 (46.2 %) GNM vzroka za nastanek gluhote ne poznamo. f f(%) ne da skupaj 53 12 65 815 18.5 100.0 Tabela 10 Struktura vzorca gluhih in naglušnih mladostnikov glede na izgubo sluha v družini V tabeli 10 zasledimo zanimiv podatek, da ima 53 (81.5 %) GNM sllšeče starše in 12 (18.5 %) GNM gluhe starše oziroma prisotnost izgube sluha v družini (staršev in/ali ožjega sorodstva). Stran 75/227 identitete v re/habilitaeiji gluhih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska disertacija izauba sluha doma Skupaj ne da starši in oba starša sta gluha * status t (%) znotraj sk. ST.SS sluha f <0/^ znotraj sk. IS doma f(%) Skupaj 2 100.0% 16.7% 3.1% 2 100.0% 3.1% 3.1% matijegluha/naglusna f f(%) znotraj sk. ST.SS f(%) znotraj sk. IS doma f(%) Skupaj 1 100.0% 8.3% 1.5% 1 100.0% 1.5% 1.5% ocejegluh/naglusen f f(%) znotraj sk. ST.SS f(%) znotraj sk. IS doma f(%) Skupaj 1 100.0% 8.3% 1.5% 1 100.0% 1.5% 1.5% obastetsas\asfeeca i f(%) znotraj sk. ST.SS f(%) znotraj sk. IS doma f(%) Skupaj 53 88.3% 100.0% 81.5% 7 11.7% 58.3% 10.8% SO 100.0% 92.3% 92.3% gluhi stari starši f f(%) znotraj sk. ST.SS f(%) znotraj sk. IS doma f(%) Skupaj 1 100.0% 8.3% 1.5% 1 100.0% 1.5% 1.5% Skupaj f f(%) znotraj sk. ST.SS f (%) znotraj sk. IS doma f(%) Skupaj 53 81.5% 100.0% . 81.5% 12 18.5% 100.0% 18.5% 65 100.0% 100.0% 100.0% Tabela 11: Struktura vzorca gluhih in naglušnih rtfladostnikov glede na status sluha pri starših Tabela 11 prikazuje, da imata 2 (3.1 %) od 12 (18.5 %) GNM oba starša gluha, 1 (1.5 %) GNM ima gluho/naglušno mamo, enako velja za 1 (1.5 %) GNM, ki ima gluhega/naglušnega očeta. 7 (10.8 %) GNM ima oba starša sušeča in zopet le 1 (1.5 %) GNM ima gluhe stare starše. Podatek, da ima 53 (81.5 %) GNM slišeče starše, se sklada s podatki v drugih državah, ki jih zasledimo v različni strokovni literaturi (Marschark, 1993). Stran 76/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov _____ Doktorska disertacija izguba sluha doma Skupaj ne da sorojenci imam gluho sestro t....... in status f roß. zno{rai sj( SOR SS sluha f(%) znotraj sk IS doma f(%) Skupaj 6 100 0% 50 0% 9 2% 6 100 0% 9.2% 9 2% imam gluhega brata f f (%) znotraj sk SORSS f (%) znotraj sk IS doma f(%) Skupaj 3 100 0% 25 0% 4 6% 3 100 0% 4 6% 4 6% sliseci sorojenci f f (%) znotraj sk SOR SS f (%) znotraj sk. IS doma f(%) Skupaj 36 97 3% 67 9% 55 4% 1 2 7% 8 3% 1 5% 37 100 0% 56 9% 56 9% nimam bratov/sester f P°datka f f%) znotraj sk SOR SS f (%) znotraj sk IS doma f(%) Skupaj 11 917% 20 8% 16 9% 1 8 3% 8 3% 15% 12 100 0% 18 5% 18 5% ni podatka f f (%) znotraj sk SOR SS f(%) znotraj sk. IS doma f (%) Skupaj 6 85 7% 11 3% 9 2% 1 14 3% 8 3% 1 5% 7 100 0% 10 8% 10 8% Skupaj f f(%) znotraj sk. SOR SS f (%) znotraj sk IS doma f (%> Skupaj 53 81 5% 100 0% 81 5% 12 18 5% 100 0% 18 5% 65 100 0% 100 0% 100 0% Tabela 12 Struktura vzorca gluhih in naglušnih mladostnikov glede na status sluha pri sorojencih V tabeli 12 so prikazani podatki števila sorojencev GNM z izgubo sluha ali brez nje. Večina, torej 9.2 % GNM znotraj skupine, kjer evidentirana izguba sluha v krogu družine, ima gluho sestro; trije (4.6 %) GNM imajo gluhega brata; eden ima enega slišečega sorojenca, eden nima bratov in sester, za enega nimamo podatka. Pri tistih GNM, kjer izguba sluha ni prisotna v družini, torej gre zgolj za slišece družinsko okolje, pa smo zasledili podatek, da ima 36 (55.4 %) GNM slišece sorojence, 11 (16.9 %) GNM nima bratov in sester in za 6 (9.2 %) GNM nimamo tega podatka. Stran 77/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagluSmh mladostnikov Doktorska disertacija 3.2 SEZNAM SPREMENLJIVK Skupino gluhih in polnočutnih mladostnikov smo opazovali po spremenljivkah, ki smo jih pridobili v postopkih uporabe različnih vprašanj na merskem instrumentariju. > Neodvisne spremenljivke: • slušni status mladostnice/ka (izguba sluha mladostniee/ka), • spol, • oblika, način šolanja, • način sporazumevanja (uporaba znakovnega jezika, uporaba govora), • narodnost mladostniee/ka. > Odvisne spremenljivke: • osebnostna lastnost, izražena v obliki rezultata na skali samospoštovanja po Rosenbergu (RSES), • osebnostna lastnost, izražena v obliki rezultata na skali depresivnosti po Zungu (ZUNG), • skupni rezultat na testu počutja v družini (DRUZ), • skupni rezultat na testu kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov (DIDS), • skupni rezultat na področju kulturno sušeče identitete - HS, • posamezna trditev (od vi do vl5) na področju kulturno slišeče identitete - HS, • skupni rezultat na področju kulturno marginalne identitete - MS, • posamezna trditev (od vl6 do v30) na področju kulturno slišeče identitete - MS, • skupni rezultat na področju poglobljene Gluhe identitete - IS, • posamezna trditev (od v31 do v45) na področju kulturno slišeče identitete - IS, • skupni rezultat na področju bikulturalne identitete - BS, • posamezna trditev (od v46 do v60) na področju kulturno slišeče identitete - BS. Glede na to, da je eden glavnih namenov raziskave ugotoviti razlike glede na status slišanja med gluhimi polnočutnimi mladostniki, so nekatere spremenljivke (na primer: spol, starost, narodnost) nastopale tudi kot kontrolne spremenljivke. Spremenljivke, ki smo jih uporabili v multivariatnih analizah, dosegajo raven intervalnih lestvic; nominalne ter ordinalne pa smo vključili v kakovostno razlago. Stran 78/227 Damjana Kogovšek__________Vloga kulturne identitete v re/habilitaoji guhih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska diserracija 3.3 MERSKI INSTRUMENTARIJ V raziskavi smo uporabili različne merske instrumente. Za nekatere od teh je bilo potrebno pridobiti predhodno dovoljenje avtorjev. Poudariti moramo, da gre za prvi tovrstni poskus uporabe teh testov na gluhi populacija. Merske instrumente smo posredovali v pregled trem strokovnjakom, ki poznajo področje gluhote in imajo delovne izkušnje z gluhimi in naglušnimi mladostniki (profesorica slovenskega jezika - tolmač za znakovni jezik, surdopedagoginja, gluha učiteljica). Vprašalnike smo vsebinsko analizirali in ustrezno preoblikovali v enostavnejšo slovnično strukturo ter zaradi lažjega razumevanja teksta prevedb v slovenski znakovni jezik, katerega uporabljajo Gluhi mladostniki. Merske karakteristike posameznega vprašalnika so bile preverjene s pomočjo ustreznih statističnih metod (metoda analize notranje konsistentnosti - Cronbach alfa koeficient zanesljivosti, faktorska analiza za ugotavljanje konstruktne veljavnosti) in so predstavljene v nadaljevanju za vsak instrumentarij posebej. 3.3.1 SKALA SAMOSPOŠTOVANJA, DEPRESIVNOSTI IN POČUTJA V DRUŽINI Anketni vprašalnik, na katerega so odgovarjali slovenski slišeči mladostniki, zajeti v raziskovalni projekt (Tomori et al., 1998), ter gluhi in naglušni mladostniki (Kogovšek, 200334), je vseboval dve standardizirani skali za oceno osebnostnih lastnost in lestvico ugotavljanja počuka v družini: A) skala samospoštovanja po Rosenbergu, B) skala depresivnosti po Zungu, C) skala počutja v družini. Prvi dve skali sta standardizirani zgolj za polnočutne otroke in mladostnike. Zato smo v naši raziskavi, zaradi namena in cilja (torej primerjanja med skupinama gluhih in naglušnih mladostnikov s polnočutnimi mladostniki), dobljene vrednosti najprej normalizirali in nato še standardizirali za vse tri omenjene skale. Uporabljene so bile torej T vrednosti, kjer je arbitrarno izhodišče predstavljala aritmetična sredina, ki je enaka 50 in SD, ki je enaka 10 (Gall, 2002; Mužič, 1973). Takšen načinje omogočal neposredno primerjavo med skupinama Gluha populacija zajema naglušne in gluhe mladostnike 33 Gre bolj za interpretacijo tolmačenje saj pisne oblike testa ne moremo prevesti v pisno obliko znakovnega jezika Pri tolmačenju gre za prenašanje sporočila iz enega jezika v drugega m ne gre za prevajanje besede za besedo Tolmačenje je ustno prevajanje (http//sl wikipedia org) 34 Raziskovalni projekt je pregledala Republiška strokovna komisija za medicinsko etiko (pri Ministrstvu za zdravstvo) in ga odobrila na seji 14 maja 2002 pod številko 63/05/02 Stran 79/227 Damjana Kogovgek____________Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglužnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija oziroma določanje posameznika v skupini. Zaradi uporabljenih T vrednosti so skupni rezultati višji kot na surovih izvornih lestvicah. Skala depresivnosti in skala počutja v družini sta nam pomagali začrtati okvir samospoštovanja, torej smo ju upoštevali kot indikatorja, ki lahko vplivata na stopnjo samospoštovanja posameznika, zato obeh skal posebej nismo analizirali po posameznih postavkah, ampak smo upoštevali zgolj skupen rezultat. A) SKALA SAMOSPOŠTOVANJA PO ROSENBERGU - RS-SR V raziskavi smo uporauili standardizirano skalo samospoštovanja po Rosenbergu (1965), ki jo sestavlja 10 postavk. Kljub temu, da skupina gluhih in naglušnih mladostnikov predstavlja vzorec, za katerega ne veljajo standardizirani testi, smo za potrebe raziskave vendarle uporabili skalo samospoštovanja po Rosenbergu, da bi lahko dobili okvirno sliko samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov. Rosenbergova lestvica samospoštovanja (1965; Kobal, 1997, 2000; Owens, King, 2001) vsebuje deset postavk, od katerih je pet izraženih v pozitivni (1., 5., 7., 8. in 10. postavka), pet pa v negativni obliki. Z njo merimo splošna stališča, ki jih zavzema posameznik do samega sebe. Lestvico smo točkovali kot celoto. Mladostniki so vrednotili postavke na petstopenjski ocenjevalni lestvici Likertovega tipa, od O (sploh ne drži) do 5 (povsem drži) (Tomori et al., 1998), čeprav je izvirna skala definirana kot štiristopenjska lestvica. Visoko število točk pomeni visoko izraženost samospoštovanja. Merske karakteristike Merske karakteristike vprašalnika smo ugotavljali na osnovi analize s pomočjo ustreznih statističnih metod. Veljavnost Vsebinsko veljavnost rezultatov, zbranih z anketnim vprašalnikom, so neodvisno ocenili trije strokovnjaki. Ti strokovnjaki poznajo področje gluhote in nagušnosti, delajo z gluho in naglušno populacijo. Na osnovi njihovih korekcij smo izdelali končno verzijo vprašalnika. Upoštevali smo tista vprašanja, pri katerih je bila prisotna zadostna stopnja skladnosti med ocenjevalci. Zanesljivost S Cronbach alfa koeficientom (Hair et al., 1998) smo preverjali zanesljivost izbranih spremenljivk in ugotovili obseg pojasnjene variance na celotni lestvici samospoštovanja. Zanesljivost postavk pri posameznih področjih vprašalnikov je zadovoljiva, ni visoka, je pa vseeno pokazatelj zanesljivosti našega anketnega vprašalnika. Kako visoka je zanesljivost testa, je odvisno tudi od same narave in namena instrumentarija, velikosti vzorca, ki smo ga Stran 80/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/rabilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov__________Doktorska disertacija zajeli v raziskavo, in variabilnosti skupine (po Garett, 1965), glede na to, da je populacija gluhih zelo heterogena. V oklepajih so zapisane vrednosti Cronbachovih alfa koeficientov, ki so dobljene na originalnih verzijah lestvic samospoštovanja za gluhe in naglušne mladostnike ter za polnočutne mladostnike (a gluhi = 0,77 - 0,88 (Crowe, 2002); a polnočutni = 0,79 (Kobal, 2000)); v našem primeru smo dobili Cronbach alfa koeficient za GNM 0.62 in za PM 0.78. Objektivnost Objektivnost z vidika anketiranja je bila dovolj visoka, saj so bile postavke jasne v pisnem in govornem smislu. Več težav se je pojavilo s prevajanjem vsebin v slovenski znakovni jezik, predvsem zaradi nekaterih nepoznanih besed, in zaradi abstraktnosti nekaterih pojmov, ki jih zajema lestvica. Vsi mladostniki so bili anketiran v primerljivih razmerah. Ekonomičnost Za reševanje vprašalnika so GNM potrebovali 20 minut Diskriminativnost Diskriminativnost pri posameznih postavkah je bila primerna, saj se iz opisne statistike posamezne postavke vidi, da je razpršenost odgovorov dokaj velika. B) SKALA DEPRESIVNOSTI PO ZUNGUNGUNG. U raziskavi smo usorabili standardizirano skano depresivnosti po Zungu (Tomori in sod., 1998), ki jo sestavlja 20 postavk. Kljub temu, da skupina gluhih in naglušnih mladostnikov predstavlla vzorec, za katerega ne veljajo standardizirani testi, smo za potrebe raziskave vendarle uporabili skalo depresivnosti, da bi lahko dobili okvirno sliko stopnje depresivnosti gluhih in naglušnih mladostnikov. Zungova lestvica depresivnosti vsebuje dvajset postavk, s katerimi merimo splošno razpoloženje oziroma počutje posameznika. Mladostniki so vrednotili postavke na štiristopenjski ocenjevalni lestvici Likertovega tipa od 1 (nikoli) do 4 (vedno). Zungova skala depresivnosti ocenjuje depresivnost kot stanje, v katerem se ne kažeta le depresivno razpoloženje in večja nagnjenost v potrtost, ampak rezultat odkriva tudi ekvivalente depresivnosti, pesimističen pogled na svet in negativno predstavo o sebi. Skala ocenjuje tudi sposobnost za doživljanje veselja ter možnost depresivnega načina odzivanja na dogajanje v okolju. Visoko število točk pomeni visoko izraženost depresivnega stanja. Ker smo skupino razdelili na tri podskupine na podlagi ene verjetnostne napake, smo določili skupino fizičnih, ki kažejo na klinično pomembno stopnjo depresivnosti. Stran 83/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturna identitete v ra/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Ooktorska disertacija Merske karakteristike Veljavnost Vsebinsko veljavnost anketnega vprašalnika so neodvisno ocenili trije strokovnjaki. Na osnovi njihovih korekcij smo izdelali končno verzijo vprašalnika. Zanesljivost S Cronbach alfa koeficientom (Hair et al., 1998) smo preverjali zanesljivost izbranih spremenljivk in ugotovili količino pojasnjene variance na celotni lestvici depresivnosti. Zanesljivost postavk pri posameznih področjih vprašanj je zadovoljiva, ni visoka, je pa vseeno pokazatelj zanesljivosti našega anketnega vprašalnika. Ker podatkov o Cronbach alfa koeficientih na izvirnih lestvicah nimamo, prikazujemo zgolj naše izračunane podatke za skupino gluhih in naglušnih mladostnikov ter za polnočutne mladostnike: Cronbach a za gluhe in naglušne mladostnike na Zungovi skali depresivnosti znaša 0.66 in Cronbach a za polnočutne 0.80. Objektivnost Objektivnost z vidika anketiranja je bila dovolj visoka, saj so bile postavke v pisnem in govornem smislu jasne (predvsem za polnočutne mladostnike). Več težav se je pojavilo s prevajanjem vsebin v slovenski znakovni jezik, predvsem zaradi nekaterih nepoznanih besed oziroma abstraktnosti pojmov, ki jih zajema lestvica. Vsi mladostniki so bili anketirani v primerljivih razmerah. Ekonomičnost Za reševanje vprašalnika so GNM potrebovali dobrih 45 do 60 minut. Diskriminativnost Diskriminativnost pri posameznih postavkah je bila primerna, saj se iz opisne statistike posamezne postavke vidi, daje razpršenost odgovorov dokaj velika. C) SKALA POČUTJA V DRUŽINI. V razisrazismo uporabili skalo ka ugotavljanje počutja v družidr (Tomori in sod., 1998), ki jo sestavlja 13 postavk. Preizkušanci so vrednotili postavke na ocenjevalni lestvici Likertovega tipa od 1 (zelo slabo) do 5 (zelo dobro). Lestvica počutja v domačem okolju opisuje stanje, v katerem se kaže odnos starši. Visoko število točk pomeni visoko izraženost dobrega počutja mladostnikov v družini. Stran 82/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Merske karakteristike Veljavnost Vsebinsko veljavnost anketnega vprašalnika so neodvisno ocenili trije strokovnjaki. Na osnovi njihovih korekcij smo izdelali končno verzijo vprašalnika. Upoštevali smo tista vprašanja, pri katerih je bila prisotna zadostna stopnja skladnosti med ocenjevalci. Zanesljivost S Cronbach alfa koeficientom (Hair et al., 1998) smo preverjali zanesljivost izbranih spremenljivk in ugotovili količino pojasnjene variance na celotni lestvici depresivnosti. Ker podatkov o Cronbach alfa koeficientih na izvirnih lestvicah nimamo, prikazujemo zgolj naše izračunane Cronbach a vrednosti za skupino gluhih in naglušnih mladostnikov (a= 0.86) ter za polnocutne mladostnike (a= 0.95). Objektivnost Objektivnost z vidika anketiranja je bila dovolj visoka, saj so bile postavke v pisnem in govornem smislu jasne (predvsem za polnocutne mladostnike), več težav se je pojavilo s prevajanjem vsebin v slovenski znakovni jezik, predvsem zaradi nekaterih nepoznanih besed in abstraktnosti pojmov, ki jih zajema lestvica. Vsi mladostniki so bili anketirani v primerljivih razmerah. Ekonomičnost Za reševanje vprašalnika so GNM potrebovali dobrih 45 minut Diskriminativnost Diskriminativnost pri posameznih postavkah je bila primerna, saj se iz opisne statistike posamezne postavke vidi, daje razpršenost odgovorov dokaj velika. 3.3.2 DIDS Anketni vprašalnik DIDS - Deaf Identity Development Scale (Glickman, 1196a) )zaluhe in naglušne mladostnike (v nadaljevanju DIDS) je zasnovan tako, da ugotavlja pripadnost gluhih ljudi Gluhi skupnosti in kulturi. Glede na to, daje instrument prvič uporabljen v našem prostoru na populaciji gluhih mladostnikov, smo ugotavljali vse potrebne merske karakteristike, značilne za nek vprašalnik. Stran 83/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska aisertacija S pomočjo DIDS-a je opisan model identitete gluhih, ki zajema štiri kategorije identitete, ki temeljijo na odnosu Gluhih z gluho ali slišečo kulturo. Kategorije identitet so naslednje: kulturno slišeča identiteta^; kulturno marginalna (obrobna/mejna) identiteta36; poglobljena Gluha identiteta37 in bikuiturafna identiteta**. voi Giuhota je nekaj groznega (to je zelo tezka okvara). V02 Hudo mije zatiste gluhe, ki uporabljajo samo znakovni jezik. V03 Ne maram, ni mi vsec, ce gluhi uporabljajo znakovni jezik. V04 Giuhi ljudje se morajo porociti s slisecimi. V05 Ne razumem, zakaj imajo Gluhi ljudje svojo kulturo. V06 Cilj poucevanja, izobrazevanja gluhih je, da jih naucimo govoriti in odgledovati (branja z ustnic). V07 Gluhi potrebujejo slusne pripomocke, saj jim le-ti omogocajo nemoteno sporazumevanje z ostalimi (komunikacijo). V08 Najboljsa komunikacija gluhih je govorjenje in odgledovanje. V09 Sliseci se med seboj boljse sporazumevajo kotgluhi. VIO Druzim se le s slisecimi. Vll Operacija mi bo omogocila popolno slisanje. V12 Sliseci ucitelji, svetovalci, zdravniki.... ki delajo z gluhimi, mi lahko najboljse svetujejo. V13 Znakovnemu jeziku je osnova slovenski jezik (ZJ mora baziiati na SJ). V14 Jaz sem »oseba z izgubo sluha«. V15 Gluhotoje potrebno ozdraviti. Tabela 13 Itemi na skali HS - kulturno slišeča identiteta V16 0 gluhoti, o gluhih ljudeh nimam posebnega mnenja. V17 Zelo tezko sklepam nova prijateljstva (navezujem stike z ljudmi). V18 Ne morem se odlociti, ali naj postanem clan Gluhe skupnosti ali ne. V19 Ne vem, ali sem Gluh ali le »oseba z izgubo sluha« (hearing impaired). V20 Vcasih mije vsec, da sem gluh, vcasih pa svojo gluhoto sovrazim. V21 Ne zmenim se za tiste gluhe, ki uporabljajo le znakovni jezik. V22 Nihce od gluhih in slisecih me ni sprejel taksnega kotsem. V23 Vedno sem sam. V24 Ce nekdo kreta, je najbolje, da ob tem tudi govori. V25 Ne vem, ali bi se raje zaljubil vsliseco ali gluho osebo. V26 Ne vem, kaj naj si mislim o gluhoti. Ne vem, ali je to nekaj dobrega ali slabega. V27 Vcasih si zelim, da bi me Gluha skupnost bolje sprejela, po drugi strani pa sem vesel da nisem popoln clan Gluhe skupnosti. V28 Veckrat bi se rad druzil z gluhimi, vendar se jih velikokratsramujem. V29 Ne vem, kateri nacin komunikacije je najboljsi. V30 Ne pocutim se dobro niti z gluhimi niti s slisecimi. Tabela 14 Itemi na skali MS - kulturno marginalna (obrobna/mejna) identiteta 35 V nadaljevanju HS skala 36 V nadaljevanju MS skala "V nadaljevanju MS skala 38 V nadaljevanju BS skala Stran 84/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v te/habiiitaciij gluhih in naglušnih mlladstnikov Doktorska disertacija V31 V32 V33 V34 V35 V36 V37 V38 V39 V40 V41 V42 V43 V44 V45 Gluhi morajo uporabljati znakovni jezik. Gluhi ne potrebujejo slušnih aparatov,pnpomočkov. V Gluhi skupnosti ni prostora za slišeče ljudi Samo gluhi ljudje bi morali poučevati gluhe otroke. Slišeči ljudje sploh ne pomagajo gluhim. Zadovoljen sem s tem, kar mi Gluhi svet ponuja. Slišeči ljudje ne razumejo in ne podpirajo Gluhih. V družbi s siišečimi sem velikokrat jezen. V Gluhi skupnosti se počutim domače. Učiti guhe govoriti, je izguba časa. Narobe je, če govoriš, medtem ko kretaš Samo gluhi ljudje bi morali voditi gluhe šole Ne zaupam siišečim ljudem. Učenje odgiedovanja je izguba časa. Gluhi bi se morali družiti le z guhimi (gluhi naj se družijo le z gluhimi). Tabela 15 Itemi na skali IS - poglobljena Gluha identiteta V46 V47 V48 V49 V50 V51 V52 V53 V54 V55 V56 Všeč sta mi obe kulturi, gluha in slišeča. Podpiram gluho kulturo, vendar cenim tudi slišečo kulturo (ljudi). SZJ in SJ sta med seboj drugačna jezika, vendar oba enako pomembna Jaz sem Gluh. Rad bi pomagal siišečim, da bodo razumeli in spoštovali Gluho kulturo. Oba jezika; SZJ in SJ, uporabljam enako dobro. _____ Imam slišeče in gluhe prijatelje. V družbi s siišečimi sem ponosen, da sem Gluh. Iščem taksne slišeče ljudii ki spoštujejo in nenijo Gluho okupnost Prijetno, udobno se počutim pri svojih slišečih in gluhih prijateljih^. Veliko sem premišljeval, kaj pomeni biti ponosna, močna Gluha osebnost V57 Čeprav imam veliko slišečih prijateljev, sem včasih jezen nanje in na njihovo družbo. V58 Dobro se počutim tako s siišečimi kot tudi z gluhimi ljudmi. V59 Dobro se počutim, ker sem gluh, vendar se rad družim s siišečimi. V60 Moji slišeči prijatelji se bodo borili za pravice gluhih. Tabela 16 Itemi na skali BS - bikulturalna identiteta Merske karakteristike Veljavnost Vsebinsko veljavnost anketnega vprašalnika so neodvisno ocenili trije strokovnjaki. Na osnovi njihovih korekcij smo izdelali končno verzijo vprašalnika. Upoštevali smo tista vprašanja, pri katerih je bila prisotna zadostna stopnja skladnosti med ocenjevalci. Instrument ima svojo vsebinsko veljavnost saj predstavlja tiste konceptualne vsebine, za merjenje katerih je bil sestavljen. Instrument za ugotavljanje identitetnih področij gluhih mladostnikov smo povzeli po N. S. Glickman (1996a), katerega smo prevedli iz angleškega jezika in ga priredili za naš jezikovni prostor. Nato je bil instrument preveden v slovenski znakovni jezik, ki je značilen za Gluho populacijo. S pomočjo regresijske analize smo poskušali napovedati, v kolikšni meri je posamezno identitetno področje zastopano na skupnem rezultatu DIDS-a, kar je predstavljalo 39 Izvorna trditev je bila S svojim gluhim ali sliseoim otrokom se počutim prijetno, udobno, ker je bila neustrezna za vzorec raziskovanja, smo jo spremenili. Stran 85/227 Damjana Kogovšek__________Vloga kulturne identitete v re/hafailitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska diserracija kriterijsko veljavnost instrumenta. Konstruktno veljavnost (Bucik, 1997) smo preverili s faktorsko analizo. Prav tako smo: > preverjali, ali kompozitne spremenljivke merijo isti konstrukt merjenja. V ta namen smo izračunali korelacije med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami in korelacije kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom; > ugotavljali povezanost posamezne trditve s skupnim rezultatom. Izračunali smo korelacije« med posameznimi trditvami in skupnim rezultatom DIDS-a. HS MS IS BS DIDS HS r 2P 1 MS r 2P .583** .000 1 " IS r 2P -.196 .117 .235 .060 1 BS r 2P -.193 .124 -.281* .023 -.026 .840 1 DIDS r 2P .599** .000 .774** .000 .482** 000 203 .104 1 Korelacija je pomebna na stopnji tveganja 2P=0 01 *. Korelacija je pomebna na stopnji tveganja 2P=0.05 Tabela 17 Interkorelacije med kompozitnimi spremenljivkami in korelacije posameznih kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom DIDS-a Korelacije posameznih kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom DIDS (tabela 17) kažejo na visoko pozitivno povezanost med IS - poglobljeno Gluho identiteto in DIDS, MS -kulturno marginalno identiteto in DIDS, HS - kulturno slišečo identiteto in DIDS pri stopnji tveganja 2P=0.01. Najvišjo korelacijo zasledimo pri MS, nato pri HS in IS. Diskriminativnost Diskriminativnost pri posameznih postavkah je bila primerna, saj se iz opisne statistike posamezne postavke vidi, da je razpršenost odgovorov dokaj velika. Diskriminativno moč posamezne trditve smo ugotavljali s korelacijo posameznega iterrta z vsoto na določeni kompozitni spremenljivki. Zanesljivost Zanesljivost merskega instrumentarija smo izračunali z uporabo metode za ugotavljanje notranje konsistentnosti (Cronbach alfa koeficient zanesljivosti). Ne smemo pa pozabiti dejstva, da smo lahko nehote s prevodom v slovenski znakovni jezik zmanjšali samo 40 Korelacije posameznega rtema s skupnim rezultatom na kompozitni spremenljivki HS. MS. IS in BS in skupnim rezultatom DIDS-a se nahajajo v prilogi 1 Stran 86/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji guhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertaaja ustreznost zanesljivost instrumenta, čeprav so instrument ocenili trije strokovnjaki s področja problematike gluhote. V spodnji tabeli št. 18 so predstavljeni koeficienti zanesljivosti za posamezne kompozitne spremenljivke (HS, MS, IS, BS) in za skupni rezultat na skali DIDS-a. KOMPOZITNA SPREMENLJIVKA ŠTEVILO ITEMOV CRONBACH ALFA KOEF ZANESUIVOSTI CRONBACH ALFA KOEF ZANESUIVOSTI NA ORIGINALNI LESTVICI DIDS HS 15 0,72 (N = 65) 0,86 MS 15 0,76 (N = 65) 0,76 IS 15 0,67 (N = 65) 0,83 BS 15 0,68 (N = 65) 0,81 DIDS 60 0,71 (N = 65) 0,82 Tabela 18 Cronbach alfa koeficienti zanesljivosti Objektivnost Objektivnost z vidika anketiranja smo poskušali zagotoviti po vseh treh kriterijih: izvedbi, točkovanju in interpretaciji. Podana so bila ustna in pisna navodila ter navodila, podana v slovenskem znakovnem jeziku. Vsebina testa je bila tokrat bolj poznana gluhi in naglušni populaciji kot vsebina predhodnih treh testov. Testator je bil vedno isti, poleg njega pa so bili trije tolmači, testna situacija je bila znana (prostor, test). Merila za ocenjevanje so bila določena in obrazložena vnaprej. Uporabili smo Likertovo lestvico s petimi približno enakimi intervali. S tem smo izključili možnost, da bi postopek vrednotenja in subjektivni vpliv testatorja vplivala na končni rezultat. Ekonomičnost Za reševanje celotnega instrumentarija so gluhi mladostniki potrebovali približno eno šolsko uro in pol (od 45 do 60 minut), odvisno od načina podane razlage (ustno, pisno, SZJ). Navodila in način reševanja so bila preprosta, saj je gluh posameznik pri posameznih trditvah izbiral med predloženimi odgovori. Tisti GNM, ki so jezikovno bolj spretni, so potrebovali krajši čas za izpolnjevanje vprašalnika. 3.3.3 DIAGNOSTIČNI PODATKI O STANJU SLUHA IN NAČINU KOMUNIKACIJE Anketni vprašalnik za individualne terapevte - surdopedagoge (diagnostični podatki o stanju sluha, načinu in trajanju re/habilitacije, podatki o načinu komunikacije v šoli, doma, uporaba in znanje znakovnega jezika ...). Stran 87/227 Damjana Kogovšek__________ Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 3.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV V sodelovanju z Zavodom za gluhe in naglušne v Ljubljani so bili pridobljeni vsi potrebni podatki za našo raziskavo. Anketni vprašalnik je bil oblikovan tako, da je mednarodno primerljiv, zato je njegova vrednost še toliko večja. Raziskava je bila v celoti izvedena v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tako za gluhe in naglušne mladostnike, ki so vključeni v posebne oblike izobraževanja, kot tudi za integrirane gluhe in naglušne mladostnike. Na osnovi teoretičnih spoznanj in specifičnosti dela z gluhimi in naglušnimi mladostniki je bil s pomočjo tolmačev in ustrezno usposobljenih strokovnjakov omogočen prevod testov v slovenski znakovni jezik. Vsa testiranja in preizkušanja so bila izvedena v manjših skupinah, kjer sem aktivno sodelovala tudi sama. Kot profesorica defektologjje za osebe z motnjami sluha in govora (surdopedagoginja, logopedinja) sem bila prisotna ves čas testiranja pri vseh skupinah mladostnikov. Zaradi obsega testiranja se je delo z mladostniki izvajalo v etapah oziroma po področjih glede na posamezen vprašalnik. Mladostnik ob posameznem srečanju ni bil obremenjen več kot eno ali dve šolski uri. Vsi mladostniki so bili anketirani v primerljivih razmerah glede izpolnjevanja vprašalnikov. Na podlagi pridobljenih informacij in informacij, ki so jih posredovali vsi ostali (učitelji, individualni terapevti ...), smo oblikovali postopek dela individualne obravnave gluhih/naglušnih oseb. 3.5 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV Podatke empiričnega dela doktorske disertacije smo obdelali (s parametrijsko in neparametrijsko statistiko) s statističnim programom SPSS 110, SPSS 13.0 za osebne računalnike. Uporabili smo naslednje statistične analize: > deskriptivna statistika za prikazovanje celotnega vzorca spremenljivk. Rezultati deskriptivne statistike dajejo vpogled v osnovne podatke o uporabljenem sistemu spremenljivk in podatke o tem, katere spremenljivke vstopajo v nadaljnje načrtovane postopke obdelave podatkov; Stran 88/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habiHtacij guhih m naglužmh mladostnikov Doktorska disertacija > za preverjanje normalnosti distribucije smo uporabili neparametrični Kolmogorov-Smirnov test normalnosti*!; > podatke, ki smo jih uporabili v multivariatnih analizah za ugotavljanje razlik med gluhimi in polnočutnimi mladostniki, smo predhodno normalizirani in standardizirani (uporabili smo normalizirane T-vrednosti). S pomočjo T-skale, ki je normalizirana transformacija z-skale, smo lahko za vsakega posameznika določili položaj na tej lestvici oziroma smo lahko neposredno primerjali posameznika znotraj skupin (konkretno GNM s PM). T-vrednosti nam omogočajo primerjavo med različnimi vrstami testov (Gall, 2002; Gare«, 1965); > podatke, ki smo jih uporabili v multivariatnih analizah na populaciji gluhih mladostnikov, smo predhodno normalizirali preko z-vrednosti normalne porazdelitve; > zanesljivost merskih instrumentov je bila preverjena z metodo analize notranje konsistentnosti (Cronbach alfa koeficient zanesljivosti); > faktorska analize za pojasnjevanje latentne strukture samospoštovanja pri gluhih in polnočutnih mladostnikih ter ugotavljanje konstruktne veljavnosti merskega instrumenta; > gluhe in polnočutne mladostnike smo glede na stopnjo samospoštovanja in stopnjo depresivnosti razvrstili v tri skupine na podlagi odstopanja od aritmetične sredine za eno verjetnostno napako; > homogenost variance smo ugotavljali z Levenovim testom; > t-test enakosti povprečij; > analiza variance za testiranje hipoteze o enakosti aritmetičnih sredin gluhih in naglušnih mladostnikov na posameznih spremenljivkah sistema, za primerjave med aritmetičnimi sredinami med skupinami smo uporabili Scheffejev test, > diskriminativna analiza za ugotavljanje razlik med skupinama, ki imajo izgubo sluha v družini, na področju DIDS-a, > diskriminativna analiza za ugotavljanje razlik med skupinama glede na obliko šolanja (integracija, segregacija) na področju DIDS-a, > med rezultati omenjenih testov smo kot oceno povezanosti izračunali Pearsonov koeficient korelacije, > postavljene hipoteze smo sprejemali pri stopnji tveganja p<0.05. 41 Ocene parametrov Koimogorov-Smirnovega testa (K-S Z) za ugotavljanje normalnosti distribucije m njegova pomembnost za vsa tn področja raziskovanja glede na izgubo sluha ter opisna statistika za frekvenčne distribucije po posameznih spremenljivkah za področje RSES, ZUNG m DRUZ za surove podatke se nahajajo v prilogi 2 Stran 89/227 Damjana Kogovžsk Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA 4.1 REZULTATI IN INTERPRETACIJA PRVE FAZE RAZISKAVE V prvi fazi raziskave so sodelovali gluhi in naglušni mladostniki (GNM) ter polnočutni mladostniki (PM). 4.1.1 UGOTAVUANJE RAZLIK MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOČUTNIMI MLADOSTMKI NA PODROČJU SAMOSPOŠTOVANJA. DEPRESiVNOSTi fW POČUTJA A DRUŽINI Z raziskavo smo želeli analizirati razlike na področju samospoštovanja, depresivnosti in počutja v družini med skupinama gluhih/naglušnih mladostnikov ter polnočutnih mladostnikov. Uporabili smo t-test za neodvisne vzorce, kjer smo preverjali ničelno hipotezo, ki pravi, da ni statistično pomembnih razlik v aritmetičnih sredinah samospoštovanja med skupinama GNM in PM. Za ugotavljanje homogenosti varianc, smo najprej uporabili Levenov test Če razlik ne bo, pomeni, da sta vzorca iz iste populacije (Kerr et al.r 2004). Ker je namen raziskave ugotoviti razlike med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki oziroma pokazati, da zaradi izgube sluha obstajajo razlike v stopnji samospoštovanja med prej omenjenima skupinama, smo v primeru izračunane nehomogenosti varianc končali z nadaljnjo analizo ugotavljanja razlik v aritmetični sredini. To nam je predstavljajo izhodišče, saj nehomogenost variance nakazuje, da se skupini razlikujeta že v svojem izvoru in je računanje t-testa neustrezno, ne glede na alternativne možnosti, ki jih ta test ponuja. Stran 90/227 Damiana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilrtaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 4.1.1.1 OPISNA STATISTIKA ZA PODROČJA SAMOSPOŠTOVANJA, DEPRESIVNOSTI IN POČUTJA V DRUŽINI izguba sluha N min max vsota M SD KA. KS S.E. da RSES ZUNG DRUZ 65 65 65 59.00 1116.33 41.00 88.00 1443.12 59.34 4765.00 83449 27 3290.43 73.3077 1283.83 50.6220 .64745 9.18249 .62357 5.21992 74.03160 5 02739 200 .069 .123 .656 -.136 -.764 ne RSES ZUNG DRUZ 65 65 54 59.00 1007.78 31.50 88.00 1457.26 59.34 4983.00 79235.82 26S3.67 76.6615 1219.01 49 3272 .78944 11.6556 .99423 6.36464 93.97073 7.30610 -.192 .053 -.691 -.408 .157 -289 Tabela 19 Ocene parametrov opisne statistike za stopnjo samospoštovanja (RSES), depresivnosti (ZUNG), družine (DRUZ) glede na izgubo sluha V tabeli 19 so podane ocene parametrov opisne statistike za gluhe in naglušne ter polnočutne mladostnike za področje samospoštovanja, depresivnosti kot indikatorja nizkega samospoštovanja in počutja v družini (kot podporni dejavnik pri oblikovanju višjega samospoštovanja). izguba sluha RSES ZUNG DRUZ da K-S Z 2P .898 .396 .501 .963 .809 .530 ne K-S Z 2P .697 .716 .550 .923 1.100 .178 Tabela 20 Ocene parametrov Kolmogorov-Smirnovega testa (K-S Z) in njegova pomembnost za stopnjo samospoštovanja (RSES). depresivnosti (ZUNG), družine (DRUZ) glede na izgubo sluha Tabela 20 nam prikazuje ocene parametrov Kolmogorov-Smirnovega testa (K-S Z) za ugotavljanje normalnosti distribucije in njegovo pomembnost za vsa tri področja raziskovanja. Ker je vrednost pri vseh treh spremenljivkah višja od kritične vrednosti 0.05, lahko rečemo, da gre za normalno porazdelitev spremenljivk. IS N M SD SEM RSES da ne 65 65 73.3100 76 6600 5.220 6.360 .6500 .7900 ZUNG da ne 65 65 1283.83 1219 01 74.03 93.97 9.180 11.66 DRUZ da ne 65 54 50 6200 49,3300 5.030 7.310 .6200 .9900 Tabela 21. Opisna statistika uporabljenih spremenljivk za področje samospoštovanja, depresivnosti, počutja v družini glede na izgubo sluha Iz tabele 21 je moč razbrati, da je število zajetih v raziskavo na vseh treh področjih raziskovanja enako, kar pomeni, da je odgovarjalo 65 GNM in 65 PM, razen v primeru, spremenljivke DRUZ, kjer je bilo zajetih le 54 ustrezajočih primerov (bilo je kar nekaj Stran 91/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagluSmh mladostnikov Doktorska disertacija manjkajočih vrednosti, res pa je, da po tej spremenljivki nismo iskali ekvivalentnih parov). Povprečna vrednost na skupnem rezultatu RSES pri GNM je 73.31 in pri PM 76.66. Razlika v povprečnih vrednostih je 3.35, kar pomeni, da imajo v povprečju gluhi in naglušni mladostniki nižje samospoštovanje od polnočutnih mladostnikov. Povsem obratna slika pa je na področju depresivnosti, kjer povprečna vrednost na skupnem rezultatu ZUNG pri GNM znaša 1283.83 in pri PM 1219.01. Razlika v povprečnih vrednostih je 64.82. Ta razlika je dokaj velika in kaže na to, da imajo GNM višjo stopnjo depresivnosti kot PM, kar pomeni, da so GNM bolj depresivni kot PM. Na področju družine, predvsem s stališča, kako se posameznik počuti v svoji družini in/ali mu le-ta nudi dovolj podpore, vidimo, daje razlika v povprečnih vrednostih majhna in znaša 1.29. Povprečna vrednost na skupnem rezultatu ZUNG pri GNM je 50.62 in prr PM 49.32. Levenovtest homogenosti varianc Mest enakosti povprečij F P t g 2P DRUZ 7896 .006 ZUNG 2462 .119 4.369 128 .000 RSES 4.415 .038 Tabela 22 Testiranje homogenosti varianc m t-test enakosti povprečij za področje samospoštovanja (RSES). depresivnosti (ZUNG), počutja v družini (DRUZ) glede na izgubo sluha S testiranjem homogenosti varianc (tabela 22) na področju RSES pri GNM in PM smo prišli do zaključka, da skupini GNM in PM ne pripadata isti osnovni populaciji, saj sta varianci sistema različni, nehomogeni in gre za strukturne razlike med GNM in PM. Očitno je, da je razlika v stopnji samospoštovanja zaradi izgube sluha odločilna. Gre torej za ločeni skupini, pri katerih vladajo posebna pravila oblikovanja samospoštovanja, zato bo potrebno nadaljnjo faktorsko multivariatno analizo izpeljati posebej za vzorec GNM in posebej za vzorec PM. V skupnem rezultatu za področje depresivnosti je Levenov test homogenosti varianc pokazal, da pripadata varianci istemu sistemu, osnovni populaciji. Zato smo izbrali vrednost t-testa enakosti povprečij pri homogeni varianci, ki je pokazal, da gre tudi tu za razlike med skupinama GNM in PM. Kot zadnje področje, kjer nas je zanimalo, ali obstaja razlika med GNM in PM, je področje počutja v družini. Ugotovili smo, da sta varianci sistema nehomogeni, torej različni. Zaključimo lahko, da se skupini GNM in PM v počutju v družini statistično pomembno razlikujeta, saj gre za strukturne razlike med skupinama, zato nam je nadaljnji izračun t-testa nepomemben. Stran 92/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaeiji gluhih m naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija INTERPRETACIJA Samospoštovanje je osnovna komponenta duševnega zdravja. Pomembno je, da razumemo dejavnike, ki prispevajo in sodelujejo pri samospoštovanju gluhih, in načine, kako to samospoštovanje izboljšati. Bat Chava (1993) je ugotovil štiri dejavnike, ki so glavni pospeševalci samospoštovanja gluhih oseb; status slišanja, družinsko okolje, šolsko okolje in skupinska identifikacija. Bat Chava (1993) je ovrednotil 22 študij, pri katerih je primerjal samospoštovanje gluhih in slišečih ljudi ter ugotovil nižje samospoštovanje pri gluhih. Tudi v naši raziskavi smo prišli do enakega zaključka. Ugotovili smo, da imajo v povprečju gluhi in naglušni mladostniki nižje samospoštovanje kot polnočutni mladostniki. Ugotovili smo, da gre za strukturne razlike med skupinama mladostnikov tako na področju samospoštovanja aot na področju počutja v družini. Na področju depresivnosti so bili rezultati srednjih vrednosti, gluhih in naglušnih mladostnikov višji kot pri polnočutnih mladostnikih, kar pomeni, da so gluhi in naglušni mladostniki bolj depresivni kot polnočutni mladostniki. Depresivno razpoloženje se kaže v pretirani žalosti, samoti, obupu in nezmožnosti okusiti zadovoljstvo (Moore, Carr, 2002). Ko je človek depresiven, po navadi o sebi razmišlja kot o nepomembnem posamezniku, ki je brez kakršne koli vrednosti (Cohen, 2003), kar se gluhim in naglušnim mladostnikom pogosto dogaja zaradi nenehne primerljivosti s slišečim svetom. Na področju depresivnosti, kot dejavniku, ki vpliva na stopnjo samospoštovanja, pa smo ugotovili nivojske razlike med skupinama mladostnikov. Zanimive so tudi naslednje raziskave, in sicer Brooksa in Ellisa (po Schirmer, 2001), ki domnevata, da je vzrok za nižje samospoštovanje v družbeni negativni nastrojenosti oziroma etiketiranju gluhega posameznika. Opravila sta primerjalno študijo samospoštovanja med gluhimi in naglušnimi. Naglušni študenti so kazali višje samospoštovanje kot gluhi študenti ker Brooks (1982) pravi, da je gluha oseba bolj stigmatizirana kot naglušna Hilburn, Marini in Slate (po Schirmer, 2001) so proučevali samospoštovanje gluhih in slišečih mladostnikov. Gluhi mladostniki slišečih staršev so kazali pomembno nižje samospoštovanje kot slišeči mladostniki slišečih staršev. Nobene statistično pomembne razlike ni bilo med gluhimi adolescenti slišečih staršev in gluhimi adolescenti gluhih staršev. 4.1.1.2 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOČUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA OBLIKOVANE PODSKUPINE DEPRESIVNOSTI Gluhe in naglušne ter polnočutne mladostnike smo razvrstili v tri skupine (skupina z visoko nadpovprečno stopnjo depresivnosti, skupina z nizko podpovprečno stopnjo depresivnosti in skupina z vmesno povprečno stopnjo depresivnosti) na podlagi skupnega rezultata stopnje depresivnosti. Razvrstitev smo naredili glede na odstopanje od aritmetične sredine za eno Stran 93/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija verjetnostno napako (1PE=0.6745SD; po Garett, 1965). Mladostniki, ki imajo skupni rezultat na Zungovi lestvici višji za več kot eno verjetnostno napako od povprečnega rezultata, so v skupini z nadpovprečno stopnjo depresivnosti (skupina ZUNG1) in predstavljajo skupino s tveganjem. V skupini, kjer je skupni rezultat ZUNG nižji za več kot eno verjetnostno napako od povprečnega rezultata, pa so v skupini s podpovprečno stopnjo depresivnosti (skupina ZUNG2). Ostali predstavljajo najštevilčnejšo skupino, skupino s povprečno stopnjo depresivnosti (skupina ZUNG3), kjer najdemo tudi pomembne statistične razlike za vzorec GNM in PM. Mladostniki, ki se uvrščajo v skupino z nadpovprečno stopnjo depresivnosti, imajo tudi nižje rezultate na lestvici samospoštovanja. ZUNG N M SD SEM RSES GNM PM 20 11 71850 70 273 3675 5140 8220 1550 Tabela 23 Skupina ZUNG1 (nadpovprečna stopnja depresivnosti) V tabeli 23 so predstavljene vrednosti stopnje samospoštovanja za skupino ZUNG1, za katero je značilna nadpovprečna stopnja depresivnosti. Skupino GNMl predstavlja 20 posameznikov, aritmetična sredina stopnje samospoštovanja je 71.850 ter standardna deviacija 3.675. V skupini PM4 je 11 mladostnikov, katerih povprečna vrednost stopnje samospoštovanja znaša 70.273 in standardna deviacija 5.140. Pričakovali bi obratno, saj naj bi se GNM, ki kažejo visoko depresivnost in imajo zato posledično nižje samospoštovanje, v življenju srečevali z različnimi problemi in čustvenimi težavami, ko stopajo v stik z drugimi polnočutnimi ljudmi. Vendar razlika (1.577) med skupinama ni tako velika, na podlagi katere bi lahko to zaključevali, je pa to vsekakor rizična skupina mladostnikov, ki kažejo na klinično pomembno stopnjo depresivnosti. Levene test t-test F P t g 2P RSES pri homogeni varianci 2 291 141 992 29 330 Tabela 24 Testiranje homogenosti varianc m t test enakosti povprečij stopnje samospoštovanja za skupino ZUNG1 (nadpovprečna stopnja depresivnosti) Glede na to, da je Levenov test homogenosti varianc večji od 0.05, lahko ničelno hipotezo o enakosti varianc sprejmemo (tabela 24). T-test enakosti povprečij pri homogeni variance nam je prav tako pokazal, da ne gre za statistično pomembne razlike med skupinama. Razlika povprečij med GNMl in PM4 znaša 1.577 in nam pove, da med njima ni statistično pomembnih razlik v depresivnosti. Čeprav gre pri obeh skupinah mladostnikov za rizično skupino, kjer višja stopnja depresivnosti pogojuje nižje samospoštovanje, opazimo, da so rezultati gluhih in naglušnih mladostnikov nekoliko višji od rezultatov polnočutnih mladostnikov, kar je zanimiv podatek. Stran 94/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov___________ Doktorska disertacija ZUNG N M SD SEM RSES GNM PM 5 22 78 400 80 545 3 130 5.535 1400 1.180 Tabela 25 Skupina ZUNG2 (podpovprečna stopnja depresivnosti) V tabeli 25 so predstavljene podpovprečne vrednosti stopnje samospoštovanja za skupino ZUNG2. Skupino GNM2 predstavlja 5 mladostnikov, povprečna vrednost je 78.400 ter standardna deviacija 3.130. V skupini PM5 pa je 22 mladostnikov, katerih povprečna vrednost stopnje depresivnosti znaša 80.545 in standardna deviacija 5.535. GNM imajo v tem primeru nižjo povprečno vrednost na stopnji samospoštovanja od PM, kljub temu, da so vsi v skupini ZUNG2. Vzorec GNM za skupino s podpovprečno stopnjo depresivnosti je premajhen za neko resno analizo, na podlagi katere bi kahko zaključevali. Žal pa to kaže na dejstvo, da je skupina gluhih zelo heterogena in daje vsak gluh mladostnik individuum zase. Levenetest t-test F P t g 2P RSES pri homogeni varianci 1322 261 -829 25 .415 Tabela 26 Testiranje homogenosti varianc in t-test enakosti povprečij stopnje samospoštovanja za skupino ZUNG2 (podpovprečna stopnja depresivnosti) Levenov test homogenosti varianc je večji od 0.05 (tabela 26). Ničelno hipotezo o enakosti varianc sprejemamo in t-test enakosti povprečij je pri homogeni varianci pokazal, da ne gre za statistično pomembne razlike med skupinama. Absolutna razlika povprečij v stopnji samospoštovanja med GNM in PM znaša |-2.1451. Skupini pripadata isti osnovni populaciji in se statistično pomembno ne razlikujeta. ZUNG N M SD SEM RSES GNM PM 40 32 73 400 76.188 5 719 5 379 .9043 9508 Tabela 27 Skupina ZUNG3 (povprečna stopnja depresivnosti) Prikazana je tabela podatkov št. 27, kjer so povprečne vrednosti stopnje samospoštovanja za skupino GNM in PM. V skupini GNM3 je 40 mladostnikov, povprečna vrednost depresivnosti znaša 73.400 ter standardna deviacija 5.719. V skupini PM6 pa je 32 mladostnikov, katerih povprečna vrednost stopnje depresivnosti znaša 76.188 in standardna deviacija 5.379. Večina vključenih posameznikov, tako GNM kot PM, je v skupini z vmesno (povprečno) stopnjo depresivnosti ZUNG3, nasproti podatkom iz prejšnjih tabel (23,25). Stran 95/227 Damjana KogovSek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Levene test t-test F P t g 2P RSES pri homogeni varianci .000 .993 -2.110 70 038 Tabela 28 Testiranje homogenosti varianc in t-test enakosti povprečij stopnje samospoštovanja za skupino ZUNG3 (povprečna stopnja depresivnosti) Levenovtest homogenosti varianc je večji od 0.05 (tabela 28). Sprejeli smo ničelno hipotezo o enakosti varianc in t-test enakosti povprečij je homogeni varianci pokazal, da gre vendarle za statistično pomembne razlike med skupinama. Absolutna razlika povprečij med GNM in PM znaša 1-2.787{ in nam pove, da skupini pripadata isti osnovni populaciji in se statistično pomembno razlikujeta. INTERPRETACIJA V življenju je veliko dogodkov, ki praktično pri vsakem človeku lahko povzročijo, da se počuti žalostnega in nesrečnega. Vzroki za to pa so različni. Mentalno42 ali duševno zdravje posameznika igra v življenju pomembno vlogo in zajema vse: od izgleda, vedenja, mišljenja in govora, do čustvovanja in razpoloženja. Je odnos do sebe, drugih in sveta. Duševno zdravje je spremenljivo skozi čas zaradi preobrazbe kulturnih norm in konteksta, iz katerega je duševno zdravje vzeto ter zaradi spreminjanja socialno-ekonomskih značilnosti in s tem povezanih vedenjskih vzorcev. Zungova skala depresivnosti ocenjuje depresivnost kot stanje, v katerem se ne kažeta le depresivno razpoloženje in večja nagnjenost v potrtost, ampak rezultat odkriva tudi ekvivalente depresivnosti, pesimističen pogled na svet, negativno predstavo o sebi. Skala ocenjuje tudi sposobnost za doživljanje veselja ter možnost depresivnega načina odzivanja na dogajanje v okolju. Ker ima mladostništvo posebno vlogo v dobi odraščanja, je še kako pomembno, da takšno razpoloženje prepoznamo in mladostniku ustrezno pomagamo. Na duševno zdravje gluhih ljudi vplivajo različni dejavniki, kot so npr.: osebnost, poreklo, vrsto gluhote, razvoj identitete, uporaba komunikacijskih metod, vrsta motnje ipd (Denmark, 1994). Ko se depresivnost pojavi (morda že v zgodnjem otroštvu) ponavadi le-ta ni povezana s samo gluhoto, ampak je lahko rezultat nečesa povsem drugega. Razumeti fenomen mentalnega zdravja gluhih ljudi zahteva veliko znanja in poznavanja področja dela z gluhimi. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstajajo razlike v stopnji depresivnosti med polnočutnimi mladostniki ter gluhimi in naglušnimi mladostniki zgoij v skupini ZUNG3, ki zajema povprečno stopnjo depresivnosti in ne v drugih dveh skupinah. Vzrok za to lahko iščemo v razlagi, da sta si verjetno skupini ZUNG3 pri GNM in PM po karakteristikah podobni, saj gre za skupino povprečnih mladostnikov, ki se v svojem življenju srečujejo z najrazličnejšimi problemi, ki so značilni za obdobje odraščanja. Hkrati pa pride do izraza tudi izguba sluha, ki kaže na to da so gluhi slabše sposobni sprejemati sebe v polnočutnem okolju, zaradi ovire v načinu komunikacije. Razlika v stopnji depresivnosti je statistično pomembna in kaže na slabši način « Več o tem v knjigi Deafness and mental health (Denmark. 1994). spletna stran: www.psihiaifir.ieser.com Stran 96/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija odzivanja na dogajanje v polnočutnem okolju. Naslednji razlog lahko iščemo v podatkih, ki smo jih prikazali v tabeli 8 (struktura vzorca GNM glede na čas nastanka izgube sluha). Namreč 51 (78.5 %) gluhih in naglušnih mladostnikov sodi v skupino prelingvalno gluhih ljudi, kar pomeni, da so izgubili sluh pred rojstvom, pred njihovim razvojem govora in jezika ter tudi na to, da so v tej skupini mladostniki, ki so se šolali po različnih komunikacijskih pristopih. Namreč v to skupino sodijo mladostniki, ki so se v času svojega osnovnošolskega izobraževanja srečali z bolj avralnim pristopom komunikacije. Zaradi komunikacija, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju posameznikove osebnosti, lahko posameznik stopi v obdobje identitetne zmedenosti, saj mladostnik v tem času ne ve, kaj želi od življenja. To pa se odraža na njegovem socialnem področju in načinu razpoloženja. Po vsej verjetnosti so v skupni ZUNG3 te karakteristike najbolj izražene. Podrobnejše raziskave bi pokazale, ali je mogoče to razliko pripisati zgolj komunikacijskim težavam zaradi izgube sluha ali še čemu drugemu. 4.1.1.3 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOČUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA STAROST Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki v stopnji samospoštovanja glede na starost Prikazani so podatki za vsako starost posebej (16, 17,18,19, 20 let), po kateri smo prvotno oblikovali ekvivalentne pare. STAROST IZGUE iA SLUHA GLUHI POLNOČUTNI N M SD SEM N M SD SEM 16 let 10 71.4 2.066 0.653 10 75.9 4.228 1.337 17 let 14 74.36 4.924 1.316 14 77.5 7.803 2.085 18 let 18 73.83 4.817 1.135 18 76.5 6.002 1.414 19 let 12 75.75 6.297 1.818 12 74.08 5.712 1.649 20 let 11 70.18 5.689 1.715 11 79.36 7.018 2.116 Tabela 29 Opisna statistika za skupino 16 17 18 19 m 20 let starih mladostnikov glede na «gubo sluha Stran 97/227 Damjana Kogovšek___________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija V tabeli 29 je prikazana opisna statistika za vse starosti mladostnikov. 16 let stari polnočutni mladostniki imajo povprečno vrednost stopnje samospoštovanja 75.90, višjo od povprečne vrednosti stopnje samospoštovanja GNM, kije 71.40. 17 let stari polnočutni mladostniki imajo povprečno vrednost stopnje samospoštovanja 77.50, višjo od povprečne vrednosti stopnje samospoštovanja GNM, ki je 74.36. 18 let stari polnočutni mladostniki imajo povprečno vrednost stopnje samospoštovanja 76.50, višjo od povprečne vrednosti stopnje samospoštovanja GNM, kiie 73.83. 19 let stari polnočutni mladostniki imajo povprečno vrednost stopnje samospoštovanja 75.75, višjo od povprečne vrednosti stopnje samospoštovanja GNM, kije 74.08. 20 let stari polnočutni mladostniki imajo povprečno vrednost stopnje samospoštovanja 79.36, višjo od povprečne vrednosti stopnje samospoštovanja GNM, ki ie 70.18. Levenetest t-test enakosti povprečij STAROST F P t g 2P M razlika 16 let 3.799 0 067 -3.024 18 0.007 ^•.5 17 let 5.963 0.022 18 let 0.455 0.504 -1.47 34 0.151 -2.667 19 let 0 1 0.679 22 0.504 1.667 20 let 189 0 184 -3 371 20 0.003 -9181 Tabela 30 Testiranje homogenosti varianc in t-test enakosti povprečij za vse skupine starosti Levenov test (tabela 30) za skupino 16 let starih mladostnikov kaže na homogenost varianc. T- test enakosti povprečij za homogene variance je pokazal razlike v stopnji samospoštovanja med skupinama 16 let starih GNM in PM. Levenov test za skupino 17 let starih mladostnikov kaže nehomogenost varianc, kar pomeni, da gre za strukturne razlike v stopnji samospoštovanja med skupinama 17 let starih mladostnikov. Levenov test za skupino 18 let starih mladostnikov kaže na homogenost varianc. T-test enakosti povprečij pri homogeni varianci ni pokazal statistično pomembne razlike v stopnji samospoštovanja med skupinama 18 let starih GNM in PM. Levenov test za skupino 19 let starih mladostnikov kaže na homogenost varianc. T-test enakosti povprečij za homogene variance ni pokazal statistično pomembne razlike v stopnji samospoštovanja med skupinama 19 let starih GNM in PM. Stran 98/227 Damjana Kogovšek ________ Vloga kulturne identitete v re/habilrtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Levenov test homogenosti varianc za skupino 20 let starih mladostnikov je pokazal, da gre za varianci, ki izvirata iz istega sistema. S t-testom enakosti povprečij za homogeni varianci smo ugotovili statistično pomembne razlike med skupinama 20 let starih GNM in PM. INTERPRETACIJA Razlike v samospoštovanju med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki se pojavljajo tudi v starosti. V raziskavi smo ugotovili, da izraža skupina gluhih in naglušnih mladostnikov v povprečni starosti 16, 17 in 20 let statistično pomembno nižje samospoštovanje od skupine polnočutnih mladostnikov. V povprečni starosti 18 in 19 let razlik med skupinama nismo zasledili. Ti rezultati se skladajo z nekaterimi predpostavkami, s katerimi smo se srečali že v teoretičnem uvodu. Rosenberg (po Kobal, 2000) ugotavlja, da je za je za obdobje mladostništva značilno nihanje samospoštovanja, ki ga povezuje z razllčnimi dejavniki: od povečane skrbi za podobo, ki si jo drugi ustvarjajo o mladostniku; z neskladnostjo mnenj o mladostniku pri tazličnih osebah in skupinah (starši, vrstniki, učitelji); s pospešenim prizadevanjem za oblikovanje samopodobe, ki bi bila všečna tudi drugim ter z neskladnostjo med socialnimi vlogami mladostnika in pričakovanji drugih. Block in Robins (po Demo, 2001) sta raziskovala nestabilnost samospoštovanja in razvojne spremembe samospoštovanja med dečki in deklicami od zgodnjega mladostništva (14 let), skozi pozno obdobje mladostništva (18 let) do zgodnjega odralega obdobja (23 let). Z uporabo tradicionalnih kriterijev - primerjave skupin skozi čas, sta prišla do majhnih sprememb v samospoštovanju v starosti od 14 do 23 let. V naši raziskavi smo prišli do podobnih rezultatov, če interpretiramo vsako skupino mladostnikov posebej Razlike med skupinama mladostnikov pa so zaradi komunikacijskih ovir še toliko večje saj se gluhi mladostniki stežka spoprijemajo s slišečo okolico. 4.1.1.4 RAZLIKE MED GLUHIMI/NAGLUŠNIMI TER POLNOČUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA SPOL Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike po spolu v stopnji samospoštovanja za vsako skupino posebej in/ali obstajajo razlike med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostnicami in/ali obstajajo razlike med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki. 4.1.1.4.1 RAZLIKE PO SPOLU SKUPINE GLUHIH IN NAGLUŠNIH MLADOSTNIKOV SPOL N M SD SEM RSES ženski moski 36 29 73 167 73.483 5.511 4 925 .9185 9146 Tabela 31 Opisna statistika stopnje samospoštovanja za skupino GNM glede na spol Stran 99/227 Kogovžek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija V vzorcu GNM je bilo vključenih 36 žensk in 29 moških (tabela 31). Povprečna vrednost na Skupnem rezultatu RSES za gluhe in naglušne mladostnice znaša 73.167 in pri mladostnikih 73.483. Iz teh podatkov razberemo, da imajo gluhi in naglušni mladostniki nekoliko večje samospoštovanje kot njihove vrstnice. Razlika v aritmetičnih sredinah znaša za 1-0.3161- Levene test t-test F P t g 2P RSES pn homogeni varianci 001 970 -.241 63 .810 Tabela 32 Testiranje homogenosti varianc m t-test enakosti povprečij za skupino GNM glede na spol Levenov test homogenosti varianc (tabela 32) kaže, da sta varianci enaki, homogeni. Med skupinama ni statistično pomembnih razlik v stopnji samospoštovanja. To smo ugotovili s t-testom pri homogenih variancah, saj njegova vrednost presega stopnjo tveganja 0.05. 4.1.1.4.2 RAZLIKE PO SPOLU SKUPINE POLNOČUTNIH MLADOSTNIKOV SPOL N M SD SEM RSES ženski moski 36 29 76.333 77.069 5.899 6.984 .98319 1.297 Tabela 33 Opisna statistika stopnje samospoštovanja za skupino PM glede na spol Tabela 33 prikazuje vzorec PM, ki ga sestavlja 36 žensk in 29 moških. Povprečna vrednost na skupnem rezultatu RSES za polnočutne mladostnice znaša 76.333 in pri mladostnikih 77.069. Razlika v aritmetičnih sredinah med skupinama znaša 0.735. Tudi v tem primeru opazimo, da imajo polnočutni mladostniki za |-0.735| višje samospoštovanje od polnočutnih mladostnic. Levene test t-test F P \ t g 2P RSES pn homogeni varianci 771 .383 -460 63 .647 Tabela 34 Testiranje homogenosti varianc in t-test enakosti povprečij za skupino PM glede na spol Levenov test homogenosti varianc (tabela 34) kaže na enakost varianc sistema in t-test enakosti povprečij pri homogeni varianci ni statistično pomemben. Med polnočutnimi mladostnicami in mladostniki ni statistično pomembnih razlik v stopnji samospoštovanja. Stran 100/227 Damjana Kogovsek____________Vloga kulturne identitete v re/habilrtaciji gluhih m naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija 4.1.1.4.3 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOČUTNIMI MLADOSTNICAMI IS N M SD SEM RSES GNM Ž PM 36 36 73 167 76 333 5511 5 899 9185 .9832 Tabela 35 Opisna statistika za skupino mladostnic -GNM1 in PM3 Iz tabele 35 lahko razberemo, da je povprečna vrednost stopnje samospoštovanja pri polnocutnih mladostnicah 76.333, torej višja od povprečne vrednosti stopnje samospoštovanja pri gluhih m naglušnih mlaüostnicah, ki znaša 73.167. Levenetest t-test F P t g 2P RSES pri homogeni varianci 1163 285 -2 354 70 .021 Tabela 36 Testiranje homogenosti varianc in t-test enakosti povprečij skupin mladostnic - GNM1 in PM3 Homogenost Levenovega testa (tabela 36) kaže na to, da sta varianci enaki, vendar smo s pomočjo t-testa enakosti povprečij pri homogenih variancah prišli do razlik med skupino gluhih in naglušnih mladostnic ter skupino polnocutnih mladostnic. 4.1.1.4.4 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOČUTNIMI MLADOSTNIKI IS N M SD SEM RSES GNM M pm 29 29 73 483 77 069 4 925 6 984 91461 1297 Tabela 37 Opisna statistika za skupino mladostnikov - GNM2 in PM4 Tabela 37 prikazuje povprečno vrednost stopnje samospoštovanja pri polnocutnih mladostnikih je 77.069, pri gluhih in naglušnih mladostnikih pa 73.483, kar kaže na višjo povprečno vrednost v prid polnocutnih mladostnikov. Levene test t-test F P t g 2P RSES pri homogeni varianci 3 535 065 -2 260 56 .028 Tabela 38 Testiranje homogenosti varianc in t-test enakosti povprečij za skupino mladostnikov - GNM2 in PM4 Homogenost Levenovega testa (tabela 38) kaze na to, da varianci prihajata iz istega sistema, čeprav stopnja tveganja ni tako visoka in t-test enakosti povprečij je pri homogeni varianci Stran 101/227 Damjana Kogoväek____________Vloga kulturne identitete v re/nabilttacijt gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija pokazal na statistično pomembne razlike med skupinama GNM in PM. Gluhi mladostniki se v stopnji samospoštovanja statistično pomembno razlikujejo od polnočutnih mladostnikov. INTERPRETACIJA Ugotovili smo, daje srednja vrednost na skali samospoštovanja tako pri gluhih in naglušnih kot tudi pri polnočutnih mladostnikih nekoliko višja od srednje vrednosti samospoštovanja pri gluhih in naglušnih ter polnočutnih mladostnicah. Rezultati se skladajo z ugotovitvijo raziskave slovenskih srednješolcev (Tomori in sod., 1998), kjer se je izkazala višja raven samospoštovanja (RSES) pri fantih kot pri dekletih. Tudi v raziskavi Kobalove (2000) zasledimo podatek o ustreznosti skale samospoštovanja kot ustrezen pokazatelj razlik med spoloma. Ugotovila je, da je samospoštovanje britanskih in francoskih fantov višje od njihovih vrstnic. Žal pa v svoji raziskavi ni ugotovila razlik med spoloma pri slovenskih mladostnicah in mladostnikih. Različni avtorji (po Demo, 2001) pravijo, da obstajajo zanimive in še vedno nerazumljive razlike v samospoštovanju in njegovih spremembah glede na spol. Dejstvo je, da ženske vidijo in ocenjujejo sebe drugače kot moški, vzroka za to pa ne moremo jasno obrazložiti (različni vzgojni vzorci, drugačne možnosti za uveljavitev v socialnem kontekstu, različni cilji in standardi). 4.1.1.5 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOČUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA NAČIN KOMUNIKACIJE Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med gluhimi/naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki v stopnji samospoštovanja glede na način komunikacije, ki ga uporabljajo gluhi in naglušni mladostniki ter polnočutni mladostniki. V skupini gluhih in naglušnih mladostnikov obstaja notranja diferenciacija komunikacije. Skupino smo razdelili na dve podskupini, in sicer na tiste, ki uporabljajo zgolj in izključno znakovni jezik kot neverbalni način komunikacije, in tiste, ki uporabljajo govor in znakovni jezik v svojem vsakdanu. Ti dve skupini smo primerjali med seboj in s skupino, ki uporablja verbalni način sporazumevanja. Vprašanje je bilo, ali obstajajo med temi skupinami statistično pomembne razlike v stopnji samospoštovanja. S pomočjo enosmerne analize variance smo preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike v aritmetičnih sredinah naših skupin na odvisni spremenljivki RSES. Za primerjave med aritmetičnimi sredinami smo uporabili Scheffejev test Stran 102/22? Damjana Kogovžek___________Vlog3 kulturne identitete v re/habiihtaciji gluhih in nagluušnh mladostnnkovvvvvvvvvvvvvDoktorska aisertacija N M SD SE mm maks ZJ 12 71917 3 988 1151 64 78 govor in ZJ 53 73 623 5 443 7476 59 88 govor 65 76 662 6 365 7894 59 88 skupaj 130 74 985 6 037 5295 59 88 Tabela 39 Opisna statistika za področje načina komunikacije za skupini GNM in PM Iz opisne statistike rezultatov v tabeli 39je razvidno, da PM pri svojem sporazumevanju doma in s širšo okolico uporabljajo zgolj govor, kar pomeni, da gre za verbalno glasovno komunikacijo, medtem ko gluhi in naglušni mladostniki poleg govora uporabljajo tudi znakovni jezik, kar pomeni, da gre za mešan način komunikacije. Povprečna vrednost stopnje RSES v prvi skupini je 71.917, v drugi 73.623 in v tretji 76.662. F gl g2 P RSES pri homogeni varianci 2 492 2 127 087 Tabela 40 Levenov test homogenosti varianc Ker je statistična pomembnost Levenovega testa večja od P>0.05, smo ničelno hipotezo o obstoju enakosti varianc obdržali. F P RSES 5 808 004 Tabela 41 ANOVA (Preverjanje pomembnosti razlik med skupinami in znotraj skupin) V tabeli 41 je prikazana variabilnost podatkov med skupinamii ki je statistično večja kot znotraj skupin. Statistična pomembnost kaže na razlike v aritmetičnih sredinah na odvisni spremenljivki RSES med tremi skupinami. (I)sk komunikacije (J)sk komunikacije M razlika (I-J) SE P ZJ govor m ZJ govor -1706 -4 745J 1862 1830 658 038 govor in ZJ ZJ govor 1706 -3 039 1862 1078 021 Tabela 42 Razlike med skupinami (multipla primerjava po Scheffejevem testu) na stopnji tvehanja O 05 Stran 103/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija S post-hoc postopkom (tabela 42) smo ugotovili, kje natančno prihaja do razlik v stopnji RSES med skupinami. V koloni, kjer se nahajajo razlike aritmetičnih sredin, so z odebeljenim tiskom označene statistično pomembne razlike na stopnji tveganja P=0.05. Razlike obstajajo med prvo in tretjo skupino (torej med skupino, ki uporablja znakovni jezik in skupino, ki uporablja le govor), med drugo in tretjo skupino (skupino GNM, ki uporablja znakovni jezik in govor ter skupino, ki uporablja le govor) in med tretjo skupino z ostalima dvema skupinama. INTERPRETACIJA Komunikacija je zelo zapleten proces, ki ga težko preprosto razložimo. Pri človeku kot socialnem bitju, ki nujno potrebuje stik z drugimi ljudmi, je komunikacija zelo razvita, raznovrstna in zapletena. Največkrat opredelimo komunikacijo kot navezovanje in vzdrževanje stikov ali pa kot odnos med posamezniki; pomeni nam prenos informacij, idej, izkušenj in doživljajev. Po različnih merilih lahko razlikujemo več vrst komunikacij, v vsakdanjem življenju pa največkrat govorimo o verbalni (besedni) in neverbalni (nebesedni) komunikaciji. Navadno si komunikacijsko vedenje razlagamo bolj kot besedno komunikacijo (govor, pisno besedo) in manj kot nebesedno (gibe, držo telesa, izraz obraza, geste). Slednjo smo manj navajeni opazovati in vrednotiti, zato tudi manj razumemo njen pomen, ki nekaterim Gluhim predstavlja edini možen način sporazumevanja. V tabeli 39 so prikazane vrednosti aritmetičnih sredin stopnje samospoštovanja za področje komunikacije za GNM in PM. Vidimo, da imajo PM, ki uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju kot edini način sporazumevanja govor, višje samospoštovanje od obeh skupin GNM (od tistih, ki uporbljajo zgolj ali večinoma znakovni jezik in od tistih, ki se sporazumevajo z mešanim načinom komunikacije). Najvišje samospoštovanje imajo polnocutni mladostniki, sledijo jim gluhi in naglušni mladostniki ki uporabljajo v svojem sporazumevanju z okolico tako govor kot znakovni jezik Najnižjo vrednost imajo tisti gluhi in naglušni mladostniki ki UDorabljajo večinoma znakovni jezik Do podobnih rezultatov je prišel tudi Beck (do Sehirmer 2001) v svoji raziskavi ko ip primerjal gluhe naglušne in slišeče Najvišje samospoštovanje so imeli slišpri naglušni adnieçppnti in nato gluhi adolescenti Opazil je da igra jezik 7PIO pomembno vlnffn \i samnçnnçtovaniii kar so opazili tudi rinigi - KlJSOhe Garfield in Grppnbert* (po Çrhirmer 2001 ) \/ študijah o \/nli\/n razumevanja gluhih mladostnikov Multipla primerjava, ki smo jo izvedli s pomočjo Scheffejevega testa, nam je pokazala statistično pomembne razlike med skupinama mladostnikov, ki uporabljajo znakovni jezik in govor ter med skupinama mladostnikov, ki uporabljajo zgolj govor in tistimi z mešanim načinom sporazumevanja. Te razlike smo pričakovali, saj v obstoječem polnočutnem svetu obstaja kot najboljši način sporazumevanja verbalni govor, medtem ko znakovni jezik predstavlja zgolj način sporazumevanja majhne skupine ljudi, ki se prilagaja širši ali večinski družbi. Stran 104/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habiirtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 4.1.1.6 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI TER POLNOCUTNIMI MLADOSTNIKI V STOPNJI SAMOSPOŠTOVANJA GLEDE NA OBLIKO ŠOLANJA Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med GNM in PM v stopnji RSES glede na obliko šolanja. Glede na to, da v skupini za šolanje gluhih in naglušnih mladostnikov obstaja notranja diferenciacija, smo skupino razdelili na dve podskupini, in sicer na tiste, ki se šolajo v integraciji in tiste, ki se šolajo v Zavodu za gluhe in naglušne. Vprašanje je bilo, ali med temi skupinami obstajajo statistično pomembne razlike v stopnji samospoštovanja. S pomočjo enosmerne analize variance smo preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike v aritmetičnih sredinah naših skupin na odvisni spremenljivki RSES. N M SD SE min maks segregacija gluhi 59 72.898 4 784 623 59 83 integracija gluhi 6 77 333 7 866 3 211 69 88 Redne SŠ poinočutni 65 76 662 6 365 789 59 88 skupaj 130 74 985 6 037 529 59 88 Tabela 43 Opisna statistika za skupini GNM in PM glede oblike šolanja Tabela 43 prikazuje opisno statistiko za skupini GNM in PM glede oblike šolanja. PM imajo povprečne vrednosti na skali RSES 76.662, integrirani gluhi 77.333 in segregirani gluhi 72.898. opazimo, da imajo integrirani gluhi mladostniki najvišje samospoštovanje, sledijo jim poinočutni mladostniki in nato gluhi mladostniki, ki se šolajo v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. F gl g2 P RSES pri homogeni varianci 4 869 2 127 .009 Tabela 44 Levenov test homogenosti varianc V tabeli 44 je prikazan Levenov test homogenosti varianc. Ker je statistična pomembnost Levenovega testa večja od P<0.05, smo ničelno hipotezo o obstoju enakosti varianc zavrgli, kar pomeni, da obstajajo strukturne razlike med skupinami. INTERPRETACIJA Vzorec integriranih gluhih in naglušnih mladostnikov je premajhen, da bi lahko na podlagi teh podatkov izpeljali neke resne zaključke. Vsekakor pa je dober pokazatelj, da imajo lahko nekateri gluhi mladostniki vseeno višje samospoštovanje kjlub komunikacijskim težavam s katerimi se srečujejo v polnočutnem svetu. Z ustrezno rehabilitacijo, podporo staršev, šole, Stran 105/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija vrstnikov, značilnosti in posebnosti izgube sluha ipd... lahko zagotovimo, da gluh mladostnik zraste v pozitivno osebnost v polnočutnem svetu. Zanimiv je podatek med integriranimi gluhimi in polnočutnimi mladostniki. Obe skupini mladostnikov imata višjo stopnjo RSES od segregiranih gluhih mladostnikov, čeprav naj bi le-ti v svoji sredini zviševali občutek vrednosti in pripadnosti. Ko so raziskovalci (po Bat-Chava, 1993) proučevali vpliv šolanja na samospoštovanje, so po navadi proučevali zgolj dva dejavnika; vrsto šole in komunikacijo, in s tem niso ugotovili nobenega statistično pomembnega učinka med tema dvema dejavnikoma. Spremembe šolskega okolja sicer lahko neugodno vplivajo na samospoštovanje, ni pa nujno. Vrsta šole po navadi direktno ne vpliva na samospoštovanje, ampak zanesljivo nanj vpliva šolski uspeh, ki ga posameznik doseže. 4.1.1.7 POVEZAVE- KORELACIJE ODVISNIH SPREMEN UIVK, ZAJETIH V RAZISKAVO Teoretična in prikazana spoznanja kažejo, da obstajajo povezave med stopnjo samospoštovanja in stopnjo depresivnosti. Zato nas je zanimalo, v kakšni povezavi so naše odvisne spremenljivke med seboj (samospoštovanje - RSES, depresivnost- ZUNG, področje počutja v družini - DRUZ) oziroma, ali sploh obstaja povezava med njimi. Korelacija bo pokazala odnos med dvema odvisnima spremenljivkama v smislu njune moči in smeri njunega odnosa (po Pallant, 2001). RSES ZUNG DRUZ RSES r 2P 1 ZUNG r 2P -.473 000 1 DRUZ r 2P 176 056 -.370 000 1 Tabela 45 Korelacije samospoštovanja depresivnosti in počutja v družini pri stopnji tveganja P«0 01 Tabela 45 prikazuje povezave samospoštovanja, depresivnosti in počutja v družini pri stopnji tveganja P=0.01. Ker gre za kontinuirane spremenljivke, smo opravili s Pearsonovim koeficientom korelacije« med pari spremenljivk, ki so bile vključene v raziskavo. Pri spremenljivkah RSES in ZUNG je bilo vključenih 130 posameznikov, medtem ko je bilo pri 43 Ker različni avtorji navajajo različno interpretacijo pomembnosti korelacij se bomo za naše rezultate sklicevali na predlog Cohena (po Pallant 2001) ki pravi daje korelacija Pearsonovega koeficienta nizka v intervalu od |-O10] do |-0 29| srednja korelacija v intervalu Pearsonovega koeficienta od |-0 30| do |-0 49| m visoka korelacija v intervalu Pearsonovega koeficienta od i-0 50| do |-1 00| Stran 106/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija spremenljivki DRUZ le 119 zajetih mladostnikov za skupino polnočutnih (zaradi manjkajočih vrednosti na posameznih itemih). Iz tabele sklepamo na naslednje povezave med spremenljivkami: - med RSES in ZUNG obstaja negativna visoka korelacija, - posamezniki, ki imajo višje ali visoke vrednosti na skali RSES, imajo nižje vrednosti na skali ZUNG, - med RSES in DRUZ pozitivna nizka korelacija, - med ZUNG in DRUZ negativna srednja korelacija. Izvedli smo tudi ločene korelacije za posamezno skupino glede na izgubo sluha in ugotavljali, ali ta zakonitost drži tudi znotraj skupine GNM in PM. IS RSES ZUNG DRUZ da RSES r 2P 1 * * ZUNG r 2P -.293* .018 1 ** DRUZ r 2P .273* .028 -.427** 000 1 ne RSES r 2P 1 ** ZUNG r 2P -495** .000 1 ** DRUZ r 2P .185 .180 -460** .000 1 *• kor. je pomembna na st. tveganja 2P=0.05 **. kor. je pomembna na st. tveganja 2P=0 01 Tabela 46 Korelacije samospoštovanja, depresivnosti in počutja v družini pri gluhih in naglušnih mladostnikih ter pri polnočutnih mladostnikih Tabela 46 prikazuje korelacije samospoštovanja, depresivnosti in počupa v družini pri gluhih in naglušnih mladostnikih ter pri polnočutnih mladostnikih. Opazimo lahko, da so korelacije posameznih področij pri polnočutnih mladostnikov nekoliko višje od korelacij gluhih in naglušnih mladostnikov. Vzrok za to je lahko metodološke narave, saj ocenjevanje in vrednotenje dvojezičnih ali večjezičnih ljudi predstavlja izjemno težko delo gluhi ljudje so sicer lahko lingvistično spretni v uporabi znakovnega jezika, vendar so njihove stopnje v kompetentnosti razumevanja pisnega knjižnega jezika različne. V skupini GNM obstaja med RSES in ZUNG negativna nizka/srednja korelacija (visoke vrednosti na RSES so v povezavi z nizkimi vrednostmi na ZUNG). Med RSES in DRUZ pozitivna nizka korelacija. Med ZUNG in DRUZ negativna srednja korelacija. Pri interpretaciji je izrednega pomena, da si pomagamo z izvornim vprašalnikom, saj so bile nekatere trditve negativno oblikovane. Stran 107/227 Damjana Kogovšek_______Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija V skupini PM obstaja med RSES in ZUNG negativna srednja oziroma visoka korelacija (visoke vrednosti na RSES so v povezavi z nizkimi vrednostmi na ZUNG). Med RSES in DRUZ je pozitivna nizka korelacija, med ZUNG in DRUZ pa negativna srednja oziroma visoka korelacija. 4.1.2 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA (RSES) S faktorsko analizo smo želeli ugotoviti, kakšna je latentna struktura vprašalnika za ocenjevanje stopnje samospoštovanja gluhih in naglušnih ter polnočutnih mladostnikov. Manifestni prostor zajema vseh deset spremenljivk originalnega vprašalnika RSES. Čeprav so nekatere od spremenljivk imele nizke statistično pomembne korelacije s skupnim rezultatom (predvsem pri gluhih in naglušnih mladostnikih), smo le-te, ne glede na to, vključili v nadaljnjo analizo, saj nas je zanimalo, kako se bo oblikoval posamezni latentni prostor za gluhe in naglušne mladostnike ter za polnocutne mladostnike. Nesmiselno bi bilo izvorno lestvico, ki predstavlja celoto, analizirati zgolj po nekaterih spremenljivkah. IS N Ivi SD SEM v01_zadovoljen sem sam s sabo da ne 65 65 74.615 78.615 12.000 9.4995 1.4884 1.1783 v02_premalo se spoštujem da ne 65 65 70.154 67.692 9.7616 11.425 1.2108 1.4171 v03_cutim, da ni razlogov, da bi bil ponosen da ne 65 65 72.769 75.231 10.826 11.471 1.3429 1.4228 v04_ycasih se počutim popolnoma nekoristno da ne 65 65 71.385 71.538 11.302 14.057 1.4019 1.7435 v05_sposoben sem delati enako uspešno kot večina da ne 65 65 75.077 81.692 12.515 8.3981 1.5523 1.0417 v06_ycasih čutim, da nisem nic vreden da ne 65 65 72.769 75.077 11.525 11.742 1.4296 1.4565 v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi da ne 65 65 73.231 80.615 10.913 9.6626 1.3536 1.1985 v08_cutim, da imam mnogo dobrih lastnosti da ne 65 65 74.923 77.846 10.477 9.2690 1.2995 1.1497 v09_mislim, da sem zelo malo vreden da ne 65 65 73.692 76.308 10.979 12.064 1.3617 1.4963 v10_misiim, da sem vreden ravno toliko kot drugi da ne 65 65 74.462 82.000 8.8443 9.7147 1.0970 1.2050 vsum_RSES da ne 65 65 733.08 766.62 52.199 63.646 6.4745 7.8944 vavg_RSES da ne 65 65 73.308 76.662 5.2199 6.3646 .64745 .78944 Tabela 47: Opisna statistika za vzorec gluhih in naglušnih ter polnočutnih mladostnikov V tabeli 47 opisne statistike za vzorec gluhih in naglušnih mladostnikov (v nadaljevanju GNM) opazimo, da se povprečne vrednosti posameznih spremenljivk na skali samospoštovanja Stran 108/227 Damjana KogovSeK Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija (aritmetične sredine vi do vlO) gibljejo v intervalu od 70.154 do 75.077, medtem ko se povprečne vrednosti za vzorec polnočutnih mladostnikov (v nadaljevanju PM) nahajajo v intervalu od 67.692 do 82.00. Opazimo lahko, da so nekatere vrednosti pri PM višje kot pri GNM, predvsem pri spremenljivkah v05, v07 in vlO. Kot smo že ugotovili, se skupini glede na izgubo sluha razlikujeta v skupnem oziroma povprečnem rezultatu na skali samospoštovanja. V01 V02 V03 V04 V05 V06 V07 VOS V09 VW Korelacija VOI 1.00 V02 -.246 1.00 V03 -.100 .499 1.000 V04 .275 -.158 .083 1.000 V05 .362 .006 -.198 .049 1.000 V06 .155 .149 .075 .510 .118 1.000 V07 .123 .127 -.103 -.075 .450 .089 1.000 V08 .264 -.084 -.163 .139 .307 .170 .378 1.000 V09 .153 .359 .254 .046 .214 .338 .121 .220 1.000 V10 .318 .028 -.049 .234 .216 .000 .302 .299 .053 1.000 Tabela 48 Korelacijska matrika za vzorec gluhih m naglušnih mladostnikov V01 V02 V03 V04 VOS V06 V07 V08 V09 V10 Korelacija V01 V02 V03 V04 1.000 .157 .354 .145 1.00 .296 .421 1.000 .405 1.000 V05 Mi .090 .182 .057 1.000 V06 .358 .403 .589 .719 513 1.000 V07 .231 .098 .027 .142 .584 .137 1.000 V08 .409 .041 .166 .218 .529 .188 .521 1.000 V09 .214 .209 .379 .366 .155 .399 .167 .026 1.000 VIO .149 .253 .101 .206 .341 .184 .403 .396 .264 1.000 Tabela 49 Korelacijska matrika za vzorec polnočutnih mladostnikov KorelacijsW matriki 48, 49 nam dajeta vpogled v manifestno strukturo faktorskega prostora in kažeta na interkorelacije desetih spremenljivk. Korelacije, ki so večje ali enake 0.3, naj bi bile primerne za nadaljnjo faktorsko analizo, kot tudi korelacije, ki so večje ali enake od 0,5 v antiimage korelacijski matriki (kjer se preverja adekvatnost, primernost posamezne variable za vstop v nadaljnjo analizo - MSA vrednosti). Čeprav tem podanim kriterijem ne zadostimo v celoti, smo se vseeno odločili za uporabo faktorske analize vseh spremenljivk, saj bi v nasprotnem primeru dobili nejasno primerjavo med GNM in PM. Kljub temu, da so nekatere korelacije nižje od podane vrednosti (0.3), so le-te statistično pomembne. V tabeli 48 za vzorec GNM so vsi koeficienti korelacije, ki so absolutno enaki ali večji od 0.20, statistično pomembni pri stopnji tveganja p=0,05. V tabeli 49 za vzorec PM so koeficienti, ki so absolutno enaki ali večji od 0.20, statistično pomembni pri stopnji tveganja p=0,05. Korelacije v tabeli PM so pozitivne, medtem ko so v tabeli za GNM tudi negativne. Negativne povezave v korelacijski matriki GNM se pojavljajo Stran 109/227 Damjana Kogoväek________ Vloga kulturne identiteta v re/habilitaciji gluhih in nagluSmh mladostnikov_____________Doktorska disertacija zgolj zaradi načina merjenja pri posameznih spremenljivkah, kjer višji rezultat pomeni dejansko slabšo oceno. spremenljivka GNM MSA vrednost PMMSA vrednost VOI 642 738 V02 472 780 V03 500 790 V04 418 643 V05 657 751 V06 454 706 V07 609 741 V08 756 670 V09 622 729 VIO 529 759 Tabela 50 MSA vrednosti za vzorec gluhih m naglušnih ter polnočutnih mladostnikov (MSA-Measures of SamplingAdequacy) MSA vrednosti (tabela 50) v korelacijski matriki za vzorec PM zadoščajo kriteriju za nadaljnjo analizo, saj so vse vrednosti večje od .05. Pri GNM pa so te vrednosti nekoliko nižje. Pri spremenljivkah v02, v04 in v06 pa so celo nižje od .05. Ker so to vse spremenljivke, ki zastopajo negativna stališča do samega sebe, bi jih bilo nesmiselno izključiti iz nadaljnje analize, saj bi bila potem primerjava med skupinama GNM in PM brez pomena. Morda je vzrok temu majhno število itemov v celotnem instrumentariju (s tem je tudi zanesljivost nižja, inter-korelacije med spremenljivkami so nižje, majhno je števiio vkllučenih v raziskavo) in tudi v prevodu skale RSES iz slovenskega jezika v znakovni jezik gluhih, saj le-te spremenljivke vsebujejo po dve nikalnici v stavku in gre lahko za nerazumevanje stavka v popolnosti. KMOtest 553 Barttett test Hi kvadrat g 140155 45 P 000 KMOtest 722 Bartetett test Hi kvadrat g 209 902 45 P 000 Tabela 51 52 KMO m Bartlettov test preverjanje ustreznosti podatkov za vzorec GNM (na levi) in PM (na desni) Ustreznost aplikacije faktorske analize smo testirali s Kaiser-Meyer-Olkin testom in z Bartlett testom sferičnosti (tabeli 51, 52 za GNM in PM). Za vzorec GNM je po Kaiserjevem kriteriju vrednost indeksa KMO enaka 0.553, kar nekateri pojmujejo kot nizko vrednost (največja in najboljša možna vrednost je 1) (Darren, Mallery, 1995), vendar še vedno dovolj visoko, da lahko nadaljujemo z analizo. Večina avtorjev navaja podatek, da naj bi bil KMO večji ali enak 0,6 (Pallant, 2001; Sheridon et al, 2001). Samo pri normaliziranih podatkih je bila vrednost KMO testa nekoliko višja, in sicer 0.569. Stran 110/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Za vzorec PM je vrednost KMO enak 0.722 (kar predstavlja dobro izhodišče za faktorsko analizo). V obeh tabelah 51, 52 sta Bartlett testa pomembna, kar dokazuje, da se korelacijski matriki pomembno razlikujeta od identičnih matrik. V postopek faktorizacije smo vključili vseh 10 spremenljivk. Celotno korelacijsko matriko smo faktorizirali s Hoteliingovo metodo glavnih komponent (število glavnih komponent je bilo določeno v skladu s Kaiser-Guttmanovim kriterijem) in kot končni produkt faktorizacije dobili komunalltete. Komunaliteta je količina variance, ki jo pojasnjujejo splošni in skupinski faktorji ter predstavlja spodnjo mejo zanesljivosti sistema. Splošni in skupinski faktorji predstavljajo varianco, ki jo naš test deli s preostalimi spremenljivkami sistema. prvotno ekstrakcije V01 1.000 .713 V02 1.000 .499 V03 1.000 .676 V04 1.000 .685 V05 1.000 .711 V06 1.000 .777 V07 1000 .694 V08 1.000 .656 V09 1.000 .386 V10 1.000 .679 prvotno ekstrakcije | V01 1.000 .493 V02 1000 .777 V03 1.000 .603 V04 1.000 .778 V05 1.000 .560 V06 1.000 .638 V07 1 000 .639 V08 1.000 .482 V09 1.000 .557 V10 1.000 .331 Tabela 53, 54 Komunalltete za vzorec GNM (na levi) in PM (na desni) V tabeli 53, 54 (GNM in PM) so prikazane komunalitete za posamezne spremenljivke samospoštovanja, ki predstavljajo delež njihovih varianc, zajetih v ekstrahiranih faktorjih. Zanimivo je to, da so komunalitete pri GNM najvišje s spremenljivkami negativnih stališč do samega sebe, medtem ko so komunalitete za PM najvišje s spremenljivkami pozitivnih stališč do samega sebe; torej ravno obratno. Ekstrakcijo faktorjev smo opravili s Hoteliingovo metodo in lambda kriterijem, ki kažeta, da je na večini spremenljivk več kot polovica variance skupne, ostali del variance pa je nepojasnjen. Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (lastne vrednosti so enake 1 ali več) smo zadržali tri glavne komponente ali faktorje, ki pojasnjujejo celotno varianco sistema tako za vzorec GNM kot tudi za vzorec PM. Tega žal nismo pričakovali (vsaj ne na vzorcu PM), saj naj bi bil instrumentarij za merjenje samospoštovanja enodimenzionalni prostor. Stran 111/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Faktor lastne vrednosti vseh faktonev lastne vrednosti ektrahiranih faktonev lastna vrednost % variance kumulat lastna vrednost % variance kumulat % 1 2 502 25 020 25 020 2 502 25 020 25 020 2 1 876 18 762 43 782 1876 18 762 43 782 3 1 479 14794 58 576 1 479 14794 58 576 4 965 9 649 68 225 5 828 8 275 76 500 6 709 7 089 83 589 7 548 5 478 89 067 8 446 4 462 93 529 9 392 3 919 97 448 10 255 2 552 100 000 Tabela 55 Skupna pojasnjena varianca za vzorecgluhih in naglusnih mladostnikov iS da faktor Trafični prikaz 6 Izločeni faktorji pri gluhih in naglušnih mladostnikih V tabeli 55 GN2 0-o z analizo glavnih komponent izločili tri faktorje. Prvi in najmočnejši faktor pojasnjuje 25 1 skupne pojasnjene variance sistema, drugi faktor 18.76 % in tretji 14.79 %. Trije faktorji skupaj pojasnjujejo 58.576 % celotne pojasnjene variance sistema. Ti faktorji kažejo 58.58 % različnih vzrokov za vari\bilnost naših odgovorov. Iz grafičnega prikaza 6 lahko razberemo, da gre 1a —z—očene tri 1aktorje in 5a,e se tendenca 8o četrtem (dokaj visoka lastna Grednpst .0965). Stran 112/227 Damjana Kogovšek:__________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m nnglušnnh mllaostnnkov___________Doktorska disertacija lastne vrednosti vseh faktorjev lastne vrednosti ektrahiranih faktoriev testna % lastna % faktor vrednost _variance kumulat % vrednost variance kumulat % 1 3.502 35 020 35.020 3 502 35.020 35.020 2 1.931 19.309 54.329 1.931 19.309 54.329 3 1.042 10 425 64.753 1.042 10.425 64.753 4 .818 8.184 72.937 5 .707 7.066 80.003 6 .587 5.871 85.874 7 .499 4.989 90.864 8 .389 3.894 94.758 9 .328 3.276 98.034 10 .197 1.966 100.000 Tabela 56: Skupna pojasnjena varianca za vzorec polnočutnih mladostnikov IS ne 4 3- I 0 Grafični prikaz 7: Izločeni V tabeli 56 PM smo z analizo glavnih komponent izločili tri faktorje. Prvi najmočnejši faktor pojasnjuje 35 % skupne pojasnjene variance sistema, drugi faktor 19.30 % in tretji 10.43 %. Trije faktorji skupaj pojasnjujejo 64.75 % celotne pojasnjene variance sistema. Iz grafičnega prikaza lahko sklepamo, da gre za dva pomembna faktorja in ne tri faktorje (čeprav je lastna vrednost 1.042), s katerimi lahko pojasnimo delež pojasnjene variance sistema. Iz grafa 7 namreč lahko vidimo, da se po izločitvi drugega faktorja premica nekoliko uravnovesi. Kljub temu pa je tudi to presenečenje, saj nismo pričakovali, da bodo izločeni trije faktorji oziroma dva faktorja, saj naj bi šlo za enodimenzionalni model RSES. Za oba vzorca preizkušancev GNM in PM smo najprej pogfetfaff v komponentno nerotirano matriko, kjer so v tabelah v prilogi** GNM in PM prikazane nasičenosti (korelacije spremenljivk 44 Komponentni nerotirani matriki za vzorec GNM in PM. ekstrahirani strukturni faktorski matriki za vzorec GNM in PM. Stran 113/227 23456789 10 faktor faktorji pri polnočutnih mladostnikih Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija s faktorji) posameznih faktorjev pred rotacijo. Pri GNM se jih je večina porazdelila na prvi faktor, vendar ne vse, medtem ko se pri PM vse spremenljivke porazdelijo na prvi faktor, nekatere pa tudi na ostala dva. To bi sicer lahko bil eden od pokazateljev, da naj bi šlo za enodimenzionalni model RSES, vendar brez rotacije tega ne moremo zanesljivo trditi. Strukturni tabeli sta nakazali na možno končno sliko, vendar smo zaradi nejasnosti opravili rotacijo, s katero smo interpretirali naše faktorje. Za oba vzorca smo torej opravili Varimax in Oblimin rotacijo, ki sta dali približno enako faktorsko strukturo. Za interpretacijo strukture faktorjev smo uporabili poševnokotno Oblimin rotacijo, ki je za naš sistem primernejša, saj faktorji med seboj niso povsem neodvisni, ampak so povezani (Sheridon, 2001). Oblimin« rotacija nam je dala enostavnejšo strukturo faktorjev v skladu s Thurstonovim kriterijem. Z rotacijo smo izdiferencirali projekcije faktorjev na manifestne spremenljivke, pri čemer je delež pojasnjene variance sistema ostal nespremenjen. Spremenila se je teža posameznega faktorja, saj smo z Oblimin rotacijo ob upoštevanju Kaiser-Guttmanovega kriterija dobili tri faktorje, ki pojasnjujejo pomemben delež variance sistema - po Thurstonu. faktor 1 2 3 v07_cirbm, da sem ravno toliko sposoben kot drugi v05_sposoben sem delat enako uspešno kot večina v08_cutjm, da imam mnogo dobnh lastnost v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi v01_zadovoljen sem sam s sabo v02_premalo se spoštujem v03_cutm, da ni razlogov, da bi bil ponosen v09_mislim, da sem zelo malo vreden v04_vcasih se pocutm popolnoma nekoristno v06_vcasih cirbm, da nisem nic vreden .791 .756 662 533 432 .866 715 643 429 .891 .722 Tabela 57 Rotirana faktorska matrika po Oblimin rotaciji (Pattern matrix) za vzorec gluhih in naglušnih mladostnikov Faktorje smo skušali vsebinsko interpretirati na podlagi faktorskih nasičenosti po Oblimin rotaciji. Na ta način smo definirali prostor samospoštovanja za GNM, ki po tej strukturi zajema tri medsebojno neodvisne dimenzije (tabela 57). Prvi faktor smo poimenovali faktor pozitivnih stališč do samega sebe, ki ima najvišje projekcije z naslednjimi spremenljivkami; v07_čutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi, v05_sposoben sem delati enako uspešno kot večina, v08_čutim, da imam mnogo dobrih lastnosti, vO10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi, v01_zadovoljen sem sam s seboj. Ko smo opravlja/f Oblimin rotacijo smo poskušali spreminjati tudi kot v intervalu od -0 5 do 0 5 struktura je prišla podobna morda so bile nižje nekatere vrednosti posameznih spremenljivk, ki SO bile VPf*-faki*nrcWa /nntat/ijale so o.o, na /Hveh ah VP*Č faktorjih) Stran 114/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Spremenljivka vOl je bimodalna, saj je zajeta tudi v tretjem faktorju, kjer celotna shema postane nekoliko bolj zapletena za interpretacijo. Logično namreč je, da spada v skupino pozitivnih lastnosti in nekako ne sodi v faktor, kjer sta ostali dve spremenljivki, ki pojasnjujeta negativni stališči. Drugi faktor smo poimenovali faktor »blagih* negativnih htališč čdoamega sebeb ki imm visoke projekcije s tremi manifestnimi spremenljivkami, in sicer; v02_premalo se spoštujem, v03_čutim, da ni razlogov, da bi bil ponosen, v09_mislim, da sem zelo malo vreden. Tretji faktor predstavlja tako imenovani faktor »skrajno« negativnih stališč do samega sebe, ki ga predstavljata dve spremenljivki, in sicer; v04_včasih se počutim popolnoma nekoristno, v06_včasih čutim, da nisem nič vreden. Tukaj smo imeli težave pri poimenovanju faktorjev. Izhajali smo iz posamičnih besed, ki opisujejo spremenljivki, saj so bile le-te izrednega pomena pri prevajanju besedila v znakovni jezik gluhih. Besedi »popolnoma« in »nič« predstavljata gluhim neko pomanjkljivost slabost, nekaj, kar determinira dokončnost faktor 1 2 3 v04_vcasih se počutim popolnoma nekoristno v06_vcasih čutim, da nisem nic vreden v02_premato se spoštujem v03_cirtim, da ni razlogov, da bi bil ponosen v09_mislim, da sem zelo malo vreden v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi v05_sposoben sem delati enako uspešno kot večina v08_cutim, da imam mnogo dobnh lastnosti v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi v01 zadovoljen sem sam s sabo .838 819 .688 629 607 .829 814 .796 .599 426 -.494 .474 -.661 Tabela 58 Rotirana faktorska matrika po Oblimm rotaciji (Pattern matrix) za vzorec polnočutmh mladostnikov V tabeli 58 PM je interpretacija faktorjev nekoliko lažja kot pri GNM. Tudi tukaj smo skušali definirati prostor samospoštovanja za PM po Oblimin rotaciji, ki je po tej strukturi zajel tri faktorje. Prvi faktor je faktor negativnih stališč do samega sebe, kk ima aajvišje projekcije z naslednjimi spremenljivkami; v04_včasih se počutim popolnoma nekoristno, v06_včasih čutim, da nisem nič vreden, v02_premalo se spoštujem, v03_čutim, da ni razlogov, da bi bil ponosen, v09_mislim, da sem zelo malo vreden. Drugi faktor smo poimenovali faktor pozitivnih stališč do samega aebe, kk ima aisoke erojekcije s spremenljivkami; v07_čutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi, v05_sposoben sem delati enako uspešno kot večina, v08_čutim, da imam mnogo dobrih lastnosti, vlO_misiim, da sem vreden ravno toliko kot drugi, v01_zadovoljen sem sam s seboj. Spremenljivka vOl je bimodalna (kot pri GNM), saj je zajeta tudi v tretjem faktorju in predstavlja najvišjo projekcijo s tem faktorjem (ostali dve - v03, vlO - imata nižji projekciji na faktor). Stran 115/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m nagluušnh mladostnikov Doktorska disertacija Tudi tukaj postane interpretacija težavna, vendar lahko zaključimo (na podlagi vseh ostalih analiz^, ki smo jih še dodatno opravili) s tem, da spremenljivko v01_zadovoljen sem sam s seboj uvrstimo v drugi faktor. To je zelo logično, saj tako spremenljivke, ki opisujejo pozitivne lastnosti do samega sebe spadajo v en skupni faktor, poimenovan faktor pozitivnih stališč do samega sebe. Gre za logičen koncept, izhajajoč iz izsledkov teoretičnih spoznanj o samospoštovanju in skali RSES. Čeprav tudi tukaj nismo pričakovali, da bo izločeno tolikšno število faktorjev, ampak, da bo izločen en faktor, ki bo zajemal pozitivna in negativna stališča do samega sebe in bo s tem predstavljal enodimenzionalni model RSES. faktor 1 2 3 1 2 3 1.000 -0,0195 .184 -0,0195 1 000 0,0182 .184 0,0182 1.000 faktor 1 2 3 1 2 3 1.000 235 -0,0818 235 1000 -0,0659 -0,0818 -0,0659 1000 Tabela 59, 60 Interfaktorska korelacijska matrika za vzorec GNM (na levi strani) m PM (na desni strani) po faktorski analizi Interfaktorski matriki 59, 60 (za GNM in PM) kažeta, da so faktorji v rahli medsebojni zvezi. Zveze je možno razložiti s sistemom stališč, kijih človek ima do samega sebe, kar pomeni, da so tako pozitivna kot tudi negativna stališča posledica odgovorov, kijih posameznik v določeni situaciji ima do samega sebe. Vsekakor trifaktorska latentna struktura preseneča glede na originalnost RSES, še zlasti nas je presenetila latentna struktura za polnočutne mladostnike. INTERPRETACIJA S pomočjo faktorske analize smo poskušali identificirati majhen nabor faktorjev, ki reprezentirajo osnovno razmerje med skupino sorodnih spremenljivk. Mladostniki se med seboj ne razlikujejo zgolj po videzu, temveč tudi po razmišljanju. Čeprav je lahko njihovo razmišljanje v nekaterih pogledih še nezrelo, so sposobni abstraktnega mišljenja in zapletenih moralnih presoj. Nekateri od njih pa so že sposobni načrtovati tudi svojo prihodnost. Pojmovanja o strukturi samospoštovanja so med različnimi raziskovalci oziroma znanstveniki neenotna. Lahko bi rekli, da obstajajo zagovorniki, ki pravijo, da ima samospoštovanje eno samo razsežnost, in drugi, ki pravijo, da je struktura samospoštovanja bolj razvejana. Rosenbergova skala samospoštovanja naj bi predstavljala enodimenzionalni model strukture samospoštovanja (po Kobal, 2000), vendar zaključki faktorske analize tako za GNM kot tudi za PM kažejo obratno. Ugotovljeno je bilo, da pri GNM pojasnimo 58.57 % skupne variance, medtem ko pri PM 64.75 %. Vzrok za to lahko iščemo v vsebini in « Zanimalo nas je. kaj se bo zgodilo v primeru, da določimo izločitev dveh faktorjev za vzorec PM z Obümin rotacijo m ne upoštevamo Kaiser-Guttmanovega kriterija (lastne vrednosti so enake 1 ali več) Dobili smo bolj jasno m logično sliko, na podlagi katere smo lahko zaključili da gre za dva faktorja pri polnočutmh mladostnikih Ekstrahirana strukturna faktorska matrika m Rotirana faktorska matrika po Oblimm rotaciji (Pattern matrix) za vzorec polnočutmh mladostnikov omejeni na dva faktorja, se nahajata v prilogi Žal je bila slika za vzorec GNM ob določitvi za izločitev dveh faktorjev neustrezna Stran 116/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nngluššnh mladostnikov_________ Doktorska diserracija GNM kot tudi za PM kažejo obratno. Ugotovljeno je bilo, da pri GNM pojasnimo 58.57 % skupne variance, medtem ko pri PM 64.75 %. Vzrok za to lahko iščemo v vsebini in razumevanju instrumentarija oziroma v sami izgubi sluha, ki se lahko odrazi na mnogoterih področjih. Podatke pojasnjene variance sistema gluhih in naglušnih mladostnikov lahko primerjamo s podatki, ki jih je našla avtorica Crowe (2002), ko je na podlagi 185 gluhih in naglušnih oseb ter tistih, ki so uporabljali znakovni jezik (ASL-American Sign Language) pojasnila 55.6 % variance sistema. To pomeni, da ta sistem ne pojasni celotnega konstrukta raziskovanja oziroma samospoštovanja. Obstajajo različne študije, ki so proučevale komponentno strukturo samospoštovanja RSES. Nekateri raziskovalci (po Crowe47, 2002) so ugotovili enodimenzionalni« konstrukt RSES, drugi pa dvodimenzionalni (Owens, King, 2001), kjer je ena komponenta predstavljala »pozitivno samospoštovanje« in druga »negativno samospoštovanje«, kar se sklada z našimi ugotovitvami pri polnočutnih mladostnikih, kjer smo upoštevali rotacijo, omejeno na dva faktorja (skupna pojasnjena varianca je bila zadovoljiva - približno 55 %). Pri gluhih in naglušnih mladostnikih so se pojavili trije faktorji. Seveda smo dobili tudi tri faktorje za polnočutne mladostnike, vendar gre za nerealno sliko, saj naj bi tretji faktor sodil v skupino drugega faktorja. Zanimivost je ta, da obstaja razlika v številu faktorjev med GNM in PM, čeprav je bil vzorec oblikovan po metodi ekvivalentnih parov. Torej je gluhota tista, ki prispeva k razliki med skupinama mladostnikov. Vendar nam te ugotovitve kljub vsemu niso povsem jasne, na kar je opozorila tudi avtorica (Crowe, 2002), ki je prišla do enakih zaključkov. Razlago lahko iščemo na podlagi dveh virov, in sicer je napaka lahko v tolmačenju skale (nižji Cronbach alfa koeficient, MSA vrednosti, inter-korelacije) ali pa obstaja večrazsežnostma model samospoštovanja RSES pri gluhih in naglušnih mladostnikih. Drugi vidik lahko orišemo s tem, da je vzorec GNM, ki je bil zajet v raziskavo, predstavljal 51 (78.5 96) večinoma prelingvalno gluhih mladostnikov, ki uporabllajo znakovni jezik kot svoj primarni način komunikacije. Izguba sluha v zgodnjem otroštvu ima zanesljivo pomemben vpliv na samospoštovanje (Crowe, 2002). Komunikacijske težave, ki jih ima posameznik, lahko drastično vplivajo na posameznikovo kakovost življenja in gradnjo njegove osebnosti. Več o tem v delih Shapunan et al. 1987 in 1995. Shevlm et al. 1985. Bornman 1999. Rosenberg, 1965 in 1981 48 Enodimenzionalna skala ki men m razlikuje samospoštovanje ljudi na enem kontinuumu od zelo visoke vrednosti samospoštovanja do zelo nizke vrednosti samospoštovanja (Owens. King 2001} 49 Avtorica Crowe (2002) uporabi termin multidimenzionalno samospoštovanje (multidimensionality of self-esteem) Stran 117/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 4.1.3 DISKRIMINATIVNA ANALIZA (RSES) Z diskriminativno analizo smo želeu ugotoviti, ali se skupini gluhih in naglušnih mladostnikov ter polnočutnih mladostnikov razlikujeta v rezultatih na posameznih spremenljivkah skale RSES in/ali obstajajo kakšne spremenljivke, ki diskriminirajo skupino z izgubo sluha od skupine, kjer izgube sluha ni. Z diskriminativno analizo smo poizkušali določiti koeficiente diskriminacijskih funkcij, ki bi učinkovito razlikovali med povprečji skupin. Za potrebe našega raziskovanja smo uporabili metodo korak po koraku. V diskriminativno analizo je bilo vključenih 65 gluhih in naglušnih mladostnikov ter 65 polnočutnih mladostnikov. Wilksova lambda F dft df2 Sig. v01_zadovoljen sem sam s sabo .966 4.440 128 .037 v02_premalo se spoštujem .987 1.744 128 .189 v03_cutim, da ni razlogov, da bi bil ponosen 988 1583 128 211 v04_vcasih se počuum popolnoma nekoristno 1.000 .005 128 .945 v05_sposoben sem delati enako uspešno kot večina 911 12 522 128 .001 v06_vcasih cuhm, da nisem nic vreden 990 1.279 128 .260 v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi .885 16.684 128 .000 v08_cutim, da imam mnogo dobrih lastnosti .978 2838 128 .094 v09_mislim, da sem zelo mate vreden .987 1.671 128 .198 v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi .857 21.402 128 .000 Tabela 61 Wilksova lambda in F test (analiza variance) za preverjanje enakosti povprečnih vrednosti spremenljivk RSES za gluhe m naglušne ter polnočutne mladostnike Statistično pomembno se razlikujejo variance skupin glede na izgubo sluha pri naslednjih spremenljivkah; vOl, v05, v07 in vlO, in te so primerne za nadaljnjo analizo. Box"s M 10.757 F pnbl.vrednost 1.039 gi 10 g2 78329 880 p .407 Tabela 62 Boxov statistični test kovanančnih matrik V tabeli 62 je prikazan Boxov statistični test, ki je pokazal, da se kovariančni matriki obeh skupin statistično pomembno ne razlikujeta, zato je nadaljnja primerjava med skupinama smiselna. Ničelna hipoteza enakosti skupin kovariančnih matrik s tem ni zavrnjena. Stran 118/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija korak toleranca F (ob odstranitvi) WHksova lambda 1 v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi 1000 21 402 2 v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi .878 .878 10.230 5 897 .885 857 3 v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi v02_premalo se spoštujem 864 .875 .972 11.443 6.277 4.002 .866 .833 .819 4 v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi v02_premalo se spoštujem v03_cutim, da ni razlogov, da bi bil ponosen 864 .868 824 .844 10.962 6905 6.913 4.149 .835 810 .811 .794 Tabela 63 Spremenljivke RSES, ki so zajete v analizi V analizo smo vključili le tiste trditve, kjer je obstajala statistično pomembna razlika med skupinama, torej spremenljivke, ki smo jih našteli že v okviru zgornje tabele 63. Pri ostalih trditvah se respondenti bistveno ne razlikujejo v podajanju svojih mnenj. funkcija lastna vrednost % variance kumulativni % kanonicna korelacija 1 302 100.0 100 0 .482 Tabela 64 Statistični parametri diskriminativne analize (lastna vrednost varianca, kanonicna korelacija) Rezultat analize je ena diskriminativna funkcija (tabela 64), ker smo imeli opravka zgolj z dvema skupinama mladostnikov in mladostnic. Lastna vrednost 0.302 kaže razmerje med interskupinsko (med skupinami) vsoto kvadratov z intraskupinsko (znotraj skupin) vsoto kvadratov in pojasnjuje 100 % delež variance. Kanonicna korelacija izhaja iz lastne vrednosti in meri povezanost diskriminativnih vrednosti s skupinama. Vrednosti kanonične korelacije, ki so blizu 1, indicirajo močno zvezo diskriminativnih vrednosti s skupino. V našem primeru znaša ta 0.482. Čeprav sta vrednosti kanonične korelacije in lastne vrednosti v našem primeru nekoliko nižje, vseeno nakazujeta razliko med skupinama GNM in PM. test funkcije Wilksova lambda Hi kvadrat stopnje prostosti stopnja tveganja 1 .768 33.254 4 .000 Tabela 65 Wilksova lambda (multivariatna analiza variance) in Hi-kvadrattest Vrednost Wilksove lambde (tabela 65) je dokaj visoka in predstavlja delež skupne variance v diskriminativnih vrednostih, ki niso pojasnjene z razlikami med skupinama. Wilksova lambda znaša 0.768 (76,8 % skupne variance). Njeno pomembnost smo preverjali s Hi-kvadrat testom in ugotovljena je bila statistična pomembnost. To pomeni, da se skupini GNM in PM pomembno razlikujeta med seboj v spremenljivkah, ki smo jih zajeli v analizo, ne glede na to, da je bila Wilksova lambda nekoliko višja in koeficient kanonične korelacije nekoliko nižji. Stran 119/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnnh mladostnikov Doktorska aisertacija funkcija 1 v02_premalo se spoštujem v03_cutim, da ni razlogov, da bi bil ponosen v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi -.524 .405 510 .634 Tabela 66 Standardizirani koeficienti kanonicne diskriminativne funkcije Tabela 66 standardiziranih koeficientov kanonicne diskriminativne funkcije kaže ustreznost stanja merjenja. funkcija 1 v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi v08_cutim, da imam mnogo dobrih lastnosti3 v05_sposoben sem deferti enako uspešno kot večina a v01_zadovoljen sem sam s sabo a v02_premalo se spoštujem v03_cuum, da ni razlogov, da bi bil ponosen v04_vcasih se počutim popolnoma nekoristno3 v09_mis!im, da sem zelo malo vreden3 v06_vcasih čutim, da nisem nic weder? .744 .657 .452 .381 .305 -.212 202 .168 .166 .107 a. spremenljivke, ki niso zajete v analizi Tabela 67 Strukturna matrika interkorelacij prediktorskih spremenljivk s kanonično funkcijo V strukturni matriki, ki je prikazana vtabeli 67, se nahajajo intraskupinske korelacije prediktorske spremenljivke s kanonično funkcijo. S pomočjo teh korelacij smo ugotovili uporabnost vsake spremenljivke v diskriminativni funkciji. Korelaciji, ki sta tiskani debelo, kažeta na pomemben delež posamezne spremenljivke pri razlikovanju med skupinama. Ker smo se odločili za metodo korak po koraku, sta prikazani dve najpomembnejši spremenljivki vlO in v07, po katerih razlikujemo skupini GNM in PM. Glede na višino korelacijskih koeficientov med omenjenima spremenijivkama in diskriminativno funkcijo lahko to funkcijo poimenujemo funkcija primerjanja z drugmi (GNM:PM)) IS funkciia 1 da ne -.545 .545 Tabela 68 Vrednosti centroidov Centroidi skupin v tabeli 68 predstavljajo intraskupinske povprečne vrednosti kanoničnih oziroma diskriminativnšh spremenljivk skupin. Povprečna vrednost kanonicne diskriminativne spremenljivke za skupino GNM je -0.545 in za PM 0.545. Smer diskriminativne funkcije kaže Stran 120/227 Damjana Kogovžek____________Vloga kulturne identitete v re/hatatlitactji gluhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija na to, da je negativna vrednost podana za skupino GNM, kjer gre za izgubo sluha in pozitivna vrednost kaže na PM, kjer gre za skupino polnočutnih, skupino brez izgube sluha. IS da ne v02_premalo se spoštujem v03_GUtim, da ni razlogov, da bi bil ponosen v07_cutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi v10_mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi (konstanta) 293 479 486 604 -68 714 239 519 540 679 -77 916 Fisheneve linearne diskriminativne funkcije Tabela 69 Koeficienti funkcijske klasifikacije (Fisherjeva linearna diskriminativna funkcija) Tabela 69 prikazuje ocene koeficientov funkcijske klasifikacije vsake skupine, ki maksimizirajo razlike med skupinama. Funkcija je uporabljena za klasifikacijo primerov za vsako skupino. Obema skupinama pripadajo pozitivne vrednosti, le konstanta je negativna. Opazimo, da so vrednosti pri skupini PM nekoliko višje od vrednosti pri GNM. Ocena klasifikacijske funkcije za GNM je 0.293v02 + 0.479v03 + 0.486v07 + 0.604vl0 - 68.714 in za PM 0.239v02 + 0.512v03 + 0.540v07 + 0.679vl0 - 77.916. Posamezen primer je lahko predviden za neko skupino na osnovi velikosti klasifikacijske funkcije. Rezultati klasifikacija IS predvidena pripadnost skupini skupaj da ne originalni f da ne 50 21 15 44 65 65 % da ne 76.9 32.3 23.1 67.7 100.0 100.0 validirani3 f da ne 50 21 15 44 65 65 % da ne 769 323 231 67.7 100.0 100.0 a Cross vatidacija je narejena le za osebe zajete v anato Vsaka oseba je klasificirana na podlagi funkcije ki izhaja iz vseh primerov/oseb b 72 3% uspešna klasifikacija izvorno grupiranih oseb c 72 3% uspešna klasifikacija grupiranih oseb po cross valdaciji Tabela 70 Rezultati klasifikacije (ujemanje v razvrstitvi obeh skupin na osnovi diskriminativne funkcije) Uspešno smo klasificirali 72.3 % izvorno grupiranih posameznikov in enak odstotek je ostal po križni» validaciji. Iz tabele 70 razberemo podatek, da je bilo na osnovi originalnih skupin 76.9 % oseb praviino klasificiranih, medtem koje biio na osnovi primerjanja podskupin 60 Cross validation Stran 121/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v fe/habilitaciji gluhih in nagluSnih mladostnikov _______ Doktorska disertacija uspešno klasificiranih 67.7 % oseb. Križna validacija je pomembna, saj oceni diskriminativnost veliko bolj zanesiftvo kot začetna, originalna klasifikacija. Originalna klasifikacija uporabi iste osebe tako za klasifikacijo kot tudi za izračun koeficientov, medtem ko križna validacija z enim delom izračuna koeficiente, z drugim pa preverja diskriminativno vrednost sistema spremenljivk. Lahko rečemo, da je 50 od 65 gluhih in naglušnih mladostnikov (76.9 % GNM) klasificiranih kot GNM, 15 GNM (23.1 % GNM) pa je klasificiranii kot PM. 44 od 65 polnočutnih mladostnikov (67.7 % PM) je klasificiranih kot PM, 21 PM (32.3 % PM) pa je klasificiranih kot GNM. Po križni validaciji podatki ostanejo nespremenjeni tako za GNM kot PM. INTERPRETACIJA Vzrok za morda tako nizek odstotek klasificiranih GNM lahko iščemo v tem, da je skupina GNM zelo heterogena in predstavlja gluhe in naglušne mladostnike, ki se šolajo v Zavodu za gluhe in naglušne (kjer gre za bolj »homogeno« skupino, skupino z veliko izgubo sluha oziroma za mladostnike, kjer gre za popolno gluhoto, prelingvalno gluhoto), in za GNM, ki se šolajo v integraciji. Ti GNM so v večjem stiku s polnočutnimi, siišečimi vrstniki in pomembnimi drugimi dejavniki ter imajo nižjo izgubo sluha, kar verjetno kaže na tendenco, da so v nekaterih lastnostih bolj podobni polnočutnim mladostnikom. Vsekakor bi bilo zanimivo preveriti vse tri skupine in ugotoviti možne razlike, če le-te obstajajo. Vendar je težava v tem, da je naš vzorec oblikovan na podlagi ekvivalentnih parov, to pa je kriterijem integracije in velikosti vzorca težko zagotoviti, saj populacija GNM ni tako velika. Razlike med GNM in PM v stopnji samospoštovanja lahko pojasnimo tudi s to dobljeno funkcijo, ki govori o tem, da se ljudje radi primerjamo med seboj oziroma z drugimi. Nižje samospoštovanje v skupini manjšine (torej pri GNM) lahko opredelimo kot vzrok, ki se pojavi zaradi principa primerjanja. Gre za to, da ljudje sodimo sebe na podlagi primerjanja z drugimi. Veliko skupin manjšine se bolj ali manj uspešno primerja s skupino večine (Rosenberg, 1982). V našem primeru smo že iz podatkov opisne statistike opazili, daje bila aritmetična sredina pri posameznih spremenljivkah (sploh pri teh dveh omenjenih) višja (na nekaterih tudi nižja) pri PM kot pri GNM. Razlike med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki so najverjetneje posledica vpliva različnih dejavnikov, vsekakor pa povezanosti dejavnika izgube sluha in kulturnih razlik, ki izvirajo zaradi te izgube. Diskriminativna analiza potrjuje našo domnevo, da imajo PM višje samospoštovanje, ki je najverjetneje povezano z načinom prilagajanja na okolje. PM se lažje prilagodijo slišečemu/svojemu okolju, saj uporabljajo enak način komunikacije kot večina v tem okolju. Pri GNM pa je ta zadeva drugačna, saj izguba sluha determinira tudi drugačno uporabo Stran 122/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitacijt gluhih m naglušnih mladostnikov ________Doktorska disertacija načinov komunikacije. Predvsem tisti GNM, kjer je izguba sluha večja in tisti, ki so slabši usvajanju in uporabi jezikov, imajo po navadi večje težave v okolju, kjer živijo. 4.2 REZULTATI IN INTERPRETACIJA DRUGE FAZE RAZISKAVE V drugi fazi raziskave so sodelovali zgolj gluhi in naglušni mladostniki (GNM). 4.2.1 ANALIZA VPRAŠALNIKA DIDS 4.2.1.1 RAZVRSTITEV KOMPOZITNIH VARIABEL DIDS-A Z regresijsko analizo smo želeli ugotoviti, kako je razporejena varianca, in preveriti, katere spremenljivke v prediktorskem sistemu so pomembne za napoved skupnega rezultata na skali DIDS-a. Kriterij je skupni rezultat na skali DIDS-a, prediktorski sistem pa predstavljajo rezultati na lestvici HS - kulturno slišeče identitete, MS - kulturno marginalne (obrobne/mejne) identitete, IS - poglobljene Gluhe identitete, BS - bikulturalne identitete. Uporabili smo metodo postopnega vključevanja značilnih regresorjev (prediktorjev). V zadnjem koraku so v enačbo vključeni vsi prediktorji, ne glede na pomembnost, in skupaj pojasnjujejo 87,5 % celotne variance sistema. Standardna Model R R kvadrat napaka ocene 1 774a .599 76 80379 2 .889" .791 55 90875 3 936° .875 43 52458 a Predikton (Konstanta), MS b. Prediktor (Konstanta), MS, BS c Prediktor (Konstanta), MS, BS, IS Tabela 71 Regresijski model (statistika za oceno celotnega modela) Tabela 71 prikazuje regresijski model. V prvem koraku analize je pomembna kompozitna spremenljivka MS, ki pojasnjuje 59,9 % celotne variance. V drugem koraku pa sta zajeti kompozitni spremenljivki MS in BS, ki skupaj pojasnjujeta 79,1 % variance skupnega rezultata. V tretjem koraku se vključi kompozitna spremenljivka IS, ki skupaj z ostalima dvema pojasnjuje 87,5 % variance skupnega rezultata. 12.5 % variance ostane nepojasnjene (gre za vplive drugih, nevkijučenih spremenljivk, mersko napako...). Stran 123/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija V tabeli 71 R kvadrat (R2) prikazuje pojasnjeno varianco odvisne spremenljivke (kako dobro smo uspeli pojasniti odvisno spremenljivko z linearnimi vplivi vseh neodvisnih spremenljivk). Standardna napaka ocene meri razpršenost točk okoli regresijske premice, manjša, ko je, natančneje definira vrednosti odvisne spremenljivke (Koprivnik et al., 2006). Model F P 1 regresija 93 967 .ooo3 2 regresija 117110 .000" 3 regresija 142 590 .000° a- Prediktor: (Konstanta), MS b- Prediktor: (Konstanta), MS, BS c. Prediktor (Konstanta), MS, BS, IS d. Odvisna spremenljivka: DIDS Tabela 72 Analiza variance Tabela 72 prikazuje oceno statističnih značilnosti celotnega modela, kako dobro se celoten model prilega podatkom. Ker je stopnja tveganja pri vseh treh neodvisnih spremenljivkah nižja od 1 %, to pomenii daje model kot celota statistično pomemben. Model Nestandardiziran koeficient Standardiziran koeficient t P B S.E. Beta 1 (Konstanta) MS 1865.864 1.514 118.043 .156 .774 15.807 9.694 .000 .000 2 (Konstanta) MS BS 919.755 1.765 1.012 152.046 .118 .134 .902 .457 6.049 14.899 7.543 .000 .000 .000 3 (Konstanta) MS BS IS 569.537 1.620 .983 .640 130.308 .095 .105 .100 .828 .444 .299 4.371 17.068 9.402 6.427 .000 .000 .000 000 b. Odvisna spremenljivka- DIDS Tabela 73 Regresijski koeficienti Tabela 73 prikazuje regresijske koeficiente. Kot zelo pomemben prediktor se izkaže MS, ki zajema na celotnem rezultatu DIDS-a dokaj velik delež. Bistveno manj k pojasnjevanju skupne variance prispevajo ostala identitetna področja, in sicer BS in IS. Pri vseh treh spremenljivkah je statistična pomembnost manjša od 0.05. Beta koeficient nam kaže moč in smer povezanosti posamezne neodvisne spremenljivke z odvisno spremenljivko. Glede na to, da skala DIDS-a omogoča vpoged na različna identitetna področja, kamor se umeščajo gluhi, lahko sklepamo, da je vsako od teh področij pomembno za oblikovanje zdrave, pozitivne samopodobe in za prilagajanje tako ožjemu kot tudi širšemu okolju, s katerim prihaja v stik gluh, naglušen mladostnik oziroma mladostnica. Stran 124/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Iz tabele lahko sklepamo, da MS, BS in IS pozitivno vplivajo na našo spremenljivko DIDS. Višji ko so MS, BS in IS, višji je DIDS. Velikost koeficienta nam torej pove, da ima najmočnejši vpliv MS spremenljivka in najšibkejšega IS. Ocena DIDS-a na osnovi regresijskega modela je prikazana z naslednjo enačbo: DIDS=konstanta (569.537) + 1.620 MS + 0.983 BS + 0.640 IS. INTERPRETACIJA Obdobje mladostnistva je obdobje hitrih sprememb in predvsem iskanja lastne identitete. S pomočjo definiranega regresijskega modela smo ugotovili, da skupni rezultat oblikovanja mladostnikove gluhe identitete lahko izrazimo z enačbo DIDS=konstanta (569.537) + 1.620 MS + 0.983 BS + 0.640 IS, kar pomeni, da največji delež h Gluhi identiteti prispeva neka zelo pomembna konstanta, ki je značilna za vse gluhe in naglušne mladostnike, in na to ima največji vpliv MS - kulturno marginalna (obrobna/mejna) identiteta, kar je logično. Namreč večina gluhih otrok (torej 81.5 %) ima slišeče starše, kar pomeni, da MS predstavlja pomembno ogrodje za širši spekter gluhih ljudi, in sicer za ljudi, ki so gluhi od zgodnjega otroštva in imajo v sebi koncept kaj pomeni bili slišeč, vendar sebe označujejo kot Gluhe ljudi v relaciji s tem konstruktom. To je značilno za večino gluhih otrok, ki odraščajo v slišečih družinah. Kakor koli že, ti ljudje ne začnejo svojega življenja kot »malo« slišeči ljudje. Šolanje gluhih otrok, ne glede na variacijo metod, tako oralne kot totalne komunikacije, je vcepilo slišečo identiteto. Kar seje v resnici produciralo, je marginalna identiteta. Kar bi se moralo, je bikulturalna identiteta (Glickman, 1996a). Iz enačbe lahko nadalje ugotovimo, da ima naslednji močnejši vpliv na gluho identiteto - DIDS, skala BS, torej bikulturalna Gluha identiteta. Na tej stopnji oseba pritrjuje in sprejema Gluhoto kot kulturno različico in hkrati čuti vez z drugimi gluhimi ljudmi. Prednosti in slabosti obeh kultur, slišeče in Gluhe, so prepoznane. Oseba ima uravnotežen pogled na to, kaj pomeni biti Gluh in kaj pomeni biti slišeč (primer: podobno kot Afroameričani, ki znajo v nekem trenutku zavrniti rasizem kot pojav, ne da bi pri tem zavračali ljudi bele rase). V našem primeru bikulturalna Gluha oseba zna zavrniti slišeči etnocentrizem, ne da bi pri tem zavračala slišeče ljudi nasploh (Glickman, 1996a). Za gluhe ljudi, ki začnejo svoje življenje kot kulturalno marginalni in postanejo nato bikulturalni, lahko ta stopnja predstavlja zadnjo stopnjo identitetnega razvoja. Gluhi otroci, vzgojeni v Gluhih družinah, so po navadi bikulturalni že od svojega rojstva, od vsega začetka. Rojeni so v svet, kjer je gluhota norma, način komunikacije s pomočjo kretenj je samoumeven od začetka (Glickman, 1996a). IS - poglobljena Gluha identiteta je kot zadnji konstrukt, ki vpliva in daje težo DIDS-u in predstavlja tiste Gluhe ljudi, v našem primeru tiste Gluhe mladostnike, katerim Gluha kultura Stran 125/227 Damjana Kogovšek ___________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija jn znakovni jezik predstavljata najbolj znano situacijo v življenju. Gluhi ljudje z identiteto pogreznitve imajo radi, da jih obkrožajo tiste stvari, ki so na kakršen koli način povezane z Gluhoto. Ti posamezniki definirajo svojo skupino kot kulturno manjšino znotraj slišečega sveta. V primeru z ostalimi manjšinami lahko te ideje Gluhih, povezane z Gluhoto, zvenijo kot stereotipne. Na tej stopnji oseba determinira pozitivne in negativne lastnosti pomena biti Gluh ter označi vse druge ljudi kot »miselno sušeče« (hearing-minded), ki ne ustrezajo njegovi ideji. To je stopnja pretirane nespametnosti. Ljudje, ki uporabljajo svoj glas, govor ali se družijo s slišečimi, nosijo individualni slušni aparat. Skupina Gluhih z identiteto pogreznitve jih stežka sprejme medse oziroma jih zavrača. Lahko bi tudi pričakovali, da je položaj pogreznitve evidenten za tiste tradicionalne vsebine v zvezi z Gluhimi, ki zadevajo način komunikacije, pomen Gluhote, interakcije med Gluhimi in slišečimi ljudmi, kontrole in vodenje Gluhih ustanov (Glickman, 1996a). Zanimivost v naših rezultatih je v tem, da skala HS - kulturno slišeča identiteta - ni prišla do izraza, kar tudi daje smisel naši razlagi. Namreč ta nivo naj bi se nanašal na gluhe, ki so oglušeli pozneje/po obdobju adolescence, in sicer, ko se začne identiteta utrjevati in konsolidirati. Tukaj ni mišljeno, daje to stopnja identitetnega razvoja, skozi katerega gredo vse gluhe osebe, ampak je to stopnja za tiste, ki odraščajo brez kakršnih koli izkušenj gluhote. Pojem "kulturno siišanje (cultural hearingness)" ima lahko psihološko pomembnost za širok spekter gluhih ljudi. Pozneje oglušeli so vzpostavili in razvili slišečo identiteto pred svojo izgubo sluha in so po navadi neinformirani o gluhoti in Gluhi kulturi. Izguba sluha je nenadna ali postopna, po navadi je nepričakovana in nezaželena. Oglušeli odrasli neizogibno doživljajo svojo gluhoto kot močno izgubo, nek primanjkljaj (Glickman, 1996a). Ob tem, ko je v naši raziskavi vključenih le 65 gluhih in naglušnih mladostnikov in jih je zgolj 11 (16.9 %) imelo postJingvaino izgubo sluha. 4.2.1.2 VPLIV DRUŽINE, GLUHE IDENTITETE NA SAMOSPOŠTOVANJE Želeli smo ugotoviti, kolikšen delež variance prispevajo posamezna identitetna področja v odnosu z družino na področju in oblikovanju samospoštovanja. V ta namen smo uporabili regresijsko analizo s petimi manifestnimi spremenljivkami HS - kulturno slišeča identiteta, MS -kulturno marginalna (obrobna/mejna) identiteta, IS - poglobljena Gluha identiteta, BS -bikulturalna identiteta, DRUZ - področje družine, počutja v družini in uporabili metodo korak po koraku. Stran 126/227 Pamjana KogovSek' Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluuih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Model R R kvadrat Standardna napaka ocene 1 2 .323a .400° .104 .160 4.98000 4.86109 a. Prediktor: (Konstanta), IS b. Prediktor. (Konstanta), IS, DRUZ Tabela 74" Regresijski model Model F P 1 regresija 7.315 .0093 2 regresija 5899 .005* a- Prediktor (Konstanta), IS b. Prediktor. (Konstanta), IS, DRUZ d. Odvisna spremenljivka; RSES Tabela 75 Analiza variance Model Nestandardiziran koeficient Standardiziran koeficient t P B S..E. Beta 1 (Konstanta) IS 95.799 -.449 8.339 .166 -.323 11.489 -2.705 .000 .009 2 (Konstanta) IS DRUZ 81.343 -.410 .247 10.815 .163 .122 -.295 .238 7.521 -2.513 2.030 .000 .015 .047 b- Odvisna spremenpvka: RSES Tabela 76 Regresijski koeficienti Z regresijsko analizo smo ugotovili, da lahko z 10,4 % variance globalnega rezultata na skall samospoštovanja pojasnjujemo z IS - poglobljena Gluha identiteta, in 5,6 % variance skupnega rezultata na skali samospoštovanja s področjem družine, druge prediktorske spremenljivke (HS, MS, BS) )sos izkazale kot nepomembne. INTERPRETACIJA Obstaja veliko raziskav, ki proučujejo vpliv starševstva, odnosov v družini. Podpora staršev, skrb, spodbujanje in toplina so ključnega pomena za samospoštovanje otrok in mladostnikov. Potrebno je vedeti, da otrokovo, mladostnikovo samospoštovanje močno korelira z otrokovo zaznavo starševskega vedenja kot s starševsko zaznavo (Demo, po Owens in sod., 2001), saj veliko otrok in mladostnikov spoštuje in ceni svoje starše ter se z njimi identificira. Samopodoba in z njo povezano samospoštovanje ima svoje korenine v povezanosti med gluhim otrokom in njegovimi starši. Ljubezen, skrb in podpora so lahko izraženi na veliko načinov. Čeprav so lahko sušeči starši tako učinkoviti kot gluhi, se je pokazalo, da imajo gluhi otroci gluhih staršev višje samospoštovanje kot gluhi otroci slišečih staršev. Gluh otrok, katerega starši uporabljajo znakovni jezik, imajo višje samospoštovanje kot gluhi otroci, Stran 127/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija katerih starši uporabljajo pretežno verbalni jezik kot način komunikacije (Bat-Chava, 1993; Deselle, 1994). Raziskava Yachnika (po Schirmer, 2001) kaže, da imajo gluhi študentje gluhih staršev višje samospoštovanje od tistih, ki imajo sušeče starše. Navedel je en razlog za to; gluh posameznik gluhih staršev ima večji dostop do socialnih stikov znotraj Gluhe skupnosti zunaj šolskega okolja in to zadovoljstvo socialnih aktivnosti lahko pozitivno vpliva na pojmovanje lastne vrednosti. Searis (po Schirmer, 2001) je proučeval samospoštovanje pri otrocih gluhih staršev in ugotovil, da je lahko samospoštovanje slišečih študentov gluhih staršev primerljivo s samospoštovanjem gluhih študentov gluhih staršev. Warren in Hasenstab (po Schirmer, 2001) sta v svoji raziskavi nameravala določiti, katere spremenljivke bi bile najboljši napovednik samopodobe in samospoštovanja. Ugotovila sta močan odnos med stališči o vzgoji otroka in samopodobo gluhih otrok. Starševsko popuščanje, zaščita in zavrnitve ustvarjajo negativno samopodobo, medtem ko starševska sprejetost in disciplina korelirajo s pozitivno samopodobo. 4.2.1.3 POVEZAVA MED DIDS IN RSES S koreiacijskim koeficientom smo želeli ugotoviti, kakšna korelacijska zveza obstaja med nekaterimi neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami, ki so predmet naše raziskave. Zanimalo nas je, v kakšni povezavi so posamezna identitetna področja DIDS-a (posamezne kompozitne spremenljivke) s skupnim rezultatom DIDS-a in stopnjo samospoštovanja. Zanimale so nas tudi interkorelacije med vsemi kompozitnimi spremenljivkami. BS IS MS HS DIDS RSES BS r 2P 1 * IS r 2P -,026 ,840 1 ** ** MS r 2P -,281* ,023 ,235 ,060 1 ** ** HS r 2P -,193 ,124 -,196 ,117 ,583** ,000 1 *-* DIDS r 2P ,203 ,104 ,482** ,000 ,774** ,000 ,599** ,000 1 RSES r 2P ,131 ,299 ,323** ,009 -144 ,251 ,031 ,808 -,151 ,230 1 *- Korelacija je pomebna na stopnji tveganja 2P=0.05 **• Korelacija je pomebna na stopnji tveganja 2P=0.01 Tabela 77 KorelacysM koeficienti Stran 128/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitactji gluhih in nagluSmh mladostnikov_____________Doktorska disertacija Korelacije v tabeli 77 med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami DIDS-a in stopnjo samospoštovanja so nizke in statistično nepomembne. Razen v primeru identitetnega področja IS - poglobljene Gluhe identitete, kjer je kljub nizki in negativni korelaciji le-ta statistično pomembna pri stopnji tveganja 2P=0.01. Na osnovi tega lahko zaključimo, da sta IS - poglobljena Gluha identiteta in stopnja samospoštovanja med seboj povezani. Korelacije posameznih kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom DIDS kažejo na visoko pozitivno povezanost med IS - poglobljeno Gluho identiteto in skupnim rezultatom na skali DIDS, MS - kulturno marginalno identiteto in skupnim rezultatom na skali DIDS, HS - kulturno slišečo identiteto in skupnim rezultatom na skali DIDS pri stopnji tveganja 2P=0.01. Najvišjo korelacijo zasledimo pri MS - kulturno marginalni identiteti, nato pri HS in na koncu pri iS. Zanimive so povezave med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami, kjer ima MS visoke pozitivne statistično pomembne korelacije s HS - kulturno slišečo identiteto. BS - bikulturalna identiteta in MS - kulturno marginalna identiteta sta v nizki negativni statistično pomembni povezavi. BS - bikulturalna identiteta in HS - kulturno slišeča identiteta sta prav tako v nizki negativni statistično pomembni povezavi, medtem ko med BS - bikulturalno identiteto in IS -poglobljeno Gluho identiteto ni povezave, kar je morda v protislovju s teorijo. IS - poglobljena Gluha identiteta je namreč tista oblika gluhe kulturne identitete, ki naj bi kazala značilnosti bikulturalne identitete. 4.2.1.4 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS S faktorsko analizo smo želeli ugotoviti, kakšna je latentna struktura vprašalnika DIDS za vsako skalo posebej; HS, MS, IS, BS. Manifestni prostor posamezne skale zajema po petnajst spremenljivk in opredeljuje kulturni identifikacijski konstrukt gluhih in naglušnih posameznikov. DIDS je instrument, s katerim merimo identifikacijo gluhih in naglušnih posameznikov z Gluho skupnostjo ali Gluho kulturo. Instrument vsebuje 60 postavk (itemov), kjer gre za štiri sklope s po 15 postavkami. Vsak sklop ustreza enemu od štirih kulturno identifikacijskih konstruktov, kijih je predlagal in oblikoval Glickman (1996a): > HS - slišeča skala (slišeči ljudje predstavljajo referenčno skupino, gluhota pa je nekaj medicinskega, patološkega), > MS - marginalna/obrobna skala (gre za preklapljanje »switching« med referenčno skupino z domnevo, da je gluhota nekaj patološkega), > IS - skala poglobitve/pogreznitve (gluhi ljudje so predstavljeni kot referenčna skupina s pozitivnim neodbijajočim vedenjem), > BS - bikulturalna skala (gluhi ljudje so predstavljeni kot referenčna skupina tako iz osebne kot tudi uravnotežene perspektive, s spoznanjem prednosti in pomanjkljivosti/slabosti obeh kultur; slišeče in gluhe). Stran 129/227 Damjana Kogoväek____________Vloga kulturne identitete v re/habitttactji gluhih m naglušnin mladostnikov_____________Doktorska disertacija Glede na to, da smo opravili štiri faktorske analize za vsako podskalo testa DIDS, smo videli kot smiselno, da podamo nekaj osnovnih informacij v zvezi z izpeljavo faktorske analize na začetku. Gre za skupne informacije, ki so bile opažene na vseh štirih podskalah. Za celoten sistem posameznih skal smo torej opravili faktorsko analizo z vsemi potrebnimi elementi: opisna statistika, korelacijska matrika, KMO test Bartlett test, komunaliteta, pojasnjena varianca, nerotirana matrika, rotirana matrika in interkorelacija med rotiranimi faktorji: • Korelacijske matrike so nam dale možnost vpogleda v manifestno strukturo faktorskega prostora posameznih kulturno identifikacijskih konstruktov. Kažejo na interkorelacije petnajstih spremenljivk za posamezno opredeljeno skalo. Korelacije, večje ali enake 0.3, naj bi bile primerne za nadaljnjo faktorsko analizo, kot tudi korelacije, ki so večje ali enake od 0,5 v anti-image korelacijski matriki (kjer preverjamo adekvatnost, primernost posamezne variable za vstop v nadaljnjo analizo -MSA vrednosti). Čeprav vsem kriterijem ne zadostimo v celoti (pri posameznih spremenljivkah so nižje korelacije), smo se vseeno odločili za uporabo faktorske analize vseh spremenljivk, saj bi v nasprotnem primeru dobili nejasno sliko o oblikovanju kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov. Tovrstni instrumentarij je prvič uporabljen v našem prostoru in predstavlja začetek raziskovanja tega fenomena na populaciji gluhih in naglušnih mladostnikov. Morda je vzrok temu tudi malo število vključenih posameznikov v raziskavo (s tem je tudi zanesljivost nižja, inter-korelacije med spremenljivkami so nižje) in tudi v prevodu skale DIDS iz angleškega jezika najprej v slovenski jezik in nato v znakovni jezik gluhih Negativne povezave v korelacijski matriki se pojavljajo zgoti zaradi načina merjenja pri posameznih spremenljivkah kjer višji rezultat pomeni dejansko slabšo oceno (oziroma je trditev negativno/nikalno oblikovana) • Ustreznost aplikacije faktorske analize smo testirali s Kaiser-Meyer-Olkin testom in z Bartlett testom sferičnosti. Kritično vrednost po Kaiserjevem kriteriju nam predstavlja vrednost indeksa KMO, ki je večja ali enaka 0.5 (Darren, Mallery, 1995). Večina avtorjev navaja podatek, da naj bi bil KMO večji ali enak 0,6 (Pallant, 2001; Coakes, Steed, 2001). Če je naš sistem spremenljivk zadostil pogojem, smo s faktorsko analizo nadaljevali. • V postopek faktorizacije smo tako vključili vseh 15 spremenljivk iz posamezne skale. Posamezno opredeljujočo korelacijsko matriko smo faktorizirali s Hotellingovo metodo glavnih komponent (število glavnih komponent je bilo določeno v skladu s Kaiser- Stran 130/227 Damjana Kogovšek_________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji giuhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Komunaliteta nam predstavlja količino variance, ki jo pojasnjujejo splošni in skupinski faktorji ter predstavlja spodnjo mejo zanesljivosti sistema. Splošni in skupinski faktorji predstavljajo varianco, ki jo naš test deli s preostalimi spremenljivkami sistema. • Ekstrakcijo faktorjev smo opravili s Hoteilingovo metodo in lambda kriterijem, ki kažeta, da je na večini spremenljivk več kot polovica variance skupne, ostali del variance pa je nepojasnjen. Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (lastne vrednosti so enake 1 ali več) smo zadržali različno število glavnih komponent ali faktorjev (glede na skalo), ki pojasnjujejo celotno varianco sistema. • V komponentnisi nerotirani matriki za posamezni kulturno identifikacijski konstrukt so prikazane nasičenosti (korelacije spremenljivk s faktorji) posameznih faktorjev pred rotacijo. • Za vse podskale sistema DIDS smo opravili Varimaxss in Oblimin rotacijo, ki sta dali približno enako faktorsko strukturo. Za interpretacijo strukture faktorjev smo uporabili poševnokotno Oblimin rotacijo, ki je za naš sistem primernejša, saj faktorji med seboj niso povsem neodvisni, ampak so povezani (Coakes, Steed, 2001). Oblimin rotacija nam je dala enostavnejšo strukturo faktorjev v skladu s Thurstonovim kriterijem. Z rotacijo smo izdiferencirali projekcije faktorjev na manifestne spremenljivke, pri čemer je delež pojasnjene variance sistema ostal nespremenjen. Spremenila se je teža posameznega faktorja, saj smo z Oblimin rotacijo, ob upoštevanju Kaiser-Guttmanovega kriterija, dobili faktorje, ki pojasnjujejo pomemben delež variance sistema - po Thurstonu. • Faktorje smo nato skušali vsebinsko interpretirati na podlagi faktorskih nasičenosti po Oblimin rotaciji. Na ta način smo definirali prostor DIDS-a za vsako skalo posebej. In kot zadnji element faktorske analize predstavlja interfaktorska matrika, ki kaže na medsebojno zvezo faktorjev. Na naslednjih straneh so opravljene štiri faktorske analize za vsako identitetno področje instrumentarija DIDS-a. ^ V prilogi so vse matrike za vsa štiri identitetna področja DIDS a 52 V prilogi so vse tabele Varimax rotacije za vsa štiri identitetna področja DIDS-a Stran 131/227 Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habtlitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija 4.2.1.4.1 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS HS - kulturno slišeče skale VOl Gluhota je nekaj groznega (to je zelo težka okvara). V02 Hudo mije za tiste gluhe, ki uporabljajo samo znakovni jezik. V03 Ne maram, ni mi všeč, če gluhi uporabljajo znakovni jezik. V04 Gluhi ljudje se morajo poročiti s slišečimi. V05 Ne razumem, zakaj imajo Gluhi fjudje svojo kulturo. V06 Cilj poučevanja, izobraževanja gluhih je, da jih naučimo govoriti in odgledovati (branja z ustnic). V07 Gluhi potrebujejo slušne pripomočke, saj jim le-ti omogočajo nemoteno sporazumevanje z ostalimi (komunikacijo). V08 Najboljša komunikacija gluhih je govorjenje in odgledovanje. V09 Sušeči se med seboj boljše sporazumevajo kot gluhi. VIO Družimselesslišečimi. Vil Operacija mi bo omogočila popolno slišanje. V12 Slišeči učitelji, svetovalci, zdravniki ..., ki delajo z gluhimi, mi lahko najboljše svetujejo. V13 Znakovnemu jeziku je osnova slovenski jezik (ZJ mora bazirati na SJ). V14 Jaz sem »oseba z izgubo sluha« (hearing impaired). V15 Gluhoto je potrebno ozdraviti. Tabela 78 HS skala M SD v01 50 179 8 852 v02 50 327 8 523 v03 50 527 7 927 v04 50 367 8 265 v05 50.313 8 088 v06 50 097 8 795 VU7 49 902 8 789 v08 50 096 8 730 v09 49 950 8 857 v10 50 182 8 696 v11 50.254 8 704 v12 50 053 8 968 v13 50 016 9 088 v14 50 311 8 678 v15 50 220 8 650 Tabela 79 Opisna statistika za HS skalo V tabeli 79 opisne statistike za vzorec gluhih in naglušnih mladostnikov (v nadaljevanju GNM) opazimo, da so povprečne vrednosti posameznih spremenljivk na skali HS približno enakih vrednosti, in sicer se gibljejo od 49.902 do 50.527. Stran 132/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitacij gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija v01 v02 v03 v04 v05 v06 v07 v08 v09 v10 v11 v12 v13 v14 v15 r v01 v02 v03 v04 v05 v06 v07 1.000 .536 -.122 .067 -.018 -.121 .012 1 000 .002 .315 .392 -088 .254 1.000 156 .051 .112 -.144 1000 .276 -193 .331 1000 -.072 .136 1.000 .260 1.000 v08 -.115 049 .225 .054 .181 .297 .237 1.000 v09 .070 .095 .370 .049 .034 .368 105 199 1.000 v10 .175 .007 .077 -.111 -.136 232 .133 .051 .312 1.000 v11 .230 .418 -014 .279 .283 -047 .244 .210 138 -.209 1.000 v12 -.039 .187 -.044 039 .048 .441 138 .354 .173 -.028 .299 1.000 V13 -147 054 .286 048 107 .309 139 .439 .310 .002 .208 .156 1.000 V14 .326 .285 -.098 .012 129 -.078 214 167 -117 194 099 -.023 .090 1.000 v15 .277 .336 076 .095 .113 331 .137 191 .440 .251 .163 .277 .295 .334 1.000 Tabela 80 Korelacijska matrika za HS skalo Korelacijska matrika (tabela 80) nam daje vpogled v manifestno strukturo faktorskega prostora HS skale in kaže na interkorelacije petnajstih spremenljivk. V tabeli so vsi koeficienti korelacije, ki so absolutno enaki ali večji od 0.208, statistično pomembni pri stopnji tveganja p=0,05. Celotna korelacijska matrika kaže na nizke korelacije med posameznimi spremenljivkami (ki so nižje od podane vrednosti 0.3), vendar so kljub temu statistično pomembne. Vzrok lahko iščemo v heterogenosti populacije, interpretaciji in prevodu posameznih itemov. Najvišje korelacije najdemo pri spremenljivki vOl z v02, v02 z v05 in vil, v06 z vl2, v08 z vl3 in v09 z vl5. spremenljivka MSA vrednost VOI 493 V02 607 V03 428 V04 496 V05 536 V06 550 y07 400 V08 685 V09 622 V10 622 Vil 686 V12 496 V13 700 V14 494 V15 671 Tabela 81 MSA vrednosti za HS skalo (MSA - Measures of Sampling Adequaoy) Stran 133/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglužnih mladostnikov Doktorska disertacija MSA vrednosti v korelacijski matriki v tabeli 81 za vzorec PM zadoščajo kriteriju za nadaljnjo analizo, saj so vse vrednosti večje od 0.05, razen pri spremenljivkah vOl, v03, v04, v07, vl2 in vl4. Od tega sta najbolj kritični v03 in v07, vse ostale so dokaj blizu indeks vrednosti 0.5. L>test .566 [tett Hi kvadrat 251 679 9 105 P .000 Tabela 82 KMO in Bartlettov test - preverjanje ustreznosti podatkov za HS skalo Za skalo HS je po Kaiserjevem kriteriju vrednost indeksa KMO enaka 0.566, kar nekateri pojmujejo kot nizkoss vrednost (tabela 82). V postopek faktorizacije smo vključili vseh 15 spremenljivk. komunilaitete prvotno ekstrakcija v01 1.000 761 v02 1.000 .745 v03 1.000 .742 v04 1.000 .737 v05 1.000 .462 v06 1.000 .746 v07 1.000 .854 v08 1.000 .664 v09 1.000 .754 v10 1.000 710 v11 1.000 634 v12 1.000 742 v13 1.000 631 v14 1.000 827 v15 1.000 637 Tabela 83 Komunalltete za HS skalo V tabeli 83 so prikazane komunalitete za posamezne spremenljivke HS skale, ki predstavljajo delež njihovih varianc, zajetih v ekstrahiranih faktorjih. Najvišje komunalitete zasledimo pri spremenljivkah v07, vl4, vOl, v02, v03, v04, v06, v09, vlO in v!2 (večje od 0.7), najnižjo komunaliteto pa pri v05. Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (lastne vrednosti so enake 1 ali več) smo zadržali 6 glavnih komponent ali faktorjev, ki pojasnjujejo celotno varianco sistema za skalo HS. ss Največja in najboljša možna vrednost je 1 (Darfen, Maller/. 1995) V našem primeru je nizka vrednost še vedno dovolj velika, da lahko nadaljujemo z analizo Stran 134/227 Damjana Kogovžek' Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija lastne vrednosti vseh faktorjev lastne vrednosti ekstrahiranih faktorjev lastna komulativni lastna komulativni faktor vrednost % variance % vrednost % variance % 1 3.157 21.044 21.044 3.157 21.044 21.044 2 2.264 15.096 36.140 2.264 15.096 36.140 3 1.717 11.447 47.587 1.717 11.447 47.587 4 1.345 8.964 56.551 1.345 8.964 56.551 5 1.118 7.451 64.001 1.118 7.451 64.001 6 1.044 6.958 70.960 1.044 6.958 70.960 7 .779 5.195 76.155 8 .688 4.585 80.739 9 .644 4.295 85.035 10 .536 3.572 88.607 11 .452 3.014 91.621 12 .433 2.888 94.509 13 .343 2.287 96.796 14 .291 1.939 98.734 15 .190 1.266 100.000 Tabela 84' Količina skupne pojasnjene variance za HS skalo V tabeli 84 količina skupne pojasnjene variance za HS skalo smo z anallzo glavnih komponent izločili 6 faktorjev. Prvi in najmočnejši faktor pojasnjuje 21 % skupne pojasnjene variance sistema, drugi faktor 15,1 %, tretji 11,45 %, četrti 18,96 %, peti 7,45 % in šesti 6,96 % (zaokroženo na dve decimalki). Vsi faktorji skupaj pojasnjujejo 70.96 % celotne variance sistema. faktor PM 1 2 3 4 5 6 v12 .836 v06 .716 .326 v01 .875 v02 .739 V15 .540 v10 .821 v11 .390 -.526 v05 -.379 .311 v03 .839 v09 .317 .683 V08 .692 v14 .408 -.345 .664 v13 360 .619 v07 .847 V04 .768 Tabela 85: Rotirana faktorska matrika po Oblimin rotaciji (Pattern matrix) za HS skalo Faktorje smo skušali vsebinsko interpretirati na podlagi faktorskih nasičenosti po Oblimin rotaciji (tabela 85). Na ta način smo definirali prostor DIDS-a za skalo HS, ki po tej strukturi zajema 6 medsebojno neodvisnih dimenzij. Prvi faktor vključuje spremenljivki vl2 in v06 in smo ga poimenovali faktor oralnega načina svetovanja in izobraževanja. Drugi faktor opredeljujejo spremenljivke vOl, v02 in vl5 in smo ga poimenovali faktor Stran 135/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov ___________Doktorska disertacija Sicer vlO, vil in v05 in smo ga poimenovali faktor identifikacije s slišečimi. Četrti faktor vključuje spremenljivki v03 in v09 in smo ga poimenovali faktor načina sporazumevanja (negacija znakovnega jezika). Peti faktor opredeljujejo spremenljivke v08, v!4 in vl3 in smo ga poimenovali faktor preference/prednosti oralnega načina komunikacije. In kot zadnji, gesti faktor, je faktor adaptacije na sušeče okolje, ki ga opredeljujeta dve spremenljivki, in sicer v07 in v04. faktor 1 2 3 4 5 6 1 1000 2 ,02 1.000 3 ,075 ,030 1.000 4 .150 -,010 -,030 1.000 5 .187 .128 ,010 .128 1.000 6 ,080 .204 -.160 ,060 .182 1.000 Tabela 86 Interfaktorska korelaoijska matrika za HS skalo Interfaktorska matrika kaže rahlo medsebojno zvezo faktorjev. INTERPRETACIJA S pomočjo faktorske analize smo definirali šest faktorjev, ki opredeljujejo skalo HS - kulturno slišečo skalo. TI so: faktor oralnega načina svetovanja in izobraževanja, faktor medicinskega/patološkega pogleda na gluhoto, faktor identifikacije s slišečimi, faktor načina sporazumevanja (negacija znakovnega jezika), faktor preference/prednosti oralnega načina komunikacije, faktor adaptacije na sušeče okolje. Skratka, gre za tipične lastnosti slišečlh ljudi, s katerimi opisujejo gluhoto. Luey & Per-Lee (po Glickman, 1996a) sta opisala stopnje prilagajanja izgubi sluha med oglušelimi ljudmi. Stopnje vključujejo: šok, zanikanje, jezo, krivdo, depresijo in adaptacijo. Hkrati pa doživljajo pritisk vrstnikov, s strani strokovnjakov pa nenehne spodbude, naj svojo gluhoto sprejmejo. Vendar to ni lahko. Ko gredo ljudje skozi te različne faze, drugi od njih pričakujejo, da bodo nagrajeni, ko bodo dosegli raven sprejetosti. Dejstvo je, da je pričakovati popolno sprejetje izgube sluha nerealno. Če slišeči ne poznajo gluhih ljudi, lahko o gluhoti govorijo in razmišljajo zelo negativno. To pa predstavlja veliko oviro tistim, ki oglušijo pozneje. Po navadi o gluhih ljudeh govorimo zelo stereotipno; da so to osamljeni, izolirani, žalostni ljudje, ki so nezmožni uspešnega komuniciranja. Te projekcije slišečih in njihove predstave o gluhoti lahko pomenijo izgubo stika z drugimi ljudmi in ostalim svetom. Njihova najbolj boleča izkušnja je tišina in edini možni jezik in skupnost Gluhih pa se zdita nesprejemljiva in nevidna. Oglušeli ljudje se po navadi opredeljujejo kot kulturno slišeči. Vendar, kaj je tisto, kar opisuje slišečo kulturno identiteto? Ideja ali celoten koncept se zdi paradoksalen, saj slišeči ljudje o sebi ne razmišljajo kot o skupini slišečih ljudi. Seveda se zavedajo in vedo, da slišijo, vendar se Stran 136/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija sebi ne razmišljajo kot o skupini slišečih ljudi. Seveda se zavedajo in vedo, da slišijo, vendar se jim ne zdi pomembno, da s tem zaključijo, da so zaradi tega kulturna skupina. Slišati je pravzaprav kategorija, ki jo uporabljajo Gluhi za označitev drugih. Enak pomen kot ga imajo belci za označitev rasnih manjšin m kot ga imajo jasno spolno orientirani (heteroseksualci) za lezbijke in geje. Sušeči ljudje se zavejo in postanejo osveščeni o sušeči kulturi preko Gluhega sveta. Če slišeči postanejo dovolj občutljivi za dojemanje in sprejemanje drugačnosti, kmalu ugotovijo, da pojem "slišati" pomeni več kot le "nekaj slišati", ampak pomeni skupino ljudi, ki je v odnosu z Gluho skupnostjo. Samo zaradi Gluhih ljudi in njihovega opozarjanja slišeči ljudje obstajajo kot skupina, zato nihče od slišečih ne razmišlja o sebi, da ima drugačen pogled na svet in razvoj identitete. Janet Helms (Glickman, 1996a), Afroameričanka, psihologinja, je razvila prvi instrumentarij za merjenje identitete belcev. Za Afroameričane je lažje, da sprejmejo koncept, kaj pomeni biti belec, saj jim bela barva kože predstavlja veliko pestrost in razvejanost te skupine. Podobno lahko rečemo, da lahko ženske razumejo vlogo moškega bolje kot sami moški in tudi lezbijke in geji imajo boljši vpogled v heteroseksualno vedenje. V vseh teh primerih je značilno, da ljudje večine zanikajo pomembnost skupinske identitete. V vseh teh primerih je značilno, da ljudje večine zanikajo pomembnost skupinske identitete, medtem ko ljudje manjšine doživljajo veliko vsakodnevnih zapletov znotraj socialne skupine. Ti različni konstrukti vsebine realnosti niso le stvar inteligentnosti in vpogleda v neko skupino, ampak so preprosto stvar socialne pozicije. Gluhi ljudje nam lahko torej pomagajo razumeti dvoje, in sicer, kaj pomeni biti slišeč in kaj pomeni razmišljati kot slišeča oseba. Glavni elementi slišeče identitete so: razumevanje pozitivnih vidikov gluhote in možnih zapletov, ki nastanejo zaradi đuhote Gluhoto razumemo kot medicinsko nezmožnost, kot izgubo nečesa. Ideja, da imajo gluhi ljudje svojo kulturo, se marginalno guhim zdi smešna, nepomembna, nevidna. Gluhota je preprosto tragedija, polna bolečine, sramu in izolacije. Po navadi kulturno slišeči ljudje razumejo gluhoto kot neke vrste patologijo, nekateri pa se lahko do neke mere prilagodijo gluhemu svetu, ko prehajajo skozi posamezne faze oblikovanja gluhe identitete. Stran 137/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilrtaciji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 4.2.1.4.2 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS MS - kulturno marginalne (obrobne/mejne) skale V16 0 gluhoti, o gluhih ljudeh nimam posebnega mnenja. V17 Zelo težko sklepam nova prijateljstva (navezujem stike z ljudmi). V18 Ne morem se odločiti, ali naj postanem član Gluhe skupnosti ali ne. V19 Ne vem, ali sem Gluh ali le »oseba z izgubo sluha« (hearing impaired). V20 Včasih mije všeč, da sem gluh, včasih pa svojo gluhoto sovražim. V21 Ne zmenim se za tiste gluhe, ki uporabljajo le znakovni jezik. V22 Nihče od gluhih m slišečih me ni sprejel takšnega kot sem. V23 Vedno sem sam. V24 Ce nekdo kreta, je najbolje, da ob tem tudi govori. V25 Ne vem, ali bi se raje zaljubil v slišečo ali gluho osebo. V26 Ne vem, kaj naj si mislim o gluhoti. Ne vem, ali je to nekaj dobrega ali slabega. V27 Včasih si želim, da bi me Gluha skupnost bolje sprejela, po drugi strani pa sem vesel, da nisem popoln član Gluhe skupnosti. V28 Večkrat bi se rad družil z gluhimi, vendar se jih vellkokrat sramujem. V29 Ne vem, kateri način komunikacije je najboljši. V30 Ne počutim se dobro niti z gluhimi niti s slišečimi. Tabela 87 MS skala M SD v16 50 300 8 569 v17 50 193 8.526 v18 50 254 8 520 v19 50126 8.653 v20 50168 8 489 v21 50 418 7 828 v22 50 357 8 429 v23 50 335 8 349 v24 49 951 8.900 v25 50 209 8 867 v26 50 149 8 725 v27 50191 8 754 v28 50 323 8 493 v29 50 230 8 724 v30 50 286 8 488 Tabela 88 Opisna statistika za MS skalo Tabela 88 opisne statistike kaže vzorec gluhih in naglušnih mladostnikov (v nadaljevanju GNM). Opazimo, da so povprečne vrednosti posameznih spremenljivk na skali MS približno enakih vrednosti, in sicer se gibljejo od 49.950 do 50.418. Stran 138/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilrtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija v16 v17 v18 v19 v20 v21 v22 v23 v24 v25 v26 v27 V28 v29 v30 r v16 1.000 v17 .222 1.000 v18 .428 .144 1.000 v19 .197 .101 .513 1.000 v20 .034 .186 197 .511 1.000 v21 .069 .014 .298 .203 .285 1.000 v22 .347 .269 .342 .406 .360 .331 1.000 v23 .140 .330 .229 .458 .355 .099 .327 1.000 v24 -.028 .135 .083 .295 .426 -.003 .033 .145 1.000 v25 .184 .236 .349 124 -.082 .032 .155 .110 081 1000 v26 .202 .279 .091 027 .049 .228 .357 -026 -.128 188 1000 v27 .118 -.026 -.045 .007 .048 .299 .197 -.027 .218 -.031 111 1.000 v28 .087 .104 .175 .358 .424 .270 .433 -.001 .063 .074 .381 .162 1.000 v29 -.048 .214 .125 .120 .017 .077 -077 058 .403 .439 067 041 -.015 1.000 v30 -.114 .302 .129 .244 .398 .244 .460 .298 .125 -.202 .289 .134 .426 -.032 1.000 Tabela 89 Korelacijska matrika za MS skalo Korelacijska matrika nam daje vpogled v manifestno strukturo faktorskega prostora MS skale in kaže na interkorelacije petnajstih spremenljivk. V tabeli 89 so vsi koeficienti korelacije, ki so absolutno enaki ali večji od 0.202, statistično pomembni pri stopnji tveganja p=0,05. Celotna korelacijska matrika kaže na nizke korelacije med posameznimi spremenljivkami (ki so nižje od podane vrednosti 0.3), vendar so kljub temu statistično pomembne. Vzrok lahko iščemo v heterogenosti populacije, interpretaciji in prevodu posameznih postavk. Najvišje korelacije (kjer se korelacijski koeficient giblje nad 0.4) najdemo pri spremenljivkah vl6 z vl8, vl8 z vl9, v!9 z v22 in v23, v20 z v24, v28, v22 z v28 in v30, v24 z v29, v25 z v29 in v28 z v30. KMO test .610 Bartlett Hi kvadrat 285.849 test g 105 P .000 Tabela 90 KMO in Bartlettovtest - preverjanje ustreznosti podatkov za MS skalo Za skalo MS je po Kaiserjevem kriteriju vrednost indeksa KMO enaka 0.610 in dovolj velika, da lahko nadaljujemo z analizo (tabela 90). Po KMO testu in Bartlett testu je faktorska analiza možna. KMO test za naš vzorec presega kritično mejo 0.5 (0.610 >0.5), kar kaže na ustreznost sistema za nadaljnjo analizo. Pomembnost Bartlett testa sferičnosti (0.000 <0.05) kaže na pomembnost povezav med spremenljivkami. V postopek faktorizacije smo vključili vseh 15 spremenljivk. Stran 139/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habiiitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija spremenljivka MSA vrednost V16 469 V17 676 via 575 V19 701 V20 697 V21 581 V22 796 V23 610 V24 494 V25 447 V26 703 V27 407 V28 667 V29 503 V30 570 Tabela 91 MSA vrednosti za MS skalo (MSA - Measures of Sampling Adequacy) MSA vrednosti (tabela 91) v korelacijski matriki za vzorec GNM zzadščajo kriteriju zz aadaljnjo analizo, saj so vse vrednosti večje od 0.05, razen pri spremenljivkah vl6, v24, v25 in v27, od tega sta najbolj kritični v25 in v27, vse ostale so dokaj bllzu indeks vrednosti 0.5. prvotno ekstrakcija v16 1000 741 v17 1000 777 v18 1000 730 v19 1000 761 v20 1000 708 v21 1000 511 v22 1000 681 v23 1000 674 v24 1000 761 v25 1000 744 v26 1000 726 v27 1000 864 v28 1000 693 v29 1000 792 v30 1000 731 Tabela 92 Komunalitete za MS skalo V tabeli 92 so prikazane komunalitete za posamezne spremenljivke MS skale, ki predstavljajo delež njihovih varianc, zajetih v ekstrahiranih faktorjih. Najvišje komunalitete zasledimo pri spremenljivkah vl6, vl7, vl8, vl9, v20, v24, v25, v26, v27, v29 in v30 (večje od 0.7), najnižja pa je pri spremenljivki v21. Stran 140/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete ^ re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (lastne vrednosti so enake 1 ali več) smo zadržali 6 glavnih komponent ali faktorjev, ki pojasnjujejo celotno varianco sistema za skalo MS. lastne vrednost vseh faktonev lastne vrednost ektrahiranih faktorjev lastna lastna faktor vrednost % vanance Kumilativni % vrednost % vanance Kumilativni % 1 3 733 24 885 24 885 3 733 24 885 24 885 2 1 842 12 278 37 162 1 842 12 278 37 162 3 1667 11 114 48 276 1667 11 114 48 276 4 1401 9 343 57 619 1401 9 343 57 619 5 1251 8 340 65 960 1251 8 340 65 960 6 1001 6 675 72 634 1001 6 675 72 634 7 849 5 660 78 295 8 634 4 224 82 519 9 554 3 692 86 211 10 492 3 278 89 489 11 432 2 879 92 368 12 387 2 582 94 950 13 324 2 162 97 112 14 248 1654 98 766 15 185 1234 100 000 Tabela 93 Količina skupne pojasnjene variance za US skalo V tabeli 93 količina skupne pojasnjene variance za MS skalo smo z analizo glavnih komponent izločili 6 faktorjev. Prvi in najmočnejši faktor pojasnjuje 24.89 % skupne pojasnjene variance sistema, drugi faktor 12.28 %, tretji 11,11 %, četrti 9.34 %, peti 8.34 % in šesti 6,68 % (zaokroženo na dve decimalki). Vsi faktorji skupaj pojasnjujejo 72.63 % celotne variance sistema. Stran 141/227 faktor Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habiUtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertala 1 2 3 4 5 6 v28 .781 v26 .751 .371 v30 .530 -.399 v22 .465 -.380 v21 .448 .344 v29 .867 v25 .742 -.314 v19 -.798 v20 -.742 v24 .422 -.498 .412 v16 -.849 v18 -.421 -.618 v17 -.824 v23 -.521 -.535 v27 .932 Tabela 94 Rotirana faktorska matrika po Oblimin rotaciji (Pattern matrix) za MS skalo Faktorje smo skušali vsebinsko interpretirati na podlagi faktorskih nasičenosti po Oblimin rotaciji (tabela 94). Na ta način smo definirali prostor DIDS-a za skalo MS, ki po tej strukturi zajema 6 medsebojno neodvisnih dimenzij. Prvi faktor vključuje pet spremenljivk v28, v26, v30, v22 in v21 in smo ga poimenovali faktor odtujevanja-odtujitve/alienacije posameznika od skupine. Drugi faktor opredeljujeta spremenljivki v29 in v25 in smo ga poimenovali faktor ambivalence glede načina komunikacije in izbire partnerja. Tretji faktor opisujejo tri spremenljivke, in sicer vl9, v20 in v24 in smo ga poimenovali faktor, vezan na izgubo sluha. Četrti faktor vključuje spremenljivki vl6 in vl8 in smo ga poimenovali faktor pripadnosti Gluhi skupnosti. Peti faktor opisujeta spremenljivki vl7 in v23 in smo ga poimenovali faktor zmožnosti navezovanja stikov/druženja. In kot zadnji, šesti faktor, je faktor ambivalence glede Gluhe skupnosti, ki ga definira zgolj ena sama spremenljivka, in sicer v27. faktor 1 2 3 4 5 6 1 1.000 2 -0,0124 1.000 3 -.163 -0,0489 1.000 4 -.162 -0,0941 0,0706 1.000 5 -.110 -0,0394 .139 0,0582 1.000 6 .146 0,0267 -.140 0,0509 -0,0199 1.000 Tabela 95 Interfaktorska korelaoijska matrika (matrika kovanance med faktorji) za MS skalo Interfaktorska matrika kaže rahlo medsebojno zvezo faktorjev. Stran 142/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija INTERPRETACIJA S pomočjo faktorske analize smo definirali šest faktorjev, ki opredeljujejo skalo MS - kulturno marginalno skalo. Ti so: faktor odtujevanja-odtujitve/alienacije posameznika od skupine, faktor ambivalence glede načina komunikacije in izbire partnerja, faktor, vezan na izgubo sluha, faktor pripadnosti Gluhi skupnosti, faktor zmožnosti navezovanja stikov/druženja, faktor ambivalence glede Gluhe skupnosti. Kulturno marginalni gluhi ljudje po definiciji nimajo dobro oblikovane prioritetne identitete. Tukaj ne gre za preoblikovanje identitete, ampak že v osnovi za stanje identitetne zmedenosti in kulturne marginalnosti. Večina gluhih otrok je rojena v slišecih družinah s pomanjkanjem razumevanja gluhote kot kulturne različice. Ideja, da se bodo starši morali naučiti še enega jezika za sporazumevanje s svojim otrokom, ki je večini ljudi nepoznan, je nesprejemljiva. Sčasoma postanejo starši bolj razumevajoči, ko opazijo, da se gluhi otroci hitreje in lažje odzivajo na znake kot na verbalni govor. Gluhe otroke slišeči starši po navadi vzgajajo z minimalnim dostopom do slovenskega znakovnega jezika in z nepopolno ali pomanjkljivo slovenščino. Z vidika socialnega konteksta naj bi otrok vzpostavil trden jezikovni sistem z namenom vzpostaviti potreben odnos z drugimi. Otrok brez tega ne more razmišljati o sebi na abstraktni ravni in zato ne more oblikovati/formirati ustrezne identitete. Takšen otrok je socialno in psihološko obroben. Socialna marginalnost se lahko manifestira v odsotnosti ali pomanjkanju polnega članstva v kateri koli socialni skupini. Lahko se manifestira kot identitetna zmedenost, nenavadna ali drugačna notranja reprezentacija, predstava selfa54 in objekta ali kot manifestacija vedenjskih in čustvenih motenj. Stonequist (po Glickman, 1996a) opisuje kulturno marginalnost kot socialni fenomen. Pravi, da izraz ustreza ljudem, ki so na obrobju dveh ali več socialnih skupin. Ti ljudje imajo izrazite posebne psihološke karakteristike, ki spodbujajo posebno obliko vedenja. Te so ambivalentnost pretiran ali prekomeren self, rasno zavedanje, občutje manjvrednosti, preobčutljivost ter nekatere kompenzatorne reakcije, kot sta egocentrizem in agresija. V tem modelu razvoja Gluhe identitete se lahko posamezni segmenti stopnje prepletajo, in sicer je prvi odvisen od starosti, v kateri sta nastopila izguba sluha in kontekst v katerem gluha oseba odrašča, drugi pa predstavlja kulturna marginalnost, kjer oglušeli ljudje začenjajo raziskovati socialni svet Gluhih ljudi. Kakor koli že, to lahko predstavlja prvo stopnjo za večino gluhih otrok, ki odraščajo v slišečih družinah. Lahko pa je druga stopnja za tiste gluhe otroke Gluhih staršev, ki so začeli živeti svoje življenje z bikulturalno identiteto, ampak so jih socialne izkušnje v poteku šolanja pripeljale do tega, da so izgubili povezavo z Gluhim svetom. Osrednja značilnost ambivalence se pri marginalno gluhih ljudeh kaže v odnosu med slišečim in gluhim svetom. Slišeči ljudje so po navadi odkriti, odprti, občudovanja vredni, tekmovalni, zavidanja vredni in zamerljivi. Gluhi ljudje pa so odkrito podcenjevali, medtem ko so marginalno gluhi 54 Jaz Stran 143/227 Damjana Kogovšek _______Vlog kulturne identitete v re/habi!itaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija ljudje (ko najdejo sebe) večinoma srečni, veseli in zadovoljni v svoji sredini. Ta konfliktna vedenja se neprestano spreminjajo. Marginaino gluhim ljudem gluhota in slišnost predstavljata čustveno obremenitev. 4.2.1.4.3 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS IS - poglobljene Gluhe identitete V31 Gluhi morajo uporabljati znakovni jezik. V32 Gluhi ne potrebujejo slušnih aparatov, pripomočkov. V33 V Gluhi skupnosti ni prostora za slišeče ljudi. V34 Samo gluhi ljudje bi morali poučevati gluhe otroke. V35 Slišeči ljudje sploh ne pomagajo gluhim. V36 Zadovoljen sem s tem, kar mi Gluhi svet ponuja. V37 Slišeči ljudje ne razumejo in ne podpirajo Gluhih. V38 V družbi s slišečimi sem velikokrat jezen. V39 V Gluhi skupnosti se počutim domače. V40 Učiti gluhe govoriti, je izguba časa. V41 Narobe je, če govoriš, medtem ko kretaš. V42 Samo gluhi ljudje bi morali voditi gluhe šole. V43 Ne zaupam slišečim ljudem. V44 Učenje odgledovanja je izguba časa. V45 Gluhi bi se morali družiti le z gluhimi (gluhi naj se družijo le z guhimi). Tabela 96. IS skala M SD v31 49 815 8 702 v32 50.164 8.647 v33 50 420 8.213 v34 50.237 8.635 v35 50.254 8.442 v36 49.908 8.980 v37 50.040 8.888 v38 49.715 8.086 v39 49.893 8.699 v40 50.325 8.379 v41 50.423 8.330 v42 50155 8.786 v43 50.207 8.857 v44 50179 8.870 v45 50.286 8.500 Tabela 97: Opisna statistika za IS skalo Stran 144/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih m nagluSmh mladostnikov Doktorska disertacija Tabela 97 opisne statistike za vzorec gluhih in naglušnih mladostnikov kaže, da so povprečne vrednosti posameznih spremenljivk na skali IS približno enakih vrednosti, in sicer se gibljejo od 49.715 do 50.423. v31 v32 v33 v34 v35 v36 v37 v38 v39 v40 v41 V42 v43 v44 v45 r v31 1.000 v32 .162 1.000 v33 -.070 .272 1.000 v34 .151 .073 -.060 1.000 V35 -.124 .041 .272 -.012 1.000 v36 .304 087 -068 .298 -.099 1 000 v37 .073 .015 .107 .344 .337 .272 1.000 V38 .010 .188 .334 -.120 .139 -.101 .302 1.000 v39 .329 .253 -.132 .272 -.281 .524 .208 -.084 1.000 v40 -.006 .374 .318 .234 .173 .071 .154 .396 .161 1000 V41 .174 .151 .023 .111 .236 .091 -.049 .118 .029 .361 1.000 v42 .300 -.099 -.211 .385 -.009 .010 .157 .042 122 .083 .024 1.000 v43 .198 -.039 .152 -.049 .347 -.045 .360 .352 -.141 .191 .153 .436 1.000 v44 .020 .050 .305 -.063 .263 -.104 .226 .268 -.134 .216 -.004 .264 .413 1.000 v45 .102 .215 074 001 .171 -136 .042 .299 .059 .275 .160 .264 .336 .278 1.000 Tabela 98 Korelaoijska matrika za IS skalo Korelacijska matrika nam daje vpogled v manifestno strukturo faktorskega prostora IS skale in kaže na interkorelacije petnajstih spremenljivk. V tabeli 98 so vsi koeficienti korelacije, ki so absolutno enaki ali večji od 0.208, statistično pomembni pri stopnji tveganja p=0,05. Celotna korelacijska matrika kaže na nizke korelacije med posameznimi spremenljivkami (ki so nižje od podane vrednosti 0.3), vendar so kljub temu statistično pomembne. Vzrok lahko iščemo v heterogenosti populacije, interpretaciji in prevodu posameznih itemov. Najvišje korelacije najdemo pri spremenljivki v34 z v42, v36 z v39, v38 z v40, v42 z v43 in v43 z v44. KMO test .565 Bartlettt Hi kvadrat 253.249 test g 105 P .000 Tabela 99 KMO in Bartlettov test- preverjanje ustreznosti podatkov za IS skalo Za skalo HS je po Kaiserjevem kriteriju vrednost indeksa KMO enaka 0.565, kar nekateri pojmujejo kot nizko vrednosti vendar še vedno dovolj veliko, da lahko nadaljujemo z analizo (tabela 99). V postopek faktorizacije smo vključili vseh 15 spremenljivk. Največja in najboljša možna vrednost je 1 (po Darren. Maller/. 1995) Stran 145/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija spremenljivka MSA vrednost V31 632 V32 678 V33 604 V34 386 V35 561 V36 674 V37 417 V38 587 V39 552 V40 654 S/41 468 V42 456 V43 620 V44 728 V45 708 Tabela 100 MSA vrednosti za IS skalo (MSA- Measures of Sampling Adequaoy5 MSA vrednosti (tabela 100) v korelacijski matriki za vzorec GNM zadoščajo kriteriju za nadaljnjo analizo, saj so vse vrednosti večje od 0.05, razen pri spremenljivkah v34, v37, v41 in v42, od tega sta najbolj kritični v34 in v37, vse ostale so dokaj blizu indeks vrednosti 0.5. prvotno ekstrakci|a v31 1000 489 v32 1000 620 v33 1000 609 v34 1000 574 v35 1000 682 v36 1 000 628 v37 1000 792 v38 1000 542 v39 1000 722 v40 1000 636 v41 1000 777 v42 1000 753 v43 1000 693 v44 1000 538 v45 1000 559 Tabela 101 Komunairtete za IS skalo V tabeli 101 so prikazane komunalitete za posamezne spremenljivke IS skale, ki predstavljajo delež njihovih varianc, zajetih v ekstrahiranih faktorjih. Najvišje komunalitete zasledimo pri spremenljivkah v37, v39, v41 in v42 (večje od 0.7), medtem ko je najnižja pri v31. Stran 146/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (lastne vrednosti so enake 1 ali več) smo zadržali 5 glavnih komponentah faktorjev, ki pojasnjujejo celotno varianco sistema za skalo IS. lastne vrednosti vseh Faktorjev Lastne vrednosti ekstrahiranih faktorjev lastna Kumulativni lastna Kumulativni faktor vrednost % vanance % vrednost % variance % 1 3.063 20.422 20.422 3.063 20.422 20.422 2 2.385 15.900 36.321 2.385 15.900 36.321 3 1.706 11.372 47.694 1.706 11.372 47.694 4 1.331 8.873 56.567 1.331 8 873 56.567 5 1 127 7.511 64.077 1.127 7.511 64.077 6 .980 6.534 70.612 7 .808 5 383 75.995 8 .743 4.950 80.946 9 .654 4.360 85.305 10 .508 3 387 88.692 11 .452 3.017 91.709 12 .398 2.652 94.361 13 352 2.345 96.706 14 .320 2.136 98.842 15 .174 1.158 100.000 Tabela 102 Količina skupne pojasnjene variance za IS skalo V tabeli 102 smo z analizo glavnih komponent izločili 5 faktorjev. Prvi in najmočnejši faktor pojasnjuje 20.42 % skupne pojasnjene variance sistema, drugi faktor 15,90 %, tretji 11,37 %, četrti 8,87 % in peti 7,51 %. Vsi iaktorjj skupaj pojasnjujejo 64.08 % celotnn eariaace eistemaa faktor PM 1 2 3 4 5 v42 .787 -.390 v43 .731 v45 .597 v44 .544 v39 .846 v36 .757 v34 .523 .381 v31 .409 .499 v33 .734 v32 320 .649 v38 .316 .609 v40 .531 .475 v37 365 .762 v35 -365 .600 370 v41 .888 Tabela 103 Rotirana faktorska matrika po Oblimin rotaciji (Pattern matrix) za IS skalo Faktorje smo skušali vsebinsko interpretirati na podlagi faktorskih nasičenosti po Oblimin rotaciji (tabela 103). Na ta način smo definirali prostor DIDS-a za skalo IS, ki po tej strukturi' Stran 147/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija zajema 5 dimenzij. Prvi faktor vključuje štiri spremenljivke v42, v43, v44 in v45 in smo ga poimenovali faktor vodenja/usmerjanja Gluhih. Drugi faktor opredeljujejo štiri spremenljivke v39r v36, v34 in v31 in smo ga poimenovali faktor pripadnosti in zaupanja Gluhi skupnosti. Tretji faktor opisujejo tudi štiri spremenljivke, in sicer v33, v32, v38 in v40 in smo ga poimenovali faktor nezadovoljstva, jeze do slišečih. Četrti faktor vključuje dve spremenljivki v37 in v35 in smo ga poimenovali faktor nerazumevanja (guhiti s strani slišečih). Peti faktor opredeljuje ena sama spremenljivka v41 in smo ga poimenovali faktor, vezan na način komunikacije (zavračanje govora, verbalnega načina komunikacije). faktor 1 2 3 4 5 1 1.000 2 0,0297 1000 3 .139 -0,0850 1000 4 .105 -0,0426 0,0699 1.000 5 .117 .122 119 0,0173 1.000 Tabela 104 Interfaktorska transformirana matrika (matrika kovanance med faktorji) za IS skalo Interfaktorska matrika kaže rahlo medsebojno zvezo faktorjev. INTERPRETACIJA S faktorsko analizo smo oblikovali pet faktorjev, ki definirajo konstrukt IS skale, in sicer faktor vodenja/usmerjanja Gluhih, faktor pripadnosti in zaupanja Gluhi skupnosti, faktor nezadovoljstva, jeze do slišečih, faktor nerazumevanja (gluhih s strani slišečih), faktor, vezan na način komunikacije (zavračanje govora, verbalnega načina komunikacije). Medicinsko patološki model gluhote je na tej stopnji močno degradiran. Gluhoto se razume izključno kot kulturno različico in ne kot nezmožnost. Problemi, kijih imajo Gluhi, izvirajo zaradi nadzora, ki ga izvajajo slišeči ljudje nad gluhimi in ne zaradi samih omejitev ali nezmožnosti slišanja. Pravi jezik Gluhih oseb je znakovni jezik gluhih in ne slovenski jezik, ki ga govori večina. Gluhim znakovni jezik pomeni vrednost, zato ne vidijo razloga, da bi govorili ali simultano uporabljali govor in kretnjo, niti kakršen koli drug znakovno kodimi sistem, ki posnema slovenski jezik. Tudi za slušne pripomočke pravijo, da so zgolj eden od vizualnih simbolov vsiljevanja slišečih vrednot (primer: na tej stopnji lahko kdo razume, da bodo Gluhi zavračali slušne pripomočke na način, kot so ameriški kolonisti zavračali čaj, ki je simboliziral angleško tiranijo). O ideji čudežne ozdravitve gluhote s pomočjo polževih vsadkov ali drugih medicinskih procedur ljudje z identiteto pogreznitve razmišljajo kot o kulturnem genocidu. Dominantno čustvo te faze je jeza. Kljub temu, da so lahko nekateri slišeči ljudje dobro misleči, lahko postanejo tarča te Stran 148/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija neobvladljive jeze. Slišečim ljudem naj bo izziv razumeti Gluhe ljudi in njihovo vedenje. Na tej stopnji gre za nekompromisno kakovost mišljenja in vedenja manjšinskih oseb, ki lahko omejujejo vse. Konec koncev obstaja multikulturalni svet in ne le svet slišečih. 4.2.1.4.4 LATENTNA STRUKTURA VPRAŠALNIKA DIDS BS bikulturalne skale V46 Všeč sta mi obe kulturi, gluha in sliseča. V47 Podpiram gluho kulturo, vendar cenim tudi slišečo kulturo (ljudi). V48 SZJ in SJ sta med seboj drugačna jezika, vendar oba enako pomembna. V49 Jaz sem Gluh. V50 Rad bi pomagal slišečim, da bodo razumeli in spoštovali Gluho kulturo. V51 Oba jezika; SZJ in SJ, uporabljam enako dobro. V52 Imam slišeče in gluhe prijatelje. V53 V družbi s slišečimi sem ponosen, da sem Gluh. V54 Iščem takšne slišeče ljudi, ki spoštujejo in cenijo Gluho skupnost V55 Prijetno, udobno se počutim pri svojih slišečih in gluhih prijateljih. V56 Veliko sem premišljeval, kaj pomeni biti ponosna, močna Gluha osebnost V57 Čeprav imam veliko slišečih prijateljev, sem včasih jezen nanje in na njihovo družbo. V58 Dobro se počutim tako s slišečimi kot tudi z gluhimi ljudmi. V59 Dobro se počutim, ker sem gluh, vendar se rad družim s slišečimi. V60 Moji sušeči prijatelji se bodo borili za pravice gluhih. Tabela 105 BS skala M SD v46 49.820 8 545 v47 49.687 8 088 v48 49.768 8 610 v49 49.652 8.349 v50 49.797 8 494 v51 50.099 8.707 v52 49 846 8 559 v53 49.844 8.758 v54 49.966 8 570 v55 49.851 8.482 V56 49.880 8.746 v57 50.058 8.844 v58 49.869 8.929 V59 49.837 8.617 v60 50.118 8.978 Tabela 106 Opisna statistika za BS skalo Stran 149/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagušnih mladostnikov Doktorska disertacija Tabela 106 opisne statistike za vzorec gluhih in naglušnih mladostnikov kaže, da so povprečne vrednosti posameznih spremenljivk na skali BS približno enakih vrednosti, in sicer se gibljejo od 49.652 do 50.118. v46 v47 v48 v49 v50 v51 v52 v53 v54 v55 v56 v57 v58 v59 v60 r v46 1.000 v47 .429 1.000 v48 .294 .311 1.000 v49 .271 -.023 -.009 1.000 v50 .070 .072 .170 .108 1.000 v51 .037 .028 .078 .039 -.072 1.000 v52 .287 -.026 .352 .318 .184 .254 1.000 v53 .176 .087 .144 .289 .103 .500 .345 1.000 v54 .185 -.015 -.048 -.053 -.044 .283 .302 .416 1.000 v55 .185 .033 .291 .113 .126 .318 .388 .314 .276 1.000 v56 -.073 -.365 -.153 .309 .195 .118 .139 .147 .153 .094 1.000 v57 -.111 -.135 -.244 .203 .105 .048 .010 -.015 -.018 .059 .538 1.000 v58 .151 .083 .127 .251 .133 .111 .129 .290 -.010 .269 .052 .303 1.000 vS9 .140 .385 -.115 .154 -.032 -.055 -.022 .046 .051 .024 -.255 -.036 .269 1.000 v60 -.120 .063 -.013 .119 .036 .117 .091 .299 .021 -.010 .031 .218 .183 -.053 1.000 Tabela 107 Korelacijska matrika za BS skalo Korelacijska matrika nam daje vpogled v manifestno strukturo faktorskega prostora BS skale in kaže na interkorelacije petnajstih spremenljivk. V tabeli 107 so vsi koeficienti koreiacije, ki so absolutno enaki ali večji od 0.203, statistično pomembni pri stopnji tveganja p=0,05. Celotna korelacijska matrika kaže na nizke koreiacije med posameznimi spremenljivkami (ki so nižje od podane vrednosti 0.3), vendar so kljub temu statistično pomembne. Vzrok lahko iščemo v heterogenosti populacije, interpretaciji in prevodu posameznih itemov. Najvišje koreiacije najdemo pri spremenljivki v46 z v47, v51 z v53, v53 z v54 in v56 z v57. KMO test .552 Bartlett test Hi kvadrat 9 231.574 105 P .000 Tabela 108. KMO in Bartlettov test- preverjanje ustreznosti podatkov za BS skalo Za skalo HS je po Kaiserjevem kriteriju vrednost indeksa KMO enaka 0.552, kar nekateri pojmujejo kot nizko vrednost vendar še vedno dovolj veliko, da lahko nadaljujemo z analizo (tabela 108). V postopek faktorizacije smo vključili vseh 15 spremenljivk. Stran 150/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habiirtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija spremenljivka MSA vrednost V46 576 V47 461 V48 522 V49 501 V50 539 V51 648 V52 662 V53 627 V54 491 V55 789 V56 557 V57 481 V58 528 V59 411 V60 438 Tabela 109 MSA vrednosti za BS skalo (MSA Measures of SamplingAdequacy) MSA vrednosti (tabela 109) v korelacijski matriki za vzorec GNM zadoščajo kriteriju za nadaljnjo analizo, saj so vse vrednosti večje od 0.05, razen pri spremenljivkah v47, v54, v57, v59 in v60, od tega sta najbolj kritični v59 in v60, vse ostale so dokaj blizu indeks vrednosti 0.5. prvotno ekstrakcija v46 1000 628 v47 1000 648 v48 1000 755 v49 1000 547 v50 1000 441 v51 1 000 585 v52 1000 589 v53 1 000 688 v54 1000 643 v55 1 000 446 v56 1000 754 v57 1000 650 v58 1000 553 v59 1000 722 v60 1000 685 Tabela 110 Komunalitete za BS skalo Stran 151/227 Damjana KogovSek Vioga kulturne identitete v re/h3bilitaqji gluhih in nagiuSnih mladostnikov _______Doktorska disertacija V tabeli 110 so prikazane komunalitete za posamezne spremenljivke HS skale, ki predstavllajo delež njihovih varianc, zajetih v ekstrahiranih faktorjih. Najvišje komunalitete zasledimo pri spremenljivkah v48, v56 in v59 (večje od 0.7), najnižje pa pri v50 in v 55. Po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (lastne vrednosti so enake 1 ali več) smo zadržali 5 glavnih komponent ali faktorjev, ki pojasnjujejo celotno varianco sistema za skalo BS. lastne vrednosti vseh faktorjev lastne vrednosti ekstrahiranih faktorjev lastna Kumulativni lastna Kumulativni faktor vrednost % variance % vrednost % variance % 1 2.977 19.845 19.845 2.977 19.845 19.845 2 2.212 14.746 34.591 2.212 14.746 34.591 3 1.608 10.718 45 308 1.608 10.718 45.308 4 1.383 9.218 54.526 1.383 9.218 54.526 5 1.155 7.700 62.226 1.155 7.700 62.226 6 .956 6.370 68 596 7 .877 5.847 74.443 8 .798 5.319 79.762 9 .703 4.687 84.449 10 .598 3988 88.437 11 .501 3.342 91 779 12 .454 3.024 94.804 13 .291 1.943 96.747 14 .261 1.742 98.489 15 .227 1.511 100.000 Tabela 111 Količina skupne pojasnjene variance za BS skalo V tabeli 111 smo z analizo glavnih komponent izločili 5 faktorjev. Prvi in najmočnejši faktor pojasnjuje 19.84 % skupne pojasnjene variance sistema, drugi faktor 14.75 %, tretji 10.72 %, četrti 9.22 % in peti 7.70 % (zaokroženo na dve decimalki). Vsi faktorji skupaj pojasnjujejo 62.23 % celotne variance sistema. Stran 152/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilrtactji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija faktor PM 1 2 3 4 5 v54 .764 v51 .743 v53 .736 v55 .518 -324 v52 .488 -462 v56 .774 -347 v57 .736 v49 .617 335 v59 .834 .337 v47 -368 .665 v46 .515 -313 -400 v58 330 .453 386 v48 -371 -.805 v50 -.599 v60 .812 Tabela 112 Rotirana faktorska matrika po Oblimin rotaciji (Pattern matrix) za BS skalo Faktorje smo skušali vsebinsko interpretirati na podlagi faktorskih nasičenosti po Oblimin rotaciji (tabela 112). Na ta način smo definirali prostor DIDS-a za skalo BS, ki po tej strukturi zajema 5 dimenzij. Prvi faktor opredeljuje pet spremenljivk v54, v51, v53, v55 in v52 in smo ga poimenovali faktor podpore v slišeči družbi. Drugi faktor vključuje tri spremenljivke v56, v57 in v49 in smo ga poimenovali faktor identifikacije s terminom »biti Gluh«. Tretji faktor opisujejo štiri spremenljivke, in sicer v59, v47, v46 in v58 in smo ga poimenovali faktor identifikacije s slišečimi. Četrti faktor vključuje spremenljivki v03 in v09 in smo ga poimenovali faktor enakosti/vrednosti jezikov. Peti faktorje faktor zaupanja/zavezništva skupin (slišečih in gluhih), ki ga opredeljuje spremenljivka v 60. faktor 1 2 3 4 5 1 1 000 2 0,0922 1000 3 0,0859 -0,0130 1000 4 -154 -0,0858 -151 1 000 5 -0,00172 0,0953 0,0183 0,0127 1000 Tabela 113 Interfaktorska transformirana matrika (matrika kovanance med faktorji) za BS skalo Interfaktorska matrika kaže rahlo medsebojno zvezo faktorjev. INTERPRETACIJA S faktorsko analizo smo oblikovali latentni prostor bikulturalne skale - BS, ki zajema pet faktorjev, in sicer: faktor podpore v slišeči družbi, faktor identifikacije s terminom »biti Gluh«, Stran 153/227 Damjana KogovšeK Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagluSnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija faktor identifikacije s slišečimi, faktor enakosti/vrednosti jezikov, faktor zaupanja/zavezništva skupin (slišečih in gluhih). Gluhi otroci, vzgojeni v Gluhih družinah, so po navadi bikulturalni že od svojega rojstva, od vsega začetka. Rojeni so v svet, kjer je guhota norma, način komunikacije s pomočjo kretenj je samoumeven od vsega začetka in predstavlja način življenja in sporazumevanja. Posameznik se uči interakcij s slišečimi ljudmi na enak način kot se rasne manjšine učijo vzajemno delovati s tako imenovanimi belci. Schein (po Glickman, 1996a) je citiral Jacobsa: »Rodil sem se Gluh Gluhim staršem. Moja družina je bila povsem Gluha in živeli smo svoje življenje, kjer je bil manualni način komunikacije edini način sporazumevanja. Odrasel sem v ljubečem okolju in nikoli nisem poznal nobene prikrajšanosti, kar se tiče komunikacije. Moji starši so poznali moje želje in jaz sem vedel, do kam lahko grem in kje so moje meje. Konverzacija je bila polna in zanimiva še zlasti, ko smo sedeli za jedilno mizo. Vseh dejstev, ki so pomembni v življenju, sem se naučil in jih spoznal ob pravem času. Obiskoval sem šolo za gluhe. Moj problem se je pojavil, ko sem začel delati in se začel ukvarjati z zasebnim poslovanjem. Takrat sem se srečal z zunanjim slišečim svetom, čeprav o njem nisem razmišljal na takšen način. Svoje starše sem opazoval, kako se spopadajo z ovirami, na katere so naleteli v svetu slišečih. Sam sem si pomagal z Ustom papirja in svinčnikom. To sem imel vedno prr sebii Na začetku sem si pomagal tudi z odgledovanjem.« Vendarle se nam ob vsem tem pojavljajo različna vprašanja, predvsem to, kako je sploh mogoče, da bi se lahko Gluhim otrokom Gluhih staršev razvile že dane identitete, ki so po vsej verjetnosti bikutturalne že od samega začetka življenja. Zato lahko obstajata dve hipotezi. Ena pravi, da so ti otroci izkusili relativno majhno število sprememb v primarni identiteti kot Gluhi otroci slišečih staršev. Druga hipoteza se naslanja na izobraževalne in socialne izkušnje, za katere nekateri pravijo, da so šle v tem procesu za stopnjo nazaj. To srečanje s slišečo usmerjenostjo v gluhih izobraževalnih programih in s širšo okolico lahko zmede in marginalizira Gluhe ali pa jih naredi še bolj radikalno Gluhe. Te vsebine žal ne moremo raziskati, saj nimamo orodja, s katerim bi se dalo meriti Gluho identiteto. DIDS je le eden od poskusov razlage kako razumeti razvoj Gluhe identitete (Glickman, 1996a). 4.2.2 DISKRIMINATIVNA ANALIZA GLEDE NA VKLJUČENOST GLUHEGA iN NAGLUŠNEGA POSAMEZNIKA V OKOUE S pomočjo diskriminativne analize smo preverjali in ugotavljali razlike pri oblikovanju kulturne identitete med gluhimi mladostniki v integraciji in s tistimi v segregaciji. V ta namen smo v Stran 154/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija analizo zajeli kompozitne spremenljivke DIDS-a in izdelali prediktorski model diskriminativnih spremenljivk. Za izločitev diskriminativno pomembnih prediktorskih spremenljivk smo uporabili tako metodo hkratnega vstopa kot tudi metodo "korakov" vseh aktualnih spremenljivk, ki se nam je izkazala kot uspešna. V analizo je biio vkllučenih 65 gluhih mladostnikov (100 %). Wilks' Lambda F 91 g2 P HS 961 2 578 1 63 113 MS 1 000 008 1 63 927 IS 856 10 636 1 63 .002 BS 998 150 1 63 700 Tabela 114 Testiranje enakost! povprečij skupin Iz tabele 114 je razvidno, da ima kompozitna spremenljivka IS pomembno vlogo pri razlikovanju gluhih mladostnikov glede na obliko šolanja. Spremenljivke, ki ne diskriminirajo naše predpostavke, so HS, MS in BS. Torej iz rezultatov lahko sklepamo, da bo spremenljivka IS, kjer gre za statistično pomembne razlike med aritmetičnimi sredinami (p< 0.05; obenem pa je Lambda vrednost nižja kot pri ostalih spremenljivkah), prišla v poštev za nadaljnjo analizo. Box's M 105 F pnbl vrednost .098 gi 1 g2 665,86 p 754 Tabela 115 Boxov statistični test kovanančnih matrik Tabela 115 je prikazan Boxov statistični test, ki je pokazal, da se kovariančni matriki obeh skupin gluhih mladostnikov statistično pomembno ne razlikujeta, zato je nadaljnja primerjava med skupinama smiselna. funkcija lastna vrednost % vanance kumulat % Kanon krelacija 1 169 1000 1000 380 Tabela 116 Ocene statističnih parametrov kanonične diskriminativne funkcije (lastna vrednost in kanonična korelacija) Iz ocen parametrov diskriminativne funkcije v tabeli 116 lahko sklepamo, da nam funkcija razloži 100 % variance. Kanonična korelacija znaša 0,38, kar pomeni, da stopnja diskriminativnosti ni visoka, je pa pomembna. Temu primerna je tudi lastna vrednost (0.169) funkcije, ki kaže, da je variabilnost vrednosti med skupinama nižja od variabilnosti znotraj Stran 155/227 Damjana Kogovšek kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnin hladostntkov Doktorska disertala skupin (čeprav bi moralo biti obratno), vendar nam je to lahko pokazatelj, da je skupina gluhih mladostnikov zelo heterogena in včasih ne dopušča poenostavljanja. test funkcij Wilks' Lambda hi-kvadrat 9 P 1 856 9 750 1 002 Tabela 117 Vrednost Wilksove lambde m testiranje njene pomembnosti Statistična pomembnost Wilksove lambde v tabeli 117 znaša 0,856 pri stopnji tveganja 0.002. Iz tega rezultata tudi izhaja, da samo približno 15 % skupne variance vrednosti diskriminativne funkcije nastane zaradi razlike med obema skupinama gluhih mladostnikov. funkcija 1 IS 1000 Tabela 118 Standardizirani koeficient kanonične diskriminacijske funkcije funkcija 1 IS konstanta .286 -14 329 Tabela 119 Nestandardizirani koeficient kanonične diskriminacijske funkcije funkaia 1 IS MS* HSa 8Sa 1000 249 -133 -.048 a spremenljivke, ki niso bile vključene v analizo Tabela 120 Strukturna matrika - korelacije med prediktorskimi spremenljivkami m kanomčno diskriminativno funkcijo Iz strukturne matrike (tabela 120) lahko razberemo, da je spremenljivka IS edina v največji korelaciji z diskriminativno funkcijo, ki smo jo poimenovali funkcija poglobitve v Gluhi svet in njegovo kulturo. Višina koeficienta korelacije kaže zelo veliko pomembnost oziroma doprinos k diskriminativnosti posamezne spremenljivke med obema skupinama gluhih mladostnikov. Očitno je torej, da skala IS razlaga veliko več v relaciji z obliko šolanja kot ostale spremenljivke DIDS-a, ki so bile z uporabo naše metode »korakov« izločene iz nadaljnje analize. Stran 156/227 Damj3na KogovSek:__________Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska disertacija integracija funkcija 1 da ne -1.268 .129 Tabela 121: Centroidi za nestandardizirano kanonično diskriminativno funkcijo V tabeli 121 sta podana centroida skupin gluhih mladostnikov, ki se šolajo v integraciji in tistih v segregaciji. Rezultati klasifikacija integracija predvidena sku pripadnost pini skupaj da ne originalni f da ne 4 13 2 46 6 59 % da ne 66.7 22.0 33.3 78.0 100.0 100.0 validirani3 f da ne 4 13 2 46 6 59 % da ne 66.7 22.0 33.3 78.0 100.0 100.0 a- "Cross" validacija je narejena le za osebe zajete v analizi, vsaka oseba je klasificirana na podlagi funkcije, ki izhaja iz vseh primerov/oseb b. 76.9% uspešna klasifikacija izvorno grupiranih oseb c 76.9% uspešna klasifikacija grupiranih oseb po "cross" validaciji Tabela 122: Rezultati in struktura klasifikacije Tabela 122 nam prikazuje rezultate klasifikacije. Na osnovi zajetih spremenljivk je bilo uspešno klasificiranih 76,9 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov. Z validiranjem podatkov se naš rezultat ni nič spremenil, kar pomeni, da je bilo 33,3 % tistih gluhih mladostnikov, ki so v integraciji, klasificiranih v skupino segregiranih in 22 % gluhih mladostnikov, ki se izobražujejo v ZGN, je bilo klasificiranih v skupino integriranih. Ob validaciji odstotek uspešno klasificiranih ostane enak. Z diskriminativno analizo smo ugotovili, da se skupini gluhih mladostnikov razlikujeta na področju oblikovanja kulturne identitete, in sicer na IS skali, ki odraža pripadnost Gluhi skupnosti oziroma oblikovanju Gluhe kulturne identitete. Obdobje mladostništva je izjemno pomembna razvojna faza. Mladostniki, zajeti v raziskavi, so bili povprečno stari 18 let (od 16 do 20 fet). Ker nas je zanimalo, na katerih posameznih postavkah prihaja do razlik med skupinama gluhih mladostnikov v integraciji in segregaciji, smo izvedli diskriminativno analizo za skalo IS. Tudi v tem primeru smo za izločitev diskriminativno pomembnih prediktorskih spremenljivk uporabili obe metodi: metodo hkratnega vstopa in metodo "korakov", ki seje izkazala kot uspešna. V analizo je bilo vključenih 65 gluhih mladostnikov (100 %). Stran 157/227 Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Wllks' Lambca F 91 92 P v31 962 2 518 1 63 118 v32 953 3 093 63 083 v33 989 729 63 396 v34 979 1 361 63 248 v35 993 430 63 514 v36 980 1 294 63 260 v37 998 131 63 718 v38 965 2 264 63 137 v39 970 1932 63 169 v40 951 3 268 63 075 v41 989 674 63 415 v42 863 9 994 63 002 v43 938 4 130 63 046 v44 904 6 655 63 012 v45 948 3 479 63 067 Tabela 123 Testiranje enakosti povprečij skupin Spremenljivka IS ima pomembno vlogo pri razlikovanju gluhih mladostnikov glede na obliko šolanja. Spremenljivke v tabeli 123, ki ne diskriminirajo naše predpostavke, so naslednje: v31, v33, v34, v35, v36, v37, v38, v39 in v4JL Vse ostale spremenljivke so diskriminativne. Box's M 5 495 F pnbl vrednost 1559 fl1 3 g2 901 518 p 198 Tabela 124 Boxov statistični test kovariančmh matrik V tabeli 124 je prikazan Boxov statistični test, ki je pokazal, da se kovariančni matriki obeh skupin gluhih mladostnikov statistično pomembno ne razlikujeta, zato je nadaljnja primerjava med skupinama smiselna. Ničelna hipoteza enakosti skupin kovariančnih matrik s tem ni zavrnjena. funkcija lastna vrednost % variance kumulat % kanon korelac 1 .252 100 0 100 0 449 Tabela 125 Ocene statističnih parametrov kanomone diskriminativne funkcije (lastna vrednost in kanomčna korelacija) Stran 158/227 Damjana KogovSek________ Vloga kulturne identitete v re/hahihtaciji gluhih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska disertacija Ena funkcija nam razloži 100 % variance. Kanonična korelacija v tabeli 125 znaša 0,449, kar pomeni, da stopnja diskrimmativnosti ni visoka, je pa pomembna. Temu primerna je tudi lastna vrednost (0.252) funkcije. test funkcije Wilks' Lambda hi-kvadrat fj P 1 798 13 953 2 001 Tabela 126 Vrednost Wilksove lambde m testiranje njene pomembnosti V tabeli 126 je prikazana statistična pomembnost Wilksove lambde znaša 0,798 pri stopnji tveganja 0.0OL Iz tega rezultata tudi izhaja, da samo približno 20 % skupne variance vrednosti diskriminativne funkcije nastane zaradi razlik med obema skupinama gluhih mladostnikov. funkcija 1 v32 v42 622 915 Tabela 127 Standardizirani koeficient kanomčne diskriminativne funkcije funkciia 1 v32 v42 konstanta 073 111 -9 246 Tabela 128 Nestandardizirani koeficient kanomčne diskriminativne funkcije Stran 159/227 Damjana Kogovšek"____________Vloga kulturne identitete v re/habihtaaji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija funkcija 1 v42 .793 v32 .441 v34a .357 v31a .306 V453 .290 V438 .289 v40a .214 V393 .198 v44a .144 v37a .142 V363 .138 V33« -.089 V383 .069 v41a .068 V353 -.025 a- spremenljivke, ki niso bile vključene v analizo Tabela 129 Strukturna matrika - korelacije med prediktorskimi spremenljivkami in kanomono diskriminativno funkcijo Iz strukturne matrike (tabela 129) lahko razberemo, da je spremenljivka v42 edina v največji korelaciji z diskriminativno funkcijo, nato pa ji sledi v32. Vse ostale spremenljivke so bile izločene iz nadaljnje analize. Z metodo »korakov« smo želeli ugotoviti, katere spremenljivke so tiste, ki najbolj ločijo eno skupino od druge in izkazalo se je, da sta to dve spremenljivki, ki se nanašata na uporabo slušnih pripomočkov in na vodenje gluhih šol, kar pomeni, da se velika teža pripisuje Gluhi kulturi, ki zagovarja ta stališča in vrednote. Funkcijo smo tako poimenovali funkcija pripadnosti Gluhi skupnosti. integracija funkcija 1 da ne -1.551 .158 Tabela 130 Centroidi za nestandardizirano kanomono diskriminativno funkcijo V tabeli 130 sta podana centroida skupin gluhih mladostnikov, ki se šolajo v integraciji, in tistih v segregaciji. Stran 160/227 Damjana Kogovšek'____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih in nagluSmh mladostnikov_____________Doktorska disertacija Rezultati klasifikacija integracija predvidena pripadnost skupini skupaj da ne originalni f da ne 4 13 2 46 6 59 % da ne 66.7 22.0 33.3 78 0 100.0 100.0 validirani3 f da ne 4 13 2 46 6 59 % da ne 66.7 22.0 33 3 78 0 100.0 100.0 a. "Cross" vaüdacija je narejena le za osebe zajete v analizi, vsaka oseba je klasificirana na podlagi funkcije, ki izhaja iz vseh primerov/oseb b. 76.9% uspešna klasifikacija izvorno grupiranih oseb c. 76.9% uspešna klasifikacija grupiranih oseb po "cross" validaciji Tabela 131 Rezultati m struktura klasifikacije Tabela 131 nam prikazuje rezultate in strukturo klasifikacije. Uspešno je bilo klasificiranih 80 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov. Z validiranjem podatkov se naš rezultat zniža na 78,5 %, kar je dober pokazatelj glede na naše spremenljivke in populacijo, ki jo imamo zajeto v raziskavi. Običajni rezultat pravilne, originalne klasifikacije se giblje nekje okoli 86 % in z validacijo okoli 80 % (SPSS, 1998). Zaključimo lahko, daje bilo 16,7 % tistih gluhih mladostnikov, ki so v integraciji, klasificiranih v skupino segregiranih, 20,3 % gluhih mladostnikov, ki se izobražujejo v ZGN, je bilo klasificiranih v skupino integriranih. Seveda pa je potrebno upoštevati dejstvo, da je število posameznikov v vzorcu integriranih GNM premajhno za neko resno interpretacijo podatkov. INTERPRETACIJA Z diskriminativno analizo smo ugotovili, da se skupini gluhih mladostnikov (ki so bili razdeljeni na dve skupini, in sicer tisti, ki se šolajo v rednih srednjih šolah, torej v integraciji, in tisti, ki se šolajo v segregrani obliki) razlikujeta na področju oblikovanja kulturne identitete, in sicer na IS skali, ki odraža pripadnost Gluhi skupnosti oziroma oblikovanju Gluhe kulturne identitete. Obdobje mladostništva je izjemno pomembna razvojna faza vsakega posameznika, saj v tem obdobju mladostnik poskuša definirati in oblikovati svojo prihodnost. S tem počasi vstopa v svet odraslosti, samostojnosti in neodvisnosti, kar nam kaže tudi starost mladostnikov, ki so bili vključeni v naši raziskavi (stari so bili od 16 do 20 let, povprečna starost je bila 18 let). Razlike je bilo moč pričakovati na tej postavki, skali IS, saj je bilo v vzorec vključeno majhno število integriranih GNM in več tistih, ki so se šolali skupaj v Zavodu za gluhe in naglušne v Stran 161/227 Damjana Kogovšek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Ljubljani in so bili pretežno prelingvalno gluhi in so uporabljali fluenten znakovni jezik kot sredstvo sporazumevanja med seboj. Spremenljivke, ki so na začetku (torej pred izvedbo diskriminativne analize) diskriminirale obe skupini, so bile tiste, ki so krepile Gluha stališča, in sicer, da bi morali samo Gluhi ljudje voditi gluhe šole, Gluhi bi se morali družiti le z gluhimi (gluhi naj se družijo le z gluhimi), da je učenje odgledovanja izguba časa in da gluhi mladostniki ne zaupajo slišečim ljudem. Blizu kritične meje sta bili spremenljivki, ki pravita, da je učenje govora gluhih izguba časa in da gluhi ne potrebujejo slušnih aparatov ali drugih slušnih pripomočkov. Torej skupina GNM, ki seje šolala v ZGN U, izraža večjo nagnjenost k oblikovanju Gluhe identitete. V času svojega šolanja so namreč vsi imeli slišeče učitelje in slišeče individualne terapevte - surdopedagoge, ki so delali z njimi na takšen ali drugačen način. Le redki strokovnjaki so bili fluentni v znakovnem jeziku (predvsem tisti, ki so bili sušeči otroci Gluhih staršev in tisti, ki so bili usposobljeni za tolmača). Ker smo analizirali dve skupini, smo dobili eno funkcijo, ki je pokazala najvišje korelacije s spremenljivko; Gluhi ljudje bi morali voditi gluhe šole in gluhi ne potrebujejo slušnih aparatov in drugih slušnih pripomočkov. Glede na to, da sem sama nekaj časa bila zaposlena v ZGN U in sem delala kot individualni terapevt z gluhimi mladostniki, mi ta spoznanja niso tuja. Povsem logično je, da je to skupina ljudi, ki si je enaka v določenih stališčih, vrednotah, mnenjih in pogledih glede gluhote in se zavzema za uporabo znakovnega jezika v izobraževalnem procesu. Želja gluhih mladostnikov je, da bi šole/ustanove, kjer se izobražujejo gluhi otroci, vodila Gluha oseba, ki bi poznala potrebe gluhega posameznika in na podlagi tega oblikovala takšen način izobraževanja in rehabilitacije, ki je sprejemljiv in učinkovit za gluhe. Torej gluhi posamezniki, ki uporabljajo znakovni jezik in so gluhi od rojstva in gre za popolno gluhoto, niti ne potrebujejo slušnih pripomočkov, saj zanje pravijo, da si z njimi nimajo kaj pomagati. Ob tem si lahko ustvarimo mnenje, da želijo Gluhi ljudje z identiteto pogreznitve voditi in usmerjati vse ustanove za Gluhe, kjer bi poučevali Gluhe otroke in jim svetovali. Slišeči ljudje pa bi s tem imeli manj pomembno vlogo v življenju Gluhih. Vizija nekaterih je tudi ta, da bi slišeče ljudi povsem umaknili, izločili iz nekaterih programov, ki zadevajo gluho populacijo. Naša spoznanja se skladajo z nekaterimi ugotovitvami iz literature, ki opisujejo značilnosti Gluhe identitete. Položaj pogreznitve v Gluho identiteto je evidenten za tiste tradicionalne vsebine v zvezi z Gluhimi, ki zadevajo način komunikacije, pomen Gluhote, interakcije med Gluhimi in slišečimi ljudmi, nadzor in vodenje Gluhih ustanov. Ko je bila na Gallaudetski univerzi stavka, sta bili izpolnjeni dve zahtevi od štirih, in sicer izbrati so morali Gluhega predsednika in povečati število Gluhih v upravi univerze na 51 % (Gallaudet Board of Trustees) (Gannon; po Glickman, 1996a). Te zahteve imajo še danes simbolni pomen tudi za druge gluhe po svetu. Gallaudetska univerza (Washington DC) je edina univerza gluhih na svetu v Združenih državah Amerike. Stran 162/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 4.2.3 DISKRIMINATIVNA ANALIZA GLEDE NA IZGUBO SLUHA STARŠEV, SOROJENCEV ALI OŽJEGA SORODSTVA S pomočjo diskriminativne analize smo preverjali in ugotavljali razlike pri oblikovanju kulturne identitete med gluhimi mladostniki glede na izgubo sluha v družini. Namreč zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med skupino gluhih mladostnikov, ki imajo vsaj enega gluhega starša, sorojenca ali daljnega sorodnika, in skupino tistih, ki imajo slišeče starše, sorojence, širše sorodstvo. V ta namen smo v analizo zajeli kompozitne spremenljivke DIDS-a in izdelali prediktorski model diskriminativnih spremenljivk. Za izločitev diskriminativno pomembnih preaMorskrn spremerdjWk smo uporaofo tako metodo hkratnega vstopa kot tu* metodo "korakov" vseh aktualnih spremenljivk. Kot uspešna za interpretacijo se nam je izkazala metoda hkratnega vstopa. V analizo je bilo vključenih 65 gluhih mladostnikov (100 %). Wilks' Lambda F 91 g2 P HS 943 3 821 1 63 .055 MS .922 5 328 1 63 024 IS .987 .842 1 63 362 BS 868 9.549 1 63 003 Tabela 132 Testiranje enakosti povprečij skupin Iz tabele 132 je razvidno, da spremenljivka IS ne diskriminira naše predpostavke. Vse ostale pa očitno razlikujejo med skupinama. Iz teh rezultatov lahko sklepamo, da bodo spremenljivke HS, MS, BS, kjer gre za statistično pomembne razlike med aritmetičnimi sredinami (p<0.05; obenem pa je Lambda vrednost nižja kot pri ostalih spremenljivkah), prišle v poštev za nadaljnjo analizo. Box"s M 12.467 F pnbl. vrednost 1.071 gi 10 g2 1741.474 p 381 Tabela 133 Boxov statistični test kovanančmh matnk S pomočjo Boxovega statističnega testa nismo zavrnili ničelne hipoteze o enakosti kovariančnih matrik, zato je nadaljnja primerjava med skupinama smiselna (tabela 133). Stran 163/227 Damjana Kogovžek___________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija funkcija lastna vrednost % variance kumulat % kanon korelac 1 .243 100 0 100.0 442 Tabela 134 Ocene statističnih parametrov kanonične diskriminativne funkcije (lastna vrednost in kanonicna korelacija) Iz ocen parametrov diskriminativne funkcije v tabeli 134 lahko sklepamo, da nam funkcija razloži 100 % variance. Kanonicna korelacija znaša 0,44, kar pomeni, da stopnja diskriminativnosti ni visoka, je pa pomembna. Temu primerna je tudi lastna vrednost (0.243). test funkcije VVilks' Lambda hi-kvadrat 9 P 1 804 13 291 4 .010 Tabela 135 Vrednost Wilksove lambde in testiranje njene pomembnosti Statistična pomembnost Wilksove lambde znaša 0,804 pri stopnji tveganja 0.010 (tabela 135). Iz tega rezultata tudi izhaja, da približno samo 20 % skupne variance vrednosti diskriminativne funkcije nastane zaradi razlike med obema skupinama gluhih mladostnikov. funkcija 1 HS MS IS BS -038 -548 432 706 Tabela 136 Standardizirani koeficient kanonične diskriminacijske funkcije funkcija 1 HS MS IS BS konstanta -010 -.138 115 208 -8.691 Tabela 137 Nestandardizirani koeficient kanonične diskriminacijske funkcije Stran 164/227 Damjana Kogovšek:__________Vloga kulturne identitete v re/h3bilitaciji guhih in n3gušnih mladostnikov___________Doktorska disertacija funkcija 1 BS MS HS IS .789 -.589 -.499 .234 Tabela 138: Strukturna matrika - korelacije med prediktorskimi spremenljivkami in kanonično diskriminativno funkcijo Iz strukturne matrike v tabeli 138 lahko razberemo, da je spremenljivka BS edina v največji korelaciji z diskriminativno funkcijo. Višina koeficienta korelacije kaže zelo veliko pomembnost oziroma doprinos k diskriminativnosti posamezne spremenljivke med obema skupinama gluhih mladostnikov. Očitno je torej, da skale BS, MS, HS pojasnjujejo veliko več v relaciji z izgubo sluha doma kot spremenljivka IS. Diskriminativno funkcijo smo poimenovali funkcija oblikovanja Gluhe identitete. v IS v družini funkcija 1 ne da -.231 1.021 Tabela 139: Centroidi za nestandardizirano kanonično diskriminativno funkcijo V tabeli 139 sta podana centroida skupin gluhih mladostnikov, ki imajo gluhe starše ali sorojence, in skupin tistih, kjer gre za slišeče starše, sorojence. Rezultati klasifikacija v izguba sluha doma predvidena sku pripadnost pni skupaj ne da Original f ne da 41 2 12 10 53 12 % ne da 77.4 16.7 22.6 83.3 100.0 100.0 validirania f ne da 39 3 14 9 53 12 % ne da 73.6 25.0 26.4 75.0 100.0 100.0 a. "Cross" validacija je narejena le za osebe zajete v analizi, vsaka oseba je klasificirana na podlagi funkcije, ki izhaja iz vseh primerov/oseb b- 78.5% uspešna klasifikacija bromo grupiranih oseb c 73.8% uspešna klasifikacija grupiranih oseb po "cross" validaciji Tabela 140: Rezultati in struktura klasifikacije Stran 165/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Tabela 140 nam prikazuje rezultate klasifikacije. Na osnovi zajetih spremenljivk je bilo uspešno klasificiranih 78,5 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov. Z validiranjem podatkov se rezultat zniža na 73,8 %. Torej 22,6 % tistih gluhih mladostnikov, ki nimajo gluhih staršev in/ali sorojencev, je klasificiranih v skupino z izgubo sluha v družini. In 16,7 % gluhih mladostnikov gluhih staršev seje klasificiralo v skupino brez izgube sluha v družini. Z validacijo se ta odstotek spremeni, in sicer na 26,4 % in 25 %. Z diskriminativno analizo smo ugotovili, da se skupini gluhih mladostnikov glede na izgubo sluha v družini razlikujeta na področju oblikovanja kulturne identitete, in sicer po BS skali, nato pa tudi po MS in HS. Ker nas je zanimalo, na katerih posameznih postavkah prihaja do razlik med skupinama gluhih mladostnikov predvsem na skali BS, smo izvedli diskriminativno analizo za skalo BS. Tudi v tem primeru smo za izločitev diskriminativno pomembnih prediktorskih spremenljivk uporabili metodo hkratnega vstopa. V analizo je bilo vključenih 65 gluhih mladostnikov (100 %). Wilks' Lambda F 91 92 P v46 .998 151 63 .699 v47 .995 299 63 .586 v48 .998 .118 63 .732 v49 .904 6.658 63 .012 V50 .996 233 63 631 v51 955 2 996 63 .088 v52 .970 1 916 63 .171 v53 .965 2 287 63 .135 v54 .984 1 020 63 .316 v55 1.000 .000 63 .998 v56 .978 1.405 63 .240 v57 .898 7.186 63 .009 v58 852 10 984 63 002 v59 959 2 693 63 .106 v60 .896 7.312 63 .009 Tabela 141 Testiranje enakosti povprečij skupin Spremenljivka IS ima pomembno vlogo pri razlikovanju gluhih mladostnikov glede na obliko šolanja. Spremenljivke, ki diskriminirajo naše predpostavke, so naslednje: v49, v51, v57, v58, v59 in v60. Vse ostale spremenljivke so nediskriminativne (tabela 141). Stran 166/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in nagluSnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija Box's M 4.492 F pribl vrednost 1.395 gi 3 g2 5245.950 p .242 Tabela 142 Boxov statistični test kovanančmh matrik Ničelna hipoteza enakosti skupin kovariancnih matrik z Boxovim statističnim testom ni zavrnjena, kar preberemo iz tabele 142. funkcija lastna vrednost % vanance Kumulat. % kanon. korelac. 1 .657 100.0 100.0 .630 Tabela 143 Ocene statističnih parametrov kanonične diskriminativne funkcije (lastna vrednost m kanonicna koreiacija) Ena funkcija nam razloži 100 % variance (tabela 143). Kanonicna korelacija znaša 0,63, kar pomeni, da je stopnja diskriminativnosti dokaj visoka in pomembna. Temu primerna je tudi lastna vrednost (0.657) funkcije, ki kaže, da obstajajo razlike med skupinama. test funkcije Wilks' Lambda hi-kvadrat g P 1 604 28 022 15 021 Tabela 144 Vrednost Wilksove lambde m testiranje njene pomembnosti Statistična pomembnost Wilksove lambde znaša 0,798 pri stopnji tveganja 0.021 (tabela 144). Iz tega rezultata tudi izhaja, da samo približno 40 % skupne variance vrednosti diskriminativne funkcije nastane zaradi razlik med obema skupinama gluhih mladostnikov. Stran 167/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih hladostntnov Doktorska disertacija funkciia 1 v46 -283 v47 101 v48 200 v49 299 v50 -.040 v51 455 v52 298 v53 -069 v54 -311 v55 -361 v56 142 v57 308 v58 428 v59 384 v60 367 Tabela 145 Standardizirani koeficient kanonične diskriminativne funkcije funkcija 1 v46 -033 v47 012 v48 023 v49 037 v50 -005 v51 053 v52 035 v53 -008 v54 -036 v55 -042 v56 016 v57 036 V58 052 v59 045 v60 043 konstanta -11453 Tabela 146 Nestandardizirani koeficient kanonične diskriminativne funkcije Stran 168/227 Damjana Kogovšek___________Vloga kulturne identitete v re/habilitaaji gluhih m naglušnih hladostnikov___________Doktorska disertacija funkcija 1 v58 .515 v60 .420 v57 .417 v49 .401 v51 269 v59 255 v53 .235 v52 .215 v56 .184 v54 -157 v47 .085 v50 075 v46 -060 v48 .053 v55 .000 Tabela 147 Strukturna matrika - korelacije med prediktorskimi spremenljivkami m kanonično diskriminativno funkcijo Iz strukturne matrike v tabeli 147 lahko razberemo, da je spremenljivka v58 v največji korelaciji z diskriminativno funkcijo, nato ji sledijo v60, v57, v49 in še nekatere druge. Diskriminativno funkcijo smo poimenovali funkcqa bikulturalne pripadnosti. v IS v družini funkcija 1 ne da -.380 1.677 Tabela 148 Centroidi (aritmetične sredine) za nestandardizirano kanonično diskriminativno funkcijo V tabeli 148 sta podana centroida skupin guhih mladostnikov glede na prisotnost izgube sluha doma. Rezultati klasifikacije^ v IS V družini predvidena sku pripadnost pini skupaj ne da Original f ne da 48 3 S 9 53 12 % ne da 90.6 25 0 94 7S.0 100.0 100.0 validirani3 f ne da 41 5 12 7 53 12 % ne da 77.4 41.7 22.6 583 100.0 100.0 a "Cross" validacija je narejena le za osebe zajete v analizi, vsaka oseba je klasificirana na podlagi funkcije, ki izhaja iz vseh primerov/oseb b. 87.7% uspešna klasifikacija evomo grupiranih oseb c 73 8% uspešna klasifikacija grupiranih oseb po "cross" validaciji Tabela 149 Rezultati m struktura klasifikacije glede na izgubo sluha v družini Stran 169/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Tabela 149 Rezultati in struktura klasifikacije glede na izgubo sluha v družini Tabela 149 nam prikazuje rezultate in strukturo klasifikacije. Uspešno je bilo klasificiranih 87.7 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov. Z validiranjem podatkov se rezultat zniža na 73.8 %, kar je dober pokazatelj glede na naše spremenljivke in populacijo, ki jo imamo zajeto v raziskavi. Običajni rezultat pravilne, originalne klasifikacije se giblje nekje okoli 86 % in z validacijo okoli 80 % (SPSS, 1998, str. 260). Zaključimo lahko, da je bilo 9,4 % tistih gluhih mladostnikov, ki nimajo izgube sluha v družini, klasificiranih v skupino z izgubo sluha v družini in 25 % gluhih mladostnikov z izgubo sluha v družini v skupino brez izgube sluha v družini. INTERPRETACIJA Z diskriminativno analizo smo ugotovili, da se skupini gluhih mladostnikov glede na izgubo sluha v družini razlikujeta na področju oblikovanja kulturne identitete, in sicer najprej po BS skali, nato pa po MS in HS skali. BS skala je torej tista, ki predstavlja najboljši način oblikovanja identitete, MS je tisto, kar se je produciraio zaradi nepravilnega sprejemanja in obravnavanja gluhote/izgube sluha - morala bi se sproducirati bikulturalna identiteta in kot zadnja je slišeča identiteta. Tudi te razlike je bilo moč pričakovati, saj je zelo pomembno, ali imajo gluhi mladostniki v svoji družini slišeče starše ali gluhe oziroma gluhe ali sušeče sorojence. Hkrati ima velik pomen tudi to, kako starši vzgajajo svojega otroka in sprejemajo njegovo gluhoto in kam, v katero okolje in šolo so vključeni gluhi otroci. Že v teoretičnem delu smo spoznali psihosocialni razvoj gluhega otroka gluhih staršev in gluhega otroka slišečih staršev, kjer nam nazorno opisuje posamezne faze razvoja, iz katerih lahko nadalje sklepamo na ustreznost in način rehabilitacije gluhega in naglušnega posameznika. Bikulturalni gluhi ljudje, ki imajo zgrajeno bikulturalno osebno identiteto, lahko definirajo pomen kulturalne Gluhote bolj široko in brez predsodkov kot tisti gluhi ljudje, ki se identificirajo zgolj z Gluho kulturo (torej imajo identiteto pogreznitve v gluhi svet). Bikulturalno gluhi ljudje ne zagovarjajo teze, da je znakovni jezik superioren jezik v primerjavi z govorjenim jezikom, prav tako ne želijo iz svojih življenj izključiti slišečih ljudi ali povsem izkoreniniti govora in govornega treninga iz gluhih šol. Niti ne zagovarjajo, da morajo gluhi živeti v skupnostih, ki bi bile povsem ločene od slišečega sveta, niti tega, da je slovenski jezik nepomemben za gluhe in da se ga ni potrebno učiti. Če bi se to zgodilo, bi verjetno opisovali stopnjo pogreznitve, ki idealizirajo Gluhi svet in podcenjujejo slišeči svet. Kulturno marginalni gluhi ljudje lahko v družbi funkcionirajo na različne načine oziroma različnih ravneh. Najnižja patološka manifestacija kulturne marginalnosti je identitetna zmeda v sicer zdravi osebi. S primernim jezikom in inteligenco lahko visoko funkcionirajoče Stran 170/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija hearing) ali slišeč. Kam torej pripadam, sodim?« Ti ljudje lahko hodijo na različna svetovanja, da bi rešili problem identitetne zmede ali dosegli osnovne zadovoljive medsebojne odnose. Najbolj izrazita patološka manifestacija marginalnosti pri gluhih se kaže v osebnostnih in vedenjskih motnjah. Predvsem v zdravstvenih domovih se po navadi terapevti srečajo s tistimi gluhimi, ki imajo nižje intelektualne sposobnosti in imajo sočasne nevrološke, emocionalne ali vedenjske in družinske težave. Pomanjkanje pravega jezika oziroma jezikovnih spretnosti in po navadi nižja inteligentnost še bolj omejujeta verbaliziranje te zmedenosti. Vedejo se na način, ki je nesprejemljiv, nezrel in socialno neprimeren tako za Gluhi kot tudi za slišeči kulturološki kontekst Pogosto so slabe volje, imajo izbruhe jeze ali so agresivni, so bojeviti v svojih zahtevah, primanjkuje jim socialnih spretnosti, da bi ohranili svojo zaposlitev. Družine teh oseb običajno niso našle zdravih in primernih načinov prilagoditve in tako je postala družinska disfunkcija očitna (Harvey, po Glickman, 1996a). V primerih, kjer je razvoj marginainega klienta normalen, lahko ta oseba samo raziskuje svoj odnos z dvema kulturama ali večimi hkrati. Če pa se kažejo različne motnje selfa v razvoju, pa je postala bolj kompleksna obravnava. Marginalnost je bila torej povečana z uporabo različnih metod dela z guhimi (oralna in totalna komunikacija) kot tudi vključevanja gluhih v polnočutno okolje (integracija). Zaradi nepravilnega in napačnega razumevanja Gluhe kulture s strani strokovnjakov in učiteljev gluhih, so včasih Gluhi otroci utrpeli resne posledice za svoj razvoj in življenje. Največkrat je šlo za omejitev šolanja gluhih, saj je s tem postala marginalnost pomembna tema za Gluhe ljudi. Kulturno slišečim predstavljajo stvari, povezane z Gluhim svetom (znakovni jezik, Gluhe skupine in organizacije, validacija Gluhe skupine in kulture), vse prej kot neko prednost Gluho skupnost in sprejetost znotraj skupine razumejo kot stereotipno. Ti stereotipi, izoliranost, osamljenost, intelektualna in socialna inferiornost se nanašajo na negativni vidik tega, kaj oseba ne sme postati. 4.2.4 RAZLIKE MED GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI MLADOSTNIKI NA POSAMEZNIH KOMPONENTNIH SPREMENLJIVKAH DIDS-a Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med skupino prelingvalno in postlingvalno gluhih mladostnikov med posameznimi identitetnimi kategorijami DIDS-a in/ali se prelingvalno gluhe osebe bolj identificirajo z Gluho skupnostjo. Stran 171/227 Damjana Kogovšek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija cas nastanka IS N M SD SEM HS prelingvalna postiingvalna 51 11 50.5970 49.2560 3.92182 3.18685 .54916 .96087 MS prelingvalna postiingvalna 51 11 50.7135 48.3226 3.91685 3.71811 .54847 1.12105 IS prelingvalna postiingvalna 51 11 50.8295 46.6537 3.14981 4.18893 .44106 1.26301 BS prelingvalna postiingvalna 51 11 49.7368 50.3234 3.31578 5.16629 .46430 1.55769 Tabela 150' Opisna statistika posameznih kompozitnih spremenljivk DIDS-a glede na čas nastanka izgube sluha Tabela 150 opisne statistike nam prikazuje podatke aritmetičnih sredin prelingvalno gluhih in naglušnih mladostnikov ter postlingvalno gluhih in naglušnih mladostnikov. V vzorcu je bilo 51 posameznikov, ki so oglušeli pred osvojitvijo jezika, torej že pred rojstvom, in 11 posameznikov, ki so izgubili sluh po osvojitvi jezika (nekateri do četrtega leta, drugi pozneje). Povprečna vrednost na skali HS za prelingvalno gluhe mladostnike znaša 50.60 in za postlingvalno gluhe 49.26. Povprečna vrednost na skali MS za prelingvalno gluhe mladostnike znaša 50.71 in za postlingvalno gluhe 48.32. Povprečna vrednost na skali IS za prelingvalno gluhe mladostnike znaša 50.83 in za postlingvalno gluhe 46.65. Povprečna vrednost na skali BS za prelingvalno gluhe mladostnike znaša 49.74 in za postlingvalno gluhe 50.32. Največja razlika se pokaže na skali IS, iz česar bi lahko zaključili, da se večina gluhih, torej prelingvalno gluhih, najbolje identificira z Gluho kulturo, v kateri najde svoje mesto. Levenetest t-test F P t g 2P HS pri homogeni varianci 1.249 .268 1.059 60 .294 MS pri homogeni varianci .005 .942 1.852 60 .069 IS pri homogeni varianci pri nehomogeni varianci 4.715 .034 3.121 12.550 .008 BS pri homogeni varianci 3.670 .060 -.478 60 .634 Tabela 151 Levenov test homogenosti varianc in t-test enakosti povprečij za kategorije DIDS-a glede na čas nastanka izgube sluha Levenov test homogenosti varianc v tabeli 151 kaže, da sta varianci enaki, homogeni na vseh identitetnih kategorijah, razen na skali IS, kjer gre za nehomogeni varianci. Skupini prelingvalno in postlingvalno gluhih se razlikujeta v svoji strukturi. Ker pa so bili gluhi/naglušni mladostniki razporejeni v skupine tudi na podlagi drugih značilnosti (izguba sluha v družini, način komunikacije ...), smo kljub nehomogeni varianci uporabili manj robusten t-test za Stran 172/227 Damjana Kogovžek____________Vloga kulturne identitete v re/habilrtaaji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija nehomogeni varianci in prišli do podatka, da obstajajo statistično pomembne razlike med skupinama. 4.2.5 DISKRIMINATIVNA ANALIZA GLEDE NA ČAS NASTANKA IZGUBE SLUHA S pomočjo Levenovega testa homogenosti varianc in t-testa enakosti povprečij smo ugotovili, da obstajajo razlike na skali IS med prelingvalno in postlingvaino gluhimi mladostniki. Nadalje nas je zanimalo, kje točno do teh razlik prihaja. Uporabili smo diskriminativno analizo in metodo korak po koraku. Vvilks' Lambda F 91 92 P v31 945 3 508 1 60 066 v32 979 1 302 60 258 v33 970 1 832 60 181 v34 989 669 60 416 v35 .992 472 60 495 v36 946 3 431 60 069 v37 919 5 314 60 025 v38 .941 3 729 60 058 v39 954 2 877 60 095 v40 .985 936 60 337 v41 940 3 818 60 055 v42 .949 3 201 60 079 v43 993 421 60 519 v44 808 14 240 60 000 v45 999 084 60 772 Tabela 152 Testiranje enakosti povprečij skupin Spremenljivka IS (Gluha identiteta) ima pomembno vlogo pri razlikovanju gluhih in naglušnih mladostnikov na podlagi časa nastanka izgube sluha (tabela 152). Stran 173/227 Damjana KofiovSek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov_ Doktorska disertacija F za VVilks' korak toleranca odstranitev Lambda 1 v44 1.000 14.240 2 v44 .905 19.157 .954 v39 905 7.194 .808 3 v44 .876 21.262 .894 v39 .894 7.877 .743 v41 .966 5.855 .720 4 v44 .737 27.142 .889 v39 .863 9.503 .703 v41 .928 7.457 .681 v45 .829 4.897 .654 5 v44 .736 25.097 .811 v39 .826 11.401 .674 v41 .928 6.837 .629 v45 .744 7.403 .634 v38 .857 4.228 .603 Tabela 153 Spremenljivke IS, ki vstopajo v analizo V tabeli 153 so prikazane spremenljivke, ki vstopajo v nadaljnjo analizo sistema in te so v44, v39, v41, v45 in v38. Vse ostale niso pomembne. funkcija lastna vrednost % variance kumulat. % kanon. korel. 1 .785 100.0 100.0 .663 Tabela 154 Ocene statističnih parametrov kanonične diskriminativnefunkcije (lastna vrednost m kanonična korelacija) S pomočjo ene same funkcije lahko razložimo 100 % variance (tabela 154). Kanonična korelacija znaša 0,66, kar pomeni, daje stopnja diskriminativnosti dokaj visoka in pomembna. Temu primerna je tudi lastna vrednost (0.785) funkcije, ki kaže na to, da obstajajo razlike med skupinama. test funkcije Wilks* Lambda hi-kvadrat 9 P 1 .560 33 314 5 000 Tabela 155 Vrednost Wilksove Iambde m testiranje njene pomembnosti Statistična pomembnost Wilksove Iambde znaša 0,560 pri stopnji tveganja 0.001. Iz tega rezultata tudi izhaja, da približno 44 % skupne variance vrednosti diskriminativne funkcije nastane zaradi razlik med obema skupinama gluhih mladostnikov (tabela 155). Stran 174/227 Function Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnnkov Doktorska aisertacija 1 v38 432 v39 682 v41 516 v44 978 v45 -597 Tabela 156 Standardizirani koeficient kanomčne diskriminativne funkcije funkciia 1 v38 v39 v41 v44 V45 konstanta 054 080 064 123 -070 -12 469 Tabela 157 Nestandardizirani koeficient kanomčne diskriminativne funkcije funkcija 1 v44 550 V403 436 v43P 359 v41 285 v38 281 v333 253 v39 247 v3ia 215 V373 179 V363 146 v32? 106 V353 096 v42a 072 v45 -042 V343 030 a spremenljivke, ki niso zajete v analizi Tabela 158 Strukturna matrika - korelacije med prediktorskimi spremenljivkami in kanonično diskriminativno funkcijo Iz strukturne matrike v tabeli 158 lahko razberemo, da je spremenljivka v44 v največji korelaciji z diskriminativno funkcijo, nato ji sledijo v41, v38, v39 in še nekatere druge. Diskriminativno funkcijo smo poimenovali funkc^a stališč, vrednot do Gluhe skupnost!. Stran 175/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habiUtaciji guhih in naglušnih mladostnikov____________Doktorska disertacija prelingvalna in poslingvalna iS funkcija 1 prelingvalna IS postlingvalna !S .405 -1 877 Tabela 159 Centroidi za nestandardizirano kanomčno diskriminativno funkcijo Rezultati Klasifikacija prelingvalna in poslingvalna IS predvidenost skupini skupaj prelingvalna IS postlingvalna IS originalni f prelingvalna IS posttingvalna IS Ungrouped cases 50 3 2 1 8 1 51 11 3 % prelingvalna IS postlingvalna IS Ungrouped cases 98 0 27.3 66.7 2.0 72.7 33.3 100.0 100.0 100.0 validirani f prelingvalna IS postlingvalna JS 49 4 2 7 51 11 % prelingvalna IS postlingvalna IS 96.1 36.4 3.9 63.6 100.0 100.0 b- 93.5% uspešna klasifikacija izvorno grupiranih c 90.3% uspešna klasifikacija po križni validaciji Tabela 160 Rezultati m struktura klasifikacije Tabela 160 nam prikazuje rezultate in strukturo klasifikacije. Uspešno je bilo klasificiranih 93.5 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov. Z validiranjem podatkov se je naš rezultat znižal na 90.3 %, kar je zelo dober pokazatelj glede na spremenljivke in populacijo, ki jo imamo zajeto v raziskavi. INTERPRETACIJA Z diskriminativno analizo smo ugotovili, da se skupini prelingvalno in postlingvalno gluhih mladostnikov razlikujeta na področju oblikovanja kulturne identitete na skali IS, ki predstavlja Gluho kulturo in identifikacijo z Gluho skupnosflo. Dobili smo eno funkcijo, ki smo jo poimenovali funkcija stališč, vrednot do Gluhe skupnosti. Podatki, ki smo jih dobili, so pričakovani. Skupina prelingvalno gluhih je skupina, ki se je na svojem začetku življenja srečala z neverbalno komunikacijo in znakovnim jezikom. Večina teh mladostnikov je bila vključena v Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani od svojega ranega otroštva, kjer so se lahko sporazumevali tako verbalno kot neverbalno. Nekateri izmed njih so prišli iz Centra za sluh in govor Maribor, ki so do svojega srednješolskega izobraževanja uporabljali zgolj govor. Izkazalo se je, da se skupini razlikujeta na skali poglobitve v Gluho kulturo kjer mladostniki opredeljujejo svoje želje v zvezi z njo. To nam kaže tudi na dejstvo da se gluhi in naglušni mladostniki med seboj sporazumevajo z znakovnim jezikom mnenje in stališče do gluhote. Stran 176/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilrtaeiji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktofska disertacija 4.3 GLOBALNA INTERPRETACIJA Pričujoča raziskava je imela za cilj analizirati in opisati kulturno identiteto gluhih in naglušnih mladostnikov kot eno od pomembnih dejavnikov za uspešno individualno obravnavo oziroma re/habilitacijo gluhih in naglušnih mladostnikov. Namen pričujoče raziskave je bil teoretično raziskati koncepte, ki obravnavajo problematiko gluhih in naglušnih mladostnikov ter z njimi povezano vprašanje kulturne identitete, rehabilitacije, samospoštovanja. Hkrati pa tudi ugotavljanje in določanje kulturne identitete giuhih mladostnikov, opisovanje značilnosti gluhih ljudi kot lingvistično manjšino znotraj družbe polnočutnih. S pričujočo doktorsko disertacijo je omogočen vpogled v obdobje mladostništva gluhih ter z njim povezano re/habilitacijo. S pomočjo le-te in nekaterih drugih dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje kulturne identitete, lahko gluhim mladostnikom omogočimo boljšo vključitev v širše družbeno okolje. S tem se je raziskava omejila na problem definiranja paradigme gluhote od medicinsko patološkega modela gluhote do socio-kulturnega modela, ki afirmira kulturne razlike. Ker je področje gluhih in naglušnih mladostnikov v Sloveniji še neraziskano, in to predstavlja prvi originalni prispevek (tako doma kot tudi v tujini) s področja specialne in rehabilitacijske pedagogike. Raziskovalni projekt je potekal v dveh fazah. Prva faza raziskovanja je zajemala vzorec 65 gluhih in naglušnih mladostnikov in 65 polnočutnih mladostnikov, medtem ko je bila druga faza raziskovanja usmerjena zgolj na populacijo gluhih/naglušnih mladostnikov in definiranje kulturne identitete le-teh. Vzorec mladostnikov je bil oblikovan na podlagi metode ekvivalentnih parov. Ekvivalentni izbor mladostnikov je temeljil na spolu, starosti, narodnosti in šolskem programu. "Svet gluhih" je majhna skupina ljudi, velikokrat neopažena s strani slišečih, pa vendarle živi poleg nas in z nami predstavlja poseben, specifičen svet ki ima svoj jezik in kulturo. Globalno hipotezo, da obstajajo razlike med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki, lahko potrdimo na podlagi naslednjih ugotovitev: > Na podlagi ugotavljanja razlik s pomočjo Levenovega testa homogenosti varianc in t-testa aritmetičnih sredin smo ugotovili razlike v stopnji samospoštovanja med gluhimi/naglušnimi in polnočutnimi mladostniki; > 1. hipotezo, da imajo gluhi/naglušni mladostniki nižje samospoštovanje ter višjo stopnjo depresivnosti od svojih slišečih vrstnikov (razlike med skupinama v stopnji samospoštovanja se glede na status slišanja, spol, obliko šolanja, način komunikacije statistično pomembno razlikujejo), lahko potrdimo; Stran 177/227 Damjana Kogovšek __________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija > S faktorsko analizo smo določili tri latentne dimenzije za gluhe in naglušne mladostnike in dve latentni dimenziji za polnočutne mladostnike (razlika je bila prikazana že v odstotku pojasnjene variance); > Tudi 2. hipotezo, da se latentna struktura samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov razlikuje od latentne strukture samospoštovanja polnočutnih mladostnikov, potrjujemo: > Ker smo želeli ugotoviti, v katerih spremenljivkah samospoštovanja se razlikujeta skupini gluhih in naglušnih mladostnikov od polnočutnih mladostnikov, smo opravili diskriminativno analizo in prišli do zaključka, da sta bili z metodo korak po koraku prikazani dve najpomembnejši spremenljivki, in sicer vlO (»mislim, da sem vreden ravno toliko kot drugi«) in v07 (»čutim, da sem ravno toliko sposoben kot drugi«), po katerih razlikujemo skupini gluhih in naglušnih mladostnikov od polnočutnih mladostnikov. Glede na višino korelacijskih koeficientov na diskriminativno funkcijo smo funkcijo poimenovali funkcija primerjanja z drugimi; > Zanimalo nas je tudi, v kakšni povezavi so bile odvisne spremenljivke raziskovanja med seboj. S pomočjo Pearsonovega korelacijskega koeficienta smo ugotavljali povezave med njimi. Ugotovili smo, da med samospoštovanjem in depresivnostjo obstaja visoka negativna korelacija (posamezniki, ki so dosegli višje vrednosti na skali samospoštovanja, imajo nižje vrednosti na skali depresivnosti); med samospoštovanjem in počutjem v družini obstaja nizka pozitivna korelacija; med depresivnostjo in počutjem v družini obstaja srednja negativna korelacija. Za ugotavljanje pripadnosti gluhih in naglušnih mladostnikov Gluhi skupnosti oziroma Gluhi kulturi smo uporabili anketni vprašalnik DIDS (Deaf Identity Development Scale - DIDS) avtorja Glickmana (Glickman, 1996a). Ta instrument je prvič uporabljen v našem prostoru na populaciji gluhih in naglušnih mladostnikov, zato smo ugotavljali vse potrebne merske karakteristike, ki so značilne za nek vprašalnik. Novost je tudi ta, da gre za prvi poizkus raziskave, kjer so gluhi in naglušni mladostniki podajali samooceno oziroma izpolnjevali vprašalnik o stališčih, ki opredeljujejo področje gluhote. S pomočjo DIDS-a je opisan mode! identitete gluhih, ki zajema štiri kategorije identitete, ki temeljijo na odnosu Gluhih z gluho ali slišečo kulturo. Kategorije identitet so naslednje: kulturno slišeča identiteta (HS), kulturno marginalna identiteta (MS), poglobljena Gluha identiteta (IS) in bikulturalna identiteta (BS). Instrument za ugotavljanje identitetnih področij gluhih mladostnikov smo povzeli po Glickmanu (1996a), ki smo ga prevedli iz angleškega jezika in ga priredili za naš jezikovni prostor. Nato je bil instrument preveden v slovenski znakovni jezik, ki je značilen za Gluho populacijo. • Z regresijsko analizo smo želeli ugotoviti, kako je razporejena varianca celotnega sistema kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov, m preveriti, katere Stran 178/227 Damjana KogovSek.________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija spremenljivke v prediktorskem sistemu so pomembne za napoved skupnega rezultata na skali DIDS-a, kar je kazalo kriterijsko veljavnost instrumenta. Kot zelo pomemben prediktor se je izkazala marginalna skala (MS), ki je zajemala zelo velik delež na celotnem rezultatu DIDS-a. Bistveno manj sta k pojasnjevanju skupne variance prispevali bikulturalna skala (BS) in skala poglobitve v Gluho kulturo (IS). S pomočjo definiranja regresijskega modela smo torej ugotovili, da skupni rezultat oblikovanja mladostnikove gluhe identitete lahko izrazimo z enačbo DIDS=konstanta (569.537) + 1.620 MS + 0.983 BS + 0.640 IS, kar pomeni, da največji delež prispeva pomembna konstanta, kije značilna zgolj za gluho populacijo. • Preverili smo, ali kompozitne spremenljivke merijo isti konstrukt merjenja in v ta namen izračunali korelacije med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami in korelacije kompozitnih spremenljivk s skupnim rezultatom, ter ugotavljali povezanost posamezne trditve s skupnim rezultatom. • Konstruktno veljavnost instrumenta smo preverili s faktorsko analizo. Opravili smo štiri faktorske analize za vsako skalo posebej. o HS skalo opredeljuje šest faktorjev: faktor oralnega načina svetovanja in izobraževanja, faktor medicinskega/patološkega pogleda na gluhoto, faktor identifikacije s slišečimi, faktor načina sporazumevanja (negacija znakovnega jezika), faktor preference/prednosti oralnega načina komunikacije in faktor prilagoditve na slišeče okolje. Skratka gre za tipične lastnosti, ki jih za opisovanje gluhote uporabljajo slišeči. o MS skalo opredeljuje šest faktorjev: faktor odtujevanja-odtujjtve/alienacije posameznika od skupine, faktor ambivalence glede načina komunikacije in izbire partnerja, faktor, vezan na izgubo sluha, faktor pripadnosti Gluhi skupnosti, faktor zmožnosti navezovanja stikov/druženja in faktor ambivalence glede Gluhe skupnosti. o IS skalo opredeljuje pet faktorjev: faktor vodenja in usmerjanja Gluhih, faktor pripadnosti in zaupanja Gluhi skupnosti, faktor nezadovoljstva, jeze do slišečih, faktor nerazumevanja (gluhih s strani slišečih) in faktor, vezan na način komunikacije (zavračanje govora, verbalnega načina komunikacije). o BS skalo opredeljuje pet faktorjev: faktor podpore v slišeči družbi, faktor identifikacije s terminom »biti Gluh«, faktor identifikacije s slišečimi, faktor enakosti/vrednosti jezikov in faktor zaupanja/zavezništva skupin (slišečih in gluhih). Eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešno individualno obravnavo oziroma uspešno re/habilitacijo gluhih in naglušnih mladostnikov je vsekakor stopnja izgube sluha, ki lahko vpliva na način komunikacije in vrednostni sistem posameznika, oboje skupaj pa potem lahko Stran 179/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija vpliva na oblikovanje kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov. V ta namen smo preverjali naslednje hipoteze: > 3. hipoteza: Večina gluhih in naglušnih mladostnikov se identificira z Gluho skupnostjo. Obdobje mladostništva je obdobje hitrih sprememb, iskanja samega sebe in identitetne zmedenosti. Ker mladostniki v tem obdobju nimajo jasno začrtanih ciljev, kam in kako v prihodnosti, so tudi rezultati raziskave temu primerni. Gluhi in naglušni mladostniki se približno enako uvrščajo v vse štiri prej omenjene identitetne kategorije DIDS-a (na podlagi aritmetičnih sredin posameznih identitetnih kategorij). Pričakovali smo večja odstopanja med kategorijami, predvsem na skali IS, ki opredeljuje in zagovarja stališča, vrednote Gluhe skupnosti in Gluhe kulture. Zaradi vzorca gluhih in naglušnih mladostnikov, ki so bili zajeti v raziskavo, bi pričakovali, da se bodo le-ti bolj identificirali z Gluho skupnostjo, saj so bili to mladostniki z najtežjo izgubo sluha (nad 91 dB), ki so se sporazumevali večinoma z znakovnim jezikom oziroma so bili fluentni v znakovnem jeziku. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med skupino prelingvalno in postlingvalno gluhih mladostnikov med posameznimi identitetnimi kategorijami DIDS-a in/ali se prelingvalno gluhi boJj identificirajo z Gluho skupnostjo, in ugotovili, da prihaja do razlik zgolj na skali IS (poglobitve v Gluho kulturo). Z diskriminativno analizo smo želeli ugotoviti, po katerih spremenljivkah sistema skupini najbolje diskriminirata. Dobili smo eno funkcijo in jo poimenovali funkcija stališč, vrednot do Gluhe skupnosti. Uspeli smo klasificirati 93.5 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov in z validiranjem podatkov seje naš rezultat znižal na 90.3 %, kar je zelo dober pokazatelj glede na naše spremenljivke in populacijo, ki smo jo zajeli v raziskavi. 3. hipoteza, ki pravi, da se večina gluhih in naglušnih mladostnikov identificira z Gluho skupnostjo, v celoti ne vzdrži in jo zavrnemo. > 4. h/poteza: Izguba sluha vpliva na oblikovanje kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov. Četrto hipotezo smo preverjali s pomočjo štirih diskriminativnih analiz. Na podlagi prvih dveh nas je zanimalo, ali in kje obstajajo razlike v oblikovanju kulturne identitete gluhih/naglušnih mladostnikov glede na obliko šolanja. Mladostniki so bili razdeljeni v dve skupini, na tiste, ki so bili integrirani v rednih srednjih šolah (kar je pomenilo tudi nižjo stopnjo izgube sluha) in tiste, ki so se šolali v Zavodu za gluhe in naglušne, kar predstavlja segregirano obliko šolanja (v tem primeru so imeli mladostniki zelo veliko izgubo sluha oziroma so bili popolnoma gluhi). Ugotovili smo, da se skupini integriranih in segregiranih razlikujeta v oblikovanju gluhe kulturne identitete v skali iS, ki poglablja pripadnost Gluhi kulturi, zato smo diskriminativno Stran 180/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija funkcijo poimenovali funkcija poglobitve v Gluhi svet in njegovo kulturo. Na osnovi zajetih spremenljivk je bilo uspešno kiasificiranih 76,9 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov. Nadalje je bilo znotraj iste skale - IS ugotovljeno, da se skupini razlikujeta v dveh spremenljivkah, ki opredeljujeta vrednote Gluhe kulture in sta v najvišji povezavi z diskriminativno funkcijo, ki smo jo poimenovali funkcija pripadnosti Gluhi skupnosti. Uspešno je bilo kiasificiranih 80 % izvorno grupiranih gluhih mladostnikov. Z validiranjem podatkov pa se je naš rezultat znižal na 78,5 %, kar je dober pokazatelj glede na naše spremenljivke in populacijo, ki smo jo zajeli v raziskavi. Na podlagi drugih dveh diskriminativnih analiz, kjer nas je zanimalo, ali obstajajo razlike med skupino gluhih/naglušnih mladostnikov, ki imajo vsaj enega gluhega starša, sorojenca ali daljnega sorodnika in skupino tistih, ki imajo sušeče starše, sorojence, širše sorodstvo (razlike med gluhimi in naglušnimi mladostniki glede na izgubo sluha ali status slišanja v družini), smo ugotovili naslednje. Skupini se razlikujeta na podlagi oblikovanja gluhe kulturne identitete v skali BS, MS in IS. BS skala je bila v največji korelaciji, nato ji je sledila MS in na koncu IS kategorija. Diskriminativno funkcijo smo poimenovali funkcija oblikovanja Gluhe identitete. Takšen rezultat smo predvidevali, saj je pri oblikovanju gluhe kulturne identitete izredno pomembno, kakšen odnos imajo mladostniki s svojimi starši, kako le-ti sprejemajo gluhoto in kateri način komunikacije uporabljajo za medsebojno sporazumevanje. V teoriji razvoja o gluhi identiteti smo zasledili podatek, da je najbolj »zdrava« zaželena bikulturalna osebna identiteta (Glickman, 1996). Gluhi bikulturalni mladostniki lahko definirajo pomen kulturalne Gluhote bolj široko, objektivno in brez predsodkov. Zanimivo je to, da sta bili tudi skali MS in IS v dokaj v visoki korelaciji z diskriminativno funkcijo, razen skale HS, ki ni prišla do svojega izraza. Iz tega sledi, da se gluhi in naglušni nikakor ne identificirajo s slišečim okoljem - s skalo HS, čeprav bi nekateri želeli biti podobni slišečim, vendar zgolj na področju komunikacije, ki ponuja večje možnosti razumevanja tako s starši kot z vrstniki. Ker nas je zanimalo, na katerih posameznih spremenljivkah BS skale prihaja do razlik, smo ponovno izvedli diskriminativno analizo in spet dobili eno diskriminativno funkcijo, ki smo jo poimenovali funkcija bikulturalne pripadnosti Z njo je bila v najvišji korelaciji spremenljivka v_58, ki pravi: »Dobro se počutim tako s slišečimi kot tudi z gluhimi mladostniki in drugimi ljudmi«. Uspešno je bilo kiasificiranih 78 5 % izvorno grupiranih gluhih in naglušnih mladostnikov. Z validiranjem podatkov pa se je riaš rp7iiltat znižal na 7*3 8 % 4. hipotezo, ki pravi, da izguba sluha vpliva na oblikovanje kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov, sprejmemo. > 5. hipoteza: Kulturna identiteta gluhih in naglušnih mladostnikov ter z njo povezan način komunikacije (počutja v družini) vplivata na stopnjo samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov. Stran 181/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Peto hipotezo smo ugotavljali na podlagi naslednjih ugotovitev: Z regresijsko analizo (s petimi manifestnimi spremenljivkami) smo želeli ugotoviti, kolikšen delež variance prispevajo posamezna identitetna področja v odnosu z družino na področju in oblikovanju samospoštovanja. 10,4 % variance globalnega rezultata na skali samospoštovanja smo uspeli pojasniti s skalo Gluhe identitete (IS) in 5,6 % variance skupnega rezultata na skali samospoštovanja s področjem družine. Druge prediktorske spremenljivke (HS, MS, BS) so se izkazale kot nepomembne. Zanimalo nas je tudi, v kakšni povezavi so posamezna identitetna področja DIDS-a in stopnja samospoštovanja. Zanimale so nas tudi interkorelacije med vsemi kompozitnimi spremenljivkami. Korelacije med posameznimi kompozitnimi spremenljivkami DIDS-a in stopnjo samospoštovanja so nizke in statistično nepomembne, razen v primeru identitetnega področja IS, kjer je, kljub nizki in negativni korelaciji, ie-ta statistično pomembna. Na osnovi tega smo zaključili, da sta Gluha identiteta (IS skala) in stopnja samospoštovanja med seboj povezani. 5. hipotezo, ki pravi, da kulturna identiteta gluhih in naglušnih mladostnikov ter z njo povezan način komunikacije (počutja v družini) vplivata na stopnjo samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov, smo potrdili. Za zaključek globalne interpretacije bi radi opozorili na nekatere metodološke posebnosti, ki smo jih opazili v procesu našega raziskovanja. Ugotovili smo, da so bili koeficienti zanesljivosti (Cronbach alfa koeficienta) instrumentarijev, ki so jih izpolnjevali gluhi in naglušni mladostniki, vedno nižji od koeficientov zanesljivosti pri polnočutnih mladostnikih in tudi odstotek pojasnjene variance sistemov je nižji. V pnmeru anketnega vprašalnika DIDS pa so bile vrednosti Cronbach alfa koeficienta višje, prav tako odstotek pojasnjene variance sistema, kar lahko pojasnimo tudi s tem, da je tovrstna vsebina, kontekst sporočila gluhim in naglušnim bolj blizu kot sporočilna vrednost vseh ostalih instrumentarijev (ki zahtevajo abstraktno raven razmišljanja). V tabeli 161 so prikazane vrednosti koeficienta zanesljivostii gluhi/naglušni mladostniki polnočutni mladostniki skala samospoštovanja a=0.62 CFU.78 skala depresivnosti a=0.66 0=O.80 skala počutja v družini a=0.86 a=0.95 HS skala a=0.86 X MS skala a=0.76 X iS skala a=0.83 X BS skala a=0.81 X DIDS a=0.82 X Tabela 161 Primerjalni prikaz koeficientov zanesljivosti Stran 182/227 Damjana Kogovlek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 5. ZAKUUČEK Živimo v svetu, v katerem je večji del informacij posredovanih s pomočjo spektra zvoka. S pomočjo zvoka zaznavamo svet okoli sebe. Zvočni signali, ki prodirajo v našo podzavest so odgovorni za to, kako in na kakšen način reagiramo na sporočila, ki jih dobimo oziroma sprejmemo. Naša percepcija je osnovana na glasovni kakovosti sporočevalca, njegovi izbiri besed, uporabi fraz in tonski kakovosti, v kateri je sporočilo posredovano. Tudi povedane ali napisane besede imajo svojo moč v sporazumevanju, saj z njimi lahko nekoga poučimo, mu sporočimo svoje znanje, izkušnje in zamisli, lahko ga pohvalimo ali opozorimo, kritiziramo ali svarimo, mu kaj obljubimo ali od njega kaj zahtevamo; lahko mu povemo, da ga imamo radi, da nas kaj jezi ali žalosti, da smo veseli ali prestrašeni. Besedno sporazumevanje uporabljamo za sporočanje vseh vsebin, obveščanje o predmetih in zunanjih dogajanjih, tisti, ki govori, pa z njimi tudi sporoča o svojih čustvih, stališčih in značilnostih. Razvilo se je prav zato, ker človeku nebesedno sporazumevanje ni več zadoščalo, da bi se znašel v vse zahtevnejših razmerah, ki jih je postopoma ustvaril sam. Vendar pa bi bilo kljub navedenim številnim izraznim možnostim, kijih ponujajo besede, sporazumevanje med ljudmi brez uporabe nebesednih komunikacijskih znakov mnogo bolj osiromašeno, brezosebno, manj izrazno in tudi slabše razumljivo. Sporočilna vrednost in moč vplivanja na sogovornika namreč nista odvisni le od vsebine povedanega, ampak tudi in pogosto predvsem od načina kako je sporočilo povedano Od naših neverbalnih komunikacijskih spretnosti pa je odvisno kako dopolnimo obogatimo ali poudarimo neko besedno sporočilo. Znotraj tega makrokozmosa, kjer je zvok zelo pomemben in kjer komunikacija igra življenjsko pomembno vlogo, obstaja majhna skupina ljudi, ki so člani Gluhe skupnosti. Gre za zelo heterogeno populacijo, za katero so skupne nekatere značilnosti: člani se sporazumevajo s pomočjo vizualnega načina komunikacije in si delijo široko paleto interesov, ki so nastali na podlagi njihove izgube sluha (Schein; po Scheetz, 2001). Gluha skupnost je koncept in ne mesto, kamor lahko gredo Gluhi posamezniki. Tisti, ki ne zmorejo slišati, se odločijo, ali bodo pripadali tej skupnosti ali ne. Tisti, ki se včlanijo, hrepenijo po prijateljevanju, druženju s tistimi, ki imajo podobne psihološke in socialne potrebe in potrebujejo organizacije, ki jim omogočajo takšne interakcije (Scheetz, 2001). Člani Gluhe skupnosti se vsakodnevno družijo in srečujejo s slišečimi ljudmi. Z njimi izmenjujejo ideje, informacije o obeh svetovih in kulturah. Skozi vse življenje potekajo interakcije z ljudmi in le-te posameznikom omogočajo oblikovanje identitete in določanje mesta, ki ga lahko oseba zasede v neki družbi. Osnovanje koncepta samopodobe, vključno z identiteto in samospoštovanjem, je pomembno pri postavljanju parametrov bivanja, Stran 183/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija vključevanja v družbo, načina spoprijemanja z okolico in kakšen način sodelovanja bo posameznik oblikoval v poteku življenja. Način, na katerega se oblikuje naša identiteta, je kontingenten in pogojen z dvema dejavnikoma. Prvi govori o lastnostih, ki nas delajo edinstvene in drugi dejavnik je odziv družbe na našo edinstvenost. Individualne razlike so torej s strani širše družbe zaželene. Te značilnosti nas razlikujejo od drugih in prispevajo k naši edinstvenosti. Širša družba, v kateri funkcionira Gluha skupnost, vključuje večino slišečih posameznikov, ki so sestavili pravila socialnega vedenja, definirali vzorce dvosmerne komunikacije in določili, katero vedenje je sprejemljivo in katero ne. Slišeči posamezniki operirajo s predpostavkami in situacijami, ki postajajo normativne za vse. Tisti, ki odstopajo od teh norm, slišečim ljudem predstavljajo problem in povzročajo zmedo. Ker je gluhota prizadetost z nizko incidenco, imajo lahko slišeči ljudje zelo malo ali sploh nič stikov s tistimi, ki so gluhi. Ko enkrat gluhi postanejo stigmatizirani, se lahko srečajo s številnimi različnimi odzivi. Slišeči ljudje morda zasmehujejo, ponižujejo gluhe ljudi, se jih izogibajo in včasih reagirajo na neprimeren način (Scheetz, 2001). Osnovni cilj doktorske disertacije je bil analizirati in opisati kulturno identiteto gluhih in naglušnih mladostnikov kot enega od pomembnih dejavnikov za uspešno individualno obravnavo oziroma re/habilitacijo gluhih in naglušnih mladostnikov. Ker na uspešno individualno obravnavo in oblikovanje kulturne identitete vpliva tudi posameznikov vrednostni sistem, smo z uporabo relevantnega sistema spremenljivk najprej definirali razlike v stopnji samospoštovanja med gluhimi in naglušnimi ter polnočutnimi mladostniki. Raziskovalni načrt sta opredeljevali dve fazi raziskovanja. V prvi fazi smo na področju osebnostnih lastnosti ugotavljali statistično pomembnost razlik med gluhimi in polnočutnimi mladostniki po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in narodnosti. Druga faza je bila usmerjena zgolj na populacijo gluhih in naglušnih mladostnikov, ki nam je dala vpogled v strukturo kulturne identitete pri gluhih in naglušnih mladostnikih. V načrtno izbran vzorec po metodi ekvivalentnih parov je bilo zajetih 130 mladostnikov, od tega 65 gluhih in naglušnih ter 65 polnočutnih mladostnikov. Merilo za vključenost polnočutnega posameznika v raziskavo je bila tudi izključenost posameznikove trajne telesne okvare ali kakršne koli druge invalidnosti. Osnovno hipotezo, da obstajajo razlike med gluhimi in naglušnimi in polnočutnimi mladostniki, smo potrdili. Ker na samospoštovanje vplivajo različni dejavniki, smo proučevali vpliv izgube sluha, spola, oblike šolanja in načina komunikacije. Oblikovane in sprejete so bile naslednje hipoteze: L hipoteza: Gluhi/naglušni mladostniki imajo nižje samospoštovanje ter višjo stopnjo depresivnosti od njihovih slišečih vrstnikov (razlike med skupinama v Stran 184/227 Damjana KogovSek ___________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija stopnji samospoštovanja se glede na status slišanja, spol, obliko šolanja in način komunikacije statistično pomembno razlikujejo); 2. hipoteza: Latentna struktura samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov se razlikuje od latentne strukture samospoštovanja polnočutnih mladostnikov; 3. hipoteza: Gluhi in naglušni se ne identificirajo zgolj z Gluho skupnostjo, ampak tudi z ostalimi identrtetnimi konstrukti DIDS-a; 4. hipoteza: Izguba sluha vpliva na oblikovanje kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov; 5. hipoteza: Kulturna identiteta gluhih in naglušnih mladostnikov ter z njo povezan način komunikacije (počutja v družini) vplivata na stopnjo samospoštovanja gluhih in naglušnih mladostnikov. Teoretična spoznanja so v neki meri razjasnila proces razvoja kulturne identitete, kije verjetno podoben ali celo enak procesu razvoja kulturne identitete manjšin. Skozi naštete parametre razvoja identitete, ki so bili predstavljeni uvodoma, se oblikujejo specifične izkušnje vsake manjšine posebej. Tako obstaja kar nekaj specifičnih razmislekov glede razvoja kulturne identitete Gluhih. Ti so: > Najprej se moramo vprašati, katerim gluhim ljudem je ta model namenjen. Ali je primeren le za tiste, ki so se rodili gluhi ali so zelo zgodaj oglušeli? Ali lahko model implementiramo tudi na tiste gluhe, ki so oglušeli v poznejšem obdobju življenja? Ali je stopnja izgube sluha pomembna in če je, do katere stopnje? Ali je model relevanten le za 5 % gluhih otrok, ki so rojeni v gluhih družinah? Če je to pomembno, ali to vključuje tudi družine, ki so oralno gluhe? Kaj pa otroci v aktivističnih, pro-Gluhih slišečih družinah? Gluhi/gluhi ljudje se razlikujejo po spolu, rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti ipd. ... Zato strokovnjake zanima, kako lahko te razlike vplivajo na razvoj kulturne identitete Gluhih. Model, ki je predstavljen, je v prvi vrsti relevanten za ljudi, ki so se rodili gluhi ali oglušeli zelo zgodaj in imajo težko izgubo sluha, kar pomeni, da potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Ljudje, ki imajo lažjo ali težjo izgubo sluha ali ljudje, ki so izgubili sluh po obdobju adolescence, po navadi ostanejo "sušeče identitetno orientirani". Njihov socialni svet je obkrožen s slišečimi ljudmi. Njihov jezik je jezik dominantne družbe, ki so ga uporabljali vse življenje do izgube sluha. Njim gluhota predstavlja tragično izgubo, resno nesposobnost in nezmožnost (Luey & Per-Lee; po Glickman, 1996a). Čeprav lahko nekateri oglušeli v poznem obdobju izkusijo nekatere spremembe svojega vedenja o gluhoti, je težko verjeti, da se bodo ti ljudje lahko vključili v Gluho skupnost in sprejeli gluhoto kot nekaj pozitivnega, kulturno različnega. Seveda v svetu obstajajo izjeme. Stran 185/227 Damjana KogovSek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija > Načrt modela razvoja kulturne identitete Gluhih je težko določiti, saj ljudje izgubijo sluh v različnih obdobjih in različnih okoliščinah. > Veliko etničnih rasnih manjšin ter večina gluhih, ki je rojena v slišečih družinah, si po navadi ne deli enake kulturne orientacije (slišeči/giuhi). Otroci se morajo socializirati s svojimi Gluhimi vrstniki in odraslimi Gluhimi ter tako pridobiti čim več izkušenj. Razvoj kulturne identitete Gluhih je torej zelo težak in zapleten proces, vendar ne gre za nepremagljiv problem. Problem Gluhih lahko primerjamo z različnimi rasnimi problemi (otroci drugih ras v belih družinah) ali celo s tistimi, ki so drugače spolno usmerjeni. > Za gluhe otroke, ki se rodijo v slišečih družinah, ne moremo reči, da začnejo svoje življenje kot kulturno slišeči. TI otroci so bolj podobni afroameriškim otrokom, ki jih posvojijo beli starši, kot afroameriškim otrokom, ki jih posvojijo afroameriške družine. Razlika je v tem, da si Bele družine želijo teh otrok in so psihološko pripravljene nanje, da jih vzgojijo. Slišeči starši pa so po navadi izgubljeni in šokirani nad rojstvom gluhega otroka. Slišeči starši gredo tako skozi običajen proces žalovanja (Vernon & Andrews; po Glickman, 1996a). Prav tako jim je tuja ideja, da se bodo morali naučiti drugega jezika, s katerim naj bi komunicirali s svojim otrokom. Zaradi tega razloga in zato, ker so gluhi otroci po navadi vzgojeni v lingvistično nesprejemljivem okolju, lahko rečemo, da so ti gluhi otroci kulturno obrobni (marginalni) v svoji lastni družini. Načelo kulturne marginalnosti zavzema pomembno mesto znotraj teorije razvoja Gluhe identitete (Stonequist po Glickman, 1996a). > R/CID teorije so pomembne za ljudi z visokošolsko, univerzitetno izobrazbo all vsaj s takšnimi kognitivnimi sposobnostmi, ki se zanimajo za takšne pereče vsebine, kot so identiteta, pravice in mesto neke skupine v širši družbi. Empirične študije o kulturni identiteti so neizogibne na vzorcu študentov, dijakov, saj to povečuje vrednost modela ne samo tistih ljudi, ki so izgubili sluh kmalu po rojstvu ali z rojstvom, ampak tudi za člane drugih manjšin. Dejansko ni razpoložljive literature (Glickman, 1996a), ki bi vsebovala raziskave vpliva spola, rase in drugih razlik na razvoj in oblikovanje kulturne identitete za kakršno koli manjšino, kaj šele na skupino Gluhih/gluhih ljudi. Model, ki je bil predstavljen (Deaf ldentity Development Scale - DIDS), je zgrajen na logiki modela R/CID (Racial/Cultural ldentity Development), in je bil le toliko modificiran, da se lahko uporabi pri gluhih ljudeh (upoštevane so bile specifične okoliščine gluhote) in je vseboval štiri Stran 186/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija stopnje: kulturno slišečo, kulturno marginalno, stopnjo pogreznitve v Gluhi svet in bikulturalno stopnjo razvoja kulturne identitete gluhih ljudi. Na podlagi pridobljenih podatkov (kulturne identitete gluhih in naglušnih mladostnikov, stopnje samospoštovanja in depresivnosti, načina komunikacije gluhih in naglušnih ter drugih podatkov) smo nakazali nekaj smernic za uspešno individualno obravnavo gluhih in naglušnih mladostnikov ter oblikovali postopek dela, obdelave podatkov s pomočjo računalniškega programa, ki naj bi omogočal kakovostnejšo in učinkovitejšo individualno obravnavo oziroma re/habilitacijo gluhih in naglušnih mladostnikov. 5.1 IZVIRNI APLIKATIVNI PRISPEVEK K RAZVOJU RAZISKOVALNEGA PODROČJA Izvirni aplikativni prispevek doktorske disertacije je v oblikovanju koncepta dela individualne surdopedagoske-logopedske obravnave gluhih in naglušnih mladostnikov skozi proces oblikovanja kulturne identitete. Opisovanje gluhih in naglušnih mladostnikov temelji na opisu slušnega statusa in uporabe načina komunikacije. Ker je cilj re/habilitacije poleg učenja govora tudi vključevanje gluhih v širše okolje, je nujna predpostavka za ocenjevanje napredka umestitev gluhih v določeno skupino, ki jo določa kulturna identiteta. Takšen opis omogoča ocenjevanje stanja, načrtovanje individualne obravnave in ocenjevanje napredka re/habilitacije ter z njimi povezanega koncepta dela. Aplikativni prispevek doktorske disertacije je povezan z oblikovanjem aplikacijskih form, s pomočjo katerih lahko oblikujemo izdelavo računalniškega programa, ki bi omogočal učinkovitejše in kakovostnejše delo z gluhimi in naglušnimi mladostniki tako v rednih oblikah šolanja, torej integraciji, kot tudi tistim, ki se šolajo v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Izsledki doktorske disertacije prispevajo k oblikovanju novih surdopedagoških, logopedskih pristopov in načinov dela, ki so povezani z delovanjem družbenih ustanov, še zlasti tistih, ki se ukvarjajo in tesneje sodelujejo z delovanjem specialne in rehabilitacijske pedagogike. Rezultati so nam v pomoč pri strukturiranju in načrtovanju re/habilitacije ter vrednotenju uspeha. Pomembnost in potreba po tovrstnem raziskovanju je bila izpostavljena v stroki in na različnih mednarodnih simpozijih o medkulturnih intervencijah. S tem upamo, da bo boljše razumevanje kulturne identitete gluhih in naglušnih posameznikov povečalo senzibilnost različnih strokovnjakov, ki posegajo na področje gluhote in omogočilo primerno obravnavo in podporo gluhim, ki bo osnovana na kulturnih potrebah posameznika. Stran 187/227 Damjana Kogovšek____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija 5.2 APLIKACIJA SPOZNANJ k predlogu obravnave gluhih in naglušnih mladostnikov Zadnjih dvajset let se povsod po svetu kot tudi pri nas uveljavlja zadnja oblika integracije, ki se imenuje inkiuzija (po Kovačevic, 2007), ki zagovarja razvoj socialnih, jezikovnih in kufturofoških modelov. Inkiuzija torej ponuja možnost uporabe takšnih metod in pristopov, ki bodo zadovoljili tako potrebe giuhega posameznika kot tudi potrebe širšega okolja. Na celostni razvoj in izkušnje gluhih in naglušnih oseb vpliva veliko dejavnikov, vendar komunikacija (predvsem verbalna) predstavlja ključni problem v odnosu do gluhega posameznika. Na podlagi verbalne komunikacije po navadi vrednotimo napredek in mesto posameznika v družbi. Ne glede na različne klasifikacije, pristope in opredelitve gluhote gluhi ljudje predstavljajo skupino manjšine v večinskem, slišečem svetu, in sicer skupino z izgubo sluha. Skupina gluhih se lahko razlikuje glede na stopnjo izgube sluha, čas, ko je do izgube prišlo, in s tem že doseženi govorni razvoj, vzrok izgube sluha, mesto okvare sluha, čas re/habilitacije ipd. Stališča in z njimi povezani pristopi v re/habilitaciji gluhih in naglušnih otrok in mladostnikov so se skozi zgodovino spreminjali, kar je povzročilo spremembe tako na področju teoretičnih kot tudi empiričnih spoznanj. Največje spremembe so se kazale v samem konceptu re/habilitacije govora in jezika gluhih in naglušnih otrok in mladostnikov. Oblikovani so bili različni postopki, načrti, oblike in tehnike individualnega in skupinskega dela z gluhimi otroki in mladostniki. Tako s praktičnimi kot tudi teoretičnimi spoznanji doma in v tujini smo prišli do zaključka, da »... /ne obstaja aobeen metoda aomunikacijee ,k ib iila arimerna az ase eluuh otroke .../«(Marschark & Spencer; po Leigh in Power, 2004, str. xv). To dejstvo je nesporno, saj je gluha populacija zelo heterogena in funkcioniranje posameznika glede na njegovo izgubo sluha se razlikuje od enega do drugega. Za to obstajajo naslednje pojasnitve (Leigh in Power, 2004): • Prvi odgovor za to iščemo v razvoju boljših strategij za zgodnjo in bolj učinkovito identifikacijo otrok, katerim znakovni jezik predstavlja koristen in nujno potreben način sporazumevanja za življenje. Z njim se lahko posameznik jezikovno, socialno in čustveno razvija. Za veliko otrok se takšna identifikacija nadaljuje takrat, kadar so se enojezični verbalni jezikovni pristopi izkazali kot neuspešni; • Drug, bolj očiten odgovor, je razvoj takšnih izobraževalnih strategij za doseganje zgodnjih in uspešnih dostopov za razvoj obeh jezikov (torej Bi-Bi pristop); verbalnega in znakovnega, vsaj za tiste otroke, katerim le-ta predstavlja nujno potrebo in željo. Stran 188/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilrtaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija Potrebno je vedeti, da živimo v 21. stoletju in da se razvoj medicine in tehnologije kaže v velikem napredku novih slušnih pripomočkov (polžev vsadek), ki lahko v določeni meri pomagajo gluhim posameznikom. Gluhi so torej posebna skupina ljudi, ki v našem prostoru (in tudi drugod po svetu) sodijo v skupino oseb s posebnimi potiebami. ki jo definira Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, Ur. list 54/2000). In glede na to, da smo v dobi inkluzivnega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne slišeče vrtce/šole, je ključnega pomena, v kateri vzgojno-izobraževalni program bomo vključili gluhega otroka, da mu bo zagotovljen razvoj na vseh nivojih. Gluhi so torej posebna skupina ljudi, ki v našem prostoru (in tudi drugod po svetu) sodijo v skupino oseb s posebnimi potrebami, ki jo definira Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP, Ur. list 54/2000). V Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Ur. list RS 54/2003), sta definirani skupini gluhih in naglušnih otrok kot: > Naglušen otrok ima povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1.000 in 2.000 hertzov (Hz) manj kot 91 decibelov (dB) in ima resne težave pri poslušanju govora in govorni komunikaciji. Naglušnost pomeni zoženje slušnega polja in delno moti sporazumevanje s pomočjo govora. Glede na naglušnost se razlikuje: a) Otroke z lažio izgubo sluha o2&40 dB): Otrok ima težjo ali težko izgubo sluha na enem ušesu ter lažjo ali je brez izgube na drugem ušesu. Lahko ima tudi lažjo obojestransko izgubo sluha. Pri njem je lahko prizadeto sporazumevanje in poslušanje govora. Prisotne so lahko tudi druge vrste prizadetosti poslušanja. Otrok je oviran v orientaciji; b) otroke z zmerno izgubo sluha (41-55 dB): Otrok ima lahko obojestransko zmerno izgubo sluha, popolno izgubo sluha na enem ušesu, lažjo izgubo ali je brez izgube na drugem oziroma ima težko izgubo sluha na enem ušesu in zmerno, lažjo ali nima izgube na drugem ušesu. Pri otroku je lahko prizadeto sporazumevanje, poslušanje govora, lahko so prisotne tudi druge vrste prizadetosti poslušanja. Možna je prizadetost vedenja in prizadetost pri pridobivanju znanja. Otrok je oviran v orientaciji in telesni neodvisnosti; c) Otroke s težfo izgubo sluha (56-70 dB)) Otrok ima težjo obojestransko izgubo sluha ali težko izgubo sluha na enem ušesu in težjo izgubo sluha na drugem ušesu. Pri otroku je prizadeto sporazumevanje, razumevanje govora in poslušanje govora. Možna je istočasna prizadetost vedenja, pridobivanja znanja in prilagajanja vedenja okoliščinam. Otrok s težjo izgubo sluha je oviran v orientaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanju v družbo; Stran 189/227 Damjana Kogovšek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naguSmh mladostnikov Doktorska disertacija d) Otroke s težko izčubo oluha (71-90 0B): Otrok ima aopolno izgubo oluha na enem ušesu in težko izgubo sluha na drugem ušesu oziroma težko obojestransko izgubo sluha. Pri njem je- prisotna prizadetost sporazumevanja, predvsem razumevanja in poslušanja govora. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, prilagajanja vedenja okoliščinam, prizadetost pri pridobivanju znanja. Otrok je oviran v orientaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanju v družbo. o Gluh otrok ima najtežjo izgubo sluha, pri kateri ojačenje zvoka ne koristi. Povprečna izguba sluha na frekvencah 500, 1.000 in 2.000 hertzov (Hz) je 91 decibeiov (dB) in več. Glede na gluhoto se razlikuje: a) Otroke z naitežio izgubo sluha (91 decibeiov in več}: Otrok z najtežjo izgubo sluha ni sposoben slišati in razumeti govora, tudi če je ojačen. Otrok ne more v celoti sprejemati govora niti s slušnim aparatom. Pri njem je prisotna prizadetost sporazumevanja, razumevanja in poslušanja govora ter druge vrste prizadetosti poslušanja. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, orientacije v času in prostoru, prilagajanja vedenja okoliščinam in prizadetost pri pridobivanju znanja. Otrok je oviran v orientaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanju v družbo; b) Otroke s popolno izgubo ssuha: Otrok s soppono izgubo ssuha ne loči iiti dveh jakosti zvoka niti ne dveh frekvenc, ni sposoben slišati ali razumeti govora, tudi če je ojačen. Otrok ne more sprejemati govora niti s slušnim aparatom. Pri njem je prisotna prizadetost sporazumevanja, razumevanja in poslušanja govora ter druge vrste prizadetosti poslušanja. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, orientacije v času in prostoru, prilagajanja vedenja okoliščinam in prizadetost pri pridobivanju znanja. Otrok je oviran v orientaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanju v družbo. Na podlagi povedanega je moč ugotoviti, da je skupina gluhih zelo heterogena in omogoča različno funkcioniranje posameznika v družbi. Od tega je tudi odvisno, za kakšen način komunikacije se posameznik odloča (če ima to možnost) oziroma kakšen pristop re/habilitacije je zanj pravi in koristen. Posameznega gluhega otroka lahko usmerimo v naslednje programe vzgoje in izobraževanja (6., 7., 8., 10., člen ZUOPP, Ur. list 54/2000): • program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, • prilagojen program za predšolske otroke, • izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, • prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, • prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, Strcn 190/227 Damjana KogovSek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija • posebni program vzgoje in izobraževanja. Ne glede na to, v kateri vzgojno-izobraževalni program je gluh otrok vključen, je pomembno, da z njim dela kompetenten, usposobljen strokovnjak, ki se ukvarja s področjem gluhote, govora in jezika. Gluhi ljudje razmišljajo in se učijo vizualno, zato je znakovni jezik potreben pogoj za razumevanje vsebine. Brez znakovnega jezika govorjeni jezik ostane črkovno zaporedje praznih besed. Šele priznanje znakovnega jezika gluhim omogoča dostop do enakovredne izobrazbe ter socialne in poklicne vključitve, na kar kažejo tudi podatki o nizki izobrazbeni ravni gluhih. Evropski parlament je leta 1998 sprejel Resolucijo o znakovnem jeziku za gluhe (Dok. A2-302/87 in B4-099/98, pridobljeno s spleta, 2007) in pozval vse države članice Evropske unije, da priznajo znakovni jezik gluhih in pravico do njegove uporabe ter poklic tolmača za znakovni jezik. Slovenija je bila tako petindvajseta država na svetu, ki je z zakonom priznala znakovni jezik in zakonsko uredila tudi druga vprašanja, povezana z njjm. 29. 11. 2002 je stopil v veljavo Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ, Ur. list RS, št. 96/2002), ki daje gluhim osebam možnost uporabljati slovenski znakovni jezik kot jezik medsebojnega sporazumevanja in kot naravno sredstvo za sporazumevanje, ter njihovo pravico biti informirani v njim prilagojenih tehnikah. Zakon opredeljuje gluho osebo kot osebo, ki je povsem brez sluha oziroma osebo, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik. Znakovni jezik je vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenost in gibom rok in prstov ter mimiko obraza. Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih bi ji gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb, in sicer njej prilagojenih tehnikah v skladu s posebnimi predpisi. Pravice po tem zakonu lahko uveljavlja gluha oseba za tolmačenje slovenskega govornega jezika v znakovni jezik in znakovnega jezika v slovenski govorni jezik. Tako kot vsi živi jeziki, se mora tudi slovenski znakovni jezik razvijati in živeti. Za razvoj slovenskega znakovnega jezika je Vlada RS ustanovila Svet za slovenski znakovni jezik, ki ima naslednje naloge: • skrbi za uveljavljanje in enakopravnost znakovnega jezika, • spremlja izobraževanje, usposabljanje in delo tolmačev za slovenski znakovni jezik ter dinamiko pridobivanja certifikatov, • predlaga spremembo kataloga standardov strokovnih znanj in spretnosti za tolmača znakovnega jezika, Stran 191/227 Damjana Kogovžek Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih m naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija • sodeluje z ustreznimi organi na področju vzgoje in izobraževanja, informiranja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, sodstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaposlovanja, športa, kulture in drugimi organi, • predlaga pristojnim organom uskladitev vprašanj, pomembnih za izvajanje tega zakona, • seznanja se z reševanjem ugovorov v zvezi s kakovostjo izvajanja storitve tolmačenja, • obravnava druga vprašanja ter zagotavlja pomoč pri uresničevanju nalog, ki se nanašajo na uporabo znakovnega jezika. Gluhi ljudje (celoten kontinuum oseb od malih otrok do odraslih oseb) si želijo komunicirati, vendar moramo tudi tisti, ki delamo z njimi (profesorji, individualni terapevti, svetovalni delavci, zdravniki in drugi) upoštevati in uporabljati takšne metode in strategije dela, ki so njim blizu. Torej ni samo gluh otrok tisti, ki se mora prilagajati načinu komunikacije, ampak se morajo tudi vsi tisti, ki delajo z njimi. To pomeni, da je ta kader visoko usposobljen in ima takšne komunikacijske spretnosti, s pomočjo katerih lahko zagotovi uspešno sporazumevanje. Vzgajanje in izobraževanje gluhega otroka se najprej začne v družini. Starši, sorojenci in drugi pomembni ljudje lahko vplivajo na različne ravni razvoja gluhega posameznika. Ker je večina gluhih otrok rojena v slišečih družinah, je komunikacija znotraj le-te zelo pomembna. Po navadi so starši tisti in ne otrok, ki se odločijo, kakšen pristop re/habilitacije, metodo poučevanja ali vrsto šole bodo izbrali. Za mnoge starše izguba sluha otroka predstavlja veliko oviro in le redki sprejmejo kot možnost sporazumevanja znakovni jezik (razen Gluhi starši). Še vedno so nekateri sušeči starši mnenja, da učenje znakov in kretenj ovira pridobivanje govorjenega jezika in zato se le-temu izogibajo (Marschark in sod., 2002). Vprašanja /«Kretati ali ne, naučiti se znakovnega jezika ali ne, uporabljati znakovni jezik ali ne?«/ so povsem na mestu. Zanesljivo lahko trdimo, da lahko znakovni jezik pripomore k učenju govorjenega jezika gluhih otrok, vključno s tistimi, ki imajo polžev vsadek (Marschark in sod., 2002). Predlog obravnave gluhih in naglušnih mladostnikov temelji na dimenzijah kulturi prilagojene obravnave in re/habilitacije, kije osnovana na psihoterapiji gluhih kot enemu izmed naprednih pristopov (po Glickman, 1996a). Glede na to, da sta v proces obravnave vključena tako gluh posameznik kot tudi individualni terapevt* surdopedagog, logoped, je potrebno upoštevati načela vzajemne komunikacije, saj pomagati ljudem navsezadnje pomeni plemenito delo =» Tudi drugi strokovni profili Izraz surdopedagog logoped je v slovenskem prostoru uveljavljen čeprav uradnega naziva pod tem imenom ni, ampak se nahaja v nazivu prof def za osebe z motnjami sluha in govora Ker se na Pedagoški fakulteti izvaja študijski program defektologije m obstaja smer surdopedagogika in logopedija bomo v naši raziskavi individualne terapevte, ki delajo z gluhimi in naglušnimi, poimenovali surdopedagogi logopedi Stran 192/227 Damjana KogovSek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska diserraciia (Hoffmeister, Harvey 1996). Pomagati Gluhim ljudem pa od posameznika zahteva učenje in usposobljenost določenih komunikacijskih strategij, ker se ljudje iz različnih vzrokov» odločamo za ta poklic. V delu Sue&Sue (po Glickman, 1996a) so opisane tri dimenzije, ki so pomembne za kulturo prilagajočega se individualnega terapevta (culturally skilled counselor): > Kulturno osveščen individualni terapevt je tisti, ki se zaveda svojih stališč in mnenj o človeškem vedenju, vrednotah, predsodkih, osebnih omejitvah ... razume svoje lastne svetovne nazore in se zaveda dejstva, da je tudi sam rezultat nekega kulturnega predpogojevanja, ki lahko tudi vpliva na njegovo svetovalno delo in delo z rasnimi in etničnimi manjšinami; > Kulturno osveščen individualni terapevt je tisti, ki vedno poskuša razumeti svetovni nazor posameznika, ki prihaja na obravnavo; > Kulturno osveščen individualni terapevt je tisti, ki kontinuirano in aktivno razvija ter uporablja ustrezne intervencijske strategije in spretnosti pri delu s svojimi kulturno drugačnimi posamezniki. Za delo z Gluhimi osebami je nujno potrebno znanje in poznavanje področja Gluhe skupnosti in kulture ter biti usposobljen za različne komunikacijske tehnike in strategije. V medkulturnem kontekstu Gluho/slišeče obravnave moramo biti pozorni na naslednje dimenzije58: dimenzijo samozavedanja, dimenzijo znanj in spoznanj ter dimenzijo medkulturnih komunikacijskih spretnosti59. Dvojezični izobraževalni programi za gluhe otroke naj bi bili pomembni ne samo zato, ker poskrbijo za zdravo komunikacijsko okolje, ampak tudi zato, ker zajemajo spoštljiv odnos do kulture Gluhih. Glavna ovira za medkulturno komunikacijo je jezikovna razlika. To se dogaja takrat, kadar gluha oseba in svetovalni delavec govorita različen jezik ali pa govorita dve različici istega jezika. Gluha oseba in individualni terapevt morata deliti skupni jezikovni sistem. Marcos (po Glickman, 1996) je opisal nekaj pomembnih jezikovnih dimenzij dvojezičnosti, s katerimi se nanaša na koncept jezikovne dominance60. 57 Več o tem v delu Is There a Psychology of the Hearing? {Hoffmeister. Harvey. 1996} 58 Več o tem v delu What is Culturally Affirmative Psychotherapy? (Glickman, 1996a) in v delu Psychotherapy with Deaf and Hard of Hearing Persons. A Systemic Model (Harvey. 2003). 59 V splošnem so razviti štirje parametri, mi pa smo jih razdelili na šest jezikovne verbalne spretnosti, neverbalna komunikacija, sodelovanje s profesionalnimi tolmači, spretnost fleksibilne obravnave, spretnost sodelovanja z alternativnimi načini in pristopi obravnave, spretnost izbora in oblikovanja kulturi prilagojene intervencije oziroma obravnave. 60 Pravi oziroma čisti dvojezični posamezniki imajo v obeh jezikih sposobnosti naravnega govorca. Nekateri dvojezični govorci pa imajo en jezik podrejen drugemu, kar pomeni, ddan jezik obvladajo precej bolje kot drugega. Čisti Čvojezične!) si stvari zamišljajo tako kot le-te naravno potekajo v jeziku, ki ga uporabljajo. Dvojezicne» s podrejenim jezikom (subordinate bilinguals) pa vedno interpretirajo, vedno iščejo ustreznice konceptov v svojem prvem oziroma dominantnem jeziku. Mnogi posamezniki, ki izgubijo ' sluh v zgodnjem obdobju, postanejo dvojezični posamezniki s podrejenim jezikom. Če so zadosti izpostavljeni znakovnemu jeziku, Stran 193/227 Kogovšek.__________Vloga kulturne identttete v re/habiiteciji gluuih in naglušnih mladostnikov___________Doktorska disertacija Namen doktorske disertacije je, da opozorimo na različne možne metode, ki jih lahko uporabimo za delo z Gluhimi in naglušnimi osebami in izvirajo iz oblikovanja gluhe identitete. Naš cilj ni iskanje krivde in krivca, zakaj še vedno ni velikega napredka v izobraževanju gluhih oziroma, zakaj še ni dosežen tisti nivo izobrazbe, ki bi lahko bil primerljiv z večino sušeče populacije, ampak je ugotavljanje in identifikacija tistih ovir v komunikaciji in načinih sporazumevanja, ki onemogoča napredek v izobraževanju gluhih oseb. Ker obstaja velika razlika glede komunikacijskih potreb med gluhimi in slišečimi, je zelo pomembno, kdaj in kako začnemo z zgodnjo obravnavo gluhih otrok. Prav zaradi tega so se oblikovali različni trendi izobraževanja gluhih, in sicer: inkluzivno izobraževanje, ter bilingvalno/bikulturalno poučevanje, ki zahteva po visoko usposobljen61 in kompetenten kader (Davila, 2004). Ker je bil eden od ciljev doktorske disertacije oblikovati koncept dela individualne surdopedagoške-logopedske obravnave z gluhimi in naglušnimi mladostniki, smo le-tega osnovali tako iz teoretične podlage kot tudi naših raziskovalnih rezultatov bilingvističnega/bikulturalnega pristopa^. bodo najverjetneje postali dominantni uporabniki znakovnega jezika in jim bo verbalni jezik drugi jezik. Če pa do odrasle dobe niso izpostavljeni nobenemu jeziku, pa so globoko prizadeti na vseh področjih svojega življenja. Dvojezični posamezniki s podrejenim jezikom se soočajo z jezikovno oviro, ki je poglavitnega pomena v obravnavi in psihoterapiji. Ker ne procesirajo informacije v drugem jeziku lahkotno in naravno, jezikovna ovira vpliva na to. kaj rečejo in kako. Vsak, ki se je kdaj koli poizkušal naučiti drugega jezika, je že doživel frustracijo ob nezmožnosti priklica ustreznega besedišča. Gluhi ljudje, ki verbalnega jezika ne govorijo tekoče, so kot stalni obiskovalci neke tuje države, ki se ves čas trudijo, da bi jih razumeli na način, katerega so si zamislili. Slišeči ljudje, ki ne znajo tekoče uporabljati znakovnega jezika, so ravno tako ovirani pri prenašanju svojih jasnih sporočil. Jezikovna neodvisnost pomeni »sposobnost dvojezične osebe, da pridobi, ohrani in uporablja dva različna jezikovna koda, vsakega s svojimi lastnimi besednimi (leksičnimi), skladenjskimi (sintaktičnimi), glasovnimi (fonetičnimi), pomenskimi (semantičnimi) in idejnimi komponentami« (Marcoa; po Glickman, 1996a). Jezikovna neodvisnost se nanaša na dejstvo, da dvojezični ljudje povezujejo različne spomine, izkušnje, mnenja in stališča v vsakem jeziku. Izbor jezika, ki ga uporabljajo v obravnavi močno vpliva na to. katere informacije se preko njega posredujejo. Če so se izkušnje nekega posameznika iz zgodnjega otroštva odvijale predvsem v španščini, bo uporaba angleščine tudi pri odraslem, ki je popolnoma fluenten v angleščini preprečila sporninjanje in podoživljanje teh izkušenj, kar lahko omeji uspešnost obravnave. Podobno se lahko vprašamo, v katerem jeziku so kodirane zgodnje izkušnje gluhega otroka in kako uporaba nekega drugega jezika ali komunikacije vpliva na to česa se bo otrok spomnil in na kakšen način bo tiste izkušnje priklical. Marcos (po Glickman. 1996) trdi, da je ta jezikovna neodvisnost lahko koristna in destruktivna v sami obravnavi. Močnim čustvenim izkušnjam, ki so se zgodile v enem jeziku, se lahko z uporabo drugega jezika izognemo. To nam je lahko v pomoč kot prvi korak pri pristopanju k izkušnjam, ki bi v nasprotnem primeru ostale neopisane. Izogibanje enemu jeziku je lahko tudi oblika odpora. To pomeni, da gluhi uporabniki znakovnega jezika lahko oblikujejo svoje močno čustveno izkušanje z uporabo jezika. Če želijo poudariti čustva, bodo najverjetneje uporabili znakovni jezik, če pa jih ne želijo pretirano poudariti, pa bodo morda uporabili varianto nekih znakov (znakovni sistem), ki so podobni verbalnemu jeziku. ei V Massachusettsu (po Glickman, 1996a) so kot model pri terapevtski pomoči slišečim in Gluhim vzpostavili uporabo profesionalnih tolmačev. Pri vzpostavljanju kulturi prilagojene obravnave je potrebno usposabljanje in uporaba profesionalnih tolmačev, ker mnogi individualni terapevti nimajo ustreznih znanj iz drugih jezikov (razen surdopedagogov, logopedov, ki ae učijo o tej problematiki) oziroma jim primanjkuje motivacije, da se jih naučijo. To usposabljanje mora vključevati naslednje tri komponente; znanje o procesu tolmačenja, poznavanje vloge tolmača, zavedanje kliničnih implikacij vključitve tolmača v proces obravnave. 62 Izraz bilingvizem (dvojezičnost) in njegov pridevnik bilingvističen različni avtorji različno definirajo. Za nekatere pomeni bilingvizem obvladovanje drugega jezika na ravni, na kateri se govorec približa rojenemu govorcu; drugi ga razumejo kot enako Stran 194/227 Damjana Kogovšek__________Vioga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov ______Doktorska diserracija osnovali tako iz teoretične podlage kot tudi naših raziskovalnih rezultatov biiingvističnega/bikulturalnega pristopa^. 5.3 PREDLOG VODENJA OBRAVNAVE GLUHIH iN NAGLUŠNIH MLADOSTNIKOV S POMOČJO RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA Na naslednjih nekaj straneh so prikazane aplikacijske forme - poskus vodenja individualne logopedske-surdopedagoske obravnave, ki upošteva dimenzije kulturi prilagojene re/habilitacije. Na podlagi le-teh ter sodelovanja med teorijo in prakso je nadalje možno oblikovati računalniški program za vodenje individualne obravnave, ki se lahko aplicira na širši krog strokovnjakov. Model vodenja individualne obravnave oziroma re/habilitacije gluhih in naglušnih otrok ter mladostnikov smo oblikovali na podlagi teoretičnih spoznanj različnih komunikacijskih modelov in menedžmenta logopedske obravnave (Blackburn, 2000; Zitter. 1996; Kersner, 2001; Riley, 2001; Beazley in sod., 2001; Letts, 2001; Bally, 1996; Abudarham, S. & Hurd, A., 2002; Glickman, Gulati, 2003). 62 izraz bilingvizem (dvojezičnost) in njegov pridevnik btlingvističen različni avtorji različno definirajo. Za nekatere pomeni bilingvizem obvladovanje drugega jezika na ravni, na kateri se govorec pribfiža rojenemu govorcu; drugi ga razumejo kot enako obvladovanje dveh jezikov, spet tretji, ki pravijo, tia posameznik uporablja drugi jezik le omejeno, zgolj receptivno, pri tem pa uporablja samo eno od štirih jezikovnih veščin (govor, branje, razumevanje, pisanje) Francois Grosjean je eden izmed pomembnih strokovnjakov, ki se je ukvarjal z dvojezičnostjo in trdi. daje več kot pol sveta dvojezičnega Upoštevati moramo namreč dejstvo. daje monohngvizem izjema, saj jeliko ljudi govori več čot en jezik. .rósjean fpo oarasms. .998. .tr r4 .5 )efinira ailingvizem kot "pravilno uporabo dveh ali več jezikov", izraz bikulturaiizem pa kot "soobstajanje m/ali kombinacija dveh različnih kultur". Ovojezičnost pri manjšinah je nekaj povsem drugega kot dvojezičnost pri učenju tujega jezika, saj se v igro vključuje tudi socio-kulturno-politični ter čustveni element. Stran 195/227 Damjana Kogovžek Vtoga kulturne identitete v re/habtlitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija PODROČJA DELA --*• X \ OCENJEVANJE DGN OBRAVNAVA -opazovanje -info pos am -info drugih T' ^ -formalno j testiranje j "*™* ocenjevanje \ -KDO? -KAJ? -KJE? i -neformalno \ \ ooenjevanje \ -KAKO? -ZAKAJ? DIFERENCIALNI OPIS IZPOLNITEV OBVEZNOSTI MANAGEMENT Slika 2 Model menedžment procesa individualne obravnave (po Riley 2001 str 41) govorne/glasovne spretnosti spretnosti izgovorjave spretnosti poslušanja spretnosti odgledovanja csiika 3 Integriran model obravnave (Wilson Bally Hughes, Kaplan Kinsella-Meier Moseley po Wilson Soott 1996 str 30) Stran 196/227 Damjana Kogovžek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija PRIPRAVA NA INDIVIDUALNO SURDO -LOGO OBRAVNAVO OŽJA SKUPNOST JEZIK OKOLJA ODNOS IN VEDENJE DO GLUHOTE TER KOMUNIKACIJA LOGOPED, SURDOPEDAGOG (INDIVIDUALNI TERAPEVT) VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE VPLIV DRUGIH TEHNOLOGIJA Slika 4: Vpliv dejavnikov okolja na proces individualne obravnave Ctnn 107/007 Damjana Kogovžek:____________Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija IZID MANAGEMENTA (INDIVIDUALNE OBRAVNAVE) STATUS SLUHA IN POSLUŠANJA (opis otroka in staršev, medicinska diagnoza. ODazovanie individualnega ELEmhNIl rUGUVUKA JEZIKOVNI INPUT (semantika, gramatika, razumevanje) JEZIKOVNI OUTPUT (semantika, gramatika, razumevanje) RAZUMEVANJE (semantika, gramatika, razumevanje) DRUGO (razumevanje, samospoštovanje, motivacija) Slika 5: Proces komunikacije in načrtovanje individualne obravnave APLIKACIJA Z NASLOVOM INDIVIDUALNA LOGOPEDSKA / SURDOPEDAGOŠKA OBRAVNAVA (RE/HABILITACIJA) V računalniški aplikaciji prikaza individualne obravnave smo poskušali vključiti vse elemente različnih modelov komunikacije in procesa menedžmenta individualne logopedske in surdopedagoske obravnave. Gre za poskus, na katerem so možne nadaljnje analize, razprave, dopolnitve ipd.... Damjana Kogovšek: _____Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov_____________Doktorska disertacija ¦W INDIVIDUALNA OBRAVNAVA .=J:J=LC w INDIVIDUALNA LOGOPEDSKA - SURDOPEDAGOSKA OBRAVNAVA (RE/HABIUTACUA) PODATKI 0 OTROKU VPRAŠALNIK RS ES PODATKI 0 IP OTROKU PODATKI 0 IS OTROKA VPRAŠALNIK ZUN G RAZVOJ OSNOVNIH FUNKCIJ PODATKI 0 STARŠIH VPRAŠALNIK DRUZ AKADEMSKE VEŠČINE PODATKI 0 KOMUNIKACIJI VPRAŠALNIK IND. TRENING VPRAŠALNIK SOLA VPRAŠALNIK DIDS METODE RE/HABIUTACIJE SKUPNI PRIKAZ Slika 6: Naslovnica aplikacije Stran 199/227 Damjana Kogovšek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija l-]|n|fx| Osnovni podatki otroka $¦ OSNOVNI PODATKI O OTROKU IME: pHffiBU DATUM ROJS IVA I PRIIMEK | SPOL NASLOV pAMIANA STAROST | e-mal naslov VRTEC, SOLA, FAKULTETA f PROGRAM USMERITVE 1 bi.LblU RAZRED, letnk VRSTA rZOBR. PROGRAMA INTEGRACIJA 1 RAZREDNIK INDIVIDUALNI TERAPEVT OPOMBE Slika 7. Osnovni podatki o otroku, mladostniku, posamezniku ctr-ir, nnr\ /in-7 Damjana Kogovšek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija PODATKI O IZGUBI SLUHA OTROKA P PODATKI O IZGUBI SLUHA OTROKA STAROST ob IS [DAMJANA CASNASTAMCAIS VZROK IS SLUŠNI STATUS ETIOLOGDA STAROST OS OPERACIJI |D AM JANA IMETJE ISA VRSTA ISA ST SUSECm SOROJEMOV ST. GLUHIH SOROJENOV I UPORABA ISA [ MEDDGN RAZVRSTITEV GLEDE NA PRAVILNIK O USMERJANJU (ZUOPP) OPOMBE Slika 8: Podatki o izgubi sluha otroka Stran 201/227 Damjana KogovSek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija PODATKI O STARŠIH POOATKI 0 STARŠIH JME MATERE: PRIIMEK MATERE STAROST MATERE wwnifi IME OOTA: DAMJANA r PRIIMEK OČETA DAMJANA STAROST OČETA DAMJANA NARODNOST MATERE NAROUNOS; OCilA EOBRAZBA MATERE IZOBRAZBA OOTA 1 ZAPUAilbVMAlfcKfc ZAPOSLITEV OOTA [ SLUŠNI STATUS MATERE 1 SLLSN1 STATUS COTA V~ ŠTEVILO OTROK ST. SLISEOH OTROK I NASLOV TR. ST. e-mainaslov j" ST. GLUHIH OTROK IS v DALJNEM SORODSTVU ' OPOMBE Record: |TJ~) •< | i I» IHJHflof ne Slika 9: Podatki o starših Stran 202/227 Damjana Kogovšek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija KOMUNIKACIJA fi1 K0MLMKAO3A j ____ SPORAZUMEVANJE DOMA SPORAZUMEVANJE V VRTCU, SOU SPORAZUMEVANJE MED PRIJATELJI SPORAZUMEVANJE MED PRIJATELJI SPORAZUMEVANJE NAJRAJE SPORAZUMEVANJE Z UČITELJI SPORAZUMEVANJE Z IND. TERAPEVTI NAJPOGOSTEJŠI NAČIN SPORAZUMEVANJA OPOMBE Slika 10: Podatki o komunikaciji (način, vrsta) Stran 203/227 Damjana Kogovšek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija IMEhPRHMB< | id r E-mal naslov PREDGOVORNI RAZVOJ GRAFOMOTORIKA RNA MOTORIKA GROBA MOTORIKA POZORNOST. KONCENTRACIJA POSLUlWIJE ODGLEDOVANJE Record: |jjj | I > H>_+] of 116 Slika 11: Podatki o osnovnih funkcijah Stran 204/227 Damjana Kogovšek: Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacij; AKADEMSKE VEŠČINE tt^inPRDMBC ID E-mal nasiov "RAZVOJ JEZIKA; IMPRESUA EKSPRESIJA PISANJE BRANJE RAČUNANJE NERAZVRSCENO L Slika 12: Podatki o akademskih veščinah Stran 205/227 Damjana Kogovšek; Vloga kulturne identitete v re/habilitaciji gluhih in naglušnih mladostnikov Doktorska disertacija 31 OSEBNOSTNE LASTNOSTI $* send to me m prid»« ID E-maä nasiov RSES ZUNG POČUTJE V DRUŽINI POČUTJE V SOU POČUTJE NA INDIVIDUALNEM TRENINGU RAZNO 1 2 3 4 5 1. zadovoljen sem sam s sabo S K S 9 S 2. premalo se spoštujem « S s a a 3. čutim, da ni razlogov, da bi bil ponosen s B S (t <• 4. včasih se počutim popolnoma nekoristno s m » a s 5. sposoben sem delati enako uspešno kot večina s s m (S s 6. včasih čutim, da nisem nie vreden « a a s s 7. čutim, da sem ravno toliko sposoben kotdrugi ff s (C s s 3. čutim, da imam mnogo dobrih lastnosti