Leto LIX. Mika im
0 UuMjani, v sredo 8. decembra 19Z6.
Cena Din 1'50
IsbajB vsak dan popoldne, izvsemsi nedelje in praznike. — iaaeratl: do 30 petit ä i D, do 100 vrs;
2D 50 p, večji inserati petit vjsta 4 D; notice, poslano, iijave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovora. — uiseiatni davek posebej. — »Slovenski Narod' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
m Dpravmsivo Knallova oiioa srn*. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. =»     uredništvo  dnaflova ulica šu 5, L nadstropje. —  feleios štev. 34
HT       Poštnina plačana v gotovini.
Odstop zunanjega ministra dr. Ninčiča
Italijanska nelojalnost sove politike. Zato je
Ljubljana, 7. decembra.
Naš zunanji minister je podal de-misijo, ki jo je kralj taitoj sprejel.
To kratko poročilo, ki je danes dopoldne dospelo iz Beograda, je moralo navdati z zadoščenjem vsakogar, ki je pazno zasledoval razvoj italijansko-iugoslovenskega razmerja v poslednji <loöi. Iz siruacije, ki je nastala z objav-ijenjem italijansko-albanske pogodbe, prav gotovo ni bilo drugega izhoda, nego demisija dr- Ninčiča. Naš vnanji urad je moral dobiti novega šefa.
Dr. Ninčic motivira v svoji ostavki, ki jo je izročil ministrskemu predsedniku, svoj odstop zelo kratko, ali zelo precizno. Pravi, da se je držal v svoji politiki medsebojno utrjenih temeljev, kar se nanaša seveda na odnošaje z Italijo. Zadnji dogodek pa mu je omajal zaupanje, na katerem je zasnoval svojo politiko.
Ta izjava popolnoma točno označuje ves značaj dosedanje jugoslovenske politike napram Italiji* in moramo priznati, da odhaja Ninčič s svojega odličnega mesta z zelo dobro poslovilno gesto, ki niti pri ocenjevanju njegove dosedanje vloge ni brez pomena. Na račun Ninčičeve politike je bilo pri nas v najraznovrstnejšh glasilih in tudi v Narodni skupščini izrečene toliko kritike, da je bilo cesto res treba največjega samopremagovanja, sprijazniti se s taktiko našega vnanjega ministrstva. Ali dr- Ninčič je prešel preko vseh napadov in mimo vse kritike, kakor da se to ne tiče njega. Danes je s svojim pismom indirektno povedal, da je delal to v prepričanju, da stori enako tudi^ Italija; da usmeri tudi ona svojo politiko napram nam na enako lojalen način. Po tej poti, « ako bi jo šli obe stranki z enako lojalnostjo, bi se zares dali doseči boljši, morda naposled celo dobri odnošaji med nam; in Italijo, zakaj z iskreno lojalnostjo se dado odstraniti prav vse ovire, tudi v politiki.
Toda zaupnost dr. Ninčiča je doživela popoln polom. Italijani so Ninčiča in vso njegovo politiko bagatelizirali v najhujšem pomenu besede; s svojo albansko pogodbo so pokazali, da nimajo niti najmanjšega obzira do nas, so [pokazali, da so smatrali našo, to se pravi Ninčičevo lojalnost ne kot lojalnost, marveč le kot — slabost, kot strah, kot priznavanje lastne nemoči. Samo napram človeku, ki mu tiči strah v kosteh, je mogoče taka taktika, kakor so jo upotrebili Italijani napram nam glede Albanije.
Nas to seveda ne preseneča- Mi smo videli v italijanskih nasilstvih v Primorju dannadan pravo lice rimske politike; nam je ta brutalna, niti najmanj maskirana italijanska politika kazala prave odnošaje med Jugoslavijo in Italijo v popolni goloti. Kriče je oznanjal italijanski fašizem, kako misli p nas, o našem narodu in o zvezi oficl-jelne politike na obeh straneh. Zato nas niti albanska pogodba pravzaprav ni dovolj presenetila, saj je izvršena popolnoma po istem načinu, kakor ga prakticirajo italijanske oblasti napram nam v Primorju že vsa povojna leta.
Kar se tiče dr. Ninčiča, smo ipak mislili, da bo njegova oportunistična takrika vendarle dosegla vsaj nekaj uspeha. Mislili smo, da bo fašistična Italija vsaj do neke mere vpoštevala izredno lojalnost, s katero se je dr. Ninčič držal sklenjenih dogovorov. Brutalna nemoralnost. s katero se je Rimu zdelo primerno, odbiti dr- Ninčiča in z njim vse naše zavezništvo, pa ipak preseneča. Zato ni moglo biti niti najmanjšega dvoma, da mora dr. Ninčič v propad hkrati s svojim političnim konceptom, ki so ga Italijani uničili z enim mahom.
Danes je situacija povsem jasna. Mi ne moremo smatrati, da se preme-nja samo oseba šefa v našem vnanjem uradu, marveč smo trdno uverjeni, da se z demisijo spremeni tudi ves sistem naše zunanje politike. Zakaj v našem slučaju sta oba neločljiva zvezana. Ninčičevega naslednika moramo ocenjevati po kvaliteti sistema, ne osebe.
DAVEK NA SAMCE V ITALIJI
_ Rim, 7. decembra. Na predlog ministrskega predsednika Mussolinija je italijanski ministrski svet sklenil uvesti progresivni davek za vse samce od 25 do 65 let. Samski davek bo izročen državnemu institutu za varstvo materinstva in za zaščito sirot.
je dr. Ninčlcu onemogočila nadaljevanje nje« podal sinoči demisijo, ki jo je kralj sprejel. Silen vtis v Beogradu.
Beograd, 7. decembra. Sno^i ob 20-15 je zunanji minister dr. Ninčič odšel .v dvor in podal ostavko na položaj zunanjega ministra. Nj. Vel. kralj je ostavko sprejel.
Beograd, 7. decembra. Senzacija današnjega dne je ostavka zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je prišla nepričakovano. Tekom včerajšnjega dne so se sicer že pojavile vesti o nameravani ostavki, ki pa se niso smatrale verjetnim, ker se je prepostavljalo, da so le izraz želj opozicijonalnih krogov in ker je znano, da je vžival bivši zunanji minister dr. Ninčič neomajano zaupanje svojega kluba in drugega ustavnega čini-telja. Zunanji minister dr. Ninčič je odšel snoči kmalu po 20. uri na dvor, kjer je bil sprejet v avdijenci. Po končani avdijenci je sprejel novinarje, katerim je izjavil, da je pravkar podal ostavko na položaj zunanjega ministra. Istočasno se je vršila v predsedništvu vlade konferenca, ki so ji prisostvovali ministrski predsednik Uzunovič, vojni minister Trifunovic in državni podtajnik v predsedništvu vlade Andrija Petrovič. Po končani konferenci je izjavil Uzunovič novinarjem: «Zunanji minister dr. Nln-Člč mi je že pred dnevi javil, da bo podal ostavko. Storil sem vse. da ga odvrnem od tega koraka, kar pa mi ni uspelo. Kaj prinese jutrišnjli dan, ne vem.»
— Beograd, 7. decembra. Zunanji minister dr. Ninčič je tekom včerajšnjega dne obiskal po vrsti vse voditelje opozicijonalnih strank. Najprvo se je sestal s šefom demokratske zajednice Da-vidovičem. Po končani konferenci je zunanji minister dr. Ninčič izjavil novinarjem, da se je razgovarjal z Davidovičem o splošnem položaju in o Albaniji. Glede incedenta s kurirjem v Zadru, ki so mu karabinjerji v Zadru kljub diploma-tičnemu potnemu listu preiskali vso prtljago in pošto, je izjavil dr. Ninčič, da je vlada že podvzela   primerne korake.
Pozneje je dr. Ninčič obiskal tudi ostale voditelje opozicije ter vsakega posebej informiral o dogodkih, ki so v zvezi z italijansko-albanskim paktom.
Beograd, 7. decembra. Sinočnji odstop zunanjega ministra dr. Ninčiča je danes razburil vso javnost, ker je viden dokaz, kako resno ocenjujejo odločilni krogi italijansko besedolomnost. Morda še globlji vtis od demisije same je naredilo dejstvo, da je kralj demisijo takoj sprejel in s tem pokazal, da tudi on smatra nadaljevanje sedanje politike napram Italiji za nemogoče.
V javnosti je demisija dr. Ninčiča vzbudila ob enem tudi čut olajšanja in zadoščenja. Vsi so že težko nosili breme Ninčičeve italofilske politike, ki je bila v popolnem nasprotstvu s čuvstvo-vanjem prebivalstva. Zaupali pa so njegovim zatrdilom, da nas Italija podpira v mednarodni politiki in da postopa lojalno zlasti v albanskem vprašanju, ki ga motri vsak Srb zelo skrbno. Odpustili so Ninčiču. ko je Italija rovarila proti nam v Rumuniji in Bolgariji, ko je ščuvala Grčijo in Madžarsko. Pardoni-rali so Ninčiča, ko se ni hotel ali se ni upal zavzeti za naše barbarsko preganjane rojake v Primorju. Felonija, za-grešena z italijansko zahrbtnostjo v albanskem vprašanju, pa je iizbila sodu dno in Ninčič je postal nemogoč.
— Beograd, 7. decembra, /.unanji minister dr. Ninčič je izročil predsedniku vlade nastopno pismor
tG. predsednik! jaz sem vodli politiko, o kateri sem smatral, da je najugodnejše za mojo domovino. Teh medsebojno utrje-nih temeljev sem se od svoje strani ves čas vodstva poverjenega mi ministrstva lojalno držal. Zadnje dni pa se je dogodilo nekaj, kar je omajalo zaupanje, na katerem sem zasnoval svojo politiko. Zato ml je čast, g. predsednik, obvestiti Vas, da podajam ostavko na pGložaj ministra zunanjih del. — Dr. Momcilo Ninčič.*
Zagreb otan od jugoz
Telefoni še niso vzpostavljeni. — Tudi brzojavne zveze so zelo omejene. — Vlaki voziio samo do Ogulina.
Zagreb, 7. decembra. Vsled žametov na Hrvatskem in vzdolž proge proti Beogradu so vse telefonske zveze med Zagrebom in Beogradom pokvarjene tako, da je telefonski promet s prestolico izključen. Do 12. opoldne so bile redakcije vseh zagrebških listov še vedno navezane na pičla brzojavna sporočila svojih beogradskih poročevalcev.
Telefonske zveze so prekinjene tudi z Bosno, s Splitom in Sušakom. Z Ljubljano funkcijonira samo ena proga.
Zagreb, 7. decembra. Vsled viharjev in snežnih žametov, ki so zapadli nad hrvatskimi pokrajinami, je danes prometni položaj v Zagrebu sledeči:
Vlaki vozijo samo do Ogulina. Železniški spoji proti Sušaku in Dalmaciji so prekinjeni. Poštno ravnateljstvo izjavlja, da sprejema pakete samo do Ogulina.
Brzojavne zveze so takisto prekinjene proti Bosni in Hercegovini. Dalmaciji in Sušaku. Brzojavni spoji so mogoč' samo s Trstom. Dunajem. Ljubljano in Mariborom. Brzojavna zveza z Beogradom gre preko Osijeka.
Telefonske zveze so prekinjene napram Dalmaciji, Beogradu, Sarajevu, Sušaku in Splitu. Edina zveza, ki funkcijonira, je ona z Ljubljano. Tudi proti Madžarski telefon ne funkcijonira.
Katastrofalno neurje na Jadranu
Ogromna škoda na italijanski obali. - Potopljene ribiške ladjice« — Potniški parniki v nevarnosti, — Poplave v Italiji. —
— Anccna, 7. decembra. Na Jadranskem morju v smeri proti italijanski obali so divjali zadnje dni silni viharji, ki so povzročili na obali ogromno škodo. Nad morjem je divjala strahovita burja, ki se je mestoma pretvarjala v pravcati orkan. Radi neprestanih nalivov so vse reke na italijanski obali prestopile bregove in se izlile po poljih. V pristanišču Torretta blizu Ancone je vihar potopil nad 40 velikih jadrnic. Škoda znaša v tem pristanišču nad pol milijona lir. Prebivalstvo se bavi vzdolž cele italijanske obali predvsem z ribaretvom, ki je sedaj popolnoma uničeno. Vihar je razdejal vse ribarske naprave na obali ter uničil ladje. Železniška proga med Ancono in Falconarom je bila na več krajih poškodovana, tako da je železniški promet prekinjen. Ogromno škodo je vihar povzročil v pristanišču Ancone, kjer je potopil nebroj malih ladjic. S parnikov, ki se nahajajo na visokem morju, prihajajo brzojavna poročila o strahovitem neurju, ki še vedno divja z nezmanjšano silo.
— Split, 7. decembra. Včeraj je besnela na Jadranskem morju strahovita burja. Parniki so imeli velikanske zamude. Na italijanski obali je razsajala strašna nevihta s ciklonom, ki je porušila mnogo naprav. Potopilo se ie nad 40 ribiških bark, ki jih je nemje zalotilo na odprtem morju. Reke
in potoka v okolici Ancone so prestopili bregove ter poplavil vso okolico. Železniški promet na obalski progi je ustavljen. Pa mika »Electrico* in »Vespucci«, ki sta sinoči odpotovala iz Ancone proti Reki, pogrešajo in do danes ni o njih nobenega sledu. Obstoja bojazen, da sta se ponesrečila. Na jug osi ovenski obali neurje m* povzročilo posebne škode, pač pa so razdejanja na italijanski strani precej velika. Danes je neurje nekoliko ponehalo, vendar pa je morje še zelo razburkano.
SNEŽNI ZAMETI NA MADŽARSKEM
— Budimpešta, 7. decembra. Vsled snežnih viharjev so pretrgani brzojavni in tele tonski spoji prest olice s pokrajino.
_ Budimpešta, 7. decembra. Veliki snežni
viharji, ki še vedno divjajo v Podonavju, 6o pokvarili vse brzojavne in telefonske zveze.
VOLITVE V FRANCOSKI SENAT
— Pariz, 7. dec. V četrtek, 9. t m, se bodo vršile v departementih z začet« nicami od O do Y nadomestne volitve za senat. Izvoljenih bo 109 novih senatorjev.
Omillenje voloike kontrole nad Nemčijo
Važen kompromis med velesilami« — Zavezniške čete izpraznijo zopet del nemškega ozemlja. — Zasedanje sveta Društva
narodov.
— Ženeva, 7. decembTa. 43. zasedanje sveta Društva narodov, ki je bilo otvorje-no včeraj, se razvija ugodno. Za predsednika je bil izvoljen belgijski zunanji minister' Vandervelde. Na dnevnem redu tega zasedanja so med drugim priprave glede razorožitvene konference, poročila o poravnavi mendnarodnih sporov, mednarodno posojilo za Gdansk, priprave glede svetovne gospodarske konference, vprašanje umaknitve francoskih zasedbenih Čet rz saarske kotline itd.
— Pariz, 7. decembra. Na včerajšnji konferenci locarnskih velesil je bilo doseženo v vprašanju kontrole nad Nemčijo popolno soglasje. Sprejeta kompromisna formula se gasi:
1.) Velesile odpokličejo sedanjo kontrolno komisijo v najkrajšem času, Nemčija
■n
pa se obveže, da izpolni vse zahteve zadnje poslaniske note.
2.) V bodoče bo izvajala vojaško kontrolo v Porenju posebna komisija izven Društva narodov, ki jo bodo imenovale Iocamske velesile.
3. Za ostalo Nemčijo se izvede investiga-cijski načrt Društva narodov. (Nadzor nad nemško vojsko in nemško oborožitvijo je doslej vršila posebna vojaška komisija zapadnih velesil; s tem kompromisom preide ta funkcija na posebno mednarodno komisijo)
3-Petit Journak doznava, da je dr. Strese-mann pripravljen sprejeti predstoječi kompromis pod pogojem, da odpokličejo za-padne velesile svojo kontrolno komisijo s 1. januarjem. Nadalje zahteva Nemčija pravico, da izpopolni svoje trdnjave na vzhodni meji proti Poljski.
©fe sakilucku lista:
Danes dopoldne le cela vlada odstopila. — Krak je demisijo sprejel.
— Beograd, 7. decembra. Danes se je vršila v predsedništvu vlade konferenca radikalnih ministrov. Po konferenci je odšel ministrski predsednik Uzunovič ob 10. dopoldne na dvor in je predložil kralju ostavko celokupne vlade.
Ko se je vrnil ministrski predsednik Uzunovič iz dvora, je izjavil novinarjem: «Čim nastopijo razlogi za demisijo, se mora ta
brezpogojno izvršiti.   Kralj je demisijo sprejel. Demisijo sem sporočil  tudi  že  predsedniku Narodne skupščine in ga prosil
da obvesti o tem tudi gg. poslance. Seje Narodne skupščine
so po parlamentarnem običaju odgodene.»
Radie v Beogradu
— Beograd, 7. decembra. Včeraj dopoldne je prispel v Beograd vodja HSS Stepan Radič, ki je ostal tekom celega dneva v prostorih svojega poslanskega kluba v Narodni skupščini. Zvečer je Stepan Radie izjavil novinarjem, da hoče počakati na sejo narodno-radikalnega kluba, ki bo danes dopoldne. Stepan Radič se je včeraj pogajal z zastopniki Ljube Jovanoviča radi skupne akcije ia nastopa pri oblastnih volitvah.
Drzen roparski napad sredi Zagreba
— Zagreb, 7. decembra. Sredi Zagreba se je dogodil neverjetno drzen roparski napad. Ob četrt na 12 sta dva neznana mladeniča stopila v stanovanje mesarja Tominca na Pan-točaku Št. 68 ter naperila proti mesarju in njegovi soprogi revolverje in bodala. Roparja sta pozvala ženo, naj jima izroči vso gotovino. Preplašena žena jima je na povel;e izročila vso gotovino, skupaj 40.000 Din. Roparja sta nato zapustila stanovanje, zaprla vrata in pobegnila v mesto. O roparjih ni ne sluha ne duha.
Borzna poročita
Efekti: Ljubljanska kreditna 141, rtrv. eskomptna banka 100—101, Kreditna barka, Zgb. 101—104, Hipotekama banka 56—^57, Jugobanka 97 in pol do 98. Prašte-diona 885—890, Drava d. d. Osiiek 435 do 440, Isis d. d. 45—46, Slaveks 112, Slavonija 32—35, Trboveljska 305—315, Vevče 110, Agr. 47 in pol do 49.
Amsterdam 22.67—22.73, Wien 798.50 do 801.50, Berlin 13.485—13.515, Bruselj 787.50—790.50, Italija 244.99—246.99, Lon-do 56.875, Ne\v3rork ček 56.55—56.75, Paris do 56.875, ewyork ček 56.55—56.75, Paris 226—228, Praga 167—.78—168.58, Curib 10.9275—10.9575.
INOZEMSKE BORZE.
— Curib: Beograd 9.14, Pariz 20.425. London 25.135, Newyork 518.375, Milan 22.50, Praga  15.36, Dunaj 73.10.
— Trst: Beograd 40.42, London 111.80, Newyork 23.03, Curih 444.50.
Spominjajte se
nesrečnih poplavljencevi
Volilni kompromis med Nemci in radikali
— Beograd, 7. decembra. Med predstavnikom nemške stranke posl. dr. Kraf-tom in zastopnikov radikalov Trifkovičem je bilo doseženo popolno soglasje. Nemci nastopijo povsod z radikali in postavijo v okrajih, kjer bodo kandidirali, skupne kandidatne liste  z narodno-radikalno stranko.
Češke železnice prevzame inozemski kapital?
— Praga, 7. decembra Na zadnji seji proračunskega odbora senata je povzel besedo tudi železniški minister Najman, ki je govoril med drugim tudi o ponudbi glede oddaje češkoslovaških železnic v najem. Minister ie potrdil, da je inozemska finančna skupina vprašala železniško ministrstvo, ali bi bilo mosroče stoniti v stike z merodajnimi krogi na Češkoslovaškem, da bi se začela pogajanja za reformo uprave državnih železnic. Namen akciji ie, orite<mrti češkoslovaške železnice v interesno območje srednjeevropska^ železniškega koncema. Ponudba je bila zaenkrat stavljena le ministrstvu in še ni prišla preko priprav za prave razgovore.
K tej stvari je izvedel «Praser Taeblatt> z merodajne strani to - le: Pred kratkim je angleško - francoski konsorcij, sklicujoč se na eno praških velebank, stavil železniškemu mini?*trstvu neobvezno ponudbo glede oddaje državnih železnic v najem. HkTati je prosil za podrobnejše pogoje, pod katerimi bi se dala ponudba realizirati. Kmalu potem so prišli v Prago zastopniki tega kon-sorcija, v katerem je tudi znani belgijski finančnik Löwenstein, eden najbogatejših liu-di v Evropi in začeli razgovore, ki so doslej le informativni. Zaenkrat si razen tega le ogledujejo železniške naprave in objekte. Železniško ministrstvo se je informiralo o tem konsorciju in zaradi ugodnega izida poizvedovanj začelo razgovore. Na kako prodajo železnic sploh ni misliti, ker bi bil eden glavnih težav način, kako naj se kupnina plača, ker se češkoslovaške državne železnice cenijo na kakih 25 milijard češkoslovaških kron. Konsorcii ima na razpolago tudi nemški kapital. Njegov načrt srre za tem, da uvede enako upravo na železnicah kakor v Nemčiji, kjer se je po uvelinvljenju Dawesovega načrta ustanovila družba nemških državnih železnic. Razen teea namerava konsorcij stopiti v stike v iste svrhe tudi z drugimi srednjeevropskimi ^ železniškimi upravami, predvsem z Avstrijo.
Češkoslovaški delegati za pogajanja s tem inozemskim konsorciiem pravijo, rla bodo razgovori težko dovedli do ugodnih uspehov, ker je med drugimi pomanfkliivostmi ena glavnih ta, da je ponudba nezadostna.
Stran Z
•SLOVENSKI   NAROD« dne 8. decembra IVZG.
Stev  z t 8
Nove kandidature za oblastne volitve
Dve novi listi na Gorenjskem. — Zavrnjene liste pri novomeškem sodišča. — Kandidatne liste SLS v mariborski oblasti. —
Ljubljana. 7. decembra. Pri deželnem sodišču sta bili danes do opoldne vloženi 2 kandadatski listi za volitve v oblastno skupščino ljubljansko.
SDS je vložila svojo listo za srez Radovljico. Njena lista je v tem srezu na 3. mestu. Kanddati so: Josip Ambro ž i č. posestnik v Ljubnem, Alojzj Ferbežar, kovinar na Savi pri Jesenicah in Boris C e r n e, posestnik v Gorjah-
Za srez Kranj je vložila listo SKS, ki je na III. mestu. Kandidirajo: Franc Mol, posestnik in župan v Vogtfjah pri Kranju, Valentin Starman, posestnik na Suhi in Matevž Dolenc, posesitnik na Praprotnem
Prve kandidature na Dolenjskem.
V soboto so bile vložene tudi že pri okrožnem sodišču v Novem mestu prve liste za oblastne volitve, ki so pa bile radi nepravilne prijave zavrnjene. Zavrnjene liste so:
Kandidatna lista SLS za Kočevje, nosilec dekan Skubic iz Ribnice;
kandidatna lista SLS za Krško, nosilec dr. Milavec iz Ljubljane:
kandidatna lista SKS za Novo mesto, nosilec tajnik Bukovec iz Ljubljane;
kandidatna lista SKS za Črnomelj, nosilec župan Strugar iz Črnomlja.
V nedeljo so bile vložene in potrjene sledeče kandidatne liste:
kandidatna lista SLS za Novo mesto,
nosilec dr. Ivo Cesnik, odvetnik v Novem mestu; med kandidati je tudi tajnik SLS Gabrovšek iz Ljubljane;
kandidatna lista SLS za Črnomelj,
nosilec liste Josip Nemanič, posestnik iz 2elebelj; kandidat Evgen Jarc, profesor v Ljubljani.
Včeraj in danes ni bila na novo vložena nobena lista, tako da sta v novomeškem sodnem okrožju doslej veljavno vloženi samo dve kandidatni"listi. — Proti nosilcu zavrnjene liste SKS za novomešjri politični okraj g. Bukovcu iz Ljubljane se je pojavil med kmečkimi pristaši slovenske radičevske stranke velik odpor, tako da ni izključeno, da bo vodstvo stranke pri zopetni vložitvi kandidatne liste za novomeški srez pre-zentiralo drugega nosilca. SDS v novomeškem okrožju doslej še ni vložila nobene liste.
V Celju vložene liste.
Mesto Celje: (klerikalno*radikalna lista) nosilec ür. F. Goričaa, odvetnik v Celju; namestnik prof. Cestnik, du* hovnik v Celju.
Šmarje: nosilec dr. Ogrizek, odvet* I nik v Celju; med namestniki je Roškar, posestniški sin, Št. Vid, in Jože Stoklas, župan, Šmarje pri Jelšah.
Konjice: nosilec Matija Napotnik, posestniški sin v Stepanjskem vrhu; med namestniki je dr. Anton Jerovšek, duhovnik v Mariboru.
Laško: nosilec Jože Žamuc, posest« nik v Trbovljah; med namestniki je Fran Terseglav,- novinar v Ljubljani.
Slovenj gradeč: nosilec Vlado Puše* njak, poslanec, Beograd:
Gornji grad: nosilec Martin Plekac, posestnik v Okomini.
Brežice: nosilec Fran Podonik, po* sestnik. Blatno, dalje kandidira dr. R. Jesenko, odvetnik, Sevnica; med na* mestniki je Ivan Urek, posestnik, Glo* boko, bivši poslanec SKS.
Liste pri mariborskem okrožnem sodišču
— Maribor, 7. decembra. V mari* borski oblasti je vložila SLS 13 kandi* datnih list za oblastne volitve, dočim ostale stranke doslej niso vložile še nobene liste. Liste izgledajo tako»Ie:
Maribor, levi breg: nosilec Supan* Čič Alojz, posestnik v Jarenini; med kandidati sta tudi dr. Josip Leskovar, odvetnik in župan v Mariboru ter dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru.
Maribor, desni breg: nosilec Sagaj Alojz, dekan v Hočah; na lisfi kandi* dira tudi dr. Schaubach, odvetnik v Slovenski Bistrici.
Ljutomer: noHlec Rajh Jakob, po* setnik v Ljutomeru; na listi kandidira tudi Franc Hrastelj, duhovnik v Ma* riboru,
Dr sograd: nosilec Stabej Jože, uradnik okrajnega zastopa v Mariboru.
Ptuj: nosilec dr. Kovačec Janko, bančni rrvnatelj v Mariboru.
Murska Sobota: nosilec Faflik Franc, župnik v Rnnčovcih.
Dolnja Lendav*: nosilec Baša Ivan, župnik v Bogojini.
Za mesto Maribor doslej še ni bila vložen^ nobena kandidatna lista. Baje se vrše mtd klerikalci, radikali in Nem* ci podajanja o skupnem volilnem na* stonu.
Snežni meteži, viiiorjl, prometne ov i e
Vremenske nepriiike v vsej državi. — Dve železniški nesreči v bližini Ljubljane. — V snegu zadržani vlaki. — Prekinjene
železniške in telefonske zveze.
Ljubljana je bila včeraj in danes ponoči okrog in okrog obdana z obročem snežnih metežev. Vremenska poročila javljajo, da divjajo po Slavoniji in Bosni ter v Južni Srbiji veliki snežni meteži. V Bosni je že v soboto 4. t. m. zapadlo 30 cm snega. Splošno je opažati, da se je kvantum padavin prenesel sedaj v južne in jugovzhodne kraje, dočim je meseca novembra bilo največ padavin v Sloveniji. Od Severnega ledenega morja prihaja močan mrzli val, ki v naših krajih povzroča snežne meteže. Ta val se pomika Iz severnih alpskih krajev polagoma proti jugu in je povzročil včeraj hude snežne meteže na Gornjem in Srednjem Štajerskem, kjer je sneg zapadel tudi po nižavah in to vse do Celja. Sneg je pobelil skoro tudi vso Slovenijo: le Ljubljani in okolici je še prizanese!. Tem bolj pa je snežna vihra divjala na našem jugu, zlasti po Hrvatski in Slavoniji, kjer je silno ovirala promet in prekinila skoro vse telefonske in brzojavne žice. Vsi vlaki vozijo z velikimi zamudami, na nekaterih- progah zlasti med Zagrebom in Sušakom ter
I Zagrebom in Splitom pa so morali železniški promet sploh ustaviti. Vsi vlaki, ki prihajajo z juga v Ljubljano, so vozili včeraj z velikimi zamudami: br-zovlaki so imeli včeraj po 3—6 ur za-kašnjenja.
Tudi današnji jutranji vlaki z Zida-
j nega mosta in z Gorenjskega so priha-jali v Ljubljano z velikimi zamudami, ki pa jih niso povzročili snežni viharji, ampak dve, na srečo ne katastrofalni železniški nesreči.
Danes ob 2.05 zjutraj je pri premikanju tovornega vlaka na Savi med Ljubljano in Zidanim mostom iztiril tovorni voz tako, da je zajezil oba glavna tira, po katerih vozijo vlaki skozi postajo. Iz-tirjenje je povzročijo na postaji zastoj vsega prometa, ker so morali vlaki Čakati na izčiščenje obeh tirov. Iz ljubljanske kurilnice je prispel vlak s pomožnim osobjem. ki je v treh urah prometno oviro odpravilo in voz zopet spravilo v tir. Vendar pa so imeli vsi brzi in potniški vlaki v obe smeri velike zamude. Tako je imel n. pr. tržaški brzovlak
i proti Dunaju, ki odhaja okoli polnoči, pet
f ur zamude, predno je mogel nadaljevati od Save dalje vožnjo proti Dunaju, dunajski brzovlak proti Trstu pa je vozil skozi Ljubljano s triurno zamudo. Sim-plonski ekspres je imel proti Beogradu 4 ure, proti Trstu pa 3 ure zamude. Jutranji mariborski potniški vlak je privo-zil v Ljubljano s štiriurno zamudo. Promet na postaji Savi je bil končno ob 5.50 zjutraj vzppostavljčii in vozijo sedaj dopoldne že vlaki normalno, v kolikor niso zamude povzročene po snežnih* ine-težih v Slavoniji in na Hrvatskem. Ma-terijalna škoda je malenkostna«
Druga železniška nesreča je bila na gorenjski progi. Danes ob 5.45 zjutraj je z Jesenic proti Ljubljani vozeč tovorni vlak vozil čez most preko Završnice pri Žirovnici. V tem trenutku je iztiril en voz, ki je s tem povzročil zastoj vsega prometa na enotirni gorenjski progi. O nesreči obveščena postaja na Jesenicah je odposlala na kraj nesreče svoje pomožno osobje. Kmalu so iztirjeni tovorni voz spravili zopet v tir. Jutranji gorenjski osebni vlak je imel radi te nezgode 86 minut zamude.
— Zagreb, 7. decembra. Veliko škodo je povzročilo neurje na prometnih napravah. Od 40 telefonskih prog, ki vežejo Zagreb z ostalimi pokrajinami, je 34 popolnoma pokvarjenih, tako da je onemogočen vsak promet. Še hujše prometne ovire je povzročilo vreme na železnici. Vlaki imajo velikanske zamude. V goratih pokrajinah so meteži nakopičili po tiru cele gore snega, tako da je potrebna največja previdnost, da se preprečijo nezgode. Signalne naprave je vihar ponekod podrl. V Gorskem kota-ru sneži že tri dni zaporedoma. Zapadel je skoraj dva metra visok sneg. Vsak promet je nemogoč. Na železniških progah. Ogulin—Sušak in Gračac —Knin je radi žametov ustavljen ves promet. Glavne postaje so tako natrpane z vagoni in blagom, da so morali včeraj ustaviti nadaljno sprejemanje pošiljk za kraje, kjer je promet ustavljen.
Promet med Zagrebom in Sušakom ter Reko je bil včeraj pi poldne popolnoma ustavljen. Popoldanski brzovlak je obtičal v snegu pri Delnicah. Iz Zagreba so morali odposlati večji delavski oddelek, da je očistil progo vsaj toliko, da je vlak mogel peljati do Delnic, kjer je ostal, dokler ne bodo popolnoma očistili proge. Sušak je od zaledja popolnoma odrezan. Prekinjene so tudi vse telefonske in brzojavne zveze.
Iz ostalih pokrajin manjkajo vsled pokvarjenih telefonskih prog natančnejša poročila.
— Zagreb, 7. decembra. Najbolj je trpela vsied snežnih metežev liška pro* ga. Brzovlak št. 803, ki je odšel v petek zvečer iz Splita, je obtičal med Vrho* vinami in Rudopoljem v snegu. Potni* ke so odpeljali s službenim vozom v Rudopolje. Pri Vrhovinah je obtičal v zametu tudi tovorni vlak št. 833, pri Lički Jesenici pa osebni vlak št. 812. Iz Gračaca in Ogulina so poslali na za* sneženo prego lokomotivo s snežnim plugom, ki je pa sama obtičala v zame* tih. Brzovlak št. 804 je stal včeraj še vedno pri Lički Jesenici, osebni vlak pa pri Plaškem.
Včeraj so bile pretrgane skoraj vse telefonske in brzojavne zveze zagreb* ške direkcije. V ponedeljek popoldne je prispela v Zagreb vest, da divjajo na liški progi strahoviti snežni meteži, tako da je brzojavni in telefonski pro» met izključen in da se vlaki ne morejo 1 ganiti s postaj.
— Sisak, 7. decembra. Ponoči med nedeljo in ponedeljkom je divjala med Sunjo in Siskom strahovita burja, ki je polomila okrog 60 brzojavnih drogov. Ves telefonski m brzojavni promet je ustavljen. Beogradski brzovlak, ki je prispel v ponedeljek zjutraj v Sunjo, ni mogel naprej do 11. dopoldne. Ta čas je prispel v Sunjo tudi drugi beo* gradski vlak. Vihar je odnesel mnogo streh h. izruval nekaj dreves.
— Karlovac, 7. decembra. Včeraj zjutraj je dosegel snežni metež svoj vrhunec. Že čez dan je divjala burja in debele snežinke so potrgale v mestu vse telefonske žice. Snežni meteži so
ustavili ves promet med Karlovcem in Liko. Karlovec je imel telefonsko zve* zo samo z Zagrebom in Ljubljano. — Liška proga je na mnogih krajih tako zasnežena, da normalnega prometa dolgo ne bo m j (joče obnoviti. Ves Go* spič in okolica Otočca sta pod snegom.
Dva zanimiva Pribičeviceva shoda
Radikali svojih poslancev ne marajo poslušati več.
Iz Zemuna poročajo: V nedeljo je imel Sv. Pribičevič v Sremu dva shoda ia sicer v Kuzmireu in Boboti. V Kuzminu :e bil voditelj SDS navdušeno pozdravljen. Na shodu je Pribičevič uvodoma karakteriziral nemoralo današnje koalicije RR. Pašič grozi Radiču, da bo v beograjski megli zopet padel v luknjo. Radič pravi, da je treba PaŠiča izročiti sodišču. Kljub vsemu temu sta ta dva moža voditelja strank, ki tvorita današnjo vlado. Ta morala vladne koalicije vzbuja splošno pohujšanje. Pri bližnjih oblastnih volitvah mora narod vreči radikale kar bo začetek njihove odstranitve iz državne uprave. Odkar imamo vlado »sporazuma«, imamo v državi krizo. Rešitev afer v anketnem odboru se zavlačuje neverjetno pa je, da opozicijonalne stranke, ki vidijo, kaj se godi ponujajo koncentracijo, ki bi pomenjala rešitev radikalov. Toda kombinacija o novi vladi se ne sme verjeti, ker s sedanjo skupščino ne more delati nobena vlada.
Samostojni demokrati ne vstopijo v nobeno poslovno vlado, ker ne morejo s sedanjo skupščino izvesti nobene reforme.
O zbližanju in sodelovanju z davidovi-čevoi je Pnbičevič dejal, da ni glavno zbli-žanje ljudi, temveč edlnstvo politike. Samostojni demokrati ne bodo od svoje načelne politike nikdar odstopili ter ne bodo nikdar sprejeli politike ciganskega nateza-nja Ves narod vidi, da imajo prav in to bi moralo biti tudi načelo pri akciji za zopet-no združitev.
Za shod v Boboti je vladalo veliko zanimanje, ker so za isti čas sklicali tudi radikali svoje zborovanje, na katerega sta bila povabljena poslanca dr. Voja Janjič in Ni-kola Bingulac. Do spopada ni došlo, ker je orožništvo med obema zborovališčema postavilo kord n. Pribičevič je v svojem govoru kaj najostrejše napadel radikale. Posl. Janjič in Bingulac svojih Hudi nista mogla sKupaj držati ter sta morala shod predčasno zaključiti. Udeležniki radikalskega zborovanja so se bili namreč polagoma raz-gubili ter prišli na shod Pribičeviča, katere-rega Izvajanja so tudi odobravali.
Na povratku v Vukovar je Pribičevič na prošnjo seljakov govoril tudi v selu Tr-binju.___
Tiralica za bivšim avstrijskim
ministrom
Avstrijska javnost kar ne pride iz političnih in finančnih škandalov. Vsak dan razkrije kako novo afero, tako da je prebivalstvo že vse zbegano in ne ve, komu naj še zaupa in komu ne. Te dni razburjajo javnost razkritja o mahinacijah bivšega finančnega ministra in uglednega voditelja klerikalne stranke dr. Ahrerja, ki je pobegnil še  pravočasno v Ameriko.
Znano je, da je utrpela avstrijska poštna hranilnica ogromne izgube radi svojih zvez z znanim finančnim iu borznim špekulantom Sigmundom Boslom Skoda poštne hranilnice še ni točno ugotovljena, ceni pa se na ogromne zneske, ki bi predstavljali v naši valuti vrednos* 700—800 milijonov dinarjev Usodne pogodb? med pošmo hranilnico in Boslom oz. njegovo Union-banko so bile sklenjene pod vlado kance-larja dr. Ramka in finančnega ministra dr. Ahrerja. Ko se je začela nesolidna stavba rušiti, je odšel dr. Ahrer, ki takrat še ni bil tako zelo kompromitiran, v Severno Ameriko «po kupčij^kih poslih*
Ramek je ostal doma in je bil te dni zaslišan od parlamentarnega odbora, ki preiskuje afero poštne hranilnice. Ramkove izjave silno obremenjujejo njegovega ministrskega kolego in strankarskega prijatelja dr Ahrerja. Ta je baje podpisa! aran-žman poštne hranilnice z  Boslom. čeprav
so sc temu upirali vsi višji uradniki i pri hrarnjaicl i v ministrstvu. Po Dunaju krožijo sedaj vesti, di je Ahrer prejel za to «usIugOT» pol milijona dolarjev ali po naše 30 milijonov d.inarjev
Radi Rarukouh razkritij je sedanji zvezni kancelar dr. SeipeJ naročil avstrijskemu poslaniku v Washingtonu, naj nemudoma pozove dr. Ahrerja, da se vrne v domovino. Vendar pa na Dunaju nihče ne veruje, da bi se dr. Ahrer pozivu odzval. Zato zahteva vsa javnost, naj se proti njenv' uvede kazensko postopanje in izda za njim tiralica. Kakor vedo poročati nekateri dunajski lisci, se bo to zgodilo še v tem tednu.
Konferenca Južne železnice
Iz Beograda poročajo: Dne 7. decembra se prične v Rimu konferenca med delegati naše države, Italije, Avstrije in Madžarska. Glavna naloga konference bo določiti spe*-cijalm prispevek Italije v fonrj [astalko obligacij bivše Južne železnice. Zahtevek Južne železnice znaša 4 milijone zlatih frankov, ki so jili dolžne gori imenovane države plačati skupno, [talija se je obvezala, da plača dva zlata franka za vsako tono blaga, ki bo prepeljana preko tržaške luke in ki bo prekoračila maksimum 650.000 ton letno. Ako na ta unč^i določeni prispevek Italije ne doseže č milijonov zlatih frankov, morajo plača;-; razliko do te svote vse štiri države v razmerju dolžine proge bivše Južne železnice na svojem teritoriju. Na konfereuci bodo končuo sklepali še p vprašanju olajšav v potni-škem prometu med temi državami, o vprašanju vnl-iva konkurence nevernih luk (Hamburga, Bremena itd.) na jadranske tarife in končno o vprašanju izboljšanih zvez v po:nis%em prometu.
Našo državo bosta zastopala RadoMav Avramovtc,    pomočnik (prometnega m!nf«-stra v pok., kot delegat in Gojko Modrinič? šef    odseka    prometnega   ministrstva, kot ekspert.
etežnica
KOLEDAR.
Danes: Torek, 7. decembra 1926; kato* ličani: Ambrozij; pravoslavni: 24. novembra: Katarina; muslimani: 1. džum»el*ahira 1345: židje: 2. tebeta 5687.
Jutri: Sreda, 8. decembra 1926; katoli; čani: Mari)ino spočetje; pravoslavni: 21. novembra: KJiment in Peter; muslimani: 2. džum-eUahira 1345; židje: 3. tebeta 56S7.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama zaprta; opera: «Mrt*
ve oči«. C.
Kinematografi: Matica: «Grof Monte Kristo; Dvor: «6udež sv. Terezije«. Ideal: »Vsemogoči čarl>ton».
Miklavžev večer S. K. Ilirije ob 20. v areni Narodnega doma.
Merkurjev jour fix ob 20. v «Zvezdi».
PRIREDITVE NA PRAZNIK.
Gledališča: Drama: ob 15.: «sareni mali oder». — üb 20.: «Stalni gost». — «Bourbon röche©. — Opera: ob 15.: «Tcrezina». — Ob 20.: «Zidinja».
Kinematografi: Mstica: «Grof Monte Kristo». Dvor: »Čudež sv. Terezije*. — Ideal: «Vseinogocni carfs^on»
Predavanja: Mladinsko glasbeno preda* vanje ob 10.30 v Filharmemični dvorani (dr. Čerin).
Sport: Nogometna tekma Priroorjc — Slovan ob 14.30 na igrišču Primorja.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik. Marijin trg; Kuralt, Go« sposvetska cesta.
Jutri: Trnkozcy Mestni trg; Lcvstck, Rcsljeva cesta.
Sotnce zaide danes pb 16.19, vzide jutri cb 7.25 in zaide ob 16.19.
Mesec zaide danes ob 18.23, vzide jutri ob 10.23 in zaide ob 19.27
Sišharji, pozor!
Danes, v torek od 19» do 20. ure ter jutri v sredo od 9. — 11. dopoldne so naprednim volilcem na vpogled volilni imeniki pri Grčarju poleg šole.
K. o. SDS.
a n v n e trakove,
ogljem, oovošcem  kopirni papir« hekt zav tki in druge potrebščine
an   LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica
Telefor 980
G. Gnjedič: 6
Ljubezen v pustinji
— Kakšen častnik, beži no, — se je razsrdil Čibisov, — navaden častniški aspirant je . . . Najprej se moraš po* miriti, dragec moj. Vsi vi, možje, ste bedaste zveri. Nu, kaj za to, če je žena odjahala z vodnikom ponoči? Če bi ti hotela postaviti rožičke, bi lahko stori* la to zvečer. Le sedi še v Moskvi, pa boš videl, kaj bo.
Viktor je pograbil prvi stol, ki mu je prišel pod roke, in ga treščil ob tla. Dve nogi sta odleteli.
— Kaj si norel, ka*li, — je vzklik* nil zdravnik. — Tu v sosedni sobi sta* nuje generalova soproga z nervozno hčerko, ti pa lomiš ponoči stole. Nu, kaj se je zgodilo? Kaj se bo svet po* drl, ker je odšla žena na piknik? Saj je odšlo z njo morda še trideset drugih dam.
Misel o tridesetih damah je šinila Čibisovu hipoma v glavo, ko si je ho* tel izmisliti nekaj, da bi pomiril Vik* torja.
— Le poglej, kako ti sili kri v gla* vo, — je dejal in posadil gosta na du van. — Odebelil si se tam na svojem podravnateljskem stolu. Le glej, da ne dobiš podagre. Nu, pustiva te neumno* sti! AH hočeš Čašo kahetin*kega? Ime* nitna kapljica. Pokusi.
Viktor je vzel steklenico in ne da bi počakal na kozarec, je napravil par krepkih požirkov.
Čez pol ure se je nekoliko pomiril. Čibisov ga je neprestano tolažil in mi* ril češ, da se je po nepotrebnem raz* burjal in da lahko takoj najame trojko ter dohiti ženo, ako jo hoče na vsak način videti. Viktor se je polagoma I vdajal prigovarjanju. Poslala sta čez ulico po poštne konje. Toda neko ne* jasno pekoče čustvo je še vedno stiska* lo njegovo srce. Hotel je ženo prijetno iznenaditi in zato ji nalašč ni sporočil, da je dobil dopust prej in da je kar ponoči pohitel čez pustinjo k nji. Ka* kih devet kilometrov od kolodvora se je kočija polomila in moral je Čakati, da pripelje mimo kak drug voz. Njego* j va nestrpnost je postajala vedno večja I in ko se je proti jutru bliža! krčmi, se / mu je zdelo, da tako ljubi ženo, kakor je niti prvi dan po poroki ni ljubil. Mi* sel ) tem. da preživi zgodnje jutranje ure z njo, mu je bila neizrečeno prijet* na. Hrepenenie po njenem objemu je bilo nepremagljivo. Skušal je uganiti, za katero storo spi in kako bo vesela njegovega prihoda. Na njegovo vpra* sanje, katero sobo ima v najemu, je zaspani vratar odgovoril: »stanujejo sicer v sobi št. 4, toda ni ie minila ura, kar so odpotovali« Planil je v njeno sobo. Saša. ki ie snala na gospejini po* stelji, se je prestrašila tako, da ni mo* gel spraviti iz nje nobene pametne be*
sede. Povedala je samo, da gospe ni -— odpotovali so s častnikom za dva dni. Bes de prijatelja Čibisa so ga neko* liko pomirile. 2e davno ni čutil take ljubosumnosti kakor zdaj — nekake instinktivne ljubosumnosti, ki pa ni bi* la utemeljena. Po prečuti noči ni čutil nik .ke utrujenosti ne želje po gorki pi* jači, dasi je bil ves prezeben, ker je moral stati štiri ure pri polomljeni ko* čiji. Samo ena misel mu je rojila po glavi — dobiti čim prej drugo kočijo in oddirjati dalje, potem pa naj se zgo* di, kar hoče.
Potegni! je iz žepa revolver in se skrivaj prepričal, je*li nabasan. Vsi na* boji so bili na svojem mestu. Ničesar ni mislil, n' si slikal najbližjih Jogod* kov. marveč je položil revolver v žep avtomatično, s popolno zavestjo, da mora biti tako. Potem je zopet odšel v njeno sobo. Tam je .vse živelo in di* halo z njo ter gledal je njen jutranji perzijski plašč, njene parfume, njeno potno šatulo kraj ogledala na nočni omarici; evo, tudi njegova slika stoji v znanem okvirju na rr>izi. In v nepo* sredni bližini njegove slike leži začeto pisemce — samo štiri v naglici napisa* ne besede — najbrž jih ni bilo treba: »Pridi ob treh, amazonka got . . .«
Saša. še vedne vsa preplašena in plaha, je dejala, da konii že čakajo. Zdravnik je čakal pred hiJo. Prezebla trojka je potegnila, krčma je švignila mimo in ostala zadaj.
— Glej, glej, kako ga grize ljubo? sumnost! — je misli'. Čibisov sam pri sebi in gledal po strani prijatelja. Ali ste se ujeli, gospod podravnatelj? Dru* gič pa ni treba puščati žene same. Sa= mo spati mi nista dala; — najprej me je nadlegovala ona. zdaj pa on. Rado* veden sem, kakšne obraze bosta delala — podravnatelj in Kabardinec, ko se srečata.
Solnce je že vzšlo in zalilo griče z rdečkasto*zlatimi žarki. Dolge modri* kaste sence so še padale od koč in staj čez pot. Daljne, zasnežene gore so sta* le kakor ognjeni strahovi nepremično v oblačni daljini. Vse je še spalo — samo rečica je šumela ob strani ter se vila med kamenjem in grmovjem po dolini.
— Ali si prvič v tem kraju? — je vprašal zdravnik.
— Prvič, — jw odgovoril nerad, — in vso pot nista spregovorila nobene besede več.
Viktor je zrl neprestano v daljino, kamor se je vila krivuljasta pot. Kilo* meter, je hitel ?a kilometrom, kakor hi* tč samo ruski kurirski trojki naproti. Naposled, ko so prispeli na vrh hriba, se je pokazal Kislovodsk s svojimi to* poli, stoječimi v ravnih vrstah kakor Četa invalidov.
— In kaj zdaj Kje so? — je vpra* šal vMktor ves iz sebe in zrl na pot, ki je ie ostala do mesteca.
— Kar brez skrbi bodi, takoj jih poiščemo, — je odgovoril Čibisov.
Tik pred Kislovodskom je stala med drevjem lesena koliba z napisom: »Evropski in azijski zajtrki se pošiljajo tudi na dom.«' Čibisov je vedel, da se tu vodniki zelo radi ustavljajo — ker so v tej krčmi jestvine in pijače zelo poceni. Stopili so z voza in odšli po brvi čez šumno rečico v krčmo. Gostov še ni bilo. Med drevesi so se gugali na žici lampijončki. Zdravnik je odšel naravnost v krčmo, da poizve, kako in kaj je z izletniki.
— Pred pol '.re je jahala tod mimo neka dama z dvema Kabardincema. Eden je bil Kolja. Sedeli so tu za mizo, kramljali, pili čaj, jedli kruh z maslom, a Kol i a je pil pivc — Viktor Ivanovič je nekam čudno zmajal z glavo, ko je čul natakarjeve besede.
— Kaj hočemo, moramo pač nada* ljevati pot, — je dejal zamišljeno.
— Z vozom n« moremo dalje, — je dejal zdravnik.
— Napotim se dalje na konju, — je odgovoril Viktor.
— Saj ne znaš jahati,
— Motiš se, nekoč sem znal izbor* no jahati.
— Ali pa veš, kaj je tam? Zdrav* nik je pokazal z roko v smeri proti go* ram. — Tam je pustinja. Pot nas bo vodila skozi pustinjo, kjer šest ur hoda ne bomo srečali žive duše.
*1
UNION
ČOKOLADA KAKAO ' BONBONI
Stev. 278.
•SLOVENSKI   NAROD» dne 8. decembra 1926.
Zanimivosti iz naših krajec
Štirikratni umor v Skoplju. — Krvava vojna radi dekleta. —
V Skoplju se je odigrala v noči od sobote na nedeljo krvava Ijubavna tragedija. Tamošnji orožniški kaplar Bla-goje Stankovic je imel razmerje z 181et-no D eno Nikoličevo. Bil je ž njo že dva meseca zaročen in je bil stalen gost v hiši njene matere. V soboto zvečer je mati odpotovala k nekim sorodnikom. Stankovic jo je spremil na postajo, nato pa se je vrnil nazaj k svoji zaročenki. V njeni^družbi je našel sosednjega trgovca Miloša Todoroviča in sina domačega hišnega gospodarja Borisa. Bil je na oba že dalje časa ljubosumen ter si je domišljeval, da ga zaročenka z njima vara. Ves ogorčen je odhitel v vojašnico, vzel svojo puško in poiskal najprej na domu trgovca Todoroviča. Brez besede je pomeril puško in sprožil. Smrtno zadet se je Todorovid zgrudil na tla. Krogla mu je predrla glavo ter zadela tudi njegovo hčerko Ljubico, ki je kmalu na to podlegla poškodbi. Nato je odšel v stanovanje svoje zaročenke ter tudi njo ustrelil. Ko je prihitel sin hišnega gospodarja, ki je slišal strel, je streljal tudi na njega in ga ubil. Nato se je morilec podal mirno v vojašnico. Še le naslednjega dne, ko so odkrili zločin, so \ ga aretirali in predali sodišču. Stankovic I je zločin brez oklevanja priznal ter izja- \ vil, da je izvršil dejanje v skrajni ljubosumnosti.
Nedavno smo poročali,   da se je v smederevskeni okraju v zadnjem času zelo razpasla   tkzv.   »otmica«   deklet. | Fant si izbere dekle. Če se starši proti- j vijo zakonski zvezi, se ženin dogovori s svojimi tovariši in na vse lepem pla- I nejo v hišo, ugrabijo nevesto in jo od- \ vedejo. Po starem običaju se morajo stariši v takem slučaju ukloniti, zlasti še, če je s tem zadovoljno dekle. Seveda pa se tudi stariši ne zadovoljijo s takim načinom možitve, zlasti pa ne, če
ženin nima nič pod palcem. Tak slučaj se je te dni pripetil v selu Ljugavčini pri Smederevu. Občinski župan je nekega dne ugrabil sestrično seljaka Dabj6a. lepo 20 letno dekle, ki ga je ta izbral svojemu sinu. Dabič, ki jo je vzgojil in pripravljal za svojega sina, je odšel naslednjega dne k županu in ga prosil, naj mu vrne dekle, ta pa seveda o tem ni hotel ničesar slišati. Dabič proti njemu Hi upal ničesar podvzeti, ker ima kot župan vso oblast v rokah in mu lahko na vseh koncih in krajih nagaja. Dekle pa se pri »otmičarju« ni nič kaj dobro počutilo. Svoje srce je dalo svojemu tihemu zaročencu, domačemu sinu. Zato je ob prvi priliki pobegnilo nazaj na dom svojega roditelja. Ta jo je z odprtimi rokami 'sprejel in je upal, da bo s tem stvar končana. Toda motil se je. Naslednjega dne je prišel župan s panduri (žandarmi) in obkolil hišo ter zahteval devojko nazaj. Dabič se je v hiši zaba-rikadiral. Med obema strankama se je vnel pravcati boj. Streljalo se je z ene in druge strani. Končno so pandurji vlomili vrata in vdrli v hišo. Vnel se je hud pretep, pri katerem sta bila glavna nasprotnika težko ranjena. Pandurji so končno našli dekle skrito na podstrešju in ga zopet odvedli v županovo hišo. Nastop župana pa je seljake tako raz-kačil, da so vdrli v njegovo hišo in mu razbili vse pohištvo. Hoteli so rešiti dekle, toda ffa niso več našli. Bržkone jo je dal župan odvesti v kako sosednjo vas. Seljaki so nato odšli v Smederevo, kjer so se pritožili pri velikem županu in zahtevali pomoči zoper nasilnega Župana. Stvar pa še seveda dolgo ne bo končana, ker se bodo sedaj sorodniki ene in druge stranke skušali maščevati za povzročeno sramoto. Oblasti si prizadevajo, da ta nesmiselni običaj odpravijo, toda doslej je ostalo vse prizadevanje brezuspešno.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Torek, 7.: Zaprto.
Sreda, S.: Ob 15. popoldne Šareni mali oder. Na korist Pomladka Rdečega križa. Izven. Ob 20. zvečer: Stalni gost. Bou-bouroehe. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Četrtek, 9.: Dr. Knock ali Triurni medicine. Red D.
Petek, 10.: Zaprto.
Sobota, 11.: Triglavanska bajka. Izvirna pravljična  igra. Premijera. Izven.
• Opera.
Torek, 7.: Mrtve oči. C.
Sreda, S.: Ob 15. Terezina. Opereta. Izven.
Ob 20.:  Židinja. Ljudska  predstava pri
znižanih cenah. Izven. Četrtek, 9.: Zaprto. Petek. 10 : Nižava. E.
Opera »Židinja"
Halcvyju. sovrstniku Meycrbeera, sta se posrečili pred vsemi dve operi: «Zidinja» in | komična opera «Blisk». Iz heroične opere se je takrat razvila velika opera; oba orne* I njena komponista po rodu Žida, sta tipična ( reprezentanta velikega opernega stila. Zidu rja (prva vprizoritev v veliki pariški open 23. februarja 1835.) se drži že skoro 100 let in se mora za ta svoj dolgotrajni obstoj (večji Meyerbeer bo bržčas pozabljen že prej) zahvaliti spretnemu libretistu Scribeju :n svoji glasbi. Ta se odlikuje v enaki meri - tehnično -skrbnostjo vsega dela in z no* t ran jo resničnostjo ter toploto invencije. Halčvv rmrzicira iz srca, je impulzivno stras sten. stilistično enoten, umetniško ostro in* d i vi dualen. «Zidinja» se torej ne drži samo vsled svoiih treh glavnih, zelo hvaležnih psrtij — Reha, Eleazar. Kardinal — ampak holj zaradi močne istinitosti svoje, četudi <:e za nas historične glasbe.
/. vkts. Sovraštvo kristjanov do Judov se kaže takoj v začetku kot nositelj vsega tragičnega dogodka. Reprezentant Judov je Eleazar. bliža kostniške katedrale stanujoč
i.rvelir. Ljudstvo ravnokar odpoje «Tes d cum» v proslavo zmage nad Husiti. Glasnik Ruggicro (g. Janko) proglasi ta dan kot
velik praznik in smrti zapade oni, ki ga oskruni z delom. To stori stari Eleazar (g. Knittl). Ljudstvo hoče nad njim in njegovo hčerjo Reho izrečeno smrt na grmadi že iz* vršiti, toda kardinal Brogni (g. Betetto) to še pravočasno prepreči. Vendar se Eleazar in Reha (ga. Caletova) pregrešita še enkrat, ko ju zaloti narod na stopnišču katedrale ob prihodu cesarja, dasi bi se kot Žida mo* rala skriti. Za to novo svetoskrunstvo sta obsojena zopet na smrt. Sedaj pa ju reši pogina Leopold (g. Kovač), skrivni Rehin ljubimec. Reha se čudi moči Leopolda (saj ne ve, da je on princ, velik krščanski dosto* janstvenik), toda ona ljubi slepo, Eleazar pa sluti pretečo nevarnost. Ako s kratkimi bes sedami rekapituliram vsebino aktov, sto=» rim to zato, ker publika dejanja točno ne more razumeti. Ga. Caletova poje hrvatsko, g. Knittl češko, ostali slovensko. Partiji Eu* dere in Leopolda prideta do viška Šele v 3., odnosno v 4. aktu. — Zbor je krepak in siguren, scenerija slikovita in približno od* govarja miljeju Konstance, razpredelba ma* se na odru smotrena, njeno gibanje narav* no. Vse glavne figure: Eleazar, Reha, Bro* gni, Leopold, Ruggiero lepe v kostumih in maskah, v kretnjah dostojne, umerjene.
/7. akt. Stilno dobra notranjost Eleazar* jevega stanovanja in praznovanje veliko* mestnega praznika sta učinkovit kontrast k prejšnjemu hrupnemu aktu. Leopold, ki je pri praznovanju judovske svečanosti na* vzoč pod privzetim imenom judovskega slu karja, mora radi situacije (prihod Eudore, g Lovšetova) Rehi priznati, da je kristjan. Nastajajo ostri konflikti, Reha obtožuje sa* m a sebe, Leopold se opravičuje s svojo lju* beznijo, ki je kriva, da se je izdajal za dru* gega kakor je v resnici. Zbežati hočeta. Eleazar prepreči njun načrt. Ko vse izve, hoče v brezmejni jezi Leopolda zabosti.
Reha prepreči umor. Eleazar priseže strašno maščevanje.
///. akt. Reha je bila le ljubica Leopold da; njegova zaročenka je princesa Eudora. Pri vrtni veselici, kjer hoče izročiti Eudora
svojemu zaročencu zlat okrasek, razkrinka Reha Leopolda. Javno ga obtožuje nedovo* I j enega razmerja do nje, drugoverke. Vloga osramočenega, kolebajočega princa se g. Ko* vaču igralski in pevski dobro prilega. Eudo* ra g. Lovšetove močno raste do viška glas« bene dikcije: prokletja kardinalovega nad Kleazarjem, Reho in Leopoldom. Tu, ter v 4. in 5. aktu se nam kaže g. Betetto v vsem svojem velikem pevskem znanju. Kreacija
kardinala Brogni j a je skozi in skozi visoko umetniška.
IV. akt. Predsoba ječe in sodišča. Ves akt je poln razvoja notranjih momentov in duševnih konfliktov. Rehina mehka in od* puščajoča duša se kaže v duetu z Eudoro. Obe hočeta rešiti Leopolda. Eudora morda za sebe, Reha za ceno svojega življenja. S preklicem svoje izpovedi mu hoče obvaro* vati življenje. Duet je zelo lep, poln iskre * nosti in obenem Solistin j am a vsa čast. Kon* t rast odpuščajoče Rehe se kaže v trmastem fanatizmu Eleazarja. Še bi mogel rešiti svo* je življenje. Pokristjaniti se morata on in hči. Vera očakov in sovraštvo do kardina* la pa sta močnejša od smrti. Iz nekaterih namigavanj spoznamo, da Reha ni hči Ele* azarjeva, temveč kardinalova. Ta jo je svoj čas izgubil, Eleazar pa jo je vzel za svojo. Kardinal izve samo, da ve Eleazar za nje* govo hčerko. Na kolenih ga prosi, naj mu pove, kje je. Vendar si hoče Eleazar to razkritje prihraniti do konca, do tedaj, ko bo moralo kardinala uničiti. Velika arija Eleazarja za božjo pomoč in razsvetljenje je paradna točka partiture. V nji pokaže tenorist, kar zna. G. Knittl se je vnovič iz* kazal kot vešč, moder pevec, ki zna sredi ti in o pravem času izkoristiti svoj železni glas. Ni ta glas sicer gorak, močno clasti* čen. a vendar vzdrži .povsodi in zna zrasti rudi na zmagujoče, prepričevalne vrhe. G. Knittl je vsled svojega izredno širokega re* pertoarja in žilave vztrajnosti vendarle sko= ro nenadkriljiva moč naše opere.
V. akt prinaša pretresujočo sliko moriš šča. Eleazar in Reha sta obsojena na smrt; v kotlu, napolnjenem z vrelim oljem. Slika je zelo dostojna in velikopotezna. Močno kontrastira z zborom senzacije željne publi* ke ganljiva arija Rehe, ki noče živeti več. Tem manj sedaj, ko je rešila s svojo krivo, a nesebične ljubezni polno izpovedjo Leo« polda. Mogel bi jo rešiti Eleazar, a ta goji brezmejno sovraštvo do kardinala in ga hoče za ceno lastnega in Rehinega življenja uničiti. Reha skoči v kotel; v tem hipu pa Eleazar pokaže kardinalu hčer: «Glej tarn!» Duševni boj Eleazarja zahteva to silnega igralca. Ni mu izlahka kos g. Knittl, morda še manj kdo drugi. Ga. Caletova je več Čas igre in petja malodane prvovrstna.
Opera bi se dala nekoliko skrajšati, ker je vendarle semtertam predolgovezna. Pevci so bili dovolj iskreno in hvaležno aklamira* ni, istotako dirigent g. dr. Švara, ki je z «Zidinjo» presedlal od lahke opere na seri* jozno, veliko opero in to spretno ter v vsestransko zadovoljnost.
Dr. Josip Čerin predava jutri, aa praznik ob pol 11. dopoldne v filharmonični dvorani o zgodovini vojaških godb. Koncem svojega predavanja zaigra s svojim celotnim godb enim zborom več skladb j najprej fanfare in koračnico finskih jezdecev iz 30Ietne vojne, torej dva glasbena komada iz prve polovice 17. stoletja; naslednji dve skladbi nas postavita v dobo francoskih vojen koncem 18. in začetkom 19. stoletja, prihodnje točke pa nas prestavijo že v današnji čas (dve koračnici, ena srbska, druga na slovenske narodne motive; rukovet srbskih narodnih pesmi, odlomek iz opere Rigoletto m Wagnerjeva predigra k operi »Mojstri pevci norimiber-š"ki«). Predavane bo izredno zanimivo in instruktrvno ter zasluži v polni meri vse naše zanimanje. Vstop k predavanju je prost, posetniid naj si omislijo le podrobne sporede, ki se dobivajo v Matični knjigarni za ceno 3 Din.
Is gledališke pisarne. Jutri, v sredo, popoldne ob 15. se poje prvikrat kot popoldanska predstava Straussova opereta »Terezina«:. Na to predstavo opozarjamo zlasti izvenljubljansko občinstvo. Konec predstave je ob šestih, tako da je mogoč odhod z vsemi večernimi vlaki. — Zvečer se poje jutri v operi velika Halewyjeva opera Židinja« kot ljudska predstava pri ■mignili cenah. Glavne vloge pojo gospe Lovšetova in Zaludova1* ter gg. Knittl, Kovač in Rümpel. Za predstavo veljajo znižane operne cene. — Ljudska predstava v drami bo jutri v sredo zvečer, uprizorita se francoski veseloigri ^Stalni gost« in >Boubouroche«. Za predstavo veljajo znižane dramske cene.
Borodinovo simfonijo štev. 1, ki se igra na koncertu Orkestralnega d rušiva Glasbene Matice v ponedeljek, 13. t. m., je nazval slavni ruski komponist Musorgski rusko »Eroicoc. S tem je hotel označiti slavni avtor Boris Godunova vel epom emb-nost simfonije za celokupno rusko glasbo. Oče te simfonije je Aleksander Borodin, skladatelj, ki je pripadal sredi 19. stoletja mlajši takozvani Balakirjevi glasbeni generaciji. Borodin je bil po poklicu kemik in znanstvena dela v njegovem poklicu so mu vzela skoro večino razpoložljivega časa. Ker pa jo bil tudi izredno čuteč glasbenik,
je ves ostali Čas porabil za glasbo. Svoja dela je pisal z največjim preudarkom in tako je razumljivo, da je pisal to prvo simfonijo celih 5 let (od 1882 do 1867). Prvi stavek fe zgrajen popolnoma po Beethovnovem nachm. dočim zaključni stavek govori nekako s Schumannom, saj je znano, da
Kaj jo prinesel Miklavž ?
Sv. Miklavž ni samo dober svetnik, ampak tudi velik hudomušnež aH pa morda v svoji goreči dobrotljivosti kako narobe ukrene in mu potlej jeziki hudomušnost očitajo.
Bodisi kakor hoče, ena je pa le res: sv. Miklavž se včasih zmoti in kaj narobe prinese. Vsaj letos je bilo tako. To sicer ni posebno čudno, saj v teh sleparskih časih ni mogoče razlikovati med.dobrim in slabim človekom. In zato je bil letos marsikdo razočaran.
Odločnemu abstinentu je prinesel hutiljko šampanjca, njegovemu bratu, ki ni nikakor in pod nobenim pogojem abstinent, pa posodo — kompota.
Dobruškemu dobrovoljcu je prinesel Icpeza nagačenega zajca, nekemu frančiškanu pa leva.
Mladi, štiri mesece poročeni gospe je prinesel fantka, njeni nedolžni kuharici pa kar dvojčka. Naglica škodi, posebno pri štorklji.
Političnemu voditelju 1000 volilnih kroelic. Sladke so sanje pravičnega.
Finančnemu ministru blagajno z napisom »Najnovejši patent«: pri tej blagajni gre denar samo noter, ven pa ne.
Predsedniku neke banke jc prinesel svetnik tudi blagajno z istim napisom;
I pri tej blagajni pa ni bilo nobenega dna. Minister in predsednik sta blagajni vrnila z motivacijo, da imata že davno blagajne tega patenta in sistema.
Uredniku dnevnika je prinesel sto začetniških podlistkov. Skušnja za živce.
Energični soprogi pajaca, ki vselej ponižno pokima, kadar ga žena potegne.
Državnim uradnikom kurje želodce in kurja črevca, gumijasto hrbtenico, rnutast jezik in usnjate podloge za na sedalo — da bodo dostojanstveno dočakali povišanja, penzije ali redukcije.
Jezikoslovcu rešto prekajenih svinjskih jezičkov, botaniku sod kislega zelja, ornitologu pa pet ljubljanskih gosi. j Zadnji se je najbolj smejal.
Zobozdravniku    oslovsko čeljust, znanemu lovcu   pet nagačenih lovskih i rac, obstreljenega braka in nova očala.
Zadrugi »Kriminal« je prinesel previdni svetnik Navinškovo »Uustrovano lepo masko«, da se bodo člani lahko uspešno maskirali pred nadležnimi detektivi. Dasi dobra maska ni slaba stvar, je to vsekakor zapeljevanje k slabemu. Nekemu ovaduhu je prinesel blagi ! svetnik žičnat nagobčnik, svetlohlin-skemu obrekovalcu pa velik zaboj ribjih kosti.
Mnogobarvnemu političnemu korito-lovcu je prinesel krasnega kameleona, znani izdajici pa prav lepega modrasa. Podobe iz živalstva.
Dvema dobrovoljačkoma je prinesel šop ključev od hišnih vrat in »Načrt stolnega mesta Ljubljane«. Zavrnila sta darove z motivacijo, da ključev ne potrebujeta, ker prihajata redno vsako jutro dovolj pozno domov, Se manj pa rabita »Načrt«, ker jima tozadevno Cesto pomaga prijazna policija. Res odveč! ;*
Športnemu društvu »Gromoboj« je usmiljeni svetnik daroval večjo množino protez, par najnovejših aparatov za umetni sneg in led ter enega res nepristranskega športnega "sodnika* — samo enega, češ da niti v nebesih ni bilo najti dveh eksemplarjev te vrste
Zadrugi »Deložiranec« je previdni škof nakazal več družinskih stanovanj v hotelih »Zeleni travnik«, »Pod kostanji«, »Grand Hotel Prepelica« in jim da^ obenem več izvodov podučnih brošur kakor »Proč z nazadnjaškimi hišami!«. >2ivi v naravi!«, »Zima — zdravilno sredstvo«, »Prsna kopel v postelji« itd.
Narodna Galerija je dobila v dar krasen portret »Davkoplačevalec, ki še ni nikoli zaklel^. Nar. muzej pa mrtvaško masko »Poslednjega zadovoljeni Slovenca«. Br.
so vsi zastopniki novoruake glasbene šole oboževali Scinimanna. Ker je bil program sodobnikov in prijateljev Balakirjeva uporaba ruske narodne pesmi v umetnih kompozicijah, je popolnoma naravno, da najdemo v triu II. stavka (echerzo) polno motivov iz prelepe ruske narodne glasbe. Pr-vokrat se je izvajala ta simfonija 4. januarja 1869. pod dirigentom BalaMrjevom v Petrogradu. Pozneje si je osvojila cel glasbeni svet. Simfonijo izvaja orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom nadarjenega in agilnega dirigenta, skladatelja Lucijana škerjanca. Pred-prodaja vstopnic od četrtka dalje v Matični knjigarni.
Najnovejše Shawovo delo. Bernard Shaw, ki je odstopil Noblovo nagrado v ko* risf angleško-švedskim kulturnim stikom, je zbral razne starejše drobtinice v knjigo pod imenom Translations and Tomiooleries. To so večinoma odlomki, čijih aktualnost je že davno minila, kakor n. pr. >Izrezki iz novinc. v katerih zasmehuje avtor sufra-žetke.
Chopinova tekma klavirske umetnosti. V spomin na slavnega skladatelja Chopina je priredil varšavski konzorcij tekmo pijanistov veeh narodnosti. Natečaj je razpisan za 23. januarja 1927 pod pokroviteljstvom prezidenta poljske republike. Prva prezidentova nagrada znaša 5000 zlotih,. druga prosvetnega ministrstva 3000, tretja mesta Varšave 2000. Na programu tekme so glavne Chopinove klavirske skladbe.
Gospodarstvo
Mednarodni poljedelski
institut v Rimu
Mednarodni poljedelski institut v Rimu je bil ustanovljen leta 1905. s kraljevim dekretom, ki pravi med drugim: »Kmetski sloji, ki so v večini držav najštevilnejši in imajo povsod velik vpliv na živlienje naroda, so tako raztreseni, da ne morejo priti do popolne veljave. Velikega pcmena bo za ustanovitev mednarodnega instituta za proučavanje poljedelstva v raznih državah. Ta institut naj bi zbiral podatke o položaju na trgu poljskih pridelkov, organiziral naj bi zatiranje rastlinskUi in živalskih bolezni, pospeševal kmetijsko zadružništvo, skrbel za zavarovanje poljedelcev in zbral polagoma kmete vsega sveta v enotno strokovno organizacijo.«
Ustanovitev instituta je potrdila še isto leto mednarodna konferenca v Rimu. Vrhovna organa instituta sta občni zbor in stalni izvršilni odbor. Predsedstvo je~"bilo poverjeno zastopniku italijanske vlade, podpredsedniško mesto je zavzel francoski delegat. Poleg izvršilnih organov ima poljedelski institut tudi svetovalne in sicer: a) mednarodni znanstveni svet, obstoječ iz komisij strokovnjakov za razne panoge poljedelstva in b) stalni odbor kmetijskih družb iz raznih držav. Uradu glavne statistike je poverjena centralizacija p o edini h poljedelskih statistik, publiciranje podatkov o rastlinstvu in živalstvu, raizpredelitev poljskih pridelkov itd. Urad za poljedelske informacije razpošilja zbrane podatke o poljedelski tehniki vseh držav, objavlja poročila o doseženih uspehih, organizira ankete o stanju živine in posevkov itd. Urad ekonomskih in socijalnih institucij se peča s poljedelsko ekonomijo v raznih državah.
Največjo pažnjo posveča mednarodni poljedelski institut svojim publikacijam, ki nudijo točen pregled o poljedelstvu po vsem svetu, o vseh, za poljedelstvo važnih iznajdbah, poskusih ter znanstvenih in praktičnih ugotovitvah. Vse publikacije izhajajo v francoščini, angleščini, nemščini in italijanščini.
Do letos je prijavilo vstop v institut 73 držav. Vse slovanske države, izvzemši Bolgarijo m Rusijo, so v stalnem kontaktu s to važno ustanovo, ki ima zveze celo s Kitajsko, Južno Afriko, Alžirom, Argenti-nijo itd. Pri institutu so zaposleni Francozi, Angleži, Nemci, Italijani, Poljaki, Cehi itd., tako da je institut tudi v tem pogledu mednaroden. Večino imajo seveda Italijani. Italijanski kralj daje institutu vsako leto 300.000 lir podpore. Del izdatkov se krile iz te podpore, drugo pa iz prodaje publikacij in članskih prispevkov. Institut ima tudi bogato knjižnico, v kateri so zbrana najlepša strokovna dela iz vseh panog poljedelstva.
Svetovne zaloge pšenice
MefoarcKini poljedelski institut v K;, mu je objavil te dni obširno poročilo o k« >• fičini pšenice in množini, ki bo potreb-za trgovsko kampanjo od 1. avgusta 10J < do 31. julija 1927. Iz tega poročila pov/.. mao samo najvažnejše podatke
Dne 1. avgusta 1926 je bilo pšenice v Kanadi 88, v Zedinjenih državah 50, v In« diji 2, v Argentiniji 13, v Avstraliji 2, sku« paj 155 milijonov kvintalov. Temu je treba prišteti še količino pšenice, ki jo lahko iz* važajo države severne polute, kakor tudi preostanek nove letine na južni poluti, kjer bo pšenica pospravljena koncem starega, odnosno začetkom novega leta. Na sever n; poluti so označene poleg Kanade in Zcd = njenih držav Bolgarija, Jugoslavija, Med* žarska, Rumunija, Rusija, Alžir in Tunis kot države, ki pridelajo več pšenice, kot je potrebujejo. Te države bodo imele v trgo\; ski kampanji 1926—27 okrog 20 mil. kvim talov pšenice za izvoz. Na južni poluti K> za izvoz pribiS&no 65 mil. kvintalov. Tako bi imele drŽavo ki morajo uvažati pšenico, v letošnji kampanji na razpolago pribli^n» 240 mil. kvirrraJov.
Celokupna količina pšenice, ki jo bodo morale industrijske države uvažati, sc ceni na 205—210 mil. kvintalov. Iz tega sledi, da o pomanjkanju ali draginji pšenice letos ne more biti govora. Vse kaže, da bodo ostalo znatne zaloge pšenice celo do konca kampanje 1926/27.
—g Protestno zborovanje davkoplačevalcev v Sarajevu. V nedeljo se je vršil v Sarajevu velik protestni shod davkoplačevalcev, ki se ga je udeležilo nad 2000 oseb. Shod je bM sklican v svrho protesta proti eksekutivnemu izterjevanju zaostalih davkov. Nastopilo je več govornikov, ki so ostro obsojali eksekutivno postopane davčnih oblasti. Sprejeta je bia resolucija, v kateri davkoplačevalci med drugim zahtevajo, naj vlada odredi posebno komisijo, ki bo revidirala zaostale davke in jih glede na težko gospodarsko krizo prilagodila plačilni sposobnosti vsakega poedinega davkoplačevalca. Poleg tega zahteva resolucija, naj finančni minister dovoli plačevanje zaostalih davkov v obrokin.
—z češkoslovaška prodaja železnic. Češkoslovaški prometni minister se ba;e pogaja s skupino inozemskih finančnikov glede prodaje čsl. državnih železnic. Finančnikom načeluje znni belgijski magna t Löwenstein. Pogajanja so naletela na velike ovire in sicer radi kupne cene. Vrednost čsl. železnic cenijo na 25 miiijard Kč.
—g Sodelovanje nemške in angleške industrije. V nedeljo je bila končana konie-renca zastopnikov nemške i:i angtesk? 'n-dustrije. Na konferenci Je prišlo do sporazuma glede bodočega sodelovanja ajed obema industrijama. V ko nnmkeja ~t izrecna naglasa, da konferenca ri razpravljala o mednarodnem karrelu ali sindikat t«, še manj pa o skupni akciji nemške in angleške industrije proti katerikoli treni državi.
—g Dobave. Direkcija državnih železui<-v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 15 m:i smrekovih desk, za dobavo 1000 kg bombaževine; do 14. t. m z\ dobavo 1000 kg pisane bombaževine; do 17. t. m. za dobavo 1 brusnega kamna ter z.i dobavo 5000 kg kalcinirane sode. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Dne 3. januarja se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 158 kom. parnih razvodnikov iz fosfornega brona, glede dobave raznega fa-sonskega železa, črne železne pločevino, železne žice in žičnikov. Podrobno?ti v j>;-ftarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
I*
f;
i v
T S-ti
*• i ?*
1
CA Ü
n
B
a m
■PS
äroi ITIontc Kristo
Kolosalno filmsko delo po znanem romanu Aleksandra Dum asa. V glavnih vlogah najlepši par Amerike: John Gilbert in Estelle
Taylor — Razkošje in sijaj — Ljubav in zahrbtnost — Dvobo . dirke in družabne zabave — Trpljenje, bogastvo in maščevanje — Kja s ia vsebina, lepi igralci, fina režija, izvrstna igra, — Velikanski usp<. h
pri vseh dosedanjih predstavah.
Predprodaja vstopnic od 10— 7* 1 in od 2 naprej.
KINO MATICA
»•    najuglednejši kino v Ljubljani Tei
Stran 4.
«S t O V P N S K I   N ARO D» dne 8. decembru 1926.
tlnevne vesti.
V Uubijani. dne 7. decembra 1926
— Nori kralje v I adjattaattl. Imenovani *o novi kraljevi adjutanti io sicer generaJ-itabna polkovnika Mihajjlo Body in Uu-bcroir Kratic ter au-tü*erifekJ poatovnik Radrvoj Z 1 a t a n o v i d-
— Zadnji dnevi potekajo za reklamacije radi pomankljivih ali nepravilnih vpisov v volilne imenike. Samo do petka Je le mogoče zahtevati izbrise ali nore vpise, pozneje 6e volilnih imenikov ne da več spreminjati.
' — Vzpostavitev prometa na progi Jesenice - Kranjska gora. Z jutrišnjim dnem. to je 8. t m., se otvori na progi Jesen ice-Kranjska gora - Rateče zopet normam? potniški in tovorni promet.
— Za rezervne oficirje. Rezervne oficirje, ki vlagajo potom pristojnih komandantov vojnih okrugov prošnje za povišanje v višji črn, opozarjamo, da naj opremljajo te prošnje s sledečimi listinami: Potrdilo, da v zadnjih dveh letih ni bil sodntj-sko kaznovan, da ni v sodni preiskavi, da je neoporečnega obnašanja hi da ne pripada nobeni prOtidržavni politični stranki ali organizaciji ter potrdilo o sedanji zaposlitvi. TI podatki se zahtevajo od vsakega na podlagi člena 84. zakona o ustrojstvu vojske m mornarice.
— 100 milijonov za obrambo Bačke pred poplavami. Vodne zadruge v Bački so se obrnile na ministrstvo za poljedelstvo s prošnjo, da odobri najetje posojila v znesku 100 milijonov dinarjev. Ta vsota je nujno potrebna, da se temeljito popravijo nasipi rn preprečijo nadaline poplave. Zadruge so pripravljene iz lastnih sredstev amortizirat! to posojilo, država pa jim mora omogočiti, da ga najemejo ter redno izplačevati vodne doklade, ki so namenjene Fn potrebne za vdrževanje obrambnih naprav.
— Na vozu zaspal in zavozil pod vlak.
Seljak Petronije Manojlovič Iz Mirčmovca se je minuli petek zvečer vračal iz Jago-dine, kje- je malo preveč pogledal v kozarček. Spotoma je na vozu, v katerega sta bila vprežena dva voiička, zadremal in končno trdno zaspal. Vollčka sta mirno šla po znani Jima cesti. Pri Paračinu pa je baš v trenutku, ko je voz dosegel železniški tir, privozH tovorni vlak, ki je z vso silo zadel v voz. Manojlovič je padel z voza pod vlak ter bil na mestu mrtev. Voz je lokomotiva dobesedno zdrobila, vola pa sta ostala po čudnem naključju nepoškodovana.
— Smrt našega konzula v Amsterdama. V Bad - Nairiieirrru je umrl v visoki starosti 70 let g. M, M e r e n s, častni konziri kraljevine SHS v Amsterdamu. Pokojni Je bil častni konzul kraljevine Srbije Že od leta 1894. ter si je stekel zlasti za časa balkanske in pozneje svetovne volne velike zasluge. Organiziral je več sanitetnih hi zdravniških komisij, ki so odšle na srbska bojišča ter zbiraj prispevke za srbski Rdeči križ. Pokojnik je tudi organiziral potovanje bolandskih gospodarskih krogov, ki so nedavno posetiii našo državo ter navezati z našimi krogi gospodarske stike. Za svoje zasluge je bil odlikovan z redom sv. Save L razreda Pogreb se bo vršil na stroške naše države.
— Jugoslov. univerzitetno udruženje za Društvo narodov ima 11. in 12. t. m. svojo sejo v Ljubljani pod častnim predsedstvom prorektorja prof- dr. Pltamrca. Udružeoje priredi ob tej priliki na univerzi tudi javno predavanje o razorožirvenem vjwasanöu.
— Zveza jugoalovenskih mest. V nedeljo se vrši v Zagrebu predkonferenca zastopnikov vseh večjih mest naše države. Konferenca ima nalogo pripraviti vse potrebno za veliki kongres, na katerem bo ustanovljena Zveza »ugoelovensklh mest V Zvezo bodo sprejeti tudi trgi, ki imajo nad 5000 prebivalcev. V odboru bosta imela Beograd in Zagreb po 3 mesta. Ljubljana 2, vsa ostala mesta in trgi pa 6
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Uradni izkaz navaja, da je bilo 21. novembra L 1. v ljubljanski oblasti 82 slučajev tifuznih bolezni, od teh največ v logaškem srezu 41, v krškem 14 in novomeškem 12, dalje 4 slučaj griže, 16 slučajev škrlarmke. 13 slučajev ošpic 12 slučajev davice in 39 slučajev dušljivega kašija.
— Stanje bolnikov v Sloveniji. Uradni
rzkaz o stanju bolnrkov v Sloveniji navaja, da je bilo dne 13. novembra t. 1. v vseh bolnicah Slovenije 3057 bolnikov, od teh v Splošni bolnici v Ljubljani 580, v bomid za ženske bolezni v Ljubljani 109. v bolnici za duševne bolezni na Studencu 420, v S»plo?ni bolnici v Mariboru 306, ostali bolniki odpadejo na druge bolnice v Sloveniji.
— Obmejne knjižnice In šole prosijo dan za dnevom knjig ali podpore za nabavo knjig. Družba sv. Cirila in Metoda prosi vso slovensko javnost: Darujte knjige, ki leže nečitane doma, da jih pošljemo v naše obmejne kraje! Nemško bojno društvo »Deutscher Schurverem - Södmark« vrši smotrenr po načrtu svoje delo na našem severu. Ali naj ml mirno gledamo, da se poruši naš obrambni jez? Kdor more. naj priskoči na pomoč, bodisi s knjigami, bodisi z denarno podporo.
— Razdelitev dobička razredne loterl-te. V poljedelskem ministrstvu se je sestala komisija, ki ima nalogo razdeliti med poljedelske zadruge, siromašne poljedelce n obrtnike letošnji dobiček razredne loterije, ki le meseca novembra zaključila žrebanje srečk. Med obrtnike m obrtne zadruge se ra zdele podpore v sporazumu z ministrom trgovine in Industrije.
— Ček za 14.200 lir. Ljubljanska poHcija poizveduje že d a tj časa za čekom, ki ca je izstavila tržaška lesna tvrdka Antonio Ga!H lesnemu trgovcu Franu Drobnlču rz Stare vasi pri Orosirprjem za znesek 14.200 lir. O izginulem čeku so bile obveščene vse ljubljanske banke in drugI denarni zavodi. Lesni trgovec F*Tan Drobnič je *e 2. decembra t. 1. zapazil, da mu je izginila Iz telovnOcovega žepa denarnica, v kateri Je imel gotovine 9520 Dta m omenjeni ček.
Kako je denarnica s čekom fessrafla. Je doslej nepojasnjeno. Najbrže gre za žepno tatvino.
—   Najnovejše htoze: Krlstoffč-Bočar!
ITO zobna pasta najboljša
Kdor v trgovini ae mudi napisnih tablic ne prezira, tam kupi blago brez skrbi, kjer «BUDDHA» čaj $w oferira!
Iz Ljubljane
—9 Na prostem t*ru glavnega kolodvora,
kjer se razkladajo vagoni, je vedno dosti ljudi, ki pobirajo po tleh premog. Je med njimi precej revežev. \a si hočejo nabrati košaro kuriva, da si lahko doma zakurijo, ko pritisne mraz. Se več pa Je postopačev in delomrznežev, ki nabrani premog prodajajo in izkupiček večinoma zapijejo Ti se ne zadovoljujejo le s premogom, ki leži po tleh, ampak si ga v neopaženem trenutku naberejo kar z vagonov ali z vozov. Dnevno gre na tak način gotovo po sto in več kilogramov v izguba Apeliramo na železniško jn policijsko ravnateljstvo, da posvetita tem gostom prostega tira več pažnje. Policija lahko najde med njimi marsikakega ljubega znanca — Trgovec
—11  K Gradnik o v emu  večera «Soča»
nam naknadno še poročajo: Predavatelj insp Josip Wester ie žel za svoja res krasna izvajanja burno priznanje; iskreno se mu je v imenu društva in poslušalcev zahvalil prof. ZgrablJič Nato Je g. Mirko Kragelj z zanosom recitiral več Qradnikovih pesmi, g. Milan Volkov pa se je v kratkem in Jedrnatem govoru spominjal praznika uledi-njenja. dočim je g Jedrlinič vzpodbujal k požrtvovalnemu in vztrajnemu delu. da bodo čim prej ujedinjeni v svobndi vsi Jugo-slovem. Mlad dijak je naposled deklamiral par srbskih narodnih pesmi tako srčno in dovršeno, da Je moral na splošno željo še ponovno nastopiti. Priletna prijateljska zabava je zaključila leni večer
—IJ Sentjakobčan? na Viču. Mladinski odsek Sokola na Viču te povabil naše Sent-j3kobčane. da gostujejo v sredo 8 t. m. ob 4 popoldne v Sokolskem domu na Viču z Drinklerjevo štirldejansko pravljico s petjem, godbo 'n baletom »Pogumni krofaček« Igra ie namenjena v prvi vrsti mladini, zabavala pa bo prav dobro rud* odrasle Na šeatjakobskem odru ie igra dosegla velik uspeh in štiri renrize. — Ker bo k predsta vi gotovo velik naval, prosimo p n. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v pred-prodaji.
—lj Serijo zan'mlvlb predavanj o manj-slnjskem vprašanja pripravlja Akademski klub za Društvo narodov. Predavanja se bodo vršila v zimskem semestru in bodo skušala podati v znanstveni oblik! vse gradivo, ki se tiče manjšinjskega proble ma. Predavanja bodo splošno dostopna.
—lj Mladinska predstava »Šarenl mali oder«, ki je pri prvi uprizoritvi dne 1 decembra tako lepo uspela, se pon.>vi v sredo 8. t m. v dramskem gledališču Na sporedu so razni plesi m dramatični prizori, katere je spisala naša priznana mladinska pisateljica gdč Marija Grošljeva. Pri predstav; sodelujejo člani orkestralnega društva Glasbene Matice Vstopnina je znatno znižana Vstonnice se dobijo v pred-prodaji pri gledališka blagajni Cist* dobiček te prireditve je namenjen za počitniško kolonijo Pomladka Rdečega Križa v Ljubljani. Pričetek predstave je točno ob 3. popoldne.
—lj II Merkurjev Jonr Px se vrši da-dnes ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezda« Odbor. 10OS/n —1} Vsem akademikom! Akademski klub za Društvo narodov vabi vse slušatelje ljubljanske univerze k prvemu rednemu sestanku tečaja za esperanto. ki se vrši v četrtek, dne 9 t m. ob IS n-3 univerzi, predavalnica 00.
—lj Prvo mladinsko glasbeno predavanje se vrši Jutri, v sredo, ob % 11 dopo!dne v PJlharmomčni dvorani. Opozarjamo starše, da opozore svojo deco na to Izredno zanimivo glasbeno predavanje, v katerem bo podal višji kapelntk dr. Josip Cerin razvoj in zgodovino vojaŠk.h*godb s posebnim ozirom na godbe v Ljubljani. Pri predavanju sodeluje tudi celotna Muzika dravske divizije. Vstop prost, sporedi po 3 Din v Matični knjigarni m ni dan predavanja od *6 10. dalje v veži kina Matice.
—U Krajevna organizacija SDS na Viču
opozarja svoje sonrišljenke na družabni večer, ki se vrši v sredo 8. t m v So-kolskem domu na Viču. Na sporedu je govor, perje, recitacije, godba hi ples. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prostovoljna — Obenem opozarja organizacija vse somišljenike, da se prepričajo osebno na županstvu na Viču, aH so vpisani v volilni imenik. Ako niso, näj se takoj obrnejo na tajnika krajevne organizacije, k! jim je v popoldanskih urin na razpolago vslak dan v Sokolskem doma.
—lj »Ljabliansk» darby« je naslov drobni, ravno Izfšfl knjižici anonimnega avtorja, ki v verzih, polnih humorja m satire drastično slika ljubljanske športne razmere v okviru prvenstvene tekme med rivaloma Ilirijo m Prlmorjem. Literarnih ambicij verzi nimajo, od srca pa se bodo smejali ob njih naši športniki In vsi. ki se zanimajo za tjubbtjanske športne razmere tn jih poznajo.
—H Plesna vaja SK »Slavile« se vrši v četrtek 9 decembra, na kar opozarjamo cenjene obiskovalce 1098-n
—lj Plesne vaje podofleirjev se vršijo vsak torek od 20. do 24. v restavraciji na na glavnem kolodvoru. Prijave se rad*vorj> sprejemajo Istntam. 1097 n
—lj Drns'v^nl sestanek »Svete rVojske« se vrši v četrtek dne 9 t m. ob 20 tiri   v   klavirski sobi moškega učiteljišča
Obrtniki!
Jutri dopoldne vsi na zborovanje v Mestni dom!
(Resijeva cesta). Vabljeni vel. ki se zanimate za najbolj pereče socialno vprašanje — alkoholizem!
—lj Plesne vaje Olepševalnega društva v Rožni dol.nl se vrše vsako nedeljo In praznik na Strelišču pod Rožnikom, torej tudi na praznik 8. decembra Začetek točno ob pol 3. popoldne.
—U Pozornosti vredna je priloga, ki jo Ima cela naša današnja naklada Znana bančna komanditna družba A- Rein in drug v Zagreb*] ima izredno srečo v naši razredni loteriji. Pri njej kupljene srečke so zadele že toliko dobitkov, kakor srečke nobenega drugega zavoda Tvrdka Rein je priznana tudi po svoh solidnosti in točnosti, s kater«, postreže svoj-im odjemalcem
—U Z Viča. Plesne vaje v Sokolskem denru se ne vrše v sredo na praznik popoldne, temveč v nedeljo 12. t. m. točno od 14. do 18 ure.
—lj Za Božič, kakor tudi celo leto dobite zaktano in očiščeno perutnino vsake vrste no najnižjih cenah le v perutninskem zavodu V. Kmet, Spodnja Šiška, poleg mitnice. Telefon 375. I097n
—ij Društvo Kuratorrj slepcev vljudno opozarja vse one organizacije in ona društva, ki so bila vabljena na izredni sestanek v Četrtek 9. t m. ob 5. popoldne v magistra tno posvetovalnico, naj se sestanka zanesljivo udeleže. — Odbor.
—I j Pokojninskemu zakladu za zdravniške vdove in sirote ie daroval mesto venca na krsto gospe Emiliie Miklauc 100 dinarjev g. pnmarij dr  J. Pogačnik.
—Ij Vreme. Včeraj & t. m. je ob 21 kazal barometer 760.3. termometer -f- ß.ß* C. O.-nes ob 7. zjutraj barometer 764. termometer -j- 5° C Opoldne barometer 766. termometer -j- 5° C.
—*j Cestni napad. Železniški uradnik Pran Krašnja ie v nedeljo okoli 18. Šel iz Rožne doline na glavni kolodvor v službo. Pri bivšem nemškem drsališču so mu prišli nasproti trije pijani mladeniči Eden od teh ie Krašnjo sunil z nožem pod desna rebra. Obveščena je bila o dogodku stražnica na Viču. kjer so napadalce kmalu izsledili in jih zaprli. Rana je bila na zunaj lahkega značaja, toda nastale so komplikacije tako. da »e moral Pran KraSirja včeraj popoldne oditi v bolnico.
—Ij Drobna policijska kromka. Od včeraj do danes zjutraj je policija zaprla devet oseh Pod ključem sta dva nevarna vlomilca. Neka oseba je bila aretirana radi tatvine zneska 750 D'n. Anica Z. radi vlačuganja, trije mladeniči radi cestnega napada, neka Albinca radi postopanja !n neki J. C. radi pijanosti in ležanja na cesti. Obležal je na Starem trgu v popolni pijanost: ter so ga morali z vozičkom odpeljati na policijo. Izvršenieh je bilo več malih tatvin. — Priiv!:enih ie bilo več malih ta i vin. — PrilavHena je neka oseba ra-d' pijanosti, neki plesni odbor radi prekoračenja polici;ske ure, 4 osebe radi prestopka želez-nišVh predpisov, 6 oseb radi pasjega kontumaca in 5 radi cestnopolicrj-skega reda.
—lj Nezgoda v Prešernovi ulici. Hlapec pri ljubljanski gradbeni družbi Anton Bregar je včeraj okoli 14 25 nakladal na dvorišču glavne poste deske na dvovprežni voz. S strehe se ie naenkrat zadrto močno ropovanle. ki je povzročio. da sta se konja sppIaSHa m z vozom zdrrjala skozi poStno vežo v Prešermvo ulico. N?pravila sta tam tako močan ovinek, da sta prevrnila voz. Večje nesreče k sreči ni bilo.
Priporočamo
na up najkrasnej^iri sukeir, rag anov in mr>1rtn'h damskih plaščev pri tvrdk« FRAN LUKC, Prt d školijo 19. Cene prav n zke. Drž nameščencem olajšana nlačila
delila na prihodnji seji v petek dne 10. t m.
Prošnje je vložiti najkasneje do četrtka, dna 9. l m opoldne.
—m Inšpekcija mariborske lavne bol« aice. V nedeljo se je mudil v Mariboru inšpektor ministrstva narodnega zdravja dr. Vnktčevic ki si je ogledal tukajšnjo javno bolnico In njene naprave. Primarni posa-' treznih oddelkov so mu pri tej prirvki ponovno obrazložili potrebe zavoda tn tež-koče, ki nastajajo vsled pomanjkanja prostorov in potrebnih naprav. Gospod mspek-i tor je prrznal. da si zdravniki mariborske i bolnice prizadevajo z vsemi silami, da kljub vsem nedostatkom nudijo bolnikom potrebno pomoč Obljubil je. da se bo zavzel za to, da dobi bolnica i rebne kredite ter da se čimprej odpravijo obstoječi nedostatki.
I? Celja
Iz Maribora
—m Na koncerta Glasbene Matice, ki se vrši v petek 10. decembra ob 3). v Götzovi dvorani, nastopi 70 godbenikov-a.naterjev, članov orkestralnega društva Glasbene Matice, pod taktirko ravnatelja g. Hladek - Bohinjskega. Koncert bo nudil res prvovrstni umetniški užitek in upamo, da bo mariborska publika napolnila prostrano dvorano do zadnjega kotička To tembolj, ker je Matica kljub veKkim stroškom, k? so zdTuženi s to prireditvijo, določila tako nizke vstopnine, da je obisk te prireditve vsakomur omogočen. Opozarjamo, da sedeži ne bodo nu.nerirani tn so cene za vse vrste enake. Kdor prej pride, bo dobil boljše mesto.
—m Zimsko zasedanje mariborske porote prične v četrtek dne 9. t. m. Doslej so razpsane sledeče razprave: 9. decemb.: Ivan Šušler. tatvina; Ivan Pečovnik. umor. (Pečovirik le bil prt zadnjem porotnem zasedanju obsojen na smrt. a je Stol sedmo-rice sodbo razveljavil in razpisal ponovno obravnavo) — 10 decembra Martin in Vrncenc Tvamiša. Marita Nemec in Ana Tr-stenjak radi § 134 (Tudi ta razprava se vrši Že vdrutfč.) — U decembra: Jožef Kfizman poneverba *n javno nasilje; Jožef Korošec, ubok 13. decembra: Mihael Se-ruga m Franc Robič. umor.
—m Svojega gospodarja Je okra del mesarski nomočtrk Ivan Marfcelj v Lajterš-bergu. Odnesel mu ie razno obleko ter ima na vesti tudi več goljufij na škodo svojega gospodarja Poučila ga Je izsledila v nedeljo v neki gostimi, kjer Je popival Oddali so ga sodišču, kfer bo prejel zasluženo plačila
—m Prosta stanovanj« Pri stanovanjskem sodišču I. stopnje.v Mariboru le razpisanih 9 prostin stanovanj, ki se bodo do-
—c Vprašanje. Ali odobrava starosta celjske sokolske Župe. di se njezova (radikalna) stranka veže za oblastne v-titve z nemškutarji m klerikalci?'
—c Veliki župan mariborske obiasri dr. Otmar Pirkmajer se je nudi v ponedeljek 6. decembra v Ui«.»dnih za.'evah v Celju in je nato zopet odpmvtl v Ma-itbcr.
—c Demokratski %eiJer. Opozarjamo na Demokratski velor. ki ia priredita danes zvečer obe celjsk* organ i zč j:ji. mestna bi okoliška, v mali Jviriru Uniona Pr če-tek ob 20. uri. Predava g. prof KovaČič Iz Maribora o StTOSsmayerju, M.ito pri s:a zabava
—c Volitve v oblastne skupščine. Sta!id volilni imeniki votilcev za mesto Celje so razgrnjen; pri mestnem magi>*ra:u v sobi št. 2 vsak dan od 9. do 12 ure d'/PJidne vsakomur na vpogled. Reklimajije ;e v»o-žitl do vštetega 10 decembra. Pri vaHv* v oblastno skupščine dne 23 januina '927 smejo glasovati samo one oseoe, ki so vpisane v volilne imen V t
—c Poverjenlštvo Vodnikove družbe v Celju javlja, da je došlo v Celje 50 »zv^-dov knjig Vodnikove družbe za one, ki želijo postati člani za leto 1926 ter ptečstl tudi članarino za leto 1927 Knjige se lanko dvignejo v pisani Tujsko - prometnega društva Istotam se sprejemajo tudi novi člani za leto 1927
—c Strelska družina. Redno streljanje se vrši vsak torek ob 20. uri na kegljišču v Celjskem domu. Ob tej priliki se sprejemajo tud' novi člani.
NOGAVICE
najbolfše,,najirp<zžne)SCp zato najcenejše.
Izpred sodišča
Pri tramih bi rad obogatel-
Lomač je mlad borovniški kmet Mož je bil zmerom pošten Pa je sdisal od različnih kmetov, ka«*o dobra je kupčija z lesom m koliko se zasluži. Lomaču trami še v sanjah niso dali miru. Mnogokrat je sanjal o deklici Anki in o njeni *estnčni Franci. ka»eri sta bili obe ena.<o lepi in enako bogati ter zelo vanj zaljubljeni Sanjal je, da se ženi pri epM ali pri drugi, ko se pa vrača izpod okna, se kopiči pred njim cela gora tra* mov in on jih prodaia m ponuja Lahom, ki se zbirajo okoli niega
Lomač se je res odločil za lesno kup« čijo Posekal je v hosti lepe jelke, ki so jih pr dm tesači kmalu prelevili v oglate trame Lomač je začel trame prodajati. Največ mu je ponudil gospod1 Kolar, ki je trame pošiljal v Italijo Lomač je imel pre* ! cej tramov; da bi pa še več zaslužil, jih jc še pokupil od sosedov Ko je enkrat na* vozil trame na kolodvor, je veselo potrkal pri Kolarju. udaril ponosno z bičem ob tla ter vrgel na m zo šop prejemnih listkov Kolar je listke pregledal, a pregledal je tudi LomaČevo zvijačo; na listkih je bila pripisana teža. kar ie znašalo okoli 6000 dnariev razlike. Lomač ie tolkel z bičev. nikom v-dno huje ob tla. a Kolar z roko po mizi: pa se vendar nista mogla porav# nati.
Lomač je zato danes sedel pred ka* ženskim senatom in trdil, da je nekaj list* kov izgubil, zato ie pa ostalim pripisal pri* bližno težo. A Kolar je deial. da mu ie Lomač pr nesel vse Istke: da ga je pa mislil goljufati; *aj je že večkrat dejal, da mora kmalu obogateti. Lomač je povabljen za dva meseca v ječo. «Prokleti trami. nikoli več se vanje ne vtaknem,* je zavpil pri odhodu.
S čevljem je udaril očeta.
Tam za Ljubljano nekje se razprostira lep amrekov gozdiček, a ob gozdu stoji samotna hiš ca, last posetnika Martina Mož je bil v svetovni vojni in potem v ruskem ujetništvu, a doma je rastel sin Tine in postal precej divji Ko se je oče pred par leti vrnil, ga 17Ietni Tinček ni bil kaj prida vesel: saj je dečak nad materjo popolnoma gospodaril, a zdaj je bilo konec njegovega gospodovanja Oče in sin sta se zato precej neprijazno gledala, a stepla se vendar nista Pred mesecem dni je pa sin »ačel očeta zmerjati, ker si j<? moi privoščil par kozarcev vina: češ. da bi bil mora) tudi njega vzeti s seboj v gotilno Oče ga je zavrnil s klofuto: pa je fant pogledal okoli sebe In ker ni zagledal drugega pripravnega, je po. grabil kovani čevelj ▼ kota in odeta butnil po glavi
Oče ie sina naznanil Ker mu je pa pred senatom odpustil, ho deček sedel sa* mo 5 dm. da si bo zapomnil*, da ne gre očeta tepsti s čevljem.
Namakaj z „2ensko hvalo"! Izpiraj z „Jelenjim milom"!
Potem bo perilo,
brez najmanjše poškodba,
brez truda,
ob največji varčnosti,
v najkrajšem času,
res popolnoma čl stol
SCHICHT
Ljubavna tragedija našega rojaka v Ameriki
Ameriški listi prinašajo obširna poročila o ljubavni tragediji našejza rojaka Janeza Tekavca. brvajočeza v mestu E!y v državi Mtnnesotta.
Janez Tekavc se je pred leti ločil od svoje žene rn začel Uubavno razmerje z neko Anito Wldervol, ki je bfla tudi ločena. Kmalu pa se ie z Anito spri ta ona je začela gledati za drugimi. To je razburljivega Tekavca silno grizlo in cesto se je bavtf z mislijo, da se Widervolovl ma* ščuje za njeno nezvestobo.
Prilika se mu je kmalu nudila. Na dan Vseh svetih je vdrl v njeno stanovanje in Jo med prepirom večkrat sunil z nožem. Widervolova mu ie kljub ranam ušla, nezavestno so kasneje našli na cesti in jo prepeljali v bolnico.
Tekavc je pobegni* fci kljub Intenzivnemu zasledovanju ga oblasti niso mogle izslediti. Med tem le Wldervolov3 že toliko okrevala, da se je lahko vrnila domov. To je izvedel Tekavc tn se je sred« novembra zopet nepričakovano pojavil v njenem stanovanju- Molče je naglo zaporedoma oddal n3 Anito dva strela iz puške i-n jo smrtno zadel. Nato je naperil puško proti sebi rn si pognal kroglo v j>rsa. Našli so ga v nezavesti .n ga prepeijad v bolnico, kjer pa je dragi dan podl^sel poškodbam.
Drobiž iz Poljske
V vsej poljski javnosti je vzbudila \*e-IHco zadovolisrvo vest, da je zmagala pri velikih mednarodnrh jahalnih dirkah, ki so se zadnjo novembersko nedeljo vršile v Newyorku. poljska delegaerja. ki so jo tvorili trije art^Ijerijski oficirji. Tekmovalo je skupaj 7 držav. Na drugo mesto so prišli Francoz7, na tretje Belgijci, na četrto Kanadčani.
V Varšavi so po vzorn francoske »akademije nesmrtnikov« osnovali Poljsko Hte-rarno akademijo, ki šteje sedaj 15 članov. Med njimi so znani pesniki in pisatelji Stanislav Przybyszewski. Andrej Strug. Kazimir Tet-najeT. Stanislav Wojciechowskl i t d.
V Varšavi agilno deluje »Politični klub naprednih žena«, ki prireja Javne diskusije o vseh važnih političnih vprašanjih Pozornost ie vzbudila nedavno diskusija o reformi zakonskega prava. Se bolj pa rezultat; te diskusije. 2ene so namreč zahtevale civilno poroko in možnost razporoke Cerkvena poroka naj bo neobvezna Matrike naj vodijo civilni uradi Poroka naj bo dovoljena le na podlagi zdravniškega spričevala.
Poljska republika trna križem sveta 53 samostojnih konzulatov, polee teza pa se 30 honorarnih konzulatov m 16 konzulai-rlh oddelkov pri potisk* poslaništvih 77 konzulatov je v Evropi, od teh 14 v Nemčv'?. v Ameriki jih je 13, v AziM 5, v Afriki In v Avstraliji po eden.
Soor*
— Slovan — Pri mor fe Na igrišču Pn-morja ob Dunajski cesti se vrši jutri ob 14JO prijateljska tekma med Slovanorr, • -Primorjem. Slovan je v prvenstveni tekmi zmagal nad Primorjem v razmerju 2 : 1. zato je umevno, da se bo skušalo Primorjc rehabilitirati in se za poraz rcvanžirati. Ta« ko Slovan, kot Primorje nastopit« v »prt men jenih postavah
—b Miklavžev večer SK lllrfla SK
Ilirija priredi danes dne 7. t. m. v aren Narodnega doma Miklavžev večer za svo;o Članstvo in po njih vpeljane goste • prij^-'efle Ilirije Prireditev le združena s plesom, ki bo trajal do 3 zlurraj Poskrbljeno bo tndf za okrepčila Darila se sprejemajo isti dan. to te v torek od 14. do 19 nre v areni Narodnega doma. 1061 n
Stev 2/8 _«slov
Srečke Al razredne loterije
kupujte pri domačem zavodu Zadružni hranilnici r. z. z o. z Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, ali pa v oglasnem oddelku .Jutra" Naročenih je velika množina tako, da ni dvoma, da bo med njimi
veliko število velikih dobitkov.
Kier ie naiver srečk, ie tudi največ dobitkov.
To in ono
Samomor bolgarskega zdravnika
Sofijski zdravnik dr. Aleksander Georgijev se je v soboto zvečer zastrti* pil. V nedeljo zjutraj so ga našli do* mači v agoniji. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Zdravniki so ugotovili, da si je vbrizgnii zvečer veliko dozo morfija in zavžil večjo količino kinina.
Vzrok samomora še ni pojasnjen. V soboto zvečer je imel Georgijev z do* mačimi oster konflikt radi služkinje, ki je v nedeljo nepričakovano izginila. Poleg tega je bil radi malomarnosti pri neki operaciji obsojen na 1 leto ječe. Vložil je ničnostno pritožbo in te dni bi se morala vršiti druga obravnava tn* di radi ponesrečene operacije. Georgi* jev je kot kirurg dvakrat zakrivil, da je pacijent oslepel. Vse to ga je tako potrlo, da je sklenil končati življenje s samomorom. Ni pa izključeno, da je imel tudi ljubavno razmerje s služki* njo, kar so mu domači tako zamerili, da niso hoteli več občevati z njim.
Praznik pariških modistk
Na tisoče in tisoče je v Parizu mla* dih, sanjavih deklic, ki tvorijo verni del kinopublike in hrepene po princu, da jih povede iz življenja dela in po* manjkanja v solnce razkošja in uživa* nja. Ako pa pride naposled mesto prin* ca soliden uradnik ali delavec, pa so tudi zadovoljne in postanejo najboljše žfcne in matere.
Te sladke male midinetke imajo svojo patrono sv. Katarino. K njej se zatekajo v stiskah in nadlogah, njo prosijo za prince in solidne ženine, njen god praznujejo vsako leto z veli* kim veseljem. Ako pade ta dan, 25. november, na delavnik, se vrši prosla* va prvo prihodnjo nedeljo, letos na 25. novembra.
Vse mogoče svečanosti in igre se vrste na Katarinin praznik. Najzani* mivejša je med njimi tekma v teku skozi Pariz, ki se je udeleži po sto in več mladih deklet. Ne tečejo pa morda v športnem dresu, ampak morajo biti kompletno oblečene in vrhu tega nositi s seboj veliko škatljo s klobukom. — Proga je dolga 11 km in konča na Montmartru. Zmagovalko časte na vse mogoče načine; časopisi prinašajo nje* no sliko in ako je punčka lepa, je z zmago končala tudi svojo modistovsko karijero. Skoro vedno se namreč na slike in hvalospeve v listih .najde kak mladenič ali mlad mož, ki odpelje po* pularno midinetko iz modnega salona pred oltar in na svoj dom.
Uresničene sanje
Na svetu so ljudje, ki trdno veru* jejo v sanje, drugi zopet žive v fiksni ideji, da jih čaka sreča v loteriji in da morajo brezpogojno zadeti. O takem slučaju smo baš poročali pred dnevi, in sicer o nekem seljaku iz Bosne, ki je zastavil svojo zadnjo obleko, da je lahko kupil srečko. Imel je srečo in je zadel četrt milijona dinarjev. Da tudi sanje aiso vedno brezpomembne, do? kazuje slučaj, ki poročajo o njem itali* janski listi.
V Milanu biva gostilničar Umberto Perrino. Mož ima gostilno v ulici Via Larga 10. Perrino je cesto sanjal, imel pa je tudi slabost, da je na sanje ved* no stavil. V Italiji namreč še vedno obstoji neke vrste mala loterija, ki je bila pri nas takoj po prevratu ukinjena. Nedavno je imel Umberto prav živah* ne sanje. Zjutraj ie takoj pogledal v "trompihel». Sanjske bukvice so mu pokazale številke 1. 5, 7 in 62. Umberto ie sklenil, da stavi tu te številke 20 lir. Povedal je svoje mnenje tudi ženi; ta na ni bila preveč navdušena za stavo. Očividno je imela moža popolnoma pod copato, kajti uspelo ji je moža prego* voriti. da ni stavil. Mož je stokal in se udal.
Pri njem pa je bil v službi natakar Gab.ielli. Ta je imel srečo, da ni bil oženjen, zato je pač lahko gospodaril s svojim imetjem po mili volji. Čul je orenir obeh zakoncev. Ker pa je tudi on čvrste veroval v sanje, je sklenil, *ja bo stavil na številke gostilničarja. Qel ie in stavil 10 lir na žrebanje v Mi* 'hhu in 10 lir na žrebanje po vsej Tta-liji. O dogodku je pripovedoval tudi svojim prijateljem, ki pa so se mu sme* iali.
t^im bolj se je bližal dan žrebanja, tem nemirneiši ie postajal Gabriclli in kofu**Hi se ie začel kesati. da ie stavil tako visoko vsoto. Vtepel si je v slavo, 3a je izključeno, da zadene in zato na
dan žrebanja niti ni pogledal listo žre* banja. Povedal pa mu je eden njegovih prijateljev, da so stavljene številke za* dele. Gabrielli sprva ni hotel verjeti nenavadni sreči, toda kmalu se je pre* pričal, da govori prijatelj resnico. Sle* kel je takoj svoj jopič, se primerno ob* lekel in odšel iz gostilne, ne da bi komu kaj omenil ali morda službo odpove* dal. V loteriji je zvedel, da je zadel 360.000 lir. Ko je gostilničar zaznal za nenavadno srečo svojega uslužbenca, ga je popadla jeza proti ženi, ki je nje* ga «ojifoljufala» za bogastvo. Nastal je med zakoncema hud prepir, tekom ka* terega je mož svojo ženo pošteno na* klestil. Sedaj je baje sklenil, da ne sta* vi nikoli več, pa tudi številk ne bo več pripovedoval drugim.
Podzemski rov med Madžarsko in ČSR
Pri zasledovanju tihotapcev so napravili češkoslovaški obmejni organi nenavadno odkritje. Pred par dnevi so zalotili ob slovaško-madžarski meji celo skupino tihotapcev. Tihotapci so v temni noči brez sledu izginili in tudi kljub deževnemu vremenu iu premočeni zemlji tudi naslednjega dne n-so mogli najti nikakih sledov- Obmejnim organom se je to zdelo tem bolj zagonetno, ker so dobro poznali vso okolico in malone vsak grm Vodja patrulje ni miroval in je začel natančno raziskovati ves teren. Uspeh je bil presenetljiv. Par sto korakov od meje je odkril dobro zakrit in maskiran vhod v podzemski rov. Z nekaterimi tovar-ši se je naslednjega dne odpravil na natančnejše raziskovanje. Odkrili so cel labirint podzemskih hodn-kov, ki se stekajo v veliko jamo od koder vodi skoraj 9 km dolg rov na madžarska tla. V jamah so našli skrite velike količine tihotapskega blaga. Glavna jama ima več nadstropij, v katerih so našli starinske predmete, razno okostje in gotovo več stoletij stara ognjišča. Jama je skoraj gotovo služila nekoč kot človeško bivališče.
O odkritju so bile obveščene pristojne oblasti v Prag', ki so odposlale strokovnjake, da najdenine preiščejo in ugotove njihovo eventualno zgodovinsko vrednost- Za zadevo pa so se takoj začele zanimati tudi madžarske oblasti, ki zahtevajo tudi zase pravico raziskovanja. Ker pa tvori ta podzemski tov obenem novo, doslej neznano zvezo med obema državama, ki pri razmejitvi ni bila omenjena in točno opredeljena, bo treba rešiti tudi še to vprašanje. Tihotapcem pa je seveda odklenkalo. ker so tako na češkoslovaški kakor na madžarski stran; vhode v ta podzemski svet zastražili. Ni pa nobenega dvoma, da se je po tej poti tihotapilo cele vagone blaga iz ene države v drugo, kar je blo tem lažje, ker leže izhodi na obeh straneh precej oddaljeno od neposredne državne meje na popolnoma neoMiudenili krajih.
Ameriške zanimivosti.
Rumunska kraljiwa pi.ie vodo. — Petdnevni teden pri Ford«. —  Drzni roparji.
Dasi je rumunska kraljica že zopet doma. prehajajo še vedno iz Amerike razne podrobnosti o njenem tamkajšnjem bivanju. Tisto zgodbo, da se je kraljica pobratila z glavarjem Indijcev, o kateri smo poročali tudi m-, prinašajo ameriški listi na dolgo in široko, pri-občujejo pa tudi razne druge zanimivosti.
V Chicagu je bila kraljica sprejeta z velikanskim pompom 'n je policija komaj vzdrževala red. Zlasti pa so se gnetle in prerivale ženske, zakaj vsaka je hotela videti, kako je oblečena kraljica, kako se nos: in da-li je šnrn-kana Seve je bila dečja glavica kraljice predmet občudovanja pa tudi kritiziranja.
Orginalen je bil dogodek, ki se je primeril povodom nagovora Čikaškega župana. Ta je v izbranih besedah pozdravil kraljico, nato pa je napil kralju Ferdinandu. Vsi so dvignili čaše in pili — vodo . . . Tudi kralj:ca!
Kakor smo že poročal, je ameriški avtomobilski kralj Benny Ford nedavno uvedel petdnevno delo na teden in deloma radi nadprodukcije, deloma pa rad; naziranja, da bodo delavci v petih dneh opravili isto delo kakor poprej v šestih. Delavci bodo imeli odslej torej dva dneva na teden prosto, kliub temu pa jim Ford plače n: zmanišal. ampak nekaterim celo povišal Fordovi nasprotniki so seveda budi In mu oc'tajo, da je dal delavcem zato dva dneva
E N S K 1   N A R O D» dne 8. decembra
počitka, da se lahko m več časa vozijo z njegovimi avtomobili in jih več raz-bijejo. Ford ima od tega naravno dobiček, ker si kupujejo delavci potem nove avtomobile   . .
Da varnostne razmere v Ameriki niso rožnate in da še dolgo ne bo konca strahovlade banditov, pričajo šrirje novi roparski napadi na banke, denarne sele in trguvce. Tako je* 20. novembra pet maskiranih banditov vdrlo v mestu Laporte v neko banko. S samokresi v rokah so prisilili bančne uradnike in vse v banki se nahajajoče osebje, da je leglo na tla, blagajnik pa jim je moral odpreti blagajno, iz katere so pobrali 40.000 dolarjev gotovine in za 100.000 dolarjev dragocenosti. V F'la-delfiji je tolpa maskiranih banditov napadla dva bančna uslužbenca, ki sta nosila denar, in jima pobrala 35.000 dolarjev gotovine. — V mestu Minot so trije banditi ustrelili blagajnika, bili pa so pregnani, ne da bi mogli odnesti kaj denarja. V St Paulu sta dva roparja izvedla okrajno drzen napad. Iz potniškega avtomobila, v katerem je sedelo večje število potnikov, sta odvedla Davida Davisa in mu pobrala za 200.000 dolarjev vrednostnih papirjev in raznih dragocenosti. Predno se preplašenemu trgovcu mogli priskočiti na I>omoč drugi potniki, sta se bandita že izgubila v gozdu.
Smrt zaslužnega generala
Te dni je umrl v Svištovu na Bol* garskem ruski veteran, udeleženec osvobodilne vojne 1. 1877—78, general Aleksander Viktorovič Fok. V albumu ruskih veteranov osvobodilne vojne, ki je rešila Bolgarijo turškega jarma, jc napisal pokojni bolgarski državnik pod sliko generala Foka sledeče:
«Rojen 1. 1842. kot poveljnik 3 strel* ske čete 35. volinskega pehotnega pol* ka je bil kapitan Fok v osvobodilni voj* ni tisti ruski bojevnik, ki je prvi stopil na bolgarska tla. On je bil prva lastov* ka, prvi žarek zarje našega osvoboje* nja. Bil je tudi prvi častnik, ki je bil za svojo hiabrost v rusko*turški vojni odlikovan z Georgijevskim križem. — Udeležil se je šestmesečne obrambe znanega gorskega prehoda Sipka in trodnevne krvave bitke, k je odločila o zmagi. General Fok je znan junak Port*Arturja, kjer je bil poveljnik sek* torja oblegane trdnjave. Za svojo hra* brost je prejel vsa visoka odlikovanja.*
Junak od Dunava in Port Arturja, sobojevnik generalov Dragomira in Stoljetova, je našel smrt tam, kjer je nekoč na čelu svojih vojakov položil temelj bolgarske svobode. Ko so ruske čete pred krvavo bitko s Turki kole* bale, je sedel takratni kapitan Fok prvi v čolnu in izpodbujal vojake, da so na* valili na bolgarsko obalo in se spopri* jeli s Turki. Od takrat se je marsikaj spremenilo in tudi Fok je moral na lastni koži čutiti, da je nehvaležnost plačilo sveta. Svoja zadnja leta je pre* živel v bedi in osamljenosti. Nihče se ni zmenil za moža, ki je igral v osvo* bojenju bolgarskega naroda tako važno vlogo.
Kristusov kelih
Katoliška cerkev se že od nekdaj ponaša s svojimi relikvijami. Po raznih romarskih cerkvah in samostanih kažejo pobožnim vernikom najrazličnejše stvari, ki so jih uporabljali v svojem življenju svetniki ali pa so kako drugače v zvezi s katoliškimi verskimi običaji Nedavno so kazali plašč, ki ga je baje nosil sv. Frane šek asiški, shranjene imajo žeblje, s katerimi je bil pribit na križ Kristus in na tisoče drug h predmetov. Te dni pa je vznemirila katoliški svet vest, ki je. ako bi se izkazala za resnično, nedvomno senzacionalna Anglež dr- James Nendel Harris je objavil v londonskem listu »Westm nster Gazette«, da je našel kelih, ki ga je rabil Kristus pri tako z-vani zadnji večerji, ko je spremenil kruh v meso in vino v kri.
Kelih ki se nahaja sedaj v Marri-sovi posesti, je našel svojčas neki nemški arheolog o priliki razskovanj na Krimu. Kelih je iz zlatorumenkaste-ga stekla ter meri približno pol litra. Pri transportu iz Nemčije v Anglijo se je posoda razbila, vendar pa se je angleškim strokovnjakom posrečilo, nastalo škodo strokovnjaško popraviti. Na zunanji strani nosi posoda v izbočenih Črkah neki grški napis. Po sodbi arheologov je bij kelih izdelan v I. stoletju pred Kristusom.
Strokovnjaki* si še niso edini v tem, ali je to res oni kelih, ki se ga je posluževal Kristus pri zadnji večerji. Dvomi nastajajo v glavnem radi tega, ker so našli posodo daleč od Jeruzalema, kjer^ se je vršila svetopisemska večerja- Sedanji lastnik keliha je znan biblijski raz:skovalec in je na tem polji; odkril že marsikako znamenitost. Kelih sedaj še skrbno skriva in napoveduje večje predavanje, na katerem bo dal natančnejša pojasnila o svoj" najdbi. Ce bodo cerkveni krogi osvojili njegovo mnenje, potem predstavlja ta kelih nedvomno eno najdragocenejših relikvij vseh krščanskh cerkva.
X Zopet nov ples. Dandanašnji njo* derni plesi so le malo časa moderni. Plesni učitelji si dan za dnem lomijo glave, da bi znašli kake nove kretnje, ki naj razveselju* jejo in mami jo vrtoglavi svet. Prišli smo že tako daleč, da imamo skoraj vsak me* sec kak nov ples Tudi kongresi plesnih učiteljev se v glavnem bavijo le g temi vprašanji Za čarstonom, blusom. fokstro* rom in kako se že nazivajo vsa ta modema previjanja in prerivanja, ?o sedaj stopili na površje Madžari, ki hočejo osrečiti svet s no-
vim plesom. Izumil ga je neki dr. Saphir. Ples združuje ritmične kretnje starih madžarskih čardašev in modernih simijev. Po mnenju strokovnjakov so baje kretnje zelo elegantne. Ples so nazvali TvBudimpeštar. Madžari upajo, da bo njihov ples izpodrinil že v letošnji plesni sezoni vse ostale moderne plese. Morda si bodo s tem plesom res pridobili več slave, kakor pa z Win-dischgrätzovimi franki.
Film
Novi filmi
Amerika Je začela v množicah preplavljati Evropo s svojimi novimi i: I mi. Evropski trg igra tako veliko vlogo v kalkulaciji ameriške filmske industrije, da je začela ta proizvajati že Sate, preračunane v prvi vrsti za evropsko publiko. Ti filmi so posneti deloma tudi v Evropi, to pa seveda tudi zato, da lažje obide zakone, ki dovoljujejo v raznih državah v golu-vem razmerju le filme, ki so bili posneti doma. Nemška in francoska industriji, ki se edini še upirata ameriškemu navalu, morata zato napeti vse sile, da ne izgineta Jo.ela iz kinov.
Äemci in Američani skupaj snemajo filme po slovitem romanu Bernharda Kel-lermanna »M o r j e«. Glavna vloga je v rokah Olge Čehove. Film posnemajo na francoskem otočku 'Jaessant, k;er se godi tudi velik del Kellermannovega romana.
Češka filmska družba Fortuna v Pragi snema velik film iz češke proslosti. Imenoval se bo »Razbojniki«; v glavnih vlogah nastopajo samo češki Igralci in igralke. Češka filmska industrija se prav lepo razvija in naše občinstvo bi bilo gotovo hvaležno, ako bi med množico ameriških in nemških vsaj tu in tam lahko videlo tudi kak češki i;!m v našin kinematografiji.
Berlinska Ufa je dogotovila nov film »Zapeljal sem tvojo ženo«. Vsebina je neumna, glavni vlogi pa igrata ljubljenca filmske publike Harry Liedke in Mady Christians, zato je gotovo, da bo film dobro »potegnil«, kjerkoli ga bodo v Srednji Evropi predvajali. Kirma Domo, lud} iz Berlina, pa posnema na Dunaju film »D e k-lica brez domovine«. Senzacija v frlmu bo slovita danska plesalka Jenny HasselquiTt, ki igra glavno vlogo. Resno pubhko pa bo zanimalo, da je Ufa izgoto-vila zopet enega svojih lepih kulturnin filmov. To pot si je izbrala veliki otok Sumatro, čegar zemljo in prebivalstvo kaže pod naslovom »Dežela tisočerega veselja«.
Tudi Donglas Fairbanks, ki uživa slej-koprej velike simpatije tostran in onstran velike luže, je že izdelal ali pa še napoveduje serijo novih filmov. Prvega (»Zor rov sin«) smo ravno pretekli teden videli v Ljubljanitdrugi gotovo še pridejo. Najboljši med njimi bo baje »C r n i gusar«, ki je bil ravnokar dovršen in spada, kakor zatrjujejo, sploh med najboljše Fairbanksove proizvode.
Nordisk je dogotovil lep film »Pleši b a j a c o«, v katerem tgrata glavni vlogi Karina Bell, znana »Ljubljenka mahared-že«, in igralec Fausta Gosta Ekmann. Izredno zanimiv bo tudi francoski film »V o 1 č j e čud o«, kjer igrajo veliko vlogo volkovi, ki potisnejo človeške igralce docela v ozadje. Film v Parizu že z velikim uspehom predvajajo in bo še letos odšel na turneje križem sveta.
Koliko so stari in stare
Filmski igralci namreč; to vprašajije vedno znova zanima ženski, pa tudi moški svet. V Berlinu je ravnokar izšel »Alma-nach für Flhnfreunde«, ki odgovarja tudi nä ta vprašanja, a garancije za svoje podatke seveda ne more prevzeli. Jackie Coo-gan ima 12 let, Emil Ji.in-n^s 41, Bnmo Kästner 35, Harry Liedke 3S, Gunnar T^;. naes 44, Conrad Veidt 36. znani režiser Zelnik, mož Lye Mare, p;: 4L
In filmske igralke? To ie še bolj zanimivo in še nranj zanesljivo. Iz obzirnosti se je uredništvo 'obrnilo kar na razne di-ve, da same povedo, koliko so ali koliko hočejo biti stare. Pa je navedla Lya de Putti 26 let — v Ameriki se je dala ostrici po fantovsko —. baronica HaymerJe a!i Liana Haid 27, Carola Toelle in Hanni Weisse 33, Ossi Oswalda 29. Henny Porten 38, Lya Mara 30, Lucy Doraine in Fern Andre 32. Hella Moja 30, Erna Morena 36, Pola NegrJ 30.
Uredništvo almanaha previdno pristavlja: »Vsakdo je star pač toliko, kolikor se sam čuti«. Pravzaprav je potem čudno, da W zagledale beli dan še tako visoke številke ...
Novo filmsko zvezdo jc odkril baje Adolphe Menjou. SreSmii ie Suzanr. Fleming, stara še Ie 18 let, doslej plesalka v znanem newyorSkem ZiegfeJdovem ansamblu. Menjou jo le vtdel pri nekem nastopu, jo peljal k svojemu režiserju In oba st« jo
takoj angažirala za glavno vlogo v filmu, ki ga Menjou ravno snema. Ako >c sloviti igralec ne moti, bo Suzana Fleming v par letih ravno tako znana, priljubljena iu bogata, kakor so danes Gloria Swansoo, sestri Tahnadge in üi>n, Lya de Putti in še druge, katere vse že danes daleč prekaša — v mladosti.
Židovski iilmi. Nikaka tajnost rJ. da je velik del filmske industrije v židovskib rokah. A li s tem še niso zadovoljni in tako so sedaj začeli proizvajati še posebne, izrazito židovsko - nacijonalnc filme, večinoma po delili židovskih pisateljev i" pesnikov.
Tudi Poljaki imajo že svoje popularne filmske dive, dasi je njihova filmska Industrija še le v prvih početkih. Najboü znani sta Kazimira Sk.ir:o, Ki ;e oberuvii gledališka igralka, in Lita Mariore, ki pa je le psevdonim za znano in odlično varšavsko meščanko. Ta se za enkrat peča s fümoni le iz športa, ako pa se ji morda kdaj nasmehija^o ameriški dolarji, se bo posvetila filmu že tudi poklicno.
Nove knjige in revije
ZVONCEŽv, list s podobami za slovensko mladino. Novemberska številka te naše odlične mladinske revi'e prinaša zopet zelo bogato vsebino. Zvonček je najbolj razširjen mladinski list, ki šteje med svoie sotrudnike naše najboljše pedagoge in mladinske pisatelje. Poleg zabavnega prinaša v vsaki številki obilo poučnega, a nevsiljivega gradiva, ki v šoli in doma olajša vzgojno delo. Zato je tem bolj želeti, da bi bil Zvonček doma v sleherni hiši. Naročnina je v primeri z velikim užitkom, ki ga nudi list našim malčkom, naravnost malenkostna ter znaša za vse leto komaj 30 dinarjev. Stariši. segajte pridno po njem!
TRGOVSKI TOVARIŠ, glasilo slovenskih trgovskih društev v Ljubljani, Celju in Mariboru, ki zastopa že 23. leto stanovske interese slovenskega trgovstva, prinaša v svoji uoveniberski številki, ki smo jo Se le te dni prejeli, zanimive razprave iz trgovskega sveta. Anton Podgoršek piše o sindikalnem zakonu v Italiji in o našem delavskem zavarovanju, dr. L. Böhm pa razpravlja o zunanji trgovski politiki. Razen tega prwtasa številka še zanimive vesti iz gospodarskega sveta ter razno poučno in zabavno gradivo. Letna naročnina znaša 36 dinarjev. List vsem trgovcem toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Gradišče 17.
SV1JET, 23. številka, ie posvečena Miklavžu in prinaša obilico zabavnega čti-va z uspelimi ilustracijami. Zelo posrečena je celostranska slika malega prestolonaslednika Petra. Nadalje prinaša slike hrvatske premijere na ameriškem odru in posnetke predstave operete Grofica Marica na splitskem odru. Slike zadnjin dogodkov po sveiu so zopet zelo pestre. Svijet izhaja v Zagrebu ter se dobiva po vseh trafikah in knjigarnah. Posamezna Številka stane 6 dinarjev.
PROSVETNI GLASNIK, službeni organ prosvetnega ministrstva, prinaša službene objave, ukaze in naredbe iz resora prosvetnega ministrstva. V 6. številki je med drugim objavljen ukaz o spremembah in ' dopolnitvah Naredbe o univerzan in pravniških fakultetah, konkurz za sprejem učencev v nižjo vojno akademijo, predpis taks za privatne izpite, naredba o dopolnilnih izpitih učencev meščanskih šol pri prehodu v višje razrede srednjih šol in trgovskih akademij.
PLANINSKI VESTNIK. Decemberska
številka je te dni izšla ter prtnaša zopet zelo pestro vsebino. Planinski Vestnik je postal važen in potreben prosvetni činitelj planinstva in domačinstva. S prsano besedo in sliko širi med rojaki smisel za spoznavanje in neposredno duševno in telesno prilaščanje domače zemlje, koje krasote vri-ščijo v planinan v najširšem pomenu besede. Na drugi strani seznanja tujino z našimi naravnimi krasotami, nas same pa uvaja v širši svet. Uspehi 261etnega dela se kažejo na vseh poljih. Pozivamo vse prijatelje planinstva, da ostanejo zvesti naročniki Planinskega Vestnika tudi v bodečem letu in mu po možnosti pridobe še novih naročnikov. Planinski Vestnik bo izhajal, kakor doslej, 12krat na leto v mesečnih zvezkih ter stane celoletno za Jugoslavijo 40. za inozemstvo 60 Din. Vsaka številka prinaša poleg tega še izvirno sliko iz naših gora kot umetniško prilogo.
2NESKY OBZOR. Izšla je 7—S. številka revije Čeških žena Zensky obzor, k prinaša sledečo vsebino:  Sestre, dr. JaT Rohling - Stampfl. — Pariški kongres. Francoska sodba o sokoiicah. — Paul R' boux:  Literarni  iu  umetniški  pregled. -Literarne novosti  — Beda žensk in dece sovjetski Rusiji. £- UsoenI   žen-ikega po kreta leta  1922   v Rusiji. _ Sodelovanje
žen v Društvu narodov. — Razno. _
Zensky obzor izhaja v Pragi in stane letno 26 Kč. Naroča se pri upravi, Praga, Vkio-hrady, Ripska ulica 3.
S trna 6«
«5EOMENSKI  NA ROD» dne 8. decembra 1926.
Stev 278
82 milijonov dinarjev gotovine
pride do žrebanja tekom 5. mesecev, to se pravi, da so vsi dobitki povišani na dvakratno in še več.
L žrebanje m ""ÄS .otenje 11. januarja 1927
I     ^JT  loo I
4f srečke /2 Din
41 srečke /4 Din
as I
Strogo solidna in strokovna postrežba.
Bančna kom. družba A. REIN in DRUG. Zagreb. Gajeva ul. 8
ntnui d
(S
EOUfO stvarno božično in novoletno darilo so:
- šivalni streli
ln pletilni stroji - DublOd    -    -    - -
Najnižje ceno. — Tndi na obroke- — Večletna garancija. — Najnovejše opreme.
LJUBLJANA,  Sv. Petra nasip 7. (Poln Prešernovega umnjka za vodo.)  Telefon 913.
Srečke
driavne rairedne loterije
nudijo nedvomno največjo možnost dobitka, ker je vsaka draga srečka izžrebana. — Na i večji dobitek v najsrečneišem slučaju
WkW oin 4,200.000 - -*m
cazen tega nebroj visokih dobitkov po več stotisoč n mnogo tisoč dinarjev. Prvo žrebanj« ee vrel dne 11« januarje 1927 Cena cele srečke Din 100
Cena polovične srečke Din 50
Cena četrtinske srečke .....Din 25
Naročila ee srečke sprejema že sedaj
Zadružna hranilnica reg. pot. in gosp. zadruga z o. a> LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 19 ^
V materijahi in izdelavi neprekoeljlv! Šivalni
»KÖHLER"
deset.
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah edino Is letnim jamstvom pn tvidk
Iv. Anerhammer, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3
katere ima ta tvrdka vedno v najugodnejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi Prodaja tudi nd obroke ~W
ZASTOPSTVO za SLOVENIJO ■
American Motors Hi
DUNAJSKA C. B
Telefon 477. Telegrami „Arnot
j Mooao
Za letošnji Božič
so izšle sledeče nove knjige v založbi
Tiskovne zadruge v Ljubljani i
Iv. Tavčarja zbrani spisL IV. zv. (Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog,) Broš. 84 Din, v platno vez. 100 Din, polfranco-ska vezava 106 Din.
Shakespeare - Župančič: Kar hočete. Broš. 24 Din, vez. 32 Din.
Boccaccio - Bodal: Dekani er on. m. S slikami. — Broš. 56 Din, v platno vez. 72 Din, liiksiBna izdaja 100 Dm.
Maupassant - Tavzes: Povesti iz dneva in noči. Broš. 30 Din, v platno vez. 40 Din.
Kuna ver: Zadnja pot kapitana Scotts. S
slikami. — (Odkritje južnega tečaja.) Broš. 36 Din, vez. 44 Din.
Jos. Semec: Spomini. — Uvod napisal dr. Ivan Prijatelj. Broš. 36 Din, v platno vez. 46 Din.
Marija Grošljeva: Čebelica breneeUca. — Slikanica za otroke. Broš. 30 Din.
Marija Grošljeva: šale za male. — Slikanica za otroke. Broš. 32 Din.
Hartiey Manners - Šest: Pes, srček mej, — Veseloigra v 3 dejanjih. — Broš. 18 Din.
Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge
v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 54, nasproti Glavne pošte.
Tračna žaga
77 nun naprodaj. — Ma» tija P e r k o, mizarska tvornics, Ljubljana*šiška, Celovška cesta 121. 3627
2 pisarniški sobi
blizu sodišča se oddasta takoj. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 3616
Inkasant
pošten, zmožen sloven* skeg« in nemškega jezi« ka — išče službo pri več* jem podjetju. — Ponudbe pod «Inkasant/3543» na upravo «Slov. Nar.e.
30—40.000 Du
brezobrestnega posojila dam za 'stanovanje 1—2 sob s kuhinjo, event. dve prazni sobi. Vknjižba na prvo mesto. — Ponudbe pod »Takojšnje posojilo 3541» na upravo «Slov. Naroda«.
V     pečate ~ Oreveretvo, etikete
SITAR & SVETEKj
^ ljubljana
^s ees^
Hišico
enodružinsko, v mestu aL predmestju — kupim takoj. — Ponudbe pod »Dobro ohranjen a/3542» na upravo «Slov. Nar.»
Natakarica
z večletno prakso, zrno« žno slovenskega in nem« škega jezika — išče sluz« bo v večjem hotelu ali kavarni — Ponudbe pod Natakarica/3540 na upra* vo «Slov. Na rod a».
Moderno
friziranje
m striženje se Izvršuje
Erl   St Kelšin, brivec, jubljana. Kopitarjeva ulica 1._175/T
Hišico
enodružinsko v Brežicah ob Savi, kupim takoj. — Plačam takoj; ev. vza* mem stanovanje v na* jem. — Ponudbe pod Stanovanje ali hiša/3504
Snežne čevlje in galoše popravlja AVGUST SKOP
BORŠTNIKOV TRG
poleg Rimske ceste
BBBBHSBBBQ
Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije
Drag. H. Kolakovič
BEOGRAD i/m
prodaja na veliko in malo. Najbolje urejena poslovnica te vrste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno.
SBBBBBBBBSä
Ivan Bricell, Wm
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
(Junijska cesta 15 in Gosposvetstu -(dvorišče «avarne ..Evropa")
Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. &7-i
Najnovejši epohalni izum petrolejska ollnska svetflika,
,AIDA' i liro žarnico
200-500
sveč moči Krasna bala Jut Neznatna poraba petroleja
Sveü kakor elektrika'
„AI DA"
se rabi za razsvetljavo prodaj ainic, uradov, gostilnic, šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AI D A" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma
SVARC i drug
ZAGREB,   •»reratfoviteve ulica 1
— iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevaite tako« prospekte' —
ROYAL. MAIL LINE
Kx. an«*eška poštna paroorodna linija. — Glavno zastopstvo za kra-■        tjevino S. H S. Zagreb, Trg. L itev. 17
Rodoviti ootnifcki prometi Hamburg-Charbonrg-Southampton v
New York in Kanado
Cherbourg-Liverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
mm — Rio de Janeiro, Santo», Montevideo, öuenoi Aires, banpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema ln štirimi posteljami
Pssssstspstvs:
tJeoarad. Karagiorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulicaJfc. -VekBedkerek, Princese Jelene obala 7. — SOMBOR, Kraljeviča Qjorgja uL8. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163 Brzojavni naslov za gori navedena Dodzastopstva „Roymailpac •
Za Bomo, Hsreeosvlso, Dalmaoijo in Crnogoro:
jgvoi Srpska Prometna banka. Telegram adreaa : Prometna bank ____i K a peta a ivo Hagjij«  Telegram adreaa: Hagjija
SPU1    »oklecijaooTa obala 8     -    METKOVIC    vo Veraja
RHEUMO
akutno in kronično, Dolečine v kosteh, zbadanji otrplost umika, krči v želodcu, glavobol, protin ishias in vsake vrste nevralgiio zdravi uspešne
RUSKI ME LE M
Dovoljen od ministrstva zdravja v beogradu Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegove zdravilnost Obenem je pa tudi najcenejša vseh speciahtet te vrste. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah naše dežele.
Po pošti s povzel jem Dvorska apoteka Bogojevič, Skopije
Parni kotel
stoječ, 6-8 Atm. s  kurilnimi  cevmi (Rohrensistem) dobro ohranjenega potrebujemo. Želimo risbo, opis in fotografijo z navedbo zadnje cene na: Brača Magdič, Beograd, Šajkaštta ul. 21.
ALAMA
prvovrstna nova roba povsem zrela
se dobiva povsod
Prva hrvatska tvorni ca salame, sušena
meaa i masti
& GAVRILQVICA sinovi 11, Petrinja
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
a. B D N G  IN D B D O,
Ljubljana-Celfe
Primerna božična in novoletna darila:
:: TRIKO-PERILO ::
e
za moške, žene in otroka« volna v raznih barvah rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za
šolarje in lovce, dežniki, klot, sifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje! krojače, čevljarje in brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
Najnižje cene
Na veliko in malo.
Prostovoljno dražbo
2 kaset srebrnega jedilnega orodja za 12 oseb in krasnega venecijan-=====     skega lestenca =========
se bo vršila aSia v četrtek, 9. decembra 1.1. ob 4. pop.
na Valvasorjevem trgu šu 7/11 levo, nasproti Križevniške cerkve. Ogled od ponedeljka naprej od 2.—b iste tam.
im
20% ceneje
vsa naročila po meri in popravila pri
Franc Szantner, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1
prvovrstna špecijalna izdelcvalnlca čevljev za občutljive in bolne noge
178-T
Urejuje* Josip Zupančič. _ Zs eNatodao tiskarno** Fraa Jeacršck.     Za laseretni del lista; Oton Christof. - Vsi • Ljubljani,