85. številka. Trst, v sredo 16. aprila 1902. Tečaj XXvll „Sdlmost" Izh «ls ••krat mm iaa. raznn aedelj la ■ r«*niknv. ob 4. ori iTeČer. j Šareča! na znaia : t* celo ieto ........ M kros ta pol leta ...... ...IS „ :B jeUt leta ........ C n » en m ene c ........ S krosi naročnino je plačevati naprej. Ha na* OČOfe brez priložene mrofnio« n« avrtv* a« d žira. _ / O tchakarnab v Trstu se taatazne Številke po (»▼•a Trata pa po 8 tu se prodajajo po-6 #to;:nk '3 nintinlr (4 nvč.l Glasilo političnega društva „Edmo«t" za Primorsko. Telefon Str. 870. T etiiMtl j« 0*1*11 •e račanajo po »retah v petitu. Xs »ei-kramo atrofilo • primernim popui.tom P oa lan a, osmrtnice in javne zahvalo do-mm& Oflaei itd. ae računajo po pogodbe Vel dopisi naj se pošiljajo uredništva Nafrankovani dopisi ae ne aprejemajo Rokopisi se ns vračajo. HaroČnino, reklamacije in oglate apre-lema vpravalltvo. Naročnino in oglase je plačevati )occ Trst. Ižre4Blltva In tiskarna se nahajata v oiici Oarintia Stv. 12. I pr*»ul4t»o. ■prejemanje iuanatur v ulici Molia piccolo Siv. 3, It. naiiftt. Idajatelj is odgovorni urednik Fran Oodnik. Laeinik konaorcij lista Kdiaoet" Natisnila tiekarna koneorcija lista „Edinost" v Trst fflMtS CGlCIII slovenski polili ji. Iz gromade polemičnih sestavkov, ki so se nabrali v »Soči« in a Slovenskem Narodu« povodom in radi celjskega vprašanja, smo izbrali članka v »Slovenskem Narodu« od 3. aprila (pod naslovom »Celjsko vprašanje«) in o*I 12. aprila (pod naslovom »Epilog polemiki o Celju«): v ».Soči« od 5. aprila pa članek pod naslovom »Ne slepimo sel« Povdarjamo pa še enkrat, da nočemo obnoviti polemike radi celjskega vprašanja samega ! — Ce se bomo ven dar-le zopet in zopet dotikali tega vprašanja, godilo se bo to v toliko, v kolikor je ist > glasilom narod no-na pred ne stranke dalo povod za obsojanje dosedanje politike Slovencev, oziroma za razgovor o vprašanju : kakova ne bodi slovenska politika, da ne bo donašala škode, in kakova boli v bodočnosti, da bo koristna za narod ?! Pa še nekaj — tako mimogrede! V vihri slovenskih l>ojev in homatij, v navskriž-nem ognju, kateremu so možje, ki stoje za tem našim listom, izpostavljeni ne le kakor novinarji in politiki, ampak tudi kakor osebe, se nam je sicer koža precej utrdila. Možnost eventuvelnih osebnih napadov v bodočnosti tudi danes puščamo popolnoma iz-pred očij. Drugače pa je, kar se dostaje kvalitete tega lista kakor priznanega glasila jednega važnega odlomka naroda slovenskega, in kar se dostaje j>olitična kvalitete mož, ki nosijo odgovornost za politični in narodni razvoj v tem odlomku naroda. Gledi^ časni -ške kvalitete našega glasila in politične kvalitete onih, katerim je glasilo, moramo pa že želeti, da se ne postavlja v krivo luč, kakor se je dosedaj le prerado dogajalo. Povdarjamo torej, da tudi v teh člankih nam ni niti na kraj misli, da bi hoteli pisati kake politiške dogme, nepremične zakone in neoporečne nauke ; da bi hoteli koga moj-strovati ; da bi pretendirali, naj se nas priznava nezmotljivimi ; da bi hoteli, ker Be čutimo nekako vzvišene nad vse druge (to se nam kaj rado očita), drugim diktirati nazore in oktroirati svoje stališče! Ne, mi se hočemo v teh izvajanjih le posluževati pravice, ki pripada vsakemu javnemu glasilu in katero je posebno glasno in opetovano rekla- miral za-se ravno »Slov. Narod« v svojih polemikah radi celjskega vprašanja. Pravico namreč do svojega lastnega me-d e d j a in do svobodnega, neomejenega izražanja in zastopanja tega menenja. Sedaj pa k stvari ! V Članku od 3. aprila povdarja »Slov. Narod« takoj uvodoma : »Slobode, stvarno in resno razpravljati o tem vprašanju, si ne damo kratiti od nikogar. Naše stališče nam je pri tem otežko-čeno, ker naši nasprotniki zbirajo svojo glavno moč jedino le v ta namen, tla bi stvarnost in resnost iz razprave iztisnili«. Potem sledi daljša polemika proti praški »Politiki«, izlasti pa proti »Slovencu«. V svojih izvajanjih proti temu zadnjemu listu pobija »Slov. Narod« Četorico glavnih vzrokov, ki jih je »Slovenec«, oziroma njega dopisnik navel proti kompromisnemu predlogu v celjskem vprašanju. Svojo argumentacijo pa zaključuje »Slov. Narod« tako-le: »In, alinamnajugu ne preti velikanska nevarnost, da pade s Celjem tudi Pazin? O tem razmišljajte, gospodje, potem pa nam mirno in stvarno odgovarjajte ! Aro pa pišete neslanosti o renegatu Schweglu, in druge take oslarije, ako pri tem pljujete na dr. Tavčarja, nikari misliti, — da ste s tem vse _ dokazali, kar je pri celjskem vprašanju dokazati potreba !« V članku »Slov. Naroda«, naslovljenem »Epilog polemiki o Celju«, pa čitamo v uvodu: »Lahko je in ceneno, delati politiko, ki odgovarja čustvom mase, in zastopati stremljenja, ki najdejo v srcih ljudstva glasen odmev, ali kdor hoče svojemu narodu res dobro, ta ima dolžnost, da se oglasi in da zastopa sv oje prepričanje tudi tedaj, kadar ima zavest, da njegovo raenenj e ne najde odušev-ljenega pritrjevanja." Potem nižje doli: »Kdor ni popolnoma zaslepljen, kdor ima le količkaj politične razsodnosti, tisti mora vsaj po dogodbah zadnjega časa priznati, da glede celjskega vprašanja ni doseči miru drugače, kakor potom porazumljenja z Nemci in da silnemu boju ne bo konec, dokler se ne ustvari mej prizadetimi bojevniki nekak modus vivendi. Mogoče je to samo na ti način, da tako Nemci kakor Slovenci nekoliko odnehajo od svojega stališča, da ne bo nobeden na dobičku in nobeden na škodi. Pošten kompromis ni nobenemu narodu na sramoto, zlasti pa ne narodu, ki mora takorekoč dan na dan občutiti, fcolikrat premaga moč pravico." In dalje : „Mi smo stali in stojimo glede celjskega vprašanja še danes na vseslovenskem stališču, ker vpoš'evarao korist vsega slovenskega šolstva, Celjani pa so se postavili na strogo lokalno stališče in nečejo nič slišati o kakih ozirih na korist vBega slovenstva".... -.Naj ima naš nastop glede celjskega vprašanja kakoršenkoli končni uspeh, naj se že doseže kompromis ali ne, na vsak način imamo zavest, da smo izpolnili svojo narodno dolžnost. Slučajna zmaga v parlamentu nas ni omamila; tudi ko je bilo slučajne zmage vse pijano, smo se ravnali po nauku, daje modro postopanje v politiki dostikrat več vredno, kakor najlepša zmaga, in da moder kompromis, s katerim se ustvari nekaj trajnega in sigurnega, je bil vselej in povsod več vreden, kakor posest, ki visi v zrak u". V naslednjem članku prinesemo nekoliko argumentacije iz „Soči nega" članka. PODLISTEK. 76 Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-& IV. »Milostiva gospa«, je rekel Klari, »priredite postelje za gospico. Leči mora nemudoma. Huda Idi je pretresla njene živce tako, da se bojim nevernih posledic. V7 kolikor mi l»o mogoče, delati čem, da odstranim nevarnost«. In res so odveli Lucijo v spalnico. Kakor je prorokova! doktor, lotila se je je silna mrzl e t. Kakor neumna je deklica govorili iz spanja vso noč ter je stokrat klicala dragega : sedaj jezno, sedaj milo, sedaj v tmehu, sedaj v joku. A vsaki klic plamtečih očij je bil oster nož v srce Dobranićevo, ki je Kakor veren strežaj čuval svojo jedinico vso doc. No, proti jutru so ga zapuščale moči in ko je bila sveča skoro do-gorjena, klonila mu je težka glava na raz-žaIbščena prsa. Ljuta bolezen je vstrajno razde vala nesrečno deklico, da, za prvi čas je bila mrzlica tako huda, da se je tudi sam zdravnik bal za življenje deklice. Nu, deklica je bila močna, krepki nje organ zem se je uprl hudemu navalu in bolezen je obrnila na bolje. Ves ta čas je Dobranic pazil in čuval svojo hčer z ljubosumnim očesom, ter je, kolikor je bilo mogoče, odvračal od nje Klaro. Ob tem je ljubeči oče pretrpel strašne muke, katerim so bile žive priče čite na njegovem licu. Ta nekdaj živi, duhoviti obraz je bil sedaj rumen, razoran, drhteč; tisti žarki očesi, ki sti za mladih let ponosno plamteli v svet, sti bili sedaj motni, pobledeli. Tužni Bti blodili ' po zemlji, kakor da iščeti nekaj, a ko je Dobranić v tihi noči sam sedel poleg dremajoče hčere, obračal je oko na svojo miljenko in mnogokatera vroča solza je kanila na njegovo roko. Toli nežno, toli milo, ne gleda niti mati svojega deteta v zibeli. In kako ne bi! Za njim je stalo izgubljeno življenje, v njem je živela še zavest, da je po svojih sposobnostih mogel postati odličen Človek, a pred njim se ni odpirala pot srečne bodočnosti, ampak beda in nevolja. Domovina ga prezira, žena mu, začetnica vsega zla, izdala ga je ; lahkomišljena nrav sina mu ni obetala nad, stari prijatelji so se obrnili od njega — samo jedno ljubeče srce, jedna iskrena duša bila mu je ostala, njegova hči, a nad to blago je sedaj plavala smrt. Bil je strt, brez življenja, bil je dete brez volje; samo jedna želja je živela v njegovi duši, da reši ljubo dete, kateremu je nasprotna usoda naskokoma Politični pregled. V Trstu, 16. aprila 1902. Italijani in Nemci. Te dni, ko se je ogorčenje Nemcev proti Italijanom radi celjskega intermezza nekoliko poleglo, so italijanski listi v TrBtu z velikim veseljem prinesli sporočilo, da so nesporazumljenja med Italijani in Nemci poravnana in da so vnovič vstopili v zvezo med seboj v vzajemno obrambo narodnih koristi. < •žirom na to vest prinaša »Agramer Tagbiatt« članek, ki se bavi z razmerjem med Italijani in Nemci ter izvaja, da te vesti ni jemati pretragično. To pa že zato ne, ker Nemci sami niti med seboj niso v skladu. (Tu pa dodaja zagrebški list velepotrebno pripomnjo, da mi • Slovani ne smemo nič računati na to nemško neskladje, ker sovražtvo proti nam jih bo že družilo zopet). Ali to je bolj pristranska stvar, v ranila srce. A, če mu še to prepade, potem mu bo le obžalovati, da se je kedaj porodil na ta svet, potem mu bo znoreti ali ubiti se, ker se mu je zdelo krivično, da se njegova slabost huje kaznuje, nego pokvarjenost velikih zločincev in izdajic. No, na srečo je nekoliko jakost telesa, nekoliko spretnost zdravnika, odklonila smrtno nevarnost od mile Lucijine glave. Oh. kako mu je vsklikala v notranjem duša, ko so mu rekli, da bo živela dalje, ko je videl, da se na trepalnice j tega bledega angelja spušča mir^nosno spa-j nje, angelja, ki ga je edini še vezal s tem s vetom. Mej tem je Evgen delal in si prizadeval na vse načine, da bi izvedel pobližnjih vesti o Vladimirjevi smrti, ki je bila v vojnem buletinu s tako grozno kratkostjo naznanjena. Slednjič je doznal potanjkosti, da se ni moglo več dvomiti na smrti nesrečnega mladeniča. Vse vesti so naznanjale, da je kompanija Vladimirjeva hudo naskočila na selo, v kateri so bili utrjeni madjarski pešci. Po drugem naskoku so naši »krajišnici« udrli v 1 selo in po hišah in ulicah se je vnel hud boj. Že bo se začeli Madjari umikati ; naši 'so jih gonili brezobzirno, a pred vsemi Vladimir oe svojo četo. Tedaj pa se je četa honvedskih huzarjev iznenada zaletela v naše glavnem pa je umljivo, ako si Nemci prizadevajo, da bi Italijane potegnili na svojo stran. Sicer pa so bili Italijani že v minoloBti v zvezah z Nemci. Toda vse te zveze ne morejo biti trajne. Pred vsem treba imeti pred očmi, da ima Germanstvo tendencijo za širjenje na jug, kar tudi Italijanstvo (naše monarhije namreč) spravlja v nevarnost! Ropot med Nemc» radi Celja se je kmalu polegel, ker Nemci uvidevajo, da potrebujejo Italijanov, in skušajo, da bi uverili Italijane, kako da tudi oni (Italijani) potrebujejo Nemcev ! Zagrebški list sodi, da ne pride do formalne zveze, sicer pa da se že dogovore in sporazumejo. Ali ta dogovor ne bo druzega, nego Čiuto navadna kupčija, iz katere bo vsaka stran hotela imeti dobiček. Nemci tre-bajo Italijanov, da bi majorizirali desnico, i Italijani pa se nadejajo, da s pomočjo Nemcev uresničijo svoje aspiracije. To ni torej nič 1 druzega, nego tisti glasoviti luogo dl traffico (izlasti za časa Taaffeovega očitani strankam na desni. Op. ur.) Radi tega dogovora slave italijanski listi svoje poslance kakor najmodreje taktike. Res je sicer, da morejo Italijani po taki zvezi dosezati kakov vspeb, ali taki, le navidezni in hipni vspehi imajo navadno že v sebi kal prihodnjih porazov. Ni 3meti namreč pozabiti, da se Nemci nikomur in tudi ne Italijanom na ljubo ne odpovedo svojim aspiracijam v Tirolu in v Primorju. (Ali ni za resničnost te trditve naravnost v klasično dokazilo okolnost, da se je »Piccolo« v isti hip, ko je triumfiral zbok zveze z Nemci, čutil primora-nega peti jeremijade radi imenovanja novega škofa, oziroma radi zistematične infiltracije Nemštva v naših krajih ?!! Luč spoznanja je ob imenovanju Naglovem tako intenzivno zasvetila laškemu glasilu, da se je za hip skliceval celo na ekzistenco Slovanov v Primorju! Opomba ured. »Ed.«) Po zahtevi svojega sovražtva do Slovanov bodo sicer Nemci podpirali Italijane, ali previdno, proračunjeno, da ne bo nimalo prikrajšana njihova germanizatorična politika. Italijani nenijo, da bodo imeli koristi od zveze z Nemci, v resnici pa deiajo le Nemštvu na roko. Veliko vprašanje je torej, da-li je od strani Italijanov previdno in politično modro, da sklepajo zveze z Nemci ? ! vrste in je poklala mnogo naših. Honved-ski častnik je izžgal svojo pištolo na mladega poročnika Milkovida, ki se je zgrudil mrtev v jamo kraj poti. Krajišnici so morali zapustiti selo in svoje mrtve brate; ranjene pa so nekako BreČno rešili. Evgen, nezadovoljen s tem, je dal pisati v Pešto, ne bi-li dobil kakih glasov, ali izvedel je le toliko po ma-djarskih novinah, da so bili krajišnici pri selu U. potolčeni od huzarjev, da je palo mnogo Hrvatov, med njimi tudi nekoliko častnikov ter da so vsi zakopani v jedni jami na vaškem pokopališču. Za imena njihova se seveda ni vedelo, ker so huzarji vse ranjene in zajete posekali ter ni bilo torej koga vprašati po imenu in rojstnem kraju mrtvih. Vse to je Evgen prijavil Dobraniću, a tudi Vladimirjevemu očetu. Dobranid je zganil z rameni, razprostrl roki ter rekel žalostno: »Mrtev ! Bog je hotel tako. Tu lai ne leka, ne tolažbe. Grozna resnica se ne da utajiti. Verujte mi, mladi prijatelj, da me bo Vladimirjeva smrt stala nekoliko let življenja, a m§fjo hčer stane vso srečo njeno. Prosim Vas, prizanašajte jej, da rešimo vsaj zaročnico prijatelja Vašega. Jaz sem star in slab, ona mi je vse, kar imam na svetu, pomagajte na tem prizadevanju«. (Pride še.) Zagrebški list navaja toliko imenovanje Nem^a novim dalmatinskim namestnikom, kolikor imenovanje Nemca novim tržaškim škofom, kakor izgleda germanizatorične politike, naperjene proti Slovanom in — Italijanom. Potem ;zvaja »Agramer Tagblatt« dalje: »Germanizacija f?e ne poslužuje tako brutalnih form kakor irredenta, ona prva deluje po infiltrac ji, ki napreduje počasi, ali tem gotoveje. O baronu Handelu (namestniku dalmatinskem) govore, da je eden najizbor-nejih uradnikov, od doma ie ambicijozen in bogat, ki je došel v Dalmacijo, da povzdigne gospodarsko stanje v deželi. Ali to je le blesteča vnanja stran, za katero se »kriva germanizatorična tendencija. Monsignor Nagi je bil popred dvorni kapelan in ravnatelj Augustineja. Radi visoke učenosti njegove je bil poklican za predstojnika jednomu naj-odlieneiih institutov Rima. Ta dostojanstva mu podeljajo neki nimbus, ki pa ni dru-zega nego vnanjost germanizatoričnih tendencij! Nikakor nismo tako najivni, da bi si varstvo avstrijskih interesov! Eb, da, pri-jemlji slavno in ravnokar obnovljajoč;* se trozvezo kakor le hočeš, od vsake strani od-neseš, o Avstrijec, — krvavo liso ! ! Op. ured.) Posl. Klofač je zahteval od minister skega predsednika, da čim prej odgovori na njegovo svoječasno stavljeno interpelacijo glede dejstva, da se je lastniku neke tovarne za steklo reklo, da je njegov stan nezdružljiv s častjo rezervnega častnika. Ako se tej njegovi zahtevi ne ustreže, prisiljen bo govornik na nasilen način izposlovati si odgovor. Včerajšnja seja je bila zaključena ob 6 nri zvečer. Umorstvo ruskoga ministra Sipja- gilML. Včeraj popoludne je bil v vestibilu palače državnega sveta v Petrogradu umorjen ruski minister za notianje stvari, Sipjagin. Bivši vi-jokošolec v Kijevu, Balšanev, je prišel v palačo v uniformi ruskega adjutanta in pod pretvezo, da nese ministru neko pismo velikega kneza Sergija. Ko je minister stegnil roko, da bi vsprejel pismo, je Balšanov stvu, ki bo korakalo proti Bruselju. — Vlada se sicer popolnoma zanaša na vojaštvo v Bruselju. ne pa tako na ono v provincijalnih mestih, kjer nI izhljučeno, da bi v slučaju revolucije vojaštvo stopilo na stran ljudstva. Tržaške vesti. Koadjutor tržaškemu škofa. Ozirom na vest, da bo novemu škofu tržaškemu pri-dodeljen koadjutor za slovenske vernike in da je za to mesto določen mons. Martellanz, pripominja tudi >Naša Sloga«, da nesrečneje izvolitve si ni možno misliti za Slovence in Hrvate. Martelianz je sicer Jpo rodu Slovenec, ali nič več. On govori slovenski, ali ne čuti slovenski. Ali, kar je najglavneje: on je odločen nasprotnik staroslovenskemu bogo- • tlužju. On je hud latinizator do krvi in za slučaj pa, da so nas tu naše geogratUke in etnografiške vednosti pustile na cedilu, prosimo slavnega poštarja ali poštnega od-pravitelja v Rifenbergu prav lepo za zamero. Bržkone pa nas vendar prav učiti geografija in etnografija, če se smemo zanašati na govorico, da v Rifenberg prihaja tudi kako pismo a slovenskim naslovom. Tako se je bila nedavno raznesla govorica, da je prišlo na tamošnjo pošto pisino z naslovom: »Spoštovana gospodičina Amalija Ličen v Refenbergu, Primorsko^. Pismo pa se ni moglo dostaviti adresatinji. Uvodoma omenjeni najivni ljudje bi sodili seveda, da je funkcijonar na pošti, ki stoji na slovenskih tleh in služi slovenskemu ljudstvu, tudi v slovenskem jeziku napisal razloge, zakaj se pismo ni moglo dostaviti. Jok ! mozga. Našemu narodu bi bilo obupati v tej I 0o9Pod f«»kcijonar v Rifenbergu ni »miga« škofiji, ako bi mu poleg škofa Nemca urinili (tak° bl reAel Lah> naj,ven *Iovek in ve> še za koadjutorja svečenika, ki ga ne ljubi kako to 8re ,n treba ter Je 8VOJ razio£ na' pisal tako-le : »Ohne nahere Adresse unbe- domišljali, da bi mogli Italijane pregovoriti : (ob uri P°P> ustrelil nanj 5 strelov iz ju ne mara. »Naša Sloga« se boji, da se našemu na zbliža nje do Slovanov. Mi bi tudi ne ho- samokresa. Minister je - zadet od dveh kro- rodu te škofije pripravIjajo grdi časi, ali kliče l 1...^!!.! a.____ 1_ __ IT____i ! _ ! _ rro 11__iimv*1 r\V\ ^ n *•« ti ^ no _ teli po-kusiti tega, ker Hrvatje in Slovenci imajo svoje nar a«v n e gelj — umrl ob 2. uri popoludne. vendar, Ja ne smemo obu pa vati radi tega, Balšanev je izpovedal, da je bil o lan- |ker skof(e Jn njjhovi pomo5nibi prihajsjo in z a v e z n i k e i n n e t r e b a j o p o m o či skih dijaških izgred,h v Kijevu kaznovan m 0dhajaj0f a narodi ostajajo? ako jmajo zadostno Italijanov. Le opozoriti bi hoteli Ita- »e je hotei maščevati na ta način. lijane, kako se varajo, ako iz zveze z Nemci Pogodba, glede Mandžurije med pričakujejo kakoršnjega si bodi narodnega Kitajem in Rusijo pomenja novo etapo na dobička. Take iluzije se navadno postopni, ali trdni in svojega cilja vsikdar britko maščujejo. Hrvatje in Slo- | svesti si politiki ruske diplomacije. To je že venci pe upirajo aspiracijam Italijanov, ali druga taka pogodba med Kitajem in Rusijo. oni spoštujejo 1 e g i t i m italijanskega jezika, kulture moralne in fizične sile, da se morejo odločno vpreti vsem nevarnostim, bilo duševnim, bilo telesnim. »II Piecolo« in »I/ Ainico«. Prvi teh dveh listov je židovski list. Drugi pa je baje glasilo italijanske katoliške duhovščine. V sov- Nemštvo pa stremi po germanizaciji jani mu pomagajo na tem ! n o povspeševanje Prva je bila sklenjena leta 1851) in ta druga, ragtvu do Slovanov se pa jeden od drugega starJa' re in narodnosti, sklenjena sedaj konečno veljavno, popolnjuje malo ali celo nič ne razlikujeta. Da, večkrat ja9n,la""1 8tellbarr da naehrere gleiehen Namens«. Pa je še ljudi na svetu, ki govore bajko, da smo mi Slovenci vredni jednako-pravnosti ! Ali na jednem smo hvaležni gospodu — Nemcu v Rifenbergu. Brez šale, zares. Z njegovo pripombo, da je tamkaj celo več Ličnov, nas je potolažil, da ne vara slutnja, da je Rifenberg vendar-le na sloven-ski zemlji. Bog naj jo ohrani tako, to rifen-berško zemljo, potem se smemo nadejati, da prihodnja generacija bo videla tam tudi poki bo znal slovenski pisati svoja po- Norc razglednice. Gospod Janko Trošt a Itali- ono prvo. To dokazuje, najlepše, kako stalna trobita v tem pogledu v jeden in isti rog. in dosledna v svojih stremljenjih je vnanja Tako sta se našla tudi sedaj, ko so raznesli Je zopet založil troje vrst novih razglednic. Državni Zbor. — Zbornica poslancev, politika Ru«ije. Tudi po no\ i pogodbi ostaja ij9tj govorico, da bode novoimenovanemu tr- Prve obsegajo na levi strani zgoraj pogled — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega po- pripadništvo Mandžurije k Kitaju, ali ta ve- žaškemu škofu, ki ne zna niti besedice slo- Da mesto Trat> spodaj in ob strani je pa ročila.) likanski kompleks je še tesneje pritegnen v venskega in hrvatskega jezika, prideljen neki uvrščeno 12'tržaških slovenskih vasij. Druga V nadaljevanju razprave o naslovu »ljud- sfero ruskih interesov. Mandžurija ostane koadjutor slovanske narodnosti. Mi se za vrst razglednic nam kažejo sliko velikega kaske šole« proračuna naučnega ministerstva je pod Kitajsko vlado in — pod rusko kontrolo, danes nočemo spuščati v širjo kritiko na^a 8 pravoslavno eerkvijo, razglednice tretje govoril slovenski posl. dr. I. Žitnik. In da bo Rusija mogla najizdatneje vršiti njjju pisave; opomnimo samo, da trdi »Pic- Govornik je odgovarjal na izvajanja min. to kontrolo, v to jamčijo železnice, po katerih colo«, da živi v tržaško-koperski škofiji ve-predsednika v seji od minolega torka glede je Rusija spojena s kitajskim morjem. Ali čina Italijanov. To pa ni res in »Piccolo« vrste pa obsegajo razgled na vse mesto Trsta, ako se je gleda od obeliska na Opčinah. Razglednice so jako lično in najoku3neje celjskega vprašanja. Dasi so ta izvajanja, je najvažneje je določilo v novi pogodbi, ki se v e d o m a trdi neresnico. Ako židovski list sestavljene ter tiskane na jako finem belem izvajal je govornik, povzročila na levici ži- glasi, da ima Ru-jija pravico od-jtopiti od po-vahne prigovore, vendar niso Slovenci zado- godbe, čim bi v Kitaju n-tvstali nemiri ali neresnico trdi, ni nikako čudo, da pa tudi »L'Amico« to židovsko n e r e s - volini z odgovorom mi nisterskega predsednika, ako bi druge države hotele ovirati Rusijo v nico ponavlja in trdi, se to, mo- ramo reči, jako slabo prilega glasilu italijanske k a t o i. d u -duhovšČi ne. (To sodbo o »katoliškem "temveč se nikakor ne morejo sprijazniti se izvrševanju te pogodbe, aii ako bi Kitaj kršil stališčem vlade. — Ministerski predsednik katero nje določil. Očevidno je v tej pravici, je v dotičnem svojem govoru izjavil, da gla- ki si jo je pridržala Rusiji in v katero je sovanje dne 21. marca ni prav nič izpreme- privolil Kitaj Rusko proti težje dogovoru, ki nilo na stvari, nasprotno pa je re*, da je to sta ga sklenila Anglija in Japonska proti ponatisnili zato, ker jo je izrekla goriška glasovanje mnogo izpremeuilo. Prvič je zbor- Rusiji ; Anglija seveda le z namenom — to »Gorica«, ki menda ni nikak liberalen list. niča odobrila postavko v proračunu za dvo- je že v naravi nje tradicijonalno egoistične Op. ured.) jezične razrede v Celju, drugič pa je zbor- politike — da bi jej Japonska hodila v žrla- Župnik Jnrizza se je izvolil zopet v niča odklonila Stiirgkhovo resolucijo in s tem vico po kostanj. Obe pa, Anglija in Japon- nedeljo v cerkvi spominjati nas novinarjev, priznala, da niti govora ni o razpuščeoju ska, gotovo z namenom, da bi, pod pretvezo nižje gim iazije v Celju. Iz tega pa sledi za varovanja integritete Kitaja pred Rusijo, kaj vlado ustavna dolžnost, da se ne dotika ob- odtrgale od Kitaja. No, Kitajski diplomatje stanka te šole in tudi ne dovoli, da bi jej bržkone niso zaupali mnogo skrbi Angležev za „integriteto Kitaja" in so raje šli tja in so lepo podpisali maodžurijsko pogodbo z papirju. Ker se je prej mnogo tožilo, da nimimo v Trstu, v našem domačem kraju, dovolj slovenskih razglednic, je s tem ustreženo mnogo-kateremu ljubitelju razgledn.o. Razglednice prodaja g. Janko Trošt le »Amicu« smo ca debelo po zelo nizki ceni. Pomnoženje garaizije t Trstu. V > Reichs\vehr« (torej v listu, ki je baje v dotikali z vojaškimi krogi) Čitamo : Štab in 2 batalijona 47. pešpolka, potem 8 lovski ba-talijon se imajo baje za trajno preložiti v drugi majali podlago! Zato naj si vlada zapomni, je vškliknil govornik, da smo mi dne 21. marca zmagali v javnem, poštenem parlament a n e m boju in te zmage si ne puščamo kratiti. Ako pa se vlada boji, da bi In na kako — ljubeznjiv nač n ! Imenoval Trst- Tstotako tudi poveljstvo 2s. divizije nas je assassine! Seveda mora mo priznati, pehotnih čet iz Ljubljane. V resnici se nada ni govoril izrecno o slovenskih novinarjih, lajajo Že v Trstu provizorično, poleg stalne ampak o novinarjih sploh ! Ali kdor pozna garnizije, 2 batal jona 47. polka iz Gorice in relacije gospoda župnika in njegovih somišljenikov in zaščitnikov z uredništvi italijanskih Rusijo. Ta pogodba pa pomenja dobiček za Ijst0v, ta ne bo ugibal dolgo, marv^S poreče vse evropske narode že zato, ker je porušen takoj, da italijanskih novinarjev tržaških go-monopol Anglije in niso njihove gospodarske apcci župnik ni mislil, ko je v nedeijo v l batalijon 27. polka iz Ljubljane. Požar. Smrt v plamena. Sinoči ob 11. uri in pol zvečer nastal je ogenj v hiši št. 1 ulice Arcata. Na upitje stanovalcev so prihiteli gasilci, ki so v kratkem pogasili zveze z vstočno Azijo več odvisne izključno cerkvi izrekel rečeno krščansko-ljubeznjtvo ogenj in izvlekli iz sobe, kjer je bil navstal levica vsled tega ustavila parlamentarno le od Anglije. Saj uče skušnje, da tam, kjer godbo o no\inarjih. ogenj, ožgano mrtvo truplo 70 letne Antonije delo, naj pa viada pomisli, da tudi desnica Anglež izključno gospodari, ne raste more storiti isto!! Ministerski predsednik je za nikogar druzega. sicer rekel, da Slovenci sami niso veseli tega šolskega zavoda, faktum pa je, da je slovenski narod vesel te šole v Celju in da se hoče trava j Ali pustimo to in spoprijaznimo se,| ka- j Costantini iz Palmenove. kor najbolje moremo, z ntodklonljivim dej- ! Nevarnost revolvere V Belgiji, stvom, da nas gospod župnik — ne more. Splošni štrajk v Belgiji v svrho splošue volilne pravice se vedno bolj širi; sicar pa se Koncert >Kola<, ki se je v nedeljo vršil v barkovljanskem »Narodnem domu«, Nekaj druzega, važnejega moramo pa je vspel v vsakem obziru popolnoma ugodno, zabeležiti tu iz propovedi gospoda župnika Dvorana in vrt sta bila popolnoma zasedena novi izgredi. To propoved jo imel g. župnik nepo- V vČerjjsnji zbornici so izjavili liberalni ' sredno pred slovesno sv. mašo po unijatskem poslanci, da odločno zahtevajo revizijo kon- ! obredu. Na to mašo je aludiral gospod žup- te šole tudi v bodoče veseliti. Govor- štrajkovci vedejo mirno in se ne dogajajo Jurizze. nik je govoril nadalje o nalogi ljudske šole sploh ter obširneje o razmerah o ljudskih šolah na slovenski periferiji, osobito na Koroškem !n je zahteval naj se učenci poučujejo na podlagi materinega jezika. Poslanec O ra s c h je zatrjeval, da na Koroškem živč Slovenei in Nemci v miru in slogi ter da so obojni zadovoljni z obstoječimi šolami. (!!!) Temu je sledila vrsta stvarnih poprav- i . in • stitucije, da pa obsojajo nasilno postopanje v dosego te zahteve. Ministerski predsednik Smet de Nac ver je izjavil, da so vse vesti o popuščanju vlade neutemeljene ter da vlada ne misli ' dovoliti nikake koncesije. Posl. J a n s o n je obsojal to vladino kov, o čemer »o se dogodili hrupni prizori izjavo v tako kritičnih momentih, k*r da ista med krščanskimi socijalisti, socijalnimi demo- zveni kakor izzivanje mas. krati in nem-kimi nacij »nalci. (Kakor vedno. Klerikalni poslaner \V o e s t e je menil, To je tista tamozna nemška Gemeinburg- nj nikake nevarnosti meščanske vojne ter sehate! Op. h red.) Slednjič je zbornica je izjavil, da je vsikega dobrega državljana vsprejela naslov »ljudske šole« in je bil dolžnost delati na korist miru. s tem rešen račun naučnega ministerstva. Z^>ornica je prešla potem k razpravi o proiačunu naučnega minister-s t v a. Poslanec V a c 1 a v S c h n e 1 je govoril o bruseljski konferenci glede odprave premij na sladkor in je zatrjeval, da je v* tem vprašanju doživela naša država velik gospodarski poraz, kar se tiče sladkorne industrije. {Kaj bi ne, ko je bilo na tej konferenci v Bruselju odposlancu nemške vlade poverjeno tudi Socijalisti so jako vznemirjeni vsled vladine izjave. Govori se, da zbornica v petek odkloni predlog glede u vedenj a splošne volilne pravice. Tudi 1500 delavcev hersiaiske državne tovarne železa je stopilo v stavko. Socij ali stični poslanec Vander\velde je na nekem včerajšnjem shodu izjavil, da voditelji ne bodo več brzdali ljudstva, ako se nc ugodi opravičenim zahtevam, zapretil je cel<5, da se voditelji postavijo na čelo ljud- nik, vskliknivši nekako: Pa ne smete misliti, da bo slovenska! Ali gospod župnik! Ali slovensko, ali — grško : z dejstvom, da ste dopustili mašo po unijatskem obredu in v nelatinskem jeziku, je že napravljena ljuknja v princip, branjeni od Vas toli srdito — princip ;zključljivosti latinščine v cerkvi! To pa je za nas glavno. Radi te ljuknje, ki ste jo, velecastiti gospod župnik, napravili v latinstvo, Vam prav radi odpuščamo tudi — assassine! Z naših pošt. Poštar ali poštni odpra-vitelj — na to stran nismo obveščeni — v Rifenbergu se odlikuje po neki posebni lastnosti : ali ne zna slovenski, ali pa se čuti tako vzvišenega, da se svoje višine doli suverenim ponosom prezira tisto bagateio, za katero se pehajo te najivni ljudje in jo imenujejo — enakopravnost slovenskega jez'ka na vseh uradih, poslujoČih na slovenski zemlji in za slovensko ljudstvo! Rifenberg je sicer menda na slovenski zemlji in slovensko je menda ljudstvo, kateremu ima služiti poštni urad v Rifenbergu! Tako se nam zdi; to skoraj izključno po udeležencih iz mesta. Glede izvajanja moramo, žal, omeniti, da je možki zbor »Pastir« ponesrečil. Posebno v začetku te pesmi je biio opaziti pomanjkanje potrebne discipline, kar naj bi g. pevovodja v bodoče popravil. Tudi tenor solo v tej pesmi ni bil kos svoji nalogi, dasi je dotični pevec storil vse, kar je bilo v njegovih močeh; solistu je zmanjkav&l glas posebno v visokih legah in priporočati bi bilo, da bi se nekoliko bolj izbiralo o določanju solistov, ker vsak dober zborni pevec ni tudi dober solist. Dobro pa se je izvajal mešani zbor »Večerni zvon«, katerega so morali ponavljati. V bariton-solo »Mornar« je g. Svetina pokazal, da ima prekrasen glas in je kakor začetnik pel jako dobro; seveda se od njega ne more pričakovati one popolnosti v n:jan-siranju, kakoršno zahteva tako težka skladba. Želeti bi pa bilo, da bi se g. Svetina z ozirom na svoj krasen glas spopolnjeval pod spretnim vodstveni. Tudi mešani zbor »Nazaj v planinski r8jc se je pel tako dobro, da so irorali ponavljati. Obe jednodejanki »Xe ulajmo ae< ;n »Josipova suknja c igrali ste se. v*a4 V^ako pričakovanje dobro, in moremo izlasti gospodu Sosiču Če-Jtilati, da je tako dobro izvežbal svojo četo. Tudi vojaška godba je jako dobro in še bolje izvršila svojo nalogo, nego a? cer. Vsakako pa je ta veselica dokazala, da naša javnoBt pri poznava važnost naloge, ki jo naše »Kolo« vrši v širokih plasteh našega življa ter da to društvo uživa nezmanjšane Bimpatije. To naj mu bo v vspodbujo, da bo tudi nadalje neumorno vršilo svojo misijo, ne plaše se težav, kakoršoje mora premago vati vsako društvo, delujoče oW takih neugodnih razmerah. Porotno sodi.šč-e. Včeraj zjutraj se je nadaljevala razprava proti obtožencema Henriku in Avreliju Zuccoli radi uradnega po-neverjenja, oziroma goljufije. Razpravi je prisostvovalo mnogo ljudstva, med ksterim je bilo opaziti več gospej in goepic. Predsednik je dal prečitati pismene izpovedi več uradnikov komercijalne banke, kateri so zatrjevali, da so jim bile iz žepov vihnih sukenj ukradene razne svote denarja. Prečiiali so tudi pismo Smitha, v katerem je isti sporočil, da mu je bila od Zuccolija povrnjena ona polovica bankovca, da je pa še vedno oškodovan za jeden funt šterlingov v zlatu, kateri denar da je bil tudi v pismu. Slednjič so se preci tali še izpraševalni zapisniki in sodbe kaligratlčnih izvedencev, ki trdijo, da je pisava na ponarejeni bančni nakaznici od obtoženca Avrelija Zuccoli. Oba obtoženca sta še nekaznovana in so informacije o njiju jako ugodne. Sjdni dvor se je po prečitanju vseh teh spisov umaknil in formuliral vprtšanja. Ko se je ob 11 :'/t uri seja zopet nadaljevala, dal je predsednik prečitati dve vprašanji glede Henrika Zuccoli, prvo radi uradnega poneverjenja zneska, ki preseza H» kron, in drugo radi zlorabe uradne oblasti, ter dve vprašanji glede Avrelija Zuccoli, prvo radi goljufije, storjene a falsificiranjem bančne nakaznice za 4996*30 kron, katera nakaznica je bila tudi izplačana, in drugo vprašanje radi sokrivde na poneverjenju polovice angležkega bankovca. Na predlog branitelja dra. Fillinicha, stavil je sodni dvor še tretje vprašanje za Avrelija Zueeoli in sicer sledeče: Je li obtoženec Avrelij Zuccoli skesano vrnil polovico angležkega bankovca za 5 funtov šterlingov, predno se je dogodila ovadba. Na to se je (ob */f uri popoludne) pretrgala seja in otvorila zopet ob 4. uri po-poludne. Ko se je seja zopet otvorila, pričel je državnega pravdnika namestnik Minio svoj obtožni govor, ki je trajal skoraj 3 ure. Na podlagi sodbe kaligrafienih izvedencev ter na podlagi raznih psihologičnih momentov in logičnih zaključkov je siušal dokazati, da sta oba obtoženca kriva : ker pa ni mogel navesti gotovih, trdnih dokazov, je bila seveda vsa njegova krasna zgradba brez trdnega fuudamenta in se je podrla takoj, čim sta jo oba branitelja izpodkopala s tehtnimi prigovori in oporekanji. Vse, kar je drž. pravdni k mogel navesti gotovega, je bil prvič pivnik, kateri so našli na pisalni mizi Avrelija Zuccoli — in sicer še le več d n i j potem, ko je isti izstopil iz službe komercijalne banke — in v katerem pivniku je bilo poznati odtise onih dvth podpisov, ki sta bila na bančni nakaznici fal ificirana, ter drugič slučaj, da je Avrelij Znccoli, ki je bil v posesti izginjene polovice angležkega bankovca, sin ravno tistega poštnega uradniKa, v čegar oddelku je bilo izmaknjeno ali zamešano pismo, v katerem je bil oni del bankovca. Kakor že omenjeno, sta dokazovanje državnega pravdnika jako srečno izp3dbijala odvetnika dr. Breitner (branitelj Avrelija Zuccoli j in dr. FilHnich (branitelj Henrika Zuccoli). l>r. Breitner je najprej dokazoval nezanesljivost sodb grafologov, potem pa kazal na možnost, da je pivni papir pravi zlo-či nef* prav lahko podtaknil obtožencu Avreliju Zuccoli, da s tem odvrne od sebe vsak sum in to toliko lažje, ker ni bilo Zuccolija več v uradu, ko so našli oni pivnik. Značilno je tudi, je omenjal branitelj, da tega pivnika ni našel preiskovalni sodnik, temveč še le pozneje neki bančni uradnik, ki je vsled naloga bančnega prokuratorja Parisija preiskal ves kup pivnikov, ki so bili, kakor vse ksže, še le pozneje, ko ni bil Zuccoli več v službi, postavljeni na njegovo mizo. Branitelj dr. Fillinicb pa se je v glavnem opiral na to, da je inkriminirano pismo JK> pomoti prav lahko prišlo v roke tretji osebi, kar se na pošti večkrat dogaja, in da ni dokazano, da bi si bil moral ravno Zuccoli in nihče drugi prilastiti dotično pismo. Po daljšem posvetovanju so porotniki obe vprašanji, tičoči se Henrika Zuccoli, zanikali z 10 ne proti 2 da, vprašanje da-li je Avrelij Zuccoli falsificiral ono nakaznico, pa so zanikali z 11 ne proti 1 da, glede sokrivde na izmaknjenju pisma pa (zanikali) z lo ne proti 2 d a. Na podlagi tega verd'kta je sodni dvor oprostil oba obtoženca, katera sta bila takoj izpuščena na svobodo. Draibe premičnin. V Četrtek, dne 17. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vslei aaredhe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : 1'iazza piccola 2, platnena pogrinjala ; ulica Navali 41, hišna oprava ; ulica Acquedotto 23, posoda in vino; ulica Poste Nuove 4, voziček in papir; ulica Rossetti 4 B, hišna oprava ; ulica Media 6, hišna oprava; ulica Majolica 8, hišaa oprava ; ulica Piccardi 12, kuhinjska omara: ulica Giulia 35, tokarnica; ulica Stadion 13, hišna oprava ; ulica S. Francesco 16 B, hišna cprava. Vremenski veatnlfe. Včeraj : topi »mar ob 7. uri zjutraj 19°.8 ob 2 uri popoluda* 16.3 C.e — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.9 — Danes plima ob 0.36 predp. in ob 11.18 Knjige »Matice Hrvatske« so dospele. Gospodje Členi morejo priti ponje k Čuvaju »Slovanske čitalnice«, ulica S. Francesco št. 2. Vesti iz ostale Primorske. X Poskus samomora. Dmes zjutraj ob 6. uri se je na kolodvoru v Podgorju (blizu Kozine) ustrelil iz samokresa železniški poduradnik Podlogar. Uzrok temu činu je bil baje ta, ker ga je ravnateljstvo premestilo iz Trsta v Podgorje. stavljanja hrvatskega jezika po urad.h v Istri. DUNAJ 16. (B.) Mej došli mi spisi je nadalje interpelacija po«l. Breiterja raoi vesti o ustanovitvi kartela špirita, potem interpelacija posl. Bergerja radi tega, ker je v Avstriji prepovedana Viljelma Buscha knjiga »Sv. Antonij Padovanski«. V nekem vprašanju do predsednika se je posl. Boheim pritoževal radi predolgega trajanja sej zbornice, zbok česar je otežkočeno delovanje odsekov. Predsednik je odgovoril, da razdelitev in trajanje sej sloni na dogovoru vseh strank. Poslanec Boheim : Ti dogovori ne veljajo več. Poslanec Silvester je v tozadevnem vprašanju do načelnika ustavnega odseka urgiral sklicanje odseka, kateremu je od kazana cela vrsta važnih stvari. Načelnik odseku, poslanec Grabmaver, je odgovoril, da se mu do sedaj ni posrečilo doseči sklepčne seje in da hoče v prihodnjem tednu ponoviti ta poskus. Seja traja dalje. Dogodki v Bel- i j i. BRUSELJ 15. (B.) Socijalistični poslanec Vander\velde je imel na množico, zbrano pred ljudsko hišo, govor, v katerem je naznanil, da je zopet doseženo soglasje med liberalci in socijalistično levico. Ker je vlada odgovornost radi dogodkov vrgla na kralja, mora ljudstvo apelirati, na kralja, da doseže revizijo. BRUSELJ 16. (B.) Število štrajkovcev v glavnih industrijskih okraj,h ceni se takole : Charleroi 50.000, Bdssin du centre boval kakor profesor na novomeški gimnaziji ' 25.000 do 30.000, Borinage 25.000, Liittich Možka pdrnžniea družbe sv. Cirila in už[val ve(lQ0 ne0majeno spoštovanje in 30.000 in Verviers 3000. Vesti iz Kranjske. * Dramatično društvo t Ljubljani je imelo predvčerajšnjim občni zbor in posebno razsežno posvetovanje o bodoči U3odi slovenskega gledališča v Ljubljani. Nam prehajajo že dolgo jako neljuba poročila, a nismo se hoteli ozirati nanje in delati morda k ike konkluzije, ker ne bi hoteli slišati zopet očitanja, da ho* čemo ško lovati — oni stranki, ki vodi slovensko gledališče. Ko gre za kulturne interese naroda, ne poznamo mi škodoželja in želimo vspeha klerikalcu in liberalcu, da je le voljan za resnično kulturno delo. K stvari se povrnemo jutri. Za danes beležimo le zadovoljstvom, da je bil vsprejet g. dr. Trillerja rodoljubni predlog, ki se principijelno izreka pop.; oseka ob 8 19 predpoludne in on 6 44 za ohranitev opere! ! popoludne. * Pater Ladislav t. Predsinočnjim je i umrl v Novem m^stu frančiškan pater Ladislav H rov a t. Pokojnik je dolgo let služ- Društvene vesti. dobro-!in prayo ijubezea svojih dijakov. Pater La-| ANTVERPEN 15. (B.) Jutri stopijo v priredi z dislav je bil dijakom vedno resničen in od- štrajk bruailci demantov. Vojna v južni Afriki. LONDON 16. (B) »D ji Iv Mail« in Metodija na Crreti vabi na delno veselico, katero blagohotnim sodelovanjem pevskih društev kritosrčen oče; bil je pravi prijatelj omike »Adrija« iz Barkovelj in »Zarja« iz Rojana in napredka. V mlajših letih se je pater La- v nedeljo dne 20. Japrila 1902 v prostorih dislav bavil tudi z jezikoslovjem in obelodanil »Narodnega doma« v Barkovljah. Vspored : ve5 zanimivjh znanstvenih razprav. Vsi, ki 1. Cibulka: »Slovenska koračnica«, godba. M p Ladislava poznali, ohranijo ljub spomin ! ki da so jih Buri predložili v ponedeljek v 2. Ivan pl. Zaje: »Putnica N;kole Juriš:ca«, možl|) kj si je tudi kakor menih znal ohra- ! Pretoriji. Buri so pripravljeni odpovedati se I neodvisnosti, zahtevajo pa : zopetao zgradbo je izvedel, da so se mirovna pogajanja jela nekako zaustavljati. Isti list navaja tudi pogoje, Vesti iz Štajerske. — Tri nove slovenske hiše v Celju. frirao, pomiloščenje kolonija'nih B u rov u^taš*1 v pod ist'mi pogoji kakor pri burgherjili, preklic proklamacije, s katero se je izreklo izgnanstvo, skrajšanje od angležke vlade dolo- V zadnji seji celjskega občinskega sveta je čenega roka, v katerem S3 v zemljah Barov moški zbor. 2. Qibulka : »Ljubavni sen«, niti navd„šenje za slovensko stvar. godba. 4. . : »Nad nami že vihra zastava«, , _ pojejo otroci otroškega vrtca iz Rojana. 5. Kosovel : »Mojej Valentini«, valček, godba. 6. A. Nedved: »Veseli pastir«, mešan zbor. 7. Konrad: »Cvetlična kraljica«, godba. 8. H. Sattner : »Pogled v nedolžno oko«, če- t med Pošlimi vlogami omenjal "župan Stieger ima zopet uvesti reprezentativna vlada. Ko-tverospev. 9. Lehar : >Ples \ il«, godlja. 10. tU(jj nagrte treh novih hiš, ki jih nameravajo nečno naj Anglija prevzame zakonite obveze I. Laharnar: »Mladosti ni!«, mešan zbor. Qa prejši>jem Fuchsovem zemljišču sezidati obeh republik. 11. Konrad: Potpouri koračnic«, godba. 12. gg Iyan Kapu8f Fraa Zagoričntk in Št. Ho3tn*k: »Krojač Fipe«, burka v jednem St^gg^ dejanju. — Petje bo vodil pevovodja gospj __ Ubožno 8prtfevalo ai je dalo celj-F. P e r t o t. — Med točkami bo sviral vo- jaški orkester pešp. 97. — Začetek točno ob Sedeži sko mesto, ko je odgovorilo na prošnjo domačega društva za varstvo živali, naj bi ?e 6. uri zvečer. — Ustopnina 30 nvč. Sedeži i mu dovolila podpora, da se zamore udeležiti I. reda 30 nvč., II. reda 20 nvč. 'razstave perutnine v Gradcu. Z ozirom na Ker je čisti dobiček namenjen vzdrža- finan5ai položaj ob5ine da se ne more prošnji vanju slovenskih otroških vrtcev v Rojanu in ustre6j Da ko bi bile kokoške nemiko_ na Greti, niso dobrotvornosti postavljene meje nacijonaloe? potem bi ^ me3tnim očetom že in se vsako preplačilo hvaležno sprejema. zasmilile! ODBOR. - Javna zalivala. Po Ipisani izreka najtoplejšo zahvalo vsem onim, ki so kako rsi bod i pripomogli, da je naš koncert dne 13. t. m. izpal povsem povoljno. Posebno zahvalo izrekamo gg. darovalcem ter onim, ki so blagovolili preplačati vstop- i nino, slavnemu uredništvu »Edinosti« HHHHHHHHHHHHHHHK K K K MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omjesln jamstvom ££ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela K X K K X X x X urvo slov. zalop pHištva iz odlikovanih in svetovnoznaniti tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Piaua vecohia (Rosario) it. 1. (u desni strani cerkve st. Petr«f. KoakvMM mamoffoda, kor Ja blago is prva roke. K X X X X X X X X X X X X X X X X Razne vesti. Musolino, ta grozni sloviti ropar, je prišel včeraj pred poroto v mestu Lucca v Italiji. Da bodo čitatelji videli vse demenzije na aparata za to razpravo, naj povzamemo iz Mi- objavijanju reklamnih notic, slavn. pevskima lanskega »Corriere della sera«: ! tf ItltltMMIf^MIt zboroma »Bratovščine« in »Čitalnice« od av. i Časnikarskih poročevalcev je prišlo nad , HjCJCICJCIC JC1» Jakoba, ki sta se udeležila korporativno, gg. 40. Prič je povabljenih 1*6! ! Odvetnikov-diletantom in diletantinjam, ki eo nastopili braniteljev je 10 (!), državna pravdnika sta | J pr>d spretnim vodstvom g. SosiČa ter gg. : dva. Civilna tožiteija sta dva in trije civilni [J Skrinjarjn, Bukoviču, Milošu Rožetu, J. branitelji. Proti Musolinu je naperjenih nič Kovaču in Škedeljnu za pomoč pri blagajni manje nego 18 obtožb za različne zločine, in v dvorani. Ker je Musolino zadnji tik ropar (vsaj tako ODBOR piše »Corriere«), hočemo naše čitatelje vsaj de - pev. društva »Kolo« v Trjtu. loma obvestiti o izidu te velikanske razprave. DaroTi. O priliki koncerta, ki ga je j Arabg|d va|jkan Na parobrodu >Sigha. priredilo pevsko društvo »Kolo« dne 13. t. Ken< je dogpel y Marzi|j0 Arabec Hasan-Ali. m., so preplačali vstopnino, oziroma darovali Ta 6|ov^k meri 2 mefcra 1Q 32 cm Rodi] ^ sledeči gg.: Vatovec I. Marija, dežalni po- je v okolie£ Kaira in je dovršil 27. leto. S slanec in Mankoč Ivan po 4 K., Knavs 3 ^^igiKao roko doeeza višino 3 metrov in K 20 st., Zadnik Tomaž (ker se ni mogel 2 cm Haaan-Ali je izredno močan, a je tudi udeležiti) 2 K, Furlan Josip, krčmar 1 K kaker vc|ikan. Na parnikll ^ }meu V9e polno 80 st., dr. Rvbaf 1 K 40 stot., Bartelj ait00ftti žajjm Srečko 1 K »>0 st, Wisjan, Martelanc Mirko ^^ kabjnj in Purkart Jakob (ker se ni mogel udeležiti) na tjeb po 1 K, dr. Gregorin 60 st., Kar'ž, Cvek, Petrič, pr< f. Mandic M., Podreka, N. N., N. N. in Bregant po 40 stot , Rehar, Ko-kalj in N. N. po 20 stotink. Volilen shod. Podpisani vabi ude de- Zanj ni bdo prostora v no-in je moral spati v salonu Brzojavna poročila. Državni zbor. DUNAJ 16. (B.) Med došlimi spisi je levskega konsumnega društva pri sv. Jakobu interpelacija posl. Spinčiča in tovarišev na pogovor za sestavo novega odbora. Ta do ministerskega predsednika kakor voditelja volilni shod se bo vršil v slovenski šoli, ministerstva za notranje stvari radi dopoši- ulica Giulian;, v nedeljo dne 20. aprila t. 1. ljanja uradnih spisov Hrvatom in Slovencem ob 5. uri popoludne. 1 v ptujem jim jezika, in interpelacija istega A n t. Vatovec, poslanca do finančnega ministra radi zapo- elikanska ništava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne u U U cene. M M M VILJEM DALLA T0RRE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) MoJe pohištvo donesesrečo. ■ s B ♦ MsaMer Levi Minzi | Prva Is lajrejja tovarna pohlitva neb vrst. R S T %•— t TOVARNA: Via Tesa, vogal Via LtaHam Talafon it. 670. & S Sf ZALOGE: gj i Piazza Rasarl« it 2 gjf I (šolsko poslopje) ! In Via Ribarfo it 21 9? S Velik isbor tapecarij, rrcal in »lik. Is-Triu je narofbe tndi po posebnih načrtih. rfl Gum bra konkoronoa. ILUITE0T4I) CEHI ZASTOII IV FBAIKO ® Predmeti postavio se na pa; obrod ail železnico franKO, Mlin v najem *>dda se s petimi ter-aji. prostranim stanovanjem, vrtom in skladiščem. — Združena je tudi kupčija s Trstom. Več se izve pri lastniku Antonu MrŠitn v Št. Vidu pri Vipavi. Spoštovane slovenske gospodinje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-Jtietodijevo cikorijo. ^\cco lip ■ —■—- __ (rOSp. lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železnato vino pem uporabljal z izvrstnim vppehom pri moji soprogi, katera je dolgo čana nervozna. Prosim \ as, r. L firber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, dne 16. junija liMH. Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri. Dalmaciji. Primorskem. tio-r;škem in Tolminskem po K 2.40 steklenica. sprejme pisarna ilr. Gregorina in dr. Sla vika. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMštra Rudolf Ezner Trst. — Via della Stazione 1366 — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor ! tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kevčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se j»ošiljatve vsake vrste in kam »r si bodi. Izza mnogro let preskušeno domače zdravilo Frana vvilhelm lekarnarja 80 e = — op »09 S- ■g* » 2n| 3 = c. in kr. dvornega zalagatelja Jfeukirchen, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj Za v itak K 2.— Poštni zavitek 15 zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 stek!. K 2.50. Poštna pošiljatev 6 stekL K 10. C. in kr. pri v. Willielniova tekoča maža „Bassorin" 1 škatljiea K 2. Postna pošiljatev 15 kom. K. 24. Uilhelmov obliž 1 škatlja 80 stot. 1 ducat škatljic K 7.—. 5 ducatov škatljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje. Vdolnra 4e t tiico^ih Jt-karnah t znanih 'irininalnih paketih, kjer jih ja u i majo »e pošiljajo. Stavbi nsko podjetje G. TONNIES spor,.jrtje° Ljubljana. 1 ivaria za mizarske orodje in parkete, stavMo in umetno kiparstvo. IV Delalnica za konStrnkcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in i zložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koraška dela. stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. ADOLF HAUPTMANN T LJUBLJAM. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga strojev in železja. SCHNABL & Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -= Glavni zastop železja in tovarniških strojev. ==- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacij a strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. ^f Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri zn stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. g^T ln v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiskarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s:lo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta um je lilo jostaTljeEil: 151 motorje? na glin i petrolej in 65 parnih stroje? „Andemo te Frif krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči viaa prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 36 kr.| Crna istrska .... „ 36 „ Istrski refoik .... „ „ 48 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z flor-j kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na <1om od 10 HtrOV naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., crno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Pur lan f lastnik. Posojila Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam. da greste v ulica Rihorgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, žensko in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno vsakovrstno obuvalo ter sprejema naročbe na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. JAKOB BA.MBIC trsovee z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij,. vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega,. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah> ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja f r a n ko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi eenani. IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Giovanni št. (j. — Trst Trgovina 9 kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali druge zbobe. Prođajalnica »zgotovljenih oblek = „Mla citta fli Trieste" = tvrdke h EDVARD KALASCH n Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobč c. kr. castništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradnitci, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, uredno^tne listine, rentć, vžitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko Criberti, ul. Cdnale 7, I. Gostilna „Al Transwaal". prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio-1 nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vi pavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah. Doma5a kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča Fran Benčič, krčmar. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza, Rosario pod ljud. šolo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode« gospe i 11 otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del« na debelo in drobno ter/ se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalag&telj uradnikov in-nslnžbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr* priv. avstr. Lloyda. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pietik št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor* tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo v s e ni vešČakom, častnikom poštnini. železni;kim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro. da sme oprejeli edino razprodajo novo i znaj -dene originalne genf-?ke 14 karat ne remont. ure zutega-elektro-pla«iue. rse-stiiv glashutte1". Te ure imajo protimag-netične p r e c i z i s k urni stroj so najtaiičneje regulirane in preskusen in dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 2 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 'aročbe je pošiljati na Razpošiljanje ur „Chronos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 stot.