Leto XVHm St 298
Ljubljana, četrtek 24»
Cena t Din
UpravniStvo; ujuoijana, Knafljeva ulica 6 — Telefon tt. 2122, 8122, 3124, 3125, 312«. inseratnl oddelek: Ljubljana, tel Mi burgova ui. 6 — TeL $392, 2402. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
it 11 - Telefon St. 2455, Podružnica Celje: K oceno va bL SC. 2
Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. »vodili: LJnb-Ijana št. 11.842, Praga «slo 78.180, Wien St. 105241.
dan razen ponedeljka, mesečno Dtn SSL— £a Inozemstvo Din 40.—
UrodniStro: Knafljeva obča S, Telefon 2122, 2124, 3125, 3126. Maribor, ulica 11, Telefon St. 2440. CeiJ«, 8troBsmayerjeva ulica Štev. 1. Telefon St- 65.
Bokopisi se ne Tračajo.
Vesele *n srečne božične praznike iskreno žetmo vsem svojim črtate Ijem, naročnikom, biserentom in
sot rudnikom. »JUTRO« ★ _
Današnja, božična številka »JDTBA« obsega 24 strani
Prihodnja številka Izide ▼ nedeljo »jutra j.
Božično premirje
Božični prazniki so po starih izročilih dnevi premirja, odmora in rodbinskega zatišja. Ta svetla tradicija bo tudi letos, sredi vznemirjenega in vznemirljivega obdobja evropskega političnega življenja, zavabila v prazniško idilo, pred simbol božičnega drevesca, v starodavno poezijo svete noči z blago-vestjo miru vsem dobrim ljudem na zemlji.
Ni mogoče dvomiti, da bodo letos božični uvodniki v pretežnem delu Evrope posvečeni mirovni ideji. Že nekaj let se ob tem času — in ne samo ob tem času — poudarja kot osrednji problem vprašanje miru ali vojne. Dramatično napeta borba za novo evropsko ravnovesje, ki jo je povzročila predvsem Nemčija s svojim razdejanjem versajske mirovne pogodbe, vzbuja težke tresljaje pod vsem sistemom povojne Evrope in neprestano podpihuje strah pred možnostjo novega evropskega požara.
Da bojazen pred daljnosežnimi za-pletljaji ni pretirana, priča že dejstvo, da je v zadnjih dveh letih izbruhnil požar na dveh važnih točkah. Italijanska kolonialna vojna, ki se je končala g porazom Abesinije in z ustanovitvijo rimskega imperija, je težko pretresla zlasti vse Sredozemlje in povzročila zapletljaje, ki bodo, kakor vse kaže, srečno likvidirani šele za letošnji božič z novo angleško-italijansko pogodbo. Tako se začenja vzpostavljati omajano ravnovesje na Sredozemskem morju, tej zibelki evropske kulture in križišču njenih imperialnih poti na druge celine. Ostaja še požar španske državljanske vojne, ki je pretila vsej Evropi z nevarnimi zapletljaji in ki bo sedaj postala najbolj žgoči problem evropske diplomacije.
Tako smo tako rekoč že v vojni dobi, čeprav je vojna na srečo omejena in se okoli njenega požara neugnano trudi poleg podpihovalcev tudi še dovolj močna četa miroljubnih diplomatov. Umetnost izoliranja konfliktov se je dobro obnesla v zadnjih dveh nevarnih letih. Tega uspeha smo deležni vsi, ki lahko letos v miru uživamo božični odmor.Toda oba požara kažeta vso resnost in negotovost našega časa. Njegova nenormalna napetost je postala tako rekoč normalna in treba bo še ogromno napora, da se bodo razmere normalizirale na varnejši in mirnejši podlagi, ki ne bo povzročala tolikih političnih potresov.
V tem pogledu pomenijo najnovejše odločne izjave angleških državnikov, predvsem zunanjega ministra Edena, dragocenejšo uslugo miru kakor vsi uvodniki, članki in pridige v duhu božičnega mirovnega poslanstva. Največji svetovni imperij ne dopušča dvoma o svoji mirovni volji in svoji odločnosti, da brani mir kjerkoli že, v osrčju Evrope ali na Daljnem vzhodu. Te izjave so znak, da je tudi na tem vplivnem in odločilno važnem mestu prodrlo prepričanje o usodni povezanosti današnje Evrope in njenega položaja v svetu in o nedeljivosti miru. Nedvomno je nova politika Velike Britanije najlepši dar, ki nam ga polaga pod svetonočno smrečico letošnji božič.
S tem pa nikakor niso odpravljene težkoče in negotovosti, ki nam že nekaj časa legajo kakor mora na duha. Ne-normalizirane razmere z visoko politično napetostjo ostajajo še nadalje. Jasnejša je samo situacija. Morebiten napadalec na sedanjo stavbo Evrope ne bo poslej imel nevarne iluzije o nevtralnosti Velike Britanije, kakor jo je imel leta 1914. Pokazalo se je tudi, da so najodločnejše braniteljice miru demokratične države in ideja demokracije je dobila v Evropi oživljajočo in zdravilno injekcijo ob istem času, ko je demokratična miselnost zedinila severno in južno Ameriko k mogočni manifestaciji mirovne volje in napredne politike v blagor širokih ljudskih slojev.
Tako vidimo v današnjem svetu poleg nevarnih ognjišč političnih katastrof tudi svetle pojave sporazuma in odgovornosti za celoto. Vidimo tudi rastočo zavest velikih in malih narodov o solidarnosti treznega in razumnega človeštva Čeprav usodni boj za novo ravnovesje, boj za življenjski prostor narodov, za surovine in za tržišča, ni in ne bo še končan, je začela zopet stopati v ospredje potreba zmernejše in razumnejše politike. Do zob oborožena Evropa se začenja zavedati, da je še vedno mogoča razorožitev. Toda najprej se ie treba razorožit' moralno!
Prav tu smo v osrčju nrobl^ma. in na to mesto je treba kazati vedno znova. Potrebna je moralna razorožitev! A ne
LONDONSKO SVARILO NEMČIJI
„Time$": Vojaška in diplomatska fronta proti komunizma je nerealna, zato jo Anglija odločno odklanja
London, 28. decembra, b. Oficiozni >Ti-mee< objavljajo uvodnik, ki je zbudil v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko pozornost. Posvečen je nemški zunanji politiki zadnjega časa. še posebej pa sistematični nemški kampanji za povratek nekdanjih nemških kolonij, kar daje oficioznemu angleškemu organu povod za nekaj načelnih misli o angleško-nemških odnošajih. List smatra nemško zunanjo politiko za zelo megleno, temno in ugankarsko, ki se kaže taka celo Angležu, ki je imel doslej vedno dovolj razumevanja za nemške težnje in resnične nemške potrebe. To velja še posebej glede obeh glavnih faktorjev nemške diplomatske akcije: francosko-rnske pogodbe o vzajemni pomoči ter gospodarskih zahtev.
Zakaj fe Anglija sisiagala nad kominteroo
0 francosko-sovjetski pogodbi je list mnenja, da je s pravne strani nedvomno ] brezhibna in da je zaradi tega nihče ne more resno atakirati, da pa je po drugi strani vendar zelo podobna predvojni fran-cosko-ruski zvezi, ki sejo je francoska diplomacija posluževala predvsem kot sredstvo za obkroževanje Nemčije. Spričo nebrzdane kampanje proti Franciji in Sovjetski uniji zaradi sklenitve te pogodbe bi se seveda danes obe državi Ie stežka odpovedali do-
govoru, ki sta ga podpisali r posebnih prilikah evropske politike. Velika Britanija je tudi sama mnenja, da se komunizem ne da pobijati z bajoneti. Kotni nt erna ni za nobeno državo potrosila več denarja, da bi zanetila notranjo revolucijo, kakor za Veliko Britanijo, pa vendar ni bil uspeh nikjer tako slab, kaKor v Veliki Britaniji. Odpor proti komunizmu ne sme hiti zgrajen na vojaški, temveč na gospodarski podlagi. V tem je skrivnost angleške zmage nad Uominterno. Prav tako pa tudi o Franciji lahko rečemo, da ne bo nikdar nit: komunistična, niti fašistična.
Vojaški in diplomatski antikomunizem utegne po angleškem mnenju dovesti do vojne. V njem je nekaj nerealnega in se bo zato Velika Britanija dosledno upirala razcepu Evrope in sveta v dva nasprotna dogmatiena bloka. Prav zato Angleži tudi ne morejo razumeti, zakaj se Nemčija tako brani pristopiti v krog onih ki se resno tTU-dijo. da bi enkrat za vselej odpravili tako-zvnne »obkroževalne* sisteme In pripomogli Evropi in s^etu do bolj^ga življenjskega standarda, vštevši Nemčijo samo.
Odklonitev nemških fcclonijalnih zahtev
»Times« nato odločno odklanjajo nemške kolonijalne zahteve. Ako je dr.
emciji
:utna omejitev potovanj v inozemstvo — čim večje pomanjkanje ži^il pa tu&i drv
London, 23. decembra, o. Londonski listi ugotavljajo, da napetost v Nemčiji veiuo bolj narašča. Nezadovoljstvo širokih množic prihaja vedno bolj očitno do izraza. Pomanjkanje živil in vedno bolj prevladujoči militarizem izzivata, v širokih s'ojib strah pred bodočnostjo. V zadnjih dneh je nastal pravcat beg preko meje. Zaradi tega je sedaj vlada izdala zelo stroge pred pise glede potovanja Nemcev v inozemstvo. Potni list1 se bodo izdajali lc v res nujno potrebnih primerih in samo obsoiut-no zanesljivim pristašem narodne socialistične stranke. Brez posebnega dovoljenja vojnega ministrstva ne bo mogel dobiti v bodoče potnega 'ista noben nemški državljan v starosti od 18. do 45. leta. če ni že odslužil vojaškega roka in delovne službe, sploh ne Sme potovati v inozemstvo. Ta ukrep je izdala vlada predvsem zaradi tega, jtr se v zadnjem času silno množe de-zertacije. Ljudje se boje, da bi jih poslali v Španijo, široki sloji niso nič kaj navdušeni za španske generale in opozarjajo na svoječa^no obljubo Hitlerja, da se nikdar noben Nemec ne bo boril na tujem •zemlju in da se nemSka kri ne bo prelivala za tuje interese.
Priprave za primer vojne se mrzlično nadaljujejo in je vse prepričano, da. se bo Nemčija slej ali prej zapletla v oborožen konflikt. Sedaj je vlada med dragim tudi že odredila, da se morajo v vseh podjetjih in zlasti tudi v vojni industriji izvežbati žene in hčerke nameščencev, da bi v primeru vojne lahko stopile na mesto svojih mož in očetov, ki bi morali oditi v vojaško službo.
Največje ogorčenje je zabudil v javnosti tako zvani uradni jedilni list. Vlada je določila, da se sme jesti goveje meso samo štiri mesece, ovčje meso samo pet mesecev v letu, ves ostali čas pa je dovoljeno samo konzumiranje rib domačega izvora. Razen tega uvaja ta jedilni list dvakrat na teden enostavne jedi, tako zvani »Ein-topfgericht«. Uporaba masti, olja, masla in drugih živil je strogo omejena ln so
Anglija in Egipt
London, 3. decembra, b. Včeraj je prišlo do uradne izmenjave kopji angleško-egipt-ske pogodbe med angleškim vrhovnim komisarjem v Egiptu I aniTusonom in egijptskim zunanjimi ministrom. Takoj po izmenjavi so prenehale funkcije angleškega vrhovnega komisarja v Egiptu. Anglelkj vrhovni komi" sariiat je bil spremenjen v angleško veleposlaništvo. egiptsko poslaništvo v Londonu pa povzdignie.no v veleposlaništvo. Za prvega angleškega veleposlanika v Egiptu bo imenovan dosedanji vrhovni komisar Lampson, posle egi.ptskega veleposlanika v Londonu pa bo izvrševal dosedanji egiptdkj poslanik Hafez Afifj paša.
samo na zunaj, temveč tudi na znotraj, v samih narodih in državah. Mnogi znaki kažejo, da je svetovna gospodarska kriza na umiku. Toda svet ne bo ozdravljen, dokler tudi v manjših delih, v posameznih narodih in državah, v ljudskih plasteh, v socialnih in političnih skupinah ne preneha moralno oboroževanje, ki je začetnik in podpihova-lec zunanjega, vojaškega oboroževanja. Narodna solidarnost je pogoj mednarodne solidarnosti. Ne gre za neko plitvo slogaštvo in breznačelno sentimentalnost, marveč za skupno uveljavljanje razumnih načel in strpnega postopanja v javnih zadevah.
Prav božično premirje naj bi napotilo k razmišljanju o absurdnosti hujskaških metod v socialnem in političnem življenju in o potrebi konstruktivnega dela, v katerem poedinec prav tako kot narodi podreja svoj egoizem interesu celote. Vse nas druži in veže skupna usoda. Treba je zopet odpreti na stežaj vrata tej zavesti, ki se očitno kaže v mednarodni politiki demokratičnih držav. Vračamo se k spoznanju nove hu-manizacije in demokratizacije sveta, ki
naj nadomesti ideološko delitev v dva smrtno zasovražena tabora.
Če se narodi ne uče iz zgodovine, naj bi se vsaj učili iz žive in žgoče sedanjosti, ki jo imajo pred seboj. Položaj Španije je svarilen opomin vsej Evropi, kam vodi poostritev razrednih in ideološko političnih nasprotij. Razdejane vasi, porušena mesta, vislice, desettisoči prezgodnjih grobov, brat zoper brata, pri vsem tem pa moreča negotovost, kdo bo zmagal — to je verna podoba državljanske vojne, ki ni nič drugega nego stopnjevana strast, izključitev ranima in strpnosti iz neizbežnih interesnih sporov.
Svet je razmajan in išče ravnovesja. Težišče ravnovesja je sredina. Vzor Anglije priča, da taka sredina ni samo mogoča, marveč je blagodejna in uspešna tudi za druge. Prej ali slej jo morajo najti tudi drugi narodi, ali pa bo vsa naša civilizacija prekoračila Rubikon najstrahotnejše svoje krize. Tega pa gotovo noče noben narod in noben voditelj. Zato je utemeljeno upanje, da boži^m blagovest »Mir ljudem« ne bo brez odmeva izzvenela v puščavi.
Schaefct mnenja, da bi pomenila nova svetovna gospodarska konferenca samo sov poskus izoliranja Nemčijo, potem bije a tem samega sebe po glavi, ko pravi, da si Nemčija, predstavlja novo razdelitev surovin In svetovnega trga na podlagi sporazumnega dogovora. Angleži zahtevajo od drugih držav samo to, da že v napiej izključijo vojno kot instrument svoje politike. Ansrleži se prav dobro zavedajo, da pripada Nemčiji na evropskem vzhodu nedvomno gospodarsko prvenstvo, na zapadu m vzhodu pa pomembna, merda oelo odločilna vloga. Mislijo tudi, da je kolonijalno vprašanje vsekakor mogoče rešiti, toda nc v svetu, ki gre narazen, temveč samo v svetu, ki se druži in spaja v povezano enoto. V tem drugem primeru bo angleški doprinos k splošni svetovni ureditvi nedvomno predvsem gospodarskega značaja.
Španska politika Nemčije nerealna
Kar se Španije tiče. je angleško stališče o nevmešavanju dobro znano. To, kar Nemčija pričakuje od morebitne fašistične zmage na španskih razvalinah, je zgrajeno samo na špekulaciji. Protikomunistična fronta je mogoča samo na gospodarski podlagi. Vse drugo je nerealno. Proces angleško-nemške-ga zbliževanja, ki se je začel že s tolikimi
la cpi • podpisom nemškega pomorskega sporazuma, je sedaj zastal. Upati pa je, da s« bo začeto delo po sedanjem intermezin vendarle nadaijevaJo, ker je na dlani, da predstavlja ureditev odnošajev med Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo oni minimum, na katerem bi bilo mogoče zgraditi evropski mir.
Berlin izredno pozoren
Berlin, 23- d eoemm. b. ČlaneHc <jB<j>om3fc >Timee<. posvečen problemu ang^e^ko-ne«r
ških odnošajev v zvezi z nekaterim* najnovejšimi nemškimi diplomatskimi akcijami, je 'zbudil v berlinskih poli^mih krogih izredno pozornost. To dokazuje že nemško časopisje samo ki prinaša uvodnik angleškega ofirloznega organa r.a prvf strarH in pod značilnimi naslovi, ki se da iz njih razbrati, da Nemčija še gleda z nikn očesom v Landon. Nemški listi objavljajo tud; že prve komentarje, v katerih pozdrnvljaijo misel o gospodarski profkomunistični borbj, pristavljajo pa, da so konkluzije angleškega lista v totj-ko pogresne, ker se omejujejo le na angleške razmere. Anglija «e :e komun^-ma ubranila samo z gospodarskimi sredstvi, Nemčija pa tega ne more stonj-ti. ker ii je versateki >d;ikta;« ta sred-stva nasilno odvzel. Zato je njena prorikomunislLčna borba i&raz&o politična, ker drugačna bjti ne more. Imela Je tudi kot taka popoln uspeh in se zato n« more reči, da bi bila snerealnac
V ostalem pozdravita nemški atrarle-Sko spoznanje, da je francosko-sovjetski pakt samo dru?a izdaja nekdanjega fra-nco-sko-riiskega pdkta in zaradi tega tipjčoo »ohkroževabio sredstvo«. To utemeliuje nemško zadržanje nasproti poskusom sklepanja kolektivnih doeovorov r vikl<j<uoKvijo tega sporazuma, k§ ga Nemčija ue more priznati-

| izdane posebne izkaznice. Za kršitve so i določene najstrožje kazini, i Veliko nezadovoljstvo je Izzval tudi ' najnovejši odloik, ki zabranjuje sekanje | gozdov brez posebnega dovoljenja. Ta
■	odlok je povzroči pomanjkanje drv, kar ' se zelo občuti zlasti na deželi in v krajih, i ki morajo le3 uvažati. Uvoz iz inozemstva
■	je popolnoma ustavljen. Splošno mirlijo, i da je ta ukrep v zvezi z vojaškimi ukrepi. I Londonski listi izražajo mnenje, da bo j Nemčija letošnjo zimo preživljala svojo i najtežjo krizo ter da bo morala biti v'ada i zelo energična, ako bo hotela ostati go-i spodar položaja.
Tradl Jugoslavija prizadeta
j Split, 23. decembra, o. Po vesteh iz Ber-' lina so nastale v zadnjem času hude ovire v potniškem prometu med Nemčijo in Jugoslavijo. Vse kaže, da za Božič in v januarju v Dalmacijo in Slovenijo nc bo nobenega Nemca. Po doseženem sporazumu so se naši vozni 1'stlai v Nemčiji prodajali po določenem tečaju, Putn.k pa je sedaj zahileval, naj se ta lečaj pov:ša. Nemška držaivma banka na to ni pristala. Proda ia voznih listkov se je zaradi tega pre-krni'!?. in mnogo Nemcev, ki so nameravali! za Božnč n v januarju priti v Jugos'svtjjo na odd-i.h, je e pustno sto jo namero. Zastoj v tern prometu trnja prav za prav že štiri mesece. Škoda je že ogromna. Knza je sedaj dosegla vrhunec.
Italijanski prostovoljci odpoklican! k
Frva posledica zbllžanja med Italijo, Anglijo f & Francijo
Pariz, 23. decembra, br. Vsi današnji desničarski in levičarski listi ugotovljajo z zadovoljstvom, da se že kažejo prve posledice sporazuma med Rimom. Londonom in Parizom. Italija se je svečano zavezala, da se ne bo več vmešavala v španske zadeve in je dano besedo izpolnila. Danes je bil odpoklican grof Rossi, ki je bil poveljnik italijanskih prostovoljcev na Mallorci in drugih španskih otokih in ki je vodil borbo za generala Franca.
»Oeuvrec piše. da se tudi v sami Španiji vedno bolj jasno kaže. d* se je Italija docela umaknila in prepustila generala Franca svoji usodi. Zbiranje prostovoljcev za Španijo v Italiji ni le popolnoma ustavljeno, marveč odslej tudi najstrožje zabranjeno. Vsi prostovoljci, ki so bili že na poti. so bili uf.tavljeni in se morajo nemudoma vrniti. obenem pa je bil izdan tudi poziv vnem Italijanom, k? so že v Španiji, nsj se vrnejo domov. V Londonu so posebno zadovoljni. ker se jp posrečilo odvrniti Italijo od
tega, da bi že nadalje podpirala Necič»)o te
se borila zu njene interese r Španiji. V Rimu so zdaj tudi že sami prišli do prepričanja, da bi bila nadaljnja italijaaiska intervencija v Španiji le v kerist Nemčije, ki jo že t,edaj absoluten gospodar v vseh španskih pokrajinah, ki so v posesti španskih nacionalistov. V Rimu ne žele, da bi v Španiji zavladali komunisti, prav tako pe. ne žele, da bi Španija postala nemška kolonija
Franco dobil od Nem&i$e 30 milijonov mark
Pariz, 23. decembra, br. »Echo de Pariec
poroča, da je general F potico dobiti od nemške vlade ?00 mijiionov mark (4 nijljarde in 50 mili-ionov dinarjev) za nadaljevanje svoje borbe proti madridski v^adi. Ta vest je jtzzvala t vseh mednarodnih krogih vel«ko pozornost ker je znano, s kolikimi finančnimi težavami se mora boriti Nemčija, ko ja že do skrajnost! onnejitLa celo irvoz najpotrebnejših živil.
Frezident Kube Gomez
obtožen veleizdaje
Prezident Gomez z revolverjem v roki na seji parlamenta — Atentat na prezidenta preprečen
New York, 23. decembra, br. Po poročilih iz Havane je položaj na Kubi skrajno napet in ni izključeno, da pride do resnih nemirov. V ospredju vsega političnega zanimanja je spor med prezidentom republike generalom Gomezom in parlamentom. Prezident je odklonil sankcijo zakona, ki ga je parlament že sprejel. Ta zakon je določal poseben davek na uvoz sladkornega trsa. Čisti donos tega davka naj bi služil za vojaško izobrazbo mladine. Gomez je podpis tega zakona odklonil, češ. da bi služil : zgolj za pofašietenje mlad me. Večja skupina poslancev je zaradi tega obtožila prezidenta republike veleizdaje. Parlament je , obtožbo sprejel ln pozval prezidenta, naj se pride pred parlament zagovarjat
Danes dopoldne t>e je general Gomez pozivu odzval in prišel pred parlament, kjer je imel obširen obrambni govor. Med njegovim govorom je eden izmed poslancev, ki je podpisal obtožbo, potegnil revolver in ga naperil proti Oomem. V dvorani je nastala silna panika. Treznejši poslanci so skočili k atentatorju in mu izbili orožje.
Tudi prezident Gomez, ki je M zaradi tega napada slino razburjen, je potegnil revolver In ga naperil proti zbornici z besedami: »Dokler 9em prezident republike, ne bom nikomur dopustil, da bi me nekaznovan žalil. Se manj pa. da bi mi na tak način grozil. Nobenega takega napadalca ne bom pozival k redu, marveč ga bom enostavno ustrelil!«
Te besede so izzvale sflno ogorčenje. V splošnem neredu je bila seja prekinjena. Sele čez par ur se je seja nadaljevala. Predsednik zbornice je pozval vse poslance, ki »n jrovnrvrin Home^a. ni j zahtpvajo od obla-zn??ito. Vor obstoji nevrnost. di iih bodo nasprotniki napadli. Štirinajst poslan-
cev je takoj zapuatilo prestolnico M odpotovalo domov. V vsej javnosti viada »etiko razburjenja Vlada je alarmarala vse posadke in odredila najstrožjo pripravljenost.
Prisiljena demisija prezidenta Sirije
Kairo, 23. decembra b. Slrlj^ki nacionalisti po prisilil! včeraj v parlamenta pruite d en ta republike Sirije Mohameda AJKJa A bed a, k demlsiji. Za novega prezidenta republike Je bil izvoljen vodja sirskih cianaJistov NaSem AfcaSL Tudi vlada Je morala podati ostavtko tn Je vzela njene posle čisto nacionalistična vlada. Zdi se, da je nacionalistični blok popolnoma gosipodar položaja. Ker ao A-rijski nacionalisti v najboljših odnoSaJfh s Francijo, se pričakuje, da ee bodo po tem prevratu medsebojni odnošaji sedaj še bolj u trdih.
Vojaška pogajanja Francije z Rumunijo
Pariz, 23. decembra, o. Kot nadaljevanja razgovorov, ki so se pričeli ob obisku romunskega zunanjega ministra Antonesca ▼ Parizu, sc vrše sedaj pogajanja med vojaškimi strokovnjaki obeh držav o čim tesnejšem sodelovanju Francije m Rumunijo v primeru kakega oboroženega spopad«. Kakor zatrjujejo, bo takoj po božičnih praznikih prispel v Pariz Šef romunskega generalnega štaba general Samsonovici.
Papežn gre bolje
Rim, 23. decembra, o. Službeno poročajo* da je papež prebil preteklo noč dokaj mirno ter da f»e ie niesovo zdravstveno stanje znatno zboršalo. tako da bo mogel julir; sam prečita ti po radiju 6vojo božiaio po6laiiioot
Dr« Maček o sporazumu
-V:':-.T''."-. '• .t v;.::;- j	. ......	r	,•	.	\
Izjava za božični ^Hrvatski dnevnik" — Dve strani dela za sporazum - r,Pripravljen seni razgovarjati se
z vsakomur"
Za-; 23. decembra o. »Hrvatski dnevnik < je nocoj objavil intervju, ki ga je dal njegovemu uredniku dr. Maček. Jjitervju ima naslov »Hrvatsko vprašanje na demokratski osnovi«. Poročilo se glasi:
Naš urednik je obiskal predsednika dr. Mačka, mu stavil več vprašanj ter ga mertl, naj nanje odgovori. Dr. Maček se
js ._i ouaval naši prošnji ter dal važne
politične izjave. V prvi vrsti mu je bilo na tem, da se dožene resnica za vesti, ki ae širijo o bližnjem sestaraku dr. Mačka s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem.
>Znano je, je odgovoril dr. Maček, da se ne izogibam nikakim razgovorom, toda o tesni sestanku še nič ne vem«.
—	Kakšni so odnošaji napram združeni opoziciji ?
>Ti odnošaji ao še nadalje prijateljski, toda v teku enega leta se v teh odnošajih ni dosegel ndkak napredek«.
—	Kako je z vprašanjem o sporazumu sploh?
» Vem, da ljudje mnogo pripovedujejo. Kaj hočem, mestni ljudje so nervozni in če ni nič norega, si v svoji nestrpnosti novice pač sami ustvarjajo, če bi hrvatski kmetje in skuipno z njimi tudi jaz imeli tako slabe živce, kakor jih Imajo mestni ljudje, kaim bi prišli? Vendar mislim, da J- prav, če nekoliko pojasnim vprašanje o sporazumu, o katerem se toliko govori.
Po mojem mnenju je treba prizadevanja sa sporazum razdeliti v dva dela. Prva utvar je sporazum sam, ki ima definitivno rešiti hrvatsko vprašanje ter vsa ostaja aktualna politična vprašanja Drugo pa so
priprave za tako definiLvno ureditev. Ponovno sem že dejal, da se ves problem lahfeo reši samo na strogo demokratski osnovi in da ni mogoče vsiliti Hrvatske mu narodu ničesar, čeear sam noče. A to ne samo hrvatskemu narodu, nego tudi srbskemu in kateremukoli drugemu. Zato lahko definitiven sporazum sklenejo samo zastopniki naroda, ki morajo biti v to svrho izvoljeni in izbrani po svobodni volji ljudstva.
Druga stvar je, kakor sem že dejal, pripraviti vse potrebno, da bo narodu omogočeno, da sam odloča o svoji usodi. Tudi tu smatram za potrebno sodelovati s komurkoli, če ima le pošten namen, da narodu, do te možnosti pomore. Za enkrat seim pripravljen razgovor jat i se z vsakomer. Kdo pa bo pri tem velikem delu res sodeloval, bo pokazala bodočnost«.
Br. Dragoljub Jovanovič pri dr. Mačku
Zagreb, 23. decembra u. Danes dopoldne ob 11. je obiskal dr. Mačka vodja takozva-nih zemljoradniških levičarjev di. Dragoljub Jovanovič. Na potu v Slovenijo se je za nekaj ur ustavil v Zagrebu Pri dr. Mačku je bil celo uro Obvestil ca ji o političnih prilikah in dogodkih v Beogradu.
Rojstni dan Lfis&e Davidovima
Beograd, 23. decembra, o Na božični dan bo slavil Ljuba Davidovič 74 let življenja Njegovi pmatelji se pripravljajo na to, da mu na poseben način izrazijo svoje čestitke in priznanje.
Neus
rrancSja odklanja turške predloge in je pripravljena dati aleksandretskenm santlžakai sam© širšo upravno
avtonomijo
Par {z, 23. decembra, p. Turški zunanji minister dr. Ruždi Aras, ki je pr-šel v Pariz. da se z odgovornimi faktorji francoske zunanje politike s por a/.ume glede usode samdžaka Aleksarairete, klij-ub všun prizadevanjem n, dosegel nikakega uspeha. V Parizu je pr šel s konkretnimi predlogi da ba se sedanje francosko man d ai'no področje v Levantu uredilo kot zveza libanonskih drž-aiv, ki bri Ma sestav'1 jena jz Sirije Libanona jn Aleksa-ndrete, francoski zunanja minister Delbos pa na ta predlbg ni roouel pristaitij. Francoz: so se postavili na stališče, da spada vprašam ie . Ateksam drete pred Društvo narodov in da b lahko pristali siirrao na to, da b dobil sandžak Alek-Kandreta le nekako upravnotehniično samostojnost Turška delegacija je to tako i sporočila vlad v Ankam, kri pi na francoske predloge ni pnVAaila, talko da so se mo-rft:-a pogajania prekiniti. Od-odena so biki do pričetkn prihodnjega leta.
Danes je turskj poslanik priredij! obed.
Nov stavkovni val v Fraisclp
Pariz, 23. decembra, br Kljub prizadevanju Bluroove vlade dj po zakonit , poti ured] vsa sporna vprašanja med delavstvom jn delodajalci. se zdi, da še ne bo tako kmailu prišlo do pcmarjenja na nacionalnem polju. VLa<da je trdno odločena preprečit; v bodoče tako zvane d-vje stavke, k 90 zadnje oase na dnevnem redu -n je predložila parlamentu že ce;o vrsto ukrepov, k naj onogo&ijo nasjk) rešitev vs.-h sporov Tako je te dn nstrpravljak poslanika zbornica o uvedbi obveznega .razsodišča, kakor tud; o določbah. k; na' preprečijo teroriziran je delavolinega delavstva s stran peropag^tr/riev stavk- Po teh določbah se more v bodoče proglas't, stavka samo v pr meni. če glasujejo najrr>,an; ri petrine vsega pr= podjetju uslužbeneg^ de-W<jtva -m namešoen-s'<va za 9 ti a-v1--o Komunistom ti ukreni vila.de ne gTedo v račun lin sknšaVi še v zadnjem h po povzročit- v'adi težik-^če in prenrečt; sprejetje teh zakr»n^kih do'oči.1 Za4"* so z°dnie dn; organ',z;rah ce'o vrs+o novih ctovV Ki ni te način ozlovo'j;ili zlasti delodajalce in
Socialno-demokratski sfasd v Beogradu
Beograjski listi poročajo o socialističnem shodu, ki je bil v torek zvečer v dvorani beograjske delavske zbornice Prvi govornik Belič je razpravljal o draginji in o potrebi razširjenja socialne zaščite delavstva. Zahteval je ustanovitev jugoslovenske so-cialno-demokratske stranke, ki naj omogoči delavstvu zastopstva v občinah, banovin-skih svetih in parlamentu. Zahteva! je dalje svobodo zborovanja in svobodo tiska, v katerih vidi osnovni pogoj za resnično demokracijo.
Bogdan Krekič je kritiziral fašizem, ki poskuša »s snovanjem državnih strank od
zgoraj istovetiti stranko z državo in proglaša za protidržavne elemente vse, ki so proti tej stranki. Skrajni čas je že, da se prično politiki baviti tudi z gospodarskimi vprašanji ter da se prizna ljudskim množicam politična polnoletnost«.
O gospodarskih in političnih razmerah v Sloveniji je poroča! Josip Petejan iz Maribora. dr. Zivko Topalovič pa je govoril o naši notranji ureditvi ki sc da zadovoljivo izvesti le na demokratski osnovi G!ede zunanje politike se je zavzemal za sodelovanje z miroljubnimi in demokratskimi državami v Evropi.
Aleksander Obov aretiran v Sofiji
Sofija, 23. decembra AA. Bivš; minister in eden izmed voditeljev zemljedelske zveze, Aleksander Obov, ki je doslej živci v inozemstvu kot emigrant, je prispel davj v Sofijo, kjer živi tudi njegova družina Ker je bil svojčas v odsotnosti cbsojc na tri leta zapora, so ga policijske ob!as*i popoldne aretirale in odvedle v sofijsko centralno kaznilnico. Obov bo vložil prošnjo za revizijo procesa dokler pa sodišče sodbe ne bo izpremenilo, bo moral ostati v zaporu	, ,
Kupujte domače blage!*
Zakon o minimalnih mezdah na seji vlade
Beograd,. 28. decembra. AA. Ministrski svet i? imel nocoj sojo na kateri so raz-pravlj-ili -o resornih vprašanjih. Minster za socialno : politiko ir, narodno zdravje je predložil načrt zakona o minimalnih mezdah ki' ea :je minerski <vet v načelu sprejel ter-'takoj - izročil ^nsjiodnrško finančnemu odbor« ministrov, da ga podrobno prouči:*
.Gradbenemu ministru ie odobren kredit
2f 'milijona TVn /o izdojavo mostu in moji denregri Cest-SH" <• <*do'ieni odseku' Ceste Beograd -Novi Sad
ki so se ga udeležil Ruždi Aras jn člani turške delegacije. Turški zunanj- minister je popoldne konferiral s francoskim vojnim mirn-strom' Dalkdierjem jn bo po vsej pril Ikii odpotoval jutri večer iz Pariza
»Journal« niše, da je malo upam« v sporazumu glede Aleksandret-skega sand^-aka. Zadeva ho najbrže prišla pred sve' DN dne 17. januarja. List poziva Turčijo. naj uvid- da Francija ne more !zprcmen'sti po-lo?a'a. ne; d>3 bi.izzvala ncrazpoloženje prt Sire h.
»Echo de Pariš«' pravi. da presegajo' zahteve turškega zunanjega ministra Ruždi Arasa dolžnost in prav.ee. k jih jmu Francija kot mandatna država. Turške zahteve bi prot; F našle i j dvignile ves arabski svet. Tudi; Anglii/ia ie prot' rešitvi vprašnja. kakor jp' pred^iga Ružd- Aras. Fr«inc!ja lahko ponud Turčij;i	širšo upravno ««v-tonornijo aleksffndireiskega • sandžiika in sicer na nodlag francosko-turške pogodbe iz 1. 192-1.
tudi pni njih izzvali odpor proti vsem vladnem ukrepom.. Zlasti- današnji dam ie bil v znaku te borbe. Vlaia i,n par amen t sta ves dan razpravljala o potrebnih zakonskih ukrepih, komunist pa so organiziraj nove stavke Danes so začel- stavkat vsi parištk: natakarji in mesarsk pomočniki, napovedujejo pa tud stavke nameščencev podzemeljske železn;ce in avtobusnih podjetij. Prav tako so izbruhn-Je mnoge si'avke v raznih i.ndu=tr:jskj.h podjet iih. med dru-gr mii tudi v drža vil- sk-dlkorni tovarn . Vlada se je skono ves d^n posvetovala 'm da-ja!1« prefektom navod la Čs komunist-' ne bodo rtir-pihalj. bo v'ada oslova 'a tako zva-no tehn:ono pomoč 'n- st^vknjo;? nadomestila 7 n-rcvim n i r^ c r n ri
Kovl^arli »-l^tal! na razsodišče
Lille. *2B. decemb-ra. w- Svobodne strokovne organizae-Me kov^nokih de'iai,reev po no.s]a-le pr<=fok'u pi-^nin v ka-erem mu pooroxa:o. da prj^aiaO na nred^g m:n. predsednika Leona Bluma glede razsodišča.
Beležke
i
Dr* Spaho o odnošajih med JttZ in dr. MacKom
BwgrajaKa »Pravda« objavija razgovor svojega dopisnika z ministrom dr. S pultom o izgledih za sporazum med dr. Mačkom in J It Z. Na vprašanje, v kaki fazi se nahajajo odnošaji JRZ napram dr. Mačku in bivši HSS, je odgovoril dr. Spaho: >To ni tako enostavna stvar. Toda če že ravno hočete, vam morem reči. da smo na dobrem potu.« Na nadaljnje vprašanje, ali bo skoraj prišlo do sporazuma med JRZ in dr. Mačkom, pa je dejal dr. Spaho«: »Vi hočete vedeti preveč«.
Zagrebški horoskop
»Obzor« razpravlja o verifiKacijr»l£d razpravi v narodni skupščini in ugotavlja, da v teku debate, čeprav je biia pretežno političnega značaja, ni padel niti s strani opozicije, niti s strani vladne večine noben predlog glede načina, kako naj se reši hrvatsko vprašanje. Po mišljenju »Obzora« ni izključeno, da »bo prišlo prod zopetnim sestankom narodne skupščine do važnih novih momentov v političnem položaju. Vsekakor se morejo o božičnih počitnicah pričakovati kaki važnejši politični dogodki Ako do takih dogodkov ne pride, potem jih tudi ni pričakovati po Božiču vse do sprejema proračuna, torej do meseca aprila«.
Tako zagrebški »Obzor«. Ali in koliko so njegove informacije točne, bo pokazal razvoj dogodkov. Spričo sedanjega stanja stvari pa se zelo bojimo, da T>o vse ostalo le pri »Obzorovem* horoskopu.
Konferenca naših škofov
Poročali smo že. da se bo po Božiču sestala v Zagrebu konferenca katoliških škofov iz Jugoslavije. Zagrebški listi so informirani, da &e bo to zgodilo sredi januarja in da bo tudi sedanji konferenci, kakor vsem prejšnjim, predsedoval zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Za konferenco vlada tudi v necerkvenih krogih veliko zanimanje.
Razveljavljene volitve v zetski banovini
Upravno sodišče v Dubrovniku je dos'ej razveljavilo volitve v šestih občinah zetske banovine. Med drugimi so razveljavljene tudi volitve za občini Bar in Spič v katerih je bila zelo osira volilna borba med listama JRZ in listama Ivvše HSS. V ob"h je pri prvih volitvah zmagala JRZ. vendar le z majhno večino. Občina Spič tvori naj-južn^iši del Pnlmncitfe.
Za poseben Pokojninski zavod v Zagrebu
»Hrvatski dnevnik« objavlja uvodnik o delovanju Pokojninskega zavoda v Ljubljani. V uvodniku opozarja hrvatske gospodarske kroge Pa blagodati dobro upravljanega Pokojninskega zaVoda in jih poziva naj sporazumno z društvom Hrvatskih zasebnih uradnikov prično s pripravami za osnovanje samostojnega Pokojninskega zavoda v Zagrebu. Tak zavod bi lahko zbral ogromne čisto hrvatske kapitale in z njimi plodonosno oplajal hrvatsko gospodarsko delavnost, kakor je to sedaj slučaj v Sloveniji, kjer ima slovensko gospodarstvo velike koristi od svojega Pokojninskega zavoda.
Mala zagrebška senzacija
V	Zagrebu izhaja tednik »Danica«, ki na zelo radikalen način zastopa politiko dr Mačka Urejuje jo v zagrebški javnosti dobro znani Joe Matošič, o katerem ie bilo zlasti v zadnjem času mnogo govora zaradi tožbe, ki jo je proti njemu vložil zagrebški trgovec Penič. Matošič mu je namreč očital, da je podpiral četnike. Pravda, ki še ni končana, vzbuja v hrvatski javnosti tem večje zanimanje, ker je Penič tudi član izdavateljskega konzorcija »Hrvatskega dnevnika«.
V	božični številki »Danice« je objavil Matošič sliko dr. Mačka in neko njegovo pesem. V sinočnjem »Hrvatskem dnevniku« pa je izšla izjava dr. Mačka, ki ugotavlja, da se je to zgodilo brez njegove vednosti in da Matošič nima nikakih zvez ne z njim, ne s hrvatskim kmečkim pokretom. Zato smatra dr. Maček Matošičevo pošto panje za nedostojno.
Teden hrvatske zavednosti
Pod tem naslovom hočejo praznovati po Hrvatskem sredi februarja teden mea smrtnim dnevom Antona Radiča dne 10 februarja in smrtnim dnevom Matije Gubca dne 16. februarja. Po hrvatskih vaseh so že nalepljeni poldrugi meter visoki lepaki s proglasom dr. Vladimira Mačka in Rudolfa Hercega, predsednika Seljačke sloge Proglas pravi, da se bližata dva največja zimska praznika hrvatskih kmetov, ideologa hrvatskega kmečkega pokreta Ante Radiča in mučenika Matije Gubca. Teden med obema spominskima dnevoma naj se proslavi po vseh hrvatskih krajih kot »teden hrvatske zavednosti in ljudske prosvete«. V tem tednu se morajo vaščani vsak dan zbrati v skupnem prostoru in čitati dela pokojnega Ante Radiča. Priti mora vse, kar misli in čuti hrvatsko. Proglas se končuje z izreki Matijo Gubca, Ante Starčeviča, Stjepana in Antona Radiča, dr. Vladka Mačka ln Rudolfa Hercega.
Politični zlo^u v Nemčiji
Hitlerjevska Nerm»ja sestavlja nov kazenski zakon. Kako naj se sestavi oni del zakona, ki obravnava politične zločine, o tem je te dni izdal in objavil svoja navodila nemški pravosodni minister dr Frank. Politični zločini so veleizdaja, zločini proti edinstvu naroda ali države, proti svobodi in napredku ljudstva, a tudi proti čistosti nemške rase in nemške samobitnosti. Zelo stroge kazni naj se določijo za zločine proti nemški narodni časti ter proti vojaški ali delavni obveznosti Kot politični zločini naj se strogo kaznujejo tudi iz-podkonavanje avtoritete države in njenih voditeljev rušenje ugleda državne stranke in njenih voditeljev ali ustvarjanje neza- !
upanja ljudstva do vodstva države.
__'
Točnn otačui "Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino j
Upokojitev
Beograd, 23. deoemora. p. Upokojena j* bila učiteljica Terezija Stro« r
Beograd, 23. decembra, p. niča Marija Hribar )e bila premeMena tt
Vučitrna ▼ Ljubljano.
najzdrovej^? rojutrelc Si zajutrek najzdrav rek
flŽaravejZi ^	Si zajutrek
"zajutrek najzdravejši
Upravno sodišče je razveljavilo občinske volitve v Dobo vi pri Brežicah
Poročati smo, da to bile uradi naknadne prekoiuaaoeije razpisane nove volitve ta ubčuu Dobovo in kapele v brežiškem zu. Volitve bi se morale vršiti dne 17. januarja. V&erajšnji »Službeni Inu baoake uprave pa objavlja nov razglae, • katerim se razpisane volitve prekiicujejo io odlagajo za nedoločen čas. Preklic je utemeljen s tem. da v občina Dobo vi ob objavi razpisa ni bii razpoložen volilni imenik, ker je bil pri upravnem sodišču v Celju.
Pri volitvah dne 25. oktobra je v Kapelah zmagala opozicijeka lista z 218 glasovi proti SO glasovom, oddanim za listo JRZ. V Dobovi je takrat zmagaJa lista JRZ, ki je dobila 282 glasov, dočim je bilo za opozicijsko listo izkazanih 263 glasov. Nosilec opozicijske liste g. Feliks Kovaoič se je proti izidu volitev pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je pritožbi ugodilo in občinske volitve razveljavilo zaradi nepravilnega postopanja voljnega odbora. Obenem je izreklo, da se morajo v smislu zakona izvršiti nove volitve najkasneje v mesecu dni po dostavitvi te odločbe. V utemeljevanju svoje sodbe pravi upravno sodišče med dmgim;
»Pritožitelj trdi v svoji pritožbi:
1)	Predsednik volilnega odbora je odredil predstavniku pritožiteljeve liste tako mesto v drugi sobi, da ni mogel od tam vršiti pravic, ki ao mu po zakonu odrejene, ker s svojega mesta ni mogel videti nobenega volil ca in volilec ne njega, pa tudi ni mogel videti kandidatne liste, katero naj bi predstavljal.
2)	Poleg predstavnika pritožiteljeve liste je bilo v volilnom lokalu še 9 oziroma 10 oseb. Torej so bile protizakonito v volilnem lokalu 3 osebe. Na njegovi strani pa sta bila v volilnem lokalu izmenoma le predstavnik liste ali njegov namestnik.
3)	Pritožiteljev predstavnik ni smel beležiti oddanih glnt-ov. sicer ga je predsednik volilnega odbora takoj ukoril hi mu zaerozil. da ga pusti iztirati.
4)	Predsednik volilnega odbora je zavrnil protest predstavnika njegove liste in njegovega namestnika proti naštetim nepravilnosti,m in protesta tudi ni zabeležil v ta-p;f=niku.
5)	Selp od pol 16. dalje je dovolil predsednik predstavniku pritož;teljeve liste sedeti v vePInem lokalu vendar predstavnik tudi t«daj ni smel vrniti kontrole.
61 Ko se je videlo, da bo zmaeala prito-žiteljevn Usta je začel pre^n^dnik elspova-nje 7°vi?čuvati z izpraševanjem volilcev. pregledovanjem volilnih imenikov itd. 5
minut pred 18l pa je vo&tv« ra.kljnfil ter
dal x orožniki odstraniti voiilee, ka «o čakali na hodnika.
Upravno sodišče je. ko je po trojem odposlano« na liou mesta, izvršDo lokalni ogled tn caeH&alo priča, o tej pritožbi rai motrivalo na*t. no:
S tem, da je volilni odbor izpraševai voiilee o njihovih oeebnih podatkih in pregledoval imenike, če ao oni, ki »o prišli voiit, vpisan i vanje, nikakor ni kršil predpisov o volitvah. Saj predpisuje § 20 uredbe o sestavi kandidatnih list ter o poslovanju volilnih odborov, da mora ie vsak volilec sam, preden glasuje, povedati glaano svoje ime. priimek La poklic... Vsekakor je tudi potrebno. da se ugotovi, če je glaeovaiec sj4oh vpisan kot volilec.
Nepravilen pa je bil postopek volilnega odbora ob zaključku volitev. Po § 44 zakona o občinah bi se moralo ob 18. uri poslopje občinskega doma v katerem so »e vršile volitve, zapreti m bi se ne smel nihče več spustiti vanj. glasovanje onih volilcev, ki so se tedaj že nahajali v poslopju, torej rta hodniku navedenega doma, pa bi se moralo nadaljevati, dokler ne bi glasovali vai. Volilni odbor tega določila ni uvaževal, marveč je ob 18. zaključil volitev, ne da bi volilcem. ki so se tedaj nahajali na hodniku, omogočil, da glasujejo.
Z zasliševanjem prič je upravno sodišče ugotovilo, da so se r navedenem čaau nahajali na hodniki sledeče volilci, ki so prišli volit (Po imenu je navedenih 20 volilcev). Ker je dobila lista Ivana Kovačiča 282 glasov, lista pritožitelja P« 263 glasov in je znašala razlika tedaj 19 glasov, bi moglo biti že teh 20 glasov odločilnega pomena za izid volitev. Vpoštevata pa je treba še dejstvo, da je večje število prič izjavilo. da je bil hodnik pned voliščem natrpan in se more iz tega sklepati, da je bilo na Rjorn ob zaključku volitev poleg navedenih še nekaj drugih volilcev. Nadalje je vpoštevata izjave nad 20 prič volilcev. da jim je h;J vstop na hodnik nemosroč in onemogočena volitev baš radi dejstva, da je Ml hodnik prenatrpan.
Zaradi tega je nepravilno postopanje volilnega odbora bilo tako, da je moglo bistveno vplivati na izid volitev. Pritožhn je bilo tedaj ugoditi rn volitve razveljaviti, ne da bi bilo upravnemu sodišču potrebno ae spuščati v razmotrivanje. v koliko bo ta-trievane nepravilnosti r resnici obsojale tn ali so imele kak vpliv na izid volitev«.
Odločba upravnega sodišča nosi datum S. decembra 1936.
Politični jetniki v SremskI Mftrovicl
V včerajšnjem poročilu o torkovi seji narodne skupščine smo omenili tudi interpelar cijo posl. Mite Dimitrijeviča glede postopa-panja s političnimi kaznjenci v kaznilnicah v Sremsk: Mitrovici in Mariboru. Ker je za to zadevo tudi v slovenski javnosti mnogo zanimanja, prinašamo danes po beograjskih listih obširnejši izvleček iz odgovora, ki ga je na interpelacijo dal minister pravde dr. NTiko Subotič.
Minister je najprej sporočil, da je v Srem-ski Mitrovici 138 kaznjencev, ki so bili obsojeni po zakonu o zaščiti države. Večino :ned njimi tvorijo komunisti. Ti se smatrajo in označujejo za politične obsojenoe, vendar pa je to stvar njihovega osebnega nišljenja. ker je sodišče uvedlo prakso, da v svojih obsodbah izrecno navaja ali je ■bsojenca smatrati za političnega obsojenca ali ne in ali mu torej gredo ali ne olajšave, ki so po zakonu dopustne za politične 'bsojence. Pri komunistih, kolikor jih je v <aših kaznilnicah, ni sodišče niti pri enem zreklo. da ga je smatrati za političnega aznjenca. Zaradi tega so morale uprave aznilnie postopati z njimi tako, kakor z semi ostalimi jetniki.
Spričo takega položaja je prišlo večkrat le od staršev in sorodnikov zaprtih komoro nekih dosti hudih dogodkih v Lepogla-d je uvedel takratni minister pravde dr. Miškulin blažji postopek in lažji hišni red /,a komunistične kaznjence po vseh zavodih. Kijub temu pa so komun;stični kaz-nienen v Premski Mitrovici še naprej po-
vzročali upravi kaznilnic« mnogo teikoč. Razumljivo je. da je uprava končno izgubila potrpljenje in pričela z ostrejšimi ukrepi obnavljati red in disciplino.
Sredi avgusta je prejelo ministrstvo pravde od staršev in sorodnikovzaprtib komunistov podpisano spomenico, ki obtožuje upravo kaznilnice v Sremsk i Mitrovici. da postopa ■ političnimi jetniki nečloveško ia protizakonito. Dne 22. oktobra se je osebno zglaeiia pri ministru velika deputacija prijateljev in sorodnikov komunističnih kaznjencev ter napovedala, da se bo čez dva dm v Sremski Mitrovici pričela gladovni stavka. Minister je naprosil deputacijo. naj poeetijo nekateri njeni člani obsojene komuniste v Mitrovici in jan odsvetujejo gladovno stavko, ki more njih položaj samo poslabšati. Obljubil je obenem, da bo odredil za obsojene komuniste zopet blažji režim.
Kaznjenci teh nasvetov nšso poehiAaifi. marveč so pričeli 24. oktobra res odklanjati hrano. Istega dne je prejel minister tudi od dr. Mačka sporočilo, da se pripravlja v Sremski Mitrovici gladovna stavka političnih kaznjencev. Brzojavno je naročil upravi kaznilnice v Sremski Mitrovici. naj zopet uvede za komunistične kaznjenoe one ugodnosti in olajšave, kakor so jih bfli imeli po naročilu ministra dr. Miškulina.. Čira so kaznjenci za to odredbo zvedeli, so re« prenehali- t gladovno stavko. Povrnil ss je red. ka do danes ni bil kršen v noboni kaznilnici.
Povratek kneginje Olge iz Londona
Beograd, 23. decembra. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga ee je nocoj ob 20.50 vrnila Ixvndona s kneževičetn Aleksandrom.
iz
Juraj Demetrovič
resno obolel
Zagreb, 23. decembra, o Ze več dni leži . sanatoriju Srebrnjak bivši minister in drugi podpredsednik JNS g. Juraj Demetrovič. ki boluje na vnetju pankreasa in žolčnega mehurja. Zdravnik' označujejo bolezen za resno, vendar pa imajo upanje, da se bo kmalu obrnila na bolje.
Sporočilo uprave mesta Beograda
Beograd, 23. decembra. AA. Po lanskem odkritju komunistične organizacije v naši državi je centralni odbor komunistične stranke, ki se nahaja v tujini pos'al k nam več nezakonitih strankarskih oseb r nalogo, da izvrše reorganizacijo nezakonitih strankarskih forumov. Doslej so v nekaterih krajih že odkrili komunistične organizacije. Preiskava Je ugotovila, da se Je med ko-
munistično stranko ln raznimi vodilnimi osebnostmi gibanja dr. Dragoljuba Jova-noviča, voditelja levega krila bivše poljedelske stranke dosegel sporazum za vzajemno delo m da so po tem sporazumu že začeli vzajemno ustanavljati nezakonite komunistične organizacije in širiti komunistično propagando med ljudstvom. Proti osebam, ki so sodelovale pri tej nezakoniti in po zakonu prepovedani akciji, je uvedena preiskava ln se bo z njimi ravnalo po zakonu.
Vremenska napoved
Beramnsko vremensko poročilo: Jasno vreme v primorskih krajih ln na skrajnem jugu, oblačno in megleno v ostalih predelih. Nekoliko slane je bilo po vsej državi z Izjemo pri morja. Minimalna temperatura Stip —9, maksimalna Omišalj 15.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno ln megleno vreme, jasno na primorju in v južnih krajih, ponekod utegne nekoliko deževati in snežiti. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
Dunajska; V notranjih in južnih Alpah najbrže malo izpremembe.
Maša velifea tnemca
Ob sokolskem petletnem delovnem načrta
Šesta glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je dne 7. junija 1936 na predlog bratske župe Sarajevo sklenila, da se uvede sokolska Petrova petletka, ki naj traja od 1936 do 1941, ko bo naš mladi kralj Peter II., starosta našega Sokolskega Save "a. dne 6. septembra proglašen za polnoletnega v zmislu naših ustavnih določb. Tega dne hoče jugoslovensko Sokolstvo svojemu starosti in kralju v trenutku, ko prev7ame polno vladarsko dolžnost v svoje roke. pokloniti v dar vse ono, kar bo Sokolstvo v teku petih let do tega dne storilo v občo blaginjo našega naroda in naše države.
Sokolsko Petrovo petletko smo 9večano proglasili dne 6. septembra 1936 na kraljev rojstni dan. S tem dnem je ta sklep naše skupščine dobil zakonito moč in veljavo in je obvezen za vsakega in za vse brez izjeme. S tem dnem je vse naše So-kolartvo podpisalo veliko menico, in s tem diem smo se zavezali s svojo sokolsko častno besedo, da bomo storili, kar nam je dolžnost storiti. Predložitev te menice se mere zgoditi le simbolično. In to bo izvrženo na II. jugoslovenskem vsesokolskem rletu. ki bo kot zaključek sokolske Petrove petletke dne 6. septembra 1941 združil ▼ Beogradu množice jugoslovenskega So-kobstva.
Simbolična bo ta predložitev te naše ve-Kke menice zaradi tega, ker ne bo nikomur mogoče, da bi prinesel s seboj v Beograd Rspehe vsega dela, ki ga bosta poedinec in raša celota izvršila v teku teh petih let in vidni ki — tako mislimo — trajni uspe-tii aaših petletnih naporov ostanejo doma. Vsaka vaji, vsak trg, vsako mesto po širni naši domovini bodo do tega časa že nosili "fc čovali znamenja in rodili plodove dela, Izvršenega v tem razdobju. Ta znamenja ki M plodovi ostanejo tam, kjer bodo, a v Beograd pridejo oni, ki bo to delo za nji-Sni. opravljeno z duhom tn rokami, v obraz jarčrtano naši zemlji, da bo v vsakem svo-predehi svobod ne je, globlje, ponosne-dfcala v slutnjah in prividih časov, ki ji oko odpirajo vrata v njeno bodočnost.
Stotisoči aokolskih duš in rok pripravljajo pot k prestolu mlademu kralju Jugo-itevije: telovadijo, kopljejo, zidajo, tešejo, Jsrjejo, sejejo. mislijo, pišejo, govore, pojejo. Čudo prečudno: iz mrtvih skal izvirajo studenci, v globočino razsušene zemlje ae odpirajo vodnjaki; v nedostopne kraje se prožijo hodljive ceste; nad prepadi in hudourniki se spenjajo mostovi, rastejo novi domovi, stari dobivajo prenovljena lica; cvetje krasi vrtove in okna, goljave se izpreminjajo v plodno zemljo... Postojte, bratje! Otrite znoj s čela, naj se žirij osuši na dlani! Postojte, sestre! Naj se oddahne utrujena roka. naj se razvedri zaskrbljena misel! Ne, ne! Delo nam je uteha in -j^vedrilo, radost in veselica Delo. delo. f^eio poje svojo veličastno pesem, delo je dostojanstvo in moč, delo je kruh in napoj, delo je slast in življenje — posebno sedaj, ko pripravljamo svojemu kralju Petru II. pot iz materinega zavetja v ob;em težkih dolžnosti, v bučanje viharja realnega, naporov in bojev polnega življenja.
Delo v telovadnicah »e veča, tečaji usposabljajo nove prednjake in nove prosve-tarje. Raste naša telesna moč, a vzporedno z njo se dviga narodna prosveta. Sokolski domovi, telovadnice, vežbališča postajajo vsak dan bolj učilnice narodne in državljanske zavesti, ki se pretaka po vsej državi kakor dih nove pomladi — znanilke nečesa velikega, kar prihaja, da pomladi, osveži, ojači. razgiblje vse zdrave moči v narodu in jih usmeri v skupne napore za porast in razmah lepote vse naše domovine Nikogar od nas ne zanima vprašanje: kdo dela? Važno nam je samo, kaj se dela Poedinec izginja v celoti, vtaplja se v njej, a vendar je njen del: prilaga iz svojega. kar največ more; kdor pa noče, ne more ali se boji. odpade od celote, a na njegovo mesto stopi kdo drugi ali pa nastalo vrzel zakrije povečano delo tistih, ki so ostali in ki ostanejo zvesti v vseh okolnostih in za vsako ceno. Naš čas, ki v njem živimo, je največja preizkušnja sokolske zavesti in sokolske zvestobe.
Poročila iz na^ih žup in njihovih edinic ram pričajo, da se delo razvija tako, kakor mu nujnost in potrebo predpisujejo krajevne prilike. To je pravilno, saj je vse dobro, kar prihaja iz dobrega namena, in vse je plemenito, kar se poraja iz plemenite du<e. A v vsem prizadevanju in tekmovanju je ena skupna misel: da se pove-liča spomin Mrtvega kralja in da se pripravi sokolski dar mlademu kralju. Iz noči žalosti gre pot dela v svetlobo mladosti <— iz ugaslega življenja v zarjo novega časa. Veliki solnčni dan bodo uživali šele zanamci, ako bo naše mlajše pokolenje po-prijelo tam, kjer bodo omahnile izmučene roke. A tudi čez pet let ne bo delo končano. ker bodo novi uspehi dajali novih vzpodbud za nove napore. Ko bo plačana sedanja menica, bo treba izstaviti drugo že z večjim zadolženjem. Z delom raste moč, a vsaka moč, ki poganja iz nravstvenih korenin, hoče povečane in širše možnosti za svoje izživljanje in za svojo bla-gotvornost.
Oni skupni misli, k" vodi in uravnava naia dejanja, bi mogli pridati še eno. ki jo more prenesti v stvarnost vsaka edini-ca: posvetimo teh pet le. tudi spominu svojih materi Saj stoji med ono nočjo žalosti in med zarjo novega časa kraljica Mati, ki ji bol razjeda dušo, a ki jo ljubezen do svojega prvorojenca veže na življenje. In mislim, da ni sokolskega srca. kjer b; ne kraljeval spomin na mater. Ko iratere n. več. takrat šele človek ve, kaj mu je mati bila A če ie mati živa se dete obrača k njej z zaupanjem in vdanostjo. Žena mati je nosilka če-stitosti. lepote vzvišenosti. zvestobe in žrtvovanja Koliko neznanih. pozabljenih mater počiva v naši zemlji! One so čuvale dom in rod. ko so možje in bratje umirali na bojiščih Koliko takih mater lugovičev imamo k; jim še imena ne znamo' Sokol: časte vse matere. Sokoli hočejo v svoie donove ali v občinske hi:e ali v šolska poslopja vzidati spominski kamen, kjer naj govori beseda, da posvečam svoje hvaležne mifli našim materam Naj prihaja k temu kamenu sokol-tka mladina, naj ga krasi s cvetjem in pred
njim prižiga luč. Tu naj vsako mlado srce
pregrnejo valovi one otroške ljubezni, ki z enako močjo veže mrtvo ali živo mater s krvjo svoje krvi. In od te zatopljenosti v spomin nanjo, na mater, naj se mladi naš rod odmakne in naj se spne v tvorno življenje, ki teče naprej in se razvija okrog njega, klicoč po junaških, poštenih rokah, da zagrabijo v polno delo in s svojo tvornostjo začrtajo zemlji nov obraz in jo usmerjajo proti zarji novega časa!
Ali ni domovina mati nas vseh? In s tem, da častimo spomin svojih rodn.h mater, se obenem spominjamo nje, ki je naša radost in bol, naš sen in naša stvarnost, naš kruh in naš glad, naša vesela pesem in naša junaška davorija. trepet naših duš
in viteški krik naših sokobklh srd Njen Bk
obsevamo s plameni svoje ljubezni, njo kitimo z rožami, ki poganjajo svojo čudovito lepoto iz naše krvi! Naši prosvetar-ji bodo vedeli, kaj hočemo s spominskimi ploščami svojim materam.
In vse to, kar hočemo in po čemer stremimo, nam je že odrejeno po Tyrševem učenju, ki pravi, da je naša stvar za ves narod, ki ga hočemo združiti v tej eni in enotni misli. Ker je Sokolstvo za ves narod, mora po svoji vzgojni delavnosti neprestano obračati polno pažnje vsem plastem naroda in dajati vsakemu to, česar mu je treba za zavestno življenje in zdravo uspevanje v narodni in državni celoti.
E. L. Gangl
Spomin na Izumitelja ladijskega vijaka
V Fleterjah mu je lastna dobrota rešila življenje
Št. Jernej, 23. decembra.
Pred stoenajstinii leti so opazovali Trža-čatij v svojem pristanišču nenavaden čoln. Poganjal ga ie stroj, nikjer pa ni bilo videti lopa lastili koles, kakršne eo tedaj uporabljali pri strojnem pogonu ladij in ki eo jih nameščali ob ladijskih straneh. Pogonska kolesa, ki so spominjala na mlinska, so bila sicer vedno vidna, ker so segala le deloma v vodo. Čoln. ki ga je poganjal stroj brez stranskih koles, jim je bil nerazumljiva prikazen.
Neznanemu čolnarju se je pa pripetila majhna nezgoda in pristaniške oblasti so mu zabranile dalje preizkušati novo pogon-
sko iznajdbo — ladijski vijak, ki je zamenjal okorna lopatasta kolesa. Vendar prepoved oblasti ni mogla več uničiti epohalne iz» najdbe, ki si je v najlkrajšen času osvojila vsa morja našega planeta in znatno zmanjšala razsežnosti. Ko orjejo danes mogočni vijaki orjaških parnikov oceane v vseh smereh in z največjo naglico, misli le še malo kdo na človeka, ki je dal ladji moderni gibalni organ, katerega ni bilo mogoče v sto letih nadomestiti z niče/mer boljšim. Zakaj Jožef Ressel — izmajditelj ladijskega vijaka — ni bil sin naroda (rojen 1. 1793. v Chru-dimu na Češkem), ki bi svoje zasluge ob vsaki priliki povzdigoval, in, čudno, celo ne sin naroda, ki bi mu morje kdo ve kaj pomenilo.
Jožef Ressel je študiral sicer fizikalne ve« de, se je pa pozneje posvetil gozdarstvu. Avstrijska vlada ga je poslala leta 1817. v naše kraje, na pletensko veleposestvo, ki je imelo že tedaj mnogo gozdov v Gorjancih. Veliko kartuzijo 1'leterje pri Št. Jerneju je ustanovil v začetku petnajstega stoletja najmogočnejši celjski grof Herman II., ki je v Pleterjah tudi pokopan (za njegov grob se danes nič več ne ve). Samostan je pozneje menjal svoie gospodarje in prišel za Jožefa II. (leta 1772.) v državne roke. V tej dobi ie prišel Ressel v naše kraje kot upravitelj samostanskih gozdov pleierskih-Če obiščeš kartuzijo Pleterje, boš opazil na pročelju ob vhodu spominsko ploščo z napisom.
Izumitelj ladijskega vijaka Jožef Ressel je od leta 1817. do 1821. kot c. kr. goz« dar deloval v pleterskih gozdih. Njemu v časten spomin postavilo Kranjsko primorsko gozdarsko društvo 17. VI. 1911.
- Avstrija se ga je pred kratkim spomniia s posebno spominsko pošlno znamko .Pa tudi ljudstvo pod Gorjanci ga je ohranilo v svo* jem spominu in še danes pripoveduje o njem nenavadno zgodbo, kako mu je nekoč lastna dobrosrčnost po čudnem naključju
r^Šiila življenje. Zapisal jo bom, kakor sem jo sam že pred več leti slišal
V	svoji gozdarski službi je odšel Reesel vsaik dan iz pleterij v Gorjance. Delavce v gozdovih je obiskoval na konju, ki ga je vedno jezdil. Nekega dne sta mu v samotnem gozdu nenadoma ustavila pot dva roparja, ki sta mu vzela konja, ztLato uro in ves denar. Peš se je vrnil gozdar Ressel v Pleterje. Naslednjo noč ga zbudi iz spanja ropot jn klicanje. Vstane, 6e za silo obleče in stopi iz hiše. Na svoje največje začudenje zagleda zunaj oba svoja gozdna znan« ca — roparja, ki sta vod Ma s seboj tudi uro-panega konja. Roparja sta mu pričela pripovedovati, da sta slišala o njem mnogo dobrega, kako rad pomaga ubogim ljudem in kako zelo da ie priljubljen pri delavcih-Ko bi vse to vedela in ga spoznala, da mu ne bi biSa storila ničesar žalega in da jima je silno žal storjene krivice. Vrnila sta mu denar, uro in konia.
V	tem začnje Ressel iz svoje sobe silen ropot. Ko stopi v spalnico, opazi, da se je vdrl strop in zasul tla in njegovo posteljo. Stavba je bila pač že stara in čas je izterjal od nje svoj tribut. Če bi ostal gozdar Ressel v svoji postelji, ne bi ušel iz ruševin živ. Čudno naključje mu ie rešrlo življenje kot za plačilo za njegovo dobrot lj i vost. Ljudje pravijo, da je ta nenavadni dogodek Rese/a zelo pretresel in da je zato kmahi zapustil Pleterje ter odšel v Trst, kjer je uresničil svojo duhovito iznajdbo.	—č.
Praznik vzornega obmejnega delavca
Maribor, 23. decembra
Na božično brk* dovrši šolski nadzornik v pokoju, navdušeni Sokol in Cirilmetodar, človek v pravem pomenu besede, g. Toma-žič Ivan v Mariboru, zdrav in čil svoje 60. leto. Doma je iz Hemrancev pri Sv. Miklavžu v ormoških goricah, sin uglednega kmetovalca in dolgoletnega občinskega predstojnika. 7,e kot učiteljiščnik je v Maribora pokazal svoje dobre lastnosti: marljivost, narodni čut. tovarištvo in zdrav humor. ki mu je prirojen. Prvo službeno mesto je po maturi 1896 dobil pri Svetinjah, drugo pa doma pri Sv. Miklavžu. Tukaj je spoznal
učiteljico gčno. Marijo Skerlečevo, b katero se je, čim je postal nadučitelj na Start cesti, 1. 1902 poročil in živita v srečnem zakonu. Na Stari cesti je našel obširno polje. Vzorno je uredil novo šolo. zasadil šolski vinograd, šolski vrt. sadovnjak in evet-ličnjak, razen tega pa kmalu ustanovil kmetijsko društvo, ki je zalagalo okolico s sadnimi drevesc' ter trtami-cepljenkami priznanih vrst. Gostoljubnost g. Tomažiča in
wpwp Jb 1» lamtoa« r 4»!
spominu.
Pod«« «UhMC» **a pa > -tod
tri) fcnei stala* zvrne a aarodajaki ▼ Lja-tomera. Ko to L 1901. okrožni sdravnik dr. K .Chkmpak asUnorfi Sokolsko društvo, )e bil swd ■stanonrimt odborniki tudi Tomaži č. ostal ja ▼ odbora to kot starosta do svojega odhoda s Stare eesta. Učiteljsko društvo za šolska okraja Ljutomer-Gornja Radgona pa si ga je po odstopu Šolskega ravnatelja Robiča soglasno Izvolilo sa predsednika.
AprOa 1919. je pozval namreč rišji Šolski svet ▼ Ljubljani njega za nad učitelja na
II. deško ljudsko šolo. njegovo soprogo Marijo pa za učiteljico na II. dekJi&o ljudsko šolo v Maribor. Kmahi je tudi mariborsko učiteljstvo spoznalo jubilarjeve vrline. Preudarno je umel na težavni postojanki z odločno besedo, često pa todi s humorjem pre-magati vse velike težave ponemčmjeooga šolskega rajona ter si urediti narodno šolo. Učiteljsko društvo si ga je izvolilo za predsednika, Sokol Maribor matica pa ca odbornika.
le L 1924 je bfl g. Tomafič predviden
sa šolskega nadzornika, toda zaradi menjave režima je bil postavljen na to mesto šele v začetku 1. 1925. Kot srtski šolski nadzornik za mesto Maribor in srez Maribor — levi breg je služboval polnih 10 let, dokler ga ni minister prosvete maja 1935. stalno upokojil. Kot šolski nadzornik je bil objektiven in tovariški, previdno je vodil in podpiral stremljenje po moderni šoli ter kazal povsod širokogrudnost. zato je ostal vsem r lepem spominu. Kot centralni odbornik CMD in dober poznavalec naše severne državne meje ume na sejah odbora zastaviti svojo tehtno besedo v prilog šolstvu in ubogi šolski deci v dotičnih krajih. Njegova m tovariša g. Robnika zasluga je, da se je z gmotno pomočjo CMD »tvorila let-o« moderna nova šola v Gradišču na Kobanskem, nadalje, da se je preudarno organiziralo podporno delo za obdarovanje ubogih otrok na obmejnih šolah od Črne pa dol v Prek-rouTje.
Danes je g. Tomatffč kot GO-letnfk ie vedno svež in zaskrbljen za ugodno reševanje vseh narodno - socia h»ih problemov.
bolet dr• Štefana Rajha
Celje. 23. decembra Znani o©ljaki odvetnik, nacionalni m kulturni delavec g. dr. Štefan Rajh bo dopolnil na Štefanovo 00 let. obenem bo slavil god. Doma je rz Dramelj. je sin kremenitega po-
sestnika. Ko se je pred 42 leti osnovalo Celjsko pevsko društvo, je bfl kot dijak navdušen član. V vseh poznejših letih je z ljubeznijo spremljal delo CPD iz vseh krajev, v katerih je deloval, dokler ae ni 1. 1929. spet vrnil r Celje kot idealen pevec.
Po juridičnih študijah je vstopa kot koo-eipient v pisarno odvetnika dr. Brejca v Celovcu. Menda kot prvi m edini je takrat polagal pri višjem deželnem sodišču v Gradca odvetniški izpit tudi ▼ slovenščini. 0 tem je pred nekaj leti objavil članek v »Novi Dobi«. Ko se je osamosvojil, je odprl odvetniško pisarno v Ribnica na Dolenjskem. Odtod je sodoživljal borbo Slovencev na Kočevskem. Da bi pomagal, je preselil pisarno tik pred vojno v Kočevje. Nemški list ga je sprejel z vprašanjem: »ali zna cepiti drva, ker drugega posla r Kočevju ne bo imel«. Po vojni se je vrnil izpod orožja v Kočevje in se znova lotil dela. Njegova hiša je bila »slovenski konzulat«. Dr. Rajh je bil povsod, kjer je bival, v prvih nacionalnih in naprednih vrstah. V Kočevja pa je bil duša slovenskega življenja. Bil je sta-
Objava!
Tvrdha si
tnutt. d. d. ki tsdeteje tudi »Bfber« materija! aa Izolacijo, ki predstavlja svetovno »nam ko proti vodi la temelja, vlage ln saBtre, pretvori svojo dosedanjo reprezentanco v Beogradu v nacionalno-jugoslavensko tvrdko s sedežem ▼ Beogradu ter se bo izdelovanje vršilo t Jugoslaviji. — Tvrdka, ki se bo ustanovila, bo pod novim strokovnim vodstvom ln reorganizacijo. Zaradi tega se naprošajo vse one tvrdke, ki spadajo v gradbeno stroko (prodajalci stavbenega lesa, materijala za graditev, železa, barv itd.) in ki Imajo interes za rajonsko prodajo izdelkov »BIBER-WERKE«, da čim prej pošljejo svoje naslove: Reprezentacijl »BIBER-WEBREc industrija katrana a. d. — BEOGRAD, Karadjordjeva uL 27.
ros ta Sokola ter predsednik, odbornik ali vsaj delaven član vseh nacionalnih ln kulturnih organizacij. Vse življenje je navdušen gledališki amater. Igral je nešteto vlog in vsako doživljal tako, kakor jo doživlja pravi igralski talent. V kočevskem občinskem sveta je bil rog let mandatar napredne stranke.
te kot nekdaj ps ma je prav posebno prt srcu glasba. V Kočevju je bil predsednik Glasbenega društva, pel je v pevskem zbora. igral čelo, zavedajoče se. da glasba najbolj ohranjuje naroda, kar je njegovega. Nešteto koncertov Glasbenega društva v Kočevja je njegova zasluga. V Kočevju si je tudi izbral družico go. Heleno, ki je znana koncertna pevka. Leta 1929. »e je pr«-selil r Celje. Ni ga bilo treba vabiti, sam je vstopil v kulturna in nacionalna. druStva. Tako ga vidimo ob 60-Ietnici v odboru Glasbene Matice. Dramatičnega društva m pri CPD.
Zadnja pot gospe Terezije Svetčeve
Litija, 22. decembra Srefl cvetja ln rož je počivala gospa Terezija Svetčeva t pritlični sobi staro-znane Zalarjeve hiše na Glavnem trgu. Na blazinici je ležalo dvoje odlfkovanj, ki jih je prejela odlična Cirilmetdarica za svoje človekoljubno in narodno delo: kolajn« Rdečega križa tn red Sv. Save. » V torek popoMne ob pol 1«. uri so na-potoOi trg pred MSo številni pogrebcl iz Utlje, pa tudi iz zunan^h krajev. Pevci »Lipe« so zajpeE pod voetotvom ravnatelja Rojca po eno žailostteko pred h Ido žalosti, v cerkvi in na pokopalBča. Obredne molitve so opravili: novomeški prošt g. dr. Certn, ki je bal navezan na Svetčevo hišo že to dijaških let, Smarskl dekan g, Anton Gornik hi litijski župmCk g. Vinko Lovšin.
žalni sprevod so otnorili g praporom Jadranske stražo učenci osnovne tn meščanske Sol« pod vodstvom učiteljstva, Sokoli v krojih s praporom tn člani »Lipe a zastavo. Tudi uniformirani gasilci »o stopah za praporom. Nato ae je zvrstilo uraduifitvo s aresSchn podnačelnDcom g. Bogomirjem Devam in sodnim predstojnikom dr. Hutterjem, občinski odbor z županom LeMngeo-jem. Mnoge Cirilmetotia-rioe so prišle tu<® od zunaj; venec z državno trobojko tn napisom »Častni predsednici«, ki ga je poklonila CMD, je bil posebno opažen.
Ob grOtro se Je zatrvaffi blagi narodni delavki tajnik centrale CMD g. upokojeni Šolski upravitelj France gknlj iz Ljubljane. Slavil je njene zasluge v času, ko je bilo Slovenstvo Se teptano to je gospa Terezija Svetčeva stopala v ospredje narod-no-ženskega gibanja. Gosta megla je pokrivala vso dolino, ko ao zagrmele grude na sveži grdb gasipe Terezije ob grobu moža notarja Lake to obeh sinov.
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
CELJE LJUBLJANA MARIBOR
OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAfiA
do So|0
ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO.
vo ln Janževo
Štefanovo ali Štefan je so naši predniki že od nekdaj zelo slovesno praznovali. Sv. Štefan je Slovencem živinski patron ali zaščitnik. V starih časih pa je bil le konjski patron. zato so nekdaj delili ponekod zlasti konjarjem in kočijažem »podkovice« t. j. pecivo, podkovicam podobno. Starim Slovanom je bil konj znak sončnega boga ter je imel Svetovit belega konia Stefanje pa se praznuje v času zimskega sončnega kresa. S prihodom krščanstva je stopil sv. Štefan na Svetovitovo ali Velesovn mesto. Vcles je bil poganskim Slovencem živinski bog sploh, ne le konjski bog. Prvotnega konjskega zaščitnika so samostojno prekrstili v živinskega vobče, bodisi da so se spominjali še svojega starega živinskega boga Velesa, bodisi da jih jc sčasoma poučila domača potreba, ker so kakor še dandanes v večini krajev in pokrajin, redili več ostale živine kakor konj Slovenci so nato priporočali patroma sv Štefanu le konje in govedo.
Na^i predniki so nosili ter po nekaterih gorskih in oddaljenih vaseh še dandanes nosijo na Štefanovo lesene, pa tudi voščene konjičke, kravice in voličke v cerkev na oltar, v dar sv. Štefanu. Ponekod so kmetje kupovali na Štefanje pred cerkvijo voščene živin ke podobe, ki so jih nosili ob darovanju okoli oltarja ter devali z darovanimi novci nanj.
V starih časih so na Štefanovo prinašali v cerkev oves, ki so ga sipali kar na oltar.
j Duhovnik je hodil po sredi cerkve ter bla-; goslavljal ljudi in oves z blagoslovljeno vodo. Ljudstvo pa ga je obsipalo z ovsem, v spomin, da je bil sv. Štefan kamenjan. — Na Murskem polju so nekdaj na Štefanovo vlivali blagoslovljeno vodo v izvirke, da bi ne usahnili, pa tudi polja so škropili, da bi bolje rodila. — V raznih krajih so na Štefanje blagoslavljali v cerkvi sol. V Slovenskih goricah so si devali nekaj posvečene soli v oboje uho, nekaj med denar, ostalo pa v shrambo za jedi. Na Goriškem so prinašali blagoslovljeno so', dajali nekoliko soli med drugo sol. posolili domači živini, ostalo sol oa so shranili V zgornji Soški do lini so na Štefan je posvečeno so! posejali no polju, da bi mu ne škodovalo hudo vre-rne. — Drugod so na Štefanovo zarezovali konjem zarczico v nebo in vtirali v ranico posvečene soli. — V Beli krajini so ta dan pobirali z mize vse mrvine (drobtine). Če krava ni mogla teliti, so ji dali za orehovo
lupino teh mryin, nato pa je lahko telila *
Kdo ne pozna stare slovenske navade, zlasti v vinorodnih krajih, da pijejo ob ločitvi, odhodu na pot. da bi bil človek obvarovan vsake nezgode, zlasti pa ob razhodu iz vesele družbe poslednjo steklenico ali kupico vina, katero imenujejo šentjanievec ali kratko janževec? Pri tem pa pojejo: j>Pijmo šentjaneževca, da bo prav srečno
življenje vsakega zdaj in na večno/1
Ponekod se je ohranil ta starodavni običaj, zlasti pri starejših ljudeh, prav do današnjih dni. Pijejo pa šentjanževca navadno šele takrat, ko »ga« imajo že vsi malo »pod kapo« ali »pod klobukom«. V ta namen se nataka boljšega aH celo najboljšega vina. Sentjanževec se imenuje vino, katero so naši predniki začeli piti sv. Janezu Evangelista a/i Šentjanžu na čast, in to sprva navadno vino, pozneje pa tudi blagoslovljeno vino, ki se je na šentjanžev dan blagoslavljalo v cerkvah.
Na Sentjanževo so nosili vino k blagoslovu, in ga je moral potem vsak domačih nekaj popiti na tešče, ostalo pa so shranili za bolezni. V Konjicah so vlili tudi v vsak sod nekaj šentjanževca. Pri sv. Tomažu v Slovenskih goricah so pili težko bolni, smrti se bližajoči ali že skoro umirajoči zakonski še malo šentjanževca. Tako so nosili tudi v Slovenskih goricah, v Halozah, v mariborski okolici in v Konjicah, na Bizelj-skem. Dolenjskem in v Beli krajini ter v Vipavi, pa celo v nevinorodnih krajih, kakor v Radečah, Kranju, Kamniku in v Roža na Koroškem na Janževo po steklenico vina v cerkev k blagoslova. Po blagoslovu je moral vsak od domačih popiti iz iste kupice nekoliko blagoslovljenega vina, dobilo ga je tudi najmanjše dete v zibelki, ostalo vino pa so shranili za bolezni V nekaterih krajih so vlivali po nekoliko kapljic šentjanževca tudi doma v vsak sod, češ da je potem blagoslovljeno vse vino, ki se nikdar ne pokvari
V podzemeljski župniji v Beli krajini so pili Šentjanžu v čast zadn}o kupico vina, preden ao se razSli »prosci« (snubeči) vsak na svoj dom. — Nekateri Dolenjci so hodili namesto na Sentjanževo že na božič pit šentjanževca v svoje vinske hrame. Po drugih krajih so pili Šentjanževca ob poroki kot znak plodovitosti ali rodnosti v zakonu, ponekod kar v cerkvi pred oltarjem. Ljadje so prinašali v cerkev šentjanževca v okrašenih steklenicah ter ga dajali po poroki ob darovanju tudi svatom. Ljudstvo m je tolmačilo ta običaj s kupico strupa, ki ga je po znani legendi sv. Janez Evangelist iz-pil brez vsake škode. Ravnotako so si ljudje razlagali to navado tudi s svatbo v Kani Galilejski
Kakor pri Slovencih, tako se je nahajala ta navada tudi pri ostalih Slovanih. Tako so tudi Čehi nekdaj dajali 27. decembra blagoslavljat vino, da bi bilo »prospčšne* (koristno) ljudem in živini. Tega vtna so pili zlasti pred odhodom na pot ir. pri kaki spravi. Na Poljskem je ostala podobna navada prav do današnjih dni Preden Poljaki v veseli družbi popijejo poslednjo čašo, vzkliknejo: »Kocbajmv sie!« (Ljubimo se!)
Razni narodopisci, med njimi tudi pokojni Fran Hubad. »o izvajali ta običaj prav iz poganske dobe. Po njihovih mislih je bil današnji Sentjanževec v poganskih časih pitna daritev. Preden so namreč pili, so vselej izlili nekoliko vina iz posode na tla, tistemu maliku ali bogu v dar. Na to spominja še zdaj podobna navada, le da se izlivajo poslednje kaplje na tla, in to »v •iom.	Rudolf Dostal
JlajCepU §iCm <Beheme Go tckcC %a
jnaptifke v kinu »ofžečsMi dom v Sliki
Prekrasna muzika Giacoma Puccinija. — Slavni igralci Lawrence|eva, Fairbanks in Napierjeva. — Predstave ob 3, 5, 7. in 9. uri: — Matineje iS. 26. in 27. film „Ne pustite
me same44 pa ob 11. uri.
ffioip^darjiTU
Finančno gospodarstvo ljubljanske občine
Na torkovi seji ljubljanskega mestnega sveta je mestni župan dr. Adiešič poual daljše poroCiio o mestnih financan, ki je Bicer precej skopo s številkami, zato pa pouio samonvaie. Poročilo poudarja, da so sedaj prišle mestne finance v red, da so zaostanki v glavnem izpiačani, da se anuiteta in računi točno plačujejo in da se je zaradi tega ^izgubljeno zaupanje v gospodarstvo mestne občine zopet vrnilo«.
.Napredek mestnih financ bi tuaj nas veselil, če bi seuanja občinska uprava dosegla tak uspeh pri znižanih ah vsaj nespremenjenih prejšnjih davščinah, zai pa ne moremo občinski upravi priznati takm zaslug, ker je ta rezuiiat dosegla zgolj z ogromnim in po večini nepotrebnim povišanjem mestnih davščin, ki so se s sedanjim proračunom povišale za preko 11 milijonov kli za okrog 30% prejšnje obremenitve. Mislimo, da je bistvo dobre občinske finančne uprave predvsem v tem, da se ravnovesje doseže s prihranki in štedljivim gospodarstvom pri vseh izdatkih, zlasti personalnih, ne pa z brezobzirnim poviševanjem bremen pri istočasnem ustvarjanju novih personalnih izdatkov. Kolikor nam je znano, je bilo v enem letu sedanje ob-iSinske uprave nastavljenih pri mestni občini okrog 50 novih uradnikov in uslužbencev, čeprav je znano, da je bilo že prej število mestnih uslužbencev mnogo preveliko in so se čule upravičene zahteve po redukcijah.
že pod prejšnjo občinsko upravo smo po- j gosto grajah, da so občinska davčna bre- J mena mnogo previsoka in da spričo nižjih bremen v drugih občinah onemogočajo razvoj trgovine, obrti in industrije. Nadaljnje povišanje občinskih bremen kar za 30% je ij&radi tega neodpustljiv greh, ki se bo hudo maščeval. Prav nastavitev novih mestnih uslužbencev nam kaže, da tako povišanje ni bilo upravičeno, kajti tudi dolgovi priključenih občin bi se dali s kratkoročno finančno transakcijo urediti tako, da bi jib mestna občina odplačala v nekaj letih, ne pa naenkrat. Kdo naj ima pri se- j danjih ogromnih občinskih davSčinah še i
pogum ustanavljati v Ljubljani nova trgovinska, obrtna in industrijska podjetja, če mora biti zaradi tega kaznovan z najvišjimi samoupravnimi Diemeni v naši državi? In kako naj potem upajo števnni brezposelni na možnost zaposlitve, če se Ljubljana ne bo gospodarsko razvijala, temveč bo propadala v'Kakšne koristi bo imelo potem ljubljansko prebivalstvo od takega uspešnega finančnega gospodarstva, če bo zastoj v gospodarskem razvoju pokazai posledice pri mestnih financah v bodoče?
Ljubljana je bila že prej znana kot eno najdražjih mest v naši državi. Nova davčna bremena pa so povzročila, da se je ta razlika v zadnjih letih še znatno povečala. To nam potrjuje tudi indeks c-en v trgovini na drobno, ki ga objavlja naša Narodna oanka. Medtem ko se je v Beogradu od lanskega do letošnjega oktobra nivo cen v trgovini na drobno zm-njšal za 3.4%, je v LJubljani v istem času nazadovai le za 0.8%. V primeri z oktobrom 1934 pa je danes nivo cen v Beogradu manjši za 4.5%, v Ljubljani pa je večji za 3.5%. Ni dvoma, da je to znatno povečanje razlike v nivoju cen na škodo Ljubljane predvsem posledica pretiranih davčnih bremen, ki se končno pokažejo vedno pri cenah. Kaj pa to pomeni, če je samo v zadnjih dveh letih med nadrobnimi cenami v Ljubljani in Beograd r nastala razlika celih 8%, naj presodi vsakdo sam.
V podrobnosti poročila se ne bomo spuščali, na kratko pa moramo omeniti še naslednje. Ce poročilo šteje med zasluge sedanje občinske uprave najetje 30 milijonskega posojila za likvidacijo Mestne hranilnice in 5 milijonov za bežigrajsko šolo. je vendar treba poudariti, aa je vse priprave za ta posojila izvršila že prejšnja občinska uprava in je sedanja le končala to delo. Kar pa se tiče olajšanja mestnega proračuna v zvezi z znižanjem obrestne mere pri Državni hipotekami oanki in Poštni hranilnici, moramo usrotcviti. da stp ta dva državna zavoda vsem občinam znižala obrestno mero in bi prišlo do tee:a znižanja tudi, če ne bi sedanja občinska uprava mignila s prstom.
Proglasitev tujskoprometnlh kraj
Pretekli petek je »Jutro« objavilo določbe pravilnika o proglasitvi tujsko prometnih krajev ter o načinu izterjevanje in razdelitve pristojbin za bivanje obiskovalcev v teh krajih. Te pravilnik je bil izdan na osnovi uredbe o pospeševanju tujskega prometa. Minister za trgovino in industrijo je sedaj na podlagi čl. 9. tega pravilnika in na predlog banske uprave v spora saimu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje, proglasil v dravski banovini:
1) Za tujsko prometne kraje v ožjem smislu: Brezje, Brežice, Celje, Cerknica, Črna, Dolenji Logatec, Dravograd, Mežica, Gornja Radgona, Guštanj, Jesenice, Kočevje, Kostanjevica, Krško, Ljubljana, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Metlika, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Planina pri Sevnici, Preddvor, Preval je, Ptuj, Sevnica ob Savi, Slovenjgradec, Slovenjs^a Bistri-
ca Skofja Loka, Tržič, Višnja gora in Vitanje;
2) za tujsko-prometne kraje VI:matično gorskega značaja: Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjsko jezero, Dovje, Mojstrana, Fram, Golnik, Gorje pri Bledu, Pokljuka, Gornji grad, Hoče. Jezersko, Kamniška Bistrica, Kamnik, Rranj, Kranjska gora, Logarska dolina, Solčava, Ljubno, Luče, Radovljica, Predtrg, Rateče, Planica, Ribnica na Pohorju, Ruše, Smolnjk. Srednja vas v Bohinju, Sv. Ana pri Tržiču, Sv. Ana na Pohorju, koča na Klopnem vrhu, Sv. Križ, Planina, Šmartno na Pohorju, Topolščica in Vurberg;
S) za tujsko prometne kraje kopališčne-ga značaja: Cateške toplice, Dobm >, Dolenjske toplice, Laško, Medijske toplice, Rimski vrelec, Kotlje, Rimske toplice, Rogaška Slatina, Slatina-Radenci.
tSvofst usoda in
•frstrološ&i šeotede&r
za leto 1937
Knjigi povesta kakšna usoda Ti je namenjena, kako skušaj obrniti kar preti slabega, kaj je ukreniti, da boš imel uspeh in srečo.
V astrološkem koledarju je za vsaki dan v letu 1937. posebna napoved o srečnem ali nesrečnem dnevu po metodi francoske sloveče vedeževalke Trencourtove.
Obe knjigi Din 30.-— s poštnino, se dobe pri »COMMERCE« Ljubljana, Krekov trg 10.
Sanacija zadružnih zvez
Zadnje tedne smo čuli o predlogih nekaterih zadružnih zvez, da bi država s finančno pomočjo izvedla njihovo sanacijo. Poročali smo o prizadevanju Zadružne zveze v Ljubljani za sanacijo, ki bi zahtevala denarno pomoč okrog 50 milijonv Din. Ta prizadevanja doslej, kakor znano, niso uspela in je zaenkrat stavljen predlog za likvidacijo zveze. Po vesteh iz Splita se tudi tamošnja Zadružna zveza bori s tež-kočamL Stavila je predlog za sanacijo z državno pomočjo, in sicer na ta način, da bi država odpisala svojo terjatev v višini 11 milijonov in bi se zadruge, članice te zveze, odrekle 30°/o svojih vlog pri zvezi. Dolg zveze pri državi izvira še iz L 1926. Kmetijski minister je že imenoval posebno strokovno komisijo, ki bo izvršila pregled stanja te zveze in bo nato predložila ministru poročilo o možnosti sanacije.
V letošnjem letu je država že sanirala dve veliki zadružni zvezi. S finančnim zakonom za leto 1936/37. je bilo dano pooblastilo za sanacijo Središnjega saveza
hrvatskih seljačkih zadrug, in sicer tako, da država odpiše terjatve naisiproti tej zvezi v višini 1,400.000 Din. Obenem je dobil finančni minister pooblastilo, da odobri predloge bana savske banovine glede posojila v višini 5.6 milijona Din za oomoč savezu, tako da bi se to posojilo amortiziralo iz banovinskega proračuna. Predlog je v letošnjem juniju odobril ministrski svet, nakar je bila v tem smislu izdana posebna uredba.
Pred meseci je izšla tudi uredba, ki jo je izdal ministrski svet, s katero je država prevzela garancijo za 20 milijonsko posojilo, ki ga je najel Glavni savez srbskih zemljoradničkih zadrug pri Privilegirani agrarni banki. Tudi to posojilo ima nekak značaj sanacije.
Končno je država pred tedni rešila vprašanje sanacije Saveza zemljorad-ničikih zadrug v Novem Sadu in je ministrski svet za to sanacijo prav tako izdal posebno uredbo. Ta uredba odobrava savezu odlog plačil za 10 let, za kritje pri-
\ajiepši film režiserja MValterja Rei-scha tvorca »Epizode«. Maškarade itd.
Luli Hohenberg. Annl Makart Lisi Handl, Fritz Imhof in Fred Hennings
'redstave na vse 3 božične praznike ob 15. 17- 19. in 21. uri.
SILHUETE
Prekrasni božični spored
Kina Union-a, kl & mora vsakdo
videti!
manjkljaja ▼ višini 6.3 milijona Din pa posebne prispevke od strani včlanjenih zadrug na osnovi jamstva po zadruž.r'h deležih. Uredba obenem pooblašča kmetijskega ministra, da odobri zvezi iz državnega rezervnega fonda za škode zaradi toče brezobrestno posojilo do zneska 5 milijonov Din za 10 et. To posojilo bo savez pričel vračati po šestem letu.
Amerika se duši v zlatu
2e vse letošnje leto se v podvojeni mer] nadaljuje pritok inozemskega kapitala v Zedinjene države kar povzroča vzporeden dotok zlata Tud do izvršeni devalvacij- zlaitih valut se t« dotok ni ustav L temveč se je celo povečal, deloma zarad' politične napetost v Evropi, deloma pa zaradi tega ker se v inozemstvo p^b gi fran-cosk k ti p tal spnoo strogih francosk h ukrepov o konfiskacij- valorizacijsk h do-d čkov ne vrača domov Ziate rezerve Zedinjenih držav so dosegle že 11 eni" i.ird dolarjev (550 m lijard Din) p« še vedno naraščajo in se vodiln gospodarstveirk boje da se bodo Z«d:n'ene države zadušile v obilic- zlata Kapital, k se seli v Ameriko, šče pr merne naložbe medtem ko s^ možnosti za naložb'- kapitala več al: mani omejene Vlada Zed'n;enih držav je že napravila več ukrepov proti nadaljnjemu pritoku kipitaia. ker se boji da mora vsak nov dotok zlata zzvati kreditno nfiac io Te dni je moral amerišk zu-k'ad:i< urad posc5 še po uspešnejšem sredstvu Da se prcprfč:in nclmbe posledice dotoka kap-tala v Zedniene države sm.-tra zakladm urad di jc trebi odvj.šti> zlato nevtralizirat', odnosno preprečit' di bi tvorro podl-igo za zd'io novega der,arja Zato bo zaklidn? ur?<l v bodoče izd-ria' državne vrednostne papirje ;n bo izkupiček porabi izključno za na.kuo 71 afa ki ga Ho nevtralizira' odnosno tes^vriral To je pogrebno f idi za primer se ho kan tal zonet pričot vračati v Evropo. k«r bo zahtevalo zonetni izvoz zlita j-z Zedinjenih držav V tem primeru be z^klad-v ur->d z rarpol -ž'jtv;-m z'atom pokupil izdane državne obvezn'ce.
Žrebale v©!ne škode
Na 21 žrebanju dobitkov loterijske
2' Vo državne rente za vo'-io škodo,	ki se je vršilo 2. t. m in n?*cpr«dno še S in 7 t.
m. so bi': izžrebani naslednji dobitk'	'prva številka o'načuje serijo, druga pa številko obveznice): DobUck za 200 000 Din 8881 — 163. Dobitka no 100.000 D:n: 5589 — 206-6905 — 956.
Dobitki po 50.000 Dir,: 6749 — 639: 6905 — 551; 7405 — 5S9; 7922 — 145; .8477 — 117.
Dobitki po 2*000 Din: 5256 — 31;
5342 — 815; 5827 — 710; 6260 —	758; 653] — 99: 6641 — 602; 6694 - 860;
6821 — 729: 7148 — 948, 7212 —	815; 8143 — 737: 8301 — 470; 8">80 — 770; 8572 — 926; 9292 — 381.
Dobitki po 5.000 Din 5010 —	346;
5032 — 411; 5060 — 695; 5107 —	325;
5134 — 250; 5310 — 790; 5315 —	61;
5330 — 914 : 5646 — 99 ; 5667 —	189; 5746 — 238: 5793 — 896; 5"45 — 103-
6149 — 420: 6167 — 730; 6186 —	11;
6438 — 162; 6459 — 699; 6518 —	801:
6519 — 580; 6581 — 251: 6668 —	119;
6752 — 423; 6811 — 248 ; 6864 —	679;
6870 — 984: 6912 — 394; 6977 —	83;
7070 — 509; 7362 — 887; 7664 —	780;
7760 — 7; 7777 — 385; 7837 —	674;
7861 — 876; 7952 — 603 ; 7998 —	988;
8104 — 382; 8142 — 606; 8427 —	912;
8487 — 947; 8502 — 298; 8521 —	462;
9069 — 929; 9098 — 395; 9158 —	670;
9215 — 349; 9241 — 392; 9319 —	810; 9352 — 193.
Dobitki po 3.000 Din: 5022 —	921;
5026 — 883; 5056 — 59; 5104 —	253;
5111 — 724; 5116 — 332; 5140 —	163;
5179 — 491; 5262 — 42; 5357 —	688;
5373 — 400: 5468 — 253; 5597 —	717;
5632 — 962; 5652 — 653; 5654 —	758;
5663 — 271; 5664 — 803; 5669 _	178;
5706 — 165; 5742 — 89; 5811 —	542;
5876 — 243; 5877 — 584; 6041 —	441;
6098 — 460; 6125 — 594; 6147 —	862;
6253 — 977; 6306 — 608; 6329 —	887;
6498 — 642; 6504 — 486; 6543 —	708;
6581 — 565; 6645 — 10; 6694 —	689;
6703 — 15; 6703 — 258; 6762 -	838;
6778 — 678; 6822 — 312; 6830 —	662;
6874 — 774; 6910 — 150; 6919 —	656;
6948 — 625; 7001 — 370; 7068 -	467;
7069 — 142 ; 7075 — 951; 7084 —	1;
7115 — 856; 7116 — 142; 7151 —	616;
7239 - 18; 7341 - 491; 7437 —	830;
7438 — 608; 7447 — 754; 7452 —	125-
7539 — 853; 7592 — 451; 7600 -	794 i
7618 — 765; 7662 — 387; 7691 —	889;
7699 - 541; 7701 - 242; 7710 -	279;
7713 — 991; 7727 — 775; 7782 -	780;
7846 - 342; 8010 - 73; 8045 -	711;
8126 — 960; 8129 - 481; 8240 -	216;
8317 - 14; 8374 - 954; 8405 -	656;
8450 — 373; 8547 — 938; 8560 —	970;
8570 — 764; 8578 — 311; 8692 —	721;
8732 — 127; 8810 — 328; 8900 —	817;
8933 — 184; 8972 — 589; 9015 —	534;
9055 — 360; 9176 — 199; 9215 —	692;
9224 — 751; 9362 — 207 ; 9371 —	932.
Gospodarske vesti
— K uredbi o Fenjksu. Društvo Fenik-sovih zavarovancev v Ljubljani nas prosi, da objavimo naslednje pojasnilo: Glede na vesti, ki so bile objavljene po raznih tuzemskih listih jn razglašene tudi po ljubljanskem »Radiu« dne 16 t m. da m nistrski svet odklonil prvotni osnutek uredbe glede Feniksa. k je predvideva1 50°/o kritje dosedanjih prave za zavarovance jn da bo izdelana nova uredba na podlagi osnutka k' ga je s^avdo Društvo Fe-ni!k<?ovih zavarovancev v LiubMani morama javnost' n svojemu članstvu pojasniti. d-i sedaj sprejeta jn objavljena uredba nikakor ne ustreza našemu načrtu. Nas predlog
n sanacijo Fendcsa, kl *bm ga
žftj dne 9. t, m. metodajnkn nUrtma jc
predvideval popolno zaščito zavarovancev ob mzmerama majhnih žrtvah države m ostal b zavarovalnih družb. Glede sedanjih zavarovancev je bilo ▼ našem načrtu predvideno samo podaljšanje izplačilnega roka ob dožriveftj-u za dve leti, sboot pa 100*/« kritje njihovih zahtevkov Sedaj »prejeta uredbe z dne 16. t. m. se na ta noš načrt žal ni ozirala, ampak je 5e poslabšata prvotni osnutek trgovinskega mrmstra n znižala dosedanje pravice zavarovancev na 45%. Toliko v pojasnilo, ker krožijo v javnosti neresnične vestj, da je Društvo Feniksovih zavarovancev v Ljubljani predlagalo sedanjo za zavarovance s^«^,. neugodno rešitev. Podrobneje bomo svoj m člonom poročali v kratkem.
= Narodna banka bo izplačevala trvo*-ne premije za vina Narodna banka je obvestila Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da bo stavila tedensko na razpolago 50.000 Din. Zavodu za izplačilo premij za izvoz vina. Te zneske bo Narodna banka Izplačevala vse dotlej, dokler ne bo izirpane vsota, ki je pri njej oplačana na račun preference in znaša nekaj nad 2 milijona Din.
= Blagajna Pošt-ie hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 24. t. m. od 8. do 12.30.
= Konkurz je razula^en o imovini Franca Do veča rja. trtrovea v Mariboru. Koroška 84 ■upravnik mnse dr. Franjo Lipold odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov 31. dec. ob pol 12. prijavni rok do 20 januarja, ugotovitveni narok 25 januarja).
— Por.tvn^Ino postopanje je uvedeno o imovini Ane Rurjeve trgovke na Rečici 6. pošta Bled 2 (poravnalni upravnik dr. Ivan Dobrnvec. odv. v Radovljici: poravnalni narok pri sreskem sod^ču v Radovljici 26. januarja ob 0. prijavni rok do 22. januarja).
revmatizmo,
Lahi asu m obolenjih sa-zaradi prehlada pomagajo Togal tablete. — Pazite na zaščiteno ime:
Din 21.—. V vseh lekarnah.
dr. Stev&novii i py* Regirtrtraao S. br 28038-3B
Curih. Beograd 10 Pariz 20.3275, London 21.3725, Newyork 435. Bruselj 73.55. Milan 22.9250, Amsterdam 23S.25. Berlin 175 Dunaj 80.25 Stockholm 110 20 Oslo 107.40 KobenJiavn 95.4250. Praga 15 28 Varšava 82. Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojni Škoda 375.50—377. 4% agrarne 50—50.50 6% be-gluške 69.75 bi.. 7% invest 84—86. 7«/• Blair 75.50—76. P°'o Blair 86—86.50; delnice: Sečerana Osjek 145—155 Seč orana Veliki Bečkerek 6jn den. Našice 400 den. Gutmann 60 bi. Dnbrovačk: 260 den.. Jadranska 3"0 den Oceania 200 den., Osiječ-kn lievaonica 150 den.
Beograd. Vojna škoda 376«V—377 <376— 370.50). G% beg'uške 69 40—69 75 (69 50) 7invest 86 b!.. 7% Drž hip. banka 91.50—94. 7% stabiliz. 8-1 50 d n '84 50) 7*/« Blair 76 25—76.7". fTG-SO) %% Blair «7 bi.. Narodna banka f.o-ft—7000 Wn\

WA
eigi'
&
Samo dokler traja zaloga, dobite za Din 25.— deset zelo zanimivih knjig, romanov, kratkoeasnic, prerokovanje bodočnosti i. dr.
1.	Višnjeva repatica, dve knjigi,
2.	Razkrinkani Ilabsburžani aii >>Za milijoni«,
3.	Zločin v Orcivalu,
4 Svitanje, 5. Kreutzova sonata,
6 Na Bledu,
7.	Helena,
8.	Narcis,
9.	Paberki ali Slov. pesm'.
in. Tvoja u^oda ali astrološki koledar za leto 1937
Prava cena 'eh knjig jc Din 320.— sedaj ne plačate niti 10%. Dobe se pri »COMMERCE« d. d., Ljubljana, Krekov trg 10 II.
Borze
23. decembra
Na ljubljanski borzi sc v privatnem kliringu avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.36, angleški funt: pa so se nudili 239.?5. V zagrebškem privatnem kliringu je oil preme*- v avstrijskih šilingih po 8.27 in v angleških funtih po 239, medtem ko so se klirinške nakaznice na lire nudile po 2.50. Nemški klirinški čeki j stanejo v Ljubljani 11.38, v Beogradu 13.3343 in v Zagrebu 13.3050 od osno za konec decembra 13.33, za 15. januar 13.3350 in za konec januarja odnoisco za 15 februar 13.33.
Na svobodnem deviznem trgu stanejo funti 2-iO, dolarji 49.15, švicarski franki 11.30 m francoski franki 2.25 Din.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 376 (v Beogradu po 376—373.50). Promet je bil še v 7«'0 Blairovem posojilu po 75.50 (v Beogradu po 76.0O).
Devl7»-
Ljubljana. Amsterdam 2375.16—2389-76, Berlin 1743.03—1756.91, Bruselj 732.95— 738.01, Curih 996.45—1003.52, London 212.69—214.74, Newyork 4303.51—4339.83, Pariz 202.51—203.95, Praga 152.23—153.33 Trst 227.70—230.78.
iiiagov®*^ tržišča
ŽITO
-f Cijcago, 23. deccr.bra. Za.-elni tečaji: Pšenjca za dcc. 136-50, za i.kij L»l, za julij 115.50; Lorrra: z a iLec. 109, zj m-aj 103 25, za julij 98.875.
+ Wnnipeg, 23. decembra. Začet™ tečaji: pšenica; zi dec 124. a r- aj 124. za jmlij 119.75.
+ Novos?d?ka blagovna borza (2'.. f- m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): baška. sr<_cnska. slavonska lc.3 — 165 banatska 158 — 161, baška. lad a T sa in Be-gej 169 — 171; sremska, lad a Dunav, Sava 165 — 167. Rž: hiška 127.50 — 130. Ječmen: baški jn srem 64 kg 127.30 — 130 jari, 6^ kg 130 — 132.50. Koruza: baška in sremska. nova 67 — 69: banatska 65 — 67; sremska sušena par. Indija 32 _ 84 Moka: baška in banat-ka »0?« in »Oag« 242.50 — 252 50: »2* 222.50 — 232.50; «5« 202.50 — 212 50: »6« 182.50 — 192 50: »7« 142.50 — 152.50: »8« 105 — 110 Otrobi: bašk. srem-sk, banatsk- 90 — 92. Fj?«l: baški bel- in sremski bre-' vreč 22" -t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: 12.44 — 12.46.
BOMBAŽ
4- Mv«»rpnol. 22. decembra Tendenca stal,-na Zakliučn tečaji: za dcc. 6.69 (pr;-j-šn »i dan 6.72). za maj 6.66 (6 69\ za avg 6.48 (6.51).
+ Newvork. 22. decembra Tendenc srtw!na Z®klnj?n: teč.<H: za jan. 12.14 (12.14). za maj 12.0" (12.07)
Smeh in burja krohota vlada
v kinu Slogi
Tam vladajo ženske in še kako! Oglejte si
dnevno ob 15.. 17., 19. in 21. uri.
ŽENSKE
naj zabavnejšo burho sezone! Boljše kod
lani »Ženske štrajkajo« Heli Finkenzeller, Oskar Sima, H. Erhardt in Theodor Danegger.
Trd oreh za
Vsak teden nam pišejo najbolj zagrizeni »Mctlarji«. naj jim damo kakšen prav trd oreh, s katerim bodo imeli res nekaj dela. Danes jim bomo željo izpolnili. Prinašamo zelo težavno šifro, o kateri bi skoraj dvomili, da jo bodo znali prav razrešiti. Opozarjamo pa jih že v naprej, da je ta šifra narejena po drugačnem principu, kakor sta bili tisti dve. ki smo ju pred kratkim objavili, ker je kombinacija iz več šifer.
Glasi se takole:
»Odchd ečcršnpz fvngo ga oš ie maršsšznpz rtmior dč bjšsjšn ie spšne ufambtizg nč ej sjfzg rnčpd čvzkt. Ejbdgnin lžvnršzf oš pldotkdr. st lfa rš se btmšf ufdsšl. ašl oš rtžrtsd zkaadreb. iež jzitšš rzne jč žeč r zkjozč zdnev.«
Gornjo šifrirano brzojavko nam je po-
slal g. Ante, posebni poročevalec našega znanega kluba »Metle«.
Enemu izmed rešiteljev, ki bodo poslali rešitev do novega leta, bomo dali za trud lepo nagrado. Če pa do takrat ne bo nobene rešitve, bomo prinesl' v novoletni številki še nekaj navodil za reševanje.
Nagradna skrivalnica
rrjnaDaDauuuuuucnmaaDDCODCDn
§ KINO IDEAL §
□ _ □
□ □ □ □ □ □
NAŠ BOŽIČNI SPORED!
Charlie
C h a p 1 i n g
□
□ □ □ □ □
v svojem zadnjem, najboljšem filmu □
,Moderni
časi6
□ □ □ □ □ □ □
□ Predstave oba praznika in nedeljo
□
g ob 15., 17., 19. in 21.15 uri .....................
ARKADI J A — KARPATI — AKROSTTH RIZLING — PATAGONIJA — PUSTINJA KANONIK — KISIK — ADAMIČ KRPAN — GA VRAN — CAHAB ASERBEJD2AN — STOBI — GRACANICA
J
Iz vsake teh besed vzemi po tn zaporedne črke (iz poslednje štiri) in sestavi iz njih lep slovenski pregovor.
Za rešitev te uganke razpisujemo naslednje nagrade:
Prva nagrada bo Kidričev »Prešeren«, to najmonumentalnejše delo o našem največjem pesniku.	„
Druga nagrada bo »Jakopičev zbornik«
z reprodukcijami najboljših Jakopičevih del.
Kot tretja nagrada sledi >Album slovenskih književnikov«, ki ne bi smel manjkati v nobeni domači knjižnici.
Nadaljnih sedem nagralencev bo dobilo po eno knjigo iz zbirke »Jutrovih« romanov.	M
Nagrade se bodo izžrebala.
Pisma
Ne znam pisati pisem. Verjemite mi, da to ni prijetna zavest. Osebi, ki ti je blizu, kakor pravimo, moraš napisati nekaj toplih besedi. Dva-tri stake še smorem, potem se ustavim. In če je tista oseba moje dekle, če jo imam zelo rad, ji vendar ne morem več povedati kakor dva-tri stavke. Tudi prijatelju ne.
V pismu mora biti človek iskren, ne sme pretiravati; če tega ne zmore, potem naj napiše samo dva-tri stavke ali pa naj govori o vremenu in pokrajini. Tudi sentimentalnosti nikar ne v pismo, rajši počakajte, se malo odmaknite in bolj resnično, bolj zdravo glejte na vso stvar. Recimo: imate prijatelja, ki je dober in pameten fant, ga ljubite, ste mu najboljši tovariš; zgodi se pa, da vama nekaj zmanjka, da ni več tako, kakor bi moralo biti, skratka, vajino prijateljstvo se je prelomilo, sami ste. Prosim vas, nikar mu zdaj ne pišite pisma, počakajte še nekaj tre-notkov, mesec, dva, in stvar se bo uredila sama od sebe. Če me pa ne boste ubogali, vam zagotavljam, da boste v pismu lagali, pretiravali svoja čustva, zašli v patos in senitementalnost. Vse je namreč bolj enostavno in preprosto, kakor se vam zdi. »S takimi pismi je pa križ,« mi je pisal nekdo pred kratkim. »Pred leti sem nekaj podobnih pisaril v R. in zdaj bi jih ne maral več videti na svetu.«: —
če pišete nekomu, ki ga imate radi, da ga ljub;te, ste samo nesramno lagali Za čas se vam ta šala, pa čeprav ste bili v tistem trenotku o tem prepričani, lahko bridko maščuje. Ljudje namreč ne poznajo šal in se vam takoj vržejo okoli vratu, samo da jim namignete. Zato nikar prehitro, premislite vso sfvar do korena, jo pretehtajte in bodite — kar je najbolj važno — pošteni. Ne, ne ljubim Vas, recite, če res ne ljubite. Nikar vas naj ne zapelje trenoten čar, ne podležite mu, bodite prepričani, da to ni ljubezen. Če je tista ose-bica — recimo, da je tako — nedolžen angel, dober otrok, in vas vzljubi, za-rdi pred vami in ima solze v očeh, ko ji pišete o svoji veliki ljubezni do nje, kaj. ali se vam ne zdi. da ste podlež? Oprostite, prosim toda meni je danes potrebno govoriti iskreno!
Če ljubite? No, tudi to se vam lahko zgodi. Počasi, zakaj vidim vas, kako ste nestrpni, ne morete delati, slabo spite in večerne ure vas žgo. Svetujem vam pa, da se ne zaljubite v bitje, ki je domišljavo, ima svoje posebne nazore o ljubezni, zagonetno preteklost in vas ne ljubi. Sam ljubi Bog vas obvaruj tega! Nič slabega vam ne želim in če bi vam kaj takega želel, bi vam želel zgornje. Zakaj zgodi se vam lahko takole? Vi odpotujete. ln ker ste zaljubljeni, ji že med potjo v vlaku se-stm-ljate pismo, mislite samo nanju, celč inako se vam stori, zakaj vozite se ponoči, ljudje v kupe ju so vam tuji in vas gledajo neprijazno. Moj Bog, kakšno pismo ji potem pišete! Kaj vse vam je ona? Brez sramu vam lahko povem, da več ko Bog, da vam je bolj potrebna ko zrak, da je vaša luč-vod-nica in podobno. Lepo. Vi jo ljubite in ste ji pisali iskreno. In ona? Ste že kdaj videli kaj takega, ste že pomislili. kakšen le njen obraz, ko bere vaše pismo, da ne omenim, kaj si pri tem prav za prav misli? O, ne! Če bi to videli in vedeli, bi tistega pisma ne bili napisali. Gotovo ne.
Zdaj veste, zakaj ne znam pisati pisem.
Nekje daleč v smeri proti jugu ali severu imate samo zase skrito drobno, prijazno ljubezen. Res je, da ste že skoraj pozabili nanjo, samo spomin je še v vas. Pa nič hudega. Toda ne recite si: Ljubim jo. Če zavzdihnete: Ah, kako lepo je bilo ž njo tiste dni! vam rad verjamem. Mogoče sta bila nekje, kjer je dišalo po senu in je dež rosil na vaju, kje daleč od s^.'eta, sama, drug za drugega, hodila sta po visoki, dišeči travi, in sta na večer poslušala harmoniko. ki je pela ne daleč od mesta, kjer sta vidva ležala na hrbtu in zrla v poletno nebo. Ste jo res ljubili? Čemu pa ji zdaj, ko je minil tisti mesec sreče (še se spominjate, kako je jokala, ko sta se poslovila?), s tako težavo napišete nekaj vrstic, čemu še zmerom tako poudarjate, da vam je ona vse in da je ne boste nikoli jenjali ljubiti, hkratu pa sami dobro veste, da je vse to le kar tako, iz vljudnosti in zaradi spomina, no, kaj ni res tako? Ne skrivajte se, dragi, v tem smo vsi enaki, pridite k meni in videli boste, da sem jaz, pisec teh vrst prav tak.
Zdaj veste, zakaj ne znam pisati pisem?
Se neka j bi rad povedal, kar pa morda ne spada sem, toda prizanesite mi, če je res tako. Ste že imeli kdaj tovariša, ki je čisto mlad umrl? In vam je pisal, da bi rad imel prijatelja, kateri bi mu rekel, da ga ljubi? In da je potem, ko ni našel takega in ko je videl, da zanj ni ljubezni na tem božjem svetu, obupal in umrl? Rekli boste, da je vse to zelo žalostno in kar malo verjetno. Pa je le res. Toda prosim vas, ne vprašajte me. zakaj mu tistikrat nisem odgovoril, ker vam drugega ne bi vedel povedati, kakor to — da ne znam pisati pisem!
Jože Kožuh
Postani In ostani član Vodnikove družbe l
nitka v dvojni vijačnici
dajo do 20°lo vet sue&a&c /za istC dene*,/
Spomini Josipa Lavrenčiča
Sedela sva poznega jesenskega dne v naš uiti na vrtu. Dozoreli grozdi so se sklanjali nad napol porumemeLj.mi list j. Komaj da je še grelo od nekod iz daljav padajoče solnce.
Govorila sva o njegovih spominih. Napisa.] jiih je im rad bi jih bil v del natisnjene. Seveda i-rko nrso biij napisani, da bj jih b:lo mogoče dati takoj v tisk. A njegova želja m je bila razumljiva. Ni bil mož peresa, vkijub temu se mu je zdelo potrebno, da poda obračun svojegi življenja. Mož. ki je b i vedno trezen in prevdaren gospodar, zmeren politik in narodni delavec, zaveden Slovenec in odločen naprednjaik. je imel sedun.emu rodu marsikaj zanimivega povedal. Sa- je pol stoletja stal v o pred ni ranega narodnega dela n boja na No>:in;skou. 'mel je oh im jene še vse govore .ki jih je govorili ob raznih priimka h. Rokopis priča, da se je n-am-je vestno pripravi;<:il. Zntn so polni važnih podatkov Isto ako je hrani! številke »Slov. Naroda« »Edinosti, kjer so b la poročila o njegovih nagonih a'i o kakih važnAh dogodkih I/. tega gradiva bi se šele da'o sestavi j to, k<nr si ie želel on vidietii pred seboii: svoje spomine. To pa bo zahtevalo p-recej dela. A iz teh in taikjih njegovih spominov bomo v deli našo Notranrisiko v zadnjih 50 leibih.
Prvi da! sprrrrnov ie posvečen Ljubljani ob času. ko je pr'šel varnim kot sin premožnega potfon jskega posesi&nikii. d.a se priprav; za bodoči poklic. Hod 1 je v Mehrovo šolo. Popisuje boje med dija-šrtvom jn druge dogodke v narodno pno-bujajoc; s Ljubljani. Vidi sc. da so mu tudi mam j važni dogiodki. ki pa so zma-čj'ln' za svoj čas ostali do-b"o v spominu.
Drug; deJ je po«ve?en Postojni, ki je bila t.i.krait še nemšikutaTsk; trg. VidVuo ga na čelu narodne organizacije, ki čim dalje bo'!j ra^te in p^j vseh volitvah že ograža zaeits.refle pri v legije tujcev in nem-škutarjev, To ie jaik.o zanimivo poglavje, po!,no drobnih in osebnih spominov. Tako so se posloven java'1® naša ma'la mesta in trgi. Tretji de! govoni o njegovem prihodu v LjnMjarao. o gospodarskih mestnih razmera h, o Narodni tiskarni, o političnih bojih in zasebnem življenju do začetka novega stoteltjia. ko raste ne potresnih razvalinah nova Ljubljana in nastaja nov čas.
V četrtem delu se že pojavi v našem jttvn-em življenju dr. Gregor Žerjav, ki ga privede ljubezen do hčerke Milene v njegovo hišo. Poln velikih načrtov stopa vodja mlad ine v vrste na.prednjakov. L. 1908. pretresajo Ljubljano že strreii septemibr-sikih dogodkov. V naslednjih lebih je vse delo dr. Žerinva posvečeno gospodarski organizaciji. Katastrofa Agromerfcurja.
Mirno družinsko življenje narodnega go-spodnrstve-niikfl, kj je živel v mirnem za-d'ovoljstvu svojega domačega kroga, se je vznemirilo. Katastrofa jc bila tako velika, da je ogrožala ne le eksistenco ampak itudi življenje neizkušenega idealista, ki je s svojima načrti zašel ne le v roke šne-tkinlaratov arnipslk tudi P od kolesa gospodar -sike kr.rze. In to takoj v prv;h mesecih svojega dtrrržiinskeg« življenja. Dr. Žerjav j>e zbolel, treba je bife vikati rešiitve. Od-šef! je z nr!ado soprogo v Egipt. Tastova pomoč je bila nujno potrebna — (peti de').
Šeettn del: Ozdravljen, koiiikoir je bilo to pri njegovem Slabotnem zdravju s«ploh mogoče se jc vrnil dr. Žerjav v Gorico. Naravno je, da je b ila njegova družina vedno v najožji zvezi z Lavrenčičevo im da je pogosto zahajala v Postojno. Kot po-sftojmdki župan in poslanec notranjskih most je Jos'-p Lavrenoiič vestno vršil svoje dolžnosti. Vodil je boj občanov za postojnsko jemo. Dr. Žerjav pa je med tem razvil svojo delo v Goric i pr; »prosvetni ki narodnj o.rganizaoiji.«
Sedmj del. Svetovna vojna. 1914. Med prvimi, ki jih je prijela diržavna oblast zaradi njihovega sumljivega delovanja v zadnjih leftilh pred vojno, je bj.l dr. Žerjav.
Prišel je na goriški grad. Na VeliJai Šmaren 1914. je dospel z velikim transportom r.a Ljubljanski grad. Kaiko je bilo v družini v teh dneh negotovosti, s lahfko mislimo. Tast je skušal to povedal po svoje. A k c maj je pod težo porazov Avstr j a začela izpuš^aiti svoje politične jetnike, že je bil dr. Žerjav spet na delu jm zdaj res pni zelo nevarnem ve le izdajalskem delu. BI je v zvezi z dr. Trmaustjčcm in drugimi: člani Jugosilovenskega odbora v Rimu. Vse to še čaka svojega zgodovinarja.. Josip Lavreneje je v svojih spominih podal 'e nekaj o vsem. Zgolj slučaj je rešil dr. Žerjava smrtne kazni.
Osmi del. Kcmfinacija v Gmiindnu. Zali mi v j spomini ra dogodke med konfiimi-n&nci .V" /ni podatki iz leta 1916. Skromni, a drogocenj zapiski.
Deveti del. Gradec. Življenje v Gradcu. Priprave dr. Žerjava na važne dogodke. ki so sledili 1. 1917. Deklaracija. Dr. Žerjav na Dunaju. Lavrenč:čeva :m dr. Žerjavova družina v teh vojnih letih. Razne podrobnost- iz svetovne vojne.
Deset: dal. Osvobojenje in uied-njenje. Roj za Notranjsko. Prihod Italijanov. Žrv-Herrie v Posfojn: ''.n nn Kn?«u. Prve volitve. ,losi:ip Lavrenj •? ko*, kandidat za rimski
parlament. VoBna bori* (glej Atenske
»Edinosti* fai »Slov. Naroda«), Poslanec v Rimu. Borba za slovenske pravice.
Konec. Prihod fašistov. Življenje v Pri-morju .Odhod v Ljubljano.
Tajjp vidimo rz teh spominov nafio Postojno in Kras od leta 1870 .dalje, pred vojno, med vojno im po vojni in p od ©g tega življenje dveh borcev, tasta in zeta, ki dtarnes oba ie ipočivata po trudapolnem boju jn delu .kj je vkljub neuspehom vendar le prineslo našemu narodu njegovo največjo zmago, dasd je kraj .ki mu je Josip LavTenoiič kot župan in poslanec posvetil vse svoje delo, doživel usodo, fcaflar-šne ni nikofti pričoikovaL
V teh spominih je torej mnogo mroi-nvivega im njih pisatelj se je tega zavedal, zato je želed. da bj izšli za njegovega i'-*-Ijenja. N; mu bilo dano, da bi jih dočakal. a škoda, bi bilo, lao bi na zngledati be1«*?« dne.
l očila sva se takrat na vrtu, ko jo Se padal ve6er in te hlad zaveli od severa. V razgovoru je povedal Se marsikaj Bančmr veg*. česar še mi v spominih.
»Zapišite to'« sem rrni rdkel. lOragod poberejo v^iiloo drobtino. da jo ohranfto v zgi^vlof^Ti-i .Pr; tkm gre vse v pozaMjsnfe.
OMiubfl svm m«u, dn se bcwn pos veitiJ niegovm spcrrrtnom. kakor hitro bom rdrtrv.
Zdaj leze spornimi in čakalo.
Dr. Ivan Lah.
boni. Sklenjeno )e bilo, da M tskoj ie sa en mesec podpora, ia sicer prejmejo samski brezposelni bon za 70 Din odenje-ni pa 100 do 130 Din po Jteviln družinskih članov. Poleg tega prejmejo tudi krompir od 20 do 50 kg. Podpora je sicer skromna, vendar bo le malo veselejfi božič za naše brezposelne, ki dosedaj še niso prejeli nikake podpore.
Priznanje našemu domačemu delu ,
Hrvatski znanstvenik svetovnega slovesa
Kakor smo včeraj poročali lz Zagreba, je umrl znanstvenik prof. dr. Gorjanovič-Kramberger. Spominjali £fmo se ga še letos 28. oktobra v »Jutru«, ko je ta znameniti hrvatski geolog, paleontolog in pa-!eantrolog svetovnega slovesa praznoval osemdesetletnico. Ime zaslužnega znanstvenika je postalo znano po vsej Evropi, ko je odkril v diluvialnl naselbini pri Kra-pini ostanke pračloTeka, ki ga kot >Kra-
pdmakega dllovlalnega človeka« stalno navaja vsa svetovna strokovna Hteraitura.»
V svojem epohalnem de hi >Der <filurviale
Menech von Krapina in Kroatiem«, ki Je izšlo leta 1907. v Wiesbadenu, je zagrebški učenja^ izčrpno obdelal vse palean-tropološke probleme, ki so v zvezi s tem odkritjem. Tudi v nekaterih poznejših spisih se je vračal k raznim posameznim vprašanjem fosilnih ostankov iz Krapine. Dr. Gorjanovič-Kramberger je napisal večje število paleontoloških, geoloških in antropoloških del. V teh znanstvenih pa-
nogah bo trajno ostal med na^večjbnl
strokovnjaki na vsem sHovansScam Juga. Dolga leta Je bil profesor JiagrebSke univerze ln ravnatelj geološko-paleontoloSke-ga muzeja. S svojim delom si Je T naSl
zgodovini postavil r.ajtrajnejSl spomenik.
500
v Zagorju
Zagorje, 22. decembra.
Prebivalstvu Zagorja, posebno brezposelnim družinam in revnim otrokom bo ostala v srcu zapisana letošnja zlata nedelja, ki je obdarovala nad 500 najpotrebnejših. Društvo za varstvo otrok in Kolo jug. sester, sta z veliko vnemo delovali tako uspešno, da sta zbrali potrebna sredstva. Tako je bila skupna božičnica ena najbogatejših doslej. Vršila se Je v Sokolskem domu.
Otvoritveni govor Je imel učitelj g. Lojze Kolenc, ki je od ustanovitve Društva za varstvo otrok skrben, uvideven predsednik. Spomnil >e je vseh darovalcev, predvsem kr. banske uprave s podporo 3.000 Din. TPD je naklonila 5.000 Din, občina Zagorje 4.000 Din. Dalje se je zahvalil trgovskemu gremiju in članom, ki so sami in s prispevki prebivalstva pripomogli, da je lahko društvo letos obdarilo 176 otrok s čevlji. Čevlje so domači čevljarji izdelali po meri in stanejo preko 19.000 Din.
Predsednica kola jug. sester, gospa Bla-iičeva je na to sporočila veselo vest otrokom in onemoglim ženicam. Svojo zbirko, tombolo, s podporo TPD in trgovskega gre-mija so Kolašice nakupile blaga in obleke, da lahko obdarujejo 250 otrok, s sladkorjem, moko, mastjo in kavnimi primesmi 90 ubogih ženic.
Sledile so deklamacije in prizor z rudarsko vdovo, ob katerem je dvorana zapla-kala. Petje otrok je vodil učitelj g. Kulot. Po drž. himni je bil zahvalni govor nekega dečka, nakar so se razdelila darila. Poleg daril je prejel vsak še zavojček sladkarij, v kuhinji pa so kolašice vsem delile čaj. Sladkor in čaj je darovalo konsumno društvo. »Posavje.«
Tako je Zagorje ob petletnici Društva ra varstvo otrok izpolnilo svoj namen. — Ta dan je imel tudi občinski odbor svojo sejo, na kateri je med drugim razpravljal, ali se nakazano podporo banovine otvori javna kuhinja, ali se izdajo za prehrano


Nemalo presenečenje tn obenem 'laskavo priznanje domačemu delu je vzbudila vest, da je naš priznani strokovnjak v damski modi, g. Alojzij Paulin prejel za svoj lactni model damskega plašča, ki ga "vidimo na sliki, častno priznanje z darilom na gala-veče-ru mode, ki se je vrSil pod pokroviteljstvom soproge zveznega predsednika ge. Leopol-dine Miklasove in soproge ministra ge. Pern-tnerjeve 5. decembra v Zofijini dvorani na Dunaju. Ob tako odlični udeležbi in elitni publiki, ki prihaja na take prireditve na Dunaju, je že res treba dovršenega okusa in nespornega znanja, da celo tujec najde priznanje v očeh strokovnjaike žirije ¥ modnih zadevah razvajenih Dunajčanov. Hvalevredna pa je tudi ideja, izrekati priznanja obiskovalcem teh "modnih revij, katerih namen je vzgajati občinstvo k pravilnemu in okusnemu oblačenju.
Zdravnik:
KaSHte!
Bolnik:
Ne morena gospod zdravnik, ravnokar
sem pojedel
BONBON
PROIZVOD: UNION, ZAGREB.
Dr. Stanko Lapajne, odvetnik:
V Bobrttsižn p&gl&mu tovarišu Vladimiru Kobierju
v spomin
Naši dobrovoljci imajo v tisku veličastno knjigo »D ob r o v o l j-c i, k l a d i v a r j i J u gosi avi-j e«. Knjiga bo edinstvena v slovenski vojni literaturi, kakršno smo dosedaj pogrešali in ki bo verno prikazala 'delež slovenskih vojnih dobrovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavije na bojnih poljanah. Izredno bogato opremljena knjiga, obsegajoča 720 strani, bo gotova koncem januarja 1937. Priobčujcmo iz te knjige krajši rokopis, ki nam ga je dal na razpolago •agitacijski odsek knjige za božično številko našega lista.
»Hej, ali si pravi?«
»Seveda sem,« tako sva se začudena veselo pozdravila na Dcribasovski. Odesa, polna življenja in vrvenja, naju je vrgla v naročje in srečna kakor otroka sva se gledala. Nič več mi ni bilo težko pri srcu, nobene osamelosti nisem čutil, ko sem zagledal svojega prijatelja Vladimira; lep je bil v svoji novi obleki, poln zdravja, a najčudovitejše so bile njegove modre, tako čisto modre oči. Jasno je gledal v svet in strahu ni poznal.
»Tudi Ti si se odločil?«
»Moral, ni mogoče drugače! Če mi ne gremo, kdo pa naj sledi?«
»Težka je bila pot iz varnega kotička v ujetništvu,« sem odvrnil zamolklo.
»Veš,« je kratko odvrnil, »ni izbire, ali si človek, ali pa nisi vreden, da živiš!«
Zasmejala sva se oba.ko naju je pogledalo dekle, saj sva bila oba mlada, še na-
pol otroka. Ni bilo skrivnosti med nama, nc v naju.
Prišel sem v polk. Hitro sem pozabil ujetništvo v krogu prijateljev — Janeza, Pepeta. ate in drugih, posebno pa Vladimira. Kadar so zvečer pred šotori fantje zapeli včasih vesele, šc večkrat pa otožne pesmi, se je njegov glas razpoznal med vsemi. Kakršen je bil v življenju, tak je bil v pesmi: jasen in prešeren, poln moči in lepote. Vsi smo ga ljubili — ves je bil naš, tako naš, da nas je z vsako kretnjo spominjal domovine — samo o njej smo se pogovarjali. Pa ne samo mi, tudi ostali naši dobrovoljci so ga ljubili. Spominjam se našega komandanta majorja Pavla Pavlo-viča. Poleg njega sem stal, ko jc pred njim vodil četo Vladimir. Njegova povelja, njegovi gibi so bili izklesani, njegov glas je odmeval po ravnici in ves navdušen je Pa-ja vzkliknil: »Divni ste Slovenci'«
Naši šotori so stali kakih 5 km izven mesta. Električna železnica je vozila mimo »dač« (vil) in kopališč ob Črnem morju. Zolotoj Bereg se je imenovalo to obrežje, čisto drugačno kot naše na Jadranskem morju. Sarmatska nižina se je strmo kon-čavala s prepadom nad morjem, ki je butalo ob izlizano skalovje. Nekaj skrivnostnega je imelo to morje — vkljub pomladi in soncu brez svetlih barv — temno in grozeče. Ali pogled je šel v brezkončnost tja proti Carigradu; morje je bila vez, ki nam je približala domovino. Obmolknili smo ob morju in prisluškovali smo šumenju njegovih valov. V mlada srca se je prikradlo hrepenenje — tako msjhai smo bi-
li in zajokali bi, če nas ne bi bilo sram.
In takrat mc je bilo prvič strah za njega. Stal je nad prepadom. Rekel ni besede, le oči so postale tako otožne. Strmel je v daljavo, ali odgovora ni bilo: Ka? nas čaka? Zakaj si tako lep in mlad, zakaj si šel ali ni greh, da se žrtvuješ Ti, ki si najboljši med nami?
Priteklo je tedaj dekle, ovilo je roke okoli njega, — strah je odšel od nas in jasen smeh nas je predramil. Ljubezen, ki tudi smrt premaga — je odgnala črne misli. Posebno glasen — proti svoji navadi
—	je bil tisti večer naš Vladimir Pozno ponoči sva se vračala. Hodil je hitro s trdimi koraki. Sredi pota se je ustavil in zamolklo je rekel:
»Ali poznaš strah?«
»Da, danes sem ga videl,« sem tiho odgovoril.
Molče sva se razšla.
Odšla je naša divizija ua fronto. Pušelj-ce so nam dala odeska dekleta S pesmijo smo se poslavljali od gostoljubnega mesta in od mladosti. Naša odločitev je meso postala.
Ob obrežju Donavske delte smo 6e ustavili. V Reniju smo spet razpeli svoje šotore. Na drugi strani Donave je izginjala v mraku med zatohlimi močvirji Dobrudža, kamor smo bili namenjeni. Čisto drugače nam je tukaj teklo iivljenje. Zadnje priprave za boj... Zvečer smo utrujeni ležali ob šotorih — poletna sopara nas je ponoči mučila in nam ni dala mirnega sna. Soseda sva bila in ob takih večerih se razkrije na široko duša prijatelju. Pripovedoval mi je o svojih načrtih, toda brez prave vere. — Sicer pa. kaj govoriva o tem. samo težko je pri srcu. Nič misliti, nič strahu, tu smo. da gremo tja. kamor nas zove usoda. Glave kvišku in pogum
—	in zapel tiho svojo najljubšo pesem. Svetlejše je bilo T duši. Rešila sva vpra-
šanje bodočnosti. Gremo in naj se zgodi Tvoja volja — Domovina!
Po prvih bojih v Dobrudži smo se zavedli: vsi skupaj smo v nevarnosti, da ras sovražniki obkolijo in uničijo. Slaba oprema, zarjavele strojnice, puške na eno pa-trono, skoraj brez topov — vse to nas je gonilo v obup. Tedaj sem šele spoznal njegovo veličino. Brez strahu je gledal nevarnosti v obraz. Z vedrim čelom in visoko zravnano postavo je stopal med nami, brez ugovora je izvrševal najtežja povelja. Vsa malodušnost je izginila — Vedel je, da je njegova pot začrtana.
Šestega septembra 1916 pred Kokardio. Bolgari in Nemci so prejšnjega dne predrli fronto in pognali v beg Romune na naši levi in Ruse na desni strani. Po kratkem umiku smo dobili povelje, da napravimo protinapad. Prva jesen se je zlatila po valovitih poljanah Dobrudže. V rojnih vrstah smo skoraj nemoteno napredovali ter se približevali vrhu nizkega griča, za katerim se je svetlikala konica stolpa vaške cerkve. Čutili smo. da se je za gričem utrdil sovražnik. Mirno in lahko je stopal pred svojim vodom. Prvi šrapnel se je raz-počil pred nami, nekje so zatreskale strojnice in v občutku preteče nevarnosti sva drug ob drugem tekla naprej črez stmišča. Naš cilj je bil vrh pred vasjo, da prehi-timo sovražnika. Skokoma smo ga doseg!: in polegli za vrhom, da počakamo sosede, ki so zaostali ob strpneh.
»Imaš ogenj?« me vpraša.
Vržem mu žveplenke. prižge si cigareto in pogleda čez rob---tedaj pa omahne, krik — »Ranjen sem« in močen curek mlade krvi je oznanja' neusmiljen konec .....
Ne vem. kako je takrat zašlo sonce in nas zakrila blagodejna noč. Velika je bila tega dne žetev smrti.
Jokal sem v gluho noč. on pa je ležal nem zadaj nekje — tako mlad in lep junak.
Slager sezone S
Jan
ura
FRIEDL CZEPA, THEO LINGEN IN FRITZ OIHOF
.Sijajna, bajna karijera mladega šoferja, čegar fenomenalni glas ga je dvignil
med najslavnejše pevce sveta!
Pod srečno
Predstave vse S božične praznike Ob 15., 17., 19. in 21. uri
Elitni kino Matica
*	Za božično številko »Jntra« smo dobili toliko dopisov in poročil od vseh strani, da nam jih pri najboljši volji ni bilo mogoče vseh objavtL Prosimo prizadete dopisnike in aotrudnike za porpljenje. Njihovi prispevki bodo prišli na vrsto v prihodnjih številkah.
*	Ekskurzija geologov in mcutanistov. V Kosovsko Mitrovico je prispela skupina geologov in rudniških inženjerjev z dr. Franom Tučanom, profesorjem zagrebškega vseučilišča na čelu. Člani te ekskurzije bodo v mitroviškem in dreniškem srezu preiskavah razne rude. Na desni obali reke Ibra so že našli velike sklade hromita.
Ne štedite pri nakupu
ca nekaj par, ampak kupite vedno dobro blago. Saj je znano, da je cenejše blago manj vredno. JAJNINE-PEKATETE so prvovrstne in zato tuintam nekoliko draije.
*	Nesreča posl. Avgusta Lukafiča. Nar. posl- g. Avgust Lukačič ee je v ponedeljek zvečer vračal z neke seje v Sokolskem domu pr, Mali Nedelji Na domačem dvorišču mu je na poledici spodrsnilo, pa je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v gležnju V ormoški bolnici so mu dali nogo v gips, pa se zdravi sedaj v domači otfkrbi. Priljubljenemu javnemu delavcu vsi njegovi prijatelji in znanci ter vsi njegovi volilci iskreno želijo skorajšnjega okrevanja.
LJUBLJANA EomeDriKegk al. 4. Teieioa: s&-2S
Dt Frant Oerganc
SM prunanj fcirnrg odd. t p. Ordunrv 11.—iL.
*	Zahvala. Ker mi je nemogoče, da bi se posebej zahvalil vsem. k; so se me s čestitkami in darili spomnili ob priliki mojega življenjskega mbileja, se tem potem vsem najprisrenejše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam Jugoslovenskeinu naprednemu akademskemu starešinskemu društvu »Jadran« in društvu >Bela krajina«, ki so me še posebno počastili. Dr. Niko Županič
*	Zahvala. Podpisana, ki sem bila navzo-čna pn žrebanju nagrad hišnim poslom — vlagateljem — pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani, čestitam vsem nagrajenim. Priporočam vsem gospodinjskim pomočnicam, naj vlagajo svoje prihranke v Hranilnico dravske banovine, ker čim večje bodo njih vloge, tem večje bodo prihodnje vsakoletne božične nagrade. Obenem se zahvaljujem Hranilnici dravske banovine v Ljubljani za njeno plemenito misel Marija Mežnar.
Dobre ideje iščemo! Dobre ideje nagrajujemo!
Več oči več vidi, več ljudi več ve! Imate li kako dobro reklamno idejo ? Ali nam morete povedati kak dober jedrnat reklamni stih, zložen? Ali, če se že niste bavili s pe-snikovanjem in Vam proza bolje »leži«, javite nam kratek dinamičen izrek v treh, Štirih, petih besedah, čim krajše, tem boljše, samo da pospešuje prodajo! Ako Vam je mogoče, sestavite skico za oglas ali plakat samo s svinčnikom. Predmet: DORAMAD radioaktivna zobna krema. Prva nagrada Din 500.— v gotovini Druga »	» 200.— » »
Tretja »	» 100.— » »
10 nagrad	a » 50.— » »
in nekoliko tolažilnih nagrad. Natečaj traja do vključno 6. jan. 1937. Proti naši izberi ni priziva. Nagrajeni verzi, stihi, ideje preidejo v našo nesporno last.
Imena nagrajenih objavimo v novinah. Opomba: V zadevi natečaja ne bomo vodili nobene korespondence z nikomer.
Dopise nasloviti na: Glavno zastopstvo »DORAMAD« RADIOAKTIVNE ZOBNE KREME
ZAGREB VI pošt. pret. 88.
A v
novi ajitomat Goreč
tencin
novi a u t © m a t Goreč
fDoramad
\radioakfivno zobno kremo
*	Kdor kupuje Ciril Metodove razglednice, podpira obmejno slovensko šolstvo, podpira pa tudi domače umetnike Ln domačo obrt.
♦	Tridnevni avtotziet Gorica—Trst in
Benetke—Padova 5.-—7. I. 1937. Prijave in vplačia do 29..t. m sprejema •'utvrava ■»Po božiem svetu« Llubi ina. -Wrylfrtva" 1 ■"'•"■!
u. . -. j. .n.i.... ■.;!■.. ji	ji
t
novi aufomat Goreč
* Smrt zaslužnega zdravnika. V Gradcu je umrl te dni dr. Rudolf Fischer upokojeni sanitetni svetnik nekdanje bosansko.herce-govske deželne vlade. Rodil se je leta 1859 v Pančevu. v Bosni pa je služboval od leta 1SS8 do leta 1914. Stari prebivalci Sarajeva • se hvaležno spominjajo tega zdravnika, ki je bil zeio požrtvovalen in uslužen do prebivalstva brez razlike vere in narodnosti. S posebno požrtvovalnostjo se je udejstvoval pri pobijanju kolere, ki je leta 1893 razsajala v Bosni. Večkrat je spremljal tudi muslimanske romarje v Meko. leta 1898 pa se je udejstvoval pri raziskavanju gobavosti.
Izbrano lepa darila v veliki izberi nudi
*	Težave pri graditvi mosta preko Mrežnice. Graditev mosta preko potoka Mrežnice pri Generalskem Stolu je združena z velikimi komplikacijami in pred letom dni se je zaradi teh komplikacij pripetila katastrofalna nesreča. Pred očmi tovarišev je utonilo 6 delavcev in nihče jim ni mogel pomagati. Se trupel niso mogli rešiti in morali so čakati, da jih je voda polagoma naplavila. Te dni so morali poklicati na pomoč gasilce iz Zagreba, ker je voda prodirala do mosta. Podjetniki niso imeli dovolj močne sesalke in ko so delavci iz-pumpali male količine vode so se vsakokrat vlile nove dosti večje količine. Zagrebški gasilci so pripeljali s seboj največjo in najmočnejšo sesalko. pumpali so tri dni in tri noči ter tako odstranili vse nevarnosti.
*	Z natovorjenim avtom v Pnljanšpico. V
sredo popoldne ee ie pripetila tovornemu avtu Ivana Mraka 7 Loga v Poljanski dolini huda nesreča Kakor običajno se je vračal polno naloženi tovorni avto iz Škofje Loke pioti Poljanski dolini po cesti, ki ie epelja ponekod tik struge Po-janščice. Ob vsropu v dolino ie prišlo do katastrofe. Šofer, ki zaradi so«te megle n; imel pravega razgleda, se >e ba'e hote' v zadn:em hipu o^nitj nekemu vozniku prj tem pa za vozil preveč ob stran ee>~-te in že je zdrknilo težko tovorno vozilo naravnost v strugo, se prekotalilo in obležalo v vodi s kolesi navzgor Po strugi se je razsul tud) ves tovor. «oferju pn se k sreč- n- nr^netilo ni? hudega
Žene zamoreio po večkratni nosečnosti z dnpvno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« srenčice. užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjen je črevesja in u^e^eno delovanje že'odca — »Franz-Josefova« voda — je davno pre-skušena naitop'eje priporočana in se dobiva povsod "'r ~'s * sft#w»
*	V osmrnicj za blagoookoino gosi*) Katar no Knželievo. po rodu Zakotnikovo. je vcera*. pomotoma bilo rodbinsko ime tjskano i.Kože!je« kar s tem popravljamo.
*	Avtopromctna zadruga z. o. z. v: Ljubljani obvešča: občinstvo, da njenj avtobusi na božč r m ne obratujejo
Pri raznokani koži, ozeblinah, lišajih In
izpnščaiih Čudovito deluje
»OR? \KOVO KAMfLČNO MAZILO«' !
* »Življenje in svet« prinese v prihodnji
številki, ki bo otvorila novo (21.) knjigo in kj izide kot priloga ponedeljskega »Jutra«, tole vsebino: Nastanek človeka (Neander-talec m naš prednik?). _ Po reki kanibal-skih rib (Wil)iam La Vare _ A. Debe-Ijak). 100 000 dolarjev za dober nos. — Trije mušketir-ji (Dumas, ilustr Norrelraa-dres — Tisočletna borba za zobe. — Preliv ob južnem tečaju. — Anglešk tisk pred sto leti. — France Bevk. Srebrnik: (ocena. Iv Podržaj). Tehni-čn obzornik — Prak-"t čne novofe — iz praktične medicine. — Za ljubitelje cvetlic. — Šah _ Za bistre glave Vmes so številne lus^raciie Kupujte ponedeljsko »Jutro«, zb:rajte noš najcenejši in najbaljš. tedensk- poučni list 'oživljenje jn svet«.
očiščena
[
I
BOŽIČNA MATINEJA Z. K. D.
Veličastni planinski filmrw \ IllAUAVIMA
LU1SA TRENKERJA £j A U Vil V V IPI U UJISE VLRICB
Božični dopolnilni spored za otroke: barvasti risani film „Mali Petrlc" V ELITNEM KINU MATICI v soboto In nedeljo ob 10.80 za matinejske cene Din 3.50 In 5.50.
♦ Idrijčanl ln prijatelji. Društvo »Tabor« v Ljubljani je izdalo in založilo knjigo »Naš idrijski kot« od Lada Božiča. Knjiga se naroča pri založniku Nunska uL 3. in stane 12 Din. Cisti izkupiček knjige je namenjen dobrodelnim namenom društva. Knjiga obsega sto strani in jo krasi več lepih sli* 2 idrijskega življenja. Knjigo priporočamo vsem idrijskim prijateljem in rojakom in je najprimernejše božično in novoletno darilo. Naklada je omejena, zato pohitite z naročništvom.
kuharskih receptov, ki so usmerjeni za povprečno, zdravo in varčno pripravo hrane. Prinaša tudi nekaj specialnih receptov iz daJmatinske kuhinje. Poleg tega ima koledar nebroj malih nasvetov, pa tudi več poučnih člankov, ki so jih spisale strokovnjakinje. Končno daje koledar pod naslovom »Snovanje in gibanje v ženskem svetu 1935—30« pregled o delovanju žensk© na raznih poljih, v društvih, na razstavah, v literaturi. itd. in prinaša najbolj znamenite jubileje in smrtne slučaje odličnih žensk, po-
ParSumerija in specijalna trgovina
raznih DARIL v novi Frančiškanski pasaži Oglejte si naše Božične izložbe
GRISOGONO d. z o. z.
+ O vprašanju predvojnih avstro-ogrs^ih obveznic smo prejeli: Lastniki teh obveznic ali rent so po večini mali ljudje, ki so bili nekdaj mladoletniki in so njihovo premoženje oskrbovaia sodišča z varuhi. Za dote teh mladoletnikov so sod:šča nakupila obligacije često brez prlvolenja varuhov in brez vednosti lastnikov. So primeri da so lastniki takih obUgacij sirote brez staršev ki pa so postali po letu 1929. še večje sirote, ker so njihove obligacije postale mrtve. Mnogi lastniki teh obligacij so se zadolžili meneč, da bodo svoje dolgove lahko plačali z rentami. Vprašanje starih avstrijskih rent pa «e vedno ni rešeno in tako trpijo mnogi ljudje občutno škodo.
*	Na svetovno razstavo » l'ariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh različnih variantah Prva varianta od 6. do 20 junija in od 1. do 15 avgusta: Ljubljana Ljenz Innsbruck, Konstanz, Schaffhausen-Sbrasbourg, Nancy, Pariš, Saarbrueken Stuttgart. Munchen, Heiligenblut, Ljubljana Druga varianta: od 4. do 18. julija in od 5. do 19- septembra; Ljubljana, Benetke, Gard sko jezero, Milano, Torino. Mont Ceniš, Gre-Doble, Lyon, Pariš. Basel, Luzern, St. Mo-rjtz. Bolzano, Ljubljana- Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega se bodo vršitlj j-zletj v Benetike, Monle Carlo. Nico. Rim, Groasglockne-r, Salzkammergut, Češko. Dolomite, Dubrovnik in Maria Želi in bo še več krajših potovanj po tuzemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave in podrobne informacije v Okomovj izletni pisarni. Ljubljana, hotel Slon.
*	Izšla je 12. štev. »2ivalce«. S to štev. je zaključen IV. letnik tega strokovnega lista, ki ga izdaja društvo »Živalca«, urejuje pa učitelj Paljk v Ljubljani. List stane na leto samo 20 Din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Cesta v Mestni log 15. 12. številka prinaša to-le vsebifio: Rejčeva opravila v decembru, gospodarska plat reje malih živali, praktična krmilna naprava, naše golobarstvo, o krmljenju breje koze pozimi, o organskih boleznih domačih kuncev itd. Vsak rejec malih živali najde v njem marsikaj poučnega in zanimivega. Uprava »Živalce« pošlje vsakomur list brezplačno na vpogled.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna JOS. REICH. Jesenice
*	Pri zaprtja in motn:ah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec na-rarvne Franc Jožefove grenčice.
specijalna parfumerija VENUS nasproti glavne pošte
i
*	Grozote naročenega roparskega umora. Zdaj je že popolnoma jasno, kako in zakaj je bil umorjen upokojeni delavec zagrebške plinarne Filip Pečuik. Da je postal mož žrtev grde zarote, je policiji dokazalo pismo, katero je bil Pečnikovi ženi Ani pisal čevljar Franjo Mlakar, s katerim je imela 52-letna žena že nekaj let ljubavno razmerje. Ko so našli Pečnikovo truplo in je žena pred policijskimi uradniki izjavila, da je strašno razmesarjeni človek njen mož, je bil Mlakar že zaprt. Ana tega ni vedela in menda še zdaj ne ve, da je Mlakar. ko so mu pokazali njegovo pismo, opisal vso morilsko zaroto. Kot morilca je bil najel brezposelnega delavca Petra Kre-kiča. Tudi Krekič je vse priznal in obširno je opisal, kako se je razgovarjal z Mlakarjem in Ano Pečnikovo in kako je umor izvršil. Mlakar in Pečnikova sta mu zatrjevala. da ima Filip Pečnik pri sebi okrog 60.000 Din in da bo ves ta denar njegov, če ^a spravi s sveta. Pečnik je hodil po okolici in vaščanom popravljal ure. Krekič je prijel k njemu, se mu predstavil kot posestnik iz neke okoliške vasi in zvabil Pečnika s seboj. Za merilno orožje si je bil pripravil močan obroč iz železa, privezan na jermen. Ko sta šla skozi gozd. je s tem obročem Pečnika štirikrat udaril po srlavi potem pa je na tleh ležečega še večkrat prebodel r nožem Slekel ga je da bi našel v njesrov: obleki denar a namesto tisočakov je naše' somo 20 Din Nekaj Pečnikove obleke je nrodal in potem vsp zanil Morilec zatrju ie da sta ca za umor najelT oba Mlnknr Pečnikova in da jp po svo;em strašn^rr dejanju * Pečnikovo še srovoril in ji tud' novMal. da dejana ni bilo
•	Utvin gospodinjski koledar za 1937 je izšei in ima letos posebno bogato vsebino. Šteje žo XVII. letnik, ki ga je uredila Utva. Gospodinjam se je ta koledar posebno prikupil zaradi praktičnega troskovni-ka. ki omosroča vodstvo priprostega. a pre-srledneca gospodinjskega knjigovodstva. Letos iona jedilnik za vsp nedelje v letu in k ♦emu jed'1"?1-"!! veliko *fpvi!o pre'7.tuš^n;h
sebno slovanskih in slovenskih. Priljubljeni koledar je kaj primerno darilo zakonskih mož in zaročencev za božič in novo leto za svoje pridne in varčne gospodinje ali pa take. ki hočejo to čimprej postati. Na prodaj je v vseh knjigarnah dravske banovine. Naroča se v upravi Gospodinjskega koledarji! — Ljubljana. Mirje 27. in stane izvod po Din 20. po pošti Din 22.
ke, ki jih bo okrog 290, razstavljajo naši najboljši rejci iz Ljubljane, Celja, Maribora, Kranja, Trbovelj in Zagreba K oceni in na razstavo bodo pripuščeni le čistokrvni pevci z rodovnikom, da bodo obiskovalci razstave imeli najboljšo priliko »poznati
Smučarji!
Se je čas, da pred božično smuko Impregnirate svoje smnči! Zanesljiv je samo

I r o c a li n
u *
pravega pevca vrvivca. Razstavljena bodo tudi odlikovanja, ki jih je društvo namenilo najboljšim rejcem, zdravo in čisto ptičjo hrano bo pa razstavila znana veletrgovina s semeni Sever & Comp. iz Ljubljane. Kletke po načrtih društva bo razstavil član in odbornik društva g. J. Jugovič. Razstavo bo otvoril ob navzočnosti povabljenih gostov in funkcionarjev društva na sam božič donoldan ob 10. pokrovitelj razstave g dr. Adlešič, župan ljubljanski. Na Štefanovo dopoldne bo imel tajnik društva g. Kclnarič predavanje o petju in življenju kanarčka vrvivca, od 16. do 16.20 bo pa ra-dio-oddajna postaja Ljubljana prenašala petje najidealnejših pevcev, ki bodo na tekmi dosegli prva mesta. Na razstavi bodo
Vzrok mnogih obolenj leži večinoma v slabi in neredni prebavi, ki ima za posledico zbiranje telesu škodljivih tvarin v organizmu, ki je na ta način oviran v svojem rednem delu. Zaradi tega je potrebno, da se v prvi vrsti pobrigate za temeljito čiščenje. Na ta način ohranite telo zdravo in odporno. V to srvrho dobro služi »Pla-ninka« čaj Bahovec zaradi svojih preizkušenih zdravilnih sestavnih delov, že po 6 do 12-tedenskem zdravljenju se popravi ves organizem in to posebno pri onih ljudeh, ki trpijo zaradi slabe prebave, zaradi nerednega dela čreve3. napetosti, omedlevi-ce, glavobola, neaprečnosti, zgage, hemoroidov in debelosti. Zahtevajte v apotekah in drogerijah izrecno samo >Planinka« čaj Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v zaprtih in plombiranih omotih po 20 Din, polovični omoti po 12 Din in v poizkusnih vrečicah po 3.50 Din z napisom izdelovatelja: Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana. — Reg. S. br. 29.7S1-35.
prodajali tudi srečke in komur bo sreča naklonjena, bo lahko dobil kanarčka za 1 dinar. Razstava bo odprta vse tri praznike in bo nudila vsakomur, zlasti po šolski mladini in malčkom obilo srčnega razvedrila.
plašči kostumi
in smučarske obleke po meri
Wolfova 1.
* Ekspedicija na streho sveta (Pamir).
Gospod Lorenz Saladin, vodja pamirske odprave, je izjavil po uspešni ekspedjciji v Pamir (osrednja Azija); >2e pred nekaj dnevi sem se vrnil z naže ekspedicije na 50<)0 m visoki Turkestan^kj greben jn dospeli na 6100 m visoki Pjc Trapez v zapadnem Pami-ru. Ob tej priliki se je izkazala mnogo cenjena Ovomaltine kot odlično sredstvo, ki je veliko vredna za prehrano in ojačanje pri tako vel-kjh naporih. Vsekakor bom objavjl preko svojih slik in v filmskih predavanjih veliko vrednost Ovomaltine, brez katere se ne bi smela pokrenMj nobena ekspedicija.
Okusen štedljiv a počepni
Izdelek: Osješke livarne železa in tovarne strojev d. d. - Osijek
Samoprodaja za Ljubljano:
FRANC GOLOB, železni na - VVolfova
ulica. Za Maribor: P IN TER & LENARI)
• Povečana in obilno ilustrirana božična številka družinskega lista »Žikec je izšla te dni z naslednjo vsebino: 1) Lovrenčič: Božič; 2) Ingolič: Marta; 3) Panait Istrati: Osat z Baragana; 4) Daneš Pojedina v gozdu; 5) Valmigere: Divja deklica; 6) Zalaz-nik: Grozote vojskovanja na Španskem; 7) Se ena o Pašiču; 8) Marokanska pripovedka; 9) Sokrat in žena; 10) Pregovori; 11) Uganke; 12) Zdravniška posvetovalnica za otroke; 13) Gospodinjski kotiček. Revijo »Ziko* prejema brezplačno vsak redni odjemalec žitne kave »Zike« (Žika je žitna kava iz rži in vsebuje — ker je ržena — že itak mnogo sladkorja Pred praženjein pa se količina sladkorja v rži še poveča, ker se s pomočjo kaljenja pretvori notranjost zrna v slad (Malz); ta slad se potem med praženjem spremeni v izredno lahko prebavljivi in redilni karamelni sladkor. Zato je razumljivo, da porabi Zika med vsemi kavami najmanj sladkorja, je zato najcenejša, po okusu pa pravi kavi najbolj podobna). V zavitkih te kave po pol kilogra-
OBRNITE SF TUDI VI NA TOVARNO UPOGNJENEGA POHIŠTVA
STOLI — OPREME — PARKETI
*	Napad na potniški avtobus. Na avtobus, ki opravlja potniški promet na progi Gra-£aC—Benkovac. je proti večeru nekdo streljal iz karabinke. Oddal jo 7 Btrelov, a k sreči ni bil nihče zadet. Napad je bil izvršen kakih 8 km daleč od Gračaca. Streljali so neznani razbojniki z namenom, da bi izropali potnike. Napad so javili najbližji orožniški posfaii
*	Božična tekma in razstava kanarčkov. Ljubko presenečenje nam pripravlja društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani, ko priredi za božične praznike v ženski učiteljski šoli v Ljubljani na Resljcvi c. 10 razstavo najboljših pevcev kanarčkov iz vse naše in savske banovine, ki bodo tek-
svrho
ma je kontrolni listek; tri take kontrolne listke pošljite kot prijavo za brezplačno prejemanje revije na naslov: Pražarna Zika, Ljubljana. Če pa Vaš trgovec nima Zike, kar velja predvsem za kraje izven Slovenije, naročite vrečko za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 65 Din) nato pa boste takoj uvrščeni med stalne, brezplačne naročnike revije »Zike«.
Najbolje ln poceni se oblečete pri Preskerju na Sv. Petra cesti 14.
* Pomorski muzej v Splita bo uredila Jadranska straža. Na zapadni obaH bo razširila svoj društveni dom, da bo več prostora za prenočiša članov JS in za društvene pisarne. Poleg tega doma pa je re-
movali za državno prvenstvo V
ocenjevanja je letos društvo poklicalo iz Mrvlmo ^ stavbišče za gradbo velikega kanarčkov v Monakovem Krilate umetni- SK1 muzej.
V i n n m'-' i ,L
j-U')!!' .
VEČER 16.1. IS37 NA TABORU
»JUTRO« št 298
7
uM-CtUUE. IL XZL f
darujte
SMUČI, DRSALKE. SANKE
toda — le dobro blago!
POCENI
kupite pri tvrdki:
GOREČ
OGLEJTE SI NEOBVEZNO ZALOGO!
d* Z Ob Z*
Iz Ljubljane
n— Adamičev spominski večer v veliki filharmonični dvorani bo v ponedeljek 4. jsumarja ob 20. Kratek spominski govor bo imel prof. Marijan Lipovšek. Izvajale se bodo izključno le skladbe Emila Adamiča in nastopijo: ravnatelj Julij Betetto s 4 samospevi. Trboveljski slavčki s celo vrsto s eapella mladinskih zborov dalje zbori s spremi jeva njem klavirja in vmes bo pela sclo mlada solistka Koritnikova. ki se je že por.ovno izkazala na koncertih svojih tovarišev — Trboveljskih slavčkov. Dalje sodeluje Slovenski vokalni kvintet in pa Adamiče^ Učiteljski zbor ter pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske. Večer nam bo prrrne°el mal pogrled v neizmerno bogastvo, ii ga je zapustil blago pokojni avtor svojemu narodu. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v prodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Data, in pri o so poti po katerih prihajajo klice bo ha>! v niše te!o. 0-i nalc^ij-vin bi-Ie^ni grla m vratu ima varujejo okorne ANAOOT pa?t;le dr. \Vandera. Dobivajo ge v vseh lekarnah. Cena mat^a savojčk3 Dio 8. veUkees zavojčka Din 15.
Temelj za spomenik kralju Alek*an-aro, v Ljubljani ne bo veljal 950.000 Din, kafcor je pomotnoma stalo v našem včeraj-
Snjean poročilu o seji ljubljanskega mestnega sveta. Točnega proračuna še ni, ker ge niti ni definitivno odrejen prostor, kjer bo spomenik stal. Vsekakor pa bodo stroški znašali le en del gori naveden vsote.
Mr.
.Smreka"'

oMažfJo
Bafo&vcevi „» bonboni
sestavljeni fz smrekovega ekstrakta ln teta. Radi teea zrahljajo katar, oiaJSajo teločevanje sluzi ter desinficirajo usta ta grlo.
i"*
p g
v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4.— tn 6.—. Apoteka
Mr. Bahave«
IJt'T!IJANA Kongresni trg štev. 12
u— Razstava slik H. Jakea (motivi tz Norveške in Dolenjsike, zbirka portretov)
bo odprta tudi preko božičnih praznikov. Tako se vsem prijateljem umetnosti rcud3 lepa prilika, da si ogiedajo za praznike slike enega naših najpomembnejših sodobni a slikarjev. Razstava je v Jakopičevem paviljonu.
Ljubljana, Dvorni trg S, izdeluje DAMSKE KROJE PO MERI
iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. Poučujemo tudi
KROJNO RISANJE,
n— Matineja ZKD. Kot svoj božični spored prinaša Zveza kulturnih dru§tev veličastno fiilmisko delo Luisa Trenkerja jz planinskega sveta »Za domovino«. Zgodovinsko obeležje sega v dobo iz leta 18"9., ko je Napoleon zmagovito prodiral preko Tirolov proti Dunaju- Edina, ki 90 se postavili Napoleonovi vo eki v bran in onemogočili za nekaj časa njen pohod, so bi$j Tjroloi. Pred nami se odpira vsa veličastnost nedostopnih in zasneženih planinskih velikanov in usoda tistega majhnega trdega naroda, ki ie ravno v tej večn; povezanosti s prirodo ostal samonikel in do gotove mere otroško veren in naiven. Z ozirom na Božič pa je poskrbljeno tudi za otroke in prjnaša matineja kot dopolnilni S[x>red najnovejšo barvasto simfonijo, risani J: iin v s|otru Mjokyievih filmov »Mali Petri č« iz življenja in prigod čudežnega malega pe-telinčka. Tako pomeni ta božični matdnej-sk- spored nepozaben užitek Ln razvredilo za male in velike jn to za najnižje cene 3.50 in 5.50 Din. Predstav; v Elitnem kinu Matici v so!x>to in nedeljo ob 10.30.
Začnimo knjigovodstvo v ietu 1937 z
AG&IPFO—KARTOTEKO
v obliki knjige.
Samozastopstvo za Jugoslavijo:
M. T I č A E — Ljubljana.
u— Upravi teljs t vo drž. n. dekliške meščanske šole izreka iskreno zahvalo ban-3ki upravi, društvu »Dc*m in šola«, raznim tvrdkam in sploh vsem, ki so, bodisi z denarjem ali z dobitki za tombolo, omogočili, da je šolski P.R.K. pri šolski božič-r ici obdaroval s toplo o^eko in perilom ln pecivom vseh 208 učenk	a
u— Ciril Metodove podružnice naj zaka-
žejo svoje prispevke po poštni čekovni po ložmci.
u— Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trgovinah trafikah in CM pisarni. Beethovnova ulica št. 2. Podpirajte obmejno slovensko šolstvo
u— Za večerne kuharske tečaje za hišne uslužbenke, sprejema priglase upvava »Go-spodinii=kp nomočnioe«. ^"oifova ul. 10
u— Silvestrovanje »Soče« in »Tabora« bo v bivšem hotelu »Tivoli«. Program bo
prvovrsten. Igrala bc izrestna godba. Tudi Miklavž bo prišel med nas ter delil darila. Sprejemali bomo v hotelu »Tivoli« 31. t. m. darila ves dan proti plačilu 2 Din. Pijače in jedi bodo poceni in prvovrstne. Vstopnina samo 5 I>in. Pridite, bo prijetno in domače.
sfera prebava je pol zdravja!
Lahko, normalno izpraznjenjc pri zapeki, lenivosti
črevesja vam omogočajo
A RTI N - 5?R AtEJE dr. VVandrra
Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 ura že j Din S—. in v vrečicah po 2 dražejl Din 1.50 Ogl reg pod S br 7724/34
u— Na kirurškem oddelku so včeraj med drugimi pacienti sprejet! bivšega pismonošo Valentina Prestopnika. Ki ga je žena zaradi tega, ker je bil osrm dni brez posla, sprejela dom., na precej neprijazen način. Ko so mu na kirurškem oddelku za prvo silo obvezali tane, se je Prestopnik odpravil v domačo oskrbo.
u— »kronika leta 193(k bo na silvestrovanju na Taboru prav gotovo tud; letoe užgala kakor še vselej doklej Ne samo po Ljubljani, tudi že daleč veri so šle popularne popevčice s tradicionalnih taborskih silvestrovanj. Se želite pošteno nasmejati? Taborsko silvestrovanje vam bo nudilo dovoli prilike. da boste res 6 smehom dočakali novega leta, ko bo na Taboru v učinkoviti žjvi sliki izmenjana predaja poslanice, ki jo bo leto 1936 izročilo svojemu nasledniku 19:>7. Tudi vaše gesto za zaključek 19P-6 nai bo; »s smehom v novo leto 1937«.
Razširjenje PMlipsovih
tvornic v Angliji
Kakor doznavamo. bodo Philipsove radio tvornice v Mitchamu pri Londonu znatno razširjene. Priprave za nove gradbe so se že pričele.
|	KLAVIRJI PO KVALITETI:
I Stemway, Boesendorfer, Foerster, Hoelzl, Stingl orig., Petrof, Dalibor (ČSR), Hofmann.
i	Velika izbira edino pri tvrdki
j ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Aleksandrova cesta 7
Ta tvornica, ki spada med največje angleške radio tvornice, ima zdaj zaposlenih preko 3.500 delavcev. Po dovršeni razširitvi pa bodo imele angleške Philipsove tvornice preko 4.500 delavcev.
u— Na Šentjakobskem gledališkem odru gostuje na praznik 26. t. m. ob 20.15 pevski zbor z Viča z opereto »Mež nar jeva Lizika« v režiji g. M. Kunaverja. Pri opereti nastopijo člani zbora kot solisti in celoten pevski zbor. Kdor se hoče zabavati v veselem razpoloženju, naj poseti opereto in s tem izkaže priznanje marljivemu viškeinu pevskem zboru.
LASTEN DOM
ZE OD DIN 70.000 VAM ZGRADI PODJETJE
P I R C GABRIJEL, STAVBENIK
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 7
Načrti brezplačno na razpolago
u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani,
Kongresni trg 7 v hiži Slovenske matice, je odprta v nedeljo 27. t m. od pol 10. do pol 12. dopoldne. Vstop v knjižnico Ima vsakdo, knjige se izposojajo vsakomur, kdor se zadostno legitimira.
u— JNAD »Jadran« priredi 16. januarja v veliki dvorani Sokol&kega doma na Taboru tradicionalni Slovanski večer, ki bo elitna manifestacija vse nacionalne mladine dravske banovine. Odbor je že zaprosil za pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja Petra IL, v trdni veri. da bo prošnja ugodno rešena. — Pri koncertnem delu večera bodo sodelovale naše najboljše koncertne moči. tako da bo prišel na svoj račun še tako razvajen ljubitelj glasbe, za plesno glasbo pa bo skrbcJ naš odlični priznani Ronnv — jazz.
u— Lutkovni oder Sokola I. na Taboru
vprizori v soboto 20. t. m. ob pol 16. izvira lutkovno igro br. Janeza Griinfelda »Jurče kroti Indijance«. Dejanje se vrši v Ljubljani ter je poučno-zabavno. Lepe dekoracije in lutke! — V nedeljo 27. t. m. ob pol 16 pa vprizori Vasič-Sedejevo muno štiridejinko »Hrabra družina. V igri nastopa cel rej živali, kot medvedek, osliček. mucek petelinček i.t.d. Vsem obiskovalcem našejra gledališča želi lutkovni odsek Sokola I. vesele bo/.ične praznike.
:md g AH O V E O
Tragična smrt obupanega krojača.
Sinoči ob 17. je bila uprava policije obveščena, da se je v svoji delavnici na Fi-govčevem dvorišču obesil 32-letni krojaški mojster France Novak. Na ogled se je podala komisija, ki sta jo tvorila dežurni uradnik Kette in polic, zdravnik dr. Lužar. Zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. France Novak je bil po rodu iz Dobrepolja in je do nedavnega veljal za solidnega mojstra. Zadnji čas pa se je zelo vdal hazard-nim igram in je zlasti v razne aparate zmetal mnogo denarja. Se celo kolo je prodal, da je lahko zadostil igralski strasti. To ga je seveda finančno ruiniralo in je bil zadnje dni rea obupan, čez dan je pravil, da se bo končal, kar je nato ob 16.45 tudi storil. V trenutku, ko je njegov pomočnik zapustil delavnico, si je pritrdil 4 mm debelo vrv na žebelj ▼ zasilni steni. Čeprav se je dotikal tal, je bil vendar takoj mrtev, da mu že pomočnik, ki se je po kratkih trenutkih vrnil, ni mogel več pomagati. Novak je bil poročen m na prošnjo žene je bil pokojnik v svoji delavnici položen na mrtvaški oder.
Lepo božično afi novoletno darilo za Din 20.—
in to:
1 kom toaletnega mila 1 kom mila za britje 1 steklenico kolonske vode 1 kom zobne kreme 1 kom glavnik 1 kom vaselin 1 kom šampon 1 zobno ščetko vpošljite v znamkah ali po položnici na naS naslov in mi Vam poštno obratno franko pošljemo. — Se priporoča
Foto-parfumerlja In galanterija
LOJZE $ M U C
_Ljubljana, Aleksandrova c. 8.
u— Kam na Štefanovo? Vsi na koncert ki ga priredi na Štefanovo 26. t. m. God-beni odsek poštnih zvaničnikov in služite-ljev v novi dvorani hotela »Metropol« (Miklič). Koncert bomo Izvajali od 19. do 20. ure, po koncertu prosta zabava s plesom. Prireditev je v korist poštni godbi. Odbor.	■
u— Božič v Plesnem zavodu Jenko y Kazini: v petek ob 20. božični ples, v soboto ob 20. ptesni večer »Pri belem konjičku«, v nedeljo ob 16. popoldanski ples z
božičnico. Vsi vljudno vabljeni! Začetniški tečaj zopet v ponedeljek — v torek in izjemoma to sredo nadaljevalna tečaja. Posebne ure in informacije vsak dan.
u— Sokol II. sj:lvestruje tud; letos v Kazini, na kar vee opozarjamo Za obilni poset se priporoča odl>or.
u— Gostilna Činkole toči med prazniki vina čez ulfico 2 Din pri litra cene}«.
Iz Maribora
a_ Za mariborski spomenik kralju Ucdj-
nitelju so prispevaj: dravska sekcija Udru-ženja zvaničnikov finančne kontrole 1000 Din, tvrdka L. Franc in sinovi 500. kavarnar Loize Strehar 400, ISSK Maribor 238. Franjo Bureš 200, Narodna šola Baikovci 170. Po 100 din: Josrp Greič, Henrik SabotT, dr. Andrej Veble. dr. Stanko Štor. Po 50 dni: Aleksander Linimaer Ivana Gaišek in Ljudevit Uhler.
a— Delu slava, delu čast Te dni je Inž. Milosavljevič v navzočnosti vsega uradni-štva in delavskih zaupnikov slovesno izročil monterju Splošne stavbne družbe Juriju Sentivan^kemu srebrno kolajno g prizna-mco za vzorno delo pri gradnji pančevSke-ga mosta.
Praktična božična darila
v veliki izberi priporoča
IVAN KRAVO S,
ALEKSANDROVA C. 13.
a— Slovenskemu dela»stTo! Pripravljalni
odbor za ustanovitev zadružn« tekst ilne tvornice v Mariboru vab; delavce, nameščence im vse resne n flektante, da pristopi jo kot člani v zadrugo Za prospekte pošljite 3 dinarje v znamkah na naslov F. Kodrič, Maribor, poštn.; predal št. 90. Zadružniki na p^n-
a_ Dr. med. Klara Kuknve* ordinfra zo
pet. Krekova ulica 18.
Težka
zimska hrana
in premalo gibanja so v zimskem času često vzrok sla.be prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: hemoroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrupi jen je, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene.
«Planinka> čaj — Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na VaSe splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno »Planinka« čaj — Bahovec, ki se ne prodaja odprt temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih po Din 20.—, polovičnih paketih Din 12.— in poskusnih vrečicah po Din 350. Pišite po brezplačen vzorček proizvajalcu:
Apoteka M. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg 12.
S. br. 29560/35.
a_ Boiifek upokojencem. V torek zvečer
je bi'ia prj Gambrinu prjsrfria božičnica. ki jo je priredilo Društvo državnih upokojencev svojtim revnim članom. Obdaritev se je ievrejila v okviru bogatega sporeda z orke-»tralnimi točkami mestne godbe pod vodstvom kapelo i ka Kondefke io s pevsfcimi točkami, ki eo jih odpeli magistralni pevc; pod vodstvom g. F. Avsenaka. S toplim zanosom je 6pregovorjl primerne besede naš planinski pesnik Zorzut.
(po (faoiiču (h$tto $ tatno ceneje
C. Jlct
£iuMjanafWle&tnito95
a— Prva božčniea tekstilnega delavstva
je bila na Teznem v Ahtikovi gostilni, kjer so delavci Ehrličhove tvornice obdarovali svoje malčke. Najpreje so bili postrežem s toplo južino in belim kruhom, nakar so po pozdravnem nagovoru uradnika Amanda Kovačiča Sledile ljubke dekla-macije. Obdarovani so bilo vsi otroci delavcev z darili v skupni vrednosti 14.000 Din. Mariborska mestna občina je tudi letos, kakor običajno, obdarovala mestne ubožce.
a— K »k« je na planinskih rrherjk. Mariborska koča, Pohorski dom. Lobniea: mirno, jasno, 30 cm srenja, smuka možna. Senjor-jev dom: —5,40 cm srenja, jasno. Pesek: —5, mirno, jasno, 50 cm, 6renja, vsa pota izvožena. Peca: —9, j a« no, 80 cm sreža, smuka idealna._
16. Akademski ples
5» I* 1937, Union, Ronnyjazx
a— Kriminal. V Orehovi vasi eo še ne-;z-elederkj tatovj odnesli posestnjiku Ludoviku Fricu obleke, perila i« drugih predmetov v skupnj vrednosti 4000 Din. Na banovinski cesti pri Brengovi ▼ Slovenskih gorjeah je navalil mlajši moškj na trgovca Antona Svor-šaka, ki ee je branji s palico. Nenadoma so počili iz zasede strefi in ie dobil napadalec dva v levo nogo. Sedaj iSčejo skrivnostnega strelca.
Iz Celja
e— Umetnostne razstava Sirk-Xapotnik
v dvorani Mestne hranilnice v Celju ostane odprta samo še do nedelje 27. t. m. Razstava jte bila doslej zelo dobro obiskana. Mnogo obiskovalcev je bilo tudi iz okolice, zlasti iz Šoštanja. Razstavljena dela vzbujajo veliko zanimanje. Nekaj del je že prodanih za nekatera pa še ni padla odločitev, ker je med tolikimi lepimi deli izbira bi končna odločitev težtea. Izgleda pa da bo oddanih fte nefltaj del, ki bodo najlepše in najprimernejše božično darilo. Ponovno opozarjamo vso umetnost ljubečo javnost, da si o praznikih ogleda razstavo.
Nepravilna prebava
slabi telo!
Najboljše naravno zdravilo je Rogaška Slatina in sicer v lahkih slučajih motnje »TEMPEL«, pri težjih motnjah pa iz vrelca »DONAT«, ki je že od nekdaj znan kot eden od najboljših zdravilnih vrelcev. Vprašajte svojega zdravnika!
e— Celjski večer. Ljubljanska radijska postaja je priredila v soboto od 20.20 do 23. v Mestnem gledališču v Celju »Celjski večer«, ki je bil predvsem posvečen celjskemu skladatelju dr. Antonu Schwabu, in ga je prenašala po radiu. Najprej je radijski orkester pod vodstvom dirigenta g. Draga Maria Sijanca skladno in precizno izvajal Bizetovo suito »L' Arlesierme«, nato p« je župan g. Mihelčič spregovoril pozdravne besede. Koncertna pevka sopranistka ga. Golobičeva je ob spremljevanju koncertne pianistke ge. Mirce Sancinove z zelo dobro tehniko in toplino zapela Čajkovskega »Za-poj mi pesem, o mati«, Adamičevega »Jezdeca« in Alabjevega »Slavčka«. Slovenski vokalni kvintet jc dovršeno zapel Schwa-bove pesmi » Večer na morju« »Slanica« in »Vasovalec«. Nato je mag. pharm. g. Fe-dor Gradišnik v izklesanih besedah podal kulturno sliko Celja v zadnjih desetletjih do današnjega dne. Baritonist g. Tone Pe-trovčič je ob spremljevanju radijskega orkestra s sočnim, polnim glasom učinkovito zapel Michlovo »Človeka nikar«! Violinski virtuoz ravnatelj Glasbene Matice v Celju g. Karlo Sancm je ob spremljevanju radijskega orkestra z umetniško dovršenostjo in fineso izvajal Svendsenovo »Romanco« in Vieuxtenrpsovo »Sanjarjenje«. Slovenski vokalni kvintet je zapel Schwabove »Naj bo!«, »Oj dekle, kaj s' tak žalostno«, »Use-hli cvet« in »Vinsko«, mešani zbor Celjskega pevskega društva pod vodstvom pevo-vodje g. Peca Šegule pa je z dobro dinamiko in eksaktno zapel Schwabove pesmi »Zvonovi«, »Zdrava Marija« s sopranskim solom ge. Golobičeve, »Moji devojčici« in »Se ena«. Ob zaključku je radijski orketer izvajal Dolinarjev-Bernardov renček po narodnih napevih »Mlada pota«. Prireditev je bila programsko in po izvedbi zelo posrečena, trajala pa je predolgo. Gledališče je bilo slabo obiskano.	— R. P.
e— Ljudsko vseučilišče ostane do IL Januarja zaprto. Redna predavanja ae bodo pričela zopet v ponedeljek 11. januarja. Vzgojnega tečaja, ki ga na Ljad&tam vseučilišču vodi prof. dr. 2ge£, do četrtka 14. januarja ne bo.
Zdaj Vam je lahko polepšati umazane ia počrnele zobe
Akp se Vam zobje hitro umažejo in kvarijo, uporabljajte KOLYNOS specijalno antiseptično pasto aa aobe, ki Vam JUi »pet naredi privlačno bleflčeče. Mlkrr« v ustih povzročajo madeže in kvarjenje... KOLYNOS ugouablja te nevarne mikrobe in čisti naglo in temeljito. NamaSte malo BOLTNOSa aa suho fičetko tn Va« zobje zadobe žtr blesk itt naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vaiaga
KOLYNOS

I
Matineja kina Sloge ■
Samo v soboto m nedeljo ob 11. dop. Največji ekspedicijski film v džunglo! Borbe divjih zveri
DIVJI TOVOR
v nemškem jeziku Matinejske cene 3.50 in 5.50 Din
e— Tragična smrt mestnega reveža.
Na cesti na Ložnici pri Celju so našli v ponedeljek 7lletnega mestnega reveža Jurija Končana z Ložnice 43 globoko nezavestnega. Orožniki so ga pravili na njegov dom, od koder ga je prepeljal reševalni avtomobil v bolnišnico. Končan je v torek izdihnil. Pri obdukciji so našli v njegovem želodcu strupeno kislino. Končan je očivrd-jio izvršil samomor. O smrti so obvestili njegovega sina, ki živi na Dunaju.
e— Ukinitev toka. Kranjske deželne elektrarne bodo v nedeljo 27. t. m. od 13. do 15. zaradi nujnih popravil ukinile dobavo toka v Celju tn okolici.	■
Akademiki starešinske organizacije „SLOGE"
PRIREDE 9. JANUARJA SVOJ
n. PLES
NARODNI DOM — RONNY JAZZ
e— »Divji lovec«. Dne 18. t. m. zvečer po uprizorili dijaki, člani srednješolske organizacije »Sloge« v Celju v Narodnem t lomu Finžgarjevo ljudsko igro s petjem >Divji lovec«. Igra je dobro uspela. Vaškega reveža Tončka je igral Gruden s prijetnim, toplim občutjem in razumevanjem. Tragedijo ljubezni Majde ln Janeza sta dobro podala Golobičeva in Drolc. Skopu-žkega .oblastnega rihtarja je igral Hrašo-vec zelo posrečeno. Tudi ostale vloge so bile dobro zasedene. Režija ge. A. Sadar-jeve je bila skrbna, scenerija zadovoljiva. Občinstvo, ki je skoraj napolnilo dvorano, je nagradilo igralce z iskrenim odobravanjem, Golobičeva pa je prejela lep šopek.
LESNI VENČEK
PRIREDE 9. JANUARJA 1937. V UNIONU TRGOVSKI IN PRIVATNI NAMEŠČENCI
VABLJENI!
e— Zopet karambol na zloglasnem železniškem prelazu v Medlogu. Včeraj malo pred 6. zjutraj je vozil neki voznik po državni ce3ti iz Celja proti Petrovčam. Se-del je spredaj na vozu, zadaj pa je imel privezan Se drug voz. Ko je v temi in megli pri vozil na znano železniško križišče v Medlogu, kjer so se zgodile avtobusna katastrofa pred petimi leti in še mnoge druge nesreče, je privozil proti prelazu tovorni vlak iz Celja. Voznik je v zadnjem trenutku pognal konja tn je s prvim vozom ušel, dočim je lokomotiva zadela v drugi voz ln ga razbila. Koliko nesreč in pritožb bo Se treba, da bo dala železniška uprava končno namestiti zapornice na tem izredno prometnem in nevarnem prelazu;,
ZA VSAKO KOPELI, CIMEAN KOPALNO TABLETO I
e— žrtev napadalcev. Ko se je vračal 21-ietnl posestnikov sin Jože Jamnikar z Gorice pri Dobrni iz gostilne domov, sta ga napadla posestnikova sinova Jože in Adam J. iz Vrbe pri Dobrni in ga z nožem trikrat zabodla v hrbet. Težko poškodovanega Jamnikarja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Kino Union. Danes zaprto. Jutri in v soboto matineja: > Junak nad junaki«. Jutri in v soboto ob 16.15, 18.30 in 20.45 ■velefilm »Pesem za Tebe« z Janam Kiepu-ro in zvočni tednik. V nedeljo ob 16.15, 18.30 in 20.45 in ponedeljek ob 16.30 in 20.30 velefilm »Allotria« z Adolfom Wohl-briickom in dve predigri.
e— L gostilničarski ples v Celju v proslavo 50 letnice združenja gostilničarjev in kavarnarjev v Ceiju bo 5. januarja 1937. v hotelu Unionu. Prireditev bo ena najlepših veselic zadnjih let. Sodelovala bo^ta dva priljubljena godbena zbora.
KINO METROPOL, Celje, danes zaprt. V petek 25., in soboto 26. decembra prinašamo »MALA IRENA« in I. plastični tonfilm »AUDIOSKOPIK«. V nedeljo 27. in ponedeljek 28. decembra ANA DEMIDOVA »CAREVI SVEČNIKI«. Predstave kot ob nedeljah. Matineja v petek 25., soboto 26. in nedeljo 27. decembra »POSLEDNJI POGAN«. Predstave vsakikrat ob 10.15 in 14. uri.
Iz Tržiča
č— Kolo jugoslovenskih sester je priredilo božičnico revnim otrokom v telovadnici meščanske šole. Po kratkem nagovoru gospe predsednice Anke PoUakove so pričele pridne članice Kola z razdeljevanjem daril. Obdarovanih je bilo 46 deklic in 42 dečkov Deklice so dobi'e po ene gorke spodnje hlačke in par nogavic, dečki pa volnene sveatre Poleg tega je bilo obdarovanih še 10 revnih družin, vsaka z živili za 5rt Din. Človekoljubno delo tržiških kola-šic zasluži vse priznanje pa tudi vso podporo onih ki morejo kaj žrtvovati za omi-Ijenje bede najrevnejših, posebno otrok
č— Kino predvaja na božič pri vseh predstavah in na Štefanovo ob 4. in Vs7. velefilm »Večni sen« (Kralj Monfblanca). Na Štefanovo pri zadnji večerni predstavi ob i/»9. ter v nedeljo pri vseh predstavah pa veleopereto »Pesem Gavča«.
Odprto pismo
gospodom:
obema slov. ministroma, vsem slov. senatorjem, banu in narodnim poslancem.
Vprašanje predvojnih avstro-ogrskih obveznic pri nas po 18 letih še vedno ni urejeno.
Pozivamo in prosimo gori imenovane, da posredujejo k ureditvi te zadeve v proračunskem letu 1937/38.
Sklicujemo se na člen 203 senžermenske mirovne pogodbe, glasom katerega mora vsaka izmed držav, ki ji je pripadlo kako ozemlje nekdanje a.-o. monarhije, prevzeti obveznice avstrijske države na tem (pripadlem) teritoriju.
Naša država je po mednarodni pogodbi vezana prevzeti te obveznice v dinarski valuti po stanju z dne 28. julija I. 1914., kakor tudi izplačilo obresti od 1. 1920. dalje.
V imenu več prizadetih:
M. L. Jerman.
Meža, dne 22. decembra 1936.
Lastniki teh obveznic naj se javijo na gornji naslov.
Iz Kramia
r— Jugoslovensko akademsko društvo v Kranju priredi 9. januarja svoj D. elitni ples pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem častnega damskega komiteja Vabila bodo odposlana te dni. Zaradi primanjkanja naslovov prosimo, da se reklamacije pošljejo na naslov: JAD, Kranj.
r— Kino Narodni doni predvaja na božič. Štefanovo in v nedeljo krasno filmsko delo »Zima v gozdu« (Ivje). Krasn, prirodni pos nefckj!
Z Jesenic
g— Zvočni kjno Radiu predvaja za prazni ke v petek, 25. t. m ob 3 jn 5. uri pop tei ob 8. uri zvečer, v soboto (na Štefanovo' ob 3. urj pop. in 8. uri zvečer velefjjm z Janoni Kiepuro »Ljubimcev žena«, v nedeljo ob 3 in 5. uri pop ter ob 8 urj zvečer t>a velefilm »Po krivem osumljen« (Cesarska cesta) Dodatkj; Paramoimtov zvočni tednik barvan film »Neuspel program« ;n domač Zora tedniik. — Za Sjiivestra sledi »Veliko čiščenje«.
1 Matineja kina Usta^ssa i
Samo v soboto in nedeljo ob 11. dop.
španska romanca
Lepa ganljiva vsebina. V gl. vi. DOROTHEA VVIECK
Matinejske cene 3.50 in 5.50 Din
Iz Hrastnika
h— Za brezposelne in revne šolarje. Kuhinja za brezposelne je pošla v obrat v j>o nedeljetk. čez zimo bo v nje, okrog -jO brezposelnih dobivalo toplo kosilo večerjo Kuhinjo vzdržujeta občinska ua banska uprava. Pred prazri;ik je 'jiio obutih 100 bo«ih šolarjev, Domači čevljarji so naredili 60 pa rov čevljev, katere je plača1 krajevnj šolski od-bor IPD je darovala otrokom 52 paro\ čevljev. Te čevlje so razdelil na 40 hrastnj-ških in 12 dol&kih šolarjev Banska uprava je nakazala neka! manufakturnega blaga za revno deco- Vsem darovalcem je ubožna mladina iz srca hvaležna.
h— Zvočni kjiio Sokol predvaja na božič-ni dan in Štefanovo popoldne film »Sanje zimske noči«, na Štefanovo zvečer jn v nedeljo pa film »Jekleni orli«.
Iz š©š£ai?ja
š— Pretresljiv pogreb. V torek smo že poročali o grozni nesreči na tukajšnjem kolodvoru, ko je vlak povozil 18!etno trgovsko vajenko gdč. Mileno Lichteneger-jevo. Prerana smrt pridne Milene je vso šaleško dolino navdala z globokim sočutjem do nje in do nesrečnih staršev. Zato je bdi tudi pogreb lep, izredno mnogo ljudi se je poslednjič pa-lovilo ob grobu. Tudi, ko je ležala Milena v mrtvašnici, so jo obiskovali hi ji nosili cvetja. Pri pogrebu so bili navzočm vsi učenci in učenke trgovsko nadaljevalne šole ter mnogo mladine in odraslih. V slovo sts spregovorila šolski upravitelj g. Burdijan in župnik g. Gril. Solze navzo&iih so pričale, kako priljubljena je bila Milena. Blag ji spomin!
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87
25. in 26. decembra ob 3., 5., 7. in 9. uri glasbeni velefilm v nemškem j jeziku
Glasba: Giaccmo Puccini Gertrude Lavvrence in Douglas Fairbanks jr. v glavnih vlogah
27. ob 3. 5, 7. in 9, in 28. ob 7. in 9. Gustav Frolich in Renate Muller v filmu velike ljubezni
LJUBIMCA
Dne 25, 26. in 27. matineja ob 11. uri dopoldne
NE PUSTI ME SAME
z Normo Shearer, Robert iMontmery in Herbert Marschall. Cene za vse prostore Din 3.50.
Iz življenja m dežel'
RAKEK. V korist postavitve spomenika kralju Aleksandru Uedinitolju, bo 10. januarja ob 2(). v SokoJskem domu na Rakeku velika prireditev, na katero že danes opozarjamo vso notranjsko javnost.
RIBNICA. Sokolski zvočni kjmo predvaja na dan božiča, praznik sv Štefana in v nedeljo 27. t. m vsakiikrat ob 15.15 in 20. velj-kj zvočnj film »Bengalj*. Dodatek: Para-mountov zvočni tednik. Za novo leto pride »Barka ro!a«!
SEVNICA. Zvočni kino predvaja za božične praznike dvojni program. Na božični dan in Štefanovo velefilm »Mazurka«. v nedelji 27. in ponedeljek 28 t. m pa opereto j »Zgodbe iz Wienerwalda«. Vsakokrat nov i in bogat dodatni program.	|
O R T
SK Ilirija dela 25 let
Nedavni občni zbor našega najstarejšega športnega kluba je pokazal, kako težko je v teh časih idealno
delati za šport
V ponedeljek zvečer je bil v mali dvorani Kina Matice 26. občni zbor našega najstarejšega športnega kluba Ilirije, na katerem se je tudi letos zbralo lepo število članstva Klub je letos dopolnil 25 let svojega obstoja ter vztrajnega in požrtvovalnega dela na športnem polju in zaključuje te dni
četrt stoletja samega truda
da bi »e pri nas čimbolj popularizirale vse športne panoge in bi bilo izvajanje športa dostopno najširšim plastero naroda. Pri tem se klub ni strašil niti ogromnih materielnih žrtev, ki gredo v težke milijone, niti vseh mogočih drugačnih težav, ki jih je moral na poti do tega idealnega cilja premagovati, zdaj zaradi ozkosrčne domače rivalitete, ali recimo kar zavisti, ali pa zaradi nerazumevanja, al' recimo kar omalovaževanja, s strani vrhovnih športnih organizacij in ne na vse zadnje tudi odločilnih javnih činiteljev Kljub vsem tem bremenom m preko vseh teh težav je Ilirija vztrajala in je danes njeno ime ime športnega kluba, ki it za razvoj športa v naši banovini in seveda tudi v državi pridobi1 ogromne zas'uge ne samo z vzgojo velikega kadra dobrih športnikov temveč še bolj s tem da je postavda Ljub Ijani neka; vzornih športnih naprav s katerimi le lahko ponaša nc samo doma temveč celo v naprednejši tujini Če se je klub v tej dolg: dobi in med tem težkim delom včasih energično postavi' za svojo stvar m so se takrat simpatije tega ali onega obrnile drugam pa je nazadnje le prebr-idil vse krize je to samo nov dokaz, da ima SK Ilirija v sebi dovoli življenjske sile. ki ji zagotavlja najlepšo bodočnost
Občni zbor je vodil sedanj' predsednik in veliki klubov mecen inž Stanko Blou dek, ki je uvodoma pozdravil članstvo in zastopnike tiska nato pa kratko jmenil glavne dogodke iz klubovega življenja v preteklem letu Z veseljem ie predsednik ugotovil, da se je klub letos iznebil »razbojniške® nogometne sekcije in bo zdaj vse svoje moči tem lažje posvetil širjenju športa na široko. Pri tej priliki je inž Bloudek potegnil ostre meje med pojmoma telesne vzgoje in športa, ki se pri nas le prečesto zamenjavata, in «icer celo takrat, kadar gre v Škodo njunega razmaha. Seveda tudi to pot ni pozabil naglasiti. ka ko težko breme so za športne klube in njihove delavce razne dajatve pri športnih prireditvah in kako neprijetno jc. da morajo športni kli:bi po 15 letih svojega delova oja po vojni šc vedno samo trkati na vrata in prosjačiti za podpore. H kraju je izrekel prepričanje in nado, da bo klub oprt na požrtvovalnost svoftga članstva še dalje vztrajal na dosedanji poti.
Poročila vseh funkcionarjev je klub v jubilejnem letu zbral
V
rn^-n^tn alma&ahu
ki ga meni objavljati v bodoče pred vsakim občnim zborom. Upravni odbor ugotavlja v uvodnem poročilu, da je bilo 25. življenjsko leto SK Ilirije zelo razgibano in burno. Razpoloženju klubovega članstva jc zadal hud udarec razpust nogometne sekcijc, do katerega jc prišlo zaradi l.emo-gočih razmer v višjih športnih organizacijah. Del članstva za ta korak upravnega odbora ni imel popolnega umevanj3 in posledica tega je bilo delno znižanje števila rednega članstva, ki ga do sedaj še ni bilo mogoče popraviti, številčno jc doseženo ravnovesje v članstvu s pristopom mladine, tako d« šteje klub kljub letošnjernj najtežjemu poslovnemu letu še vedno 84 ustanovnih, 412 rednih in podpornih icr 315 čianov med dijaki in naraščajem.
Poučila posasreznih se&csj
v splošnem ne morejo beležiti uspehov, kakor so jih dosegale prejšnja leta. Tako je n. pr. drsalna sckcija zaradi nenrvadno mile zime preživela sezono brez vsake prireditve na ledu in tudi brez udeležbe njenih članov na zimski olimpiadi. Žrtev vremenskih razmer je bila prav tako smučarska sekcija, ki izkazuje prav malo sikrom nih prireditev. Uveljavila pa se je ta sekcija s svojo udeležbo na olimpiadi, kamor je poslala najmočnejše državne reprezentan-te, in pa na veliki skakalni tekmi v Planici. Lahkoatletska sckcija je v preteklem letu najbolj trpela zaradi pomanjkanja lastnega športnega prostora, zato pa ji je uspelo pomladiti sekcijskc vrste s številnim in kvalitetno dobrim naraščajem. Sek-cijski člani so startali na .M prireditvah, med njimi številnimi za državne barve. S svojim odličnim juniorskim materialom se bo sekcija poslej lahko uveljavila kak6r nekdaj. Prav tako kot pn lahkoatietski je bil niz lepih uspehov prekinjen z izgubo igrišča tudi pri hazenski sekciji. Sekcija se jc morala spomladi zaradi pomanjkanja treninga celo odpovedati prvenstvenim tekmam, kar pa se je jeseni zopet spremenilo in ima družina ponovno zasigurano podsa-vezno prvenstvo. Lep razmah beleži dalje sabljaška sekcija, ki je imela ob zaključku sezije 41 članov. Najvidnejši člani so ponovno nastopili na številnih domačih in mednarodnih prireditvah ter slednjič tudi v olimpijski reprezentanci Živahno delovanje je bilo tudi v teitiški sekciji, ki kljub slabim gmotnim razmeram prekaša skoraj vse klube v državi. Sekcija je priredila vrsto prireditev na svojih igriščih in sodelovala tudi v tekmah za nacionalno prvenstvo Jugoslavije. Klubski prvak se je s svojimi nastopi že precej približal kvaliteti zagrebških igralcev. V nasprotju z ostalimi sekcijami je bila letošnja sezona za table-teniško najuspešnejša. Njeni člani so si osvojili državno prvenstvo rn se morajo po vseh poznejših nastopih smatrati za najmočnejše table-teniške igralce v državi. Tudi ta sekcija je opetovano igrala doma m na tujem in se povsod postavila z naj-Iej>šimi uspehi. Mnogo lovorik in mednarodni sloves so pridobili njeni člani plavalni sekciji, ki se je s svojimi najboljšimi močmi udeležila tudi berlinske olimpiade.
Z zgraditvijo modernega kopališča je dobila ta sekcija torišče delovanja, s katerega se je povzpela skoraj do najvišje kvalitete našega plavalnega športa.
Almanahu je h kraju priključeno še poročilo o gospodarskem stanju kluba, ki glede na velike naprave in druge izdatke seveda ni najbolj zadovoljivo. Klubove obveznosti znašajo še vedno okoli 130.000 Din. Poseben račun se vodi tudi o upravi drsališča in kopališča, kjer pa so vedno še primanjkljaji — pri slednjem v milijonski številki. Sestavljalci almanaha zaključujejo svoja poročila z ugotovitvijo, da bi bil gospodarski položaj kluba lahko mnogo ugodnejši če bi bila Ilirija pri oblastvih dobila le približno tako pomoč, kakor jo zasluži po uspehih svojega delovanja in po splošni koristi svojih naprav.
Vsa poročila so bila sprejeta brez debate soglasno m po poročilu nadzornega odbora jc bila staremu odboru soglasno izrečena razrešnica s pohvalo.
Novi odbor
Po dopolnilnih volitvah v razne odbore bo novi odbor posloval v tcj-le sestavi:
Predsednik inž Bloudek Stanko. L podpredsednik Bctetto Evgen II. podpredsednik Končan Anton, I. tajnik Baltesar Ivan, II. tajnik Verbič Drago, I. blagajnik Medič Rudolf II blagajnik Stropnik Franc, gospodar Dirnberger Feliks. arhi\Tar Komar Ivo, odborniki, dr. Lapajne Stanko, dr. Bcrce lanko, ppolkovnik Keler. dr Vrhunec Vinko Prczelj Boris, arh Schell Hugo. \'agv Ernest, inž Stegu Miian. Pogačnik Tone; revizorji: Janežič Minco. Ra-bič Viktor. Kosec Ladko. namestnika. PoschI Hugo, Seunig Jože, načelnik plavalne sekcije ing Fine Franc, lahkoatletske Polajnar Karol teniške Bezjak Branko, ta-ble-reniške Nagv Ernest. hazenske dr Maver Ernst, drsalne ing Bloudek Stanko, hokejske Vodišek Viktor, sabl laške ppolkovnik v p. Cvetko Rudolf. Mesto načelnika smučarske sekcije še ni bilo zasedeno.
Na poziv predsednika je nato delegat kluba na nedavnem občnem zboru JLAS g Megušar kratko poročal o dogodkih na tem zboru s posebnim ozirom na stališče, ki sta ga delegata Ilirije zastopala v sporu za vodstvo v našem vrhovnem lahko-atletskcm forumu.
V nadaljnjem sta bila soglasno sprejeta dva predloga upravnega odbora glede znižanja članarine za redno in podporno član stvo na letnih Din 60.— in glede glasovalne pravice na podporno članstvo po treh "letih. Slednjič jc bila sprejeta še zelo pereča resolucija glede ukinitve taks na športne prireditve in za tesnejše sodelovanje države, banovin in občin s športnimi organizacijami.
Občni zbor je trajal — z almanahom v roki — pičli dve uri.
Smuškl tečaj na Sv. Planini. Pod okriljem Smučarskega kluba Celje bo od 10. do 16 januarja smuški tečaj za začetnike. Teren lahek dostop iz Trbovelj izv:stna oskrba v hotelu »Ana* na Planini, ki odgovarja vsem velemestnim zahtevam, sijajni razgled proti Triglavskemu pogorju. Kamniškim in Savinjskim Alpam ter bližnji in daljni okolici razvedri srce vsakega smučarja. Dnevna oskrba stane 30 Din. Tečaj-nina 100 Din. Tečaj bo vodil savezni smuški učitelj. Prijave že sedaj sprejema Smučarski klub Celje («r. Edvnrd PaidaseM.
SmuSki tečaj na Veliki planini Ker so snežne razmere na Veliki planini ugodne, se bo razpisani smuški te^aj, ki ga bo vodil g. šušteršič, pričel v nonedeljek 28. t. m. ob 8. zjutraj v planinskem domu. Izgledi so sijajni. Na planini je dosti snega, jasno solnčno vreme.
Trboveljski nogomet v praznike. Sveti dan 25. t m. bosta odigrala prijateljsko tekmo prvak SK Retje s kompletnim 1. moštvom Amaterja. Retje igra lep nogomet in je ojačeno z novimi igralci, ki so prišli na dopust od vojakov. Amater bo nastopil ojačen z igralci, ki dosedaj niso imeli dovoljen nastop na prvenstvenih tekmah. Enajstorica bo posebno nevarna v napadu, kjer bo igral odličen napadalec Kos Enci.
Službeno lz s.o. pri LNP. Prihodnja seja bo 31. Xn. ob 14. S.o. žeU vsem svojim članom sodnikom vesele božične praznike in srečno novo leta Predsednik,
Tečaji JZSS za smučarski trening
Vsem klubom in podsavezom!
JZSS objavlja, da sc vršijo splošni tečaji za trening tekmovalcev v vseh disciplinah po tem-le razporedu:
Za tek pod vodstvom finskega trenerja Korbonena v Mojstrani. Ta tečaj se je že pričel. Hrana Ln stanovanje v hotelu »Triglav« po Din 30.—
Za skoke pod vodstvom norveškega trenerja Hansena na Pokljuki. Tečaj se prične v soboto 26. t. m. Hrana in stanovanje po Din 35.
Za aipsko kombinacijo pod vodstvom domačega trenerja Pračka na Rožei. Tečaj te prične v nedeljo 27. t. m. Hrana in stanovanje po Din 35.
Savez apelira, nrt vse člane, naj pošljejo v tečaje čim več 'ekoiovalcev. Udeleženci 1 naj se javijo pri trenerjih. Vstop v tečaje je mogoč tako, da se tečajnik s klubovnn dopisom prijavi vodji treninga, ki je nato odgovoren za red in disciplino. Opozarjamo vse klube, da bodo tečaji trajali približno do 10. januarja, nato pa se bodo nadaljevali specialni tečaji, v katere bodo trenerji določili sposobne tečajnike iz splošnih tečajev. Po uspehih v specialnih tečajih bo savez določil tekmovalce za državno reprezentanco na tujem (za vseslovansko prvenstvo in za tekme Fipp v Chamonixu).
Službeno lx LNP. Vrnem svojim ktatoofB
ki njihovemu članstvu želi blagoslovljen božič upravni odbor LNP.
Table-teniškega sekcija SK Olimpa v Ctolja je zaključila svoj vsakoletni turnir aa klubsko prvenstvo. Turnir, ki ga je vodil g. Pavlo Božič, je vsestransko dobro uisrpel. Tekmovalo je 18 članov. L mesto je zasedel Franc Regner (17 točk), II Rudi Kerček (15 točk), III. Pavlo Božič (14 točk), IV. Zorko Drago (14 točk), V. Rajko Schiffer (14 točk) in VL Vili Ca-ter (13 točk). Regnerju, ki ni izgubil nobene partije, se pozna, da je rutiniran igralec. Presenetil nas je Kerček. Zanimiva je bila borba za m. mesto, ker so imeli Božič, Zorko in Schiffer enako število točk. V odločilni igri je zmagal Božič ta tako zasedel III. mesto. Precej obeta matt Schiffer, ki pa je tokrat zasede) le V. mesto. Tudi čater je kot začetnik zadovoljil V splošnem sekcija napreduje, — žal pa se občinstvo premalo zanima za to panogo športa.
Vremensko poročilo
JZSS in Zveze za tujski promet z dne 21. decembra 1936.
Rateče—Planica po stanju danes: —8 C,
barometer stoji mirno, jasno, mirno, 20 cm srenja, Kranjska gora po stanju dane*: —8 C, barometer stoji mimo, jasno, mimo. 20 cm srenja, Tamar po stanju danes: 40 cm pršiča, smuka prav dobra, Vršič, Krnica po stanju danes: 60 cm pršiča. Bistiica-Iioh. jezero po stanju danes; _ 8 C, visoka megla, 10 cm srenja. Pokljuka po stanju 20. t. m.: —3 C, jasno, na 25 cm podlagi 5 cm pršiča, £muka idealna.
I
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri.
Četrtek 24. decembra: zaprto. Petek 25. decembra-. Ob 15. uri: Kralj t neba. Izven. Cene od 22 Din navzdol. Ob 20. uri: Na ledeni plošči Izven. Znižane cene od 22 Din navzdoL Sobota 26. decembra: Ob 15. uri: Repoštev. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol. Ob 20. uri: Ko-rajža velja! Izven. Cene od 22 Din na^ vzdol.
Nedelja 27. decembra: Ob 15. uri: Kralj t neba Izven. Cene od 22 Din navzdoL Ob 20. uri: Korajža velja! Izven. Znižane cene od 22. Din navzdol. Ponedeljek 28 decembra: zaprto.
Boži? v drami. Gregorinova božična iara »Kralj z nel>a< predstavlja v slikovitih, deloma bibličnih, deloma 6vobodno napisanih prizorih dogodke ob času Jezusovega rojstva na Herodovem dvom Isi mod pastirji. — > VVernerjevj igri »Na ledeni plošči« bo igral Debevec vlogo prof J muk a mesto obolelega Kralja. — Izvrstna mladinska igra >Repoš>tev< je prj premier, nadvse /^idovolila malo in veliko občinstvo Razne iioz.dn«s žjvali, najrazličnejši dobrj in zli duhovi, predvsem pa porednj Gašperčak. skrbe za zvrhano mero smeha. — V izredno zabavru kmečki veseloigri »Koraiža ve1 a!t bo igral namesto bolnega Kralia vlogo peka Žolne e. Poiokar Ostala zasedba kot na premieru OPERA Začetek ob 20 uri. Č^t-rtek 24. decembra: zaprto, petek 25 decembra: Ob 15. uri: Ples v cca-skah. Izven. Znižane ovne od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Pri treh mladenkah. Izven Premiera Sobota 26. decembra: Ob 15. uri: Pod ro goro zeleno. . . Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Cavalleria ru-Sticana, Glumači. Izven. Gostovanje tenorista Marija Šimenca. Cene od 36 Din navzdol. Nedelja 2?. decembra: Ob 15 nri: Sveti Anton. vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 I>in navzdol. Ob 20. uri: I^a Bohčme. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Por^deljek 28. decembra: zaprto.
Božični praznik; r operi- Verdijev >P;ee v maskah t bodo igrali v zasedbi; Rihard-Franol, Renato-Janko. Amelija-Oljdekopova. Oekar-Ribičeva, Ujrika-Golobova, mornar Sdlvan Hvastfa. — Opereta »Pri treh mladenkah« vsebuje izbrane Schubertove pesmi Priredil in instrumentiral jih je Berlhe Tri mladenke igrajo dame Gjungjenac, španova in Cankarjeva. Schuberta poje Kolacio, Schobra-Gorski. Grisi-Poličeva. Tscholla-Zu-pan. Tschollovo-Strniševa, Novotnega-Peček. Delo užj.va sloves solidne dunajske operete ilci je {x>lna dunajske prisrčnosti, živahnosti ■n humorja. V niej nastopa.o originalni dunajski tipi. — Zanimiva bo tudj izvrstno uspela operera »Pod to goro zeleno ... .< V operj »Cavalleria rusticana« in >Gi!uma£i< bo gostoval Marij Šimenc v vlogi Cania. Ta partija je nadvse efektna ter daie pevcu priliko, da pokaže v®e vrline svojega zmagovitega glasu. Parijo Nedde bo pe-la ga Gjun-gjenac. V Cavallerujj rusticani bo pela partijo Santuzze gd&na. Olidekop. Zelo se je priljubila živahna opereta »Sveti Anton, vseh zadiiubljench patron«. Za opero La Boheme^a vse predstave, razen za premiero »Treh mladenk« in za gostovanje Šimenca, večajo znižane cene-
Uprava Narodnega gledališča sporoča, da
za predstave o božčnih praznikih ne veljajo nikakj popusti na cene vstopnicam. Opozarja pa na bloke ki so v prodaji Pr' blagajni v operi in prj večernih blagajnah obeh gledališč, g katerim ima jx>^estnik pn naku pu vstopnice 20% popusta. Ti blokj so vsakomur na razpolago za ceno 100 Din. Blok. vsebuje 20 kuponov, 10 za opero. 10 za dramo in tftane torej vsak tak kupon 5 Din. kateri znesek se pa pri nakupu vstopnice odra-čuna od cene sedeža, poleg tega se pa od računa od cene še 20% popust, tako da plača lastnik bloka za sedež, ki stane n. pr. 20. Din, samo 11 Din. Občinstvu priporočamo, da se posluži te ugodnosti.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek 24.: Zaprto.
Petek, 25.: Ob 15. Ukročena trmoglavka. Znižane cene. Ob 20. Visokost pleše Izven. Sobota, 26.: ob 15. Baron Trenk. Znižane cene. Ob 20. Ciganski pri maš. Znažane cene.
Nedelja. 27.: ob 15. PohuiSan* v doHimi Sentflorjanski. Znižane cene. 04» 20. Visokost pleče. B3okfr
»JUTRO« St 298
9
CetrtdE. 2L XIL 193&
Nič večjega in nič lepšega ne bodo mogli povedati človeškim srcem zvonovi, ko se bodo drevi razmajali v tisočih cerkvah, da skozi noč in meglo, čez hrib in plan, preko razsvetljenih mest in tihih vasi oznanijo ljudem blagovest božičnih praznikov.
Zakaj nikdar v zgodovini ni imel človek toliko razumevanja za človečansko vsebino božične ideje, kakor ga kaže v teh časih, ko na prelomu zgodovinskih dob, v tragični razdvojenosti duha in duše, življenja in misli mukoma išče izhoda iz lastnih zagat.
Nič večjega ne morejo povedati srcem, kajti mir je v tej za-mračeni dobi in na naši celini žgoče jedro vseh vprašanj, vseh nad, vseh pričakovanj in bojazni. In prav božični prazniki dajejo miru visoko religiozno vsebino, presegajočo okvir cerkva in naukov: religiozno v najvišjem človeškem smislu. Občečloveška veličina krščanstva, njegov največji donesek napredku in sreči človeštva, je zakon ljubezni do bližnjega, ki ga je krščanstvo vključilo med najvišje zapovedi. Iz ljubezni do sočloveka potekajo naša najplemenitejša dejanja, iz nje izvirajo vsi veliki humanitarni programi, stremeči po notranji preobrazbi človeka, po izboljšanju njegovih življenjskih pogojev. Z ljubeznijo do bližnjega se odrekamo temnemu gonu sebičnosti, ki ga je narava položila v naše meso in kri ter pristopamo
čistejši in svetlejši k izvrševanju neskončnega, večnega poslanstva človeka v vesoljstvu.
Sebičnost, strah, slepo predanost, črednega duha. boj in zmago £ močnejšega nad slabim poznajo tudi živali. Človek se sprošča temnih | vezi svojega izvora samo z velikim stremljenjem po nadosebnem, k nadčasovnem in večnem, s svojim plodnim nemirom, ki ga neugnano P vodi k spoznavanju resnice in ki spreminja njegovo prirojeno sebič- | nost v tvorno delo za druge: za narod, za človeštvo. Samo t
^	A
v tem delu dobiva človekovo življenje svoj zemeljski smisel, samo v | njem raste človek skozi dolge vekove, na svoji poti iz jam pračloveka ? k bodočim, popolnejšim civilizacijam. Dve sili pospešujeta njegovo £ duhovno rast in dajeta našemu delu to, kar ima najlepšega in najbolj | osrečujočega: MIR IN LJUBEZEN.	|
Obe načeli sta v naših dneh razkrojeni in oskrunjeni; temno ne- I zaupanje m demonična volja do boja za moč izpodkopavata njune | osnove v človeških glavah in srcih. Kaj naj želimo človeštvu naše ce- £ Ime za božič, da bomo želili najboljše tudi sebi?
Nič drugega nego to, kar je bilo oznanjeno že v betlehemski I sveti noči:
...mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!
za poprtnikom in potico
Mesto Caricin. zdaj Stalingrad je prišlo ž« precej pred oktobrsko boljševiško revolucijo po občinskih volitvah v komunistične roke, po tem prevratu sta pa bila poklicana dva občinska svetovalca. Mimn in Jerman celo v Osrednji odbor v Moskvo. Vojska belih je trikrat navalila na mesto, toda vselej je bila odbita. V njegovi bližini pa so trajali boji mesece in mesece in včasih se je sreča smehljala belim, včasih rdečim. Grmenje topov in tresketanje brzostrelk se je približevalo in oddaljevalo kakor po naročilu vsake tri mesece pa vselej pred kakim večjim praznikom. Šrapneli so pokali nad predmestji in granate so padale celo na pokopališče in razkopavale grobove. Nazadnje so kazaki Krasnova zavzeli mesto; toda tedaj sen> bi1 že v Jugoslaviji

Pri takih razmerah seveda ni mogla biti preskrba mesta z živili bogve kako vzorna. Začelo je primanjkovati tega in onega, največ pa moke in kruha. Božični prazniki so bili pred durmi, a ljudje se niso upali niti misliti na potice in žganje in pečenko in druge dobrote tega sveta, ko je vendar celo vsakdanjega kruhka bilo komaj, komaj za grižljaj in so morali ljudje stati pred pekarnami včasih od ranega jutra do popoldne, da so se potem vračali malone praznih rak domov.
Nam, uradnikom podružnice Narodne banke je segalo morje tako rekoč le do kolena: plačo smo imeli dobro, cele pole ke-renskih rubljev — najmanj tisoč na mesec — in mestni »sovjet« nam je šel zelo na roko, ker čimbolj so šle cene živilom kvišku, tem večjo plačo smo imeli.
Res so z onstran Volge pripeljali mnogo vozov žita, toda šlo je v prvi vrsti za vojsko, mi smo pa začeli dobivati le polovico obroka in še to turščičnega kruha. Gostilne je sovjet zaprl, ker so narod odirale in kosil si le v ljudski kuhinji. Dobil si navadno ribjo juho in kos slane ribe. pa še te hrane so bili deležni le sovjetski delavci.
Kaj bo pa s prazniki?
Šestnajsti december 1918 je bil precej kritičen: Beli so prodrli prav do Caricina. .Sovjet je razglasil splošno mobilizacijo. Tudi jaz sem dobil puško in poveriena mi je bila nočna straža v mestu. Sovražnik je bil odb:t. Par dni nato je komisar banke sklical občni zbor nameščencev in ta je izbral mene in Poljaka Kazimira Stanislavoviča. da se odpraviva na kmete nakupit moke in drugih potrebščin, ki jih v mestu primanl-kuje Seved. nama je bila dana na razpolago potrebna vsota denarja.
Komisar nama je izročil pooblastila od mestnega sovjeta delavskih in vojaških de-pntatov, da smeva kupiti in pripeljati v me-Sfo prtrfl r< količino moke. masla in medu ler pT'prr^čilo vsem kmetskim sovjetom. n-ij nama gredo kolikor mopole na roko
Kar'n ir .Stanislavovič je bil na te papirje strašno ponosen.
»Boste videli,« je govoril uradnikom, »koliko dobrega vam pripeljeva. Takih praznikov še niste imeli. Tam na kmetih bodo padli kar na kolena, ko bodo brali te papirje. Naš sovjet ni karsibodi: njegova povelja je treba izpolniti, drugače te stane glavo!«
O, če bi bilo le res tako! Toda izpadlo je vse čisto drugače.
Dva dni pred našim božičem, ob sedmih zjutraj (ruski je trinajst dni pozneje) se-deva na pripravljene sani. ki iih je prejšnji dan naročil tovariš. Voznik poči z bičem in mi zdrčimo navzdol proti zamrzli reki. Dokler se vozimo med hišami in po globoko v breg zajedenem kolovozu še ni bogve kako mrzlo, ko smo pa na ledu široke matuške Volge in se po njem usmerimo proti severovzhodu, nam pa začne burja pihati okrog ušes, da je joj. Potisnem kučmo čez ušesa in se zavijem v široki ovčii kožuh, ki mi ga je vsilil moj stari sostanovalec, čuvaj mestnega kopališča ded Stepan Tovariš Stanislavovič je bi! veliko na slabšem. V naglici je baje vzel na mesto kučme novo zelenokrajno čepico, vendar sedi moško in ne kaže da bi ga zeblo. Siccr je pa še korenjak in vajen vse hujših mrazov in burje.
Zdanilo se je popolnoma in ravnokar leze iz modrikaste megle, ki ovija nizki levi breg reke. velikanska krvavordeča solnčna ploskev. Zdaj je menda še hujši mraz. Konjička hrzata in peketata s podkovanimi kopiti po debelem ledu iz nozdrvi se jima pa viiejo celi oblaki pare. Srečujejo nas vozniki, pozdravljajo in se začudeno ozirajo po novi zeleni čepici Stanislavoviča. Nekaj jim ni všeč. Nazadnje se eden ustavi, kaže z roko na mojega tovariša in na svoja ušesa in nekaj kriči v burjo. Pogledam Stanislavoviča: Ves bel je v obraz in ušesa, kakor bi se napudral Voznik ustavi konje, skoči z voza. pobere nekaj snega in začne z njim drgniti Poljaka po ušesih in licu. Bil je skrajni čas, ker drugače bi bil fant ob uhlje Nato odvije voznik z vrata volneni bašlik in omota z njim kljub odporu na tesno Stanislavoviču glavo s čepico vred.
V Dubovski se ustavimo, da napojimo in nakrmimo konje. S Kazimirom Stanisla-vovičeni stopiva v bližnji traktir — gostilno na kozarec čaja in žganja, pa dobiva tam starega Kazimirovega prijatelja. Poveva mu, kam in po kaj sva namenjena. Prijatelj skomigne z ramami.
»Ne vem. kako bosta kaj opravila? .. Sicer pa — obilo sreče! Veš kaj, Kazimir: Tista baba, ki te je čeki (sovjetski tajni policiji) zatožila, da si zabavljal čez sovje-
"	--, -t- ,, - -7»
->..-. v.
|	. w
te, je v Dubovki, pa se ji prav dobro godi, kakor je soditi po nji.
Stanislavovič mahne z roko, pa se ozre skozi okno na zamrznjeno Volgo. Ne zdi se mu vredno, govoriti o preteklosti. Spominjam se onega dogodka takoj po oktobrskem prevratu. Stari fant je imel lepo stanovanje in za zimo vsega dovolj. Pa se je soseda polakomnila in ga je zatožila Kakih štirinajst dni je bil zaprt in v preiskavi Rešili smo ga mi, ker smo dokazali, da je bil vedno boljševik in je prvega maja nosil njihov prapor. Izpuste ga. Ko pa pride domov, pa najde stanovanje in vse shrambe prazne.
Voznik naju pride klicat na pot. Vozimo se in vozimo do pozne noči tako, da se, ko zavijemo z reke na levo v strmi breg, pokažejo pred nami že luči mesta Kamišina, ki je oddaljen od Caricina nad dvesto kilometrov. Noč je precej temna, toda konjiča se vzpenjata po razoranem kolovozu kvišku, kakor po najlepši carski ce9ti. Pot jima je dobro znana, ker sta skupaj z voznikom bila že velikokrat v teh krajih.
Pred nizko hišo kraj vasi se ustavimo. Psi zalajajo, v hiši in kmalu nato se na dvorišču prikaže luč.
»Ali si ti, Foma? Kaj pa te je privedlo tako pozno? — Pa saj nisi sam. Kar na dvorišče zapelji, pa v izbo stopite, gotovo ste že vsi premrti.«
Gospodar je voznikov stric. Povečerja-mo; onadva si imata veliko povedati, nama pa posteljejo v čisti izbi Drugo jutro poiščeva kmetski sovjet. V sovjetu dobiva samo tajnika. Prebere priporočilo, se napravi važnega in reče — :
»Vse je lepo, kar je tu napisanega in sem na razpolago, toda brez sovjeta ne morem ničesar ukreniti. Predsednik se mora vsako minuto vrniti iz Kamišina, popoldne je sklicana seja. Počakajte: kakor sklene sovjet, tako bo.«
Dan je bil žalosten in pust ko na pepelni-co, toda burja je obljubljala jasen večer. Pustil sem tovariša samega m se potikal po vasi in njeni okolici. O mraku sem stopil za trenutek v pravoslavno cerkev. Ljudi je bilo malo, pred podobami svetnikov je do-gorevalo nekaj sveč in močno je dišalo po kadilu. Spomnil sem se domačih krajev. Saj nocoj je sveti večer in po mestih in vaseh in po samotnih kmetijah tudi diši po kadilu.
Ko se vrnem na stanovanje, najdem Kazimira Stanislavoviča vsega razburjenega: Vaški sovjet nama je radi pičle zaloge prodajo živeža in posebno moke odklonil! Ali naj se vrneva praznih rok? Treba je počakati noči. Voznik Foma in njegov sorodnik nama preskrbita, kolikor bo le mogoče. Seveda bo veliko dražje, pa vseeno je bolje, ko nič.
Čakala nisva zastonj. Do devete ure je bilo na vozu par pudov lepe, bele pšenične moke, pet velikih hlebcev kruha, nekaj mogočnih sladkih tikev za polnenje pirožkov in drugih sladkarij ter velika posoda medu. nakuhanega iz soka lubenice in dinj. Seveda je bilo vsega tega veliko premalo za štirideset čakajočih uradniških družin. Za vse
sva pa plačala ogromno denarja; že sam £ med naju je stal nad tisoč kerenskih rub- t' ljev
»Zdaj pa le glejta, da izgineta čimprej od ^ tu!« pravi gospodar Fomi. Stvar se raznese s* po vasi hitro in lahko se zgodi, da vam sov- U jet še to pobere, povrhu pa še mene kaz- * nuje.«
Ob desetih smo spet na reki Konjička sta se čez dan dobro odpočila in sani drče po gladkem, ravnem ledu za vetrom kar same od sebe. Kazimir Stanislavovič in voznik \\ Foma molčita, najbrž sta z vožnjo oba za- || dovoljna: prvi, ker se ne vrača praznih rok, t] ta pa, ker je pri kupčiji dobro zaslužil. £ Udobno sta sedla v sani in zdaj gotovo že dremljeta.
Konjička peketata s podfcovicami po ledu pek-pek, pek-pek; kraguljčki pa zvene: cin, cin, cin, cinl Sani drse komaj slišno po čudovito lesketajočem se ledu. Domov se nam mudi in zato tako hitimo, ker nocoj je tam pri nas daleč na zahodu sveti večer. Le
Na robu
božičnega „Jsitra"
Nocoj to noč zapoje ▼ mestu zvon, meščane bo k polnočnici povabil. Donel široko, votlo pel bo bron — a mene znova staj- motiv bo zgrabil: o, dal bom zvonu, naj le poje, poje, zamišljal bom polnočnioo po svoje.
Nekje v predmestju, v Savijah ali Diavijah v Gramozni, — ne, nekje v Zeleni jami v beraški staji mati se pripravlja k porodu. Bolečina jo omami.
Mož je ob njej, oba sta prepuščena le sebi, sebi. Ni odrešenika, »n nj jc, da bi ji pomogla žena, Soseda ni, da klical bi zdravnika.
Ne more mož od nje — saj, kaj pa hoče,
mož jo od sile klade smo nerodne... Naenkrat drobno detece zajočo — ob svečki glej sirot ce negodne...
I>o smrti trudna, da je ni spoznati
iti vaa premrla k sebi ga privija, objema sinka drobna, Oloda mati, mož pa prevzet: »Marija, o Marija! —i
I>a, ona je Marija. Iz Temnice. Prišla je ianj v mesto, da bo dekla — Ko breskvi n cvet je bilo njeno lice. Nekoč v nedeljo se vam je oblekla —
zelenje je b rs telo po vejevju — Marija si je ravno poc izbrala:
šla je iz mesta dolgo pot ob drevju, — in srečala sta &e in se spoznala.
Dejal je, da je Jožef. Za tesarja
se je učil. Zna eno ?li drugo; ee iti zidave, v žepu ne dinarja, popade kramp, gre regulirat sirugo.
In šla je z njim. Ob njem. Na de-siij strani, neskončno srečna, da jo fant j<* zbegal... Luči so se užigale v Ljubljani, od juga veter čez goro je segal.
Potom? — Oh, ne bodimo dolgovezni: v dežele zima — ona marš »a cesto! fcla. šla sta dalje svojo pot ljubezni, ko ju izvigio je prijazno mesto.
Božično jutro Iz megle se mota. Nekje v Ljubljani belo je poslopje, tja vodijo že dolgo stara pota vse porouiiice. Gor v prvo nadstropje.
Ko bo Marija prvič k oknu vstala, vložila sinka sama v toplo gnezdo, iia cesti rdeča luč bo zasijala — o, glej tri kralje s krasno rdečo zvezdo!
Trije fantiči, v bele cunje odeti, na glavaJh ziate krone iz pr.psija. Gredo prepevat. Lučka jim pa sveti na poti od oš t: rja do oštnja ...
Nekoč takole zrase njen fantiček. Sel bo za svojo zvezdo... Kakorkoli. Morda bo plah, ko v grmu g'.adni ptiček, morda bo trd ko jeklo v trdi šoli.
No, čudežev ne bo nikoli storil, mrtvih ne bo obujal v Galileji. A to to: n greh sc bo pokoril, če se bo kregal z Judi, s farizeji!
Bo, kakor mi: bo fekodil in bo uasnil, premalo veren, bo za trmo bičan — nekoč bo tik in nasmekijan ugasnil v neskončni tuji svet. In bo zveličan.
Tako se mu je krogotok zarisal blizu dvatisoč let po rojstvu Krista. Nič novega. Zato sem vam napisal te borne stihe tu — na robu lista.
Valjhna
m
poglejte mesec: tudi on beži za iv*mi, kar šviga skozi oblake, da ja ne zaostane. Velik praznik je nocoj in mamica Volga je odela »voj najlepši plašč: iz samih herme-linovih kožic je sešit in ves je posejan z biseri in dragimi kamni. Pred nami in za nami
poka od mraza led, sem t one strani reke prihajajo votlo šumenje gozda, vmes pa pe-ketajo konjički in zvene kraguljčki. Cuj, ne slišim dobro. Ali ni to pritrkavanje farnih zvonov k polnočnici, ali ne streljajo od veselja vaški fantje in ali ne prihaja to zamolklo brnenje od orgel in petja v cerkvi?
»Stoj! — Kdo ste in kaj imate na vozu?«
Prestrašen odprem oči Dva konjenika s puško v rokah »ta nam prestregla pot.
Brez besede jima Stanislavovič izroči papirja. Pri luninem svitu prebeži starejši pismo, pogleda podpis in sovjetski žig in mu oboje vrne.
»Vse je v redu; lahko nadaljujete pot.«
»Kje pa smo? Ali imamo še daleč do Caricina?« vpraša Kazimir in se ozre. A konjenikov ni bilo več blizu.
»Kaj hočete? Mene vprašajte! — Čez doforu uro ste že doma v postelji!« pravi Foma in požene konja
»No, slava bogu!« se razvname Kazimir Stanislavovič, »Takoj danes povem vse našemu sovjetu. Ali jim bo pokazal vardol Kakšen kmečki sovjet je ono tam. Sami ku-laki (bogati vaški oderuhi in drugega nič„.«
Radivoj Peterlin-Petruška
Skrivnosti jabolčmka
Pijača za božične praznike v Franciji
Na mizah vsakega gospodinjstva v Normandiji in Bretonski stoji steklenica »ci-dra«, jabolčnika, prav tako kakor steklenica vina na mizi ostalih francoskih gospodinjstev. Okrog božičnega časa »i kmetje tistih krajev sami pripravljajo svoj jabolč-nik. Vsa«k ima na svojem posestvu svoj mali mlin ali ročno stiskalnico, vsak ima svoj »od ali več sodov, ki držijo vsak 800 1, in vsak kmet se tudi dobro razume na nakup tistih vrst jnbolk. ki mu dajejo šele mešanico po njegovem okusu.
Praktične izkušnje so dobre, a Se bolje je, če jih je mogoče podpreti r znanostjo. V Caenu. drugem največjem meetu Normandije. so to poletje odprli posebno šolo za pridelovanje jabolčnika. Znameniti »cidro-logi« imajo tu predavanja o vsem. kar je treba vedeti pri izdelovanju normandijske-ga jabolčnika, n. pr. o pravi količini sladkorja. alkohola. kislin in nešteto drugih podrobnosti. Poleti so vršijo teoretični in praktični tečaji in najboljši učenci dobe di-
plomo o tem, da so dobri poznavalci jabolčnika in njegovih skrivnosti.
Za Normandijo je pridelovanje jabolčnika zelo donosen posel, ki zavzema v gosi>odar, ski statistiki te dežele drugo me6to. takoj za proizvodnjo masla in sira. V dobrih letih znaša jabolČDa letina do 25 milijonov kosov, a iz nekako dveh kilopramov jabolk pridelajo liter nerazredčenega jabolčnika. Toda v normandijskih gospodinjstvih se zmleta jabolčna kaša dvakrat iztisne, v drugič ji prilijejo še čiste vode. tako da je mogoče množino jabolčnika podvojiti.
Ncrmandijci zahtevajo, naj sestoji dober jabolčnik iz petih osmin sladkih, dveh osmin kislih in ene osmine grenkih jabolk. Postopek ustreza nekako izdelovanju konjaka. katerega skrivnost je tudi v pravilni mešanici razn;h vinskih vrst. A tudi J3' bolčnik imajo mnogo receptov, kajti okus pivcev je seveda zelo različen in ti smatrajo n. pr. za krono vseh pijač jnbolčnik iz doline Auge. drugi &e navdušujejo spet za bretonski jabolčnik iz Foue-snanta i. t d.
Na sveti večer se človeku zdi, da se sklone vse neskončno vesoljstvo miri.iad zvezd globoko k zemlji, kakor da bi hotelo mi-gotajoče zimsko nebo prisluhniti radostnemu utripu velikega dela zaoblene naše vse-mirske popotnice. Božični evangelij miru je spet prišel naokrog in razvil pred nami v vsakem pogledu razgibani življenjski trak minulih dogodkov. Še nekaj dni in 1936. leto bo prepustilo novemu obdobju časa tudi eno najzanimivejših vprašanj Starega sveta. Nervoznejše zastopnice številne evropske družine, ki bi si le preveč rade na račun neljubih jim sosed, umesile boljši kruh, bo namreč zadnje čase dvignile velik krik o najnovejšem bav-bavu — strahu pred naraščajočim slovanstvom ...
Kadarkoli se ozremo na členoviti, politično pestri mozaik naše ccline, kjer je na dobrih 10 milij. km2 poseljenih nad pol milijarde ljudi, se vprašamo
kaj fe prav za p?av Evropa ?
ki je v stoletju zavladala svetu. Eni pravijo o njej, da je prestol buržoazije, drugi spet ji očitajo, da je povesem neubranih strun, na katere večno neuravnotežena politična diplomacija svira svoje disharmonije. Evropa se izživlja prenaglo, v desetletjih obvlada stvari, za katere bi mi potrebovali stoletja, pravijo Kitajci. Američani spet zamerijo, da naš »azijski polotok« misli prepočasi. Evropa umira, vedo mnogi filistri, Evropa se sploh še ni rodila jim odgovarjajo drugi. Kupi brošur in knjig, najrazličnejša propaganda in čudovita vnema geopolitičnih in rasno bioloških strokovnjakov po uniformiranih državah nove Evrope in njih užaljeni priveski so pa složno na delu, da b tendenčno propagando zavro lep napredek novo osvobojenih narodov in zaskrbljeni slede razvoju slovanskih držav.
Pet zgodovmskih faz v razvoju evropske misli
Velikopotezno državno misel Evrope je Ibil združil iz heterogenih narodnih sil okrog
Razvoj v lefiiu □ 1800 g 1830 OOD 1910
19&
i
sebe stari Rim. Se pred zatonom njegove slave so se razgibala germanska plemena ob Baltiku ter silila na jug m zapad Pritisnili so za njimi iz svoje domovine med Vislo. Donom in Dnjeprom stari Slovani in še preden je združil Karel Veliki razne narode v drugo državne tvorbe evropske misli, so naši pradedje že posedli skrajne zapadne predstraže slovatistva Globoko na Tirolsko, pred vrata Bavarske m do Pijanske nižine se ie bil raztegnil klin južnih Slovanov. Iz gosto poseljene zemlje med Odro, Baltom in Labo so segli posamezni odselki daleč preko sledu;? reki do Po-renja in Majne Na vsej zemlji med Baltikom in Jadranom ter na Balkanu so nastajale nove slovanske dr/avne tvorbe. Gospodovalni meč. ki so ga 'atinskim zemljam vzeli Germani, je hkrati s poknstianjenjem segel tudi po slovanski svobod' in že Ho-henstaufovec Oton je prik'jučil svoji državi Dansko. Češko in Polisko Slovanska misel je bila že tedaj v nevarnosti, da se razlije val nemškega cesarstva od Vzhodnega morja do izliva Donave in potisne Rusijo za vedno v Azijo.
V drugi razvojni fazi je Evropa obrnila pogled od severa. Sveto rimsko carstvo nemške narodnosti je podžigal bližnji ori-enf. kjer so sedeli nevern* Saraceni ia Sv. grobu Poskus Henrika VI., da potem ko ie priženil severno in južno Italijo, osvoji še Jadran, Balkan in Carigrad, spada v to dobo.
Propast slovanske samostojnosti
Ko so izumrli Pfemislovci so udrli tudi na Balkan, globoko v srednjo Evropo Turki in s stoletnim jarmom zavrli razvoj južnih Slovanov. Kralj Ladislav II!., vladar Poljske, Litve in Madžarske je izgubil v bojih s Turki prezgodaj življenje, da bi mogel ostvariti svojo zamisel, združiti vse zapadne Slovane, cd Baltika do Črnega morja in Moskve v eno državo.
Z odkritjem Amerike je evropska misel prešla v tretjo dobo in postala svetovna. Vladarji Španije so z žeiufvami pridobili ogromno cesarstvo, ki jc zavzemalo Španijo s kolonijami, dve petine Nemčije, tri četrtine Italije, Madžarsko in Holandsko ter že segali po Angleški. V zaokroženi celoti s Francijo so hoteli dvigniti katoliški romanski jug proti germanskemu protestantskemu severu, kjer je kralj G Adolf skušal uediniti Švedsko, Finsko in Poljsko okrog Baltika. 70 let kasneje si ie prizadeval Ludvik XIV. dvigniti romanski svet proti germanskemu in prodreti do Donave.
S francosko revolucijo je četrta Evropa doživela velik preokret nove zakone in gospodarske poglede. Na početku kapitalistične ere se javlja 201etni poskus Napoleonove Panevrope. Obča demokratizacija in svobodna trgovina sta prodrli v vse večje države in zbudili povsod močne narodnostne pokrete. Na ogromnem prostoru, izven Rusije na skoraj
km2 siesvcfccdne slovanske zemlje
je naglo rasla narodna zavest. Dramil se je Balkan, južni in severni Slovani so terjali enakopravnost narodov. Po 1900. se je dvignila še Rusija ter z agrarno reformo in industrializacijo zemlje pospešila dvig države.
Peta Evropa je zajela že ves svet. Ta nadprirodna Evropa je preskočila svojo zgodovino, religijo, kulturo in politiko. Mednarodni trusti, sindikati, miliardni ka-pitali. kolonije, trgovske in gospodarske prilike so ustvarile še četrti stan, material-
nemški val zafel Podonavje bi Balkan,
je prišla svetovna vojna ter zaokrcnila kolo evropske usode v novo smer Na zemljevidu Evrope so nastale slovanske in druge države, prav tam, kjer je bilo prodiranje germanskega vala v slovansko zemljo naj-jačje. Umaknjeni mnogo od krajnih zapad-nih slovanskih selišč sta se rodili samostojna Poljska in Jugoslavija, uokvirjena v nekdanjem svojem jedru se je spet zarezala da leč v nemško jezikovno morje svobodna Češkoslovaška. Samood!očba narodov i:i silne človeške žrtve so prinesle Slovanom svobodo Še so ostali izven mej rojaki, a že prva ljudska štetja po vojni so pokazala, zakaj so morali Slovani nc le politično, temveč tudi razvojno zaostajati Pokrajine, ki so v Jugoslaviji zaradi vojne mnogo trpele. so v mirni dobi pokazale razveseljiv, ponekod celo najvišji odstetek prirastka. V
1530
1910
1960
Preteklost in bodočnost naraščanja in vpada n.ja evropskega prebivalstva v odstotkih: zgoraj Germani, v sredi Romani, spodaj Slovani . . .
primeri s tisočletnim svobodnim razvojem zapadne in južne Evrope ter nemškimi deželami, je pa kratka doba svobodnega razvoja Slovanov pokazala v krepkem naraščanju rojSitev tudi veliko notranjo silo slovanske rase.
Eosnani, Germani
ali Slovani • • •
Tri rase, trije kovači evropskih bodočnosti kažejo nazorno, v kateri smeri se bo razvijalo človeštvo naše celine, če se bo odstotek rojstva in smrti uveljavljal v sedanji smeri. Tri giavne evropske grupe so v 1.
2ivo rojena deca evropskih držav v letu 1930-31, izražena v odstotkih vsega prebivalstva: Naglo napredujejo svetlejše, slovanske države Rusija, Poljska, Bolgarija, Jugoslavija ter romanska Rumunija s Portugalsko. — Slede češkoslovaška, Finska in Holandska. Rojstva v Španiji, Grčiji, Italiji in Madžarski so še povoljna. — Malo obetajoč je prirastek rojstev v vseh temno zarisanih državah, v Franciji, še mnogo slabši v Nemčiji in na švedskem. — Germanska se vem o-zapadna Evropa je v primeri s slovansko zemljo naše celine daleč v zaostanku.
1800—1926 imele naslednje število prebivalcev (v milijonih):
18C0 1880 1910 1926 Romani	63 98.984 108 119
Germani	59 105.130 152 145
Slovani	65 94.355 187 203
Pri romanskih narodih je odstotek prirastka od 33.7 1. 1800 padel na 25.5 1. 1926, pri germanskih prav tako od 31.6 1. 1800 na 31, pri Slovanih je pa narasel od 34 7 na 43.5. Po statističnih ugotovitvah nemškega strokovnjaka Burgdorfcrja bodo Slovani I. 1960, ako sc bodo množili v sedanjem razmerju. šteli že 303 prebivalce ali V).8 odst. evropskega prebivalstva!
Še večja je razlika prebivalstva treh ras v primeri z vsakoletnim povprečkom prirastka ljudi v odstotkih:
Slovanske	države:
Rusija 2	Poljska	1.5
Bolgarija 1.8	češkoslovaška	0.8 Jugoslavija 1.6
Romanske	države:
Rumunija 1.4	Italija	0.7
Španija 1.1	Francija	0.13 Portugalska 1.1
Germanske države: Nemčija	0.7 Avstrija	0.4
Anglija	0.4 itd.
Na 1000 žen od 15. do 45. leta jc odpadlo 1. 1927 v Nemčiji 65.1 enoletne dece, v Avstriji 62.9, v Angliji 65.8, Švici 66.5, Ho-landski 97.7, Franciji 73.6, Italiji 100.3, Španiji 107.5. ČSR 100 4, Poljski 115.6, Jugoslaviji 132, Bolgariji 136 itd.
Odstotek rojstev na tisoč prebivalcev v posameznih državah Evrope spet dokazuje da severnozapadni del Evrope zelo počasi napreduje ali celo nazaduje, medtem ko poljedelska, redkeje poseljena vzhodna, po ogromni vcT-ini slovanska polovica, naglo napreduje. Nem "ki krik, da je germanstvo v nevarnosti, je v tolike upravičen, ker so sami bili očetje rasnega nauka, da narodi biološko slabšega pritiska podlegajo močnejšim. Staro njihovo pravdo, ki je veljalo prej stoletja zatiranim Slovanom, povzroča tem več skrbi, ker so rojstva z velikim odstotkom nezakonske dece v Nemčiji že dosegla manjši odstotek kot nekdaj toliko zgledovanj sistem dveh otrok v Franciji. Strokovnjaki iz Rajha so izračunali, da bo Nemčija v primeri sedanjega nazadovanla rojstev 1 1960 spet padla po številu prebi-va'stva na stanje v začetku našega stoletja ... Svetopisemski
„Mane-tekel£ares"
v pojemanju rojstev je prepričal Nemce tudi v trditvi, da vsi njih vodilni možje niso bili prvorojenci. Če bi Nemci tudi v pretek-
losti poznali sistem dveh ctrok, bi ne imeli mož, kakor so bili med ostalimi Friderik Veliki, BUmarck, Kant, ki so vsi bili četr-torojenci. von Stein 5, zmagalec Napoleona Bliicher 7, Mozart in Bach 8, \Vagner in Schubert 12 otrok itd.
Nič manj kakor Nemcem, povzroča pre«-počasno naraščanje prebivalstva skrbi tudi Italiji. V obeh državah vodijo energično propagando za povečanje števila porodov. Mussolini, ki je bil še kot socialist 1. 1913 velik pristaš prisilne kontrole porodov, je kot državnik uvedel celo vsto zakonskih olajšav, podpor že za šestega otroka in posojil za novoporočence. Vsa sredstva za pobijanje plodnosti in njihovo prodajanje je v Italiji najstrožje zabranjeno.
Medtem ko jc gosto poseljena industrijska Evropa v skrbeh za svoie potomstvo, nudi priroda sama slovanski zemlji vse pogoje. da se razvije do največjih možnosti. Nad 5 milijard, preko polovice evropskega kopna je v posesti slovanskih držav in v ogromno ploskev evropske Rusije bi lahko izrezali le nekaj manj kot petkratno površino Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Bolgarije skupaj. Skoro sedemnajstkrat bi utonila Jugoslavija, če bi jo prenesli na prostrano rusko zemljo. In če bi evropsko posest Germanov in Romanov prestavili skupnos s poljsko—češkoslovaško—jugoslovansko—bolgarsko zemljo na ruska tla, bi segle čez rob Rusije za dobro površino ČSR Ogromna ruska vrata se odpirajo za črto Dnjestr—Baltik tja k Uralu m preko Sibirije na Daljni vzhod.
Slovanski val nad bodočo Evropo
se zato prav gotovo ne sme ceniti z vidika hegemonije slovanskih držav na zapadu. | Predstraže slovanstva, ki so že pred tisoč \ in stoletji stopile na zemljo svoje svobode, j bodo le zvesto čuvale svoje s suženjstvom i in krvjo priborjeno samostojnost. V i ogromnem zaledju je pa Rusija, ki je bila vedno odrinjena od deleža prirodne razčlenjenosti ostale Evrope, našla svojo pot v bogate zaklade Sibirije In če se je prav letos, tako v Evropi kakor na Daljnem vzhodu glasno razgali! apetit po ruski zemlji, je treba znova poudariti, koliko močnejša od vseh minljivih revolucionarnih podvigov je prasila, s katero veže priroda človeka nase in uči tudi Ruse, s postopno demokratizacijo, znati jo vladati.
—i ne.
Konjički filmskih igralcev
Filmski igralci imajo običajno prav posebne »konjičke«. Tako se ponaža William PowrA s hišo. v kateri so vsa vrata tako vljudna, da .re sama odprejo vsakemu obiskovalcu, ki se j m bliža. Nikomur ni treba pritiskati kljuke. A v v akem prostoru te hiše, celo v kopalnici, stoje telefoni ln vsak telefon Ima šest metrov dolgo vrv, tako da akoraj ni točike v hiži, s katere bi films i zvezdnik ne mogel udobno telefonirati. Pat 0'Briem ima spet kopalni bazen iz samega stekla in od zgoraj in od -cpodaj razsvetljuje elektrika ta bazen na tako rafiniran način, da Je videti voda vedno smaragdno zelena. Nelson Eddy pa ima spet to navado, da pritisne neopazno na neki gumb, kadar je pri njem družba katkšnih prijateljev. Gumb vključi napravo, in zabeleži vse pogovore. In ko je raz-pol:ž'nje v družbi najboljše, pritisne filmski igralec spet na gumb, pa prične aparatura oddajati pogor.or. Presenečeni gostje imajo potem priliko slišati še enkrat vse in pogosto le malo duhovite stvari, ki ,ro jih prej sami izustili.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo se za pol stoletja!
Scetortocrsl mosz
Pisatelj, prof. 4t. I v a d Lah je na-pi^s«.! ljubek božični prizor, tz katerega po-riAniomo uafelodnji sainogovor Bvetooiotnega
Na zemljo prihajam leto za letom, ko pada na zemljo sveta noč, ko zvezde migljajo nad žalostnim svetom, ko božji mir vlada nad strehami koč.
Sneg belo odejo na zemljo raztresa in vanjo za gr in j a gozd. polje in vas. V to noč se odkrijejo sveta nebesa, iz njih se zasliši angelski glas.
In -v zborv mogočnem dar večne skrivnosti prihaja božje detece k nam. obdano od petja vesele mladosti, ki zbira se srečna ob jaslicah tam.
Jaz pa po gozdu smrečice zbiram, bogate me čakajo sredi gozdov, potem pa pri hišah okna odpiram, otrokom prinašam najlepših darov.
O da nikoli bi ne pozabili, da je vse višjih božjih rok dar, da bi se bratsko med sabo ljubili, kakor veleva nebeški vladar!
Da bi ljubezen bi'a med nami vsaj na to tiho sveto noč. detec božje, ležeče na slami, vserr. vam pošilja pozdrave, rekoč:
i Zalo pa med sabo vsi se ljubite, ! kakor sem ljubil in ljubim -vas jaz, ljubezen ustvarja reči čudovite, ona prinaša vam srečnejši čas.
O blagor u?mil'en'm. ker za dobroto bcco r>r~ je I plačilo z neba. kdor izmed vas obdaruje siroto, kakor da zame dar je btt tat
Ko ne bo bednih, nesrečnih med vami, ko bo božje kraljestvo povsod, to vam oznanja dete na slami, ki danes x>bhaja ljubezni svoj god. Slavite z njim vsi na zerr.ljo prihod!
Cmy de Maupassant:
božična pravljica
Dr. Bonenfant je s trudom premišljeval. Polglasno je mrmral predse: »Nekaj o božiču? Nekaj o božiču?« in nenadno je vzkliknil: »Da, drage dame, kar si želite, sem našel. Da, doživel sem čudež v božični noči, in celo prav nenavaden in fantastičen. Čudite se, da tako govorim, jaz, ki ničemur ne verjame? In vendar sem videl čudež, s svojimi očmi sem ga videl, kar ie pač imenuje videti, in bil je pravi čudež. In mislite morda, da me je kaj presenetilo? Ne, kajti čeprav ne delim popolnoma vaše vere, ven-da verjamem v tisto vero, ki predstavlja gore. Lahko bi vam navedel mnoge primere, pa to bi vas moglo užaliti in b* učinek moje zgodbe oslabilo. Najprej moram omeniti da me to, kar sem sam videl, ni niti povsem prepričalo, niti me ni spreobrnilo, toda presunilo me je Poskušal bom. povedati vam to zgodbo s preprostostjo kakšnega pobožnega vernika iz Auvergne.
Takrat sem bil podeželski zdravnik v malem kraju Rolleville. ki leži v osrčju Normandije Zima je bila strašna. Ze od konca novembra je bilo po tednu hudega mrazu snežno. Od severa si videl, kako so se bližale velike mase oblakov in snežilo je
v kosmih. V eni sami noči je pokrilo vso dolino. Posestva, ki so bila daleč vsak sebi s svojimi štirikotnimi dvorišči, so bila videti za svojimi velikimi, z ivjem pokritimi drevesi, ki so zatemnjevala okna kakor za-stori, da so zaspala pod kupom gostega in lahkega mahu. Noben hrup ni več motil brezglasne podeželske tišine. Samo vrane, ki so v vsakovrstnih oblikah opisovale svoje tire na obzorju, so zaman iskale piče, spuščale so se vse na bleda polja in so kljuvale s svojimi dolgimi kljuni v sneg.
Ničesar nisi slišal razen nedoločnega in neprestanega pošumevanja padajočega belega prahu...
Celih osem dni je šlo tako, potem se je plaz ustavil. Pet pedi visoko je sneg pokrival zemljo kakor bel plašč Dva tedna zapored je bilo nebo podnevi svedo kakor moder kristal in ponoči je bilo posuto z zvezdami, blesketavo kakor ivje tako zelo je bil širni prostor otrdel od mrazu Trdina neba se je razprostirala kakor od mrazu svetlikajoča se, gladka, s snegom pokrita plan. Ravnina, mejice, bresti ob vhodu v vrtove, vse je bilo kakor mrtvo, umorjeno od mrazu. Niti človek niti žival nista od-
hajala na prosto. Samo dimniki v svojih belih srajcah so razodevali skrito življenje s finim tkivom dimnih oblačkov, ki so se dvigali naravnost v zmrzlo ozračje. Od časa do časa je počilo v drevesih, kakor da se jim lomijo udje pod skorjo, in včasih se je ločila kakšna težka veja ter padla na tla. ker jc bil nepremagljivi mraz dal otrpniti njenemu soku in ji razklal vlakna. Po poljih raztresene hiše so bile na videz stotine milj druga od druge. Živeli smo, kakor smo mogli. Skušal sem obiskovati vsaj bližje bolnike in sem bil pri tem vedno v nevarnosti, da padem in me pokoplje sneg.
Kmalu se mi je zazdelo, da visi skrivnostna groza ne d deželo. Ljudje so pravili, da takšna nadloga ne more biti naravna. Trdili so, da je slišati ponoči glasove, predirlji-ve žvižge, zamirajoče krike. Nedvomno je prihajalo to kričanje in žvižganje od selivk, ki potujejo v večerih in beže v jatah proti jugu. A kako bi bilo mogoče praznoverni množici dopovedati pamet? Duha ji je obsedla groza in pričakovala je nenavadnega dogodka.
Kovačnica obeta Votinela je stala na koncu vasice Epivent ob deželni cesti Vas in cesta sta sedaj izginili. Ker je doma zmanjkalo kruha, se je kovač odločil, da stopi v vas. Več ur je porabil za to, d« je pokramljal v šestih hišah, ki sestavljajo vas, potem je vzel svoj kruh in nekoliko novic, pa še nekaj groze, ki se je razprostirala preko dežele, s seboj
Preden se je znočilo, se je odpravil domov.
Ko je šel mimo neke mejice, se mu j« nc* nadno zazdelo, da leži neko jajce na tleh. Da, res, čisto belo jajce, ki ga je nekdo tja položil, belo kakor vse okrog. Sklonil se
je, bilo je res jajce. Od kod pa? Katera kokoš je prišla iz kurnika in ga izlegla? Kovač se je začudil in stvari ni razumel, a vzel je jajce in ga prinesel svoji ženi. »Poglej, žena, kaj 6em našel po poti.« — Žena je zmajala z glavo: »Jajce na cesti v tem mrazu, ali si pijan?«
»Ne, prav zares sem ga našel na tleh poleg meje in bilo je celo še toplo, ne zmrznjeno. In da bi se ne shladilo, sem ga položil na svoj želodec. Pojedla ga boš za kosilo.« Jajce so dali v lonec, kjer je že vrela juha, in kovač je začel iztresati novice, ki jih je bil nabral v vasi.
Žena je poslušala vsa bleda. »Tudi jaz sem slišal to noč takšne krike in zdelo se mi je, da prihajajo iz dimnika.« Sedla je k mizi in vzela najprvo juhe. Med tem ko je mož mazal maslo na kruh, je vzela jajce in ga gledala z nezaupanjem:
»Kaj pa, če bi bilo v jajcu kaj posebnega?« — »Kaj naj bi bilo?« — »Ne vem.« — »Nehaj, jej in ne bodi neumna!« Razbila je jajce, bilo je kakor vsa jajca in čisto sveže. Začela ga je obotavljanjem jesti, pokusila ga je, odložila in spet vzela Mož je menil: »Nu, kako ti diši?« Ni odgovorila, temveč samo požrla ostanek Potem se je nenadno z očmi. polnimi groze, zastrmela v svojega moža, dvignil* je roke, začela z njimi mahati m vse telo so ji spreleteli krči. Potem je padla na tla in začela strašno kričati. Vso noč je prebila v strašnih krčih, v groznih stresljajih. napad jo je bil vso spačil
Kovaču je bilo nemogoče, da bi jo držal m prisililo ga je, da jo je zvezal. Neutrudno je tulila vso noč: »Imam ga v sebi! Imam ga v sebi!«
Naslednje jutro so me pozvali. Odredil sea vse znane pomirjevalne pripomočke.
V mestu starcev
i otrok
ti Pragi - V mfflh za starce, v poslanstvo demokracije
Dr. Peter Zenki
Naš mestni božič ie že dolgo brez skrivnosti in lepote, obdan z umazano šipo konvencij in prepreden s puhlicami, ki jih lahko ponavlja vsaka papiga. Vsaj v teh dneh bi človek moral seči malo globlje, spomniti se bližnjega in njegove usode in med bližnjimi tistih, ki so najbolj potrebni naše be-aede in pomoči.
Sele sodobna demokracija je pričela na I?roko izvrševati krščansko zapoved ljubezni do bližnjega. Spomnimo se tega v času, ko se na tolikih straneh vzbuja stremljenje po zatiranju najosnovnejših človeških jsravic! Ogromni dobrodelni zavodi, ki so jih po svetovni vojni postavile demokratične vlade aH občine, prekašajo vse. kar je bilo kdajkoli v zgodovini storjeno za blagor preprostega človeka. — človeka iz ljudstva. ,V starem veku so gradili mogočne palače in grobnice izbrancem. V srednjem veku so fetvovali sila premoženja za cerkve, prepričani, da je ta svet samo solzna dolina, po kateri nas vodi pot na večne višave blažen-ittva ali v strašne globeli prokletstva. Sele v naših dneh se uporabljajo milijoni narodnega premoženja za socialno preskrbo ljudskih slojev. Krščanska zapoved ljubezni do bližnjega je izpolnjena s prepričanjem, da ima slchern človek pravico do koščka zemeljske sreče in da slehern predstavlja človeško dostojanstvo. Družba je poklicana, da mu to zagotovi in da ne dela razlik pri minimu socialnega skrbstva. Kajti često je samo naključje, da si ti mogočnik, jaz berač. Kdo ve, aH nama usoda še pred smrtjo ne izmenja kart?
V tej reportaži bo beseda o socialnem skrbstvu glavnega mesta najdemokratičnej-še države v srednji Evropi — češkoslovaške Prage.
»PRAGA — MATI VSEM«
Na častitljivi staromestni posvetovalnici v Pragi je napis »Praga — mati mest«. U-pravičene besede, utemeljene globoko v zgodovinskem uzvoju Češkoslovaške in Prage. Toda osvobojen narod se ni hotel zadovoljiti samo z zgodovinskim naslovom svoje prestolnice. Države so zaradi narodov in narodi niso nič drugega nego občestvo ljudi, povezanih s skupnimi interesi in stremljenji in s skupno preteklostjo. Tako se vse suče okoli človeka, in prav v tem je velika razlika med nekdaj in sedaj. Pred francosko revolucijo so bili ljudje sužnji abstrakcij, ki so si jih sami ustvarili Demokracija je zopet vse počlovečila. Toda moč abstrakcij >e ni izumrla: prav v naših dneh se človeštvo zopet zapieta v boje med ideološkem nasprotji. Razumno bi bilo, da bi sc ločili med seboj po tem, kuliko kdo priznava v človeku človeško dostojanstvo in koliko ne
Osvobojeni češkoslovaški narod se je ves postavil na etično fronto človeškega dostojanstva. V duhu Masarykovih naukov je politična demokracija boj za minimum zadovoljstva in sreče slehernega človeka Narodno občestvo mora biti vsem pravično Odtod pa do protiravne enakosti vseh ljudi je seveda še zelo daleč. Češkoslovaška demokracija je izgradila ogromnf' mrežo socialnega skrbstva, ki zajema vedno več naroda in mu tako daje čutiti socialno vrednost svobode. Češkoslovaško socialno skrbstvo je preventivno na dve strani: proti nezadovoljstvu množic, ki brez dobre soci-
alne politike prehajajo v skrajnosti, saj beda in krivica najbolj orjeta tla za plodna semena revolucij, z drugt strar.i pa proti možnosti skrajne bede. zapuščenosti in pasje smrti sočloveka v tujem hlevu ali za tujim plotom.
V	nedovr.šeno stavbo velikega obrambnega zidu češkoslovaške demokracije je butnila svetovna gospodarska kriza in marsikaj porušila, marsikje zaustavila nadaljnje delo. Vprašanja so se še bolj zapletla in otež-kočila. Toda skrb svobocine republike za malega človeka, za širokr sloje delovnega ljudstva je še vedno ena izmed velikih nalog češkoslovaške politike.
Pragi se izpolnjuje davno prerokovanje Libuše, kakor je zapisano v Kosmov? kroniki: da bo silno zrasla in da bo nje slava segla do zvezd Pra^a. »mati mest«, pa je hotela dati drugim mi- >m vzgled, kako moraio skrbeti za najbednejše ljudi V osvobojeni državi je Praga izpremila svoje geslo, ki sedaj slovč: »Praga — mati vsem«. Zapisano je na njenih največjih socialnih in dobrodelnih napravah Praga hoče biti mati vsem svojim prebivalcem Stremljenje, ki je v skladu z etično veličino demokracije.
SIROTIŠNICE IN HIRALNICE
V	vseh velikih mestih so sirotišnice in hiralnice važne socialne naprave. Življenje je neizprosno in ljudje so le prepogosto kruti nasproti bližnjemu: kakor izžete citrone padajo izžrpani in onemogli reveži na ce9to.
kam spraviti množice nebogljene dece ta
hirajočih starcev?
Bolj ko rase mesto, večje je Število onih,
ki potrebujejo socialne zaščite in pomoči. Vsi vemo, da ima blesk velikega mesta tudi svojo temačno senco. Praga, ki je hotela biti vsem mati, je morala žrtvovati ogromno denarja za mladinsko in starostno skrbstvo. Prestolnica demokratične republike pa se ni ustrašila žrtev.
Dr PETR ZENKL - SOCIALNI ORGANIZATOR VELIKE PRAGE
Pri socialno-dobrodelnih akcijah opažamo kaj pogosto, da se razpoložljiva sredstva, ki bi utegnila o b načrtnem delu pokazati ve'ik uspeh, potrati jo za posamezne, le kratkotrajne podpore, ki so kvečjemu majhen obliž na veliko rano Praga jc imela v začetku svoje socialne politike moža. ki je bistro spoznal pomankl jivost posameznih akcij in postavil komunalno dobrodelnost na trdnejšo načrtno podlago.
Ta mož je praški občinski svetnik, ravnatelj praškega Osrednje socialne zavarovalnice dr. Petr Zenkl. nesporno eden največjih srednjeevropskih socialnih organizatorjev.
Prikupen petdesetletnik, neumoren pri delu, mož dejanja par excellence. Pooseb-ljenje češke žilavosti, vztrajnosti, realizma, organizacijske sposobnosti, čuta za drobno delo. Dr. Petr Zenkl sodi med represeniativ men sodobne Češkoslovaške: skoraj za ^vsemi konkretnimi socialnimi akcijami čutiš njegovo osebnost; slehern načrt, ki si ga za-
Mesto starcev in otrok: Celoten pogled na Masarjkove domove
Kaj bi se zgodilo z njimi v velikem mestu, sredi njegovega brezobzirnega boja za obstoj? Usoda takega človeka ne bi bila nič kaj dosti boljša od usode starega psa. ki je izgubil gospodarja.
Te orumenele liste, ki padajo z drevesa človeštva, lovijo socialnc-dobrodelne naprave mest in države. Njih višina je merilo za kulturno višino narodov, odkar smatramo socialno kulturo za bistven del sleherne omike Toda ne gre samo za orumenele liste z drevesa človeštva. Gre tudi za zelene liste: za otroke, ki jih je poklicala v življenje ista upravičena ali neupravičena nuja kakor nas vse in ki ni zanje preskrbljeno niti toliko kot za volkuljine mladiče v širnem gozdu. In koliko težkoč je še tedaj, čc jim je bila mačehinska še narava, ki jih je poslala pohabljene in nezrele na svet!
Sirotišnice — svet Dickensovega »Olivera Tvvista«. Starostni azili, hiralnice bolnice za nebogljeno deco — koliko bridke življenjske resničnosti!
Praga se je morala sredi svoje nagle rasti odločno lotiti tudi teh vprašanj.
L. 1921 je nastala Velika Praga. 45 okoliških občin, med njimi cela mesta, kakor so na pr Kralj. Vinogradi, se je strnilo v eno samo mesto, ki je pod vodstvom dolgoletnega zaslužnega primatora dr. Karla Baxe pričelo izvajati širokopotezno komunalno politiko demokratičnega velemesta. Ob združitvi praških občin jih je imelo samo sedem količkaj uporabna zavetišča za onemogle in sirotišnice za osirotelo deco. Teh razpoložljivih 1240 postelj ni moglo zadostovati novi Pragi. Zato je občina glavnega mesta stala pred težkimi problemi,
stavi, izvede z občudovanja vredno odločnostjo. Ta nekdanji profesor trgovske akademije, jezikoslovec po stroki, govori vrsto tujih jezikov, kar mu omogoča neposredne stike z drugimi narodi; srbohrvaščina mu teče tako gladko, kakor da bi živel dolga leta na našem vzhodu. Kot dejanski voditelj češkoslov.-jugoslov. lige lahko pokaže idealne lavorike svojih uspehov na področju naše vzajemnosti. Njegov veliki cilj je bil, da dobi Praga jugoslovenski kolegij. In ga je dobila: Aleksandrova kolej v Strešovi cah je eden izmed spomenikov dr. Zenklove mnogestranske dejavnosti.
Ta clerc. kakor bi rekli Francozi, eden izmed zaslužnih profesorjev v »republiki profesorjev«, je izdelal podrobne načrte za centralizacijo socialno-dobrodelnega skrbstva Velilce Prage. Po njegovih zasnovah in pod njegovim vodstvom je dobila Praga eno svojih največjih socialnih znamenitosti — mogočen lziaz prave demokracije: Masary-ko-i e domove v Krču.
NASELBINA STARCEV IN OTROK
Dol ni Krč leži na obodu Velike Prage. Bližnja oVchca češkoslovaške prestolnice ni kdove kako lepa, toda Krč (mi bi rekli po istem besednem deblu in smislu Krčevina) je bil dobro izbran za naselbino praških starcev in otrok. Zrak je tu boljši in zdra-vejši k ,kor drugod na obodu velemesta. Prostor nase'bine je z velikim hribom zavarovan pred hudimi vetrovi. Hrib je poraščen z gozdom. Ozemlje Masarykovih doni dv se ainfiteatralno dviga in dopušča širok razvoj. Blizu teče potok. Kraj je prikupen in miren. Bil sem tu letos poleti in
toda brez uspeha. Znorela jc. Potem se je razš'ri!a navzlic vsem oviram, ki jih je po-stavl j.il visoki sneg. z nezaslišano brzino od hiše do hiše vest, čudna vest: »Kovačevo je obsedel hudič!« Od vsepovsod je drla množica skupaj, pa se ni upala v hišo. Od dale© je poslušala strašno kričanje glasu, ki je zvenelo tako, da ni sličil nobenemu človeškemu giasu.
Opozorili so vaškega župnika. Bil je preprost možak in je prispel hitro, oblečen v obredno oblačilo, kakor da hoče umirajočemu podeliti zadnjo tolažbo. Med tem ko so štirje možje ženo, ki ji je pena stala pred usti in so ji bili udje čisto zviti, tiščali na posteljo, je duhovnik z dvignjenimi rokami oovori! svečano vse /a roti t vene formule. Ti.d . duh se ni da! pregnati
in božič je prispel, ne da bi se bilo vreme spremenilo. Dan poprej me je duhovnik obiskal. Rad bi, je dejal, da bi ta nesrečnica prisostvovala nocojšnji službi božji. Morda napravi Bog čudež, ki bi jo reši! ob uri, ko ga je rodila žena...
Odgovoril sem mu: »Mislim kakor vi, gospod župnik. Če bo ta ccremomja nanjo vplivala (iri nič drugega ni pripravnejšega, da jo pretrese), tedaj jo to iahko ozdravi tudi brez drugih pripomočkov.« Stari župnik je odgovoril: »Vi niste verni, doktor. Pa pomagali mi boste, kaj ne? Prevzeli boste nalogo, da mi žensko privedejo?« —
Obljubi! sem svojo pomoč Zvečerilo se je in nastala je noč in cerkveni zvonovi so sc oglasili Njih tožeči glas se je širil daleč preko zasnežene in zaledenele dežele Temne postave so se bližale počasi v skupinah in sledile pokorno klicu zvona. Ščip je razsvetljeval z jasno in skrivnostno svetlobo
vse obzorje, da je bila obupna osamelost polja še vidnejša.
Vzel sem štiri krepke može in se poda! v kovačnico. Še vedno je tulila na svoje ležišče privezana obsedenka. Navzlic njenemu odporu so jo oblekli v čisto obleko in jo odnesli.
Razsvetljena in mrzla cerkev je bila polna ljudi. Pevci so enolično peli. orgle so smrčale, navček malega ministranta je zvenel tiho in urejeval predp sane gibe pobožnih vernikov. Zaprl sem žensko in njene paznike v farov.nko kuhinjo ter čakal na ugodni trenutek. Izbral sem trenutek, ki sledi obhajilu. Vsi kmetje, moški in žer.ske, so sprejeli obhajilo, da bi si izprosili milost svojega strogega Boga. Velika tišina je vladala, ko je duhovnik opravljal sveto opravilo.
Na moj migljaj so odprli vrata in četvo-rica mož je prinesla zblaznelo žensko v cerkev. Ko je zagledala luči, množico, ki je kiečala na tleh, svetlo ožarjeni kor in pozlačeno monstranco, je bila tako besno okoli sebe, da bi se bila kmalu osvobodila in pri tem je tako strašno kričala, da je vztre-petala vsa cerkev. Vse glave so se dvignile. Ni bila več videti podobna kakšni ženski, pod našimi rokami se je zvijala s spačonim obrazom in norimi očmi.
Privlekli so jo do vznožja kora, nato so jo potisnili trdno na tla
Duhovnik je bil vstal, čakal je. Kakor je spoznal, da jo držijo, je vzel monstranco, ( ki je bila oddana z zlatimi žarki in je kazala belo hostijo v sredi Stopi! je nekoliko korakov naprej, jo dvignii z obema rokama nad svojo glavo in jo držal proti blaznim, prestrašenim pogledom obsedenke.
Še vedno je tulila in oči so ji buljile na žareči predmet.
In duhovnik je sta! tako nepremično, da bi ga lahko smatral za kip.
To je trajalo dolgo, dolgo časa
Videti je bilo, da je žensko prijel strah in da je bila kakor začarana. Neprestano je strmela v monštranco in krči so jo se vedno strašno spreletavali, toda postajali so bolj redki. Še vedno je kričala, toda z glasom, ki je manj trgal srce. f
In to je trajalo še dolgo.
Zdelo se je, kakor da oči ne more več povesiti, kakor da so ji privezane k hostiji. Samo ječala je še in otrplo telo ji je postajalo mehkejše in se je stegovalo. Vsa srenja je bila pokleknila in je pritiskala čelo k tlom. Obsedenka je sedaj hitro odpirala in zapirala veke, kakor da ni sposobna vzdrževati pogleda svojega Boga, in je molčala.
Nenadno sem opazil, da so ji oči zaprte. Zaspala je spanje mesečnikov, hipnotizirana, ne, premagani po vztrajnem gledaju v zlatu se bleščeče monštrance, premagana po zmagovitem Kristu. Medtem ko je duhovnik spet stopal k altarju, so odnesli žensko, ki je ležala še vedno nepremično, v njeno stanovanje. Ljudje so pretreseni zapeli hvalnico in kovačeva je spala štirideset ur nepretrgano, potem se je zbudila m se ni več spominjala ne svoje obsedenosti ne svoje rešitve. To, drage dame, je čudež, ki sem ga gledal sam.«
Doktor Bonenfant je umolknil, potem je dodal s čudno presunjenim glasom: »Nisem se mogel vzdržati, da bi tega pismeno ne potrdil.«
pozimi, ob vsskun letom
prikupen vrisk.
Tu, na prostora, ki obsega kakft »hektarjev, je praška mestna občina »gradila Masarvkove domove, mogočen kompleks paviljonov, vsega skapaj 22 krasnih modernih stavb. Prvih 21 paviljonov )• stalo z vso vzorno opremo 119 milijonov Ki. Finančno so občini priskočile na pomoč Me^-na hranilnica. Osrednja socialna zavarovalnica in Splošni pokojninski zavod. Masary-kove domove je pričel zidati ▼ smislu obsežnega idejnega projekta, ki gs je izdelal dr. Petr Zenkl, arhitekt Bohumir Korak L julija 1926 m 13. maja 1929 so domovi ie sprejeli svoje prve varovance.
Domovi so dobili ime po preddent« Osvoboditelju, ne k v priznanje ojegorvih zaslug za češkoslovaško državo, marveč tudi v priznanje njegove ideologije, njegove humaditete, njegovega socialnega realizma. V besedi »domovi« je kos programa: to, kar nudi svojim občanom mesto Praga, naj niso siroti:nice, hiralnice, azili za starce, bolnice, marveč domača ognjišča vsem onim, ki jih drugje ne morejo najti.
Tako je nastala naselbina starcev tn otrok. Dva tečaja človeškega življenja sta združena v modri previdnosti, jutro in večer živita drug poleg drugega. Na razpolago je okrog 2400 postelj. »Masarykovi domovi« so majhno mesto zase: šteje nad 3000 prebivalcev Ima centralne kuhinje, pralnice, čitalnico, knjižnico; svoj kinematograf, svoje gledališče. Vzdržavanje te naselbine starcev in otrok stane okrog 16 milijonov Kč na leto; samo 3 milijone krijejo rente in prispevki varovancev, vse drugo prispeva praška mestna občina. V centralnih kuhinjah pripravijo vsak dan nad 3200 porcij, ker pa dajejo hrano štirikrat na dan, pomeni to dnevno 13.000 porcij. V centralni pekarni spečejo vsak dan 6000 že-melj in 500 hlebcev dobrega kruha, v osrednji pralnici je vsak dan v pranju in likanju 7000 kosov perila. Tisti dan so v kuhinji pripravljali »knedlike«. Ali veste, koliko jih je treba za teh 3000 lačnih ust? 12.000 kosov. Ko smo šli mimo, so stali na mizah bregovi čeških »knedlikov«.
POD TEMNIM PLAŠČEM STAROSTI
Azili za ostarele ljudi in hiralnica so daleč od naših pojmov »hiralnic«, ki vzbujajo stud nad starostjo. To sc vam svetle, zračne sobe, vse v beli barv', z velikimi okni; spalnice, ki bi jih marsikdo zavidal, jedilnice z radijem, vzorne higienične kopalnice in umivalnice; stavim, da ogromna večina teh ljudi ni nikdar v življenju stanovala tako udobno in zdravo.
Ko vstopiš v njihova zavetišča, te pozdravljajo z vseh strani bodisi starke s kmečkimi rutami na glavi, preproste, snažne in prav nič hiralniške, ali pa — v svojem posebnem paviljonu — starčki, ki kadijo na klopeh svoj vivček, po domače kvanta-jo, modrujejo o politiki in govore — kakor se spodobi — o starih dobrih časih. Če jih povprašaš, kake se počutijo, so kajpak polni hvale, le nekateri pravijo, da bi rajši šiveli takole »po starem«. Seveda, staro drevo je težko presaditi. Vzlic vsemu udobju in očitnemu prizadevanju, da bi jim nadomestili domača ognjišča, je to vendarle neke vrste kasarniranje, »kolektivizaci-ja« Človek pa ni vedno tak »zoon poJiti-kon«, kakor mu dopovedujejo; mnogi ljudje so podobni starim volkovom, ki se najrajši umaknejo v samoto, ko zaslutijo smrt.
Masarykovi domovi: Bolni starčki na terasi
in smrti. Njihova barva je barva večernega neba malo pred nočjo.
ZAZNAMOVANA TN NEBOGLJENA
DECA
V tem svojevrstnem mestu na obodu velemesta ni največ otožnosti ra-zKte tam, kjer vidiš okrog sebe stotine starcev in stark, zaznamovanih kandidatov smrti Naj-turobnejše je v oddelku zaznamovane dece, v bolnici za neozdravljivo defektne: opilep-tike, kretene in idiote vseh stopenj! Pot skozi njihova igrišča in spalnice je pot muke in žgočih vprašanj usodi: Čemu žive ti-le, najbednejši in najnesrečnejši med vsemi, ki ne bodo nikoli živeli kot popolni ljudje? Čemu jih mučiš? V čigavo čast in slavo? V čigavo zadoščenje?
Nekoč so se taki zaz-namovatici klatili po mestu. Bili so neprostovoljno glumaška drhal in resnična beraska nadlega. Praga je take otroke svojih občanov prevzela v občinsko oskrbo in jim odkazala poseben paviljon v >»nsarykovih domovih. Kdor bi hotel proučevati razne stopnje imbecilnosti, kretenizma in drugih degenerativnih pojavov te vrste. Hi imel tu obilo materiala. V posebnih oddelkih so epileptični otroci, dalje duševno zaostali otroci, pa slaboumni, in bebci. Vsak oddelek ima svoja igrišča, svoje učilnice; strokovni učitelji se trudijo z njimi, vešče sestre jih neprestano nadzorujejo in vodijo; ves sistem je usmerjen k temu, da bi jih tudi ob skromnih sposobnostih, ki jih imajo, vzposobili za življenje. V posebnem oddelku so najtežji idioti, otroci, pri katerih jc vsa duševna funkcija zmanjšana na nekoliko motnih refleksov. Ti ne-bogljenci nikogar ne poznajo in se ničesar ne naučijo; njih duševnost je nižja od pasje. Človek zapušča njihove postelje z gorju-po otožnosjo, češ, čemu vse to?
Toda v Masarykovih zavodih niso samo zaznamovanci, marveč imajo tudi paviljone za docela zdravo deco, ki je našla tu samo začasno pribeževališče; le-ta ima tu svoje šole, telovadnice, igrišča, zdrave spalnice in krepko hrano. Poseben oddelek je posvečen majhni deci od prvega do šestega leta, zdravim, krepkim, duševno dobnj razvitim otrokom, ki so bili iz kakršnihkoli vzrokov potrebni javne pomoči. Tej deci je Praga res mati in v njenem naročju jim je dobro. Med Masaryfcovimi domovi je tudi otroška bolnica. Letos so otvorili posebno poslopje
Masarykovi domovi: Otroci pri igri
Med več ko tisoč starci in starkami tega oddelka so tudi številne zakonske dvojice, ki imajo svojo sobo z dvema posteljama; to so vam na moč krotki in ljubeznivi ljudje, ki si v tej brezskrbnosti zopet dvorijo in se baje nič več ne prepirajo. Ne vem, zakaj sem moral med njimi misliti na Afana-zija Ivanoviča in Pulherijo Ivanovno iz Gogoljeve novele ali na očeta Aza-na in dobro Mamette iz Daudetovih »Lettres de mon Moulin«.
Ni jim dolg čas, zares ne. Ali veste, da ti dobri starci in starčke obožujejo Greto Garbo, ki jo poznajo s filmov in da čitajo v knjižnici zaljubljene romane in starčki kar resne politične knjige? Kadar se naveličajo, gredo na sprehod, ali če je slabo vreme, študirajo svoj jedilni list na hodniku, ki jim za ves teden vnaprej obeta dobro hrano in omogoča kontrolo. Slutim, da tudi tu med seboj spletkarijo in nemara celo doživljajo kakšne zapletljaje v zadnjem poglavju romana svojega življenja. Če zbole, jih premestijo v sosednji paviljon, v bolnico, kjer skrbe za nje profesorji medicinske fakultete; doetores medicinae imajo med temi tisoči ugašajočih življenj obilo teles za svoja proučavanja starostnih bolezni.
Prebivalci tega mesteca — starci in starke in nebogljeni otroci povrh — nimajo samo skupnih kuhinj in pralnic, marveč tudi skup no kapelo, v kateri se vrste duhovniki vseh krščanskih veroizpovedi, skupno mrtvašnico, in skupno obdukcijako dvorano. Kako je tem dobrim ljudem pri srcu, ko hodijo mimo tistih pretečih prostorov? No, človek sc navadi tudi tega. Azile starih ljudi osvetljuje najzmernejša in najrazumnejša življenjska filozofij pomirjenje življenja
za otroško karanteno. Nikdar nisem videl tako smotrno in lepo izdelanih bolnic. Take sanatorfje si drugod drago plačujejo tisti, ki imajo dosti pod palcem; tu jih nudi velemesto zastonj svojim najbednejšim občanom.
Zaman se človek ob pogledu na podobne naprave otresa filozofskih skušnjav: Misliti moraš na to, da je taka skrb za človeka
—	in sicer za človeka, ki so ga prej smatrali le za gnoj na njivo, ki je rodila izbrancem
—	izraz svetovnega nazora — izraz vere v človeštvo, v razum in v napredek. Naj se narodi zopet barbarizirajo, naj padajo v temo svojih nacionalnih in razrednih egoiz-mov,. naj še tako izganjajo razum in svobodo kot dva temelja demokracije — prej ali slej se bo človeštvo zopet vrnilo sem zopet bo zbiralo črepinje tega, kar danes razbija, znova bo prižigalo luči, ki jih razni boljševizmi in fašizmi ugašajo.
Tako smo iz Masarvkovih domov, največje socialne institucije glavnega mesta najbolj demokratične slovanske države, prinesli v vsakdanje življenje potrdilo spoznanja in vere v človeka, ki vzlic vsej svoji sebičnosti, neizmernim zablodam in dedni omejenosti vendarle, če boče, izvršuje ideale svojih genijev.	—O.
Influenca v Pragi
Praški mestni frzikat poroča, da mu je bilo v zadnjih dneh naznanjenih nekoliko tisoč primerov hripe. Tudi angina se je zelo razpasla. Obe bolezni pa potekata precej milo m doslej niso zavoljo njiju sporočili se nobenega, primera amrtL
oa tisoč hm novih železnic
Napredek Jugoslavije od prevrata do danes odpade na beograjsko železniško direkcijo
se podaljšale samo za 4
O prevratu se je znašla naša država v veliki železniški mizenji. Iz pokrajin, ki so poprej pripadale različnim državam, sestavljeno novo državno telo je bilo brez orga-nično speljanih notranjih zvez. Železniške proge, ki so poprej fungirale kot glavne komunikacije. so preko noči izgubile na pomenu, nasprohtno, pa so se moraie mnoge proge ki so bile prej lokalnega značaja spet hitro povezati v glavno komunikacijsko žilo. Da se ta proces ni mogel gladko in novim potrebam povsem ustrezajoče izvršiti je popolnoma naravno. V dualistični avstro-ogrski monarhiji sta Avstrija in Madžarska ljubosumno čuvali samostojnost svojih teritorijem Vsaka polovica si je skušala vsako stvar ' > samostojno urediti kakor da bi bila dru^ polovica zanjo povem tuje telo. Avstrija je imela svoj Trst, torej je morala imeti Madžarska svojo Reko. Glavne prometne poti z Dunaja so se stekale v Trst in Madžarska si je potegnila iz Budimpešte skoraj vzporedno prometno pot na Reko. Ta vzporednost in nepovezanost interesov med Dunajem in Budimpešto je bila kriva, da je naša država podedovala o prevratu veliko število transverzalne preko našega teritorija tekočih železniških prog, ki pa so bile v podolžni, za nas najvažnejši smeri komaj za silo povezane med seboj. Zlasti še na mejah med bivšim avstrijskim in madžarskim ozemljem so bile te veze tako slabe, da so prenesle le šibek promet.
dili tudi vse tisto, kar je morala ostati doslej v načrtih.
Od prevrata do danes se je naše železniško omrežje povečalo za skoraj 20 odstotkov, od česar odpade levji delež na ozemlje bivše Srbije, dočim so prečanski kraji razmeroma zelo slabo odrezali. Evo, katere in koliko želez, prog se je v zadnjih 18 letih zgradilo na področju posameznih železniških direkcij.
BEOGRADSKA ŽEL. DIREKCIJA:
A) normalnotirne:
1.	Kragujevac — Kraljevo . , .	55	km
2.	Kraljevo — Raška . ....	68	„
3.	Raška — Kosov. Mitrovica . .	64	„
4.	Doljevac — Prokuplje ....	22	„
5.	Prokuplje — Kuršumlija . . ,	33	„
6.	Priština — Kosovo polje . , .	7	„
7.	Kosovo polje — Peč . . « »	82	„
8.	Topčider — Mala Krsna ...	66	„ 9 Mala Krsna — Požarevac ...	16	M
10.	Knjaževac — Črni krst (Niš) .	66	„
11.	Bitolj — Prilep......46	„
12.	Prilep — Veles ..«.,,.	86	„
13.	Veles — Stip	52	„
14.	Štip — Kočane ..,.«.	33	„ 15 Beograd — Pančevo . ....	24	„
16.	Klenak — Šabac...... 5 „
17.	Sremska Rača — Sava .... 2 „
18.	Trikotnik — Indjija . , f . . 1 „
728 km
Bosanske železnice z ozkim koloseKom so bile spet organizem zase in po svoji neodločni zasnovi kar tipičen primer za malen-kostnost avstrijskih gospodarstvenikov, ki se niso mogli odločiti, ali naj se bosansko železniško omrežje vendar le nasloni na madžarske železnice, ali pa uredi v glavnem za iztok v jadranska pristanišča Za vsak slučaj so poskusili oboje in oboje je ostalo tak provizorij, da je bosanska železniška mreža prav za prav do kraja visela v zraku. — Tak je bil delež na železnicah, ki smo ga prevzeli po nekdanji monarhiji.
Srbija je bila na železnicah o prevratu silno revna: Imela je samo odsek mednarodne orientske proge od Beograda preko Niša do bolgarske meje ter odcep od Niša na Solun in Atene do Djevdjeliie, dalje nekaj kratkih stranskih prog lokalnega značaja, ki so se vse slepo iztekale in slednjič so nemške okupacijske čete zapustile nekaj ozkotirnih vojaških železnic koloseka 60 cm ki pa so bile tako zasilno zgrajene, da so biic za urejen promet komaj uporabne. Črna gora je imela eno samo ozkotirno železnico od Virpazarja do Bara.
Vse te skupine železniških prog so bile med seboj brez organične zveze in na mnogih mestih so bili potrebni velikanski ovinki med kraji, ki so sicer 'ežali v neposredni soseščini. Zaradi tega je bi! promet okoren, počasen in drag.
Takoj po prevratu se je naša država sicer 7. vso vnemo lotila reorganizacije železnic, ali spočetka je šlo zelo počasi, ker je bilo najprvo treba skrbeti za najnujnejše repara-ture in rekonstrukcije obstoječih železniš. prog, ki so zaradi vojn* silno trpele. Šele. ko je bilo železniško omrežje za silo skrpa-no, smo lahko začeli mislit- ludi na gradnjo novih prog. s katerimi naj bi se premostile vrzeli, ki so nam ostaie od nekdanjih političnih meja. — Ako zdaj. po osemnajstih letih pogledamo naše železniško omrežje, moramo priznati, da se je ns vzlic vsem težavam, vsem nasprotujočim si interesom in vsem nečednim aferam ki so sicer tudi povsod drugod po svetu običajne pr; vsakem velikem delu da se je vzlic vsemi, temu mnogo, zelo mnogo storilo. Seveda smo še zmerom precej daleč od tistega minimalnega programa ki so postavili naša gospodarstveniki — vzemimo samo Slovenijo, ki je do danes ostala brez prepotrebne zveze z morjem — ali vendar nas doslej doseženi rezultati navdajajo z optimizmom, da poj-de in da bomo v doglednem časa le dogra-
B) Ozkotirne 0.76 m.
1. Beograd — Obrenovac . .		. 40 km
2.	Lajhovac — Ugrinovci . .	. 40 „
3.	Ugrinovci — Gor. Milanovac	. 25 „
4.	Gor. Milanovac — čačak . .	. 21 ,.
5.	Stalač — Paračin ....	. 21 .,
6.	Bosanska Rača — Ugljevik .	. 41 ,.
7.	Čukarica (Beograd) — Sava .	. 3 „
		194 km
Ozkotirne 0.60 m.
Dovršitev proge Skoplje — Ohrid in Gradsko — Prilep — Bitolj . . 121 km
S progama: Topčider (Beograd) — Mala Krsna — Vel. Plana in Kragujevac — Kraljevo — Raška — Kosovska Mitrovica je dobila Srbija drugo popolno podolžno železniško zvezo, ker je bil med tem tudi položen drugi tir na stari progi med Vel. Piano in Lapovirn, tako da imamo zdaj od Zagreba pa do Skoplja dobro dvojno železniško progo. Kadar dobimo še drugi tir od Zidanega mosta do Zagreba, bo magistralna linija naše države Ljubljana — Zagreb — Beograd — Skoplje ki naj tvori hrbtenico naše železniške mreže, končno popolna.
Z ozkotirno železnico: Beograd — Obre-novac — Lajhovac — Ugrinovci — Gor. Milanovac — čačak je dobil Beograd neposredno zvezo z bosanskim ozkotirnim železniškim omrežjem, ki se je po drugi strani z ozkotirnico: Stalač — Paračin podaljšalo prav do Negotina ob bolgarski meji. | Na področju Subotiške žel. direkcije je | bila nanovo zgrajena samo normalnotirna ' proga Titel — Orlovat (28 km) z mostom čez Tiso.
Na terenu zagrebške direkcije so bile zgrajene normalnotirne proge:
. . 66 km • • 155 „ . , 10 „ . • 2 „
1.	Bosanski Novi — Bihač
2.	Vrhovine — Knin . .
3.	Škrl.jevo — Bakar . .
4.	Spojna proga v Zagrebu
233 km
Železnici: Bosanski Novi — Bihač in Vrhovine — Knin sta se prav za prav gradili že med vojno in jih je naša država samo dokončala Od Bihača se zdaj gradi na Knin nova proga, takozvana Unska železnica, zamišljena kot opora liški progi, ki ie v zimskih mesecih zaradi večnih snežnih žametov nesposobna za reden promet
Sarajevska železniška direkcija je zgradila naslednje proge;
—	70 o[o novih gradenj
—	Slovenske proge so <!g0
A)	Ozkotirne 0.76 m.
1. Užice — Vardište , , • « . 58 km
Trebinje — Bileča .»■■■> 37 „
3. Uvac — Priboj......5 „
100 km
B)	Ozkotirne 0.60 m.
1. Plavnica — Podgorica .... 20 km Najpotrebnejša med njimi je bila spojna proga Užice — Vardište, ker so imele poprej bosanske železnice zvezo s železnicami v Srbiji samo po velikanskm ovinku preko SI. Broda.
Na področju ljubljanske žel. direkcije so bile od uedinjenja do danes zgrajene samo naslednje proge:
V. DIREKCIJA LJUBLJANA:
A)	Normalnotirne:
1.	Ormož — Murska Sobota	,	.	39 km
2.	Rogatec — Krapina . . .	«	»	14 „
3.	Vrhnika — Vrhnika trg	.	, 0.9 „
4.	Spojna proga Zidani most	.	. 0.3 „
54.2.,
B)	Ozkotirne 0.76 m.
Konjice — Žreče......6 km
Za progo Ormož — Ljutomer — Murska Sobota, ki smo jo dogradili 1924. se je pokazala nujna potreba takoj po prevratu, ko je ostalo Prekmurje brez železniške zveze s Slovenijo Murska Sobota je imela samo zvezo z Madžarsko preko Hodoša, od Zveze
Spi!je — Radgona — Ljutomer pa je ostal na na^-em ozemlju samo mrrev odsek Radgona Ljutomer S koščkom proge med Ro-gatccm in Kranino se je izpolnila železnica Grobcljno — Krapina — Zaprešič, ki naj bi tvorila (po ovinku sicer) drugo zvezo med Zidanim mostom in Zagrebom na kateri iz nerazumljivih vzrokov ne moremo pa ne moremo priti do drugega tira. Pod spojno progo v Zidanem mostu je mišljen novi most, ki so ga 1931 dogradili na zidanomo-ški postaji, da se je dosegla direktna zveza na progi Ljubljana — Zagreb.
Ako rekapituliramo vse železniške gradnje, ki so se izvršile v naši državi od prevrata do danes, se nam nudi naslednja slika: Direkcija: norm. tir ozki tir skupno %> Beograd	728 315 1043 70.2
Subotica	28 — 28 1.8
Zagreb	233 — 233 15.7
Sarajevo	— 120 120 8,0
Ljubljana 54 6 60 4.3
1043 441 1484 100
Razen novih gradenj je bil v tem razdobju položen drugi tir na naslednjih železniških progah:
Zemun — Novska . . . . * , 305 km Vel. Plana — Lapovo .... 18 km Beograd — Resnik..... 14 km
337 km
Ako prištejemo k novim zgradbam še kilometre dr*igega tira na omenjenih progah dobimo, da je bilo v celoti zgrajenih 1380 km normalnotirnih in 441 km ozkotirnih, v celoti torej 1821 km novih železniških prog.
Zdaj se grade na področju posameznih železniških direkcij še naslednje proge: Direk. Beograd: Požarevac - Kučevo 61 km
„ Subotica:........0 km
, Zagreb: Koprivnica-Varaždin 42 km Bihač-Knin .... 88 km „ Sarajevo: Bileda-Nikšič . . 71 km ,	Ustiprača-Foča . . 40 km
. Ljubljana: št. Janž-Sevnica 12 km
314 km
Ako prištejemo k že dograjenim program še te nove gradnje, ki bodo izvečine že dru go leto končane, potlej dobimo, da bomo v dobrih 18 letih zgradili 2135 km. novih žc leznic. Razen Rusije se menda nobena dru ga država v Evropi ne more ponašati s to likšnim napredkom v enako kratkem razdobju.
Radio e?"?8
_ okoli nas
V	radiu smo še daleč od stacionarnega stanja Vse je še v razvoju, ki se mu komaj dado slutiti končne meje. Prav letos smo bili spet priča novega silnega razmaha ra-diofonije v skoraj vseh evropskih državah. Cela vrsta novih orjaških oddajnih postaj se je oglasila v eterski simfoniji in armada pristašev osme velesile je zrasla za nove milijone. Leto, ki sc nagiba h koncu, ne pomeni zastoja v tem mogočnem razmahu. Za drugo leto se nam obeta enak porast v jakosti postaj, kakor tudi v številu poslušalcev.
Žalostna je resnica, da smo jugoslovenski radijski naročniki po več ko 10 letih lastne radiofonije v glavnem še zmerom samo priskledniki Največ uživamo tisto, kar nam zastonj pride čez mejo, ker je domača hrana glede na ceno preveč, po užitnosti pa premalo zabeljena. Naše oddajne postaje so šibke in zastarele, da še takrat, kadar se vodstvom z vso muko in požrtvovalnostjo ob nezadostnih denarnih sredstvih posreči sestaviti užiten program, vse pokvarijo s svojim hripavim starčevskim glasom. Nikjer ni opaziti resne volje, da bi se premaknili z mesta. Lani smo bili že prav blizu tolikanj potrebne reorganizacije našega radia V skupščini se ie že pretresal načrt o novih postajah in njih lastništvu, potem pa je spet vse utihnilo. V kakšnem stanju so danes načrti z obetano preureditvijo — tega živ krst nc ve.
Nu. da se nam ne bo očitala sama črno-glednost. pri/.najmo, da smo letos malce vendarle napredovali Dobili smo prvič novo kratkovalovno oddajno postajo, ki je namenjena v prvi vrsti našim rojakom v inozemstvu, zlasti v Ameriki, razen tega pa propagandi za našo državo v inozemstvu sploh Drugič je poštno ministrstvo dosedanjemu lastniku beograjske radijske postaje dovolilo zvišati energijo od 2.5 na 20 kilovatov in tretjič je število potrpežljivo plačujočih jugoslovenskih prisklednikov evropske radiofonije spet naraslo za precej tisoč. To je vse, kar more kronist zabeležiti o razvoju našega domačega radia
Naši sosedje pa so letos skoraj vsi brez izjeme svojo nacionalno radiotonijo lepo izgradili. Vzemimo najprvo Bolgarijo. Do lani je bila v radiu za nami, letos pa nas bo prehitela. Država se je tamkaj z vso vnemo lotila ureditve domačih postaj in sicor na način, ki bo napravil radio pristopen najširšim ljudskim plast< m. Že v ne kaj ir.csecih bo dograjena v bližini Sofije nova 100 kilovatna oddajna postaja, ki se bo skoraj po vsej državi slišala z navadnim detektorjem, razen tega pa se zgradita še Stranski postaji in jsicer v Varni ob Črnem morju pa v Stari Zagori v središču države, ki bosta oddajali deloma lasten, deloma na sofijski spored, ki bo po pripravah sodeč, res prvovrsten. Spomladi začno graditi v Sofiji v Borisovem parku moderno radijsko palačo z zadostnim številom sodobno opremljenih študijev za izvajanje programov. Računajo, da bodo vsa dela v glavnem končana do maja prihodnjega leta in potem bo Bolgarija v radiu štela med najnaprednejše evropske dr/ave
Da pa bo nova institucija tudi res dostopna vsemu narodu, bo naročnina izredno nizka. Za detektor se bo plačevalo letno po 60 levov (ca 30 Din) in še to v več i obrokih, dočim se bo naročnina za bolj j luksuzne sprejemnike stopnjevala po številu elektronk. Tega sistema plačevanja naročnine, ki je socialno edino pravičen, se bomo morali prej -.i slej oprijeti tudi v naši državi, kjer ni življenski standard večine ljudstva prav nič vi.sji kakor v Bolgariji.
V	Rumuniji so letos dogradili 120 kilovat-no oddajno postajo na dolge valove, ki skupaj s staro, malce šibkejšo postajo v Bukarešti dostojno reprezentira Rumunijo v inozemstvu.
Madžari so tako po številu kakor tudi po jakosti svojih postaj več kot saturirani in niso letos, pa naibrže tudi v doglednem času ne bodo nič dogradili.
V	nasprotju z Madžarsko pa je Avstrija letos modernizirala in deloma tudi ojačila vse svoje stranske postaje. Zadnji je prišel na vrsto graški oddajnik, ki se bo najbrž že za božič oglasil z ojačeno energijo 15 kvv. Graška postaja si jc prisvojila vlogo »domače« postaje za našo Štajersko, tako da so naši ljudje ob Dravi kar dobro preskrbljeni z avstrijskim programom. Bolj za-oadno in v koroškem kotu kamor Gradec ne seže več tako dobro, pa spet skrbi celovška postaja za naše ljudi, tako da enotnost nemškega »Kulturrauma« ni nikjer pretrgan in nihče naših Korošcev in Štajercev ne trpi pomanjkanja v germanski kulturi in propagandi. V tako ugodnih okoliščinah bi bilo seveda več ko nepotrebno graditi še kakšno jugoslovensko postajo v Mariboru.
Čehi in Poljaki vse drugače razumejo pomen lastnih močnih postaj proti vplivu inozemske radijske propagande. Češke postaje so bile že doslej med najboljšimi v Evropi. Letos so jih izvečine v tehničnem pogledu še izpopolnili, razen te so začeli graditi dve novi 100 kvv postaji: eno v Hmeljniku severno od Prage, drugo pa v Užhorodu za Podkarpatsko Rusijo. Pred nekaj meseci je /ačela v Podebradvh obratovati tudi 30 kilovatna kratkovalovna postaja, namenjena v prvi vrsti češkim izseljencem v Ameriki.
Poljaki so letos preuredili oddajni postaji v \Vilnu in Lvvovu in jih ojačili na 50 kilovatov. Navzlic velikemu številu dobrih oostaj pa število poljskih radijskih naročnikov ni sorazmerno napredovalo. Dočim bo ■""'eškoslovaška dosegla v kratkem že mili-lon abonentov, je njih število na Poljskem komaj prekoračilo pol milijona. Temu naj bi zdaj odpomogel novi zakon o radiu ki pri aša znatne olajšave pri uvozu in nabavi sprejemnih aparatov ter znatno znižuje naročnino. ki bo znašala poslej za detektor -amo - zlot mesečno (ca 9 Din), ne glede na o. koliko takih sprejemnikov se uporablja j enem stanovanju.
Italija je letos zgradila novo 50 kilovatno -ostajo v Bologni in začela modernizirati iostajo v Milanu. Rim dobi v kratkem na-nesto dosedanjih postaj dva popolnoma nova oddajnika. Rim I. in Rim II., oba po 120 kw. Poleg tega si je Italija po tw*cu dragih
kolonijskih držav uredila svoj kolonijski radio z močnimi kratkovalovnimi postajami. Po številu naročnikov — zdaj jih utegne biti kakih 600.000 — pa je Italija relativno še zmerom med zadnjimi evropskimi državami, saj jih bo morda celo Švica, ki si je letos z ojačanjem postaje Sottens na 100 kilovatov, dokončno izpopolnila svoje oddajne naprave, že letos dosegla pol milijo-
na.
Na Pirenejskem polotoku je ostalo vse pri starem. Španija zaradi notranjih zmed svoji radiofoniji ni mogia posvečati večje pažnje, Portugalska pa je ostala kakor doslej poleg Grčije in Albanije tretja država v Evropi, ki še ne pozna lastnega nacionalnega radia.
Med vsemi evropskimi državami je letos najbolj napredovala Francija Do'ga leta je vladala tamkaj v radiofoniji pojx>lna zmešnjava. Številne družbe so s šibkimi postajami konkurirale druga drugi in živela od milosti reklame. Ko pa je predlanskim prevzel ministrstvo pošte in telegrafa Gcorge Man-del, je takoj predložil parlamentu moderen zakon ustanovitvi francoske radiofonije in od tedaj do danes se je Francija povzpela v radiu med prve države v Evroni_ Naglo zaporedoma so bile zgrajene 100 kilovatne oddajne postaje v Parizu, Lilleu, Strasbour-•gu, Lionu, Marseilleu, Nizzi, Toulouseu, Rennesu in v kratkem bodo sledile enake postaje še v Bordeauxu in Cherbourgu. Nad vsemi pa bo kraljevala orjaška nacionalna postaja z 200 kvv v Bourgesu v osrčju Francije. Razen tega se gradita dva orjaška oddajnika za francoski kolonijski radio v Pon-toiseu pri Parizu z energijo po 100 kvv kakršne nima doslej še nober.a kratkovalovna postaja na svetu. Francoske postaje, ki smo jih pred letom koinaj kdaj čuli v aparatih, so zdaj med najmočnejšimi in najčistejšimi v eterskem koncertu
Nemčija in Anglija sta v radiu stari ri-valinji. V tej in oni bo število naročnikov morda še letos doseglo 8 milijonov. Obe državi sta s postajami saturirani in se le še oddajna energija tu pa tam zvišuje, ali se grade prav majhne vmesne pcstajice strogo lokalnega značaja, kakršno bo dobila v kratkem s prozornim namenom tudi Lužica. S tem večjo vnemo, pa sta začeli obe državi pripravljati televizijo, ki na; v bližnji bodočnosti dopolni radiofonijo. V Berlinu in Londonu že oddajajo za poskušnjo televizijske programe in Nemčija je začela poleg televizijske postaje v Berlinu graditi še dve enaki postaji: eno na 1142 m visokem Brockenu v pogorju Harz. druj»o pa v Feld-bergu na Taunusu ob Renu
O napredku radia v ostalih državah ni kaj prida povedati. Nordijske države so z radi em že skoraj do kraja nasičene, saj je tam malokatera družina brez radijskega aparata Mreža oddajnih postaj, s katero razpolagajo, se z napredkom tehnike vzporedno mo demi.zira, drugače pa so tamkaj že v zavid-danja vrednem položaju, da se vm ni treba baviti toliko 3 tehniškimi m finančnimi proi-oemi, kolikor z vprašanjem dobrega sporeda.
V p >drobrvosf5 se v tem kratkem pregledu napredka radia v Fvropi seveda nismo mogli spuščati, niti ne upoštevati vseh držav. Tako n. pr. za Rusijo lahko samo pn bližno -aounamo, da ima danes žc nad 60 oddajnih postaj in da utegne znašati število njihovih poslušalcev nad 25 milijonov
A
§ X
Veak človek je jetnik svoje ueode. V ne-Ttj celici c^fane do smrti.
Fan+ in dekle se seznanita in se por<*VTta. Ne, poročita ee in se spoznata Ne. točita se in vesta. kdo je bil tovariš v zakonu.
Umetnost ee začenja tain, kjer priha a duša do izraza. Umetnost brez duše ie rokodelstvo a,;i veščina
Ljudje, kj pozablja«, nam ostanejo v spominu.
On zahteva od nje več razuma. Ona zahteva od njega več ljubezni. Drug od drugega zahtevata to, česar nimata. Zato sta nesrečna.
Ce ee dva človeka kdai do^ol: približata, ee čee;o pr merj, da ^ ne prideta nikoli več blizu.
Kar govorimo, slišijo ljudje, kar zamolčimo, pa Bog
Nad ljudmi, ki smo jih precenjeval}, se
maščujemo.
Bog je naredil človeka iz ila. Človek pe. se je dvign,j,l iz praha.
Običajno smo le toliko duhoviti, kolikor nam dovoljuje družba, v katerj se gibPemo.
Vee, po čemur sežež z veseljem, boš osta-vil 6 trplienjem!
Vse ie zmota: earno fc.rubežen je resnica. Vse je neainisel; saino radost ima neki zmj-sel.
Grof Vinci v Budimpešti
V Budimpešto je prispel novi italijanski poslanik, grof Vinci. Kakor znano je bil Vinci zadnji italijanski poslanik v Addis Abebi pred zasedbo Abesinije.
Zastrupljena juha
V neki marseilleski sirotišnici so tri deklice umrle, ker 60 srebale zastrupljeno juho, dve deklici umirata. 52 deklic in neka učiteljica kažejo znake zastrupitve. Policija doslej še ni mogla ugotoviti, od kod strup v juhi.
ANEKDOTA
Mark Twain je bil gost v hiši nekega znamenitega prijatelja. Mlad pisatelj, kj je bil tudi prisoten, si je ogledoval bogato gostiteljevo knjižnico, vzel ie neke kniige iz pre dalov jn ga je vprašal, alj mu >ih lahko posodi. Gostitelj ie odklonil. Twain, kj je opazil pisateljev užaljeni obraz, ie dejal tolažeče; »Veste, v tem daiem najinemu gostitelju popolnoma prav. Nikoli bj ne smeli posojati knjig, fa rih potem ne dobiš več nazaj. Vi-djte vse knjige v tej eobi eo isto tako iz-posojene.. X
Citnta/*,
'vkoku
Cr/vol
Kotort,
>kamrnk
fe!e6*c
5UBCTIC
UUSUANJ

Štjani
Slnli
<*Mtt
■ | _ etra t
UKapeiF
""sam.
erhiat
člt-v-ji
fhrrt/0
.ARAJEV0

•fcsfaf



cebt/e
JUCOSLAI//JČ
Preobrat v sajenju
sadnega drevja
Zamisliva dognanja ruskega učenjaka Kvarashelija
Sadjarstvo zavzema v zadnjih desetletjih vedno važnejše mesto v kmetijstvu. Vse države tekmujejo, kako bi dvignile sadjarstvo :n s tem donosnost kmetovanja. Dočim je bilo sadje v predvojnih časih le nekak priboljšek in poslastica /a imovitejše sloje, igra danes sadje žc skoraj nenadomestljivo vlogo v ljudski prehrani, saj je sadje naravnost idealna konzerva najvažnejših usmerjevalcev našega zdravia — vitaminov. Naša dežela je po svojih talnih in podnebnih razmerah k-akor ustvarjena za sadjarstvo in prinaša leto za letom lepe dohodke našemu kmetu, ki so ga pustile na cedilu druge važne panoge, zlasti živinoreja, katera je našo vas stoletja oblačila in ji dajala denar za davke in druge važne dajatve. Več sadja! To bodi geslo našega kmetijskega napredka, če nočemo pustiti, da na^ kmet popolnoma osiromaši Naj ne bo v bodoče nobenega travnika, kjer bi ne raslo sadno drevje. Ob vsako pot. ob vsako cesto je treba zasaditi sadno drevje.
Če gledamo naše sadovnjake, prav lahko opazimo v starejših nasadih prave orjake, s katerih se ob dobrih sadnih letinah komaj spravi obilica pridelka. Mlajši nasadi pa po večini niso nič kaj razveseljivi. Res da pričnejo kaj zgodaj roditi, toda pc preteku dvajsetih let zastanejo v rasti in pričnejo vidno hirati. Kje je neki vzrok temu, se vprašuje skrben sadjar in dolži, da nemara nove sorte niso kljub priporočilu v »Sadnem izboru« prave za naš kraj. Nekaj resnice je vsekakor na tem in niso storili voditelji našega sadjarstva morda vedno prav, ko so škilili k naprednejšemu sosedu čez mejo, pri tem pa zanemarjali lepe in okusne domače sorte, ki so že navajene naših tal in našega vremena. Še je čas, da zamujeno popravimo, in poiščemo med dobrimi domačimi sortami najboljše, ter jih pričnemo razmnoževati zlasti v javnih drevesnicah. Treba bo iti v sadjarstvu isto pot, ki so jo započeli naši odlični stiokovnjaki v živinoreji, ki so dosegli z odbiro in križanjem nekdaj tako zaničevanih domačih buš že prav lepe uspehe.
Glavni vzrok zaostajanja in hiranja mlajših sadovnjakov pa menda ne bo v nepri-kiadnih sortah, temveč ga moramo iskati drugje. V starih časih je kmet cepil kar sredi gozda divjaka. Ko je drevce malce odraslo, pa je skopa! kje blizu doma skromno, plitko jamo in vsadil sadno drevo in ga izročil po stari šegi Bogu v varstvo. Drevo jc raslo in raslo ter rodilo dvem, trem rodovom obilen sad. Ko je začel mlajši rod zahajati v šolo, so ga tam učili, da oče ni delal prav. ko je sadi! na ta način sadno drevje. Učili so, da je treba skopati meter široko in pol metra globoko jamo, v katero se mora nasuti gnoja in komposta da ima mlado drevo lepše postlano. Na novi način vsajeno sadno drevje je res raslo, da se je kar videlo in rodilo že po nekaj letih Uspeh je bil tako viden, da niti v sanjah ni prišlo na misel nikomur, da bi podvomil o umestnosti novega načina saditve. Le slučajno se je t.u in tam pokazalo, da morda stari način sajenja sadnega drevja le ni tako slab, toda vse preredki so bili takšni prav slučajni poizkusi, da bi silili k premišljevanju ali bili celo v jasen dokaz. Naš sosed Tona je bi! dober gospodar, toda imel je hudo razvado, da ni zgrešil nobenega sejma in se jc vračal včasih šele drugi ali celo tretji dan po sejmu neprespan in prepit domov. Tako je pripeljal nekoč v pozni pomladi s sejma sveženj napol suhih sadnih drevesc. Sestri, ki mu je gospodinjila, se je smililo ubogo drevje; vzela je motiko in ga kar po gorjansko nasadila poleg drugih dreves v sadovnjaku. Tona je čez nekaj dni opazi! njeno delo, zmajal z glavo in sklenil pri sebi, da bo že še pošteno vsadil to drevje. Toda nikoli ni našel časa za to, da je drevje pričelo že bujno rasti kljub slabi sad:tvi. 2e štiri desetletja je od tega: pravilno sajen del sadovnjaka ie danes kilav, z motiko nasajena drevesca pa so zrasla v mogočna drevesa.
Spet uči kriv navk, bodo dejali naši sadjarski strokovnjaki, ki učijo sajenje sadnega drevja, kakor so pač učili njihovi predniki, ki so sadili z velikim uspehom sadno drevje po rigolanih šolskib vrtovih, po prekopanem zemljišču okoli domačij, niso pa sadjarili v velikerr po dotlej neobdelanih travnikih in senožetih. Nihče ni pomislil. da so talne razmere po takih krajih povsem različne od razmer v že obdelanem svetu. Kdo bi jim zameril, saj so lahko s ponosom kazali na lepo uspevajoče desetletja stare sadovnjake.
Velika škoda za razvoj sadjarstva je bila. ker drevje ne zna govoriti in n' moglo povedati, kako slabo se počutijo njegove korenine, ko so enkrat prerasle ob saditvi izkopano jim jamo. Pa se je našel človek, ki je kakor radoveden otrok začel pregledovati, kako se godi v poznejših letih koreninam sadnega drevja. Celih dvajset let je sedanji naslednik slavnega ruskega rastlinskega čarodeja Mičurina, učenjak Kvarashelija. direktor poizkusne postaje Surhum v Alhaziji izkopaval ne le sadno, temveč tudi razno gozdno drevje, da prouči razvoj korenin in njihovo razprostiranje v zemlji. Stara šola uči da širi drevo korenine v zemlji slično kakor se razvija krošnja nad zemljo. Kvarashelij je pa s svojimi raz-iskavanji dognal, da širi drevo korenine, kakor to zahteva tlo. To njegovo važno odkritje pomeni velik preobrat v načinu sajenja sadnega drevja. Kakor je vsaka resnica preprosta, nam jc tudi sedaj na prvi pogled jasno, zakaj nismo imeli z dosedanjim
načinom pričakovanega uspeha. Dosedanji način sajenja je imel uspeha le v idealnem sadnem svetu, kjer bi seveda drevo tudi sicer dobro uspevalo. V zemlji živijo milijoni drobnih bitij, ki prebavljajo sirovo zemljo in jo predelavajo v prikladno hrano za rastline. Po dognanjih češkega učenjaka Stoklase, pa živi največ teh zemeljskih bakterij v globini do trideset centimetrov. Jasno je, da širi sadno drevo korenine tam, kjer najde največ hrane. Zato opažamo v rahli in pešonast; zemlji, da pričnejo rasti drevesne korenine, ko prerasejo prvotno izkopano jamo proti vsem pričakovanjem navzgor, tik pod rušo, kar seveda nikakor ne upliva dobro na razvoj drevesa. Se večja sirota je drevo, ki smo mu lepo postlali v ilovnati zemlji, v kateri se kakor zazidane krvenčijo in zvijajo uboge korenine.
Mar bomo pričeli saditi sadno drevje spet pod motiko, kakor so ga naši neuki predniki, vprašujete. Nikakor ne. Svet, ki smo ga namenili za sadovnjake, moramo zrigolati od trideset do štirideset centimetrov na globoko in dobro pregnojiti. Seveda se ravna globina rigolanja po tem. kakšna so tla. Marsikomu se bo zdelo ngolanje vsega sadovnjaka predrago, odnosno potratno, zato povemo za te. da do neke mere zadošča tudi, če zrigolamo le širek pas. v katerem nameravamo nasaditi sadno drevic.
Težko je pridobiti kmetskega človeka /a novotarijo in damo povsem prav tistemu kmečkemu modrecu, ki je rekel, da bi kmet še hlače zapravil, če bi se ravnal po vseh nasvetih, ki jih sliši in čita. Svetujemo pa onim. ki bodo letošnjo pomlad narrav-liali nove sadovnjake, naj vsaj del bodočega sadovnjaka zrigolajo, da bodo videli sami razloček, ter bo njihov poizkus v pobudo drugim sadjarjem in tako v korist napredku našega sadjarstva.
janko Kač
Kdaj se je rodi! Kristus
9
Popolnoma prirodno je, da je to vprašanje od nekdaj zanimale zgodovinarje in često so učenjaki ter cerkveni očetje skušali dognati vsaj nedvomno letnico Odre-šenikovega rojstva, ko že ni mogoče dognati natančnega dneva. Na temelju dosedanjih raziskovanj se je Jezus rodi! najverjetneje leta 749. po ustanovitvi mesta Rima. toda ne pozimi, marveč najbrž jeseni.
Po evangeliju sv. Mateja (II., 1—6) se je Jezus Kristus rodil za življenja Heroda Velikega, ne dolgo pred njegovo smrtjo. Herod je umrl 1. 750. po ustanovitvi Rima, tik pred židovsko Pasho. Ako odštejemo od tega časa dni očiščevanja dobo prihoda treh modrih, beg v Egipt in bivanje v tej deželi — skupno šest mesecev, — prihajamo do zaključka, da pada rojstvo Jezusa na jesen 1. 749 po ustanovitvi Rima, tedaj štiri leta pred časom, ki nam običajno velja za datum tega velepomembnega dogodka. Za to tezo imamo še en dokaz. Janez Krstnik je začel svoje delovanje v petnajstem letu vlade cesarja Tiberija, kakor pravi sv. Luka (III.. 1—2). Ko ga je Janez krstil, je bilo Jezusu 30 let. Oba sta se lotila srvojega mesijanskega posla skoro v isti starosti. Ako štejemo 30 let nazaj, dobimo rojstno letnico obeh. Cesar Avgust je umrl 29. avgusta 1. 767. Njemu je takoj sledil cesar Tiberij, ki pa je z Avgustom vlada! že dve leti, tako da ga smemo imenovati cesarja že 1. 765. morda celo že 1. 764. Petnajsto leto njegove vlade pade tedaj na 1. 779. ali 780. Iz tega sledi, da je bil Janez Krstnik zagledal luč sveta 1. 748., Jezus Kristus pa 1. 749.
Še tretji razlog govori za to trditev. Evangelist Janez (II., 20) pravi da so tempelj zidali 46 let. Jožef Flavij pa pripoveduje, da je obnovo hrama začel Herod v 18. letu svoje vlade, vladati pa je začel 1. 714. Osemnjasto leto Herodove vlade pade tedaj v 1. 732. Prva Odrešenikova pasha pa v 47. leto obnovljenega templa, to je v 1. 779. po ustanovitvi Rima. Takrat je bil Jezus Kristus star 30 let in nekoliko me-
seccv in po tem računu se |c rodil jeseni 1. 748 Tertulijan, Laktancij in Avguštin trdijo, da je bil Jezus križan za konzulov Rubellija in Fufija, t. j. 1. 782. Ce je bil ob smrti star 33 let in pol. se je tedaj ro-ril l. 748.
Moderni raziskovalci, ki se sklicujejo na evangelij sv. Matevža (II., 16) in ki mislijo, da je bilo bivanje sv. družine v Egiptu nekoliko daljše, so mnenja, da je bilo Jezusu 2 do 3 leta, ko je Herod umrl. Po njihovem pada tedaj Jesusovo rojstvo v 1. 747. Isto letnico navajajo tudi oni, ki kakor Keppler in Ideler vidijo v repatici le konjunkcijo Jupitra s Saturnom, ki je bila 1. 747 po ustanovitvi Rima.
Težje je dognati letni čas Jezusovega rojstva. Gotovo pa je, da rojstva ne smemo postavljati v zimo. Ob rojstvu so namreč pastirji še pasli svoje črede. Betlehcm stoji 800 m visoko in pozimi tam ni nikake paše. Kar se tiče ljudskega štetja, ki evan-gelji govore o njem, ga Rim ni razpisal v Jezusovem rojstnem letu, verjetno pa je, da so ga lokalni oblastveniki odredili kasneje, na noben način pa ne na zimo. Ljudem bi bilo nemogoče potovati v svoje rodne kraje. Marsikomu se bo zdelo čudno, da ne moremo dognati tako znamenitega dne, kakor je rojstni dan Odrešenika in da razni zaključki dopuščajo razliko celih let Pomisliti pa je treba, da ob rojstvu Odrešenika nihče ni vedel, kakšna važna vloga je določena otroku. Šele kasneje, ko se je njegov nauk razširil in bil povc-ličan s smrtjo na križu, so začeli učenci vpraševati po življenjskih podatkih svotega učitelja in so rekonstruirali njegovo življenje po pripovedovanju prič. kolikor se je pac dalo.
Dan 25. decembra kot rojstni dan Od-rešenikov, se je začel navajati šele v IV. stoletju. Kakor pravi Leon Veliki, ki .je umrl 1. 461., so ta dan v Rimu slavili po-vratek sonca. Kakor druge paganske praznike, je cerkev tudi tega privzela in ga določila za rojstni dan Odrešenika, ker se nikakor niso dali izkoreniniti.
me preteklosti angleške zgodovine
Senzacionelni odstop kralja Edvarda
VIII., vladarja mogočnega britanskega imperija, je napravil po širokem svetu globok vtis. Plemenita gesta med najširšimi sloji ljudstva zelo priljubljenega vladarja, ki je svoje osebne interese brez pridržka podredil občim koristim imperija, bo zapisana v zgodovini angleškega naroda s simpatičnimi komentarji. Angleški parlament in n-nistri pa se bodo na velikodušno gesto kralja Edvarda lahko spominjali še s posebnim ugodjem, če si prikličejo v spomin burne dogodke iz zgodovine. Saj je na kraju 18. stoletja, v času ko je naš Vodnik s svojimi »Lublanskimi Novicami« seznanjal bralce tudi o dogodkih iz angleške kraljevine, imel slavni parlamentarec Pitt izluščiti dokaj težji oreh problema, ki se je tudi tikal ženitve. Toda kakšne razlike med sedanjim kava!irskim nastopom kralja Edvarda in takratno zapletenostjo usodne ženitve!
Običajno, če se soprogi ne razumejo, pravijo optimistični sodniki, da je to slabo sklenjen zakon, isto so trdili o zakonu wa-leškega princa Jurija Avgusta Friderika, ki je kasneje postal regent in angleški kralj, ter princese Karoline, Amelije Elizabete Brunswiške.
Princ Waleški je bil po vsej kraljevini znan po nerednem in razsipnem življenju. V nasprotju z bivšim valeškim princem, sedanjim odstopivšim kraljem Edvardom, ki je bil po vsem svetu vzor gentlemanskega mladeniča. je bil takratni prestolonaslednik, kasnejši kralj Jurij IV. zmerom do grla zadolžen m po sramotni razpravi ga je parlament rešil zadrege s tem da je izglasoval zanj 161.000 šterlingov podpore. Toda kljub temu se je princ še dalje zadolževal.
Nedoletni princ VPaleski in irska vdova
Na tihem se je oženil z irsko vdovo- go. Hirtz Herbertovo. Toda ker še ni bil polno-
leten, ta zakon ni veljal. L. 1794 so njegovi dolgovi že dosegli . 650.000 šterlingov. Tedaj se je vlada slavnega govornika Pitta odločila, da mu odtegne vsako pomoč. Razen tega je parlament sklenil, oženiti princa s princeso Brunsv-iško, ne posebno priljubljeno lepotico.
Princ se je sprva upiral in očital, da ga hočejo tirati v samomor. Toda nekega dne, ko ni imel niti počene pare več. je pristal, da se odreče Herbertove in oženi s princeso Brunswiško.
Usodni zakon s princeso Brunswi$ko
Toda že prva poročna noč je bila nesrečna. Princ je, morda preveč vinjen, zapustil poročno posteljo in legel v predsobi na ka-napeju spat.
V februarju 1796. se jima je rodila hči, Karolina Avgusta \Valeška. Toda tudi ta dogodek soproga ni zbližal. Odločila sta se, da se na tihem in brez Škandala ločita. Princesa se je umaknila na svoje posestvo, z njo so šle simpatije kralja in naroda. Tam je prebila do 1. 1804. ko so se začeli širiti neverjetni glasovi o njej.
Spletka za spletko, svet je zmerom enak
Lady Douglasova, princesina častna dama, je bila odpuščena, ir da se svoji gospodarici osveti, jo je obtožila ljubavnih odnošajev s Sidney Smithom in s kapeta-nom Mamby. Dalje je užaljena dama lzpo-vedela, da je bilo konec 1. 1801. na prince-sino posestvo dovedeno dete, zvano Wil-liam Billy Austin, ki da je bilo plod prin-cesine nedovoljene ljubezni.
Zdaj je začel princ besneti. Kraljica mati je bila na njegovi strani, kralj Jurij III. ki je bi! prej na strani princese, ni mogel odbiti preiskave proti njej. Toda poizvedovanja so se končala v prid princese. Pokazalo se je, da je mali Austin bil sin
Sofije Austinove in nekega trgovca iz Dept-forda. Dete je bilo julija 1801. ostavljeno v bolnici v Brownlow-Streetu, a kasneje ga je vzela Karolina.
Ko se je princesa pojavila na dvoru, sta jo soprog, waleški princ in kraljica sprejela x očitki, kralj sam jc pa bil primoran objaviti izsledke raziskave. Zato je pa princesa prejela zadoščenje z uradnim posetom kralja Jurija III. in njegovih dveh bratov na njenem posestvu.
Do 1. 1812, ko je njen soprog postal regent, je princesa živela v miru. Na novem položaju je pa soprog takoj spet uvedel preiskavo proti ženi. Njuna hčerka, princesa Waleška, je medtem dorasla daleč proč od dvora v zrelo in krepostno dekle. Njen vzgojitelj je bil Škof iz Exetera, ki je je vcepil krepak značaj in odločnost
Odločen nastop prestolonaslednice Oče ji je določil za moža princa iz Oran-gea. Kljub temu, da jc mlada princesa skrivaj ljubila belgijskega prestolonaslednika, kasnejšega kralja Leopolda, se je morala vdati očetovi želji.
Mlada princesa je pa vseeno hotela uveljaviti svojo voljo. Za svojo zaročno svečanost je med prve povabljence vpisala ime svoje matere, ki ga je oče, regent lastnoročno izbrisal. Mlada zaročnica se zaradi tega vidno ni vznemirjala. Vzela je listino gostov, izbrisala še sama ime, odšla nato na materino posestvo in spravila tako svojega očeta v velike neprilike.
*Prostovoljnoc izgnanstvo Dve leti so trajali potem diplomatski razgovori za poravnavo. Karolina je prejela apanažo 35.000 šterlingov na leto s pristankom, da pojde v Brunswich, odtod pa na daljše potovanje. Princesa je res odšla, naletela je pa na tem potovanju na moža, ki je vrgel nanjo vso nesrečo nadaljnjega življenja.
Bila je v 45. letu in 8e zmeraj lepa žena. Šest let je živela v prostovoljnem izgnanstvu, največ časa je bivala v Italiji. Angleške dame in plemiči iz njene družbe so jo pod raznimi izgovori polagoma zapustili in princese se je obdala z italijan-
Radio
Petek, 25. decembra
Ljubljana 9; Koncert godbe »Sloge«. —
9.43: Vereki govor (dr. R. Toniinec). _ 10; Pienos cerkvene glasbe iz stolnice. — li lo; božjčnj zvoki (plošče). — 11.30; Božič otrok (gdč. Slavica Vencajzova). — 12; Operne speve s sprentljevanieni Radio orkestra poje ga. Zlata Gjungjenac). — 12.45: Vreme,
poročila. _ 13: Ca«*, spored, obvestila. —
13.15; Koncert Radio orkestra. — 16; Koncert tamburaškega zbora. — 16.45: Narodi slave Božič I. (plošče). — 17.30; Paul Qnu-del; Marijino oznanjenje (igrajo članj rad. dram. družine). _ 19; Cas, sjored. — 19.05: Narodi slave Božič II. (plošče). — 19.50; Zvonjeuije. _ -0; II. del J. S. Bachovega Božičnega oratonja. Sodelujejo: pevski zbor Sloge, ga. Fran a Gojobova. gg. Adrjan Mirko Premele in Radio orkester. — 20.50; Grieg; Sonata v O-duru. op. 13 za violino in klavir (plošče). _ 21.20; Za božično razpoloženje (Radio orkester). — 22: Cas, vreme, [>orof.;tla, spored. — 22.15: J. S. Bach; Maša v H-molu — Gloria (plošče).
Beograd 17; Božične pesmi. — 17.30: Ples.
—	18; Narodna glasba. _ 18.30; Violinske
skladbe. — 20.20; Leharieva ogreta >Paga-nini«. _ 22.30: Godba za ples. — Zagreb 17.15; Pevski koncert. — 20-30: Naložne pesmi. — 21: Zborovski koncert. — 21.45; Plošče. _ 22.30; Plesna muzika. — Praga 19.05; Pester spored. — 20; Koncert Nedba-love glasbe. — 21: Pravljice. _ 22 35: Lahka glasba. _ Varšava 19.10; Pastorale in komorna g!ast/a. _ 20.35; Operni večer. —
2115: Plošče. — Dunaj 11.45; Koncert du-naiskli filharinontkov — 12.55; Lahka godba. — 15 40; Koniouia glasba. _ 16.45:
Južnoameriške piv-mi jn p!esi. — 17.45: Vojaška godba. — 19.10; Pelini. — 19.45; Prenos Leharjeve operete »Vesela vdova t. — 22.25; Ple^ia muzika. — Berljn 18: Vesele
pesmi in napevi. _ 19; Božična spevoigra.
_ 2Q: Prazničen koncert vesele glasbe; orkester in zbor. — 22-05: Za zabavo jn za ples. — Munchen IS; Zvočna igra. — 19; Posler program na ploščah. — 20: Prenos jz
Siutfgarta__22- Prenos iz Berlina. — Stutt-
gart 18; Melodi e o mraku. _ 19.30; Glasbeni odlomki iz knjige pravljj«. — 20: Kar hočete: zbor. orkester ali soliste. — 22.30; Prenos iz Berlina. — 24; NVeberjeva opera »Caror»trelec« (plošče).
Sobota, 26. decembra
Ljubljana 8; Vesel pozdrav (p'ošče). — S.30; Telovadba (prof. Marjan Dobovšek).— 9: Cas, spored. — 9.15; Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Gvido Rant). — 10: Koncert Radio orkestra. — 11.30; Otroška ura (Manca Romanova). _ 12; Koncert vojaške godbe- —
13: Cas. spored, obvestila. _ 10; Prenos z
razstave kanarčkov in pevcev vrvivcev. — 16.20: Pisan spored. Sodelujejo: šrarnel kvartet »Hm:«dra«, pevski kvartet »Fantje na vasi« ]n i-azz -Adamičevi fantvec. — 19: Ča^. vreme, poročila, sjored, obvestila. — 19.$); Nac. ura; Srbska kraljica Jelena Anžuvjai-ska (prof. Dragoinir Marič iz Beograda). — 19.50; Pregled sporeda. — 20; Radio Ljubljana v 1. 1936. — Pisan večer, izvajajo člani rad. igraktke družine in Radio orkester. — 21.45: Čas, vreme, poročila, spored- — 22: Večer za naše izseljence; Zvonovj slov. ceiikva božična igrica s petjem (rad. jgr. družina in Rančigajevj mladi pevcO-veeelj domačj zvokj (Svetozar Banovec, Tone Petrovčič in Kmeflki trio). — 23.30: Svojci pošiljajo pozdrave in častftke izseljencem.
Beograd 17.20; Plošče. — 18; Večernice.— 19.50; Orkestralen koncert. — 20.30; Narodne pe»>nii. — 21.25: Delnj prenos opere iz Ko'na. — 22.30: Orkestralen koncert in ples. — Zagreb 17-15; Operetne melodije. — 17.45: Viol.ii.flke skladbe. — 20; Zborovski koncert. — 20.30; Petje. — 20.40; Prenos Verdijeve opere »Falstaff« iz Milana. — Praga 19.30; Prenos Dvorakove opere >Ja-kobjnec«. — 22.30: Plesna muzika. — Varšava 19.45-' Kurpjnskiieva opera »Krako-viak«. _ 21.30; Klavirski koncept. _ 22; Ple-roa niu7.;ika. — Duna] 11.45: Koncert dunajskih simfonikov. — 12.55; Lahka glasba.
—	16.05; Komorna glasba. — 17.05; Plošče po željah. — 17.55: Violinske skladbe. — 20.10: Glasbeni izlet po svetu. _ 21.56; Iz veselih ;ger. — 22 25; Godba za ples. — Berlin 18: Veselje ob božičnih darovih. — 19; Lahka godba orkestra. — 19.30; Prenos operete »CariČin smehljaj«. — 23.15; Ples pod
sko družbo. Največ zaupanja je poverila nekemu slugi, kurirju Bartolomeu Berga-mi.
V mreži italijanskega lepotca
Bergami je bil na zunaj neobičajno lep človek, ki je bil posebno spreten v dopa-danju ženskam. Tudi Karolini se je priljubil in kmalu mu je izkazala svojo naklonjenost Bergami je slekel livrejo in oblekel dvorjanski kroj. Posrtal je komornik in segal po zmerom višjem činu. Karolina je dosegla, da je Bergami prejel čast malteškega viteza, nato barona, zatem viteza Svetega groba. In ker ji še ni bilo dovolj, si je sama izmislila nov red. Sv. Katarine Jeruzalemske, ki ga je dala raznim osebam svojega spremstva, Bergama pa imenovala za velikega mojstra tega reda.
Nastanila se jc v Milanu, kupila zemljišče in vilo, ter vse posestvo poklonila Ber-gamu. Tu so sc prirejali plesi, vsakovrstne svečanosti in orgije. Kmalu se je o vsem tem govorilo po Londonu in waleški princ-regent je poslal v Italijo zanesljive osebe, da mu doneso resnične dokaze o nespodobnem ponašanju svoje žene Karoline, kateri niti ni bil sporočil smrt hčere, ki je bila med tem postala princesa Koburška.
Po smrti kralja Jurija III., v januarju 1820., je njegov sin princ NValeški stopil na prestol. Državni svet je istočasno odredil, da se britanske liturgijske molitve, ki so se dotlej molile za kralja, kraljico, za princa in princeso od NValesa, poslej molijo samo za kralja.
Triumfalen povratek užaljene kraljice
Karolina ni mogla prenesti te žaljivke. Vedela je, da njen soprog, novi kralj Jurij IV., ne uživa ljubezni svojega naroda. Postavila se je na čelo opozicije m takoj odpotovala na Angleško.
Zaman ji je sedaj kralj nudil denarja pod pogojem, da se ne vrne v domovino. Zaman ji je pretil, da jo bo, če se ne odreče povratku. obtožil zakonolomstva. Z njo so bile simpatije naroda, ki je v njej videl nedolžno žrtev moževe trdesrčnosti. Kraljica se je izkrcala v Dooveru, trdnjavska artiljerija in meščani so jo z navdušenjem pozdravili.
božičnim drevesom.—34: Plošče- — Munchen 18; Večer za smučarje. — 20: Koncert nemške glasbe. — 22.30; Prenos ia Berlina. _ Stnttgart 18.15: Iz priijubijenih operet.
—	19: Božič popotnikov. — 20; Darovi jz opere'jn operete. — 22.30; Prenos rt Mfin-chena. — 24: Nočni koncert.
Nedelja, 27. decembra
Ljubljana 8: Vesel nedeljski pozdrav (plo-_ a/>o: Telovadba (vod; prof. Marjan Dobovšek). — 9; Cas. poročila, spored. — 9.15; Veselo nedeljsko jutro (Radio orkester). _ 10.45: Verski govor (p. Valeriau Učak). — 11: Prenos & franč. cerkve; otroško petje. — 11.30; Otroška ura: Striček Matiček krami ia in po;e. _ 12: Franc Kru" ger igra na ksilofon (plošče). _ 12.10; Opoldanski koncert Radio orkestra. — 13; Čas, vreme, poročila, si>ored, obveetrla. — 13.15; Plošče po željah. — 16: Fantovska ura; Kako pridobivajo komunisti pristaše (g. Rudolf Smersu). _ 17: Kmetska ura: Kmečka mladina in mesto (g. Ludvik Puš). — 17.20; Operetna glasba. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova. g. Jean Franc! in Radio orkester. —
19; Čas, vreme, spored, obvestila__19.30;
Nac. ura; Naša dramska produkcija (K. Mesaric iz Zagreba). _ 19.50; Slovenska ura:
1. Božič v tujini-predavanje (prof. Adolf IvanSč). 2. Koncert kvarteta mandolina. — 20.20: Koncert moškega pevskega zbora z Jezice. — 21.15: Beethovnova VII, simfonija (plošče). — 22; Cas, vreme, spored. — 22.15: Lahka glasba Radio orkestra.
Beograd 17; Koncertna ura. — 20; Prenos koncerta iz Tuzle. _ 22.20; Lahka in plesna
muzika. _ Zagreb 16 30: Tamburaški zbor.
_ 20- Orkester. — 20 3o: Recitacije- —21: Pester večer. — 22.20; Ples. — Praga 19.05: Vojaška godba. — 19.45; Zvočna igra. — 20.25; Plesni komad j s plošč. _ 20.50; Operetna ura. — 22.35: Lahka glasba. — Varšava 19 20: Plošče. _ 21: Poljska glasba- — 22.15; Plošče. — Dnnaj 11.45: Orkestralen koncert. _ 12.."0: Od Straussa do Lebarja.
—	15.40; Klavirski koncert. _ 17.40; Koncert orkestra. — 19.10; Veseloigra. — 20: Paul Buffon: »Zimska legenda«. — 22.30: Klavirske skladbe. _ 2305: Lahka glasba. _ Berlin 18; Kabaret. — 20; Zabaven večer. _ 22.30; Plesna muzika. — Munchen
19.35; Operni večer. — 21.15: Plošče. — 22.30; Plesni orkester. — Stutteart 19: Plošče. _ 20: Pester koncertni večer. — 22.30:
Iz Berlina. — 24; Nooni koncert.
VSAK DAN ENA
Božič v nogometnem klubu. (>9port<)
JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZBERI NUDI
DRAGO S C H W A B
Ljubliana, Aleksandrova 7-
VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE.
■■■■■•■•■•■■■■•■••■■■■■■■■■■■a**
Vlada je mislila, da bo ukrotila manifestacije naroda s tem, ako kraljico obtoži pred lordsko zbornico. Toda nič ni pomagalo, pač še bolj razvnelo ogenj. London jc triumfalno sprejel Karolino. ki je zdaj z zaupanjem čakala konca procesa, ki naj reši njeno čast kot soproge in kraljice.
Lordska zbornica v Škripcih
Dva meseca se je vlekel proces med lordsko zbornico. Zaslišane so bile mnogobroj-ne priče, skoro vsi Italijani, bivši sluge •šaleške princese, ki so zavidali Bergamu. Seveda so tudi oni obremenjevali Karolino in razkrivali škandalozne poedinosti o njenih odnošajih z bivšim slugo. Toda vzlic vsem tem pričanjem se je kraljica uspešno branila in lordi niso imeli toliko smelosti, da bi glasovali za ločitev zakona aH pa donesli končno sodbo parlamenta.
Karolinino zmago je pozdravil narod z velikimi manifestacijami. Kraljevi prijatelji niso mogli v kočijah na ulice, ne da bi jim ljudje ustavili konje m jih prisilili, da da vzkliknejo: Živela Karolina!
Lord Landesdale, ki se mu je enako primerilo, se je izvlekel s tem previdnim, pa dvoumnim odgovorom:
— Vsem vam, želim soprogo kakor je Karolina! in ljudje so ga pustili dalje.
Zavržena pred kronanjem
Toda tudi ljubezen naroda je nestalna. Nekoliko mesecev kasneje, ob priliki kraljevskega kronanja, v maju 1821., se je kraljica spet obrnila na narod. Toda bila je izključena od ceremonij ali je pred kronanjem vseeno prišla k vratom NVestminster-ske opatije. Bila je odbita in isti narod, ki je bil še nedolgo prej oduševljen zanjo, jo je zdaj sprejel z žvižganjem in psovkami. Takšno ponižanje je globoko pretreslo njeno zdravje.
Po kratki bolezni je 7. avgusta 1821. podlegla vnetju črevesja. Njene poslednje želje so bile, da \Villiam Austin podeduje vse njeno imetje, da se njeno mrtvo telo prenese v Brunswich in da se na njen grob postavi tale nadpis:
Tukaj počiva Karolina, Amelia Elizabeta od Brunsvvicha, užaljena kraljica Angleške.
»JUTRO« it 298
16
Cetrtefc 21 XIL 1936.
(BoaZie p poleirnetn
Skoraj nt ekspedicijskega poročila polarnih raziskovalcev, ki bi v njem ne naleteli na opis božičnega slavja na krovu ali v snegu in ledu. Včasih so to le kratki zapiski, včasih tudi daljša razmišljanja o praznikih v samoti, ko postane tudi najtrši možak iz posadke v polarni noči vsaj za nekoliko ur mehkejši in mu misli romajo v daljno domovino.
Fridtjof Nansen, veliki polarni junak, pripoveduje v »Noči in ledu« o božičnem slavju na krovu *Fiama« l. 1893. med drugim sledeče: »37 stopinj mraza, 79 stopinj 11 minut severne širine Na krovu vlada nenavadno praznično razpoloženje. Vsak se bavi v svojih najskrivnejših mislih z domovino. Vse luči so prižgali, vsak kotiček v »salonu« in v kabinah so sijajno razsvetili. Preskrba na praznik je prekašala seveda vse druge dni, kajti jed je bila edino, s čimer smo mogli slaviti praznike.«
Nansen ovekoveča božični menu z juho in tremi obroki, ki se je končat z marcipanom, grogom in po eno smotko za moža. »Višek je dosegel praznik, ko so prinesli dva zaboja z božičnimi darovi. Ganljivo je bilo gledati otroško veselje, s katerim je vsakdo sprejel svoj dar pipo, nož ali kakšno drugo malenkost. Čutili so, da so ti darovi tako rekoč sli iz domovine.« Imeli so govore, muzicirali so, izpraznili sodček dobrega piva in poslušali čitanje lista, ki so ga bili pripra\'ili na krovu. Z velikim streljanjem ob električni luči so 27. decembra zaključili praznovanje, med tem ko je zunaj tulil vihar in je ledov je stiskalo ladjo. »O, polarna noč, kako truden sem tvoje mrzle lepote! Koprnim za tem, da bi se vrnil v toplo, bogato življenje.«
Toda to je trajalo še dolgo. Tudi naslednji božič je Nansen doživel na krovu »Frama«, ob 83, severnem sporedniku. Zopet so imeli praznično gostijo, »polarni šampanjecc, kabaret in ples. Božič 1895. je preživel Nansen s svojim zvestim spremljevalcem Johansenom, s katerim sta napravila znameniti neuspeli poskus, da bi peš dosegla Severni tečaj, v neki ledni jami v Deželi Franca Jožefa. »Danes je božični večer,« piše Nansen. »Mraz in veter sta zunaj, mraz in prepih znotraj. Doma so zapeli ob tej uri božični zvonovi. Tudi midva slaviva s svojimi bornimi pripomočki slavje. Johansen je preoblekel srajco s tem, da je zunanjo srajco oblekel kot prvo. Jaz sem storil isto. Za večerjo sva imela ribo s koruzno moko, ocvrto v ribjem olju, k temu v ribjem olju prazen kruh in čokolado — človek bi zbolel od koprnenja za domom.*
Dva božiča je doživel Amundsen v An-tarktidi, prvega l. 1910. na krovu »Frama* v Rossovem morju, drugega leto pozneje,
potem ko je 14. decembra s Štirimi spremljevalci kot prvi dosegel Južni tečaj. 24. decembra so ti možje na povratku z Južnega tečaja praznovali božič na najbolj južni točki v zgodovini človeštva. Bili so nekako ob 88 južnem sporedniku pri temperaturi več nego 40 stopinj pod ničlo. Tudi ob tej priliki je imela jed važno ulogo. Amundsen piše: »Prišel je Sveti večer Bila je krasna, mirna, topla noč. Našo zalogo živil (ki so jo bili pripravili na potovanju do Južnega tečaja) smo takoj odprli in njeno vsebino razdelili na dve sani. Vse drobtinice pre-pečenca smo skrbno zbrali v vrečico, to dobro stolkli, nato smo njeno vsebino zgnetli in si pripravili iz nje božično kašo. Dvomim, da je božična jed komu na Norveškem bolj ugajala nego nam v šotoru na antarktični visoki planoti.«
Kapitan Scott je bi! istega božičnega večera, ko se je Amundsen že vračal domov, na poti do Južnega tečaja, približno na 87. sporedniku. V najslabšem vremenu in drugih smolah je imel le maio časa za zapiske v dnevnik Bil je že razdražen, ker je slutil, da je Amundsen tečaju bližje nego on. Toda za podatki 24 in 25 decembra stoje besede: »Sveti večer in Novo leto Veselili smo se božičnega dne Imamo štir' obroke: pemikan. konjsko meso s čebulo in curry-jem, sladki sok, plurnpudding 7 rozinami, k temu še karamele in vdelan ingver Po tej gostiji smo se mogli komaj še gibati. Fsi smo čudovito spali in nam je bilo spet toplo po vsem telesu — učinek obilne jedi.« To so bile menda zadnje ure ugodja v življenju nesrečne petorice mož. ki jo je na Južnem tečaju čakalo strašno razočaranje, da je prišla prepozno in je potem na povratku propadla na tako tn-gičen način
Nič manj nego štirikrat zaporedoma je doživel božične praznike v polarnem ozemlju nemški misionar Miertsching ki je v letih 1850. do 1854. spremljal kot to'mač na angleški jadrenjači »Investigator« ekspedici-jo. ki je iskala Johna Franklina h leta 1850 poroča njegov dnevnik: »Mnogo trušča na ladji. Nocoj je božični večer Toda nobena hozana se ne glasi v tel ledni puščavi.« Leto dni pozneje je bila za!o°a luči na ladji tako skopa, da je komaj mogel pisati dnevnik: »Svetloba komaj zadostuje za najbolj potrebna opravila Voikovi tulijo okrog ladje, ki jo drži led. beie lisice, ki jih preganja glad, prihajajo kar na krov.« Božični prazniki L 1852. so bili prijaznejši: »Danes je veseli božični dan Predpoldne smo imeli službo božjo, potem smo obed pospravili s pravo požel jivost jo. potem so imeli mornarji do 10. zvečer ptosto in svetlobo. Medkrovje, kjer bivajo mornarji, so kar najlepše okrasili z zastavami in slika-
Igra s smrtjo
Tiger v dresnri
Malokateri krotilec je umrl naravne smrti in med temi so spet le redke izjeme takšni, ki so si s svojim vsakdanjim izzivanjem smrti zaslužili toliko, da so si mogli privoščiti brezskrbno starost.
Posebno tragičen je bil konec krotilca Hermanna Kestnerja. Nekega poletja je delal v Duprejevi menažeriji, kjer je kazal
»puščavski p o j e z d«, tigra, ki je jahal na velblodu Ni bil samo ljubljenec občinstva, temveč se je bila vanj zaljubila tudi žena njegovega delodajalca. Kestner. ki se je hotel izogniti sporom, je odpoveda pogodbo in odšel v Berlin, kjer je dobil v nekem cirkusu visoko plačano mesto kot krotilec tigrov. Nekega večera, ko se je v prenapolnjenem cirkusu pripravljal za nastop, se je y maneži nenadno po-
javila Duprčjeva, ki je bila podkupila nekoga hlevarja, da jI je odprl glavno kletko. Stopila je proti Kestnerjevemu najljubšemu tigru.
Žival jo je naskočita. Kestner je hotel zaljubljeni ženski pomagati, potegnil je samokres in ustrelil na tigra. Po nesreči pa je zadel Duprčjevo, ki se je zgrudila, oblita s krvjo. Ko je opazil, kaj je storil, si je še sam pognal kroglo v glavo.
Krotilca Hugona Ottershagena je najel živalski vrt v Rimu, da bi zdresiral tigre, ki so živeli v posebnem delu vrta na prostem. Ottershagen, ki je bil prej delal samo s severnimi medvedi, je malo
prenaglo stopil med ti gre. Hotel je spraviti dva javanska tigra, ki sta bila za dresuro neprimerna, v ločene kletke. Pri tem je tekel proti živalim namesto, da bi čel počasi Tigri so menili, da se jim bliža nevarnost hi so planili nanj. Preden se je mogel postaviti v bran, so mu priza-dajali hude poškodbe in mu pregriznili vrat no odvodnico. Pazniki so živali z vodnimi curki pognali v kletke, med tem pa je
Ottersahen že izkrvavel
Največ nesreč se dogaja, kadar efcoSa krotilec ločiti živali, ki so se spopadle. Na ta način je izgubil življenje krotilec Cosmi v Londonu, ko je skušal lotiti severne medvede, ki so se rvali za krmo. V svoji lahkomiselnosti je stopil v kletko brez orožja. Živali so se nenadno skupno vrgle nanj. Skoraj ob istem času je v Bruslju krotilca Kosmeyerja. Cosmijevega strica,
zagrabil slon t rilcem,
ga treščil na tla in ga nato steptaL
Krotilec Hans Drinks, Hendrick, je hotel zdresirati povodnega konja v solingenškem zooju. Žival ga je napadla in mu raztrgala trebuh.
Krotilec Philadelphia je kot prvi prikazoval slona na triciklu in drsišču na prvi svetovni razstavi v Chicagu. Nekega dne ga ja zgrabila zlobna slonovka Rosa v cirkusu Sarrasani, ki ni bila uporabna za nič, in ga je ob hlevski steni dobesedno zmečkala.
Roald Amundsen
mi, ki so jih narisali in naslikali mornarji sami s prizori iz različnih potovalnih dogod-Ijajev na morju in ledu, pa z izreki v rimah. Na vsaki mizi je stal velik plurnpudding, s katerega so visele majhne zastavice, ki so jih bili napravili mornarji sami. Proviantni mojster je znal prihraniti četrt pižmarja. Tega so pripravili kot roastbeet in je povzročal velikansko navdušenje. Popoldne smo bil pri kapitanu na kosilu, pa smo tja prinesli naše lastne obroke zelenjave in kruha Kapitan je dal pečenko iz mesa severnih jelenov, roaslbeef, yorkshiresko gnjat. plumpuddinga in vma. To smo po-vžili z največjim tekom Zvečer je dal kapitan namesto običajnega groga vsemu moštvu svojega vina. vsakemu pol pinte. Bil je prijeten, zabaven dan za vse. Preoblečen mornar se je zahvalil v nagovoru kapitanu v imenu s\'ojih tovarišev, da jim je pripravil tako veder dan.«
Tem slabše je bilo naslednjega leta. Misionar se zadovoljuje z beležko, da so božič praznovali na običajn, način. Na krovu sta vladala skorbut in potlačenost in vse si je želelo odrešitve iz grozotne osamelosti in enoličnosti tega žalostnega življenja.
Le malokateremn krotilcu aspe, da bi presedlal t drug poklic in si v njem dobil pošteno eksistenco. Nekdanji sloviti krotilec levov Julij Seeth, je danes nič manj slaven cirkuški ravnatelj. Nekdaj isto tako znani krotilec levov Jack Batzeni ali Jakob Bartzen, kakor je njegovo pravo ime, je moral zavoljo udarca s šapo, ki mu je vzel vid, ta poklic zapustiti in je danes v Hamburgu majhen gostilničar. Njegovi gostje so v prvi vrsti krotilci, ki prihajajo < cirkusi za nekoliko tednov v to mesto. Krotilec Fritz Schillings je že skoraj v svojem 60. letu ostavil ta poklic, se oženil in si je s svojimi prihranki kupil trgovino s smotkami. Levji krotilec Richard
je postal prašič jere j ec... Toda vsi ti »o, kakor rečeno, izjeme, ki samo potrjujejo pravilo, da v igri s smrtjo redkokdaj zmagujejo krotilci
"- -a« V-	1,-
m^m S - ,	,->-
: :	• ' ■:. -Vi
Dresura slona x cirkusa
Iz Egipta gledamo
Katro v decembra 1936.
Temna Afrika I Tudi ti začneš razvijati velemesta. Ne, velika mesta že imaš, toda velikomestno življenje šele zda i pričenja jemati pravi razmah. Kje ostane ljubezniva kača klopotača, kjer spokojno zevajoči povodni konji in prijazni krokodili, ki si jih ptice tako rade izbirajo za svoje idilično počivališče? Kaj bo z veličastno molčečo puščavo, z blagim ozračjem, l blestečimi zvezdami na zelenem večernem nebu? Kako daleč je že zdaj vse to! Da, vse to lahko zdaj dosežemo samo še s teškimi računi potovalnih ■■gentur Tomaža Cooka ali faraja-laha. Za 700 piastrov dnevno (1500 din) lahko kampiraš v puščavi. 65 angleških funtov te stane dvajsetdnevna vožnja z ladjico po Nilu tja gori do Asuana. Ce primakneš še 25 funtov, prispeš do NVadi-halte. Od tod te nonese ladja za nadaljne funte do Jube. Tam pa lahko prestopiš v vlak, ki te potegne v Chartum in Ondurman. Res, nekoliko drago za preprostega Sredjeevrop-ca, ki želi na lastni račun prepotovati črni kontinent Drago, toda mikavno.
Komaj stopim z ladje v pristanišču Alek-sandriji, kjer je nekoč mladi Macedonec, pogumni Balkanec Aleksander Veliki ustvaril temelje novemu mestu ob ustju Nila. že mi vihra nasproti gruča arabskih nosa-čev. Prav gotovo je najbolje njim zaupati težko prtljago. Kajti pozneje moraš itak
mm
Naselbina pod palmami ob Nila
počivajo neizmerno težki granitni skladi, v kraljevi grobnici, za katero so tisočere kamele Vlekle vse to kamenje iz daljnih kamnolomov, da ga je potem človeška roka brez pomoči modemih strojev spravila v red — seno tu je še vse pri starem, čeprav je seveda bila vsebina večjidel fero-pana, preden je mogla znanost varujoče zastaviti svojo strogo roko pred to najstarejše priče sive davnine.
Ležda sanj ob Nilu!
V nilskih rokavih ne boš srečal nobenega krokodila ved. nobenega povodnega konja. Spoznaval pa boš Egipt kot deželo večnega soktca, izredno redkih hi skromnih pa-


J ar osla v Hilbert: Pri piramidah
pri plačevanju carine odrajtati za vsak komad prtljage po štiri piastre, kar bi ti bili nosači morda prihranili s trudom vred... Egipt, prečudna dežela! Francoščina velja za njen kulturni jezik, toda z njo si le za silo pomagaš dalje. Bridko ti bo — to moram naglasiti — če ne umeš pravega deželnega jezika, arabščine. Kakor popotna sirota se boš prerival dalje med Scilo in Karibdo.
Vsem zahtevam sodobnega prometa ustrezajoča železnica drvi proti glavnemu mestu. Kairo — Masr el Kahra — ogromno velemesto! 2e na trgu pred kolodvorom nam strmi nasproti narodni spomenik pre-bujajočega se Egipta. Da, tudi v deželi Faraonov je zavladal nacionalizem, nova vera muslimanov in številnih ostalih veroizpovedi Modre srajce, zelene srajce, vseh barv jih najdete — eno pa je vsem skupno: neodvisni hočejo biti. Mladi Egipčani so prekleto malo hvaležni Angležu za ves razvoj dežele, za vse naklonitve bogastva in civilizacije. Kakor sfinga govori mladi Egipt: »Poslednja bitka Anglije bo na Su-eškom prekopu ...«
In medtem ko ves Egipt plameni v nacionalizmu, čakajo neštete kulturne naloge na svojo rešitev. Vsi visoko priviti histerični zahtevki bi morali biti pometeni v kot spričo potr~u dežele in prebivalstva Tujec to zlasti opazi, ko vidi in spozna, da nikjer v Evropi ni dežele, kjer bi bilo tako malo diktature in toliko neodvisnosti, kakor v Egiptu. Tega ne spremeni dejstvo, da tu in tam gredo po ulicah angleški Tomiji v svo, a sijajnih uniformah, mirni in dostojanstveni, v vsakdanji službi Njegovega Veličanstva angleškega kralja.
Dežela sanj, dežela trpke resnice!
Sanje — vsa stara zgodovina, mumije v piramidah in muzejih, veličastni spomeniki, vse, kar je neizprosni tok časa odrinil in postav, i v prah. Samo znotraj v piramidah, ki so jih tri stoletja gradili krvaveči stoti-soči, brezpravni, stokajoči pod biči despotskih kraljev, — samo znotraj v piramidah, kamor si se povzpel po strmem ozkem hodniku stojiš zasopljen in poten pred odprto kamenito grobnico. Vsebina te grobnice — mumija kralja Cheopsa — je bogve kdaj in bogve katerim beduinom ali puščavskim roparjem poslužila za gorivo. Britanski muzej v Londonu, fiepopisno bogati egiptski muzej v Kairu in še mnoge druge zakladnice zgodovine, — povsod imajo mnogo trdo povezanih mumij. Toda Cheopsu je bilo za-volj tiranije sojeno, da bo zgorel kakor v peklu.
Ali piramide ne razpadajo? Nu, na nagel pogled tega ni videti. In vendar vemo, da se je tu in tam že odkrušilo in propadlo več kubikov kamenja. Samo v notranjosti, kjer
da vin, vedno tople?**	—"eno \.oč©ga
ozračja. Sleherni večer se sretlikajo zvezde na nebu, ljudje pa spokojni poležkajo na bregovih Nila, glodajo sladkorni trs, pijo svojevrstno vodo v~rel-aswts) in saajarijo pod sinjim večernim nebom brezskrbno o novi moderni dobi, ki je v Kairo prinesla čudno pestro razsvetljavo z neonskimi cevmi, Krneče motorje in letala, kinematografe in raznoličen tingeltangel. Vse barve se mešajo: črna, rjava, olivna in bela, nov narod nastaja. Ogromna univerza, velikanske bolnišnice, visoke palače hlepijo kvišku in že na daljavo obeležujejo rast dežele, ki je že pred 5000 leti bila na čelu človeškega napredka. Kairo, to so glavna vhodna vrati v Orient Kairo je oni duševni fundament, na '-iterem se razmahne ideja o afriški moči in neodvisnosti Toda vse to je šele v zametku. čudovito! Kdor to vidi in spoznava, ga kakor električna struja prešine freska slutnja.
Iz Afrike gledamo v umirajo Evropo. Evropa umira, Afrika se prebuja. Moskva ud a prastaro kulturno mesto Madrid, Al-hambra. Mesquita v Kordovi, Goralda v Seviliji — Vse te zehajo v prebujanju iz dolgega sna in se počas5 spominjajo polmeseca, ki je nekoč tu gospodoval in je dal vsem tem čudežnim stavbam zrasti iz taL
Nad Kairom je vstal mesec ramazan. Po stari šegi se postimo ves mesec. Molimo, priklanjamo se pred stvarnikom, ponoči, za-rana, pa tudi podnevi.
Evropa, ki se staraš, na to si ti pozabila.
Jarosiav Stoviček
V arabski ulici
Ljudje se
jšaf®
Ugotovitve ameriškega medicinskega lista
Povprečna višina ljudi se veča, ugotavlja neki ameriški medicinski list, ki je glede tega vprašanja priredil anketo po vsem ■veto. V zadnjih 80 letih se je povprečna vifina študentov na Harvardovem vseučilišču dvignila vsako leto za 0.08 cm, v osemdesetih letih torej za 6.4 cm. Telesna teža pa je ostala v splošnem ista, tako da so mladi ljudje bolj vitki nego njih predniki. Povprečna velikost Američanov je v zadnjem stoletju narasla za 4.8 do 5.6 cm. Da so se študentje Harvardovega vseučilišča bolj daljšali nego ostali njihovi rojaki, ima svoj vzrok pač v tem, da tudi bolj intenzivno goje šport.
V Nemčiji je 14-leten deček 1. 1924- meril v višino povprečno 146 cm. L 1933. pa 152.7 cm. Na Norveškem &o bili rekruti L 1925. povprečno za 3 om daljši nego L 1878. Na Švedskem je telesna višina v sadnjih sedemdesetih letih našla sa AJa cm
na Švicarskem za 9.54 am, na Holandskem, Danskem in v Italiji za povprečno 6.67 cm.
Vzroki za to očitno rast človeka so gotovo v izboljšanju zdravstvenih razmer, v večji skrbi za dojenčke, v športnem udej-strvovanju mladine, morda tudi v podnebnih in meteoroloških vplivih, ki jih pa znanoBt še ni raziskala. Drugo je vprašanje, ali ne utegne ta rast škodovati človeku v drugih ozirih.
Usodepolna cev
V nekem hotelu v Zeli am Seeju na Salz-burškem so popravljali centralno kurjavo. 22-letni ključavničarski pomočnik bi moral odnesti 4 in pol metra dolgo železno cev. S koncem cevi pa je zadel nevede v napeljavo za luč. Pri tem je električni tok preskočil v cev in pomočnika na mestu ubO,
Ledov je, po katerem je morala prodirati Scottova ekspedicija
1R. URBANi
27
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
»Hitro, gospodična z menoj! Ce ostanete le Se
minuto tu, vas zapro. Naročilo imam, da vas rešim.« Brez volje, ne da spregovorila besedico, je gospodična dala tujcu, da jo je odvedel nazaj na cesto. Ko sta prišla do vhoda v park, je zagledala pred seboj zaprt avtomobil. Mož je stekel z njo proti niemu, odprl vrata, ji pomagal noter, sam pa sedel na vozniški prostor. Takoj nato je avtomobil potegnil. Sele ko se je gospodična Ad-leroreuzova zdramila iz otrplosti, je opazila, da sedi v vozu zraven nje moški.
»Kdo ste, za Boga?« je prestrašeno vprašalo dekle.
»Dober večer, gospodična AdSercreuzo va,« je mirno odvrnil sosed. »Spraviti vas moram na varen kraj, kajti drugače bi vas zaprli in osumili umora, Človekoljub sem — Kat mi je ime, Mac Kal.«
14. poglavje
»Povejte mi, kako sem prišel semkaj in kje sem prav za prav?« je Stone s slabotnim glasom rekel možu, ki mu je bil pravkar strokovnjaško obve-
sal prestreljeno krvo ramo. Sloga je ležal ▼ sneta*
postelj^ fci postelja je stala i* prostoru, ki je mo-gei bati samo jetniška celica. EJdino majceno okence je bilo zamreženo z debelimi železnimi drogovi, in na notranji strani mogočnih vrat ni bilo ne kljuke ne ključavnice.
»Dragi prijatelj,« je eamsaritan Sede čez nekaj časa odgovoril na vprašanje, »nepotrebno govorjenje vam škodi. Morali bi varčevati s svojimi močmi, ki jih boste še zeta potrebovali, kadar pride stari gospod.«
»Žejen sem,« je zastokal sluga.
Mož je z iglo pripel konec obveze in rahlo potisnil Stana nazaj na blazino. Pri tem je otožno zmajal z glavo. »O tem ni govora,« je dejal. »Piti boste smeli šele tedaj, ko poveste tisto, kar bi glavar rad slišal. Potem lahko dobite svežo vodo, dobro mrzlo pivo, limonado z ledom — hm. Zdaj morate pa še nekaj ur čakati, da se popolnoma zmehčata Potem pride stari gospod osebno, in svetujem vam, da ne delate neumnosti. Kajti če ostanete tudi proti njemu tako zakrknjeni in ee ne spoveste — z našim starim se ni dobro šaliti!« S temi besedami je mož zapustil celico, vrata so se zaloputnila, in Stone je slišal, kako je težki zapah zdrknil na svoje mesto. Nato je ostal s strašno muko žeje sam.
Sele čez kaki dve uri so se vrata odprla, bi v goli prostor je stopil, spremljan od moža, ki je drugače stregel Stanu, star gospod z nekoliko razmršeno siivo brado in malomarno sklonjenim hrbtom. Spremljevalec je imel v roki veliko steklenico limonade. Ko je Stone zagledali dobrodej-
m je vsroraal na Maafciah in koprneče stegnil roke.
»Počasi .počasi, prijatelj,« je rekel stari gospod in stopil med sliugo in moža z limonado. »Ce hočete še kdag kaj piti v svojem življenju, se vam bo spototia ta iejla le tedaj, ako se najprej lepo spoveste. Proti mojemu zaupniku se vam jezik nikakor ni hoteil razvezati. Med tem ste postali menda nekoliko žejni, in upam, da vas je to spametovalo. Ce ste pa še vedno trmasti, si zapomnite, da vas bom znali spreobrniti Govorite zdaj, človek, kako je tista reč z oporoko?«
»AJi dobim potem piti?« je zalepatal bolnik.
»Da, kolikor boste hotela, a najprej morate govoriti.«
In tako je jed slluga s hripaivtm glasom pripovedovati, kaj je bil storil z oporoko. Povedal je vse, kolikor ni zadevalo njegove strašne skrivnosti Stari gospod je pazljivo posiušal in kdaj pa kdaj je pokrmal z glavo. Ko je Stone končal, je vprašaji: »In to je vse?«
»Da,« je rekel sluga. »Povedal sem vam čisto resnico.« Zdaj je smel piti Z drhtečimi rokami je prijel za steklenico in jo željno izpdl. Nato je nekajkrat globoko zasopel in dejal: »Peklenšček ste, gospod!«
»Kat je moje ime,« Je smehljaje se popravil starec, »Mac Kat!«
15. poglavje
V lepi najemni hiši v Orange Street pet minut hoda od Scotland Yarda, je bilo samsko stanovanje seržanta Oocka. Marsikomu bi se Mlo zde-
lo čudno, da si je mogel mlad poSkdjAi nradnft
privoščiti brezhibno urejeno stanovanje petfc sob in to kar v osrčju mesta, posebno pa še Cock, ki ni imed nikakršnih postranskih dohodkov. Enako čudno je bilo to, da se je bleščala na vratih ser-žantovega stanovanja medena ploščica z imenom »G. Thrins«. Samo dobro poučeni ljudje v Scotland Yardu so vedeli, da živi pod tem psevdonimom njihov tovariš Cock in da mu plačuje drago in razkošno stanovanje policija.
Seržant je bil prišel do tega doma kakor slepa kura v pregovoru do pšeničnega zrna. Nekega dne so namreč v Scotland Yardu spoznala ugodnosti skrivnega stanovanja za policijske namene, in prijazna usoda je napravila Cocka za »slamnatega moža«. Od tistega dne se je imenoval mladi uradnik v svojih redkih prostih urah »gospod Thrins« in js veljal v civilnih krogih za nekoliko prismojenega zasebnika, ki živi svojim prenapetim nagnjenjem. Stanovanje se je bilo že obneslo, in Scotland Yard mu je bil dolžnik za nekateri masten grižljaj. 2e nekaj ljudi, ki so se pozneje seznanili z angleškim krvnikom, je bilo T gosteh pri gospodu Thrinsu zaužilo svoj poslednji obed na svobodi.
To pot je služil »paradiž«, kakor so v Scotland Yardu imenovali seržantovo stanovanje, nadzorniku Bartonu za okrevališče in hkratu za operacijsko bazo. Tisto jutro po usodnem četrtku je sedel Barton po zajtrku v domačinovem naslanjaču, njemu nasproti pa seržant Mackenzie. Imela sta vojni svet. Seržant Cock je bil s šopom časnikov pravkar prihitel z ulice.
^Grabanclfaš" — nova opera Božidara širok
Kakor da so se čudežno dopolnili časi, je hrvatski narod takoj po prevratu rodil iz sebe plejado novih stvarjajočih glasbenih taier.tov. Sam pa je bil v sebi dozorel toliko, da je nova četa mladih skladateljev imela rvoje poglede koncentrirano uprte v cd sam skupni cilj, v ustvarjanje narodne umetnosti K temu cilju so utirali pota že posamezniki iz starejše generacije skladateljev. ki »o idejo, da je treba tudi v muziki ustvarjati v smeri narodne umetnosti, prinesli kot živo bakljo iz bratske Prage, kjer je bila vsa bujnost glasbenega življenja prepojena a to plodno mislijo - vodnico.
V kulturnem ambientu bivše Avstrije je
rrvladovaia nemška kultura, smer so daja-
pogledi na svet kakor so izvirali iz te kulture, zato je slovanska inteligenca, prav kakor pri nas se dandanes, voljno sledila reku T Tmetnost je mednarodna Ni opazila, da se pod tem geslom skriva kulturni imperializem vladajočega naroda, ki mu je pod taxo krinko lahko uspelo neopazno vršiti kulturno penetracijo in ustvarjat' tako svoj »Kulturboden«, ki bo kasneje rabil za utemeljitev političnega imperializma. Zakaj če je umetnost mednarodna, potem Slovanom, ki so zaostali v kulturi, ne kaže, da se še upirajo pronicanju tuje kulture, zlasti nemške. ker drugače Slovan ne smeš aspirirati na naziv kulturnega človeka
Ob takem naziranju na umetnost niso imeli prvi borci za narodno smer v glasbi lahkega stališča Saj se je zdelo, kakor da si s tako vsmerjenostjo. odvračajoč se od širokih mednarodnih umetnostnih vidikov, prostovoljno zožujejo svoj /.orni krog in se osiromaši j ko se opirajo namesto na viso k<! ..--sko glasbo, na primitivno, nebogljeno narodno umetnost.
Ko pa so se dopolnili dnevi m smo končno stonili v lastno državo, je prav prevrat kot nosilec narodne svobode bil oni veliki zg ;dovinski faktor, ki je vodil k popolni zmagi 'dejo — na Hrvatskem seveda, ne pri nas -- da je treba ustvarjati glasbena c?ia \ ozki zvezi z narodovim glasbenim ob." u s jem. Ko rečem prevrat podčrtavam s tc:n •politično mišljenje, namreč hrvatsko narodno samozavest, ki je dala novi umetnostni strupi krepko pomoč in trdno ozadje.
K temu jc prišlo še to, da je v našo novo, slovansko državo plusknil močan val ruske emigracije, ki je prinesel s seboj prej po večin; nepoznano rusko glasbeno kulturo, me' drugim zlasti rusko operno tvorbo Rimskega-Korsakova. Rorodina in predvsem Musorgskega. Ta operna tvorba je bila s svojim izrazito rusikim narodnim značajem novo umetnostno potrdilo za pravilnost narodnih smeri v hrvatski glasbi.
In tako je glasbeno življenje v Zagrebu po prevratu vzklilo in zraslo z nepričakova-ro bujnostjo. bogatostjo in silo Drugo za drugim nastajajo obilna in raznovrstna glasbena dela najrazličnejših oblik, pestra po vsebini, a obenem enotna po umetniški usmerjenosti. In tako je t3 doba rodila tudi nova hrvatska operna dela, katerih prva, kakor je naravno, niso bila takoj dramat-sko o dani a. temveč le bolj tipajoča, vsa pa so stremela za tem, da dajo glasbi izrazito narodni značaj.
2e lansko leto se je posrečil prvi živi tidar. in prva velika zmaga je bila dobljena z Gotovčevo opero »Ero iz onega sveta«.
Na tem mestu smo lansko leto po pre-mijeri izrazili prepričanje, da bo ta opera del bodočega živega repertoarja. Danes z veseljem ugotavljamo, da je v Zagrebu v teku enega leta doživel »Ero« več kot dvajset repriz.
Tudi glede Širolove nove opere »Grabancijaš« nam naš čut stavlja ugodno progno-zo tudi to dete bo trdoživo
Res je sicer, da je do sedaj, ko sta pretekla skoro dva meseca od premijere, ki je bila prve dni oktobra, doživel Grabancijaš samo eno reprizo in niti ne vemo vzrokov /a tako velike ravze, vendar pa ne spremenimo svojega mišljenja.
Nikak zunanji povod za to premiero je Ki 25ietni skladateljski jubilej širole. Zato je zagrebška opera ob tej priliki vezala > rstro predstavo »Grabancijaša« z enode-ja: ko ist> ga skladatelja »Stanac«. »Stanac« ki >e rasti: pred 20. leti, je operni prvenec i:ro!e in ga je za to priliko skladatelj v in-sirumentaciji poenostavil ter mu tako dal lahkotnejši orkestralni tok. Kot kompozicija pa je ostal ncizpremenjen. Širola si je vzel za podlago komedijo starega dubrov--ii kega pisca Marina Držiča iz 16. stoletja. Tako je bil neizbežno obsojen na teaterski r.eii.' ch. Od dobe Marina Držiča so se časi in nav.iranja na svet tolikanj izpremenili, da današnji človek ne more več najti nič kot; "nega v tem. da trije mladi dubrov-ni?ki »gospari« nr pustni dan »potegnejo« naivnega seliaka češ da ga bodo s sodelovanjem vil pomladili. Ce je tedanja doba -ma^rala preprostega in praznoverju vdanega seljaka za primeren objekt potegavščine,
smo danes tej dobi kontremo nasprotni, ne samo s tem, da čutimo demokratsko, temveč še bolj s tem, da premnogi baš kmečko ljudstvo z neko mistiko povišujejo v glavnega nosilca in pračinitelja narodnega duha in to ne samo v umetnosti marveč celo v politiki in na drugih duhovnih poljih. Libreto »Stanca« je če ga gledamo z današnjim očesom, 1 'ilčo brezbarven, da nima niti malo gledališkega učinka. Najsi je nosilec naslovne vloge še tako odličen, kakor je bil v zagrebški operi naš Križaj, vendarle ne more iz te blede figure ustvariti živega in zanimivega lika.
Navzlic temu, da je Sirola »Stanca« opremil z glasbo, ki je na nekaterih mestih polna poetičnega čara, je po naših mislih »Stanac« le bledo in slabotno dete, ki mu ni pomoči.
Živo nasprotje »Stancu« je »Grabancijaš«.
Kakor razlagajo filologi. izvira beseda »Grabancijaš« iz grške besed nekromantis, kar bi se reklo po naše zaklinjavec mrtvih, ki po njih vedežuje Pomeni torej isto kot naš »črnošolec«. Podobno kakor je v »Se-viljskem brivcu« brivec oni. ki zapleta in rešuje intrige, je tudi »Grabancijaš«. pretkan dijak Sirolovi enodejank; oni. ki odene preprosto intrigo spelje zagrebške »purgarje«, da gredo na križpot klicat vraga z denarjem in da podpisati čevljarju Smolku »paktuš«. s katerim Smolko obl jubi svojo hčer njenemu pravemu fantu, svojemu pomočniku, s čemur sta odpravljena ostala dva snubca, dva že poštama, a denarja pohlepna »purgarja« Po podpisanem paktušu pa pomagači Grabancijaša v kazen za pohlepnost premikastijo čevljarja Smol-ka in njegova dva tovariša purgarja ter jim pobero odloženo obleko, tako da morajo vsi trije v spodnji obleki nazaj v Zagreb.
Fabula Grabancijaša je posneta po komediji Tituša Brezovačkega, starega kajkav-skega pisca. Scena na križpotju je središče dogodkov, katerih začetek in konec nosijo ljubavne scene med Smolkovo hčerko Rožo in njenim fantom, pomočnikom Smolkovim, Gašperjem; vmes je široko prikazana večerna zabava pri Smolku z njegovima »pur-garjema«, snubcema njegove hčere.
Te tri različne skupine dogodkov so tudi glasbeno ostro ločene.
Glavno gradivo za glasbeno očrtanje fantastično komičnih dogodkov na križpotju v risu pri klicanju vraga, daje melodijska formula, katero je Smolka in tovariše naučil Grabancijaš, in s katero je treba zaklinjati vraga. Ta glasbena formula se v poteku do- j godkov pokaže kot izredno porabljivo gradivo za risanje fantastične ubranosti, obenem pa tudi za učinkovito podčrtavanje komičnih situacij.
Dasi bi scene, ko odhajajo Smolko in oba tovariša na križpotje in ko potem kličejo vraga, mogle v samem libretu napraviti vtis hladnosti tn male suge^tivnosti, se je
Široli posrečilo, da s svojo barvito muziko dvignil vse te scene v neki višji, ljubeznivo zabavni in prijetno komični nivo, tako da da se prav v vsem tem središču dogodkov najboljše pokaže izraziti smisel skladatelja za prešerno risanje veselih in smešnih situacij.
Formula zaklinjanja, ki je glavna nosite-Ijica fantastike in komičnosti v sceni na križpotju, je iznajdena svobodno in ni naslonjena, kakor se zdi, na narodno glasbo.
Zato pa je skladatelj v večerni zabavi pri Smolku izdatno porabil kajkavsko narodno melodiko Prav ta scena je risana dovolj na široko, kar so nekateri skladatelju šteli za hibo, češ da se večkratno ponavljanje priproste popevke občuti kot nepotrebna širina, zato pa bi bilo potrebno črtanje. Nam se zdi baš ta širina zelo primerna, ker je ž njo prav umestno podčrtana ona lagodnost in širokost življenja, ki je bila med najlepšimi značilnostmi v začetku 19. stoletja, ko je bil ves življenjski tempo širok in neskrben.
Toda glasbeno je za nas najlepši: okvir, v katerega sta vstavila libretist in skladatelj vesele dogodivščine Grabancijaša, namreč ljubavne scene med Rožo in Gašperjem na začetku in ob sklepu opere. Bodisi, da je porabil kajkavsko narodno melodiko, bodisi da je v istem duhu sam zgradil svoje melodije: v teh scenah jc skladatelj zagrabil najgloblje. Ta glasba ima v sebi čudovito sladkost in trpkost obenem. Preprosta je, a obenem čudežno polna Po svoji čustveni vsebini sega v pravire tega, kar je ta narod kdaj stkal čarobnega v svojem melodijskem tkivu. Muzika teh scen ima za nas nekaj večnostnega in je kakor mistične in neumrljiv simbol one ljubezenske prasile, ki je v svoji mogočnosti vedno enako grandiozna in enako preprosta živela v vseh generacijah naroda skozi stoletja nazaj in ki ne bo v svoji neizčrpni tvornosti prestala niti v bodoče.
A prav ta muzika, o tem smo prepričani, ponese Širolovo delo preko vseh trenotnih mogočih z-t p rek in preko vsega mogočega nerazumevanja v končni vztrajni uspeh.
V celoti vzeto je Grabancijaš toliko srečno in skladno delo, da te zanima brez presledka in te drži v neprestani prijetni in rastoči napetosti do kraja, kar je najboljše jamstvo za gledališko uspešnost.
Nasproti zagrebški izvedbi bo treba izvršiti samo to izpremembo, da se živi »Grabancijaš« ne veže isti večer z mrtvim »Stan-cem«; zakaj Grabancijaš, dasi mladostno krepek, vendarle ni toliko močan, da bi mogel vleči s seboj toliko težko in neokretno breme, kakršno je »Stanca«. Treba bo ve zati s kako dobro, toda po vsebini kontra-stujoče enodejanko in ne dvomimo, da bi taka dvojica bila dovolj dinamična da bi se vzdržala kot stalno mikavna v železnem repertoarju ne samo zagrebškega marveč vsakega jugoslovanskega opernega odra.
Anton Lajovic
R. M. Rilke
Pred desetimi leti, 29. decembra 1926, se je na gradu Muzot sur Sičrre v Franciji umirilo srce nemirnega popotnika, samotarja in enega največjih pesnikov naše nepe-sniške dobe, Rainera Marije Rilkeja. Literatura o tem svojevrstnem, nadčasovnem pojavu na prelomu dveh dob je v desetih letih močno narasla in kaže še vedno tendenco rasti: očiten dokaz, da se niso motili tisti, ki so prerokovali Rilkeju sekularen pomen. Nedavno v Parizu izišla obsežna študija francos. germanista J. F Angello-za »Rainer Maria Ritke, V evolution spiritu-elle du počte« (referat v »Prager Presse«, 13. decembra t 1.) prinaša tudi bibliografijo francoske in nemške literature o Rilkeju in znova prepričuje o rastočem pomenu tega pesnika, ki je podzavestno in zavestno črpal iz treh evropskih kultur: nemške, francoske in slovanske.
Rilkejeve simpatije do slovanstva potekajo iz dveh vrelcev: Rodil se je (4. decembra 1875) v Pragi, po rodu pa je bil iz Koroške, iz stare plemiške rodbine. Sam priznava na nekem mestu, da je vedno čutil na dnu svoje duše nekaj slovanskega; ali je ta podzavestni element v zvezi z njegovim koroškim rodom, ki je utegnil biti — če ne neposredno slovenski, pa vsaj križan s slovensko krvjo?! Z druge strani je zapustila mladost v češki Pragi neizbrisne vtiske v tej občutljivi, samotarski duši, ki nas po tej ali oni potezi spominja Zeyerjevega Jana Marije Plojharja. Pragi, čarobnemu mestu gotike in baroka, njenim vedutam, tihim ulicam Starega mesta in aristokratskim palačam Male strani, široki Vltavi in vsemu severnjasko-slovanskemu dihu češke prestolnice je Rilke zlasti v svoji zbirki »Erste Gedichte« posvetil mnogo igrivih in toplih verzov. Njegova mladostna leta označuje nekaj
let študija in telesnih vaj v avstrijski kadetnici, kjer pa ni našel sebi primernega ozračja in je zato opustil sen o vojaški karieri Študiral je v Monakovem, na Dunaju in v Berlinu. Bil je dalje časa v Rusiji (naj le mimogrede omenimo, d* se je pod njegovim vplivom izoblikoval eden največjih sodobnih ruskih lirikov Boris Pasternak). Prepotoval je dobršen kos Evrope, vzljubil Francijo in kongenialno prevajal nekatere njene pesnike in pisatelje ter pisal celo francoske sestavke. Živel je dalje časa v Parizu kot tajnik slivnega kiparja Rodina (prim. Rilkejevo 1 1903. izišlo mnografijo o Rodinu). Na francoskih deh je tudi umrl — naveličan večnega tavanja in iskanja, toda duševno ves predan in pomirjen z Bogom in smrtjo.
Rilkejevo osebnost so izoblikovali mnogi in raznoteri vplivi. Telesno je bfl vedno šibek in slabega zdravja; v krhkem organizmu je tiščala še bolj krhka, neizmerno rahločutna, večno vibrirajoča duša, ki se ni mogla nikdar popolnoma sprijazniti s stvarnostjo. Odtod njegov beg od sveta njegovo sanjarstvo, ki mu je vedno ustvarjalo privide lepšega in znosnejšega življenja, kakor je bilo dejansko mogoče. Ta beg od sveta in vase ga je podil po Evropi, ker je pravilno čutil, da je človek v tujem svetu najbolj sam in najbližje sebi. Rilkejcva du-ševnost bi lahko nudila dragoceno gradivo psihoanalitiku. Ce sklepa mladi doktor ljubljanske univerze M. Orthaber v svoji nedavni disertaciji o Heinejevem vplivu na Lermontova, da je pri obeh pesnikih odločilno vplivala na značaj njune poezije telesna grdost, tedaj bi lahko ta dušeslovni poznatek prenesli tudi na Rilkeja m odkrili v njegovi mistiki in begu od sveta tolažbo človeka, čigar lepi duši ni dala narava ustrezajoče telesne podobe Mož, ki ni mogel osvajati žensk, je sublimiral svoje gone
v čisto breztelesnost, v marijanski kult knjige »Das Marienleben« in v bogoiskatelj-sko izpoved zbirke »Das Stundenbuch«.
Kajpak, te podmene osvetljujejo samo vnanjo plast Rilkejeve duševnosti. ne morejo pa pojasniti celotne skrivnosti enkratnega, čisto svojskega pojava — njegove pesniške, tvorne osebnosti. K vnanjim značilnostim Rilkejevega življenjepisa in nekaterim tipičnim razpoloženjem njegove lirike sta prispevala tudi okolje in doba: Fin de sičele v Evropi, poslednji kult aristokracije v trhli habsburški monarhiji, dunajski meščanski saloni, secesionistična in dekadent-na umetnost, poskusi novokatoličanstva na podlagi srednjeveške mistike, politična in socialna razkvašenost desetletja pred velikim viharjem 1. 1914. Gledan s te strani, je bil Rilke najčistejši duševni predstavitelj avstrijstva, te nenaravne spojine nemške, slovanskih in romanskih kultur na podlagi preživele, širokim zahtevam stvarnosti ne-ustrezajoče, le umetno in nasilno vzdrževane ideologije o Avstriji in njenem zgodovinskem poslanstvu v srednji Evropi Her-mann Bahr in Hugo von Hofmannstha! sta bila manj subtilna, verdar pa takisto značilna glasnika sentimentalnega in slabokrvnega avstrijstva. Toda Rilkejeva poezija je preveč klena in čista da bi ostala zgolj v svojem časovnem okviru, dokument časa in okolja Rilke je svojo osebno bolest in tesnobo, predsmrtno miselnost avstrijstva raztopil v kozmičnem žaru genialnih pesniških vizij in si tako pridobi! mesto med najčistejšimi evropskimi pesniki.
Obilno, vendar ne presenetljivo dobro žetev na prvi stopnji svojega pesniškega razvoja je Rilke strnil v knjigi »Die friihen Gedichte« (1909), rn »Erste Gedichte« (1913). Prvo večjo pozornost je vzbudil I. 1902. s knjigo »Das Buch der Bilder«, L 1907—1908. je izdal dva zvezka svojih »Neue Gedichte«; v to obdobje gre tudi knjiga »\Veise von Liebe und Tod des Cor-nets Christian Rilke« in roman »Die Auf-zeichnungen des Malte Larids Bngge«. Najgloblja in najzrelejša Rilkejeva knjiga je »Das Stundenbuch« (1905), na katero bi lahko prav posebno prenesli sodbo W. Mahr-holza o celotni Rilkejevi poeziji, da »temu mističnemu pogrezanju vase ni skoraj nič enakega v nemškem jeziku«. 2e pred vojno je Rilke umolknil in se ni oglasil vse do L
1923, ko so na slovenskih tleh, v starem Devlnu, na gradu kneginje Thurn — Taxis nastale njegove »Duineser Elcgien« skoraj vzporedno s knjigo »Sonette an Orpheus«.
Izmed pesnikov, ki so prav posebno vplivali na Rilkeja, je treba imenovati Štefana Georgea. Toda ti vplivi so trajali samo toliko časa, da je Rilke našel čisto svojo pot in pričel vplivati na druge Z njegovimi pesmimi doseza novoromantika svoj umetniški višek Rilkejeva poezija je motivično zelo bogata. Najsi je sicer še tako izviren in fin v opevanju prirode in njenih razpoloženj, je vendar najsilnejši in najvernejši svoji osebni noti tam, kjer se potaplja v čudovito, subtilne, muzikalr.o trepetajoče podobe iz svojih sanj. Rilkejeva mistika izraža še enkrat in z vsemi izraznimi pripomočki modernega človeka staro grozo pred življenjem, ki je večno kipeča zmes demo-ničnega in božjega in takisto staro hrepenenje čioveka po nadzemski odrešitvi iz nasprotij telesnega in duhovnega, minljivega in večnega Za neštete, ponekod čudovito krasne variacije svojega temeljnega življenjskega občutja je našel Rilke fino. krhko, izredno niansirano nemščino, ki marsikomur otežkoča polno uživanje njegovih verzov. Danes, ko je izšel že znaten del Rilkejeve korespondence in ko je bilo objavljenih več prodornih študij o pesniku »Stundenbuch«. vemo, da je Rilkejeva zapletena in težka po ezija samo podoba pesnikove takisto zapletene narave, in glede njegovega dela velja to ker je sam izjavi! v pismu mlademu kadetu in pesniku Kappusu. »Umetnina je dobra tedaj, če je naspala iz potrebe. Po tej vrsti njenega postanka jo moramo presojati; drugega merila za presojo ni«
Prav zaradi tega je M Krleža v svojem eseju o Rilkeju (enem najboljših esejev, kar jih je spisal) pristranski opazovalec tega pesniškega genija Kajti hrvatski esejist presoja Rilkeja z nasprotnega tečaja in z merilom materialistične dialektike Rilkejevo delo je nujno zraslo iz potrebe močno komplicirane in sodobnosti odmaknjene duševnosti, ki so ji bile zvezde na samotni nočni poti bližje od človeških množic Rilke je večni sopotnik vseh, ki so kdaj občutili v sebi sladko grozo Calderonove misli da je življenje sen (C'8 vida es sueno) in ki niso bili nikdar čisto od tega sveta.
—O.
Zapiski
Večer Pavla Golie. V torek zvečer je priredila Akademska založba v mali dvorani Filharmonične družbe večer poezije Pavla Golje, čigar »Pesmi« so tega dne izšle v okusni in prikupni izdaji te založbe. Ravnatelj naše drame, priznani dramatik in eden naših najor kimataejših pesnikov Pavel GotSiia je pred rizibranim občinstvom dek'emiTaI znaitem del pesmi iz omenjene zbirke, ki je — prav kakor ta recibacijska večer — podala zaokroženo si ko njegove poezn je i<n nj>e značilno osebno noto. Najbolj so odmevale med občinstvom pesmii, v katerih prihaja do polnega izraza Golieva ironija, zlasti Se duhovita »Najnovejiša pisanja«, obstoječa, prav kakor znana Prešernova pesnitev te vrste iz dvogovora med učencem in mojstrom. Pri tem je besed Io učenca, ki se pripravlja za kritika, recitiral krftik Josip Vidmar. Dolgo vrsto pesnitev je z&k^uor^ znama pesem »Mwrche funebre«. Ker bomo v kratkem obširneje prikazali Gol eve izbrane pesmi. se omejujemo na zunanje poročilo o prireditvi, ki je vzbudi la žel jo, da bi bili literarni večeri po2osfto:š k.ikor so bili doslej. Seveda bi utegnila nekoVko nižja vstopnima razširiti vnste poslušalcev.
' »Gospa od Ang]e'a«, knjiga reprodukcij Posnetkov Ca^talskega hrama Ivana Meštro-viča, izide Prihodnje dna v izdaji zagrebške »Nove EvroPe« z besedilom v hrvatskem, angleškem, francoskem itn nemškem jeziku.
Bolgarske lene kot um®tnlce. y relativno kratkem času, od oevobojenJa do dane®, se je bofigarska žena lepo uveljavila na vseh področjih umetnosti. Pravkar imajo v Sofiji obsežno umetnostno razstavo, ki na« seznanja z deli žemimetnic. Bolgarska umetnostna akademija, ki obstoji od leta 1896, je vzgojila okrog 160 ri^aric ki umetnic. Med njimi so mnoge profesorice risanja. Več ko «to umetni« Je organiziranih v društvih »Domača umetnost«, »Umetniki Bolgarije*. »Sodobna umetnost«, »Nezavisni umetniki«, »No^i umetniki« in »Južnobolgareki umetniki«. Kot dobre portretistke Veljajo Cv. šti ljanova, Biinka Zlatareva, Nsvena Gančeva Ranadieva-Evreva. Ruska Marinova, Olga ŠahanoTa. Olga Bradistilova. V komPozic^i s« odlikujejo Vera Lukova, Maša Uzunova. D. Kon®tantinova, Vera Netko^a, Nevena Ko žuhareva. Sultana Surudion. Nevena Gančeva, Cičovska. V kra.iinarstvu so dosegle ve Like uspehe Simeonova-Gateva, MeFkneveka. Kozareva Paševa. Tudi v vseh drugih vrstah likovne umetnosti srečujemo Bolgarke. iz-vzemši karikaturo, ki ima tudi Prd moških kai malo gojitetjev. Značilno Je, da na slikah bolgarskih umetnic ni videti posebnih makov ženskosti, marveč se skoraj t na&r
mur ne razEScujeJo od umetnin moških tovariše v, katerih vpliv poPoinouia obvladuje
bolgarska žen&ko slikarstvo. Nekatere umet niče so oPozoriie nase tudi kot publicir>lke. lako zlasti Vera Lukova in Mara Georgaje-va. V splošnem iaoko rečemo, da eo t>oi--garske umetnice za sedaj ie izrazite pred-staviteijice svobodnega ženstva m da zaradi tega kaj često uhajajo z one poti, ki bo umetnico vodila k izražanju tega. kar ji je najbližje: ženstvu. Upati je, da bodo bolgarske slikarice dobro prebile sedanjo, morda nujno stopnjo umetniškega razvoja 4i našle preko posnemanja moških in emanciPacij-«tke mode svoj originalni in resnični umetniški izraz. — Tihomir Miiisavljerič (Sofija).
Četrti gledališki festival ee je vršil nedavno v sovjetski Rusiii in pokazal sedanje stanje gledališke umetnosti v deželi, kj kna že dolgo mojstrske igraLce i(n ki na častitljivi tradiciji ruske gledališke umetnosti gradi tudi dandanes. Med zanimivostmi Četrtega festivala je bil nastop gruzinskega gledališča iz Tiflisa % originalno dramo Sandra feanšiašvilija »Arsen«. Ukrajinsko državno gleda:išče Tarasa ševčenka je vzbudilo veliko pozornost s KorneJčukovo »Pogubo eeka-dre«. ki jo je uprizorilo v festivalskem okviru v Leningradu. Izmed moskovskih gleda* Lišč je dosegel največji uspeh OhloPkov z uprizoritvijo Pogodinovih »Aristokratov«. Mejerhold. ki se je, kakor znano, vrnil iz konstruktivistične skrajnosti v sredino zdravega realizma, se je pojavil z Gribojedov. Eievim »Gorjem zaradi razuma«. \ Moskovskem revolucijskem gledališču «o igrali Sed-vinskega dramo »Umka, severni medvede, ki obravnava življenje Cukčev na daljnem severu. V Moskovskem umetnostnem gledališču M. Gorkega »o dajali za festival Tolstega »Vstajenje« v dramatizaciji Ra®kolni-kova in režiji slovečega Kačalova. Dobro so se postavila tudi mladinska gledališča. Tako so v državnem BubnovIjevem teatru upri-zoriilii dve Andersenovi pravljici v čudovito krasna inScenaciji. V Leningrajskem »Gledališču mladih gledalcev« so za festival igrali >Konjička grbavca« z vsemi značilnostmi ruske mladinske drame, kj korenini globoko v ru-cki narodni pravljici, z motivi pa sega v sodobno stvarnost. Gledališče Taj-rova ni bMo uvrščeno v fe®tivalskj program. Po izjavah udeležencev je festival Pokazal, da ruska dramatika še vedno stoji pod močnim vtiskom revolucije, v^dar ie očitno navezuje na stare tradicije.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
isn
Moški čevelj
Dtn 195.—, Din 145.—. 165.— Din 99.—, 125.—
mari^r SSosgBsaa si ii
Kranj, Prešernova uL 12 Bled, Vinko Savnik Jesenice, Vinko Savnik Radovljica, Vinko Savnik
adovo
si bodo kupili Izvrslne
Otroški čevlji črni in rujavi
št 18-22 Din	38.-
št. 23-28 Din	45.-
št. 29-30 Din	50.-
lakwSti
št. 18-22 Din 50.
st. 23-25 Din	55.-
št >6-28 Din	65. št 29-30 Din 75.
Otroški visoki
št.	22-25	Din	75.
št.	23-25	DiD	85.
št.	26-28	Din	95.
št.	29-30	Din	115.
Hlefssanšfroaa l
UDiiana nflhEoSifeiia (4
če vi
Otroški čevelj, športni
št.	26-28	Din	65.—
št	29-30	Din	85.—
št.	31-35	Din	95.—
št.	36-39	Din	125.—
Celje Kocenooa ol. 2.
Zagreb, Niča 15
Trbovlje^ Konzum TPD Novo mesto, Ivan Šma!c Murska Sobota, Cerkvena 6
K-
a
o
H

v * „ . rafinirani
špirit denaturirani
51	dehidrirani
likerje vseh vrst
žganja vseh vrst
rum
brasidy
sadne soks
kvas
ogljikovo kisim© kristalno sodo
tametas® gnojil® tropistovec bukove spirale
za tovarne kisa
Izdeluje
- H S A =L -^■ '■Z
Tovarna stekla izdeluje belo otlc steklo
medicinske steklenice cilindri za svetilke vse vrste čaš, steklenic za
kavarne, restavracije itd. balone
razne steklenice za industrijo likerjev, vina, olja, parfemov itd., ter vse vrste prešanega stekla
termalno jodno kopališč
25.3 mg joda in 28.6 mg broma, temperatura 54° C.

VCIT
. ODJEMALCEM ŽELIMO
EČEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!

B
Če se za radio odločite, izbirajte:	Naj bo isti res odličen!
Saba, Kapsch, Schaub, Tesla, Sachsen werk, Lorenz, His Masters Voice
Brezobvezno Vam jih damo na pokušajo!
V 1
1
na prodaj oziroma se odda z novim letom v zakup
Motel ,,Evropa" Restavracija r.a gradu
in
Odda se več
(trgovskiti lokalov
iillll illUlTMilHlIliSIIII 'jI
llSliiiijiilllllliii
Ponudbe sprejema in informacije daje: P A K K H O T E L, BLED.
USTA-NOVLJENA LETA 1907
/ BANKA I ŠTEDI0N1CA d. d.
KRAPINSKB TOPLICB PODRUŽNICA V ZAGREBU MARTICEVA ULIOA 21
SPREJEMA VPISE NA OBROČNE TEDENSKE tfEDfUt PO ZELO UGODNIH OBRESTIH V ZVEZI Z BKEZPLAČNIM ZAVAROVANJEM DAJE POSOJILA
DRŽAVNIM. SAMOUPRAVNIM
URADNIKOM IN USLU2BEN CEJ.I ČASTNIKOM. NAREDNIKOM VPOKOJENCEM. ZASEBNI KOM L T. D. ZA VSA POJASNILA SE OBRNITF NARAVNOST NA ZAVOD
OtTcč&i ?ozicKi	Ovofcoiesa	Šivalni t troji
tiajnovejiiii modelov	mo-orjl u-lclkijl	pogrezlllvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F. RATJEL, LJUBLJANA, Rarlovška cesta 4.
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 26.
jas # dvoinopoševni brivski p aparat s POVIŠANIM t jj| pokrovom in britvica f » F A S A N - ROSTFREI« Dobi se » finejših trgovinah
I NAJLEPŠE 1 BOŽICISO DARILO:
Najboljša dalmatinska vina in žganje
za božične praznike in Novo leto dobite po zmernih cenah pri tvrdld
I. Lasan,
gostilna »Dalmacija", šiška
vse vrste poslovne knjige:
Amerikanski journali, blagajniške knjige, saldakontl, odj. knjižice, mape, bloki in drugo dobite po najnižjih cenah pri:
A. JANEŽIČ
knjigoveznica, Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov LJUBLJANA Florjanska nI. 14	Tel. 82-20
V delo se sprejemajo tudi vsa v knjigo-veško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Poznani SALVAT-
čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku
lekarni pr! Sv. IVAND, Zagreb, Kaptol 17.
Ogl reg S- br 27870
^□□□□□□□□□□□□CODlXjCCi jouuuun
□ Cenjenim odjemalcem, prijateljem in H znancem želi vesele praznike
RESMAN LOJZE
trgovina kuriva	S
_ BORŠTNIKOV TRG	TEL. 3353 R
□□□^□□□□□□iiomDnnoonacaonaa
VELIKO VESELJE
BOSTE NAREDILI
SVOJIM DRAGIM
Z NAKUPOM
BOŽIČNIH DARIL
ki Vam jih nudi tvrdka
IVAN KOVAČIČ, MARIBOR
Slovenska ulica 10 in Koroška cesta 10
Bogata Izbira vsakovrstnih modernih servisov, krasnega kristalnega stekla, keramičnih novosti in mnogo drugih lepih ter praktičnih predmetov, po najnižjih cenah.
Prosimo, obiščite nas brezobvezno !
afMiši Fancer - Magajne
ki so varne pred ognjem in vlomom, tudi shramb® knjige, vzidane blagajne itd. v najsolidnejši izdelavi in po konkurenčnih cenah
zamore pošiljati le izdelovalec blagajn
Ivan Bliimel — Studenci pri Maribora
(OŽINA (preje „Oriei«t") trgovina barv in lakov — LJUBLJANA
Velika izbira kemičnih !n oljnatih barv, šolskih. Studijskih in umetniSkih barv, Firaeži, laki, steklarski in mizarski klej. šeiak, špirit denat. lužila »Artic, tu«, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščne. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. Najnižje ccne in najboljša postrežba.
Prodajalna: Tyrseva (Dunajska) cesta 14
POLEG TRGOVINE SCHNEIDER & VEROV8EK

Kupujte domače blago!
i - s
Kromatlčne harmonike Glavna zaloga za vso Gorenjsko:
IVAN SAVNIK — Kranj
z mešanim blagom nad 52 let obstoječa, gostilna mlekarna in tvornica sodavjce, vse dobro vpeljano z letnim prometom Din 630.000 se da takoj radi družinskih razmer v najem, tudi eventuelno ločeno — Je zelo obsežno poslopje z več sobami i. t. d. Nahaja se v lepem gorenjskem letovišču. — Potreben kapital do Din 60.000 za prevzem blaga ostalo po zelo ugodnih plačilnih pogojih - Le resne ponurlbp je poslati na oglasni o'Mp|ek »Jutra« pod šifro »Promet Tin 630.000«.
ZAHVALA.
Za prisrčne Izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani, težki Izgubi naše nadvse ljubljene soproge, hčerke, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje, gospe
JUUJE RANTH
izrekamo vsem našo prisrčno zahvalo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni čč. duhovščini gosp. šefu šlajmerjevega doma dr. Kramariču, dr. Cebohinu in vsem gg. zdravnikom in čč. sestram za požrtvovalno in usmiljeno lajšanje trpljenja v času bolezni.
Nadalje se zahvaljujemo g. šefu tvrdke Ant. Kri-sper, kakor tudi osobju za poklonjene vence in častno spremstvo na njeni zadnji poti ter vsem cenj. obiteljim, prijateljem in znancem za podaritev krasnih vencev ln cvetja ter končno vsem onim, ki so našo drago, nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili v njen zaželjeni zadnji dom.
Vsem prisrčna zahvala!
LJUBLJANA, dne 24. decembra 1936.
Žalujoči soprog KAREL RANTH, sin ERIH
in ostalo sorodstvo.
GRADBENI MATERDAL
NUDI NAJUGODNEJE
TELEFON ŠT. 27-16
TRG. D Z O. Z.
LJUBLJANA, TYRŠEVA 36
CEKE MALIM OGLASOM
fg so ^ m bwn(la. Din — davka aa vsak ogia» tu «akratno pri*
■tojbino Dia S__aa Sitto aH dajanje naslovov plačajo oni, kl »čeJo
služb. NaJmanjH snesek cm enkratno objavo oglasa Din 12.—» Dopisi In tenltrc se sarafnnajo po Din ca vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak ogla« tn enkratno pristojbino Din 6.— aa Šifro aH dajanj« naslovov. Najmanj« snesek n enkratno objavo oglasa Din SO—» Vsi ostati oglasi se zaračuna Jo po Din L— ca besedo, Din S.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— aa Mfro aH dajanje naslovov. Najmanjši snesek aa enkratno objava oglasa Din 17*-^
Ponudbam na šifro ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« f^cvs 9 • w odgovor, priložite BJEll > v
▼se pristojbina na malo
Je plačati pri predaji naročDa,
obenem s naročilom, ali pa po
ea zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek „Jntrau, Ljubljana«
Mamice!
Skrbite za zdravje svojih otrok!
Skuhajte svoji deci trikrat na dan »ETA« »vsene kosmiče, ki so izborna hrana za otroke, odrasle pa tudi za bolnike.
Tovarniškega zastopnika
mladega in agilnega, za dobro vpeljan kemični artikel v špecerijski in galanterijski stroki, sprejme renomirana tovarna za Ljubljano in okolico.
Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« z navedbo dosedanjega službovanja pod sFiksum in provizija«.
Kam pa,kam ?
Beseda ! Din Iavek 3 Dir ta lilro ali dajanje naslova 6 Din NajmanjSJ tnesek 17 Din.
Po Din 7 1 črez ulico
točim belo ln črno vi no 1z kleti Plo R -doni ča. Sv. Jakoba trg št. 5 31969 18
Halo!	Halo!
Vsi k Angelci
na J-ežico na štefar.ovanj« domača zabava s plesom.
32301-18
Na Štefanovo
26. t. m. TOl na ples. godbo, proeto zabavo in na nagradno keglanje na dobitke v Siškl Kel-ninghaus. Prstno dalmatinsko vino belo ln črno. čez ulico Din 7.— se priporoča gostilna, Frankopanskl dvor.
32273-!8
Dobro se boste
zabavali
na praznike, ako pridete v restavracijo »pod Skaleo«. Isrra radio. Točimo vsa vina čfi ulico 2 Din ceneje. — Mim vsem vesele prainike b se priporočam — Marica Smon. gostilničarka.
32303^18
Vabilo
z& Sv. Steiana dan v gct>u.mo pri »Univerzi«, židovska steza 4, koncert ln domala zabava, vsakovrstna topla ln mr z.a jedila, prkuai dolenj eki cviček ter izbrana štajerska ln damatin-ska vina. Istočamo želim vsem svojim gottom vesele boži6ne praznike ter trezno novo leto.
Se priporočam. Rezi.
32247-18
Najboljša in
najcenejša zabava
za božične praznike bo kot ponavadi v gostilni pri Panju, Vegova ni. 10 Točila Be bodo samo prvovrstna vina Dolenjskih in Štajerskih goric.
Na raapclago ob v.a-kem čatu razna gorka ln mrz.a Jedila, kakor tudi prvovrstne domače krvavice in pečenice.
Skozi vse praznike Be bodo igrali naj.tpšl komadi na klavirju, tako da te bodo vsi cenjeni gostje prav imenitno in poceni zabavali, le v go-sti ni pri Panju.
Zato vsi in vse v Vegovo u!. 10. Va*> vljudno vabi ln se priporoča gastl'ničar
Tone Huč Ob enem želim vsem prav srečne ln vedele bo žične praznike.
32276-18
Prehranu
ttosc-ja . l>iu iavek b Diu u Mre al] dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Dosmrtno oskrbo
nudim tistemu kdor bi
financiral rentabilno podjetje v Sloveniji. Ka pital bi se vračal po dogovoru. Potrebno 70 do 100.000 Din. Cenj. ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno ln dobro«.
31849-14
Službo dobi
Ueseda 1 Din davek S Din ea Šifro alf lajanje naslov* $ Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Skladiščnika
sprejmemo. Prednoei itmajo izučenl trgovski pomočniki r nsnjarski ali čevljarski stroki. Ponudbe n* tovarno čevljev »Jara«, Tržič.
32075-1
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik %re na letovanje
102
Mož se je pač bal, da ne bi gospod Kozamurnik odpotoval in pozabil plačati računa. Bolje drži ga kakor lovi ga! Kozamurnik je bil pa med tem vso stvar znova premislil in je rekel: »Čujte, prijatelj, sami ste krivi: veriga je bila izrabljena, zavora ni delovala, skratka, kolo je bilo zanič! Nikar ne mislite, da vam bom za takšno grdobijo še odškodnino plačeval!«
Prodajalec koles je kar podivjal od jeze. »Boste mi jo plačali in mi jo boste!« je zakričal in zagrozil s prstom. Gospod Kozamurnik je pa z ženo vred zginil v sobo ln krepko zaloputni! vrata za seboj. Prodajalec koles je hotel ves besen zdirjati po stopnicah. Na žalost ni opazil, da je bite' preproga na vrhu stopnic sicer pribita, ne pa tudi lepo ravno - "cVna... - -.•
Gr a ver j a -
pečatorezca
sprejmem takoj. Javiti se pismeno s pogoji in prepisi dokumentov na propaganda Beograd pošt. fah 4(0 pod »6o2«.	31771-1
Gozdni čuvaj
kateri mora opravljati tudi kmečka dela, dobi službo z nastopom januarja - februarja. Prosto stanovanje im zemljišče. Ponudbe in zahteve z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutro pod »Lovec«.
3170O-1
Urarskega
pomočnika
prvovrstnega z lastnim orodjem, vojaščine prostega iščem. Naslov v vteh posl. Jutra.
32034-1
Trgovsko
sotrudnico
stare/8« moč, veščo trgovine mešanega blaga, naročil in kalkulacij sprejmemo. Ponudbe z prepisi spričeval m sinko je poslati na Noirb. Zanier & sin. Sv. Pavel pri PreboHm.	33161-1
Šiviljo
Iščem, fcl Je zmožna samostojno voditi damsko krojaštvo proti ma'<n-kostni kavciji. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Toaleta«.
32237-1
Sobarica
e daljšimi spričevali surejmem. Naslov v vseh posL Jutra.	32238-1
Vrtnarskega
pomočnika
sprejmem. Naslov v weh posl. Jutra.	32239-1
Inteligentno
gospodično
sprejmem za vodstvo go epodinjrtva do 20 let staro. Pomidbe s fotografijo. kl se vrne na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Inteligentna«
32088-1
Služkinjo
prvovrstno, sposobno v?«eh domačih del in knhe. mlajšo in čedno, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	33307-11
Poslovodjo
za modno trgovino v LJubljani Iščemo. Prilika za samostojno vod-etvo ln družabnlštvo. Potrebni kapital 50.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca stalno zaslgura-na«.	32065-1
Hotelsko
poslovodkinjo
s pravico koncesije potre-buiemc za hotel na južnem Jadranu. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Kalamonta«.
32551-1
Hotelsko kuharico
odlično, potrebujemo za južni Jadran. Ponudbe poslati na ogi. odd. Jutra pod »Kalamoto«.
32350-1
Šoferja
fon6emega mehanika, takoj sprejme tovarna v Ljubljani za vožnjo potnika. Ponudbe z označbo dosedanjih služb na ogl. odd. Jutro pod »Trezen šofer«.
32295-1
Trgovskega
pomočnika
mlajšega, absolutno treznega, marljivega, sposobnega obiska trgovin živilske stroke, bivajo čega v Ljubljani sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mali fiksum in provizija« 3JJ8S-1
Steklobrusač
r ftroki dobro izurjen Babi namešfenje. Ponudb« z navedbo plačilnega zahtevka, poslati na Zadruženje steklarjev v Celju.
3S1974
Starejša ženska
samostojna, vešča domače kuhinje (julijskih krajini, dobi stalno mesto družab-nice (kompanjonke) v gospodinjstvu pri 70-letnem (zaradi vojnih hib ločenem) upokojencu, posestniku stalne eksistence v mestu, katera lahko postane naslednica. Ronucfte s točnimi podatki in polnim naslovom poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Neodvisna«.
32206-1
Mehanikarskega
mojstra
pprejmem za novo mehanično delavnico in <*1-cer za popravila koles, šiv. strojev, motorjev in v to stroko pripadajoča de'a. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mojster.«	32271-1
Pisarniško moč
(začetnico) siprejmem 'a lahka pisarniška de-Pogoj: lepa pihava, brezhibno obvladanje nemškega Jezika, strojepiska. Ponudbe na ogl. cid. Jutra pod »Asii « 32267-1
Mlad inženier
s prakso v rud okopu, se Išče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svinec, cink.«	32040-1
7a službo
v Londonu
sprejmem hišne pomočnice, dekleta za vse. ku harice, ne preko 40 let stare. vešče nemščine ali angleščine. Začetna plača 1000 Din; mesečne vozne karte, dovoljenje za zaposlitev pošljemo iz Londona. Pred zaznamba; pob'lž_'a na-"odra: Zaareb. Heinz'o va ul. 31-11 nadst. Pro ti poštnim mmtam »ledi pismeno poloerii-lo.	32073-1
Samostojno
kuharico
kl b! obenem ooravljala ■to gospodinjska de^ 1 febmar'a /nreirne-n Po nudbe pod »Natančna in čista« na ogl. odd. Jutra.	32298"!
Natakarico
čedno, verzirano in poSte-no staro do 26 let, sprejmem. Kavcija Din 1000.— Služba stalna in dobra v mestu na Gorenjskem, kier je garniziia in letovišče. — Najrajši Staierko. Ponudbe oa ogl. o^d. Jutra pod »Dobra služba«.
32235-1
Potrebujemo takoj
60 perfektnih kuharic. 80 deklet za vse hišne posle. 40 mladih natakaric, 20 sobaric, 15 odgojiteljic s perfektnim znanjem nemščine ter oddamo še 100 drugih dobrih mest: »Tn-stituciia udovica i samo-<;ta!nih gospodis«. /aereb. Ilira 29/T. tel 73-^1 . 7.\ odeovor poslati 3 Din v znamkah.	32205-1
Tovarna preprog
sprejme osnivača in tkalca buklepreprog. Pri ponudbah je navesti dosedanje delo in plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra zarada«.
32209-1
Kuharico
gospodinjo. za vsa hišna dela, resno, sprejmem. Andrej Kač-ičr.ik trgovec. Loče pri Poljčanah.
93154-1

Beseda 1 Din. davek 3 Dir za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Mesarski pomočnik
in prekajevajee, vešč tudi nemščine, vajen čoka in slačenja pra-š;čev. — išče službo. Nastopi lahko po Novem letu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
32094-2
Kuharica
stara 39 let z dobrimi spričevali želi službe, nairaje k orožnikom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32344-2
Gospodično
z znanjem nemščine, sj«rej-mem k 5 in 2-iet.nim otrokom. Starost do 22 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna nemšeina«.
33132-1
Trgovskega
vajenca
zdravega ln krepkega spre j me takoj večja trgovina mešanega blaga Predno«t imajo kmečki sinovi, absolventi meščanske šole. Ponudbe z prepisom zadnjega šolskega spričevala na ogl. odd. Jutra pod »Vaj-enec 232«.	32HI69-1
Dekle
pmprosto, pošteoo, vaj«>o vseh del in kuhe, ki 1 juhi ostroke sprejmemo s ll. januarjem. Ponudbe na na-sIot Kravo« Berfca, učiteljica, Vimtica prt Črnomlju.
301158-1
Žensko osebo
zanesljivo, s kavcijo za lahko službo sprejmem. Ponudbe pod »Kavcija 1000.—« na ogl. odd. Jutra.	32330-1
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj v stalno de'o ako ml pogodi 3 — 5000 Din za dobo 6 mesecev proti Jamstvu in dobrim obrestim Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Dam-sko krojaštvo.«
32341-1
Dekle
v prvi vrsti pridno in pošteno, vajeno poljskega dela. deloma gostiln« dobi stalno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica«.
30207-1
Zdravo dekle
i-Bvečbano v kirhi ki v*eh hišnih delih. vsestransko ra-nesljivo, prijateljico šoloobveznih otrok, išče zdravnik dr. Piišeujak. Cerknica. Pogoj dobro izpričevalo
331S74
čevljarski
pomočnik
kateri je fin in dober pri-krojevalec, dobi stalno nameščeni« — pri Pogačar, Kamnifc.
ssnpivi
Poverjenike,
informatorje
po vsej dravski banovini — srprejmemo. Informacijski zavod Ljubljana, p pre<la.l št. 68.	39131-1
Blagajničarko
odnosno praktikanttnjo sprejme parfumerija. Po goj, znanje nemščine. Ponudbe s «liko ln navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana I.«	32230-1
Poslovodkinjo
v Novem mestu iščem za staroznano Skaber-netovo gostilno. Ponudbe z izkazili dasedanje zanositve na eo-po Marico Kozina. Novo me eto.	32079-1
Praktični
gradbeni tehnik
prav dober absolvent s pol drugoletno prakso, šoferskim izpitom in zmožen strojepisja, želi namestitve. Brezplačno bi služboval tudi onemu v Ljubljani, ki bi mi skozi 4 leta šolanja dal brezplačno stanovanje in hrano. Služboval bi do prihodnjega vpisa v šolo, med počitnicami in po končani šoli. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32346-2
Trgovska pomočnica
vajena lesne trgovine želi s užbe. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod »Dobra moč.«
32145-2
Pletilja
vsestransko izurjena, ročna sprejema v delo ročno delo vsake vrste Pisati na naslov: Cecilija Rotar, Vilharjeva 35, Ljubljana.
33327-2
Poslovodja lesne
industriie
večletna praksa in šolska izobrazba, vešč vseh strokovnih in pisarniških del, dober organizator in tral-kulant. želi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno nanršče-nje«.	32335-2
Plačilna natakarica
želi menievti sl".:'žbo v boljši hotel, restavracijo ali ka-va.rmo. Noslov v vseh poslovalnicah Jutra..
saiee-2
Šofer
veš? popravil, absitinent, zmožen k«vcije, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »fevežban«.
32395-2
Mlado dekle
mesta kot parno« po-»podSnjj a&jmje p« k otrokom. Ponudbe je poslati n« podr. Jutira Marfbor pod šifro »Ljubiteljica otrok«.
80196-!
Dekle
šiviljska pomočnica. Išče za časa krojaškega tečaja kakršnekoli zaposlit ve za hrano tn stanovanje. Gre tudi za pomoč gopodinjl. Ponudbe na: Dunaj Pavla. Kil ževcl pri Ljutomeru.
32038-2
Frizerka
zaposlena v bo'Jšem salonu v Mariboru želi premeinlti službo kamor koli. Ponudbe pod »Frizerja« na podruž. Jutra Maribor.
32062-2
Dekle
zmožna weh hišnih del ln deloma tudi kuhe. zdrava, snažna to pdžte-na želi službe. Nas'ov v vseh posH. Jutra.
32059-2
Mlad fant
Seli slu-žbo stosrn ali kaj podobne<ra. Ponudbe na ogl. odd. Jutnn pod »Delaven m pošten«.
S2C76-S
Ločenka
inteligentna, trgovsko izobražena, išče me«ta gojrpo-dinje pri samskemu du. Neanon;imne po,nidt>e na ogl. odd Jutra pod »Dar božični«.
3S173-5
Natakarica
dobra moč. posten«, i8č» me^to ra tak \i a-li janiiaTja M Gmčneir. TTr"tnik
Natakarica
boljša. d*>lnvna išče shribe kjerkoli Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Maribora pod 5ifrn »^orenfka«.
Tkalski moister
išče mesta v Dravski! ba novlni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra zanesljiva moč.«
32121-2
Kontorist
% znanjem slovenske, srbohrvaške korespondenc*. Ste nosrrafije. lcr ji;rovod«>tva, stro;oT»in'a. išč« namestitve. Ponudbe na r-ffl. odd. Jutm pod »Takojšen nastop«.
33303n3
Hotelska kuharica
druga moč, iiče službo. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra.
52J39-J
Kuharica
pridna ln poštena star*
34 let z letnimi spričevali, ki opravlja vsa hišna dela ln Je do sedaj služIla v Mariboru išče službo v Mariboru pri boljši družini takoj ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.	32142-2
POZOR MARIBOR!
Gospodično
stara 23 let gre brezpka-čno kot začetnica v gostilno ali hotel. Zna zelo dobro računate ter je prijazne zunanjosti. ieJi s *<uiio boljše me-mesto. Druge podatke ust-mono. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra.
3ei64-fi
Inteligentna gospa
verzi rana v vteh pisarniških ln blagajnikih poslih, nemški korespon denci. stenografiji, kon-verzaciji (pouk), gre tudi kot domača krojači-ca al: gospodinja k bolj šl starejši dami a1 i družni. — Lorber. Karadžl-čeva 10.	321172
Prodajalka
išče službo v mestu aM na deželi. Pomoč pri vsakem delu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra štev. 4350.	32083-2
Fotografski
pomočnik
vešč vseh foto del Išče namešienje. Ze'o ^ober negativ, retušer. Ivan čuber, Sevnica.
32074-2
tfleematictte
bolečine
odstranimo z Nibol tabletami Bahovec, ki so se obnesle tudi pri išijašu in gihtu.
frttho Itablete
kot domači in zato ceneni proizvod se uporabljajo tudi kot dobro sredstvo proti trganju udov, zobo- in glavobolu in s ličnim bolečinam pri hripi in boleznih vsled prehlajenja. — Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Bahovec v originalnih stekleničicah 20 tabl. Din 20.— ali 40 tabl. Din 34.—. A!«> jih slučajno v vaši lekarni ne dobite, se obrnite za Nibol tablete direktno na proizvajalca:
^Ifictefio »Ur. (ŽZahcvec JZiubljatta, {Kongresni trg
S. br. 17816/35
Beseda 1 Din. davek X Uui za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krasen zaslužek
do-eže vsak s prodajo novega, patentiranega, cenenega predmeta. Ponudbe pod »Patent« na ogl. cdd. Jutra.
32337-3
Velik zaslužek
nudimo poštenim osebam po vteh krajih kraljevine. Ponudbe poslati do 1. Januarja pod »Informator« na ogl. odd. Jutra.	32236 9
iJesula Lmu. -iavek 3 IhD ia iifro ali lajanje naslova " Din. Najmanjši ineses 17 Din.
Mlad močan fant
se žatt izučiti mesarske obrti pri večji tvrdki. Ponudbe na podruž. Jutra Maribor pod tVa-e-lje.«	32146-44
Vajenca čedne zunanjosti sprejme večja trgovina s 6ev 1J1. Prednost znanje neimSčine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečna plača.«
32041-44
Zastopnika
ta Ljubljano in okolico, sprejmemo takoj s plačo in provizijo za prodajo svetovno znanih pisalnih in računskih strojev itd. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »I.epa bodočnost« do 5. L 1DJ7.
3SES-5
liese«1a 1 Din davek 3 in: za šifro al; dajanje naslova 5 Diu. Najmanjši tueeek 17 Din.
Inštruktorja
za H. .n VI --ia real. gim zij-e, iščem. Ponudbe in l>ojoji na ogl. odd. Jutra :>od »Metoda«.
32027-4
Višješolec
nžtruira vh predmete. Ponudba na ogl. odd. JutTa pod »Uspeh«.
83357-4
Najboljše
inštruktorje
za otroke osnovnih in meščanskih šol dobite, ako t-e obrnete na odsek brezposelnih učiteljskih abiturijentov Frančiškanska 6-1. (uradne ure vsak delavnik od 8 do 12). Člani OBUA tudi najbolje prlprav'jaJo otroke za sprejemni izpit v gimnaz;Jo ker Jih znajo kot učite'Ji učiti po najboljših pedagoških nače'lh.
32076-4
Konverzacijski
leksikon
17 knjig, popolnoma nov ln razno rogovje (Jelen, srnjak) ugodno prodam Ponudbe na og.. odd. Jutra pod »Leksikon.«
32046-6
Strešno opeko
okna, vrata- vse rabljeno, prodam. Ogledati, Za.o&ka cu-ta 22.
32251-6
2 orig. amerikanski pisalni mizi
prodam. N ar lov v vseh posl. Jutra.	32259 6
Biljard
ruski najnovejši »istem ugodno proda Ivan Ber nik. Ljubljana, Linhartova 8.	32275-6
Potniki
1 I>n. Iavek 3 Din za fifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopnike
v w-h krajih iščemo. Nudimo novost, ki j« vsakomur potrebna. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahek zaslnžek«
319*17-5
Zastopstvo
ugi-edoii) tvrdk vsak« etro-ke prevzamem. Razpolagam x dobro prodajno organizacijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben*.
31906-5
42*/.
zaslutijo trgovci ln druge osebe za rtzpečavanje v»a-ki solidni družini potrebnega predmeta. Dopise s priloženo znamko na podruž. Jutra , Maribor pod »Brezkonkurenčno«.
52}4S-3
Potnika
upeJjMiega. agilnega, verai-ra.nega, išče tovorna metel. Ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Sopredmct petodsfcot-na provizija«.
S33&4-5
Potnik
z lastnim autom išče za etopetva. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do bra eksistenca.«
32066-5
Patent nplinjač
(Vergar«r) lnozenvJca tvrdika odda generalno zastopstvo zia Jugoslavijo za brezkonkureninl autovpllnjač. V poštev pridejo samo resne ln plačltoo zmožne tvrdke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«.
32054-5
Potnik
pri trgovcih v Srbiji. Črni gori, Bosni in Dalmaciji že dolgo let dobro vpeljan, išče zastopstva solidne tvrdke. Ponudbe na Interreklam. Zaereb. Ma-saxykova 28, pod K-3904.
-193-5
Re«eda 1 Din d..vek 3 Din za šifro ali dajanj« nas).»va
j Din. Nilminjši tnesek 17 Din.
Starinske predmete
kakor tndi dobro ohranjene predmet«, ki jih želite prodati, vzame v komisij sko prodajo ali knpi »pri Makedocco«. Ljubljana. Ko lodvorska 90.	307-6
Kino-opremo
kormfiletno, prodam. Po«r+e dati m vprašali v Metliki št. 19.	31795-6
ZA BOŽIČ
IN NOVO LETO
ierač-ni voričfci, »k troji, tricikljl, holenderjl, aoto-mobilčki, kojnički — se dobe najceneje pr »-TRI-I5UNA« F. Batjei, Ljn-bljara, Karlovška pesta 4. frvtružniea v Maribora, Aleksandrova eeerta 36. Ceniki frankol	31S40-«
Toplodar
prihrani na kurivu, podvoji toploto, priporoča železnioa K<rotny. Ljubljana, Medvedova 3B.	_
S£327H-6
Gramofon, plošče
gramofoni
v sajreč}! iih:rl pri Betnjai, Ljubljana, Miklošičeva 20.
3ES300-6.1
Smuči
vBnočar^ke potrefcBSiie dotrte najceneje« pri Banja«, Lfubl.ia.na. Miklošičeva cesta 20.
823Ceu;
Smuči
s palicami in vezavo za odrasle ie od Din 113.— naprej, ter »anke dobite vsak čas pri izdelovalen, Matej Fijfar, Ljubljana. Trnovska nI. 25. Telefon 34-10.	32226-6
Prodam
1 Werthelm blagajno. 1 dekorativni dlvan b tj calom, 1 stensko uro. Naslov v viseh port. Jutra.	32338 6
Štedilnik
na S odprtine, dobro «Jwa-njen. železen. pToda F.^er. Lhrbliana. Gospopve*sk« 5.
Parni kotel
alcuid«. <M»ro ohreniem 4. atm. 3.4»! kv. m kurilne plofkv«, prodam. Kolodvorska nI. 8. LJubljana^
sesro-fi
Razmnoževalni
aparat
»f\rTowtyl«, več j« miz*. st«l«'Se za *l«di?(ča. jedilnica m«ff*en prodam. Naslov v vs*h posl. Jutra.
•fHnKS
Starinske slike
Mjnatip, naprodaj. Ljubljana, Gosposveit.sk a 8TT. pisarna	8231.1-6
Kože divjačine
plačam najvišje dnevne cene. L. Rot. krznar-stvo, Ljubljana, Mestni trg 5.	32090-6
Vinske sode
j>roda gonilno »Pod Lipo«. Moste, Ljubljana.
8S309-6
Motorje
peči ta plin, dvigala (Fla-schenzug) prod« Kristan Franc, Tyrševa 54.
3891A6
lieseda 1 Din Iavek 8 Din r& šifro al; lajanje oa«lov* "> Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Valvazor
naprodaj. Ugodni pleufflni pogoji. Debel.iai, Maribor, Trstenjakova 6.
83105-8
Slovenske romane
povesti, drame ln pu*ml lz predvojne dobe kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Predvojno.«	32222-8
Beseda 1 Dm. Iavek 3 Din ta šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Radio
baterijski, jnodern, »koraj nov prvovrstne Znamke 5 + 1 cevni i ipec. mizo in kovčkom naprodaj. — Ugodnost za planinski dom ali botel. Naslov v vseh Poslovalnicah Jutra.
32318-9
Radio 4-cevni
rabljea, ie dober m 950
Din; popolnoma novi radio r.namke »Soba*, k? J« stal Din 7.0(*), naprodaj za Din 3J300; 6 prevoznih trierlk-ljev na trgovine, mesarje, pek«, 5 Šivalnih strojev — pooenl proda P. BatJel. Ljnbljana, KairtorSka e. 4.
aaoes-e
Radio 4-cevni
220 volt. dinamični cto-6nlk. prodam ali zamenjam za motorno kolo aH kaj drugega. Ponudbe na ogl. odd- Jutra
pod »Radio 2.« _
32287-0
Radio
marrtke »Radi one« ■ zvočnikom 3+1 za razno napetost, dobro ohra njen, nov« žarnic« prodam za 1500 Din. Naslov v vseh poil. Jutra.
32314-6
Oblačila
Beseda 1 Din davek 3 Din Ifro ali dajanj« naelova i Din. Nalmanjšl tneeek 17 Din.
Moško zimsko
suknjo
dobro eferanjeae, podložen« s kmiotn in novo modro nMeiko za arodnj« močnega
gospoda, pooeni prodam. — Alojzij Lom bar, Ljubljana, VII. Celovška SS
s&i&ati
Dva kožuha
dohro ohranjena, pripravna za potnike, šoferje, voniike aH nočne čuvaje, prodam po zelo narodni ceni. Ivam Sa.m*e Lpbljana, Mestni trg 31.	SEBIS^IS
(NSEHIRAJ V „JUTRUMS
Bizam paletot
damskl, svetlejše barve, skoro nov, za šibkejšo postavo za Din 3200.— prodam. Na ogled iz prijaznosti pri tvrdki Rot na Mastnem trgu.
32120-13
lWe ia Lili. ■ ., k j l>io za šifro ap dajanj« uii«t<i 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Vosek
kurmjan po najrižj; dnermci oeni. Ponudbe na Kovala »Pekatete«, Ljubljana. Vič.
&H52h33
Uteeda i L»in. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslovi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
3000 kg jabolk
kanada v zabojih na prodaj. Cena 5.25. Prane Matja-šlč, Pesnica pri Mariboru.	32144-34
'Aiito, rnittgf
Keeeda l f>:n Iavek za šifro ali dajanj« nulovi 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Tatra avto
limuzina tipe 52 malo *©-
žen v zelo dobrem »tarju, nove gume, ugodno prodam. Zimmeri, Mežica.
31626-10
Mali avto
limuzino b malo porabo bencina pripraven m potovanje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Malo rabljen.«
32067-10
Automobili
malo rabljeni, tovorni od 1 do 4 ton, osebni mali in večji najceoej« pri O. Žužek, K/npp zastopstvo. Ljnbljana. Tavčarjeva II.
32250-10
Fiat 503
iestaofelri Mn «braa)m
prodam pod mm. Ogrfaefc, V«rtoj, Krftfrrd pa Lja-
Gasilci pozor!
PKKiam &-«adei»i odprt aw>^ brctc;i>eB, aon gm-eu in poc««. Andrej iW
pan, Ljubi ja.no, Ceiovška
št. 58.

Avto Skoda
5 •ode-trri, poraba 53 1 ama, v telo &nbtrwa ata naprodaj. ftedeniMva Sb — Zeiena jama.
CES5J0
Auto Fiat
6-eedežni, Ford 2-tonski, po ngotfeiih po
gojih prodam &.1 njam za Cabriolet. Ponudbe na ogL odd. Ju-tra pod »Fiat ugodno^ 32249-1®
Tovorni avto
Chevrolet 1. In poi t.
ter osebni Essex primeren za rezervne dele poceni prodam ali zamenjani za razno trgovsko blago. Jeranko Jakob, Slovenska Bistrica.
32034-1®
Kupim motor
500 cm» ali več. dobro
ohranjen, z aH brez prv ko'lce. Ponudbe s točnimi podatki na og!. odd. Jutra pod »Zadnja cena.«	32037-10
Seseda 1 Dm dave* 3 Din z« šifro ali da:a- i»!iv» 5 Din. Na:manjW znssek 17 Din
Dvokolesa
«« (prejmejo preko rime t ahnambo. OiSščeoj«. emaj-Hranj« i ognjem, pooikia-nj< i« potroma-nj« najceneje. TRIBUNA F. Batjel, Ljnbljana, K ar! ovška št.
31241-11
Beseda 1 Dim, davek S Din ®a Šifro al; dajanje aatlova 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia.
Mandolino
Iepog"tano, mato ntftij*.
no, prodam za 100 Dto.
Ljubljana, Tyrfteva 17-m, levo.	32058-30
Planin«
tomera.
36157^10
Ford avto
prodam pro« vi oU knjižici Kmetak« hronilhvVoe v
Ljubljani. Pojasnila, Den-tist Leopold &m«rkol}, Lj. Celovška e. S3
891B&--J0
prrorotiu b
garancijo, harmonijo pevsia društva, šola, cr-keatre. Dobavlja tvonU-ca fjaaovtrJeT Ivan Kacin, Domžale. Zahtevajte cenik! Popravila, u-giaSenJe najceneje. Naročila Ljubljana. Kj»-menskega ulica 26-H.
3229a^»
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU i
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK.
MEINEL*HER0LD
az.o.2. ZAL. ' rwt/nc£ SiASBn.

ZAKAJ DA BI BILI PLEŠASTI t — TAKOJ uporabite lepo DIŠEČO sped-jelno KOZMETIČNO tekočino »MORANA«. VSAKOMUR brez razlike JE POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ, EKCEMI itd. Krepi lasišče. IN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje porastejo na PLESAVEM MESTU.
Cena steklenici Din 40, poštnina Din 7
MODERNA KOZMETIKA, SPLIT
Številne zahvale Vam Jamčijo za uspeh.
/f/sil f/ JL{// i/HAy 9r\yi/i/ l/tfv r^l/ A^/^^s» /C/l/rti/rT^^^/fC^i^ O J	'
5ii-< Din
lav.
»I; .Aianj«
NajmanjS! 17 Din
naslova ineaek
Mladi Foksterierji
telo kipi, resaetL, oapro<l«j. Ljubljana, Dolenjska c. 94.
Čistokrvne
fokstcrierje
re»-aste dlak s Jazbečarje 4 mest ce stare proda: Zupančič LJubljana. Ce tovška 44.	32332-27
^robrne lisice
p cmenskl par ugodno ,-ui ni. Ljubljana VII. Celovška c. 56. (petarna).	32238-27
t*-*. . . ... t ta š.fro ali dajanje 5 Din. Na'manjši 17 Din
Pisalni
tt3s!,>va znesek
stroj
oa,pr<xiaj. lgotini pecilni pog.-ji.	ii.ij.liwr,
Titetenjakova o
ifciliOe-iJ) »Singer«, »Fiaff«
fikoj aj -ijve šiva.ne stro Je žeiiSKe. ^roj&oke čevljarske in ko.»-a ki odgovarjajo p jpo inoma novim. dobite poceni edl no pri ^Promet* n;k-pro-U KrlzansKe cerkve. Sta rl te jcHLjejo v račun.
32331 29
IV- .,t,	g Din
m 5"fn> »I; lajanj«	aa»l<r»»
5 Din. Nairoanjši 17 Din
Gozdove
^mreknrve in jelove, večje ali manjše komplekse, kupimo v last ali sečnjo. Ponudbe na Ojjl. odd. Jutra pod »102«.
Jelovih in smrekovih
posekanih a li
hlodov
na panju.
kupimo večje ali manjše koiičme. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »101«.
313-15
Borove in
bukove pragove
dmenzije 2.6" in 2.50 kn pujem-o. Dobava najdalje 3 misece od dneva za ključka postavno železni ška postaja Ponudbe po sla ti nr, ,CER«, d. d ia greb. Tomašičeva 10.
31843-15
Šivalni stroj
i(«»tsiai.roa/ [>a mesecev rabljen ter pogrojljn-v naprodaj t» polov ion • ceno. lira-daška a	3£17 2-20
Šivalne stroje
©ngiiia. ViCtoria m Jlund-ioe ».novejše tipt. prosa,«. na d»»lgoročno odplačilo a li51etiiLm jamstvom. Dobavlja igle za stroj vsak« iruuiKt. r RAN JO GODLER, Zagret. .'lica Ufl.
32111-23
Nov pletilni stroj
»Regentin« čir t o poceni prodam. Vprašati Ivan K akočer. Vrgor Buce pri Kozjem.
32332-26
Kupujem
vsr vrste tega lesa v okroglem in rezan-m ?tan.:u, kot tudi večje količine hrastovih in bukovih železniških priLgiv. franko vagon postaja prodajale«. Ponudit« na naslov Ive Cater, lesna industrij; 0el;e
331&S-li3
Ia
hlode
Kupim motor
500 ecm ali 750 ccm. Ponudbe np og!. odd. Jutra pod /Samo gotovima.«	31777-29
Kupim
dobro ohranjen st-of 7,a entlanje. rtroj za vezenje stroj za ažurlranl" JVa';Jo7 v vseh pr>'. Ju 323C-6 f?
jesenove
3ft em debeline navzgor, i—2..V1 m d-^lge. kupimo vej vagonov. Kolb & Predaleč. Ljubljana, Kongresni trg 4.
33!13-15
Bukovih drv
cepi j onih suhih nekaj vagonov za takojšnjo dob« vo proda RUDOLF DERGAN. Laško
32031-15
Prage
hrastove, bukove in borove vseh dlmenzil za dobavo do konca apria 1937 kvrol Rudolf D«r-gan. La*ko.	32080-15
Dm lav-H o •■ »li lajanj« ■•»«101» 1 Dia. Kajmanjš? zne*et 17 Din
Svinjske kože
Kupuja po najvišji dnevni ■eni J. Lavrič, Ljubljana. Ca' 'carjevo nabrežje l, — Mestna klavnica. Dolenjska
'•»sta it.
3:732-7
Fijakerski ali
štajerski voz
rabi,en ali dobro ohranjen upira. Ponudbe z opisom
CAJ
Vam bo pomagal, da zopet zadobite zdravje s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč.
Ne bodite neprijatelj samemu sebi!
Obolenja pri meni ali bolečine pri mesečni čišči (menstruaciji) Vam ublaži Hersan-čaj.
Ali Vas moti odebelelost (zamaščenost) ?
Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJ.
Zakaj bi trpeli na revmatizmu in protinu (gihtui, če to ni potrebno? HERSAN ČAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muke.
(zlati
HERSAN
žili).
Ali res ne želodca, jeter in
CAJ pomaga tudi pri arteriosklerozi in hemoroidih
veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju ledvic ?
HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno brožuro in vzorec pri:
»RADIOSAN«. ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1
br. 19831 1983
Lepo hrastovo
jedilnico
takoj pir'vdara.
skoTo Ga.er-
novo n!.
3<TJ.
Ipvo.
Bratova
ri slog, slikama "kopij prodam. Pojasn
Lj-b
>:b! 'sna 6.71
dilnica
rna. rez!;ana. sta
dvema oljnatima Tšzianal — Vl.imtf,
Gosposvetska 33213-ie
ali dobro Ponudbe z ceno poslati na ogl. d. Jutra pod štev »893« 32326-7
Star bronast zvon
.i t&io SI do 6) kg iščem. l'prava Kandijske bolnice.
32101-7
S-se-da 1 Dm lav«R 3 Din is Šifro tli lajanje naslov-. 5 Din N'a;manj&l m-^ek 17 Din
Hranilne vloge
Nakup 1? prodajo Vara izposluje najugodneje
Al Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI. 14/1.
Teleton 35-10.
80I1-1S
Poravnave
plačanja dolgov pusredovtnia krpdiiov in gotovine □a amniln-- knjiz.ee, naložbe kapitala tudi nrau in.h viog.. ia5čltne uredit, e, davčne oapov a.. kuj go-vodstvene revuije, bilance in vse druge trgo v t k o rio-spoitar^ke ,-osl- izvede :n izvedeniška uneiija oddaja kunct-sijou iaua Trgovsko gospodarska poslovalnica v Ljubljani.
ti lajanje Najmanj&i 17 Oin

Polnojarmenik
kupim. Ponudbe na po-druž. Jutra v Mariboru ood »Po nojarmenik^.
32063-7
Berkel
poceni kupim, ceno na ogl. pod »Berkel«.
tehtnico
Ponudbe t odd. Jutra
Ma obrok* ln hranilnr knilflce
POHIŠTVO
ftajvtčj* izbera vsako ^rs'.n<!g» pohiJtva. sobnih
;a kuhinjskih oprav Bf-^ranr $j«ain:ce drenova korunina	5000 Iperane <painic<: plesk l&Mi omare ...
poeteljt .....wn
knUaj >pr*ve , . . 850 trflenee . . 35" mize . . . «to!i .... postelj« . , vložki . , madract ,
120 5« 325 60 IS"
kotanj
kutin; tu h in j klI^ inj OtroSk e ocroiki otroki mair»ci fttii; vložki .... 8" fOKtilntiki stoli . . 22 sabo; u premog , , S" »a hoj za mneti ... 50 I*vr4nj»n)o pohištvena tn »t»-rbena lela po nafrtu S^rej^mamt ve« oopravi' Do konkurenčni e.«nt. Se priporoča
Mizarstvo »SAVA«
Rožna dolina Miklošičeva cesta 6
32316-02
Moderne spalnice
ra^me Imitacije ln lz orehovine poceni proda mizarstvo Josip Goljar. Gcsposveteka 13 dvort-Sče.	32303 12
»267-7
Dvigalo
co« »Ki kg nosilnosti, tudi že rabljeno, kupim. Ponudbe pod »Tc-arna pohištva« na ogl. odd. Jutra.
32342-7
Smrekove deske
suhe, lei>e. kupimo. Mi-za,rstvo »Sava« Miklošičeva c. 6.	322:7-7
Kegistrir blagajno 999.99
tudi rabljeno, kupim x vlogo Kmetske Ijubli. okolice. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra po.1 »Blagajna 900.J««.
3t3'. 7G-7
Knjižico Kmečke
posojilnice
Din 500^—10.000, ugodno prevzamem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 5000— 10.000«.	319 >5-16
Hranilne vloge
kupit* »li prodaste ootom moje pisarne aajboljše
Rudolf Zore
LJubljana. Gledališka 12
Telefon 38-10
32057 16
Bančno kom zavod
zvrtuie naibulišt oakup r prodate HRANILNIH VLOO .seh denarnih zavodov Ci odgovoi Din 4 raarak Maribot, Aieksandiuv, 4t, lft
Starinske majolike
(vrče) — tudi poškodovane kupi H. K.. Igriška ufca 2. Dritličje. levo. Od 13 — 15. 32140-7
Kupimo
še dobro ohranjeno železno blagajno srednle ve':ka-tl. Ponudbe z navedbo cene in velikosti je posati na občino Oolotnica, srez Slov njice.	32039
Kompanjonko
k dobri obrti z nekaj gotovine Išče gospod 45 let *tar. Dopie« na podr. Jutra v Celju pod znač ko: »Gent.emen«
32148-16
Družabnika(-co)
s kapitalom od 100 000 do SOO.OOO Din sprejme novo zelo rentabilno podjetje. Ceniene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka rentabilnost«.
32328-16
Honoriram
dobro idejo, detajlna po 'n nila. kateiro brezkonkurenč-no podjetje bi donašalo pri str>(i«oč naivišjo rentabili-| teto. Ponudbe pod »Lahka a 2 i prodaja« na ogl. odd<>leV 8-7 1 Jutra.
32363-
il
Med nestom in deželo
posreduje J urrov mali oelnsnik
rdgoienosti
iiesela ! Din lavek 3 Din za 5:frn ali dajanie naslova " D:n 'manjši znesek !7 Din
Vsakovrstno elato
non)«- or naiv-#ril> '••oah
CERNE • jmelii
' Inhllana Wolfovs allca i
Srečke
4. raar. držav. razr. loteTije so prrSI«. Dvignit" ;:h Ta«igTiraite srečo. Rudolf Zore. Ljubi jama. Gledališka ie.	3S293-16
Konfekcijsko
izdelovalnico
dobro vpeljano prodam. Velik ln dober krog odjemalcev. Ponudbe na ogl. od<1. Jutra pod »Prodaja na ve-I liko«.	32)183-16
enemu
občinstvu
nudim svojo veliko zalogo moderno in solidno izdelanega pohištva iz orehove korenine i. t. d. za spalne in jedilne sobe ter kuhinje po ugodni ceni. — Za cenjena naročila se vljudno
priporoča
ČERNE AVGUST - Zg. Šiška Vodnikova 122 - LJUBLJANA
K.m>ka pismena
Dobro vpeljano
gostilno
na prometni točki v Ljubljani oddam v najem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijski krai« 32333-19
>sta J&. oktobra MiiSL, il. 7.
pojasuiia znamke,.
J0iai-16 Hranilno knjižico
Pu&ojilnice v Rado vi ji: ci — prodam. Stavite najvišjo ceno. Ponuube ua ogl. odd. Jutra pod »itadovljica«.
3JJ&1-16
Vzamem družabnika
S 3t». Din gotovine ali dam trgov no v najem. — Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Oguliva Celje«.
Brivnico
v gOTen.Sikein induftrijskpro letoviškem mestu, blizu j dveh tovarn, prodam zaradi I mUioU v južne kraje.. Geoa nizka. Poizv« 6e: Mušič, | friior, Tjrrieva 71, Ljub-l.itna.	33Z77<9
Prostor
za ureditev fine obrti tšftem Vhod iz sitopnišča. V pošt v pridejo M klošičev« c. Marijin t^g 'rynševa c. in Selenburgova ul. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šilro »Jauunr 19S7«.
3-3167-19
Lokal
i Inpo soi/o, oddam tajcoj
na Dolt-ujski cesti	—
i\«ebno pripravno za brivc« 331U9-10
trgovski lokal
ve tk. na Smartinskl co-oU st. 24., dvosobno r ta uoi'iaije s pritiklinami. veliko k'i t z vinsko trgovino a i sllčno oddamo za takoj. Pojatmlls pri hišniku Is to tam all pri tvrcfkl ABC, LJ. Medvedova c. 8. Teeffin 24-44.	32231 19
s :nno
§pecija3sio zimsko aistoolfe
Start kot strela - dovršeno mnzanfe

i
Pozor
Knjižice
Krnečku posojiln.ee Vrhnika in Mestne hranilnic« Kam- I nik, potrebujem. Gotovina j Prodam takoj. Kudoh <ii»re. Ljub- i tri mesnice Ijana. Gledoliška IJ.	| premlieno
3J1C>5-I<i stroii, več
Iznajdbe
innožinskega pomena, ki bi se dale trgovsko izkorist.ti, ponudite zam.pno na RudolI /lore, Ljubl.cuna, Gledališka
:U. Priložite
znamke.
32137-1C
Starinske predmete
slike, skrinje, denar, dokumente vnovčite ugodno. — Obrnite se na: Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka 12. — Pnloiiite znamke.
Družfibnico
trgovsko naobraženo, katera razpolaga z 20 do 30 tisoč Din išče samostojen samski trgovec s prav dobro idočo trgovino. Fo-zneiša ženitev ni izključena. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Dobra trgovina 30«.
32200-16
mesarji in klobasičarji!
v centru Zagreba z delavnico, o-s potrebnimi kot 20 let obstoječo obrt z mesečnim T'0T!?t0rri D;n 500.000 ia ! D n 600.000 v gotovini.
Reflektanti morejo dobiti j tudi posamezno mesnico. 'Naslov v vseh poslr.rrln*-j cah Jutra.	32192-19
Mlekarno
'nhro vtveMano. n n dejeli, blizn železnice, zasebno ali zadružno, z najmanj 7iVi I mleka dnevno, z vsem in ventar'em. vzamem v na 'em t.ikoj al) pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarno«.
soi^-iig
Lokal
na prometni točki oddam v najem. li= to tam prodam Werthelm blagajno.	32073-19
Trgovine, trafike
lndur»trtje. hotele rertav racij«, bufete. kavarne, krčme, posuti, hiše. vile, letovišča, ln v^a obrt na podtetla prodajamo ln posredujemo nakup naglo in uspešno: Po-s'ovnlea. Pavlekovlč. Zagreb. 1'lca 144.
32066-19
Trgovski lokal
ln Mk*adlSč« takoj od dam. Sv. Florjan n ul. 26 32285-19
Hiša
sredi iepega trga pritlična, a tremi eobami in kuhinjo ter vrtom naprodaj za Din 32.000. Ivan Hol-bauer Vitanje.
3'981-30
Trgovska hiša
na prometni točki v Ljubljani naprodaj. Oo plse na ogl. odd Jutra r>od »Ugodna redk« prilika.«	31931 20
Komfortno vilo
v centru Liubliane, kupim takoi. Ponudbe T opisom in ceno na ogl. odd Jutra pod »Komfortna vila« 91920-20
Posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Aleks. c.
30. prodaja:
ieststanovanjsko hižo s trgovskim lokalom, cena 280.000.— dvostanovanjska nova. blizu gl. kol Din 110.000.— večji kompleks, štirih hiš. z dvema parcelama v mesta, 450.000.— lepa kmetija 90 oialov, 200 000.—, vinogradno posestvo 60 oralov, 350 000 Din. dalje graščine, hoteli. pensioni, gostilne, žage, mlini ter hi5e in posestva od 20.000 Din naprej.	32198-20
V Št. Vidu naprodaj
ob glavni cesti parcela do 1.500 m2 eventualno nova hiša z 2 stanova-nllma oddam tudi eno dvosobno stanovanje. Poja~nl'a na ogl. odd. Jutra.	32290-20
»Zakaj plačujete v novih stavbah tako visoko najemnino?«
Iščem k»ikih jO ™t«re«emtov
z gotovino li20—<160.000 Din za skupni nakup modeme stanovanjske hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje v lastni hišic.
32:90-20

%r
i (Vti lnvek S Din za 5:fm a|t lajanje oaslora s Din NaimaniSi "t Dir
Gospodična
Išče kompanjona s kapitalom. Ponudbe pod »Dobro podjetje* n« o?' odd. Jutra. 32266-13
Trgovski lokal
z vpeljano maniifakturo. na prometni točki, oddam pod ugodnimi pogon. Ponudbe na p odru ž. Jutra Jesenice pod šifro >Manuf.ikt'i.-a«.
331.58-19
Posojilo Din 50.000
šče trgovec na de?e'i. O-bresti visoke vkni žba. — Ponudbe na ogl. odd. !u-tra pod »S;guren
32323-16
Hranilne vloge
io7<).5?iteniti zavoro- Din il.ooo kupim. Ponudbe z navedbo rpnn ni - \fan'a '>ngxr. Zg .?iška 056. T.:ub-
Ijana.
522S0-16
VrtajMi
't^sedJi » lifro Din
al< lajnnie VaimaniS' 17 riln
le l>f,
na«lnv» tns«ek
Vrt
oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30282-17
Delavnico
veliko, sulio in svetlo, za č:.-to in m:rno obrt. oddam t,ikoi oroti nizki n«.?emn:ni. Po želji poleg tudi stanovanje. Smartinska c. 10.
33356-19
Lokal
velik, svetel in snh. v prvem nad=tr<>p in. primaren za tekstilno aV drugo tovarno. oddom takoj. Po dngov.n-ii tudi renen: pogon. Ponndbe pod »Ptrog: center« na ogl. odd. Jrtra.
PIEEB-IO
Brivski in damski frizerski salon
v centru mesta oddam vsled bralezni v zakup li prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Eksistenca*
32218-J0
Gostilno
na prometni točki v L.1ub'1anl oddam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaradi opustitve.«	32317-17
2 krasni sobi
v centru mesta, prazni separatni uhod, teiefon. tudi za pisarno al' klub takoj oddamo. NasHor v v»eh poslovalnicah Jutra..
33310-10
Gostilno in
trgovski lokal
oddam v na*m v letovi škem Vra»n na Go»en»f»kem. skupai ali posamezno Naslov v vseh poslovalnioiJi Jutra.	32110-19
Kupci pozor!
Nudim v nakup p. n.
interesentom: TRGOVSKO-STAN. hiJo v centru Ljubljane, z dobrim donosom in vedno zasedeno za Din 1,050.000.— TRGOVSKE HI5E v Ljubljani, za 550.000.— in 290.000.— Ugodni pogoji.
STANOVANJSKE HT5E po Din 100.000, 200. 300. 400 tisoč itd. do 8,000.000, katere se dobro obrestujejo. VILE, večstanovanjske. rentabilne po Din 150, 200. 300. 400. 500 in 600.000.— Tudi hipoteke za prevzeti. VILE enodružinske. lepi vrtovi, i bazeni, ugodne leee in primerne cene. MALE HISE po Din 70. 85, in 115.000.—, pripravne za upokoienre. KMETSKA POSESTVA 92 oralov, v jako dobrem staniu 7* 250 noo Din. — 50 oralo". t?Vot 'i prevzeti Din 145.000. Pojetvire, ni«ve Vi onrd. za Din 55.000. VODNE moči. za mline.
?at>e ind-jstrite itd. STfVBEME parcele od 16 Din dalje do 1.500 za Vv. m.
TRAVNIKI in njire. spa-daiofe pod r«ejto ter ?e mnogo drugih nepremičnin. Za pismeni TrriOnia prosim mamVe. PRTSTAVEC Franjo, T.tubljana, Erjavčeva r. 4» 322M-20
Citafe-i? inseientj ?
Izkoristite dolgoletne izkušnje številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo. da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan. zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati,
čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta mserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih«
čitateljev. Prihranili bote na času in denarja, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvoino število interesentov Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh.
Hišo v centru
Ljubljane, dvo ali večnadstropno. kupim za gotovino. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Donosna biša«.
9:919-3'
Hišo
večjo trgovsko tn 'ta novanlsko v neposredni bli*tal Marijinega trm prodam. Prevrotmem hl-ooteke eprelmem tnidl Ponudbe na oarl. odd Jutra pod »Zelo ugodni nakup «
32233-20
Več stanovanjskih
hiš
trgovskih hiš ln vil ter parcel, kmetsklh pese-»tev ln drugih nepremičnin imam naprodaj. Pojasnla Jančar Marl ja. Sv. Petra c. 27. tel. 37-96.	32234-20
Tovarna
novo zidana z industrij sko elektriko, parnim pogonom, kanalizacijo, vodovodom, v sn-dlSču me* t a Zagreba, fpoob na ze vsako industrijo, cca 1.200 kvad. m zemljišča, naprodaj. Informacije daje Stjepan Ha beri. Zagreb. Senolna u'. 19-1.	31845-20
Posestvo
čez 15 ba veliko g žago. gostilno trgovino. ob banovinski ceftl. brez konkurence v po de*eVfc1 farl z ali brez Inventuri« ta kol pro dam. Ceni 240.000 Din. ze*o primemo Z3 lemn trgovino v več tem ohpe-tru Tie resni nonudnlkl 7! Hot-v^no prid<*'o t po 't"v. Dot>:.«i v« o«r\ <vld f"tra pod »Zata '»mm 292.	"»3072-20
Enostanovanjsko
vilo
prortorno. vrt. oddam. Dopise na ogl. odd. Jutra ped vMaJ all pozneje.«	32045-20
Dobičkanosna hiša
v Ljuo.j&m 11 strank z vrtam in parcelo 3U0000 Trgovska hL%a enonad etcupaa 2 lokala, prometni kraj 100 000— Enonad»tropna hiša v velikem trgu na g avni cesti z vrtom in parcelo 60.000.— Velka izbi ra hiš in posist-ev v Ma riboru ta oko icl Po«re dovalnlca »RAPID- Ma rl bor. Gosposka u!. 23.
32069-20
Enonadstropna hiša
s sadovnjakom in vodno močjo pod Karavankami zelo ugodno naprodaj za knjižico Ljubij. kred. b. Ponudbe na ogl odd. pod »Sadovnjak 1937.«	31787-20
Enonadstropno hišo
v Savinjski dolini z vp-liano trgo>v:no ugodno na<pro-da'. Xaslov v vseh Jutra.	33'j66--20
Nova hiša
v Ljubljani, z rnef^arekim lokalom, sufilnico. detav-n co. kletjo, eobo, naprodaj zaradi starosti za 55.^10 Din — prometen kraj. ReaPt-4-na p:fama. Ljubljana. Wol-fova 1.	3E»-f2J3n
Posestvo
17 Johov hiša. gospodar sko posopje, kozolec, s\"tajaki, 45 min. od Ce-i Ija, ugodno prodam, ne kaj h poteke Natančne podatke KRONOVSEK. Giaral trg 6 Ce je.
32018 20
Redka prilika
Nova enustanovaniska biia, spadajoča pod mesto Celje, ob Mariborski cesti, naprodaj. Potrebno Din 30.000.— ostalih 10.000 Din na obroke. Pojasnila: Marn, Zg. Hudinja 62. Celje.	32J47-20
Vila
novo zidana, enonadstropna z mansardo, 2 komfortna stanovanja, lep vrt, v vilskem četrtu, naprodaj. Ponudb c pod »Krasna lega« na ogl. odd. Jutra.	32340-20
Pletilni stroj
10/80, rgodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32322-20
Dilet. stružnica
dobro oh rjtn jeca, Din 2BBu Ogled mltdo dopoldne: Medvedova 38.
82371
Vilo
v LJrcfMjani. kupim. Prema-
!M«a tudi hipoteko Plačam takoj v jrotormL Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Mfro
»Vila - 300.000«. _
SS99-9)
Enodružinska vila
komfortna, u?odno naprodaj. TVrma«tij«i, Zg. Sička na Perkovem.
82381-9»
Novozidano vilo prodam v kopališkem
mestu. Naflov v "seh posl. Jutra. 32068-20
Manjšo hišo v centmmu Maribora, gospodarsko poslopje, fctavbišče, vrt. poceni prodam. Ogleda ee lahko samo ob de.avnikih med 11. ta 12. uro. Naslov v vteh pofeL Jutra.
32060-20
Nova stavba
s vodov o lom m etektniteo
raisv«jtljavo. pripravno sa vrako obrt. naprodaj tik žel. pofctaje Podiiom pri Bledu. Poiive se pri g. Janez Govc, Zssip. Bled L
Novo hišo
ve&ftanovanjsko, t l«pn donoeom. prodom. Pooad-be aa ogl. odd. Jutra pod »Lepa legta«.
33184-30
Enonadstropno hišo
z goetl.no ta trgovino
ter e ceilm gospodarskim poslopjem ta zemljiščem tik postaje ta velike tovarne proda: Ivan Herle. Duplica, št. 3. p. Kamnik. Cena Din 200.000, brez zemJJlSča 160.000	323329-20
^□□□□□□□□□□□□□□□mnDDDDDOaDCEDUUUUULg I I I H n !□
□	PRIPOROČA SE
□
□ p p □
°	in modna trgovina
nova galanterijska
CUZNAR STANE
□ v Ljubljani — Frančiškanska ulica 4.
OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE !
□ □
nnnnrTTnnnrTVTnnrrTnr u n a i u»11 »■■■■■ i ■ b ■»■„■,., ^
EH
NAZNANILO
OBVEŠČAM CENJENE DAME IN GOSPODE, DA SE JE TRGOVINA S KRZNOM KRA&NJA MIRKO
PRESEULfi a MfOLfOUE ULICE fi2
V •
u FR1MOSH1HSKCI ULICO
(pasaži)
CENJENIM ODJEMALCEM SE V NADALJE TOPLO PRIPOROČAM IN ŽELIM SREČEN BOŽIČ!
rašnfa mirilo, krznar
FRANČIŠKANSKA ULICA (PASAŽA) CENE ZMERNE!	DELO SOLIDNO.
Enonadstropna hiša
■	go«tiiniSk m- im -j-govsk.: mi lokali ob banov; Dski c« etj poceni naprodaj. event. ®dd£mi v a. -ou. Istotam naprodaj mala posestvo z 3fl orali seml;e Naslov v vtteb ooal. Jutra
■i3167 -20
Novo hišo
B mmvet od s»]»iivom m OOTk-v« prodam. Po;zve se: liescs 5tv. 80.
33105-20
Parcelo
predmestje, ugodno prodam. G-orjanc Miklošičeva 16. — Telefon 20-66.
32241-20
Lepo posestvo
■	trgovino v bližini Maribo j», sestoj-eče ii sadonosni-kft, njive, vin grad travn k gozd—nov« po« lop je. uro dara rad boie-zni. Prodam tndi samo zem' ilče lfl oralov. Pojasni" daje- t-govi-rai LeSnik. Pesnic«
33195-31»
Enonadstropno hišo
diostariovanjsko. pripravno
M. vsako »M tik postajo Škofljica proda Hafner, Škofljica 37
3K314-2M Posestva, parcele
prodajamo .o posredujemo prt nakurm s*'idno hit.ro in uspešno Pkwto» Adamič. Ljubljana. G-osposvetska. S 11 telefon 32—&
32212-20
Posestvo
Krasno gostilniško ln v-nogradno pr Mariboru dam v najem al pro dam t- prvim januarjem. dob:čkano»-no in na dobri točki Naslov v vseh posl Jutra
32143-20
Veliko zemljišče
nizka cena
Zelo vel^Tt Mih travnik v predmestju v Ljubljani, zelo l-epa lega. v bližini ?lavne ©e«te. poceni naprodaj. Od prodam tudi v manjših delih. Naslov v vseb dosIo-"relnicflb Jutra.
Stanovanje
robo. kuhinjo takoj oddam Stožice. poizve se v gostilni Ramovž.
32227 21
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritlkiinaml ln z vrtom oddam za 270 Din. Jurčkova pot. 55
32220-21
Stanovanje
dvosobno z prltik.lnami takoj oddam. Tyrševa e. 63.	32221 21
Stanovanje
tipn m dvosobno s pritikr nami oddam za januar ah pozneje. Predovičeva 9./1. levo.	32151-21
3-sobno stanovanje
komfortno, t- kop»,n:co — ,<ddam v Trdinovi št.. S- — Naslov pri A loma Company i. z o. t.. Ljubljana
32301-31
Stanovanje
4 gob. oddam za takoj — Gregorčičeva 17/c, I. nad. Informacije: Bolb«. Trdinova ulica t. nadsti.
33399-2-'.
Štirisob. stanovanje
z vsemi pritiklinam razen kopalnice), oddam takoj poleg univerze. Naslov v veh poslovalnicah Jutra
32245-3!
Dvosob. stanovanje
celo nadstropje, vrt. eiek trika, oddam i- februarja v Zg. §ški. Pojasnila Dalmatinova Ii3. Prelovec.
32254-31
Besedi i rviri livpk 9 TVn O Vlro ti' daisnjp ijisIovs Q Din Vaimanj?' tnp»«k 17 Din
Komfortno
stanovanje 9 so-b in verande, oddam ▼ vili pod Rožnikom Po feve se: Rozman Dvorni «xg 8/11.	92096-31
Stanovanje
trisotmj, podstrešno Id trisobno v-lsokopritiično. oddam: prvo januarja. drugo februarja. Vprašati hišnico Slomškova 7-
32028-31
Stanovanje
8-»obno i vsem' prit'klina mi oddam v Prsžako-vj ul. Siv. 10. ta 1. februar. Več »e izve pn g. A Šarabon. Zaloška cesta štv \
31678-31
Trisobno stanovanje
■olnftno. mirno s central no kurjavo ln prltlkilnaml oddam za 1. februar 1937 Penzljfkl fond advokatske m notarske komore v Ljubljani Dvofakova u' 10.
32273 21
Stanovanje
eno oziroma 1-vosobno z vrtom, oddam takoj ali kasnpie v Šiški Informacije v Zvonarski ulici 11/1.
3321)1 -31
Večje stanovanje
oddam 1. februarja 1937 v hiši Celovška cesta 33. Poizve se pri hišniku Cekino-vpga srradu.
320S9-2H
Dvosob. stanovanje
solnčno. komfortno z vsemi pritlklinami. blizu pošte, oddam febru-ar<a Informacije. To bačna 6.	32302 21
Dvosob. stanovanje
z v«em; pritiklinam i. od-d.am v nn.iem 1. februarja. Rožna dolina Cesta XT Itev. 12.	331:18-31
Trisobno stanovanje
kchinet. predsoba, parketirano. veranda. «-nlnPno celo nadstropje, vrt. n'»va hiša. oddam februarja na Do lenjski cesti 48 2.
3212S-31
Enosob. stanovanje
eno za januar, eno za februar. oJd.im. Polakova ul-13. Sp. Šiška.
32095-31
Dvosob. stanovanje
parketirano kabinet, prvo nadsfopje, pod enim kiju čem, vrt. vse pritiklinp. balkon. oddam takoj «li februarja za TVn 530. Mil finskega 63 Šiška.
32 '07 21
Štirisob. stanovanje
krasno, sončno, mirno, oddam. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod Zraven sodnije.« 32261-21
Trisob. stanovanje
poleg sodišč«, »Kidam. — Vprašati od 2.—1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 32258-21
Enosob. stanovanje
oddum strank- Brez otrok s 1. januarjem. Pokopališka ul. 4. jioste.
33208-21
Stanovanje
dvosobno lepo. sredi me*ta z Januarjem od dam Ogled od 1 do 2 ure. Nas.ov v veeh po slov. Jutra. 32325-21
lieseda Din iavek 3 Din 4a šifro aii dajanje naslova 5 Din Najmaniš' znesek 17 Din
Stanovanje
enosobno samsSu v mestu iščem. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
32348 2la
Stanovanje
ln hrano v oko.ici Ljubljane pri pošteni rodbi-n iščem Ponudbe s ce no na ogl. odd Jutra pod »Poštena p ačnica« 32250-21a
Enosob. stanovanje
išče državni unadn;k brez otrok Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten piačmk«.	33l79-21a
Razpis
Zveza za tujski promet v Sloveniji razpisuje sledeča mesta:
i) (Pomožni tesjn' fs
Pogoj je znanje državnega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter sposobnost samostojno voditi pisarno Prednost imaio absolventi trgovsko — strokovnih in osta lih visokih šol z zaključnim izpitom in zna njem angleškega, francoskega ali italijanskega jezika v govora.
St) MfadniG xa hihetarno
Pogoj je večletna bančna praksa in znanje vsaj enega tujega jezika Prednost je znanje več jezikov.
S) Sluga
Pogoj sposobnost za rranipulacijske por,le v pisarni in znanje nemškega jezika vsaj za sprejemanje obiskovalcev
Vsi morajo bit' jugoslovenski državljani in imeti izpolnjen vojaški rok. Prednost imajo osebe z dobrim in vljudnim nasto pom.
Prošnje z navedbo višine plače m z iz javo da se sprejmejo zakoniti roki za od poved, je vložiti na Zvezo za tujski pro met za Slovenijo v Ljubljani, Tyrševa l/III do vključno 15. januarja 1937.
3 odrasle osebe
iščejo uLirnu IviMibno sta novanie. Pnsmme oonadbe na srospo ') Polianska ce sta 77'T	32-3'.5-21 a
Solnčno trisobno
stanovanje z vsemi prltik linami išč e mirna stranka v eredini mesta v moderni hiši aii vili. Ponudbe na ogi odd Jutra pod »Lepa«	32305 21a
Dvosob. stanovanje
za 1 februar, iščem za P.e-žigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod »Bežigrad«.
32312-21 a
.f>t-.lii uu
š'frr 4i dajanje	naJi"-
Din Najmanjš	tn»ek 17 Din
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in e-lektriko oddam v Dalmatinovi ui. št. 3/11., ievo. — Vprašati je od 8 do 11.
32320-23
Sobo za 2 gospoda
opremijeno v centru, s po sobnim vhodom, oddam. — K oltar. Tvrševa št. '.VI'..
32272-23
Opremljeno sobo
posebnim vhodom oddam. Vodpatska 29. v, bližini vojne bolnice.
32'80-2:!
Sobo
oziroma dva manjSl, s po sfcbnim vho-dom. »odam ta koj. Smartinska cesta 20.
32255-2-
Solnčno sobo
s posebnim vhodom elek. oddam. Našlo-- v v<-eh posl. Jutra.
3231S-23
ČOKOLADA
TAKO JE IZVRSTNA DA SE V USTiH TOPI
Opremljeno sobo
čisto solnčno s posebnim vhodom oddam vis a-vis gor. kol. Naslo\ v vseh posl. Jutra.
32286-23
Ceiuloidne ščite za vrata
Sobico
skromno išč- reven dl jak za sobo bi tudi in struiral Ponudbi pod »Skromen« na -g- Jdd J utra	32343 23a
Upokojenec
išče skromno jprem ji-no čisto sobo z oskrbo. Ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »Zadovo!ina.«
32092-23a
Beseda : Dir. tivpk S Din z? 5:fr« vi; dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Železničarji!
Lep zaslužek onninu k* mi nabav' naslove vseb železničarjev ljubljanske ielezn. direkcije. Ponndbe na ogl. iMldelek Jutra pod »Br. 1,111/22«.
33M0-31
Svarilo
Svarim vsakogar, da bi brei mojega ustmenega dovoljenja izročil komurkoli gotovino oziroma blago na ime Gartner.
Daria Gartner 32324-31
vsaka Desefls 5(1 («r lavek .1 '' n ze S tm 1! lajanje laslnva 5 Din zn^f-k in riin
I ZIMSKE
SUKNJE ooijše vrste Huoertuf- oepre-j močljiv	Uin.
j p e r 1 i o in >/sa ^ praktična oblačila nudi pc re-! klamnih c e a a n
P. E S K E R. i
@ Sv Petra c 14
naročajte pri
FE. ZRNEC
Ljubljana, Kopitarjeva ul 1

ti i
VsaKa aeseoa 2 Diu, iavek j Dn, ta dajanje naslova 5 Din, najmanjš ■aiminjš* »nespk -JO f)in
Gospodična
želi dopisovanja najraje z orožnikom. Nas ov v ogl. odd. Jutra.
32055-24
Mlad gospod
dobro situiran, želi prija-^; teljstva i «im[>atično gospo dično ali i^ospo. Ponudb® na ogl. odd. Jutra p<*i »Ljubljana«.
33 180-34
Duševno osamljen
nerazumavan. želi dopisovati. Dopiši na ogl. odd. Jutra pod šifro »(Platoni-čno<	30177-34
Gospod
v etalnl s'užbi želi spoznati žensko brez predsodkov zaradi prijetnega razvedri-a. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »V dvoje Je lepše«.
32214-24
Inteligent
srednjih let v zakonu razočaran, bivši častnik, želi spoznati ra-no ln plemenito damo v svrho skupne ffeče. Strogo diskretno pod »Srečen božič« na podružnico Ju tra. Jesenice.
32070-24
Trgovec
zdrav in simpatičen, star 30 let z dobroidočo trgovino, iiče radi čimprejšnie ženitve resnega znanja z trgovsko naobraženo gospodično primernih let. katera razpolaga z nekai kapitala. Tajnost zajamčena. Samo resne ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Februar 1937«.
32199-25
Obrtnik
fant 39 l-e* »iat, t»«tn k večje res dob.« izpeljane de iavn:ce. brei	-o
t/tvine, išč« zdravo dekle v starost nd 25 35 .et. v avrho ienitve 't dobre ooštene trže 1 n- k«j dote. Jeflektira na iobro gosj)" iinjo. katera bi imela ve »•dje do kupčije n pisarne. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Poni ad«. Slika za željena. tajnost zajamčena.
83186 25
Upokojenec
čedne zunanjosti, osam IJen. že'l znanja z damo. enakega a'l sečnega poožaja Cenjene do pise pod »Lep stas« na ogl. odd. Jutra.
32044-25
Gospod
simpatičen 30 letnik, uradnik, v stalni službi v dobrem po'ožaJu bi poročil gospodično do 22 'et siromašno toda bogato na nežnosti, iepo ti. čvrsto povspm čl»=te pretek'o-t'. Neanonlmne ponudbe s fotografllo. ki se vrne pod strotro dlskrecilo nazal. na ogl. odd. Jutra pod »30 eo-dlne.«	32089 25
Opremljeno sobo
solnčno in zračni«, s posebnim fhodom. odd>im ,ia-mi:f!:i Cesta na Rožnik št. 47	32153-23
Več praznih sob
nasproti glavne pošte m pisarni ali stanovanja oddam Naslov v vseh nosi. Jutru	32175-23
Opremljeno sobo
lepo. i uporabo kopalnice, solnčno. oddam pri sodniji. Cignletova 11./' levo.
32174-23
Dve pisarni
po drs s«bi, oddam i.3 ta-kcj. Trdinova ul. Informa cije istotam 1 Bolha
32300-23
Lepo solnčno sobo
v o"vi hiši. s posebnim vhodom in souporabo ko palnice oddam 1 ili dvema boljšima osebama Ilirska lll:fr. S/l
32243-23
SuDa drva. $ ^^ premog '	Karoopakete
P ^ aoDite pri
1. PCGAČNlli
tiohoričeva al. St- 6-
Ali .«Jabo slišite?
Ali trpite na šumenju v ušesih
Prospekt o v ušesu
uevidnem slušnem
aparatu: fcobnjiču
Vam pošlje gratis
G. VVEIS & CO.
WIEM 1. Liebenberggaase 6/12 Poštni čekovni račun Zagreb 40.732

Opremljeno sobo
s prostim vhodom oddam ffoit>odu Vodnik v trs 3/JI.
35311-23
Sostanovalca
sprejmem v lepo sopamra-no s-ibo », celo oskrbo, do-iira in zadostna hrana Všte to je »anip. likanje m krpanje per^l.-i. Naslov v vseh posl. Jntra	13203-23
Sobo
s štedilnikom in drvarnico, oddam. Trnovo. C'sta v Mestni log 61
33134-23 Opremljeno sobo
čisto, oddam -olidnemii gospodu i,pv«tiko--) ul. 21/11. levo.	^3' 14-23
Šolnino sobo lepo oddam. Naslov v vseh poal. Jutra.
32315-23
nudi najugodneje
Kači« Pranja
Celovška c. 61, Šiška, 1 poleg stare cerkve)
Vjaka )esed» i Din; lavek J D>n za dajanje lajanje naslova 5 Din
naimin:5! •—,-,«pir Dn
Upokojenec
sam. t več.jc gotovino, M žel; seznaniti ali poročiti. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lena harmonija«.
32043-25
Iskrenega tovariša
kultiviranega — soVdne.ea gospoda 36 — 44 lc*, sigurne eksistence, si želi se-rio^n- dobro situirana gospodična 34 let. Neano-nimne ponudbe na ogl. odd Tutra pod »Soliden inteligent«.
32319-25
Ugleden trgovec
bog«i t. podjeten, energičen, lobrosrčen, posestnik, čed -, • zunanjosti, srednjih let, Slovenec v Italiji, želi znanja s samostojno ?ospodič no gorioznafenih svojstev. -.dravo. brezhibne minulosti. Slika zaželjena. Diskretnost garantirana. Ponudbe: »Boljša bodočnost« n« ogl. odd Jutra.
30202-2?)
Kateri gospod
?. vči-im kapitalom, poroči gospodično z lastn:m pod-jetjem. Ponndbe na ogl. odd. jutra pod »Sreč«-«.
3S36f>-25
Kateri gospod
bi hotel postati 71etnl hčerki dober oče. a njeni 271ctnl materi dober mož. naj pošlje ponudbe s sliko, na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hvaležna dobrotniku.«
32240-25
Boljši državni
uslužbenec
visoke postave išče čedno posestniško gospodič no vsestransko gospo-dlnlo. neoporečno eve-tlola*ko z doto ln opre mo Dopisi s sliko in rojstnim datumom na o<?l. odd. Jutra pod -32 Me* to.«	31936-25
Vestno, odlično
in diskretno
posredujemo ženitve in možitve boljših krogov. Imamo veliko Izbiro odličnih partij obeh spolov. Informativne pro spekte ln pojasnila pro ti vposlanlm 10 Din v poštn;h znamkah! »RE ZOR«. Zagreb pošta 3
32085-25
Iščem prijateljico
ki nI v zakona zadovoljna, naj bo čedne, srednje močne postave, ne nad 36 let, sem obrt nlk. Je lahko gotilnl čarka. vdova brez otrok a l ga-podična. sem Izven Ljubljane, če bi bo tela malo pomagati. Sa s po'nlm naslovom, drugače ne odgovarjam, po možnosti sliko, ki Jo vrnem. Pod strogo tajno zajamčeno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Decem ber 31. 1936.«
32091-23
Trgovec Slovenec
neoženjan 35 let z lastno dobroidočo trgovino in hišo v Zagrebu v vred nosti četrt milijona, ne. zado'žefi. soliden, delaven, Izobražen, poroči takoj Slovenko do 26 let. dobro gospodinjo katera Ima veselje do trgovine ter poseduje ne kaj danarjn aH pa dru ee vrcdnrKtl. Posredniki dob1 Jo nagrado. Cenj ponudbe pod »Skrben so nrog' na og1. odd. Jutra.	32071-25
Poručnik
artilj. 29 'et. od1:čpn, sta-sit. — PORUČNIK. mor-nr.r, 29 let. nriiefen, vi-sok. — KAPI-T A V. sad. rn-l-f ^^ let. relo let).
— PITKOVNIK. oe?ad. udov. <? let.	Od-
'ičtia. relHc Izbir* č-,st-nikov. in podčastnikov. — Tnfnrm»<"iie f^rot' vr«n»1a mm Heset D^P (7n»mve>
FTDF^« 7,greb. TV-1?:?c va 4.
Gospodična
rmlrt. !etn-> <4ot-> Din i«n 000.--G^NA ?1
'etna. prav. dot' Din iso pno — FPOPFSOU. c k. 79 letni, d"1-« D!n 300.00" — CD<"VA. 2-1 '-►"1 dota D''n 75.000 — GOSP'V. l<-^»nk» rmkt V
l»t arfr Din	OOO —
r-.ocp/v	45 le*ns
'»-'Vt.. dota D:i s00.000 — 1MIV«	— »>en.
-!on?rV in r*Tni>i Pomije — informsriir -»7r>of'1i,imr> proti rposla-n"i» »'»•»et Din — rnmke «FTDFS-» 7nereh Tk-1?: ?eva 4.	MR47-2<
Iz tržiškega društvenega življenja
Tržič, 23. decembra.
Lepo spominsko svečanost ob prvi obletnici smrti Karla Bocaka. posestnika in kleparskega mojstra v Tržiču, je priredila v nedeljo 20. t. m. gasilska četa skupno s Sokolom in Bralnim društvom. Vsa tri društva so se korporativno z zastavami udeležila maše zadušnice. po maši pa so se zbrala na grobu, kjer so se po končanih cerkvenih obredih gg. častni predsednik gasilske čete Josip Dornik. načelnik Blaž Jeglič in predsednik Bralnega društva Fran Su-šnik v lepih govorih spominjali pokojnika kot navdušenega gasilskega poveljnika, vnetega pevca in najboljšega tovariša in prijatelja Po govorih pa sc zapeli pevci ža-lostinko »Blagor mu«, katero je pokojnik najraje pel. Tako so počastili Tržičani spomin značajnega moža. ki bo vedno živel v naših srcih.
V Sokolskem domu je vladalo ves mesec živahno vrvenje. 2e akademija v proslavo narodnega praznika 1. decembra s svojim pestrim telovadnim, godbenim in prosvetnim sporedom je pokazala lepe sadove so-koiskega dela. Tudi udeležba je bila častna. Tudi miklavževanje mladine in odraslih je lepo uspelo. Zadnjo nedeljo so naši pridni diletantje uprizorili spevoigro »Svojeglav-ček« v prevodu Jake Spicarja. Priredili so nam večer prisrčne zabave in vsi igralci so odlično izvršili svojo nalogo v veliko zadovoljstvo občinstva. Želimo, da bi bil tudi Silvestrov večer tako vesel.
Letošnjo predpustno sezono bo otvorila gasilska četa s svojo tradicionalno veselico že na Štefanovo v dvorani občinskega doma, katero je dala na razpolago občinska uprava. Čisti dobiček je namenjen nabavi reševalnega avtomobila, katerega nujna potreba se je posebno letos pokazala. Obeta se nam živahen predpust. Poleg Sokola, Bralnega društva, Planinskega društva, športnega kluba čujemo, da nameravajo prirediti predpustno veselico tudi šoferji in celo Društvo rejcev malih živali noče zaostati.
Par minut smeha
Janezek ve ... »Ti, Tonček, koliko zob ima odrasel človek ?*
»Pet in dvajset, gospod učitelj.« »Ni resi No, pa povej ti, Jurček, koliko zob ima odrasel človek?« »Šest in dvajset la:
»Tudi narobe! Ali vei tt, Mihec?* »Sedem in dvajset.« »Ni prav! Ali veš ti. Janezek?« »Da, gospod učitelj,« vzklikne Janezek, »poln gobec!«
Spomin
Mlad pisatelj je prišel v uredništvo tn vprašal:
»Kaj pa ste napravih z mojim rokopisom, ki sem vam ga zadnjič prinesel?« »Kako pa se je vaša povest imenovala?« », Premog'.«
»Aha, zdaj pa že vem. V peč smo jo vrgli!«
Pismo
Med vojno ie hotel neki študent sporočiti svojim staršem, da je tudi on v ognju in napisal jim je:
»Dragi starši! Pišem vam z revolverjem v eni in s sablo v drugi roki.«
Zadosten vzrofe »Zakaj jokaš, otrok?« »Oče mi je umrl, mama mi je umrla, stari oče je v nebesih in tam so tudi moji bratje in sestre. In če bom prišel zvečer domov brez denarja, me bodo vsi tepli.«
Srečen zakon »Ali ste res prepričani, gospa, da je bil vaš mož pijan, ko je prišel snoči domov?« »Seveda, — ker me je hotel poljubiti.«
Ničesar ni znal Pepe se je dal ločiti. Od mize tn postelje. Zadeva je postala seveda predmet vnetih pogovoren' in neka gospa je po dolgem molčanju vprašala: »Kaj, tudi jesti ni znal?«
Železniška nesreča »Ali si že kdaj doživel železniško nesrečo?«
»Sem, v predoru blizu Bleda, kjer sem namestu hčerke poljubil mater.«
Soliden trgovec
star »4 le*, "obrobetneg* značaja in npoporečnepre-teklofti. pornfti 2o ao let staro ti g" .-ko naobraženo gospodično enakih lastnosti. Dopwe na ogl. odd. Juti« pod »Dobra si-
»NADA«
konces J&nlranl ženitveni biro, Zagreb. Jeiačl-čev trg br. 10. Posredujemo dlkretno ln uspešno ženitve ln mož tve vseh slojev. V evdencl Imamo polno gospodov ln dam. Za informacije pošljite Din 10 —
32100-25
Trgovka
samostojna srednjih let želi znanja v svrho že n tve s trgovcem, uč te-ljem alt viSjlm držav nlm uradn-kom. Ponudbe « sliko pod »Tiha sreča« na ogl. odd Ju tra.	31855 25
Učiteljica
dražestna p'avo'aska. 28 letna z doto v ?otovnl Din 250.000— *če zakonskega moža. Pojasni Ta daje »NADA«. Zagreb. Jelačlčev trg 10 Za informacije poS'3'te Dn 10__3210125
Samec
53 ieten, zarav ln dobro ohranjen, z mesečnimi donodk.i 15.000 u.n lsce zakonsko aružico. Prednost vdove z moškim detetom. Pojasn^a daje «NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za in-iormaclje po&Jlte 10.— dinarjev.	32102-25
Dražestna črnka
23 etna. z doto 1,500.000 Išče moža z bogato dtuso ln srcem. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb. Je-lačlčev trg 10. Za lnfor maoije pošljite 10 Din 32105-25
Profesor inozemec
391eten prijetne zunanjo stl z mesečnim dohodkom Din 5000 e pravico do pokojn ne Sče zakonsko družico. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite Dn 10.—	32106 25
Državni uslužbenec
z 3600 Din mesečnih dohodkov želi znanja z m'al5o simpatično go spodično Prednost de-že'anke. Dopise na po-druž. Jutra Maribor pod šifro »Sreča.«
92342-2»
Ločenka
prijetne zunanjosti z 1 doto v gotovln1 400.000 i Din, išče moža. k: bi I hotel biti samo njen. Pojasni a daje »NADA«. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za nformaclje pošljite Din 10,—	32107-25
Mlad gospod
2B tet štor, čvrst, trgovsko Izobražen, kateri poseduje 100.000 Din v nepremičninah. želi tem potom spoznati zaradi ženitve gospodično ali vd«»vo s premoženjem t gotovini. Ramo resne ponudbe s točno adreso m fotografijo, ki se vrne pod strogo diskreoij« poslati pod	ua Pu-
blicitas, Zagreb.
aanoo-ar,
Dota —
stranska stvar
ni pogoj. INDUSTRIJALEC, 28. 1. rmkt. odličen, bogat. — BANČNI DIREKTOR, rmkt., 32 1., združen s pokojnino. — TRGOVEC, 3« I. ločen, zelo bogat. UČITELJ, 29 1., rmkt. na provinci. Velika izbira vpokojencev — vdovcev, držav, uradnikov. Informacije razpošiljamo proti deset Din. — poštne znamke. »FIDES«, Zagreb, Tkalčičeva 4.
31848-25
Gospod na deželi
mlad. boljši samostojen Išče mlajšo, boljšo gospodinjo. znati mora kuhati ln šivati. Ponud be na ogl. odd. Jutra samo s eJlko pridejo v poštev; pod šifro »Samostojna gospodinja.«
32334-25
Inženjer
341eten, z lar-tnlm podjetjem. z met-ečnirnl dohodki 15.000 Din, Išče za.konSko družico. Pojasnila daje »NADA-:, Za-oreb. Jelačlčev trg 10. Za informeiijc pošljite Dn 10.—.	32104-25
Deželanka
25ietna. z doto v gotovini Din 50.000 ^ trgovca, obrtnika aii slift-no. Polai-iva daje »NADA«. Zagreb, .Telačlčev trg 10. Za informacij« poSljlte 10.— Din.
32103 25
Državni
nastavljene«
34 let star, ieli potrditi
gospodično i nekaj gotovine. Dopis* s difco »a ngl. odd. Jutra pod
SSTiRJai
Med mestom in deželo
Dosreduje Jutrov mali oglasnik
Gospodična
»redni* let t 1«.«™ gotfw-"me. ?e'i poroditi žavneffH uslnčbenoa »Ji obrtnik« do W let. Pnnud-he na o<rl. odd. .Tirtra pod >Varčna gospo ^n <9 «
3B17S-S5
f

2andar
321eten .lepega, vlfokeea sta.-a. t gotovino 30.000 Din. 15če zdravo ln pošteno aakonsko drulrco. PoJa«iTlft dale »NADA«. Zatrreb Jelačlčev tre 10. 7* l-nformacile ooSUltf Din 10.—.	32108-25 !
Dražestna črnka
18ietna z Imetjem 300000 Din. Išče zakonskega dru ga. Po1a»nlla dale »NADA«. Zagreb. Jeačlčsv trg 10. Ze Informacije poBJfte Din 10 —
32109-25
Izbirčna gospodična
prijetne zunanjoHl. želi poročiti državnega amdnika rad 33 let itareg«. Dota 100.000 Din. Ponudbe na ftgf. odd. Jntn pod iUm mMM*.	"
Potrti neizmerne Žalosti javljamo, da Je naS nepozabni soprog, oče, stari oče, tast, stric itd. gospod
Mihael JC1u£
gostilničar in posestnik v Pesnici in Sv. Juriju
v sredo 23. decembra ob 16.30 po kratki bolezni v S7. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo 26. decembra ob 14. ■z hiše žalosti na Pesnici. Truplo bodo prepeljali v '"rornjo Sveto Kungoto odkoder bo pogreb ob 14.30 od kapele veleposestva grofa Pachta. Prosimo tihega sožalja!
PESNICA, dne 23. decembra 1936.
Globoko žalujoči rodbini KLUG in KRANJC ter ostalo sorodstvo.
»JUTRO« K. 298
23
Četrt dE, 51. TU 1936.
UJLIJUULUJLIJULl^^
8 Cenjenim odjemalcem žel □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
n
n
prijeten božič in srečno novo leto!
□
□
©sina
□ □ □
MARIBOR — VETRINJSKA 26. G
□
Zaloga galanterije, drobnarij, O
pletenin, papirja i. t. d.	□
□
■'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GC
kune, jazbece, dehorje, lisice, veverice, zajce in vse druge vrste — kupuje stalno ZDRAVIC, LJUBLJANA, prej v Florjanski ulici zdaj STARI THG nasproti kavarne Zalaznik.
Blago boste prodali dobro.
Razpošiljamo pdma:
bosanske suhe slive . . 10 kg Din 62.— bosanske suhe slive . . 50 kg Din 220.— očiščene orehe bele . . 5 kg Din 80.— očiščene orehe bele . . 20 kg Din 320.— očiščene orehe bele . 30 kg Din 405.— orehe v lupinaH letošnje 50 kg Din 250.— Vse franko dostava po povzetju oto/nto AGENTURA PRANJIC — TUZLA.
T'
Ifc

speč. izdelovanje pogrebnih potrebščin LJUB L J A N A , MESTNI TRG 17
IZDELUJE: mrtv. pregrinjala, zglavnike, naličja, čipke, šerpe itd. Opremo za mrtv. •odre, pajčoiane za neveste in otroke itd.
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nn
i_i —
□
□ □ □
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
Jsslp Kozleve.ar
mesarski mojster
ŠOŠTANJ p
■^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uGnc
u □
□ □ □
n
□
n
□
□
G □
B
G

NAZNANIL©!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo da smo se
PRESELILI S TRGOVINO KLOBUKOV
iz Tyirševe ceste IZ v FlorjansSso uliso 19«
Istotam se dobe tudi vsa popravila. Za obilen obisk se priporoča
KLGBUČARNA FRANC BERNK
d. z o. z. LJUBLJANA — FLORJANSKA 19.
□GaaaaaaaaaGGaaGaaGGCGGaacaGGnGGaaaaDGaaaaag
□ DELNIŠKA GLAVNICA: DIN 20,000.000.—
a
n
Zadružna gospodarska banka,
d. d, v Ljubljani
Za nakup praktičnih in lepih
BOŽIČNIH D A E I L
priporoča tvrdka
F.
J.
ul
o
LJUBLJANA
€ A R
hvojo novo otvorjeno špecijalno trgovino s perilom, platnom in pralnim blagom na SV PETRA CESTI 30. kakor tudi že splošno znano trgovino z manufakturo in konfekcijo na SV. PETRA CESTI 29. po globoko znižanih cenah Pri nakupu nad Din 50. — dobite reklamno darilce!
Podružnice: BLED. KRANJ, MARIBOR, NOVI SAD, SPLIT □ j=j Vloge obrestuje po 4 %, vezane na odpoved po 5 g
H Dovoljuje kratkoročne kredite v teko- g 3 čens računu« Eskontira trgovske menice. r
G VRŠI VSE BANČNE POSLE NAJKULANTNEJE □
G
GGGGGGGCGGGGGGGGGGGGGGGDGGGGGGGGGGGGGGOGGGGD
Dospele pošiljke za božične praznike: prvovrstno staro in novo, prošek, tropinovec in maslinovo olje. — Toči se: Cankarjevo nabrežje 5, Breg 2 in Rožna dolina, Cesta II št. 36. — Vsem cenjenim gostom se vljudno priporočamo ter želimo vesele praznike in srečno novo leto.
I.
SS ffi	Si 3S
i gg m m 3
f £»2 MM i. & I &
ne zamud.te
ii^ocfn© oni
Radi opustitve drevesnice prodam več tisoč visoko ir. nizkodebelnih jablanovih in hruškovih dreves
XB PO"OVi2i13 ceno
SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA!
Ne samo čaj . . .
V V •
<or ® c&ip
ie najboljia domiJ« zeliščna krepilna pijača. NAS ČAJ <fcbite * špec tr sovinah.
ivan hm
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Cenjenim odjemalcem javljam, da sem se PRESELIL iz Gosposke ul. in Realjeve c. 2, NA SV. PETRA CESTO 13. Priporočam se za nadaljno cenj. naklonjenost
ŠIMENC ANTON
TRIGLAV
&pecijalna delavnica vsakovrstnih ščetk In čopičev, LJUBLJANA.
-šLTON - TUftBSNe
za majrtno vodo z v tolclm padcem priporoča: Ing. A We j», Zagreb. Šenrin* 32
Hct d%u$a(>M&
pristopim k visoko lukrativnem že obsto- ^ ječem ali novem manjšem industrijskem , — podjetju s par stotisoč dinarjev. Ponudbe na podružnico j-Jutra« v Celju pod značko: INSERIRAJTE V „ JUTRU" ! »sigurna prosperiteta«.	i □□□GGnnaaaaGCuanGnnGGGGGaoGa
pisalni-računski stroji
so po celem svetu znani kot najboljši in najtrajnejSl — Prodajamo tudi na dolgoročno odplačilo po nezvižanih cenah — NIZKE CENE ! — Pred nakupom pisalnega — računskega stroja v Vašem lastnem Interesu zahtevajte ponudbo, prospekte, ali neobvezno predvedenje od ZASTOPNIKA ZA. LJUBLJANO IN OKOLICO:
IVO KLARIČ, Ljubljana
MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19
RAZSTAVA IN PRODAJA STROJEV:
Tehnik J. BANJAI, Ljubljana
MIKLOŠIČEVA 20 — TEL. 34-19
HF*1
Ortuarna P<šS?uovic
ZAGREB, Ju riši če va ulica 1
Orožje, municija, lovsko - športne potrebščine. — Za cenike treba poslati Din 3.— v poštnih znamkah.
Efeš^BSj i najpopolnejše hanmonitce sveža
e£MERflLM0 ZASTOPSTVO
F. SC-HHE1DEIL
cZappeb, riikoličeva ul 10. mHS5L3KSI
DRAŽBA STROJEV
V sredo, dne 30. decembra t. I. se vrši oh 10. uri dopoldne v Med vede! h (uro hoda od postaje Pragersko) pri premogovniku dražba strojev in sicer: lokomobile 60 IIP, dinama. vlačilca (Forderhaspel) i. t. d. — Pojasniia daje pisarna dr. Fermevc Ivana, odvetnika v Ptuju.
r i poroča se
za razne trgovske bančne in kreditne posle,
ZA NAKUP IN PRODAJO HRANILNIH KNJIŽIC,
vrednostnih papirjev, kredita in hranilne knjižice, razne kompenzacije, nakupe, plačiia in prodaje, ter
jamči za nejkulantneje in vestno posredovanje,

aninšek
trg. agentura za bančne in kreditne posle Ljubljana, Beethovnova uL 14-1. TeleSon 35'10.
ZAHVALA
Za vse tople izraze sočutja, ki so nam bili izkazani ob smrti našega dobrega soproga in papana. gospoda
•Josipa M vedra
se vsem najlepše zahvaljujejo
rodbine: K VEDER, PROSENC.
CELJE. LJUBLJANA, 24. decembra 1936.
0Z0RIL0!
aruite se
potoorb!
Naslikani ..ARTA" smučarski čevlji, so patentirani v Jugoslaviji (patent »t. 12907) pod zakonsko zaščito v celi državi. Pravico do izdelave in prodaje teh čevljev ima
Izključno
Industrija športnih predmetov M. Drucker, Zagreb
ILICA 39
t
V	neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in cem, da nas je danes, previdena a tolažili sv. vere za vedno zapustila naša predobra soproga, zlata mamica, sestra, teta In svakinja, gospa
JOSIPINA KNEZ roj. Martinčič
soproga žel. višjega kontr. in učiteljica v pokoja
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 24. decembra 1936., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Stiška ul. 1 (Sv. Jakoba trg 9) na pokopališče k Sv. Križu.
V	LJUBLJANI, dne 23. decembra 1936.
Globoko žalujoči: ALFONZ, soprog; ROŽENA, MILENA, MARINKA, hčerk«, ter ostalo sorodstvo.
Ustanovljena leta 1863.=
kraljevine
e (prej Uprava fondov)
BANKO UP!
JA NEODVISEN UPSAVN! ODBO
GLAVNE PODRUŽNICE: Zagreb. Ljubljana Split, Sarajevo, Celin je,
Novi Sad, Niš in Sko pije
AGENCIJE: Kracujevac, Valievo, Čačak. Zemun, Petrovgrad,
Bltolj, Prijepolje in Banja luka
I
e
o

g
S
Posluje z vsemi državnimi in javnimi fondi: pupilnimi, depozitnimi in cerkvenimi glavnicami, samostanskim, občinskim in denarjem ustanov i. t. d.
Emitira obveznice in zastavne liste Sprejema hranilne vloge
Daje posojila na nepremičnine, a občinskem in samoupravnim
korporacijam na doklade in dohodke
Eskomptira menice denarnih zavodov
Lombardira vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Privilegirane agrarne banke in blagajniške zapiske ministrstva financ. Eskomptira tekoče kupone svojih zastavnih listov dolarske emisije ( eeifgmann)9
ki so nostrificirani v kraljevini.
g
r
Za vse
veze
ci država
Za vsa pojasnila se obrnite na naslov:
Državna
f
eogr
ali na njene podružnice.
Urelui« Davorin RavlIetL — Izdala zs bonzordl »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del 1e odgovoren Alojz Novak — Vsi v L Jut, ha m