Leto LXX Stev. 266 / V Ljubljani, v sredo, 18. novembra I942-XXI SpcdBstoM te abboMaMoto poatete Poilnln plačan. * gotovini Prezzo — Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina me*e£no 18 Lli, ta Inozemstvo 20 Lir — nedeljska Icdaja celoletno 34 Lir, t* inozemstvo 50 Lir Ček. rat Ljubljana 10.650 ta naročnino io 10.349 za inaerate. Podružnica] Noto mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega tn tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen p onedellka ta dneva po praznika. o Uredništvo la apravai Kopitarjeva (, L|nbl|ana. B = Redazione, Ajnminiitratioaai Kopitarjeva 6, Lubiana. | Teleton 4001—4005. Abbonamenti Mete 18 Ltre; Eatero. me-M 20 Utre. tuliiiooe domenica. anno 34 Lire, hstero 50 Ure C. C f J Lubiana 10 650 per ijlt abbo-naraentlr 10 34«. per la inaeriloni. Filiale, Novo ene* t o. Concessionaria esclnsiva per la pnbbllcitA dl provenicnza Italiana I ed ettera Unione Pubblicita Italiana H. A- Milano. Novi napadi na sovražno ladjevje Italijanska letala in podmornice napadajo sovražno ladjevje v alžirskih vodah in v Boni Italijanska podmornica vdrla v sidrišče v pristanišču Boni Vojno poročilo št. 906 Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj so bili v Cirenajki srditi boji med Der no in Bengazijem. Pri napadu naših lovcev na neko, po sovražniku zasedeno letališče v francoski Severni Alriki je bilo nekaj strojev zažganih na tleh. Sovražne kolone na pohodu so bile obstreljevane z vidnimi uspehi. Oh alžirskih obalah je skupina italijanskih torpednih letal napadala močno zavarovano sovražno spremljavo ter je potopila dva srednjevelika parnika. Naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Forni Carla si jo izsilila vdor v sidrišče pristanišča v Boni ter je s topovi hudo poškodovala veliko sovražno trgovsko ladjo. Iz včerajšnjih vojnih poletov sc G naših letal ni vrnilo. Stockholm. 17. nov. AS. Vojaški kritik lista Svvenska Dagbladetc piše, da je pri zavezniškem nastopu v Afriki zaposleno vse brodovje ln vse gradivo, zbrano v Angliji, kakor tudi ono, ki se da pripeljati iz Združenih držav. Z ozirom na to, da se zmaga no more doseči drugače, kakor z napadom na sovražnika v središču njegove obrambe, je zavezniško izkrcanje v Maroku le zapravljanje sil na obrobni in nebistveni točki mogočne evropsko trdnjave. Treba se je vprašati, zakaj napad ni bil izveden na primer na belgijski obali, ampak v Alriki. Isti list piše tudi tole: Državni podtajnik Patterson je izjavil, da je za vsakega ameriškega vojaka v Afriki potrebnih 7 ton ladjevia. Vsak vojak ima 3 pare čevljev, ki se hitro porabijo, tako da je treba za vsakih 100 vojakov poslati mesečno 17 parov čevljev. Berlin, 17. nov. AS. Izvedele so se naslednje podrobnosti o silovitem bombnem napadu Osnih sil na ameriško letališče v Boni: Navzlic močnemu delovanju sovražnega protiletalskega topništva so v nedeljo prihajali nad letališče v Boni zaporedni valovi bombnikov. Številna sovražna letala so bila uničena na tleh, mnoga druga pa hudo poškodovana. Velike bombe so zadele vzletišče ter so zažgale letalske lope in bencinska skladišča. Osni lovci, ki so ščitili bombnike, so se spustili v hoj z nasprotnimi letali ter so sestrelili fi sovražnih letal. Navzlic slabemu vremenu in nevihtam. ki so znatno ovirale pomorsko delovanje, so Osne podmornice tudi včeraj napadle številne Delno priznanje ameriških izgub v Tihem morju Amerikanci so spremenili japonsko zmago v svojo zmago, da so lažje priznali vsaj del svojih izgub Tokio. 17. nov. AS. Japonski li6ti objavljajo na vidnih mestih uradno vojno poročilo o novih podrobnostih pomorske bitke v Južnem Pacifiku blizu otoka Santa Cruz. Listi poudarjajo zlasti izgubo ameriških letalonosilk, ki sta bili ponos severnoameriške mornarice. »Japan Times Adverli-ser < piše, da je cesarski 6tan objavil številke o sovražnih izgubah po 6krbno zbranih fotografskih podatkih in dokazih. Rim. 17. nov. AS. Stefanian piše: Amerikanci. ki 60 se skupno z Angleži zatekli k načinu snešne-ga povečevanja števila ladij, ki so sodelovale pri izkrcanju v Severni Afriki, da bi na ta način zmanjšali pomen izgubljenega ladjevia, so na.eteli na druge težave po zgubljeni bitki pri SsJomonskih otokih, kjer so imeli velikanske izgube Ker je ameriška javnost z nes-rpnostjo pričakovala jx>ro-čt'a o tej bitki, je severnoameriško mornar.ško mi-nisnstvo včeraj popoldne 'zdalo uradnc> poročilo, v kateiem je kratkomalo sprememb japonske zmago v sevtrnoameriško zmago, "''ako je poročilo tever-noarietiškega ministrstvi z največjo lahkoto poto- pilo 1 bojno ladjo, 3 težke križarke, 2 lanki kri žarki, 5 rušilcev, 8 prevodnih in 4 tovorne japonske ladje. Ko je poročilo tako napr^lo Japoncem ve!'ke izgube, je upalo priznati ameriški javnosti •udi nekaj ameriških izgtb. Hitreje, kakor je bila doslej navada, so Amerikanci priznali izgubo dveh lahkih križark in 6 rušilcev. Mornariško ministrstvo objavlja tudi, da je v bitki padel kontre-adnii-ral J. Callaghan. Z delnim priznanjem izgub in z n.iniišljeno zmago skuša poročilo dvignili moralo v javnosti in doseči, da bi javnost poročilu verjela. Pozneje bodo priznali še druge izgube, ko bodo ljudje že pozabil na to »zmago«. Lisbona, 17. nov. AS. Ob smrti kontreadmi-rala J. Callaghana, ki je padel v zadnji bitki na Južnem Tihem morju, poroča Reuter, da je bil že preje poveljnik severnoameriške mornarice, zdaj pa je prevzel poveljstvo nad pomorskimi enotami v južnem Pacifiku. Poročilo o njegovi smrti je po Reuterjevem pričevanju povečalo nezadovoljstvo z bitko, ki divja okoli Salomonskih olokov. Angloameriško razočaranje nad Francozi Berlin, 17. novembra. AS. »Diplomatska in politična korespondenca« piše, da politični učinki an-gleško-ameriškega napada na ozemlje francoske Severne Afrike niso takšni, kot so ;ih napadalci prikazovali. Sovražni načrt je bil zasesti celoten Maroko, Alžir in Tttnis. Poleg drugih uspehov so Angleži in Amerikanci tudi pričakovali, da bo prešla na njihovo 6tran francoska mornarica. Ravno tako so upali, da se bodo francoske čete skupno s prebivalstvom v francoski Severni Afriki brezpogojno in z navdušenjem pridružili zaveznikom. Dogodki pa 60 se drugače zasukali. Francozi 6o se v Alriki junaško upirali. Francoska mornarica v Toulonu je odbila sodelovanje z napadalcem, dočim 60 se Dakar, Mers El Kebir in drugi kraji odločili braniti fran cosko ozemlje proti vsakemu napadalcu. Italijanske in nemške čete se premikajo ne samo po francoskem ozemlju, marveč tudi v Tunisu, v popolnem soglasju 6 francoskimi oblastmi. List nato navaja, da zadržanje De Gaullea povzroča v Washingtonu precejšnje nezadovoljstvo in da francoski voditelji v francoski Severni Afriki ne zaupajo Washingto-nu. Severnoameriški napad na francosko Severno Afriko je nadaljnji člen v verigi imperializma, s katero bi rad Washington in London zadrgnila ves svet. Stockholm, 17. nov. AS. Londonski dopisnik lista >StockhoIm Tidningen« piše, da je zavezniški položaj v Severni Afriki zelo zapleten, ker so nastala vedno globlja nasprotstva med Francozi, katere silijo, naj se pridružijo Angležem in Aine-rikancem. Dopisnik poudarja nevoljo, ki jo je povzročil v Londonu in VVashinglonu De Gaullejev oglas, v katerem je hilo rečeno med drugim, da De Gaulle noče imeti nobenih opravkov z Dar-lanom. Maršal Petain odstavil admirala Darlana Vichy, 17. nov. AS. Informacijsko minislr6tvo I javlja: Maroški radio je objavil proglas admi- | rala Darlana, ki pozivlje prebivalstvo na očitni odpad. Čim je izvedel za to dejanje je maršal Petain, šef francoske države, naslovil na vse Francoze v domovini in v imperiju sledečo poslanico: »Admiral Darlan je v svoji izjavi, da jaz nimam več možnosti, da bi mogel ravnati in delati po svoji lastni vesti v korist francoskega Sovjetska špionaža na Švedskem Stockholm, 17. nov. AS. Na Švedskem so bili aretirani štirje švedski državljani, krivi vojaške Spijonaže v prid Sovjetski zvezi. Eden jo bil narednik in je izročil Sovjetom važna vojaška obvestila. Pri vseh štirih so našli velike vsote denarja. Povečanje špijonažnega delovanja za Sovjetsko zvezo je razburilo javno mnenje, ki zahteva najstrožje postopanje s krivci. Francoski poslanik zapušča Washington Vichy, 17. nov. AS. Izvedelo se je, da bo francoski poslanik v Združenih državah Henry Haye tekom tega tedna zapustil VVashington. Rooseveltov imperializem Rim, 17. novembra. AS: Združene države nadaljujejo izvedbo Rooseveltovega imperialističnega načrta in so v skladu s tem odstranili Angleže iz Islandije, ki so jo sami popolnoma zasedli. Pri otvoritvi nove seje islandskega »Althinga« je izjavil Bjornson da so bile angleške čete, katere so se nahajale na Islandiji, prepeljane nn drug« bojišča in da so poslej nu Islandiji le šc ameriške zascdhcnc čete. sovražne ladjo in so več ladij potopile, oziroma poškodovale. Pristanišče Bougie je zdaj skoraj popolnoma prazno. Sovražnik mora usmerjati svoje transporte v manj važna središča, kakor Philip-peville. kjer pa so jih prav tako našla in silovito napadla Osna letala. Rim, 17. nov. AS: Poročilo glavnega zavezniškega stana v Severni Afriki pravi: Osne podmornice izvajajo močne napade v Sredozemlju. Linea, 17. nov. AS. Izvedelo se je, da jo danes zjutraj prišel v Gibroltur angleški ru- | Pred veselim dogodkom , v vladarski hiši Rim, 17. nov. AS. Dvomi minister je včeraj pa nalogu Vladarja objavil, da je Nj. kr. Vis. kneginja Piemontska srečno dovršilu pet mesecev nosečnosti. šilec iz alžirskih voda in je pripeljal mnogo ranjencev. Na ladji so se videli očividni znaki dobljenih udarcev. Rim, 17. nov. AS. Potem, ko so »United Press«, Radio NVashington, radio London in drugi viri angleško-aineriške propagande obširno popisovali namišljene podrobnosti o bojih med oeninu silami in angleškimi silami pri Bizerti, pa je posebno poročilo zavezniškega glavnega 6tan:i v Severni Alriki priznalo, da so -poročila o bojih pri Bizerti prezgodnja.« naroda in zalo namerava on nastopati v mojem imenu. Nisem človek, ki bi se ustrašil svoje dolžnosti. Kdor si upa trditi nasprotno, mi dela krivico. V trenutku, ko je bila Afrika napadena, sem jjoveril admiralu Darlanu obrambo francoske suverenitete, katere varuh sem. Žc po prvih nastopih sovražnosti se admiral Darlan ni obotavljal stopiti v pogajanja z napa-daltcem in dal prezgodaj ukaz naj se preneha streljanje in je tako razrušil disciplino in uničil odpir naših čet. Poveril sem mu večkrA obrambo Afrike. On je to sprejel, hoteč preprečiti voditelju upornikov generalu Girautlu, ki bi si rad prisvojil poveljstvo nad četami. Danes na je Darlan potrdil Giraudovo imenovanje. General Giraud je bil postavljen od neke tuje države in jc zanetil vojno na francoskem ozemlju. Admiral Darlan se je s tem izločil iz narodne skupnosti: Sedaj objavil jam, da ga raz.veznjem vseh javnih služb in slehernih pravic do vojaškega poveljstva.« Navodila za proslavo obletnice sankcij Riin, 17. nov. AS. Glasilo fašistične stranke se z jutrišnjim dnem spominja sedme obletnice sankcij. Ob tej priliki piše, da sedma obletnica gospodarskega obleganja najde italijanski narod v trdem osvobodilnem boju, ki je povezal vse njegove vrste v vnetem prizadevanju za zmago. Obletnico bodo kakor v preteklih letih obhajali z vnetim delom in vero, s katero bodo potrdili visoko rodoljubje sedmih let, ko se jc italijanski narod pod Ducejevim vodstvom dvignil proti spletkam sankcionistov. Fašistkc bodo na ta dan prinašale ranjencem |io bolnišnicah in zdraviliščih darila ter obiskovale dru- žine padlih in jiiu izražale sočustvovanje vseli italijanskih žena. Narodna ustanova za fašistično kulturo bo jm> vseli večjih krajih začela z delom v 21. fašističnem letu. Prikazali bodo zgodovinske, politične in zakonske razloge, ki so Angleže spravili do tega, da so skušali ustaviti pohod mladih nan lov. Zvezni tajniki in tajniki fašijev ter vsi pokrajinski korporacijski svetniki bodo razdeljevali nagrade vsem. ki so se v 20. letu izkazali v narodni gospodarski avtarkiji. Oddelki mladinskih organizacij bodo korakali mimo spomenikov po vseh italijanskih občinah, ki pričajo o krivičnih sankcijah. Novo napredovanje v Kavkazu Pri Tuapseju in ob Elbrusu so nemške čete zavzele več bojnih postojank 12.000 tonska prevozna ladja potopljena Hitlerjev glavni slan, 17. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V prostoru severno od Tu a p seja in v področju oh b i b r u s ii so nemške čete vdrle v globoko postrojene sovražne postojanke in zavzele v napadu več bojnih postojank, deloma v boju ed moža do moža. 01» Tereku so se ponovni sovražni napadi. izvedeni z oklepnimi silami, izjalovili ob žilavi obrambi nemške vojske. Na K a s p i š k e iii morju je letalstvo potopilo eno bencinsko ladjo, dve drugi pa poškodovalo. Bojna letala so z dobrim uspehom nadalje napadala železniške proge vzhodno od Volge. Jnžnovzhodno od I I m e n s k e g a jezera živahno delovanje lastnih napadalnih oddelkov. Napadi sovjetskih čet na fronti tih Volho-v u so se izjalovili v ognju nemške obrambe. V Cirenajki se borba nadaljuje. I) e r -na je bila od nemško-italijanske vojake po načrtu izpraznjena. Bojna letala so včeraj nastopila proti angleškim kolonam. Nemška podmornica je iz brit-ko-anieriškega oskrbovalnega brodovja za Severno Afriko potopila prevozno ladjo z 12.1X1 tonami. Sovražne kolone, ki so bile na pohodu po obalni cesti vzhodno od Bone in v južnem obmejnem področju Tu niša so zaradi naših letalskih napadov utrpelo težke izsuhe. Posamezna angleška letala so snoči v mraku preletela s e v e r o z a p a d n o nemško obalo. Zaradi odvrženih bonih je imelo prebivalstvo malenkostne izgube. Izvidniške ladje, protiletalsko topništvo letalskega oro/ia in vojne mornarice so oh obali Atlantika in Severnega morja sestrelil' 7 sovražnih letal. Proglas prebivalstvu Tunizije Rim, 17. nov. AS. General Nehring vrhovni poveljnik osnih čet za Tunizijo, je naslovil sledečo poslanico na prebivalstvo Tunizije. Alžirije in Maroka, kakor tudi na francoske vojake v francoski Severni Afriki: »Ttinizijci, Alžirci, Marokanci in vojaki Francije! Severnoameriške in angleške čete so vzele za pretvezo popolnoma lažnive razloge ter so napadle ozemlje francoskega imperija ^ Severni Afriki, tista ozemlja, ki so jih sile Osi od dneva, ko je bilo sklenjeno premirje, in naprej tenkočutno spoštovale. Sile Osi so sklenile premirje s Francijo in niso mislile pri tem v svoji plemenitosti povzročiti, da bi se v te kraje zanesla vojna. O njej niso dale nobenega povoda, kajti njihova trdna odločitev je bila, da se v te predele ne zanese plamen vojnih nastopov in da bodo ti kraji ostali obvarovani vojnih grozot in živeli v miru in varnosti. Z napadom, ki so ga nad vaše kraje izvedli Amerikanci in Britanci s svojim judovskim zaveznikom, pa so se naselile med vis vse trdote in trpljenje vojne in sedaj mora to Govor ministra Lorkoviča Zagreb, 17. nov. AS. Na ustaškem zborova-je na Susacu je imel hrvatski zunanji minister Lorkovič govor, v katerem je govoril o naslednjih treh glavnih vprašanjih: v zvezi s partizansko gverilo je izjavil, da bo narod prihodnjo zimo priča velikih nastopov, ki bodo pomedli s partizani. To leto bo organizacija prehrane boljša, kakor je bila lansko leto, ker je vlada storila vse potrebne ukrepe O problemih notranje politike je dejal, da je revolucionarno obdobje ustaške stranke končano, ker se je gibanje vključilo v državno organizacijo. Hod in zakonitost bosta glavna temelja notranje organizacije na Hrvaškem. Minister je zaključil svoj govor s poročilom o zunanji politiki, rekoč, da Hrvati ob strani gorje okušati vse prebivalstvo, kateremu smo mi vse to hoteli prihraniti. Voditelj francoske države in vrhovni poveljnik francoskih čet maršal Petain je nejevoljen protestiral proti temu surovemu napadu Angležev in Amerikancev in ukazal svojim vojakom, naj se upirajo do skrajnosti. Toda francoske čete niso same sposobne, da bi nudile močan odpor in učinkovito obrambo proti napadalcu. V taksnem jki-ložaju so sile Osi sklenile, da bodo v sporazumu z vlado maršala Petaina zavrnile napad, ki ga je naperil v tem trenutku proti francoskemu imperiju sovražnik vse Fvropc. Osne čete prihajajo k vam, da bi pomagale francoskim četam braniti vaše ozemlje in da bi zaščitile prebivalstvo. Naši vojaki prihajajo, da bi se ob strani frincoskih vojakov borili in branili skupno francosko stvar. Zavoljo tega pozivljcm francoske vojske kot tovariše, s katerimi smo združeni v skupni borbi, da združeni zavrnemo napadalca. Pozivi jem tudi prebivalstvo Maghre-ba. ki je izrazilo svojo željo po pomoči v tej borbi, katere cilj je vrniti Severni Afriki mir in red. ki ju je porušil brezobzirni napadalec. Kako si zamišlja Cripps izmozgavanje Evrope Rim, 17. novembra. AS: Stafford Cripps je govoreč na mladinskem zborovanju v Londonu izjavil, da bo moral imeti upravo nad Evropo evropski upravni svet in da bodo morale biti na podoben način organizirane tudi tlruge celine. Nad temi petimi upravnimi sveti na petih svetovnih celinah bo po Crippsu vrhovni medcelinski svet, sestoječ se iz upravnih delegatov iz raznih celin, ki bodo seveda Angleži, Severo-amerikanci, Kanadčani, Avstralci in Južnoefri- kanci. torej zastopniki vseli ljudi, ki govorijo angleško. Angleška miselnost si torej z drugimi besedami zamišlja pet celin kot pet trgovskih akcijskih družb, ki naj bi ga vodil medcelinski trust. Dejstvo, dn jc Stafford Cripps postavil ta mednarodni ideal na mladinskem zborovanju, kaže tudi miselnost angleške mladine, ki je Crippsa fioslušala, ne da bi ga izžvižgala. Mogoče se je tem dobrim sinovom, nečakom in Iiranečakom londonskih trgovcev zdelo prav, :ar je govoril Cripps ter so se odločili, da se bodo specializirali v računstvu in knjigovodstvu. da bodo lahko dosegli osebno korist od angleške »zmage«. močnih zaveznikov Italije in Nemčije gledajo z zaupanjem v bodočnost in v nada.Inji razvoj vojne, prepričani v zmago. Finci potopili tri sovjetske podmornice Helsinki. 17. nov. AS. V zadnjih 24 urah je. bilo na vseh finsko-sovjetskih bojiščih veliko ogledniško delovanje. Med Finskim zalivom in Baltskim morjem so finske pomorske sile pred nedavnim potopile tri velike sovjetske podmornice. Nove odredbe v Turčiji Ankara, 17. nov. AS. V Turčiji je bila povišana cena za sladkor in električno energijo. Izšla je tudi odredba, da morajo biti ob 10 zaprti vsi kinematografi, kavarno in drugi javni prostori. Ob isti uri preneha tudi obratovati avtomobilski in tramvajski promet. Tudi Nova Zelandija je ogrožena Buenos Aires. 17. nov. Ah: Novozelandski ministrski predsednik Fraser je svaril prebivalstvo pred pretiranim optimizmom s temi-le besedami: Ameriške sile, ki se nahajajo ua Gualdacanalu in sploh v južnem Tihem tnorju, se bodo morale vsak čas boriti za svoj lasten, kakor tudi za naš obstoj. Novozelandska obala nikakor ni izven nevarnosti Vladarjeva zahvala Visokemu komisarju Kot odgovor na brzojavno čestitko, ki jo je poslal Visoki komisar ob priliki rojstnega dne, je Nj. Vel. Kralj in Cesar blagovolil odgovoriti sledeče: »Nj. Vel. Kralj in Cesar se zelo prisrčno zahvaljuje Vam in prebivalstvu pokrajine za vljudne in prijetne pozdrave.« Minister Kraljeve Hiše Acquaroiie. Ustanovitev Pokr. zveze za zaščito mater in otrok Visoki komisar jo nedavno ustanovil ter pod- > redil neposredno sebi Pokrajinsko zvezo za zaščito mater in otrok. Ta zveza izvaja na široko ukrepe režima za zdravje rase. Posebna naloga zveze je ta,« da dobrohotno pomaga materi in otroku z ustanavljanjem materinskih menz za noseče in doječe matere, ki zaradi revščine trpijo pomanjkanje, z ustanavljanjem materinskih posvetovalnic iu otroških posvetovalnic, v katerih se materi pomaga v dobi, ko njen otrok raste in so je pod stalnim nadzorstvom pediatrov. Ta pomoč, ki jc važna Iz rasnih ozlrov in ki predstavila eno izmed najvažnejših ločk demogra-fične politiko, ki jo je započel Fašizem, je v se- Prejšnjo noč je sneg prvič pobelil strehe Ljubljane, 17. novembra. »še nekam dolgo se je letos zavlekel prihod prvega snega,« so davi ljudje v tramvaju komentirali naglo vremensko spremembo, ki je nastala kar čez noč in je nam prinesla prvi sneg, sicer južen in moker, ki je kmalu že zgodaj izginil s travnikov in njiv. »Že dolgo jc po snegu ilišalo.« so drugi blagohotno pripominjali, ko je bilo zadnje dneve nelw> posebno močno zasirto, napelo in hladno, Človek, ki je zgodaj prihajal v mesto, je lahko o|>azil po strelnih tenko, belo preprogo. Posebno lojni je bila pobeljena strclia grujskega poslopja lut Gradu, kjer je bilo tudi ntekaj sntegu po travnikih ol) pobočju. Prvi južni sneg je zapadel ponoči. Kmalu po polnoči so začele naletavnti prve snežinke kot oglednice, da li jc ugoden teren za »nežno odejo. l.ahno v kosmičih je snežilo tja do prvih jutranjih ur. Ob svitanju je nehalo. Po bližnjih vrhovih, na Krimu, Mokroti. Sv. Ahacu in drugod je /opndlo precej snega, k jer je snežilo že oh zadnjem deževju pred devetimi dnevi. Da je moralo jio Dolenjskem in Notranjskem ponoči močno sne/iti, so pokazali tudi zjutraj v Ljubljano prihajajoči vlaki, ko so bile strehe vagonov precej zasnežene. Letos snio dobili prvi sneg, ki nam sicer še nc napoveduje kako nudo in ostro ziiuo. razmeroma pozno, še lo v drugi |iolovici novembra po sv. Martinu, ko so veeidelj spravljeni že vsi jesenski pridelki. Tu in tam je na njivah je pesa in zelje. Ioni je prvič začelo snežiti že oktobra med hudim deževjem. Zadnje tri dni oklobra pa je silno snežilo tako, da sta bila Trup!o župnika Žužka najdeno št. Viil nad Cerknico, I", novembra. Sporočamo, da smo dunes izkopali truplo g. župnika Karla žužka. Di lo jo pokopano kake četrt ure hoda od Sv. Vida v dolini sredi steze. Našel ga je slučajno posestnik Bolha iz. Sv. \ ida, ki je šel v tisto dolino po drva. Z voli je šel preko groba in se mu je čudno zazdelo. zakaj se je volu naenkrut malo udrlo. Nu zunaj ni bilo mogoče nič posebnega opaziti in ko si natančneje ogledu, se mu zazdi, da bi mogel morda grob. Drugič so šle z njim žene in začele kopati. Hitro so našle zu-kopuno aktov ko, je bila gospodova. Tukaj so torej poko Iitunijab s stražo v tisti gozd in izkopali truplo gospoda župnika. Poleg groba so pa tudi slučajno še dobili gosiiodovo kolo. Na kolesu se je spoznalo, da je bil gospod ustreljen, ko se je odpeljal s kolesom dne 14-. julija od Sv. Vidu proti Begunjam. Omahnil je z vso silo na levo stran, ker jc tu kolo močno zvito. Nekateri domači partizani so se šo isti dan hvalili: »Nisem mislil, da se hudič tako prevrnel« ali: »Padel je kol klada.« Ubili so ga gotovo domači partizani. Po legi trupla je bilo mogoče spoznati. da so nato gospoda vlekli za noge v dolino. ker je imel suknjič ves spodvihan. Gotovo pa je. da gospoda niso ubili do smrti, ker so ga tako s kamenjem zadelali v grob. Grob je plitev, ker niso imeli času. da bi izkopali globljo jamo. Da se ne bi nn kak način izvlekel iz groba, so mu ua noge položili tri velike težke kamne in še med noge zabili težek kamen, tako da z nogami tli mogel gibali. Gotovo se je v grobu prebudil iz nezavesti, zakaj roke je imel vse zvite — kakor da se je silno trudil, da bi se izmotal i/, objema zemlje. Iz ust so mu pobrali tudi vso zlate zobe. Vidi se pa, tla niso mogli prenesti pogleda svoje žrtve, ker mu je nekdo z robcem zakril obraz. Nikjer ni videti nn telesu kake rane razen na čeljusti, ko so mu najbrž izbijali zlate krone iz zob. Truplo smo nato v procesiji prenesli v cerkev. Jutri ob 9 bo pogrebna sv. maša s pogrebnimi molitvami, nakar se bo truplo |)reneslo v mrtvašnico, dn bo tam počakalo prevoza v Vel. Lašče, kakor želijo svojci pokojnega g. župnika. hrib in plan močno pokrita s snegom, ki je nato |Mi|)oliioma obležal in ostal do prihodnjo pomladi letos. Lela 1940 je zapadel jirvi, južni sneg 28. oktobra. Inkrat je močno snežilo med dežjem. In sueg pa jo kmalu izginil, ko jo pritisnil topol jug. Leta 1939 je zapadel prvi sneg 2(>. oktobra. Je tudi kmalu izginil. Zelo zgodaj smo dobili sneg leta 19Vi. ko je začelo že b. oktobra močno snežiti. Takrat je bilo sadno drevje še vse obdano z listjem. Sneg se je nabral na listju in vejevju, Ker je bil zelo težak, je siicb polomil mnogo sadnega in drugega drevja. Napravil je to leto po sadovnjakih ogromno škodo. Drevje se je jw> tej snežni katastrofi opomoglo šo Ic po dolgih letih, d« jo spet dobro obrodilo. Takrat je sneg napravil tudi milijonsko škodo po raznih telefonskih in brzojavnih napravah v naši jxikrajini. Bila so p« tudi leta. ko smo dobili prvi sneg zelo pozno, navadno tako-le za sv. Miklavža ali pa za Božič. Leta 1928. smo bili cel december brez snega tja do sv. Treh kraljev prihodnjega leta, ko se je začel nato sneg vsipati v neizmernih, dolgih in gostih kosmin in je nastula takrat ona vsem še v dobrem spominu ohranjena, huda zima. Kmalu dopoldne, ko jo bilo še močno oblačno, se je lahno zučelo jasnili. Zjasnilo se je iMivsem in sonce je posijalo pn devetih dneh. Elizabeta, ki jutri godu je, prinaša še lepe jesenske dneve. stavu cele vrste ukrej>ov, od ustanov za razdeljevanje mleka, moke in drugih živežev do zavetišč in do otroških zavetišč bodisi zakonsko ali nezakonsko rojenih otrok pa tja do zavetišč za doječe matere in za o; roko na splošno ter pomoči za nosečo in doječe niHtere, ki no morejo obiskovati inoiiz. prav lako do razdeljevanju nagrad za priznanje nezakonskih otrok tor do podpiranja in ščitenja fizično ali duševno zaostalih otrok, slepcev iu gluhonemih ter do poboljševanja izprijen-cev. Zelo značilno dejstvo, v katerem najde svoj zunanji izraz impoznntiia vrsta ukrepov ne |>o nekem simbolizmu ali cerenionijeru, temveč po konkretnosti dejanske pomoči, jc materinski iu otroški dan. ki bo v Ljubljanski pokrajini proslavljen žo drugič 24. decembra. Po odredbah Lksc. Visokega komisarja je Pokrajintka zveza O N. N. M. L v svoji najnovejši okrožnici izdala primerna navodila za proslavo lega dneva ki bo kakor lansko leto zaupana okrožnim kapilanatom z izjemo v mestu v kateri je organizacija poverjena zvezi sami Proslava, ki se bo izvršila v okviru zbrane intimnosti, bo značilna za t i Ji razdelitve denarnih nagrad številnim družinam ter revnim materam, ki so obiskovale posvetovalnice zdravstvenega doma z večjo pridnostjo in koristjo s ciljem, da so njihovi otroci higiensko vzgojni te bodo obenem presojene po sodbi zdravstvenih organov kot najbolj zaslužne jio gorečnosti, požrtvovalnosti iti odjiovedi. Razen lega bodo razdeljene olroške opreme novorojencem, ki sc bili rojeni to lelo ter obleka otrokom od 1. do 6 let, ki so posebno revni. Družine v pokrajini. ki mislijo, da imajo |iotrcbne pogoje za nagrade, «n vabljene, da sc obrnejo na okrožne ka-nitanale ler na Pokrajinsko zvezo Opera Nazionale Maternita e Inlanzia, Puccinijeva ulica št. 9, L nadstropje. » SLOVKN( i:V KO Ii K DAK « bo knjiga, ki ho neobhodno pol robna z.a vsakogar! Naročite ga čimprej, stane le 20.— lir. Kako se branimo pred pasledicami južnega snega Pod južnim 6negom |x>jniujeino vlažen sneg, ki pada pri temperaturi nad ničlo. Ta pojav je v Ljubljani pogost, zlasli spomladi in jeseni. Južni sneg v pretežni večini slučajev nastane iz dežja (|'rej dežuje, a pozneje se dež sj>reininja v sneg). Značilno je tudi, da južni sneg večinoma pada v obliki velikih in gostih 6iiežink. Zato ta sneg naglo prekriva zemeljska tla, strehe, drevesa, telefonske in druge žice itd. Ker je moker sneg težak in se dobro lepi, kmalu tako obteži predmete, da lahko povzroči občutno škodo. Tako se žice trgajo, drevesne veje pa lomijo. Ce pada sneg vztrajno in močno (kot n pr. 6 oktobra 1936), jx>tein je škoda |x> vrtovih in gozdovih ogromna. Posebno jc nevaren južni sneg, če so drevesa nagoslo prekrita z listnato odejo. Tudi promet zelo Irpi zaradi debelega mokrega snega Zaradi mokre snežne odeje je zrak močno prepojen z vlago, kar je nevarno za prehlad. Iz navedenega vidimo, da južni sneg ni zaželen, v pozni pomladi pa je lahko celo katastrofalen. Ali je kakšna obramba? Moramo reči, da za večje gozdne komplekse ni prave možnosti obrambe, ker bi bila za to potrebna mobilizacija cele armade ljudi, pač pa je za vrlove in majhne gozdne komplekse obramba povsem možna. Sneg namreč sestoji iz majhnih ledenih kristalov. Da raztopimo tak posamezen kristal, je potrebna neka precej velika množina toplote. Težava je zlasti v tem, da toplotni tok prodira zelo počasi v notranjost ledenega kristalčka, ker je led že sam po sebi slab prevodnik toplote in poleg tega so ti kristalčki pri južnem snegu obdani z goslttni vodnimi hlapi, ki še bolj branijo dotok toplote. Zato se južni sneg kljub temperaturi zraka in predmetov nad ničlo topi jx>casi in naredi popolnoma zimski razgled. Snežno lepilo« sestoji iz zmesi kristalov in vode. Kakovost tega lepila pa je odvisna od množine obeh sestavin. Najbolj se sneg lepi, ako znaša množina ledu 80%. 20% pa vode. Ako je ledti in vode enaka množina, nastane neka 6nežna kaša, ki postane tako spolzka, da se ne more več držati na drevesnih vejah in podobnih predmetih. Iz lega sledi, da ako dodamo južnemu snegu vode, onesposobimo njegovo »lepilno« lastnost in tako rešimo vrt (oziroma gozd )pred škodo Vsak vrtnar si mora torej priskrbeti posebno vodovodno cev, slično oni, ki se uporablja za polivanje cest. Ko je južni sneg že dovolj na debelo prekril drevesa, moramo začeli polivati: vodni curek vrže že 6 svojo mehanično silo večji del snega proč, preostali 6neg pa se tako namoči, da bo sam padel na tla. Mokra drevesa pa se bodo še po polivanju dolgo upirala snežni odeji. Ko pa se 6neg znova nabere, moramo zopet začeti polivanje itd. V nekaterih primerih pa sneži tako močno, da bi bilo potrebno ponavljati polivanje večkrat na uro, kar je včasih težko izvedljivo (zlasli ponoči). V takem primeru si lahko pomagamo s tem,' da dodamo votli nekaj kemikalij, ki so značilne kot topilci snega. Sein n. pr. spada bakrena galica. klorasti koball, klorasli kalcij in končno tudi navadna kamena sol. Pri tem pa je seveda potrebno dobro poznati vrslo dreves (in zlasti rož), ker se za ne-nekatere rastline nekatere kemikalije lahko strupene. Torej moramo izbirati primerne topilcc -nega, jih raztapljati v vodi in naio polivati drevesa. Ta način postopanja je tako učinkovit, da zadostuje tudi pri močnem snegu le enkratno |iolivanje za celo noč (če je seveda raztopina dovolj gosta n. pr. 3-4%). Poleg škode na vrtovih je škodljiv moker sneg tudi na strehi: voda (snežnica) se zajezi ob snežnih masah in tako preveč namoči streiio, da celo v mnogih primerih prodira v stanovanja skozi strop ali slene. Poleg tega je značilno za snežnico, da kemično razjeda strešno gradivo, a še bolj apnenec (iz katerega so povečini zgrajene 6tene). Zato je dobro odstranjevati moker sneg tudi s strehe, lo pa lahko dosežemo na isli način kot pri zaščiti vrtov, torej s jvolivanjem (a potrebno je bolj obilno polivanje!). Odstranitev snega s strehe z lopato je možna samo takrat, kaviar je sneg že nehal padati, ker bi v nasprotnem pruneru (če sneg še naprej pada) bilo treba preveč truda. Zato je dobro, če so strehe strmo zgrajene, ker se na njih ne more vzdržati debel, moker sneg. V krajih, ki imajo obilico snega, imajo hiše slrme strehe. Pri tem pride v jx>-štev ne samo namakajoči učinek snega, ampak tudi teža snežne plasti: če je 6iieg en meter visok, potem se streha lahko zruši ah se V6aj upogne. Tudi zidovi so preobremenjeni in zalo pokajo. Strme strehe pa že zaradi svoje ohlike preprečujejo nabiranje prevelikih snežnih mas. To dejstvo tudi prihaja v pošlev za 6tihi sneg, ker je tudi ta v velikih množinah nevaren, da napravi škodo. Poleg vsega pa nakopičene snežne mase padajo s strehe in so zato lahko smrtno nevarne. Strme 6lrehe te pomanjkljivosti nimajo; pri manj strmih si pomagamo z čiščenjem ali s posebno ograjo ob strešnih žlebovih. Bolgarija gradi donavske ladje. Bolgarski promet na Donavi se vedno bolj razvija. Za osebni promet 6o dali v obrat Iri nove parnike. Sedaj je izdelan načrt za velikopotezno obnovo donavskega ladjevja, ki pa bo zahteval skupno 600 milij. levov. Načrt računa z zgraditvijo 1 osebne ladje, 8 motornih ladij in 30— 40 vlačilcev, 5 lankovskih vlačilcev in 3 parnih vlačilcev. Šport v kratkem Objava N. L Nagrade za mošt«, ki »o sodelovala pri jesenskem nogometnem turnirju, se lahko dvignejo pri nogometni zv^zi. Gletle nagrado zu najbolj fair moštvo je oilo po sod-uisk.h potočilih ugotovijeuo. da moštva itehja-<-a Viča in l>opolavorn v turnirju A 'er moštva Ljubljane, Marsa, Dopolavora, zabjaka in Viča niso prejela v loku turnirja nobene kazni ali opomina in «e zaradi tega ni-rede, določene v tu namen, rnzdele nu enake dele med vseh osem omenjenih moštev. Tschammerjev pokal potuje v Monakovo. Nemci so zaključili v nedeljo veliko tekmovanje za jiokal državnega športnega vodja. V berlinskem štadionu sla se sestala finalista Schalke 04 in I SV Munukovo. IJo začetka drugega polčasa jc bila igra neodločena, jx)tem |>« jo prišla enajstorica Bavarcev do premoči. Szepen in \Viliimovski sta zabila vsak jio en gol in z re/uluitoin 2.0 so dobili Mouakovčani dragoceno I seliantmerjcvo trofejo v pose l za to zimo. 240(1 smučarjev so jc udeležilo v Ziirichu množičnega gozdnega toka, liili so [Kideljeni v razne razrede, borili pa so so t a prvenstvo moštev. Po štirje tekači s() tvorili moštvo, katerih je bilo 600 na startu V A razredu je zmagala četvorica »Patrte« iz Borna. Gozdni tek v Berlinu. Proga, ki je vodila skozi Grunevvald, jo merila za prvoraznedne tekmovalce 7500 m, za drugorazredne 3300 m, za ženske pa 1200 tn Na dolgi progi je zmagal tekač Bonn s v 28:dY3 ni in. nn 33()l) ni Schiund v 14:29 min, zmagovalka mod ženskami pa je pritekla 1200 m v 4;>(ih min. Samo trije Finci prod Syrlngom. V letošnji tabeli svetovnih rekordov v teku na 10.000 m je prišlo do malih spremenil). Med 20 najboljšimi čitamo tudi ime Mad/.ura Szilugv.ja, ki je postavil letos najboljšo znamko se/one s časom 30:09.4, pa Švedov Peressona, Oestbrinka, Till mana in Francozu Lnlannu. Vrh razpredelnic« je ostal šo vodno nespremenjen- Tu vidimo Maekija (Finska) s svetovnim rekordom 29:32> pred svojima rojakoma Sulminenom s 30:03.» in Nu rini jem s 30:06.2, Na četrtem mestu jo nemški rekorder Svring. ki je pred dvomu L-(oniu dosegel znamko, ki ga postavlja na častno mesto za Nuriuijem. O Broditi, svetovnem prvaku » smuških skokih, čitamo, da je sedaj na Tirolskem, kjer vodi 7 Markusom Maverjem smučarsko tečaje zu izobrazbo smuških učitel jev nemške mladine. Bradi je bil dalj časa na bojišču, sedaj pa mu je spet dana priložnost, dn se udejstvuje v svoji športni panogi. Dve mednarodni nogomclni tekmi sta na sporedu v nedeljo, 22. novembru. V Bratislavi bodo tekmovali Nemci proti Slovakom. Madžari pa so bodo spogledali s Turki. Kje bo ta tekma, nam doslej še ni znano. Zagrebška Concordia bo slavila o božiču 35-lotniro svoioga obstoja. Jubilej bo proslavila z vrslo špoilniji prireditev, na katerih bodo sodelovali tudi inozemci. Višek proslavo ho vsekakor v nogometni tekmi med nemškim prvakom Schal-kejeni in enajstorico jubilanta. Gospodarstvo Itali jansko -nemški gospodarski sporazumi. Dne 11., 12 in 13. novembra so se na Dunaju sestali zastopniki nemške in Italijanske trgovine, da bi razpravljali o vprašanjih medsebojne zamenjave. Italijansko delegacijo jo vodil nar. svetnik DalPOrto, predsednik konlederacijc trgovcev, nemško pa dr. llaylcr, predsednik državne 6ku-pine trgovcev. Kiizija v italijanski napirni Industriji. Papirnico Btngo s sedežem v Vorztiolo in glavnico lfH) milijonov lir sc bodo ftizionirale z Vodnoelektriv-no družbo Monoiso z. glavnico 50 milijonov lir. Prvotno je slednja družba nameravala prenesli aport v papirnico Burgo vodnoelektrlčno napravo v Carlnoro. Zaradi toga tudi papirnica Burgo ne 1k> zvišala glavnice samo od 190 na 215 milij. lir, temveč od 190 na 240 milij. lir. Nova oblačilna karta v Nemčiji. To dni so začeli tudi v Nemčiji razdeljevali oblačilno karto z.a novo dobo, ki sega od 1. januarja 19-13 do 30. junija 1944. lorej bo imela veljavnost 18 mesecev, dočim je sedanja karta veljala od 1. avgusta 1941 do 31. decembra 1942, torej z.a 10 mesecev. To je sedaj že četrta kar'a v vojni. Nova kai-tn predvideva važno novost: za nakup moških oblek ler moških in ženskih plaščev bo polrobno sedaj dati ne samo karto, temveč tudi posebno dovolilnico z.a nakup. Zalo pa !*> zmanjšano število točk, ki ..jih ho treba oddati Tako n. pr. jo bilo za moške zimske plašče potrebnih 30, za ženske 20 točk. odslej pa ho potrebnih samo 20 točk. Centralizacija gospodarske propagande v Belgiji je nameravana. Vsaka reklamna in anončna družba bo morala zajjrositi za dovoljenje obratovanja. V vsako hilo »Slovenca«! CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ker je bil vojvoda Maksimilijan sialno odsolen. jo morala njegova družina zelo dolgo bivati v gradu Possenhofon in mSli Elizabeti se je to zelo dopadlo. ' Ko jo v začetku leta 1853. vstopila v gvojo 15. lelo, so se že ■začele opažati na njej poteze zanimive osebnosti. Bila je velika, vitka, zelo gibčna, harmoničnih potez, posamezni telesni doli pa so že napovedovali vso bodočo lepoto. Imela je krasno, bogate laso, visoko čelo pa je gospodovalo nad nežnim obrazom. Ves izraz, obraza pa jo bil v očeh, ki so sijale v globini in jih je od časa do časa prešinil čuden, zasanjati, miren pogled. To jo bil pogled plahe srne, ki je bila pripravljena vsak hip pobegnili. Značaj je bogato označeval očeta, ki je silno skrbno in nežno skrbel z.a tega svojega otroka. Na sjirehodih s svojim očetom so je loliko pogovarjala o naravi, o cveticah, o lepoti jutranje zarjo in sončnega zahoda, sanjala sta skupno o pesmi mesečine in prepevala slavo zvezdnatemu nebu. Od njega je tudi podedovala strast za gibanje na zraku. Oče je napravil iz nje neutrudnega pešca, amaz.onko iu neustrašeno pristašinjo lova na divje živali. Prav tako pa se je med sprehodi po gozdovih navdušila za preprosto kmelsko življenje, rada se je pogovarjala s krneli in zahajala v njihove koče tor sedala z.a njihovo skromno mizo. Iz. leh kmetskih domov se je vračala s prekipevajočim srcem. Kako so se ji v primeri s tem tnonakovski saloni zdeli ponarejeni, dolgočasni in domišljavi. Dasi je bila na svoje brate in sestre zelo navezana, saj se je udeleževala vseli njihovih podjetij in iger, vendar ni podlegla njihovemu vjilivu. Med njimi pa je najliolj ljubila svojo mlajšo seslro Marijo, ki le bila ponosna in viteška; njeno romantično junaštvo se jc nekaj let pozneje uveljavljalo na prestolu neapeljskih kraljic. Tej svoji sestri je brez dvoma Elizabeta zaupala Idilični roman, ki ga je tedaj dožvljnla in ki ji je odprl vrata v bolečino ljubezni. Elizabela je na dvoru srečala lepega mladeniča, mladega grofa Riharda, ki je imel tako bleščeče oči in tako čudovit glas, da jo jc jKipolnoma presunilo. Izmenjala sta nekaj ljubeznivih besed. Poslej je Elizabela mislila samo nanj. Bila je kakor začarana. Že nekaj časa si jo drznila svoje srčne ulripo zaupati kratkim stihom, v katerih se očituje vpliv pesnika Heineja, zlasti pa njegove »Nočne pesmi« in »Intormezza«. Skrbno je skrivala lo svoje pesmi, ki jih jo pisala v majhen zvezek. Skrit jo bil v globini predala, kakor da bi bil najdragocenejši zaklad njene dušo. Sama sebi se lako izpoveduje: Ah, Vaše lenine oči! V Vas sem slrastno se zazrla, Vaša slika v grou gori in nikdar ne bo v njem več zamrla! Večkrat se }i je posrečilo srečati lepega mladeniča in mu priznati vso ljubezen. Toda gorje! Njeno sramežljivo ljubezen so kmalu odkrili. Prav hudo so jo ošteli in svojega viteza ni smela več videli: Mlada in sveža ljubav, blestiš se kot mesec maj — pa je jesenski dež pal, in vse je uničeno zdaj I Zdaj daleč od mene si. Kje? Ne vidijo več Te oči, Le k Tebi srce hrepeni — a kam in kako, ne ve... Toda upanje je prazno, čakanje neučakano: lepi llihnrd ie nenadoma umrl: Usoda je paln. gorje: ltiharda ni več tod... Mrtvaški zvonovi zvone . . . Usmili se me, Gospodi Tako so jo Elizabeta navdušila za ljubezen in kmalu jj je ponudila prilika, da sc je znova zaljubila, kakor lo izpričuje skrivnostni zvezek: Predolgo sem zrla v Tvoj obraz, in zdaj me z.apredel je čar, vso me prevzel je Tvoj kras — da zdaj sem začarana stvar. Ponoči in podnevi, zjutraj in zvečer misli nanj: Ko mi prvi sončni žarek zjutraj prinese pozdrav, vedno najprej ga vprašam, "e Ti poljubček je dal. Ponoči pa. k mesečini 11 rosi m in vzdihujem, naj tiho to izda Ti — kako ga poljubujeml Nesrečna Elizabeta pa nr mogla vžgali ljubezni, ki jo je čtrtto v srcu. Le prehitro se je njen toliko ljubljeni umaknil: Poslej nič več ne upam, da se nagneš z ljubeznijo name, zdaj vem že prekrulo resnico: le vljudno besedo imaš zame... Usoda pa je že pripravila veličastno maščevanje. tiiae ttovlce Koledar Sreda, 18 novembra: Odon, opat; Posvečenje cerkve sv. Petra in Pavla; Roman, mučenec. Četrtek, 19. novembra; Elizabeta Tirinška, kraljica in vdova: Poncijan. papež in mučenec; Abrlija, prerok; Mehtilda, devica. '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Najlepša knjiga letošnjega leta bo » SLOVENCEV KOLE DAR « Nad 200 strani — velja samo 20 lir. — Vsi oni kmetovalci, ki bodo potrebovali nropustnice — Jasciapassare — za prehod čez kontrolno črto zaradi tlela na polju in v gozdu tudi v zimskem času po I. decembru t. 1„ naj se do 25. t. m. v času od 9, —12. ure zglase v tajništvu Združenja kmetovalcev zaradi sestave novih se/namov. S seboj naj prinesejo stare nropustnice. — Poudarjamo, da |>o zgoraj do-ločentem roku prijav ne bomo sprejemali. Združenje kmetovalcev Ljubljanske jvokrajine. —- Prvi sneg. Kalini severom. I11 kmalu so se začele vsipati na zemljo prve letošnje snežinke. Bile so mokre in težke. Snežilo je do zgodnjega jutra med dežjen). Po strehah jc bilo zgodaj zjutraj opažati tenke unežne odeje, pobeljeni so bili tudi travniki. Sneg p« je že kaj kmalu izginil, ko jc pritiskal jug. Pozneje se je skušalo po malem jasniti., Do torka zjutraj jo padlo za t.2 mm dežja. Temperaturni krivulji za minimum in maksimum kažeta kaj zanimivo sliko o gibanju temperature v prvi polovici novembra. Dne 6. novembra je bila zaznamovana prav visoka jutranja temperatura +13" C. ko smo pozneje dne ti. novembru imeli —0.8°C, nakar se je jutranja temperatura do 13. t. m. dvignila na +3°C, ko je spet nato začela padati. Dnevna temperatura jo 6. novembra dosegla najvišje stanje +20.6" C. ko je potem začela od dne do dne padali in je sedaj dosocla nizko stanje, nekaj stopinj nad ničlo. Tudi barometrskn krivulja kaže raznolikost stanja zračnega tlaka. Dne 7. novembra je bilo le 737.5 mm, ko je nato barometer v nedeljo. 15. 1. m. dosegel najvišje stanje 7~5.l mm. nakar snet pada. — Nesreča. Posestnik, SO letni France Stebla j ima svojo domačijo na Zapotoku pri Že-liml.ju. Pri delu je tnko nesrečno padel, rla si je poškodoval hrbtenico. Moral je iskati zdravniško pomoč na kirurgičnem oddelku v Ljubljani. » SLOVENCEV KOLE DAR « bo vseboval pregled vseh svetovnih dogodkov — številni zemjjevidi bodo dogodke ponazarjali! Koledar stane samo 20 lir. — Naročite ga čimprej! — Dvojna nesreča, štiričlanska družina pi-smonoše Piai iz. ( roeette (Treviso) je postala žrtev dvojne nesreče. Jedla je strupene gobo in zdravnik je odredil takojšen prevoz, družine v bolnišnico. Ker pa niso mogli dobiti voza, je zdravnik vse štiri naložil na svoj avtomobil in jih odpeljal. Na nekem ovinku pa se je avtomobil prevrnil |>o pobočju. K sreči so bili vsi le lahko poškodovani. Končno je družina le prišla v bolnišnico, kjer so jo zdravniki popolnoma pozdravili. — Muzikalična dekla. Violinist Gustav Ne-nctazzi je prišel od vojaške službe domov in je takoj prijel za gosli, katere je pred leti kupil za 6000 lir. Veliko pa je bilo njegovo pre-senčenje. ko je ugotovil, da to niso bile njegove gosli. Pred kratkim odpuščena dekla Lui-gia Turolla. ki je tudi strastna igralka na gosli, se je polastila gosli svojega gospodarja in na njihovo mesto postavila druge, manj vredne gosli. 1 Širit* najWjšs slovenski list »Slovenec«! <£ju&ijana I Začetek novega dopoldanskega tečaja za ita-bjanšiino v Institutu z.a italijansko kulturo v Ljubljani. V ponedeljek so jc začol nov tečaj italijanskega jezika pri Institutu za italijansko kttl-luro v Ljubljani, ki je že devetnajsti. Je to začetni tečaj v dopoldanskih tirali v ponedeljek ln četrtek od 0—10. Vpis je še mogoč. I Za god sv. Elizabete, velike trefjerednice in vzornice krščanske dobrodelnosti, l>o jutri, v četrtek (10. nov.), v cerkvi Marijinega Oznanjenja zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom, zvečer ob 6 molitev sv. rožnega venca, kratek govor in nato slovesne litanije. I Martinova nedelja na Rokodelskem odru. Rokodelski oder vsako leto praznuje Martinovo nedeljo. Tudi letos je bila dvorana natrpana do zadnjega prostorčka. Barry Conuersova komedija v treli dejanjih Roksi je v Gostinčar-jevi režiji privabila toliko množico, da bi se zabavala in nasmejala. I11 ko prisil vsi na svoj račun. Zabuvna komedija, ki se odigrava v hiši \Villiama Ilarringtona, kjer se seznanimo z njegovo družino — z gospo, ki je 25 let sama vse odločevala in bila takoj Udna, ako ni obveljala njena, s hčerko Graee. ki se je vrgla |io materi in z živahno mlajšo l?ok*i, ki živi svoje življenje in je bliže očetu. V ta krog se zapleteta dva snubca, Tony Anderson, ki ga je Gra'ce odslovila, ko se jo vnela za Billa Calld-vvella. s katerim «e je pa tudi sprla. Ta čas so se pletle in spletle ljubezenske niti med Tonv-jem in Roksi, kar je Graee spravilo iz. ravnotežja. a se je končno le vse poravnalo z dvojno zaroko v zadovoljstvo obeh hčera in Se staršev. 1 larringtona je z vso dovršenostjo in umerj-nost.jo podal Gostinčar. ki je znal biti ljubezniv in odločen, ko je bilo treba, da je ukrotil ženo, ki jo je vredno svojemu partnerju igrala gdčna Kostova. Graee je bila v kreaciji Hribarjeve tudi posrečeno podana. Roksi gdčne Merharjeve, ki ji take vloge »ležijo«, pa je gotovo zasluženo vzbujala največ priznanja med občinstvom. Nič mi s t a zaostajala za drugima Iztok in Tukae, ki sta posta vila nta oder življenjsko resničnega Calidvella in Andersona. Scenerija, za katero se zdi. da se v letošnji sezoni |iosebno potrudijo, je bila okusno lepa. Ker bodo igro ponovili, naj jc ne zamudi iti gledat, kdor je še ni videl! I Svojcem internirancev in vojnih ujetnikov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev v kresiji .soba 44, vhod z Lingar-.jeve ulice t, prosi svojce prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so «e prijavili za podporo pri mestnem socialnem političnem uradu, naj takoj sporoec povratek interniranca iz internacije ali vojnega ujetnika iz. ujetništva, prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe. 1 Sv. Miklavž bo tudi leto« obdaroval naše malčke in odrasle v frančiškanski dvorani 5. in 6. decembra ob 4 po|ioldne. Prišel Ivo z vsem svojim spremstvom. Zato otroci prosite svoje starše, da rezervirajo vstopnice, katere bodo na razpolago od 26. novembra dalje vsak dan od 4. do 6. ure pri blagajni frančiškanske dvorane. I Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta darovala v počastitev spomina blago-jiokojne so spe Ane Javornikove iz Ža'l ne gospod rač. sv. Avgust Bukovec in soproga iz Ljubljane znesek 100 lir, za kar jima izreka društveni odbor prisrčno zalivalo. I Drugi simfonični koncert, ki bo v ponedeljek, dne 23. t. m. ho imel naslednji spored: I. Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-durti. ki je splošno znana pod naslovom -sEroica«; 2. Clieru-bini: Anakreon, predigra in 3. Smetana: Iz. čeških ilotrov in gajev, četrta simfonična pesnitev iz cikla »Moja domovina«. Ta dela bo izvajal simfonični orkester, ki ga tvorijo člani ljubljanskega opernega in radijskega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga Maria šijanca. Koncert bo v veliki unionski dvorani. Začetek toeno ob 18. uri, konec ob 19.15, Predproduj« vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Učite se strojepisja. Novi eno. dvo- in trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično dne 18. in 19. t. m. Najtispešneiša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola. Največja moderna strojepinnica. razni sistemi strojev. Posebni odelek tudi zu dijake-inje, Učnina zmerna. — Novi posebni tečaji za knjigovodstvo. stenografijo, itd. Izbira predmetov po želii. Zahtevajte nove prospekte s slikami. Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska c"sta 15. I Razne nesreče. Zasebnica 60 letna Ana Bn-gojevičeva je padla na cesti in si zlomila levico. — 60 letna Ivanka Kovičeva je padla in -e hudo potolkla jx) obrazu.«— VJ a ko v od jeva žena, 67 letna Frančiška Vičičeva si je pri padcu zlo- Sovražna ladja, ki so jo zadele bombe italijaskletula, se potapljn v vodah Sredozemskega morja mila levo roko. — Čevljarski pomočnik, 21 lettfi | Anton Stane se ju močno urezal v desno nogo. j — Dijak Albin Ccrkuian jc igral nogomet. Med igro jc dobil hud udarcu v čelo, da je iskal pomoči v bolnišnici. Naznanila GLEDALIŠČE. lirama. Sreilg, iS. novembru oh 16.,III: . I lese t i tirat-. Ited B. — Četrtek, ID. novembra oh 16,80: • Urndbenlk Solnes«. Hed četrtek. — 1'eiek. 2tl. novembra oh 16: -Kralj na Retajuuvi . Izven. Zelo znižano eein- od 10 lir navzdol. — Sohota, 21. novembra oh 16: »Oče nai.. J/.ven. Opera: Sicda. 18. novembra oh 16: »Gasparone . Opereta. Ited Sreda. — Četrtek, 19. novembra oti lit: Don l'us<|unle<. Bed A. — Potek. 20. novembra: Zaprto (Generalka). — Sohota. 21. novembra oti 16: Maček v žaklju . Opereta. Krstna predstava. Ited Premierski. ROKODELSKI 0DBB. Prihodnjo nedeljo ob pol .'t uri popoldne boste za dve urioi potahili svoje skrbi, ko vas bodo igralke in igralci Rokodelskega odra prestavili v svet. A ta hoj no izsiljuje solz, dviga In vedri nas z veselimi preokretl in bistrimi domislicami. — Vstopnice za predstavo Conners-ove komedije Roksi dobite v predprodaji v nedeljo od 10. do 12. ure in dve uri pred pridelkom v dru&tvent pisarni, Petrar-kova 12.-i. nadstropje, FRANČIŠKANSKA 1'ltOSVKTA otvori lekcijo sezono v nedeljo, dne 22, novembra oti .'». liri popolduo v frančisknutski dvorani, z OgrinK-evo burko v treh dejanjih -V Ljubljano j,i dajmo . 1'redprodaju vstopnic od četrtku dalje v trgovini Sifllgo.i, Frančiškanska ulica in v nedeljo od ti,—12. ure dopoldne ter dve uri pred predstavo pri blagajni. Cene oil 8 lir navzdol. RADIO. Sreda, 18. novembru: 7 :I0 Lahka glasba — S Napoved ruša — poročila v italijanščini — 12.20 1'loiče — 12.30 Porodila v slovenščini — 12.IS Lahka glnslia — 13 Napoved časa - poročila v italijanščini — 1:1.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 1,1.20 Pisano glasbo vodi dirigent Se-giirtnl — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Novi orkester vodi dirigent Fragua — 15 Poročila v slovenščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.1.*« Koncert čelista č'endo Scdlliioierja — pri klavirju Marijan Lipovšek — 17.35 Koncert pianistu Vtncenz.a Manninija — 111 »Govorimo Italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko l.ehcn — 10.30 1'oročlla v slovenščini — 10.4.3 Komorna glasba — 20 Napoved čaas — poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Radio družino — 21 HO Znane pesmi izvaja orkester, vodi dirigent Zcme — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Koncert violinista Sahatinija — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNI:. Nočno službo Imajo lekarne: dr. 1'ic-coll, Bletwelsova cesta 6. inr. Hočevar. Celovška c. 62 iu mr. Ciartus, Moste, Zaloška cesta 47. Rdeči križ sporoča V glavni pisarni avtonomne sekcije Italijanskega Rdečega križa, Gosposvetska cesta 2-11 se naj javijo: Gerzetič Jov.ien, fierliek Zora. Novak Apgela, G rum Andreja. Gole Draga. IV.ekul Stanislav. Svetina V la-diniir, Kolar Gabrijela, Helit Frančiška, Logar .lože, Rožlo Franc, KatnenSok Blaž, Trampuž. Marija. Brinovec Marija, Petelin Olga, Ilvaia Anton. SVonscIi Edvard, Prečanica Vasilij, Štrukelj Avgust, llršič Črtomir. Krali Franc, Andrejčič Antonija. Zobec Ivan. Strojin Štefan. Itc Štefan. StihitJ Jožefa, Prunk .ložef. fretnlk Viktorija. Hren Fani, (črno Angela, Simončič | Ana, Zorko Fliaabeta, Sotlar Anica, f'eliiil.1 .lerne.i. I Korošec Genovefa, Bcričič Julija, Likar Jožef. Cotič Josip. Iz Novega mesta še je čas ta teden, da se naročite na Slo-venčev koledar v tukajšni Slovenčevi podružnici. Naročniki »Domoljuba«, »Slovenca«, »Slov. doma«, »Bogoljuba« in iSlov. knjižnice« dobe koledar za ugodno ceno 20 lir. Naročniki iz bližnje in daljne novomeške okolice tudi lahko naroce v naši podružnici. Pohitite, dokler je še čas — ne lio Vam žal. Iz Hrvaške Slovesen sprejem neniikin ia hrvatskih čet v Sarajevu. Dne 9. t. nt. je prispel v Sarajevo oddelek nemško in hrvatske vojske, ki sta bila prejšnje dni očistila mesto Jajce iti njegovo okolico partizanske nadloge. Vojaki 50 bili navdušeno sprejeti. Sprememba ustaške varnostne službe. S posebno zakonsko odredbo je glavno ravnateljstvo za red in javno varnost prevzelo vso osebje dosedanje ustaške varnostne službe. KULTURNI OBZORNIK Novi Misijonski koledar Že nekaj let sem pričakujemo to publikacijo s posebno radovednostjo, češ, s čim nas bo njen izvrstni urednik Lado Lonček CM tokrat presenetil. Vsako leto je posvečena posebnemu velikemu jvoglavarju iz misijonske zgodovine in sedanjosti, vsako lelo jo preveva topla ljubezen do misijonskega dela in velika zaskrbljenost za misijonsko bodočnost. Tudi v tem težkem vojnem letu naša pričakovanja niso bila varana. Letošnji Misijonski koledar bo postavljen v časlno vrsto z dosedanjimi. Vsebinsko in na zunaj je bogul in lep. Posvečen jo tisli, ki jo je Pij XI. postavil za posebno zavetnico misijonov — sv. Tereziji Deteta Jezusa, ki bi sama »rada hitela po vsem svetu in oznanjala Tvoje i 1110, o Hog*. Ni ji bilo dano, zalo pa je s svetniškimi želvami pomagala misijonarjem in posebno po smrti rosila božjih rož na nepregledna misijonska polja. Mirko Kamhič CM je svoj spis o njej ljubko ilustriral. Po članku o papežu Piju XII. sledi lep življenjepis našega misijonarja Knobteharja, v katerem nam dr. Fr. Jaklič razkriva moža, s katerim se bo slovenska zemlja vedno lahko ponašala. Bil je velik kot človek in misijonar. Njegova žrtev je svetniška. Prelat J. Kalan nas spomni na velikega Barago, ki mu moramo pomagali do oltarja, tako junaške in zgledne so njegove kreposti. Hvaležni motamo biti J. Mejafu CM, da se je s toliko pieteto sjiom-nil očeta slovenskega misijonskega dela — dr. L. Ehrlicha. Zaradi njegovih ogromnih zaslug misi- joni po pravici jokajo. Kar primerno je, da je takoj za tem opisana dvajsetletna doba odkar izhajajo pri nas Katoliški misijonl«, ki pomenijo zrcalo vsega misijonskega dela v naai zemlji in vez s tolikimi slovenskimi misijonarji in misijo-narkami tam daleč. Daj Bog, da bi se v bodoči dobi la list obenem z vsem misijonskim delom še bogato razširil in vedno značil eno najbolj odličnih slovenskih kulturnih prizadevanj. V drugem delu prehaja Koledar k posebnemu letošnjemu poglavju o'vlogi in zaslugah žene ua misijonski žetvi. S. Darina s sebi lastno nežnostjo pesniško opisuje Njeno skrivnost, ki ,je v misijonskem poklicu; prav tako je lep njen sestavek Smehljaj. Prva žena mlsijonarka je Marija, Kraljica misijonarjev. Janez Kopač CM ji posveča globok članek. Takoj za njim pn podaja St. Boi.ika CM nekak zgodovinski pregled ženskega dela v misijonih, ki je nujno zelo skrčen, saj kdo bi nrogel opisati neizmerne zaslugo današnjih 00.000 misijonark v daljnih deželah. Pravično je, da se Franc Sodja CM še posebej spominja 4—5 tisoč usmiljenk v misijonih, med katerimi so najbolj znamenite Tiencinske junakinje-mučenice, katerih zgodbo ganljivo opisuje Tone Rupnik CM. Njegov članek o Misijonarkah-domačinkah je lepo dopolnilo drugih in opozarja na prevažno vprašanje misijonske bodočnosti. Urednik Lonček v daljši razpravi opozarja na misijonsko zaledje v današnjih dneh, ki da se ne sme izgovarjali z vojsko in domačimi težavami ter se tnko oprostili važnega sodelovanja pri misijonskem delu. Delavnost tudi slovenskih katoličanov za misijone mora tvoriti njihovo resnično zaledje, iz katerega živijo sedaj, posebno pa bodo zaživeli takoj, ko se bodo meje odprle. To sodelovanje mora biti v misijonskih molitvah in žrtvah, posebno pa tudi v 6krbnem zasledovanju mi- sijonskega vprašanja, v ljubezni do lega dela. v širjenju misijonskega tiska in v včlanjanju v pa-peške misijonske družbe, posebno v Družbo z.a širjenje vere, Tudi moramo Slovenci svoje misijonarje vedno močno podpirati v vsakem oziru, da ne obnemorejo. »Nikdar še nisem slišal,« opozarja Fr. Sodja CM v naslednjem članku o Svetovni misijonski fronti, na besede nekega misijonarja, »da pošilja vojskujoča se armada okrog vojake, da prosjačijo za puške, z.a topove, strelivo in druge potrebščine. Ves narod plačuje za svojo armado in vsaka družina daje svoje sinove armadi brez razlika tako za mir kakor za vojno-. Nekaj podobnega bi morala doživljati tako živahna. ali tako malo oskrbovana svetovna misijonska fronta. Želev je zares ogromna, ali delavcev je malo. Za lo žetev je treba imeti le malo razumevanja in srca, pa naš pogled v bodočnost ne bo pesimističen. Ali se bomo od tolikih misijonskih pozivov navdušenih sodelavcev Koledarja dali kaj premagati"? Kakšen zgled nam daje ravnatelj misijonske tiskarne v Pekingu laz.nrist br. Avgust Maes. ki je obhajal lela 1933 svojo osemdesetletnico, ki je bival in delal na Kitajskem od leta 1878 dalje. Njegova kratka biografija, ki jo priobčuje Fr. Sodja C.V1, je zelo |>ounia tudi za sjioznavanje kulturnih zaslug misijonstva. Tako nam Koledar nudi v živahni in raznobarvni zunanjosti tudi izredno bogato in poučno vsebino, ki io zaključuje posrečeni povestni in zabavni del, kar je že v tradiciji vseh koledarjev. Uredništvu letošnjega Misijonskega koledarja moramo čestitati k Iznajdljivosti in se mu zahvaliti za veliko delo za razširjenje misijonske misli med Slovenci, ki jo bo ludi ta koledar uspešno razširjal, Najlepša zahvala bo pač ta, da ga vsak kupi in res preuči. Za 10 lir ga dobi pri misijonarjih na Taboru v Ljubljani. Dr. V. F. Se /e čas da se naročite na najlepšo in najcenejšo knjižno zbirko Naša knjiga - (II. polletje) 4 KNJIGE Že izšla! Kociper: GORIČANEC, 330 str., (prodajna cena L tiO"—) Ze izšla: SaDaneschi; PAGANINI-CHOPIN illO str., (prodajna cena I. ( (.■—) Do konca leta izide - Dickens: DORRITOVA NAJMLAJŠA, l.-ll.del, 800»tr. Naiočntna za vse štiri elegantno opiemliene ktitiije je L l«S- alt iilir.e oliroki po L 42 Naročniki „Naše knjige" imajo pri vseh ostalih naših knjigah 25% popusta Založba .Naša knjiga" LJUDSKA KNJIGARNA v LJUBLJANI Pred škofijo štev. 5 -v^ v—o me rs. SKRJANCEK .TE BIL ZDAJ KRALJ IN JE VLADAL DEVETI DEŽELI. NEKEGA DNE PA SE JE SPOMNIL NA SVOJEGA BIVŠEGA KONKURENTA ZDREGO IN POSLAL PONJ. J KER SI MI S SVOJO N E VOŠČI .J 1V OST JO DO KRALJA, TE HOČEM ODSLEJ BOŠ MOJ DVORNI ČEVLJAR !< 79. PR IPOMOGEI NAGRADITI: ZDREGA JE DOBIL LEPO DELAVNICO IN ORODJE IN ZBIJAL ČEVLJE ZA DVORJANE. ŠKRJANEC SE JE MUČIL Z VLADARSKIMI SKRBMI, KADAR PA SE JE HOTEL ODPOCIT1, JE STOPIL K ZDREOT, GA OPAZOVAL IN OBUJAL SPOMINE NA VESELE URE, KI JIH JE PREŽIVEL OB CEVUARSKEM STOLČKU. KONEC. \ toga/zaro: 40. Palača ob jezeru »Edita, gospod župnik ...« Pri teh besedah se je Steinegge s cvetlico v roki približal svoii hčerki, ki je stal« nekoliko ob strani poleg ograje. . Edita se je smehljaje zahvalila in vzela cvetlico. Čez nekaj časa pa je vpraiala: »V kateri smeri je Milan?« »Milan... Milan...« je ponavljal don Inocencij in si z. desnico zasenčil oči; Milan ie lam dol na jugu, nekoliko proti vzhodu, prav za tistimi griči.« »Ciospod,« je zaklicala služkinja skozi okno, »če se hočete vrnili domov, morate pohiteli, ker no prav kmalu deževalo.« Dež! Sonce je tako prijetno sijalo in nihče ni pomislil, da se more vreme v hipu spremeniti. Vendar pa je stara Marta imela prav Od gora onstran jezera so se vlekli gosli in temni oblaki, ki jih je gnal veter. »Martal« je poklical župnik. »Prinesite dežnik!« »Steinegge je ugovarjal. Marta je gospodarju namignila, a la njene kretnje ni razumel. »Kaj je? Prinesite vendar dežniki« Marta je znova še bolj razločno namignila, a zanuti. »Čemu se obotavljate?« Marta je vsa razdražena šla od okna In godrnjala nad čudaki, lii nič ne razumejo Malo po-rneje se je prikazala v vrtu / neko zeleno stvarjo v roki. ki jo je s kislini obrazom podala župniku 'n dejala: »Tu imate d<žnikl Res primeren je. da ga posodite gospodi. Kaj si hudo mislili o vas v Palači?« »Kaj naj hi mislili? Ce pa nimam drugega. Lepa reč Dam pač to. kar iinain.« Res je don Inocencij imel več srca kot dežnika. Ta polomljenu zelena ropotija pač ni zaslužila več imena dežnik. Marta se ni mogla premagali du ne bi zušepclnla Edili: »Imet |e tako lep in še popolnoma nov dežnik. Podaril ga je. Vso, kar ima, razda.« Oče in hči sta odšla po stezi. Iti vodi preko travnikov okrog vasi, oh jezeru pa se začne vzpenjati. dokler ne doseže ceste, ki votli do Palače. Marta je medtem stresala svojo nevoljo nad gospodarja, ki ji je kratko odgovarjal: »Nisem storil prav? Že dobro. Molčite, saj vem. da imate prav.« Vesel je bil nove prijateljske zveze. Mislil je na to. da mu bo potom Steineggeja laž|e priti v Palačo, kar je lako zelo želel. Ta hiša. ki je bila izven njegove črede, mu je bila bolj pri srcu , kot ostalih devet in devetdeset, zbranih okrog cerkve. Nebo se je obema Sleineggejema Se smejalo za hrbtom, pred njima pa je bilo grozeče. Ob nekem ovinku je Edila obstala in se ozrla. »Poglejte, oče. z idile prehajava k tragediji.« »Oh, ne Nikake tragedije ni.« Zunaj vse lako krasno, v srcu mojem je lepo! Se še spominjaš naših pesmi, očka?« O11 pa je začel peti: Ančka iz Tara. zlato srce. . v veselju in boli oprto na me, Ančka iz Tara, moja sreča si ti. ti moja duša, meso moje in kri. Pel je z očmi, polnimi smeha in solz. Hodil |e par korakov pred hčerko, da bi mu ne mogla videti v obraz. Ril je podoben dečku, ki sta ga upijanllu vonj cvetočih travnikov in svoboda Edita ni mislila več ua tragedijo, kljub temnim obla- kom in redkim debelim kapljam, ki so padale na lisle platan ob jezeru in ki so risale velike kroge na mirni gladini jezera, ludi njo je prevzelo veselje. Kdo hi si mogel misliti, da je to lista Edita. ki je prejšnji večer prišla v Palačo? Trgala je cvetlice in iih metala očetu, tekala 111 pela kakor otrok Nenadoma )e obstala, se zazrla v jezero in začela peli neko žalostno pesem. »Nikarl« je zaklical oče in stekel k njej Ona pa je smeje se zbežala in zopet začela peti. Všeč ji je bilo, da ii oče ne pusti peli te žalostne pesmi in je uživala nad tem. tla ga je dražila, otekla je zopet naprei in nadaljevat« pesem: čez nekaj časa pa ie pustila, da jo ie oče dohitel in poljubila dlan, s katero ji je zaprl usta. »Srečna sem, očka, in bom srečna vedno, dokler ostanem pri tebi. Veš, zdi se mi. tla sva oba nekoliko prismojena. Dežuje.« Steinegge tega ni opazil. Z velikim trudom je odprl župnikov zeleni dežnik. Medtem ko sta nadaljevala pot pod ogromnim dežnikom, je Steinegge izrazil upanje, da bosta zopet videla župnika. Edita pa ie nenadoma obstala in resno pogledala očeta >Očka.< je dejala, »ali bova midva sploh mogla še ostati tukaj?« Steinegge jo je pogledal ves presenečen Niti malo še ni bil pomislil na lo Sreča, da je imel pri sehi ljubljeno hčerko, ie zasenčila vse druge misli in skrbi. Edita ga je morala zopet privesti v resnično življenje s tem. da mu je začela pojasnjevati. da ne moreta zlorabljati grofovega gostoljubja. Dejala mu je, da ga čakajo še druge žrtve zaradi nje. Zasmejal« se je. ko ie ob teli i besedah oče spustil dežnik 11.1 tla, io prijel za roke in jo gledal, ne da bi mogel spregovorili besedico. »Prav imaš očka,« je dejala »Bojim se, da nisem dovolj odkritosrčna < ' Tedai mu ie začela pripovedovati, da ji je tisti uradnik na poslaništvu svetoval, na se nastani v Milanu, kier ie večje število Nemcev, ki so po večini bogati. Tukai bo lahko poučevala nemščino oče pa bo užival zasluženi počitek. Na jela si bosta lično stanovanje v kakem zatišju, izven mestnega vrvežu, kjer bosta imela dovoli zraka in sonca Poskrbela bo za nemško kuhinjo in gospod očka bo dobil vsak dan svoi vrček piva Steinegge .ie ugovarjal, ker mu pivo ni bilo všeč, Edita pa tega ni vedela in ie zato ponavljala. da si bosta lahko privoščila še drugačne priboliške Ob nedeljah bosta hodila na izlete v bližnjo in daljnio okolico Če bodo posli dobro uspevali, bo gospod stotnik morda od časa do časa lahko jahal s svojo hčerko tudi kam bolj daleč. »Ti znaš jahati?« se je začudil Steinegge. Edita se ie nasmehnila. »Da. očka.« mu ie dejala. »Ali se še spominjaš, kako rada sem imela konje, ko sem biln še otrok? Ko so se bratranci učili )ahati. ie deri želel, da naučijo ludi mene Naučila sem se z lahkoto Veš, kaj mi ie rekel učitelj glasbe, ko me ie videl na koniu?« »Ti znaš tudi glasbo?« jo je š? bolj začuden vprašal oče »Saj vendar nimam več osem let, očka! Dejal je, da se vidi, čigava hčerka sem 0 moji italijanščini pa ne rečeš nič? Naučila sem se je v zadnjih šestih mesecih.« Prav o tem se oč« ni mogel uveriti. da namreč nima več osem let. Ob vsem n'on«=m znanju je bil tako prevzel, kakor da bi doživlial kako čudo. IJbogi steinegge! Ko sta dospela do vrat. se je umaknil, da jo spusti naprej in si je nezavedno snel klobuk z glave. Dopisnik »Stampe« Ramperti piše o zanimivem dovživljaju, ki ga je imel v nekein gostišču v Vorarlbergu, ko se je iz Nemčije vračal v domovino. Tamkaj je naletel na štiri kvartopirce. Tista gostilna je bila posebno znamenita, ker je bila v bližini nekdaj lovska koča' cesarja Franca Jožefa in je pošiljala tja vso oskrbo, kadar sc je nekdanji avstrijski vladar tod mudil na lovu. Od štirih igralcev so bili trije stari, znani uslužbenci cesarjevi: dva sta bila navadna gonjača, tretji pa je bil lovski nadzornik. Še zdaj, ko je preteklo toliko let, je mož mislil, da se mora razlikovati od ostalih. Nosil je še za klobukom šop gamsove brade kakor pred 30. leti, ko je imel čast spremljati starega vladarja na lovu. A lo še ni bilo vse. Mož je bil še zmerom lako povezan s starim časom, da je vselej, kadar je zaigral kralja na mizo. nalahno dvignil roko h klobuku in spoštljivo pozdravil. Stanje uradništva v Ameriki Nemško časopisje je pred kratkim objavilo statistične podatke o stanju uradništva v Združenih ameriških državah. Po leh podatkih so imele vse države Severnoameriške Unije lani 1,441.000 uradnikov in uslužbencev. Letos se je pa uradniški kader v teh državah povečal na 2,207.000 državnih nastavijencev. Naročajte !n širite »Slovenca« ) Kupujte pn naših Inserefitfh Del prodigio della Lampada Osram Sembra oggl un3 cou scmpRce avere o dlspojlzion« la lampada OSRAM, sicura dispensalrice di lue« ot-tirna ed abbondante. Ma guale somma di tndaglni' tcienlipche e -di lavoro crealivo hanno dovuto com-picre i laboralori speciatizzati della Osram per rag-giungere 1'odierna perfezionel Perfezione che ti eompendia nelle parole IAMPA0.E OSRAM-D molla luce • poee consumo Danes se nam zdi naravno, da imano na razpolago OSRAM žarnico, sigurno razSirjevalko odlične in zadostne luči. Toda koliko znanstvenih naporov in ustvarjalnega dela so morali vložili,posebni laboratoriji pri OSRAM-u, da je žarnica dosegla današnjo popolnost. Popolnost, ki jo moremo na krafko izrazili z besedami O S R AM-D ŽARNICE mnogo svetlobe in mqjhna poraba c 1 Zalivala Za vse dokaze sočutja ln naklonjenosti ob priliki težke, nenadomestljive izgube našega ljubljenega soproga in očka, gospoda Alošziia Levuka ravnatelja Javnih skladišč za vse poklonjcno cvetje in za številno zadnje spremstvo, izrekamo vsem prisrčno zahvalo. Zlasti se globoko zahvaljujemo rodbinama inž. Rustja ln Verovšek za izredno sočustvovanje in nadvse ljubeznivo pozornost in pomoč, ki sta nam jo nudili v naših najtežiih urah, ter ccnj. uradništvu tv. »Javna skladišča« ln »B. .Teras«, ki so mu požrtvovalno prihiteli na pomoč, da mu rešijo njegovo, za nas tako dragoceno življenje. — Sv. maša zadušnica bo v petek, 20. nov. ob 7. uri v župni cerkvi sv. Cirila ln Metoda. Fani Lenček s hčerkama. Jeseničani vodijo v nogometu Jeseničani vodijo v koroškem nogomelneui okrožju s pet točkami, vodijo pu tudi v boksu, ki ima na Jesenicah vedno večje število prijateljev. Jeseniški nogometaši <0 bili v nedeljo v Kranju, kjer so nastopili v prvenstveni tekmi. Borba je bila hudo žilava in jo jc gledalo MHl gledalcev. V prvem polčasu se jc posrečilo Jeseničanom, da <0 dosegli po Popru vodilni gol, izenačil pu jc v drugi polovici igre Kale in tako jc bilo «lanje I I. Čeprm so Jeseničani izgubili v Kriinj 11 eno točko, so ostali kljub temu še na čelu razpredelnice s točko naskoka pred letalskim športnim klubom iz Celovca. Od kranjskega moštva hvalijo časopisna poročilu /orca. Krečeka in Slokurju. od Jeseničanov pa vratarja Bruna. Knifica in Ruzingerjn. V soboto zvečer so imeli na Jesenicah zanimivo boksarsko prireditev, katero je obiskalo tisoč- gledalcev. Jeseničani so bili izvrstno raz-IKiloženi, prav posebno po Zupan, ki je |iošteno obdelal že v drugem kolu Tutschka z Dunaja. Presenetil je tudi muli Volčič, ki je od|iravil po vseh pravilih boksarskega boja nasprotniku ( lilado 7 Dunaja. Senzacija večera jc bila borba med Schieglom (Dunaj) in Balogliom. Tu se je moral Balogh z vso silo otepali, da je zmagal po točkah. Razen omenjenih so naslonili še Prislov. Razinger. Ažman (ki je še vedno jiod običajno formo) in drugi. Švica : Švedska 3:1 (1:0) (1 švedskem nogometu smo citali nedavno, da jc i/redno mofun.-'tSaj je enajstorica z La-[Mincem Nordiiklom na čelu premagala najpreje Netnce. za tem pa še Dance. Medtem so Švicarji dvakrat zaporedoma izgubili. V nedeljo se jc Švicarjem spet nasmehnila sreča: s 1:1 (1:6) so odpravili slovito enajslorico Švedov. Težko bi bilo |>ojasniti kaj je bilo tokrat Švedom. Že pri generalni poizkušnji svoje državne Oeiavuiki: 15-30, 17-30, Sloga oo 14 dalje, nedelie in praznik 10 13-30. 15-30 17-3f Film poln dramatičnih motivov jc Pot vrnitve V glavni vloci 7,<'pp| Ovni« Csn rtos nn/.naa i'/ filma »letn.ka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon Glas vesti V glavnih vlogah: Itenzo Itiocl, Luiselln Beglii. Muriella uotti in drugi ■UN J ^NlUlM - lEL. xZ-2l Edgar VVallace: 6 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Grozili mu boste.« je nadaljeval, »in mu me-lili naravnost v srce. Drugega ne sinete nič storiti.« Možic se je v zadregi izvijal. »Vse bom napravil tako, kot pravite, efendi,« je rekel, »toda .. .< »Tu ni pomislekov,« mu je oslro odvrnil Kara. »Izvršiti morale, kar sem naročil, brez nika-kih nadaljnjih vprašanj. Potem boste videli, kaj se bo zgodilo. Jaz bom v bližini. Imam |ioseben razlog za to igro.« * »A če bo streljal?« je nadaljeval možic, ki je bil vedno bolj v zadregi. »Ne bo streljal,« je odgovoril Kara z gotovostjo, »ker njegov revolver ni napolnjen. Sicer pa zdaj lahko greste, dolgo pol imate še. Ali poznale cesto?« Mož je pokimal. Prehodil sem jo že prej,« je jiovedal zaupno. Kara se je vrnil v udobno limuzino, ki ga je čakala nedaleč od postaje. Po grško je rekel nekaj šoferju in mož se je dotaknil klobuka. II. Policijski komisar pristav T. Ks. Meiedilh ni uradoval v New Scotland Yardu. Posebnost javnih zgradb je, da so po načrtu namenjene nuditi knr največ prostora za vse potrebe, a ko so dozidane, se izkaže, da ne zadostujejo za razne od- reprezenlance so |jogoreli v Goteborgu, kjer jih I je mestna reprezentanca potolkla s 3:1. To je I bila za zmagovito moštvo prevroča prha. Glavobol ni izostal. Držal se jiii je še v lepi alpski pokrajini, kjer so doživeli tako nepričakovani |x>raz. • OSHOD.II' POZOR Klobučarna ..PAJK' itrokov očisti preoblikuje in prebarva vse zrste klobukov po nizkih cenah. Lastna delav 'lica >e priporoča Rudolf Paik. Petra c. Sf linblian. dijaška in ljudska kuhinja bo imela redni občni zbor v četrtek, dne 3. decembra 1042, ob 5 popoldne v svojem poslovnem prostoru v »Ljudskem domu«. Dnevni red : 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva In nadzorstva. :i. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1041/42. 4. Volitev tretjine odbora. 6. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti, Denar še doma Morete ga naložili v iako dober namen pa obenem v lastno večio korist. Zavarujete ea lahko z vknjižbo na posestvo najmanj osemkratne vrednosti. Do .'100,000 lir ga moremo sprejeli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »L K.« šl. 6306. Stara navada — železna srajca delke, ki so se tned grajenjem čudovito pomnožili. T. Ks. je imel, kar je bilo znano policiji vsega svela, svoj zelo razsežni oddelek v VVhitehallu. ki je bil stara hiša nasproti trgovinskega ministrstva in je napis na starih vratih opozarjal ljudi, da uraduje tam »Policijski komisarijat — fiosebni oddelek«. Delokrog Ta. Ksa. je bil zelo velik in različen. Ljudje so pravili — mogoče pa ni bilo res, kakor je često z ljudsko govorico — da je bil načelnik »ilegalnega« oddelka Scotland Yarda. Če bi slučajno izgubili ključe svoje blagajne, bi vam — tako je trdila ljudska govorica — T. Ks. lahko poslal tatu, ki bi vam gotovo odprl blagajno v pol ure. Če je živel v Angliji kak znan nepridiprav, zoper katerega ni mogla dobili policija nikakih dokazov, da bi utemeljila proti njemu zakoniti postopek, a bi bilo v splošno korist, da bi se izgnal, je bil T. Ks., ki ga je. aretiral, ga spravi) v kak voz in ni zapustil svoje žrtve, dokler je ni izkrcal v pristanišču kakega prijateljskega naroda. Ko je bil poslanik neke majhne države, ki je ne imenujemo, odpoklican, da bi se pred svojo vlado zagovarjal, ker se je postavljal z nepristnimi naslovi, je neki oddelek, ki ga je nadzoroval T. Ks. — to drži ko pribito — vdrl v hišo njegove ekscelence in vlomil v blagajno, da je našel potrebne dokaze. Navajam, kar drži. ponavljajoč samo mnenje verodostojnih ljudi: načelnikov državnih uradov, ki govorijo pritajeno, tajinstvenih državnih tajnikov, ki v odmaknjenih kotih svojih sob inrmrnje razpravljajo v svojih zaključenih krogih, in jasna poročila ameriških dopisnikov, ki ne oklevajo, ko gre za to, da seznanijo svoje bralce s takimi odkritji. Mi vemo, da je bilo delovanje T. Ksa. v skladu z zakoni, ker je bil neomajljivo odločen, saj trdijo, da je s svojimi jedkimi izvajanji o nolra-nji upravi strmoglavil nekega ministra, da je v zmedi krivih pričevanj izsledil Deplfordove morilce in da se mu je posrečilo prijeti sira Julija Waghteja, čeprav je skušal zakriti svoje poneverbe z bilancami štiriintridesetih družb. Tretjega marca zvečer je sedel T. Ks. v svojem uradu in se pogovarjal z nekam nezaupuim nadzornikom mostne straže, ki je bil Mansus. Izraz Ta. Ksa. je bil še mladosten, ker je bil v obraz kar deški in so se mogle samo od blizu opaziti okoli njegovih oči drobne gube in napeta črta ob njegovih ravnih uslih, kar je kazalo, da se bliža štiridesetim. V mladosti je bil nekoliko pesnik in je izdal zvezek »Gozdnih pesmi«, spomin na katere je v poznejših časih zadoščal, da sc je čutil neznansko nesrečnega. Bil je zelo obziren, a samozavesten, znal je govorili nenavadno prepričljivo, a tudi izzivalno. Po objavi neke korespondence in izjavi prejšnjega notranjega ministra |e bilo obžalovati, da ni gospod Meredith jemal svojega mesta tako resno, kakor bi bilo pričakovati pri javnem uslužbencu Govoril je torej s poudarkom in postajal nasilen in nenavaden. Uporabljal je besede, ki niso bile kar nič običajne in je podajal svoja navodila in opomine v najbizarnejši frazeologiji. Tako se je zdaj zibal na stolici v svojem uradu v vznemirljivi drži in srdito gledal svojega nesrečnega uslužbenca, ki je sedel na robu slolice onstran pisalne mize. »Toda T. Ks.,« je ugovarjal nadzornik, »res ni bilo mogoče nič najti.« Bila je muha gospoda Mereditha, ki je zahteval, da so ga morali tovariši klicati z začetnimi črkami njegovega imena, kar so mu predstojniki tudi zamerjali. »Da se ni dalo nič najtil< je razdraženo ponovil »Sijajno, Mina!« In se je tako urno vzravnal, da je policijski agent kar vznemirjeno odskočil. »Poslušajte,« je rekel T. Ks.. divje zgrabil slonokoščeno rezilo za papir in bfl z ročem po mizi. da bi dal večji poudarek svojim besedam, »sraka ste!« »Redar sem,« mu je odgovoril Mansus potrpežljivo. »Redar?« je vzkliknil ogorčeno T. Ks. »Slabši ste ko sraka, polž slinar stel Dvomim, da hi mogel napravili kdaj iz vas detektiva I« In je obupno zmajal z glavo nad smehljajočim se Mansusom. ki je bil že v policijski službi, ko je T. Ks. še ko! deček trgal hlače v šolskih klopeh. >Ne bister ne iznajdljiv niste, v vas se druži neizkušenost vojaka novinca s preprostostjo podeželskega župnika, za mežnarja bi bili I« Mansus je njegovo žalitev tiho požrl. Ne more se reči, kaj bi bil odgovoril ali kako novo žalitev bi bil še izzval, če ne bi bil prav tedaj vstopil sani načelnik. Načelnik policije je bil ta čas sivolas, že utru-ien mož z zakrivljenim nosom in z udrtimi očmi. ki so se lesketale pod lokom sršatih obrvi, in so se ga v njegovem oddelku vsi bali razen T. Ksa.. ki se ni strašil na tem svetu nikogar, pred onostranstvom pa le nekoliko Mansusa je mimogrede liogledal. Za Liudsko tiskarno v Liubliani: Jože Kramariž Izdaiateii: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčič