NASLOV DREVO REVOLUCIJE SE NENEHNO BOGATI stran 4,5 Leto XXXIV Št. 46 Murska Sobota 25. november 1982 CENA 10 DIN VESTNIK SKUPŠČINE skupnosti pomurskih občin Od vseh j nas je odvisen naš razvoj Dan republike bomo proslavili slavnostno in s ponosom. Letos mineva že 39 let od zgodovinskega II. zasedanja Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije, ki je bilo 29. novembra 1943. leta v Jajcu. V težkem in neizprosnem boju narodov in narodnosti Jugoslavije za svojo nacionalno in socialno osvoboditev pomeni to zasedanje enega najsvetlejših dogodkov v zgodovini, saj so s sprejetimi sklepi bili postavljeni temelji nove demokratične federativne Jugoslavije kot države in skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Te temelje veže skupno prelita kri tisočev borcev in aktivistov za osvoboditev države, v kateri bodo odnosi temeljili na bratstvu, enotnosti in enakopravnosti. Kot smo že tolikokrat doslej, bomo tudi tokrat s ponosom ugotovili, da so delavci, kmetje, mladina in vsi napredni ljudje pod vodstvom Tita in komunistične partije Jugoslavije v neenakopravnem boju in skorajda z nadčloveškimi napori v . narodnoosvobodilni borbi in med socialistično revolucijo osvobodili državo in odpravili razredno ureditev, ki je temeljila na izkoriščanju, političnem zatiranju in narodnostni neenakopravnosti. Ustvarjala se je nova družba, v kateri ni izkoriščanja človeka po človeku, narodi in narodnosti pa imajo možnosti za svoboden in vsestranski razvoj. V povojnem gospodarskem razvoju in socialistični samoupravni izgradnji smo se srečevali s številnimi in velikimi težavami, vendar smo vztrajali in dosegli velik napredek. Postali smo močnejši in bogatejši, ime Titove Jugoslavije pa se je povsod v svetu izgovarjalo s spoštovanjem. Praznični trenutek nam bo vlil novih moči, da bomo skupno in dosledno izvajali še eno veliko družbeno akcijo. Ekonomska stabilizacija je naša prvenstvena naloga, ki zahteva enotnost v boju za večjo proizvodnjo, povečan izvoz, zmanjševanje vseh vrst porabe, racionalnejšo porabo repromaterialov in energije, skratka, gospodarnejše obnašanje. Na to nas je tovariš Tito večkrat opozarjal, predvsem pa na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije, ko je dejal: »Naša temeljna usmeritev mora biti politika stabilizacije. Bojevati se moramo za bolj stabilna gibanja, četudi za ceno, da bo gospodarska rast nekoliko počasnejša.« Titova opozorila in usmeritve, sprejete v sklepih najvišjih organov družbenopolitičnih organizacij in v delegatskih skupščinah, nas niso dovolj zresnile. Tako obnašanje pa nas je privedlo v resne težave, ki socialistični samoupravno Jugoslavijo ovirajo v stopnji razvoja. Zato sta bila zvezna skupščina in zvezni izvršni svet prisiljena izdati nekatere v ustavi predvidene ukrepe, ki zavirajo določene vrste porabe, zahtevajo uvajanje kvalitetnejših dejavnikov gospodarjenja, pospešujejo izvozno proizvodnjo in s tem zagotavljajo pogoje za bodoči, hitrejši in skladnejši razvoj. Te ukrepe moramo tudi vgraditi v lastne stabilizacijske programe, ki bodo dopolnili sedanje srednjeročne in letne načrte pri vseh uporabnikih družbenih sredstev. Delavci, delovni ljudje in občani Pomurja smo v preteklih letih dosegali v materialnem razvoju in v celotnem družbenem napredku dobre rezultate in uspehe. V vsaki občini in domala v vseh krajevnih skupnostih se ta napredek zrcali bodisi kot nova tovarna, šola, otroški vrtec, zdravstveni dom, cesta, vodovod in še bi lahko naštevali. Na vse te delovne zmage smo ponosni zato, ker so poleg pomoči širše družbene skupnosti predvsem sad dela pridnih rok pomurskega človeka, ki mu trdo delo in skromnost nikoli nista bila tuja. Tako se je naša pokrajina, nekoč nerazvita in pretežno kmetijska, v sorazmerno kratkem času približala bolj razvitim regijam v Socialistični republiki Sloveniji. Ob tem se moramo zavedati, daje tudi naš nadaljnji materialni, socialni in kulturni razvoj odvisen predvsem od nas samih, od našega dela mdobrega gospodarjenja z družbenimi sredstvi na samoupravnih socialističnih temeljih. Otežene razmere gospodarjenja, ki nas danes pestijo, nas ne peljejo v slepo ulico, temveč le po nekoliko daljši poti razvoja. Za to, kar danes imamo in kar hočemo še doseči, bomo morali več in bolje delati. Vsak posameznik v naši družbi se mora zavedati, da je naša skupna prihodnost odvisna tudi od njegovega dela in od njegovega vključevanja v razprave in odločanja o vseh družbenih problemih. Tudi v Pomurju bomo morali podvojiti napore za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, predvsem pa kmetijstva in pridelave hrane, ki ima danes vse prednosti, pri nas pa tudi velike naravne danosti. Razvito in stabilno gospodarstvo pa nam bo omogočalo tudi nadaljnji razvoj vseh družbenih dejavnosti. V preteklem obdobju so naši občani s skupnimi močmi, z združevanjem sredstev in s samoprispevki zgradili vrsto družbenih objektov, ki danes že rabijo namenu. Zadnji svetel primer je naša pomurska bolnišnica, ki je dokaz skupnih prizadevanj in združevanja sredstev vseh delovnih ljudi in občanov Pomurja. Ta primer nam mora biti pobuda in vodilo za nadaljnje združevanje sredstev za skupne, samoupravno dogovorjene programe tudi na področju gospodarskih dejavnosti, saj bo naše razdrobljeno gospodarstvo le z združevanjem sredstev za skupne naložbe sposobno hitreje zmanjševati razlike z razvitejšimi regijami v Socialistični republiki Sloveniji. Praznik republike proslavimo ponosno, saj smo naredili mnogo, obenem pa se zavedajmo, da stabilizacijsko bitko lahko dobimo le s skupnimi prizadevanji, čvrsto samoupravo, večjo odgovornostjo in dobrim delom. To je našdolg domovini in Titu, to je dolg posameznika naši samoupravni socialistični družbi- Emil KUHAR predsednik skupščine skupnosti pomurskih občin govor bi postal spisek občinskih želja - sprva je bilo to več kot očitno — v kar pa podpisniki ne bi smeli privoliti Ob tem je tudi težko razumeti dosedanje razprave, v katerih ni bilo slišati, kakšna usoda čaka že leta 1979 sprejeta Idejnopolitična izhodišča družbenoekonomskega razvoja Pomurja v tem srednjeračju. Verjetno —ali pa kar zananesljivo — bi tudi ta dokument kazalo dodobra pretehtati. Posebej še skupne naloge na področjih kot so: energetika, agroživilstvo, vodno gospodarstvo, varstvo okolja in druge. To ima tem večjo težo, saj je treba osnutek sprememb dogovora — dokončno bo nared^ot Je bilo rečeno na seji, se ta teden - dograjevati hkrati s spreminjanjem občinskih letnih planov in resolucij za leto 1983. Na seji so poleg tega pretresali problematiko v preobrazbi pravosodja v Pomurju. Vse kaže, da proračunska logika tudi temu po- dročju ne prizanaša, čeprav je po drugi strani res, da nas družbena režija veliko stane. Ker so pomurski pravosodni organi — temeljno sodišče in sodišče združenega dela, tožilstvo, javno pravobranilstvo in družbeni pravobranilec samoupravljanja — v finančnih in kadrovskih stiskah, bi bilo prav, da — kot so predlagali — o vsem tem podrobneje in pismeno seznanijo pristojne republiške organe. Občinski izvršni svet v Murski Soboti naj bi analiziral delovanje in financiranje vseh medobčinskih institucij — večina jih ima namreč sedež v Murski Soboti — in zbrane podatke dostavil ostalim občinam. Spričo nastalih problemov bi kazalo tudi ustanoviti družbeni svet za pravosodje, za kar so na petkovi seji skupščine skupnosti pomurskih občin v Ljutomeru imenovali posebno delovno skupino. Branko Žunec OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Naslednja številka Vestnika bo zaradi praznikov Izšla 9. decembra. Hvala za razumevanje! aktualno po svetu Za mir in obojestransko AVSTRIJSKO ČASOPISJE O NAŠIH UKREPIH - VELIKO RAZUMEVANJA, ČEPRAV TEŽAVE V OBMEJNIH KRAJIH - TUDI AVSTRIJCI POZNAJO PREGOVOR: »PRIJATELJE LAHKO IZBIRAŠ, SOSEDOV PA NE« razumevanje Dobri sosedski odnosi so merilo politike in kulture vsakega naroda. In s takimi merili se tudi mi lahko pohvalimo, je v zagrebškem Vjesniku pred dnevi zapisal Salih Zvizdič, ki v nadaljevanju navaja pisanje avstrijskega tiska o naših ukrepih v zvezi z omejenimi prehodi naših državljanov v tujino. Obe naši zahodni sosedi, Italija in Avstrija sta pokazali veliko razumevanja za naše gospodarske težave in to po načelu, da je lahko samo zdravo gospodarstvo dober trgovski partner. Vemo. zakaj smo hodili na primer v Avstrijo. Da bi kupili tisto, česar doma nismo mogli dobiti, ker je bila pač tam večja izbira, lepši dizajni, včasih pa tudi 'kar tako, da bi »spremenili tržišče«. V Avstrijo je hodilo veliko naših državljanov na smučanje. Začasni gospodarski ukrepi so seveda vplivali na spremembe v tako imenovanih drobnih gospodarskih tokovih pri nas in pri sosedih. Drastično so oklestili potovalne navade naših ljudi pri obeh omenjenih sosedah. Z željo, da sami sebe bolj spoznamo v ogledalu drugih, bomo na primerih iz avstrijskega tiska prikazali, koliko smo denarja znosili v Avstrijo. Milijarde dinarjev smo vsak teden znosili čez Dne 12. oktobra 1969, ko smo Jugoslovani in Avstrijci slavili veliko delovno zmago — otvoritev novega mostu čez Muro med obema Radgonama, je takratni (in še sedanji) župan mesta Radkersburg za posebno publikacijo, ki so jo ob tej priložnosti izdali, zapisal: »... Želja, ki je bila izgovorjena ob otvoritvi mostu: ‘Za mirin obojestransko razumevanje«’, se je uresničila. Vsi ljudje na obeh bregovih Mure so prispevali k temu cilju. Vedno več razumevanja je bilo, navezale pa so se tudi vezi prijateljstva, ki nas navdajajo s ponosom in veseljem.« mejo. In'velik'del tega denarja se je vrnilo preko inozemskega turističnega prometa in po drugih poteh. Avstrijsko časopisje piše o tem zelo odkrito, na posameznih primerih iz avstrijske Koroške in Štajerske. Mnogi avstrijski trgovci so se skoraj izključno preusmerili na kupce iz Jugoslavije. Kot trgovci so pač zavohali, da imajo Jugoslovani denar in za to našo invazijo niso prav nič krivi, pač pa mi sami in pogostokrat slaba izbira v naših trgovinah. Na Glavnem trgu v avstrijski Radgoni je bila vedno gneča. Danes je drugače. (Foto: A. A.) Avstrijci so reagirali tako kot bi vsak dober trgovec. Sedaj so prizadeti, mi pa tudi. DVE VRSTI KUPCEV Povzemamo tekst iz avstrijskega tednika »Profil«, ki ob nadnaslovu »Jugotrgovi-na« in pod glavnim naslovom »Dinar nikomur ne smrdi«, piše o razmerah v avstrijskih obmejnih krajih. Tudi takole na primer: »Lepo oblečen človek vstopi v neko veliko trgovino s foto-materialom v Celovcu, da bi kupil barvni film. ,Sem iz področne bolniške blagajne. Prosim, da upoštevate desetodstotni popust, ker sem vaš stalni odjemalec’. Čeprav stane film le 60 šilim gov, je dobil še popust. Prišel je drugi kupec, nekoliko slabše oblečen in v polomljeni nemščini je zahteval fotoaparat Nikon F3. Nič hi prosil za popust. Plačal je 60 tisoč šilingov. Zahteval je le formular U-34, po katerem bi kasneje, po potrditvi na mejnem prehodu, dobil tistih nekaj šilingov nazaj«. Avtor iste reportaže navaja besede Arnolda Horn-bangera, odgovornega za trgovino pri celovški gospodarski zbornici: »Jugoslovanski kupci so na Koroškem močno cenjeni. Ne kupujejo samo prehrambenih predmetov, tekstil in druge stvari za vsakdanjo rabo, temveč tudi drage izdelke kozmetike, nakit in foto pribor. Ocenili smo, da so jugoslovanski kupci pustili v Celovcu lani okoli 200 milijonov šilingov ...« Dunajski dnevnik »Die Presse« je v nekaj nadaljevanjih pisal o naših gospodarskih razmerah. Takole med drugim pravi: »Jugoslavija je za Avstrijo, po količini izvoza, na osmem mestu. Naša aktiva v trgo vinski bilanci s to deželo je znašala za preteklo leto, pet milijard šilingov. Pravzaprav je bila aktiva plačilne bilance samo 1,8 milijarde, ker je v tej, za avstrijske turiste tako priljubljeni deželi 600 tisoč Avstrijcev potrošilo lani 3,1 milijarde šilingov, začasno zaposleni Jugoslovani v Avstriji pa so v domovino nakazali 2,5 milijarde šilingov. Pozitivne rezultate je Jugoslavija dosegla tudi glede pristaniških tranzitnih taks za avstrijske potrebe ... V prvih osmih Detajl iz nekega supermarketa ob meji: trgovine polne, kupcev pa ni. mesecih letos je Jugoslavija svoj izvoz v Avstrijo povečala za 28,9 odstotkov.« Dobesedno vsi avstrijski časopisi pišejo o naših ukrepih. Velika večina, kakor tudi radio in televizija, opravičuje te ukrepe kot »jugoslovansko gospodarsko nujnost«. Mnogi tudi navajajo, da bodo ti ukrepi »prinesli veliko gospodarskih težav v obmejne kraje Avstrije,« kjer je bil znaten del trgovine in obrti usmetjen k »širokogrudnosti _ jugoslovanskih kupcev«’. Avstorji teh sestavkov omenjajo jugoslovanske uradne izjave, da gre za začasne ukrepe. List koroških Slovencev »Naš tednik« piše, da so z novimi ukrepi prizadeti še prav posebej »domači trgovci« ter maloobmejni promet. »Kot doslej si bomo v imenu slovenske narodne skupnosti v Avstriji tudi v bodoče prizadevali za odprto mejo,« piše list, TURISTI IZ JUGOSLAVIJE »Siidost Tagespost« posveča pri pisanju o naših ukrepih posebno pozornost jugoslovanskih turistom v zimskih mesecih. Tako med drugim pravi: »Avstrijski zimski centri, ki so v zadnjih letih beležili veliko število jugoslovanskih turistov so z uvedbo depozita na mejo hudo prizadeti, ob vsem tem pa pričakujejo jugoslovanske turistične agencije ob devalvaciji dinarja krepitev turističnega gospodarstva.« O tem problemu so pisali tudi drugi časopisi, na primer'»Karntner Tagespost«, »Neue Kronen Zeitung« in drugi. Nekateri tudi pišejo, da bi bilo treba omejiti število avstrijskih turistov v Jugoslavijo. Neodvisni graški »Neue Zeit« piše: »... Ko slišimo komentarje nekaterih štajerskih gospodarstvenikov in politikov o najnovejših jugoslovanskih omejitvah glede jugoslovanskih prehodov čez mejo, bi hitro dobili vtis, da bo štajersko gospodarstvo zaradi tega propadlo. Dejstvc^, da imajo trgovine, južno od Gradca manj prometa ... toda resnica je, da zaradi tega štajersko gospodarstvo ne bo propadlo, upamo, da ne bo propadlo tudi jugoslovansko gospodarstvo.« V nadaljevanju članka pisec poziva prebivalstvo južnoštajerskih predelov, ki je sicer prizadeto, »naj'pokaže več razumevanja za opravičeno restriktivno politiko jugoslovanskega gospodarstva.« Reporterji »Neue Kronen Zeitung« opisujejo primer zmanjšanega prometa v trgovini Malle na Ljubelju. Takole so zapisali: »V velikanskem supermarketu z gostilno, je vsega pet domačih kupcev. >Tega ne vzdržim. Morala bom ljudi odpustiti, saj smo 85 odstotkov prometa delali z Jugo-slovani,< pravi lastnica trgovine Veronika Hornbbck. Supermarket, velik, da bi bil dovolj za srednje veliko mesto, poleg njega pa sta nastali še dve trgovini. Vse zaradi Jugoslovanov.« Reporterji »Profila« so se po Koroškem in Štajerskem pogovarjali z gospodarstveniki. Zatrjujejo, da je povsod čutiti »razumevanje za jugoslovanske ukrepe,« da pa se mnogi »bojijo posledic teh ukrepov v svojem okolju-« DN^NO 700 TISOČ ŠILINGOV Župan v Borovljah (Fer-lach) Anton Woschitz (med Slovenci bi bil še kar naprej Božič) pravi, da je bil vpliv jugoslovanskih kupcev tolikšen. da so se nemško govoreči prodajalci, ki so komaj vedeli kakšno slovensko besedo, »naučili slovensko govoriti«. »Franc Kusche, trgovec v Pliberku (Bleiburg) je imel povprečen dnevni iztržek po 700 tisoč šilingov. Njegova trgovina meri 560 m2, zaposlenih pa ima 25 prodajalcev. Če bodo jugoslovanski ukrepi dolgo trajali, bo moral marsikaj spremeniti« — pišejo reporterji »Profila«. Avstrijski novinarji omenjajo — najbrž z nekoliko maščevalnosti — kako seje napetnajstila slovenska zadruga v Pliberku: »Odprli so veliko blagovnico, ki je za potrebe Pliberka daleč prevelika. In tako so sedaj brez kupcev v zadrugi kot tudi ostali pliberški trgovci. »Če bi vedeli, da bo tako prišlo, verjetno ne bi vložili toliko denarja v to trgovino,« je novinarjem povedal vodja tega zadružnega supermarketa Stanislav Cik. Trgovci na Štajerskem so bili pravzaprav bolj prizadeti. kot oni na Koroškem, kajti Štajerska je na nekakšni magistrali, na katero so vezani kraji vse do Zagreba. Zato seje v obmejnih krajih avstrijske Štajerske trgovina tudi najbolj močno razvila: Spielfeld (Spilje), Leibnitz (Lipnica), Mureck (Cmu-rek), Radkersburg (Radgona). ZALOGE KAVE Ko opisujejo veliki supermarket v Šentilju, dobrih sto metrov od mejnega prehoda, reporterji listov »Profil«, »NKZ« in »Kurir« omenjajo, da je ta trgovina — lastnica nekoliko stasita Barbara Wieser — »imela največji promet s kavo v Avstriji.« Večji od specializiranega podjetja, ki se je Središče Lipnice še pred mesecem dni: štirje od petih 8 mobilov so jugoslovanski. „ mobilov so jugoslovanski. ukvarjalo s prodajo kave po vsej Avstriji — Julius Meinl. Pred dvema mesecema je v Šentilju odprl ruski emigrant Dobros Dolgonosov specializirano trgovino s kavo. Sedaj ima velike probleme. Lipniški župan Hans Stoisser je avstrijskim novinarjem povedal: »Bojim se, da bo huje, kot to trenutno čutimo. Nimamo še podrobnih podatkov o zmanjšanju prometa, zato tudi ne vemo koliko delovnih mest bo ogroženih. Sicer pa, prebivalci Lipnice so si malo oddahnili, ker imajo sedaj vsaj prostor za avtomobile.« Wilhelm Obal, funkcionar radgonske trgovinske zbornice je noyinarjem dejal, da upa v boljše čase in da bodo zelo cenjeni jugoslovanski kupci spet prišli nakupovat v avstrijsko Radgono. IZHOD IZ KRIZE Graški dnevnik »Sudost Tageszeitung« pa se ni zadovoljil samo s tem, kat / moč izvedeti v obmejnih avstrijskih krajih. Poslali s° novinarja in fotoreporterja čez mejo, da bi se nekoliko sprehodila po mariborskih in drugih trgovinah. Zaje1' nemu članku, opremljene; mu s številnimi fotoposnet*1 so dali nadnaslov »Poizvedovanje v Jugoslaviji«, 23 glavni naslov pa so uporabili izjavo neke Mariborčanke: »Dokler ni vojne, s®0 zadovoljni.« Novinarja omenjenega lista sta prekrižarila severovzhodno Slovenijo, P113 Josef Guttenbrunner, predse dnik koroškega deželnega rlamenta, ob otvoritvi razstatf o sodobni koroški likovni umetnosti 5. novembra v Muf' ski Soboti: »Do so seda je treba biti solidaren in kar najboV razumevajoč.« kavo po bifejih in v zasebnih stanovanjih ter se presenečena spraševala: »K3^0 morejo Jugoslovani piti h3' vo, ko pa ne smejo več čez mejo?« V svojih vtisih govorita o polnih avtobusih, ° vrstah na bencinskih črpalkah, o zmanjšanem avto®0' bilskem prometu, o optim^ mu in upanju v boljšiju®1' »Mariborske trgovine ,se pravzaprav nič ne razlik«/' jo od onih na zahodu, saj s° police polne,« sta zapis®3' »Ljudje veliko kupu//’ trgovine so polne, čeprav ® in tam zmanjka kava 3 pralni praški. >Ste veh*0' krat potovali v Avstrijo?« j vprašala neko občank0 »Sem, ampak sedaj ne v In ko sta potem povpra53 n 1^ kaj neki sedaj mislijo 0 Ju avstrijski trgovci, sta zelo kratek odgovor:» vaš problem!« Avstrijski časopis J trablatt« je objavil °' V »S polno paro iz zelo objektivni govori avstrijski naših gospodarskih u*1 W ki jih ocenjuje kot* iP zdrave poslovne P°‘* jugoslovanske odloj0^ da ne prelaga odP p) svojih dolgov,« na up/1 pravi: »Medtem ko z® vjja tisk piše, da je Jug0’* zabredla v gospoda®*, pi zo — kdo pa pravzaP jp/ — in o tem precej h/. piše, so v Jugoslav))1 najboljši poti, da t0 obvladajo.« . Pripravil: Juš STRAN 2 VESTNIK, 25. NOVEMBRA aktualno doma »Zgodovinske poti bratstva in enotnosti narodov Socialistične federativne republike Jugoslavije so svetle in dolge prav toliko kot njihova nadčloveška borba za svobodo in srečnejše življenje na svoji lastni zemlji. Bratske veze in solidarnost so vselej prihajale do izraza v ležkih in usodnih dneh, ko se je bilo treba boriti za obstanek, za ideale svobode in pravice”, je pred desetimi leti v predgovoru k spominski monografiji »Svedočanstva — Pričevanja”, ki jo je izdal »Čačanski glas”, zapisal Mitja Ribičič. । Knjiga je bila posvečena skupni borbi proti okupatorjem Iin domačim izdajalcem, še posebej pa trpljenju Slovencev, ki so bili leta 1941. pregnani z lastne zemlje. V njej beremo tudi o I Povojnih obiskih, sodelovanju med narodi Jugoslavije. Po zaslugi organizatorjev I »Vlaka bratstva in enotnosti” je Prišlo medtem do precej širšega sodelovanja večjega števila občin, organizacij združenega dela, I krajevnih skupnosti ter kultu-fnih, prosvetnih in športnih institucij. Časnikar »Ibarski novosti” je I 15. septembra tistega daljnjega leta 1961, ob prihodu prvega »vlaka prijateljstva” zapisal: ,, . . . Za starega, dobrega Hrena, čigar pogled, poln radosti in tuge, je begal po visokih topolih, ki so sejali jesen . . . Za Štefko in njeno vrnitev.v otroštvo, tu na pločnikih delavskega naselja . . . Za starega kovinarja, ki je v vrtincu nekega časa ostal brez svoje opore . . . Za mater z modrimi izjokanimi očmi in drhtečo roko, ki je stiskala šopek rdečih rož, pripravljenih, da jih posadi v izsušeno črno zemljo . . . Kasneje se je krepitev bratskih vezi čedalje bolj poglabljala še z medsebojnim bratenjem občin, krajevnih skupnosti in drugih organizacij. Izmenjavajo kulturne programe, likovne razstave in PRIČEVANJE BRATSTVA podobno. To sodelovanje ni več vezano na odhod vlakov bratstva in enotnosti, temveč postaja geslo enotnih odnosov iz dneva v dan in kaže tendenco nepretrganega širjenja in utrjevanja. Listine o pobratenju, ki so jih podpisovali predstavniki občin, krajevnih skupnosti in kolektivov združenega dela, so dobile slovesen značaj, predvsem pa mladina ob tem na delovnih ak cijah prenaša tradicije bratstva in enotnosti. Preveč bi bilo opisovanja, če bi hoteli zapisati vse, kar je bilo v tem pogledu storjenega, zato se bomo omejili na tiste prve stike, na začetke sodelovanja. Ljutomerska občina se je pobratila s Titovim Užicem že leta 1974. Ljutomerčani so bili na tako imenovanem »Bomaškem višeboju”, v Titovem Užicu sta gostovala ljutomerski pevski zbor in oktet, ljutomerski likovni umetniki kulturno-umetniškega društva »Ivan Kavčič” so razstavljali na Partizanskih vodah. Titovužičani -J gostovali tudi v Ljutomeru .. . Radgona se je pobratila z Mla-denovcem. Stiki med OZD ,,Petar Drapšin” in »Minel” iz Mladenovca z »Avtoradgono.” Pomembna je tudi udeležba mla-denovških gospodarskih organizacij na Pomurskem sejmu v Radgoni. Radgonsko avto moto društvo je pomagalo mlade-novškemu . . . Občini Lenart in Knič sta podpisali listino o pobratenju že leta 1971. Najprej so izmenjali delegacije, potem pa je sodelovanje postajalo čedalje trdnejše in bolj vsestransko. Tri osnovne šole iz lenarške občine so se pobratile s šolami v Kniču. Knička knjižnica „25 oktobar” je navezala stike z matično knjižnico in Delavsko univerzo pri Lenartu. Pričeli so izmenjavati knjige. Srečali so se mladi iz obeh občin. pobratenje med soboško in para-činsko občino. Številne izmenjave izkušenj, delovni dogovori, izmenjave kulturniških programov._ V Lendavi imajo že dolgoletne izkušnje ob sodelovanju v šolstvu s šolami na Madžarskem, deset let pa trajajo tudi stiki med OS »Drago Lugarič” Lendava in Osnovno šolo »Heroj Muker” iz Smederevske Palanke. Predvidevajo, da bodo prihodnje leto podpisali listino o pobratenju z Lentijem in Monoštrom na Madžarskem, morda pa tudi s Smederevsko Palanko. Ob prazniku naše republike je prav gotovo primerno omeniti tudi to, kar smo doslej storili na področju medsebojnega spoznavanja in razumevanja. Pomembno je v tem trenutku toliko bolj, ker so na hudi preizkušnji tudi takšne vrednote' kot O TRAGIČNEM DOGODKU, KI JE POTRDIL BRATSTVO „DAJEM TI BESU...” NOČEMO! razr ^°n^res ZSJ je za nami in misel, da vloga delavskega zdru' v Praksi še vedno ni takšna kot po ustavi in zakonu o smo??™ d?u’ ie b^a glasno m nedvoumno izrečena, kakor sam p - Pričakovali, da bo. V zvezi s tem je bilo tudi precej njihntike o tem, da sindikati še vedno niso takšni, kakršna je °dlo us,avno opredeljena vloga. Torej je potrebno veliko več m0 Bojevanja za dosledno samoupravljanje, ker je oči-star da ^e}avstvo ne mara niti slišati o tem, da bi delovali po adm™-a^- Cel° nazadovali, kakor je čutiti iz prevečkratnega terv‘n,S-^rania’ k‘ spreminja delovne ljudi v izvrševalce in-sa?nciNkih ukrepov, namesto da bi jih spodbujali v čim bolj nos?l°jne ustvarjalce odnosov, ki smo jih sprejeli za prihod-mez?amouPravljanju je lahko edina alternativa vračanje na razreJ °^n°se, je poudarjeno na 9. kongresu ZSJ, delavski da atak-šne alternative ne sprejema, ker živi v spoznanju, Pfed ?s^no samoupravljanje najbolj zanesljiva pot v na-ja d d ?a nai So Genuine težave še takšne. Končno je tudi res, p°sjgJVc‘ niso krivi za težave ki jih doživljamo, saj so le-te samo lCa °^°čanja, v katerem delavci niso sodelovali kot rcsm ^Bravljalci in je še zdaj preveč odločanja, ki ni rezultat enih delavskih interesov. IZ BEOGRADA go., kongresnih komisijah so delegati podrobno noVl i 0 vsem, kar jih teži v delovnih organizacijah in to °Bravnavanje vsega, od življenjske ravni do gospo-^skih vzgibanj, je posledica dejstva, da razvoj ne gre tako, kot m° Predvideli in je treba že zdaj marsikaj omejevati in se iar^cemu odrekati, pri čemer pa je treba dobro vedeti kje, kdo in rnora korigirati svoje sedanje gospodarjenje, delo vanje bi ^crtovanje. Sicer bi lahko na kongresu govorili splošno, če boli^^ bilo vse boljše in uspešnejše kot je. Toda, kadar je bilo tak J ‘n ^^ro, ali kjer je bilo celo odlično, je bi loto za delavstvo Dri ^sPavajoče, da jim je bilo že malo mar ali se je v upravljanje žavnV vSnezdila administracija, medtem ko v zdajšnjih leda li kr°g‘ najpogosteje in najbolj prepričevalno trdijo, Prsm deavci niso obnesli v gospodarjenju in daje treba pac s kazati nanje. , lavcp,ikal se je ostro zoperstavil vsakemu kazanju na denar , neodgovorne dejavnike našega samoupravnega zve,°Jak socializmu in je prevzel na tem devetem kongresu Hom, f^katov Jugoslavije obveznost, da borbo za samo-Uresm-an,e Se bo1/ razgiba in prevzame večjo odgovornost za veijh cevanje samoupravljanja kot kdajkoli poprej. Bo pa o kadro^Veznost za sindikalne organizacije, ki marsikje niso Prirp S^° usposobljene, saj pod njihovim nazivom pog dela?? razne Proslave, finansirajo razne športne prireditve in kan ^prnarsikaj drugega, kar praktično nima zveze s sin .. za ob?i ^^oPomeni premetenost vodstev delovnih organizacij adovanje delavstva poi'sindikalno zastavo. pora^novne organizacije sindikatov smejo pristati na taksno spodh Sre^stev iz skladov skupne porabe samo tedaj, ce gre in sn^nie stikalnih akcij, za sproščanje samoupravljanja ^°seonrZa us,varjanje boljših pogojev dela, da bi zve sin??', Veči° življenjsko raven delavstva nasploh Sicer, če e vpraxi:na or8an'zacija le kanal za prelivanje sredstev, je ova sposobnost take sindikalne organizacije. * Pisan Podrobnostih kongresnih stališč niti ne kaze pr kalnener bo to predmet konkretne aktivnosti sleherne s vei)a pa omeniti, daje lahko prav sin i°novxinei^ Borec za samoupravljanje, saj ima čezses ki so vsi za to, da cene več ne naraščajo da je hiranj? denar več ustvariti, da se je mogoče bo j orga-^gočp otdi proizvodnje in gospodarjenja in da je na a planja rflhdreje premagati sedanje težave. Na vrsti s> kajti sj’ kl So lahko pomembna tako v tozdih kot v skups dtkat je po svoji naravi delovanja Prisoten^JJSo°r§irec OSEMLETNI BEKI ZEJNULLAHU IZ KOSOVSKEGA KRAJA NEDAKOVEC JE NEPREVIDNO PREČKAL CESTO. SPOLZKA CESTA JE PREPREČILA, DA BI VOZNIK OSEBNEGA AVTOMOBILA IZ ZAGREBA LAHKO PRAVOČASNO USTAVIL. OTROK JE V BOLNICI PODLEGEL POŠKODBAM, NA DOMU NJEGOVIH STARŠEV PA SO PO STARODAVNEM OBIČAJU PRIPRAVILI »OPROSTITEV KRVI« S ČIMER SE OPUSTI KRVNO MAŠČEVANJE. Enaintridesetletni Stjepan Odorjan iz Zagreba je nekega deževnega dne septembra letos vozil osebni avto iz Vučitrna proti Titovi Mitroviči. Ob njem je sedel dipl. ing. Ljubo Plamenac, oba iz zagrebške »Elektromontaže«. Bila sta na delovišču termoelektrarne »Kosovo B« v Obiliču. Otrokov oče Selim Zej'nullahu, šofer Stjepan Odorjan, njegov oče Josip in najstarejši član otrokovega ožjega sorodstva Hajredin Zejnullahu. Tik pred Vučitrnom, v vasi Nedakovec, je Odorjan opazil skupino otrok, ki so čakali, da jih učitelj pospremi preko precej prometne ceste. Eden od otrok, osemletni Beki Zejnullahu, ki ni bil v gruči z ostalimi, je nenadoma skočil na cesto. Deževalo je in cesta je bila spolzka. Nič se ni dalo več preprečiti... »Hitro sem izstopil iz avta — prav tako ing. Plamenac, dvignil otroka, ki je močno krvavel,« je pripovedoval kasneje Odorjan. Miličniki so opravili pregled in odpeljali jokajočega Odorjana na postajo LM v Vučitrn. Čeprav so mu dejali, daje do nesreče prišlo očitno po krivdi otroka, je vendarle v sobi dežurnega miličnika moral počakati do drugega dne, ko mu je sodnik okrožnega sodišča v Mitroviči sporočil, da je bil otrok ponoči operiran, vendar je zaradi poškodb jeter in drugih organov kmalu po operaciji umrl. »BESA« OTROKOVEGA STRICA Na okrožnem sodišču seje Odorjan srečal z otrokovim očetom Selimom Zejnulla-hom (48). To srečanje je Odorjana pomirilo. Selim je stopil k Odorjanu, položil roko na njegovo ramo in z solznimi očmi dejal: »Mladi človek, vse mi je jasno. Nič nisi mogel ukreniti.« Odorjan je nameraval ostati še en dan v Vučitrnu, da- bi bil na otrokovem pogrebu, vendar so mu to predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Vučitrnu odsvetovali. Pač pa so mu predlagali, naj pride dan kasneje na dom otrokovih staršev. Ko je potem čez dva dni prišel v spremstvu Jonuza Rama, poslovnega Sodelavca zagrebškega podjetja v hišo Bekijevih staršev, je najstarejši iz družine Zejnullah, brat otrokovega očeta, rekel: »Šinko. nisi kriv. Nikogar se ne boj. moj dom je tvoj dom. Tako bi dejal tudi tvojemu očetu, če ga še imaš.« Rama, ki je veliko pripomogel, da se je zadeva tako odvijala, je predlagal, naj se temu dejanju »oprostitve krvi« da širši značaj. Dogovorili so se, da se Stjepan Odorjan, skupaj s svojim očetom, čez mesec dni vrne. S Stjepanom so potem poleg očeta Josipa prišli še direktor »Elektromontaže«, predstavnik zagrebškega mestnega komiteja ZK in urednik tovarniškega lista. Prišli so tudi predsednik občinske konference ZK m občinske konference SZDL iz Vučitrna, nekateri člani komiteja, nekateri tovariši iz Prištine in pa tudi Jonuz Ramo, da bi prisostvovali temu običaju, ki je globoko zasidran v tradiciji Nedakov-ca. Krepka albanska beseda »besa«, ki pomeni »dajem ti svojo besedo«, pomeni več kot kateri koli papir ali sodba. To je obljuba, ki drži kot jeklo za vse pleme. Krvna osveta je prastari običaj, ki se ga vkljub odloči- tvam sodišča — sicer že bolj poredko — še vendarle poslužujejo. Petdeset sorodnikov je tisti dan pričakalo »prijatelje iz Zagreba.« Po krajevnem običaju so gosti sneli svoje čevlje in vstopili v veliko sobo. Sedli so na debele tepihe po tleh. Gostom pa so ponudili tudi stole, »če se tako ne bi najbolje počutili.« Ponudili so jim cigarete, nato še čaj in kavo. Nobene ženske ni bilo blizu, kajti te — kot so povedali — ne bi prenesle bolečine tragičnega dogodka. Sredi sobe, na volnenem podložniku je sedel otrokov stric Hajredin, najstarejši član plemena, ki šteje preko sto članov. Po srbohrvatsko je pozdravil goste in pri tem povedal, da se je med NOB kot Titov vojak boril za bratstvo in enotnost in naj tudi ta, sicer žalostni dogodek, prispeva k potrditvi bratstva. Najredinu je odgovoril Stjepanov oče, ki je — kot terja običaj — prosil prisotr ., naj njegovemu sinu oprostijo. Hajredin Zejnullah je potem vstal in tako so storili tudi vsi ostali. »Dajem ti besu, da ste ti in tvoj sin od danes naprej naši prijatelji,« S temi besedami je nagovoril Stjepanovega očeta. »Verjemi, težko nam je bilo zaradi otroka, toda vemo, da te smrti nihče ni želel. Tvoj sin mi je drag, kot da bi bil moj. Videl sem ga, kako je jokal ob umirajočem Bekiju«. Potem šo ’ se člani obeh družin objeli in drug drugemu polagali glave na ramena. Najprej so govorili gosti iz Zagreba, za njimi domači predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Stjepan in njegov oče sta po vsem tem povabila Bekije-ve sorodnike na obisk v Zagreb. Domačini so povabilo sprejeli. Poslovili so se kot prijatelji, pa čeprav je to prijateljstvo skovala tragedija. (Po Vjesniku) Rudarji udarniško Zasavski rudarji delajo to jesen v treh izmenah tudi ob prostih sobotah. Za še večjo proizvodnjo pa bodo prispevali vsak še po en udarniški šiht. Pretekla nedelja je bila prva udarniška nedelja v zasavskih rudnikih. V jami Ojstro so delati tudi tehnični delavci iz Rudarsko elektrostrojne delavnice. V Trbovljah je delalo 132 rudarjev, učencev in inštruktorjev Rudarskega šolskega centra. V jami hrastniškega rudnika je bilo 95 članov te temeljne organizacije, v jame Loke, Trbovlje, in Kotradež pa je iz kotredeškega premogovnika prišlo delat 146 delavcev. STRAN 3 V luči ohranjanja in razvijanja tradicij NOB DREVO REVOLUCIJE Razvijanje in prenašanje tradicij narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije ostaja za zmeraj ena najpo- Negovanje tradicij NOV skrb Delo komisije za razvijanje in negovanje tradicij NOB pri predsedstvu občinske konference ZZB Lendava bo letos usmerjeno predvsem v zbiranje in urejevanje zgodovinskega materiala, je med drugim zapisano v programu. Aktivno bodo sodelovali pri urejanju zgodovine revolucionarnega delovanja SKOJ in napredne mladine v predvojnih časih in razvoju partije in Osvobodilne fronte. Borci NOV iz lendavske občine aktivno delujejo na področju ohranjanja in negovanja tradicij NOB, zlasti pa so tesno povezani z mladino v osnovnih šolah. Iz programa njihovega delaje razbrati, da bodo sodelovali pri obnovi hiše Štefana Kovača, posebej pa pri zbiranju podatkov o njem in o razvoju revolucionarnega delovanja v lendavski občini. Posebej skrbno bodo uredili podatke za zapis o taborišču Tradicije NOB vtkane Delovna skupnost učencev in učiteljev dvojezične osnovne šole Drago Lugarič v Lendavi sodi med največje vzgojnoizobraže-valne organizacije v občini in Pomurju. Šole obiskuje prek 900 učencev, okoli 500 pa se jih vsak dan vozi v centralno šolo, drugi pa učenost nabirajo v podružničnih šolah v Gaberju, Petišovcih, Centibi in Dolini. Na šoli je močno razvejana aktivnost šolskih organizacij in društev, krožkov in sekcij. Mentorji učitelji, ki jim pomagajo tudi zunanji sodelavci, vodijo kakih 50 interesnih skupnosti. Vse to seveda zahteva nenehno aktivnost, ki jo usmerja-' jo mentorji, med drugim tudi tisti, ki skrbijo za organiziranje in razvijanje tradicij NOB. Šola ima tesne stike z osnovnimi šolami v Smederevski Palanki, v Murskem Središču in z osnovno šolo v Monoštru na Madžarskem. Na letnih rednih srečanjih se učenci omenjenih šol srečujejo, pogovarjajo o delu in predvsem kujejo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, ki je ena temeljnih tradicij NOB. Borci, ki živijo v Lendavi, so redni obiskovalci šole, kjer se srečujejo z mladimi in nanje prenašajo tradicije NOV. Šolo obiskujejo tudi vojaki karavle Štefan Kovač v Lendavi, kar traja že skoraj 30 let. Ni potrebno posebej poudarjati, da je učnovzgojni program na šoli času narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije v letih 1941—1945. Drevo je iz leta v leto močnejše, njegova krošnja se širi in bogati, poganjajo vedno novi sedeži povojne graditve samoupravne socialistične Jugoslavije, ki jo v svetu mnogokje neznansko spoštujejo in ji skušajo slediti. Ne le, da so borci še vedno steber družbeno- Sarvar, kjer je bilo interniranih okoli 600 občanov lendavske občine. V ta namen se nameravajo povezati z borčevsko organizacijo v Vojvodini, da bi skupaj uredili pokopališče v Sar-varju. Letos so v lendavski občini v okviru občinskega praznika pripravili tudi proslavo v spomin na 40-letnico internacije, srečali so se preživeli interniranci in ob-, udili spomine na tiste težke dni, ko je okupator interni- v delo šole prežet z ohranjanjem in razvijanjem tradicij NOV, zato naj povem le nekaj besed o aktivnostih, ki jih mladi sami pripravljajo. Ob pomembnejših obletnicah pripravljajo prigodne razstave v avli šole, udeležujejo se vseh proslav v Lendavi, pripravljajo pohode in prav ta čas se pripravljajo tudi na sprejem v pionirsko organizacijo. Tovrstne slovesnosti so zelo dobro organizirane in ostajajo v spominu vsakemu učencu. Pozdrav bojnim zastavam ob dnevu borca vselej najslavnejši dogodek. Mladi lendavske občine so na vseh proslavah prisotni in s svojim programom obujajo spomine na NOV in tako ohranjajo tudi tradicije. — na primer v številnih osnovnih šoiah — in še cionamega gibanja. Negovanje tradicij pa je seveda naloga vseh občanov, ne samo članov zveze borcev. V ta namen so v lendavski občini sprejeli dogovor o urejanju grobov in spominskih obeležij. Delovne organizacije, osnovne organizacije, ZSMS in sindikalne organizacije so prevzele pokroviteljstvo za določene objekte in spominska obeležja in od takrat so dobro vzdrževani. Borci so bili prisotni tudi pri mladih, usposabljanju, ki so se odločili za teritorialne enote, skupaj z mladinsko konferenco pa so pripravili tudi nekaj pohodov po poteh Prekmurske partizanske čete. Posebno pozornost namenjajo tudi proslavam dneva borcev, na katerih je čedalje več mladih, ki kažejo, da so voljni nadaljevati tradicije NOB in varovati vse naše pridobitve. Jani D. Dobršen del svoje aktivnosti namenjajo tudi izdajanju glasila Lastovka, kjer so objavljeni član-,ki o novejši zgodovini kraja in spomini na velikane naše preteklosti. Osnovna šola uspešno sodeluje tudi v reviji Skupna pot, ki jo izdajajo dvojezični vzgojno-izobraževalni zavodi v Pomurju. Lahko torej rečemo, da je razvijanje tradicionalnih izročil NOB vtkano v vsakodnevno življenje osnovne šole. Jani D. Večjo skrb spominskim ,,Našo komisijo za revolucionarne tradicije NOB pri občinskem odboru ZZB NOV v Murski Soboti sestavljajo predstavniki krajevnih organizacij zveze borcev — tako s terena kot iz mesta. Da bi čimbolj pod-ružbljali te naloge, si prizadevamo, da se tovrstne komisije oblikujejo tudi v krajevnih organizacijah ZZB in v večjih delovnih organizacijah ter društvih. Predvsem pa sodelujemo v okviru sveta za revolucionarne tradicije in spomeniško varstvo pri občinski konferenci socialistične zveze, ki je osnovni nosilec podružbljanja revolucionarne preteklosti in tradicij,” nam je povedal predsednik komisije za ohranjanje revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne borbe pri občinskem odboru zveze borcev v Murski Soboti Ivo Orešnik. V številnih konkretnih akcijah in prireditvah, ki jih organizirajo šole in mladinska organizacija, sodelujejo borci NOB iz murskosoboške občine, ki z živo besedo iz revolucionarne preteklosti popestrijo tovrstne prireditve. Zato si vseskozi prizadevajo v okviru omenjene kotnisije aktivirati zgodovinopisce o narodnoosvobodilni borbi tukajšnje pokrajine, pisanje spominov borcev NOB in podobno. Hkrati - so napori članov komisije usmerjeni v to, da bi vsaj eno do dve šoli v občini navdušili, da bi v vsakodnevni učnovzgojni praksi dajale maksimalni poudarek tematiki NOB in revolucionarnim tradicijam. V ta namen bi Na srednješolskem centru tehniško-pedagoške usmeritve, v Murski Soboti, kjer deluje kar namenjajo posebno pozornost prav ohranjanju revolucionarnih tradicij NOB, in to ne le pri predmetu zgodovina ter samoupravljanje s temelji marksizma, ampak tudi pri predmetu obramba in zaščita, čeprav se dobro zavedajo, da bi se kot rdeča nit morala ta vsebina prepletati tudi skozi ostale učne predmete. Zato dajejo poseben poudarek številnim interesnim dejavnostim, posebnim spominskim dnevom, kot so dan republike, OF in drugo ter tudi obrambnim dnevom, kjer je govor o slavni preteklosti naših narodov in narodnosti v času narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije... Med drugim je treba omeniti organiziranje pohodov do spominskih obeležij NOB, srečanja z borci, preizkušanje veščin in spretnosti, ki so pomembne za obrambno pripravljenost mladih. Pri tem člani mladinske organizacije na murskosoboškem srednješolskem centru zlasti omenjajo streljanje z zračno in malokalibrsko puško, met šolske bombe v cilj, orientacijske pohode, kviz tekmovanja itd. V ta okvir sodijo tudi obrambni krožek na šoli, vključevanje planincev in tabornikov, ki nosijo glavno breme pri organiziranju pohodov in obiskih krajev, znanih iz naše revolucionarne preteklosti. Se posebej ponosni pa so na zgledno sodelovanje s pripadniki JLA. Ravno pred kratkim so se učenci znova odločili, da medse povabijo vojake, s katerimi so se že dogovorili za konkreten program. V počastitev dneva republike nameravajo skupno pripra- obeležjem NOB naj poživili sodelovanje z zgodovinskimi krožki na šolah, da bo v šolskih glasilih več tematike iz NOB. Prav tako si prizadevajo,« da bi v družbenopolitično izobraževanje, ki ga pripravljajo družbenopolitične organizacije, vključili tudi gradivo iz naše revolucionarne preteklosti. Kot so nam povedali, bi naj po dolgotrajnih prizadevanjih v murskosoboškem muzeju ustanovili samostojni zgodovinski oddelek s posebnim poudarkom na revolucionarni preteklosti te pokrajine, kjer bi naj bila poslej strokovna baza za vse tovrstne akcije. ,,Zadnjih nekaj mesecev pa smo skupaj s svetom za revolucionarne tradicije in spomeniško varstvo pri OK SZDL v Murski Soboti ugotavljali stanja pomnikov NOB v občini, ki jih je kar 41. Ugotovili smo, da šole, mladina in občani dostojno skrbijo za ta obeležja, ki so v glavnem tudi dobro vzdrževana. Predvidevamo, da v naslednjih letih, po možnostih v tem srednjeročnem obdobju, obeležimo z ustreznim pomnikom zlasti: borbo na Vaneči, narodnega heroja Daneta Sumenjaka z doprsnim kipom na osnovni šoli, ki se imenuje po njem, spomin na divjanje okupatorja v murskosoboškem gradu leta 1941, obeležje Stefanu Kuharju-Bojanu in poimenovanje puconske šole po tem revolucionarju ter predlagamo telesnokulturnim organizacijam, da ustrezno obeležijo revolucionarja in športnika Stefana Cvetka,” poudarja tovariš Orešnik. in srečanja z borci tradicionalna Mladi vedno radi prisluhnejo pripovedovanju borcev NOB ° slavni revolucionarni preteklosti. Foto: F. Matko. viti recitacije v treh jezikih (slovenski, srbohrvatski in albanski), tvorno pa bi. naj sodelovali tudi pri izdajanju glasil, radijskih oddaj in podobnega. Nedavno pa so se v kasarni dogovorili o konkretnih akcijah ob bližnjem 22. decembru-dnevu JLA. In kaj menijo o negovanju tradicij NOB nekateri izmed učencev murskosoboškega srednješolskega centra tehnično-pedagoške usmeritve? ,,Ob tem se vedno spomnim trpljenja, ki so ga morali prestati ljudje, ki so s e uprli okupatorju. Koliko krvi so prelili za nas, zato, da lahko mladi sedaj svobodno živimo. Vse, kar naredimo glede tega danes, je to, da počastimo te slavne dpi s svojimi aktivnostmi in delom. Takrat tudi bolj pomislimo, da se imamo za vse to zahvaliti le našim pogumnim borcem in tovarišu Titu”, pravi Ingrid Turza. Pridruži se ji Karmen Horvat: ,,Danes srno v naši lepi domovini ponosni na našega maršala Jugoslavije, tovariša Tita, ki nam je, skupaj s svojimi borci zagotovil svobodno in lepo domovino. Ob Potrebno bo proučiti možnost spominskega obeležja od Doblu, kjer je trojka Daneta Sumenjaka v oktobru 1944 začela, eno najuspešnejših borb v NOB Prekmurja in na druge pomembne dogodke iz naše revolucionarne preteklosti. V kratkem pa bomo itak začeli sklepati samoupravne sporazu sporazume o skrbi -in trajnem vzdrževanju vseh pomnikov NOB v občini. Velja omeniti, da OO ZZB NOV trenutno vodi akcijo za primerno ureditev kraja, kjer je padel narodni heroj Dane Sumenjak-Mi-ran na Vaneči. Za zdaj se še urejujejo zemljiško-Iastnišk1 odnosi viničarije in oblikuje idej; na zasnova ureditve okolice ter izgradnje manjšega spominskega doma borcev in mladine murskosoboške občine. Do 40-letnice te borbe — to je do jeseni 1984 bi naj ta pomnik zgradili m uredili, namenjen pa bo zlasti za shajanje borcev, pohodnih enot, šolske in ostale mladine, vojaških in polvojaških formacij, zgodovinarjev, družbenopolitičnih delavcev, pionirskih odborov in podobnega. Smelih načrtov, ki Pa velikega pomena za nadaljevanje ohranjanja in prenašanja revo; lucionarnih tradicij na mlad' rod, torej komisiji za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB Prl občinskem odboru zveze borcev v Murski Soboti očitno ne manjka, dosedanje uspešno delo pa je vsekakor porok za njihovo uresničitev. Milan JerSe srečanjih z borci se vedno z čino v srcu spomnimo tud' padlih za svobodo. ObljubU3 da bomo še naprej hodi । Titovi poti.” ..a: Danica Temlin pa /jel ,,Revolucionarne tradicije nas, zato se jih ne bi spominjati samo takrat, mo na razne pohode in raZSk3j(i Moč je v teh tradicijah’ moč je bila v borcih, zato ponosni na uporno, krvavo teklost.” Suzana Kološa Oj tole: ,,Ne smemo razočara11 naše domovine,- saj je T'1® m v mladini bodočnost Zatorej vlagamo veliko a pp' in pozornosti v ZSMS nadaljevanju in negovanJAj,’' dicij NOB in ljudske revol®^ Značilne so tudi besede Lovenjak: ,,Ker delujem časa na področju informal v propagandne dejavn°s ZSMS, lahko rečem, da mladi tudi v prihodnje negovali tradicije NOB’ nj|i drugim tudi s tem, da n® jP pohodih, tekmovanj' prireditvah pripravljamo jamo ,,prave” P®r‘lZ (erŠe biltene”. Mil®11 STRAN 4 VESTNIK, 25. NOVEMBRA V luči ohranjanja in razvijanja tradicij NOB SE NENEHNO BOGA Tl USPEHI ZE VIDNI Pri OK SZDL so pred dobrim letom ustanovili svet za ohranjanje tradicij NOB in spomeniško varstvo in si že kar na prvi ustanovni seji zadali obsežen program dela do konca srednje-ročnega obdobja in za letošnje leto. Najpomembnejša naloga je vsekakor ohranjanje tradicij NOB in prenašanje, teh — s krvjo Priborjenih tradicij — na mlajše rodove. Nedvomno gre za po-nnembno in odgovorno delo. Tega se člani sveta prav dobro zavedajo, zato so se Povezali s šolami pa tudi mladinskimi organizacijami Prek svojih delegatov, ki delujejo v svetu. Pomoč pa s° poiskali tudi v organizacijah ZZB NOV in na po: sluh naleteli še posebej pri občinski zvezi. Za dosego vseh teh vzgojno patriotskih c'ljev pa je nujno delo v osnovnih življenskih oko-y>h. To pa lahko poživijo le koordinacijski odbori v krajevnih skupnostih. Zato, pa tudi na pobudo republiškega sveta za ohranjanje tradi-C1J NOB in spomeniško Varstvo pri RK SZDL, je svet v občini Gornja Radgo-na že letos pospešil aktivno-da bi se naj ti koordina-'jski odbori ustanovili v sen krajevnih skupnostih v °C1ni, kjer imajo centralne ^snovne šole. Drugod, kjer Me ni, pa bi se naj povezali okviru enega odbora, kot denimo v krajevnih skupnostih Spodnji Ivanjci in Negova. In ti koordinacijski odbori, ki morajo biti v bistvu podaljšana vez sveta, bi morali skrbeti za ohranjanje tradicij NOB v svojem okolju. Zato pa bi morali združevati delegate šole, svetov in skupščine KS, krajevne organizacije zveze borcev, krajevne konference SZDL, mladinske organizacije in tudi ostale subjektivne sile in društva. Takšne koordinacijske odbore že ustanavljajo v večjih KS: Gornji Radgoni, Radencih in Apačah, drugod pa bodo formirani do konca leta. To, kot tudi dejstvo, dt- svet deluje na delegatskem načelu, kjer se usklajujejo mnenja iz različnih okolij, že govori o uspehih, doseženih v letu dni delovanja. Zavzetost delegatov za zaupano jim poslanstvo pa zgovorno kaže podatek, da so bile vse seje sklepčne in dobro obiskane. Sicer pa je bilo torišče delovanja sveta doslej u-smerjeno v priprave akcije 88 dreves za tovariša Tita. Te že potekajo v Radencih, Gornji Radgoni, Apačah, Negovi, Vidmu ob Ščavnici, in KS Crešnjevci — Zbigov-ci. Da bi akcija potekala strokovno in usklajeno, so v okviru sveta imenovali posebno komisijo, ki skrbi za pridobitev potrebnih dovoljenj in preučuje strokovno Na vsakem koraku — plat nameravanih zasadov. V naštetih krajevnih skupnostih bodo zasadili prva drevesa v spomin na tovariša Tita prihodnjo pomlad. Druga naloga, s katero so se spopadli, je bila delna sanacija Muzeja NOB Maribor — enota Gornja Radgona, ki je še vedno v precej klavrnem stanju. Zaenkrat so prekrili streho s samoupravno združenimi sredstvi. Na ta način je prav dobro vzdrževanih vseh 20 spominskih obeležij v občini Gornja Radgona. Za vse združujejo sredstva na podr lagi samoupravnega sporazuma OZD, kar je nedvomno mnogo samoupravnejše reševanje te problematike kot z občinskim odlokom. Pri svetu pa menijo, da morajo dobiti v radgonski muzej še kustosa, saj je to pomembno mesto za vzgojo mladine v duhu in revolucionarnem izročilu NOB. Svet za ohranjanje tradicij NOB in spomeniško varstvo pri OK SZDL Gornja Radgona sije do konca srednjeročnega obdobja zadal pohvale vredno nalogo. Do leta 1985 bodo pripravili vodnik po poteh revolucije v občini, ki bo s slikami prikazal vsa spominska obeležja, vseboval njihovo tekstovno obrazložitev in zemljevid občine z njihovo o-značitvijo. V. Paveo SPOROČILA BODOČIM Prav letos so borci v občini Ljutomer po dolgih in temeljitih razpravah pričeli z veliko akcijo, akcijo, ki naj bi dala že prav kmalu konkretne rezultate. In kaj je sprožilo njihovo dejavnost? Samo preprosto dejstvo. daje še živečih borcev vedno manj in kljub obilici materialov — knjige, pričevanja, muzej — mladi ne posegajo v zadostni meri po vsem tem. Kako sp, si zastavili delo? Franjo Štebih je predsednik komisije za ohranjanje tradicij NOB pri ZZB NOV Ljutomer. Na to vprašanje je odgovoril takole:' »Iz že znanega dejstva, da je borcev vedno manj, smo prišli do spoznanja, da borci ne morejo ostati samo žive priče dogodkov izpred štiridesetih let. Odločili smo se, da naj bi končno tisti, ki so še ostali, pričeli ta svoja pričevanja, znanje in vse, kar je s tem povezano, prenašati in ohranjati na takšen način, da bo to ostalo za vedno. Ostati pa mora našim bodočim rodovom, sedanji mladini. Pa ne zato, da bodo vedeli za vse tiste grozote vojne, > vsa tista trpljenja, ampak zato, da jim bo naša pot vodilo, da bodo vedeli, da ni take ovire, ki se je ne bi dalo premostiti. Zavedati se morajo. da je za sedanjost in prihodnost potrebno tudi nekaj žrtvovati. Naši soborci so žrtvovali življenja, danes to ni potrebno. Danes je potrebno delati. To pot bi radi pokazali mladim. V Ljutomeru imamo lepo urejen muzej NOB in žal ugotavljamo, da šole v občini Ljutomer vse premalo uporabljajo naš muzej kot učni pripomoček, čeprav je v njem prikazana zgodovina NOB na tem našem koščku domovine. To zgodovino bi šolarji morali najprej spoznati, šele takrat naj bi se lotili polpretekle zgodovine tudi širše. V naši komisiji smo dali pobudo, naj bi v muzeju organizirali ure zgodovine. Na teh učnih urah, na katerih bi z veseljem sodelovali tudi mi borci, bi mladina prišla v najpristnej-ši stik s časom, ki je že daleč za nami, a njegova sporočila še vedno živijo med nami. Drugo, kar smo pričeli delati, je priprava druge izdaje knjige prof. Draga Novaka Prlekija med NOB. Ta knjiga — katero tudi vse premalo uporabljajo kot učnovzgojni pripomoček — je ena temeljnih dokumentov zgodovine naših krajev. Res je sicer zelo splošna in bilo je veliko pripomb, saj ne obravnava dovolj podrobno nekaterih krajevnih dogodkov, kljub temu pa bi jo v šolah lahko bolj uporabljali. Naši borci so že pričeli zbirati gradivo. Zbirajo podatke o vsaki najmanjši podrobnosti, se pogovarjajo s še živimi pričami in iščejo pisne dokumente ter fotografski material. Ko bo to končano, bomo pričeli s tiskom nove donolniene izdaje monografije Prlekija med NOB. Tudi prof. Novak bo pri tem veliko pomagal. Še nekaj moram dodati: Nočem, da bi izzvenelo, kot da mladina ne sodeluje z nami. Mladi nas radi sprejmejo medse, samoiniciativno obiskujejo tudi obeležja NOB v naših krajih, ki jih niti ni tako malo. Vedno smo veseli, kadar nas povabijo medse. Menimo pa, kot sem povedal že na začetku, da namesto živih prič moramo postati vzgojitelji. To je naloga, ki od nas zahteva precej, a moramo jo izpeljati. Tega se zelo dobro zavedamo. Storili bomo tudi vse, da zadane naloge tudi v celoti izvršimo.« Dušan Loparnik ed»eSensM 'n turoben dan, OH,? '^Th, ki nas naravnost ni nraca’ da hi bili zunaj, če dar no Potrebno. Pa ven-mai ne^ne otroške in že ro>ce močnejše mladostne 6 de.laj° neutrudno, za-,0 In vedrega obraza. in xS? ?? zbrali medvedki tahn e 'ce, taborniki in borJ?166 radgonskega ta-°ormškega odreda Pod sta-snom®1^0"1- da uredijo revN,enik Nlarije Rožman, v čr ^c.onarke in skojevke M-ešnjevcih. aktivJe le kanček bogate borni«?5'* članov tega ta- - tre- 200 mi ^Je v nJem okrog Ve mladih ljubiteljev nara-^ivlienio1"!^0^^^3 načina revohJ- k! §a preveva duh kudp?ClJe- Na vsakem korane l aJe zborniške drušči-Jože v deluJe največ v OŠ jevJ? erenč!č, zraven šolarja do m^^Je še starejše, čutiti „ • ,leta starosti, je hjeva^ adevanJa za ohra-kar SPJe tradicij revolucije, taborni»?ed radgonskimi rodnik‘Prenaša iz roda v‘ ^keeT° Sj Vs‘ ‘Han’ taborni-grado odreda Pod starim ife*0 let0 adeležu-rev0l^0da »ob mejnikih Pohodi1IJe<< v občini, na kulturnih sodelujejo tudi s sPoMenike programom- Vse cbeležn e ln spominska vodi nV mimo katenn jin Pa °eistiJo. Taborne, ki . posebej veseli kme-TltotoveJ"6'11!^0 v okolici skupai c • Mlina, saj se ?j° vs&rsk° organizacijo del °- at nemudoma Pri vseh a ln j'm pomagajo Tab °Pravilih. bej radi^šn' Pa Se še pose' Ve Pošte ?dosti in kurirčko-te' katero so skupaj z Takole so se srečali s prvoborcem Janezom Balažičem-Fuksom. mladino čuvali na Janže-vem vrhu. Noč so preživeli ob prijetnem kulturnem programu, v pripravi katerega so tudi samo sodelovali. Najbolj pa se revolucionarno izročilo ohranja z neposrednimi stiki z udeleženci. Tega se v gorjerad-gonskem taborniškem odredu prav dobro zavedajo. Zato se pogosto srečujejo z borci, ki jim v pogovoru povedo marsikaj zanimivega in poučnega iz najtežje preizkušnje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Na takšen način so letos obeležili tudi svoj dan. dan tabornikov. ko so na svojo priljubljeno izletniško točko Piramido povabili prvoborca Janeza Balažiča-Fuksa. Kot vedno, je tudi tokrat srečanje za vse še prehitro minilo in vsi se že veselijo naslednjega obiska. Tega bodo, v počastitev dneva republike opravili prav te dni. ko bodo obiskali Zoro Kovačec. eno izmed ustanoviteljic odbora Osvobodilne fronte v gomjeradgonski občini. V taborniškem odredu Pod starim gradom, kije za slehernega pionirja in mladinca dobra šola za življenje. pa že kmalu pričakujejo »prirastek«. Še letos bi se jim naj pridružili v vrsti murnov najmlajši, otroci iz vrtcev. MLADI PO BORČEVSKIH SLEDEH Mladina zvesto sledi sporočilom NOB na tisti tradicionalni način v srečanjih z borci, na spominskih pohodih po obeležjih ali pa kako drugače. Včasih celo samosvoje, današnjemu času primerno — skozi glasbo — a vendar v duhu polpretekle zgodovine. Najpristnejši dokaz so njihove prostovoljne delovne, akcije, kjer s potom svojih rok pomagajo graditi samoupravno socialistično Jugoslavijo. Vse te akcije, pesmi in tudi čas, ki jih obkroža, so dokaz, da imajo mladi voljo. Takšna je vsebina pogovora s sekretarjem OK ZSMS Ljutomer Mihom Balažičem, ki podrobneje pojasnjuje vse našteto: ,.Včasih nas mladih ne razumejo dovolj. Res je, da smo svojeglavi in da na svoj način poskušamo dokazovati to, da v resnici nadaljujemo tradicijo in duh borcev NOB. Menim, da smo to potrdili že v neštetih akcijah. Čeprav nimamo posebne >komisije za ohranjanje tradicij NOB (tč bomo šele ustanovili) pa ni$mo bili brez programa, saj smo naše načrte vtkali pri komisiji za SLO in DS, ki deluje ne samo pri OK SZDL Ljutomer, ampak po vseh krajevnih konferencah SZDL v občini. Pri teh programih smo začrtali tudi način dela, kako ohraniti stike in tradicije z borci in NOB. V večini primerov gre za tradicionalno obliko dela — srečanja z borci, razpisovanje tem za šolske spise po osnovnih šolah ob pomembnejših zgodovinskih datumih, kviz tekmovanja na krajevnem, občinskem in Ob bivšem Smodiševem mlinu je spomenik, kjer je okupator 2. aprila 1945 ustrelil 21 talcev. Mladi na svojih pohodih obiskujejo ta obeležja. regijskem nivoju na temo Tito, revolucija, mir in rariuzadnje tudi pohodi po spominskih obeležjih v naši občini. Prav letos aprila smo v Pomurju izvedli takšno akcijo, kjer so brigade obiskale vsa spominska obeležja v naši občini, kjer se brigade obiskale vsa spominska obeležja v naši občini, od Btftkovec pa vse tja do Razkrižja in Mote. Ob nekaterih spomenikih so mlade pričakali borci ter spregovorili o dogodkih, ki so se odvijali v teh krajih. Vsa ta srečanja so bila prisrčna in mladina je na samem kraju dogodka dobila nauk več, nauk iz katerega se lahko le uči. Seveda pa z ustanovitvijo teh komisij ne mislimo prekiniti s temi tradicionalnimi oblikami. Nadaljevali jih bomo in poizkušali najti tudi kaj novega. Le tako bodo naše vezi, vezi med borci in mladino, postale pristnejše in trdnejše. Tega pa si oboji verjetno zelo želimo. Zavedamo se, da smo mi tisti, ki morajo nadaljevati borbo, ki so jo pričeli 1941, borbo, ki še traja. Ena takšnih težjih preizkušenj nas čaka že prihodnje leto, ko bo v naši občini republiška mladinska delovna akcija. Na njej bodo sodelovali mladi iz vse Slovenije in seveda naše občine. Krajanom iz Razkrižja bomo gradili vodovod. To bo naš dokaz, da gremo po poti, ki so jo začrtali borci s Titom na čelu, pot, s katere ne bomo nikoli Stonih.” Dušan Loparnik STRAN 5 25. NOVEMBRA 1982 PRIŠLI SO IZ BRATSKIH REPUBLIK V Pomurju živijo prijazni, gostoljubni in delovni ljudje. To vsekakor najbolje vedo vsi tisti, ki so prišli v naše kraje od drugod, še posebej delavci iz drugih jugošlovanskih republik. Kogar koli boste povprašali, kako se počuti pri nas, domala vsakdo vam bo odgovoril, da mu je tukaj kot doma, če ne celo bolje. Nekatere je pot pripeljala v pokrajino ob Muri po naključju, druge po službeni dolžnosti ali pa se jim je tukaj pač ponudila možnost za zaposlitev, ki bi jo v krajih, od koder so prišli, težje našli. Večina jih je razmišljala, da bo ostala le za krajši čas, toda ni jih malo, ki so si tukaj našli tudi novi dom in bodo najbrž ostali do konca svojega življenja. Kako pravzaprav živijo, kaj delajo in kako še počutijo? smo povprašali nekatere izmed njih. V BOSNI OVCE, NA GORIČKEM PA SVINJE V Kuštanovcih na Goričkem so bili nemalo presenečeni, ko si je Vlado Čer pripeljal na svoj dom ženo JOVANKO doma iz Bosanskega Grahovega v SR Bosni in Hercegovini. »Nekateri so menili, češ kaj bom jaz na kmetiji, saj ne bom znala delati. Tudi moževa mama je imela pomi- JOVANKA ČER, ki si je našla svoj novi dom v Kuštanovcih na Goričkem, na Bosansko Grahovo pa jo vedno bolj vežejo le spomini iz otroških let. sleke.Toda rada bi dokazala ravno nasprotno.« In res. Zgradili so novo hišo in hleve za rejo svinj. Večino deia pri njih pa opravi ravno Jovanka, saj je mož avtoprevoznik id ga večkrat niti ni doma. Postala je torej kooperantka KZ Panonka in trenutno redi 30 plemenskih svinj ter nekaj bekonov, svojčas pa je redila tudi pure. Kako je pravzaprav prišla v Goričko? Leta 1969 se je kot 18-letna mladenka podala za zaslužkom v Avstrijo. Delala je na več mestih in tamkaj spoznala tudi moža, ki jo je pregovoril, da sta se oba za stalno vrnila v Ku-štanovce, ker je mama sama ostala na kmetiji. Nista se spraševala, kakšne narodnosti je kateri in tudi ne za versko pripadnost. Od vsega je bila, kot kaže, močnejša ljubezen, iz katere se je rodila tudi hčerka. Najbrž je prav ona pospešila njuno vrnitev. Ko je namreč dorasla, je nastalo vprašanje, kam jo dati v šolo. Za Avstrijo nista bila navdušena, zato sta ju pustila v Kuštanovcih in se čez tri leta tudi sama vrnila. »Nekaj časa sem sicer razmišljala, da bi se zaposlila kje v tovarni, toda tu blizu ni možnosti in tako sem se odločila, da si bom kar doma služila kruh. Brez dela bi mi bil namreč dolgčas.« Vsekakor je Jovanka že dokazala, da je delovoljna in tudi dobrega srca. Popolnoma se je vživela v novo okolje in skupaj z možem snujeta načrte za ureditev novih hlevov, in sicer v nadstropju sedanjega, gospodarskega poslopja. Če bo šlo vse po sreči, bo podvojila rejo plemenskih svinj in redila tudi okrog 100 bekonov ter 20 prascev. Za žensko jeto prav gotovo veliko in težko delo, ki pa ga bo ona prav gotovo zmogla. Pomurje njihov novi dom „KRIVA” JE BILA LEPO JE MED DELAVNIMI POMURCI Med Črnogorci, ki živijo v Pomurju, nam je bil najbližji MILORAD GACEVIČ, ki je zaposlen kot vodja prodaje kmetijske mehanizacije v delovni organizaciji IMP — Panonija v Murski Soboti. Tudi on je prišel k nam po naključju. Kot študenta ekonomske univerze v Zagrebu so ga namreč leta 1963 poslali na enomesečno delovno prakso v tovarno Mura. To je bila obenem tudi njegova prva pot v Socialistično republiko Slovenijo. Niti na misel mu ni prišlo, da bo tudi »usodna«, kajti v MILORAD GAČEVIČ, Črnogorec po rodu, doma iz Pevlje, zaposlen v Panoniji v Murski Soboti, kjer si je našel tudi drugi dom. Muri so mu podelili štipendijo za dokončanje študija, on pa se je obvezal, da bo kot diplomirani ekonomist prišel k njim v službo. Tako se je tudi zgodilo. »Kot štipendist sem se torej leta 1965 zaposlil v tovarni Mura, in sicer na delovnem mestu kot samostojni referent za izvoz in uvoz ter devizno-carinsko poslovanje. To delo je bilo zame precej zanimivo in opravljal sem ga 8 let. Prav toliko časa pa sem zdaj že tudi v Panoniji. Zdi se mi, da mi to mesto še bolj odgovarja, predvsem zaradi številnih poslovnih stikov, ki jih imam z ljudmi po vsej Jugoslaviji.« Milorad je imel seveda zlasti v mislih kupce Pano-nijinih izdelkov, ki so v zadnjem času vse bolj iska ni na jugoslovanskem tržišču. Samo v času polurnega pogovora z njim je imel okrog deset telefonskih pozivov iz raznih krajev. Spraševali so ga, ali lahko pridejo v Mursko Soboto kupit kotle za žganjekuho, avtomobilske prikolice, na-hrbtne motorne škropilnice in drugo kmetijsko mehanizacijo. Odgovoril jim je, da jih seveda rade volje pričakujejo, vendar pa ni nujno, da bi tako daleč potovali, saj lahko kupijo iskane izdelke v vseh večjih oziroma specializiranih trgovinah s kmetijsko mehanizacijo, in to po istih cenah. Z vsemi je govoril zelo prijazno in najbrž je v tem tudi ključ za uspešnost. Kakšni se mu zdijo Slovenci oziroma Pomurci, smo ga povprašali. »Imam želo dobro mnenje, saj so prijazni in družabni, poleg tega pa tudi precej marljivi pri delu. Zares se tukaj dobro počutim.« V pogovoru smo tudi zvedeli, da si je Milorad kupil lastno stanovanje, da ima družino — ženo, ki tudi ni domačinka, temveč je bila doma iz Bjelovara na Hrvaškem, in 2 sinova — in da v prostem času zelo rad zahaja na Goričko. Nekoliko ga pač zbližuje s hribovito Črno goro, čeprav tukaj nikamenja. Ali se tudi kje udejstvuje na družbenopolitičnem področju, nas je še zanimalo. »Kolikor mi to moje delovne obveznosti dopuščajo, večkrat sem namreč kje na terenu, se vključujem v dejavnosti na družbenopolitičnem področju. Med drugim sem bil član občinskega komiteja ZK v Murski Soboti, zdaj pa sem član sveta krajevne skupnosti Ali Kar-doš. Tako sem se tudi že nekajkrat udeležil zasedanja zborov občinske skupščine v Murski Soboti.« Milorad se je torej aktivno vključil v. življenje in delo svojega novega okolja, kjer pa se že počuti kot doma. Čeprav je VASKO JANEF iz mesta Kočani v Socialistični republiki Makedoniji spoznal Slovenijo že kot otrok — v Mariboru je namreč obiskoval osnovno šolo od 5. razreda dalje — si ni ravno mislil, da se bo kasneje spet vrnil k nam, v službo, in morda tukaj tudi ostal. Zdaj namreč že 4. šolsko leto poučuje telesno vzgojo na osnovni šoli Prežihov Voranc v Srednji Bistrici in pravi, da se tamkaj vse bolj počuti, kot da bi bil doma. VASKO JANEF, doma iz Makedonije, zdaj pa živi in dela na Srednji Bistrici. »No, od takrat, ko sem z ' očetom prišel v Slovenijo, on je namreč delal pri železnici v Mariboru, sem si sicer zaželel, da bi si tukaj našel drugi dom. Spoznal sem življenje in navade ljudi pri vas, si našel veliko prijateljev in to me je vleklo sem. Toda po končani osemletki sem se moral vrniti v Makedonijo, ker tukaj zaradi materialnih pogojev nisem mogel nadaljevati šolanja. Doma sem končal višjo fiz kulturno šolo in si pridobil poklic učitelja telesne vzgoje. Nato so me poklicali k vojakom in naneslo je tako, da sem drugi del kadrovskega roka služil v Lendavi. Torej me je pot po naključju spet pripeljala v Slovenijo. Prav tako po naključju sem zvedel, da na osnovni šoli v Srednji Bistrici iščejo učitelja telesne vzgoje. Odločil sem se, da se po končani vojaščini vrnem in prevzamem to delovno mesto. Doma bi ga najbrž težje dobil in morda bi moral tudi nekaj časa čakati na službo. Razen tega je bilo na Bistri ci tudi na voljo stanovanje v bloku. Pa še za igranje nogometa pri nogometnem klubu Mura iz Murske Sobote so se mi tako odprle vse možnosti.« Za Vaška torej izbira ni bila težka. Že itak si je želel, da bi se vrinil v Slovenijo, potem pa se mu je ponudila še takšna ugodna priložnost! Postal je torej eden izmed okrog 1400 Bistričancev. Dobro se počuti med njimi, še posebej rad pa se druži z mladimi. Izven šole se je zlasti aktivno vključil v delo nogometnega kluba, najprej kot trener tretje, zdaj P® druge selekcije. S svojim znanjem, ki si ga je pridobil z aktivnim igranjem nogometa, zdaj pa ga prenaša na najmlajše, prav gotovo Prl' speva pomemben delež pri vzgoji kadrov za prvo moštvo, ki se je prav letos uvrstilo v 1. občinsko ligo lendavske občine. Rezultati njego; vega dela pa so vidni tudi pri pouku telesne vzgoje v šoli. Potrdili so jih namreč nekateri učenci z visokimi uvrstitvami na tekmovanjih osnovnošolcev. . »Toda želel bi doseči se več; a večkrat ne morem delati z učenci tistega, kar bi hotel, Pri tem mislim predvsem na talentirane šolarje, ki bi se lahko razvili * izvrstne telovadce, če bi Jim to v večji meri omogočali tudi starši. Vem, otroci morajo tudi doma pomagati P<’ delu, vendar pa jim je treba dati tudi priložnost, da s razvijajo svoje psihofizične sposobnosti. Upam, da me ne bo nihče razumel napa* in poudariti moram, da sice nimam nobenih prom«’ mov.« . . Kadar pa mu je vsee”„ dolgčas, zaradi študija s mu to sicer redko dogaja, gre na obisk k sosedom a znancem, v šolsko telovao nico (zaradi gimnastike), P tudi v vaško gostilno včasi zaide. . »Lagal bi se, če ne bi pr znal, da me kdaj pa kdaj n vleče tudi domov, v MaK donijo, kjer živi moj ‘ Vendar ko sem nekaj cas tam na obisku ali P0*-11" ; cah, pa me spet mika nazoi v te kraje.« KROG PRIJATELJEV SE VSE MED SOSEDI Obiskali smo tudi ZORANA STOJANOVIČA, ki je prišel v Pomurje pred tremi leti iz okolice mesta Aleksinac v SR Srbiji. Pravzaprav je bil že predtem nekaj časa v službi v Brežicah. Je namreč starešina Jugoslovanske ljudske armade in v Mursko Soboto so ga premestili zaradi potreb. »Ko sem zvedel, da me čaka služba v teh krajih, sem se seveda veliko zanimal, kako je pri vas, kakšno je življenje ob meji. Slišal sem precej pohvalnih besed, zato sem odšel na pot z velikim pričakovanjem. In nisem bil razočaran. Nasprotno, tukaj se zelo dobro počutim. Moje delo je seveda najtesneje povezano z nalogami, ki jih imajo pripadniki oboroženih sil pri varovanju meja naše domovine. Torej največ časa preživim med vojaki v kasarni in obmejnih karavlah. Veliko se seveda srečujem tudi z domačini, ki imajo primeren odnos do nas in tudi radi sodelujejo pri skupnih nalogah ter akcijah.« — Kaj pa v prostem času? »Bolj malo ga imam. Največkrat se skupaj z vojaki BOLJ SIRI pripravljamo in tudi udeležujemo raznih tekmovanj in srečanj z mladimi iz tukajš- ZORAN STOJANOVIC je prišel v Pomurje po službeni poti, kot starešina JLA, njegov rodni dom pa je blizu Ale-ksinca v Srbiji. njih krajev, s srednješolci in mladinci iz nekaterih delovnih organizacij. Včasih grem v klubske prostore hotela Diana, kjer kdaj pa kdaj zaigram s kom partijo šaha, za razvedrilo seveda, hodim pa tudi v TVD Partizan v Murski Soboti. Tako spoznavam vedno nove ljudi, prijatelje...« Zoran je tudi mentor za športno in kulturno dejavnost vojakov v kasarni. Zato ga lahko večkrat srečamo na raznih prireditvah. Tako so pred kratkim, kot je to že tradicija, sodelovali v kvizu Mladost v pesmi in besedi, na katerem so pokazali solidno znanje. »Moram poudariti, da imamo dokaj dobro sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS in klubom mladih v Murski Soboti.« To nam je Zoran posebej naročil, da je treba omeniti v zapisu. Prav tako tudi o prijetnem doživetju, ko je bil navzoč pri sprejemu delegacije iz pobratene občine Paračin v Srbiji. »Takrat sem najbolje spoznal, kaj pomenijo bratske vezi in prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi.« V Pomurju je seveda najlaže najti nekoga, ki se je k nam priselil iz Socialistične republike Hrvaške, kajpak zaradi bližine, sosedstva. Nekateri obmejni kraji ob reki Muri, kot so Lapšina, Jurovec, Martin na Muri, Brezovec, Vrhovljan, Mursko Središče, so še posebej navezani na Slovenijo. Nemalo mladih je že doslej končalo poklicno usposabljanje pri nas — v Lendavi, Murski Soboti in v drugih krajih. Eni se vsak dan vozijo na delo v Ljutomer in Lendavo, nekateri pa so se v Pomurju tudi za stalno naselili. Prišli so torej med sosede. Marsikoga boste po govorici po nekaj letih bivanja pri nas že težko prepoznali. To bi lahko dejali tudi za JOŽETA SAKAČA iz Kroga, ki sicer »izvira« iz Brezovca. Res je, nima daleč do nekdanjega doma, toda zdaj se je skoraj popolnoma udomačil med Krožani. »Leta 1969 sem se prišel k mojstru Kosu v Krogu učit za mizarja. Pri njem sem bil torej vajenec, v šolo pa sem hodil na center poklicnih šol v Murski Soboti. Zakaj sem se tako odločil, je težko povedati. Do takrat to namreč ni bila moja želja, temveč JOŽE SA KAČ doma iz SR Hrvatske, zdaj je doma v Krogu, dela pa v tovarni Le-dava v Murski Soboti. sem nameraval iti za zaslužkom v tujino, kjer sta že bila moja brata. Pa me je oče pregovoril, da bo bolje zame, če se kaj izučim. Mojster Kos pa je ravno tedaj iskal v naših krajih vajenca za svojo ob rtno delavnico. Prišel sem ’ ostal tukaj. Po končanem g usposabljanju sem sicer’ I nekaj mesecev delal I pomočnik, nato pa se\, vseeno odšel za boljšim z® . služkom v Avstrijo, odkod sem se vrnil čez štiri leta." Zanimivo je, da je Jože ve® ta čas tako rekoč ostalstaG g prebivalec Kroga, saj je obdržal stanovanje in se m I večkrat vračal. Enostavno s 9 mu je zdelo, da je tu d0”,..’ . No, kajpak je bila temu pm | cej »kriva« tudi dekle Mam ’ I kije kmalu povrnitvi iz tujm | postala njegova žena. M® tem sta si skupaj zgr®° e g tudi nov dom. Jože pa s® I zaposlil v tovarni Ledava Murski Soboti, kjer dela * mizar. Torej le opravlja P . klic, za katerega se je I Z zaslužkom trenutno s’c I ni najbolj zadovoljen, »° P denar ni vse. Tudi Jože je športni P1^-, I ženec. Postal je zvest na I jalec rokometnega klu&|Ce Krogu in svojčas je ’0ra g vozil celo na tekmovanja, v I tudi za kroške kajakase zanima. Z Po 13 letih se sploh ve p . počuti kot prišlek, in t®8a I tudi nihče še ni dejal. p M ! JOZEgRA\ _____________-— VESTNI^, 25. NOVEMBH^/ STRAN 6 noCni zbor delavcev certusa KDO IN KAM SUČE VOLAN? Od 21. ure v soboto do 2. ure v nedeljo je bilo v jedilnici Certu-sovega tozda Avtobusni promet živahno kot morda še nikoli. Kljub bojazni, da sklican zbor delavcev tega tozda mariborskega Certusa ne bi bil sklepčen, jih je od 236 zaposlenih nanj prišla dobra polovica, največ voznikov avtobusov in sprevodnikov. Na »tapeti« so imeli letošnje devet-tnesečno gospodarjenje in sprotno, a kot se je precej dalo čutiti, sila žgočo vsakodnevno proble-niatiko. Bo tistem, kar smo slišali v dobrih petih urah, bi upali sklepati, da je med Certusovimi delavci veliko takih, ki ne zaupajo ne samoupravnim organom, ne družbenopolitičnim organizacijam, ne vodstvu. Razlogov za to J.e več, nekaj pa jih je starejšega m še več novejšega datuma. Sicer Pa razgrnimo par statističnih Podatkov, kot je bilo to storjeno na zboru! Devetmesečno poslovanje so sklenili s 795 tisoč dinarji izgube, ar Je kr>v premajhen doho- k oziroma neplačana realizaci-JA slab odstotek prekoračitev pri Vplačilih osebnih dohodkov in Preveliko izločanje iz dohodka za zavarovalne premije in obresti, kladov (rezervnega, za skupno p$raJxL stanovanjsko izgradnjo, "^.združevanje in lastnega) niso »kovali. Nadurnega dela je 110 za 6495 ur nad planom oziroma vseh kar 13.020 ur. . ajveč med vozniki, sprevodniki v delavnici. S 77 avtobusi so Prožili'čez 4 milijone kilome-m:p ln tega iztržili nad 118 n 'J°nov dinarjev, kar je nekaj Pon predvidenim letnim planom, 'roški (za gorivo in mazivo, nevnice v Jugoslaviji in tujini. < othzacija, transportne in tele-nske storitve) so bili manjši za ’ odstotkov, kar je skoraj edina svetla točka v gospodarjenju. Z davki, prispevki, članarino in obrestmi pa so morali družbi odriniti za blizu 40 odstotkov več sredstev kot lani. Tako pravi statistika, kaj pa delavci? Vozniki in sprevodniki najbolj negodujejo nad čakanji med skim samoupravljanjem. Zakaj se pojavlja razlika v ceni voznine;, od Lendave do Čakovca je 22 kilometrov in pride cena vozovnice 35 din, od Lendave do Murske Sobote pa je 32 kilometrov in znaša cena vozvonice le 28 din? Če se moramo vozniki stabilizacijsko obnašati, naj se tudi skupne službe, kjer jih je itak preveč. Ob tem pa nismo zaposlili strojnega tehnika, ki Na zboru delavcev je direktor Martin Puhan med drugim izjavil: »Kar je zapisano v anonimnem pismu, povsem ne drži. Nekaj resnice je recimo glede problematike potnih nalogov oziroma razporeda, vendar je predimenzionirana. Podobno velja za manipulacije vodilnih s samoupravno delavsko kontrolo in delavci, nezaupanje v samoupravo v tozdu, v občinski sindikalni svet in maščevanja, ki naj bi doletela tiste, ki bi se kritično opredelili do problematike. Ker v takih razmerah ne morem delati, sem dal odpoved. Frontno se prometnih linij ne dd reševati, ampak le posamezno. Pozabljamo tudi na to, da smo nabavili 10 novih avtobusov — 8 še po starih cenah —' in s tem okrepili naš vozni park. Tudi materialne stroške smo zmanjšali. Torej ne moremo govoriti, da nismo nič dosegli.« osebnih dohodkov raje ovrednotili proge oziroma plačali voznike po številu prevoženih kilometrov — kot je to vpeljano v ptujski Komunali — ne pa po efektivno opravljenih urah, razvidnih iz potnih tjalogov. »Naj glede prekoračitev ur dajo utemeljitve tisti, ki so nas razporejali. Doplačilo je plača za nedelo in je v nasprotju z delav- rednike ali vodjo prometa, hkrati pa priznal, da so čakanja voznikov in sprevodnikov med posameznimi vožnjami, doplačila ur in nadure največji kamen spotike, ki tudi povzroča razpone med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom. »Letos je družbeni pravobranilec samoupravljanja že dvakrat zahteval poročilo o nadurah, ki jih je bilo sicer manj kot lani. Da pa jih je bilo kljub temu toliko, so med drugim krive posebne vožnje, na katere smo pošiljali voznike iz različnih skupin, ne zgolj murskosoboške,« je dejal Martin Puhan. V 236-članskem delovnem kolektivu Certusa v Murski Soboti, ki v javnem cestnem prometu v celoti pokriva skrajni severovzhodni del Slovenije, se je nabralo vsega pomalem. Da bi jih presegli, sta bržčas le dve možnosti: ali takojšen, a tem bolj boleč prelom (glavni direktor Certusa Pečarič je na zboru omenil ukrep družbenega varstva) ali pa polagoma, s polno odgovornostjo vseh in vsakogar, posebej samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, priti na zeleno vejo. Nikakršne anonimke — maja letos jo je skupina delavcev poslala na republiški odbor sindikata za promet in zveze v Ljubljano — ne bodo zalegle, še manj vse mogoče klevete, podtikanja in razprtije, ki ta čas razdvajajo Certusov tozd v Murski Soboti. Tudi dejstvo, da je direktor tozda Martin Puhan, ki je pred 17 meseci prišel na čelo kolektiva, pred nedavnim, na šestih, gostotipkanih straneh dal pismeno odstavko, pa jo nato — po posredovanju občinskih družbenopolitičnih organizacij in vodstva Certusa — umaknil, je dejanje, ki ga bo treba dodobra pretehtati. Poleg tega bo veljalo vzeti pod drobnogled samoupravne splošne akte. Edini konkreten sklep, sprejet na nočnem zboru Certusovih delavcev v Murski Soboti, je namreč bil, da mora'posebna komisija do konca februarja prihodnje leto pripraviti predlog sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke za ves Certus, o katerem bi se potlej delavci izrekli z referendumom. Branko ŽUNEC PROGRAMSKO-VOLILNI KONFERENCI AKTIVA ZK ŠTUDENTOV POMURJA V LJUBLJANI OB ROB (Kako dolgo) bomo (še) gledali mala anketa Biti pionir... Tovariš Tito se je velikokrat srečeval s pionirji in nadvse rad je bil v njihovi bližini. BITI PIONIR — to mnogo pomeni. Pionir mora biti vedno prvi, biti mora najboljši pri učenju, pri delu in povsod —jim je vedno govoril. In pionirji so te njegove besede vzeli za vodilo svojega življenja in dela. Da se bodo marljivo in vztrajno učili ter s svojim znanjem in pridnostjo koristili naši socialistični samoupravni domovini Jugoslaviji ter vsem njenim delovnim ljudem, da bodo zvesti tovariši in dobri ljudje, da bodo hodili po Titovi poti — na to jih zavezuje svečana pionirska zaobljuba ob sprejemu v pionirsko organizacijo. Ta dogodek je povezan tudi s praznovanjem dneva republike — rojstnim dnem naše domovine. VERA ZAUNEKER. mentorica pionirjev na OS Edvard Kardelj M. Sobota: »Res je, to je za vse prvošolčke, ki na dan republike postanejo pionirji, velik dogodek. Slovesen sprejem za vse cicibane soboških osnovnih šol pripravljamo v kino dvorani, medtem pa je v prvih razredih že zelo živahno. Pri pouku se pogovarjajo o rojstvu naše domovine, o narodnoosvobodilni borbi in o nalogah, ki jih čakajo s sprejemom v pionirsko organizacijo. Obiskujejo jih tudi učenci, ki so že postali pionirji, ter jim pripovedujejo o ustanovitvi njihove organizacije, pionirjih kurirjih med NOB in kakšni morajo biti.« ANDREJA JAKŠIČ: »Sem učenka prvega razreda osnovne šole v Gaberju. Rada se učim, ker je v šoli vsak dan nekaj novega. Posebno smo razburjeni sedaj, ko pričakujemo, da bomo sprejeti v pionirsko organizacijo. Tudi kot pionir bom pridna, učila se bom, saj je to POVEČUJE Rezultati devetmesečnega p®' ovanja pomurskih občinskih *wavstvenih skupnosti kažejo, da lzguba povečuje. Od petindvaj-milijonov dinarjev, kolikor je ®asala izguba v prvem polletju ehišnjega leta, se je ta v tretjem 'mesečju povečala na 645.925,65 dinarjev. Poleg te-?a Pa je še 14,806.631,40 dinar-7? nepokrite izgube v občinski Setveni skupnosti v Murski >2 lanskega leta. '’ajvečjo izgubo po devetme-T7}cm poslovanju je izkazala finska zdravstvena skupnost v au.r*> Soboti, in sicer dinarjev, sledi občin-v ’ ^ravstvena skupnost Lenda-»?j^’®1.000 dinarjev, Gornja Vagona, 6336.000 dinarjev in 1 <> !nska zdravstvena skupnost 3'247.000 dinarjev. V dal^1 Me ie izguba n w največja, so na negativen rezultat vplivali predem.1? manjša sredstva republiške ^‘marnosti za 11,000.000 dinar-stnJ^?1^' prihodki po prispevni neo 1iz ^°h°dka in bruto oseb- nnhodka, povečan pa je bil var« 'z'čni obseg zdravstvenega nhi 8 pr' zdraviliškem zdravljenj >n osnovnem z en?Venem varstvu v primerjavi V ® obdobjem lanskega leta, leta anJem Dimesečju letošnjega stanje s povečano dar n"0 ^opnjo izboljšalo, ven-"ia h ne zagotavlja poslova-trimJ3Primanjklj^ v tretjem 'Zgub JU pa * ic lanskoletna sku a v občinski zdravstveni Šalosti Murska Sobota zmanj-rade/?),.12’877'^ d^rjev. V kViaLu ohfin> je na primanj-leta\ |®vetih mesecih letošnjega Zdrav«’1. P°večan fizični obseg pora nih storitev, ki je zlasti 'antnpm -Protetiki, ambu-vljenh?' rP specialističnem zdra-nih « ?'žični obseg zdravstve- 86 ie P°večal tudi v Kljuk j ,n ljutomerski občini, potu “eRaterim sprejetim ukre-zdrav«. *e vedno prevelik odliv regij^enih storitev v druge Šestintrideset članov aktiva Zveze komunistov študentov Pomurja v Ljubljani je na program-sko-volilni konferenci menilo, da bodo tudi v prihodnje posvečali več pozornosti družbenemu, kot političnemu življenju, v katerega se intenzivneje vključujejo že na fakultetah. (Samo)kritične razprave nekaterih posameznikov so izdajale, . . da določeno število vedno in povsod srečujočih se obrazov še ne potrjuje morebitne prenasiče-nosti z delom v aktivu ZK, ki ga izmed vseh regij gojijo le pomurski študentje. skozi prste’' »Toda nekaj je narobe, člani sami ali pa organizacija dela v okviru klubov študentov Pomurja,« je po nekaj trenutkih molka, ki je sledil po podanem poročilu in razrešnici starega ter izvolitvi novega sekretariata začel ugotavljati Janez Lenarčič. Ali lahko premajhno udeležbo na sestankih oziroma akcijah in drugih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja opraviči preobremenjenost s študijskimi obvezami? Kako pa pritegniti ostale člane, katerim bi lahko bili vzor mladinci, ki še niso člani ZK in je prva dolžnost pionirja. V pionirsko organizacijo bomo sprejeti v osnovni šoli v Lendavi, F. Maučec z izvozom Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Murski Soboti je temeljito pretreslo oceno gospodarskih gibanj v prvih devetih mesecih letos. V organizacijah združenega dela s področja gospodarstvo so po mnenju razpravljalcev dosegli dokaj ugodne rezuita-te, kar je v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah tudi rezultat večje produktivnosti in varčnejšega obnašanja delavcev. To navsezadnje dokazuje tudi zmanjšanje razkoraka med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom, povečanje izvoza in podobno. Navzlic temu pa sta rast čistega dohodka in akumulacije, kot so opozorili v razpravi, še vedno pod pričakovanji, pridružuje pa se pereč problem izgub in naraščanje števila izgubašev. Tudi neugodna struktura delitve dohodka, saj je združenemu delu v murskosoboški občini ostalo manj razpoložljivih sredstev kot lani, opozarja, da ni razloga za samozadovoljstvo. Bolj kot doslej se bo treba namreč opreti na lastne šile, v kolikor želimo znatno več storiti pri združevanju sredstev in znanja za koristnejše investicije, ki naj pripomorejo k lažjemu reševanju problema brezposelnih. Potrebno bo tudi hitrejše vključevanje novih izvoznikov, ker se struktura izvoza slabša, njegov delež v celotnem prihodku pa se ne povečuje. Zato člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta upravičeno terjajo večjoproduktivnost, boljše izkoriščanje zmogljivosti in vseh notranjih rezerv v združenem delu. V kolkbr želimo dosledno uresničiti dolgoročne cilje gospodarske stabilizacije, mora svoj delež prispevati tudi kadrovska politika v organizacijah združenega dela, brez katere si ni mogoče predstavljati optimalnejših rezultatov. V nadaljevanju seje so podprli še osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana murskosoboške občine za obdobje 1981 —1985 v letu 1983. Po njihovem mnenju je zlasti pozitivna ugotovitev, ker se predvideva hitrejša gospodarska rast od slovenskega povprečja, kar pa mora temeljiti na realnih možnostih. Zato seje treba odpovedati nekaterim investicijam, ki nimajo materialne osnove in večio izvozno usmerjenost. Milan Jerše morda prav zaradi njihove neresnosti in nedela nočejo imeti? Žal ^pa je v določenih sredinah še vedno nejasen princip oziroma kriterij za sprejem mladih v vrste ZK. posebno v krajevnih skupnostih in srednjih šolah, (kar se najbolj odraža na nadaljnjem delu na fakultetah). Kampanjske akcije, ki v teh sredinah največkrat izražajo tudi nedorečeno, neizoblikovano idejnopolitično samoopredeljenost, je treba zamenjati s stalno družbeno akcijo in nenehnim idejnopolitičnim usposabljanjem. Člani ZK pa tudi v prihodnje lahko popolnoma upravičeno pričakujejo večjo zavzetost medobčinskega sveta zveze socialistične mladine, posebej pa MS ZKS, ki pa bo zgolj z organiziranjem seminarja, katerega se kljub kvalitetni izvedbi iz leta v leto udeležuje le peščica študentov, naredil bore malo. Torej bodo člani ZK upravičili obstoj aktiva oziroma potrdili lastno idejnopolitično opredeljenost le s stalnim povezovanjem z matično regijo in akcijskim, konkretnim delovanjem v klubu študentov. Toda kaj in koliko bo narejenega, če se bodo v nedogled vrstila tarnanja na sestankih, ki potrjujejo že znano pasivnost. neprožnost. Dokler bo posamezni komunist še naprej »gledal skozi prste« pri sprejemu novih članov in še vedno vztrajno molčal pri ugotovitvi. da se njegov sotovariš ne potrjuje v vsakdanji praksi s požrtvovalnim delom, ampak se predaja oportunizmu, pragmatizmu, z namenom, da bi užival privilegije, bo s tem le potrjeval svoje slabosti in predsodke. Vemo, hkrati pa tudi pričakujemo, da sleherni član z vstopom v ZK mora veliko bolj odgovorno. zavestno, požrtvovalno in samodisciplinirano uresničevati zastavljene naloge, kijih narekuje trenuten zaostren gospodarski položaj oziroma graditev sistema socialističnega samoupravljanja. Milan Skledar ker smo mi v podružnični šoli. Pripravili bomo tudi pester kulturni program. Tudi moji sošolci pričakujejo z nestrpnostjo dan, ko bodo sprejeti v pionirsko organizacijo.« SAMUEL BUDNA, OS Ivan • Cankar Ljutomer: »Pionirji so delavni, se radi učijo, pomagajo cicibanom, staršem in učiteljem. Ko bom postal pionir, bom vse to tudi rad naredil. V šoli nam večkrat rečejo, naj očistimo naše šolsko dvorišče. Ker smo še majhni, so nam pionirji vedno pridno pomagali in nam dajali zgled. Tudi jaz bom vedno pomagal mlajšim pri nalogah in učenju. Pridno se bom tudi sam učil, tako da ne bodo starši imeli z mano težav. Tudi ko bo doma delo, se ga bom z veseljem lotil, saj kdor je doma delaven, ta je povsod. Poleg tega bom seveda ubogal tudi starejše, kajti ti so nam za vzor in jih moramo spoštovati. Veselim se, da bom postal pionir.« LOJZKA POTOČNIK, učiteljica in predsednica društva prijateljev mladine v občini G. Radgona: »Naše društvo bo vsem 450 cicibanom, ki bodo sprejeti v pionirsko organizacijo, podarilo knjigo Pionirka sem Pionir sem, ki jo je izdala ZPMS, in izkaznice, pionirski odredi po šolah pabodo po- skrbeli za kapice in rutice. Na naši šoli — OŠ Jože Kerenčič — bo sprejem v četrtek 25. t. m. in udeležbo je obljubila tudi Pika Kerenčič, nekdanja učiteljica te šole in žena heroja, drugod pa bo sprejem v pionirsko organizacijo dan kasneje v okviru krajevnih proslav dneva republike. Tako bomo slavnostno proslavili še 40-letnico pionirske organizacije.« VALENTINA SMEJ, učenka OŠ Dane Šumenjak v M. Soboti: »Tudi jaz bom postala pionirka in tega se zelo veselim, ker mi nihče več ne bo mogel reči, da sem cicibanka. Komaj že čakam, da bom dobila pionirsko čepico, rdečo trikotno ruto in pionirsko značko. Takrat bomo praznovali tudi rojstni dan naše domovine. V šoli smo se že učili, da je bila nova Jugoslavija ustanovljena v mestu Jajce med narodnoosvobodilno borbo. Trudila se bom, da bom dobra pionirka, da bom hodila po Titovi poti.« STRAN 7 ^novembra 1982 AKCIJSKO POVEZOVANJE V ZK NAD ZAPLOTNIŠTVO IN SAMOLJUBJE Ne rešujemo izrednih razmer z izrednimi ukrepi — V vseh nas so še rezerve — Izkušenj z zapletenimi položaji je bolj malo — Ukrep udaril tudi bogate — „Ne pristajam na sedem suhih let” — Pri zaposlitveni problematiki nikarte poenostavljati — Koriščenje t. im. ,,srednje” poti — Pomislek o ,,sozdovski” partiji — Janičarski” odnos do manj razvitih — V bistvu prihajamo v normalne čase — Lendavska Nafta ima stike s sozdom Ine v Zagrebu — Radenska pri prevozih malone blokirana — Dislocirani tozdi (Planikin, Rašicin, Elmin) v različnih položajih — Integracijski gordijski vozli v ljutomerski občini — V PZO so za racionalizacijo Odzvonilo je časom, ko so se v vrstah ZK lahko zgolj ponašali — tu in tam celo zlorabili za boljše delovno mesto ali položaj — z rdečim nageljnom v gumbnici in rdečo partijsko knjižico v žepu. Zdaj smo soočeni z razmerami, ki dobesedno izzivajo, da so nedavna pri nekaterih oveli nageljni vnovič ,.zacvetijo” in da se lastniki članske izkaznice pokažajo, kaj so in za kaj se borijo. Po 8. kongresu ZKS pred štirimi leti smo ukinili t. im. vmesne organe (svete, ZK, tovarniške komiteje in konference), vpeljali pa akcijske oblike in metode delovanja in uveljavljanja zveze komunistov. Kakšne izkušnje se nam po štirih letih ponujajo v Pomurju? Prevedimo in preverimo jih v luči našega zdajšnjega položaja! Vse to so nam bila vodila in iztočnice za nedavno Vestnikovo soočenje z več sogovorniki: vidnimi političnimi funkcionarji, sekretarji in koordinatorji ZK iz posameznih organizacij združenega dela. Začeli smo s sozdom, in skupščine. Za kaj takega namreč ni pristojna in drugič, že zdavnaj prej je opozarjala, da bi morali nekatere stvari urediti. Toda ukrepe moramo podpreti in jih tudi izvajati. Za ZK je vse to velik izpit, saj v zadnjih 10 letih česa takega nismo bili vajeni. Ne bodimo zato živčni in neučakani. Mimogrede — v Pomurju smo v ZK v zadnjem času zelo pomladili članstvo in razumljivo, da manjka izkušenj.” Nato je Geza Bačič dodal: ,,Pri nas je predolgo glodal parazit, človeška razvada, kar je mogoče delno razumeti s tem, da so se zaostrile ekonomske razmere. Mislim, da nimajo čisto prav nekateri neposredni proizvajalci, ko včasih vehementno pravijo: nismo za nič krivi. Vsi po vrsti moramo ravnati bolj zrelo, objektivno.” V nadaljevanju je medobčinski sekretar ZKS za Pomurje postregel z nekaj ilustriranimi primeri iz vzdušja delovnih ljudi in občanov, ,,Moramo se navaditi spoštovati tudi to resnico: ne samo, kaj je kdo rekel, ampak sozda, ko pa bi morale tudi same kaj primakniti, pa so obrnile plašč po vetru in si raje same zagotovile oskrbo. Takih primerov tudi v Pomurju ne manjka, čeprav — kot je naglasil Matjašec — sodi ABC Pomurka med čvrste ekonomske sisteme. Ker je bil na posebnem razgovoru, ki ga je v začetku oktobra v sozdu ABC Pomurka v Murski Soboti imela posebna delovna skupina CK ZKS o akcijskem povezovanju, sprožen pomislek o ,,sozdovski” partiji, smo za komentar povprašali Matjašeca. ,,Sozdovske partije nimamo, je pa po drugi strani res, da že zakon o združenem delu ni podrobneje opredelil vloge sestavljene organizacije, tako da nas vse upravne linije obidejo.” Zato, pa se v okviru sozda lahko pohvalijo, da so ena redkih organizacij, ki bo presegla izvozni plan, zahvaljujoč pred časom podpisanemu samoupravnemu sporazumu o združitvi sredstev za izvoz. „Z njim lahko tudi proizvode, ki se pri nas — spričo proizvodnih stroškov — težje prodajajo, plasiramo na zunanje, predvsem konvertibilno področje. Drži pa, da vse organizacije tega sporazuma ne spoštujejo, in sklenili smo, da naslednjo akcijsko konferenco komunistov posvetimo prav temu vprašanju.” Menda tudi ni pravega poenotenja med družbenim in zasebnim sektorjem, vzemimo pri združevanju zemljišč — vnovič vasi, Centibe, Doline in drugod.” Glede osvajanja programa pentaritritola je Ivanovski dobesedno dejal: ,,Najbolje bi bilo, da_bi ga imeli v Lendavi. V Nafti so za to. Vendar — ne me držati za besedo, a slišal sem — nameravajo tudi nekje v Bosni (Gorazde) osvojiti isti program in tudi to se sliši, da se bojda v Smederevu pripravljajo na izgradnjo rafinerije. Kako naj to razumemo?! Po drugi strani pa smo v Lendavi pri izgradnji rafinerije ostali praznih rok. Zdi se, da gre v tem primeru za republiška nesoglasja.” NAKOPIČENE ZALOGE RADENSKE O posledicah, ki so jih za Radensko povzročili zadnji ukrepi zvezne in republiške vlade, je govoril Vili Hakl, koordinator v delovni organizaciji Radenska. ,,Prva posledica, ki se je pojavila, je ta, da imamo na zalogi sedem milijonov litrov združenega dela — tudi v Radenski znašli v hudih škripcih. ,,Največje težave so v gostinsko-turističnih tozdih, saj ti niso več pristojni za zamenjavo deviz, ampak menjalniške službe, s čimer prihaja do odžiranja tistih deviznih sredstev, ki smo jih prej mi dobivali. Pojavlja se tudi problem vlaganj v turizem, saj je bilo to poprej zanimivo zaradi pridobivanja deviz, zdaj pa je ta delež splahnel. S tem se pač moramo sprijazniti. Sploh pa glede tega menimo takole: če že združujemo tistih 6 odstotkov deviz na ravni republike za odplačevanje deviznih kreditov, naj se tudi naložba v moravski hotel Termal plača iz teh sredstev. Nesprejemljivo bi bilo, da bi z zmanjšanjem deviznega priliva in deležem združevanja deviz v celoti še naprej odplačevali te kredite.” POLOŽAJ DISLOCIRANIH TOZDOV V kakšnem položaju se nahajajo posamezni dislocirani tozdi, osnovne organizacije ZK v Beltinki pa je dejala tudi tole: ,,Od 297 zaposlenih nas je le 10 članov ZK, smo pa zato zelo aktivni v vseh družbenopolitičnih organizacijah, tako v kolektivu kot tudi v krajevni skupnosti Beltinci, kjer smo tudi prisotni v najrazličnejših društvih in družbenih organizacijah. Pomembno vlogo odigrava koordinacijski odbor sindikata; ki je pred nedavnim uredil igrišče pri otroškem vrtcu, upam pa, da bo imel veliko za povedati, ko bo šlo za izgradnjo novega vrtca. Ob vsem tem se povezujemo tudi z- drugimi organizacijami združenega dela v krajevni skupnosti. Najnovejša akcija, ki jo vodimo, je podpis samoupravnega sporazuma med osnovno šolo in tozdom Beltinka. V osnovni šoli so namreč pred nedavnim prešli na celodnevno bivanje, tako da ta oblika omogoča neprimerno širše možnosti za razvoj in samoupravno usmeritev mladega človeka.” V Beltinki ne Geza Bačič: »Izbrali ste aktualno temo.« Jože Matjašec: »Ob vseh različnostih je sozd čvrst sistem.« Aleksander Ivanovski: »Penta-eritritol naj bo v Lendavi.« pomenek pa sklenili in ga zaokrožili s Pomurskim zdravstvenim centrom. NE PLEBISCITARNO, S PLOSKANJEM ,,Iz prednosnih nalog — te so: boljši odnos do dela in delovne discipline, ustvarjanje večjih proizvodnih rezultatov, uresničevanje proizvodnih načrtov, zagotavljanje delovne reprodukcije in dela delavcem, kar največja izvozna prizadevanja in s tem tudi poravnavanje dolgov do tujine, ustreznejši odnos do družbene lastnine, zmanjšanje vseh vrst porabe, bitka za večjo storilnost, dohodkovno povezovanje, združevanje dela in sredstev, spoštovanje zakonitosti* družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov in nenazadnje večja skupna in osebna odgovornost — izhajajo učinkovitejše metode dela zveze komunistov, ,,je na samem začetku naglasil Geza Bačič. Seveda pa pri tem, po njegovem prepričanju, ne kaže ,,zame-tavati” vodstvenih kadrov in delegacij, kajti le v medsebojni povezanosti bo lažje ,,parirati” težkim, zaostrenim razmeram. Izrednih razmer kajpada ne bi smeli reševati z izrednimi razmerami. Žal se to tu in tam dogaja pri preskrbi. ,,Zame te razmere pomenijo boljše delo, kvalitetnejše politično delo z ljudmi. Tovariš Ribičič je imel še kako prav, ko je na tretji seji CK ZKJ dejal: v vseh nas so še rezerve. In objektivno tudi so. Hudo je v tem trenutku govoriti o nekaterih odprtih vprašanjih, a moramo. Vzemimo le bencinsko krizo. Nemogoče je — in ZK si tega tudi ne lasti in ne bi prav ravnala — če bi plebiscitarno, z navdu- šenim ploskanjem sprejela vse ukrepe zveznega izvršnega sveta kdo je rekel. Naj se mi ne zameri, če ob tem povem: če meni kakšen malomeščan reče, da je avstrijski kruh boljši od našega, je to drugo, kot če bi mi to dejal delavec, ki ustvarja novo vrednost.” ,,Pogovarjal sem se s skupino delavcev iz Radenske. Pri tem je eden od njih menil: pa veste, kaj je simpatično? To, da je naša vlada sprejela tudi tak ukrep — polog za prehod čez državno mejo — ki bo udaril tudi bogatejše.” ,,Nezadovoljen sem s poenostavljenimi razpravami o nezaposlenosti. Kaže, da je tega tudi nekaj med sindikalnimi delavci, češ, zdaj bomo naenkrat razrešili to problematiko s"tem, da bomo odpustili upokojence, odpravili nadurno delo in podobno. Tako tega ne smemo poenostavljati, saj vemo, kako je z brezposelnostjo drugje v svetu.” IZVOZNA IZKUŠNJA ZA ZGLED ,,Pri akcijskih konferencah dosegamo uspehe pri tistih organizacijah in delovnih skupnostih, ki so bolj ali manj disciplinirane, organizirane in vidijo svoj interes v združeni organizaciji, ,,je na vprašanje, kako uspevajo usklajevati mnogotere interese, želja in hotenje znotraj sozda ABC Pomurka, ki ima svoje organizacije kar v 18 slovenskih občinah in poslovne enote v nekaterih sosednjih republikah, odgovarjal koordinator ZK Jože Matjašec. ,,Ob tem smo dognali, da je nekdo, dokler zadovoljujemo njegove interese, maksimalno angažiran, ko pa temu ni več tako, se.njegova pozicija v celoti menja.” Imeli so organizacije, ki so se vse dotlej, dokler ni bilo treba iz njihove občine plačevati prispevka za porabo mesa, hotele oskrbovati zgolj z mesom iz se dvigajo glasovi v Lipi — nas je zanimalo. ,,Vse to je bilo precej časa predmet razprav, zdaj pa je dokaj urejeno. Na to, kako je v Lipi, pa nisem pripravljen, da bi odgovarjal. Osebno pa menim, da je šlo za slabo politično in strokovno pripravljenost za tako veliko agrarno operacijo, kakršna je v tem primeru komasacija. Nekaj pa je bilo tudi popuščanja tistim, ki kljubujejo sicer dobro zastavljenim ciljem.” VODILNI IMELI „GLAVNO” BESEDO Poglavje zase so očitno odnosi in vezi med lendavsko INA-Nafto in sedežem Ininega sozda v Zagrebu. ,„Imamo sicer vpeljano koordinacijo — že od leta 1978 — vendar je ta šele zdaj povsem zaživela. Včeraj smo v Zagrebu imeli tematsko razpravo — udeležilo se je je kakih 200 ljudi — o borbi za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in za doslednjejše uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije,” je pojasnjeval Aleksander Ivanovski, koordinator ZK iz lendavske Ina-Nafte. V tem kolektivu so komunisti organizirani v 5 osnovnih organizacijah in povezani s koordinacijo. Vsak sekretar osnovne organizacije je-za 6 mesecev koordinator. Doslej so imeli tri problemske konference, pri čemer je bilo narobe, da so imeli na njih ,,glavno” besedo vodilni delavci., V akcijski konferenci sozda INA imajo po enega delegata iz vsake osnovne organizacije, ki šteje do 50 članov, po dva delegata pa iz tistih osnovnih organizacij ZK, ki štejejo več kot 50 članov. ,,V delovni organizaciji nas je vseh komunistov 154, 11 pa jih imamo ,,sposojenih” iz krajevnih skupnosti, recimo Lakoša, Dolge Ozvald Tučič: »V kmetijstvu več odprtih vprašanj.« mineralne vode tako v Radencih kot v naših prodajnih centrih v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Osijeku in Kardeljevu. Prej smo imeli na zalogi kar 10 milijonov litrov, zdaj pa še je torej ta zmanjšala, in to na račun večjih prevozov po železnici in dogovorov z drugimi prevozniki. Vse omenjeno se kajpada pozna na planu prodaje, ki ga uresničuje- Ciril Ščavničar: »S socialnimi karticami smo prišli do jasne socialne slike.« mo 70-odstotno. Na dopust smo bili primorani poslati 75 delavcev ih ukiniti vso sezonsko delo. Razmišljamo, da bi prerazporedili delovni čas. Od šestih polnilnih linij dela ta'čas le ena, v konici pa največ tri. Moram poudariti, da nam pri vseh teh težavah gredo na roko radgonski občinski izvršni svet, Petrol, republiški komite za energetiko in nenazadnje medobčinski svet ZKS za Pomurje. Pred kratkim smo opravili — skupaj s sindikatom — problemsko konferenco o nagrajevanju, na njej pa sprejeli osnovna stališča in usmeritve, kako nagrajevati zaposlene.” Glede deviznega poslovanja so se — kot v drugih organizacijah Evgen Kuzma: »V občinah aparature niso polno zasedene.« Margareta Zrinski: »Plodne vezi s krajevno skupnostjo.« ganizacije, ki bo štela od 30 do 40 delegatov. Imela bo tudi svoje predsedstvo, in v njej bodo povezani vsi delegati iz vseh tozdov. Iz Turnišča bodo trije. Konferenca bo obravnavala zadeve skupnega pomena. Ta čas je tudi v razpravi samoupravni sporazum o ustanovitvi sozda usnjarsko-predelovalne industrije, katerega cilj je, da povečamo Anton Horvat: »Pripravljamo ustanovitev akcijske konference ZK.« med kakršne sodijo Planikin v Turnišču, Rašicin v Beltincih in Elmin v Lendavi. Anton Horvat, sekretar osnovne organizacije ZK v Planiki je povedal med drugim naslednje: ,,Pripravljamo se na ustanovitev akcijske konference komunistov na ravni delovne or-izvoz končnih izdelkov in zagotovimo rednejšo preskrbo z repromateriali. Za nas to pomeni, da bomo kot proizvajalci končnih izdelkov imeli 40 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje namenjenega za izvoz na konvertibilno področje, proizvajalci usnja pa najmanj 15 odstotkov.” Margareta Zrinski, sekretarka čutijo, da bi jih matična delovna organizacija zapostavljala. Resda še nimajo.ustanovljene akcijske konference ZK, imajo pa sindikalno konferenco in samoupravni kolegij. Glede predvidene naložbe je Margareta Zrinski povedala, da bodo sredstva združili znotraj Rašice in d® bodo proizvodno halo zgradi11 postopoma. Ciril Ščavničar, sekretar osnovne organizacije ZK v Elminem tozdu v Lendavi je razkn — javnosti delno že znan " zagaten položaj, v kakršnem se nahaja ta tozd, ki ima okrog 10° delavcev viška, kopičijo se J1®! zaloge in so primorani iška1 zaposlitev za delavce v drugi? organizacijah v občini in zunaj nje. Pri tem si pomagajo s socialnimi karticami, ki v dobršn meri kažejo, kakšna je v resnic socialna podoba zaposlenih * Elmi. Precej — predvsem, d® zagotovijo delo delavcem — .? obetajo od sklenitve kooperacij' ske pogodbe z zahodnonemšk firmo Kopp. Tudi v Ljutomeru se — P° 136 sedah predsednika občinske konference ZKS Ozvalda Tučiča pospešeno pripravljajo na inte' gracijske procese. Najbolj se za tika v kmetijstvu, ki ne more 1 ne more priti pod skupno streho, vendar kljub temu lahko računa jo, da se bo sčasoma neka) premaknilo. Posebej, ker je stva vzel v roke sozd ABC Pomurka- Od vabljenih so se soočenja udeležili: Geza Bačič, sekretar medobčinskega sveta ZSK za Pomurje in član predsedstva CK in CK ZK Slovenije, Aleksander Ivanovski, koordinator ZK iz lendavske Ina-Nafte, Jože Matjašec, koordinator ZK iz sozda ABC Pomurka, Vili Hakl, koordinator iz Radenske, Ozvald Tučič, predsednik občinske konference ZKS Ljutomer, Evgen Kuzma, član sekretariata osnovne organizacije ZK iz tozda Bolnišnica PZC Murska Sobota, Margareta Zrinski, sekretarka osnovne organizacije ZK v Rašicinem tozdu Beltinka Beltinci, Ciril Ščavničar, sekretar osnovne organizacije ZK v Elminem tozdu Tovarna elektromateriala Lendava in Anton Horvat, sekretar osnovne organizacije ZK v Planikinem tozdu Turnišče. Iz uredništva Vestnika smo bili: direktor in glavni urednik Štefan Dravec, odgovorni urednik Ludvik Kovač in Branko Žunec, ki je pogovor pripravil za objavo, iz uredništva Nepujsaga pa je sodelovala Ella Pivar. PRELOMI Z NAVADAMI RAZVADAMI Prostorska omejenost n dovoljuje, da bi se lahko p°g , bili v razmišljanja naših sogov® rnikov, s katerimi smo se p°® varjali o akcijskem povezovanj komunistov v Pomurju, izhaja joč pri tem iz vsebinskih nalog1 problemov. To bomo storili, 1 ko ali drugače, v prihodnjih vilkah. Omenimo le še, da se Pomurskem zdravstvenem cen1 v Murski Soboti — kot je PoVr, dal član sekretariata osnovne o ganizacije ZK v tozdu Bolnišn1 Evgen Kuzma — na vso m zavzemajo za racionalno izk° ščanje obstoječih zmogljivosti- , Ob vsem povedanem in zaP; sanem pa ne bi smeli pozab1 da bo prihodnje leto — ko naglasil Geza Bačič — naslonitve na lastne sile, k postavlja pred pomurs komuniste nove, še zahtcvnej in odgovornejše naloge. STRAN 8 VESTNIK, 25. NO ---POŽARNO VARSTVO KOMENTAR Nenehna skrb za požarno varstvo V murskosoboški občini si prizadevajo, da bi se komunisti bolj kot doslej idejnopolitično izobraževali. To izhaja tudi iz ugotovitve na minuli seji komiteja občinska konference zveze komunistov v Murski Soboti, da je tovrstno idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje komunistov še ve-dno pomanjkljivo. Čeprav je na Področju številčnega vključevanja članov ZK v razne oblike idejnopolitičnega usposabljanja nesporno dosežen določen premih. pa so manj zadovoljni s kvaliteto samega izobraževanja komunistov. Raven teoretičnega znanja bo nedvomno treba dvig-djti, posebej, če vemo, da bi elani zveze komunistov morali “'ti usposobljeni za politično' delovanje v sleherni situaciji in vsakem obdobju. Zato se zdi Povsem umestna zahteva, da bi sleherni komunist v murskoso-ooški občini moral v nekaj letih dokončati vsaj po eno od orga-ntziranih oblik idejnopolitičnega usposabljanja. V mesecu okrobru — mesecu požarnega varstva, je v Sloveniji potekala široka družbena akcija pod geslom »Vsi za požarno varstvo«. Tudi v Pomurju so bile na področju požarnega varstva izvedene številne preventivne akcije. V njih je sodelovalo veliko število delovnih ljudi in občanov, posebej pa še de red in čistočo, ki sta čestokrat vzrok za nastanek in razvoj požara. V nekaterih delovnih organizacijah namenjajo tej problematiki premajhno skrb odgovorni ljudje in tudi delavci, ki ne upoštevajo osnovnih preventivnih ukrepov. Premalo pa se uveljavlja tudi družbena zaščita. To je le nekaj pomembnejših ugotovi ZAPLETENA POTA ZAPOSLOVANJA s Komu je namenjena ta oprema? Oviran dostop do opreme za odvzem požarne vode iz podtalnega hidranta. Manjkajo tudi cevi. Foto: M. Pravdič tnn raksa Je Pokazala, da.imajo še °8e> osnovne organizacije ZK tenivno težave pri izvajanju nonr06®3 Programa idej-.enega' usposabljanja in 2^ izobraževanja, še Dr se Pa je glede L 'm- izbirnega Premi"113: Pr' tem ie namreč še narf-.0 'žejnega usposabljanja P3 Ritega članstva, ko gre za dru"ua vPrašanja našega Dnl-.penoekonomskega in vitosfCnega žMjenja. Učinko-nenehZVeze komunistov se mora lastnih"0 preverjati na osnovi zdn. ocen v organizacijah skimJ"16?3 dela ali ' krajevnih bej osllb- Zato je treba pose-izobAPOdbu'ati obbke samo-formaiZeVan-ia 'n od Pretežno Preiti k"0 ‘^denih predavanj dov so°eanju mnenj in pogle-tnatik0 naiaktualnejši proble-kom,,' povsod tam, kjer °mun‘«i delajo in živijo. tekate,; „ , Pomemben bUdni dosežki "a nJa kn em Področju delo->arj^n^ kJot de,° hh in novOSorandldate za sp,e^ fev .Je bilo Pv Jete plaile ZK, ki tin 3 n' Sezoni .pretekl> izobra-ne' daiein ajet,h kar tri četr-LUjn°sti stah?'"1"’ da Je zavest o ča.UvP°sablj]njfa ;zobr^ iitn V Preteklo™ - bolj navzo-ob"Je UsPelo študlJskem letu jeb LSko Polili? ganiZlrali ludi Lkonbalo ki JO ^“"istov ,'8 sIu5ateljev, 9 sem "6 Pa je On Prskosoboške fcar ‘eoije^ O Letos „ prakse mad<-Popd|data vk|Pa-v° po cnesa J° ip r° ?ol° inC'Ln- Srednj° °dgov" 1982/81 Izobrazevalni {4n*Ornost za dn! zaos'rila p0znsPreietp s edno uresni-j akci^^t bot83 Programa, ne seminaH0Sebej ve,jala l in °d° zaje^arjem’ v katere! °aj2ahTJ izved|Pr'hodnJega leta evtejšo metodološko ‘o ^'"e'nega0. obhko idej-VhoJvx finskobr,azcvanJa -lo bodo šolo. Pre^^sizma ki PiSn° M finui^fega . k Je zaradi dla >n' študiji a priJav v te kandid‘J. k^m lelu odpa-Pripr muniste n er novospreje-s a - nameravajo °biska poslej ra,™ arjev’ ki so kan,. J razmeroma dobro lavcev, ki se ukvarjajo s požarnim varstvom (delavci inšpekcijskih služb, uprave za notranje zadeve, gasilskih organizacij, ljudske milice, dimnikarske službe in člani civilne zaščite). Kaj je bilo ugotovljeno pri teh preventivnih akcijah? Ugotovili so, da seje požarno varstvo v Pomurju v zadnjem obdobju izboljšalo, vendar pa s stanjem še zdaleč ne moramo biti zadovoljni, saj je še veliko pomanjklji.osti. Zlasti je še vedno kritično v nekaterih delovnih organizacijah. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem v premajhni skrbi za izobraževanje in organizacijo ustreznih enot za požarno varstvo, v pomanjkljivem nadzoru nad sredstvi, ki jih imajo in v premajhni skrbi za tev, pri preventivnih pregledih pa so bile ugotovljene še številne druge pomanjkljivosti. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi opozorila in prizadevanja inšpekcijskih služb bolj upoštevali in da bi se stanje na področju požarnega varstva izboljšalo? Prav gotovo je na vsakem delovnem mestu potrebna nenehna skrb, da bo požarno varstvo vsaj na taki višini kot to zahtevajo sedanje razmere. Ostreje bi morali ukrepati proti vsem kršilcem, zlasti zavestnim. Bolj kot doslej pa bi se morala v razreševanje problematike požarnega varstva vključevati tudi sredstva javnega obveščanja, in to vse leto ne le ob mesecu požarnega varstva. Feri Maučec nosti za 5 delavcev. Po najnovejših podatkih je do konca septembra zaposlenost v družbenem sektorju porasla za 1.5 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 5,3 odstotka, kar znaša v povprečju skupaj l.6 odstotka. To pomeni, daje število zaposlenih zaostajalo za načrtovano občinsko resolucijo za 0,4 odstotka. Resda so najbližje uresničitvi svojih planov zaposlovanja tozdi s področja indu- prevladujejo mladi s poklicno, srednjo in višjo šolo. Skupno jih je bilo 344 ali 35,8 odstotka vseh brezposelnih, medtem ko je znašal ta delež lansko leto 28,1 odstotka. Prav tako se povečuje delež iskalcev prve zaposlitve, ki znaša 42,8 odstotka, mlajših od 26 let starosti pa 37 odstotkov. Zanimiva je brez dvoma ugotovitev, daje dokaj ugodna kvalifikacijska struktura brezposelnih, saj bi se skoraj lahko kosala s strukturo sedaj zaposlenih v murskosoboškem združenem delu. Hkrati pa se povečuje število oseb, ki prejemajo denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč skozi vse leto, kar ni majhen znesek. Pri vsem tem pa je nujno odkrito poudariti, da so dopolnilno. honorarno in nad urno delo eden bistvenih vzrokov, ki preprečuje ustanavljanje novih delovnih mest. Čeprav je res, da na ta način ne bi povsem rešili problema nezaposlenosti, pa je vsekakor posebne pozornosti vreden podatek, da v murskosoboški občini beležijo od januarja do avgus.ta letos že blizu 250 tisoč ur nadurnega dela. Na področju gospodarstva so imeli v tem času 170 tisoč ur nadurnega dela, v negospodarstvu pa 78467 nadur, s čimer bi lahko, po mnenju strokovnjakov, zaposlili 170 novih delavcev. Potemtakem je treba vprašanje zaposlovanja, ki postaja čedalje bolj zapleteno. kmalu obravnavati na najvišjih ravneh družbenega sporazumevanja in poiskati dodatne rešitve, da bi se izognili hujšim družbenim posledicam. Tako se je murskosoboški izvršni svet odločil, da bo analizo plana zaposlovanja skupno s planom zaposlovanjja za leto 1983 dal na dnevni red decembrskega zasedanja zborov skupščine občine. S posebnim dopisom pa bodo organizacije združenega dela s področja negospodarstva opozorili na preveliko število nadur, da bi dejansko ugotovili vzroke za nenormalen porast. Povsod pa je treba temeljito analizirati plane zaposlovanja in uresničevanje stališč, o katerih se sicer razpravlja vsake tri mesece, vendar se zadeve kaj bistveno ne spremenijo na bolje. Milan Jerše BELTINCI Vsi na referendum za samoprispevek V soboški občini zadovoljni z gospodarjenjem SeZOni pa «pi° ^oslei dogovore, kjer je S^ivnSi še Premalo Šk?ati’ menil dosledneje spoil111 kom 3 na mursk°sobo-Pa^'^l'tiSneea ZK’ °blike deh, Praviloma8 usp°sabljanja U- a organizirati ob Pod tem naslovom je te dni izšla posebna številka krajevnega glasila Poročevalec, ki ga izdajajo v krajevni skupnosti Beltinci. V njem podrobno predstavljajo referendumski program za obdobje 1983—1987. Konec tega leta namreč poteče sedanji krajevni samoprispevek v krajevni skupnosti Beltinci, zato se pripravljajo na novi referendum za sprejem • samoprispevka, ki bo 12. decembra. 1982. V preteklem obdobju so bili v krajevni skupnosti Beltinci doseženi pomembni uspehi na najrazličnejših področjih. Poleg vsestranske pomoči širše družbene skupnosti pa so pri tem velik delež prispevali krajani Beltinec, ki so poleg krajevnega samoprispevka zbirali še dodatne prispevke. V krajevni skupnosti Beltinci imajo tudi dokaj jasno začrtan in usklajen program razvoja, ki pa ga ne bo mogoče realizirati brez soudeležbe krajanov. Zato je izredno velikega pomena izglasovanje novega samoprispevka. Taje nujno potreben zaradi odplačila anuitet za že zgrajene objekte in za izgradnjo načrtovanih. Na decembrskem referendumu je torej pričakovati, da se bodo krajani Beltinec tako kot vedno doslej odločili in glasovali za sprejem samoprispevka in za nadaljnji razvoj kraja. Predvideno je, da bo znašal krajevni samoprispevek 3 odstotke od neto osebnih dohodkov zaposlenih, čistega dohodka obrtnikov in od povprečnega osebnega dohodka v občini za zaposlene v tujini, 4 odstotke od katastrskega dohodka in 1 odstotek od pokojnin. Iz naslova krajevnega samoprispevka bi v naslednjih petih letih v krajevni skupnosti zbrali okrog 16,500.090 di-narjev. Tako zbrana sredstva pa bi namenili za odplačilo anuitet 2200.000dinarjev, z izgradnjo novega otroškega vrtca 4,000.000 dinarjev, za kulturno dvorano 2,000.000 dinarjev, za požarno varnost 500.000 dinarjev, za šoortno rekreacijski center 1,000.000 dinarjev, za telefonijo 1,000.000 dinaijev, za ulično razsvetljavo 1,000.000 dinaijev, za kanalizacijo 2,800.000 dinarjev in za ureditev naselja 2,000.000 dinaijev. Gre torej za izredno pomembne objekte za nadaljnji razvoj Milan Jerše Beltinec. Feri Maučec V devetih mesecih letošnjega leta je opaziti relativno ugodna gospodarska gibanja, kar je v mnogočem posledica trenutne gospodarske strukture. kjer zavzemajo pretežni del kmetijstvo in akumulativne panoge tekstilne in kovin-sko-predelovalne industrije, ki so se najbolje znašle v težavnih pogojih poslovanja. To dokazujejo realne rasti večine finančnih kazalcev, razkorak med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom pa se je zmanjšal le en odstotek (ob polletju še 3 odstotki). Med pozitivne premike pa je treba šteti tudi povečanje celotnega prihodka za 40 odstotkov, dohodka za 35 in čistega dohodka za 31 odstotkov. To so med drugim ugotovili na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, ko so razpravljali o gospodarskih gibanjih v devetih mesecih in uresničevanju resolucije mursko-sobo-ške občine v letu 1982. Izpostavili so tudi izvozne rezultate. ki so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem boljši za 26 odstotkov in so znašali vrednostno več kot 986 milijonov dinarjev. Kljub temu pa ne dosegajo vsega načrtovanega, saj samo na Muro in Mesno industrijo ABC Pomurka odpade celo 84 odstotkov vsega izvoza iz murskosoboške občine. Nekoliko pa so se v primerjavi z letošnjim polletjem zmanjšale zaloge. Med zaskrbljujoče trende pa so na seji murskosoboškega izvršnega sveta uvrstili zlasti 61-odstotno povečanje kratkoročnih kreditov za obratna sredstva in čez 88,7 milijona dinarjev izgube v šestih organizacijah združenega dela, kar pomeni zne-skovno kar 73 odstotkov več kot lani. Opozorili pa so tudi na hitro naraščanje števila nezaposlenih, ki seje povzpelo že na okrog 950 večinoma mladih kvalificiranih delavcev, ki prvič iščejo zaposlitev. Vse to narekuje, da v organizacijah združenega dela, kot .so preverijo uresničevanje svojih planskih dokumentov, v organizacijah z izgubo pa nemudoma pripravijo sanacijske programe. Člani murskosoboškega izvršnega sveta so tudi sprejeli rebalans plana proračunskih prihodkov in odhodkov za leto 1982, kije že usklajen z vsemi proračunskimi koristniki, in osnutek proračuna občine za prihodnje leto. Milan Jerše sklenili na seji, vnovič Oktobra 1977 je Sekcija za Vleko Mariborna prostor pred soboško železniško postajo postavila lokomotivo tipa 53-017. takšno, kot so leta in leta puhale med Mursko Soboto in Ormožem. V- soboški kurilnici so jo lepo očistili in prepleskali, prevzel pa jo je predstavnik soboške krajevne, skupnosti. Lokomotiva je kmalu postala nevarno otroško igrišče?zob časa pit jo je močno zdelal. Pravijo,-da povsod, kjer so jih postavili, lepo skrbijo zanje, samo v \1. Soboti ne. .A - S (foto:'A, A.^5 STRAN 9 25. NOVEMBRA 1982 od tedna MURSKA SOBOTA — 41 pomnikov, zlasti spomenikov in obeležij iz narodnoosvobodilne borbe, v murskosoboški občini je sorazmerno dobro vzdrževanih. To je med drugim zasluga pokroviteljev posameznih delovnih organizacij, šol, krajevnih skupnosti in drugih, ki na določenem območju namenjajo ustrezno pozornost spominskim obeležjem. To so ugotovili na nedavni seji sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniškega varstva pri OK SZDL v Murski Soboti. Ob tem pa so se zavzeli za sprejem družbenega dogovora med družbenopolitičnimi organizacijami in ostalimi dejavniki v občini glede vzdrževanja spomenikov in samoupravnega sporazuma z izvajalci del, pri čemer je nosilec vse dejavnosti OO ZZB NOV. M. J. MURSKA SOBOTA — V prostorih srednješolskega centra je bil posvet predsednikov in sekretarjev OO ZSMS iz murskosoboške občine. Na njem so obravnavali predlog dokumenta z naslovom Akcijsko-politični program ZSMJ za 11. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Govor je bil zlasti o nekaterih specifičnih oblikah delovanja mladih v združenem delu in krajevnih skupnostih. Na javno razpravo, ki bo trajala do 10. decembra letos, bi naj povabili tudi predstavnike ostalih družbenopolitičnih organizacij. Dogovorili so se tudi o organiziranju številnih propagandnih aktivnosti v času kongresa. M. J. GORNJA RADGONA — Izvajanje programa in planiranja v krajevnih skupnostih občine, delovanje delegacij v tretjem mandatu in nekatera druga aktualna vprašanja v zvezi z delom krajevnih skupnosti so bila tema razgovora, na katerem so se predsedniki svetov, skupščin in krajevnih konferenc v KS pogovarjali s predsednikom SO, predsednico IS SO in predsednikom OK SZDL. Pohvalna oblika, ki bo še poglobila sodelovanje in usklajevanje aktivnosti v tej pomurski občini! GORNJA RADGONA — Na zadnji seji sveta za družbenoekonomski razvoj in gospodarsko politiko pri SO so v sedanji zaostreni in z energetskimi viri krizni situaciji, ponovno oživele zanimive pobude. Tako so menili, da bi bilo potrebno napeljati tudi v to občino plin, zavzeli pa so se tudi za vnovično uvedbo železniške potniške proge med Ljutomerom in Gornjo Radgono. LJUTOMER — Komunisti občine Ljutomer so na seji občinske konference potrdili pravilno usmerjeno delo tega organa. Delovne skupine OK ZKS so v obdobju od prejšnje konference obiskale nekatere osnovne organizacije, se pogovorile o njihovih težavah in problemih ter istočasno usmerjale delo na tista področja, kjer so osnovne organizacije bile manj aktivne. Na tej seji so spregovorili tudi o sprejemanju v vrste komunistov, ki v občini Ljutomer ni najbolj zadovoljivo. Govor je bil tudi o analizi devetmesečnega gospodarjenja, za katero pa so ugotovili, da večina organizacij združenega dela ne izpolnjuje planskih dokumentov za to leto ter sklenili, da se morajo ravno komunisti bolj angažirati pri analizah ter sprejemanju planov in njihovih realizacjah do konca tega in v prihodnjem letu. LJUTOMER — V torek sta se v Ljutomeru na skupni seji sestala koordinacijski odbor za stabilizacijo ter predsedstvo OK svetov potrošnikov. Ugotovili so, daje problematika preskrbe prebivalstva s kurjevo ter osnovnimi življenjskimi potrebščinami, predvsem živili in pralnim praškom, dokaj zadovoljiva, le mesa in mesnih izdelkov primanjkuje. Izvršni svet skupščine občine se je obvezal, da bodo s Simentalko uredili to vprašanje že zaradi praznikov in novega leta ki se bliža. Stanje na področju preskrbe s kurjavo ni pereče, saj so si prebivalci v glavnem že zagotovili drva in premog, če ne, pa je gozdno gospodarstvo'pričelo z akcijo zbiranja lesnih odpadkov in suhljadi v gozdovih. Plina sicer ni dovolj, kadar pa pride, ga občani dobijo po vrstnem redu. Stanje na področju preskrbe z gorivi pa se bo zdaj na koncu poljskih opravil verjetno izboljšalo, saj kmetovalci ne bodo porabili več toliko tega naftnega derivata. LENDAVA — Predsedstvo občinske konference SZDL je razpravljalo o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije za prihodnje leto in o osnutku družbenega plana občine za leto 1983. Posebno pozornost so namenili analizi izvajanja plana zaposlovanja v tretjem trimesečju letošnjega leta. Predsedstvo je sprejelo še rebalans finančnega načrta občinske konference za letošnje leto in predlog INDOK centra za izdajanje glasila. LENDAVA — Na volilni seji krajevne organizacije ZRVS so razpravljali o preteklem delu in sprejeli program za prihodnje leto. Na seji so sprejeli tudi odločitev o reorganizaciji krajevne organizacije. Odslej bodo namesto ene krajevne organizacije delale tri. da bi se člani lahko uspešnejše vključevali v aktivnosti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na seji so sprejeli tudi pravila krajevne organizacije. LENDAVA — Komite občinske konference ZKS Lendava je na zadnji seji ocenil aktivnosti komunistov za uresničevanje sprejetih sklepov in stališč za odpravljanje izgub v organizacijah združenega dela. Ta aktivnost bi morala biti večja, saj se ponekod problemi ne rešujejo dovolj hitro. Na seji komiteja so ocenili tudi akcijsko in idejno usposobljenost občinske organizacije ZK, razpravljali pa so še o perečem vprašanju zaposlovanja v občini. LENDAVA — Izvršni svet je na zadnji seji dal soglasje k samoupravnim splošnim aktom uprave za inšpekcijske službe. Razpravljal je še o delovnem osnutku rebalansa proračuna občine in o predlogu sprememb in dopolnitev družbenega plana Slovenije za obdobje 1981 do 1985. Na seji so se dogovorili tudi o predlogu nadaljnjega izdajanja Informacij, kijih prejemajo delegati skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. LENDAVA — Na seji predsedstva občinske konference ZSMS so se dogovorili o programu dela mladih po kongresu. Programe aktivnosti za uresničevanje kongresnih sklepov in stališč bodo izdelali v vseh osnovnih organizacijah. Na seji so razpravljali tudi o kadrovski politiki ter se dogovorili o pripravah na bližnjo tematsko konferenco o kmetijstvu. MURSKA SOBOTA — Na seji sekretariata MS ZSMS za Pomurje so se podrobneje dogovorili za javno razpravo o predlogu dokumenta za 11. kongres ZSMJ. O dokumentu pod naslovom Akcijsko-politični program ZSMJ bodo razprave v vseh štirih pomurskih mladinskih organizacijah končali, kot so sklenili, do 10. decembra. Poudarek bodo dali informativno-propagandnim aktivnostim mladih, ki bodo na nivoju občinskih konferenc organizirali tudi razne problemske seje itd. Spregovorili so tudi o pripravah na regijsko kviz tekmovanje »Mladost v besedi, pesmi in spretnosti«, ki bo 11. decembra v Murski Soboti, o sodelovanju s kluboma študentov v Mariboru in Ljubljani ter o kadrovskih zadevah. M. J. MURSKA SOBOTA — Preteklo sredo so pripravili 3. skupno sejo komisije za narodnosti in mednacionalne odnose pri Pomurskem medobčinskem svetu SZDL in narodnostne komisije pri svetu Železne županije. Obravnavali so predvsem kulturno in informativno dejavnost pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju. Poleg članov obeh komisij so sodelovali tudi predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Danilo Turk, prvi sekretar Domovinske ljudske fronte Železne županije Irme Mesaros in predsednik PMS SZDL Maks Rojs. Gostje iz Madžarske so.si ogledali tudi centralno dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih. večja angažiranost ZK Na seji komiteja občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine iz OK ZKS, so temeljito pretresli osnutek resolucije o politiki izvaiania družbenega plana murskosoboške občine za obdobje 1981-1985 v letu 1983. V razpravi so podprli ta pomemben dokument, ki je po mnenju razpravljalcev dokaj dobro sestavljen, v osnovnih usmeritvah pa izpostavlja prednostne naloge, opredeljene v širši družbeni skupnosti. Zlasti velja to za nujnost povečevanja proizvodnje hrane, za kar ima murskosoboška občina kot žitnica Slovenije vrsto realnih možnosti. Ob letošnji nadvse uspešni letini pa bo vendarle nič kaj lahko doseči predvideno 4-odstotno povečanje kmetijske proizvodnje v prihodnjem letu, so med drugim menili v razpravi. Velik zalogaj pa bo prav gotovo tudi načrtovano 10-odstotno povečanje izvoza, čeprav v SRS predvidevajo celo 15 odstotkov večji izvoz, posebej zato, ker še vedno pretežni del izvoznih obveznosti odpade na dve organizaciji — to sta Mura in ABC Pomurka, ki beležita nadvse spodbudne uspehe. Zato so se na seji občinskega komiteja ZK v Murski Soboti zavzeli, da v vseh proizvodnih delovnih organizacijah v občini odgovorneje in konkretneje usmerijo svoje aktivnosti k znatnemu dvigu izvoznih poslov. Eno najbolj zaskrbljujočih dejstev pa je nedvomno vprašanje zaposlovanja. Problem brezposelnosti bo treba, kot so opozorili v razpravi, čimprej odločno reševati, k čemur morajo prispevati tudi kvalitetnejši investicijski programi. V sleherni OK ZK pa bi naj vložili več naporov za omejevanje vseh oblik porabe. Člani komiteja OK ZKS so se dotaknili tudi aktualnih nalog na področju stanovanjskega gospodarstva. Zlasti so izpostavili problem drage gradnje stanovanj, slabo gospodarjenje s stanovanji, kakor tudi slabo vzdrževanje, prešibko povezanost in organiziranost stanovanjske samouprave in podobno. Tu je treba iskati, kot so poudarili, tudi določeno odgovornost komunistov, ki so se premalo angažirali na tem pomembnem področju. Zato so terjali večjo odgovornost družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa ZK, pri izvajanju že sprejetih sklepov o aktualnih nalogah na področju stanovanjskega gospodarstva v murskosoboški občini. do tedna Milan Jerše Slovenija ceste tehnika n. sol. o., ijubljana, titova 38 nm na ni nm nam n Bn nan nn J VELIKO ZANIMANJE ZA RESOLUCIJSKE CILJE oblik porabe z materialnimi možnostmi. pereč. Ob nadaljnjem upadanju realne rasti skupne porabe pa bo treba čimprej prilagoditi standarde in normative materialnim možnostim ter zagotoviti sredstva za uresničitev dogovorjenih programov. Delegati so v zvezi s tem podprli stališče delovne organizacije Mura, ki se zavzema za nadaljnje poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih Ker pa v prihodnje ni pričakovati večjih investicijskih posegov od drugod, se bo treba v murskosoboški občini še bolj opreti na lastne sile. Obveznost združenega ostalimi gospodarskimi panogami. Ob dejstvu, da se je delež obrti združenega dela v družbenem proizvodu znižal, beležtjo počasnejšo rast dohodka 'n osebnih dohodkov, slabo povezavo med industrijo in obrtništvom ter da v občini ni nobene pogodbene organizacije, pa se je po drugi strani močno razmahnila t. im. popoldanska obrt. ’ razpravi so delegati sprejel1 usmeritve in ukrepe, ki naj pr'" spevajo k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva v občini, k čemur bi naj prispevale tudi prožnejša davčna politika, bolj smotrna in selektivna kreditna politika, kakor tudi intenzivnejše vključevanje drobnega gospo-darstva v mednarodno delitev dela. Milan Jerše Ne folklorni značaj, temveč jezikovna enakopravnost Kulturno dejavnost pripadnikov madžarske narodnosti v Pomurju v novi Jugoslaviji lahko razdelimo na tri obdobja. V letih od 1945 do 1961 so po vaseh, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, dokaj aktivno delovale narodnostne kulturne skupine. Nato je lastna kulturna ustvarjalnost v precejšnji meri zastala, ker so se (preveč) zanašali oziroma zadovoljili z gostovanji madžarskega gledališča iž Subotice in Budimpešte, kakor tudi kulturnih skupin od drugod. Vsekakor je bilo tudi to zelo koristno, vendar pa ne bi smeli zanemariti lastne ustvarjalnosti. Zato sta si samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo Francka Herga v Radgoni Radgonsko občino je v torek obiskala podpredsednica republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Francka Herga. Na občinskem sindikalnem svetu v Gornji Radgoni so jo najodgovornejši predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta seznanili z gospodarskim položajem občine, zlasti izvoznimi prizadevanji in problematiko zaposlovanja. Zatem je podpredsednica slovenskih sindikatov obiskala Murin tozd Moda in tozd Naravno zdravilišče v Radencih, kjer so ji obširneje predstavili aktivnosti, ki potekajo po sindikalnih kongresih. Ob koncu obiska si je Francka Herga ogledala znano gostinsko turistično točko Janžev vrh. B. Ž. pripadnikov madžarske narodnosti v lendavski in soboški občini, ki so ju ustanovili leta 1975, zadali kot eno izmed osnovnih nalog ponovno oživitev amaterske kulturne dejavnosti na dvojezičnem območju. In danes lahko govorimo o pomembnih rezultatih, saj so uspeli kar v 17 vaseh v lendavski in v 4 krajevnih središčih v soboški občini na novo ustanoviti kulturnoumetniška društva, ki gojijo glasbeno, dramsko in folklorno dejavnost. Uredili so tudi več dvojezičnih knjižnic. To so bile osnovne ugotovitve, ki so jih izrekli v razpravi o razvoju in položaju kulturne dejavnosti med pripadniki madžarske narodnosti v Pomurju. Za informativno dejavnost pa je obveljala ugotovitev, da je le-ta dokaj pestra, pri čemer opravljajo najpomembnejše mesto tednik Nepujsag in oddaje v madžarskem jeziku v programu Radia Murska Sobota ter dvojezična oddaja Hidak — Mostovi na ljub- ljanski televiziji, tudi dokaj številni nSti bilteni. Pripadniki naro®n pa so nenazadnje razvili y bogato literarno dejavno materinem jeziku. Če organizirajo tudi ®3^u. nostne dneve, smo h16®-oV, gim slišali vprašanje g® Odgovor se je glasil, “a . enkrat o tem še niso ra Ijali, ker je tako rekoč dan na dvojezičnem za narodnostni, pa najsi S' kulturne pri.^ditve, or nepolitične aktivn?s vedn° KaKrsen koli dogodek- * enakopravno uporabljaj . jezika — slovenskeg madžarskega. Nikak°r0|jiti namreč ne smemo z3"0-..;^ zgolj s folklornim zna ^i-narodnostne jezikovne ture. Seveda pa le -eZjka poznavanje materinega J g0 vse to omogoča, za stlej' poudarili potrebo po 1 šem sodelovanju šol °3 tj * straneh meje, da b£.z' a|j-Porabju zagotovili višjo * xj. teto pouka slovenskeg ka- jožeGraJ NESKLADJA MED RESOLUCIJAMA^ Republiška konferenca SZDL Slovenije je v Ljutomeru la razpravo o osnutku zvezne in republiške resolucije o politik' °je]eF vanja družbenega plana v prihodnjem letu. Razprave so se Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kme! gozdarstvo in prehrano, Milan Krajnik, podpredsednik gospodarske zbornice, Francka Herga, podpredsednica RS ZS $ je, in Franc Križmančič, slovenski delegat v zboru republik in P0 skupščine SFRJ. Razpravljale! so si bili enotni, da obstaja med obema 'J neskladje že zaradi metodologije priprave osnutka, ki se v reP zapis^ pokrajinah razlikuje. V republiški resoluciji bi morali ponovno je poglavje, ki govori o skladnem razvoju manj razvitih območjih- *. ftid' sedanjem osnutku izpuščeno. Premalo konkretno so definira stjciJ' načrti kmetijske politike v prihodnjem letu predvsem okrog 'n prioritet, skupnem in enotnem jugoslovanskem trgu... Premajhen poudarek je dan tudi zaposlovanju, ki je v Pom" J bolj perečih problemov, sploh pa zaposlovanju delavcev, ki so n nem delu v tujini. > TOZD MEHANIČNI OBRATI MURSKA SOBOTA Ob praznovanju dneva republike - 29. novembra, iskreno čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov. STRAW 10 kulturna obzorja Kreature na domačem odru Poglavitni namen B — programa Pomurskega gledališke-9a studia, ki sledi pomladnemu A — programa usposabljanja ptedaliških ljubiteljev je lastna ustvarjalnost v obliki produkci-e. Kreature, je naslov teksta dr. Bratka Krefta, za katerega se „°dl°čil strokovni sosvet studia, za izvedbo pa bo kot režiser '" dramaturg poskrbel Rajko Stupar. Etično-politični ie osred-'T idejni problem, ki ga skuša prikazati ta neblaga komedija, in' ,er' 9re za vprašanje značajnosti, narodne samozavesti n Poštenosti, brez katerih si v političnem boju ni mogoče Predstavljati resničnega napredka. To, da je nastala pred leti in .a je njeno dogajanje postavljeno v leto 1914 ne bo motilo, saj le Prav gotovo aktualna tudi za današnji čas. jjb __________________________________ Kulturne prireditve in obiski v sezoni 1982 / 83 Odmevna razstava ZOLTAN GABOR: LENDAVA, olje. ZKO kot edina tovrstna insti-lUc'ja v naši občini je odgovorna med drugim tudi za to, da Organizira vse prireditve oziroma gostovanja poklicnih ansamblov. •'Vivian SLUGA ^oram reči, da trdnega programa gostovanj v tej sezoni še ""namo izdelanega, ker ga veči-'zdelujemo sproti glede na umevnost posamezne predstave gledališču ali drugje. Imamo pa izdelan okvirni Program, katerega v zadnjih letih UM-1' 'zpol-jujemo. Tako bo di v tej sezoni od 4 do 5 gosto-anJ Poklicnih gledališč z večjimi Predstavami v občinskem sredi-Cuk Kakšno manjšo predstavo Pa bomo dali tudi na ostale odre ?bčini, ki niso tehnično tako aPtevne. Največkrat pa po zu-tplajIb občinah gostujejo Ijubi-tna' s.kupine, katerim bomo n °1 v tej sezoni omogočili nasto-mLz. t' še kvalitetnim skupi-lem'lz drugih občin. V preteklih st b smo imeli za gledališka go-tem^a uveden abonma, kate-sa< U Pa smo se letos odpovedali. gleaVud'' želenih uspehov. Prvo p, ahsko gostovanje (smo imeli) n^°^embra in na veliko prese-dan--e K bila dvorana razpro-To i nekaJ dni pred predstavo, bom Za nas vel'ka spodbuda, da gran? res kvaliteten pro-Dmm’ko Pozornost namenjamo oron Jem $°'ski mladini. Za njih nia iT^o vsako leto gostova-Po x i šne mladinske predstave Poki; sk® "otroke ter gostovanje Vrtcjhne8a gledališkega igralca v znamenju gostovanj Zon !eko& jesensko-zimski se-največji poudarek uprizoritvam, zlasti naL0VanJem. Eno od teh je že za sk»nl'ie b'l° gostovanje dram-Lev5i ^'šča iz Nove Gorice z šinit k°V0 smrtjo v okviru Bor-Golae?a srečanja. Druga bo Preii?niJeva Pahljača, tretja pa Šča StaVa mariborskega gledali-Panr. Pfešanovim tekstom v priredbi: Hamlet v nori? em Grabonošu. Četrta bo vedh°r;tev Plešaste pevke v iz-skuJ eK?Perimentalne gledališke ča pme iz Kranja, peta pa doma-Sled7ii8Lro<*ukcija Pomurskega p„i ke8a studia. So n teh gledaliških predstav 5olahmembn' tudi koncerti po Zveze’V? Gejal tajnik občinske dava n .'urnih organizacij Len-Wajb° Stupar °rgani' k°ucerti so vsako leto zlasti 7Z'rira1ni za šolsko mladino, tu p| muaktičnim pristopom — njanajemo vsaj štiri gostova-za mu^ye pa so tu še predstave °r&ani7 k' bodo priložnostno nij. 'rane,« je dodal sogovor-rnorak6^ m°G Pa bo naša zveza nitp a nameniti šolskim kultur-Ustanavr v °m' ki jih bomo avlJal' v lendavski občini Poleg tega moramo omeniti, da veliko število glabenih prireditev organizira tudi »RADENSKA«, tako da tudi to dopolnjuje naš program s tega področja. Naša občina je tako kot tudi ostale v Pomurju oddaljena od kulturnih centrov, je pa tudi nemogoče organizirati gostovanje opere, baleta ali koncerta, saj nimamo primernih prostorov, zato že nekaj let organiziramo avtobusne prevoze v mariborsko ali celjsko gledališče. Tako bomo že 11. decembra prvič popeljali 100 obiskovalcev v kulturni dom Ivana Cankarja v ljubljano na koncert pevskega zbora Branko KRSMANOVIČ iz Beograda. To so predvsem pevci in zborovodje ter njihovi družinski člani. Teh obiskov bo več v prihodnjem letu. Naši glasbeni pedagogi so se dogovorili, da bomo učence osmih razredov in dijake SŠGT Radenci v tej sezoni popeljali v Ljubljano. Termin imamo že rezerviran, to je 8. april 1983, ko bo koncert orkestra slovenske filharmonije v Cankarjevem domu, poleg tega pa si bodo ogledali še pomembnejše kulturne ustanove v Ljubljani. Prizadevamo si pač, da bi slovensko kulturo približali tudi našemu občanu, ki za to področje odvaja precejšnja sredstva od svojega osebnega dohodka. Čeprav bo naslednje leto še zlasti za kulturo zelo hudo, zlasti glede RAJKO STUPAR Posebej za to. ker ima na primer kulturno društvo na šolskem kovinskem centru še. začetne težave. Vsekakor je organizirana oblika takega dela najboljša osnova, čeprav je kulturna dejavnost po šolah tudi sicer živahna, meni Rajko Stupar. Svojstvenost kulturne izmenjave med posameznimi kulturnimi društvi v lendavski občini pa je tista, ki posebej označuje delovanje zveze kulturnih organizacij v Lendavi. Poleg strokovne pomoči kulturnim društvom, nabave Gostovanja in domača ustvarjalnost .. O DEI OVANJU POMURSKIH OBČINSKIH ZVEZ KULTURNIH ORGANIZACIJ S POUDARKOM NA PRIREDITVAH JESENSKO-ZIMSKE SEZONE Poudarek gostovanjem Kulturnoumetniška društva ljutomerske občine so jesen pričela aktivno, se pravi z vajami in študijem novega programa. Dejavnost teh društev je zelo pestra, saj skoraj ni področja, ki ga v kulturni ponudbi ne bi obdelali. Lahko rečemo, da je največ pevskih zborov, tamburaških orkestrov, dramskih skupin... Pomanjkanje finančnih sredstev pa nadomeščajo z amaterskim delom in voljo. In kaj vse lahko pričakujemo v jesensko — zimski sezoni? To vprašanje smo zastavili novemu predsedniku ZKO Ljutomer tov. Mirku Prelogu: »Ker je jesen pač čas, ko društva šele pričenjajo z delom, ne moremo pričakovati, kakšnega pomembnega koncerta katerega koli od domačih društev. Zato smo večji poudarek dali gostovanjem priznanih ansamblov. Že ta konec tedna bo v Ljutomeru gostovala Slovenska Program ZKO Murska Sobota strožji, kar je pozitivni napredek ljubiteljstva. Tudi v bodoče bomo krepili sodelovanje ^organizacijami, ki s svojo obliko in vsebino dela posegajo na področje kulture — n. pr. DPM, ZSMS, društvom upokojencev, invalidov idr. V izhodiščih smo poudarili tudi pomen lastne kulturne ustvarjalnosti na dvojezičnem območju, kjer beležimo dobre rezultate na Hodošu in v Motvarjevcih, v zadnjem času tudi v Prosenjakovcih. Pripravljamo planiranje dvojezičnosti literature, pa so v teku še dogovori o izmenjavi dejavnosti med madžarskimi in slovenskimi društvi. Prav dvojezičnost je tista, ki označuje tudi gostovanja, saj so poleg naštetih slovenskih gledališč na narodnostno mešanem območju česta tudi gostovanja gledališčnikov iz sosednje Madžarske in tudi iz Vojvodine. Program gostovanj je dogovorjen, za kulturno izmenjavo pa skrbi interesna skupnost za prosveto in kulturo madžarske narodnosti, seveda v sodelovanju z zvezo kulturnih organizacij. Pretekla leta so imeli v Lendavi abonma, letos so ga ukinili in spontano se postavlja vprašanje, zakaj.« Abonmajski princip organiziranja predstav smo ukinili zaradi upada števila abonentov in pa zaradi nerednega prihajanja. Čeprav prodani, so sedeži velikokrat ostajali prazni, tisti, ki so si želeli ustrezni sedež, pa so ostali brez njega. Poleg omenjenih je bilo še več vzrokov, že prva predstava v letošnji sezoni pa je pokazala, da je sprotni način organiziranja in propagiranja (tudi prek kulturnih animatorjev v združenem delu) ustreznejši.« Brigita Bavčar MIRKO PRELOG Eroico Kozinovo Belo krajino, koncert, ki spada v okvir festivala Revolucija in glasba. Pred tem bo tudi otvoritev razstave del udeležencev slikarske kolonije Ante Trstenjak. Obe prireditvi bosta v počastitev dneva Republike.' in izvedbo kulturno-zabavnega programa MDA »Goričko 83« ter vrsto občinskih srečanj kulturnih skupin, tako mladinskih in otroških kot odraslih nevskih zborov ter oktetov (naslednje leto bomo tudi nosilci medobčinskega srečanja odraslih PZ), lutkovnih skupin, »Naše besede«, ki zajema vse zvrsti kulturnega dela mladih, pionirskih folklornih skupin itd. Ohranili bomo kulturne stike z okrajem Kormend, predvsem s Porabjem, kamor je že povabljena naša lutkovna skupina, pa tudi na tradicionalni prireditvi »Podiranje majskega drevesa« in »Revolucionarno serenado« smo dobili vabilo. Kulturne stike smo navezali z Jennersdorfom v Avstriji in Ingolstadtom v Nemčiji, seveda pa bo naša posebna pozornost veljala »Lastovki« (društvo delavcev, na začasnem delu v Ingolstadtu) — program sodelovanja oblikujemo v sodelovanju OK SZDL — in pobratenemu Paračinu. In naj ne izpustim folklornega festivala v Beltincih, kjer tudi sodelujemo pri izvedbi tega največjega kulturnega projekta v naši občini, pripravili pa bomo raziskavo o smiselnosti 4. poletnih kulturnih prireditvah in te tudi izvedli, če bo zanje interes občanov, ZKO oblikuje in izvaja tudi program gostovanj poklicnih — predvsem gledaliških in glasbenih hiš za usmerjeno izobraževanje in ostale občane. Tu se pojavlja vrsta problemov, tako prostorskih, finančnih in drugih. Zaradi tehnične neustreznosti razpoložljivih prostorov lahko sprejmemo le manj zahtevne prireditve; cene predstav so vsak dan večje, predvsem zaradi dražjih prevozov. žal pa tudi z obiskom nimamo kaj prida ugodnih izkušenj. To velja za »odprte« predstave. predstave za šolsko mladino so vedno zasedene in šole z odobravanjem sprejemajo naša prizadevanja. Odvisni smo od ponudbe, od časovnih terminov ponudnikov. Pa kaj bi naštevala, povsod ve za probleme in težave dela le tisti, ki se z njimi sooča. Torej — del jesensko spomladanskega programa smo že realizirali. Tako so si gledališko predstavo »Pahljača« (SNG Maribor) ogledali učenci Kmetijske- Da je kultura most in vez med narodi ter pokrajinama različnih dežel, potrjuje razstava akademskega slikarja Zoltana Gaborja v Lentiju na sosednjem Madžarskem. Samostojna razstava umetnika madžarskega rodu, ki izvira iz Lendave, živi in ustvarja pa v Zagrebu, je prva kulturna manifestacija po podpisu sporazuma (15. septembra 1982), med mestnim svetom Lentija in Lendave o organiziranju kulturnih stikov med pokrajinama, ki že sodelujeta na gospodarskem in družbeno-_političnem področju. Otvoritve razstave, ki je bila pretekli petek v Lentiju, so se poleg avtorja del in vodilnih družbenopolitičnih ter kulturnih delavcev lendavske občine udeležili tudi vidni predstavniki mesta Lentija in županije Zala. bb V začetku decembra bo v Ljutomeru gostovalo SNG iz Maribora z Brešanovim Hamletom v Spodnjem Grabonošu, teden dni pozneje pa bo RTV Ljubljana v ljutomerskem domu kulture snemala novoletno oddajo. Gledalcem se obeta torej lep in zabaven večer. Za dan Jugoslovanske ljudske armade bo osrednja prireditev na Cvenu in takrat se bo vključilo tudi kulturno društvo iz te vasi. Zadnja letošnja prireditev bo v znamenju KUD Ivan Kavčič Ljutomer s tradicionalnim novoletnim večerom, v kateem sodelujejo vse sekcije tega društva. To je seveda okviren program in ni rečeno, da ostala društva ne bodo nikjer sodelovala ali nastopala. saj je konec leta obilo prireditev, v katera se bodo društva tudi vključevala, seveda vsako po svojih možnostih.« Dušan Loparnik ga in Zdravstvenega šolskega centra, v sklopu Borštnikovega srečanja smo dobili »Odpirač« Tržačanov za S DEŠ in »Panonijo«, ogledali smo si musikal »Romantiki« v izvedbi gledališčnikov iz Ingolstadta, danes nedvomno bo enkratno doživetje na koncertu »Slovenske filharmonije« pod taktirko Sama Hu- GRETA ŠKERGET bada v telovadnici Srednješolskega centra. Decembra imamo dogovorjeno baletno predstavo »Baletni čevelj-, čki pripovedujejo« za osnovne šole. 8. februarja pa Kmeclovo »Friderik z Veroniko« za Srednješolski center, dogovorili smo se za razgovor z igralci po programu gledališke vzgoje v usmerjenem izobraževanju, zvečer pa bo odprta predstava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Marca nas bodo obiskali Celjani z gledališko predstavo »Srečanje na Osojah,« za katero pravijo, daje »ljudska igra v najžlahtnejšem pomenu te besede, ki posega v staro ljudsko izročilo...« Predstavo smo namenili Srednješolskemu centru, večerno pa ostalim občanom. Spomladi bomo predvidoma poslušali komorni zbor RTV Ljubljana in Slovenski klavirski koncert, čaka nas pa tudi vrsta domačih prireditev. Prizadevamo si, da bi iz danih sredstev iztržili »veliko dobrega«, našim društvom in skupinam to sorazmerno dobro uspeva. Naj še povem, da v tem jesenskem času oblikuje svoje programe naših deset strokovnih odborov, ti programi in programi društev in skupin so sestavni del programa zveze kulturnih organizacii. G reta Škerget kulturni koledar ČETRTEK, 25. NOVEMBRA MURSKA SOBOTA -Ob 15. uri bo v srednješolskem centru v okviru X. festivala Revolucija in glasba gostovala Slovenska filharmonija. LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka bo ob 19. uri otvoritev razstave del letošnjih udeležencev že tradicionalne likovne kolonije prav tako imenovane po likovnem umetniku Anteju Trstenjaku. Ob 1930 bo v domu kulture nastop orkestra Slovenske filharmonije. V okviru X. festivala Revolucija in glasba se bodo slovenski filharmoniki predstavili s 3. Bethovnovo sinfonijo imenovano Eroica in z Marjana Kozina delom Bela Krajina. PETEK, 26. NOVEMBRA LENDAVA — Ob 17. uri bo v galeriji Lendava otvoritev razstave del, ki so nastala na letošnji mednarodni likovni koloniji. Na njej so sodelovali naslednji likovni umetniki — akademski slikarji in kiparji: Marika Danč-Roth, Jozef Gabriel, Željko Hegedušič, Suzanne Kiraly-Moss in Aranka ter Peter Mojak. SOBOTA, 27. NOVEMBRA RADENCI — V Kongresni dvorani hotela Radin bo ob 17. uri uprizoritev pod naslovom Debele zgodbe Petra Fuleža v izvedbi igralca SNG Maribor Janeza Klasinca. Razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji Kulturnega centra sta le še do 26. tega meseca na ogled razstavi koroških in likovnih umetnikov iz Jennersdorfa. Iz mesta na sosednjem avstrijskem se predstavljajo s svojimi deli Arnold Posti, Erwin Reisner in Edvard Sauerzopf, med najvidnejšimi sodobnimi koroškimi likovnimi umetniki pa so naslednji trije: Karl Brandstater, Peter Krawagna in Valentin Oman. Njihova dela so na ogled v veliki vorani soboške galerije, medtem ko malo dvorano zapolnjujejo dela umetnikov iz Jennersdorfa. 3. decembra ob 18. uri pa bodo v galeriji soboškega kulturnega centra odprli razstavo akademskih slikarjev: Nikolaja Beera, Milene Mihelčič in Gorazda Satlerja. V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice bo od 26. novembra (otvoritev bo ob 1130) na ogled razstava ob 40-letnicah AVNOJ, AFŽ in USAOJ (mladinske organizacije). Razstava bo ob delovnikih odprta od 10. do 14. ure. V avli pionirske knjižnice v soboškem gradu pa bo od 1. decembra dalje odprta razstava pod naslovom Mladi v NOB. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je še vedno na ogled razstava del članov Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Homerova ODISEJA (Državna založba Slovenije), Smoletova GRAŠČINE NA NEKDANJEM KRANJSKEM (Cankarjeva založba) in roman Adriaana van der Veena ZAVOLJO LJUBEZNI (Pomurska založba). Kinematografi V prazničnih dneh bo Kino Park v Murski Soboti predvajal jugoslovanski film SAMO JED-NOM SE LJUBI. Režiser v proizvodnji Jadran filma iz Zagreba je Rajko Grlič, ki je tudi koscenarist z rojakom Brankom Šbmnom, stvaritev pa filmska uspešnica s preteklega Pulja. L?5 NOVEMBRA 1982 STRAN 11 naši kraji in ljudje Življenje na stičišču treh meja Tromejnik, najsevernejši košček naše dežele, z nadmorsko -višino 387 metrov, je edinstveni kraj za popotnika, ki se zaustavi pred mejnim kamnom, na katerem sta vtisnjeni dve letnici: 10. IX. 1919 in 4. VI. 1920. Prvi datum označuje podpis pogodbe o meji za Avstrijo in drugi, nekoliko kasnejši, podpis pogodbe o meji z Madžarsko. Kar nenavaden občutek je, ko v spremstvu graničarjev in na osnovi posebne dovolilnice noga, ki stoji na našem ozemlju, s korakom naprej stopi na avstrijska tla in prav tako tudi na madžarsko ozemlje. Turistično atraktivna je tromeja, kjer so na vsaki strani klopi za krajši postanek in predah, kajti poldrugi kilometer poti navkreber brez kondicije ni kar tako. Prijetno doživetje pa je vseeno biti, čeprav v mrzlem novembrskem dnevu, pri spomeniku in v pogovoru z graničarji ter domačini, ki živijo v bližini stičišča treh meja. PUŠKA IN KUHAR Puška je varnost in kuhar nepogrešljiv v našem življenju na karavli, pravijo graničarji na karavli Mirko Bagar-Jan, ki smo jih obiskali. Kuhar zato, ker ga prav na dan obiska ni bilo v kuhinji, ampak je bil na obveznem sanitarnem pregledu in so se fantje v olivno zelenih uniformah morali zadovoljiti s suho hrano. Dežurni Zoran Stanolje-vič je sicer za zajtrk pripravil čaj, Hilda Lang z vnučkom Kristijanom na sliki živi v Trdkovi 93 a, To je ena od treh domačij v katerih živijo vaščani v sožitju z graničarji bližnje kraravle. Četrta hiša, najbiižja Tromejniku, semeva, saj so se njeni prebivalci preselili. Prijazni fantje so varuhi naših meja, ki so prišli na vrh Goričkega služit domovini iz različnih krajev dežele, čas, ki ga preživljajo na karavli, pa se bo gotovo trajno vtisnil v njihova življenja. toda ker je šlo že proti poldnevu, je v času pogovora kak želodec že opozoril nase. Pogovarjali šmo se namreč v jedilnici, ki je obenem tudi družabni prostor, v katerem so televizija, šah in še kakšna druga družabna igra, s katero si graničarji pestrijo proste ure. Teh ni veliko, saj je šest do sedem mesecev, kolikor jih v povprečju preživijo na karavli, za mlade vojake dokaj dolga do- CTOAN 19 Na najsevernejšem delu Jugoslavije, na tromejniku, kjer se stikajo meje naše države z Avstrijo in Madžarsko, je nastala fotografija, na kateri so graničarji: Predrag Kostič s psom Bimom, Dragan Tošovič in Hasan Robovič. ba. Tisti, ki so dalj časa v vojski, prebijejo manj časa na karavli, tisti, ki so prišli med graničarje takoj po uvodnih petmesečnih pripravah, pa dlje. Med njimi je tak Feručo Paliska iz Izole. Na vprašanje, kako se kot Primorec počuti v hribih in daleč od morja, se je le nasmehnil in dejal, da kar gre. Zato pa je bil toliko bolj zgovoren Predrag Kostič iz Beograda, ki po petnajstih dnevih odhaja domov. Vsi ga bodo pogrešali, najbolj pa verjetno njegov zvesti Bim, ki mu je vodič. Čeprav bo dresiranega psa prevzel v oskrbo Dragan Tošovič, ki občasno že prav tako skrbi zanj, bo nekaj časa za Birna hudo. Navezal se je na svojega Koleta, kot kličejo vodi ča, svojo zvestobo pa nazorno demonstriral saj ni pustil, da bi ga na povodcu vodil kdo drug, 'ko je bil njegov vodič v bližini. Sicer pa je Bim zvesti spremljevalec vseh nočnih patrulj in nepogrešljiv na karavli. Življenje v njej teče od jutra do večera v ustaljenem ritmu, seveda pa tudi ponoči ne zamre, saj so očesa naših varuhov meja vedno budna. ,.Vstajamo ob šestih (v poletnih mesecih pol ure prej), zajtrkujemo pol ure kasneje, sledi ,,smotra”, tej pa čas za seznanjanje z dogodki doma in v svetu. V tem času beremo, gledamo televizijo, poslušamo radio,” je našteval dežurni Zoran, ostali pa so ga dopolnjevali, posebej kadar se je zataknilo v sporazumevanju o .kakšnem vojaškem izrazu. Popoldne je čas za počitek in svobodne dejavnosti, prav tako pa tudi za izobraževanje, v okvir katerega sodi tudi obvezno spremljanje TV dnevnika kot osrednje dnev-noinformativne oddaje. Čas za spanje je ob 21.30, seveda pa za graničarje v patrulji velja povsem drug dnevni red. OBMEJNI UTRIP TRDKOVE, V MATJAŠEVEC IN MARTINJA V življenje na karavli se vključujejo tudi vaščani, posebej ob prazničnih dnevih in takrat, kadar je treba priskočiti na pomoč. Pri telefoniji na primer, urejevanju cest in občasnih sezonskih kmečkih opravilih. Seveda pa tudi kadar gre za športna srečanja in česte stike graničarjev z mladimi. Tako na Trdkovi kot v Matjaševcih in Martinju — treh, Tromejniku najbližjih vasi, je čutiti obmejnost, le po sezoncih, ki jih je v teh dneh manj, ampak tudi po ostalih pokazateljih. Telefonu na primer, ki sb ga po dolgem pričakovanju le dobili. V Martinju je zaenkrat res le eden — vaški telefon — zato pa je telefonskih priključkov več na Trdkovi in v Matjaševcih. Zvezo s svetom po telefonu so dobili v letošnjem poletju, v kratkem pa bodo število telefonskih naročnikov še povečali. Dobili bodo namreč več priključkov, kar je za domačije v obmejni ji krajih še kako pomembno. ,,Pri tem gre velika zasluga tako vojski, ki nam je priskočila na pomoč pri trasiranju nove linije, kot posluhu na sedežu krajevne skupnosti v Kuzmi,” je poudaril Jože Rogan, ki smo ga obiskali na Trdkovi. Da dobro pozna razmere v svoji, kot tudi sosednjih vaseh, se je izkazalo tako iz povedanega kot čestih telefonskih klicev, ko se sovaščani obračajo nanj s vprašanji, kako in kaj o kakšni zadevi. Predsednik vaškega odbora Karel Lang je med tednom namreč na delu v sosednji Avstriji, sicer pa so v vaškem odboru složni in si delo delijo. V zadnjem času so vedno bolj zaskrbljeni zaradi divjačine, ki dela veliko škode, posebej divji prašiči na Trdkovi in v Martinju. Za vse tri obmejne vasi, ki smo jih obiskali, kaže posebej zapisati pohvalo gasilcem, ki so aktivni poleg v ZSMS organiziranih mladih. Za obmejno območje, na katerem živijo, je to posebej pomembno, saj je utrip življenja na teh goričkih hribih vendarle nekoliko drugačen kot drugod. Skoda le, da so cestne povezave slabe, saj so poleg telefonov tudi pomembno okno v svet, ki se zdi na Tromejniku nenavadno strnjen. Brigita Bavčar Foto: Stefan Celec KRAJEVNA SKUPNOST APAČE K ZNAMENJU NO VIH PRIDOBITEV Predstaviti življenje in delo takšne krajevne skupnosti kot je apaška — saj gre za eno večjih v gornjeradgonski občini, ki obsega kar devet vasi, v katerih živi skoraj 2.500 ljudi — ni lahko. Ne le zaradi njene obsežnosti in tega, ker bi se v njej ne dogajalo pomembnih stvari, temveč iz preprostega razloga, ker smo o tej krajevni skupnosti doslej že napolnili precej Vestniko-vih strani. Zato smo se tokrat odločili za drugačen pristop in bomo spregovorili le o dejavnosti, ki se je in se še odvija v teh krajih na osnovi zbranih sredstev iz krajevnega in občinskega samoprispevka oziroma referendumskega programa, oziroma pridobitvah, ki še kako vplivajo na življenje krajanov. Zato smo tudi zanemarili — le v tej reportaži seveda — vse večja agromelioracijska poseganja v Apaško dolino, žitnico občine, kjer bodo do konca srednjeročnega obdobja strnili družbene in zasebne zemljiške površine za obdelavo z najsodobnejšo težko kmetijsko mehanizacijo (prva faza je že v teku) in se osredotočili na gradnjo vrtca v Apačah, izgradnjo mostu v Plitvici in sanacijo obstoječih kulturnih in zadružnih objektov, ki so življenjskega pomena za spodbuditev družbenega, društvenega in kulturnega življenja krajevne skupnosti. SPOMLADI POD VZGOJ-NOVARSTVENO STREHO ŽE STO OTROK S tajnikom krajevne skupnosti Jankom Kuzmo smo se najprej napotili na gradbišče, kjer so delavci PGP Ljutomer pred dobrim mesecem dni pričeli z gradnjo prizidka k staremu vrtcu. »S temi deli se uresničujejo naša stara prizadevanja, da bi zagotovili varstvo za otroke iz naše krajevne skupnosti, saj stari del, kjer je bilo doslej 47 malčkov, že dolgo ne more sprejeti pod streho vseh predšolskih otrok naših delovnih mater. Naložba, katere vrednost je 9 milijonov in okrog tristo tisoč dinarjev, je v največji meri krita iz sredstev tega srednjeročnega občinskega referendumskega programa, en milijon dinarjev pa je prispevala naša krajevna skupnost, za tri milijone dinarjev je še obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, pol milijona pa so primaknili delavci naše delovne organizacije iz Apač-Line in bodo v takšni vrednosti prispevali za vrtec tudi notranjo opremo.« je postregel z viri sredstev Janko Kuzma. « Prav pri izgradnji vrtca v Apačah pa se ponovno izkazuje zgledno sodelovanje med krajevno skupnostjo in apaško osnovno šolo Karel Destovnik-Kajuh. Ta je s posredovanjem občinske skupnosti socialnega varstva zagotovila streho do izgradnje vrtca za vse malčke, ki so ga obiskovali. Prav tako pa je priskočila na pomoč občinska samoupravna interesna stanovanjska skupnost in zagotovila stanovanje za učiteljico, ki je doslej stanovala v starem delu vrtca, ki se je že rušil. V krajevi skupnosti so tudi optimisti, kar se tiče časa izgradnje. Vrtec bo pod streho, kot pravijo, še pred zimo, okrog sto otrok, za kolikor bo prostora v novih dveh oddel- V kulturnem domu so že oživele kinopredstave. Gradbišče dvooddelčnega vrtca v Apačah. kih, pa ga bo pričelo obiskovati prihodnjo pomlad. ZGRAJEN MOST ČEZ POTOK PLITVICO Konec septembra so končno dobili svoj most čez potok Plitvico tudi vaščani takoime-novane vasi. Ta most, ki veže vas s centrom krajevne skupnosti na eni strani, na drugi pa je možnost obvoza v primeru zapore regionalne ceste, je dolgo bil jabolko spora. Po regulaciji potoka je bilo potrebno stari leseni most, ki je bil že tudi sicer v prav klavrnem stanju, porušiti, ustrezal pa tudi ni več drugi most čez potok, sicer betonski, vendar s spodjedenimi temelji. Gradnja novega je bila vsekakor potrebna. Toda vaščani so ponovno zahtevali dva mostova, čeprav to ni niti malo smotrno. In ker se niso mogli zediniti niti na treh zborih krajanov, so o lokaciji slednjič odločili vlagatelji. Most, katerega gradnjo so financirali Območna vodna skupnost Murska _ Sobota TOZD Kmetijstvo Črnci radgonskega KK in KS Apače '! skupni vrednosti 900.000 dinarjev, je bil hitro zgrajen. Želim le, da bi prav tako hitro spet povezal vse vaščane ki ga vsakodnevno uporabf' VLAGANJE V OBSTOJE ČE VAŠKE DOMOVE -SPODBUDA PESTREJŠEMU ŽIVLJENJU V KRA JEVNI SKUPNOSTI ——* Po besedah Janka Kuz^ kljub dvema zadružnima movoma in kulturnemu dotn' skratka trem objektom v jevni skupnosti, ki so y zgrajeni takoj po vojni in s največji meri plod takratn udarniškega dela krajanof < stavbe zaradi dotrajanosti . ne omogočajo aktivnega a benega, društvenega in nega življenja v apaški km) ni skupnosti. »Zato,« pravi tovariš ma, »smo namenili za sa^ f teh objektov dobršen del s . štev iz krajevnega sam0^ spevka, ki ga krajani zbut od leta 1980, in to kljub Vf da doslej KS ni bila lastnik domov. Zadružni dom^fp povcih, ki je v lasti TV I Kmetijstvo Črnci, je ze p' pod svoje okrilje tamkaj j. vaški odbor, prav tako i ni dom v Lutvercih. ObaS"1 preteklem letu že delno ov vili, in to s pomočjo dode l sredstev občinskega štab j/ odpravo posledic neurja-,, sanacijo obeh domov, v škem smo obnovili samo a f no, saj je stanovanjski m lasti občinske stanovali) skupnosti, smo vložiU tisoč dinarjev in ju usposobili za uporabljal Enkrat več pa smo za sanacijo kulturnega d" di Apačah, kjer bodo u celotni dom, tudi prostat' je telovadnica.« Z ta namen bodo Up0 za vse tri domove seveda-tisoč dinarjev iz kraje samoprispevka za °D Mi0 1980 do 1985, ob temP0^ prostovoljno zasukali r tudi krajani, posebej dobrodošla po mnenja Kuzme za prekritje ku pf ga doma pomoč gasHc sanaciji stropa pa bo P° pomoč izvedencev. p^t --------------------------- VESTNIK, 25. NOVEMB?*^ SE BLIŽA MESNA OB ZMANJŠANEM ZAKOLU IN POVEČANEM IZVOZU VSE MANJ MESA NA DOMAČEM TRGU Preskrba z mesom v Jugoslaviji se iz dneva v dan slabša. Draga živinska krma, ki je pogosto tudi ni moč dobiti, visoke cene koruze, ki močno povečujejo stroške pitanja, vse to so vzroki, ki so pretresli jugoslovansko tržišče z mesom. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, potem bo prihodnje leto, kot pravijo nekateri, meso moč dobiti le »na recept«. Položaj je še toliko bolj zaskrbljujoč, ker so pomanjkanje mesa prve občutile vojvodinske klavnice, znano pa je, da je bila Vojvodina največji proizvajalec mesa. Da je ta trditev točna, ponazarjajo nekateri podatki. Po podatkih za prvih devet mesecev letos je 11 industrijskih klavnic v Vojvodini zaklalo 1338.170 prašičev, kar je sicer na nivoju enakega obdobja lani ali celo nekaj več, vendar to ne pomeni, da je bilo v pitanju več prašičev. Nasprotno. V Vojvodini ugotavljajo, da so zaradi visokih cen krmil začeli masovno klati nedopitane prašiče teže 60 do 80 kilogramov, kar bo imelo za posledico pomanjkanje blagovnih fondov v prihodnjih mesecih. Zaradi takšnega položaja večina industrijskih klavnic v Vojvodini že zdaj dela z zmanjšanimi kapacitetami. Tako je na primer novosadska »Neoplanta« zmanjšala zakol svinj za 30 odstotkov, v »Karneksu« iz Vrbasa pa zakoljejo dnevno le 800 pitancev, kar predstavlja le polovico zmogljivosti. Podoben položaj je tudi v subotiškem »29. novembru« in v »Mitrosu« v Sremski Mitroviči. Sicer pa proizvodnja prašičev v Vojvodini pada že od leta 1978 (to je bilo rekordno leto), ko so v 11 industrijskih klavnicah zaklali letno kar 2 in pol milijona prašičev. Kot smo zapisali že uvodoipa, je vzrok za takšno stanje v neurejenih odnosih na trgu s krmo. Čeprav je že na voljo letošnja koruza, za katero so določene tudi odkupne cene, kmetje pravijo, da se jim ne splača držati in pitati prašičev. Letos so z vojvodinskih polj pospravili več kot 4 milijone ton koruze, vendar je v shrambah še vedno več kot 800 tisoč ton lanske koruze in v tem mnogi vidijo vzrok za ponovno divjanje cen. Podobno kot v prašičereji je tudi na področju govedoreje. Podatki za prvih devet mesecev kažejo, da so v Vojvodini zaklali 55.300 manj glav pitanega goveda kot v enakem lanskem obdobju, za 18 odstotkov pa se je povečalo klanje krav. Teh so zaklali 13.754, kar že zdaj opozarja na posledice, ki se bodo čutile prihodnja leta. Če k vsemu temu dodamo še prizadevanja za vedno večji izvoz mesa in mesnih izdelkov, potem bo preskrba domačega tržišča z mesom resnično zaskrbljujoča. Težave že prisotne tudi v Pomurju Podatke, ki veljajo za Vojvodino, smo zapisali zaradi boljšega razumevanja nastajajočih težav v pomurski živinorejski proizvodnji. Tendence, ki so prisotne na jugoslovanskem kmetijskem prostoru, se bolj ali manj odražajo v posameznih regijah, v Pomurju, ki predstavlja največjega proizvajalca hrane v Sloveniji, pa prihajajo še toliko bolj do izraza. Ta ugotovitev velja še zlasti pomursko govedorejsko In prašičerejsko proizvodnjo, saj je znano, da le-ta še ne temelji na domači krmni osnovi in je zato v veliki meri odvisna od razmer na drugih trgih, predvsem na vojvodinskem. Da stanje na področju govedorejske in prašičerej-ske proizovodnje tudi v Pomurju ni najboljše, s tem pa je tesno povezana tudi oskrba Slovenije z mesom, potrjujejo podatki, ki smo jih zbrali v SOZD ABC Pomurka, v okviru katere so povezane vse klavne in predelovalne kapacitete v štirih Pomurskih občinah. Zlasti v drugi polovici letošnjega leta beležijo v Pomurju občuten padec odkupa govedi in prašičev, ni pa znakov, da bi se stanje tudi v prihodnje izboljševalo. Stanje je še toliko bolj zaskrbljujoče v govedorejski Proizvodnji, kjer je tendenca zniževanja staleža prisotna tudi v družbenem sektorju, medtem ko je v prašiče-rejski proizvodnji manjši odkup zabeležen le v zasebnem sektorju. Prvi rezultati nove farme prašičev v Nem-caku se tako že kažejo in s em opozarjajo na nujnost gradnje novih tovrstnih objektov. Za tretjino manj mesa Poleg izvoza, ki dobiva prioritetno mesto, je Pomurje pri prodaji mesa in mesnih izdelkov orientirano predvsem na slovensko tržišče. Tako kar 76 odstotkov govejega mesa, namenjenega domačemu tržišču, ostaja v Sloveniji, 33 odstotkov ga prodajo na Hrvaško in le neznatne količine v druge republike. Podobno je tudi pri svinjskem mesu, ki ga ostane v Sloveniji 85 odstotkov, 15 odstotkov pa ga prodajo v drugih republikah, zlasti v svojih prodajnih centrih oziroma predstavništvih, ki jih ima Pomurka v Splitu in Skopju. Pomurka jjokriva četrtino vseh slovenskih potreb po Mesoizdelki Gornja Radgona so gospodarjenje v devetih mesecih zaključili brez izgub. K temu je največ prispevala ustrezna povezanost v reprodukcijsko celoto, v kateri so vključeni tozdi Poljedelstvo, Mešalnica močnih krmil, Farma bekonov in Mesoizdelki. O ceni se dogovarjajo trimesečno glede na skupni prihodek. Tudi v radgonskih Mesoizdelkih je priliv goveje živine za 30 odstotkov nižji od potreb in dosega le polovico lanskoletne realizacije. Tudi v prašičerejski proizvodnji beležijo stagnacijo, kar je predvsem posledica izpada lastne proizvodnje, sa je farma v Podgradu v rekonstrukciji. Svoje proizvode prodajajo izključno na domačem tržišču, izpad v prašičerejski proizvodnji pa nadomeščajo z nakupom svinjskih polovic v drugih republikah. Tako skušajo vsaj delno zadovoljiti potrebe stalnih partnerjev, ki jih imajo v 20 slovenskih občinah. Usmerili so se predvsem na oskrbo družbenih prehran in gostinskih organizacij, saj jim ti po samoupravnem sporazumu pokrivajo 50 do 100 odstotkov disparitete, ki nastaja na račun cen. svežem mesu in je s svojimi proizvodi prisotna v 30 slovenskih občinah. Poleg oskrbe vseh štirih pomurskih občin pokriva Pomurka 30 odstotkov potreb Maribora in 23 odstotkov potreb Ljubljane po svežem mesu. Ob položaju, ki vlada trenutno v preskrbi s svežim mesom, pa ti podatki seveda ne držijo in posledica tega je pomanjkanje mesa, ki smo mu priče v tem času. Letne plane potreb po svežem mesu so morali letos v Pomurki zmanjšati za okrog 30 odstotkov in tako dobavljajo na tržišče le 70 odstotkov potrebnih količin mesa. Kdor več da, več dobi Seveda je dobava mesa na posamezna območja različna in v Pomurki vsaj delno skušajo upoštevati načelo, da kdor več da, tudi več dobi. Disparitete, ki nastajajo zaradi velikega nevskladja med nabavnimi cenami prašičev in mladega pitanega goveda ter cenami svežega mesa, namreč močno otežujejo poslovanje mesnih industrij, zato se lete poslužujejo takih variant, ki dajejo najbolj optimalne rezultate. Poleg predelave v višje ovrednotene proizvode in pa seveda večjega izvoza, prodajajo več mesa na tista območja, kjer iztržijo zanj tudi večjo ceno. Mesne industrije se namreč dogovarjajo s porabniki mesa, da bi jim pokrivali razlike med dovoljenimi in dejanskimi cenami mesa, vendar ti dogovori marsikje ne rojevanje uspehov. Izguba, ki nastaja na račun teh disparitet, se tako akumulira v mesni industriji, ta pa ni v stanju in tudi ni dolžna, da bi jo pokrivala. Naj ob tem zapišemo, da so znašale te disparitete pri junetini od januarja do junija letos od 26,16 do 49,74 dinarja pri kilogramu svežega mesa, v oktobru pa so dosegle že 67,08 dinarja. Podobno je tudi pri svinjskem mesu, kjer je znašala dispariteta v januarju 62,11 dinarja, v marcu 47,77 dinarja, v juniju 56,77 dinarja in v oktobru že 62,61 dinarja pri kilogramu. Kljub večkratnim dopisom izvršnim svetom posameznih občin, poleg tega so opravili še razgovore z več kot 20 občinami, kjer so se dogovarjali o nošenju rizi-kov in pokrivanju izgub ter o oskrbi za naprej, rezultatov takorekoč ni. Tudi na intervencijski dopis republiškega komiteja za tržišče, po katerem naj bi občine pokrile disparitete za porabljene količine mesa od 1. januarja do 15. junija, je od 32 občin odgovorilo le 16. Če strnemo vsebino teh odgovorov, lahko zaključimo, da v občinah sicer razumejo težave s katerimi se srečuje mesna industrija, vendar pa sredstev za pokrivanje razlik ne morejo zagotoviti. Svoje obveze za prvo polletje je tako poravnala le soboška občina, ki je s 4 milijoni dinarjev pokrila disparitete, občina Ptuj je pokrila 24 dinarjev po kilogramu, Kranj pa je obljubil 6 dinarjev po kilogramu, vendar tega do zdaj še ni plačal. Tudi v drugem polletju se položaj ni bistveno izboljšal, saj so ljubljanske občine plačale le razliko 15,07 dinarja po kilogramu, mariborske 13,90 dinarja in ptujska občina 30 dinarjev po kilogramu. Svoje obveznosti pa bo poravnala tudi soboška občina, ki bo plačala dispariteto po opravljenem obračunu. Zaradi vseh teh neurejenih razmer je soboška Mesna industrija devetmesečno gospodarjenje zaključila z 49 milijoni dinarjev izgube, ljutomerska Simentalka pa z 10,7 milijona dinarjev izgube. Živina po dveh poteh V soboški Mesni industriji se že vse leto srečujejo s pomanjkanj em blagovnih fondov. To je prišlo še bolj do izraza v drugem polletju, ko beležijo bistveni padec odkupa govedi in prašičev. Pri prašičih je padec občuten predvsem v zasebnem sektorju, pri govedu pa tako v zasebnem kot tudi družbenem sektorju. Ze podatek, da so v marcu odkupih od Iz pomurskih klavnic prihaja v zadnjem času vse manj svežega mesa za domače tržišče. Vzroki, da ponudba ne more zadovoljiti povpraševanja, se v manjšem odkupu govedi in prašičev, odlivu predvsem govedi čez republiške meje, močno povečanem izvozu in nenazadnje tudi v večjem povpraševanju potrošnikov po mesu. Soboška Mesna industrija, ki ima kompletno izvozno registracijo, je v prvih devetih mesecih letos izvozila kar za 89 odstotkov več izdelkov kot v enakem lanskem obdobju, izvoz junčjega mesa pa se je povečal kar za 2,6- krat. V izvoz je šlo 42 odstotkov vsega junčjega mesa, izvozili pa so ga 1.513 ton. Svežega svinjskega mesa izvažajo manj, v devetih mesecih pa so izvozili 1.163 ton konzerv. kmetijske zadruge Panonka 1.505 glav govedi, v juliju pa le 288 glav in v septembru 425 govedi, da slutiti, da se. položaj poslabšuje. Nič boljše ne kaže tudi pri prašičih, ki sojih marca odkupili od Panonke 2.450, septembra pa le 1.600. Zmanjšan odkup in večja usmerjenost v izvoz pogojujeta zmanjšano oskrbo domačega tržišča, kjer nekaterih vrst mesa skorajda ni mogoče dobiti. Da bi v Mesni industriji zadostili potrebe po izvozu, morajo kupovati živino na drugih območjih, kjer pa je cena višja, zato je to meso namenjeno izključno izvozu. Če k višjim tržnim cenam na drugih območjih dodajo še stroške prevoza, potem je jasno, da želijo pomurski mesarji kar največ živine dobiti na domačem pomurskem tržišču. Medtem ko so še lani polovico vseh prašičev kupovali na drugih območjih (Medimur-je, Podravina, Slavonija, Baranja), zdaj že 80 odstotkov vseh prašičev kupujejo v Pomurju (razen v radgonski občini). Nasprotno pa je pri govedu, kjer so se morali zaradi zmanjšanja staleža doma bolj usmeriti na druga območja. Če so še pred nedavnim zunaj Pomurja kupovali le 10 odstotkov govedi, se je zdaj ta delež povečal že na 25 odstotkov. Ob vsem tem pa zaskrbljuje še en pojav. Zaradi višjih odkupnih cen goveda na sosednjem Hrvaškem je zlasti v obmejnih območjih prisoten močan odliv živine čez republiško mejo. Te razlike znašajo tudi do 30 dinarjev pri kilogramu žive teže. Se večja tragika pa je v tem, da včasih ta ista živina pride spet nazaj v pomurske klavnice. Ko smo se o teh pojavih pogovarjali s predstavniki križevske kmetijske zadruge, nas je zanimalo, ali potem lahko sploh še govorimo o nekih čvrstih kooperacijskih odnosih med kmetom m zadrugo. Povedali so nam, da so pri tem često sami nemočni, saj so kmetje pripravljeni vrniti premijo in druge ugodnosti ter plačati tudi obresti, saj še vseeno dobijo za govedo več, kot če bi ga prodali zadrugi. Še sreča pa je, da se je ta problem pojavljal le pri govedu in pri prašičih ni bistvenih razlik v ceni. Sicer pa tudi v Pomurki pravijo, da ima lahko neurejenost jugoslovanskega tržišča sila neugodne posledice. Ko namreč pride do prevelikih razlik v ceni, lahko čvrstost kooperacijskih odnosov popusti. Pravijo, da razlike do 20 odstotkov kooperanti še prenesejo, če so razlike večje, pa se lahko sistem poruši. Položaj na področju živinorejske proizvodnje in oskrba z mesom se torej tudi v Pomurju zaostrujeta. Ob nenehnem upadanju proizvodnje in naraščajočih potrebah po izvozu bo mesa v naših mesnicah vse manj. Če ne želimo, da bi se uresničile vojvodinske napovedi, da bomo lahko dobili meso le »na recept«, potem s sprejetjem ustreznih ukrepov ne kaže odlašati. Ti ukrepi pa so v vzpostavitvi realnih razmerij med cenami krmil in živine, kakor tudi med cenami živine in mesa. Čim dlje bomo z ureditvijo teh razmerij odlašali, tem dolgoročnejše bodo posledice predvsem v živinoreji, saj je stalež plemenske črede ponekod že začel upadati. Sicer pa zaključimo naš zapis z razmišljanjem enega izmed pomurskih kooperantov, ki tudi meni, da je treba urediti predvsem , paritete. »Kmetje ne zahtevamo visokih cen. Cena naši živini in prašičem se lahko tudi zniža, vendar pod pogojem, da se temu prilagodijo cene ostalega reprodukcijskega materiala, ki ga potrebujemo pri proizvodnji. Sicer pa, cena se mora prilagajati tržišču, zato je boljše, da je meso drago, kot da ga sploh ni.« 'Ludvik Kovač STRAN 13 DOMOVINA, RADI TE IMAMO Srečni smo, da imamo svobodno domovino. Imenuje se Jugoslavija. Svoj 39. rojstni dan bo praznovala 29. novembra. Rojena je bila 1943. leta v mestecu Jajcu. Domovina je vse, kar vidimo, so ceste, hiše, drevesa, šole, igrišča, travniki in polja. Domovina so tudi naši starši, naši učitelji. Ker je bila rojena v najtežjih dneh, jo moramo še bolj ljubiti, spoštovati in ceniti. Mnogo je junakov, ki so dali življenje za domovino. Tudi zdaj, v mirnem času, vojaki čuvajo meje naše domo-vine. Tudi mi se pripravljamo, da bomo, ko odrastemo, branili svobodo in neodvisnost naše domovine, ki ie imela tudi maršala—Josipa Broza —Tita. Žal ga ni več, toda njegove misli živijo v nas. Hodili bomo po poti, ki jo je on začrtal, po poti miru in napredka. V šoli se bomo trudili, da si pridobimo čimveč znanja, kajti kdor več zna, več velja in več lahko koristi domovini. Melita Makari, 4. c Edvard Kardelj Murska Sobota Mar ne hodim po človeških truplih, mar ne stopam po zemlji, ki je prepojena s krvjo tistih, ki so to zemljo nadvse ljubili. Koliko je spomenikov, ki pričajo o mrtvih junakih! Se več pa je tovarišev, katerih grobov ne poznamo. Zanje so spomeniki mogočna drevesa, napisi pa zvezde vrezane v skorje dreves. Ponoči sem sanjala o vojni. Ni me bilo strah ostrih pogledov sovražnikovih vojakov in tudi njihovih pušk se nisem bala. A kdo ve, če bi tudi jaz zmogla darovati sebe za svobodo. Marijica Novak, 7. a OS VIDEM OB ŠČAVNICI Vojna je sovraštvo, sovraštvo med ljudmi. Ubijanje. . . Trpljenje . . . Človek ubija človeka. Borijo se bratje med seboj. V jarkih ležijo trupla, a otroci v grozi kričijo KAJ SO VAM ONI STORILI! Nataša Kutoš, 7. raz. COS G. Petrovci dopisniki so zabeležili -- RADOSLAVCI --------------------- Sadje je pospravljeno Šestega novembra smo končali s spravilom jabolk v plantažnih sadovnjakih KZ Ljutomer—Križevci. Letina ni bila ugodna, kljub temu pa je bil pridelek velik. V avgustu in v oktobru je sadovnjake prizadela tudi toča. Delovne akcije šolarjev OŠ Bučk ovci in Križevci pri Ljutomeru so bile res uspešne in so nam bile v veliko pomoč. --- LIPA------------------------ Kladivo iz kamene dobe? SOLZA NAD GOMILO Meglena rosa tli nad srcem, nad srcem, ki ga ni več med nami, pa svetla lučka pravi, da nekoč živelo je to srce. Kraj gomile trava rosna se priklanja in biserov nešteto, ki polno jih je srce, se zgrinja iznad mračnih host in mnogo zvezdic tam žari. Sredi gomile svetla lučka še vedno opajno v meglo sveti. Vse je tako tiho, tiho, da srce zaspi. Solz prepolno je oko, da bi v žalosti ne trpeli, srce, ki ljubi to gomilo kliče zvezdic, biserov in rose. . . . . . dajte, dajte tej gomili moč!. . . Vse je mirno in sveča še vedno opajno sveti, Vse je tako tiho, tiho, da srce zaspi. Leonida Donaša 8. a OS CANKOVA PRESAJAM ROŽE Včeraj sva z mamo presajala rože. Najprej sva pripravila zemljo. Nato je mama prinesla še lončke, jaz pa sem šel v gozd po zemljo. Po prihodu domov sem zmešal skupaj zemljo, ki sem jo prinesel iz gozda, z zemljo, ki jo je kupila mama. Zmes sem potem dal v lončke in posadil rože. Zemljo in korenine sem močno stisnil skupaj. Posajene rože sem zalil. Ko so Zadrav-čevi iz Lipe v soboški občini na njivi v Gančanih pospravljali pridelke. so na površju našli kladivo iz kamene dobe. Ko smo natančneje pogledali smo opazili, da je kladivo dokaj skrbno obdelano in nikjer okrušeno. Prispevek nam j poslal dopisnik Jože Žerdin, končno oceno pa bodo dali strokovnjaki. --- LENART Brezbrižnosti pri parkiranju Pri Lenartu v Slovenskih goricah so že v lanske® letu vsaj delno uredili novo parkirišče za okrog lw osebnih vozil pri novi blagovnici, vendar ni povsem izkoriščeno. Vozniki preveč pogosto parkirajo ob magistralni cesti, čeprav dobro vedo za novo, urejeno parkirišče. S parkiranjem ob magistralni cesti Lenart—Ptuj, v centru mesta, precej ovirajo normalen promet v obe smeri; še posebej je vedno zaparkirano cestišče na levi strani, kjer so trgovski lokali. Janez Lorber --- MURSKA SOBOTA Gorazd Kuhar, 2. a OŠ Stročja vas ŠPORTNI DAN V sredo smo imeli športni dan. Šli smo v naravo. Opazovali smo pisano listje na drevesih. Obiskali smo spomenik v Ilovicah. Zapeli smo pesmico o mrtvem kurirčku. Prižgali smo svečke. Ustavili smo se pri spominski plošči na Podgradju. Utrujeni smo šli proti domu. Partizanska gomila Pokrajino je že ovijal mrak. Po ozki stezici, ki je vodila skozi gozd, sem se vračala domov. Bila sem sama in strah me je bilo. V meni je vedno bolj rasel nemir in misli so mi odplule v preteklost. V mahu gledam partizane. Njihova sključena, izmučena telesa stopajo drug za drugim. Izmučeni obrazi so obrnjeni v tla. Kdo ve odkod gredo in kam? Obstanem pred mogočnim hrastom, v katerega je vrezan križ. Pod njim opazim tudi peterokrako zvezdo. Ta zvezda je potrdila moje predstave: ta gozd je bil nekoč poln partizanov. V trenutku me je stisnilo pri srcu. Zakaj je peterokraka zvezda samo na tem hrastu? Poglej ciklamo, kako je lepa? Ali je vzklila iz človeške krvi, da je njen cvet tako bleščeč? Zapihal je rahel vetrič in listje v krošnjah je zašumelo. Tudi ciklama se je zdrznila in se priklonila, kakor, da pritrjuje mojemu vprašanju. Seveda, tu je grob nekega partizana! Gotovo ga je ranila sovražnikova krogla. Je bil mlad? Gotovo si je želel svobode. Zdaj zanjo trohni tu pod menoj. Ne vem tvojega imena, ne vem odkod se, vendar, hvala ti tovariš! Hvala ti za prestano gorje! Vem, tvoja dolžnica sem, a s čim naj se ti oddolžim? »jDrevesa je ovila noč. V slovo mi je kanila solza na gomilo. Ko sem bila že daleč proč od ponosnega hrasta, ko je na svojih koreninah prestaval junaka, sem se ozrla in mu pomahala v slovo! Vso pot domov me je spremljal občutek ponosa in ljubezni. KOLAR KSENJA l.r. OŠ STROČJA VAS ZAJČEK IN Ml Zajček zobe umiva si. da bo lep in čist. Zobe čisti si zato, da bo spal sladko. Zajček repo gloda rad, ker je to zanj sladki sad. Rad je tudi korenje, še rajši pa zelje. Tudi mi bodimo zajčki taki, da si zobe umivamo radi! Jejmo tudi zelenjavo, da bo otroštvo naše zdravo. Jožica Lukač, 4. a O S Bakovci V pokrajini ob Muri imamo vse več zanimivosti in ena izmed njih je tudi limonino drevo, ki že nekaj let raste in rodi na dvorišču pri Mertikovih v Veliki Polani. Precej jih je poskušalo vzgojiti limonino drevo, a le redkim je uspelo. Plodovi so užitni in gospodinji teh dragocenih sadežev ni treba kupovati. JOŽE ŽERDIN Sprejem za starejše občane * Sekcija socialnega skrbstva v krajevni skupnosti Lipa je ob tednu starejših občanov pripravila v dvorani zadružnega doma sprejem in pogostitev za okrog 40 starostnikov. . Sprejem so popestrili s kulturnim programom, končali pa z družabnim srečanjem, glasbo in obujanji spominov. J. Ž. Boris v ospredju, drugi pa mu sledijo Med drugim v soboški Panoniji posvečajo precej pozornosti tudi krvodajalstvu, saj skoraj vsak ped član kolektiva v presledkih obiskuje transfuzijsko postajo. Kar deset jih je, ki so kri oddali že ped8' dvajsetkrat, med rekorderji pa je Boris škrjanec, ki bo na odvzemu že petdesetič. Razumevanja za humanost v kolektivu ne manj' ka, zato pride vsak torek na transfuzijsko postaj0 vsaj šest krvodajalcev. MOJ KUŽA Moj kuža je črne barve. Ime mu je Miki. Zelo me ima rad. Ko sem v šoli, me komaj čaka. Ko pridem domov, se z njim poigram. Marija Zadravec, 3. b OŠ ODRANCI •— GORNJA RADGONA Usposabljanje enot TO Minuli konec tedna je del enot teritorialne obrambe izvajal enodnevno usposabljanje. Pri organizaciji in izvedbi so poleg občinskega štaba za teritorialno obrambo sodelovali še ostali dejavniki SLO in DS v občini, KS in OZD od koder so pripadniki. Poleg vojaško-strokovnega pouka so se teritorialci srečali še z družbenopolitično tematiko in opravili streljanje iz pehotne oborožitve. Poudariti velja pokazano spretnost pripadnikov pri streljanju tudi ob uporabi protibiološko-kemično zaščitnih sredstev. .sa§a. »Goslar Karči" je tudi mesar Karel Kovačec iz šulinec ali ,.goslar Karči”, kot ga kličejo ljubitelji domačih viž, je znan daleč na°; koli. Poznajo ga starejši in mlajši. Poznajo ga vsi, ki imajo radi domačo glasbo, ples, zabavo in hum°r- Zelo rad se spominja mladih let, ko je vsak večer igral sredi vasi pozno v noč, okrog njega pa se je z"' rala vaška mladež. ,,Igrali in peli smo, da je bilo kaj. Danes tega ni več. Mladi ne kažejo zanimanja 28 petje, še manj za učenje inštrumentov,” menig°slar Karči. Nekajkrat mi je zatrdil, da je za vsakogar i®6' nekaj v svojem bogatem reprertoarju. O tem sos prepričali tudi mnogi upokojenci in člani zveze združenj borcev, za katere zadnje čase največ nastopa n njihovih srečanjih in izletih po Pomurju. Lahko8 pohvali z repertoarjem, v katerem je več kot 60° melodij. O Karlu Kovačecu bi lahko zapisal še zanimivega. Naj omenim le to, da je daleč naok znan mesar in strokovnjak za pristne domače kl°° se in krvavice. Strokovno se je izpopolnjeval v Gra cu. Med sezono zakolje več sto svinj po celem Go čkem. Milan Ga? P8f ---- TIŠINA Jože Žerdin svojih lovskih prostorih. Pred kratkim so člani lovske družine Petišov-ci v revirju Murski gozd ustrelili jelena, ki je tehtal 168 kilogramov. Jelena je ustrelil Božo Šašič in njegova je tudi trofeja, ki jo hrani v Sprejem za starejše občane Pred nedavnim so družbenopolitične orgu"1* cije bi krajevna skupnost pripravile v kulturni d rani na Tišini prijetno srečanje starejših obča" . Nad sto se jih je zbralo, pozdravil pa jih je a8?!^. nik predsednika skupščine krajevne skupnosti Br» ko Šooš. Za kulturni program so poskrbeli mladi P**0*’ r— GABERJE IZBRANA RISBA: »Mrzlo postaja in kmalu se bomo lahko drsali« — Narisala Lidija Kodba. 3. raz. OŠ Šafarsko. —— VERŽEJ ------------------------------ Zaslužijo pohvalo Učenci OŠ Veržej že vrsto let pridno zbirajo odpadni papir. Samo v lanskem so ga zbrali v vrednosti za več kot 8.000 dinarjev. Denar pridno nalagajo v svoji pionirski hranilnici. Te dni pa so se odločili zbirati tudi ostale odpadne surovine, od železa do pločevine. Pri tej akciji jim bo priskočil na pomoč DINOS iz Murske Sobote. Najprej bodo očistili gozdove in divja odlagališča. Pri teh in podobnih akcijah se najbolj odlikujejo pionirska in mladinska organizacija ter podmladek turističnega društva, ki je prejel za dosedanje uspešno delo knjižno nagrado Turistične zveze Slovenije. J. Ferenc GLAS JESENI V vaško-gasilskem domu v Gaberju j° drugi mladinski festival pevcev-amaterjev, k* ga preimenovali ,,Glas jeseni”. Festival je P pravila tamkajšnja mladinska organizac'1 ’ skupaj s kulturnim društvom Zarja iz Gabco.^ Na prireditvi so sodelovali mladi pevcl Lendave, Gornjega Lakoša, Gaberja, M02 j Sobote in Cernelovec, ki so nastopali z na» in tujimi popevkami. Prireditev je sprein Lj ansambel Selekcija. Letošnji zmagovalec Je Bela Horvat iz Lendave s pesmijo SN® P^’ pred Karmen Bernjakkom iz Gaberja, ki Je ,g pela pesem Najdražje moje in Lukom Bar8 iz Cernelovec s pesmijo Oprosti mi. Vsi nastopajoči so dobili šopke in pr8^*'^ nagrade. Nabito polna dvorana je dokazala, Gaberčani ne smejo opustiti festivala žaba glasbe. J. Zerd>n STRAN 14 ... ‘ ‘ VESTNIK, 25. NOVEMBRA^ ŠTUDIJA O RAZVOJU SADJARSTVA NA GORIČKEM NAŠI OBRTNIKI I Sadovnjaki na 2600 hektarjih | Skrivnostno delo na gumnu Izvršni svet SRS, SOZD ABC Pomurka in raziskovalna skupnost občine Murska Sobota so združili sredstva za sofinanciranje študije o možnostih razvoja sadjarstva na Goričkem. V težko delo, saj je bilo treba temeljito obdelati različna področja, so se zagrizli: dipl. ing. Milko Kranjc, ki je bil vodja raziskovalnega programa, mag. Aleksander Kravos in ing. Ludvik Merklin pa sta bila strokovna sodelavca, zdelava študije je potekala v okviru živinorejsko-veterinar-skega zavoda v Murski Soboti. ZAJEZITI ODSELJEVANJE Študija o možnostih raz-Ivoja sadjarstva na Goričkem obsega 76 tipkanih strani, zato si ne delamo utvare, da bi v tem omeje-Inem prostoru zapisali vse njene ugotovitve, zlasti pa ne bomo uspeli »dokumentirati« posameznih ugotovitev in trditev (kar so sicer I naredili avtorji). Prizadevali pa si bomo, da vas v poljud-I ni obliki seznanimo z najosnovnejšimi spoznanji. IPrvo, kar ugotavljajo av-torji. je, da je območje Goričkega (raziskovalna naloga se nanaša na predele sever-Ino pd črte Korovci-Zenkov-ci-Salamenci, ki sega na vzhod do črte Bogojina-Mo-tearjevci) v primerjavi z drugimi območji soboške obči-Ine in Pomurja slabo razvito. Ljudje pač odhajajo iz krajev, ki jim ne nudijo ustrez-nega dohodka. Tako je bilo I na primer leta 1961 aktivne- ga prebivalstva 19825, de- set let pozneje, torej 1981. teta pa le še 17110. Leta I 2000, če se bo prebivalstvo izseljevalo kot doslej, bo na Goričkem le še okrog 15000 aktivnih prebivalcev. Torej Iie nekaj treba storiti, kar naj ni ljudi zadržalo v goričkih vaseh. Industrija? Zametki te so že v Petrovcih in “ogašovcih, vendar pa ima I nekmetijska dejavnost na Kmetijskih območjih včasih nudo negativne posledice. Na razvoj kmetijstva in nje-Igovih dejavnosti ne deluje spodbudno. Torej moramo na Pasivnih območjih ^zvijati osnovno dejavnost. (Sadjarstvo je kot nalašč, saj ne zahteva veliko delovne ^'•e, prinaša pa ustrezen dohodek, seveda organizi-fana sadjarska proizvodnja. I največ nasadov jablan Naslov študije je Razvoj sadjarstva na Goričkem do | ®te 2000. Zametki sadjarstva so že tu. Tako je na goričkem že zelo razvito drevesničarstvo. Torej sa-|n>k ne bo treba kupovati nrugod. Strokovnjaki so po ’emeljiti proučitvi ekoloških Pogojev, zemljiške struktu-Ie, sestave delovne sile in rznih možnostih naredili Predlog sajenja sadnih vrst 'a Goričkem. To območje so azdelili na več sadjarskih I Pr' tem pa so upo-M jevali sedanjo organizira- nost kmetov-kooperantov. Tako so ugotovili, da so na območju KS Cankova možnosti za 195 hektarjev jabla-novih nasadov, 10 hruškovih, 25 višnjevih, 25 ribezovih, 10 robidovih in 15 hektarjev jagodovih nasadov, torej skupaj 280 hektarjev površin, ki bi prišle v poštev za sadjarstvo. Na območju KS Bodonci naj bi z jablanami zasadili Za določitev vrste nasadov, ki naj bi vznikli v posameznih krajih Goričkega, je bilo potrebno marsikaj ugotoviti. Tako tudi poprečno temperaturo zraka v posameznih mesecih v letih 1971—80. Hidrometeorološka postaja v Dolencih je v obdobju desetih let izmerila tele poprečne temperature: januar —0,7, februar 1,7 marec 5,4, april 8,9, maj 14,2, junij 17,3, julij 18,8, avgust 18,1, september 14,2 oktober 8,8, november 3,8, december 0,6 stopinj Celzija. 125 hektarjev, s hruškami 40, z ribezom 10, s kosmuljami 10 hektarjev in jagodami 15 hektarjev površin. Skupaj 200 hektarjev. Pomembno sadjarsko območje so že zdaj Mačkovci, tudi v prihodnje to naj ne bi le ostali, ampak celo povečali površine. Na tem območju so možnosti za 65 hektarjev jablanovih, 25 hruškovih, 45 višnjevih, 25 mareličnih oz. breskovih, 15 ribezovih, 15 robidovih in 15 hektarjev kosmuljevih nasadov. Skupaj 205 hektarjev In kakšne so ugotovitve strokovnjakov za območje Selo-Fokovci? Za pridelovanje sadja je primernih 195 hektarjev površin, in sicer 80 hektarjev za jablane, 95 za višnje (te že množično gojijo), 15 za ribez in 5 hektarjev za kosmulje. Na območju Šalovec pa naj bi predvsem imeli nasade sliv. Zanje je primernih 100 hektarjev površin. Jablanam naj bi namenili 50 hektarjev, 20 breskvam in marelicam teh 5 hektarjev jagodam. Pobočja v Petrovcih in okoliških krajih pa so primerna zlasti za breskve in marelice. Zasadili naj bi jih na površini 115 hektarjev. Od drugega sadja naj bi sadili le slive na 10 hektar- Kous iz Krasč ” Sadjarstvo na Goričkem? Zakaj Pa nen ;e treba ustrezno IPmvi, Ja je dejavnost donosna, seve organizirati. In kakšne so njegove tzkušn/e' ni(arstvom. Lotil se , ..Leta 1979 sem se začel ^arja'zd^ Z se povsem nove dejavnosti za ta del G manjšem kosu zemlj-Prisiljen poiskati ustrezno višino dohodk 2 hektarja fem J Izgradnjo akumulacijskega jezera sem ovrani 50 arov m la ablanove podlage za cepljenje vzgajam „ p^o podlag a da sem povsem osvojil ..‘^nologtjo delali P" & treba več kupovati na Nizozemskem, ko m dornači goričk ^anonka doslej, ampak jih bomo v^aja,!.alerem režemo cepiče ^'jL Imam tudi matični nasad hrušk, v katerem ^“daljnje razmnoževanje.” navdušenjem bi .v^ ne Pako torej Anton Kous. Z ep0^ . .- ki so pristopil1 ,udi drugi kmetovalci, zdaj sad11 • ..-e češnje, ribez). skupnosti (pridelujejo Jabo'doblljeliko več kot pad^e <^«"0. daje moč iz te goričke zemjtdobitiv M območju ^OJ- Sicer pa pravimo, da zgledi nasad. Združeni bodo te dni domenilo 7 kmetov za sk^Pen Uj negOvali sadovnjak, l&V"' zem,j° ™ sajenje, skupaj bodosad'h bo tudi lažje, ko bodo pobirali sladke sadeže jih. Skupaj naj bi torej nastalo 125 hektarjev novih nasadov. Na celotnem območju Goričkega pa uspevata tudi leska (lešniki) in oreh. Posadili naj bi ju na 65 hektarjih. V predlog je torej zajetih 1245 hektarjev površin, ki ustrezajo vsem zahtevam, ki jih moramo upoštevati pri odločanju za ureditev nasada. Če pa bi upoštevali samo ekološke pogoje, bi bilo primernih površin kar 2600 hektarjev. TUDI PREDELAVA Študija o možnostih raz- voja sadjarstva na Goričkem je zgolj študija, s B čimer še ni rečeno, da bo B Goričko kmalu polno raznih g nasadov sadnega drevja. Zlobnež bo celo trdil, da je fl sadja (samo kakšnega?) že B zdaj več kot dovolj, le kupiti B ga nihče noče. Nekaj resnice v tem prav gotovo je. Bodoči razvoj sadjarstva pa B naj ne bi šel samo v smeri g proizvodnje sadja, ampak tudi predelave. V neposred- _ ni bližini sadjarskih območij B naj bi zgradili veliko sadno B hladilnico, katere zmoglji- — vost naj bi bila kar 6 tisoč B ton sadja. Gradili bi jo po- B stopoma. Če bi se kmalu odločili za sadjarsko proiz- _ vodnjo v večjem obsegu, biB do leta 1990 zadoščala hla-B dilnica zmogljivosti 3 tisoč" ton, do leta 2000 pa bi jo povečali na 6 tisoč ton. VB njej bi shranjevali sadje sB celotnega območja Pomur-B ja. Študija pa nakazuje tudi B predelavo sadja. Sprva naj B bi stiskali jabolka slabše B kvalitete v sok, prav tako pa naj bi jih tudi destilirali v _ alkohol. Pozneje, okrog H 1990. leta, naj bi predelavo B razširili v izdelavo krhljev," jabolčnih pirejev in sadnih solat ter pripravo končen- Predlagana pobočja, kjer naj bi bili nasadi, se nahajajo v nadmorski višini od 250 do 300 metrov. Glede na to, da je tam letno okrog 1770 sončnih ur, so tereni primerni za sadjarsko proizvodnjo. Kljub temu, da je bila v desetih letih po 15. aprilu le osemkrat temperatura pod 0 stopinj Celzija, je prava pozeba nastopila le enkrat na cefotnem Goričkem in enkrat na severovzhodnem delu. trata za nizkokalorične na- f pitke. Po letu 1990 pa bi se predelava razvila korak naprej, in sicer v proizvodnjo hrane na osnovi sadja: sad- ne konserve, dietni obroki iz sadja kot so sadne kaše in B delikatesni prigrizki: suše- B ne slive, polnjene z orehovi-| mi jedrci, sušene marelice in breskve, polnjene z lešni- _ ki, kandirano in drugo sadje. B BOUŠE ŽIVLJENJE - DO- MA _ Raziskovalcem, kot vidi- B te, idej ne manjka. Želimo, B da ne bi ostalo zgolj pri študiji, ampak, da bo rabila kot napotek za razvoj dejav- B nosti, ki je glede na dane B naravne in druge možnosti | primerna za predel soboške občine, ki se nahaja na _ hribovitih pobočjih — Gori- B čkem. Ta študija naj bi se B vključila tudi kot sestavni del v tako imenovano agro karto, po kateri naj bi u- B smerjali razvoj posameznih B kmetijskih dejavnosti na B posameznih območjih. Ni vsaka zemlja, vsaka lega primerna za karkoli. Gori-B čko je, kot to izhaja iz B strokovnih ugotovitev, nalašč za sadjarstvo. Razvoj tega bo omogočil tamkajš- B njim prebivalcem ustrezen B dohodek, s tem pa jih boB utrdil na njihovih domovih. Čas bi že bil, da bi tudi n gorički človek boljše živel B — doma! E Pripravil: m Štefan Sobočan g Pomursko lončarstvo je bilo nekaj časa v krizi. Lončarjev je bilo namreč veliko, kupcev pa malo, saj so gospodinje glinaste lonce in sklede izločale iz uporabe, namesto njih pa kupovale pločevinasto emajlirano posodo. Pač posledica večje kupne moči in seveda modernizacije gospodinjstev. Število lončarjev se je močno zmanjšalo tudi v Filovcih, saj so nekaj let po vojni lončarili skoraj pri vsaki hiši, zdaj pa so v vasi le štirje lončarji. Eden izmed njih je Alojz Bojnec. Na njegovo lončarsko delovnico me je opozorila velika reklamna tabla. Dobro je, če se obrtnik ne skriva. Bil je hladen jesenski dan. Pričakoval sem, da bom lončarja našel ob lončarski peči in se bom tako še sam malo ogrel. Pa ni bilo tako. Alojz in njegovi pomočniki (od kot so prišli, seveda nisem spraševal) so trdo delali na gumnu! S strojem, ki ga vidite na sliki, so gnetli in mešali glino, to pa so pozneje oblikovali v večje kocke. Pripravljali so torej osnovni lončarski material, ki so ga pozneje uskladiščili, da bo imel mojster čez zimo dovolj gline in dela. ,,Dela ne manjka,” je dejal Alojz. ,,Poklica sem se izučil pri bratrancu. Torej sem na našo domačijo lončarsko obrt prinesel jaz, ne pa kak moj prednik, kot je to drugod v Filovcih, kjer je šla lončarska obrt iz roda v rod. Sicer pa se z lončarstvom ukvarjam že 30 let. Izdelujem predvsem črno ,,keramiko”, ki je značilna za mojo vas. Torej nadaljujem vaško tradicijo. Saj naredim tudi glazirano posodo, toda odkar je težko kupiti lončarsko glazuro, se rajši ukvarjam s črno nepološčeno posodo. Izdelujem razne vaze, ,,pujtrice”, pepelnike, okrasne krožnike, nagrobne vaze . . . Pred dnevom mrtvih so zlasti te šle dobro v promet. Posodo prodajam trgovinam Dom Ljubljana, Potrošnik Murska Sobota, §loga Radgona, Univerzal Lendava . . . pa pravo delo šele čaka. Zdaj, ko so mu pripravili mešanico goričke peščene in domače mastne ilovice, je surovine dovolj za kratke zimske dneve in dolge noči. Sicer pa v delovnici lončarju ni dolgčas, saj domačih in tujih obiskovalcev, Takole so pri Bojnečevih v Filovcih pripravljali ilovico za izdelavo prekmurske črne keramike. Foto: Š. S. Le malo posode pa prodam neposredno, torej kupcem, ki pridejo na dom. Po sejmih ne hodim več, ker mi ni potrebno.” Takole je predstavil svojo lončarsko obrt eden izmed filov-skih lončarjev. Očitno je s poklicem in dohodkom zadovoljen. Kadar pa nekdo opravlja delo z veseljem, uspeh seveda ne izostane. Alojza ni sram, da s prsti rine po glini, da opravlja delo, ki ni čisto. Takega mnenja so bili tudi ostali trije možje in ženska, ki so na gumnu ,,mesili” glino. Oni so verjetno še isti dan končali, Alojza med katerimi so radovedneži in kupci, ne manjka. Aloj Bojnec iz Filovec je torej lončar, ki bo imel čez zimo dovolj materiala in dela. Za prih: ajoči čas je kupil tudi dovolj borovih drv. ,,Vse bi še šlo,” je malce pojamral, ,,ko bi le drva bila cenejša. Skoraj 2 nova tisočaka za prostorninski meter je več kot preveč.” Je lončarjev še vedno preveč? Nikakor ne! Vsi imajo delo, še več pa ga bodo imeli v prihodnje, kajti posoda iz gline dobiva spet na veljavi. Š. SOBOČAN TOZD LES LJUTOMER S SLABIMI STROJI - Temeljna organizacija združenega dela Les ima samo 32 zaposlenih, vendar pa šteje med večje izvoznike v občini Ljutomer. Glavna dejavnost tega tozda je proizvodnja žaganega lesa, proizvodnja furnirja in plošč (razen lesonitnih), vlaknastih in oplemenitenih). K stranski dejavnosti pa spada opravljanje drugih storitev, ki so v zvezi z glavno dejavnostjo — te pa so: razžagovanje hlodovine in drugega lesa, brušenje in varjenje žag, proizvodnja stavbnih mizarskih izdelkov in v zvezi s tem opravljanje mizarskih in tesarskih storitev. Z direktorjem tega tozda tovarišem Stankom Markovičem pa je beseda tekla v glavnem o izvozu: ,,Naš tozd izvaža 75 odstotkov lest, ki ga predelamo, 25 odstotkov pa gre na domače tržišče. Od teh 75 odstotkov polovico izvozimo v Sovjetsko zvezo, druga polovica pa gre na konvertibilno področje,, predvsem v Italijo (tja gre največ lesa), Avstrijo, Anglijo in Francijo. Z izvozom bomo letos ustvarili 15 milijonov deviznih dinarjev, kar je sicer po planu, ki smo ga začrtali. Lahko pa bi se zgodilo, da plana ne bi dosegli, saj smo letošnjo proizvodnjo načrtovali na temelju lanskih cen in lanske devizne stimulacije. Kot veste se je v letošnjem letu vse krepko obrnilo in če ne bi imeli v prvem polletju nekoliko večje realizacije, plana ne bi dosegali. Najnovejši ukrepi pa bistveno spreminjajo podobo in se z njimi v celoti stri- DOBER IZVOZ TOZD LES LJUTOMER — Prizadevanja za izboljšanje tehnične opremljenosti v ospredju naporov kolektiva. njam. Izvoz bo tako za nas še bolj stimulativen. Omenjali ste še nekatere druge težave, ki vas ovirajo. Za kaj gre? Gre predvsem za dotrajano opremo. To je predvsem tračna žaga — brenta ji pravimo. Ta je v celoti dotrajala. V tretjem četrtletju smo imeli 21 dni izpada proizvodnje zaradi okvar. Tudi točnost razreza upada. Bojimo se, da bo zaradi tega proizvodnja v prihodnjem letu vprašljiva, seveda če do takrat ne dobimo nove žage. Pravkar se dogovarjamo (to imamo tudi zapisano v srednjeročnih planih) da bi kupili novo žago. Vrednost le-te je 6,9 milijona dinarjev. Kljub temu pa se bomo še naprej trudili, da dosežemo začrtano proizvodnjo, saj to je tudi v skladu s prizadevanji našega gospodarstva, da bi omilili dolgove v tujini. Delavci v našem tozdu vlagajo velike napore.” Velik izvoz, majhen uvoz, skoraj nobene investicije so porok za dobro gospodarjenje in tozd Les te pogoje vsekakor ima. D. Loparnik Drugačen začetek delovnega dne Izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti je pred kratkim razpravljal o spremembi delovnega časa v upravnih organih murskosoboške občine. Soglašali so, da je potrebno delovne čase povsod, kjer je to možno, uskladiti. Dogovorili so se, da bo delovni čas v upravnih organih občine trajal od 1. novembra od 8. do 16. ure, z izjemo srede, ko bodo delali do 18. ure. S sprejeto odredbo pa bodo poslej uradne ure za poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v ponedeljek in petek od 8. do 16. ure, v sredo pa od 8. do 18. ure? S tem so se tudi v murskosoboških upravnih organih prilagodili splošnim stabilizacijskim prizadevanjem, ko so delovni čas premaknili v ure, ki omogočajo manjšo porabo električne energije in kurjave; V zvezi s tem pa je izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti tudi pripravil priporočilo vsem organizacijam združenega dela, ki delajo v eni izmeni, predvsem gre za delovne skupnosti skupnih služb, vrtce, šole, zdravstvene ustanove in druge, da delovni čas ustrezno premaknejo. S TOZD Avtobusni promet Certus pa so se podrobneje dogovorili o prevozih delavcev na delovna mesta. Ob tej priložnosti je izvršni svet tudi imenoval komisijo za spremljanje prilagajanja delovnega časa dejanskim potrebam. To so že storili na sodišču, tožilstvu, družbenem pravobranilstvu samoupravljanja in drugje, medtem ko so v vrtcih podaljšali delovni čas za eno uro, s čimer je zagotovljeno otroško varstvo vsem malčkom. Milan Jerše STRAN 15 25. NOVEMBRA 1382 GANČANI 2 VELIKO NAREDILI S sredstvi krajevnega samoprispevka in sredstvi širše družbene skupnosti so v zadnjih nekaj letih v Gančanih veliko naredili. Danes imajo v vasi asfaltirane vse vaške ulice v dolžini nekaj več kot 9 km. Na poljske poti so navozili gramoz, obnovili so vodovodno črpališče, ki je bilo delno dotrajano. Skupaj z DO Potrošnik so v prostorih vaškega doma uredili sodobnejšo trgovino, saj stara ni ustrezala sanitarnim Streljanje z vojaško puško Po programu predmeta obramba in zaščita smo se vsi učenci drugih letnikov usmerjenega izobraževanja na SC TPU zbrali 6. novembra letos na strelišču v Mačkovcih. Imeli smo določen vrstni red za vsak oddelek in prvi učenci s6 pričeli s preizkusom svojega znanja v streljanju z vojaško puško že ob pol osmi uri zjutraj; Streljali smo z vojaško puško M-48, kalibra 7,9 mm, na tarčo, ki je bila oddaljena od linije streljanja 100 metrov. Najprej je vsak od nas učencev prejel tri naboje za poizkus in nato še pet nabojev, od katerih je vsak štel za oceno. Več zadetkov — boljša ocena. K primernemu vzdušju je prispevalo tudi lepo sončno vreme, ki je pripomoglo nekaj tudi k temu, da smo streljali brez strahu. Po mnenju učiteljev predmeta obramba in zaščita smo streljati dobro in dosegli lepe rezultate. Vračali smo se s posebnim avtobusom, ki nas je vozil tudi iz Murske Sobote do Mačkovec. Vendar je tokratno streljanje bilo le prvo dejanje. Ze spomladi prihodnje leto, v drugem polletju letošnjega šolskega leta, bomo streljali še enkrat in sicer v drugačno tarčo, na redni številki 2. Jedaj se bomo še bolj potrudili, da bodo rezultati našega preizkusa v streljanju z vojaško puško še boljši. Vesna SMODIŠ, 2. T 4, SC TPU M. Sobota GLASILO RAZREDNE SKUPNOSTI Učenci razredne skupnosti 2. T 4 na SC TPU smo se že-v začetku šolskega leta odločili, da bomo izdali svoje glasilo v počastitev občinskega praznika Murske Sobote. Glasilo smo sami sestavili oziroma napisali sestavke, ga razmnožili in s tem spodbudili tudi druge učence k pisanju. Mladi smo vedno polni idej in s takratnim glasilom smo hoteli opozoriti tudi na 11. kongres zveze socialistične mladine Slovenije, ki je prav v dneh, ko praznuje murskosoboška občina, potekal v Novem mestu. S posebnim prispevkom smo se spomnili tudi grozot, ki so jim bili izpostavljeni Palestinci v Bejrutu in smo ob tej priliki na šoli imeli tudi protestni shod. V glasilu so se predstavili nekateri učenci kot pesniki-začetniki s svojimi verzi in svojimi pogledi na smisel življenja. Seveda smo se vsi skupaj potrudili in napolnili zadnje strani še s humorjem, ki pride v šoli vedno prav. Nekaj papirja za glasilo nam je prispevala mladinska organizacija, ostalo pa smo prispevali sami. Verjetno v tem šolskem letu ne bo ostalo samo pri tej prvi številki glasila, kajti tudi v prihodnje si želimo nekaj podobnega, saj se ob tem še bolj spoznavamo učenci med seboj in krepimo vezi, ki so iz dneva v dan bolj pomembne. Vesna SMODIŠ, 2. T4, SC TPU M. Sobota predpisom, bila je pa tudi premajhna. V letošnjem polletju so začeli z preureditvijo prostorov v osnovni šoli, kjer je otroški vrtec, prostor za predšolsko vzgojo in prostor za shajanje vaščanov. Večji del sredstev sta prispevali SOV in WZ Murska Sobota, nekaj sredstev pa tudi KS Gančani in vaščani s prostovoljnim delom. Dela na omenjenem objektu gredo h koncu in tako se malčkom v prenovljenih prostorih obeta prijetnejše bivanje. Vaščanom? Gančan pa se je pred nedavnim uresničila dolgoletna želja. Skupaj s KS Beltinci ter občinsko in republiško skupnostjo za ceste so asfaltirali odsek ceste Beltinci—Gančani v dolžini 2,5 km. Letošnjo jesen pa so dobili tudi tretji transformator v vasi. Tudi ostalih družbenih dejavnosti niso zanemarili. Gasilci so v letošnjem letu dobili novo sodobno vozilo, poleg devetih že zgrajenih protipožarnih vodnjakov pa se prav zdaj pripravljajo na izkop še osmih. Organizirali so predavanje za voznike motornih vozil, dvakrat letno pa je organiziran tudi tehnični pregled traktorjev, srečanje starejših vaščanov in podobne akcije. Rezultati, ki so jih dosegli so spodbudni, ker pa jim letos poteče del krajevnega samoprispevka so se na zboru občanov dogovorili, da razpišejo referendum za uvedbo novega, saj bi še radi uredili ulično razsvetljavo, postavili avtobusne čakalnice, vse več pa je interesentov, ki bi želeli imeti telefon. S solidarnostjo vseh vaščanov bodo prav gotovo tudi v prihodnje veliko naredili. T. Horvat V ČAKOVCU odprta NOVA TRGOVSKA HIŠA MEOIMURKA i — ima 9.346 kvadratnih metrov najsodobnejšega prodajnega in skladiščnega prostora — stoji sredi Čakovca in je s svojo arhitekturo polepšala mestno središče — prodajni prostor je izredno funkcionalno oblikovan, ima prostrane štiri etaže, premikajoče stopnice itd. — v tej veliki in sodobni trgovski hiši, ki je ena najlepših in največjih daleč naokoli, dobite takorekoč vse — prepričajte se! DELOVNI ČAS: ob delavnikih od 7. do 18. ure ob sobotah od 7. do 14. ure TOKO DOMŽALE, TOZD DROBNA GALANTERIJA ŽIŽKI LETOS ZA 80 ODSTOTKOV POVEČAN DOHODEK Majhen in mlad je domžalski tozd Toka v Žižkih, saj šteje le 66 ljudi. Povprečna starost zaposlenih, večina je žensk, pa je okrog 25 let. Tozd Drobna galanterija je začel s proizvodnjo aprila 1979 kot obrat tozda Galanterija domžalskega Toka z 21 zaposlenimi. S proizvodnjo je v začetku dobro kazalo, sčasoma pa so se pokazale težave, saj je s proizvodi drobne galanterije, to je denarnic, raznih etuiev in podobnih izdelkov bil jugoslovanski trg kmalu zasičen, tako da so se mo Torbice z umetnega usnja — izdelek TOKO Domžale, Tozd Drobna galanterija Žižki. rali preusmeriti pretežno v izvoz. Specializirali so se za proizvodnjo ženskih torbic, ki zdaj skoraj v celoti gredo v Sovjetsko zvezo. Da tozd v Žižkih dobro gospodari, dokazujejo ugodni finančni uspehi, saj se bo dohodek do konca leta v primerjavi z lanskim letom povečal za 80 odstotkov. Tozd je v prvih devetih mesecih povečal skupni prihodek, v primerjavi z enakim obdobjem lani, za 68 odstotkov, kar znaša 3 milijarde in 400 milijonov starih dinarjev. . Za prihodnje leto planirajo 4 mi lijarde realizacije ob enakem številu zaposlenih. Težave so tudi z nabavljanjem repromateriala, saj je za izdelavo 'teh materialov potrebna tudi uvozna substanca. Kljub vsem težavam pa so v kolektivu tozda Toko — Drobna galanterija Žižki optimistično razpoloženi, saj predvidevajo, da bodo vse zastavljene načrte realizirali. Prodajo svojih izdelkov pa bodo v glavnem usmerili na zahodno in vzhodno tuje tržišče, pri čem ne bodo zanemarili tudi domačega trga. 66 zaposlenih izdeluje predvsem ženske torbice, od katerih je večina namenjenih za izvoz, pretežno v Sovjetsko zvezo. PROIZVODNI PROGRAM — ženske torbice — drobna galanterija (15 različnih modelov denarnic in listnic, 15 različnih etuijev za ključe in očala) V trgovini Toka v Lendavi so na izbiro vsi izdelki iz P1^. izvodnega programa Toka, ki se po kvaliteti lahko P merjajo z enakimi izdelki na zahodnem tržišču. Delovnim ljudem in občanom čestitamo ob dnevu republike in želimo prijetno praznovanje! STRAN 16 VESTNIK, 25. NOVEMBRA sport murska sobota USPEL SEJEM SMUČARSKE OPREME Smučarski kljub Pomurje iz Murske Sobote je v sodelova-s Potrošnikom in Kompa-•o« preteklo soboto pripravil oomu Partizana v Murski poboti sejem rabljene in nove ?®učarske opreme. Za sejem J® vladalo veliko zanimanje, 1® ba njem sodelovalo nad , , občanov. Sejem je izred-9*° usPel. saj so skoraj v i» x F0**1' rabljene smuči “ fevlje, medtem ko je bilo m«nj zanimanja za oblačila. JUDO Semen prvi, Varga drugi Y Zagrebu je bilo tekmo-anje v judu za »Pokal Zagreli*’ ki sodi med največje v ‘tud^ av^- Udeležili so se ga o .p Judoisti iz Pomurja in se . »eno odrezali, saj so osvo-J 1 eno prvo in eno drugo Najboljši med njimi je o , Uarij Semen iz Murske 83 vte’ ->e v kategoriji do kg pri mladincih osvojil l mesto, in to brez prave nkurence, saj je svoje na-jP^mke premagal z najviš-m možnim rezultatom. Pre-v.,^a je tudi državnega pr-a v svoji kategoriji. Odlič-»anSer.e obrezal tudi Lendav- Dušan Varga, ki je v dn, ^Or*j’ nad 83 kg osvojil mesto. Do finala je nike^0 Premagal tri nasprot-. ’ v borbi ža prvo mesto s 'z8ubil s tesnim izidom 0:1 Osv°Zn^^irn zmagovalcem. nrPa°J.en' Prvo ‘n drugo mesto Pred?tavljata lep uspeh, saj Prv^n"1^ in Varga letos starp'xPS^P’ia v konkurenci jsm mladincev. ŠPORTNI NAMIZNI TENIS Dve ekipi na republiškem prvenstvu Ekipno prvenstvo SV regije za mladince in mladinke, ki je bilo v Murski Soboti, je zbralo 11 moških in 4 ženske ekipe. Pomurske ekipe so igrale po pričakovanju, od 4 mest kolikor jih ima SV regija letos za republiško prvenstvo, sta si pridobili pravico do udeležbe prva in druga ekipa mladincev Sobote, pri ženskah sta se uvrstili le dve ekipi in med njimi ni nobene pomurske. Prva ekipa Sobote, za katero so igrali Zalaznik, Močan, Kovač in M. Unger, je prepričljivo osvojila prvo mesto po zmagi nad Fužinarjem s 5:1, pri čemer je le Kovač izgubil partijo z Jamškom. Druga ekipa, za katero so igrali Veren, Benko, Benkovič in Kuzma, je v predtekmovalni skupini osvojila prvo mesto po zmagi nad Mariborom s 5:3 in v končni uvrstitvi 3. mesto za Soboto I in Fužinarjem. Tako se je tudi ta ekipa uvrstila na republiško prvenstvo, kar je lep uspeh za to mlado ekipo, v kateri so igrali trije pionirji. Ostale pomurske ekipe so se uvrstile: Sobota III na 5. mesto, Lendava na 7. mesto ih obe ekipi Radgone na 10. oziroma 11. mesto. V ženski konkurenci so Sobočanke (Sinic, Vogrinec, Lah, Trček, Bratuš) v odločilnem srečanju za 2. mesto izgubile s Fužinarjem s 3:5 in se tako niso uspele uvrstiti na republiško prvenstvo, dočim je ekipa Radgone pristala na 4. mestu. M. U. Nogometaši Mostja — jesenski prvak v pm občinski nogometni ligi Lendava, kar je doslej njihov največji uspeh. Foto: F. Bobovec STRELSTVO NOVI SODNIKI Občinska strelska zveza Murska Sobota je ob pomoči sodniške komisije Strelske zveze Slovenije organizirala tečaj za strelske sodnike. Udeležilo se ga je 35 kandidatov, od tega 18 iz soboške, 7 iz lendavske, 3 iz ljutomerske in 7 iz ormoške občine. Osem kandidatov je dobilo naziv republiškega sodnika, 27 pa naziv sodnika. II. SKL - VZHOD - MOŠKI INVALIDSKI ŠPORT Kerec prvi, Kuplen drugi V Ravnah na Koroškem je bilo tekmovanje invalidov severovzhodne Slovenije v namiznem, tenisu. Tekmovanja sta se udeležila tudi člana DRŠI Murska Sobota Franc Kerec in Franc Kuplen in se lepo izkazala. Kerec je zasedel prvo, Kuplen pa drugo mesto v svoji skupini. S tem sta si pridobila pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu. Sobočani še brez zmage V tretjem kolu tekmovanja druge slovenske košarkarske lige vzhod za moške je Pomurje doma igralo z Zlatorogom iz Laškega in ponovno doživelo poraz. V regularnem času se je tekma končala neodločeno, v podaljšku pa so zmagali gostje z rezultatom 83:81. Najučinkovitejši pri Pomurju so bili: Sakovič 26, Marinič 16, Rajbar 15 in Juteršnik 12 košev. Sobočani so še brez toček. GOLE DAJE Z ROKO IN NOGO I M)Vaihdvajsetletna Slavica vrh^'^^omas Plitvičkega Ini f'čaP°s^na pa na osnov-fned ‘ Pornia Radgona, sodi lziemne športnice v or p N osnovni šoli se je Ikm/u^ ukvarjala s teki na sedn e ‘n do^e ProSe- Šele v pokT razredu je na .^Profesorice telesne F ene Pevec odločila r°kom^ ukvarjati z šoli .m. Ze v osnovni eo^-ln, kasneje v srednji Ionski šoli v Radencih je Snn ena najboljših strelk. se’ da je največ tekmi r? Slcer dosegla na Gostinska šola Radencev R ° zdravstvenih delav-ie h,/-Vo^ učinkovitostjopa k ekipa Pčlp'Jmogla, da se je I Ustila lOne Ieta 1977 I a v drugo slovensko ’ vzhod. Prvo leto Iie v lei konkurenci °"a Radgona sedma* dru zarad?0 in tre^e Prva- Toda nih v po,manjkanja finanč-IRnd redstev rokometašice sloSkilil-° nast°Pale v mest,, 1 %1' ,emveč so svoje čem prePustUe drugouvrš-I,ekmovmani' Tudi krnsko metašS^p^0 so rok°-pr.o , ^adS°ne osvojile L ligi vzhnl vdrligi slovenski brstih, d ,n se naposled vprvo slovensko ligo. V novi ligi so dobro startale, kar pomeni, da so bile dobro pripravljene, toda kasneje so nastopile težave. Poškodba Potočnikove, ki je še vedno odstotna in slab obisk treningov zaradi šolskih obveznosti so bili vzroki, da je ekipa Radgone zbrala manjše število točk, kot so načrtovali. Čeprav se je Slavica kot strelka izkazala na vsaki* tekmi in sama dosegla več kot polovico zadetkov, je mlada in neizkušena ekipa nekaj tekem izgubila povsem po nepotrebnem. Sicer pa z vrnitvijo Petkove in dobrimi pripravami v zimskem času v telovadnici računajo, da bodo obdržale status slovenskega Ugaša. Slavica Mlinarič pa ne igra samo rokometa, temveč je letos v poletnih mesecih naredila izpit za trenerja rokometa in vadi drugo mošt- vo Radgone, ki sodeluje v pomurski ženski ligi, hkrati pa pomaga tudi trenerju prve ekipe Tonetu Pevcu. Se več, I Slavica se je uveljavila tudi | kot odlična nogometaška in je stalna članica^ slovenske ženske nogometne reprezen- tance. Ta je ob 800-letnici I Žalca nastopila proti moški ekipi Žalca in bila tesno poražena z rezultatom 6:8. I Slavica pa je zabila dva gola. I Slovenska ženska reprezen- tanca pa namerava odigrati nogometno tekmo z »Zlato selekcijo Nedeljskega«. Kot I odlična strelka pa se je izkazala na nogometnem turnirju v Brucku v Avstriji, I kjer je Radgona med deveti- | mi moštvi osvojila tretje mesto, sama pa je vila s 16 — goli najboljši strelec turnirja. J Poleg rokometa in nogometa | pa Slavica tudi ni opustila tekaške discipline. Tako je _ na lanskoletnem tekaškem I maratonu »Treh src« v Ra- £ dencih v teku na 21 km med članicami osvojila tretje me- _ sto. Letos pa je bila v teku na I 10 km med članicami druga. J Feri Maučec ------------ ^<2225- NOVEMBRA 1982 SKL — ŽENSKE Pomurje: Senožeče 81:50 Košarkarice Pomurja so v četrtem kolu slovenske lige premagale Senožeče in zabeležile četrto zaporedno zmago. Naj-’ zaslužnejša za zmago Pomurja je bila Korenova, ki je sama dosegla več kot polovico košev. Strelke za Pomurje: Koren 43, Žitek 19, Benko 9, Gašper 2, Bere 6, Šiško 5 in Merklin 4. V naslednjem kolu igra Pomurje s Cometom v Slovenskih Konjicah. Pomurje 4 4 0 329:218 8 Rogaška 4 4 0 345:252 8 Kladivar 4 3 1 326:289 6 Comet 4 3 1 248:230 6 Jesenice 4 3 1 275:268 6 Libela 4 2 2 335:306 4 Salonit 4 2 2 318:321 4 Senožeče 422 247:267 4 Maribor 4 1 3 282:296 2 Litija 4 0 4 226:289 0 N. mesto 4 0 4 250:332 0 Slovan 404219:3330 BAKOVCI Športna rekreacija Društvo Partizan Bakovci je te dni izvedlo vaško prvenstvo v odbojki. Rezultati: Brioni : Cipičnjek 1:2, Cipičnjek : Piščak 0:2 in Piščak : Brioni 0:2. Vrstni red: L Brioni, 2. Piščak, . 3, Cipičnjek. Društvo Partizan in ŠŠD sta izvedli preverjanje vzdržljivosti na 2400 m. Sodelovalo je 73 krajanov, med katerimi je večina osvojila značke in nalepke. STRELSTVO Zmaga Panonije Strelska družina Panonija je organizirala dvoboj s strelsko družino Pinus iz Rač. Zmagala je Panonija s 1342:1227 krogov. Povratno srečanje bo decembra. Gostje so si tudi ogledali proizvodne prostore tovarne Panonija. POKAL NZS Nafta zmagovalec skupine Končana so bila tekmovanja v vseh osmih skupinah kvalifikacij za pokal NZS. V kvalifikacijski skupini, kjer so igrala moštva iz severovzhodne Slovenije, je brez poraza zmagala lendavska Nafta. V zadnjem kolu je Nafta premagala Aluminij iz Kidričevega z visokim rezultatom 4:0. Gole za Nafto so dosegli Gašpar 2 ter Žalik in Šijanec po enega. Mura pa je v Ptuju premagala Dravo z 2:1. Strelca za Muro sta bila Kardoš in Šavel. Zmagovalka skupine-Nafta se je tako uvrstila v četrtfinale. Nafta 4 4'0 0 8:1 8 Mpra 4 3 0 1 8:3 6 Drava 4 2 0 2 5:5 4 Aluminij 4 1 0 3 8:10 2 Ljutomer 4 0 0 4 2:12 0 II. ONL LENDAVA Odranci jesenski prvak Odigrano je bilo zadnje jesensko kolo v drugi občinski nogometni ligi Lendava. Rezultati: Graničar : Odranci 0:3, Kapca : Žitkovci 3:0, Lakoš : Pince 4:0 in Polana : Zvezda 13:1. Renk ovci so bili prosti. Odranci 8710 50:9 14 Renkocvci 8 7 1 0 42:6 14 Polana 8404 33:27 8 Graničar 8323 19:16 8 Žitkovci 8404 21:24 8 Kapca 8233 15:30 8 Lakoš 8 2 2 4 17:27 6 Pince 8 2 15 12:29 5’ Zvezda 8 0 0 8 8:49 0 --STRELSTVO----------------------------------- POM. ODBOJ. LIGA Prvi del Ljutomeru Odigrano je bilo 5. kolo v pomurski odbojkarski ligi. Rezultati: Cven: Radenci 2:3, Pomurje : Ljutomer 2:3 in 3:0. Ljutomer 'Radenci Cven Pomurje Apače Veržej Apače : Veržej 5 5 0 15:5 10 5 4 1 14:8 8' 5 3 2 11:7 6 4 1 3 8:9 2 4 1 3 4:9 2 5 0 5 1:15 0 II. SRL - MOŠKI POLET PRED BAKOVCI INKROGONI Končanje bil jesenski del tekmovanja v drugi slovenski moški rokometni ligi, kjer sodelujejo tri pomurska moštva: Polet iz Murske Sobote, Bakovci in Krog. Največ uspeha je imel Polet, kije pristal na vrhu, takoj za njim pa Bakovci, medtem ko so Krožani precej zaostali. Polet, kije bil med glavnimi favoriti za osvojitev prvega mesta, je napovedi sicer opravičil, vendar pa težje, kot je bilo pričakovati, saj je bil dvakrat premagan v Šempetru in Dobovi. Ker pa Sobočane v nadaljevanju čaka nekaj težkih gostovanj, se bodo morali dobro pripraviti, če bodo hoteli obdržati naslov prvaka ter se ponovno uvrstiti v slovensko ligo. Največje presenečenje so pripravili rokometaši Bakovec, ki so bili trikrat poraženi in so pristali pri samem vrhu. Imeli pa so celo lepe možnosti za boljšo uvrstitev. Vsekakor pa imajo v Bakovcih trenutno solidno moštvo, ki bo v nadaljevanju prvenstva lahko prekrižala račune marsikateri ekipi, zlasti še. ker bodo z zgraditvijo novega igrišča imeli boljše razmere za vadbo. Krožani, ki so za sodelovanje v tej konkurer.ci morali odigrati kvalifikacije s Črenšovci, so imeli težave zaradi odsotnosti nekaterih najboljših igralcev. Dosegli so manj, kot so mnogi pričakovali. Vsekakor pa imajo možnost, da spomladi svojo uvrstitev izboljšajo. ROKOMETAŠI POLETA — Stojijo od leve: Katona, Merčnik, Bogadnovič, Benko, Gomboši, Titan, R. Horvat (trener). Čepijo: M. Horvat, Kreft, Jerebic, Beiovič in Kozlar. Foto: F. Maučec ROKOMETAŠI BAKOVEC - Stojijo od leve: Smodiš (predsednik), Antolin, Šticl, Al. Buzeti, Koželj, Mes, Ružič, Radulovič (trener). Cepijo: Vohar, Smodiš, An. Buzeti, Lovenjak, Marič, Lebar. Foto: F. Maučec ROKOMETAŠI KROGA ( Stojijo od leve: Bertalanič, Meolic, J. Makovec, Svetec, Ulen, Fujs (trener). Čepijo: B. Makovec, Titan, Varga, Kolmanko, Lapoša in Štiblar. Foto: T. Gider Vodi tretja ekipa Ljutomera V občinski strelski ligi Ljutomer, kjer sodeluje 7 ekip, ki jih sestavljajo predvsem mladi strelci, je bilo doseženih nekaj zelo dobrih rezultatov. V prvem kolu je bil najboljši Stanko Kapun, ki je dosegel 185 krogov pred Dušanom Špindlerjem 183 in Rajkom Robnikom 180 krogov. V drugem kolu pa seje izkazal Franc Belec s 188 krogi pred Dušanom Špindlerjem 184 in Rajkom Kapunom 179 krogov. Med posamezniki vodi Dušan Špindler s 367 krogi pred Francem Belcem in Stankom Kapunom po 363 krogov, Rajkom Kapunom 356, Lidijo Belec 350 krogov itd. V ekipni konkurenci vodi tretja ekipa Ljutomera s 14 točkami pred prvo ekipo Ljutomera 12, drugo ekipo Ljutomera 10, Vesno 7, četrto ekipo Ljutomera, Rudarjem B in Rudarjem A, ki imata po 4 točke. R. Kapun STRAN 17 PRISLUHNITI ŽELJAM POTROSNIKO V PRIZNANI PROIZVAJALCI OBLAZINJENEGA POHIŠTVA - UGODNE MOŽNOSTI ZA OBNOVO STAREGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA - PRIZNANI IZDELOVALCI UNIFORM - IZDELAVA OBLAČIL PO MERI PO UGODNIH CENAH Organizacija združenega dela Kroj Murska Sobota, Cvetkova ulica 1, zaposluje osemdeset delavcev. Njeni začetki segajo v leto 1962. V dveh desetletjih sije marljivi delovni kolektiv zgradil nove proizvodne prostore in posodobil delovni proces. Za omenjena vlaganja so porabili večinoma lastna sredstva. KROJ izdeluje oblazinjeno pohištvo oblačila vseh vrst po meri in konfekcijo. Največ proizvodov prodajo na slovensko tržišče in delno v sosednjo republiko Hrva- ško. Sloves si je pridobil soboški KROJ predvsem s skrbno izdelanimi sedežnimi garniturami za dnevne sobe. Kupci se odločajo za nakup njihovih izdelkov predvsem zaradi obrtniškega sistema proizvodnje, ki zagotavlja večjo kvaliteto in Pri KROJU ugotavljajo, da je med potrošniki vedno večje zanimanje za obnavljanje starega oblazinjenega pohištva. To je še predvsem aktualno v zadnjem stabilizacijskem obdobju. Obrtniška proizvodnja takšno obnovo v celoti omogoča. Takšno pohištvo je kot novo in daje KROJ zanj zagotovilo, da bo brezhibno za daljše obdobje. Za obnovo starega oblazinjenega pohištva v KROJU se zanimajo potrošniki iz vse Slovenije. Pomembno je. da izdeluje KROJ oblazinjeno pohištvo na željo naročnikov. Velikost posameznih kosov pohištva prilagodijo velikosti prostorov. Poleg izdelave oblačil po meri in zaščitne konfekcije je KROJ znan po izdelavi vseh vrst uniform. Veliko teh oblačil izdelajo za potrebe društev in organizacij združenega dela, ki takšna oblačila potrebujejo. Uniforme šivajo za gasilce, pevske zbore, pihalne orkestre, za gostinske delavce in druge. V zvezi z izdelovanjem oblačil po meri poudaijajo ; pri KROJU, da jih izdelajo ; po nižji ceni, kot če bi stranka kupila v trgovini konfekcijsko oblačilo. Pri njih izdelana obleka po meri je povsem prilagojena postavi naročnika oblačila: j Delavci KROJA se zavedajo', da morajo prisluhniti željam potrošnikov, če hočejo uspešno gospodariti v 1 sedanjih težkih razmerah, j To jim v veliki meri uspeva. Zanimanje za njihove izdelke ih storitve iz vse republike Slovenije in od drugod je vedno večje. KROJ Murska Sobota ima svoje prostore v Cvetkovi ulici 1. KROJ Čestitamo ob dnevu republike! Sloves si je pridobil KROJ predvsem s skrbno izdelanimi sedežnimi garniturami. KROJEV obrat za proizvodnjo konfekcije. Čestitamo ob dnevu republike! DELOVNI KOLEKTIV RADENSKA IZ RADENEC S SVOJIfTlI TOZD IN DSSS C’ . ... Nedavno odprt hotel TERMAL v Moravskih toplicah. -TOZD mineralna voda -TOZD Naravno zdravilišče -TOZD Turizem in gostinstvo Grozd G. Radgona -TOZD Turizem in gostinstvo Jeruzalem Ljutomer -"TOZD Komunalna dejavnost —TOZD Tovarna polnilne opreme -TOZD Hotel Diana murska Sobota -TOZD Turizem in gostinstvo Zvezda murska Sobota -TOZD moravske toplice moravci -Delovna skupnost skupnih služb STRAN 18 VESTNIK, 25. NOVEMBRA kronika ^1 Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI BEHM M9B nW" I PASTI V MEGLI Prispevki z a kirurgijo I Upanje, ki smo ga izrazili v eni izmed prejšnjih številk, ko smo I zapisali, da bo zdaj, ko je promet redkejši, najbrž manj I prometnih nesreč, se ne uresničuje. Torej v času, ko smo z I bencinom na tesnem, ko se vozimo manj, je število prometnih nezgod skorajda enako Prejšnjemu obdobju. Pomurske eeste tudi še naprej terjajo človeška življenja. Tudi danes Poročamo o laki nezgodi. Sicer pa pojdimo po vrsti, kot so se nesreče zgodile. v Voznik osebnega avtomobila CK — 221-41 Josip Rožman z Murskega Središča, Ulica maršala Tita, se je 16. novembra peljal lokalni cesti, ki vodi iz Trimlinov. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, ni ustavil, zato je trčil z osebnim avtom MS-35O-O3 s katerim se je P° magistralni cesti pripeljal Mirko Grča iz Lendave, Rudarska ulica 11. Telesnih poškodb k sreči ni bilo, pač pa je nastala gmotna škoda v skupnem znesku 100 tisočakov. 20. novembra ob 14.10 uri se zgodila prometna nesreča v Kranjčevi ulici V Lendavi. Tod Je pred osebni avto, s katerim se ^Peljal Jože Varga iz Lendave, Tomšičeva ulica, pritekla na ce-sto z dvorišča domačije na Kranjčevi ulici 25 šestletna M. Avto jo je zadel s prednjo le-v° stranjo, nakar jo je odbilo in Na Upravi za notranje zadeve Murska Sobota ugotavljajo nagel porast kaznivih dejanj protipravne prilastitve tujega.premoženja. Tokrat prednjačijo tatvine bencina. Tako so evidentirali že 15 primerov kraje bencina in nafte. Storilci goriva ne prečrpavajo le iz rezervoarjev na vozilih, ampak ponekod tudi kradejo kar polne 200-litrske sode. Taka kraja je bila pri Gradu. Doslej je bilo v Pomurju ukradenih že več kot 1300 litrov pogonskega goriva. V največ primerih iz avtomobilov, čez noč parkiranih pred stanovanjskimi bloki. Tudi vlomov v stanovanja ne manjka. Nepridipravi stikajo v glavnem za denarjem. Ce pa ga ne najdejo, vzamejo tudi kaj drugega. Te dni je na primer iz Nekega stanovanja zmanjkala celo stenska ura! Storilci se zadovoljujejo tudi z drugimi dobrinami. Delavci UNZ M. Sobota so evidentirali tudi prijave kraj pralnega praška in kave. To potrjuje tudi domnevo, da imajo v nekaterih gospodinjstvih večjo zalogo, drugod pa poamnjkanje. je padla na cesto. TJgotovili' so, da ima dekletce lažje poškodbe. Vožnja v megli jezelo nevarna. Prav zaradi tega je treba upoštevati prometne predpise. Med drugim priporočamo zmerno vožnjo, prižgati je treba ,,kratke” luči (ne pa luči za označevanje vozila), voznik mo- kolesarka padla na pokrov motorja, nato pa na desno bankino ceste, zato se je hudo poškodovala. Veržeju. Med vožnjo je zaradi goste megle spregledal kolesarja 57-letnega Ivana Vinkoviča iz Dokiežovja 72, ki se je peljal brez luči in menda po sredini ceste, zato je prišlo do trčenja: kolesarja je vrglo na pokrov motorja, nato v vetrobransko steklo, nakar je padel na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je čez 5 ur umrl. V nedeljo pa je prišlo do prometne nesreče tudi na cesti med Veliko Polano in Hotizo. Kakih 400 metrov pred Hotizo je osebni avto MS-507-73, ki ga je vozil Ladislav Varga iz Kapce, zaradi megle in neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v jarek, nato pa še na njivo. Vozilo se je večkrat prevrnilo. Materialna škoda znaša 80 tisočakov, lažje pa sta se poškodovala sopotnika: 21-letni Zoltan Koter in 21-letna Elizabeta Vuk, oba s kapce številka 107. š. s. Tik ob koncil redakcije smo zvedeli za grob napad na invalida. 79-letni Ferdinand Kocet iz Gornje Bistrice se je ves preplašen z invalidskim vozičkom pripeljal pred vaško trgovino (kamor je bil sicer namenjen ) in povedal, da stajga sredi belega dne (ob 11. uri) napadla dva mlajša moža, mu vzela denarnico, iz nje pobrala 25.000 dinarjev, nato mu jo vrgla nazaj in izginila v gozd. Eden je menda imel brado. Delavci UNZ za storilcema poizvedujejo. Razsekovalnica (namesto venca očetu Bot Ludvika, Lendava) — din 1.000.00; Družina Flegar (namesto venca pok. Stanku Petroviču) — din 800.00; Sodelavke 311. brigade Mura TOZD Ženska oblačila (namesto venca pok. sinku sodelavke Markoja Marinke) — din 500.00; ABC Pomurka DO Ml DOSTOZD Klavnica Murska SobotaC^mesto venca na grob pok. BOT Štefana. Lendava) — din 500,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Voroš Štefana. Dobrovnik) — din 500.00; Sindikalna organizacija Potrošnik Murska Sobota TO IZ (namesto venca na grob pok. očetu od Žabot Marije) — din 1.000,00; ABC Pomurka MI OO sindikata Delovne skupnosti Murska Sobota (namesto venca na grob očeta naše sodelavke Hajduk Angele) — din 500,00; 10 OOS TOZD Zdravstveni dom Mursk Sobota (namesto venca na grob pokojnega očeta, sodelavca dr. Budja Maksimiljana od Grada) — din 1.200,00; 10 OOS TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pokojnega očeta sodelavke Došen Marije iz Petrovec)—din 1.200,00; Čepregi — Fizine lO.Portorož (namesto cvetja na grob Šavel Karel) — din 1.000.00; Gimnazija »Frana Miklošiča« Ljutomer (namesto venca na grob matere sodelavca Pal Joška) — din 1.500,00; OO sindikata Carinarnice Gornja Radgona (namesto vencev pok. Lutharjevemu očetu. Poredoševi mami, Smi-dlehnerjevemu očetu, Mlinaričevi mami) — din 4.000,00; Režonja Ivan, Lipa (namesto venca pok. Ani Matjašec. Lipa) — din 1.000,00; OOS Vzgojnovarstvenega zavoda Murska Sobota (namesto venca pok. materi Snurer Marjete) — din 800,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Metzkar Karela, Sotina) — din 500,00; ABC Pomurka DO MI OOS TOZD Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Kavaš Irene. Rakičan) — din 500,00; ABC Pomurka MI OO sindikata Delovne skupnosti Murska Sobota (namesto venca na grob matere naše sodelavke Dokl Angele) — din 500,00; Občinski odbor Rdečega križa Murska Sobota (sredstva KO RKS pri KS Park) — din 10.000.00: Družina Čebašek in dr. Travnik. Murska Sobota, Kopališka 23 (namesto venca na grob matere Šiftar Sidonije) — din 1.000,00; Delavci kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota (namesto venca materi sr. Miloševič Mirjane iz Bele Crkve) — din 3.000,00; Miloševič Terezija, Murska Sobota. Partizanska ulica (namesto venca na grob pok. Vukšič Andželke, Bela Crkva) — din 1.500,00; Kovač Arpad, Murska Sobota, Grajska 16 (obveznice za ceste) — din 5.695,90, Darovalcem se zahvaljujemo! Prispevek nakazujte na račun: 51900-763-30297 krvodajalci Tudi sindikalni Sto «a zt,avnai odletele, tale v Krajni pa na električnem drogu, 'ovci vena U’ ol<1eva in čaka. Za zaščito bi v teh hladnih dneh poskrbeli ar Je ne morejo ujeti. F. K. PODJETJE SOBOTA — Milan Balaško (14), Vincenc Kosiper (2), Jože Martinec (13), Dragica Horvat (4), Nevenka Gotar (6), Rastko Šlebir (7), Alojz Lapoši (2), Kazimir Antolin (1), Jože Hoheger (1), Kolman Žilavec (6), Olga Varga (2), Terezija Radulovič (7), Ema Jurkovič (10), Jože Cipot (2), Franc Gjerkeš (2), Janez Gujtman (2), Alojz Štibar (13). KIK POMURKA M. SOBOTA — Anton Svetina (3), Silvo Hull (4), Franc Titan (10), Štefan Balažič (3). Štefan Baler(l I), Jože Jančarič (1), Ivan Špiclin (1), Ludvik Cigut (15), Anton Režonja (10), Franc Dervarič (5), Cvetka Horvat (5), Ivanka Fujs (11). KRVODAJALCI OD DRUGOD - Ivan Balažič (14),wŠtefan Maučec (5), oba Planika Turnišče; Silva Pok (2), Pomurski* tisk; Karel Lenčar(4), Franc Talaber( 14), oba Certus M. Sobota; Franc Vogrin (4), Potrošnik M. Sobota; Jože Štof (1), Franc Vlaj (21), oba Panonija M. Sobota; Ludvik Lanšček (2), Eva Lanšček (2), Dragica Počič (6), vsi Pletiljstvo Prosenjakovci; Štefan Šerkezi (5), Slava Misija (7), oba Mura, TOZD Težka konfekcija M. Sobota; Anton Mišja (12), Radenska Radenci KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Brez krajevnega Vk samoprispevka .skupnosti Črešnjevci-Zbigovci so v preteklih petih letih c? Vsi obir't3/”0' sa®°Prispevek za urejanje vaških cest in trafopostaj, to-,avni vzrok'-1"50 b'1’ aan-d, čeprav je samoprispevek potekel 30. junija. Sedaj ne JC-V tetn’da so pri nekaterih delih zatajili. V krajevni skupno-a dtožba n Paj° razP'sat' novega referenduma, ker se bojijo, da ne bi šir-naj stem rtp°maga'a Pr' re^'tvi celotne'komunalne problematike, ki bi jo "c in ^iem re^eval‘- Predvsem naj bi uredili dosedanje neasfaltira-indlistrii«toV°d v Črešnjevcih in Zbigovcih ter kanalizacijo v naseljih Jski coni Gornja Radgona. Franci Klemenčič Sistematičnemu izpopolnjevanju znanja iz drugih oblik družbenopolitičnega usposabljanja, širjenju znanja o marksistični misli in razvoju delavskega gibanja, s čimer je tesno povezano tudi uspešno uveljavljanje družbenopolitičnih nalog v sindikatu. je namenjena tudi občinska sindikalna politična šola v sezoni 1982/83. V sodelovanju z delavsko univerzo v Murski' Soboti je podrobnejši program sestavila komisija za izobraževanje pri občinskem svetu zveze sindikatov. Omenjena šola bi naj trajala — po nekoliko skrčenem programu — okrog 50 pedagoških ur, izvedli pa jo bodo v dveh delih. Prvi del se bo začel že v letošnjem decembru in ga bodo zaključili v januarju prihodnjega leta, drugi del pa bo na .sporedu meseca februarja. Kot je dogovorjeno, bo občinska sindikalna politična šola potekala v prostorih murskosoboške delavske univerze. ___GORNJA RADGONA--------- Predavanja bodo slušatelji, ki bodo dobili tudi gradivo za individualni študij, poslušali ob petkih in sobotah, in sicer tri tedne zapored. Sicer pa je šola namenjena vsem predsednikom in njihovim namestnikom v osnovnih organizacijah zveze sindikatov, konferencah OO ZSS, članom osnovnih sindikalnih organi zacij, poverjenikom sindikalnih skupin in ostalim sindikalnim aktivistom. V programu občinske sindikalne politične šole je 21 raznih tem, ki bodo brez dvoma prispevale k poglobljenemu spoznavanju stališča sindikatov do posameznih družbenih vprašanj in njihove naloge. Prav tako se bodo seznanili s sodobnimi oblikami in metodami političnega dela, aktualnimi problemi . sodobnega sveta in jugoslovanske družbe. Vse to bo nedvomno prispevalo k še večji usposobljenosti sindikalnih delavcev za politično delo vlastnem okolju in širše. Milan Jerše poroke Franc ŠKAFAR, ključavničar, Melinci 98 in Irena HOZJAN, prašiče-rejka, Ižakovci 181; Milan LESJAK, šofer. Melinci 97/a in Cvetka BAŠA, medicinska sestra, Beltinci, Pot ob Črncu 19; Avgust VOROŠ, ročni stavec, Dobrovnik 127 in Bernarda ZADRAVEC, prikrojevalka, Lipa 57; Jože PALATIN, elektroinstalater, Pečarovci 83 in Bernarda SEČI, šivilja, Gančani 89; Stanko KUMIN, krojač, Šatahovci 9 in Jožica KAVAŠ, ekonomska tehnica, Bratonci 88; Drago KAVAŠ, strojni ključavničar, Braton-ci .88 in Slavica VIRAG, prikrojevalka, Bratonci 112; Rudolf FRAS, zidar, Kokplanjščak 12 in Milena LENDVAJ, kmetijska tehnica, Ižakovci 181. TURNIŠČE: cene pujskov V predprazničnih dneh so cene vendarle nekoliko poskočile. Tako so pretekli četrtek (18. nov.) nekateri rejci iztržili za par pujskov 4.500,00 dinarjev, najnižja cena pa je bila 3.800,00 dinarjev. Ponudba je bila sicer b olj skromna — le42 pujskov in nekateri kupci so ostali praznih rok. 455 ŠTIPENDISTOV Pred dnevi so za tekoče šolsko leto dijaki in študenti iz občine Gornja Radgona, ki prejemajo štipendije iz sredstev združenega dela kar 455 jih k prejel prve štipendije za september in oktober. Pri občmski skupnost, za’zaposlovanje G. Radgona, kjer vodijo tovrstne postopke, ^•“«^0, da bodo v bodoče bolj redno nakazoval, st.pendue. Vzrok je bi Iv nedode-lanih merilih, število teh štipendistov narašča. Lan. j.h je^lo lls|0USTR|JA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV 69240 LJUTOMER Ormoška 46 te!.: 069 81-086,81-414 tla.: YU 35-242 Naš proizvodni program; sistem predelnih sten, sistem fasadnih elementov, sistem IMG, kiosk K-67, jadralne deske. STRAN 19 LENDAVA Kako do večjih zaposlitev? Podatki o zaposlovanju za obdobje januar—september kažejo, da se število zaposlenih v nekaterih panogah industrije zmanjšuje, da pa ob tem narašča število dopolnilnih in pogodbenih del, za kar pa vedno ni ustrezne obrazložitve. Največja slabost pa je v tem, da se niti naravni odliv delavcev ne nadomešča z novimi zaposlitvami. Takšno stanje seveda povzroča nenehno rast iskalcev zaposlitve, teh je sedaj že 487, od tega pa kar 141 strokovno usposobljenih delavcev. V lendavski občini so se v tem času hudo razmnožile tudi nadure, teh je po nekate- TEMELJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI - ENOTA V MURSKI SOBOTI obvešča javnost, da se bo pri tem sodišču dne 28. decembra 1982 ob 9. uri v sobi št. 14 z dražbo prodajala stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem v Murski Soboti, Kerenčičeva ul. št. 28 — sedaj Gregorčičeva ulica s pravico uporabe pripadajočega zemljišča pare. št. 1647, 1648 in 1649 v skupni izmeri 8 arov, vse od vi. št. 1507 k. o. M. Sobota. Izklicna cena je 650.000,00 din. Kupci morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na račun tega sodišča št. 51900-696-40045 z oznako namena nakazila ter potrdilo o plačani varščini pred dražbo predložiti sodišču. Po dražbi bo nepremičnina domaknjena najboljšemu ponudniku in kupec mora celotno kupnino vplačati v roku 15 dni po vročitvi sklepa o domiku. rih ocenah kar 110 tisoč, to pa pomeni, da bi se lahko zaposlilo 60 novih delavcev. Da bi ugotovili dejansko stanje zaposlovanja v OZD, bo posebna komisija izvršnega sveta obiskala vse delovne organizacije, da bi s skupnimi napori omilili ta pereč problem. In kakšne so možnosti za večje zaposlovanje? Po oceni izvršnega sveta so te v povečani proizvodnji za izvoz ter uvajanju novih proizvodnih programov. Tistim organizacijam združenega dela, ki imajo večje možnosti za povečanje proizvodnje in prodaje, bo potrebno zagotoviti enakomerni dotok surovin in reprodukcijskih materialov. Po mnenju izvršnega sveta bi bilo potrebno tudi večje vključevanje obrtnikov v kooperacijske odnose z večjimi industrijskimi organizaci- OBVESTILO Obveščamo občane Pomurja, da bodo zaradi rednega letnega popisa zdravil v dneh od 3. 12. 1982 do 3. 1. 1983 lekarniške enote v Pomurju poslovale takole: — Lekarna Gornja Radgona bo zaprta v petek, dne 3. 12. 1982 — Lekarna Beltinci bo zaprta v torek, dne 7. 12. 1982 — Lekarna Ljutomer bo zaprta v četrtek, dne 9. 12. 1982 — Lekarna Lendava bo zaprta v torek, dne 14. 12. 1982 - Lekarna Murska Sobota bo zaprta v četrtek, dne 23. 12. 1982 od 7.00 do 20.00 ure. V tem času bodo bolniki dobili zdravila v lekarni Beltinci, oziroma v času od 11.00 do 19.00 ure nujna zdravila na recepte tudi v lekarni Bolnišnice M. Sobota, Arhitekta Novaka 2. — Lekarniška postaja G. Petrovci bo zaprta od 17. 12. 1982, Grad od 21. 12. 1982, Dobrovnik in Turnišče od 27. 12. 1982, Črenšovci od 28. 12. 1982 in Radenci od 29. 12. 1982 do vključno 3. 1. 1983. Prosimo občane, da se v dneh pred inventurami oskrbijo z zdravili. Zahvaljujemo se za razumevanje. vaš oglas v VESTNIKU zanesljiv uspeh POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER TOZD POMURSKE LEKARNE MURSKA SOBOTA ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE, p. o. MURSKA SOBOTA ABC Pomurka Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje MURSKA SOBOTA Nove obrestne mere Večina naših načrtov in želja je tako ali drugače povezanih z denarjem. Pot do cilja je včasih daljša. Dolgoročno varčevanje pod ugodnejšimi pogoji je zato možnost, o kateri velja razmisliti. Nove obrestne mere za nenamenske dinarske hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 13% za vloge vezane nad 1 leto 15% za vloge vezane nad 2 leti 20% za vloge vezane nad 3 leta Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge bikarja. Pogoj: KV živinorejec 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece, delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov v 15 dneh po objavi v časopisu. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po objavi. 7 Nove obrestne mere za nenamenske devizne hranilne vloge so: 7,5% za vloge na vpogled (nespremenjeno) 9% za vloge vezane nad 1 leto 11 % za vloge vezane nad 2 leti 12,5% za vloge vezane nad 3 leta Tudi, če pravega načrta še nimate: vezava sredstev zagotavlja obrestovanje prihrankov po najvišji obrestni meri. zo ljubljanska banka gorenjewsWoj Industrija in montaža n. so/, o. Lendava Industrijska cesta GORENJE-VARSTROJ delovna skupnost skupnih služb Lendava Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb v skladu s statutom DSSS RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. Vodja sektorja za trženje Pogoj: — visoka ali višja šola ekonomske ali tehnične smer — nad 4 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. 2. Vodja sektorja za planiranje, finance in knjigovodstvo Pogoj: — visoka ali višja šola ekonomske smeri — nad 4 leta delovnih izkušenj Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Kandidate prosimo, da v roku 8 dni po objavi pošljejo pis' mene vloge s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: Gorenje-Varstroj, kadrovska služba, 69220 LENDAVA, Industrijska ulica. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku roka. ABC Pomurka — Veletrgovina ,,Potrošnik" Murska Sobota TOZD Preskrba na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Preskrba z dne 15. 11. 1982 objavlja prosta dela in naloge poslovodje v poslovalnicah: — Motvarjevci 54 — Ratkovci 58 Pogoji: za dela in naloge poslovodje se zahteva končan® srednja šola ali VK trg. poslovodja in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Veletrgovin® ,,Potrošnik" TOZD Preskrba, Murska Sobota, Arh. Novaka 2. Prijavljeni kandidati bodo v roku 15 dni po opravljeni izbil’ obveščeni o rezultatu izbire. Splošno gradbeno podjetje KONSTRUKTOR TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA Prijetno praznovanje 29. novembra — DNEVA REPUBLIKE! STRAN 20 VESTNIK, 25. NOVEMBRA^ Radijski in televizijski spored od 2 6. novembra do 2. decembra PETEK SOBOTR NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO i RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKASOBOTA j MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ) MURSKA SOBOTA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.55 Tv v šoli: Tv koledar Francoščina, Odmor, TV vrtec. Poročila. Po poteh partizanskih narodnih pesmi. 10.35 Tv v šoli: Namesto odmora. Risanka. Svet okoli nas. Mali program. Risanka, Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 12.05). 17.20 Poročila. 17.25. Dvojčka, otroška serija TV Beograd. 17.55 Domači ansambli: S Henčkom in njegovimi fanti. 18.25 Obzornik. 18.40 Spoznavanje naše naravne dediščine: Med Smrekovcem in Komnom. 18.55 Za zdravo življenje 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Fantje s Hill Streeta, ameriška nadaljevanka. 20.50 Modni utrinki. 20.55 Zrcalo tedna. 21.15 Nočni kino: Zlatolaska, franc. "Im. 22.55 Poročila. Oddajniki 11. TV mreže: 17.25 Tv dnevnik. 17.45 Mali Wet,otroška oddaja. 18.15 Mladinski ekran. 18.45 Komunistična in revolucionarna pesem. ‘9-3OTv dnevnik. 20.00 Naš čas, dokumentarna oddaja. 20.45 Zagrebška panorama. 21.00 Iz-Ofani trenutek. 21.10 Nočni kmo: Bolnišnica za preobrazbo. Poljski film (do 22.50). 8.00 Poročila. 8.05 Mišje prigode poljska risana serija. 8.15 ZBIS—-Vida Jeraj: Bajke med rožami. 8.30 Ciciban, dober dan: Pri čevljarju. 8.45 Samo Katka, poljska nadaljevanka. 9.15 Dvojčka, otroška nadaljevanka TV Beograd. 9.45 Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd. 10.15 Povezave, poljudnoznanstvena serija. 11.05 Pozdravljena, Makedonija. 11.25 Nekje na dnu, dokumentarna oddaja. 12.05 Poročila (od 12.10). 12.55 Tuzla: PJ v nogometu — Sloboda:OFK Beograd, prenos (od 14.45) v odmoru Propagandna oddaja. 15.50 Poročila. 15.55 Naš kraj. 16.10 PJ v rokometu Željezničar (Niš):Me-taloplastika, prenos, v odmoru... 17.30 Mačja ulica, ameriška risani film. 19.05 Zlata ptica-J. Ribičič: MIŠKOLIN — Poroka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.20 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Naše 20. srečanje. 21.30 YUL 871, kanadski film. 22.40 Poročila. 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 — telefon: 21-232 TV LJUBLJANA 8.40 Poročila, 8.40 Živ žav, otroška matineja, 9.35 Človekova glasba: Zvočnost in nezvočnost, 10.30 W. Atteway: SKAG, ameriška nadaljevanka, 11.15 TV kažipot. 11.35 Srečanje oktetov. glasbena oddaja, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Poročila (do 13.05). 15.10 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete, 15.40 Na drugačen način, zabavno glasbena oddaja TV Beograd. 16.30 Poročila, 16.35 Vozovnica v eno smer: Priti in ostati, dokumentarna serija TV Sarajevo, 17.15 Športna poročila, 17.30 Operacija medeni teden, ameriški prezrite. film. 18.55 Ne 19.10 Risanka, GA PRENOS OSREDNJE- SPOREDA SLOVENSKEGA TV LJUBLJANA GA PRENOS OSREDNJE- SPOREDA SLOVENSKEGA TV LJUBLJANA TV ZAGREB /O ljubljanska banka Pomurska banka TVZAGREB PornA TV V šoli’ 17.40 1745 M H sv Kr ko‘edar, >8-25 BeSka Občin Rijeke, 18-45 k eda mladih, 19.15 Risan-Seri; 1 ° Dnevnik, 20.00 ob ^kl ^m, 21.00 V petek ° 22 uri, 22.30 Dnevnik 9.00 TV v šoli, 12.55 Nogomet: Sloboda — OFK Beograd, 14.45 Zabavni koledar, 15.55 Risanka, 16.10 Rokomet: Crvena zvezda — Željezničar, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Čas, ki živi, 18.15 Mali koncert, 18.30 Prisrčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Marseillska pogodba (film). 21.30 Dnevnik, 21.45 Koncem tedna 19.15 Cik cak. 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 H. Huma — U. Kovačevič—A. Jevdjevič: KOŽE, nadaljevanka TV Sarajevo. 21.10 Propagandna oddaja, 21.15 Športni pregled. 21.30 Sezona miru v Parizu, francosko-jugoslovanski film, 23.10 Poročila 9.00 Poročila, 9.05 Prvič — nič, drugič — nič. tretjič — Živ žav, posnetek otroške prireditve iz Kranja, 9.45 M. Košuta: Vitez na obisku, predstava SNG Maribor, 10.55 Kje so vsi tisti ljudje — Rino Chinese, glasbena oddaja. 11.30 II. zasedanje AVNOJ, dokumentarna oddaja, 11.55 Republika naša, glasbena oddaja TV Za- greb, 12.25 Narodne pesmi, 12.55 PJ v nogometu — Dinamo (ZG):Saraj_evo. preno^ v odmoru........14.45 Kanchenjunga, češkoslovaški alpinistični film, 15.50 Festival »Revolucija in glasba«: Večer zborovske pesmi, 16.50 Poročila. 16.55 Ciciban dober dan: Knjižica iz Trnovskega gozda, 17.15 Kung fu. ameriški film, 18.25 Da pesem ne bi zamrla — ob 30-letnici Slovenskega okteta, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 G. Stefanovski: Divje meso, drama TV Beograd, 21.45 Simfonični večer na festiva- i lu« Revolucija in glasba« I 22.35 Poročila 9.00 Poročila, 9.05 Guslarske pesmi o Titu. 9.30 Nihče mi ničesar ne pove, češkoslovaška otroška oddaja. 10.35 Pedenjžep: Hodil sem . . ., 10.55 Kluane. kanadski športni film. 11.50 Ustvarjanje Titove Jugoslavije: Titova država. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.10 Pustolovščina, otroška oddaja TV Beograd. 14.40 Zlati slavček, posnetek otroške prireditve TV Skopje. 15.45 Poročila, 15.50 Slavi naproti, ameriški film, 18.20 Izkušnje spopadov, zunanjepolitična oddaja, 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrn 1 19.30 TV dnevnik. 19.53 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Ta svet je pesmi vreden, portret Franeta Milčinskega-Ježka„ 20.40 Modni utrinki, 20.45 A. Doblin: Berlin — Ale-xanderplatz. zahodnonem-ška nadaljevanka, 21.45 Poročila TV ZAGREB TV AVSTRIJA TV ZAGREB TV ZAGREB 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 dan. Jugoslavija dober 13.55 Narodna glasba, 14.30 Tv AVSTRIJA TV y0.3.utranja poročila, 9.05 (film) 12 00 A30 Safar‘ V pekel je, 13;nn r? Avstryske dimenzi-17 00 p OPoldanska redakcija. 17 25 Hal° ček. 18 On l5 Spanček Zaspan-Družinslj Pan°Ptikum, 18.30 rila v Jimagacm. 19.00 Avst-20.15 AiJ^J9'30 ^as v sliki, 2|-20 AvsY — nereSen°. ni studioS,riJskl kviz' 22'20 Noč’ '^^'Pmgram Galerija 1800 ka, 19rh A8'30 Brez nagobčm- ŽOSS^1' 2015 Črni Politika C'55 Znanost. 21.20 222O Prek^ in ‘° pred l0' (film). rekle‘stvo in haleluja 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Družinski magacin, 11.05 Dopoldanski koncert. 11.55 Nočni studio, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.55 Hazarderka (film). 17.00 Risanke. 17.30 Dogodivščine, 17.55 Spanček, Žaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Dober večer v soboto. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Vse je v redu (veseloigra). 21.40 Sport. 22.00 EP v standardnih plesih. Drugi program 16.15 Imate radi klasiko? 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 Nogomet. 19.00 Filmske novosti. 19.30 Čas v sliki. 20.15 S pestjo in nožem. 22.25 Religija. 22.30 Jerry Cotton (film). 23,55 Sto umetnin. Zapisi, 15.00 Cesta dolga eno- leto (film), 17.30 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kože (serija), 21.15 Športni pregled, 21.30 Sama v temi (film), 23.15 Poročila 10.05 Poročila, 10.15 Republiki od srca, 10.45 Pozdrav prazniku, 11.15 Dogodivščine polarnih medvedkov (risanka), 12.30 Oddaja za otroke, 12.55 Nogomet: Dinamo — Sarajevo, 14.45 Dnevnik, 15.00 Rdeče, rumeno, zeleno, 15.15 Narodne pripovedke, 15.30 Mladi upi, 16.00 Povratna karta (film), 18.00 Republika naša, 18.30 40 let od prvega zasedanja AVNOJ, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Žikica Jovanovič-Španac (drama), 21.00 Revolucionarne pesmi, 21.15 Mojstri, mojstri (film), 22.45 Dnevnik 10.00 Poročila, 10.20 Makedonski otroški zbori, 10.50 Ne dam tega sonca v očeh, 11.20 C.H.O.M.P.S. (film), 12.45 Kaj vedo otroci o Bihaču, 13.15 Praznični program, 14.15 Dnevnik, 15.00 Avantura, 15.45 Narodna glasba, 16.15 Dokumentarni film, 16.35 Izdajalec (film), 18.05 Ustvaijanje Titove Jugoslavije, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dober večer, 20.55 Berlinski Aleksanderplatz, 21.55 Poročila TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA /© ljubljanska banka Pomurska banka ^MADŽARSKA TV MADŽARSKA 11.00 ORF stereo koncert, 13.00 Vzgojna oddaja. 15.15 Walt Disney. 16.45 Moderna pravljica. 17.15 Risanka. 17.40 Helmi. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Človek in živali, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 črni bumerang (TV film), 21.45 Čar plesa. 22.50 Šport. Drugi program 15.30 Adventno petje. 16.00 Smučarsko veselje. 17.00 Jazz festival. 18.30 Okav, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Majhnipobegi(film), 22.35 Uporniki iz Liang San Poja. 23.20 Sto umetnin TV AVSTRIJA 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 Nekaj minut z.... 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 8.35 TV V ŠOLI: TV koledar. Od načrta do karte. Alžirija. Odmor. Muca Copatarica. Poročita. V osnovni šoli Kozala na Reki. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka. Predšolska vzgoja. Mali program. Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05). 17.35 Poročila. 17.40 Ciciban, dober dan: Papir. 17.55 Samo Katka, poljska otroška serija. 18.25 Severnoprimorski obzornik. 18.40 Srečanje tamburašev Slovenije, 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Balada o Cablu Hoguu. ameriški film, 21.55 Poročila 8.35 TV v šoli: TV koledar. Ribogojstvo — Vodna energija. Odmor. Pomagajmo živalim pozimi. Poročila, Človekovo telo, 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka, Združeni narod. Kako naj . . / Risanka. Zgodba, Zadnje minute (do 12.05), 17.00 Poročila, 17.05 Mladi virtuozi: Rog, 17.25 Zapisi za mlade: Janez Kuhar. 17.55 Mozaik kratkega filma: Orientacijski tek. švedski športni film, 18.25 Celjski obzornik, 18.40 Mladi za mlade: Prijatelja. 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Studio 2. 21.10 Odsevi vzhajajočega sonca: Podedovana prihodnost, dokumentarna serija. 21.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV ’nevnik. 17.45 Radost Evrope. 18.15 Aktualnosti, 18.45 Zeleni kabaret. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Srečanja, kulturna oddaja. . 20.30 Žagrebška panorama, 20.50 Moliere: Tartuffe, predstava Gledališča Bosanske Krajine iz Banja Luke (do 22.05) Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik, 17.45 Trnjeva trdnjava, 18.15 Znanost, 18.45 Humor Vojvodine, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Življenje je množični pojav (do 22.00) TV ZAGREB TV ZAGREB 8.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Radost Ev- rope. 18.25 18.45 19.15 18.15 TV koledar, Kronika občin Siska, Obramba in zaščita, Risanka, 19.30 Dnev- 8.05 in 14.25 Šolska TV 16.30 Melodije iz 'el 1919—1923. 17.15 5 minut meteorologije. 17.20 Šola za starše. 18.00 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 18.50 10 minut za ribiče. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta. 20.25 Lorenzaccio, drama. 21.35 Umetnina ted-"a. 21.40 Tamas Vitray. 22-05 Portret baletke. 22.40 TV dnevnik. 22.50 Prepovedane slike, angl. film. 8.45 Naš ekran, pon' 9.20 TV reprize. 14.30 Za otroke. 15.55 Nove pesmi. 16.40 Današnje preseljevanje. 17.30 Velemesta: Rim. 18.25 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.15 Familija. Neoton-show. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Pustolovščina, italijansko-francoski film iz serije Antonioni. TV MADŽARSKA /© ljubljanska banka Pomurska banka 8.40 Za cicibane in otroke. 11.25 Madžarska—SZ, judo. 12.40 Pulzus. zabavnoglasbena panorama. 14.25 Skrivnosti Pariza, francoski film. 16.15 Slovite knjižnice. 16.45 Praznik SFRJ. 17.05 Primaši. 17.50 Napoved sporeda. 18.15 Kodaly. 19.00 Teden. 20.00 Petrocelli. 20.50 Šport. 21.00 Družabna igra. 21.40 Portret generalnega direktorja I. Pappa. 9.00 Jutranja poročila. 9:05 TV v šoli, 10.30 Hazarderka (film). 11.35 Nepal. 12:00 Nemi film. 12.15 Reportaža iz Anato-lije. 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 dobro glej, 17.30 Nekoč je bil človek. 17.55 Spanček Zaspan-ček. 18.00 Zapuščina dvojnega orla 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.05 Me Cloud, 22.15 Večerni šport. Drugi program 18.00 Znanost danes. 18.30 Beg iz Zlate dežele. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pariška dogodivščina (TV film), 21.05 Schilling. 21.50 10 pred 10. 22.20Jesenski maraton (film). 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Jesenski maraton (film). 12.00 Moja najljubša zgodba. 12.15 Šport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Eci. peci.pec. 17.25 Tudi hec mora biti, 17.55 Spanček Žaspanček. 18.00 Dick Turpin, 18.30 Družinski magacin 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljudje, moči in mnenja, 21.00 Literarna revija. 21.45 Odraščanje (TV film). Drugi program 16.30 Iz parlamenta, 17.45 Šolska TV. 18 00 Križarjenja svetovljana (nadaljevanka), 18.55 Risanka, 19.00 Kam s strahom 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zabava mora biti, 21.03 Dallas, 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2. nik, 20.00. Ponovno skupaj: Kornelije Kovač, 20.50 Koncert resne glasbe 8.55 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Trnjeva trdnjava, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Humor iz Vojvodine, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Refleksi, 21.05 Nasmehnite se prosim, 22.05 Dnevnik TV AVSTRIJA TVAVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Dogodivščine kardinala Brauna (film), 12.05 Veselje z zabavo, 12.15 Ljudje, moči, mnenja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke. 17.55 Spanček Žaspanček, 18.00 Smučarski tečaj na TV. 18.30 Družinski magacin 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Črni bumerang (TV film), Drugi program 16.45 Iz parlamenta. 18.00 Kri- 18.55 Dežela in ljudje, 18.30 žarjenja svetovljana, ________ Upanje v notah, 19.00 Kam s strahom? 19.30 Čas v sliki, 20.15 TV MADŽARSKA 29. NOVEMBRA - PONEDELJEK: NI SPOREDA TV KOPER TV MADŽARSKA Kavarna Central, 21.00 Prelistano. 21.50 10 pred 10. 22.20 Umetnine 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Sterilna kukavica (ftlm),12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Pet prijateljev, 17.55 Spanček Za-spanček, 18.00. TV kuhinia. 18.30 Družinski magacin. 19,00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pričakovanja in razočaranja (TV film), 21.55 Šotor znanja, 22.40 Sport Drugi program 16.30 Iz parlamenta, 17.45 TV v šoli. 18.00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Križarjenja svetovljana. 18.55 Risanka. 19.00 Kam s strahom? 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija II, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2 L^e^'3 ~ oddaJ? Videotelex. s “Venskem11 ~ oddaja v Pred kamer« Z,kuA17 0°Znami T v°di Roh Oddaja v živo Dlot?3116111 1705 ^bena ČGTvd novi“- >8-00 "a *ma J9 00 Aktual- 2®I5 »u) TVD stičišče. " ^rajo- t, ce(°večerni film (LhMichael Wit-50 TVDJi R|chard Quine. W - fvn 1es- 22'05 Baletni 1 vD danes. TV KOPER TV KOPER 16.20 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Roberto Battelli. 16.25 Nogomet: Tuzla: Sloboda—Beograd. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD Stičišče. 20.15 Dokumentarna oddaja. 21.15 TVD danes. 21.30 Petrijin venec — TV nadaljevanka — IV. del. TVD danes. 16.40 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Roberto Battelli. 16.45 Boks: Beograd — Zlata rokavica. 19.30 Stičišče — Lednik TV dnevnika. 20715 Zavr&riec — celovečerni film — Igrajo: John Derek. Joan Evans — Režija: \\ illiam Win-lev. 21.50 Sedem dni. 22.05 Glasbeni nokturno: George Gershwin. 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videotelex. 16.30 Odprta meja------Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev Videotelex. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Sergio Settomini. 17.05 TV šola. 17.30 TVD novice. 18.00 Nogomet: Zagreb: Dinamo—Sarajevo. 19.30 TVD Stičišče. Turistični vodič — v sodelovanje s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Nesrečniki — VI. del TV nadaljevanke. 21.15 TVD danes. 21.30 Molk prof. Martiča — TV drama. TVD danes. 8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.15 Kratki filmi o daljnih krajih. 17.15 Glasbeni film. .17.15 Video strani. 18.00 Športni muzej. 18.20 Panonska kronika, spored študia Pecs. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Ferenc Liszt, 11. in 12. del nadaljevanke. 20.50 Studio 82, kulturni tednik televizije. 21.50 Pogovor; Gabor Goda, portret. 22.35 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videotelex. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videotelex. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — Vodi Sergio Settomini. 17.05 TV šola. 17.30 TVD novice. 18.00 Mladi policaji — serijski film. 19.00 Aktualna tema. 19.30 TVD Stičišče. Turistični vodič — V sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. Narodna glasba: Ljubljanski oktet. 20.15 Črna kokoška — celovečerni film — Igrajo: Vitalij Sidleoki. Larisa Kadočnikova — Režija: Viktor Greš. 21.25 TVD danes. 21.40 Festival gorskih filmov »San Vito di Cadore«. TVD danes. 8.05 in 14.10 Šolska TV. 10.25 Skrivnosti Pariza, film. 16.20 Oko vzhoda: Damask. 17.00 Zgodovina plovbe. 17.35 Pranik LDR Laosa. 17.55 Video strani. 18.05 Podjetniki, reportaža. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.50 Umetnina tedna. 20.55 V dosegu roke, T. Vitray. 21.20 Ti grozni starši, TV variacija drame J. Cocteauja. 22.50 TV dnevnik. 8.05 in 13.55 Šolska TV. 16.20 Čistost, poštenost; TV film o Mozesu Kahanu. 17.40 TV borza. 17.50 Tele-šport. 18.15 Pedagoški forum; merimo in merjeni smo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Berenice se pusti ostriči, ameriški film. 20.40 Lepi madžarski plesi. 20.45 Panorama, zunanjepolitični magazin. 21.45 Še pol ni res, kviz. 22.15 TV dnevnik. TV KOPER TV KOPER 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videotelex. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videotelex. 17.00 Z nami pred kamero — oddaja v živo — vodi Sergio Settomini. 17.05 TV novice. 17.10 TV šola. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD Stičišče. Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Visok pritisk — Glasbena oddaja. 21.15 TVD danes. 21.25 Nenavaden par — seriiski film,. TVD danes. 13.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku. Videotelex. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — ponovitev. Videotelex. 17.00 Z nami pred kamero — Oddaja v živo — vodi Sergio Settomini. 17.05 TVD novice. 17.10 TV šola. 18.00 Nesrečniki — IV. del TV nadaljevanke. 19.00 Obzorja. 19.30 TVD Stičišče. Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija. 20.15 Mladi policaji — serijski film. 21.15 TVD danes. 21.30 Kdo pozna umetnost?. TVD danes. STRAN 21 25. NOVEMBRA 1982 tedenski koledar PETEK,- 26. novembra — Konrad SOBOTA, 27. november — Virgil NEDELJA, 28. november — Jakob PONEDELJEK, 29. november — Dan republike. TOREK, 30. november — Andrej SREDA, 1. december — Natalija ČETRTEK, 2. december — Blanka kino „PARK” MURSKA SOBOTA 26. novembra ob 17. in 19. uri ter 28. novembra ob 15., 17. in 19. uri ameriški barvni kinemaskopski film: ,,ORKAN”; 29. in 30. novembra ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni vista-visionski film: ,,SAMO ENKRAT SE LJUBI”; 1. in 2. decembra ob 17. in 19. uri italijanski barvni vistavisionski film: ,,POCESTNICA”. LENDAVA 27. novembra ob 17, in 19.30 uri ameriški film: ,,MONRAKER”; 28. novembra ob 15. in 19.30 uri ameriški film: „MONRAKER” in ob 17. uri ameriški film: „MO-R1LC1 NA MOTORJIH”; 29. novembra ob 17. in 19.30 uri britanski film: ,,MOČ 10. NAVARONE”. 30. novembra ob 17. in 19.30 uri ameriški film: ..MORILCI NA MOTORJIH”. prodam OSEBNI AVTO GS 1,3 (mala žaba), prevoženih 35.000 km, z garancijo, prodam. Informacije v trgovini Potrošnik-gume, M. Sobota, telefon od 8. do 13. ure: 21-584. M-4210 KOMPLETNO POROČNO OBLEKO ST. 42, uvoženo, prodam. Naslov v upravi lista. M-4211 MALE PUJSKE PRODAM. Petanjci 7, p. Tišina. M-4212 LJUBITELJI STARIN! OMARO BIDERMAIER IZ BRESTOVEGA MASIVNEGA LESA, zelo dobro ohranjeno, prodam. Informacije po telefonu (069) 74-506. M-4213 MALE PUJSKE, sod zg gnojnico in črpalko na motorni pogon prodam. Andrejci 13. M-4214 OPEL REKORD 1700, letnik 1960, prodam za 15.000 din — tudi po delih. Mirko Marinič, Radenski vrh 17, p. Radenci. M-4219 WARTBURG, KARAMBOLI-RAN, motor obnovljen, prodam. Laci, Pušča 73. M-4215 OTROŠKO STAJICO, košarico za dojenčka, plaščke od L do 2. leta starosti, škorenjčke in razne druge otroške stvari, skoraj nove, prodam. Angela Koder, Štefana Kovača 13. Murska Sobota. M-4217 LADO 1500 SL, letnik 1976, odlično ohranjeno, prodam. T. Ži-tek. Kapelska 74, Radenci. Telefon od 6—14. ure 74-831. M-4220 SMUČI ELAN RC 14, 170 cm in 185 cm terCR 8® 6, 160 cm prodam. Ludvik Gomboši, Gregorčičeva 21, Murska Sobota, telefon 21-924 — popoldne. M-4222 OTROŠKO POSTELJO, nerabljeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4223 TRAKTOR IMT 540, letnik 1980, prodam. Janez Urbanič, Plitvica 11, p. Apače. M-4225 AVTO ZASTAVA 101 NAPRODAJ. Anton Baler, Mladinska 70, Bakovci. M-4226 KRAVO, staro osem let in sedem mesecev'brejo, prodam. Sočič, Te-šanovci43. M-4228 PRIKOLICO ZA ŽIVINO PRODAM. Milan Hajdinjak, Pertoča 30, p. Rogašovci. M-4229 ZASTAVO 101 KONFORT, letnik 1979 z originalno cerado, termoakumulacijsko peč, 5 KW, otroško zibelko in smuči RC—05, 190 cm, s kompletno opremo prodam. Glišič, Štefana Kovača 9, M. Sobota. M-4230 Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopar-nik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdn-tčr Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor), Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-231, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK 126 P. letnik 1980, prodam ali zamenjam za diano ali katrco. Naslov v upravi lista. M-4232 GOZD (mešana trda drva) prodam. Andrejci 58, p. Martjanci. M-4233 MALE PUJSKE, stare 10 tednov, prodam. Murski Črnci 46, p. Tišina. M-4235 BOBNE, OJAČEVALEC MELODIJA, 100 W in BAS KITARO GIBSON KONČAR prodam. Leopold Zorjan, Petanjci 51/A. M-4237 ETERNIT PLOŠČE 45 x 45 (800 kom.), na kv. m 9 kosov, s sle-menjaki, prodam. Cvetkova 64, Rakičan. M-4239 60 AROV TRAVNIKA V IVANJ-SKIH GORICAH PRI BOGOJINI (za pokopališčem) s kletjo, primeren za vikend, ob glavni cesti, ter šest parcel njiv prodam ali dam v najem. Informacije: Gančani 128. M-4240 TOVORNI AVTO Z-645 AD PRODAM. Tone Hesbaj, Ormoška 11/A, Ljutomer. In-395 NSU PRINC, motor generalno obnovljen, tudi po delih, prodam. Borut Flisar, Martjanci 74. M-4241 FORD CORTINA, letnik 1964, v nevoznem stanju, registriran do 6. decembra 1982, lahko tudi po delih, in zimske gume 13/165 radiarke, skoraj nove, prodam. Kocljevo naselje 2, Beltinci. Ogled po 15. uri. M-4243 NEMŠKO OVČARKO, staro tri mesece, prodam. Andrejci 65, p. Martjanci. M-4244 ŠKODO 105, karambolirano (po delih), in škodo 110 L prodam. Sodišnici 19. M-4245 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, 80 1, na dve cevi, prodam. Jože Mesarič, Bakovci, Poljska 34. M-4246 ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Martinje 4, p. Petrovci. M -4249 LESENO HIŠO z novim ostrešjem, vodo, možnost podzidave, z manjšim gospodarskim poslopjem, sadovnjak, nekaj zemlje in gozd na Goričkem prodam. Naslov v upravi lista. M-4250 4 SVINJE (40—50 kg) za nadal/ njo rejo, motorno slamoreznico, 14-colno in gozd zaradi starosti lastnika prodam. Karel Kuronja, Panovci 13. M-4199 TRAKTOR FERGUSON 35 s ph pom in brano prodam. Mirko Štajnfelzer, Lokavci 17, p. Spodnji Ivanjci pri Negovi. M-4251 VINOGRAD V ČENTIBSKIH GORICAH S KLETJO UGODNO PRODAM. Pince 28. M-4252 CITROEN GS 1220, letnik 1973, 79.000 KM, odlično ohranjen, prodam. Telefon 22-703 — popoldne. M-4265 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso in reduktorjem, v dobrem stanju, ugodno prodam. Šinko, Krašči 73, p. Cankova. M-4261 ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ št. 43, dobro ohranjen, širok kroj, in gobelin, ženski akt (75 x 50), ugodno prodam. Sonja Flisar, Lendavska 17/C, blok, M. Sobota. M-4253 ŠKODA 110 R COUPE, letnik 1974. in motor MZ NAPRODAJ. Velika Polana 137. M-4255 DVA MOTORJA ZA ZAPORO-ŽEC, motorno kolo puch 250 SG, razstavljeno, in moped na 4 prestave prodam. Stara Nova vas 78/C, p. Križevci pri Ljutomeru. M-4257 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Marija Rogan, Sotina 65. M-4260 POHIŠTVO ZA SPALNICO UGODNO PRODAM. Cankarjeva 113. Murska Sobota, telefon 24-380. M-4262 Gostinski lokal in gospodarsko poslopje prodam. Pismene ponudbe pošljite gostilni ŠPARAŠ, Zenkovci. p. Bodonci. M-4265 BARVNI TELEVIZOR GORENJE. rabljen, ugodno prodam. Kranjc. Črešnjevci 53. telefon št. 74-502. M-4265 MEŠANI GOZD, večjo površino. in travnik prodam. Ernest Peček. Fokovci 58. M-4266 TRAKTOR URSUS 360 s kabino, 450 delovnih ur. prodam. Kobilje 22. p. Dobrovnik. M-4267 DVOSED IN ENOSED PRODAM. Naselje 14. divizije 12, Murska Sobota. M-4296 Dragi mami in stari mami BARBARI GOLOB iz Sebeborec za njen praznik iskreno čestitajo ter želijo trdno zdravje Še veliko praznovanj v krogu svojih najdražjih — sin Jože, vnuk Stanko in vnukinja Darinka. ŠTEFANIJ CIPOTU, ki služi vojaški rok v Prilepu, želijo ob paznovanju 19. rojstnega dne in za bližnji praznik vse najlepše, vestno izpolnjevanje novih dolžnosti in čim lepše trenutke v novem okolju, po odsluženju pa vesel povratek — oče, mama, sestra, brat in stari oče. Ljubemu sinu in vnuku Danešu Sapaču iz Beznovec ob praznovanju 19. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo dobro počutje v vojaški suknji, izpolnitev vseh skritih želja in skorajšnje snidenje v domačem kraju — oče, mama, stari oče in stara mama. Dragemu Denešu Sapaču iz Beznovec želijo za 19. rojstni dan vse najboljše, izpolnitev življenjskih ciljev in kmalu na svidenje — boter Ludvik z ženo Ireno, stara mama, ter bratranci Martin, Slavko in Lujzek. Dobremu sosedu Denešu Sapaču iz Beznovec ob praznovanju 19. rojstnega dne iskreno čestitajo in želijo, da bi se z lepimi spomini zdrav vrnil v krog svojih najdražjih — sosedje Pavlovi, posebno Drago. Dragemu sinu in bratu JANEZU GELDU iz Lipovec in njegovi izvoljenki Gabrijeli ob sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitajo ter želijo iskreno ljubezen in veliko medsebojnega razumevanja — mama, ata, sestre in brata z družinami. ŽAGO—CIRKULARKO NA BENCINSKI POGON PRODAM. Ivo Vrhar, Prešernova 32, p. Ljutomer. In-411 FORD CAPRI, letnik 1969, ugodno prodam. Bone dodam. Nuskova 65, p. Rogašovci. M-4268 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 39, p. Tišina. M-4269 ZASTAVO 750, letnik 1974, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Hozjan, Trnje 101, p. Črenšovci. M-4270 'male PUJSKE PRODAM. Nemčavci 29. M-4271 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M4272 CITROEN GS, letnik 1975, prodam. Brumen, Naselje Ljudske pravice 27, M. Sobota M-4274 SPAČEK, letnik 1976, generalno obnovljen, registriran do februarja 1983, po ugodni ceni prodam. Ivica Pal, Okoslavci 13, p. Videm ob Ščavnici. M4275 MLINSKE »GURTLE S ŠNA-LAMI«, široke 12 cm, večjo količino, prodam. Radenci, Pionirska 3. M-4276 PRAŠIČE (cca 150 kg) prodam. Kuzma. Puževci 50. p. Bodonci. M-4278 TOVORNI AVTO TAM 6500, PREKUCNIK, v voznem stanju, dobro ohranjen, prodam. Telefon 74-192. M-4280 PUJSKE, stare osem in štirinajst tednov, prodam. Ogled po 14. uri. Štefan Pintarič, Murski Črnci 37, p. Tišina. M-4283 PEC KUPPERSBUSCH NA TRDO GORIVO, rabljeno eno sezono, prodam. Štefana Kuzmiča 4, Murska Sobota. M-4286 VW 1300, letnik 1967, v voznem stanju, prodam. Pečarovci 97. M-4288 FIAT 125, registriran do julija 1983 (cena 30.000 din), in zastavo 750 — po delih prodam. BOREČI 26, p. KRIŽEVCI pri Ljutomeru. M-4289 VW KOMBI KESONER PRODAM. Telefon 23-077. M-4290 KAMERO ZA SNEMANJE (ruski tip) in otroško posteljo z jogijem nujno prodam. Ibolja Szabo, Vrtna 8/2, M. Sobota. M-4291 BARVNI TELEVIZOR GORENJE COLOR PRODAM. Cena po dogovoru. Šabjan Ravenska 5, telefon 71-028. M-JŠ STREŠNO OPEKO PRODAM. Kurbus, Sp. Porčič, 12, p. Lenart v Slov, goricah. M-JK OSEBNI AVTO AMI-8, letnik 1976, v nevoznem stanju, prodam. Informacije po telefonu 75-085, ogled: Trimlini 37/B. M-OTROŠKO POSTELJICO Z VLOŽKOM, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Močnik, Cvetno naselje 6, Beltinci. M-MZ AVTO SPAČEK, letnik 1973, prodam. Karel Krajcar, Panonska 46, Beltinci. M-4292 TELEVIZOR ČRNO-BELI in otroški športni voziček prodam. Naslov v upravi lista. M-4293 OSEBNI AVTOMOBIL »DA-CIA«, letnik 1974, po delih (med drugim nov desni blatnik, nove prage) prodam. Oglasite se pri Jožetu Miholiču, Bratonci 145/A, Prekmurje (pri gostilni v Bratoncih desno). Informacije po telefonu št. 069 71-118 — samo do 14. ure. M-OP MOPED na štiri prestave prodam. Vučja vas 54. In-414 MOTOR ZA FERGUSON 35 KM, generalno obnovljen, možna zamenjava za angleški fergu-son 35 X, prodam, Marjan Zadravec, Vučja vas 29, p. Križevci pri Ljutomeru. In416 NOVO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Marjan Zadravec, Vučja vas 29, p. Križevci pri Ljutomeru. In-416 STROJE S TEŽKIMI PRIKLJUČKI, trifazni motorji, primemo za tesarje, skobeljni stroj, železni poravnalnik z motorjem 5 PS in cirkularko z železno mizo, možnost žaganja tramov, »rože-nic«, motor sever 5 KV, prodam. Informacije: Integral, Glavni trg L Ljutomer. In-413 MLADO KRAVO S L TELETOM PRODAM. Satahovci 32 M-4294 DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem ter 56 arov zemlje, zaradi delitve skupnega premoženja, prodam. Hiša je v bližini Slovenj Gradca, na lepem, mirnem kraju. Ivica Mu-ratovič, Trg svobode 7, 62380 Sloveni Gradec. M-4299 ZAHVALA V 62. letu starosti nas je tragično za vedno zapustil naš dragi mož, oče in zet Aleksander Bohar iz Peskovec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in botrini, ki ste narti v težkih trenutkih pomagali, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Gornji Petrovci za poslovilne besede in kolektivu Mure v Petrovcih. Peskovci, 2. XI. 1982 Globoko žalujoči: žena Terezija, sin Tibor, hčerka Lantalina z možem Štefanom in tašča Rozalija ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega sina, brata in vnuka Danija Mavriča iz Stročje vasi pri Ljutomeru se iskreno zahvaljujemo učencem 4. razreda ter ostalim učencem in učiteljem Oj Stročja vas, predstavnikom gasilskih društev KS Stročja vas, govornikoma; sosedom, vaščanom, sorodnikom ter duhovnikom za tolažilne besede, vso pomoc v najtežjih trenutkih, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti- Žalujoči: mama, atek, sestra in babica NOVO VISOKOPRITLIČNO HIŠO s takoj vseljivim enodružinskim stanovanjem, voda, elektrika, centralno ogrevanje, takoj prodamo. Hiša (9 x 10 m) leži ob asfaltni cesti pri Gornji Radgoni v obmejnem pasu in jo obkroža ograjen vrt. Možno plačilo v dveh obrokih. Informacije v ZRN po telefonu 089 78 67 84, iz Jugoslavije 994989 786 784. Ponudbe lahko pošljete tudi na upravo Vestnika. M-MM PLINSKO PEČ — še z garancijo — in oljno peč EMO prodam. Rankovci 7, Tišina. M-IV VINOGRAD, klet in inventar prodam v Lendavskih goricah 14 (blizu Šveca) ali informacije Mihael Horvat, Tomšičeva 12, Lendava. Le-359 KAM OB KONCU TEDNA IN V PRAZNIČNIH DNEH! GOSTILNA HORVATLO-VENJAK, Polana 38, pri Murski Soboti, vas vabi 26., 27. in 29. novembra na DOMAČE KOLINE Z BUJ TO REPO Cenjenim gostom so na voljo tudi ribje specialitete (lignji, škampi, druge morske in sladkovodne ribe ter do 13. ure dnevno malce in kosilca. Kolektiv gostilne se za obisk toplo priporoča, obenem sovaščanom, svojim gostom in poslovnim partnerjem čestita za DAN REPUBLIKE. OPEL MANTO PRODAM. Pa-latin, Gančani 89. M-4297 PSE DOBRMANE PRODAM. Godemarci 14, p. Bučkovci. M-4298 POLANČARJ1 — ugodna priložnost! Njivo, 25 arov, v neposredni bližini vašega doma (viidi-na). pudam. Sobočan, Hotiza 158/c. M-SS RENAULT 8 — starejši letnik — z rezervnimi (novimi) deli prodam. Ogled, Lendavska 59, M. Sobota. M-OP RENAULT 4 — letnik 1978 — prodam. Ogled pri mehaniku Topolovcu. Čmelavci. M-2301 MALE PUJSKE prodam. Krajna 44, Tišina. M-2302 kupim TROSILEC ZA GNOJ KUPIM. Marjan Župec, Stogovci 6, p. Apače. M-4221 sobe OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom v centru mesta v Murski Soboti oddam brezplačno samski ženski za enkratno tedensko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. M-4273 OPREMLJENO in ogrevano sobo s souporabo kopalnice oddam moškemu. Naslov v upravi lista. M-4259 STANOVANJE v Markišavcih oddamo. Ogled po 15. uri. Markišavd 29. M-4264 GRADITELJI HIŠ! Želite imeti toplo stanovanje. To je možno tudi z izolacijsko fasado. Storitev demid FASADO naročite pri Antonu Madjarju, zidarstvo in fa-saderstvo, Pertoča 43, p. Rogašovci. S svojimi sodelavci opravi storitev hitro in kvalitetno, obenem pa občanom, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem iskreno čestitajo za DAN REPUBLIKE. S svojimi storitvami se priporočajo tudi v letu 1983- SOBO s souporabo kopalnice oddam v najem moškemu, zaposlenemu izključno v dopoldanskem 53' su. Naslov v upravi lista. M-4277 SOBO ODDAM DVEMA DEKLETOMA. Škerget, Štefana Kuzmiča 5, Murska Sobota. M-4285 DEKLE — ŽENSKO sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi lista-M-4287 DEKLE SPREJME na stanovanje starejša upokojenka. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi hst3-M-4295 zaposlitve DEKLE, ki ima veselje do dela gostinstvu, sprejmemo. Hrana 1 stanovanje v hiši. OD po dogovoru. Gostilna Galun, Preserje, Ka mniška 24, p. Radomlje. M-423’ DEKLE za pomožna dela v kuhinj in za čiščenje zaposlimo takoj. C stiščeGAJ, M. Sobota. M-4238 DELAVKO Z ZNANJEM ŠIVANJA za serijsko delo (ni potrebo KV), zaposlimo. informacij?-22-709 od 8. do 12. ure. M-4247 DELAVCA za delo v oljarni zaposlimo. Franc Sedonja, oljarna, ”a kičan. Panonska 32. M-4284 razno GOSTILNA SIJARTO — ,pU' CONCI vabi na domače koline bujto repo in dobro domačo kapU1' co 26., 27. in 28. novembra. Za obisk se priporočajo! M-4279 PRIDELOVALCE OLJNIH SU MEN OBVEŠČAMO, da sprejemamo naročila za predelavo. Franc Sedonja, oljarna Rakičan, Panonska 32. M-4284 VOZNIKI: OPTIKA — koloteko* vseh osebnih avtomobilov. Pravdna nastavitev, enakomerna obrab3 gum, varna vožnja. Vsak dan do 16. ure. Franc Makoter, avtomehanik, Ul. A. Trstenjaka 17, Ljutomer. 1n-418 STRAN 22 VESTNIK, 25. NOVEM Če bi solza mrtvega zbudila, bi tebe dragi naš oče, ne črna zemlja krila ... V SPOMIN 15. decembra mineva boleče leto, odkar nas je za vedno zapustil Ludvik Gašpar iz Lucove Prisrčna zahvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. NEUTOLAŽLJIVI VSI TVOJI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Štefana Tratnjeka iz Filovec ZAHVALA Ob nenadni, nepričakovani in boleči izgubi ljubljene mame Viktorije Bence iz Čepinec bivajoče v Pertoči ki nas je v 77. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in dobrim znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, jo spremljali v tako lepem številu na njeni zadnji poti, ji darovali vence, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku iz Pertoče za spremstvo in ganljive besede ob slovesu ter faranom iz Pertoče, ki so se v lepem številu udeležili pogreba, za darovane vence in cvetje ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi g. župniku in pevcem iz Markovec za pogrebni obred, predstavnici KS Čepinci, tov. Zorki za poslovilne besede ter vsem sorodnikom in znancem z Grada, iz Pečarovec in Šulinec ter vsem; ki ste ji darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Čepinci, 24. 10. 1982 i Žalujoči: sin Jože z družino in vsi, ki so jo imeli radi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam lajšali našo bol, dragega pokojnika pospremili na njegovi poslednji poti ter prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso skrb in nego, čč. duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Filovci, 12. XI. 1982 Žalujoči: žena Terezija, sinova Žan in Franc z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 62. letu starosti prerano in za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Marija Temlin roj. Bobok z Vaneča Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več med nami. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nancem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti ter zasuli njen prerani grob z venci in cvetjem. Posebna zahvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in Šariki Viitek za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vaneča, 10. novembra 1982 alujoči: mož Štefan, hčerke Jolanka, Šarika in Marta z družinami, sinovi Jože, Štefan in Ludvik z družinami, sestra in bratje iz Čehoslovaške ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 25. novembra minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, mož in sin Zoltan Rituper iz Markišavec ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama Marija Kuplen roj. Melin iz Prosečke vasi Qb boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, ji darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obmd, pevcem za odpete žalostinke in predstavnici KS Mačkovci. Žalujoči: posvojenka Anica z možem Jožetom, vnuka Tatjana in Jožek ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 21. novembra je minilo bridko leto, polno žalosti in bolečine, odkar nas je nepričakovano zapustila naša ljuba mama, babica in tašča Ana Šumen iz Bučkovec Težko je spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, a v naših srcih boš ostala večno. Hvala vsem, ki seje še spominjate, krasite njen grob in na njem prižigate sveče. Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI ^kar te ni več med nami, je življenje grenko, pusto in prazno. V naših srcih so ostale °leče rane. Nikoli te ne bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi s teboj. a'a Vsem> ki se ga še spominjate, prinašate rože na njegov grob in na njem prižigate sveče. Neutolažljivi vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA V 83. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in sorodnik Karel Petrijan iz Pečarovec 1 l em in dobrim sosedom ter 'skreno se zahvaljujemo vsem pa izrekh v*m; ki so nam v najtežjih trenutkih staho^ vence m cvetje, n Pokojnika pospremili na njegovi zadnj Hvala duhovniku, pevcem za odpete ^Poslovilne besede ob odprtem grobu zdravs^.^ Ledava;slovenija , delovnim kolektivom opekarna Puconci. Pečarovci. 5.novembra '98- ^^inna, Marija, ^ajoarstaoriŠtrfan,^ Kristina, Helena in Anica ZAHVALA V 87. letu starosti seje tiho poslovil od nas Jožef Košar čevljarski mojster iz Beltinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivu Rašica TOZD Beltinka Beltinci, Obrtnemu združenju Murska Sobota, Obrtniku Beltinci za darovano cvetje, vence ter ustno ali pismeno izrečeno sožalje. Hvala g. župniku in pevcem za opravljeni obred. Vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti —iskrena hvala! Beltinci, Zagreb VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice Elze Marič roj. Hajdinjak iz Nuskove ki nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno . zahvaljujemo sosedom in sorodnikom ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti ter njen grob zasuli z venci in cvetjem. Prisrčna zahvala duhovnici za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Nuskova, 9. oktobra 1982 ŽALUJOČI: VSI, KI SMO JO IMELI RADI STRAN 23 —----------- 25. NOVEMBRA 1982 v besedi in sliki iz naših krajev Veseloigra potujočega gledališča Že deseto leto zapored prihaja ob prazniku dneva republike k nam v goste potujoče gledališče iz Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Liibezen po bu-kvicah je naslov veseloigre, ki jo Oodo mariborski gledališniki uprizorili v prleškem narečju, s predstavo pa bodo gostovali: v nedeljo, 28. novembra, ob 15. uri na Kuzmi, ob 17. uri pri Gradu; v ponedeljek. 29. novembra, ob 17. uri v Bakovcih in ob 19. na Tišini. Igralci potujočega gledališča. ki jih bomo lahko videli na naših odrih, so Milena Muhič, Anica Sivec-Jerman, Irena Mihelič. Vlado Novak. Janez Klasinc in Volodja Peer, bb MURSKA SOBOTA Vse zahtevnejša vloga ODLOČITEV JE PADLAV VODO Gabor razstavlja v Lentiju Po uspešni razstavi v lendavski galeriji akademski slikar domačin, ki sicer živi in dela v Zagrebu, razstavlja v Lentiju na madžarskem v okviru kulturnega sodelovanja med Madžarsko in Slovenijo. Razstavo v kulturnem domu Solyom Laszlo je minuli petek odprl predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri medobčinskem svetu SZDL Ferenc Hajoš. Otvoritve razstave se je udeležilo večje število predstavnikov sosednjih občin in družbenopolitičnih ter kulturnih delavcev. Jani D. Učitelji osnovnih in srednjih šol ter vzgojitelji otroških vrtcev soboške občine so minulo soboto proslavili dan prosvetnih delavcev. Zbrali so se v soboški kino dvorani, kjer je bila osrednja proslava. Slavnostni govor je imel predsednik občinske izobraževalne skupnosti Martin Puhan, ki je spregovoril predvsem o uspehih na področju vzgoje in izobraževanja v zadnjem času, pri čemer je posebej izpostavil nedavno otvoritev nove šole v Puconcih in izgradnjo centralne dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih ter rezultate pri vključevanju predšolskih otrok v vzgojnovarstvene organizacije (zajetih 1.750 ali 32,4%) in v celodnevno osnovno šolo (34 oddelkov ali 17%). Prav tako je podčrtal zahtevno in vse pomembnejšo vlogo pedagoških delavcev, zlasti sedaj, v času stabilizacije. ,,Težko bo naslednje leto, vendar pa moramo iti v to zavestno, ker je ekonomska stabilizacija naloga vseh, potemtakem tudi vzgoje in izobraževanja. Ob tem bi želel poudariti, da se pa osebni dohodki delavcev v vzgoji in izobraževanju ne Podelitev nagrad in priznanj prosvetnim delavcem soboške občine. Foto: A. Abraham bodo smeli realno bolj zmanjševati kot na drugih področjih," je med drugim dejal. Slovesnost so povezali tudi s podelitvijo priznanj in nagrad. Prvič je občinska izobraževalna skupnost podelila plaketo, ki jo je prejela srednja kmetijska šola v Rakičanu, med prosvetnimi delavci pa so bili tokrat nagrajeni za nadpoprečne rezultate pri vzgoji in izobraževanju mladega rodu Janez Glažar (srednja druž- šola), Silva Hradil (srednješolski center za pedagoško-tehniške usmeritve), Marija Kerčmar (OŠ G. Petrovci), Marija Peilschmidt (OŠ Prosenjakovci) in Ida Torbica (OS Karel Destovnik-Kajuh M. Sobota). Proslavo so sklenili z ogledom gledališke predstave Lažna Ivana v izvedbi igralske skupine KUD Slava Klavora iz Maribora. Praznovanje pa so nadaljevali z družabnim delom v hotelu Diana. Zgodilo se je prvič, da je nek referendum v občini Ljutomer spodletel. Ljutomerski lesarji — delavci tozdov Mizarstvo in Tovarna pohištva — prejšnji petek niso našli skupnega jezika za združitev pod skupno streho, v enovito temeljno organizacijo. Iz Marlesovega tozda jih je bilo za le kakih 28 odstotkov in več kot 60 odstotkov proti, iz Lesnininega tozda pa se jih je izreklo za združitev 54 odstotkov in proti njej 35 odstotkov. Takšen razplet dogajanja smo pravzaprav lahko — poznavajoč razmere in priprave na referendum — slutili. Da je torej odločitev padla v vodo, je več razlogov, delno pa se jih da razbrati iz obširnega zapisa, ki smo ga o. načrtih ljutomerskih lesarjev objavili 11. novembra v 44. številki našega tednika. Gre najprej za prešibko obveščenost, saj so bili delavci seznanjeni zgolj z dejstvi: Lesninin tozd ima za 1,8 milijonov dinarjev zalog in izgubo, megleno pa jim je bil tudi predstavljen prihodnji razvoj in program novega tozda. Drugi razlog gre iskati v močni opoziciji v obeh tozdih, posebej Marlesovem. Eni so bili pač proti združitvi zato, ker so vedno proti, druge je za sabo potegnila večina in tretji so se — roko na srce — preprosto zbali za svoje stolčke, na katerih vedrijo in oblačijo že vrsto let. (Mimogrede — nemara pa so tudi zdajšnje zaostrene razmere pripomogle k večji nejeveri, s tem pa odločitvi proti združitvi!) Tretji razlog pa je zanesljivo preskromno politično delo z zaposlenimi. Zdaj sicer zatrjujejo, da so imeli tik pred referendumom zbore delavcev, da so se v polni meri angažirale družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in ko- ordinacijski odbor za združitev, vendar je bilo vse to — kot se je pokazalo — premalo. Kaj so počele sindikalne skupine, kaj vodilni in vodstveni delavci, pa skupino-vodje? To je vprašanje, ki naj si ga odgovorni zastavijo in nanj poiščejo odgovor(e). Tudi mimo deleža občinskega vodstva ne moremo. Znano je, da je združitev lesarjev kot ena prednostnih nalog zajeta v srednjeročnem načrtu občine in ker tokrat ni uspela, je odgovornost občinskih mož toliko večja. Da priprave literarni večer V galeriji soboškega kulturnega centra je bil pretekli ponedeljek uspel dvojezični literarni večer, ki sta ga pripravila in posnela madžarski radio iz Budimpešte in radio Ljubljana. Srečanje na katerem so z interpretacijami pesmi sodelovali priznani madžarski in slovenski odrski umetniki je bilo že osmo zapored. »Kot pri vseh ostalih je tudi tokrat sodelovanje potekalo na osnovi meddržavnih dogovorov, ki smo jih podpisali sodelavci obeh radijskih postaj. S tem, da smo skušali glede na možnosti povezati obe nacionalni kulturi z nekakšnim mostom, ki ga najlažje vzpostavi beseda izgovorjena v obeh jezikih.,« je dejal Vlado Senica, eden glavnih organizatorjev srečanja, ki je pripravil tudi izbor poezije na osnovi antologije madžarske lirike 20. stoletja. Tokrat je bil poudarek na peterici avtorjev tako imenovanega Babičevega kroga (Mihaly Babics, Dezsd Kosztolanyi, Lajos Kossak, Lorincz Szabo in Istvan Vass). Izbrane pesmi so v originalu patentično interpretirali prvaki budimpeštanskih odrov: Judit Havas, Mari Szemes, Ferenc Baacs in Lazslo Sinko, v prevodu Jožeta Hradila, Kajetana Koviča in Jožeta Šmidta pa so jih predstavili Stanislava Bonifegna, Damjana Černe, Danilo Bendičič in Janez Hočevar. Dvojezično prireditev sta povezovala in dopolnjevala domača kantavtorja Irena Jalševec in Rudi Omahen — priljubljen duo Pupa in Rudi. JOŽE GRAJ 2, iV- B. Bavčar Lep jesenski dan — prejšnji četrtek na Noršinski cesti v Murski Soboti. Plin je bil, čakati pa je bilo tudi treba, kakor so to zahtevale številke za vrstni red. Plinske bombe so bile speljane na verigo in tako nikomur ni uspelo, da bi se zrinil v ospredje. Takšen red je tudi omogočil, da so si mnogi odšli ,,dušo privezat” čez cesto v prenovljeno Zvezdino pivnico — ,,konjušnico”, (foto: A. A.) na referendum niso tekle nemoteno, je dejstvo, vendar pa se zato zdaj ne gre izgovarjati na volitve in zamenjavo občinskega vodstva. Toliko manj, ker so bili že lani tik pred tem, da bi šli v referendum, pa so pravočasno spoznali, da hi bilo preuranjeno. Da ne pozabimo: lani je bil v podobnem položaju — kot je letos I,esninin tozd — Marlesov tozd; se pravi zaloge in izguba. Če smo še določnejši: tudi tokratni pristop je bil kampanjski, saj se je o združitvi resneje začelo govoriti kakšen mesec ah dva pred referendumom, a večji del med vodstvenim in strokovnim kadrom, medtem ko so delavci ostali vse preveč ob strani. In P°' sledice? Oba tozda, ki jima gospodarjenje ne gre ravno od rok, bosta še naprej životarila, čeprav bi z združitvijo zmogljivosti (omenimo samo sušilnico v Marlesu-in sodobnejšo opremo v Lesnini) lahko v bližnji prihodnosti začela z razvijanjem za domače in tuje tržišče obetavnega programa. Skratka, bolje bi gospodarila in kmalu bi se jima lahko pridružil še Ljutomerčanov tozd Les. Gospodarske m politične škode pa bolje da spl®" ne omenjamo, saj bo zanjo nekdo moral odgovarjati. Ravno pri odgovornosti — tako osebni kot kolektivni — pa bi morali biti v te® primeru v Ljutomeru zares dosled- , ni. Dušan Loparnik MARTJANCI CEZANJEVCI Akcija NNNP Prisrčen! stisk rok V nedeljo, 21. nov 1982, smo v KS M sklenili praznovanje starejših občanov. Blizu starejših iz vseh šestih krajevne skupnosti se je lo v Marijancih, kjer je izveden dobro pripravljen ku turni program, v katere poleg nagovora KO SZDL Marijan vali malčki iz vzgojnov nega zavoda Martjanci pevski zbor osnovne šole conci. V nedeljo je bila v krajevni skupnosti Cezanjevci praktična vaja, na kateri so sodelovale gasilske ekipe iz Vogričevec, Cezanjevec in Bra-noslavec. Cilj vaje je bil reševanje ljudi in imetja v primeru, če bi popustil jez na Gajševskem jezeru. V vaji, ki je dobro uspela, so sodelovali TOPLA BESEDA JE POL ZDRA VJA Razstava malih živali Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Beltinci, ki je bilo ustanovljeno lansko leto, šteje 30 članov iz celotnega Pomurja. Doslej je organiziralo eno razstavo, ki je bila lansko leto v Beltincih, ter sodelovalo na dveh reubliških razstavah lansko leto v Kranju in letos v Ljubljani. Na razstavi so dosegli visoki uvrstitvi, kar še posebej velja za golobe. Društvo pripravlja drugo razstavo, ki bo v času od 60 zajcev, nekaj fazanov, kokoši in rac. Poleg tega bodo tudi razstavili zajčje krzno. Organiziratorji pričakujejo, da si bo razstavo ogledalo veliko število ljubiteljev malih živali. F. M. IATTEGFIAL GOLFTURIST — SMUČANJE 82/83 v domovini in tujini - SILVESTROVANJE - NOVO LETO - ZIMA - POMLAD 83 Letalske vozovnice v domačem in mednarodnem prometu, posredovanje vozil RENT-a CAR, menjalnica, rezervacije hotelov, zdravilišč in ostale turistične informacije dobite pri vaši agenciji INTEGRAL TURIZEM in RENT-a CAR PE LJUTOMER, Glavni trg 1, tel. 81-177, PE ORMOŽ, Vrazova 5, tel. 062 70-505 in LENDAVA, hotel „LIPA", 69220 LENDAVA, tel. 75-720. Poverjeniki društva invalidov. ki skrbijo za invalide po krajevnih skupnostih občine Ljutomer, so ugotovili, da so obhodi, na katerih sodelujejo tudi zdravstveni delavci, zelo zaželjeni. saj težji invalidi skoraj pozabijo na svoje težave. ko slišijo toplo in jjrijazno besedo zdravnikov. Želeli so. da bi takšnih obiskov bilo čimveč. Vsaj to bi lahko izdvojili kot najpomembnejše pripombe, ki jih je bilo slišati na občnem zboru invalidov občine Ljutomer. Iz poročila njihovega predsednika Ivana Peršaka pa razberemo tudi drugo plat: položaj invalidov v družbi se zelo težko spreminja. Njihovo življenje je zaradi nesreče ali bolezni čisto spremenjeno, živijo odrinjeni od družbe. Najtežje je pri zaposlovanju. saj invalid zelo težko dobi zaposlitev. Z ukinitvijo invalidskih delavnic v Ljutomeru je ta problem postal še bolj pereč. Pravzaprav je najbolj pereče za dvajset v glavnem mlajših in dela zmožnih invalidov. Obenem pa so na občnem zboru postavili tudi vprašanje, kaj je z odgovornostjo tistih, ki so odgovorni za stečaj invalidskih delavnic —- vodstvenega kadra — kajti invalidi sami niso krivi za ukinitev teh delavnic. V. občini Ljutomer so bili eni prvih pobudnikov za ustanovitev invalidskih delavnic — obliko dela in zaposlovanja invalidnih oseb. ki seje izkazala kot utemeljena. Na občnem zboru pa niso govorili samo o problemih, temveč tudi o uspehih. V preteklem letu so obnovili svoje prostore v Ljutomeru. Kar 769 ur prostovoljnega dela so vložili v prenovo. Jože Magdič pa je prejel tudi pohvalo Zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije za vsestransko aktivno delo. V tednu starejših so člani odbora za s pomoč v KS obiskali ostarele, kateri so starosti ali bolezni prikle na dom. Tudi na o krajane, kateri jesen preživljajo in bivajo v c počitka v Rakičanu, nopolitični delavci KS pozabili Vsi povabljeni so bil ščeni, najstarejši iz vasi pa je prejel prak darilo. Po izvedenem prol mu je mnogo njih ostalo in kozarcih dobrega vina n* ijevalo prijateljske pogovor TO D. L. -----VIDEM OB ŠČAVNICI ZE PET LET BREZ FILMOV V Vidmu ob Ščavnici že skoraj pet let več ne vrtijo filmov, ker je predvsem ozvočitev dotrajala. Popravilo bi stalo nad 200 tisoč dinarjev, toliko sredstev pa v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici zaenkrat ne more nihče zbrati. Ljubitelji filma želijo, da bi v tem kraju čimprej spet vsaj enkrat ali dvakrat tedensko videli kak film. Posebno v. sedanji bencinski krizi si ni moč zamišljati, da bi se krajani Vidma in drugih vasi z območja krajevne skupnosti vozili v Gornjo Radgono ali kam drugam. F. Klemenčič STRAN 24 VESTNIK, 25. NOVEMBRA^ Jim Čestitamo SKUPŠČINE OBČIN — Občinske konference SZDL — Občinske konference ZKS — Občinske konference ZSH1S — Občinski sidnikalni sveti „ , — Občinski odbori ZZB NOV Hiurska Sobota vsEm GOSPODARSKIH) ORGANIZACIJAH), USTANOVAH) TER DELOVNIH! LJUDEH) INOBCANOm Ljutomer ČESTITAJO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29.NOVEH1BER Lendava (Purska Sobota Gornja Radgona Lendava Ljutomer Čestitamo Gornja Radgona STRAN 25 * 25. NOVEMBRA 1982 VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL MARKO NAPAST ANGL REKA KI TEČE SKOZI STRATFORD RIMSKI PESNIK, AVTOR -ENEIDE- RUSKI KMEČKI UPORNIK (STJENKA) GRŠKA MUZA LJUBEZENSKE POEZIJE KDOR NAMERNO OVIRA DELO BESEDA. S KATERO SE ZAČNE POGOVOR SLOG V UMETNOSTI 17. IN 18. STOL TESTAMENT AMERIŠKI KOPITAR KRILO RIMSKE LEGIJE 1 A. VESTNIK TRAVA DRUGE KOŠNJE ! " ti . i PODROČJE. MINISTRSTVO SLOVENSKI PESNIK GOLIA 1 rs 1 » & FRANCOSKI FIZIK IN ASTRONOM --i * , ZASLOMBA V MESTO V HRVAŠKEM ZAGORJU OZKI KONCI POLOTOKOV PROGA VESTNIK ZNAK, ZNAČKA SREDSTVA ZA POMIRITEV ŠVEDSKI DIPLOMAT (GUNNAR) ZAKASNITEV EDOUARD MANET PISATELJ PREDLOG NARAHLO DREZANJE V KAJ POPEVKARICA ŠTEFOK AVTOMOBILSKA OZNAKA SPLITA OKTOBER ANTIČNA POKRAJINA V ITALIJI FILMSKI IGRALEC GUINNESS MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI MILINI KAMEN 08 CESTI BLEŠČEČE BEL MAVEC FILMSKA IGRALKA RINA HERCEGOVEC PESNIK ZAJC NAZIV PESNIK ROTAR OTOK V PRESPANJ-SKEM JEZERU VRSTA LIKERJA IN DRUGO ANTIČNO IME VISA FILMSKI režiser premin- GER__ GLASBENA NOTA GRŠKA BOGINJA NEKDANJA ŽENSKA SREDNJA ŠOLA MORSKO KOPALIŠČE V MEHIKI OŽIGALKAR REDKO Ž.IME IZVRŠNI ODBOR PROTI-OKLOPNO OROŽJE EKSPLOZIVNO TELO REKA V ROMUNIJI KNJIŽEVNIK FINCI NA PRIMER ZAPOREDJE ČRK RUDARSKI STROKOVNJAK ' ANGL IME ZA IRSKO TELUR ŠPANSKI BEZEG NARODNA BANKA HOMER-JEVA PESNITEV OTOČJE V SR AMERIKI ANGLEŠKO IME ZA VZHOD PERZIJSKA PREPROGA J lot HI . It * DANSKI PISATELJ LJUDSKI ODBOR LJUDSTVO V LAOSU SLIKAR MEŠKO SODRGA, TOLPA ► AKADEMSKI KLUB ITALIJANSKI POLITIK MORO ŽUŽELKA, KI MUČI ŽIVINO POSODA za pepel UMRLEGA, URNA REKA VRSTA ČEBULE V GRČIJI ?. GLAS OB POKU DRŽAVA NA JUGU ZDA iti POMANJKLJIVOST 4 t n II VITI IMi NORTH CAROLINA UDAREC MESTO V ZAHODNI MAVRETANIJI LITER JI 4 november Z VRVCAMI OBŠITI HUZARSKI JOPIČ VESTNIK owtij P'1 RUSKI FIAT 124 RAZPIS NAGRAD 1. nagrada: 500 dinarjev 2. nagrada: 300 dinarjev 3. nagrada: 200 dinarjev 4. nagrada: 200 dinarjev 5. nagrada: 200 dinarjev Rešitve nagradne križanke pošljite v kuverti najpozneje do 15. decembra na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom ,,nagradna križanka". Ime in priimek reševalca kraj______________________ ulica in hiš. štev. __________________________ pošta_________________________________________ NAROČILNICA Ime in priimek kraj ulica in hiš. št. pošta naročam tednik VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Podpis: Naročilnico nalepite na dopisnico in jo pošljite na VESTNIK! .—- -.--- ------------- - .— - ---- -------- Tednik Vestnik prihaja danes že v več kot vsako drugo pomursko gospodinjstvo, prejemajo ga številni Pomurci, ki živijo v raznih krajih naše ožje in širše domovine, postal pa je tudi nepogrešljiv prijatelj mnogim našim rojakom po svetu. Mnogim pomeni Vestnik vsakotedenski stik z domačim kra- VESTNIK V VSAK DOM jem, bralce seznanja z dogodki v domovini in na kratko tudi po svetu, ne manjka pa tudi drugega zanimivega branja. Če Vestnika še nimate, ali pa poznate soseda, prijatelja ali znanca, ki bi mu bil domači tednik všeč, mu ga ponudite. Izpolniti je treba le našo naročilnico in jo poslati na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, že naslednji teden pa se bo oglasil pismonoša z Vestnikom. Vestnik zaupanje svojih bralcev tudi nagrajuje. Naročniki imajo pri objavah 20 odstotkov popusta, vsako leto pa se z Ve-stnikovim vlakom brezplačno popelje na izlet več kot 100 zvestih naročnikov. Tudi za prihodnje leto že razmišljamo o izletu, z nami pa bodo lahko potovali le naročniki. Pridružite se številni Vestnikov! družini, ne bo vam žal! /O ljubljanska banka POMURSKA BANKA MURSKA SOBOTA n. sub. o. Razpisna komisija delavskega sveta delovne skupno sti Ljubljanske banke Pomurske banke Murs Sobota RAZPISUJE za 4 leta prosta dela in naloge: VODJA PE LENDAVA Kandidati za opravljanje del in nalog morajo pol njevati splošne pogoje in imeti: — visoko strokovno izobrazbo s področja eko®^ mije, prava ali političnih ved ter pet let delov izkušenj pri odgovornejših delovnih nalogah — višjo strokovno izobrazbo *s področja ekonom P prava ali političnih ved ter 8 let delovnih kušenj pri odgovornejših delovnih nalogah — sposobnost za razvijanje in utrjevanje samoup vnih socialističnih odnosov 0, — moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost s kovnih družbenopolitičnih in moralnopoim meril, predvsem pa celovito oceno uspeš® dosedanjega dela — druge pogoje, ki jih predpisuje zakon Imenovanje bo s 1. 1. 1983. Ponudbi za razpis mora kandidat priložiti dokazi^ šolski izobrazbi. Iz ponudbe morajo biti razvid®6 & lovne izkušnje na zahtevanih področjih dela razpisana dela. b:avi Prijave pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh p® 0 na naslov: Ljubljanska banka Pomurska banka- z Sobota, Trg zmage 7, 69000 Murska Sob®«' oznako ,,za razpisno komisijo". j5ne O izbiri kandidatov bo odločil na predlog raZPecU komisije delavski svet delovne skupnosti v m6 stj|i decembru 1982. Kandidate bomo o izbiri ®® vf1e pismeno v 8 dneh po delavskem svetu de skupnosti. STRAN 26 — odlična toplotna izolacija - 3 stekla, k =1,8 - 1,86 W/m2K - 2 stekli, k = 2,25 W/m2 K — odlična zvočna izolacija 31,5—34,0 dB — odlična zrakotesnost grupa C—P — odlična vodotesnost grupa C—P 3 — koeficient zračne propustnosti a = 0,1 m/hm — vakumsko impregniran in lameliran les z inlesom korak naprej! kmetijska panorama NOVE VEZI -POT DO BOLJŠE OSKRBE DEVIZE ZA ZEMLJO Dogovori o sodelovanju Slovenije in Vojvodine pri oskrbi s poljščinami in proizvodi živilske industrije so v polnem teku. Ta čas predstavniki OZD iz Avtonomne pokrajine Vojvodine in SR Slovenije preverjajo količine in izbor blaga za obojestransko menjavo. Pozornost velja ugotavljanju izvoza proizvodov, proizvedenih na podlagi surovin iz Vojvodine. Posebna pozornost pa velja ugotavljanju, za koliko lahko Slovenija poveča izvoz če Vojvodina poveča oskrbo s surovinami. V ta namen se bodo predstavniki organizacij, ki se zanimajo za sodelovanje z vojvodinskim kmetijstvom, med te velja šteti tudi ABC Pomurko, Timo, Merx. Emono, Mercator. KIT, HP, Vipo, Timav in Agrotehniko Gruda, 27.1hq-vembra udeležili razgovorov na Gospodarski zbornici Vojvodine v Novem Sadu. Od razgovorov si obe strani veliko obetata, saj so se za sodelovanje načeloma že dogovorili. Kot je znano, Slovenija letno rabi 380 tisoč ton koruze iz Vojvodine, SAP Vojvodina pa lahko zagotovi le 200 tisoč ton, preostale količine do potrebnih 380 tisoč pa bo Vojvodina zagotovila le na osnovi sovlaganja. Dokupljeno koruzo bodo po potrebah, kijih bo ugotovila ZPS, delili proizvajalcem močnih krmil. Sicer pa so v Vojvodini že pripravili seznam OZD, ki bodo sodelovale z OZD iz. Slovenije. Slovenija je konkurirala tudi za nakup 88 tisoč ton pšenice in 20 tisoč ton moke, vendar seje Vojvodina obvezala da Sloveniji dobavi 64 ton pšenice in 20 tisoč ton moke. Potrebe Slovenije so večje od možnosti vojvodinskega kmetijstva tudi pri oskrbi z oljem, ki ga rabimo 13 tisoč ton. Iz Vojvodine naj bi Slovenija dobila tudi 50 tisoč ton sladkorja. Pri blagovni menjavi med republikami bo Slovenija kupila 4 vrste proizvodov poljščin. Vojvodina pa bo iz Slovenije dobila 9 vrst blaga, pri čemer bodo uskladili tudi devizno poračunava-nje usklajenega bilančnega programa menjave. Usklajevanje bo po skup _ Zaradi izredno neugodnega vremena v času spravila I koruze in sladkorne pese je letošnjo jesen ostalo zelo malo I I časa za pripravo zemlje in za setev pšenice. Marsikje v I časovni stiski njiv nismo uspeli pognojiti pred setvijo " _ pšenice. To napako lahko zdaj popravimo tako, da nepognojene I I posevke čimpreje pognojimo z odmerki gnojil, ki smo jih I I predvideli za posamezne njive. Posevkom na tleh z nizko I “ ravnijo fosfoija in kalija bomo gnojili z višjimi odmerki " obeh hranil, na tleh z višjo ravnijo pa z nižjimi. To bomo I dosegli z izbiro kompleksnih NPK gnojil z višjim oz. nižjim I I deležem fosforja in kalija. Posamezna gnojila pa bomo I odmerjali z ozirom na vsebnost dušika, ki naj bi ga ne dali * _ več kot 30 kg čistega dušika na hektar. Priporočamo gnojenje z naslednjimi odmerki posame- I I znih gnojil: " 350—500 kg/ha NPK 6-18-18 1 250—350 kg/ha NPK 9-18-18 150- 250 kg/ha NPK 13-10-12 ali 200—300 kg/ha NPK 11-11-16 | Ker s temi odmerki ne bomo zadostili potrebam posve-Ikov za fosfor in kalij, bomo to lahko nadoknadili pri prvem dognojevanju ob koncu zime. Takrat bomo namesto s I KAN-om dognojevali z NPK gnojili. Kmetijski inštitut Slovenije I nih dogovorih dorečeno že novembra letos. Ob tem velja poudariti, da se predstavniki slovenskih organizacij združenega dela in Vojvodine hkrati dogovarjajo za naročeno proizvodnjo letine 1983, skupne naložbe in večji izvoz. Razgovori tečejo v smeri, da se čimveč obojestranskega poslovanja odvija za dinarsko prodajo ž znanimi partnerji na dolgoročnih dogovorih. Hkrati bo obseg skupnega poslovanja oziroma izvoza posameznih partnerjev osnova za dohodkovne odnose pri deviznem prihodku. Slednjega bodo OZD iz Slovenije poračunavale tudi z blagom, ki zagotavlja nemoteno kmetijsko proizvodnjo. Med tako blago je šteti zaščitna sredstva, gume ipd. Razliko bodo OZD iz Vojvodine in Slovenije poravnavale preko samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Skratka, sodelovanje bo temeljilo na dolgoročno opredeljenem konceptu sodelovanja z opredeljenimi izhodišči obojestranskih tekočih dobav na osnovi naročene proizvodnje. Pri takem dogovarjanju bo potrebno doseči še dogovor z bankami v SR Sloveniji glede kreditnega -sofinanciranja naročene proizvodnje v Vojvodini. Sodelovanje pri proizvodnji hrane pa Slovenija krepi tudi s SR Bosno in Hercegovino. Gre za skupne naložbe OZD iz Slovenije v farme ovac, govedi, prašičev. dehidracijo in proizvodnjo zdravilnih zelišč, sušenje sadja, dogovore o skupnem izvozu in drugih oblikah sodelovanja. Z organizacijami združenega dela iz BiH, med katerimi z O tem, da kmetija, ki smo jo tokrat obiskali, ni imela kaj prida zemlje, priča tudi njeno ime: Gredni. Torej je bilo zemlje le za »grede« (vrt). Na takem koščku seveda ni bilo moč gospodariti, zato, je nekaj zemlje dokupil Štefan Zadravec, še več pa zet Franc Magdič. Zdaj imajo Grednovi iz Ren- IZKUŠNJE KMETOVALCEV kovec kar 10 hektarjev zemlje, kake tri hektarje površin pa so vzeli v zakup. 54-letni Franc Magdič je eden izmed tistih Pomur-cev, ki jim zemlja pomeni vse. Več kot deset let je delal pri nekem podjetju v notranjosti Slovenije, potem pa ga je »prijelo« in je šel v Avstrijo, kjer je delal (razen pozimi) 18 let. Vse, kar je zaslužil doma in na tujem, je vlagal v kmetijo, predvsem v nakup zemlje. Grednovi imajo zdaj zemljiški maksimum in so se izenačili z nekaj Renkovčarji, ki imajo okrog 10 hektarjev površin. Franc Magdič je ves denar, ki ga je zaslužil na delu v notranjosti Slovenije, in plačo v tujini namenil za nakup zemlje (kakih 5 hektarjev). Dobra naložba, mar ne! Foto: Š. S. Veliko je namreč malih kmetov. Kaj bi delali naši kmetovalci, če ne bi razvijali živinorejske proizvodnje? Kakšna bi bila kmetija, ki bi se ukvarjala s poljedelsko proizvodnjo, pridelke prodajala, hlevov pa ne bi imela, oziroma bi bili prazni? To sploh ne bi bila kmetija! Tako je razmišljal tudi Franc Magdič, navdušila se je še 50-letna žena Marija, »blagoslov« je dal tast 73-letni Stefan Zadravec, tudi sinova 25-letni Jože in 21-letni Štefan sta bila za to, da postavijo velik hlev za govedo. Kmalu so začeli nava-žati opeko, kamen, les, kritino ... Aprila 1980. leta so hlev, velik 10 krat 11 metrov, zgradili in zdaj je v njem 29 glav živine. Največ je pitancev. Nekaj so jih že prooali. Izkupiček, glede na to, da pokladajo predvsem domačo krmo, ni slab. Seveda pa prodana živina ne more kar čez noč povrniti stroškov gradnje objekta. Je Franc Magdič zdaj zadovoljen? Moral bi biti, saj se je končno zdrav vrnil za stalno domov in lahko v miru kmetuje oziroma pita govedo. Ni rekel, da je. Tega mu ne gre zameriti, saj to, da človek stalno hoče povečati proizvodnjo, da si nenehno prizadeva za napredek, za večji dohodk ... sploh ni slabost, na katero bi kazali s prstom. Prej narobe! Torej tudi zdaj ne poseda za pečjo, ampak še bolj dela. Pravzaprav so pridni vsi: stari oče, žena, sinova. Da, tudi ona! Sicer sta zaposlena v tovarni Mura v.Murski Soboti, toda ko prideta domov, tudi delata. Grednovi imajo kar dva traktorja in veliko drugih kmetijskih strojev in pripomočkov, tako da je delo sorazmerno lahko. Glede na to, da obdelujejo 13 hektarjev, poleg tega pa fanta opravita kako storitev še drugim, ki se oddolžijo s fizičnim delom, je dela na kmetiji več kot dovolj. »Najhujše je bilo zdaj, v jeseni, ko smo pospravljali koruzo. Kar pet dni smo silirali. Naredili smo štiri silose in vanje stlačili več kot 200 kubičnih metrov silaže. Poleg tega smo del koruze potrgali in tako pripravili 1500 kilogramov zrnja,« je med drugim povedal Franc. Dejal je tudi, da bi še šel na delo v Avstrijo, ko bi le rabili tuje delavce. Ker pa je nastala v gradbeništvu kriza, dvomi, če bo še kdaj šel čez mejo. Ne preostane mu torej nič drugega, kot da se še bolj oprime dela na kmetiji. Včasih sicer potoži, da ima kmet dolg delavnik, pa se spet pomiri, saj ugotovi, da vseh 365 dni v letu le ni treba delati 12 in več ur. Manj še obveznosti do Tovarne sladkorja v Ormožu Nepravilno razporejene obveznosti in odgovornosti ustanoviteljic Tovarne sladkorja v Ormožu po ustanovitvi bodo po-pravili. Tačas se namreč javne razprave o pripombah nekaterih udeleženk pridelovalk sladkorja bližajo h kraju. Gre namreč z3 ponovno ugotavljanje obveznosti posameznih soustanoviteljev, ki izvirajo iz nerealno ocenjenih namenskih površin za setev sladkorne pese. Izvršilni odbor poslovne skupnosti za pr01Z' vodnjo sladkorjaje zato predlagal, da se prvotno sprejeti predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ustanoviteljic Tovarne sladkorja mož spremeni oziroma dopolni z aneksom. V kratkem gre za to. da so ustanovitelji, med katere se štejejo tudi proizvajalci sladkorne pese, združeni kmetje kooperanh kmetijskih zadrug in družbeni sektor kmetijstva, sprejeli dow* čene — bolje povedano — dokaj zahtevne obveze. ... Za izgradnjo tovarne sladkorjaje bilo združenih 2,310ntm' jarde novih dinarjev. Od tega je bilo za 233,830 inozemskih komercialnih kreditov, 38,847 milijonov je bil sredstev inozemskih finančnih kreditov, 450 milijonov s združili ustanovitelji. 820 milijonov je bilo dinarskih kredite domačih bank, ostalib dinarskih kreditov pa je bilo za 378, V milijona dinarjev. V akt o ustanovitvi tovarne so zapisali tudi pravice in obv znosti ustanoviteljev. Tako naj bi eno tretjino rizika oz'r0L.. izgub tovarne krili pridelovalci sladkorne pese, tretjino up rabniki sladkorja in melase in preostalo tretjino od neposred Zdaj, v pozni jeseni oziroma na pragu zime, je delavnik bolj urejen. Pa številni prazniki so... Vse devize, ki jih je Franc zaslužil, je menjal in za denar kupil zemljo, precej sredstev je namenil tudi kmetijskim strojem in seveda gradnji hleva. Ker denarja ni bilo dovolj, je najel tudi kredit pri hranilno-kreditni službi kmetijske zadruge Lendava. Dobro sodeluje s temeljno zadružno organizacijo v Turnišču, saj ji prodaja vse tržne viške, zlasti pa govedo. To, da cene niso vselej najbolj spodbudne, je »stara pesem«, ki smo jo slišali tudi pri Grednovih. Pri njih še kar gre, saj pokladajo domačo krmo. Tako bi morali ravnati tudi drugod in ne le tožiti o dragih krmilih. Res pa je, da brez nekaterih osnovnih koncentratov tudi več ne gre, saj kmet stremi, da bika,telico... čimprej spita do določene teže, iztrži zanj denar, spet vhlevi teleta ... Ciklus se ponavlja. Čim hitreje se menja, tem večji je čisti dohodek. Grednova kmetija ne sloni več na gredah, ampak na lepih kosih zemlje, polnih hlevih, številnih strojih ... Kdo ve, koliko je vse to vredno? Kar zajeten kupček novih milijonov! To je sad dela in tudi odrekanja! Kmetija pa ima vse pogoje za nadaljnji razvoj tudi zaradi sinov. Zdaj sta sicer doma še oba, čez čas, ko se bosta poročila (mati bi že rada imela snaho!), bo verjetno ostal doma samo eden. Nič ne de, če bo še naprej hodil v službo, saj so starša in dedek še pri močeh. Seveda pa tudi po končanem delu v tovarni še lahko veliko postoriš doma. Velik pomočnik pri tem so stroji. Š. SOBOČAN Jesenska in । | spomladanska uporaba I I herbicidov v pšenici | Herbicid dicuran 500, s katerim uspešno zatremo traj® I (srakoperec) in nekatere širokolistne plevele, je sedaj | voljo. Zaradi nastopa zmrzali ga ne smemo uporabljat' jesensko zatiranje plevelov. Priporočamo pa nabavo g Ibicida in z njim škropimo spomladi od tretjega I konca razrasti ozimne pšenice, ozimnega in jarega J J mena. Ker s herbicidom dicuran 500 ne zatremo smole0I I jetičnika in maka, priporočamo za zgodnje spomlada° I I škropljenje, če so seveda pleveli razviti, kombinacij0 _ curan 500 s 1/ha + faneron 50 3 kg/ha. Če se P g razvijejo šele kasneje, ko zaradi toplejšega vremena la . I I uporabljamo hormonske herbicide, priporočamo k°01 . I _1 XI—IJ A 1 /U« all ali" r Kmetijski inštitut Sl°vCl Rezervni deli za kmetijske stroje STRAN 28 VESTNIK, 25. NOVE^^^ INDUSTRIJA MONTAŽNIH GRADBENIH MATERIALOV 69240 LJUTOMER OB PRAZNIKU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO > Ormoška 46 te!.: 069 81-086,81-414 tla.: YU 35-242 Naš proizvodni program: sistem predelnih sten, sistem fasadnih elementov, sistem IMG, kiosk K-67, jadralne deske. - MOTORNE KOSILNICE - SADILNIKI MEHANSKI IN PNEVMATSKI - TRAKTORSKE PRIKOLICE - PRIKOLICE ZA OSEBNE AVTOMOBILE - KOTLI ŽGANJEKUHO čestitamo ob dnevu republike! tovarna kovinske opreme 62000 MARIBOR TOZD skladiščna oprema LENDAVA Razvoju sodobne skladiščne tehnike je pri nas sledilo Podjetje PRIMAT, ki s svojo specializirano Proizvodnjo uspešno rešuje najbolj zahtevne naloge. Modernizirana tovarna v Lendavi proizvaja skladiščno opremo Po najnovejšem tehnološkem postopku in viličarje za potrebe notranjega transporta na baterijski pogon. SKLADIŠČNA OPREMA Prijetno praznovanje 29. novembra -DNEVA REPUBLIKE! STRAN 29 jK-25. NOVEMBRA 1982 ne zgodi se vsak dan_____________ Čebele — najboljši projektanti Med dvoumnimi besedami, kijih uporabljajo znanstveniki, da bi označili to, česar ne razumejo, je »instinkt« verjetno najbolj sporna. Avstralski naravoslovec Karl von Frisch, ki je dobil Nobelovo nagrado za leto 1973 za raziskavo jezika plesa čebel, je mnenja, da obnašenje mnogih žuželk, ptic in drugih živali kaže, da učenje in izkušnje vsakega posameznega živega bitja igrajo veliko večjo vlogo, kot jo priznavajo pristaši evolucije. V knjigi »živalska arhitektura« s 306 stranmi, ki jo je izdal Harcourt Brace Jovanovich, pri njej pa je sodeloval tudi njegov sin Otto, podaja na-gradenj, ki so bogato ilustrirane. Na primerih od bivališč iz zloženih kamenčkov, ki jih delajo ribe, ki živijo v toplih moijih, do preprostih zavetišč opic na vejah, skuša von Frisch raziskati podrobnosti najpomembnejših živalskih gradenj. Mnenja je, da so termiti največji arhitekti in inženirji v živalskem svetu. Neke vrste gradijo bivališča visoka do 8 metrov, kar bi v človeških merilih ustrezalo nebotičniku visokemu kilometer in pol. Poleg tega imajo termitnjaki v deževnih področjih kap, v avstralskih puščavah pa so v obliki sekire z dvema robi-ma, ki sta usmerjena v smeri sever-jug. Da bi prišli do vode, kopljejo termiti v afriških puščavah tudi do 40 m globoko, kar je po mnenju von Frischa izreden podvig za tako majhne živali v tako trdem terenu. Prav tako zanimiva, čeprav veliko manj obsežna, so viseča gnezda neke vrste sinice, ki so tako trdna, da jih afriški Maseji uporabljajo za torbe, v vhodni Evropi pa za otroške copatke. Gnezdo vrabca tkalca pa je bolj natančno in spretno stkano, in to iz važnega vzroka. Če samica, ki je zelo zahtevna, ugotovi, da samec ni zmožen dobro narediti gnezda, odbije njegovo snubljenje in ga prisili, da gnezdo ponovno izdela. Von Frisch ...... . 1 1. stare koprive najbolj pečejo Dodojev mrzli bratranec Aldar je oni dan dejal: »Če bi norost bolela, bi morali uvesti še en samoprispevek za gradnjo bolnišnice.« Direktorju soboške tovarne mesnih izdelkov Emeri-ku Zveru se je včeraj sanja-io, da je videl svinjo s sto nogami. Maks Rojs, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer je ob razpravi o gospodarjenju v prvem polletju vzdihnil: »Iz gibanja zvezd se da prerokovati, iz gibanj v gospodarstvu pa ne!« Če bi Mura začela teči od Središča proti Radgoni, to ne bi bila nobena zasluga Štefana Farteka, vodnogospodarskega svetovalca vodne skupnosti. podčrtuje, da se samec uči iz teh odklonitev, ne samo zaradi instinkta. Pri gradnji in ponovni gradnji se posamezni ptič nauči graditi popolna gnezda, pa tudi izbirati med različnimi vrstami trave ti so, ki bo najboljša za gradnjo. Opazovanje vrste ptic kažejo, da so ta čudovita bitja sposobna estetskega dojemanja, ko si poskušajo osvojiti samice. Za razliko od drugih ptičev gradijo samci svoja gnezda samo za dvorjenje in jih okrasijo z izrednim okusom: s cvetjem, jagodami, papagajevimi peresi, koščki stekla ali drugimi svetlečimi se predmeti, kijih poberejo v bližini človeških bivališč. Samec poslika v zaključni fazi še vso notranjost z borovničevim sokom, ki ga ima v kljunu. Ko je opravil delo, se oddalji in si kritično ogleda svoje delo, in često, če ni zadovoljen, se loti vsega spet od začetka. Dvoijenje se konča, ko samica pride v gnezdo k »dekoraterju«. Kasneje sama zgradi gnezdo za svoje bodoče mladiče. »Živalska arhitektura« govori poleg tega o mnogih primerih, ko so ptice in čebele, da ne govorimo o celih kolonijah os, za tisoče let prehitele človeka. Ribiška mreža, na primer, ni nikakršna novost za ličinko žuželko trikotera, ki jo uporabljajo že nešteto generacij. Pajki so odkrili EVROPSKA RODNOST KRITIČNA Raziskava, v katero so zajeli 400.000 žensk iz 61 držav širom po svetu, kaže, da se zaustavlja silovit porast svetovnega prebivalstva. V zadnjem desetletju se ni samo zmanjšala rodnost v razvitem svetu, marveč se je začela zmanjševati tudi v deželah tretjega sveta. A čeprav je lačnih ust na svetu še vedno preveč, je takšna preusmeritev strokovnjake zaskrbela. Zaskrbljeni so predvsem v Evropi, kjer je v povprečju rodnost padla na stopnjo, ko je že ogrožena naravna obnova prebivalstva. Razmere so pač takšne, da niso naklonjene družinam z več otroki. In nič ne kaže, da bi se zboljševale, čeprav se v nekaterih visoko razvitih državah Evrope trudijo, da bi spodbudili mlade zakonce k številnejšemu naraščaju. Pod stopnjo rodnosti, ki zagotavlja naravno obnavljanje prebivalstva, so v Avstriji, Belgiji, Veliki Britaniji, Danski, Finski, Franciji, Italjji, Nizozemski, Norveški, Švici in Zahodni Nemčiji. Ožmikalne misli »Kršilce pustite pri miru,« bi dejal lendavski sodnik za prekrške Janez Lešnjak, če bi ugotovil, da je uradni datum trgatve kršilo skoraj vseh 900 vinogradnikov, saj ima dela tako ali tako že čez glavo. Jože Marko, predsednik sveta krajevne skupnosti Ljutomer je ob razpravi o novem izračunu katastrskega dohodka dejal: »Veliko površin smo spremenili v pašnike, ni pa tistih, ki bi se pasli.« Pomurec Slavko Svatina oni dan po kosilu: »Svinjski možgani so strašno dragi. Kaj šele bi bilo, če bi bili kateri drugi!« Rado Pušenjak iz Ljutomera ni nikoli trdil, da bi bil kar lep kos Prlekije kar čez noč v Prekmurju, če bi Muro, zaradi gradnje hidroelektrarn, speljali v kanal, ki bi potekal po Murskem polju. ' J\; ii svilo mnogo prej, preden je Marko Polo odšel na vzhod. Ose so izdelovale papir stoletja preden je človek začel pisati, in ameriški Indijanci so se naučili delati glinaste posode, ko so opazovali vrsto ose — eumeno. Nihče pa, niti človek, še ni mogel prekositi natančnosti projektiranja in sposobnosti gradnje čebel. Osmerokotna oblika satovja je, kot pravi von Frisch, primer najboljše izrabe razpoložljivega prostora. Trdnost teh gradenj, ki so povsem lahke, je moč ugotoviti iz dejstva, da more satovje vsebovati do 2 kg medu, prazno pa tehta samo 40 gramov. Natančnost projektiranja je razvidna iz debeline voska celic: 0,073 mm z odstopanjem 0,002 mm. Von Frisch je mnenja, da se take stvarine dogajajo slučajno. Tudi von Frisch je mnenja, da je med nižjimi oblikami življenja, posebno med socialnimi žuželkami, kot so čebele, instinkt glavna gibalna sila. Toda kolikor bolj človek spoznava vso zapletenost živalske arhitekture, toliko bolj mu bo težko razlikovati med instinktom in inteligenco. Morda imajo-živali na sredi poti med genetično programiranostjo in zavedajočim se razumom take sposobnosti učenja, da jih človek lahko le z vso skromnostjo občuduje. Ker je Manko Golar, pesnik iz Radgone, predlagal, da bi bilo bolje reči »ožmeknjene« kot »ožmika-ne«, tokrat na njegov račun ne bomo nobene ožmeknili. Jože Temar, direktor Pomurske založbe, si še ni čisto na jasnem ali so založbini mostovi železobetonski ali pontonski. Če bi se vsi direktorji trgovinskih organizacij pisali Sever, tako kot je to pri soboškem Merkurju, potem bi morda končno lahko pričakovali, da bodo cene zamrznile. Pojasnilo! Da se bomo lepo in prav razumeli: vse to je bilo objavljeno in obelodanjeno v letu 1977. Večina imenovanih je zdaj kajpak drugje, v drugih »sedlih«, kar pa so rekli, so rekli in prav je, da vedo, kaj so rekli. Sicer pa ne damo roke v ogenj, da česa od povedanega ne bi danes ponovili. Pa brez zamere! -brž- Zdravilne krogle Na Kitajskem ni tako poredko videti človeka, ki se sprehaja po ulici in med sprehodom obrača v dlani par svetlečih se jeklenih krogel s spretnimi gibi prstov tako, da krožita ena okoli druge. To je stoletja stara kitajska vaja za boljše zdravje in sploh za boljše počutje. Nekdaj so bile krogle izdelane iz žada, marmorja, medenine in iz drugih snovi, v novejšem času pa so jih zamenjale cenejše kroglice iz nerjavečega jekla. Zahodnjaki, ki so povzeli to staro kitajsko iznajdbo, so začeli izdelovati votle krogle iz kromovega jekla, znotraj vsake pa je manjša kroglica, ki med gibanjem večje spreminja svoj položaj tako, da je vedno v težišču. Izdelovalci zahodne inačice kitajske iznajdbe so prepričani, da bo to za zahodnjake novost, po kateri bodo množično segli. Premikanje kroglic v dlani ni samo vaja, ki prijetno razgibava mišičje roke, marveč deluje tudi kot akupresura. Krogle pritiskajo na pomembne točke na dlani, preko katerih se stimulira delovanje mnogih organov telesa. Francoska tvrdka ACTOP System je začela proizvajati nekoliko neobičajna »vrata«. To je plastična plošča preko katere lahko človek pride brez težav, živina pa ne. Za izum se zanimajo predvsem farmerji. Svetlolasa Paulina Mucchi iz italijanskega Bergama je otožna. Pa ne zato, ker je sedaj tudi v severni Italiji mrzlo, temveč zato, ker ji nihče noče tiskati njenega prvega romana, ki mu je dala naslov »Ne bodi pozoren.« za razvedrilo VISOKA CENA Na slikarski razstavi se bogataš ustavi pred sliko, ki prikazuje lepotico med stopanjem iz kopalne kadi in vpraša: — Saj kokoši nimajo zob. — Ne, imam pa jih jaz ... PO KONCERTU — Sinoči sem bil na koncertu. — In kako je bilo? — Enkratno, le preveč glasbenikov je bilo, zato je moral dirigent ves večer stati... PANIKA Mož pridrvi domov in zakliče ženi v postelji: »Hitro ven! Hitro ven, hiša gori!« Iz omare se zasliši moški glas: »Rešujte pohištvo, rešujte pohištvo!« NA SEJMU — Kako najlaže ugotovim, koliko je kokoš stara? Po zobeh. Zdravniki krivijo kmetijcf Rast prsi pri deklicah, starih komaj pol le,a' redek pojav, zato so zdravniki iz Portorika W . bolj zaskrbljeni, saj so v zadnjih letih Imeli že p 700 primerov prezgodnjega spolnega dozoreva ' večinoma pri otrocih, starih manj kot dve leti- ’ ko preveč, kot bi bilo običajno, je tudi primer®.' ko sedemletne deklice že dobe menstruacij0 1° sploh dajejo videz spolno dozorelih deklet. „Nekaj je narobe,” pravijo strokovni^1, ,,razvoj otrok je pospešen, in to ne samo telesni- Ko iščejo vzroke za ta pojav, se Por<0^. zdravniki z velikim sumničepjem ozirajo na Pre no, predvsem na goveje in perutninsko meso ter mleko. Rejci živine in perutnine zaradi želje hitrejši in večji prireji uporabljajo za krmljenje’ dovoljene dodatke estrogen in njemu P°d°*’n® jj. vi ter celo dietilstilbestrol, ki ga je znanost ob la, da je rakotvoren. Uživanje hrane ta mljenih živali naj bi povzročalo rast prsi in P znamenj spolnega dozorevanja pri °1'? Zdravniki so svoj sum potrdili že s tem, ° dosegli lepe uspehe pri zdravljenju, ko so otr°» prepovedali uživati sporno hrano. Portoriški problem ni prvi te vrste. Pr«1 so podobne pojave opazili v Italiji in na vzhodu, kjer so tudi odkrili krivce: mleko in 01 krav, ki so dobivale dietilstilbestrol. Se en možen vzrok je. V Portoriku so farm«^, ske tovarne, ki izdelajo 90 odstotkov vseh k0 cepcijskih tabletk, kar jih porabi ameriško tP Možno je, da matere-delavke v oblekah n domov estrogen v prahu, in tako ta snov, ki P šuje spolno zorenje, pride do otrok. Za koliko mi je prodaj' Za petdeset tisočako ~ A ni to predrago? j. t ~ Ni. Priložil bom telefonsko številko models hodABILO na sP^ ~ Draga, večeri * j pojdiva malo na spr^ po vrtu. NOVEMBER - MESEC BOJA PROTI ALKOHOL^ Hočeš, da se še eno rundo boriva proti teif11 strupu? Pa greva! STRAN 30 VESTNIK, 25. NOVEMBR^X za vsakogar nekaj delo na vrtu NEVAREN Vnetljive tekočine na zraku izhlapevajo, hlapi pa se širijo Po prostoru, kolikor ga pač je. Nekatere vrste vnetljivih tekočin hitreje hlapijo, druge Počasneje, vsem pa je skupno, da se hlapi tekočin vnamejo, pri izgorevanju imajo varstvo pred požarom zdo visoko temperaturo, v ustreznem razmerju z zrakom pa na vso moč eksplodirajo. Hlapi vnetljivih tekočin so večinoma težji od zraka in se zadržujejo bolj pri tleh kot pa visoko. Zaradi svoje specifič-ne teže so tudi nevarni za hitrejši vžig. K nevarnim snovem prištevamo bencin in druge vnetljive derivate pa tudi razredčila za barve, lake ln lepila, spreje, parketne Paste... Nepravilno ravnanje z vnetljivimi tekočinami in nepravilno skladiščenje je povzročilo že več požarov in eksplozij. Med te nevarne tekočine sodijo predvsem bencin in druge vnetljive tekočine z nizkim plameni-,enT ki hlapijo že pri zelo nizki temperaturi — pri mi-pus 40 °C. Mešanica hlapov ut zraka je že pri razmerju 1.2 u° 6 odstotkov (kar velja Predvsem za bencin), nevar-na’ posebno pa v zaprtih Prostorih, kjer nastajajo za ekspiOzjjo zelo ugodne okoli-cine. Že nizko razmerje med hlapi in zrakom je za eksplozijo zelo nevarno. Nevarnost se pojavlja na primer že pri odstranjevanju madežev, pri pranju tkanin in pretakanju bencina v posode, ko nastaja statična elektrika, ki vžge bencinske hlape. Tudi upora ba bencina kot razredčila in primesi nekaterim snovem, kot so na primer loščila, ni nič manj nevarna kot v omenjenih okoliščinah. Ker je bencin zelo nevaren, spravljanje kakršnihkoli količin v posodah v stanovanjih, skupnih prostorih stanovanjskih hiš ter v garažah ni dovoljeno. KUHANJE IN PEČENJE JAJC V posodo z vodo, ki vre, dajte jajce na ta način, da ga najprej daste v žlico, nato pa žlico z jajcem spustite v kipečo vodo. Jajce pustite, da se kuha 4 minute, če želite mehko kuhano jajce, in 14 minut, če želite trdo kuhano jajce. Jajce »na oko« pa pečemo tako (če želimo, da se ne razlije:) na zagreto ponev damo žlico olja ali margarine, nato razbijte jajce v skodelico, nato pa ga počasi vlijte na zagreto maščobo. Cvrite ga največ dve minuti, nato pa ga kar postrezite. Na prvi pogled se zdita ta dva nasveta odveč, pa le ni tako. Nemalokrat nam ne uspe skuhati jajca na trdo, prav tako pa tudi ne speči jajca »na oko«. SAJENJE SADNEGA DREVJA Sadno drevje (jablane, hruške in podobno) lahko sadimo od jeseni, ko odpade listje, do spomladi, ko začne drevje brsteti. Pogoj za uspešno sajenje je, da temperatura zraka in zemlje ne pade pod ničlo. Vendar je primernejše sajenje jeseni, ker se korenin čez zimo oprime zemlja, tako da začno spomladi normalno rasti. Samo v zelo hladnih območjih, kjer so možne zimske pozebe, je primernejše saditi spomladi. Uspeh sajenja je precej odvisen od sadilnega materiala. Sorta in podlaga sadike morata biti označena na etiketi, ki jo spravimo, tako, da bomo vedeli, katero sorto smo posadili in na kateri podlagi je cepljena. Enoletne sadike naj bodo visoke 1,5 metra, medtem ko naj imajo dveletne sadike v višini krošnje že razvitih 4 do 5 mladik. Korenine naj bodo zdrave, lepe in gosto raščene. Enoletne sadike naj imajo vsaj 3 korenine daljše od 25 centimetrov in čim več drobnih koreninic. Dober sadjar naj bi raje sadil enoletne sadike, ki so cenejše in jih lahko oblikuje po svoji želji. Šad-jar-začetnik naj kupi dvoletne sa- dike, ki imajo že oblikovano krošnjo in določeno višino debla. Pazimo, da se sadike med prevozom iz drevesnice mehanično ne poškodujejo, ne izsušijo, ne zaduše in niso izpostavljene previsokim ah nizkim temperaturam. Zato jih pred prevozom dobro zavarujemo z vlažno šoto, mahom, slamo in povežemo z žakljevino. Ce sadik ne posadimo takoj na stalen prostor, jih zakopljemo na varno mesto na vrtu, kjer ni podtalne vode, miši, voluharja ah zajca. Sadike polagamo v izkopan jarek drugo poleg druge in jih sproti zasipavamo z zemljo, tako da med sadikami ni praznega prostora. Ce je v vrtu voluhar, sadike zavarujemo do sajenja tako, da v jamo položimo mrežo in šele nato v mrežo polagamo sadike. Sadike lahko spravimo tudi v vlažen pesek v hladni kleti. Pred sajenjem sadike ponovno pregledamo. Korenine pustimo čim daljše, porežemo le poškodovane ah polomljene. Nekaj ur pred sajenjem jih namočimo v mešanico kravjeka, ilovice in vode, da se osvežijo in da se zemlja ob sajenju bolje oprime korenin. V že pripravljeno jamo (izkopano in zasuto, opremljeno z mrežo proti voluharju in s kolom) navozimo mešanico zemlje in šote v razmerju 4:1 ali kompost (10 kilogramov na jamo). Na ta navo-ženi kupček postavimo namočeno in obrezano sadiko tako, da ji korenine lepo enakomerno razporedimo na vse strani in zagrnemo z mešanico komposta, zemlje ali šote. Med zagrinjanjem sadiko potresemo, da zemlja izpolni vsa prazna mesta med koreninami. Nato namečemo še dodatno plast zemlje in jo z njo dobro potlačimo, da se zemlja in korenine sprimejo in da ni vmesnih praznih mest. Ce sadimo sadike ob kolu, naj bo kol na južni strani sadike, da jo zavaruje pred pomladanskimi pozebami debla. Vsaki sadiki dodamo še 50 do 100 kilogramov uležanega hlevskega gnoja, ki ga razporedimo po obodu jame. Med koreninami in hlevskim gnojem mora biti 5 centimetrov debela plast zemlje, da hlevski gnoj ne pride v dotik s koreninami, sicer bi jih lahko poškodoval. Hlevski gnoj pokrijemo še s preostalo zemljo, da se iz gnoja ne bi izgubil dušik, in kolobar okoli debla uredimo tako, da rahlo visi proti sredini debla. Po vsakem urejenem kolobarju na koncu potrosimo še 10 do 20 dekagramov dušičnega gnojila v obliki nitromonkala. Ce je zemlja v času sajenja suha, moramo drevesa dobro zaliti, kar je še posebej pomembno, če sadimo spomladi. Posajena sadiko privežemo h kolu v obliki osrnice tako, da bo vezivo na deblu višje kot na kolu, da se sadika lahko posede in ne obvisi na kolu. Sadike privezujemo z vrvjo, plastiko ali podobnim vezivom. Ce sadimo drevesa jeseni, jih ne obrežemo takoj po sajenju, temveč šele spomladi; spomladi sajena drevesa pa obrežemo takoj po sajenju. Enoletne sadike odrežemo v višini, kjer želimo imeti krošnjo, dveletne pa razredčimo, tako da ostane potrebno število poganjkov IZ DZOUZIJOVOGA DNEVNIKA za uouocc ogrodne veje krošnje. Posebno pozornost pri sajenju moramo nameniti globini sajenja. Najbolje je, če sadike sadimo do iste globine, kot je sadika bila sa-jena v drevesnici, kar lahko ugotovimo po barvi lubja. Ce razlike v barvi lubja ni mogoče ugotoviti, pazimo, da je cepljeno mesto 10-—15 centimetrov nad površino zemlje. Ce sadiko posadimo preplitvo, so korenine izpostavljene sušenju; če pa sadimo pregloboko, drevo slabo raste, ne rodi in se lahko začne celo sušiti. Upoštevajmo tudi možnost, da se bo zemlja pozneje še posedla. Ce vrt ni ograjen ali če obstaja možnost, da pride do novo posajenih dreves zajec ali srna, jih moramo po sajenju zavarovati. Drevesa lahko ovijemo s koruznico ali papirjem, jih ogradimo z mrežo ah premažemo. Divjad lahko zadržimo tudi tako, da drevesno deblo dovolj zgodaj jeseni premažemo s posebnimi sredstvi (odvračali), kot so arbopin, cervakol ali cunitex. Sestavek o sajenju sadnega drevja smo povzeli iz knjige V sadnem vrtu, ki je izšla pri CZP Kmečki glas, dobite pa jo lahko tudi v najbližji knjigarni. Priporočamo! TOZD Proizvodnja bivalnih enot TOZD Proizvodnja nadgradenj TOZD Avtoradgona — Servisi TOZD Transport vsem občanom občine Gornja Radgona ob dnevu republike! za razvedrilo nasvet, ki ni odveč ~~ Premrzlo je, poleg tega pa se bojim, da bi tte ti tam kaj... Ne! Nič ti ne bom naredil’ — Zakaj pa bi potem sla tja? JEZAV AGONIJI . Star trgovec je v agoniji, ko le bila ob njem cela družina, vprašal: — Je Jožica tu? — Tu ob tebi sem, dragi mož. ~~ Kaj pa otroci: Miha, Jožica, Rezika in Jože? ~~ Vsi smo ob tebi, očka! ~~ Za vraga, kdo pa je Potem v trgovini! je zarenčal. škotska Kaj za vraga dela *as sosed na strehi v K°palkah? Čaka na dež. Rad bi Se okopal! ŠAMPION Si že slišal, da se je oeraj ponesrečil naš najboljši karateist? — Ne. Kaj se mu je zgodilo? — Hotel je ubiti nadležno muho, ki mu je sedela na čelu, pa si je huje poškodoval arkado... NI REŠITVE — Daj, Naci, posodi mi vsaj dva litra goriva iz motorne kosilnice. — Bi, pa mi jo je nekdo ponoči na domačem dvorišču »pomolzel«. — Pa vsaj malo iz mopeda. — Veš, moped pa so mi ukradli z gorivom vred! PO MARTINOVANJU — Imaš na letošnje martinovanje lepe spomine? — Prav v tem je hudič, da se ničesar ne spomnim. Še tega ne vem, če je bila na jedilniku gos, le na neke kikle sem se spomnil... PRODAJALKA CVETJA — Gospodična in gospod, bi morda šopek dehtečih rož? — Oprostite. Midva sva poročena! VRAŽEVEREC — Pomisli, Aranka, moj zaročenec je tako vraževeren, da se noče poročiti v nobenem mesecu, ki ima trinajsti datum... ENERGETSKA — Olje, plin, premog, si kaj dobil? — Nič od tega, še drv ne, pri nabiranju suhljadi pa me je lastnik gozda z besedami tako »ogrel«, da je bilo' pozneje še domačim toplo. In to brez kurjave! ZAČETI JE TREBA ZGODAJ bhmbhshbbhbmhbmmk Ko dajemo otroku v roke prvi denar in prvo hranilno knjižico, ko ga prvič spremimo v banko ali po nakupih, se največkrat niti ne zavedamo velike odgovornosti, ki jo s tem prevzemamo za njegov bodoči razvoj, za njegovo pravilno usmeritev. Namenili smo se, da ga začenjamo seznanjati z vrednostjo dobrin, ga navajati na razumno trošenje, preprosto rečeno: da ga naučimo varčevati. To je zahtevna in težka naloga. Otrok nam mora pri tem zaupati in verjeti. Zato mu ne smemo odmikati cilja v nedoločen čas in ga obremenjevati z dolgoročnimi načrti. Pred seboj naj vidi razmeroma hitro dosegljivo uresničitev svojih prizadevanj. Če se je namenil varčevati za žogo, naj si jo kupi, ko je zanjo zbral dovolj denarja. Nikar ga ne prepričujmo, kako bi bilo bolj koristno z varčevanjem nadaljevati, da si bo nekega, dne lahko omislil kolo. Če bi vztrajali s takim prepričevanjem, bo otrok izgubil veselje do varčevanja. Otrok tudi pogosto spreminja svoje želje in menja predmet svojega zanimanja. Zato se bo med varčevanjem za določen namen mogoče premislil in si zaželel česa drugega. Tudi v takem primeru ga ne silimo, da mora brezpogojno vztrajati pri prvotni odločitvi. Še najmanj primerno pa je otroku kot cilj varčevanja vsiljevati nekaj, kar je izključno stvar odraslih ali naše osebna zamisel. Otrok naj bo za varčnost, odpovedovanja in vztrajnost nagrajen tako, da bo samostojno razpolagal s svojimi prihranki ter samostojno odločal o svojih izdatkih. Delež staršev, vzgojiteljev, šol in ne nazadnje tudi bank je pri privzgaja-nju varčevalnih navad med mladimi sicer pomemben, še daleč pa ne tako odločilen, kot si prepogosto domišljamo. Odrasli naj bi v tem procesu imeli le vlogo svetovalcev, mentorjev njihovih dejavnosti na področju organiziranega denarnega varčevanja. izjemoma; pa tudi pobudnikov najrazličnejših soli- damostnih akcij. Izkušnje so namreč pokazale, da izvedbo lahko mirno prepustimo mladim, da jim tudi pri izpolnjevanju najbolj odgovornih nalog in pri vseh poslovnih odločitvah smemo popolnoma zaupati. V odraslih pa mora otrok videti predvsem vzor za svoje ravnanje. A prav v tem pogledu se večkrat srečujemo z nasprotnim. Namesto, da bi odrasli že pri najmlajših krepili zanimanje za varčevanje in utrjevali njihovo pripravljenost za manjša ali večja odrekanja, s svojim razsipni-škim obnašanjem neredko rušimo, kar smo zgradili z besedami. Zato ni dovolj, da otroku samo izročimo žepnino in hranilnik, dati mu moramo tudi neposreden dober zgled, ki bo vreden več kot tisoč lepih besed. Naj trditev zveni še tako protislovno, toda prav od naših otrok, od naših šolarjev, bi se odrasli lahko učili varčevati. Nad to resnico bi se bilo vredno včasih resno zamisliti. STRAN 31 25. NOVEMBRA 1982 10 Kose bivoljega mesa so obesili na konec ovijalke in jih vrgli pred vsako kolibo obiskovalcev. Iz tega mesa, kjer pa higiena ni bila ravno zavidljiva, so skupine sorodnikov vsaka zase pripravile obredni obrok hrane. Ostale živali so sproti po potrebi poklali zunaj slavnostnega prostora. Zanimivo je bilo, da so prašičem najprej na ognju požgali ščetine in jih šele nato očistili in pripravili meso. Za prehrano na gostiji je skrbela centralna kuhinja, razdeljena na nekaj kolib. V eni so se kuhale ogromne količine riža, v drugi se je peklo svinjsko meso, v tretji se je kuhala govedina in v četrti zelenjava. Obroki so bili ostro začinjeni, tako da ni bilo strahu, da bi ti v želodcu ostal kakšen bacil. Dan je minil ob opazovanju prihodov prišlekov in njihovih darov. Odvijali so se napol govori in molitve v čast pokojnice in zahvale svojcem umrle na pripravi tako dobre slovesnosti. Po večerji so moški začeli s plesom. Že rahlo omotični od palmovega vina so se z rahlim poskakovanjem in prestopanjem gibali v krogu in peli ho-ho-ho, he-he-he in haj-haj-haj, večidel z -monotonim napevom. Skupinski ples se je zavlekel pozno v noč, dokler ga nevihta ni prekinila. Paul Busson Ves čas med trajanjem prve tridnevne slovesnosti je krsta s pokojnico izpostavljena ležala na nalašč zato postavljenem odru, ki se je naslanjal ha čelno stran nove hiše rumah adat. Naslednji dan so še bolj popestrile množične skupine prihajajočih sorodnikov z darili. Ljudje se za to priložnost kar najbolje oblečejo. Prišlekom prinesejo v znak dobrodošlice lepo oblečena dekleta kavo in neke vrste biskvit. Prihod vsake skupine naznanita zamolkel udarec na gong in žalna glasba. Čez dan se odvijajo razni ponekod tudi že pozabljeni folklorni običaji. Po okolici se razlega prijetna zamolkla melodija riževih mlade. Mlačev riža, kot sem opazil, je zgolj žensko opravilo. V izdolbeno leseno korito nasujejo odtrgano riževo klasje. Mlatijo tako, da izmenično mlatijo s koncema bambusovih drogov. Ko spustijo kol iz ene roke, ga medtem dvignejo z drugo roko in tako naprej. Debelina kolov in jakost sunkov dajejo prijetno ritmično melodijo. Raznolikost melodije pri mlačvi je tudi odlika posameznih vasi. Včasih popestrijo slavnostno vzdušje tudi z bivolji-mi borbami, kar je že stara strast Toradžev. Zraven sodijo še denarne stave. Danes je že tretji dan praznovanja. Živahnost prisostvujočih počasi pojenjuje. Večidel so že vse pojedli. Sorodniki začno odhajati. S sabo odnesejo nekaj mesa, če ga je kaj ostalo. Popoldne odnesejo svojci umrle krsto v kratkem sprevodu sovaščanov iz vasi. Na bližnjem hribu imajo postavljeno majhno hišico kot pri nas mrliško vežico. Razlika je v tem, da truplo ostane tam nepokopano še naslednjih enajst mesecev. Ne vem, če ga v tem času svojci še kaj obiskuje-io. Pravi pokop mrliča pride na vrsto torej čez naslednjih enajst mesecev. Tu v Toradži poznajo izviren način pokopavanja mrtvih. Eden izmed priljubljenih načinov je vstavljanje krste v izklesano votlino v skalni pečini. Nekaj vasi skupaj ima eno takšno pokopališče, odvisno pač, kje se nahaja kakšna dovolj velika skalna pečina. Vsa družina si skleše v skalo svojo grobnico. To je luknja dolga od 2 do 3 m in ima 1,5 kvadratnega metra preseka. Grobnica mora biti oddaljena od tal vsaj tri metre. Takšno delo zahteva precej napora in traja po več let. Torej ko pride čas pokopa, spravijo krsto navzgor do grobnice po bambusovih lestvah. Odprtino zadelajo z železnimi vrati in zaklenejo. Tako je truplo varno pred divjimi živalmi in tatovi. Pokojnik ima namreč s sabo vse svoje osebne dragocenosti zlato in ostali nakit. Vsakemu na tak način pokopanemu Toradžu pripada še mesto na galeriji lesenih lutk. Nasproti grobnic je v skalo izklesana stopnička kot galerija. Nanjo postavijo leseno lutko naravne velikosti umrlega. Narejene morajo biti tako, da so čim bolj podobne pokojniku. Ne vem kaj pomeni, da vse lutke molijo predse iztegnjene roke. Drugi način pokopavanja je, da polagajo krste s trupli v podzemske jame. Tam jih puščajo nezakopane. Če obiščeš tak kraj, vidiš naokog polno človeških kosti in kosov razpadlega lesa. O Toradžih pravijo, da živijo zato, da bi umrli. To je res: Saj tudi vsi ostali smrtniki živimo zato, da bi umrli. Pri njih je ta razlika, da se v svojem življenju trudijo postati dovolj premožni, tako da bo imela njihova družina ob smrti pripravljenega dovolj premoženja za pripravo velike pogrebne slovesnosti. Zakaj imajo vodni bivoli v njihovem življenju tako vidno vlogo? Toradži namreč verujejo, da duše žrtvovanih belih vodnih bivolov spremljajo dušo pokojnega v zgornji svet. Več je teh bivoljih duš, bolje se piše njemu pri bogu tam zgoraj. Rogove žrtvovanih belih vodnih bivolov pritrdijo na sprednjo stran svoje hiše. To rogovje je simbol predstavitve premožnosti družine navzven. V bližini svojega bivališča da družina umrlega zakopati v zemljo velike kose neobdelanih 'podolgovatih skal, katere molijo ven kot kakšni spomeniki. Ne vem, če imajo te skale res funkcijo spomenikov. Res pa je, da dokazujejo poznejšim rodovom premožnost in ugled takratnega družinskega poglavarja. Vsakdo, ki pride mimo, se ustavi ob teh kamnih' in se zamisli: ,, Ta pa je bil bogat in delaven človek. Mora! je biti tudi ugleden ali Pa kakšen vaški veljak. ” Naj še enkrat poudarim, da si takšnega pogreba ne more privoščiti vsak smrtnik v deželi Tana Toradža. Mora biti vsaj dovolj močan kmet, če že ne kar plemič-Ostale ljudi pokopavajo v zemljo podobno kot pri nas. Pogrebno pojedino prirede v veliko manj- • šem obsegu, če jo sploh. O teh gostijah potem še dolgo govorijo. KONEC Prevedel: Vladimir Komidar Sočutje meje pripravilo do tega, da sem priskočil, iztrgal očetu bič iz rok in ga vrgel daleč vstran. To moje dejanje je bilo razlog, da sem sedel sedaj v podstrešni sobi naše hiše in prejemal za hrano samo kruha in vode. Vsobi sta bila le pručka in v kotukup slame. Vsako jutro je prihajal oče, mi dal KrepKo zaušnico in'me prisilil, da sem na glas povedal izrek iz Svetega pisma stare zaveze: »Zakaj jeza moža se razvname in ob času maščevanja ne prizanaša, spravljivca prezira in podkupnine odklanja.« Ko sem izrekel te besede, sem dobil še eno zaušnico. Mirno sem vse prenesel, čeprav me je navdihovalo sovraštvo. Danes je bil peti in zadnji dan moje kazni. V ključavnici je lahno zaškrtal ključ. Vedel sem, da ne prihaja oče. Bila je Aglaja. Upor proti vsemu svetu mi je branil, da bi se vdal sladki radosti, ki sem jo čutil ob pogledu nanjo. Skromna in zardela je stopila preko praga temačne in zaprašene podstrešne izbe v svoji beli, z modrimi cveticami okrašeni oblekci. Njen otroški obraz me je nepopisno privlačil. Čista, bleda polt se je svetlo odražala v kovinskem lesku rdečkastorujavih las. Dobro sem vedel, da me je imela rada in tudi jaz sem v.svoji samoti in stiski razmišljal dan in noč samo o njej I Toda v mojem srcu je bilo toliko tegobe, da sem hotel tudi njej prizadejati bol. »Kaj pa stikaš top?« sem zagodrnjal. »Pojdi vendar k mojemu gospodu očetu in se mu prilizuj. Kar poberi se mi izpred oči!« Veke so ji vzdrhtele in usteča so ji pričela trzati. »Saj sem ti hotela le dati svoje potice .. ,«je pritajeno rekla in mi prožila velik kos slaščice. Iztrgal sem ji ga iz rok, ga zalučal ob tla in poteptal. »Tako!« sem zarobantil. »Sedaj pa pojdi povedat go-spej pestunji ali pa mojemu očetu, komur pač hočeš!« Stala je kakor ukopana in me gledala; iz lepih sivkastih oči pa sta ji spolzeli dve solzi. Nato se je umaknila v kot, sedla na slamo in bridko zajokala. Pustil sem jo jokati, čeprav se mi je krčilo srce. Toda ko se nisem mogel več zadržati, sem stopil k njej, pokleknil poleg nje ter ji začel božati lase. »Draga, draga Aglaja . ..«, sem povzel, »odpustimi! Tisi v tem domu vendar edina oseba, ki jo imam rad.« Iz solznih oči sem ji izvabil smehljaj, tako da mi je prijela desnico in mi jo položila na svoje mlade grudi. Tedaj sem se spomnil, kako sem se ji neke noči zaradi prikritega, temnega nagona splazil v sobo in ji ob soju nočno lučke privzdignil posteljno odejo, samo da bi ji videl telo. Prebudila se je, me srepo pogledala, dokler se ji nisem umaknil iz sobe, prežet s kesanjem in strahom. Kakor da bi bila uganila, kaj sem mislil, me je nenadoma pogledala in zašepetala: »Tega ne smeš nikoli več storiti, Melhior!« Brez besed sem prikimal, a sem se še vedno oklepal njenih drobcenih grudi, in krikni je sunkovito valovala. »Rada bi te poljubila—" je potem spregovorila in mi ponudila svoje sladke, mehke ustnice. Nestrpno in vroče sem jo poljubil, roke pa so mi zabredle. »Ne— nikar,« je začebljala in se mi še bolj pritisnila v naročje. Tedaj je nekdo v hiši močno zaloputnil vrata. Ostroge so zažvenketale. Skočila sva narazen. »Ali me boš vedno ljubila, Aglaja?« sem moledoval. »Vselej«, je pritrdila in mi pogledala naravnost v oči. Nepričakovano pa je začela zopet jokati. »Zakaj jokaš ?« sem silil vanjo. »Ne vem — mogoče zaradi potice,« je odvrnila in se nasmehnila. Pobral sem pohojeno in umazano slaščico ter jo začel jesti. »Morebiti tudi zato, ker ne bom več dolgo pri tebi,« je dodala. Besede so ji prihajale iz ust kakor dih. Osupel sem jo pogledal, a je nisem razume/. »Ne skrbi zaradi mene«, je med smehom povzela. »Naj se zgodi karkoli se hoče, jaz bom prihajala vedno znova k tebi.« Naglo me je poljubila, si poravnala obleko in odhitela iz podstrehe. »Aglaja, ostani pri meni! .z .« sem klical s trdovratno tesnobo. Zakaj mi je postalo tako hudo ? Slišal sem ji samo nagle stopinje po stopnicah. Jesenska muha je nemirno brenčala okrog line, prepre-žene s pajčevinami. V starih, raztrganih mrežah pajčevine so viseli izsesani hrošči, votli metulji in trupi vsakovrstnih žuželk. Muha je zatrzala z nožicami, ton njenega brenčanja je postal visok. Iz temne luknjice je počasi prilezel z dlačicami porasel pajek na visokih nogah, zgrabil muho in ji zasadil v mehko telo svoje strupene čeljusti. Ton brenčanja se je izredno zvišal; predstavljalje smrtni krik malega bitja. Iznenada sem opazil, da ima pajek grozen obraz. Stekel sem k vratom in začel z obema oestema biti ob nje. »Aglaja.. .«, sem vzkliknil. »Aglaja. ..« Nihče me ni slišal 5. AGLAJINA SMRT Ob lepem vremenu smo pomagali pospravljati pridelek iz velikega sadovnjaka izza graščine. Slive so se cedile od sočnosti; imele so okus po vinu. Kar nismo se jih mogli najesti. Ko smo prišli do ringlojev, so bili še slastnejši, saj so se v ustih kar raztopili. Zvečer pa je Aglaja vpila od bolečin. Ob polnoči je bila že mrtva . . Taval sem okrog kakor izgubljen in jemal v roke stvari, ne da bi vedel, kaj delam. Brez misli sem dolgo slonel z glavo, oprto na vratni podboj, dokler me ni prebudila tuga; vodo sem pil kar iz vedra. Dan se je vrstil za dnevom; zdelo se mi je, da jim ni konca. Vsi so jokali. Gledal sem, kako so iz sobane na vrtu nosili vreče ovsa, vanjo pa črno sukno. Videl sem, kako so narezali cvetic, jih spletali v vence, pri tem pa ihteli in si s prašnimi rokami otiral1 solzna lica. Gladil sem ostro brušeno kljuko sobe, ob kateri se ježe marsikdo iz neprevidnosti ranil. Ko pa so v žalni sobi začeli pritrjevati na stene sukno in prinašati srebrne svečnike, in ko sem zaslišal korake mož, ki so nekaj težkega nosili, sem se zatekel v prostor, kjer spravljajo listje za steljo. Dolino je prepregla megla; rosilo je. Lepi dnevi so minili’ Približal se je dan slovesa. Videl sem modrikastega hrošča m ga pohodil. Rumeno drobovje je stopilo iz drobnega trupe, nožiče pa so zatrzale, se umirile in se otrple skrčile. Ravnal sem kakor oče, kadar je pretepal služinčad. Na klopi iz hladnega kamna sva Aglaja in jaz poskušala, kdo bo mogel dalje časa držati na njem roko. Bela dlan ji je bila tako nežna, da se ji jo zarad opekline napravil mehur. Spod neba mi je kanila na čelo hladna deževna kaplja. Vrnil sem se. Iz sobane je prodiral soj rumenkaste Nel-Krsta je stala na odru, preoblečenem v črnino. Na njej se je dvigal srebrn križ in velik mrtvaški venec, okrašen s pisanim steklom in z zrcalci. Voščenke so dogorevale, kapljale, stenj pa je dajal plapolajočo luč. C vetice so dišale po zemlji- OD rakvi sem videl klečati teto. »O, moja Aglaja! Kje si?« je vzklikala« Nič več ji ne bom videla ličk.« k I »Ali še dežuje ?« me je slednjič vprašala in se obrnile meni z očmi, rdečimi od joka. »Ne vem«, sem zastokal. Potem sem zakričal in se začel tako silovito dreti, da me]e pestunja prijela za rame in mi prigovarjala: »Ne smeš, fant, ne smeš! Ljudje že prihajajo.« Slišati je bilo stopinje prihajajočih pogrebcev, ki so. polglasno pogovarjali. Na vrtu pa je ščinkavec v svoji kie skakal s klina na klin in neprestano čivkal: »Glej — glej 9 sprevod!« Vstal sem. . 0 Prišel je župnik. Bil je nahoden in je moral večkrat sed p robcu. Aglajo je krstil in birmal. Pripeljale so se kočije rodbin Sassen, Zochte, theim, doktorja Ziglowa, stare grofice Trettin in HohentropPm Prikorakali so tudi oklopniki iz mesta. V vasi je zvon naznai smrt: »Bing-beng-bing-beng.« Slednjič so pristopih' so otroci. Teta je pomignila učitelju. Slišal sem, kako je ihte naN čevala: »Naj ukaže zapeti isto pesem, katero so peli Janezku, čeprav je bil že krščen. Toda ona je bila nedolžna K novorojenček. O, bog — o, boo!« Uršula Sassen in Gisbrechte Mehentrepp sta jo prijeliin odvedli iz mrliške veže. (Nadaljevanje prihod0^ STRAN 32 VESTNIK, 25. NOVEM8« k D r U I< I A I/ Sl U Delegatsko glasilo občane Murska Sobota Št. 12 25. november 1982 Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota SKLICUJETA 9. sejo Zbora združenega dela in 9. sejo zbora krajevnih skupnosti. Seji bosta v četrtek, 9. decembra 1982 ob 8. uri v dvorani Skupnosti za požarno varnost (gasilski dom) Murska sobota. VSEBINA 12. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - seja Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti - seja Družbenopolitičnega zbora - problematika v stanovanjskem gospodarstvu v občini - poročilo o razvoju, delu in pogojih celodnevnih osnovnih šol v občini M. Sobota - ugotovitve in predlogi občinskega izvršnega sveta o problematiki ostarelih oseb v soboški občini Gradivo za obravnavo 3., 7., 8.. 9., 10., 11., 12. in 13. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij obeh zborov. Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je bilo objavljeno v 10. številki Delegatskega.vestnika, z dne 21. oktobra 1982, ugotovitve in stališča Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota k temu gradivu pa so objavljena v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 5. in 6. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji 12. številki Delegatskega vestnika. STRAN 33 VESTNIK, 25. NOVEMBRA 1982 Predsednica Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota SKLICUJE sejo zbora v torek, 7. decembra 1982 ob 14. uri v sejni sobi Skupščine občine Murska Sobota. Za sejo predlaga naslednji začasni dnevni red: 1. Problematika ostarelih oseb v občini Murska Sobota 2. Problematika v stanovanjskem gospodarstvu v občini Murska Sobota 3. Poročilo o razvoju, delu in pogojih celodnevnih osnovnih šol občine Murska Sobota 4. Osnutek proračuna občine Murska Sobota za leto 1983 5. Samoupravni sporazum o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja 6. Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju novega muzeja Ljudske revolucije v Ljubljani Gradivo za obravnavo L točke dnevnega reda je bilo objavljeno v 10. številki Delegatskega vestnika, kije izšla 21. oktobra 1982. Ugotovitve in stališča Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota so objavljena v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2. in 3. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji 12. številki Delegatskega vestnika. Gradivo k 4. 5. in 6. točki dnevnega reda bo posredovano delegatom zbora. 1 — DELEGATSKI VESTNIK PROBLEMATIKA V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Delo samoupravnih organov in delovne skupnosti V preteklem letu je delo samoupravnih organov (še starih) in strokovne službe skupnosti bilo orientirano predvsem na pripravi in sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana"Samoupravrre — stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 in srednjeročnega plana stanovanjske skupnosti za to obdobje. Pri izvajanju in usklajevanju svojega programa je skupnost sodelovala zlasti z Zvezo stanovanjskih skupnosti, koordinacijskim odborom za stanovanjska vprašanja pri OK SZDL, občino, SIS za cestno in komunalno gospodarstvo občine, izvajalci s področja stanovanjskega gospodarstva ter drugimi dejavniki s področja stanovanjskega gospodarstva. V začetku leta 1981 je bil sprejet tudi novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki je prinesel mnogo sprememb v stanovanjskem gospodarstvu, ker je v veliki meri angažiralo samoupravne organe in delovno skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti. Na področju nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je bilo delo usmerjeno predvsem na dograjevanje samoupravnega organiziranja stanovalcev, izvedbo tistih določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki se nanašajo na pripravo in sprejem planskih dokumentov za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981—1985, nadaljnje dopolnjevanje oz. sprejem novih pravilnikov za področje solidarnosti in za področje vzajemnosti, nadaljnje preobrazbe strokovne skupnosti ter obravnavo in sprejem drugih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki so vezani s področjem stanovanjskega gospodarstva. Sočasno s pripravo in sprejemom samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981—1985 je bil pripravljen in sprejet tudi srednjeročni plan stanovanjskega gospodarstva naše občine za to obdobje. Po poteku enega leta in pol pa moramo žal ugotoviti, da sta glede na nastalo stanje v našem gospodarstvu, nove pogoje financiranja stanovanjske graditve, odstopanja od postopnega prehoda na ekonomske stanarine, oba planska akta potrebna revizije in postavitve na realne možnosti. V letošnjem letu so bile opravljene volitve v nove samoupravne organe. Nova skupščina je bila konstituirana v maju in je na svoji prvi seji izvolila svojega predsednika in podpredsednika ter vse organe in odbore skupščine. Skupščina je sestavljena iz dveh zborov, in sicer zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. Vsi odbori so imeli že svoje seje, oziroma delegati začeli s svojim delom. Odbori skupščine so: — odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, splošne, finančne in administrativne zadeve; — odbor za graditev; — odbor za prenovo in vzdrževanje stanovanj; — odbor za solidarnost; — odbor za obrambo in družbeno samozaščito. Skupščina je na svoji prvi seji 14. maja sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota, Statut Samoupravne stanovanjske skupnosti in Poslovnik o delu skupščine prilagojen zahtevam novega zakoha o stanovanjskem gospodarstvu. Pregled družbeno usmerjene stanovanjske gradnje Čeprav že precej časa govorimo o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji je pojem zakonsko določen šele z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Podlago za tako določitev je dal zvezni in republiški zakon o sistemu družbenega planiranja, ki zavezuje družbenopolitično skupnost občine, da v dogovoru o temeljih plana in v planu občine skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in drugih interesnih skupnosti, določi obseg in prostorsko razmestitev stanovanjske gradnje. S sprejetjem teh planskih dokumentov na nivoju družbenopolitične skupnosti je dana srednjeročna in tudi dolgoročna usmeritev stanovanjske gradnje na območju občine, za katero je ustanovljena stanovanjska skupnost. Tak samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 in k temu srednjeročni plan stanovanjskega gospodarstva- naše občine za to obdobje sta bila sprejeta v prvi polovici leta 1981. Sedaj leto in pol po sprejetju teh aktov so vidni določeni rezultati in že obstojajo kazalci za primerjavo s planom. V letu 1981 je bilo zgrajenih in predanih 116 stanovanj, medtem ko letos v prvi polovici leta je bilo zgrajenih in predanih 61 stanovanj. Do konca leta bo še nekaj stanovanj zgrajenih, vendar ali bodo vseljena ali ne — vemo vsled nesigumih rokov izvajalca stanovanj. V primerjavi s planom je stanovanjska izgradnja pod planom, to je tem bolj v kolikor vemo, da so lani predana stanovanja dolg iz predhodnega srednjeročnega obdobja. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu sprejet v letu 1981 je prinesel spremembo tudi v način izgradnje — gradnje za trg ni več, obstoja samo investitorski odnos — in zbiranje sredstev za stanovanjsko gradnjo — večji del iz čistega dohodka. Obe ti zakonski spremembi sta kljub zagotovilom za nemoteno stanovanjsko izgradnjo, precej vplivali na nadaljnji potek stanovanjske izgradnje. Danes imamo v občini prisotna še oba načina stanovanjske izgradnje. SGP Konstruktor TOZD Pomurje še kot investitor in izvajalec gradi kompleks lendavska — sever v Murski Soboti. Samoupravna stanovanjska skupnost pa je bila investitor za že zgrajeni 6 stanovanjski blok v Prosenjakovcih in sedaj je investitor za 24 stanovanjski blok v Murski Soboti na križišču ulice Staneta Robana in Cvetkove. ” Stanje okrog financiranja stanovanjškeTžgradrije za trg v letu 1981 je bilo zelo kritično, kar je posledica spremenjenega načina gradnje in zamujanje izvajalca z roki izgradnje. SGP Konstruktor TOZD Pomurje je imelo stalno težave saj mu je primanjkovalo sredstev za financiranje v času gradnje. Da do prekinitve gradnje ne bi prišlo je izršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejel sklep, da se gradnja avansira iz vseh razpoložljivih sredstev solidarnosti in sredstev vzajemnosti — skupni znesek teh sredstev je bil 76 milijonov dinarjev. V stanovanjski skupnosti ugotavljamo, da izvajalci še vse preveč zamujajo z roki dokončanja posameznih objektov, da izsiljujejo višje cene in premalo skrbijo za boljšo kvaliteto, kar nam posebno potrjuje predaja stanovanj na Lendavskem kompleksu. Čeprav so pretekli že vsi roki za izgradnjo kompleksa Lendavske, stanovanja do danes niso zgrajena. S strani izvajalca pa ni nobenih zagotovil, kdaj bodo stanovanja zgrajena. Druga faza kasni že vse od 31. marca 1982 do sedaj s tem pa narašča končna cena stanovanja, katera še danes ni določena. Vse to pa ima posledice pri kupcih stanovanj, ki pa ne morejo učinkovito vplivati na obnašanje investitorja in izvajalca v eni osebi. Preveč je tudi takih pomanjkljivosti oz. reklamacij, ki izvirajo iz površnosti in neodgovornosti in bi se z malo več odgovornosti dale odpraviti že med samo gradnjo in ne šele po vselitvi stanovalcev, kar ima neljube in nezaželjene posledice. V tem v veliki meri glavnemu izvajalcu pomagajo kooperanti — predvsem IMP Blisk. Posledica takega odnosa, kot so ga izvajalci imeli do sedaj, so milijonske škode. To omenjamo zato, ker na eni strani so tako veliki nepotrebni stroški, na drugi strani pa močan pritisk na povečanje cene stanovanjske graditve. Vsled tega menimo na Samoupravni tanovanjski skupnosti, da so v tej smeri potrebni določeni ukrepi širše skupnosti, saj neurejene zadeve na kompleksu Lendavske — sever (v že zgrajenih in še ne zgrajenih objektih) povzročajo stalne težave in konflikte s stanovalci. Velik vpliv na izpolnjevanje plana stanovanjske graditve ima priliv sredstev za stanovanjsko gradnjo. V stanovanjski skupnosti imamo točen pregled samo nad sredstvi solidarnosti in vzajemnosti, ki se zbirajo v stanovanjski skupnosti. Priliv sredsev solidarnosti v letu 1981 je bil 34,630.000,— din kar je nekje enako s planiranimi. Priliv teh sredstev v letošnjem letu do 30. junija je bil nekoliko nad planom, in sicer 22,032.000.— din, tako da presegamo planirano stopnjo za 0.02 %. Priliv sredstev vzajemnosti v letu 1981 je bil 14,960.000.— din, kar je tudi nekoliko nad planom. V letošnjem let/do 30. junija je priliv teh sredstev znašal 7,673.000.— din, kar je v okviru plana. Kolikšna sredstva za stanovanjsko gradnjo pa izločajo OZD in delovne skupnosti pri sebi v stanovanjski skupnosti nimamo pregleda. Vendar po prodaji družbenih stanovanj lahko ocenjujemo, da se teh sredstev zbira manj kot je po planu, ali pa se več deli za individualno gradnjo. Vsled tega je ogrožena družbeno usmerjena stanovanjska gradnja in dogovorjeno delitveno razmerje 60 : 40 porabe sredstev v korist družbeno najemnih stanovanj. Taka poraba sredstev je delno posledica tudi neodgovornega obnašanja izvajalca stanovanj SGP Konstruktor TOZD Pomurje, saj kupci stanovanj ne morejo zaradi neznanih rokov in cen stanovanj planirati sredstva za nakup stanovanj. Neprodana stanovanja na lendavskem kompleksu — 86 stanovanj — niso samo posledica odnosa izvajalca do gradnje stanovanj, ampak so verjetno tudi odraz pomanjkanja sredstev za nakup stanovanj, saj je bilo precej rezervacij odpovedanih, ko bi moralo priti do pogodb. Vsa našteta problematika bo sigurno vplivala na potek stanovanjske gradnje v prihodnjem letu 1983 in naprej. Potrebe po stanovanjih pa so šs zmeraj večje od zgrajenih, kar je razvidno tudi iz zadnjega natečaja za solidarnostna stanovanja, kjer je 53 prijav. K temu dodamo še preko 30 čakajočih iz prednostne liste predhodnega natečaja, je to več kot dve leti zgradimo solidarnostnih stanovanj. Opaziti je tudi velik pritisk mladih družin na solidarnostna stanovanja iz česar je sklepati, da organizacije združenega dela in delovne skupnosti pa tudi same mlade družine premalo storijo za reševanje stanovanjskega problema. Same mlade družine premalo namensko varčujejo, je pa tudi največ prekinitev namenskega varčevanja pri mladih družinah. Pet letni rok je prvim mladim družinam že iztekel, vendar se niso izselile iz solidarnostnih stanovanj. Niti same družine, niti njihove organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti niso nič storile za rešitev stanovanjskega problema kljub dani izjavi, da v petih letih bodo rešile stanovanje za mlado družino. V kolikor želimo vsaj kolikor toliko zadovoljevati stanovanjske potrebe delavcev, da se družbeno usmerjena stanovanjska gradnja preobčutno ne zmanjša, da ohranimo dogovorjeno delitveno razmerje 60 : 40 trošenja stanovanjskih sredstev v korist družbene gradnje, vendar vse v okvirjih realnih možnostih združenega dela je potrebna določena akcija tudi izven stanovanjske skupnosti. Zaradi prilagoditve srednjeročnega plana realnim sedanjim možnostim je v pripravi ANEKS št. 1 k Samoupravnemu spora- DELEGATSKI VESTNIK - 3 STRAN 35 VESTNIK, 25. NOVEMBRA 1982 zumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985. Aneks bi naj reguliral tudi vse naštete odklone od srednjeročnega plana. Z aneksom bi kazalo regulirati tudi vzajemno združevanje sredstev in jo razširiti na vse udeležence sporazuma in ne samo za tiste, ki razen solidarnosti nič ne izločajo sredstev za stanovanjsko izgradnjo. To narekuje tudi potreba, saj so s sedanjim načinom onemogočene vse manjše OZD in delovne skupnosti, kljub izločanju dogovorjenih sredstev (3,38 % na BOD iz čistega dohodka) po samoupravnem sporazumu za stanovanjsko graditev, da rešujejo same stanovanjske probleme svojih delavcev vsled premajhne količine izločenih lastnih sredstev. S tem načinom ne bodo oškodovane tudi velike OZD, saj si bodo iz teh sredstev lahko pokrivale trenutne večje potrebe po stanovanjskih od lastnih možnosti. Investitorski odnos v stanovanjski izgradnji zahteva drugačen odnos do stanovanjske izgradnje tudi kupcev in ne samo stanovanjske skupnosti. Pri investitorskem odnosu so sredstva za gradnjo stanovanj potrebna vnaprej, a teh sredstev sedaj ni zadosti. Samo solidarnostna sredstva so premalo za začetek gradnje tako, da so nujno potrebna vnaprej sredstva bodočih kupcev, katerih pa ni. Ta problem bo sigurno vplival na zidavo stanovanj za leto 1983. Samoupravna organiziranost stanovanjskega gospodarstva Na osnovi zakona o stanovanjskem gospodarstvu je samoupravna organiziranost stanovanjskega gospodarstva potrebno vskladiti v določenem roku z zakonom. Na tem področju tečejo v stanovanjski skupnosti določene akcije vendar prihajamo do določenih problemov. Samoupravna stanovanjska skupnost še ni konstituirana in registrirana. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in vse ostale akte je naša skupščina sicer sprejela, vendar še nimamo 2/3 večine podpisanih pristopnih izjav udeležencev sporazuma, čeprav smo že pismeno in ustno urgirali. Organizacija skupnih strokovnih služb za stanovanjsko skupnost, Cestno komunalno skupnost in urejanje stavbnih zemljišč še ni izvedena. Narejeni so osnutki vendar dokončni predlogi niso bili možni, vsled določenih nejasnosti okrog organiziranja posameznih SIS in kasnitve republiških dogovorov okrog teh zadev. Za organizacijo skupnih strokovnih služb je potrebno najti tudi prostorsko rešitev v kolikor se želi, da bodo strokovne službe primerno organizirane. V sedanjih prostorih niti ene niti druge skupnosti to ni možno. V roku enega leta od sprejema zakona bi morale biti organizirane tudi vse skupnosti stanovalcev z vsemi svojimi organi in samoupravnimi akti, vendar do sedaj imamo od 105 potrebnih organiziranih samo 47. Bolj kot zaradi zakona je nuja organizirati skupnosti stanovalcev zaradi prenosa vzdrževalnih del in kurjave na OZD ,,Sobota” z 1. 1. 1983, saj organizacija ne bo mogla normalno poslovati, v kolikor nima konstituiranih hišnih svetov. Strokovna služba stanovanjske skupnosti se trudi vendar je naletela na veliko nerazumevanje pa tudi neresnosti s strani stanovalcev. Opravili smo sestanke s predsedniki hišnih svetov po krajevnih skupnostih, vendar z udeležbo ne moremo'biti zadovoljni. Mnogo več pa je bilo neposrednih stikov s predsedniki hišnih svetov in to le takrat, ko so nastali določeni problemi v zvezi z vzdrževanjem oz. odpravo pomanjkljivostih v stanovanjski hiši. Vse preveč pa je strokovna služba skupnosti razreševala vse probleme okrog vzdrževanja stanovanj neposredno z imetniki stanovanjske pravice, ki so se zaradi nedelavnosti ali omalovaževanja raje obračali na strokovno službo. Ugotoviti moramo, da so bile zahteve in kritike na strokovno službo večinoma neutemeljene. Ce bi bili hišni sveti aktivnejši, bi morala biti na sestankih zborov stanovalcev ali hišnih svetov prehodno obravnavana problematika stanovanjske kulture in odnosa do družbenega premoženja in šele takrat, v opravičenih primerih odprava napak v stanovanjih oz. skupnih prostorih ali na skupnih napravah. Namreč veliko napak izhaja iz malomarnega odnosa stanovalcev do družbenega premoženja. Izhajajoč iz teh ugotovitev je v bodoče preiti v celoti na razdelitev pristojnosti hišne samouprave in skupnosti oz. njene strokovne službe. S prenosom stanovanj na skupnosti stanovalcev mora biti prenešena tudi odgovornost in pristojnost glede gospodarjenja — odločanja o razpoložljivih sredstvih stanarin in najemnin po organih hišne samouprave. Strokovna služba pa je lahko le kot izvajalec določenih izvajalskih nalog. Prenos izvajalskih del Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu so Samoupravne stanovanjske skupnosti dolžne prenesti vsa izvajalska dela na izvajalske organizacije. Naša stanovanjska skupnost ima nekaj izvajalskih nalog organiziranih v sklopu svojih strokovnih služb, vzdrževalna dela so organizirana v sklopu OZD ,,Sobota”, a investitorska dela je opravljal izvajalec SGP Konstruktor TOZD Pomurje. Izkazalo se je, da tako organiziran način ni učinkovit niti zadovoljuje potrebe v praksi, zato je nujno ne samo zaradi zakona ampak zaradi potreb pristopiti k reorganizaciji tega načina dela. Sklep stai lovanjske skupnosti je, da se pristopi k prenosu izvajalskih del na izvajal ike OZD in sicer: — investitorska dela, — vzdrževalna dela, — centralna kurjava, — inkaso. Za prenos investicijskih del se vrtijo razgovori z Zavodom za ekonomiko in urbanizem. Problematika, ki se pri tem pojavlja je strokovna usposobljenost Zavoda za strokovno in učinkovito opravljanje teh nalog. Potrebno je najti model za učinkovito obvladovanje stroškov oziroma cen v stanovanjski izgradnji, dvigniti kvaliteto izgradnje, spoštovanje dogovorjenih rokov, učinkovitejše reševanje reklamacij v garancijskem roku. Nadalje najti med Zavodom in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo tak dohodkovni odnos, ki bo Zavod in njegove delavce stimuliral za doseganje racionalnejše stanovanjske izgradnje. Prehod na investitorski odnos v stanovanjski izgradnji se mora poznati v kvalitetnejši stanovanjski izgradnji. Za prenos vzdrževalnih del, centralne kurjave in inkasa se vršijo razgovori z OZD ,,Sobota”. Z novo organiziranostjo se morajo odpraviti sedanje težave in nekatere dvojnosti dela. Ločeno obravnavanje vzdrževanja stanovanjskega fonda od komunalnih in drugih objektov ni dobro, saj stanovanjski objekti s svojo sekundarno komunalo se navezujejo na primarno komunalo, s svojo okolico se vklapljajo v ostalo sredino mesta. V kratkem rečeno v organizaciji vzdrževalnih del je treba upoštevati kompletno urbano urejeno okolje. Zadnje poplave so delno tudi posledice sedanjega stanja — ločena obravnava vzdrževanja primarne in sekundarne kanalizacije in netočna razmejitev med njima. Rešiti je tudi problem odprave nujnih napak v stanovanjih izven uradno določenega delovnega časa organizacije za vzdrževanje, ker velikokrat nastajajo zaradi tega zelo velike posredne škode. Potrebno bo spremeniti sedanji,,kurativni” sistem vzdrževanja in preiti bolj v ,,preventivni” sistem vzdrževanja. Cilj stanovanjske skupnosti je, da bo nova služba za vzdrževanje stanovanjskega fonda v povezavi z ostalimi komunalnimi službami učinkovita in poceni skratka racionalna. Organizacijsko obliko okvirno določa zakon o združenem delu. Najprimernejša organizacijska oblika za uresničevanje delovnih (proizvodnih), družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev, ki bodo delali na vzdrževalnih in drugih delih, bi bila temeljna organizacija združenega dela. Za organiziranje temeljne organizacije pa so zakonski pogoji le deloma izpolnjeni. Vzdrževanje stanovanj in opravljanje drugih del predstavlja sicer samostojno delovno celoto, pa tudi rezultat dela delavcev se da samostojno izraziti v delovni organizaciji ali na trgu, vendar pa delavci v tej delovni celoti ne bi mogli uresničevati vse svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Število delavcev je nedvomno premajhno, da bi lahko temeljna organizacija uspešno opravljala tudi vse družbenoekonomske in samoupravne naloge. Ob tem ne gre prezreti tudi nekaterih fiksnih stroškov, kar bi predstavljalo preveliko breme za delavce te organizacije. Zaradi tega predlagamo oblikovanje delovne enote za vzdrževanje stanovanj. Delovna enota za vzdrževanje stanovanj in drugih del se organizira v temeljni organizaciji ,.Komunala” z namenom, da delavci dosegajo čim ugodnejše rezultate pri opravljanju del in to v skladu z naravo delovnega procesa in delovnih pogojev. Delovna enota bo organizirana v temeljni organizaciji kot samostojna obračunska enota z vrsto samoupravnih pravic delavcev, ki jih bodo lahko uresničevali že v okviru te delovne enote. To so: odločanje o sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo, o delovnem času, o letnem planu, o varstvenih ukrepih, o normativih za vzdrževalna dela, o posameznih samoupravnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, določenih v statutu temeljne organizacije in v drugih samoupravnih aktih. Nadaljni korak za uspešno delovanje sistema vzdrževanja stanovanj pa je tudi uresničevanje vseh družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, zlasti še hišne samouprave in podobno. Zaključek Na Samoupravni stanovanjski skupnosti smatramo, da je stanovanjsko gospodarstvo toliko pomembno — saj je stanovanje eden od osnovnih elementov za človekovo eksistenco —, da kompleksno problematiko stanovanjskega gospodarstva občasno obravnavajo vse družbenopolitične skupnosti, OZD, delovne skupnosti in krajevne skupnosti in ne samo samoupravni organi Samoupravne stanovanjske skupnosti. Cas za tako razpravo je tudi primeren, saj v sedanjih težjih pogojih gospodajenja je nerešen ali neustrezno rešen stanovanjski problem toliko bolj pereč. V samem stanovanjskem gospodarstvu pa se je nakopičilo tudi precej problemov od prepočasne in nekvalitetne gradnje, nedoseganja plana družbene stanovanjske izgradnje, premalo izločanje sredstev za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo, prepočasno prilagajanje samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva novemu zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, neodgovoren odnos stanovalcev do družbenega premoženja, nepravilnosti pri uporabi solidarnostnih stanovanj, do neustrezne organiziranosti službe za vzdrževanje stanovanjskega fonda tako, da je nujno spregovoriti o kompleksni problematiki stanovanjskega gospodarstva. Namen nam je bil seznaniti vse z delom Samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih organov, s problemi, ki so se nakopičili v stanovanjskem gospodarstvu ter da skupno najdemo rešitve in smernice za naprej. STALIŠČA IN SKLEPI II. SEJE SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti je na svoji II. seji, dne 20. oktobra 1982 med drugim obravnavala tudi problematiko v stanovanjskem gospodarstvu in v zvezi s tem sprejela stališča in sklepe: 1. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota po obravr 'vi problematike v stanovanjskem gospodarstvu podpira ugoto 4 — DELEGATSKI VESTNIK vitve in stališča koordinacijskega odbora za stanovanjsko politiko pri OK SZDL v zvezi s problematiko stanovanjskega gospodarstva in zahteva od vseh dejavnikov v občini, da se v bodoče stanovanjskemu gospodarstvu v občini posveča več pozornosti. 2. Samoupravna stanovanjska skupnost podpira predlog Cestno komunalne skupnosti, da je denar za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč nujno potrebno najti v kolikor ne želimo, da se ponovi problematika neopremljenih in nepripravljenih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. 3. Stanovanjska skupnost zahteva od Cestno komunalne skupnosti in vseh odgovornih dejavnikov v občini, da se dela na izgradnji primerne kanalizacijske mreže pospešijo, ker sedanje poplave stanovanjskih blokov povzročajo velike škode in težave. 4. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota na osnovi podpisa pristopnih izjav več kot 2/3 ustanoviteljev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejet in s tem so dani pogoji za konstituiranje Samouprane stanovanjske skupnosti občine M .Sobota. 5. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme predlagani osnutek ANEKS-a št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 in ga v predlagani obliki daje v obravnavo in sprejem vsem ustanoviteljem do 15. novembra 1982. 6. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota na osnovi prejšnjega sklepa o prenosu investitorskih del na Zavod za ekonomiko in urbanizem sprejema Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri opravljanju investitorskih del družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje v občini M. Sobota, s tem, da se ob koncu vsakega leta poda analiza dela zaradi eventuelnih dopolnitev samoupravnega sporazuma. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da se organizacija in izvedba manjših vzdrževalnih del, centralne kurjave in inkaso v celoti prenese na OZD ,,Sobota” M. Sobota. Za izvedbo prenosa organizacije nastalih del se zadolži strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti. Potrebno je najti tako obliko organizacije, ki bo racionalnejša od sedanje. 7. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep: ,,Vsi zavezanci plačila prispevka 1,30 % na BOD iz dohodka za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-borcev NOV na osnovi 12. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981—1985, prispevek v mesecu novembru v letu 1982 ne plačajo. 8. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da se imenuje komisija za oglede stanovanj v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota v katero se imenujejo naslednji člani: 1. Gerenčer Ivo, delavec strokovnih služb Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za predsednika komisije 2. Cervek Leopold, predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu — za člana 3. Drvarič Franc, delavec strokovnih služb Samoupravne stanovanjske skupnosti M. Sobota — za člana. Naloga komisije je, da skupaj s skupnostmi stanovalcev ugotavlja stanje stanovanj (v kakšnem stanju se nahajajo) spremlja in ureja odnose stanovalcev (kako stanovalci uporabljajo stanovanja) ter vse potrebno ukrepa v cilju, da stanovalci stanovanja čuvajo in sproti pravočasno odpravljajo vse nastale pomanjkljivosti in težave. 9. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da se imenuje komisija za oglede zaklonišč in hidrantov v stanovanjskih blokih v katero se imenujejo naslednji člani: 1. Milek Branko, delavec strokovnih služb Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota — za predsednika komisije 2. Benedik Jože, predsednik odbora za ljudsko obrambo — za člana Naloga komisije je, da ugotavlja stanje zaklonišč in hidrantov v stanovanjskih blokih (kako so zaklonišča dostopna in v kakšnem stanju, kaj je trenutno v njih) ter v kolikor so hidranti za priključek gasilskih ali drugih škropilnic vgrajeni, da bodo ti izpravni — dostopni takoj, ko bo to potrebno. 11. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da na osnovi zakona o stanovanjskem gospodarstvu pristopa k organizaciji skupnih strokovnih služb za nekatere SIS materialne proizvodnje. 11. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti pooblasti odbor za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti in Center za socialno delo občine M. Sobota, da v izjemnih primerih (samohranilke, ločeni in člani ZB ter invalidi) rešujeta prošnje izven natečaja in o tem poročata na prvi naslednji seji. POROČILO 0 RAZVOJU, DELU IN POGOJIH CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL OBČINE MURSKA SOBOTA Ena izmed značilnosti sodobnega sveta je spremenljivost. Vse se hitro spreminja. Tudi na področju šolstva gre za temeljito spremembo družbenega položaja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki se samoupravno združuje v enoten sistem združenega dela. To moramo imeti pred očmi vselej, ko vrednotimo in obravnavamo naloge, razvoj in uspešnost vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. Učitelj dela na občutljivem družbenem področju, v procesu vzgoje in izobraževanja usposablja učence za udeležbo in sodelovanje v družbi, jih pripravlja za akcije, za oblikovalce novih medsebojnih človeških odnosov in je organizator izobraževanja — boja proti neznanju. Delo učiteljev — delavcev VIO ali šole — se razširja z vključevanjem v javno, kulturno, proizvodno, športno, družbenokoristno, tehnično in druge dejavnosti. Šola postaja središče krajevnega dogajanja in vse bolj odgovorna v perspektivi seveda — za hitrejši razvoj sredine. V tej miselni zvezi je tudi celodnevna osnovna šola in oddelki podaljšanega bivanja. Kaj je celodneva osnovna šola? (COŠ) COŠ je šola, v kateri učenci opravijo vse delo v šoli. Poudarjamo: učenci! Ne otroci, mladinci. Kot otrok, mladinec bo doma še delal (pomagal, sodeloval pri družinskih opravilih, se igral, poslušal radio, konstruiral, bral, učil obvezne ali neobvezen tuji jezik, igral na glasbeni instrument...), ali pa šel s starši na sprehod, izlet, na obisk, na potep ... — Torej kot učenec šole, učenec nekega razreda je za predpisan vzgojno izobraževalni program svoje obveznosti opravil v šoli. To je COS. COŠ je posledica družbenega razvoja; — razvoja znanosti in tehnike, — naraščanja prostega časa, — upada vzgojne moči družine. Celodnevna osnovna šola je utemeljena s potrebami po spremembi vzgojnoizobraževalnega procesa. Le-ta mora v večji meri — pripravljati učence na ustvarjalno delo, — zagotoviti vsestranski razvoj mlade osebnosti, ki vključuje mentalno, zdravstveno, politehnično in druge vzgoje. — zagotoviti čustveno stabilnost in jim pomagati oblikovati življenjski model zdrave humane osebnosti. — integrirati vzgojnoizobraževalno delo kot so pouk, samostojno učenje, interesne in rekreativne dejavnosti... — demokratizirati odnose med vsemi subjekti šole — izenačiti startne osnove vzgojnoizobraževalnega dela. Razvoj celodnevne osnovne šole v občini Murska Sobota: Z. št. Datum prehoda Vzgoj. izobr. organizacija učen. Število oddel. Razredi % v COŠ zajetih učencev 1. 5. 9.1977 Gor. Petrovci 130 6 1,—IV. 1,8 2. 4. 9.1978 Gor. Petrovci 254 11 L—Vlil. 3,6 3. 1.9.1979 Beltinci 420 14 I.-IV. Markovci 45 2 I.-IV. 10 4. 1.9.1981 Beltinci 906 30 1,-Vlil. 17,3 % v COŠ zajetih učencev v občini M. Sobota: 17,3 % Druge pomurske občine so ta čas vključevale v COŠ: Gor. Radgona v COŠ vključenih 19 % učencev, v podalj. bivanje 5,3% Lendava 10,5% 15,2% Ljutomer 7,1 % 9,9 % Murska Sobota 17,3% 9,8% V SR Sloveniji je v COŠ vključenih 28.363 učencev tj. 12,7 %. Oddelki podaljšanega bivanja v obdini Murska Sobota 1381/82 £h!im ^0,bUig*nI i« udenci v PB Udenoi ao Prispevek IS organizacija oddelki j« _ ___ is ra sredo v . dveh troh ved rear. Štev. % 1.-4 5^3 do 50% 50% 100* Bakovoi - 2 - 48 17.5 48 48 Bogojina - 2 - 55 24,7 55 - 55 Cankova 1 1 46 14,5 27 19 - 46 Grad — 1 17 19,1 17 - ib — . , 17 M.Sobota "D.6." 5 - 155 17.3 155 17 8 26 M.Sobota IDI 42 - 166 29,2 166 - 17 9 17 M.Sobota K.X. 5 - 148 16,8 148 • 17 Sogadovol - 2 52 42,3 15 37 a 37 Tifilna 1 2 - 79 15,3 79 - - - 29 15 a 1 766 10,7 710 56 82 89 172 10,7% 11,6* 22,5% Oan.Sola e prllag.progr. fraka.brigade M.S. - 2 5 65 57,3 52 11 - - - STRAN 36 VESTNIK, 25. NOVEMBRA 1982 NV SK\ X/ ESANXK —5 Priprava za prehod na COŠ V občini Murska Sobota je bilo 18 šol, ki so delale v eni izmeni. V glavnem je še sedaj tako. (Bodonci. Bogojina, Brezovci. Dolenci, Do-manjševci. Dokležovje. Gederovci. Hodoš, Krog. Mačkovci. Melinci. Pertoča. Prosenjakovci. Tešanovci, Šalovci...) Med te so sodile tudi Gor. Petrovci, Markovci in z dograditvijo šolskega poslopja tudi Beltinci. V COŠ zajete šole imajo 1200 učencev, 43 odd., prej naštete šole z eno izmeno pa tudi približno enako število učencev (1200) in za eno četrtino več oddelkov (okrog 60). Opozoriti hočemo, da za prehod ni dovolj »enoizmenski pouk«, marveč morajo biti izpolnjeni še drugi prostorski in kadrovski pogoji. Ob prostoru za pouk so potrebni še prostori za rekreacijo in telesno vzgojo, tehnično in proizvodno ter interesne dejavnosti, za prehrano, za pripravo učiteljev na vzgojno izobraževalno dejavnost, za knjižnico in zdravstveno varstvo itd. Kadrovski pogoji so na celodnevnih osnovnih šolah drugačni: učetelji opravljajo delo tako, da integrirajo (združujejo) vse sestavine vzgojno-izobraževalnega dela (pouk, samostojno učenje, rekreacija, interesne dejavnosti...) in da opravljajo še druge naloge v zvezi s prehrano, varstvom v protem času, zdravstvenim varstvom in drugo. Zaradi vsega tega je v COŠ povečan obseg dela, kar izobraževalna skupnost izraža z merilom 1,87 delavca na en oddelek. Na drugih (poldnevnih) osnovnih šolah pa samo 1,42 COŠ spreminjajo način učiteljevega dela. V COŠ bi naj učitelj opravil svoje obveznosti v celoti v šoli. Se več; zahteva se kolektivno, oz. skupinsko delo za pripravo na pouk, za sestavo nalog objektivnega tipa, programiranih sekvenc in drugega didaktičnega gradiva. Žal pa je za pogoje predvsem individualne priprave učiteljev na sedanjih COŠ slabo poskrbljeno. Učitelji se pripravljajo v slabših pogojih, kakor jih imajo doma povsem poprečni državljani (umetna razsvetljava, hladni prostori, skromen inventar, večkrat tisti, kije bil odložen kot neuporaben, izpostavljeni so ves čas otroškemu vrišču, tudi hrupu i. t. d. Resnici na ljubo so tudi ugodni prostori za te namene. Razmerje je približno 50:50. Zelo pomembno kadrovsko vprašanje je pripravljenost in usposobljenost učiteljev za prehod na COŠ. V obeh sestavinah smo deficitarni: pripravljenost učiteljev bi morala opraviti družbeno-politična sredina. Njen organ je občinski in krajevni ali šolski koordinacijski odbor pri COŠ. Ocena tega delaje slaba — vsa bremena teh priprav so nosila šolska vodstva. Glede usposobljenosti učiteljev paje zadolžena OOE Zavoda za šolstvo. Ta je sicer organizirala uvajalne in poglobitvene seminarje. Ocena: za nekatere učitelje je bilo dovolj, za nekatere, ki jih je zajelo manj znano delo, se čutijo nepripravljene ali premalo pripravljeni za delo v COŠ. To ni nič boljše z diplomati, ki so pred kratkim prišli s kadrovskih šol. Še manj strokovne pomoči je bilo na terenu, kjer so se problemi v COŠ že pojavljali. Nadaljna usposobitev je potekala z izmenjavo izkušenj med samimi COŠ. Pogosto učitelji izjavljajo, da bi želeli konkretno usposabljanje za samostojno učenje (predvsem predmetna stopnja) in za interesne dejavnosti. Nakazujejo željo po seminarski obliki. Prostorski pogoji v celodnevni osnovni šoli so zelo različni: a) v Markovcih so za dva oddelka na razpolago 4 prostori: 2 učilnici, 1 improvizirana telovadnica in 1 jedilnica. b) V Gor. Petrovcih imajo za 12 odde. 16 prostorov. Uporabna površina interierja znaša 2374 m2 c) COŠ v Beltincih imajo 30 oddelkov: 14 razredov in 16 oddelkov predmetne stopnje. Za vzgojnoizobraževalno delo je na razpolago 34 učilnic. Skupna površina znaša 2396 m2 (učilnice, hodniki, knjižnica, jedilnica, večnamenski prostor ... V poročilih COŠ navajajo: — na petrovski šoli so trije oddelki v premajhnih učilnicah. Trikrat po 18 učencev je v učilnicah, ki merijo po 4 x 5 m. — na beltinski šoli je veliko več težav, ki se povezujejo in s tem težavnost dela povečujejo. 906 učencev je razporejenih v 30 oddelkov; v poprečju je več kot 30 učencev v oddelku. Učilnice merijo poprečno po 60 m2. Takšen prostorje za pouk primeren. Za SU (samostojno učenje) pa v obsegu tega prostora ni mogoče sprostiti skupin. Učenje v istem prostoru ni spodbudno, še posebej, če ni mogoče niti menjati oblike in razporeditve sedežnega reda oz. mizic. Na učence spremembe spodbudno vplivajo. • Šolsko poslopje je grajeno v položaju vzhod-zahod. Posledica je, da so južne učilnice pozimi primerno ogrete, poleti pa zadušljivo vroče. One na severni strani pa so poleti prijetne, pozimi pa hladne. Potrebno bo vgraditi v severne učilnice dodatna toplotna telesa. Šola je dala še pripombe: da so neprimerne omare za šolske torbe, odprta kuhinja, ki bi jo želeli zapreti z roletami ali vrati..., premajhna cisterna (30.000 li^ov) glede na dnevno potrošnjo do 600 litrov, preplitva vgraditev cisterne zaradi talne vode. V hudi zimi v dovodih gorivo strdi, kar povzroča dodatne težave in nevarnosti za poškodbe ogrevalnih naprav. Na celodnevni osnovni šoli Beltinci je za učence na razpolago 3,76 m2 vsega in 2,3 m2 učilničnega prostora. V Gor. Petrovcih j e na učenca okrog 9 nr zaprtega prostora, v Markovcih pa še več. Za povečan obseg in za različne vrste dela kot so: interesne dejavnosti, proizvodna in tehnična deiavnost. šnort. tel. vzgoja in rekreaciia. ie notreben povečan prostor. COŠ Beltinci je v tem prikrajšana. Potrebovali bi dodatnih 9 prostorov v velikosti učilnice, da bi neokrnjeno opravljali naloge učnega načrta, predmetnika in smernic za osnovno šolo. Ob pogojih je potrebno omeniti še opremo, droben inventar, rekvizite, konstrukcijske zlagahke. orodje in najrazličnejše materiale od papirja, pločevine, žice, vezanih in drugih lesnih plošč do gline, peči. barv, lakov ... da bi učenci lahko delali, spoznavali lastnosti materialov in se v delu urili. Vsega tega je na celodnevnih in drugih osnovnih šolah premalo. Glede izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih ter drugih pogojev tudi nimamo sprejetih normativov. Vse odločitve za prehod so bile sprejete izkustveno in na osnovi dogovora med OŠ. O1S in območno organizacijsko enoto. Glede na različnost pogojev v katerih delajo COŠ je vsakršna nor-mativnost nesprejemljiva. Ukrepi stabilizacijskih prizadevanj omejujejo tudi nabavo materialov, opreme in preureditvenih del za pedagoške delavce, za tehnično delavnico in šolsko kuhinjo. Organizacija dela v COŠ Učenci v celodnevni šoli imajo naslednje sestavine vzgojno izobraževalnega dela: ‘ * — pouk (reden, dopolnilni, fakultativni, dodatni). — samostojno učenje (SU). — rekreacijo (rekreativni odmor in minuta za zdravje). — prehrano (malico in kosilo) in — interesne dejavnosti. a) V okviru pouka učenci opravijo obveznosti po predmetniku in UN (učnem načrtu). V teh obveznostih so učenci COŠ enako obravnavani kot drugi učenci poldnevnih šol. Za čudo, je nekaj učiteljev, ki vztrajno sprašujejo, kdaj bodo dobili za COŠ prilagojene učne načrte. To pa ne bi bila enotna in enaka izobrazbena osnova. b) Pri samostojnem učenju učenci izpolnjujejo svoje učne obveznosti. ki sojih nekoč doma inkakor jih učenci poldnevnih šol še danes. Pri tej sestavini vzgojnoizobraževalnega dela prihajajo individualne posebnosti (navade, razvade, počasnost, sposobnost koncentracije. Drioravlienost za kolektivno delo, občutljivost.. .) do izraza in pogojujejo uspešnost učenca. V poročilih šol zasledimo navedbe, da SU ni’zadovoljivo, učenci ne izpolnijo svojih obveznosti ali vsaj ne dovolj dobro. Razlogi pa naj bi bili naslednji: — učenci so preobramenjeni, dekoncentrirani in ne morejo dovolj racionalno izrabiti časa za SU. Zato si tisti iz 7. i 8. razreda vzamejo delo domov. — Slabi učenci v šoli pri Su več pridobijo kot bi doma. Doma bi manj delali, morda sploh nič. v šoli pa obveznostim vsaj do neke mere zadostijo. — Skupine čez 30 učencev so preštevilne. Slaba je diferenciacija, . individualizacija, kontrola, delovna disciplina.. . V številnih oddelkihje hrup, težje se je koncentrirati. Rešitev bi bila v delitev učencev na neformalne skupine, kar zahteva več prostorov. — Šola ima oddelčne knjižnice, vendar je v njih premalo literature in drugega didaktičnega materiala za teoretično in praktično delo učencev. — Za SU v 7. in 8. razredu je premalo časa (9 ur tedensko!) — Za SU učitelji ob uvajanju COŠ niso bili dovolj informirani oz. poučeni. Na razredni stopnji je ta problematika manj očitna, ponekod je sploh ni. c) V skrbi za ohranitev otrokovega zdravja prevladuje princip, da bi otrok imel dnevno eno uro telesnovzgojnih aktivnosti. To uveljavljajo OŠ pri urah telesne vzgoje po urniku, v rekreativnih odmorih in v krajših razgibavanjih v učni uri, kar imenujemo »minuta za zdravje«. Namen teh je poživiti krvni obtok. Rekreativna dejavnost je na šoli hitro zaživela, saj ima mnogo pristašev. Vse bolj pristna in vsestranska paje tam. kjer jo gojijo zgledno tudi učitelji in kjer je na razpolago ustrezen prostor (zelene in asfaltne površine, telovadnica...). č) S prehodom na celodnevno delo prevzema šola ogromno odgovornost za zdravo prehrano svojih učencev. Učenci prejemajo v šoli dopoldansko malico in kosilo. To predstavlja okrog 50 % otrokove dnevne prehrane. Kalorično vrednost prehrane kontrolira zavod za socialno medicino in higieno, prav tako nadzira higienske pogoje. Za pocenitev hrane koristnikom prispeva OIS mesečno na otroka 44,- din COŠ v Markovcih in G. Petrovcih v jeseni zbirata vrtnine in poljščine (krompir, zelje, fižol...). To opravlja tudi precej poldnevnih šol, COŠ V Beltinci pa ne zbira tega, ker nima ustreznih kletnih oz. skladiščnih prostorov. Za zadeve šolske prehrane so na COŠ vodje šol. prehrane; o prehrambenem režimu, o ceni malic in kosil, o pooustih in nadzor pa opravlja komisija za šolsko prehrano. Na nekaterih poročjth je zaradi plačila šolske prehrane COŠ nezaželjena. Izdatki za malico znašajo mesečno do 150 din, za kosila pa od 500 — 600 din S prispevkom 44.- din od OIS šole izravnavajo izdatke prehrane za socialno šibke. d) V okviru prostega časa po kosilu je neusmerjen prosti čas, ko učenci lahko počivajo, se igrajo ali zaposlujejo po svoji volji. V ta sklop sodijo tudi interesne dejavnosti. Velja načelo, da bi vsak učenec obiskoval eno int. dejavnost, nikar pa več kot dve. Za počitek mlajših 6 - DELEGATSKI VESTNIK COŠ in okolje: G. Petrovci: Šola sodeluje s KS. Ob večjih praznikih pripravijo proslavo za vso KS. Pripravljajo kulturni program za druge priložnosti. Sodelujejo v akcijah kot je referendum, volitve, zbiranje krvodajalcev, pomoč ostarelim občanom, pomagajo pri drugih vaških prireditvah. Za DO Mura TOZD G. Petrovci, večkrat letno pripravijo kulturni program, sodelujejo na športnem področju. Sodelujejo tudi s KZ Pa-nonka. Srbijo za čisto okolje, zbirajo sekundarne surovine. Pogozdujejo površine GG opravljajo prakso zučenci 8. r. v DO Mura m Parmi Panonke ter pri Kompasu. Kmetom pomagajo spravljati pridelke. Beltinci: Šolaj bila sklicala sestanek predstavnikov SZDL in KS. da bi opredelili obseg in vsebino sodelovanja. Doslej je sklenjeno sodelovanje s KS Beltinci in Rašico, TOZD Beltinka. Za potrebe kraja pripravljajo proslave in kulturni program za DO. Prireditve so v prostorih šole. Sodelujejo s KUD Beltinci. Obe §oli imata po nekaj zunanjih sodelavcev, ki občasno sodelujejo v delu krožkov. Sole se nadalje povezujejo s krajevnimi dejavniki no vorašaniih SLO, NNNP, DS in ohranjanje ter vzdrževanje spomenikovNOB. Četudi je razumevanje in sodelovanje v opisanem obsegu na obeh in še na markovski šoli, vendar do trajnejšega in neprekinjenega sodelovanja v proizvodnji, na področju vzreje, pridobivanja, pridelovanja posameznih kultur, pomoči pri delu, ne pride. Več odprtosti s strani šole in več razumevanja in pomoči s strani koordinacijskih odborov (zemljišča, prostori, zunanji sodelavci, strokovna služba, sodobna proizvodna tehnika ...) bo potrebno, da bo šola lahko realizirala od družbe postavljene smotre. POVZETEK: 1. Celodnevne osnovne šole so ob pripravljanju tega poročila obnovile koncept dela. Ob tem je bilo odkrito marsikaj novega in marsikaj, kar so že obravnavali, pa ni bilo realizirano. Sedaj je ugoden trenutek in to zahteva od nas resna sedanjost, da to realiziramo: — lahko izboljšamo odnose na vseh realacijah, — lahko povečamo posluh za predloge delavcev in skušamo konstruktivne uveljaviti, druge pa demokratično in utemeljeno odkloniti, — racionalizirati vse sestavine vzgojno izobraževalnega dela (pouk, Tnter. dejavnosti, disciplino, ustvarjalnost...), ol