Lelo XVI.
V.b.b.
Klagenfurt (Celovec), dne 30. decembra 1936
Sl. 53.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Mititno in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev,
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
ooooooccooooooooooooooocoooooooooooo
Da bi 1937 bilo leto miru,
želi slovenskemu koroškemu ljudstvu
uredništvo.
OOQOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOQQOOOOOOOQOOO
Kje si, človek?
Svet je velik in lep, tako je vzkliknil mož, ko se jt povspel na gorskega orjaka in zazrl pod seboj v globine in višine težečo, cvetečo in zorečo naravo, nad seboj pa neizmerni obok vsemirja. Res je krasna in veličastna ne-umna narava v svojih kraljestvih svetlobe, zraka in zemlje. Vse v njej, tudi najmanjši kamenček, najneznatnejša rastlinica in najskromnejša živalica ima od vsega začetka svojo postavo, kamor je postavljena. Iz tisočletja v tisočletja ..vrtenje, prelivajoče se življenje, prerojevanje, prenavljanje, presnovljanje, a smrti nisem vzrl nikjer".
Najčudovitejši umotvor velikega mojstra narave pa naj bi bilo bitje njegovega duha, da zagospoduje velikemu stvarstvu in hvali svojega stvarnika. Pa kako je zamogel slovenski pesnik zaklicati, kar čuti sosebno danes mnog ..gospodar narave": Človeka — vstvariti nikar! Morda se je mojstrova umetnina vendarle ponesrečila, morda se je pri njej mojster v svojih računih vendarle zmotil? Ne! To bitje je bilo vrhuvsega oblago-darjeno z neprecenljivim darilom svobodne volje. Po svobodnem nagibu naj se človek učlenjuje v svoje mesto v stvarstvu, v njem naj zori in se polni do svoje polnosti. Neprecenljiv je ta dar, neprecenljiv zato, ker izvira iz njega vsa sreča, a tudi vse prekletstvo.
Že v početku vsega stvarstva je odpovedalo bitje svobodne volje. To je bilo v svetu duhov, ki so volili med Bogom in seboj, ko je zaklical veliki angel Mihael v prvo stvarniško jutro: Kdo kakor Bog? in se mu je zoperstavil drugi angel, Lucifer, s svojim geslom: Kdo kakor jaz? — Tedaj ic prišlo do prve katastrofe. Nastal je nered, zmeda. nesoglasie. začel se je boj na življenje in smrt. v trenutku že pa ie bila upostavljena nova postava. po kateri so bili vrženi v brezdno vsi uporniki. V svet angelov pa sta se vrnila red in sreča.
Tudi človek, bitie telesa in duše, ie s prvim dnem svoje zavesti postavljen pred svobodno odločitev; za ali nroti Bogu! V vest mu je nareko-vana in zapisana božia zapoved, v srce oa mu bkrati položena samoljubna sebičnost in poželji-'’°st. Naj izbira no svoii volji med postavo, ki mu odmerja niegovo mesto v velikem stvarstvu, in med satansko postavo nereda in sebičnosti! S nrvim človekom ie prišla prva katastrofa človeštva. Snet ie bil red nrev-ržen. trpljenje in smrt ^ta sledili kot kazen za zlorabo svobodne odločitve. Tedai je veliki mojster katastrofi zoperstavi svoio dobroto: še enkrat je človeku dana možnost. da se svobodno odloči za božji red in srečo. Samo dvojna je pot! ..Kdor ni z menoj, je proti meni." se glasi beseda odrešenemu stvarstvu, izgovorjena in potrjena po Odrešenikov} krvi, smrti in vstajenju.
Tod je jedro živlienja ooedinčevega in življenja družbe. Vsa zgodovina človeštva do danes je v svoii prvi vsebini veličasten dokaz, da je človeštvu dano, naj izbira med dobrim in zlim. In če pripoveduje ta zgodovina o življenskih zablodah, neštetih vojnah, katastrofah, bedi in sili rajši nego o redu in blagostanju, sreči in miru in če postaja ta zgodovina v svojem zadnjem kosu do včerajšnjega dne še posebno žalostna in pretresljiva, notem mora biti pogled na človeka in njegovo svobodno volitev strašen in porazen.
Pretresljiv je bil trenutek, ko je na letošnji božični večer sivolasi starček ob krmilu vesoljne
i Cerkve zaklical v svet opomin, naj se človeštvo | vzdrami vsaj v svojem zadnjem trenutku in prosi | Očeta, naj mu kaže pot k svoji postavi.
Doba, ki veže staro in novo leto! Beda milijonov ob bogatiji tisočih, brezposelnost neštetih ob stoterni delovni potrebi, umiranje vsled pomanjkanja najpotrebnejšega ob uničevanju hrane, težnja po miru ob milijonih bajonetov in kanonov, duševna in gmotna revščina ob čudežih moderne tehnike. Pa vstajajo med narodi preroki, ki pravijo, da je vsemu temu hudemu vzrok samo slaba razdelitev premoženja, samo nekaka samopašna uprava, samo neka malomarnost in navadna sebičnost. Kratkovidneži, ki mislijo, da je z novo upravo družabnega življenja in z novo razdelitvijo premoženja in morda še z odstranitvijo krivičnikov že vse storjeno, svet meni, da zadostuje samo neka diktatura nad družbo, samo državna
j roka nad bogastvom, samo krvnikov meč nad na-I silniki in spet bo dobro na zemlji in ne bo več na | njej bede in pomanjkanja. Morda bo tako, da bo i moralo drugi, boljši nasvet človeštvo kupiti za drago, zelo drago ceno.
Naj hitijo novoletne misli še tebi nasproti, naš slovenski narod! Tudi ti nisi nikakor izvzet iz velikega dogajanja v svetu, tudi tebi velja veličastna postava izza stvarniškega jutra: iščeš Očeta ali sebe? Kam hitijo tvoje misli ob trpljenju in bo-j lesti in še ob pičlem veselju, ki ga uživaš? Veruj: postava življenja je pisana za poedinca in za narod in za vso družbo in kar poedinec, narod in | družba po njej zaslužijo, dobijo! Naj ti zaupamo v novo leto modrost, ki jo moderni svet zametuje, ker je ne pozna v njeni globini. Iz sebe, od ljudi ni in ne bo nikdar rešitve! Rešitev zamore priti samo od zgoraj! Misli na to in potem delaj!
Vojne šibe reši svet, o Gospod!
Leto 1936 bo v svetovni zgodovini zapisano kot leto vojn, nemirov in številnih nevarnih zapletlja-jev. Ko se je porodilo v veliki svet, je dosegala kivava vojna na afriških tleh svoj vrhunec. Neguš je bil odklonil predlog, naj odstopi tretjino Abesinije Italijanom in zagotovi svojemu ljudstvu mir. Za trenutek je izgledalo, da se bo sreča obrnila na stran Abesincev. To je bilo, ko je Zveza narodov javno in dejavno obsodila italijansko nasilje. A Italija je zbrala vse svoje sile, njene čete so napadale s podvojeno močjo, italijansko ljudstvo je prinašalo žrtve, da odbije mednarodfle sankcije. Zmagal je Mussolini, Abesinija je postala kos italijanskega imperija. Oborožena sila je slavila svoj prvi triumf minulega leta. — Medtem je Hitler pripravljal vojaško zasedbo Porenja. Ne oziraje se na mirovni dogovor je nemška vlada odredila svojim četam, da zasedejo in utrdijo nemško mejo proti Franciji. Istočasno je Nemčija raztrgala lokarnsko mednarodno pogodbo.. Sledili so med državami razgovori, konec pa je bil: Sila je slavila svoj drugi triumf. — Še ni minulo prvo četrtletje, že je izbruhnilo vnovič, v Španiji. Španski parlament je pod pritiskom socialistov izglasoval predsedniku Zamorri nezaupnico, po oblasti v državi je segal rdeči Caballe-ro ter napovedal diktaturo proletarijata. V razočaranje mnogih se je ta diktatura začela s preganjanjem katoliškega sveta, duhovniki in redovniki so
morali v smrt, cerkve in samostani so zagoreli. Vstal je medtem odpor nacionalistov, pričela se je na španskih tleh krvava vojna, ki še naprej seka ljudstvu težke, morda nezaceljive rane. Konec bo v Španiji ta, da bo zmagal po številu vojaštva in orožju močnejši nad slabejšim ter prevzel oblast nad državo. Sila bo slavila novo zmago!
Minulo leto še ni bilo pri kraju, ko je zažarelo nebo na Daljnem vzhodu: v Ki ta ju. Tam se pripravljajo resni dogodki. Notranje trenje kitajske politike, ki se nemočna zvija med komunizmom in fašizmom, je buknilo na dan. Slediti znajo pre-tresljaji, ki jih bo čutil ves svet. Grozeča meščanska vojna na Kitajskem, to je značilni uvod svetovnega dogajanja v novem letu.
Svet se nahaja v položaju leta 1913. Evropski velesili, Francija in Anglija, se zbližujeta. Anglija išče prijateljstva velike Amerike. Nemčija utrjuje svoje zavezništvo z Italijo in prede prijateljske vezi s silno Japonsko, gospodarico Daljnega vzhoda. Rusija neti na vzhodu, da odvrne Japonce od Evrope, v Evropi pa se trudi, da očvrsti protifašistično medržavno fronto.
Miru nikjer! Ali ne bi pomenilo norčevanja, če bi torej hoteli ob prihodu novega leta v veliki svet zapisati besedo: Da bi bilo srečno in blagoslovljeno! Primernejša se nam zdi novoletna prošnja: Vojne šibe reši svet, o Gospod!
Očetovske besede.
Na sveti večer je naslovil sv. oče z bolniške postelje na ves svet po radiu težke, velepomembne besede o potrebi združitve vseh blago-mislečih proti sovražnim silam, ki vedno bolj ogrožajo svetovni red in mir. Uvodno se je sv. oče spomnil španske žaloigre, ki je po njegovih besedah resen in grozen opomin na ves svet. „To so dogodki, ki razodevajo s strahovito natančnostjo, kaj imata svet in Evropa pričakati, če ne bosta takoj segla po sredstvih odpomoči,“ tako je sv. oče s po-zdignjenim glasom povdaril. Nato je med drugim nadaljeval:
„Mnogo jih je, ki pravijo, da se borijo proti brezbožnemu komunizmu, a se pustijo voditi od laž-njivih načel. Kajti kdor zavrača vero v Kristusa in v božje razodetje v človeških srcih in predvsem v srcih mladine, kdor proglaša Cerkev za sovražnico narodne rasti, ta uničuje odločilna sredstva, ki naj služijo obrambi pred komunizmom. Izrekamo
še iskrenejšo in nujnejšo željo vsem vernikom celega sveta, naj se držijo krščanske vere in gojijo krščansko ljubezen ter naj v apostolatu katoliške akcije sodelujejo na zgradbi božjega kraljestva \ dušah vseh ljudi."
Božične besede je sv. oče zaključil z opominom, naj državniki in narodi varujejo tako potrebni mir, kajti le v miru bo mogoče uresničiti pravičnost napram poedincem in občestvom, brez katere ni mogoč noben red.
Razgled po državah. Kancler dr. Schusch-n 1 g g je svoje božične besede naslovil na Avstrijce v inozemstvu, naj se zavejo svoje povezanosti z domovino. „D o m o v i n a je vedno spet najlepša dežela na svetu in materna beseda, ki jo je darovala domovina, zveni prisrčneje kot vsi drugi glasov i,“ tako je kancler med drugim povda-ril. — Španija. Boji na španskih frontah so se nadaljevali tudi med božičnimi prazniki. Nacionalisti so uničili rusko tovorno ladjo „Komsomol“. zakar so sovjeti zagrozili, da bodo tirjali drago povračilo. Rdeči Spanci pa so zajeli na odprtem
morju nek nemški parnik in ga odvedli v svoje pristanišče. Število vseh smrtnih žrtev v meščanski vojni cenijo nepristranski opazovalci na 200 tisoč oseh. Boji v predmestju Madrida se nadaljujejo z nezmanjšano ostrino. — Nemčija. Hitler je nedavno govoril nemškim industrijalcem, da se bodo morali odpovedati na ljubo vojski vsem o-sebnim dobičkom. V ospredju so, tako je dejal, sedaj interesi nemške armade. Med nemškim generalnim štabom in vodstvom narodno-socialistične stranke je prišlo do nesporazuma. Očividno hočejo imeti nemški generali z ozirom na težki zunanjepolitični položaj Nemčije večji vpliv na državo — Č e h o s 1 o v a š k a. Prezident dr. Beneš je v božičnem nagovoru izrazil vero, da se španska revolucija ne bo nadaljevala v drugih državah in da Evropa ne bo plen ne fašizma in ne komunizma. — Francija. Francoski delavci so v zadnjem času sila glasni. Zahtevajo izboljšanje plač ter so napovedali enourni štrajk, da izsilijo ugoditev. Stavkalo je 150.000 delavcev in nameščencev javnih podjetij. - Italija se raduje, ker je dosegla priznanje Abesinije kot svoje kolonije pri Ameriki, Angliji, Franciji in Rumuniji. Kitajska. Notranji spor med maršalom Čankajšekom in generalom Čangsuliangom se je presenetljivo hitro razrešil. General se je podal, izpustil Čangkajška iz ujetništva ter izjavil, da prevzame vsako kazen, ki mu jo naložijo za njegovo upornost. S tem notranje prilike kitajske države še nikakor niso urejene in bržkone bomo kmalu spet čuli o novih trenjih. — V srednjeameriški državi San Salvador je izbruhnil vulkan Rita. Mnogo naselbin je porušenih, na stotine mrtvih, na tisoče pa ranjenih. Mesto San Vincent je ena sama razvalina.
Koroški deželni zbor.
Na zasedanju dež. zbora v minulem tednu je namestnik dež. glavarja in dež. finančni referent inž. Ehrlich predložil poslancem deželni proračun za leto 1937. Uvodno je izvajal med drugim, da tvori reforma zemljiškega davka predmet najtemeljitejšega študija. Reforma sega preko kmečkega stanu v občinsko in deželno gospodarstvo. Od pravične reforme zavisi nov gospodarski napredek. Treba je napraviti konec s preobremenitvijo kmetijstva. Danes je dejstvo, da prispeva kmetijstvo 30 odstotkov vseh davkov, je pa deležno komaj dvanajstinke javnega denarja. Govornik je v , nadaljnem ugotovil, da je kriza dež. gospodarstva v glavnem premagana. Takozvani upravni dolgovi" dežele so se tekom zadnjih 2 let znižali od okroglo 3 milijonov šilingov na 600.000 šilingov, i Da ureditev financ še ni dokončna, temu je krivo J neredno plačevanje davkov. Tako je bilo v minulem letu plačanih komaj 64 odstotkov predpisanega davka.
H proračunu za leto 1937 je finančni referent omenjal v glavnem sledeče številke:	predvideni
PODLISTEK
'
Benjamin Disraeii:
Vstaja Skenderbegova.
(It. nadaljevanje.)
..Častiti Hakim, ali si ti?“ je odvrnil evnuh in se obrnil z vzpodbujajočim uljudnim nasmehom. „Kaj pa bi rad?“
»Govoril bi rad z vami o važnih zadevah,1' je rekel zdravnik.
Evnuh se je malomarno vsedel na bogato okrašen nagrobni spominek, ponosno prekrižal svoje noge. poravnal krasni smaragd, ki se je lesketal na njegovem prstu in velel Hakimu, da govori z njim brez vseh ovinkov.
„Jaz sem zdravnik," je dejal Armenec.
Evnuh je prikimal.
„in jaz sem čul vašo visokost, ko je v kavarni omenila, da je naš prevzvišeni gospod, sultan, ponudil bogato nagrado onemu, ki bi mogel ozdraviti eno najljubših njegovih vjetnic."
»Nič manj kakor sto mošenj zlata," je odvrnil , evnuh. »Nagrada je primerna temu kritičnemu slučaju. Veruj mi, častiti gospod, da ni mnogo u-panja."
»S pomočjo človeških sredstev," je odvrnil Armenec; »jaz pa imam talisman s čarobno močjo, kateremu se ne more ustavljati nobena bolezen. Rad bi poskusil njegovo moč."
»To ni prvi talisman, ki nam je bil na ponudbo,
: dohodki v letu 1937 znašajo 22,879.400 S, izdatki [ 23,694.770 S, primanjkljaj torej 815.370 S. Od te svote odpade preko 13 milijonov na osebne izdatke, ostalo na stvarne. 4 odstotke dohodkov dobi kmetijstvo, 33 odstotkov šolstvo, na dež. u-pravo pride 15.9 odst» 7 procentov je namenjenih za gradbe, dobrodelnim zavodom 20.2 %, socialna oskrba 11.1% in finance 8.2%.
Proračunska debata je bila mestoma sila živahna, domala vsi poslanci so se oglasili k besedi, ocenjevali posamezne proračunske postavke in dodajali svoje pripombe k dež. gospodarstvu in upravi.
V splošni debati je povzel med drugimi besedo tudi zastopnik Cerkve kanonik dr. B 1 ti m 1. Uvodno je razložil medsebojno navezanost države in Cerkve: državi zamore sodelovanje s Cerkvijo | samo koristiti. Tako sodelovanje je potrebno na polju socialne oskrbe kot v področju mladinske prosvete. Vzajemnost med Cerkvijo in državo je namenjena podvigu in blagostanju ljudstva, obe ustanovi se borita samo proti enemu nasprotniki! in to je duh razkroja in sebičnosti. — V razgovoru j o šolski postavki se je oglasil k besedi zastopnik I slovenskih kmetov posl. Miki, ki je uvodno o-pozoril na izredno višino šolskih izdatkov ter na- j dalje val: »Današnje šolske prilike pospešujejo beg ! mladine z dežele v mesta. Sedanja šola mladino ;
! odtujuje kmečkemu stanu. Posebno zadene ta očitek glavno šolo, ki nikakor ne odgovarja kmečki miselnosti. Kot zastopniku slov. kmetov mi je tre- I ba zavzeti stališče tudi k utrakvistični šoli. S 1 o-j venski kmetje priznajo, da jim je državni jezik nujno potreben. Vendar se zase in za svoje otroke zavedajo, da se je mogoče naučiti drugega jezika samo na podlagi materinščine. Le šola, ki upošteva materno besedo v pouku, jamči za dober uspeh. Žalostno je dej- I stvo, da sedanje utrakvistične šole sploh nimajo I | enotnega učnega načrta. Slovenci vendar še nismo j j izgubili upanje, da bo 70milijonski nemški narod j popravil krivico sedanje šole. Kajti zahteva slo- j venskih kmetov, naj šola ljudstva ne uničuje in : naj ne služi v raznarodovalne namene, je povsem upravičena." -— H postavki o kmetijstvu pa je med j drugimi govoril tudi po s 1. Breznik, ki je po-vdaril potrebo, da stojijo kmečkemu ljudstvu v sedanji težki krizi ob strani pripravne kmetijske šole, da ga umsko izobražujejo. Te šole naj so ustrojene tako, da jih zamorejo obiskovati tudi j kmetijski delavci, ki imajo isto pravico do strokovne izobrazbe.
Izmed drugih govorov naj vsaj omenimo tudi besede dež. šolskega referenta dr. Hurdesa, ki je z neobičajno odločnostjo opozoril na naloge učiteljstva, od katerega sme javnost zahtevati jasno politično opredeljenost. Kot dež. referent za gradbe pa je pikro ocenil deželne prometne prilike.
Dež. zbor je po štiridnevnem zasedanju prora- i čun odobril.
Koroška kmečka zveza.
Po volitvah krajevnih m okrajnih kmečkih svetov se je v nedeljo 20. decembra vršila še volitev v deželni kmečki svet. Uvodno so bili voljeni v deželni kmečki svet — kateremu pripadajo' okrajni kmečki vodje in gozdarske skupine posl. grof Goess in župan Irsa, za zadružništvo inž. Schumy, posestnik posl. Miki in Steinkellner, za delavce pa poleg drugih upravitelj Albert Breznik.
Prve seje dež. kmečke zveze se je udeležil tudi dež. glavar dr. Sucher, ki je v pozdravnem govoru povdaril potrebo vzajemnosti in sodelovanja kmečkih vrst ter obljubil kmetijstvu in njegovi organizaciji polno podporo dež. glavarstva. V imenu obrtnikov in njihove organizacije je pozdravil zborovalce dež. obrtniški vodja Schuschnigg.
Volitve dež. kmečkega vodje so bile tajne in je bil pri njih izvoljen z vsemi glasovi dosedanji vodja posl. Hermann Gruber. Njegovi namestniki so> dež. svet. Ferlitsch, župan Irsa in kmet. delavec Wintschnig. Posl. in kmečki vodja Gruber je nato v daljšem govoru začrtal predstoječe naloge in med drugim povdaril:
»Za koroško kmetijstvo so pogajanja z Nemčijo sila važna, ker je Nemčija važen odjemalec avstrijskega lesa. Če bi se povečal lesni izvoz v Nemčijo, bi ostal italjanski trg pridržan koroški lesni trgovini. Dela se na ustanovitvi posebne lesno-pro-danje zadruge za kmete. Licenčni prispevek za koruzo se maje in v letu 1937 bodo kmetje, ki uporabljajo koruzo za prehrano, prispevka oproščeni. Posebno važnost je treba posvetiti] položaju gorskih kmetov. Zanje ho skušala kmečka zveza izposlovati koruzo za 4 g pod tržno ceno. Napredek je dosežen tudi v pogledu razbremenitve zadolženih kmetij. Zlata klavzula je odpravljena. Na vidiku je reforma zemljiškega davka, reforma bo v bistvu obstojala v tem, da se bo davek prilagodil gospodarskemu donosu kmetij. Vendar je za to reformo potrebna daljša doba, ker je reforma vezana na preosnovo vsega davčnega sistema. Zato bi bila za posebno prizadete kraje za prehodno dobo potrebno, da se davčna podlaga na novo odmeri. Kmetijstvo nadalje želi, da se v občinah pritegneta dohodninski (Einkommenst) in pridobitni (Erwerbsst.) davek k dokladam. V zvezi z razdol-žitveno akcijo je treba misliti na posebno arganiza-cijo, ki bo skrbela za to, da se lastniki na enem posestvu ne menjavo." Zaključno je povdaril potrebo, da je treba kmetijstvu zavesti, da ima sedaj svojo usodo v svojih rokah.
Dež. kmečki svet je nato odobril predlog, da so vsi kmetje, ki stojijo izven vrst Bauernbunda, dotlej izključeni od vseh ugodnosti, dokler se ne pripravijo kot člani kmečke zveze. Ravn. Graf je sklepu dostavil, da je naloga funkcionarjev kmečke zveze, da ga v polni meri izvedejo. Pri tem ie
častiti zdravnik," je rekel evnuh in se neverno nasmejal.
»Toda prvi, ki se vam ponudi pod takimi pogoji," je rekel Armenec. »Dovolite, da jaz zdravim vjetnico, in od sto mošenj zlata je polovica vaših. Da! Tako zelo sem prepričan o uspehu, da mislim, da gr. ne pripravljam v nevarnost, ako vas de-janjski zagotovim, da je polovica nagrade vaše." In s temi besedami je vzel Armenec s svoje roke dragocen prstan in ga je z vso vljudnostjo poklonih evnuhu. Z občudovanjem ga je ogledoval in ga zadovoljno nataknil na prst. »Jaz ne potrebujem nobene vzpodbude, da pospešujem koristi znanosti in namene dobrodelnosti," je rekel evnuh dobrohotno. »Ta kamen je v resnici krasen in jaz ga z veseljem obdržim kot spominek na duhovitega tujca, ki ga spoštujem. Govoril si nekaj o talismanu. Ali v resnici tako misliš? Nikakor ne dvomim, da se ti dovoli poskusiti tvojo umetnost. Toda princ Mohamed je ravno tako silen človek, kadar je razočaran ali nevoljen, kakor je velikodušen, ako se mu stori usluga. Ako ozdraviš to krščansko vjetnico, gotovo dobimo obljubljene denarje, ako se ti pa ne posreči, bo tvoja glava prav gotovo odletela doli v okop, ki obdaja seraj, in s tvojo tudi moja."
»Veleplemeniti gospod," je rekel zdravnik, »jaz sem pripravljen narediti poskus pod pravkar o-menjenimi pogoji. Uspeh je popolnoma zagotovljen, tako da mora bolnica, ako je še živa, s pomočjo tega zdravila hitro okrevati. Verujte mi, ako bi bili priča mojih ozdravljenj, ki sem jih že dosegel, bi se samo čudili sicer neverjetni moči."
»Ti imaš to prednost," je odvrnil evnuh, »da go-
! voriš s človekom, ki je videl nekaj po svetu. Vsako leto potujem s princem Mohamedom v Anato-lijo. Ako bi bi! ozkosrčen fanatik in bi ne bil v celem svojem življenju nikdar pet milj od Adrijanop-!ja, bi v resnici dvomil nad tvojim talismanom. Toda jaz sem zaščitnik znanosti in sem čul mnogo ! o talismanih. Koliko, misliš, utegne ta prstan teh-! tati?"
»Slišal sem praviti, da je rubin nenavadne velikosti," je odvrnil Armenec.
»Kje si dejal, da stanuješ, Hakim?"
»V khanu Bedreddinu."
»Zelo primerno bivališče. No, bomo videli. Ali imaš še več draguljev? Morebiti ti omogočim, da se za dobro ceno ločiš od nekaterih izmed njih. Khan Bedreddin ima zelo ugodno lego. Morebiti pridem proti večeru tja, da pokusim tvojo kavo, in potem bomo dalje govorili o omenjenem talis-I manu. Alah bodi s teboj, častiti Hakim!" Evnuh S je prikimal in odšel svojo pot.
»Samo skrb in bojazen me je zadrževala, da se nisem na vse grlo zasmejal," je dejal Nicej. »Zaščitnik znanosti! Med vsemi predrznimi, puhloglavimi, lakomnimi napihnjenci —“
»Tiho, prijatelj," je rekel Škender in se nasmehnil. »Glavni evnuh bodočega dediča turškega cesarstva je mnogo vplivnejši mož, kakor kak ubog I knez ali preganjan upornik. Ta vse časti \ redni človek nam lahko mnogo pomaga, in jaz tudi u-pam, da nam bo. Očito je, da se je pognal za vado, in s pomočjo še bogatejše vade bo pa morda naš. Med tem pa morava biti potrpežljiva in se spominjati nevarnosti, v kateri se nahajava."
treba upoštevati, če so bili izvenstoječi po drugih zapeljani h temu, da niso vstopili v kmečko zvezo. V teh slučajih je treba milejšega postopanja. — Z božičnimi novoletnimi voščili je končno vodja Gruber zborovanje zaključil.
1 DOMAČE NOVICE j
Državna himna v slovenskem jeziku. Slovenska prosvetna zveza je svoječasno predložila prosvetnemu ministru slovenski prevod državne himne v odobritev. Te dni je došel odgovor, da je prevod nedovoljen. Ker smatramo, da je samoobsebi u-mevno, da se Slovenci poslužujejo slovenskega teksta državne himne, je osrednji odbor ukrenil nove korake, da doseže odobrenje. Upamo, da ne brezuspešno.
Za poslanika kraljevine Jugoslavije pri sv. stolici je bil imenovan višji uradnik zunanjega ministrstva in bivši jugoslovanski konzul v Celovcu dr. Miroševič-Sorgo. Odličnemu možu k imenovanju tudi naše čestitke!
Sudmarka, Heimatbund in naše šole. Heimat-bund je kazal po naših krajih nemško igro o Wil-helmu Tellu. Sicer vsebinsko lepa igra je našemu ljudstvu seve tuja in ni mogla ogreti. Pri tem je čudno, da se Heimatbund ni zadovoljil samo z vabilom na odrastle, marveč je pozval tudi šolarje oz. šolska vodstva, naj se predstav udeležijo. To je po našem mnenju prekoračenje področja imenovane organizacije, ki nima za naš slovenski svet nobene dobre besede. — Neko izjemo tvori božičnica trirazredne šole na Ledenicah. Tamošnji nadučitelj Kowatsch je namreč povabil kot govornika preč. župnika Maierhoferja, naj nagovori otroke v slovenski besedi. Na obrazih malčkov je bilo brati, kako domača jim je slovenska govorica. Tudi božično „Sveta noč“ so zapeli slovensko. Udeleženci so dobili lepa božična darilca.
Pri naših kuharicah (Unterrosental — Iz spodnjega Roža). — Nekaj tednov sem je opažati v vehki Cingelčevi dvorani v Glinjah prav živahno vrvenje. Prosvetna Zveza prireja tam kuharski-gospodinski tečaj pod vodstvom gdč. Mike Hartmanove. 19 mladih brhkih tečajnic se vrti urnih nog od zjutraj do večera okrog voditeljce in vsaka ima točno odmerjena svoja opravila. Kaj vse se učijo naša dekleta? Vse pač, kar potrebujejo v vsakdanjem gospodinjstvu, poleg finega peciva tudi najpriprostejša jedila; saj pri naših razmerah ne dre za to, da bi se napravilo čim najbolj „nobel“, ampak da se napravi dobra tečna jed z majhnimi stroški. Poleg praktičnega dela se vrši v popoldanskih urah teoretični pouk in predavanja. Vsa navodila dekleta zapisujejo, vsak dan so izvoljene tri gospodinje, ki nadzorujejo in vodijo, dočim je dodeljeno ostalim njihovo delo. Tako gre od rok do ok. Dekleta delajo s veliko vnemo, vsaka hoče biti pridr.ejša. „Danes napravimo domače klobase**, veli voditeljca in re.-» kmalu ao klobase izgotovljene. Drugi dan „divji zajec v omaki** in tako naprej, vedno kaj drugega, da pride vse na vrsto. Ko je jed končana, knjige sem in vsaka mora izračunati, koliko je obed stal. Kajti naše gospodinje nimajo vsega v izobilju in zato je treba računati na vsak groš, ki se izda. Lepo pogrnjene mize, stoli Postavljeni ko na vrvici, vse to kaže, da vlada red m snažnost. Po kuhanju je treba tudi primerno servirati, kar sicer nič ne stane, a izgleda vendar okusnejše. In vse to se vrši v prijetni domači besedi, saj so mi tečajnice zatrjevale, da se jim zdi, kot bi se učile pri svojih materah. Pa so naša dekleta tudi udane svoji voditeljci, kar ji bo za njen trud brez dvoma najboljše zadoščenje. Že se pripravljajo na zaključno prireditev! Tedaj pridite in videli boste, kaj so se naša dekleta naučila in prepričani smo, da bo šel vsak z zadovoljstvom domov.	—t--T
Schwabegg (Žvabek), kje si? Pri kmečkih volitvah 25. oktobra smo Žvabečani propadli. Novi občinski vodja kmetov je iz narodno-nezavednega tabora. To je seve za nas vse sila neprijetno presenečeno. Vseh volilcev je bilo 108, od teh je volilo 95- in so bili izvoljeni trije Slovenci in trije nezavedni rojaki. Pri sledečih volitvah kmečkega vodje sta delavca glasovala za nemškega kandidata. Seve je rreha dodati, da je 39 nemškim volilnim upravičencem plačal članarino Heimatbund. Sledile je napravilo med nami vročo kri in treba bo Presneto pljuniti v roke in iti na dobro delo, da bo 2vabek dobil spet staro lice. Sicer bo postal res Schwabegg.
Iz spodnjega Roža. (Ferlach — Borovlje.) Zadnjič smo čitali v našem listu, kako je iz Psinjevasi nastalo nemško ime. Prav zanimalo nas je, vendar moramo priznati, da pri nas ni bilo tako po pasje. Borovlje, pravilno Borovljane, pomenijo kraj v borovju, katerega je še danes polno okoli Borovelj. Voda, ki teče mimo „Medborovnice“ je nosila ime „Borovnica“ in zato je bil nemški Unterferlach poprej „Zwischenferonitzen“, kar je razvidno še danes iz starih listin. Če se že spominjamo teh starih imen, naj omenimo tudi nekaj zgodovine. Železna industrija v Borovljah ni nova; sega par stoletij nazaj. Znani so po imenih nekdanji lastniki i boroveljske tovarne „Huebmershoffem“. Ta tovarna j je imela za tedanji čas dobro razvito žel. industrijo, j delalo in kovalo se je tedaj tudi veliko žebljev, vsled I česar je podelila oblast tedanjemu lastniku v pri-S znanje ime „Silbernagel“. Ta lastnik je tudi sezidal cerkvi na Bajtišah in Doleh. Veliko se je izpreme-nilo od tedanjega časa in tudi tiste tovarne so postale moderne, ročno delo se je moralo umakniti strojem in avtomatom, saj je izdelala tovarna pred vojno letno do 1600 vagonov blaga. Vsled novo nastalih mej po vojni se je obrat precej skrčil, vendar je zaposlenih še precej delavcev. A tudi puškarska industrija nazaduje od leta do leta. Visoke carine na puške v drugih državah, zvišanje davkov na lovske liste i. t. d. vse to vpliva na domačo industrijo. Da se delavcem vsaj nekoliko pomaga in da pridejo do zaslužka, se je po prizadevanju nekaterih vodilnih faktorjev doseglo, da pride v Borovlje neko novo delo. Kovali se bodo žeblji za čevlje — gojzarje (robače), taki da imajo glavo na oba kraja, na podplatu in na strani in ki se s strojem ne dajo napraviti. S pripravami so že začeli .tovarna da na razpolago prostor in bo dobavljala tudi materijah Nekaj delavcev se že vadi, vendar se še ne ve, ali bodo mogli obstati ali ne. Delo ni tako enostavno. Žeblji bodo kovani z roko, vsak žebelj dobi s kladivom deset vdarcev in to mora iti tako hitro, da napravi v minuti najmanj 3 žeblje, to je 30 vdarcev. Iz tega se vidi, da bo tudi ta kruh zelo trd in se za sedaj še ne ve, ali bodo mogli delavci sploh izhajati. Kako bo šlo in koliko žebljev da bomo skovali, poročamo pozneje.
Hrast je padel. — (Zeli — Sele). Turobno so zadoneli selski zvonovi, ko so vsem farmanom oznanjali tužno vest, da so zatisnili svoje trudne oči 771etni Froncejev oče. Skoraj vsa fara se je udeležila velikega pogreba v nedeljo, dne 13. t. m. Pokojni oče so bili skrben gospodar pri Adamku v srednjem Kotu, pred desetimi leti so predali svoje imetje starejši hčerki in se podali k svoji mlajši h Fronceju pri Cerkvi uživat svoj zasluženi pokoj. Njih želja je bila, bivati čim bližje cerkve, da bi mogli kakor v mladosti, tako tudi v svoji starosti redno pohajati v božji hram in si pridobiti zaslu-ženja za večnost. Pa ne samo pobožen so bili rajni oče, ampak tudi vedno zvest sin slovenskega naroda. Nikdar in nikoli jih ni oplašilo niti največje delo za narodni blagor in so vedno stali kot zvest čuvar na braniku slovenske domovine. Mnogo vrsto let so bili odbornik slovenske posojilnice v Glinjah in so isto s svojim delom pomagali dvigati do njenega napredka. Veliko zaslugo imajo rajni oče tudi pri postavitvi našega farnega doma. Ob njihovem grobu žalujemo vsi, vsi se hočemo spominjati njihovih lepih vzgledov, se tudi po njih ravnati in se tako vsaj nekoliko oddoložiti za njihovo veliko delo. Rajnemu očetu naj sveti večna luč in naj jim bo slovenska zemljica lahko odeja, zaostalim sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje.
Umrl je mož... (Sittersdorf—Žitara ves.) Umrl je mož, kje tak je še med nami kot on, ki spi v prezgodnji groba jami, taka tožba je šila tiho skozi naša srca, ko smo se v sredo 23. decembra vračali od pogreba Urbanovega očeta iz Dul. Rajni oče je dolgo bolehal na zavratni bolezni. Pred pol letom mu je umrla dobra žena in sedaj žaluje za njim osem še ne popolnoma oskrbljenih otrok in z njimi vsi dobro misleči ljudje žitrajske okolice. Pogreba se je udeležila velika množica, občinski odbor pa mu je poslal na grob lep venec. Rajni je bil značajen mož, kakoršnih je med nami vedno manj. Kot bivši kmečki vodja je bil tudi pri nezavednih rojakih čislan in spoštovan. Naj mu bo slovenska zemlja, katero je tako iskreno in nesebično ljubil, lahka! Urbanovi družini naše toplo sočutje !
t Urška Kralj. (Eisenkappel—Železna Kapla.) V jeseni pada listje z dreves, po senožetih spijo
pod zimsko odejo rožice, da vstanejo spomladi v novo življenje. Tako je Stvarnik vsega življenja odpoklical z zemlje blago Urško Kralj. 18. nov. t. 1. je med zvenenjem opoldanske Avemarije izdihnila svojo dušo. Rajna je bila zvesta Bogu in narodu. Kruh si je služila z šivanjem. Naročenih je imela več listov in jih je rada prebirala onim, ki niso zmožni branja ali pisave. Bila je vzorna cerkvena pevka, posebno skrb pa je posvečala olepševanju farne cerkve ter širila pobožnost do presv. Srca Jezusovega. V občevanju je bila prijazna in dobra, ostro pa je obsojala neznačajnost in prazno besedičenje. Bog ji bodi plačnik!
Za tiskovni sklad so darovali:	Celnar Franjo,
! Celovec, 2,50; Poljanec Vinko, Škocijan v Podjuni, 3,30; Celnar Franjo, Celovec, 4,—; neimenovan iz Podjune 1,—; Celnar Franjo, Celovec 4,—; Novak Marija, Št. Tomaž pri Celovcu, 1,—; Tone Sloki, Celovec, 3,—; Gozdni mož v Št. Jakobu
I	S; Klub koroških Slovencev v Mariboru 250 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala z željo, da bi našli mnogo posnemalcev.
Še par novic. — V praznikih je napravil 241etni mizarski pomočnik Unterlechner iz št. Ruperta pri Celovcu smučarski izlet v planine. V snegu se je izgubil in so ga drugi dan našli zmrznjenega. — Zbornica javnega uradništva je določila fond 100.00 S za posojila članom, ki se nameravajo poročiti. Tudi dunajsko trgovsko udruženje je v iste svrhe dovolilo enako visoko svoto. — Sredi decembra so v državi našteli 272.768 podpiranih brezposelnikov. Največ brezposelnih je na Dunaju (107.207), najmanj pa jih ima predarlska dežela. — Brezposelni slikarski pomočnik Bergar iz Št. Vida ob Glini požril v obupu celo žlico. — V vojaški bolnici v Thomu na Tirolskem se je rodilo dete s tremi očesi. — Karl Ferra, trgovec iz Drveše vesi pri Pliberku, ima 16. januarja v Pliberku sodnijsko poravnavo. — V božični številki našega lista smo priobčili med domačimi vestmi dopis z Radiš. Pazljivi bralci so sami popravili Radiše v Med-gorje, kakor bi se moral dopisni naslov glasiti. — V Ljubljani je v decembru umrl znani slovenski komponist Emil Adamič. — V Vrbi so zaprli hotelirja Knessa, ker je osumljen, da je svoje gospodarsko poslopje sam zažgal. — Domnevana morilca Ane Štular iz Železne Kaple so zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. — V državi so po poročilih inozemskih listov zaprli v zadnjem mesecu več tisoč hitlerjancev. —
II	NAŠA PROSVETA fl|
Kos našega življenja.
„Je žalost prevelika Marije Device, se jej v srce smili ubogo Detece.
Je celo še nedolžno, staro šele osem dni, pa mora že trpeti, preliti svojo kri.
An’ srečno novo leto vsem skupaj vunšamo, zato ker mi kna vjimo, kdaj mi umrjamo. Zato pa mormo biti pripravljeni vséle, al hočmo zadobiti nabeško vesele.**
(Novoletna z Radiš.)
Radiški fantje imajo lepo, drugod nepoznano navado. Na Novo leto se podajajo v večjih in manjših zborih po vaseh od hiše do hiše in pojejo zgoraj navedeno novoletno voščilo. Ljudje jih radi sprejemajo in pevce za voščila gostoljubno nagradijo. Ta svojevrstna novoletna voščila so stara že precej nad sto let in se ohranjajo od roda do roda.
Narodni običaji, kot je to novoletno petje na Ra-dišah, so izraz nekdanje podeželske skupnosti in povezanosti. Mi življenja pred petdesetletjem in stoletjem niti ne moremo več prav razumeti, ker smo se vrodili v dobo, ki ni imela smisla za skupno, vzajemno življenje v družini, vasi in narodu. „Šapanje“ na dan nedolžnih otročičev, koledovanje sv. treh kraljev, jurjevanje in še sto običajev, zdijo se nam morda še nekak častitljiv kos nekdanje dobe in jih stavimo v vrsto starih narodnih noš, stare kmečke oprave, nekdanjih navad ob kmečkem ženitovanju in drugo. Morda čutimo do njih še neko spoštovanje, a ne vemo več,' kaj bi z njU mi v naših dneh.
Včasih pa je mislečemu človeku pri srcu, da bi se spoštljivo odkril in priklonil tem čudovitim kosom nekdanjega življenja. Kako zelo so se morali čutiti naši stari očetje in predniki medsebojno povezani, da je bilo vse tedanje življenje prepleteno 7. dokazi skupnosti in občestva! Življenje s Cerkvijo, delo v naravi, domača žalost in bolest, vse to 1 je našlo v dušah prednikov večji in silnejši odmev
nego dandanes. Ta odmev je bil tako močan, da je zajel vse podeželje v eno samo družino. Veselje in žalost, delo in zabava, delavnik in praznik je zadobil svoj povdarek šele iz skupnega doživetja: šele tedaj je bilo veselje pravo, če ga je poedinec zamogel deliti z drugimi: tudi žalost je bila vidna šele, ko je žalovala vsa velika družina vasi ali fare bodisi ob pogrebu katerega svojih članov, ob nesreči ali sličnem. Nedelja in praznik sta morala pa biti naravnost občestvena dneva, ko je živela samo velika družina.
Mi bi morali dokaze nekdanje občestvenosti in skupnosti na deželi varovati z večjim Ijubosum-njem. Ves svet kriči iz svoje raztrganosti, tudi naša vas boleha na tem, da ostajajo od nje samo še drobci poedinih ljudi in nič več skupnosti. Že smo dvignili našo lepo narodno pesem do njene prave lepote in reči smemo ob pogledu na naš pevski svet, da se ob narodni pesmi dogajajo čudeži novega hotenja kmečke naše mladine. Ob pesmi se poraja v naših srcih vsaj neka slutnja, da spadamo skupaj in moramo skupno nositi svojo usodo, da bo znosnejša. Še bolj prihaja čut skupnosti na deželi do izraza v običajih. Ko so lani v neki fari odrastli fantje podajali sv. tri kralje in to z občudovanja vredno dostojnostjo, so ljudje strmeli in jih radostnih obrazov pozdravljali vsepovsod. Seve je bilo tudi dovršeno petje fantov-kraljev, a predvsem pa prisrčna izpoved božične misli v fantovskih srcih, da so si ljudje še zanaprej želeli sličnega koledovanja. Kar prijetno je bilo čuti, da v tisti fari ne bodo več poniževali koledovanja v nekak „kšeit“, kot se to običajno dogaja. Pa koledovanje samo je komaj šele delček iz vrste pestrih narodnih običajev in napisali bi celo knjigo, če bi hoteli obravnavati še druge, ki so spremljali nekoč leto in njegove prilike.
Ponekod uvajajo med nas narodne plese, češ tudi ti so narodno blago. Mnogi od njih so resnično lepši od raznih iz mesta prinešenih salonskih plesnih manir. A ti narodni plesi so naši duši tuji in se tudi nikakor ne uvajajo iz spoštovanja do našega podeželskega sveta, marveč z namenom raznarodovanja. Zdijo se nam kakor letošnji šentiljski Miklavž, ki se je po stoletjih naenkrat spomnil, da ne prihaja med nas delit darove, marveč ponemčevat naše otroke. Je bil pač najbrže iz drugega kraja, ne z nebes. V takih slučajih bi želeli, da bi bilo naše ljudstvo bolj samozavestno in ponosno in se nikakor ne pustilo motiti po darovih ali po prikupljivi melodiji. Kar je tuje, ostane tuje! Če ga prevzameš, postaneš tujec na lastni zemlji, domače življenje pa te ob času izvrže, ker ne spoštuješ njegovega paragrafa.
Spoštuj očeta in mater, pravi zapoved, ki obeta dolgo in dobro življenje na zemlji. Pri tem meni tudi, naj spoštuješ ves stari svet, iz katerega izhajaš. Njegova starost te sili k spoštovanju, njegova lepota pa k občudovanju. Slep si, če teh biserov na poti podeželskega življenja ne pobiraš in ohranjaš! Kajti po njih zamoreš spet nekoč obogateti!	r-
To je življenska disciplina! Zanimivemu pogovoril sem prisostvoval. Pred neko prireditvijo u-govarja nek fante: čemu bi pel in igral, saj me nihče za to ne plača! Navzočo družbo je ugovor pretresel, kot bi v njem čutili nekak dih smrti. Pa se oglasi mlad, za dobro in blago vnet fant. „Pri-jatelj, najprej plačaj svojo mater za bolečine in skrbi, v katerih te je rodila in vzgojila, plačaj svojo družino, ki te je desetletja varovala in negovala, plačaj vse prijateljstvo in ljubezen, ki si ju užil, plačaj svoj narod, v katerega besedi govoriš in v katerega duhu misliš, plačaj končno svojega Stvar-nika. ki ti je podaril življenje in vse, kar imaš — potem smeš zahtevati račun tudi za svoje društ-veno delovanje.u — To je bil življenske discipline poln odgovor na plitko, prostaško sebičnost, na ono sebičnost, ki je spravila pedince, narode in ves svet na rob propada! Prijatelj, kako bi odgovo-
rÌl ti?	*	, tr „
Pevski prireditvi v Žitari vesi in Železni Kapli
sta ob vzorni disciplini podjunskih pevcev in pevk ter tamburašev in se ob izredni udeležbi postali krasna manifestacija za našo lepo melodijo. Kot ustvarja v Rožu naša melodija prave čudeže v slovenskem rodu in še posebej med mladino, tako jc sprejema tudi Podjuna z rastočo ljubeznijo in navdušenjem. In prav je tudi, če prehaja povdarek pevskih prireditev vedno bolj na kakovost našega petja, kajti tod je jamstvo, da bo to silno pevsko gibanje živelo in rastlo še naprej. V Zitari vesi je triumfiral v prvi vrsti 80 pevcev broječi
skupni zbor z narodno in umetno pesmijo, v ka-pelški dvorani pa so prišli posamezni zbori boljši do izraza. Vsekakor so poslušalci in pevci prišli do prepričanja, da je v gojitvi slovenske pesmi, narodne in umetne, morda najhvaležnejši kos pro- j svetnega življenja. Uspeh obeh prireditev nam na- j laga naloge, da bomo odslej morali posvečati petju še večjo pažnjo. Zato ob iskreni zahvali za dopri-nešene žrtve prepustimo nadaljno besedo našemu strokovnemu ocenjevalcu, ki se bo oglasil v prihodnji številki s svojo kritiko.
Naše prireditve. V nedeljo 3. januarja priredi šentvidska „D a n i c a“ ob 3. uri popoldne v dvorani pri Voglu v Št. Primožu krasno igro »Henrik, gobavi vitez“. Med odmori poje domači pevski zbor in svirajo gališki tamburaši. Pridite!
— V nedeljo 10. januarja zaklujučijo I tečajnice gospodinjskega tečaja v Glin j ah svojo šolo z lepo prireditvijo. Od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer so pri Cingelcu razstavljeni kuharski izdelki in se prodajajo v prid te-j čaju. Ob 3. uri pop. i s t o t a k o pri C i n-; gelcu petje, tamburaši, govor, več j j šaljivih prizorov in veseloigra „Ve-I dež“. Prihitite od blizu in daleč! — Na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo 10. t. m. nastopijo dekleta izobr. društva v Melvičah na Žili v igri „Sv. Cita", melviški fantje pa v šaloigri »Kmet hi fotograf". Začetek obakrat ob pol 3. uri v društ- , veni dvorani.
1 GOSPODARSKI VESTNIKI
Znižanje cen sladkorju, kavi in mleku. — Zvezna vlada si je nadela nalogo, da s časom zniža cene blagu, ki služi ljudski množici v prehrano. Za to je pripravljena znižati uvozno carino oz. javen dohodek pri nekaterih važnejših postavkah v nadi, da bo izpad njenih dohodkov poravnan po večjem | nakupu za prehrano ljudstva potrebnega blaga. Pri kavi znižana carina omogoči nižjo ceno, nadalje ; bo pocenjen sladkorni davek, nakar bodo sladkor- I ne tovarne lahko' znižale cene za sladkor. Cenejši naj po vladni nameri postane tudi mleko' in sicer | potom gotove preosnove v upravnih aparatih. To j vladno delo bo našlo med ljudstvom hvaležen od-Ì mev. — Velike so nade, ki jih avstrijsko kmetijstvo sfavlja na trgovinsko pogodbo z Nemčijo-. Gre ; predvsem za povečanje kmetijskega izvoza v rajh in dosedanji potek pogajanj, ki se vršijo na Dunaju, i da upati na znaten uspeh.
Kadar kupujemo molznico, moramo gledati na več stvari. Najprej je važno, da nobene krave ne ! kupimo pri jaslih. Treba si je žival ogledati zunaj. Koža dobre molznice je na vratu drobno nagubana ali sploh brez gub mehka in prožna. Razdalja med zadnjo in prezadnjo rebro, kjer je prsni koš najširši, mora biti pri prav dobrih molznicah 4, pri srednjih 3 prste široka. Mlečna žila, ki se vije na spodnji strani trebuha nekako do sredine trupa, naj je velika. Vime mora biti enakomerno, mehko in drobno dlakasto. Poleg še drugih značilnosti' je važna hoja in oblika celotnega trupa in posebej glave. Dobri živinorejci spoznajo dobro molznico često po obliki glave in celotnega trupa. Prej da damo roko za sklep pogodbe, je dobro, če žival pregleda tudi živinozdravnik na njeno kri in mleko.
V gotovih slučajih je slednja previdnost sila umestna, četudi nas stane denar. Boljši je biti pred nakupom previden, kakor pa po nakupu razočaran in nevoljen.
Zanimiv sadjarjev poizkus. V »Sadjarju in vrtnarju" poroča nek gospodar, kako je neko svojo dvanajstletno nerodovitno jablano, ki še ni rodila sadu, prisilil k rodovitnosti. Sadjar je najprej dognal, da porabi nerodovitno drevo ves sok samo za rast in da mu je treba zato sok zadržati v vejah. da nastavi rodni les. Preden je začelo drevo odganjati, je prevezal vrh in veje s srednje-debelo žico tik ob deblu. V juniju je žico, ki se je začela zajedati v les, odstranil. In uspeh? Par mesecev pozneje je bilo drevo en sam čudovit šopek, v jeseni pa polno najlepših jabolk.
Beljaški trg. — Zelje 30—40, karfijol 90, kolerabe 40, rumena repa 40, bela 20, pesa 40, endivija 10, čebula 50, česen 1,60, špinača 1,20, redkve 30, i peteršilj 60, kislo zelje 60, kisla repa 40, namizna I jabolka 60—1,00, namizne hruške 80—1,00, goveje
meso 2,00—3,20, telečje 2,20—3,20, svinjsko 2,40 do 3,20, ovčje 1,60—2,00, prekajeno 3,00—4,00, orehi 1,00, posušena jabolka 3,10, suhe hruške 80—1,20, suhe češplje 80—1,20, sirovo maslo 3,20, čajno 4,00. strd 4,40, pitane kokoši 2,50, kapuni 3,60, stare kokoši 2,30, race 3,00, gosi 8, jajca 19, vložena 15 g za komad.
ZANIMIVOSTI
Narodni socializem v — Afriki. Hitlerjanci razvijajo v Afriki živahno propagando. Na ozemlje nekdanjih nemških kolonij prihajajo nemški skavti, ki širijo novo nemško vero. Ker biva v Afriki precejšnje število Nemcev, ki se živo zanimajo za usodo svoje stare domovine, je umljivo, da je ta propaganda zelo učinkovita. V zadnjem času so dobili v Afriki tudi že svojega „Fiihrer-ja". Angleži, ki upravljajo sedaj to ozemlje, so sila zaskrbljeni vsled novega razvoja. Vlada je odredila številne preiskave ter našla mnogo propagandnega in prevratnega materijala.
Mož, ki ne mara zime, je neki Anglež z imenom Bellew. Pravi, da niti alkohol in niti nikotin ne škodujeta zdravju tako kakor zimski mraz. Zato potuje sam za soncem in prebiva samo v sončnih, toplih deželah. Danes je star 87 let. Bilo mu je 22 let, ko je začel bežati pred zimo in postal oboževatelj sonca. Torci že pol stoletja ni videl snega in zime. Je čudovito mladeniški in čita brez naočnikov ter dnevno pokadi več cigar. Pravi, da bo prekosil očeta, ki je dosegel 93 let.
Revolucij'a med opicami. V londonskem živalskem vrtu vlada že par tednov veliko razburjenje. Mlad pavian je Marku, »kralju opic", pred daljšim časom ukradel samico in čeprav mu je Marko dal občutiti svojo jezo, je te dni spet ugrabil mlado opičjo gospodično iz njegovega harema. V opičji kletki je prišlo do pravcate vojne bitke. Opice so se razdelile v dva tabora in sicer v tabor kralju zvestih in tabor revolucijonarjev. Zmaga pa je pripadla — opičjemu strežaju ki je s palico kmalu pomirii svoje varovance.
Listnica uredništva. G. P o ž u n Hinko. G. Radgona. Uprava vam sporoča, da je naročnina plačana do konca tekočega leta. — G. Lojze. Č. Dolgovezen si in treba je bilo Škarij. Pa ne boš hud? — G. R. S. Med najmarljivejšimi sotrudniki si in dobiš književno nagrado. — G. M.M. Kaj bi se solzil! V resnici nas ni niti za enega manj. Pojdi m prireditve im boš videl, kod se narod danes zgrinja! Zato proč s praznimi ‘tožbami, zgrabi za kramp, delaj v prosveti, širi naš list, pridobivaj Mohorjevih udov, delaj, delaj! — G. F. M. Hvala za prijazni pozdrav in razglednico-. Z vsebino zadovoljni in je v redu. Torej leta 1939! — G. U. F. Skupni potni listi še niso dovoljeni. — G. J. M. Rajši ne bomo šli na led. — O. J. Tvojo željo, naj bi letos prosvetna zveza priredila za fante smuško tekmo, smo oddali naslovu. Mi pa smo bolj za komodne sanke. — Č. g. V. A. Ja! Mladinski zakon stopi šele s 1. aprilom v veljavo, termin je torej preložen za cele tri mesece. — Č. M. F. Iger ni treba predlagati v cenzuro. — Našim dopisnikom. Uredništvo bo -ta teden nagradilo najmarljivejše sotrudnike, da mu ostanejo zvesti tudi v bodoče in pridobijo še druge sodelavce. Novoletni pozdrav!
ZAHVALA.
Potrti vsied nenadne in bridke izgube naše ljubljene žene in matere, gospe
Marije Miklin,
roj. Kraut
se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, ki so rajnki izkazali zadnjo čast. Posebna zahvala domačemu č. župniku za tolažilne besede ob grobu, pevcem in vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani. Vsem Bog plačaj!
V Vogrčah, v decembru 1936.
Družina Miklin.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za
Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt. Achatzelgasse 5. Tiska Li do v a tiskarna Ant. Maclmt ‘n družba, Dunaj, V., Margaretenplatz 7.