žtev, 111, _ Izhaja vsak dan, rudi ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. Lrednittvo: Ulica Sv Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — VSI cctisl naj te pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nt sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. frdejatelj in cčgovorni rrednik Štefan Godina. Laatnflc konsordl list« ,E«JIrcsli". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S firrjeniJD fcroftvom v Trrtu. ulica Sv. FrančiSka Asiškega §L 2 Daily News« opisujejo drugače konferenco, ki se je vršila po kabinetni seji. akor p rii v i ta list, je bilo to posvetova- nje vojaških strokovnjakov z ministri, ki! so za splošno vojaško dolžnost. Ministri' so se posvetovali o svojem položaju v kabinetu, ko se je kabinet kot celota izrekel proti načrtu. Značilno na položaju da je, da je veČina v kabinetu siejkoprej proti splošni vojaški dolžnosti, da pa je manjšina zelo vplivna in trdno odločena. Položaj se v splošnem smatra, za zelo kočljiv. LONDON, 18. (Kor.) Churchill, ki se zopet nahaja v Londonu, je posetil Lloyd Georgea. LONDON, 18. (Reuter. — Kor.) Po nekaterih dneff negotovosti je v kabinetu izbruhnila kriza zaradi vprašanja prisilne vojaške službe oženjencev. Glavna pozornost se obrača na položaj Lloyd Georgea, ki se je kazal kot brezpogojni zagovornik splošne vojaške dolžnosti brez razlike oženjencev m neoženjencev. Podpira ga močna skupina unionistov in liberalcev. Na drugi strani pa obstoji v kabinetu mogočna skupina, ki misli, da more armada brez splošne vojaške dolžnosti dobiti dovolj mož za sedanjo potrebo. O nasprotju mnenj glede vodstva vojne ni govora, ker so vse stranke popolnoma edine, da store vse, da bi se kazale v lepši luči. AMSTERDAM, 19. (Kor.) »Handels-bladet« javlja iz Londona: »Daily Newsc doznavajo z dobro poučene unionistične strani, da se je doseglo sporazum ljenje v kabinetni krizi. Splošna vojaška dolžnost se sprejme, a se uvede šele, če bo zahtevala državna korist. Položaj Lloyd Georgea, Kitchenerja in načelnika generalnega štaba Robertsona, ki so pred vsemi zahtevali splošno vojaško dolžnost, ter Bonar Lawa, ki je hotel odstopiti, če bi se izkazalo, da je izgubil zaupanje svojih strankinih pristašev, se zdi po tej ureditvi zopet utrjen. _ Ustavljen obrat sovražnih tvrdk na Angleškem. LONDON, 18. (Kor.) Londonska »Gaz-zette« objavlja imena devetih sovražnih tvrdk na Angleškem, ki jim je bil na podlagi zakona proti trgovanju s sovražnikom prepovedan obrat. Slenarstva za oprostitev Iz vojaške službe na Francoskem. BERN, 19. (Kor.) Po poročilih francoskih listov so na Francoskem zopet razkrili veliko organizacijo za sleparsko o-proščanje iz vojaške službe. V Rouenu sti bili na zahtevo vojaških oblasti aretirani že dve osebi, katerim bo najbrž še sledilo veliko drugih. Tudi neki zdravnik ie j>osebno zapleten v stvar. Angleži zaplenili dansko pošto. FRANKOBROD OB MENI, 19. (Kor.) ^Frankfurter Zeitung« poroča iz Kodanja. da so angleške oblasti zaplenile vso pisemsko in zavojno pošto danskoisland-skega rednega parnika »Bottnia«, ki je 11. t. m. odplul iz Kodanja na Farorske otoke in Island, in sicer tekom postanka ladje v Lervvicku. Pošto so izkrcali. »Po-litiken« piše, da je gotovo pričakovati e-nergičnega protesta danske vlade proti tej hudi kršitvi mednarodnega prava, ad vprašanje voj. dolž. na Angl. Kevtrcici In angleško zapknjevanls nemškega premoga. KODANJ, 18. (Kor.) Dansko časopisje izraža skrb zaradi nove angleške odredbe glede uporabe nemškega premoga na ladjah. Ce bi Nemci izvedli enako načelo glede angleškega premoga, bi se tako mogla omrtviti vsa nevtralna plovba. AMSTERDAM. 18. (Kor.) »Handels-blad« graja zadnje angleške šikane, da nizozemske ladje ne morejo uporabljati nemškega premoga za kurjavo, ker bi se ta premog smatral za kontrabando. Ta ukrep ne moremo smatrati za drugo, kot >irov, popolnoma samovoljni poizkus s strani Angleške, da bi nam dajala čutiti svojo moč. Tudi »Rotterdamsche Courant« govori ogorčeno o tej novi angleški odredbi in piše: Ce se pomisli, da se v Rotterdamu uporablja skoraj izključno nemški premog, se more presoditi dale-kosežnost te odredbe. STOCKHOLM, 19. (Kor.) Izjava Angleške, da bo na nevtralnih ladjah zaple-njala nemški premog, je vzbudila v tukajšnjem časopisju veliko razburjenje. »Svenska Dagbladet« meni, da je ta u-krep le dozdevno naperjen proti Nemčiji, proti kateri more napraviti le malo; v resnici pa je le razširjenje nasilne nadvlade nad nevtralnimi državami KODANJ, 19. (Kor.) K angleški prepovedi uporabe nemškega premoga piše »Politiken«: Ta prepoved ni nikakor u-pravičena. Nobenega pravnega povoda ni, da bi se zaplenjala tuja lastnina, samo ker je nemškega izvora. Lastno kurivo ladje nima ničesar opraviti s kontreban-doin. HAAG, 19. (Kor.) »Nieuwe Courant« se bavi v uvodniku z novo angleško odredbo v škodo nizozemske plovbe. List piše: Najnovejši ukrepi angleške vlade spravljajo našo plovbo v tak položaj odvisnosti in otvarjajo za našo vlado možnost težav, kakor jih Še nismo poznali od začetka vojne. Po 31. dnevu meseca marca se je vedno veleoficijelno zagotavljalo Nizozemski, da na pariški konferenci niso prišli niti v razgovor njen položaj in njeni interesi, tako da se nikakor ni treba razburjati zaradi posvetovanj v Parizu. Zdi se nam, kakor da za našo deželo že sedaj ni več povoda, da bi se veselila teh pomirjevalnih zagotovil. S turških mi CARIGRAD, 18. (Agence Tel. MiUL) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Nobene pomembne izpremembe. — Oddelek naših prostovoljcev je v dveh nočeh uspešno napadel sovražne postojanke v okolici Šejk Salda. — Kavkaška fronta: V čurnškem okolišu in na levem krilu obrežnega odseka lasistanske-ga trajajo boji dalje in so od včeraj dalje zavzeli ofenzivni značaj. — Sirska obal: Dve naši letali ste s strojnimi pu-škaui zasledovali pomorsko letalo, ki se je dvignilo z neke ladje na višini Gazze, in ste tudi na ladjo metali bombe. 16. t. m. je sovražen monitor brez učinka izstrelil nekaj krogel j proti rtiču Karatašu na otoku Kuesten v smirensklh vodah. Rasi zavzeli TrapezunL PETROGRAD, 19. (K«r.) — Uradno.) Trapezunt je bil zavzet. Entenlo in Grika. LONDON, 18. (Kor.) V dolnji zbornici je izjavila vlada na neko vprašanje, da so dospeli neki protesti Grške zaradi ukrepov, ki so jih zavezniki morali ukreniti na grškem ozemlju ali v grških vodah. Okoliščine, zaradi katerih so bili potrebni ti ukrepi, so naslednje: Francoska iii Angleška ste prvotno na povabilo tedanjega grškega ministrskega predsednika sklenili, da pošljete čete v Srbijo. Kmalu nato je prišla izprememba v grški vladi, ki jo je si>remljaJa izprememba v grški politiki. Zavezniki pa tedaj niso mogli opustiti pričetega podjetja. Navzočnost zavezniških bojnih sil v Solunu in srbskih na Krfu je povzročila, da so zavezniki sklenili nekatere previdnostne ukrepe na grških otokih in v grških vodali, da tako poskrbe za varnost bojnih sil Samih in za plovbo, ki jim je dovažala materijalne potrebščine. Vsi ukrepi te vrste, ki bi jih mogli ukreniti zavezniki, so naravna posledica sklepa, da se pošlje pomožna ekspedicija v Srbijo, kar se je sklenilo v prvi vrsti na prošnjo Grške. _ Francosko zbornica. PARIZ, 18. (Kor.) Zbornica je sprejela zakonski načrt, ki določa, da na Francoskem ostanejo ure pomaknjene za eno uro naprej do konca onega leta, ko se sklene mirovna pogodba. Z zakonom, izdanim 9. marca 1914. leta, določeni zakonski čas more po tem načrtu izpreme-niti sklep ministrskega sveta. Amerikansko-mehikanski spor. NEW YORK, 18. (Kor.) Poročevalec »Associated Presse« pri mehikanskem ekspedicijskem zboru brzojavlja, da se je zasledovanje Ville ustavilo zaradi nepričakovanega napada upornih Carranzovih vojakov na Amerikance. AMSTERDAM, 19. (Kor.) Kakor piše neki tukajšnji list, poročajo »Times« iz Washingtona: Ker se o Villovi smrti ne doznava nič natančnejšega, se boje v Washingtonu, da so poročila o tem izmišljena. __ Dobava mesa za nevtralce iz Amerike. LONDON, 19. (Reuter. — Kor.) Zunanji urad je sklenil pogodbo z amerikan-skirni mesarji, s katero je angleška vlada uredila odpošiHanje vseh proizvodov a-merikanskih mesnic v evropske nevtralne dežele za nadaljni čas vojne. - Romunsko notranje posojilo. BUKAREŠT, 1. (Kor.) Notranje 5od-stotno posojilo se v kratkem izda po na-j slednjih pogojih: najmanjši znesek 150 milijonov lejev. Kurz znaša 84%, bančna provizijalV2/^___ Potopljene ladje. . BERN, 18. (Kor.) Posebno poročilo »Matina« javlja, da je poveljnik torpedira-nega parnika »Vega« dal v Marseillu na zapisnik, da je po svarilnih strelih poizkušal pobegniti^__ Nemško pravo na Ruskem. VILNA, 18. (Kor.) Tukajšnji maloruski list »Homan« poroča, da se je v neki knjižnici našel rokopis z beloruskim prevodom »Sachsenspiegla« (starosaksonski zakonik) iz 15. stoletja. Leta 1387. je bilo mestu Vilni podeljeno devinsko (Magde-burg) pravo. _ Proglasitev smrti pogrešancev v Nemčiji. BEROLIN, 19. (Kor.) Zvezni svet je sklenil, da izda naredbo, ki v zvezi s predpisi meščanskega zakonika ureja proglasitev smrti v sedanji vojni pogrešanih udeležnikov voine. Proglasitev smrti se more predlagati, če o življenju pogrešan-ca eno leto ni bilo nobene vesti. Ob teh predpogojih je dovoljena že tekOm volne. Ministrske konference v Budimpešti. 1 BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Današnja po-1 svetovanja avstrijskih in ogrskih mini-stro in strokovnih referentov so trajala ves dan. Jutri se bodo nadaljevala. Ministrski predsednik grof Tisza je priredil opoldne zajtrk, ki so se ga udeležili avstrijski ministri. BUDIMPEŠTA, 19. (Kor.) Posvetovanja avstrijskih in ogrskih ministrov m strokovnih referentov se nadaljujejo tudi danes dopoldne in popoldne. Avstrijski ministri in strokovni referenti se zvečer vrnejo na Dunaj. Posvetovanja se prekinejo za velikega tedna in velikonočnih praznikov. ~ _ Srbske pritožbe. DUNAJ, 19. Iz vojnega tiskovne- ga stana se javlja: Bukareška »Indepen-dance "^"^ainea objavlja na prošnjo srbskega poslaništva komunikč, v katerem se trdi, da avstro-ogrska vojaška u-prava v Srbiji v nasprotju s tozadevnimi poJuradnimi izjavami, v celi vrsti dokazanih slučajev ni izplačala plač in pokojninskih prejemkov srbskih uradnikov in častnikov. Kot dokaz za to trditev je navedlo poslaništvo dva slučaja in sicer slučaj bivšega srbskega justičnega ministra Geršiča in srbskega politika Ava-kumoviča, ki je bil ponovno ministrski predsednik, ki da nista prejela svoje pokojnine, kljub temu, da so jo reklamirala nevtralna zastopstva. Nasproti temu sporočilu srbskega poslaništva se ugotavljajo naslednja dejstva: Na podlagi odredbe avstro-ogrskega vrhovnega armadnega poveljništva se je vprašanje zgoraj omenjenih prejemkov uredilo z veljavnostjo od 1. februarja l. 1916. dalje in dotična odredba je bila 22. marca razglašena v naredbeniku vojaške uprave v Srbiji, kakor tudi v listih, ki izhajajo v Belgradu. Vse kategorije srbskih državnih nameščencev dobivajo na podlagi te odredbe tamkaj urejene prejemke jx> določenih normali. Na podlagi teh odredeb so bile likvidirane že znatne svote. Tildi v komunikeju srbskega poslaništva omenjenemu bivšemu ministru Geršiču je bila likvidirana njegova pokojnina, dočim pa bivši minister Avakumovič na podlagi omenjene naredbe tako dolgo nima p' avice do pokojnine, dokler bo kot politični osumljenec interniran v Czegiedu. Odlikovanja v armadi. DUNAJ, 19. (Kor.) Naredbenik za c. in kr. armado javlja: Cesar je dovolil pod-maršalu nadvojvodi Karlu Francu Jožefu, da sme sprejeti in nositi podeljeno mu velikovojvodsko hesensko hrabrostno svetinjo in oldenburška Friderika Avgusta križca I. in II. razreda. Cesar je zauka-zal, da se stotniku nadvojvodi Karlu Al-breehtu za njegovo hrabro ravnanje pred sovražnikom ponovno naznani Najvišje pohvalno priznanje. Cesar je podelil veliki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo generalu konjice Franu Rohru v priznanje odličnega in uspešnega vodstva armade. Zveza avstrijskih nemških mest. DUNAJ, 19. (Kor.) »Deutsche Nach-richten« javljajo: Poslovno vodstvo zveze avstrijskih nemških mest je sklenilo, zahtevati od vlade naslednje: 1. učinku-jočo omejitev uživanja mesa s strani imo-vitega prebivalstva; 2. ustanovitev deželnih unovčevalnic za živino; 3. zaznambo po trgovcih plačane cene živine na živinskih potnih listih in registriranje prodajnih cen na trgih, obenem s prepovedjo prodaje iz hleva in mimogrede; 4. neuporabljanje naredbe o najvišjih cenah za mast in dobave iz inozemstva; 5. poiz-kusna klanja oz. pobijanja živine v večjih občinah v svrho stvarne določitve najvišjih cen za prodajo na drobno. IV. vojno posojilo. DUNAJ. 19. (Kor.) Četrtega vojnega posojila so med drugim podpisali: Gisela-verein 5 milijonov, delavska zavarovalnica proti nezgodam za Dolnjo Avstrijo , 10 milijonov za zavod in 600.000 K za svoj penzijski zaklad, grof Fran Oallas 1*5 milijona, tržaška rižarna 600.000 iv, avstrijska Mannesmannova livarna cevi 3 milijone na avstrijsko in pol milijona na ogrsko. Uvoz in prevoz črnogorske živine prepovedan. DUNAJ, 19. (Kor.) Poljedelsko ministrstvo je 16. t. m. izdalo prepoved uvoza in prevoza živine, živalskih sirovin in proizvodov iz zasedenega črnogorskega ozemlja. ___ Omejitev prodaje mila v Nemčiji. BEROLIN, 19. (Kor.) Po izvršilnih določbah včeraj po zaveznem svetu sklenjene naredbe o prometu z milom itd., ne sme v enem mesecu eni osebi oddana množina presezati 100 gramov finega mila in 500 gramov drugega mila ali milnega praska ali drugih maščobo vsebu-jočih pralnih sredstev. Prodajati se sme samo proti predložitvi za četrti polni mesečni teden določene krušne izkaznice. Položaj. 19. aprila. Karakteristikon razmer v četverospo* razumu so neprestane konference, posvetovanja o vprašanjih inilitarične, politične in gospodarske naravi. Konferenca sledi konferenci. Na vsaki prihajajo, seveda, do popolnega soglasja, čemur p;\ vsakokrat neizogibno sledi — napoved novih konferenc, kjer se seveda vnoviđ »končno rešijo« vsa nesoglasja. In taka dalje z gracijo. Ne vemo, s katerim številom bi morali multiplicirati število konferenc, da bi prišli vsaj do približnega števila — navskrižij, ki jih neprestano rešujejo ententine konference. Tako je bilo med in po zadnjih pariških konferencah. Razglašali so v ves svet, da so vse spravili v red in dosegli tisto soglasje za enotno militarično, politično in gospodarsko postopanje! Neposredno pa pmriških konferencah pa ie Asquith trčal v Rim — poravnavat »še nekatera nerešena nesoglasja«. Italijanski Sonnino je posebno naglašal v zadnjem svojem velikem govoru v italijanski komori: »Ob tej priliki (povodom obiska srbskega prestolonaslednika v Rimu) smo mogli pozdraviti spoštovanju vrednega glavarja srbske vlade, Pašiča, in smo imeli žnjim prisrčen pogovor.« Kako »prisrčen« je mogel biti v resnici ta pogovor, moremo sklepati iz govora poslanca Fošcari-ja v isti seji italijanske komore, kjer je zahteval od italijanske vlade najodločneji odpor proti asp i racijam Srbijel! To zadostuje menda! Imamo še drugih interesantnejih podatkov v dokaz, da g. Pašič ni prišel v Rim le v ta namen, da bi z g. Sonninom izmenjaval »prisrčnostic, marveč da je prišel poravnavat nesoglasja! Pašič sam je pripovedoval, da je bil šel v London, da prepriča tamošnje vladne kroge o potrebi, da se ustanovi »južnoslovanska država«. In potem da je hitel v Rim, da prepriča italijanske vladne kroge, da se interesi I tu I i jo ne križajo s tako državo!! O tem sta torej govorila gospod Sonnino m gospod Pašič. Gospod Sonnino utegne biti vsega spoštovanja vredna oseba, ali da bi bil pogovor v taki stvari sami (ker forma nos ne bri-p'a) »prisrčen« — tega gosp. Sonni-nu ne verujemo! Ti ljubi bog: za čem pa gre Italija v tej vojni?! Menda vendar za to, da uresniči svoje aspiracije na slovanska ozemlja na vzhodni obali Adrije, da onemogoči enkrat za vselej vse lepe načrte Srbije, katerih uresničenje je pričakovala ali morda še pričakuje od sedanje vojne! In sedaj vprašanje: katera Anglija odloča? Ali tis.ta, ki se pogaja in sklepa dogovore s tisto Italijo, ki hoče udušiti vse srbske nade, ali pa tista, ki prisega, da zastopa »narodni princip« iu da se bori za svobodo vseh malih narodov, torej tudi — srbskega?! Pa imamo še eno drugo klasično pričo — še večjo avtoriteto, nego je g. Pašič. Je to Giolitti — brez dvoma najbistreji med sodobnimi italijanskimi državniki. Stvar je res zanimiva in značilna za neodkritosrčnost, s katero hočejo državniki entente varati svet in drug drugega! G. Sonnino je našteval v svojem govoru, kaj vse so se dogovorili z Anglijo, kaj vse da je »utrdilo vezi enotnosti in skupnega gospodarstva med zavezniki« in da je prišlo v soglasje diplomatično, gospodarsko in militarično jx)stopanje«. Boriti »se hočemo za skupno stvar in ob enem zavarovati najvišje in najnujnejše interese naroda.« Tako je zatrjal gospod Sonnino slovesno. Sedaj pa Čujmo. kako profesor Orda. ki je naitesneji prijatelj Giolittija, riše sodbo tega poslednjega o položaju: »Neodvisnost Italije je uničena za mnogo let. Na mesto odvisnosti od Nemčije in Avstro-Ogrskc — ki pa ie bila v resnici le prazno domišljavanje, kajti preko Nemčije in Avstro-Ogrskega prihajate v Italijo letno dve milijardi — je nastopila sedaj odvisnost od Francije. Da to razmerje dovede do trajnih neznosnih okolnosti, to je že dokazala sedanja vojna. Anglija nam veže roke in zahteva od nas dela. Francija zahteva od nas pomoči za uničenje Nemčije, a za to nam ne daja nič drugega, nego lepe besede. Zmaga se ne da organizirati kot revolta ali atentat na nepriljubljene ministre. Pariška konferenca je le povečala nezaupanje med zavezniki. Anglija hoče v žlic frazi o uničenju nemškega militarizma v resnici u-ničiti nemško pomorsko silo, a kopneno nemško silo ohraniti za eventuelno vojno proti Rusiji! Ta pa želi uničenja ruske kopnene sile, a nemška pomorska sila naj se ohrani za eventuelno vojno proti Angliji! Rusija želi srbski Jadran, Italija želi italijanski Jadran. Anglija želi, da se Avstro-Ogrska ohrani, Rusija pa, da se uniči. Japonska zahteva, da se jej puste svobodne roke v Kitaju, Amerika pa hoče ščititi Kitaj. Cim večji bo četvorni sporazum, tem slabeji bo in nesposobneji za dejanja. Pariška konferenca ni denesla nič in ni mogla nič donesti razini — besed, za katerimi se ne morejo skrivati namere!« , Giolitti nastopa torej kot priča, da ves četverosDorazum sestoii iz samih — nav- Stran II. »EDINOST* §*ev. 111. V Trstu, dne 20. malega travna 1916. skrižij. Sonnino govori o popolnem soglasju in o varovanju najvišjih interesov naroda, Gioiitti trdi, da je Italija zašla v popolno zavisnost in da narod izgublja — poleg ogromnih žrtev, ki jih zahteva ta vojna — vsled svoje nesrečne poJitike milijarde na leto! Priznati treba, da Gioiitti drastično in z fotografsko vernostjo slika ne le sedanji nesrečni položaj Italije, ampak tudi nepremostljivo razdaljo med interesi in cilji posameznih držav entente. Kot zadnjo potezo s čopičem na sliko pariških konferenc še nekaj — neresnega. Povodom teh konferenc je počastil Pariz s svojo dragoceno navzočnostjo tudi častivredni albanski — Esad paša v imenu »provizorične albanske vlade«. In tega pusto- in dobičkolovca sta v resnici sprejela v avdijenci minister za vnanje stvari in ministrski predsednik. Esad da je bil ganjen po besedah priznanja njegove »lojalnosti« iz ust ministrskega predsednika, a gospod albanski paša je kot hvaležen mož in verziran diplomat zagotovil ministru, da francosko orožje zmaga. — Esad je igral zopet komedijo. Nekaj časa se je res zdelo, da je on diktator v Albaniji in predsednik srednje albanske države. Ali otresli so se ga in danes ni nič drugega, nego — Esad paša, ki ne igra v Albaniji nikake vloge, pač pa v Parizu — komedijo! _ AprovizacllsKe sM Jajca. Prodajalnice aprovizaciiske komisije bodo stalno založene z jajci, ki se bodo prodajala za sedaj po 16 vin. komad. — Eventuelne izpremembe v cenah se objavijo potom časopisja. Slanina in mast. Z rumenimi izkaznicami (II. izdaje) se morete od danes 20. t. m., daije dobivati slanina in mast. » * C Prodajalnice aprovizaciiske komisije so na Veliko soboto odprte do 7. zvečer. DoBiite vesti. Organizacija preskrbe za vdove in sirote padlih vojakov. Prejeli smo: Svoj čas na Dunaju ustanovljeni *Komite za vdovski in sirotinski pomožni sklad po pripadnikih celokupne oborožene sile,« ki se je potem izpremenil v društvo enakega imena, nosi sedaj na podlagi Najvišjega dovoljenja ime »C. kr. avstrijski vojaški vdovski in sirotinski sklad« na Dunaju. Njegovo Veličanstvo cesar je naj-milostljivejše prevzel pokroviteljstvo tega društva. Predsednika c. kr. vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada imenuje cesar. Dočini je vojno oskrbni urad vojnega ministrstva, ki ki mu je pripadalo do-sedaj nabiranje darov za vdove in sirote padlih rojakov, kot vojno-oskrbni urad skupnega ministrstva podeljeval podpore iz razpoložljivih sredstev seveda tudi preostalim po padlih vojakih ogrskega državljanstva, je namenjena oskrba c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada izključno samo preostalim padlih vojakov avstrijŠJčega državljanstva. Z ozirom na to se je odredilo, da spada za naprej nabiranje darov za svojce padlih avstrijskih vojakov v delokrog imenovanega sklada. Vendar bo vojno-oskrbni urad, ne da bi za to razvijal kako agitacijo, tudi za naprej sprejemal njemu došle darove. Predno se bo pri političnih oblastih prosilo za dovoljenje za javne zbirke in prireditve v korist vdovam in sirotam padlih vojn i kov, se morajo dotične osebe, ki prirejajo zbirko, sporazumeti s iC. kr. avstrijskim vojaškim vdovskim in siro-tinskim skladom« na Dunaju III., Auen-bruggerstrasse št. 2., oziroma s pristojnim deželnim uradom tega društva glede uporabe nabranih darov ter se morajo izkazati o tem. Isto velja tudi glede onih Javnih zbirk in prireditev, ki se prirejajo v korist preostalim posameznih Četnih oddelkov. V slučajih te poslednje vrste se bodo podeljevala dovoljenja po navadi samo za ozemlje nadomestnega okraja dotičnega četnega oddelka. Četrto vojno posojilo. Guverner poštno-hranilničnega urada, tajni svetnik dr. Schuster pl. Bonott je sprejel te dni zastopnike časopisja, da jim da še nekatera izpopolnjeval na pojasnila k izjavam finančnega ministra napram istim zastopnikom. Dr. baron Schuster je nagiašal, da bi bil sijajen uspeh četrtega vojnega posojila največje važnosti za državo. Vsak avstrijski državljan se mora zavedati, da, braneč in ohranjajoč državo, varuje svoj lastni interes. Velik uspeh vojnega posojila bi bil v resnici toliko vreden kolikor dobljena bitka. Podpisateljem je to pot na izbero: 401etno davka prosto petinpolod-stotno posojilo na amortizovanje, in davka prosti 5V2 odstotni državni zakladni listi, ki se izplačajo dne 1. junija 1923. Zanimanje širokih plasti prebivalstva se obrne državnemu posojilu, ki se amortizira. Do-čim se pri tem posojilu najmanjši del glasi na sto kron, iznaša pri zakladnih listih tisoč kron. Resnični štedilec, ki hoče za dolgi čas štirih desetletij svoj denar naložiti po visoki obrestni meri, si pridobi to amortizuioče se posojilo. Občinstvu se ponudi po kurzu 92M>%, kar pomenja obrestovan je po 6*08 od sto. Je pa razpoložljivih glavnic, ki so morda za bližnja lela določene za druge porabe. Za te je priporočati nalaganje v zakladnih listih, ki se izplačajo v sedmih letih. Ti se ponudijo občinstvu po kurzu 95%, kar odgo-' varja obrestovan ju po 6'4 od sto. Kar je veljalo za prva tri vojna posojila je določeno tudi sedaj, da namreč gotovine treba ie v skromni meri. Avstro-ogrska banka in blagajna za vojna posojila daiata namreč denar na novo vojno posojilo do 75 odstotkov, tako, da je v gotovini treba vplačati le ostalih 25 od sto, odštevši diferenco med nominalnim zneskom in e-misijskim kurzom. Kakor znano, se dajajo posojila na vojno posojalo po prednostni obrestni meri, ki se dovoljuje za posojilo na amortizovanje do leta 1921., za zakladne liste pa do leta 1919. Za slučaj, da se uvede davek na voftie dobičke, se more vojno posojilo porabljati tudi za plačevanje tega davka. Prva tri vojna posojila so imela tako sijajen uspeh, da smo bili ini sami presenečeni, naši sovražniki pa osupnjeni. Sedaj pa gre v resnici za to, da uspeh teh treh vojnih posojil še prekosimo. Pred nekoliko dnevi je imel angleški ministrski predsednik govor, iz katerega je izhajalo, da ta državnik že čuti, da se je za Anglijo in njene zaveznike začelo mračiti. In kakor so naše čete na bojiščih trdno odločene, da bodo, kakor doslej, tudi nadalje na najhrabreji način izpolnjevale svojo dolžnost do cesarja in države ter da ne bodo mirovale poprej, dokler ne bodo sovražniki končno poraženi, istotako morajo tisti, ki so ostali doma, smatrati kot svojo neizogibno dolžnost, da doprinašajo vse žrtve, da dobi armada vse, česar potrebuje na o-premi, oskrbi in obleki. A s podpisom vojnega posojila se ne zahteva od doma o-stalih nobena žrtev, ker dobijo za svoj denar sijajno naložitev. Ravno leto dni je, ko se je Italija nadejala, da s svojim sramotnim izdajstvom izpremeni položaj na bojiščih. Ali vsi napadi Italije so se izjalovili ob strašnih izgubah za zavratnega sovražnika, a naše vojske so hitele od zmage do zmage na vseh frontah. Da to zmago izpopolnimo do popolnega triumfa, moramo sedaj zamahniti za zadnje udarce, na fronti in doma! Torej: podpisujte vojno posojilo! Velikonočni promet na progah državnih železnic. Ž ozirom na obstoječe izredne prometne razmere se ne more za prihodnje velikonočne praznike računati na posebne odredbe, da bi se ustreglo veliki osebni frekvenci, ki jo je pričakovati. Občinstvo se opozarja na to s pripombo, da se bodo med velikonočnimi prazniki civilni potniki prevažali le v tisti meri, ki jo bodo dopuščala razpoložljiva obratna sredstva, ter da se ne more jamčiti za brezpogojno prevažanje. Rezerviranje vozov ali oddelkov je izključeno. Sadni krompir, semenski ječmen in oves. Mestni magistrat razglaša: Intere-sentje se pozivljejo, da naj kar najhitreje pridejo po sadni krompir, kolikor ga jim je že določenega, ker se zelo povprašuje po njem in ga ni na razpolago preveč. Poljedelci, ki nameravajo sejati ječmen in oves, se pozivljejo, da čim preje pridejo na mestni magistrat po nakaznice za ono množino tega semenskega žita, za katero so prosili, in da potem dobe tudi žito samo. Velikodušen dar družbi sv. Cirila m Metoda za Istro. Kakor smo javili te dni, ie umrl eden najboljih sodobnih sinov naroda hrvatskega: Peter Dragan baron Turkovič. Pokojnik sicer ni silil v politično ospredje, ali bil je vse svoje življenje najvneteji pospeševatelj kulturnega in gospodarskega napredka. Na tem delu je zastavljal vse svoje moči, vse svoje izredne sposobnosti in svoja sredstva. Sinovi dr. Vladimir, Davorin in Velimir so najprimerneje počastili spomin svojega u zornega očeta s tem, da so potom »Hrvatske eskomptne banke« izročili profesorju Vekosiavu Spinčiču nom. 10.000 K 5M> odstotnega ogrskega državnega vojnega posojila, da jih porabi v družbine svrhe. Zahvala za vojakom na bojišču darovane knjige In igralne predmete. Prejeli smo: Ker so sedaj tudi lokalni listi prevzeli zbirko igralnih predmetov in knjig za naše vojake na bojišču, je zbor »mornariških skavtov« v Trstu zaključil svojo zbirko ter je nabrane stvari izročil pristojnemu vojaškemu poveljništvu, ki je zanje nismenim • potom izreklo svojo zahvalo. Ta zahvala gre v prvi vrsti vsem onim osebam, ki so prispevale v ta patri-jotični namen z darovanjem knjig in igralnih predmetov ter se velikodušnim darovalcem tem potom naznanja pristoječa jim zahvala. Podpisi na IV. vojno posojilo. — VII. Izkaz. Gustav Woiger K 3000: Julij Trom-ba K 2000; Atilij Vascotto K 2000; prof. Maksimilijan Schreiber K 2000; Neimen. K 2000; Karel Schreiber K 1000; Lidija Tromba-Schreiber K 1000; Muggia & Cotin K 1000; Jakob Bandol K 1000; cav. uff. Elio Matatia K 1000; Naseldniki Petra Tavolato K 1000; Josip Pincherle K 800; don Bruno Kratzig K 800; Angel Piazza & C.o K 500; L. Chiaruttini K 400; Leonida Melingo K 200; »Luzietta« K 200: Jakob Tau&sig K 100. Kdo ve kaj? Ivan Tinta prosi nujno sorodnike in znance, da bi mu kaj sporočili o družinah Petra Tinta in njegovih sosedov iz Gorenjega polja, občina Anhovo (Goriško). Pojasnila je blagohotno nasloviti Ivan Tinta, k. u. k. Landsturminfan-terie Baon 30, II. Feldkornp., Feldpost 6. Druga Velika noč v vojni! Z bojnega polja: Poezije polna velikonočna doba je tu. Bližajo se prazniki v proslavo vstajenja Gospodovega. Najlepši so to vsega leta. Do sedanjega svetovnega viharja smo obhajali te praznike v svoji domovini, v krogu svojih najdražjih — v Čisti, nekaljeni radosti. Sedaj pa stojimo zaposleni lu daleč od svoje domovine, v tujem neznanem svetu--- Ali in kje bomo praznovali letos te praznike? Časi so resni, bodočnost je v tmini in naše življenje je od danes do jutri. Sicer je med nami sobojevnikov, ki so že enkrat preživeli velikonočne pTaznike na bojnih poljanah — v vojnem hrumu, ob šviganju krogelj in letanju granat. Marsikaterega prijatelja pa — ni več! Že davno spi v Gospodu v naročju matere zemlje. Ostal pa je časten in slaven spomin na njihovo junaštvo. Praznik vstajenja nam simboli-zuje zmago življenja nad smrtjo. — Bog večni daj, da bi bila letošnja Velikanoč oznanjevalka zmage, ki naj prinese naši domovini lepših časov, srečno bodočnost, in narodu našemu tiste pravice in svobode, ki jo je po svojih neizmernih žrtvah tako vreden....! S to blažilno in s tako molitvijo se tudi mi tu na bojnih poljanah v duhu uvrstimo v velikonočne procesije po domovini ter želimo rojakom —,veselo Alelujo! Aškerčeve razglednice s pesnikovim portretom, ki je prav dobro zadet, in z njegovim pomembnim verzom so izšle v založništvu g. Jakoba Vrečko, Maribor, Melling 10. Eventuelni čisti dobiček se o-brne v kulturne namene in v pesnikov spomin. — Slovenke, Slovenci, čestilci nesmrtnih pesni, naročite in kupujte te razglednice — osobito za Veliko noč in za Binkošti! Vino Delo naravno Ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačini in v Kobdilju po zmernih cenah. 133 P s DnrovL Za čajev večer v Zavodu sv. Nikolaja so darovale: Franja Erženova 4 K, Neži-ka Reslova 5 K, Ana Mišičeva 4 K, Ivanka Gogolova 4 K, Franja Ferjančičeva 2 K, Mira Engelmanova 1 K, K. Ponikvarje-va pecivo, Neimenovana torto, Stupnika-rjeva slaščice, Neimenovani moko, Roza Golijeva 2 K. Za hrabre branitelje nase primorske granice so darovali: g. Komac 21 knjig; g. Anton Prelc 85 knjig; g. Kolenc 2 knjigi; ga. OstrouŠka 1 knjigo in več časopisov; g. Štrukelj 2 svetovna romana (14 zvezkov); ga. Josipina Rolič 2 svetovna romana (150 zvezkov); gdč. Malvina Plapper 25 raznih knjig; Boris Slavik vi-jolino. Vsem blagim darovateljem iskrena hvala s prošnjo, da bi še dalje se spominjali naših berečih se junakov ter prispevali s kakim darom bodisi v perilu, cigaretah ali s kakšnim denarnim zneskom. J. Stoko, Razglednice: trgovina. Trst, nI. Mob'n pic-colo 19. Na drobno in debelo. Vel konočne, umetniške, _ __ voščilne, pokrajinske, vu.ine, Ijnbimske, glave, mornarske, cvetlične itd. ud K 3.— naprej za 100 kosov. Tržaške po K 2 HO naprej za 100 kosov. Pisemski papir po K 1.5 J naprej najrazličnejših oblik in barv. NnfD7I in vojake, od najvad- IlultS*! nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah. Volne dopisnice lenkaste: dobre po K 2.60, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po K 7.— za tisoč kosov. fnfnfttllrf * navadni od £6 vin naprej tfVillllllAl t ducet, kopirni tintni K i.50 ducet, „M-phisto- K 1.90 ducet, .Penkala4*, „Haritmut", „Koh i Noh^" po K 4.— ducet in sicer vseh mogočih kakovosti in barv. Irltflfl najboljše vrsre vseh barv in veli-tillllU kosti steklenic, za preprodajo du-cer. steklenic po K 1.80. Crnilo za stampilije Tsek barv. Pisarniške potrebšflne matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni voselc, niti, tiutniki, kuverti itd. itd. Trsacske knjise, likost), mehko in trdo vezane. Tiskoma dela: knjige, kuverte, etnike itd. izvršuje točno po naročilu. KliffćO * Slovarje, slovnice, slovenske in liliji^« • tujejezične, lepoziovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino. DOffStO 12 kavčuka in kovine, za občine, rKlULw urade, pisarne, privatnike itd. izvršuje točno v vseh oblikah. TffttffSlf) * cesars'^e in narodne v vseh MlJiUVK • velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu. Igralne karte nemške in odrske. Šah n domino v raznih velikosti. za vsakovrstne slike. papirčki vseh vrst: škatlje po JL 2.80 naprej, stročnice škat Ije po 32 vin. naprej. Vojaške potrebščine: ss^-ss: in izvršuje pismena to^no in naglo. Cigaretni Sprejema t Potrtim srcem naznanjamo, da je naš sin Josip Mahne po dolgi bolezni v bolnišnici v Gradcu 17. t. m. ob 1! dopoldne v Gospodu preminul. Pokopan bo na centralnem pokopališču t Gradcu 19. t. m. Sv. M. Magdalena Zg. 19. aprila 1916. laiijofi staffi, kralje ii sestre. HALI OGLASI. Prekalene ribe „skorance" za kg K 1 10. Ulica Coroneo 9. 212 Rnniifom starinske predmete IVUpitJCIIl kakor; pohištvo, porcelan«, barvana stekla, ure. drobnodikarijs in drugo. — Trgovina ,ANTICHiTA*% Riborjro 17. 207 Korespondentlnja stegna, popolnoma vešča slovenske in nemške korespondence se sprejme takoj v veletrgovino na Sp štajerskem. Natančne ponudbe z navedbo referenc naj se pošljejo ravnateljstvu „Slovenske trgovske dole v Trstu." 210 flffififf M takoj dve sobi, kuhinjo, moderni kon-UUllU fort; lep razgled. Škorklja Cordaroli 303. Obrati ee v ulico Ghega 3. (Zaloga vina). 215 VffltllfAm nezrele mandelje. Skladišče Sol-liUpiljeill linger, ul. Giorgio Galatti 13. 205 tla debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijevo pod potnike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, žlice, runa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, nstnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JA&OD LEVI. ulica S. 2£icoio Štev. 19. 62 hBmJJEUJlftia Ocrprla se j« gestšfna AL BEL PASSEGGIO Trst, ulica Acquedotto št. 27. Raznovrstna vina in pivo Goess prve vrste. Domača kuhinja. • Cene zmerne. Postrežba točna. — Lepo shajališče za vojake in drrge. Mova Hirodilnica MODKK^A Trst, ulica Ponterosso štev. 5 Bogata zaloga gfižav, krtač, predmetov za toiletto is? za umetnosti. Zlatarnico Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. T nt ulici! Som štev. 27 Ob priliki lil 111 se proda v ulici Solitario št. 27 vino, špirit in razne likerje. — Cene zmerne. Trst ulice Solitario štev. 11 V sedanjim času je jako priporočljivo, da se potrosi denar samo v dobre svrhe. Kdor hoče imeti za mal znesek lepo sliko naj obišče Artistični fo-tografični zavod v ulici Aquedotto št. 27. Jamči se za hitro in točno izvršbo. Opomin: Za Velikonoč ena slika zastonj. ^ ZOBOZDRAVNIK J j Dr.J.Čermak f ■ se le preselil In ordinira sedal g II v Trstu, ul. Poste vecchie 12, 1 vogal ulice delle Poste. li diranje zMrez bolečine. Plombiranj*. S UMETNS ZOBJE. ftovi dohodi za pomladansko sezono Bluze, obleke, lahke plašče iz a!pagasa» svile, etamine i. t. d. i. t. d. Cosiforti - Trst, ul. CasnpaaiBa 21. is mu to mi Čistilo za čeulls, pođe in Kavine fisšr prodala GAZOLLI & C.0 - Trst ulica CarpfsGsi 2. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljuba mati, tašča in stara mati Antonija Čok-Županova danes zjutraj po kratki bolezni preminula. LONJER, dne 19. aprila 1916. Ivan Marija Čok (pri vojakih), sin. Rozina Čok roj. Grgič, sinaha. Marija In Milan, vnuka. - ■u -J5 - - -r- rT<%-:- 10 M1LI13NOV KRON. Ma ve: td 9 Ji U tsptii h ti 3 to 5 ppsU.bpiaJ^i a uat ob uradnih mi