Štirideset let svobode
Desetine in desetine narodov in držav po vsem svetu praz-nuje v teh dnevih konec najbolj pretresljivega obdobja člove-ške zgodovine. Druga svetovna vojna je s svojimi grozodejstvi strahovito prizadejala ljudi in njihovo lastnino - tu bolj, tam manj - domala po vsej zemeljski obli. Naša domovina je s svojimi žrtvami, s svojimi milijon in sedemstopetdeset tisoč mrtvimi na šestem mestu, za Sovjetsko zvezo, Nemčijo, Polj-sko, Kitajsko in Japonsko.
Štiridesetletnico zmage pa ne praznujemo samo zato, da počastimo izjemen dogodek in tiste, žive in mrtve, ki so ga dosegli, marveč in predvsem, da se takšna ali še hujša kata-strofa ne bi nikoli več ponovila. Zaradi vsesplošnega umira-nja in grozot in razdejanja, trpljenja in lakote in bolezni in posledic.
Naša Ljubljana, njeni prebivalci so v tej vojni nadvse častno izpolnili svojo domovinsko dolžnost. Množično so se uprli okupatorju in domačim izdajalcem, ker niso hoteli umreti. Komunisti so takoj po sovražni zasedbi organizirali v Ljub-ljani eno najpopolnejših organizacij narodnoosvobodilnega boja, kar jib je imelo kdaj kakšno okupirano mesto. Terenski odbori OF so se razprezali od hiše do hiše, od ulice do ulice, od ustanove do podjetij. Oblikoval se je močan propagandni apa-rat, obveščevalna služba, narodna zaščita, mladinska OF, Delavska enotnost, ljudska pomoč, učinkovito so delovale borbene grupe varnostnoobveščevalne službe. Mesto je bilo čestokrat naravnost nastlano z listki z osvobodilnimi gesli. Ljubljančani so organizirali množične demonstracije, zbirali denar za gibanje, hrano, obleke, sanitetni material za parti-zane, mobilizirali borce za brigade, razvili mogočno tehniko, skrivali ilegalce in njihove otroke, skratka, v OF so se vklju-iili domala vsi prebivalci. Ves teror okupatorja: policijska ura, pobrani radioaparati, rekvirirani avtomobili, prepove-dane voznje z bicikli, zapiranje, desettisoči odpeljani v inter-nacijo, streljanje domoljubov, nasilje na ulicah, z bodečo žico obdano mesto, ves teror okupatorja ni zaustavil zaleta k svo-bodi. Uporno mesto je dobesedno organiziralo drzavo y državi. Več kot dva tisoč Ljubljančanov je izkrvavelo v štirib letih. Ljubljana je dala 57 narodnib berojev. Z vso upravičenostjo je bila Ljubljana prva od mest v Novi Jugoslaviji razglašena za mesto heroj.
Vizija svobode je terjala izredne žrtve. Terjala pa jih je tudi obnova in izgradnja porušene domovine. Koliko naporov je zahteval po končani vojni obračun s črno borzo, špekulacijo, z ostanki roparske, gnile, korumpirane, lopovske in parazitske stare Jugoslavije. Tudi v tem boju ni bilo mlabavosti, neodloč-nosti, cincanja in počasnosti. Bil je pravi vihar proti vsem tistim, ki so se upirali novem valu.
Ko se danes spominjamo prvih povojnih let, lahko trdimo, da so presegla po delavnosti in ustvarjalnosti vsa pričakova-nja. Pa tndi naprej, v štiridesetih letih svobode imamo kaj pokazati.
Ker nam je ob teh prazničnih dnevih potrebno tudi zgledo-vanje nazaj, za današjo rabo, potem posaemajmo iz tistih časov zvestobo tej druibi in njenemu napredku, posnemajmo požrtvovalnost, delavnost, zavestno disciplino in sredotežno hotenje za cilje, ki smo si jih zastavili.
Janez Vipotnik