m VOLUME XXVI.—LETO XXVI. Kupujte yOJNE BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik I v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium nUIJANSKI OTOKI so / / DAN IN N0( TAKA BOMB odbili troje nemških napadov in zanesli zračno vojno v sovražnikovo zaledje Zavezniški bombniki razbijajo novo gvinejo MEHČANJE ITALIJE *-—- 0 vojni proti Italiji ni poro- 1 ničesar novega. Bombardi , Pantellerije, Messine, Sar CLEVELAND, OHIO, TUESDjiY (TOREK), JUNE 8, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 132 'je in Sicilije se vrši noč in w na te kraje treska ne-stotine ton bomb. O VELIKOPOTEZNI AKCIJI ^^fenaier Churchill je imel vče-y, nižjo zbornico govor, je dejal, da se bodo ikc ^^^^utno velikopotezne h proti Nemčiji in zasedeni ^opi. 'Ovanje ameriških letalcev IjL ®^iški piloti ameriškega ''ator bombnika "Comman BOJI V RUSIJI "ttii ^ potuje premier v vse dele sveta: v )j|j Afriko in Ameriko, so ij^ kovani z visokim angles-redom, katerega jim je iz-^Dgleski kralj George. Rusi poročajo, da so včeraj odbili troje nemških napadov na treh glavnih vojnih sektorjih, toda glavni boji se vrše še vedno v zraku. Sovjetska letala razbijajo železniška križišča in spojišča daleč v zaledju nemških črt. Moskovski radio naznanja, da je bilo sestreljenih 12 nemških letal iz&ied 100, ki so napadla mesto (^rki, industrijski center ob Volgi', 250 milj vzhodno od Moskve. BOJI NA PACIFIKU Zavezniški glavni stan v Avstraliji, 8. junija. — Zavezniški bombniki so včeraj napadli japonske baze na Novi Gvineji, kjer so bombardirali Madang Loe ter sovražnikove pozicije v Mubo. Povodenj v Ameriki ^obhodno potrebna takojšnja rešitev kočljivega jugoslovanskega vprašanja ''•eas News Agentura javlja iz Londona, da bo mora-^ jugoslovanska vlada priznati partizahe, ki jih Je ^o^go kratkomalo ignorirala. On. (ONA). — Jugo-i krogi pravijo, da bo jugoslovanska zamejna Wv P^Gj ali slej javno urediti svojega stališča na-'^ga delu jugoslovan- 4 . odpora, katerega večino-)y '^^Rujejo pokret partiza- je vlada to gibanje I Ji a je morala s časom 'ijh opustiti. Zdaj iščejo da bi vključili parti-skupno gibanje jugoslo-)^^®Sa odpora. predlogov je bila % ••»liala je o katerih bo vlada ^etra II. najbrže raz-v bližnji bodočnosti, je stavljen predlog, da se razveljavi nekatere zakone za zaščito države. Na temelju teh zakonov se je izvajala nasilna represija komunističnega pokreta v Jugoslaviji, kljub temu, da so skoro vsi komunisti v borbi proti osišču. Dokler ostanejo ti zakoni v veljavi, se nahajajo komunisti napram vladi v položaju upornikov. Razpustitev kominterne smatrajo, da bi mogla zdaj nuditi ugodno priliko, da se spremeni in razveljavi proti-komunistične pakone. Drugič, pa predlagajo, da vlada vključi v svoje vrste zastopnika partizanov, približno tako, kakor je vključila vojnega ministra Mihajloviča kot zastopnika četnikov. ^^lodušje v vrstah italijanske armade informacijski ^ New Yorku sporoča: j 'ocil^'^fkega verodostojnega po-'Jugoslavije posnemamo času je opaziti, 1 ^^orala italijanskih čet ze-Malodušnost se je ^ italijanskega vojaštva po uničenju laških ar-Vzhodnem bojišču, po ' ^ v Severni Afriki. Streljanje Italijanov ' italijanski dezerterji '^li y v mesta in se tam skri-'^lijansko vodstvo je po- it; alo - preprečiti odbegavanje y ^ je krivce obsojalo na Jugoslovanska javnost se ustrelitve 8 italijan- 'ki.°j^kov v Mostaru in 15 v "'Jani. k partizajiom prešli k partizanom trije vojaki. Tudi v Beli krajini se je dogodilo isto. Med temi dezerterji se nahajajo možje, katere že skozi pet let prevažajo s fronte na fronto in jim! usiljujejo, da se bore za Mussolinija. Zdaj so uvideli, kam jih to vede in se odločili, da se bodo borili za sebe, svoje rodbine in za svojo pravico do človeku primernega življenja. I italijanski vojaki kar ^ ^®^jno prehajajo na našo ^ bližini Kočevja je po-® italijanskih vojakov k " s seboj so prine-^ druge- ya. Blizu Ljubljane so 11.' NACISTI HVALIJO LEWISA STOCKHOLM, Švedska, 6. junija. — Nacijski oficijelni list "Voelkischer Beobachter" je objavil danes laskav življenjepis Johna L. Lewisa, predsednika United Mine Workers organizacije, ki ga slika kot moža, ki vidi nesrečo Zedinjenih držav v njihovi zvezi z Veliko Britanijo." Predstavljajoč Lewisa kot "resničnega prijatelja ameriškega delavstva," pravi nacijsko glasilo tudi, da je vodja premo-garjev "mož, ki vidi položaj v bolj realistični luči kot pa osta- Vsi premogarji države Ohio so » danes na delu Premogarji šestih rudnikov, ki se niso včeraj vrnili na delo, so odglasovali, da se vrnejo danes. Na gornji sliki vidimo prizore mb času. povodni v državah srednjega zapada. Na prvi sliki zgoraj so vojaški avtomobili, ki so pripeljali vreče s peskom za zajezitev vode, na spodnji sliki pa neki vojak rešuje mladega fanta. IZJALOVITEV VOJNE S | PODMORNICAMI LONDON, 3. junija. — Po-1 morski izvedenci so danes izrazili mnenje, da so zavezniki prekoračili najvišji vrh glede vojne proti nemškim podmornicam, ki postajajo zaradi izbornega tajnega orožja in izboljšanih zavezniških metod zmerom manj učinkovite. Nacisti sami priznavajo, da se jim-z vojno svojih-podmornic ni posrečilo preprečiti zavezniških dobav. Meseca marca so pogreznile nemške podmornice 851,000 ton zavezniških ladij, dočim je bilo meseca aprila število pogreznjenih zavezniških ladij za več kot polovico nižje, namreč 415,000 ton. Premogar ji v Illi-noisu dobe $1.50 zvišanja na dan Zastopnik delodajalcev v Washingtonu pa pravi, da ta sporazum ni obvezen za ostale operatorje. BELLOIRE, O., 7. junija. — Premogarji šestih ohijskih rudnikov, ki se danes niso vrnili na delo, so odglasovali, da prično jutri zopet s svojim delom v rovih, kakor sporoča Adolf Pa-cifico, podpredsednik distrikta št. 6 United Mine Workers u-nije. Pacifico naznanja, da se bodo premogarji v Willow Grove, Powhatan, Blaine in Florence rovih vrnili na delo o polnoči, oni v Rail and River št. 6 in v Barton rudnikih pa jutri zjutraj. V teh šestih rovih je zaposlenih 3,546 premogarjev izmed 21,000, kolikor jih je v državi Ohio. Pacificio je dalje dejal, da se premogarji le neradi vračajo na delo, ker so nevoljni nad akcijo Vojnega delavskega odbora, ki je ustavil pogajanja. NEMCI V TRSTU IN NA REKI Agentura Tass poroča iz Ber-na po vesteh iz italijanskih virov, da je nemška vrhovna komanda v Beogradu imenovala nemške komisarje v mestih Trst in Reka. V tržaški luki in na dokih gospodarijo nemški SS oddelki. Nemške čete so prispele v Trst in tabore v bližini pristanišča. Po ulicah teh mest pa defilirajo vsak dan nemške čete s topovi, v polni vojni opremi. Ti novi vojaški ukrepi so previdnostne mere in del priprav v vsej balkanski zoni, katere del je obala Jadranskega morja. Smatrajo jo zo obrambno področje, ki spada pod nemško kontrolo. PARTIZANI ODBIJAJO NAPADE OKUPATORJEV BERN, 26. maja. — Oddelki patriotičnih Jugoslovanov v Sandžaku, Hercegovini in južni Bosni so odbili mnogo navalov zašedbenih čet, ki neprestano in z besnostjo napadajo partizanske postojanke. V okolici Go-ražde, pri Foči, Prijepolju in Bjelom polju, so partizani prizadeli sovražniku izredno težke izgube ter nato izvedli uspešen proti-napad, v teku katerega se jim je posrečilo upleniti velike količine vojaškega materiala. V Črni gori se partizani tudi bore z uspehom v okolici mesta Podgorice; isto tako v Bosanski Krajini blizu mesta Banjaluke. Kupujte vojne bonde in vojno-varče-ralne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! WASHINGTON, 7. junija. — Illinoiška sekcija industrije mehkega premoga je danes pristala na to, da se dovoli John J. Lewisovim premogarjem $1.50 povišanja mezde na dan. Neki illinoiški unijski voditelj je nemudoma razglasil, da bo ta mezda kot vzorec za vso ostalo premogovno industrijo, toda neki reprezentant operatorjev je v Washingtonu, kjer se vrše separatna pogajanja zo sporazum, ki nimajo nobenega opravka s pogajanji v Illinoisu, dejal, da "nas illinoiški sporazum v nobenem pogledu ne veže". Med tem pa ni bil dosežen med unijo in delodajalci ameriškega juga še noben sporazum. Zdaj nastane vprašanje, da-li bo Vojni delavski odbor odobril to $1.50 zvišanje mezde ali ne. Vojni delavski odbor je, kakor znano, zavrnil zahtevo po dvodolarskem zvišanju mezde na dan, toda je pustil odprto pot pogajanjem za plačilo časa, ki ga izgube premogarji s hojo pod zemljo, ko morajo hoditi v rovih k delu in od dela. Zadušnica Jutri zjutraj ob 6:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Marije na Holmes Ave. za pokojnega Anton Bolka, ob priliki prve obletnice njegove smrti. Prijatelji so vabljeni, da se u-deležijo. Naši fantje-vojaki * ★ V soboto je odšel v službo Strica Sama Louis Vesel, sin družine Mr. in Mrs. Louis Vesel, 18901 Newman Ave. Nahaja se v Camp Heyes, Columbus, Ohio. TO SO KORENINE! NOGALES, Arizona, 6. junija. — Ameriške imigracijske o-blasti so naznanile, da je prišla iz Mehike neka 93 let stara Mehikanka obiskat v Nogales svojo 111 let staro mater, Mrs. Manuela Martinez de Lopea je dobila dovoljenje ameriških imi-gracijskih oblasti za obisk svoje matere, Mrs. Placide Martinez de Amarillas, ki stanuje v Los Angelesu. Starost matere je bila označena za 111 let. TA NE BO DOLGO KO-MANDIRAL! BERN, Švica, 6. junija — Poročila iz Rima naznanjajo, da je bil general Ezio Rossi, v ponedeljek odstavljeni šef italijanskega generalnega štaba, imenovan za poveljnika italijanskega vojaštva na Siciliji in Sardiniji, kjer trenutno pričakujejo invazijo zaveznikov. povračevanje nemčiji READING, Anglija, 6. junija. — Kapitan Harold Balfour, pod-tajnik ministrstva angleške letalske sile, je izjavil, da pošlje angleška zračna sila za vsak nemški bombnik, ki napade Anglijo, v Nemčijo 40 težkih šti^ rimotornih bombnikov. Balfour je dalje dejal, da so Nemci poslali vsega skupaj v zadnjih štirih mesecih nad Anglijo komaj tisoč bombnikov. "PRAVDA" SLAVI FRANCOSKI SPORAZUM MOSKVA, 6. junija — "Pravda," organ ruske komunistične stranke, označuje sporazum med francoskima generaloma Giraudom in de Gaullom kot velik korak v pravi smeri ter težak udarec maršalu Petainu in Pierre Lavalu in preko njiju tudi Adolfu Hitlerju. S tem je stopila Francija zopet v polni meri ob stran zaveznikov. STOTINE EKSEKUCIJ V HOLANDSKI; V EVROPI VRE Nacijske represalije radi splošne stavke. -Malodušje italijanskih vojakov. Zmeda v Italiji ŽALOSTNA TOLAŽBA OD STRANI GOERINGOVE- GA LISTA zatemnitev na hrvaškem Madžarski list Pester Lloyd poroča v svoji številki od 22. aprila, da je hrvaška vlada odredila na vsem svojem ozemlju ponovno uvedbo zatemnitve in sicer počenši od devetih zvečer do šestih zjutraj. NEW YORK, 7. junija — Poročila, ki jih je prejel Urad za vojne informacije, naznanjajo, da je bilo stotine ali morda celo tisoče holandskih državljanov usmrčenih v povračilo za splošno stavko, ki se je vršila v Holandski tekom meseca a-prila in maja. s Solidarnost Holandcev Poročila naznanjajo, da je o-stalo holandsko ljudstvo kljub eksekucijam solidarno in da so morali zdaj nacisti opustiti slednje upanje, da bi se jim kdaj posrečilo, streti duha ho-landskega naroda. Stavka se je pričela dne 29. aprila, ko so nacijske oblasti naznanile, da se bo vse bivše holandske vojake reklasificiralo ter poslalo na prisilno delo v Nemčijo. Splošna stavka Pol ure po tej napovedi so dobila mesta in vasi po vsej deželi popolnoma drugo lice. Tovarne, trgovine in javni uradi so zaprli svoja vrata. Avtobusi na ulicah so se ustavili in obtičal je ves promet. Kmetje so odšli s svojih njiv domov, kjer so poklali svojo živino ter skrili meso, da na ta način preprečijo konfiskacijo živine po nacistih. Nacijske represalije Nacisti so pričeli že naslednjega dne z izvajanjem aretacij na debelo. Aretirali so stotine ljudi, ki so jih obdržali kot talce ter postrelili. Italijani se pripravljajo za dan obračuna LONDON, 7. junija. — Današnja poročila naznanjajo, da kupujejo italijanski vojaki v Grčiji, kjer se nahajajo z okupacijskimi armadami, na skrivaj sukno in civilno obleko, da se ob uri invazije preoblečejo in pridružijo grškim partizanom. Med grškimi partizani in četami osišča so boji na dnevnem redu. Nezadovoljstvo vojaštva Turški list La Tourque, ki izhaja v Istanbulu, poroča, da je nastalo takšno nezadovoljstvo med italijanskim vojaštvom v Grčiji, da je poslala Italija tja stotine članov tajne policije, ki imajo paziti na italijanske vojake in častnike, katerih je zadnje čase že mnogo izginilo. Udar skozi Španijo? LONDON, 7. junija. — Osišče stoji zdaj pred kočljivo nalogo, da pojasni ljudstvu, da u-tegnejo zavezniki udariti skozi Španijo v Evropo. V tem smislu sta pričela poročati berlinski in rimski radio. Uboga Italija! V Italiji se čedalje bolj širi konfuzija in zmeda. Organ maršala Goeringa, "Essener Nacional Zeitung," proglaša: "Italijani morajo vzdržati bombardiranje! Morajo, ako hočejo izvojevati vojno, sicer jim je obstoj nemogoč," , Značilno poročilo iz Jugoslavije (Poročilo v "New York Times") LONDON, 6. junija. — Poročila, ki se stekajo v London iz I nemških, italijanskih, zavezniških in nevtralnih virov poročajo o srditih bojih na Balkanu, kjer so jugoslovanski partizani pregnali nemške čete iz 1,200 štir-jaških milj ozemlja. Poleg tega so partizani zavzeli 21 železniških postaj ter ustanovili patru-Iju motornih čolnov na Donavi. Partizani so razdejali 50 milj Sarajevo - Mostar železniške proge tako temeljito, da bi popravila vzela celo v mirnem času več mesecev. 32. VARDA PODPIRA Na seji demokratskega kluba 32. varde, ki se je vršila dne 5. junija, je bilo sklenjeno, da se podpira za ponovno izvolitev župana Lauscheta, za municipal-nega Sbdhika Jos. Artl, ter kandidata John Gleason za mestno sodišče. Gleason je sedanji councilman 21. varde. Na seji je tudi bil navzoč John J. Prince, pomožni policijski prosekutor, ki je kandidat za mestnega zastopnika 32. varde, ter je napravil s svojim govorom pred člani zelo dober vtis. POGREB Pogreb pokojnega Victor Bez-jaka se vrši v sredo zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. NOV GROB Danes zjutraj je preminil Frank Suša, stanujoč na 1259 E. 172 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod. ZAROKA Zaročila sta se Miss Dorothy Irene Sever, hčerka poznane Mrs. Jennie Sever, 435 E. 156 St., in Pfc. Frank J. Tomazic, sin Mrs. Frances Novak, 793 E. 154 St. Pfc. Tomazic se je po 15-dnevnem dopusti) vrnil na svoje službeno mesto v Army Air Corps v Long Bgach, Calif. Zaročenka je pa zaposlena kot tajnica v uradu Cleveland Hospital Association. — Čestitamo! PRVOROJENČEK Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Daniel Na-gode, 19004 Shawnee Ave., in pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenčka, ki je ob rojstvu tehtal osem funtov. Dekliško ime matere je bilo Mollie Gainar. — Čestitamo! POPRAVEK Sporoča se nam, da se je v poročilu o darovih za čitalnico Slov. del. doma na Waterloo Rd., vrinila pomota v tem, da je bilo označeno, da je Mrs. Anna Zaje darovala $4.00 mesto venca za umrlo Mrs. Smith. —, Mrs. Zaje je darovala v prid blagajne čitalnice. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 8. junija, 1943- UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 9J I "ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): / Por One Year — (Za celo leto) _______________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za ppl leta) .................................................................. 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poStl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto)__________ For Half Year — (Za pol leta)_______ for 3 Months — (Za 3 mesece)____ -.17.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countrlei: 'Za, Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): POk One Year — (Za celo leto)____________ Por HaU Year — (Za pol leta) ............................................................. ____$8.00 _______4.50 Sovjetsko gospodarstvo se vodi po načrtu Pot v blagostanje in kulturno življenje je odprta vsemu delovnemu ljudstvu Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 PRAVO LICE BELE LJUBLJANE Radio "Svobodna Jugoslavija" je dne 2. jttnija sporočil naslednjo vest: Italijanske okupacijske oblasti so računile, da jim bo mogoče ugnati s terorjem prebivalstvo Ljubljane, toda so se zelo uštele. Preteklo leto so Italijani ogiadili Ljubljano z bodičasto žico. V času dve leti trajajoče okupacije so izselile italijanske oblasti iz Ljubljane 20,000 prebivalcev, postrelile več stotin ljubljanskih rodoljubov, vzele so mestu kruh in druga živila, toda Ljubljana se ni uklonila. Ob priliki druge. obletnice osnovanja Osvobodilne fronte, dne 1. maja, je Ljubljana ponovno pokazala svoje pravo lice. Okupacijske oblasti niso mogle preprečiti teh svečanosti, za katere si je nadela Ljubljana prazničen značaj. Vse mesto je bilo okrašeno z narodnimi zastavami. Na hišnih zidovih so bila napisana narodna gesla ter nalepljeni lepaki in manifesti Osvobodilne fronte. v nekaterih mestnih četrtih so rodoljubi razpostavili zvočnike, preko katerih so govorniki razglašali gesla Osvobodilne fronte. Ljubljanske žene in mladenke pa so pokazale okupatorjem, da stoji vsa Ljubljana čvrsto ob strani partizanov in Osvobodilne frpnte. Pred komisari-jatom Ljubijansice province in pred štabom 11. aimadne-ga zbora je demonstriralo nad tisoč žena, ki so zahtevale, da se osvobodi vse one, ki so bili odvedeni v koncentracijske tabore. Ljubljanske žene so demonstrirale proti nasilju italijanskih fašistov in proti režimu jetnišnic, v katerih umita od gladu tisoče Slovencev. Ljubljana služi danes za primer vsem mestom in krajem v Jugoslaviji, kako se mora združiti vse narodne sile za boj proti okupacijskim četam. centa) na desetino. Kmetje so živeli revno. Dandanes ima kolhoz "Iskra" 1050 hektarjev plačane nego moški tudi za enako delo. Vse to se je popolnoma iz-premenilo. V Sovjetski deželi i-majo ženske iste pravice kakor moški v vseh področjih gospo- Gospa majorka LEWIS - SOVRAŽNIK DELAVSTVA V poslanski zbornici je bila te dni predložena "Smith-Connaly" proti-delavska predloga,. kateri se je Rooseveltova administiacija upravičeno uprla. To predlogo bi se najbrže tudi zdaj z lahkoto potisnilo na stran, če ne bi Lewis s svojim trmoglavim upiranjem odločbam pravoveljavnega Vojnega delavskega odbora ne razjaril v kongresu duhov, ki silijo zdaj na naglo sprejetje te an-tidelavskg predloge. Danes na tem mestu ugotavljamo, da je Lewis s svojim političnim samoljubjem in s svojimi osebnimi anti-Rooseveltovimi motivi silno škodoval ameriškemu delavstvu, predvsem pa ameriškim premogarjem. Razveseljivo dejstvo pri tem je, da je notranji tajnik Ickes ukoril tudi lastnike premogovnikov, ki se od svoje strani tako trmasto upirajo upravičenim zahtevam pre-mogarjev. Zato je danes jasno, koliko bi lahko John Lewis in organizacija premogai jev profitirala, če bi stala ob strani vlade, mesto tega pa je zmanevriral s svojo trmoglavo odpornostjo premogarsko organizacijo v sedanji kočljiv in tudi nevaren položaj. Ako bi bilo Lewisu res samo na tem, da pridobi čim več mogoče piemogarjem, bi to mnogo prej dosegel, če bi bil svojo taktiko tako usmeril in uravnal, da bi trmaste delodajalce javno pokazal v luči, kakršni so, mesto tega pa izkorišča upravičene zahteve premogarjev zato, da služijo njegovemu osebno-republikanskemu sovraštvu, naperjanemu pioti predsedniku Rooseveltu. "Značilna posebnost naše revolucije je v tem, da naša revolucija ni dala ljudstvu samo svobodo, temveč . tudi gmotno blagostanje, možnost premožnega in kulturnega življenja," je ob neki priliki dejal Stalin. Kako se je povečalo blagostanje delavskega razreda, o tem priča predvsem povišanje mezd in plač. Letni fond delavskih mezd in uslužbeniških plač se je v 10 letih — od 1. 1924—25 do 1. 1936 — povečal od 3.8 milijard na 71.6 milijard, t. j. skoraj 19krat. To velikansko povečanje vsote mezd in plač je imelo dva vzroka: povečanje številnosti delavskega razreda in povišanje delavskih zaslužkov. V začetku tega razdobja je dobil vsak delavec povprečno 450 rubljev mezde na leto, ob koncu razdobja pa 2.776 rubljev, t. i. šestkrat več. Še hitreje nego zaslužek posameznega delavca se veča zaslužek delavske rodbine, ker se veča število rodbinskih članov, ki i-majo zaslužke. Še hitreje kot denarna mezda in plača pa se veča konsum delavskega razreda, ker se cene vseh konsumnih predmetov sistematično nižajo. Čimbolj se povzdiguje kolhozno pridelovanje, tembolj padajo cene kmetijskih pridelkov. Tako je bil n. pr. na kolhoznih trgih v 10 velikih mest ZSSR v marcu leta 1937 kruh 9 krat cenejši nego v marcu 193%; sočivje je bilo 2-krat cenejše, mesa več kot 2-krat, mlekarski izdelki 2%krat. Hitro narašča množina blaga, ki se prodaja v državnih in konsumnih prodajalnah ter na kol-j hoznih trgih. Denarni promet j detaljne trgovine v mestih je ; iznašel 1. 1928, 7.9 milijard rub-I Ijev, 1. 1936 pa 74.7 milijard i rubljev, t. j. 9krat več. j Mezde, ki jih dobiva vsak de-j daveč izplačane, pa še niso vsi dohodki delavskega razreda. Poleg neposredne izplačane mezde rastejo tudi državni stroški za socialno zavarovanje, sanatori-je, letovišča, poliklinike, raznovrstno kulturno oskrbo, stroški ' za tvorniške in obratovne va-I jence itd. ^ j Samo v,l. 1936 so iznašali vsi stroški Sovjetske države in stro-: kovnih organizacij za kulturno življensko oskrbo delavcev in uslužbencev 15.5 milijard rub-Ijev ali povprečno 601 rubelj na j vsakega človeka na leto. I Kolektivizacija kmetij je odprla kmetski množici pot v premožno in kuturno življenje. Znano je, da v mnogih okrajih carske Rusije tretjina ali celo'' bila večja kakor 27 pudov (4V2 j darskega, državnega in javnega zemlje, 5 kombajnov, 7 kosilnic,, življenja. Deklice se učc v šolan 1 snopoveznico, mnogo drugega j ravno tako kakor dečki. Dekle- orodja, 3 avtomobile, električen ^ gg uče v strokovnih in visokih šolah z enakimi pravicami kakor fantje. Za nenako delo z moškimi dobivajo ženske enako plačo. Na stotisoče žensk dela na vodilnih mestih kot predsednice kolhozov, predsednice sov-jetov, inženjerke, arhitekti, znanstvenice, ravnateljice. 187 žensk je izvoljeno v vrhovni sovjet ZSSR. V aktivno politično življenje vstopajo vedno novi sloji sovjetskih žensk, prebujenih iz sto-instiletnega spanja. KONEC (Podatki v omenjenih spisih se nanašajo v glavnem do leta 1940, dasi je iz statistike mogoče soditi samo do leta 1937, kar je omenjeno v številkah. Gotov napredek je bil zabeležen vse do zahrbtnega nacijskega napada, ki je seveda prekinil nov ekonomski polet, ker dolga fronta zahteva vsa sredstva za vojno proti fašizmu. Toda sovjetska oblast je znala na mojstrski način posejati svoje industrije v notranjost dežele, poleg tega je vse važne naprave pravočasno umaknila izpred, požrešnih rok nacijev, da še vedno služijo narodu in Rdeči armadi. (Op. ured.) mlin in mlekarsko pristavo 180 repi. Ker postajajo kolhozniki vedno premožnejši, si omišljajo vedno več stvari, katerih prej v vaseh niti poznali niso. Kolhozniki si kupujejo kolesa, gramofone, radio-aparate, športne potrebščine, kosmetične in par-fumerne predmete, svilo, boljše pohištvo, slaščice, konserve, de-likatese in druge dobrine, ki so nastale po prevratu. Razvoj narodnostnih kultur Eden izmed neobhodnih pogojev za občo kulturno povzdi-go je bilo osvobojenje zatiranih narodov. Mnogi mali narodi niso imeli niti svoje abecede, v njihovem jeziku ni nihče pisal; njihovo slovstvo je nastalo šele pod sovjetsko oblastjo. V Sovjetski Zvezi se uče otroci ^osnovnih in srednjih šolah v materinskem jeziku. Vsi narodi, ki stanujejo v ZSSR, imajo svoje obče in strokovne srednje šole in tudi svoje visoke šole. Knjige izhajajo v 111 jezikih, časopisi v 69 jezikih. Skrbno se goji kultura vsakega naroda, njihovo gledališče,, njihovi plesi, glasba in pesništvo. Vse to je povzročilo velikansko povzdigo delovnega navdušenja narodov, ki so bili poprej zatirani,; sqdaj pa vzdignjeni v kulturno žmjenje in enakopravno Na sliki je dr. Margaret D. Craighill, katero zaprisega polkovnik Frederick Schoenfeld kot voditeljico rekrutiranja v Philadelphiji. Omenjena ima čin majorja. Kladivar, Svengalin Bisenali-jev, po narodnosti Kazak, je dejal: "Kako smo živeli mi Kazaki v starih časih? Po pasje smo živeli, bogatinove kamele in konji v stepah so imeli boljše življenje kakor pa revni Kazaki. Oba moja deda in moj oče so bili pastirji. Jaz sem tudi z malih let pasel črede naših bogatinov, To-jupove in Jašove. Nevedni, nepismeni, umazani in sestradani smo bili. Mimo nas je tekla bogata reka Jaik (Ural), v kateri niso smeli ribariti. Carski u-radniki na Uralu so ščuvali u-ralske Ruse-kozake pa Kirkize, kakor so nas zmerjali. Tako so živeli Rusi in Kazaki v sovraštvu. "Šele pod sovjetsko oblastjo smo razumeli, da se nam ni treba med seboj sovražiti. Povsod Amenškl raflio o Jugoslaviji Ugledni ameriški radio komentator, g. Foster Williams, je dne 18. aprila govoril preko postaje WINS v New Yorku in posvetil svoje predavanje Jugoslaviji. Razlagal je postanek preobrata z dne 27: marca in obsežnost bojev na naših tleh. Prinašamo nekatere važnejše izvlečke iz njegovega predavanja : Danes vam bom zopet govoril o Jugoslovanih, temu hrabremu narodu, ki se še vedno bori proti nacističnim barbarom. Za mnoge od nas je Jugoslavija le prazno ime — morda ga niti ne znamo prav izgovoriti. Celo njena geografska lega nam je nejasna. Zato vam bom dal najprej kratko sliko njene pozicije na zemljevidu Evrope. Na jugovzhodu evropske celine se nahaja Balkanski polotok. Na — na naftnih vrelcih, kakor pri severu tega polotoka leži Jugo-nas v železninski delavnici — je' slavija, ki meji hkratu na Itali- naravnost rečeno: enakopravnost vseh državljanov brez ozira na pleme in narodnost. Zdaj polovica delovnih kmetov niti živim čisto dobro. Tudi povišu krave ni imela. Lastno kravo so i jem svoje tehniško znanje v dobili oni šele v kolhozih, vsled stahanovskem tečaju. Moja rod kolhoznega ustroja. Postavljena je bila naloga, da se vsem kolhoznim kmetom preskrbe krave in druga živina; ta naloga je v glavnem bila že izvršena. bina je sita, oblečena in obuta." Ženska emancipacija Pod carizmom ženske niso bile enakopravne z moškimi. Carski zakoni so omejevali pravi- Vzemimo kot povpračen kol-1 ce žensk na najponižujočejče hoz, n. pr. zadrugo "Iskra" Ka-' načine. Cestokrat je bila ženska sirskega okraja v Moskovski sužnja svojega moža ali očeta, pokrajini. Poprej je to bila vas Le malo deklic je hodilo v šolo. Koltovo s 120 kmetijami, v ka- ■ Velika večina žensk, posebno v teri so imeli revni in srednji vaseh in neruskih obmejnih o-kmetje vsi skupaj 230 desetin zemljih, ni znala ne čitati, ne zemlje. Srednja žitna letina ni pisati. Ženske so bile slabše SOVJETSKI LIST O RAZMERAH V JUGOSLAVIJI Sovjetski list "Trud" prinaša članek pod naslovom 'Hitlerjevski podjarmljevalci narodov', v katerem so opisane razmere v najrazličnejših zasedenih deželah. O Jugoslaviji pravi ruski list: "Ko je nemško-italijanski fašizem zasedel Jugoslavijo, je hotel uničiti državno zvezo jugoslovanskih narodov in je zaradi tega Jugoslavijo raztrgal na kose, da bi potem zatrl vsak narod posebej. Ozemlje Slovencev je razdeljeno med Nemce in Ita- jo, Avstrijo, Madžarsko, Rumu-nijo. Bolgarsko, Albanijo in Grčijo. Jugoslavija je največja država na Balkanu. Pred vojno je štela 16 milijonov prebivalcev. Več od 50 odstotkov Jugoslavi-. je je pravoslavnih, 37 odstotkov j^ katoličanov, preostalih 10 odstotkov pa je protestantov, Židov in muslimanov. Jugoslovani so dober, miroljuben in dobrohoten narod. Nadarjen, Živahen in hitro navdušen. Hrabri so in neustrašni, izvrstni vojaki in silno patriotič-ni. Njihova ljubezen do svobode in neodvisnosti jc tako intenzivna, da ji Žrtvuje vse, tudi svojo kri in življenje. Dokaz za to je njihov nepretrgani, junaški odpor proti tujim osvojeval-cem, ki se brez uspeha poslužujejo vseh sredstev, s katerimi razpolagajo, da bi zadušili ta jugoslovanski odpor. Pred par dnevi ie javilo časopisje, da so jugoslovanski partizani zasedli lijane. Srbski kraji so tudi podeljeni na več kosov, od katerih nekateri piipadajo Nemčiji, drugi pa njenim vazalom — Italiji, Madžarski in Bolgariji. Vsaka je dobila nekaj teh kosov v dar od Nemčije, v nagrado za udeležbo ;v roparskem napadu na Jugoslavijo. Hrvate pa so osmešili s tem, da so jim dali nekakšno ^asi in pobili , . , tt-4.1 ...... . 1 , . i najmanj stotino fašistov, dočim neodvisnost po Hitlerjevi volji m vzorcu, toda v to mari-^jih bilo 80 ujetih. Zaplenili .jonetno Hrvaško, kateio so ustvarili fašisti, je bilo vklju-.jso 25 strojnih pušk in 200.000 čeno le jako malo onih Hrvatov, ki so bili pod italijan-j strelov municije. Nekje drugje ski m jarmom še predno je izbruhnila sedanja vojna. 'so partizani uničili kar ves ba- talijon sovražne pehote. Zopet nekje drugje so po hudi bitki zavzeli veliko vas, v kateri je padlo 160 nacistov . . . L jute borbe med partizanskimi skupinami ter nemškimi, italijanskimi in madžarskimi četami nikdar ne prenehajo, tako da so o-kupatorji primorani, da branijo svoja oporišča v Jugoslaviji z močnimi oboroženimi silami, ki bi jim bile na drugih bojiščih neobhodno potrebne. Prvo, kar so Nemci po svojem prihodu v Jugoslavijo skušali doseči, je bilo, da uničijo i-dejo jugoslovanskega edinstva. V tem cilju so vse ozemlje takoj razdelili med, Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Bolgarsko . . Nemci, Italijani, Madžari in Bolgari so si začeli takoj prizadevati, da vsilijo svoj nacistični in fašistični sistem "kulture" in ta^o dosežejo svoje nacionalistične cilje. Zaprli so jugoslovanske šole in otroke izročili nemškim, italijanskim in bolgarskim ' učiteljem. Porušili so cerkve in pobili duhovne, poklali so zavedne učitelje, ubijali dijake in streljali talce — storili so vse, kar je značilno za njihov "novi red" . . . Odnesli so, kar so mogli odnesti, in plačevali z okupacijskimi marka-' mi —- nemški način ropanja. Poskusili so tudi uvesti nemščino in italijanščino kot uradni jezik, toda tudi v tem so propadli. Na ozejnlju, katero so — po milosti Nemcev — okupirali Bolgari, se morajo otroci v šoli učiti iz bolgarskih knjig . . . Kakor v zadnji vojni, tako skušajo Bolgari tudi danes vzbuditi v narodu zavest, da se, in da bodo ostali gospodarji. To ni nič novega, Jugoslovani vse to poznajo, oni so vse to že preizkusili . . . Osišče se je najprej skušalo pobotati z Jugoslovani in jim je pred vojno poleg drugega ponujalo tudi grško pristanišče in mesto Solun — pod pogojem, da Jugoslavija privoli v propust nemških čet skozi svoje ozemlje. Toda Jugoslovani niso hoteli prodati svoje časti. Niso hoteli delati kompromisov s sovražnikom človeštva in, ko je dne 27. marca 1941, izbruhnila narodna revolucija, se je rado-val ves narod kakor o priliki velike zmage. Seveda, narod je dobrd poznal Hitlerja in je vedel, da se bo okrutno maščeval. Toda-čutili so, da so rešili svojo narodno čast. Hitler ni dolgo čakal. Brez vojne napovedi, ob šestih zjutraj, so njegova letala začela napad na nedolžne meščane . . . Dočim je sovražno letalstvo bombardiralo Beograd, prestol-jnico Jugoslavije; je na beograj-j ski radio postaji govorila jugo' j slovanska žena in nadaljevala ^ svojo emisijo, kljub nemškemu zračnemu napadu. V teku svoje poslednje -oddaje, je sporočila' ta jugoslovanska žena jugoslo' vanskemu narodu in njegovemu krutemu sovražniku, ter vsemu svetu, naslednje besede obupa, upornosti in upanja: "Nemško letalstvo je po® desetorice tisočev beograjski meščanov. Slika tega nečlov# kega napada presega vse zote, ki si jih more zamisliti c o ♦ VS6 veška pamet. Vse bolnice, cerkve, vse šole, in vse kultih ne institucije — vse je poru^ no. Toda Jugoslovani si bo ® zopet sezidali novo, in še go lepšo prestolnico." To je bil zadnji glas, ki ga čuli iz Jugoslavije. Nebo^ je stresalo od eksplozij in ^ mevalo od streljanja topov ^ od bomb . . . Klici junakov^^ borbi, potoki krvi, obup . - -J. umirajočih žena in otrok se dvigal do neba . . . y besneli, črn dim se je dvig ^ oblake; mesta, trgi in vaSi propadala v prah in pepel • • potem tišina in grobni ' Jugoslavija je bila ^ Vse je bilo izgubljeno —' ^ iok toda čast je bila rešena, bilo izgubljeno, toda oni, ki s" bo- bili še živi, so sklenili, da s® do maščevali in dali vse, ^ nove Jugoslavijo in njeno sei- bodo. Po prvih dneh obupa, začelo v narodu uporno ^ snovale so se tajne organi . je za boj proti osišču z ^|, razpoložljivi sredstvi. Boj ^ mož, žena in otrok. Kakor s" bili uprli proti izdajalski ^ ^ ki se je hotela pobotati ® vražnikom, tako so posveti^^ di zdaj vsi, možje, žene m 1 17' jemu osvojevalcu. V ^ J čti-šem času je začel sovražni ^ titi odpor . . . Žene, v m®® na deželi, so igrale važno ci, vse svoje sile boju pi'° 'ali ^ v tem boju. Ker so bili n® tisoči mladih mož ubiti njeni, ali pa zaprti v konce ^ cijskih taboriščih, so žeo® ^ grabile za orožje in vrs najtežjo dolžnost. Juf®" ^ ske žene so zapustile move in opustile svoje posle. Zapustile so šolske de in knjižnice, urade jj ne, odšle iz svojih polj in pašnikov . . . O" je zveri jih preganjajo, ne se kljub temu pridr'^,^ ^ partizanom, one se bore .j maščujejo . . . Jugoslo^ žene so se naučile ne granate in često i) pri rušenju tovarn, skladišč. piost"^ Ko so Nemci vdrli v vijo, so Hitlerjeve oklop^^^^, zije skušale preslepiti češ, da so prišle kot ce in prinesle svobodo; w-tako so bili prej govorili ,je-žanom in drugim nim narodom. Svoje P™ jO' ske namene je tretji kazoval z uničevanjem nega, gospodarskega i" nega življenia v deželi- jjj. je, da ie ta taktika Nato pa so nacisti hoteli ^ riti narod in mu vsiliti in sodelovanje na potu nf , uqX' "nove kulture" in njeih skih zakonov. Kdor hoče y ti nacist in član »oveg^^g^iiD' mora delat^ kakor delajo ski "nadljudje" — zadeti z zatiranjem manjšin skega življa. Ravnanje z ^^|jš> nimi manjšinami je preizkušnja značaja i» P j^p'' tosti vsakega naroda. so Jugoslovani položili z Ravnajo po svoji znac' jjjjo rodni prislovici: "Brat J koje vere bio". — (JlC^ • ★ BOMBER) 8. junija, 1943. ENAKOPRAVNOST ^TRAN 3. MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ Napravg za vežbanje I I ■■ Na Peči je zavladalo novo življenje. In vse to se je dogo-tako čudno hitro, da nihče inogel vse j tej izpremembi slediti. Vse se je bilo tako čudno iz-Pi'emenilo, da stari krošnjar no-ni več poznal in zajemal 2 levo in desno ter plačeval de-^vce, ko da jih plačuje z gum-'• In vendar je bilo vse, kar je ^^Jel, pravo svetlo srebro, z la-in oderuštvoVn prihranje-|>o. In vendar je krošnjar trosil ni od daleč več mislil na tež-vest, ki je v zadnjih sunkih "Wpala v podstrešju v obliki preznojene krošnje. Zelo pozno se je bil krošnjar Omislil^ da ima poleg krošnje . sina. In čim pozneje se Je tega domislil, teiji bolj go-''^ce se ga je oklenil in razkle-|"J je železne pesti in srebro je ®klo, ko da je priigrano. "Za je mislil starec in obču-. ^ da mu odteka srčna kri, j'® bil lažji. Za sina! Uboga fošnja! Z zavistjo je gledala, ^^0 gine gora, katero je na-"^^el starec v nji. Mož, ki vse ^^oje življenje ni občutil ni-očetovskih čustev, se je kakih bil J • sedaj na večer svojih dni ves Zaljubil v svojega sina. Srce je paral ta sin, ali oče, ki je bil poslovil od krošnje, je ?^®^esel vse, in resen pogovor Opomin sta šla mimo sina, ko o& ni nič. Zapravljaš!" je prosilo iz krošnjarenja. -^li ste že tako ha suhem, J)®- Zakaj ste me pa vabili? ''®tite ini, mlad sem." "Mlad je!" je odpustil oče in krošnji se je podrl nov up. Mlad je bil ta mladi tujec na Peči in zelo ^veselja željan. Poznali šo ga v vasi. V vsaki gostilni so ga poznali. Za vino je plačeval, iz Boga in ljudi se je delal norca, nesramno sladko je pogledoval dekletom v lica, da so zardele bežale v hiše in so fantje stiskali pesti. Ali bali so se ga in so mu šli s poti. Drugi so se mu obesili na pete in se mu hlinili in ga hvalili ter pili na njegov račun. Ko pa je bodoči gospodar na Peči nekega dne razžalil one, ki so se ga bali, in pozabil napojiti one, ki so se mu hlinili, so se ti zvezali in udarili skupno po njem. Vitež-ki jih je pognal, šel za njimi v gostilno in se jim postavil po robu. Pri eni mizi so sedeli oni, pri drugi je sedel on sam in smejal se je, ves čas se je smejal, dokler niso planili zopet nanj. In zdaj je šlo za res. In skupila sta jo dva. Sin stare ženice, njena edina opora je bil, kateremu je hrabri veseljak prestrelil koleno, da je ostal vse svoje življenje hrom, in pa največji pretepač, kateri je pri tej priliki izgubil še zadnja dva prsta, ki sta mu bila ostala na desni roki od zadnjega pretepa. Drugega jutra je v podstrešju krošnja notranje radosti in škodoželjnosti drgetala, videča, kakor pelje z nasajenim bo-dalcem orožnik njega, kije bil kriv, da so vrgli njo mej staro šaro, ropotijo. Par črnih las, ki jih je še imel, je tisti dan SOAP 1IIX 2 for 15« LUX 9 out of 10 screen stars use it! WARTIME THRIFT TIP Give more of your wa*haMe» LUX care to last longerll REGULAR LARGE 26c REGULAR SWAN FLOATING SOAP LIFEBUOY i5e RINSO n« CLARENCE DUFEK 1435 E. 55th St. ENdicott 9716 LARGE 12c 26c Na sliki vidimo vojaške barake, ki so izdelane iz kovine in ki tvorijo jako primerno človeško bivališče. ONE WAY TO BRAND HIM i m Ft|^ICTORY BUY fjk %AR A&% JoHtJ HuOStM- U. S. Trtosury UopL The Ctiluiubus, Ubio, Citizen. vsem je videti napredek. Res, da je na zasliševanje nekoliko daleč, preko treh stopnic v nadstropje višje, a zato je po hodnikih čisto in živo. Tu vedejo enega sem, drugega tja, mlade, stare, moške in ženske. Veseli vas, da vsaj niste sami tukaj. Vsak gre zadovoljen svojo pot in se mu ni treba bati, da mu porečejo v kancljili: 'Tak smo se posvetovali in sklenili, da boste jutri razčetverjeni ali sežgani, kakor si želite.' To bi bilo gotovo težko razmišljanje, in mislim, gospodje, da bi bil marsikdo izmed nas v takem momentu ves prepal. Ja, danes so se razmere že izboljšale na našo korist." Pravkar je Švejk zaključil svoj zagovor modernega jetni-štva, ko je paznik odprl dveri in zaklical: "Švejk, oblecite se, da greste na zaslišanje!" "Saj se oblečem," je odgovoril Švejk, "proti temu nimam ničesar, ali bojim se, da je to zmota, ker so me že enkrat zapodili od zaslišanja. In potem se bojim, da bi se tile gospodje, ki so tukajle z mano, ne jezili name, da grem dvakrat zaporedoma na zaslišanje, a oni niso bili tam niti enkrat. Gospodje bi lahko postali ljubosumni..." "Ven in ne čenčajte!" je bil odgovor na gentlemanski Švej-kov izraz. Švejk je zopet stal pred gospodom zločinskega tipa, ki ga je brez vsakega uvoda vprašal trdo in neomajno: "Ali priznavate vse?" Švejk je uprl svoje dobre, modre oči na neizprosnega človeka in rekel mehko: "Ako želite, blagorodje, da priznam, pa priznam meni to ne more škoditi. Če pa rečete: Švejk, ne priznajte ničesar, bom tajil magari do svoje smrti." Strogi gospod je nekaj pisal po aktih, nato je podal Švejku pero n ga pozval, naj se podpiše. In Švejk je podpisal Bret-schneiderjevo ovadbo in tole pripombo: ^ Vse zgoraj navedene obtožbe proti meni temelje na istini. Jože Švejk. Ko je podpisal, se je obrnil k strogemu gospodu: "Ali naj podpišem še kaj?. Ali pa naj pridem šele jutri?" "Jutri zjutraj vas odvedejo h kazenskemu sodišču," je bil odgovor. "Obkorej, blagorodje? Pre-kvato se bojim, da bi ne zaspal!" "yen!" je zarjulo danes že drugič na Švejka z druge strani mize, pred katero je stal... Vračajoč se v svoje zamreženo novo stanovanje, je rekel švejk spremljajočemu stražniku; "Tu gre vse kakor namazano." Takoj, ko so se za njim zopet zaprle dveri, so ga sojetniki obsuli z raznimi vprašanji, na katera je Švejk odgovoril jasno: "Pravkar sem priznal, da sem ubil nadvojvodo Ferdinanda," Šest mož se je prestrašeno skrčilo pod ušivimi odejami, edini Bosanec je rekel: "Dobrodošli!" Ko je lezel Švejk na postelj, je rekel: "Neumno je, da nimamo tu budilke!" — Zarana pa so ga zbudili tudi brez budilke in točno ob šestih so odpeljali Švejka v "zelenem Antonu" (Voz za jetnike) na deželno kazensko sodišče. "Jutranja ura zlata ura!" je dejal Švejk sopotnikom, ko je "zeleni Anton" zavil iz vrat policijskega ravnateljstva. III. Švejk pred sodnimi zdravniki. Ciste, prijazne sobice deželnega kazenskega sodišča so napravile na Švejka najprijetnej-ši vtisk. Tu je navadno izginila vsaka Na sliki je nemški general Jurgen von Arnim, vrhovni poveljnik osiščnih. čet v Afriki po odhodu maršala Rommela. logika in je zmagoval paragraf, davil paragraf, prskal paragraf, se smejal paragraf, grozil paragraf, grozil paragraf in ni odpuščal. Ti možje tukaj so žonglirali z zakoni, obožavali črko in besedo paragrafa, požirali obtožence, skratka, bili so tigri avstrijske džungle, ki so si odmerjali svoj skok na obtoženca po številki paragrafov. Izjemo je delalo nekaj gospodov (prav kakor tudi na policijskem ravnateljstvu), ki zakonov niso jemali tako resno, zakaj povsod se najde med kokoljem tudi nekaj pšenice. K takemu gospodu so privedli Švejka na zaslišanje. Starejši gospod dobrotne zunanjosti, ki takraty ko je zasliševal znanega morilca Valeša, nikoli ni pozabil reči: "Izvoilte sesti, gospod Valeš! Glejte, slučajno je tule prazen stol!" Ko so torej privedli Švejka, ga je ta gospod s prirojeno ljubeznivostjo pozval, naj sede in je rekel: "Tak vi ste torej tisti gospod Švejk ?" "Bo že tako," je odgovoril Švejk, "ker tudi moj oče je bil Švejk in mama gospa Švejkova. Ne morem jima torej storiti sramote, da bi zatajeval svoje ime." "Lepe reči ste si nadrobili. Mnogo imate na vesti." "Res je, na vesti imam vedno mnogo," je rekel Švejk in se smehljal še vljudneje, nego gospod sodni svetnik. "Morda celo več, kakor vi, blagorodje." "To je videti iz zapisnika, ki ste ga podpisali," je dejal sodni svetnik, ne da bi izpremenil svoj prijazni ton. "Ali niso morda na policiji pritiskali na vas?" "A kaj pa še, blagorodje. Jaz sam sem jih vprašal, ali naj to M. CROSS "me RCD cnoss i^eifeitfAiis ne sot-o/e/i. n earns to mM A HINT Of HOMe, A TOUCH OF cHceiLmcmen ne et in refMiNa jm6ies fin AKnc msr£... • Gm. Doufhs Mac Arthur. i Unarmed red cross men have been in action in the solomons, north africa* other fighting fronts podpišem, in ko so oni rekli, naj podpišem, sem jih poslušal. Zaradi svojega podpisa se vendar ne bom tepel z njimi! S tem bi si gotovo ne koristil. Red mora biti." "Ali se čutite popolnoma zdravega, gospod Švejk?" * "Popolnoma zdravega ne, gospod svetnik. Imam revmo in se mažem z opodelkokom." Stari gospod se je zopet prijazno nasmehnil. "Kaj bi rekli, ako vas damo pregledati po sodnih zdravnikih?" "Mislim, da z mtnoj še ni tako hudo, da bi morali gospodje z menoj tratiti čas . . ." "Veste kaj, gospod Švejk, mi vendarle poizkusimo s temi gospodi sodnimi zdravniki. Sestavimo lepo komisijo, vas damo v preiskovalni zapor in medtem si lepo odpočijete. Samo še eno vprašanje: po zapisniku ste razširjali in razglašali, da izbruhne vojna?" "Da, blagorodje, gospod svetnik, vojna izbruhne zdaj pa zdaj." "In nimate včasih kakšnih napadov?" "Ne, nimam. Samo enkrat bi bil skoraj padel pod avtomobil na Karlovem trgu, a tega je že nekaj let." S tem je bilo zaslišanje zaključeno. Švejk je podal gospodu sodnemu svetniku roko in vrnivši se v svojo sobico, je rekel tovarišem: "Zavoljo umora nadvojvode Ferdinanda me bodo zdaj pregledali sodni zdravniki." "Tudi mene so že pregledovali sodni zdravniki," je pravil mlad mož. "To je bilo takrat, ko sem prišel zaradi preprog pred porotnike. Spoznali so me za. slaboumneža. Zdaj sem po-neveril parno mlatilnico in mi ne morejo nič. Včeraj mi je dejal moj advokat, ako sem bil že enkrat proglašen^ za slazoumnega, moram imeti od tega korist vse življenje." "Jaz se pregledovanja teh gospodov čisto nič ne bojim," je izjavil Švejk. "Ko sem bil pri vojakih, me je pregledal živino-zdravnik in je to opravil jako dobro." "Sodni zdravniki so mrhe," se je oglasil mlad, pritlikav človek. "Nedavno so slučajno izkopali na moji loki okostje, in sodni zdravniki so rekli, da je bilo tisto okostje umorjeno pred štiridesetimi leti. Meni je osemin-trideset let in sem zaprt, čeprav imam krstni list, izpisek iz matrike in domovnico." (Dalje prihodnjič) OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Throughout Norway the "Jos-sings" know who will be shot next by the Nazi firing squads. They do not know why they will be shot but they know that names of all loyal Norwegians, or "Jossings," are contained in lists of future victims compiled by the Nazi terrorists and their quisling jackals. All of them know that the d^ of liberation is not for them. They '^Ossms. know that quisling and his storm troopers will shoot every man and eve^ woman on the list vhen the United Nations invade Norway. Compare the deeds of these Norwegian patriots with your own war efforts and see if you can afford not to buy more Wtir Bonds. !ws3 741A V. S. Treatttrv Dept. ■ Mali oglasi Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebš^to® za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 vaše Ako iščete dobrega popravljalca za čevlje, pridite k nam. Vedno pr* vovrstno delo. Popravljamo sta* re čevlje ter imamo polno logo finih, novih moških čev*. Ijev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. _ REM DISCOVERY FOK HIGH BIOOD PRESSU«, '' Dangerous High Blood (Essential Hypertension) is »' marked by distressing sywpw such as dizziness, throbbing aches, sleeplessness and nervo ness. If disregarded, this may 1 to Heart Trouble, Stroke, Paral^ Hardening of the Arteries or A ■ ney Trouble. ' Diamonex, discover, of a heart specialist, is designw quickly aid in the relief of t" distressing symptoms. yf, A Chicago resident says: ®. . fered from High Blood Pressure , several years with increa«n^ severe throbbing headaches, j ness and shortness" of breatn. showed the Diamonex fo^^»^^ my doctor and, on his advice, " the treatment for two weeks u? identical conditions as P'® \ treatments. Within only three o my bad headaches and dizzy SP^ were gone. My high blood pre^ ^ was reduced and I sleep fi"®* .fj£ Diamonex goes directly to w in three,different ways to ajjv the relief of these dangerous s^,^ toms. Results are speedy-^' as short a time as two weeKS ferers often find that Diamonex accomplished 75% of the toW duction possible with this If you suffer from H'fjjrnwEX Pressure you may try without risking a penny. ^ to duce this wonderful treatmen j a million new sufferers this i' trial offer is made for « , time only, . ^„neX I Send only $1.50 to the Ave., Chicago, Illinois "-iifne TWO weeks supply cf nis-DIAMONEX, prepaid. V®®,. d? monex according to th6 jT ,-'f rontmrio fnr rk-nlv fwrt WftCKS« ' Company^ 318-A .North^ r t Ua _________________ sim rections for only two weeks. - ^ the end of that test period yo g, not delighted with iJ^i* money will be refunded im ^ 4tely on request. There » .jjo strmgs or conditions—you yourself to make this ,this test at once. Write today * ; offer is fully guaranteed. ACHING:STIFFj SORE MUSCLES For PROMPT relief-terole! "COUNTER' ............ rub 00 a Massage with this _____rEB-iBKiTANT" actually fresh warm blood to schro ^ jop gesuun* DKwer tnau »u mustard plaster! In 8 strengt"" CONSTIPATED) Don't Force! Don't Stro^^jf Thus Risking Hentorrno"! TRY THIS FOR 5 PAYS^. 5 daya, 15 mlnutea before bresW^^«^ a Elaas of hot water to which ful of Kruschen Salts haa been a°%er % you are eating breakfast the hot w Kruachen will be - ---- hard, dry paasagea. »r.-«' moist, easier to expel. No hew^^^^ 1 feeding niolirtuM ^ ige». They ® moist, easier to expel. No new and thus riak painful rectal Irrtt^* -peljj: ally within 30 mlnutea waates ai<. j.foUg amoothly and gently. You f«6\f. ^0% freah again. Be aure to follow ^ easy directions. Don't delay— Kruschen Salta at any drug atore. L Mix lemon J AT HOMt Jk TO REtlEV« [RHEUMATIC PAj^ Money Back—If This Good news travels fast—many . I ■anda ot folk« who now ^ tor rheumatic pain—have I« « ijt water, they get faster r«U»f Jo» and pain, caused b3r.rheuinatl»»j,„,i^^ It's no »urprlae either, fo' * rh«%% 15 year old formula to aches and pains. In 0"® —your money back. What J'S-ngfU'' Get Allenru today at any Uv* w"** « (S cents—Do U Now, Oglašajte v "" Enakopravfi^ ^he red cross has issued 5,500,000 I aid cemificates in the last /*mavwf-eqwl to ^ the populations of philadelphia and chicago.' # 0» »•»«*»<• "7* »tNNATO#OIVH*U. L J^it^ '^otASktvu mmnmm \iXWk A