c/i - • L<-c Spedfrlone to ' v V. 2. Leto XXUI., št. 40 Liubltana. uetek lq. febrnaria 1943'XXI Cena cent. 80 Jparoitno. ljubimo* Telet oo k. 11-22 11-23 »34 msemm oddelek: Liubliana HuccmiM«« oN- a i - Teletoe te- »1-25 11-26 fodrainici Nove mesto: Liubl lanski ona 42 Rakuni: m Lmbliaoskc pokra 11 oc on pokno-čekovnem ravodu te 17 749. a »alt kraje ttatiir vnrinr C^nti '-An Po« Nr 11-511* IZKLJUČNO £A> I * ••*> 1ve a Mtlaac a Ki. Italiie io inozemstva an Umen* Pnhhliori »raiiana S. A MTLANO tahaia vsak 11* cazeo pooedciika Narofoloa Mala aactecoo Ln 18.—, »kliulno « »Ponedeliskiro I o-[loaH Ln 56.M Ucedo>ti*o: Ltabliam. Paccmneva alica ter«. S. teleta« to 1122 11-23 11-24._ R okopi*' »« a« » t« < » ) o CONCtSMONARM tM-LUSJVA pei u pub> bliciti di proveoienza italiana ad estera: Unione PubblicitJ Italiana S A MU ANO Uspešne akcije v Tunisu Stari sovražna letala sestreljena — 8ooo-tonski parnik potopljen, nadaljnji pt škodovan Glavni stan italijanskih Oboroženih sjl je objavil 18. februarja naslednje 999. vojno poročilo: V Tunisu so čete Osi zasedle nadaljnje sovražne postojanke in nato odbile sovražni protinapad, ki je bil podprt z oklopnimi vozili. V zraku nad Tuniškim ozemljem so bila sestreljena 4 sovražna letala, in sicer so 3 sestrelili kopni oddelki, 1 pa lovci. Severno od Alžira so nemška letala napadla spremljani konvoj in potopila 8000-tonski parnik ter poškodovala nekega drugega iste tonaže. Ameriški bombniki so metali rušilne in zažiigalne bombe na Cagliari. Quarto Sant* Elena in Gonosfanaliga, pri čemer so povzročili hudo škodo na civilnih poslopjih fn žrtve med prebivalstvom; doslej je zabeleženih 100 mrtvih in 235 ranjenih. Naši l««vci, ki so ta letala napadli, so sestrelili 3 izmed napadajoeih letal, ki so padla na tla v bližini Sassarija v okolici Maraninesa in zapadno od otoka San Pietro; 12 letalcev, ki «o odskočili s padali, je bilo ujetih. V bližini Catanije je padlo v morje letalo tipa »Spitfire«, ki ga je zadel ogenj našega bombnika. Dokončno števili žrtev letalskega napada na Milan Rim, 17. febr. s. Dokončno ugctovljeno število' žrtev ob zadnjem napadu na Milan, je narastlo na 86 mrtvih in 422 ranjenih. Od teh se jih 200 zdravi v mest h Dolnšni-cah. Imena mrtvih in ranjenih bodo objavljena v milanskih l'stih. Zepletlfajl na Bližnjem vzhtrdu Taka v Iranu kakor v Siriji narašča nezadovoljstva proti anglosaškim tujcem Izjalovljen! ruski napadi pri Novorosijsku Tudi severno od Kurska in ob Ladoškem jezeru so bili odbiti vsi napadi sovjetskih čet Ankara, 17. febr. s. Kakor se doznava "z pristojnega vira, še niso ponehali izgredi v Siriji, ki so nastali po izjavi sirskega ministrskega predsednka zarad; sleparij v razde!,evanju kruha S pretvezo kaznovanja teh sleparij se pa skuša v resnici zastrašiti prebna'stvo. izvajajo sc drakonske varnostne mere. s katerim; se pa skuša dejansko preprečiti splošen upor v drža vi Izvor nemirov je iskati v nast >pu ljudstva proti intrigam in pritiskom Anglosasov ki sku ^jo povsod s pomočjo denarja vsil;t; svoje ljudi na najvažnejša mesta. To se ie pokazalo zlasti jasno v Siriji z novim pariamentom 'n začasnim ustoličenjem rrrnistrskega predsedn ka namesto umrlega predsednika republike Tage* b:na el Hassania Sirske parlamentarne volitve so ble »nepo* volne« kajti polovica poslancev ni b ia izvoljena temveč imenovana. Borba med Angleži in Američani za imenovanje novega predsedn;ka se še nadaljuje. Kandidata Angležev sta seda« nji ministrsk1 predsednik El LHsk in sultanov zet Ahmed Nami Bej. Kandidat Američanov p- je Šuhri Hašin el Atassi. šef sirskega nacionalnega bloka, ki sovraži osebe katere ščitijo Angleži. Sirski narodni blok se v zadnjem času < pomočjo Američanov pridno udeistvuje. tako da so morali Angleži nedavno neKaj ukreniti proti odporu svoj h tovarišev S sodelovanjem ministrskega predsednika E. Ulsk;ja so uprizorili velik škandal v zvezi z '•azdeljeva-njem moke in kruha, kar je bila pretveza za arefaejo številnih ljudi iz naspnrtne stranke, katere so izgnaii ali internirali v bližini Adena ki v drugih krajih ob Rdečem moriu Ankara, 17 febr s. »Džumhuret« obiavlja članek znanega veščaka za vzhodna vprašanja Omera Rize o nczadovolistvu na Bližnjem ;n Srednjem vzhodu Glede položaja v Iranu ugotavlja. da je nedavna ostavka vlade dokaz, da iranska narodna skupščina ne uživa več zaupa* nja m da ne predstavlja več volje naroda Zbonrca. ki bi morala biti tolmač volie naroda, ne more več vzdrževati ravnovesja med na- rodom in vlado. Transki narod zahteva naj zavezniki odidejo in ne zatirajo več države, ter trdijo, da ni več nevarnosti, ki je ograža'a državo. Dokler pravica iranskega naroda do svobodnega in neodvisnega žvljenja ne bo uresničena, ne bo nobena vlada uživala zaupanja ljudstva. Glede položaja v Siriji omenja pisec nemi re v Damasku, ki so povzročili aretacijo mno« gih oseb. Predsedn k sirskega ministrskega sve* ta je zatrdil, da so nemin nastali zaradi lakote, in je dodal da taki incidenti koinpromit'ra;0 neodvisnost države. Pisec zaključuje, da sirsk: vladi ni uspelo urediti oskrbovanja države ter je zaradi tega draginja še narasla kar je povzročilo in bo še povzročilo hude pos:edice. Carigrad. 17. febr. s. V S'rij n L;banonu so anglosaške vojaške oblasb začete rekviri-rati tudi ribiške ladje. Zaradi tega bo prebi* valstvo. ki že mesece ne dobiva nobenega mesa, trpelo tudi zaradi pomanjkanja rib Boljševiški eksponenti na Bližnjem vzhodu Ankara, 17 febr. s. Poročajo da Sovjetska zveza še nadalje prodira v muslimanske države in da so sklenili njeni ob'astniki obnoviti diplomatske odnose z vsemi arabskimi državami na Srednjem m BI žnjem vzhodu. V ta namen bodo poslali v kratkem v glavna mesta in važnejše arabske kraje zastopnike in tunkci* tonarje. ki bodo kot poslaniki in pod plaščem diplomatske imunosti lahko svobodno oprav« ijali svojo nalogo ter 'znodrvali Ang'oMse in širili sovjetski vpliv Boljševiški zastopniki ki bodo nameščeni v raznih arabskih državah bodo podrejen' sovjetskemu postanku v Ankari in bodo uradno imel' funkcijo »opazovalcev« Voditelji v Londonu in Washingtony niso preveč navdušeni spričo tega novega sovjetskega vdiranja na področia. kjer so toliko nteresi* rani. poda zaradi okolišč;n se trenutno ne morejo protiviti sklepom Moskve. Razpadanje angleškega imperija Angleži priznavaj 3 sami, da njihov imperij v sedanji obliki ni več mogoč 1'Jzbona, 17. febr. a Angleška -evija »Nevvs Re*iew« proučuje izčrpno v dogem članku vprašanje: Ali naj delimo imper j?« Od ok> tobra leta 1940. ko je Angi na oddala Amerik * najem nekatera pomorska opor.sčs \ Zapadni Indiji kot odškodino za 50 rušilcev. oodt ka-jo angleški pesimisti misel, da se hoče Amerika pclastti angleškega imperija Wenaell Willkie je hotel končno rešiti to vprašanie in pripraviti Churchilla do tega. da bi odgovoril na pripombo, da bo Anglija obdržala kar ima Tud afr ški ministrski predsednik je zavze; stališče do tega vprašanja s člankom v reviii »Life« Srnuts je trdil, da so zadnje ure starega m perija potekle ob koncu 19 sto!etia Kolonije na križišču važnih strateških zvez bodo po vojni posebno važne tn «>e bodo upravljale «4cupno z ostal mi narodi v svrhf- splošne var= nosti. Tako si Smuts predstavlja da bodo tudi Zedmjene države zastopane v svetL držav zainteresiranih na usod' Zapadne Indije in Afrike. Ameriki naj b: se dalo primemo mesto v mednarodni kolonialni organizac ji. Smuts pa ni edini podpornik deie o delitvi hnnerija pripom nja dalje revija Med tem- je tud' bivši guverner združen h ind;is"cih pokra* jin lord Hayley. ki je -zjavi' 'an Kanadčanom da bo treba v bodoče deliti imner i z ostalim narodi Tudi on je imel v misl;b ustanovitev sveta interesentov, kakor prediaga Smuts Amerika zarad tega dejansko sedaj pomaga AngliM Tako sta se že dve vo^ln- osebnost imperialne politike izjavili ugodno za del tev imperija. So pa še drugi, ki se zavzemajo za popolno likvidac jo imnerija Po njihovem mnenju bo treba dati avtonomno kolonialnim narodom. Anglija pa naj bi se umaknila na svoje otoke. Drugo vpra?anie. ki nastaja s tem prob'e-mom. je vprašan ;e, kakšna bo usoda angleške-ga irr,»"rija. razdeljenega med ostale narode. Ali ne b: bilo bolje znova razdeliti knlc.nialno odgovornost napredn'h narodov k bi obsegala ves" svet Če se hoče živeti še naprej v miru, je naravno, da mora Amerika sodelovati pri taki reviziji. Kako naj se potenr. postopa s So= ▼jetsko zvezo? Tisti ki zastavljajo *o vprašanje, morajo najprej odgovoriti na vprašanje: Ali je dana=nia Sovjetska zveza moderna izdaja včerajšnjega carističnega imper ja ali zveni svobodnih ljudi z enakimi pravicami? Kako bo v osta'em Rusija vplivala na mirovna pogajanja? Angleži s: mora;o najprej zastaviti vprašanje, ali je njihov imperij dejansko dr- žavna skupnost ali pa samo »tovarna težkih delavcev, ki se potijo v službi Anglije«? Go» tovo "»a je, da preporoda angleškega imperija v stari obliki po vojni ne bo več. Silno pomanjkanje kavčuka v Angliji Rim, 17. febr. s. Kavčuk postaja v Angliji redka surovina, v oni Angliji, kjer je bilo včasih kavčuka v obilici za razmeroma nizko ceno. Ves avtomobilski promet je bil zarad: tega zmanjšan ali pa sp^h ukinjen Zdravniška revija »Lancet« objavlja, da je pomanjkanje kavčuka toliko, da bodo morali kirurgi operirati z golimi rokami Gumijaste rokav:ce so bile racijonirane Kirurgi in zdravniki si bodo lahko nabavili samo 6 parov takih rokav'c. če jih bodo sploh dobili, kajti v trgovinah postajajo že zelo redko blago Uprave bolnišnic preizkušajo razne metode za podaljšanje trajanja teh rokavic ter pozivalo kirurge, naj se fh poslužujejo do popolne porabe. To postopanje ie zelo nevarno sodi revija, kajti zadostuje mikronično majhna poškodba za povzročitev infekcije ran. Gumijaste rokavice se začnejo kvariti oo peti ali največ še«t: steriliz*n'ii. Treb=> je temu odpomoči. toda kako? Surovin ni. transporti so vedno boli težavni in nevarni in mnoge države, iz katerih je Anelila uvažala dragoceno iskane pro'zvode. so v oblasti sovražnikov, ki so se uvrstile proti demoplutokracijam. e Kriza v prehrani Indije Lizbona, 17. febr. s. »Manchester Guardian« objavlja besedilo predavanja, ki ga je imel bivši profesor na univerzi in izvedenec za prehranjevalna vprašanja dr. Gangulee. Glede oskrbovanja Indije je profesor poudaril naraščajoče težkoče v prehrani v Indij', ki se približujejo pravcati katastrofi Anglija je odvzela Indiji na sto tisočev ton žita, ki je bilo namenjeno potrošnji indijskega preb!valstva in ga je porabila za oborožene sile na raznih bojnih frontah. Z raznimi pretvezami so bile odvzete civilni potrošnji tudi ogromne količine riža in druge vrste žita ter celo jajca, glede katerih so izjavili, da se izvažajo samo v znanstvene nameie. in s!cer. da bi se ugotovilo, ali so indijska jajca primerna za uživanje v Angliji. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. febr. I Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem kavka škem gorovju in na področju Krasnodara so ostali sovražnikovi napadi povsod brez uspeha. Pri lastnem napadu južno od Novoro-sijska je bil nasprotnik vržen nazaj na obalo. Med Azovskim morjem ln na prostoru jugovzhodno od Orla se nadaljujejo ogror- čene borbe. Mesto Harkov so naše čete po načrtnem razdejanju vseh za vojno važnih naprav izpraznile. Južno od mesta so nemške oklopne sile v protisunku razkropile sovražni p^lk. Letalstvo je na prostoru okrog Harkova uspešno napadalo sovražnikove napadalne oddelke in kolone na pohodu. Sovražnikov sunek na področju severno od Kurska se .'"e izjalovil z hudimi izgubami za nasprotnika. V obrambni bitki jugovzhodno od Ladoškega jezera sn naše čete zavrnile vse brezuspešne sovjetske poskuse za vdor v nemške postojanke. Sovražnik je izgubil tukaj nadaljnjih 38 oklepnih voz in je imel težke krvave izrmbe. V severni Afriki ?e je uspešno nadalje-vnla nred dnevi z r četa napadalna akcija. Oddelki letalstva so posegali v borbe na kopnem ter povzročili sovražniku občutne izgube težkega orožja in motoriziranih vcz'1. V vodah zapadno od A*žira je potonil | oddelek remšHh bojnih letal 8000tonski prevozni parnfk in poškodoval z bombami še drugega enake velikosti. Na Egeiskem morju s0 nemški lovci Izmed 3 torpednih letal sestrelili 2, tretje pa tako hudo poškodovali, da je treba rarunati z njegovo izgubo. Pred norveško oba'o je obalna baterija vo.ine mornarice z bombnim zadetkom v pclno potopila sovražno pcdmonvco, k? je skušala brez uspeha napasti naš konvoj. Nekatera angleška letala so zadnjo noč med vrnem ir je valn im j poleti nad zapadno Nemčijo odvrgla brez načrta nekaj bomb. Nemška brza befna letala, so podnevi presonc+Ijivo napadla obalne kraje na Jugu in jugovzhodu Anglije, kakor tndi stražne ladje v r.baln^ vodah. Vztrsjssa nemška obramba Berlin. 18. febr. s. Glede na boje na vzhodnem bojišču in še posebej na one v Harkovu pripom nja »Borsenzeitung«, glas.lo nem:kih oboroženih sil. da se je sovražniku posrečilo vdreti v mesto Harkov, ki je bilo predmet njegovih največjih naporov in zato tudi tcž:šče bojev. Nismo pokl cani, da sodimo o morebit* nih nadaljnjih razvojih, vendar je naša dolžnost, da vsakega pocamezncga čitstc'ja opozorimo, da mora notranje bojišče k vojni delavnosti naših hrabrih vojakov doprinest- še več, cLi bo mogla država z uspehom prestati sedanjo preizkušnjo in obvladati nad vse srdito bitko, ki je v teku. Sovjetska vlada nadaljuje nemški list. je z brutalnosrjo. ki ji jc lastna, zbrala vse sile. ki jih je velika država, nad katero izvaja svoje tiranstvo lahko dala, da bi stalno poživljala besne napade in da bi istočasno zagotovila nadaljevanje gigantske vojne proizvodni, ki je potrebna v tej titan* ski borbi. Prepričani smo, zaključuje 1 st da bomo mogli čez čas premagati glavnino sovraž« nih sil vendar le. če bomo tudi sami mobilizirali vse mogoče rezerve države m to mobilizacijo pospremili z nezadržnim zaletom našega navdušenja. Po vesteh, ki so snoči dospele z vzhodnega bojišča, se potrjuje, da skušajc Ru& že dva dni sem z uporabo mogočnih oboroženih sil vdreti v nemške bojne črte tudi v odseku mostišča, ki so ga ustvarili na kubanskem pod» ročiu. Navzlic težavnim terenskim razmeram, ki so le malo ugodne za napadalce s<- boijševiki poskusili predor s tem. da so vrgli v borbo 4 d vizije in 4 pehotne brigade z oddelkom tankov poskus pa se ie ponesrečil sprčo odločnega odpora nemških čet. ki so zavrnile tudi Havnino napadajoeih sil in vse ostale čete. Samo na neki točki odseka je ostalo na terenu 1500 sovjetskih mrličev. Tud; pri Novorosijsku se sovražni pritisk ni zmanjšal. Nemška strmog'avna letala so j uspešno bombardirala utrjene postojanke, ki^ jih je sovražnik v naglic4 zgradil v skalovju južnovzhodno od mesta Drugi oddelki bojn:h letal izsledili odlično zakrite sovražne baterije in taborišča za čete ter jih silovito bombardirali v zaporednih valovih. V Doneski kotlini je sovražn:k ki je skušal motiti načrtna unrkanja nemških čet. izgubil med nanadi 19 naoadaln;h tankov Samo neki •! rotitankovski topmšk? polk je v dveh mesecih uničil 106 sovjetskih tankov. V odseku južnovzhodno od Ilmenskega jezera beležijo danes zjutraj boje na nož v nekaterih krajih kjer skuša sovražn:k doseči vdor V tem odseku so nemški lovci, kakor se doznava iz pristojnega vra. sestrelili 12 so» vietskih letal navzlic neugodnim vremenskim razmeram. Tvegare an^!e3ke dobave bolj še vikom Lizbona. 18. febr. s. Pošiljanje oskrbe v Ru» si jo je naibolj drago :n drzno podjetje za Angleže. kakor pripoveduje kapitan neke tTgov-ske ladje iz močno zaščitenega konvoja ki je bil nedavno decinvran po osmih dneh srd te borbe z letalskimi in podmomiškinr silami. »Sundav Times« poroča o teir dogodku ta> kole: Ko smo zapustil Škotsko, smo v določenem trenutku ugotovili, da na« je sovražnik že izsledil, in prav tega dne. v soboto, se je pričela prva jjodmomiška ofenziva proti nam. največji napad na je sled'1 nas'ednjega dne ob sodelovanju 40 torpednih letal Razv 1» se je izredno srdita bitka, ki je trajala vec ur. Letala 50 100 200 km cevovod z.a nafto —— železnice . _ k ki ležišča nafte 1.,rro-fBaTum so nas neprestano napadala in se približevala do 20 metrov svojim ciljem ter streljala s tor= pedi kljub močni obrambi naših »Hurrcanov« Več ladij je bilo zadetih. Popoldne se jc napad ponovil. Napadlo je okrog 20 torpednih letal. Ob zori v ponedeljek nas je napadla skupina podmornic, ki jo je podpira'a skup na letal. Po.opljeni sta bili nadalinji dve ladji; več sovražnih letal je bilo sestreljenih. V naslednjih dneh so sovražni napadi popustili, to= da kmalu so se zopet ponovili Sovražnik je zadal hude udarce kljub močni obramb sprem* ljevaln"h ladij, ki so zlasti poroči posejale morje z granatami, da bi nam utne pot. Na Belem morju smo prišli v strašno nevihto, ki nam je prepreči'a dosego pristanišč V nedeljo popoldne smo bili zopet napadeni od 40 sovražnih bombnikov. Letonski demanti moskovskih potvorb Riga, 17. febr. s. Generalni direktor notranjega ministrstva general Dankers razpravlja v članku pod naslovom »Letonski odgovor na laži iz Moskve« v najbolj razširenem listu t Letonski »Tevija« o trditvah moskovske »Pravde«, da se je letonski narod pred leti prostovoljno pridružil skupnosti narodov Sovjetske zveze. Noben Letonec, izjavlja general Dankers, ni hotel un čiti letonske države s prikliu« čitvijo k Sovjetski zvezi. To so vedeli boljše« viki sami od pričetka, vendar jim je uspelo zakrinkati prave namene od »prestovoljn h« volitev, pri katerih so bili vsi letonski državljani »prostovoljno« prisiljeni na vol šča. Posledica teh volitev je b'la. da so našli v vo» lilnih skrinjicah mnogo listkov s sovražr. mi napisi proti Zidom in boljševikom. ki pa so po> tvorili rezultate volitev tako, da je bilo v nekaterih okrožjih 20 odstotkov več volilnih listkov kakor volilcev. Moskva hiče sedaj prikazati ta nesramen način pridobivanja glasov kot izraz svobodne volje letonskega ljudstva, čeprav bopševiki sa* mi v to ne verjamejo. Zaradi tega so Rus: tudi takoj pričeli prisilno »premeščat « številne lo-tenske državljane, ker so volitve pokazaie. kakšna je >* mpatija« tega naroda do rdeč'h tiranov. Resnica je, zaključuje general Dan* kers, da je letonski narod tudi ob tej pril ki pokazal nedvomno svoje sovraštvo do sovjet* skega režima. Če sedaj Stalin in njegova »Pravda« trdita, da se je letonski narod spontano pridružil Sovjetski zvezi, se vsi Letonci dvigajo proti tej nesramni potvorbi ter s tem še bolj dokazujejo svoje neizbrisno sovraštvo do Moskve. Japonski napadi na Novo Gvinejo Novi japonski uspehi v južnem Junanu Tokio, 17. febr. Japonsko letalstvo nadaljuje svoje napade na Novo Gvinejo, kjer napada sovražna oporišča, pa tudi proti Av- i straliji, kjer je bombardiralo letališče Me- ! rauke, ki je na jugu tega velikeg3 otoka, v ] bližini meje med bivšim nizozemskim ozemljem in onim pod avstralskim protektora-tom. Napad so izvršili bombniki v spremstvu lovcev, ker so se sedaj — po japonski zasedbi oporišč Kaukenau in Timila na južni obali Nove Gvineje — raz'.alje med japonskimi operacijskimi oporišči in Avstralijo skrčile. Vse vojaške naprave na navedenem letališču so utrpele veliko škodo. V južnem Junanu 90 Japonci dosegli nove uspehe pri zasledovanju Cangkajškovih čet. Po kratki, a saditi borbi so se polastili nove postojanke, odkoder nadaljujejo sedaj svoje prodiranje v dolino reke Mekong. Tudi v okrožju Arakan. kjer so Angleži lani v decembru začeli ofenzivne operacije, so Japonci prevzeli pobudo in začeli silovite napade proti sovražnim prednjim postojankam. Dejansko pa so Angleži po prvem vdoru na »ozemlje nikogar-r že dolgo povsem mirovali, ne da bi nadlegovali japonske prednje bojne črte. Neuspeh angleškega načrta, obenem s hudimi izgubami, ki so jih Angleži tu utrpeli, je predvčerajšnjim potrdil v indijskem državnem svetu sam sir Allan HaAfton-bladet«: Bevveridgejev načrt, ki naj zagotovi angleškemu narodu po vojni boljše socialne pogoje, je bil in bo vzrok za viharne seje. Vihar se je pričel, ko je John Anderson izjavil, da je vlada pripravljena sprejeti v načelu Bevveridgejevo misel, toda treba je spremeniti načrt. Takoj so se dvignili in odšli iz dvorane razni poslanci laburisti ter se podali v neko dvorano parlamenta, kjer so v štirih izdelali resolucijo, v kateri je rečeno, da izraža laburistična frakcija v spodnji zbornici svoje globoko nezadovoljstvo spričo zadržanja vlade. Zaradi tega grozi laburistični stranki hud razkol. Koalicija Churchill-Attlee-Sinclair se mora pripraviti na glasovalni poraz, ki bo največji od spomladi 1940, ko je Churchill prevzel po Chamberlainu vlado. Položaj se zdi mnogim zelo nevaren in resen. Liberalni list »News Chronncle« obdolžuie vlado, la je razobesila belo zastavo spričo zahtev ve- likih angleških kapitalistov. Ogorčeno odgovarja »Daily Telegraph« ki trdi, da skušajo laburisti vprizoriti upor stranke. Pozicija Laburistov Attleeja, Bevina in drugih v vladi, je v veliki zadregi in menijo mnogi, da bo potrebna osebna intervencija predsednika Churchilla z izjavo v spodnji zbornici Komediji, ki se je odigrala včeraj v spodnji zbornici je prisostvoval sovjetski veleposlanik Majski, ob čegar strani je bil avtor za socialne reforme lord Bevveridge. Bern, 17. febr. s. V dopisu curiškim listom lz Londona se omenja, da bo uresničenja Bevveridgejevga načrta zahtevalo od držav® ogromna denarna sredstva na področjih ljudske vzgoje, gradnje hiš, vojnih pokojnin in industrijske opreme. Mladi konservativci zahtevajo, naj se takoj ustanovi ministrstvo za socialno skrbstvo, desno krilo ta stranke pa odklanja načrt in zahteva, naj sa to vprašanie ne načenja, dokler vlada no predloži načrtov za odpravo brezposelnosti in dokler velike industrije po vojni ne bodo našle svojih tržišč. Pričakujemo, da bo razprava o načrtu prihodnje dni v parlament* zelo burna. VKTfRt)-:: m. 4r = 2 Obisk Visokega komisarja v dobrodelnih zavodih Ljubljana, 18. februarja V sredo dopoldne je Eksc. Emilio Gra-zoll, Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, nadaljeval obiske po nekaterih ljubljanskih zdravstvenih in dobrodelnih ustanovah. Eksc. Emilio Grazioli je obiskal gluho-nemnico in Higienski zavod na Zaloški cesti, Zavod za raziskovanje in pobijanje novotvorb v Lipičevi ulici, protezno delavnico, ki je v istem poslopju, šolsko polikliniko na Aškerčevi cesti in jedilnico Občinske podporne ustanove v Šiški. Visokega komisarja so spremljali pokrajinski zdravnik pri Visokem komisarijatu dr. Bale-strieri, višji častnik Kr. karabinjerjev major Bassoiil in drugi odličniki. V gluhaneraialci Eksc. Emilio Grazioli je najprej obiskal gluhonemnico na Zaloški cesti. Pred poslopjem so ga sprejeli upravitelj zavoda in uslužbenci. Upravitelj dr. Dermelj je Visokega komisarja pozdravil tudi v imenu nastavljsncev in se mu zahvalil za pomoč ln umevanje. ki ju je od vsega početka izkazoval gluhonemnici. Nato je z jedrnatimi besedami orisal delo in pomen te ustanove, kjer se vzgaja mladina, ki živi v tišini in se večkrat lahko izraža le z znaki. Eksc. Visoki komisar se je prijazno za-hva'11 za pozdrav in je zagotovil, da se bo tudi v bodoče zanimal in po možnosti pomagal tej tako človekoljubni ustanovi. Nato se je visoki gost podal v poslopje, kjer ga je pozdravila gluhonema mladina in mu podarila šopek cvetja in zgodovino zavoda. Eksc. Grazioli se je prijazno zahvalil, nakar so mu gojenci izrazili svojo hvaležnost za pozornost, ki jim jo izkazuje. Visoki komisar je nato obiskal vse prostore ustanove, ter se je zlasti zanimal za učne metode. Obiskal je tudi učilnice med poukom gojenk ln gojencev, za katere je našel mnogo prijaznih besed. Podrobno se je zanimal za vprašanja gluhonemnice in se razgovarjal z upraviteljem in nastavljene! o delu, ki ga opravlja gluhonemnica s tolikšno ljubeznijo. (Pred odhodom je Visoki komisar daroval 10.000 lir za najpotrebnejše gojence in gojenke, nakar je prisrčno pozdravljen zapustil ustanovo. Od tu se je podal v Higienski zavod. V Higienskem zavodu Pred vhodom v poslopje je visokega go-tta sprejel šef zavoda dr. Pire, ki ga je vljudno pozdravil in podal kratko poročilo o delavnosti, razvoju in potrebah zavoda, nakar si je Visoki komisar natančno ogledal vse prostore in se zlasti zanimal za mnoge načrte, ki se tičejo vprašanja razširitve zavoda, ter številne kemične delavnice. Eksc. Grazioli je med ogledom naprav pazljivo poslušal razlage zdravnikov in pokazal vsestransko razumevanje za še nerešena vprašanja. Po ogledu prostorov glavne stavbe si je ogledal Se skladišča na vrtu. nakar se je za sprejem prijazno zahvalil in poslovil. V zavsdu za zatiranje raka Po ogledu Higienskega aavoda se je Visoki komisar a svojim spremstvom podal v Lipičevo ulico, kjer je zavod za raziskovanje in pobijanje novotvorb. V veži zavoda je visokega gosta sprejel ravnatelj dr. Leo šavnik z vsemi zdravniki, nakar so se vsi podali v šefovo sobo, kjer je dr. šavnik pozdravil Ekscelenco Graziolija s kratkim nagovorom. Med drugim je dejal, da ga je doletela čast, da sme v svojem imenu in v imenu svojih stanovskih tovarišev ter vseh trpečih, ki so se zatekli po zdravje v to hišo, izreči najprisrčnejšo dobrodošlico. Nadalje je prosil Vis. komisarja, naj tolmači Veličanstvu Kralju m Cesarju ter preplemeniti Savojski družini Izraze vdanosti, kakor tudi prevdane pozdrave Duceju in fašistični vladi, katere predstavnik v naši pokrajini je Eksc. Visoki komisar. Svoje pozdravne besede je dr iavnik zaključil s prošnjo, naj bi Visoki komisar ta čustva tolmačil pri najvišji oblasti ter sporočil tudi iskrene pozdrave. Potem je upravitelj poudaril, da se zavod za raziskovanje in pobijanje novotvorb v Ljubljani ne more ponašati z dolgotrajnim delovanjem. Ustanovljen je bil v bednih okoliščinah In je bilo pomanjkanje sredstev nadomeščeno z brezprimernim idealizmom in delavnostjo zavodovega osebja in a darovi zasebne iniciative. Kljub temu je zavod dobro vršil svojo nalogo. Govoreč o tem, je dejal dr. šavnik, se moramo ustaviti pri imenu moža, ki je vsa svoja prizadevanja in z vso plemenitostjo, ki mu je bila prirojena pomagal ustanoviti ta zavod in mu je bil tudi prvi vodja. Ime pokojnega doc. dr. Josipa Cholevve bo za zmeraj povezano z Zavodom za raziskovanje in pobijanje novotvorb, zaradi česar dovolite Ekscelenca, da vam Izrazim našo najglobljo zahvalo, ker ste naš zavod imenovali po velikem pokojniku. Na ta način bo na najboljši način ohranjen spomin nanj. Znano je, je nadaljeval dr. šavnik, kako ogromno delo je bilo izvršeno v naši pokrajini na polju zdravilstva, odkar je pod vašim plemenitim in umnim vodstvom. Svoje besede je zaključil s prošnjo, da bi Eksc. Grazioli tudi v bodoče posvečal tako veliko skrb in zanimanje Zavodu za pobijanje raka ter se je toplo zahvalil za današnji obisk, ki že sam po sebi jamči za bodočnost zavoda. Visoki komisar se je upravitelju zavoda ljubeznivo zahvalil za pozdrav in izraze hvaležnosti ter je izrazil svoje občudovanje ln zadovoljstvo nad delom zavoda, ki je nastal v glavnem po idealnem prizadevanju posameznikov. Poudaril je važnost ustanove, ki je, čeprav je še tako mlada, zaradi svoje resnosti znana tudi izven ožjih meja. Dejal je, da je imel največ zaslug zanj pokojni dr. Josip Cholewa in da je prav zaradi tega odredil, da se zavod imenuje po velezaslužnem pokojniku, da se tako vsaj nekoliko počasti njegovo neprecenljivo delo v borbi proti tako nevarni bolezni, kakor je rak. Na ta način bo Zavod za pobijanje novotvorb v Ljubljani tudi poznim bodočim rodovom stalno opozarjal na doc. dr. Josipa Cholewe. Nato je zagotovil, da se bo tudi nadalje zanimal za delovanje tega zavoda, ki se bori proti nevidnemu sovražniku.ki mu sodobna zdravniška veda žal še ni kos. Visoki komisar j« obljubil vse svoje umevanje, potem pa se je prijazno razgovarjal z zdravniki ln se zlasti zanimal za najvažnejša vprašanja, zavoda. Njegove besede so bile takoj prevedene v slovenščino. Sledil je obisk vseh bolniških prostorov, kjer je Eksc. Grazioli stopil v stik z bolnicami in bolniki ter jim želel skorajšnje okrevanje. Trenutno se zdravi 11 moških in 20 žensk. Razpoložljivih postelj je 33. Vse sobe so polne zraka in snage. Ogledal si je tudi vse ostale prostore, sobo, kjer hranijo svinčen zaboj z radijem, svinčene celice, kjer so nameščene najsodobnejše naprave za obsevanje, laboratorije, operativno dvorano, sobe za poizkuse itd. Pred odhodom je Visoki komisar iz svojega posebnega sklada daroval 20.000 lir za kritje najnujnejših potreb ter je Se enkrat zagotovil, da bo v vsnkem pogledu upošteval potrebe te velevažne ustanove, prav tako glede prehrane. Primarij dr. Leon šavnik je izrazil zahvalo vseh za plemenita prizadevanja. Nato se je prijazno pozdravil z vsemi in zapustil zavod, ki napravi na vsakogar najboljši vtis. V protezni delavnici Po Ogledu Zavoda za raziskovanje in pobijanje novotvorb se je Eksc. Grazioli podal v protezno delavnico, ki ima svoje prostore pod isto streho. Visokega gosta je sprejel in pozlravil vodja delavnice s kratkim na~ govorom. Visoki komisar se mu je prijazno zahvalil in se je razgovarjal z vojnimi invalidi, ki so v delavnici uslužbeni. Zanimal se je, kje je bil kdo ranjen, prav podrobno pa se je zanimal za njihovo sedanje stanje, nakar si je ogledal delavnico z zanimivimi stroji. Po podrobnem ogledu naprav in poročilu o stanju delavnice se je visoki gost prijazno poslovil in se odpeljal proti šolski polikliniki na Aškerčevi cesti. V šolski polikliniki Pred novim poslopjem šolske poliklinike je Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino sprejel in pozlravil šef ustanove z vsemi zdravniki. Eksc. Grazioli se je podrobno zanimal za potrebe šolske poliklinike in je obljubil svoio nadel in jo naklonjenost. Ogledal si je vse prostore, ki so najsodobnejši. sa* je bilo poslopje šolske poliklinike na Aškerčevi cesti zsrrajeno tik pred sedanjo vojno. Med drugim ie obiskal tudi dietično kuhinio, kjer se hrani bolehna mla. dina. Ljubeznivo se je razgovarjal z zlrav-ndki in otroci,, nakar se je živahno pozdravljen poslovil. V oh£insk! podporni obednici Okrog 12. je Eksc. Visoki komisar s spremstvom prispel pred obe^nico občinskega podpornega urada v šiški. Tamkaj je bil sprejet od predsednika pokrajinske podporne zveze comm. dr. Giorgia Gattfa predsednika občinske polinome zveze S°niorja Campane in drugih sodelavcev. Visoki gost je stopil v oherinJcn pr*v v trenutku, ko so začeli razdeljevati obed. Prostrana obed-nica je bila nab?to tt-v^ Or-^ioli se je živo znimal za hrano in ie tu^i pokusii jed. nael k^pr0 ie Zlasti se je zarknal kaj obsega vsakodnevni obrok in kakšen je kruh, ki ga dobe oskrbovanci. Potem je stopil v stik z oskrbovanci in se zanimal, če so s hrano zadovoljni. Pred odhodom je Vis: ki komisar dejal, da ta podpora ni miloščina, zato ne sme nihče, ki podporo prejema, čutiti pon:žanja. ker je to socialni doprinos k skupn sti, človeška vzajemnost v smislu gesla; Kdor ima, naj da. Zato morajo biti obdarovane! hvaležni Duceju. Končno je še dodal, da iskreno želi vsem. da b' se nj!h položaj zboljšal in bi se jim nikoli več ne bilo treba zateči k občirskemu podpornemu uradu, in je izrazil željo, da ne bi v boli^h razmerah pozab'1' revnih in da bodo takrat podpirali to človekoljubno akcijo. Po teh besedah, ki so bile takoj prevedene v slovenščino, so vsi prisotri V3tal! ter se toplo zahvalili in rimsko pozdravil' Nato je Eksc. Emilio Grazioli. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, prisrčno pozdravljen, zapustil obedrco vidno razpoložen zaključil vrsto svojih obiskov. Ducejeve nagrade sa rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil g. Ani Janežič por. Skubic in zakoncema PiSkur Antonu in Mariji, Gabrovčec 14, občina Krka, ob priliki rojstva dvojčkov nagradi po 600 lir. Izmena izrednega ksmisarja pri Rdečem križu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX St. 291 in ker mora izredni kom'sar pri Rdečem križu v Ljubljani prvi kapetan zdravnik dr. Franc Bucceri, ki je bil imenovan z odločbo z dne 20. novembra 1942-XXI št. 111, zaradi premestitve zapustiti svoje mesto, odloča: Na meseto prvega kapetana zdravnika dr. Franca Buccerija se imenuje za komisarja pri Rdečem križu v Ljubljani kapetan zdravnik Italijanskega rdečega križa dr. Cattaneo Unkas. Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko ookrajino. Ljubljana dne 13. februarja 1942-XXI. Visoki komisar EmlUo Gra/.ioH Gospodarstvo Razpust Telesno kulturnega društva „Atena" Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, proučivši stanje Telesno-kulturnega društva »Atena« s sedežem v Ljubljani in ki je delovalo na vsem ozemlju bivše Jugoslavije, proučivši društvena pravila in smatrajoč, da je njegovo delovanje nepotrebno glede na novi položaj, nastali po razpadu bivše kraljevine Jugoslavije in zaradi ustanovitve drugih organizacij z enak:mi nameni, za kakršne je bilo nekoč ustanovljeno to društvo, na ozemlju pokrajine, odloča: Telesno-kultumo društvo »Atena« se razpušča in se mora njegova imovina po členu 25. pravil v desetih dneh izročiti ljubljansk1 občini, ta pa j0 izroči Italijanski Lilitorski Mladini v Ljubljani, ki goji v svojem področju tudi »ženvko telesno kulturo«. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokra-j 'no. Ljubljana dno 1R februarja 1943-XXI Visoki komisar Emilio Grazioli Povečanje žitnega pridelka v gorskih krajih Rim, 17. febr. s. Zveza poljedelcev je, nadaljujoč .svoje plodno udejstvovanje v svrho povečanja žitne proizvodnje v gorskih predelih in zagotovitve največjih količin izbranega žita za setev 1913-44, sklenila skupno z ministrstvom za poljedelstvo, da je treba že zdaj začeti s pobudami za dosego stvarnih uspehov na tem področju udejstvovanja. Ministrstvo za poljedelsvo je poslalo pokrajinskim in okrožnim poljedelskim inšpektorjem okrožnico z navodili, ki naj poljedelstvu zagotove vedno večjo razpoložljivost s semenskim žitom izbranih vrst za gorska področja. Tudi zveza poljedelskih konzorcijev je dala svojim konzorcijem navodila naj sodelujejo pri dobavlja-nu semenskega žita, ki uspeva v gorskih področjih. Sporazumejo naj se s poljedelci glede izvajanja tehničnih pravil, ki jih je izdal poljedelski inšpektorat. Na prošnje bodo pridelovalci v gorskih področjih oproščeni obveze oddajanja semenskega žita Rok za vlaganje teh prošenj zapade 30 aprila, kar naj upoštevajo poljedelci, da se bodo lahko okoristili s prednostmi, katere je zanje določilo ministrstvo za poljedelstvo. S tesnim sodelovanjem vseh organizacij bo zagotovljen tudi večji donos žita v gorskih področjih in večji prispevek e teh področij za žitno oskrbo gorskega pre- v notranjosti države. Povečanje žitne proizvodnje v gorskih področjih je zdaj izredno pomembno glede na štednjo s prevoznimi sredstvi kakor tudi glede na oskrbovanje naroda. PoraČna potovanja v Rim Rim, 18. febr. s. V mesecu januarju je bilo prodanih za poročna potovanja v Rim in 'Z Rima 365 voznih listkov I. razreda. 1310 listkov II. razreda in 530 listkov III. razreda Skup no je od 29. julija 1932 ko so bile uvedene te posebne olajšave za poročna potovanja 347.444 poročnih /parov uživalo te olajšave, mrd njimi hm pari iz obmejnih krajev. Ukrepi za boljše Pristojni organi v Rimu se trenutno intenzivno bavijo z vel kopoteznim načrtom za boljše izkoriščanje lesa in drv. Iniciativa za ta načrt je v rokah nacionalnega svetnika Angela Tarchija. V zadnjih desetletjih je bilo pod fašistično vlado izvršeno veliko delo za pogozditev, ki kaže že vidne uspehe. Navzlic temu Italija še vedno nima dovolj lastnega lesa za popolno samo-skrbo in krije predvsem nujno potrebo za kurjavo. Od nekdaj se drva v Italiji ne uporabljajo neposredno za kurjavo, kakor v severnih deželah, temveč se kur; predvsem z ogljem. To oglje izdelujejo še po Ttarem načinu ogljarji v gozdovih. Letna proizvodnja oglja znaša okrog 5 milijonov meterskih stotov; za kar je potrebno okrog 30 milijonov meterskih stotov lesa. Pri običajnem načinu pridobivanja oglja pa se izgube važni postranski proizvodi suhe destilacije. Ce bi se vse oglje v Italiji izdelalo v modernih tehničn:h napravah za suho destilacijo, bi se lahko pridobilo najmanj 1 milijon meterskih stotov katrana v vrednosti 100 milijonov lir. Vrhu tega <« v modemih napravah iz iste količine lesa pridobi več oglja Pri običajnem ogljarjenju se dobi namreč od prvotne teže lesa le 16.6% oglja, v modemih na-Dravah za suho destilacijo pa se pridobi 28"/®. . . Po načrtu, ki je sedaj v razpravi, bodo v raznih krajih Italije zgradili moderne industrijske naprave za pridobivanje oglja. Za proizvodnjo 5 milijonov meterskih stotov oglja bo v teh napravah potrebno ie 18 milijonov meterskih stotov lesa, t. J. 12 milMonov meterskih stotov manj kakor pri običajnem ogljarjenju. Prihranek su- lesa v Italiji rovega lesa pa se b0 lahko porabil za druge svrhe. predvsem za pridobivanje lesnega alkohola, kot tekočega pogonskega goriva. Potrebne naprave za suho destilacijo lesa bodo zgradili v najkrajšem času. Nadalje gre načrt za tem. da se bolje izkoristijo v gozdovih razni odpadki, od katerih se pri sta*n načinu ogljarjenja lahko dodatno pridobi okrog 3 milijone meterskih stotov oglja, v modernih napravah pa do 7 milijonov meterskih stotov. Z izvedbo tega načrta se bo tudi znatno zboljšala italijanska sam oskrba z lesom. Pogon kmetijskih traktorjev z ogljem Ita'iiansko kmetijstvo ima seda' vsega skupaj 6* 460 traktorjev: od tega števila jih odpade 16307 na pokrajino Emilijo, 9922 na Lombardijo in po 5000 na Piemont in Tos<»-no. Na leto potrošijo ti traktorji približno ltH> tisoč ton pogonskega goriva Vrhu teg3 je v kmetijstvu še okrofi 10.000 stoječih bencinskih motoriev, ki potrosijo na leto nadaljnjih 20 000 ton gorva. Zaradi vojne je nastopila potreba da se v ital:janskem kmetijstvu namesto ben« oina in nafte uporabljajo druga pogonska go« riva. Zato bodo postopno traktorje in stabilne motorje v kmetijstvu opremili t> plinskimi generatorji. in s:ccr predvsem na oglje. Načrtne preureditve je v tesni zvezi z načrtom za večjo n ra^onalnejšo proizvodnjo oglja Računajo, da bo mogoče v štirih letih preurediti vse kmetijske stroje na pogon z ogljem Narionalni družbi za oglie je uspelo spraviti na trg po« sebne brikete iz oglja namenjene uporabi v plinskih generatorjih. Najprej bodo preuredili traktorje v rimski pokrajini, kjer je v ta na-i men rezerviranih 500 ton oglja. Nakazovanje sira za trgovce Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino poziva vse trgovce z racioniranimi in kontmgentiranimi živili v Ljubljani, naj takoj dvignejo nakazila za sit v Gosposki ulici 12/1. Za razdeljevanje je treba počakati novega razglasa, ki bo objavljen v listih. Izpred vojnega sadiščr Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil za Sloves i jo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo 'sodbo v zadevi proti Furiču Antu, očeta Martina in matere Galorja Mare, rojenemu v RadoŠki Z.;uleji dne 25. V. 1913 in tamkaj bivajočemu, ua begstvu, obteženemu: a) zločina po čl. 1 Ducejevega razglasa z dne 3 V. 1942, ker je v Vimolu v nedoločenemu času do 25. julija 1942 sodeloval pri združbi, ki je imela ramen, nasilno spremeniti politično in soc alno ureditev v državi; b) zločina po čl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v ist h časovnih in krajevr ih okolišč nah sodeloval pri oboroženi četi, u stane vi jeni z namenom, da izvršuje zločinska dejanja proti državni osebi" osti; c) zločina po Cl. 2 Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker je bil v istih časovnih in krajevnih okoliščinah prot zakonito v posesti orožja in vcj«~ega streliva; d) zločina po čl. 110 kazenskega zakonika in čl. 7 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker je v kraju Knežja dne 24. ju-1 ja 1942 cb sodelovat ju z drugimi, ki so ostali neznani, izvršil atentat na pripadnike Oboroženih sil, streljajoč iz puške proti cddelku vojakov divizije »Maceratac Iz teh razlogov proglasa sodišče Funča Anteja za krivega zločinov pod a), b) in c) obtožnice in ga kot takšnega obsoja v dosmrtno ječo z vsemi zakenitimi posledicami. Obsoja ga na plačilo stroškov postopka in vzdrževanja v zaporu. Gleee. Letno poročil* švicarske narodne banke navaja med drugim da s: do konca leta 1942 izredni izdatki. ki jih narekuje sedanje vojno stanje v Evropi, dosegli 5.7 mTjarde švicarskih frankov. Od tega zneska je doslej amortizirano le 1.1 milijarde frankov. = Uvedba luksuzn*-- " ' ^"IP- Bolgarska vlada je uvedla nov luksuzni davek, ki obremenjuje veliko število bkga in se pobira v obliki pribitka k fakturam. Davek znaša 3 do 100 "/o knkoT je pač večji ali manjši luksuzni značaj dotičnega predmeta. Tako znaša davek pri navadnih volnenih tkaninah 3 ®,' stroje in naprave Predvsem posveča italnanska uprava pozornost povečaniu kmefjske proizvodnje. V lanskem letu so se pričela obsežna dela za zboljšanje zemljišč v področju Aurane in None. kjer bodo pridobili za pridelovanje žita 68.000 ha zemlje. To ie prvi odločilni korak ne ooti k samooskrbi Dalmazije v pogledu pretirane. Uorava pospešuje tud: proizvodnjo tipičnih dalmatin<=k;h pridelkov, kakor so olive fige grozdie mondeUn? ter razna zdravilna in aromatična zelišča Vzporedno gredo orizadevanja za tem. da se razvije tudi 'ndu=triiska proivodnia predvsem mdu-strila ribiih konzerv in predelovanje mor-ckih gob Zaenkrat potrebuje Dflmazija še dovoz nekaterih živil iz Italije. Mesečno dobiva Dalmaziia 20.000 meterskih stotov mr>ke 5900 stotov testenin. 550 stotov maščob. 285 stotov sira. 8250 stotov sočivja in 2500 stotov raznih drugih živil. = Ukinjeni nemški modni li««. V Nem C jI je prenehala izhajati vrsta časopisov ki so izhajali doslel zgolj za rad' kont nui-tete in niso potrebni v vojnem času ko gre za eksistenčno borbo naroda. Med drugim so prenehali izhajati luksuzni modni časop:si kakor: >Die Dame«. »Die neue Li-rie«, »Die elegante Welt«. »Der Silberspie-gel« Nadalje pa izhaiajo oni modni časopisi. ki praktično služijo gospodinjam ali pa so neobhodno potrebni Šiviljam Prenehali so izha jati tudi časopisi, ki služijo razrim ljubiteljem kakor so n. pr. filate-1'et'čni časopisi ali glasila ljubiteljev kanarčkov. Priznana je potreba časopisov, ki so name-jeni Uubiteljem malih živali a h malih Vitov, predvsem pa -^nejo vsi ča- Doriot oifhaja kot prostovoljec v Rusijo Pariz. 17. febr s. šef francoske ljudske stranke Jakob Doriot je zaprosil pri vojaškem guvernerju zasedene Francije za dovoljenje da sme odpotovati na vzhodu« fronto kot član prostovoljne francoske legije in se boriti proti boljševizmu. Doriot bo prihodnje dni odšel na vzhodno fronto. Pomanjkanje živil v Zedinjenih državah Buenos Aires, 17. febr s. Iz Washingto- na poročajo, da je ministrstvo za poljedelstvo naznan;lo. da bo letos za 25 odstotkov manj živil na razpolago za prebivalstvo kakor lani in bo treba zaradi tega racio-nirati nekatera živila. Izšel je peti roman „Dsbre knjige14 Februarski zvezek DK prinaša Jack Londonov eksotični roman »JERRY Z OTOKOV« j Naročniki DR dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni, ki prihajajo po knjige ! sami v upravo naših listov, lahko dvignej« od danes naprej tudi že februarski romaa V podrobni prodaji se dobi »Jerry z otokov« v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 10 lir, vezana tn na trpežnejšem papirja tiskana pa 25 IL KULTURNI PREGLED Dr. Ivan Tavčar Ob dvajsetletnici smrti Pred dvajsetimi leti je umrl v Ljubljani slovenski pisatelj in javni delavec dr. Ivan Tavčar. Preživel je 72 let, sorazmerno dolgo in lepo življenje, la ga niso skalili ne veliki dogodki — če izvzamemo leta svetovne vojne — in ne večje osebne nesreče. V krogu svojega naroda je dosegel ugleden in visok položaj; bil je voditelj tedanje napredne stranke, večkraten poslanec in župan mesta Ljubljane. Sodil je v vrsto rr.š:h reprezentativnih mož; po svoji ose- 'F ->'M I ............mStemm i Kronika fes ti testni, prav kakor po svojem Je vnem delu Je predstavljal ne le določeno svetovnonazorsko usmerjenost, marveč tudi sam življenjski stil dobe gospodarskega in kulturnega liberalizma, Id se je takrat uveljavljal tudi na Slovenskem. Ta koreniti narodni veljak Je zeče? bo-Jehati že L 1920., ko so zdravniki ugotovili, da se »a Je polotil želodčni rak. Neizprosna bolezen je naposled zlomila Tavčarjevo krepko naravo, najdragocenejšo dedščino, Id jo Je dobil za svojimi kmečkimi predniki. Umrl Je 19. februarja 1923 na svojem stanovanju na Bregu v Ljubljani, tam, kjer Je poslej varovala njegov dom ln njegov IcUlt pisateljeva ugledna vdova Franja Tavčarjeva, dokler ni tudi ona legla k svojemu Ivanu v senco smrekovega gozdu na Visokem. Dr. Ivana Tavčarja je Ljubljana slovesno spremila na zadnji pot-' 22. februarja. Izpred magistrata, kjer je ležalo njegovo truplo, se je razvil eden najveličastnejših pogrebov, kar jih je videlo naše mesto. Med možmi, ki so se poslovili od zaslužnega veljaka, je bil za slovenske pisatelje Oton Zupančič, Id Je dejal o Tavčarju: »Sočen mož! Bujen duh! Poln človek! Pri njem je vrelo vse iz polnega!« Pesnik Alojz Gradnik _ je spremil pisca »Cvetja v jeseni« v večnost z naslednjim sonetom: Ne boš več v pravdah pisal kaj se toH, ne stal sred množic, ko v morju skala, beseda tvoja ne bo več brenčala ko pšica, kadar z loka se izprožL Samo enkrat še, zadnjikrat zakroži nad mestom tvoja duša in do mala bo vse naprej in vse nazaj spoznala, pozdravila bo znance že pri Roži, potem odtod obrne se prežimo in vzplava na Visoko in Poljane in bo prestopila grobov ograde in Wulfinge obišče ki Khalane m ubogo Meto in poreče: Jade! Tesno pri vas je — a je mirno, mirno! Tako Je dr. Ivan Tavčar za večno zapustil Ljubljano, s katero Je bil tesno združen največji del njegovega mirnega in gosposko preživlj enega življenja Telesne ostanke so prepeljali na njegov grad Visoko blizu rodnih Poljan — grad, ki ga J« ovekovečil v »Visoški kroniki«. Tu počiva na robu temnega gozda, ki mu šumi v pomladnih nočeh svojo pesem življenja tn n«ti: Naj gredo viharji —* samo da so korenine trdno v zemlji! Literarno delo Ivana Tavčarja je zavzelo v naši slovstveni zgodovini jasno določimo mesto. V literaturo Je vstopil Se 1 1372. s prispevki v »Zori«. Ze naslednje leto je objavil v tem obzorniku eno svojih najboljših novel »Antonio Gledjevič«. V nji opažamo literarne poteze, ki so bile poslej značilne za vse Tavčarjevo delo Bil je izrazit romantik, obujevalec svojsko občutene in doživljene preteklosti, ljubitelj močnih duš in silnih strasti, toda gledanih zdaj skozi tančico sanjarstva. zdaj s prizvokom ironije človeka, ki se zaveda, kolika razlika je med sanjo in resničnostjo. Sem sodijo zlasti povesti, ki se dogajajo na gradovih (na pr. »Otok in Struga«). Eimil Leon. kakor se je Tavčar podpisoval nekoč v pripovedni književnosti, pa je segel s svojo stvarjalno fantaz!jo tudi v swt resničnega življenja, kakor ga je spoznal za n^adib let in pozneje kot popotnik m lovec. Zlasti v slikah iz loškega pogorja »Med goram'« čutimo Tavčarievo ostro notranie oko za opazovanie kmečkega človeka in njegovega življenja Pokrajinsko ozadje domačega kraja je dal tudi povesti iz časa verskih bojev »Vita vitae meae«. Tretio skupino nieffoveea dela tvori proza z močnimi satir črv mi poudarki, predvsem roman »M"tva srca« in utopija »4000«. V starejših letih sredi živahnega udejestvo-vanja v domačem javnem življenju, so nastala nekatera njegova najznačilnejša dela. Predvrem roman »Tzzn kongresa« C1905 do 1907). obsežen spis. ki sl'ka Ljubljano v dobi okrog kongresa, dalje »Visoška kronika« (1919), k: je dosegla v prevodu prof Umberta Urbani ia tudi italijansko izdajo in sredi nrve svetovne vojne nastala povest »Cvetje v 1e«eri'«. ki ie — če izvzamemo njen nekoliko zastareli oripove-dni okvir ne-le naiboliša Tavčarjeva prosa. tnnrve? tudi ena nsImaSPne^h slovenskih povesti romantično-realističnega Grof Claso v Vatikanu Rimski Usti poročajo, da je prispel novi poslanik italijanske vlade pri sv. stolici grof Galeazzo C ano v vatikansko mesto, kjer je prevzel svoje nove službene posle. Njegov prvi obisk Je veljal državnemu tajniku vatikanskega mesta kardinalu Maglioneu, nato pa je prišel v stik še s šefom oddelkov vatikanskega državnega tajništva mons, Tafdi-nljem in MOntinijem. • posmrtno odlikovanje z zlato kolajno. Z zlato kokujno je bil odlikovan po smrti podporočnik Aldo Turinetto iz Albenge pari Imperi, ki je padel na baUtanslcem bojišču pri Nikšiču dne 5. maja 1942. » Fianoeaoo Glnnta, nadzornik fašistične v Dalmaoit Foglio dd risposizlooi P. N. F. poroda, da Je bil fašist Francesco novi guverner Dalmaeie, kot na-fašista Bastianlnia Imenovan za inšpektorja fašistične stranke v Dalmazii. • Smrt viteza železnega križa. ITa vzhodni fronti je padel poročnik Heinz Graber, vodja oddelka strmoglavnih letal, odlikovan z viteškim križcem železnega križa. • sctnnrtr rimske kongregaclje. V torek 16. februarja se je sestala v Vatikanu kon-gregadjoi, M je obravnavala predložene primere za beatifikacijo in kanonizacijo. Med prvimi za blažene proglašenimi je princesa ICaria Clotilda dd Savoa, vdova Giro-lama Bonaparte. • Glasbene manifestacije v Benetkah. V gledališču Fenice v Benetkah so te dni otvorili koncertno sezono s simfoničnim programom. Na sporedu je bil Brahms in Beethoven, kot solistka je sodelovala violinistka Giocomda Devito. • Razstava o Rimu. V Rimu so te dni odprli prvo razstavof ki prikazuje napredek Rima v teku stoletij! Razstavi so prisostvovali Visoka Odličniki iz vojaških in civilnih krogov, predstavniki stranke, rimski guverner, mnogo akademikov, senatorjev, par. svetnikov in ravnateljev italijanskih n tujih zavodov v Rimu. Prired tveni odbor Je izdal tudi katalog, ki razlaga namen razstave ki s sedanjo prireditvijo pomeni šele začetek sistematičnih prikazov razvoja Rima. » špansko poslaništvo v Berlinu v npvih prostorih. Med palačami, ki jih jc nemška država zgradila tujim diplomatskim zastopstvom, je zdaj sezidano tudi špansko poslaništvo na Tiergartenstras.se. Te dni je bila palača izročena španskemu poslaniku Gines Vidal y Saura. • Smrt uglednega gospodarja. Kakor smo včeraj že javil' z osmrtnico, je v Strugah pri Dcbrepoljah umrl v dczoreli starosti 82 let posestnik g. Andrej Hočevar. Od življenja se je poslovil na kratko, kakor se često zgodi pri ljudeh v visoki starosti. Pokojni se je redil v Kolenči vasi v znani rodbini Hočevarjev. 2ivel je na svojem posestvu v Pricerkvi, kjer je bil nekaj let tudi gostilničar. Tam je županoval akoro 22 let. Blagor občanov mu je bil vedno pri sircu. Kct cestni odbornik v Strugah Ima velike zasluge za novo cesto, ki je MMMM»MM»MMMMM»M MMMMMMf Ur« Viktor Vovk 90 letnik Ljubljena, 19 februarja Naš Vovk petdesetletnik? Izgleda nemogoče, a vendarle je temu tako. Kakšne darove je neki moral prinesti s seboj na svet da je ostal tako čil in svež večn< mladenič? Evo jih: ljubezen do človek«. ljubezen do pfirode, ljubezen do petja. In kdor ima take ljubezni zvrhan koš, temu se ni bati srečanja z Abrahamom. Sarmanten kozer, da mu ne najdeš zlahka para; vnet planinec, ki je liki gams prehodil naše pa tuoi tuje planine, podnevi in ponoči, poieti in pozimi kadar mu je odgovorna odvetniška praksa dovolila le malo oddiha; pevec pa tak. da je vsaka družba vesela njegovega gromkega glasu. Stoji Ali smo res zapisali vrline človeka, ali smo samo podali recept večne mladosti? Obojel Oboie dragi Vuče. Lahko Tebi ki imaš danes okroglih 100 seme* strov za seboj in Te čaka še najmam nadalj« njih takih 100, polnih zaleta, temperamenta, neugnanosti; ni Ti težko biti veder optimist, luč in kažipot mlajšim semestrom Ka mnoga ja Ijeta! speljana po sončnem bregu ob dolini in odmaknjena dosegu pogostih poplav. Vsi, ki so Andreja Hočevarja pc znali, mu bodo ohranili častem spomin. * Prtljaga v potniških vlakih. Generalno ravnateljstvo italijanskih državnih železnic opozarja potnike na predpis iz mirne dobe, ki določa, da sme potnik vzeti s seboj na železniško vožnjo samo toliko prtljage, koliko ima prostora nad svojim sedežem. Normalno smatrajo, da takšna prtljaga ne sme presegati teže 20 kg. V zadnjem času se dogaja, da železniški potniki jemljejo s seboj mnogo več prtljage, kakor dovoljujejo predpisi, zato so prejeli kontrolni organi v vlakih nalog, naj posvetijo prtljagi več pozornosti in naj posredujejo v vsakem primeru, kjer se kaže, da gre za kakšno zlorabo. * živa bakla. 471etna Marija Zoccoda lz Valenze se je sukala po kuhinji okrog ognjišča tako nerodno, da se ji je vnela obleka. Nearečnica je pričela vpiti na pomoč in dirjati brez uma sem in tja. Plameni so se na ta način še bolj razvneli in reva je dobila tako hude opekline po vsem životu, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. IZ LJUBLJANE u— Novi grobovi. Po dolgi bolezni je v 58. letu starosti preminil kapetan bivše jugoslovanske vojske g. M»rk;> S. Vujadi-novič. Zapušča soprogo Jošo, hčerko Jano in sina Veselica. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili v petek 19. t. m. ob 16. iz kapelice sv. Antona na Žalah k Sv. Križu. __ Po težki, dolgotrajni bolezni je zapustila starše hčerka ed nka Marija Strik-bergerjeva. Pogreb bo v soboto ob 15. z 2al, kapela sv. Ardreja na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je poštni upokojenec g. Ivan Brus. Za njim žalujejo soproga Frančiška, dva brata, sestra in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v soboto ob pol 17. iz hiše žal'sti, Svetogorska 23, na pokopališče ta V ču. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa 'zrekam: naše sožalje! u— Sv. maša zatlušnica ob obletn-ci smrti pokojnega predsednika Avgusta Praprotni-ka bo v frančiškanski cerkvi v soboto dne 20. t. m. ob 8. uri. u— Nocojšnji klavirski koncert v mal' fllharmonio:i dvorani bosta izvajali pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak. Hrašovčeva bo izvajala v prvem delu koncerta skladbe, k' so j'h napisali: Pescetti, Bach-Busoni, Brahms, Ravnik in Tajčevič. Bizjakova ima drugi del koncerta s ckla-datelji: Alatti, Gorgni, Pick-Mangagalli, Ciglič, Osterc, Prokcfjev ta Ravn'k. Obe pianistki sta našemu koncertnemu občinstvu že dobri znanki, njuno dosedanic umetniško delo ram Jamči tud! za umetniški uspeh n-cojšniega koncerta. Začetek bo točno ob pol 7 zvečer. Prcdprodaja v knjigarni Glasbene Mat ce. u_ Na VIII. simfoničrom koncertu se bo po da!;šem pre^edku izvajala v Ljub-ljan' zopet Fibichova simfonična pesem »Pcdvečer«. Delo je bilo napisan- leta 1893. v čisto p.sebni obl ki slmfon;čne idile. k: jo je uvedel v glasbo Fibich. ki je napis*! več takih skladb. V nj h se je združila mojstrova ljubezen k naravi. Naslov dela samega nam izraža v eni besedi celotni njegov okvir in razpoloženje, katero s' poslušalec lahko sam v sebi dop 'lnjuje iz njenih Čarobnih zvokov. Do1 go časa se je smatralo to delo samo za godbeno sliko carave, kar potrjuje p sebno duhovita im -tacija ptičjega petja v njenem srednjem delu. V resnici pa vsebuje mnogo več iz intimnega življenja skladateljevega, kakor nam pove naslov. Slika nam dogedek iz skladateljevega življecja, ko je stopila v njegov zaprti duševni svet žena, k; mu je prinesla srečo neskončne ljubezni in podporo v umetniškem sodelovanju. To je bila pisateljica Acožka Schulzova, avterka nekaterih rbret k F blchovim operam in in -ciatorka Fibichovega dela v njegovi poslednji dobi. V zvokih Podvečera nam slika skladatelj svoje stike z njo in njeno r:d-bino na večernih sprehedih po krasnem vltavskem slovanskem otoku blizu Narodnega divadla. Posamezne teme so zl~žene na getove osebe male cjegove družbe. Nek tema v odstavku rondove obl!ke v Des-duru je postal tako popularen, da ga je slavni virtuoz Kubelik predelal za gosli s spremljevarjem klavirja pod imenom Pesem. Delo je bilo p: slednjič izvajano v Ljubljani novembra 1928 VIII. simfonični koncert bo v ponedeljek 22. t. m. u— Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v sredo dne 3. marca v Krekovi gospodinjski šoli v Ljubljani enodnevni semenogojski tečaj, da se usprsobi čim več pridelovalcev dobrega 'n zanesljivega zelenjadnega semenia, k: ga sedaj pri ras tako zelo prmanjkuje. Tečaj bo trajal od 8. zjutraj do 18. zvečer. Podružnica Ljubljana I vabi vse člane ki se za to delo zanimajo, da se javijo po dopisnici takoj, najkasneje pa do 23. t m. na podružničen naslev Erjavčeva 4a/II, da se jim zagotovijo mesta. u_ Razvoj Ciril Metodove ceste. Nekdanja Tyrševa cesta onstran železniškega prelaza, ki se je nekaj časa imenoval Blei-vveisova cesta, je bila pred kratkim preimenovana v cesto Cirila in Metoda. Bleivveis?-va cesta se imenuje odslej samo del od glavne pošte do železniškega prelaza. Ljubljana se onstran proge stalno širi, tako da V nekem tuniškem oporišča i dospel Je oddelek nekega italijanskega zračnega konvoja razdobja. Ob zatonu svojega življenja se je bavil Tavčar z načrtom, da bi nadaljeval »Visoško kroniko«, katere drugi del bi se dogajal v dobi Marije Terezije, tretji pa v letih Napoleonove Ilirije. Smrt mu je žal prekrižala tudi ta načrt. Literarna zapuščina dr Ivana Tavčarja ni zanemarjena. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v šestih obsežnih zvezkih njegovo pripovedno delo z uvodi in opombami dr. Ivana Prjatelja. Ta izdaja pod vodstvom najkompetentnejšega tedanjega poznavalca naše novejše literature pomeni že sama po sebi dostojno počastitev Tavčarjevega spomina; z njo je bilo njegovo delo primerno priključeno naši slovstveni sodobnosti v razdobju med dvema vojnama. Prijateljevo izdajo pa bo treba ;zpo-polniti še z zvezkom Tavčarjevih izbranih uvodnikov, feljtonov in kritik, zakaj brez tega bi ostala močno nepopolna. Prav v tej vrsti spisov ee je pokazala v največj' meri Tavčarjeva možata, udarna in značilna osebnost, njegova »krasna vtelesba pi-satella - človeka s čvrsto, svobodno rastjo« (O. 2upančič). Prav tako nam bo morala naSa literarna veda pripraviti izčrpno monografijo o Tavčarjevi osebnosti in delu — naloga, ki vzlic. obilnemu gradivu in posebej še dr Pisateljevim uvodom ne bo lahka S časovslte retrospektive sredine 20. stoletja je ta tipični predstavn'k slovenskega narodnega življenja v zadnjih štiridesetih letih pred 1. 1918. dobil novo osvetljavo, kakor se bo v bodoče na novo vrednotil tudi zgodovinski pomen smeri, ki jo je predstavljal dr. Tavčar v slovenskem krogu. Zrastel je iz kmečkih razmer, se tidno včlenil v naš malomestni milj£ in postal najizrazitejši nadaljevalec g:banja. ki ga je začel Franc Levstik; z nj!m je naše mlad osi ovenstvo izvrševalo podobni neiogo kot gibanje »mlade Evrope« v širokem svetu. Sele ob koncu življenja ie videl dr Tavčar izbruh ogromnega zgodovinskega procesa, ki se !menuje svetovna vojna, ni pa vedel da je to le prvo dejanje sekularnega bola za novi svet in novo človeštvo Kaj so bile v primeri s tem vse tiste drobne, idilične govorniške in pubV-cistlčne gveriie. ki je sredi njih stal neket dr Tavčar »ko v morju ska'a«?l Tako je umrl eden naših najizrazitejši! kmetov-gospod-v. mož čvrste korenine. so_ dobrik relativno srečnega časa. bo že v kratkem glavna železniška postaja sredi mesta. Glavna prometna žila te mestne četrti je Cirila tn Metoda ccsLai, ki bo v doglednem času postala ena najsodobnejših in najlepših cest našega mesta. u— Kole za mlado drevje, ki ga nameravamo saditi pomladj, moramo pripraviti že sedaj poz'mi, da bodo pri rokah, ko bo čas saditi. Koli za sadno drevje naj >majo povprečno 6 cm v premeru — merjeno v sredini kola — za visokodebelno drevje naj bodo vsaj 3.20 m dolgi, obeljeni in na debelejšem koncu na dclgo priootreni. Za« radi trpežnosti jih na spodnjem koncu ožgemo tako na visoko, da bo zlasti tisti del kola, ki sega tik nad zemljo — torej vsaj še 10 cm nad zemlj; — varen pred gnilobo. Koli za vrtnice, dalije in drugo naj imajo povprečno po 3 cm v premeru ;n naj bodo pc vsej dolž ni enako debeli, zglajeni in pricatreni. Preden pleskamo kole ali kak drug lesen vrtni predmet — klopii mjzo in drugo — z oljnato barvo, moramo odnosae predmete dobro presušiti, s cer pleskanje več škoduje kak:r koristi. To je eden izmed številnih naukov, fr Jih je pred svojo smrtjo napisal Martin Hu-mek. u— Zgubil se je sveženj ključev v usnjeni terb ci, opremljeni z naslovcm lastnika. Oddajo naj se proti nagradi 200 L v uredništvu. !z Novega mesta n— Velika potrošnja alkohola. V zadnjem desetletju stalno raste potrošnja alkohola na Dolenjskem. Kljub splošni podražitvi zlate kapljice potrošnja tudi v mi-nu'em letu ne samo ni padla, ampak se je slo zvišala. Vedno večja potrošnja alkohola pa je tudi važen gospodarsk-: čini tel j, -aj so veliki predeli Dolenjskega izključno navezani le na dohodke iz prodaje alkoholni pijač. Minulo leto so Novomeščanl ;:onzv.mira'i 4510 hI alkohola in to: 2879 hI v'na. 181.000 hI venskega mošta, 1337 hI piva. 181.000 hI vinskega mošta. 1337 hI nega žganja. 27 hl različnih likerjev, 7 hI •uma in 5 hl konjaka. V primeri z letom 1940. je bilo minulo leto v Novem mestu r>cpitega 1008 hl več vina. 288 hl manj vinskega mosta. 9 hl več f nega vina, 1330 hl manj piva. 44 h1 več žganja. 20 hl več likerjev, k46 hl več konjaka in 1.53 hl več ruma. Zelo je padla potrošnja piva, kar je pa pripisovati pomanjkanju te No-vomeščanem zelo priljubljene pijače in potrošnja vinskega mošta, kar j« tudi razumljivo, ker dolenjski v'nogradnik sedaj nič kaj rad ne prodaja mošta, temveč rajši počaka, da se cene do dobra ustalijo. Znatno se je polog vina dvignila tudi poraba žganja in f:r>'h penečih vin. k- so jih prejšnja leta NovomeŠčani poznali komaj dobro po imenu. Iz Spodsile %?«rske V borbah pri Velikih Lukih je dne 12. januarja padel desetnik v planinskem lovskem polku Franc Kotnik, ki se je prostovoljno javil k vojakom. Domača krajovha skupina Heimatbunda je z njim izgubila vzglednega tovariša in bojevnika. Na tuniškem bojišču je padel v cvetu mladosti, star komaj 20 let. Hans Kugownltsch lz Velenja. Za njim žalujejo starši in biat Oto. Novi grobovi. V Mariboru je v visoki starosti 81 let umrl usnjarski pomočnik Anton Aplintz. V Zagrebu je preminil 60-letni industrijec Emst Berthold iz Maribora. Njegovo truplo so prepeljali v Maribor. V Celju je umrla bivša gostilničarka v Laškem Ana Lapornikova. Nadalje so v Mariboru umrli 38 letni Heinrich Jlricka, 48-letna Elza Petkova in 45 letni avtopodjet-nik Karel Wennigerholz. Na Jožefovi cesti je preminila delavčeva hčerka Marija čerč-kova. V Studencih je v 74. letu starosti umrl Franc Ornik. Na Pobrežju je umrl železničarjev sin Karel Dobnikar, v Mariboru pa 491etnl posestnik Ivan Kovačlč. Poroka znanega športnika. V Celju sta se v soboto poročila krajevni športni vodja Ferdinand Pleteršek ln telovadna učiteljica na celjski višji šoli Fritzi Seidlova. Z Gorenjskega Na vzhodni fronti ao padli: 321etnl desetnik Hans Schumml, 191etni desetnik pri grena 1 irskem polku Kurt GUtschow, 26-letni podčastnik v planinskem lovskem polku Richard de Roja, 201etni pionir Ludvik Winkler, 291etni letalski Inštruktor narednik-vodni k Ernest Runge, 211etni desetnik v planinskem lovskem polku Anton Vogel, podčastnik v planinskem lovskem polku dr. Robert Troilo von Nordis, planinski lovec Inž. Martin Kolmanz, letalski podfiartnlk Kurt Nageler, 241etnl naddeaetnlk Alojz Sa-ger, 221etni desetnik v planinskem lovskem polku Johann Mayerhofer, 25letn4 podčastnik Maks Kapfhammer, 331etni desetnik Rudi Kuess ln poročnik v grenadlnkem polku Guido Wiesenreiter. V Naklem je bilo pred dnevi prvo večerno šolanje v svetovnonaaornlh vprašanjih. Govornik Lili ing je zanimivo predaval o temeljih narodnega socializma. N"vf grobovi. Nedavno ja bil pokopan blokovni vodja in član SA Franc Polajnar iz Stare Loke, ki Je padel kot žrtev aflo-člnske roke. Ob odprtem grobu se Je od mrtvega tovariša poalovil SA-vodja Humer. — V Zgornjih Pirničah Je 81. januarja umrl 851etni posestnik AnlreJ Merjasec. — V Ustju pri Litiji Je preminil krojaški mojster in posestnik Franc Fldsek. Zadela ga Je srčna kap. — V Kresnicah Je preminil pro-užttkar Ivan Parkelj. Pri S dritavnl cestni zbirki bo na Koroškem Zbralli 768.059.89 RM. Uspeh je v primeru z lanskim letom več kakor podvojen. Na Gorenjskem se je zlasti odlikovalo radovljiško okrožje, ki je zbralo 12.012.13 RM. V kranjskem okrožju so največ zbrale na-slednie krajevne skupine: mesto Kranj 18 tisoč *RM, okolica Kranja 3663 RM. Golnik 1318 RM, št. Vid 2852 RM, Jezersko pa 523 RM. Zborovanje kmetov. V Komendi je bilo ▼ šoli zborovanje kmetov, na katerem je pozival okrožni kmetski vodja inž. Lipscher kmete k večjemu pridelovanju. Iz Hrvatske Profesor Krieg v Zagrebu. Nemški raziskovalec južno-ameriških pragozdov, ravnatelj naravoslovnega instituta v Monako-vem dr. Hans Krieg bo kot gost nemške delovne skupnosti na Hrvatskem predaval v Zagrebu in v Osijeku o svojih raziskovanjih v Južni Ameriki. Otvoritev doma narodnega zdravja v Karlovcu. Tiho in skromno je bil odprt Dom narodnega zdravja v Karlovcu. Zdravstvena ustanova je najsodobneje urejena. V pritličju so prostori za šolsko polikliniko in splošna ambulanta. V I. nadstropju pa je uprava zavoda in protituber-kulozni dispanzer. Kaker hitro bodo razmere dopuščale bodo zgradili na dvorišču tudi kopališče in razkuževalno postajo. Smrtna nesreča na cesti. Predzadnjo soboto zvečer se je pred hišo štev. 65 na Savski cesti primerila huda nesreča, čez cesto sta šla čevljarski mojster Mato Flego in njegova žena Milica. Nenadno je privo-zil tovorni avtomobil in ju podrl. Mato Flego je ostal na mestu mrtev, njegova žena Milica pa je bila huda ranjena m so jo z reševalnim avtomobilom odpeljali v bonišnico Usmiljenih sester. GLEDALIŠČE D R A M A Petek, 19. februarja, ob 14.30: Primer dr. Hirna. Izven, Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: Veliki mož. Izven. Cene od 20 lir navzdoL , Sobota, 20. februarja ob 17.30: Mlrandokna. Izven. Cene od 20 Ur navzdol. Nedelja, 21. februarja, ob 14.: Deseti brat. Izven. Cene od 15 lir navzdoL — Ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 20 Ur navzdol. * Danes v petek bo igrala Drama dve predstavi, in sicer ob 14.30 Rina Alessija dramo »Primer dr. Hirna«, ob 17.30 pa Ljube Prennerjeve komedijo »Veliki mož«. V Alessijevi igri nastopijo^ dr. Hirn — Gregorin. don Luigi. njegov brat — Jan, Laura — Danilova. Lorenzo, njen mož — VI Skrbinšek, Marija, gospodinja pri Hir-nu — Pol. Juvanova, komisar — Brezigar. Režiser: prof. Sert. scenograf inž. arh. R. Kregar. — V igri Prennerjeve igrajo: Praz-nik — Cesar. Praznikova — Starčeva, Nada —• Rasbergerjeva, Zorin — Brezigar, Kresnik — Nakrst, Vrhunec — VI. Skrbin-šek, Votlina — Peček. Močerad — Košuta. Pivnik — P. Kovič, Volk — Lipah, Lisjak — Košič, Modrijan — Raztresen, Ska-za — Bratina. Grajšek — Blaž. Mogočr.ik — Drenovec, Milka — Sancinova. komisar — Gorinšek. Režiser: Milan Skrbinšek, scenograf: A. Gerlovičeva. OPERA Petek. 19. februarja: zapito. (Generalka). Sobota, 20. februarja ob 17: Janko in Metka. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 21. februarja, ob 16.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Premiera v Operi. V soboto 20. t m. bo uprizorjena Humperdinclcova opera: »Janko in Metka«, za katero je napisala libreto Adelheid Wettejeva in ga je poslovenil Niko Štritof. Delo že skoraj dva decenija ni bilo več na sporedu naše Opere. Peli bodo: Janko — Golobova, Metka — Mlej-nikova. čarovnica — Karlovčeva, oče — Janko, mati — Polajnarjeva, Trosa-možek — Barbičeva in Rosi-možek — Urbaniče-va. Dirigent: Niko Stritof. režiser in insce-nator: C. Debevec, načrti za kostume: Je-la Vilfanova. Radio L]ub1fana PETEK 19 FEBRUARJA 1943-XXI 730: Pesmi in napevi. 8 00: Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: Plošče. 1230: Poročila v slovenščini. 12.45: Opcma glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljstva Obare* ženih sil v slovenščini. 13.12: Radijske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 13-45: Operna glasba 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M Šijanec. Glasba za godala. 14.40: Pisana gltsba 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.15: Prenos za Hrvatsko. 17.45: Komorna glasba na ploščah 19.00: »Govorimo italijan« sko«. poučuje prof dr Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v sloven. ščtni. 2030: Enrico Caruso na ploščah. 20.45: S-mfonični koncert vodi dirigent Berg v.Torne. V odmoru: Predavanje v slovenščini. 22.15: Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 22-45: Poročila v italijanščini. S P O R T iz urada COnl-a Nogometna zveza. Objava štev. 1. Ljubljana 16. febr. Vpis društev. Društva, ki še niso obnovila svojega vpsa v zvezo niti plačala določene letne članarine se vab jo, naj ukrene; r> pot ebno v r ku 5 dni. Športne dovolilnice. Po svoječasnih navedi- h CONI-a ne bo mogel noben igralec — ne glede na starostno dob — nastopiti na nobeni cfioelni pr redit vi, niti prvenstveni niti prijateljski, če ne bo imel predpisane športne dovolilnice. Za športne dovolilnice n.ciajo zaprositi društva s ma ne-psredno, ki naj se pri tem ravnajo po tehle navodilih: Vsako društvo naj zahteva pri zvezi zadostno število t'skovin za športne dovollni-ce za svoje igralce h priloženim zneskom po 3 lire za vsako. Predsedniki društev naj p:skrbijo za izpolnitev vseh treh odrezkov dovoliln ce z z htevaninv podatki, in sicer naJednjimi: ;me in priimek igralca, očetovo ime, naslov bivališč:: ter ime društva, rubriko za vpis datuma pa naj pust jo piazn::. Na z dn i :trani dovolilnice morajo hiti n; lepljene fotografije, ki naj jih igralec podpiše, in sicer dve na. onih -.odrezk-h, ki st namenjen: za zvezo in za društvo, med eni ko mora predsednik podpisati vso tri o('n-zko - v 1-;>n:ce in s tem potrditi pr v inost pr.datk v. Ko bo zveza prejela dovolilnice od društev bo izvedla vse kar je v njeni pristoi-nosti noto pa praveča'.no vrnila društvu nieg v odrezek za nadaljnjo uporabo. Vsote kor je treba ne:zpolnjene dovol lnicc zahtevati najkasneje do 28. februarja in jih nate vrniti izpo'njcne najkasneje do 10. marca. V interesu vsakega društva je. da ne vpvn> prepis krstnega lista za vsakega tf.lreg:: igralca. Dovoljenja za tekme. Nobena rogomet-nn tekma, n'ti prijateljska, ne bo smela bit: odigrana brez predhodnega dovoljen,a zveze. Društva morajo za taka dovoljenja z; p os ti najmanj 5 dni pred tekmo ter ca-v. ti obenem, kje bo tekma in kdaj. Ob-erem morajo društva zaprositi tudi za do-loč tev sodnika na stroške društva prireditelja. Društva se opozarjajo še, da b:do morala po odobritvi prireditve pri zvezi še posebej zaprosit- za odobritev pri Kr. Kve-sturi preko urada CONI-a. Sedež zveze. Sedež zveze je b'l prenesen v prostore pokrajinskga odbora CONI-a (Bleiweisova c. l/A). Uradi zveze poslujejo ob delavnikih od 16. do 18., ob sobotah pa od 11. do 13. Sestanek društvenih predsednikov. Vsi predsedniki društev, ki gojijo nogomet, so vabljeni, naj se zanosljivo udeleže sestanka, ki bo v petek 19. t. m. ob 17. v pisarni CONI-a. 1 7. Strojnik Roman M., 8. Strojnik Aleš K.. j '>. Recek M. i Prvi termin tega tekmovanja v nedeljo dne 21. t. m. bodo odigrana prva tri kola. Najvažnejša srečanja ta dan bude naslednia- Bogataj — Poženel, Bogataj — Strojnik A , Poženel — Strojnik Roman, Šubert — Bogata' m Strojnik Roman — Strojnik Aleš To su partije, ki bodo med ostal im 12, ki so v nedeljo na sporedu, najbolj zanimale udeležence, turnirsko vodstvo kakor tudi občinstvo Po teh 12 igrah se bo že nekoliko videlo, kako pojde posameznikom in kdo bo imel več nade na uspeh n plasman. Turnirsko vodstvo bo poskrbelo, da bo pro-s ster za igralce strogo ločen od prostora za gles dalce. tako da se bo tekmovanje lahko razvijalo nemoteno. Turnirsko vodstvo vabi ljubitelje table-tenisa, naj prireditev obiščejo v vel kem številu kajti gledali bodo lahko najlepše borbe najboljših igralcev vseh ljubljanskih klubov Vstopnina je iz propagandnih ozirov primerna Celotna spored jc razdeljen na tri nedelje m sicer na 21. in 28. t m. ter 7. marca v dvorani hotela Miklič, vselej s pričetkom ob 9 Okrog 12. bo vsako nedeljo spored že zaključen. Športno odlikovanje in lepe osi Po zgledu drugih narodov je tudi Madžarska začela deliti sprt~ikom, ki se najbolj odl kujejo v vsaki sezoni, posebne nagrade. pri čemer pr de predvsem na tehtnico, ali so se udejstvoval; tudi mednarodno ter tudi tamkaj pripomogli k slovesu madžarskega sperta. Pokroviteljstvo nad vsem tem nehvaležnim ocenjevanjem in še bolj nehvaležno zadnjo izbiro edinega res vrednega človeka med tolik mi kand dati za tako čast je prevzel znani madžarski sportr-i list »Nemzeti Šport«, ki je kakor prejšnja leta določil tudi za 1. 1942. p:seb-no razsodišče za izvršitev te kočljive naloge. Razsodišče je izbiralo in izbiralo, odzvalo zdaj tega. zdaj onega kandidata m zmerom manjše je bilo število najb Ij zaslužnih tako da so nazadnje za rajožjo iz- biro ostali le še štirje kandidati, in sic-ir nogometaš Bodola, teniki igralec Asboth, odlični atlet in d-lgoprcgaš Szlagyi in lepa plavalka Ilonka Ncvak. Na splošno pre-se ečenje je v teh ožjih volitvah zmagaia prav zastopn ca nežnega spola Ilonka Novak. Pri podrobnem pregledu njenih uspehi v se je — seveda pozneje in že davno prepozno — ugotovilo, da r.,en uspehi n ti niso bili tako sijajni, kar velja pooebro glede mednarodnih iz dov nagrajenke, ki bi imela med danskim'', holandskimi in remškimi zastopnicami v isti sportn pan-gi precej enakih in tudi boljših konkuren-t'nj. Zato pa je izven dvoma, da je bil Asboth — in to po pr znanju tujih strokovnjakov — najboljš: evr.pski tenišk igralec v minuli sezoni in je tudi Szilagyi nabral po evrop^k h terenih celo kopo izhornih rezultatov, ki so vse drugačni kaker pa časi, s katerimi se lahko ponaša Ilonka Novak. No, in zdaj šušljajo madžarski športniki, da je razsodišče pri »Nemzeti Športu« podleglo čarom onih lepih oč , namesto da bi b'lo tehtalo samo njeno sp rt-no vredno-1. Tcda kavalirji so pa le bii. (Po agenturi »Centraleuropa«) Paberki iz avtccncbilizma Madžari pripravljajo velikopotezne načrte za graditev modernih avtomobilskih cest — takoj po končani vojni. Med njimi so že omenjene naslednje: ena (okrog 160 km dolga) v smeri proti Dunaju, druga :z prestoln ce do Ločenca (90 km), dalje Budimpešta—Kološvar (962 km), Budimpešta —Novi Sad (252 km) in Budimpešta—Velika Kaniža (250 km). Slednja bo posebno važna za boljše zveze proti Adriji. Za vzorce pri teh gradnjah bodo služile slovite avtomobilske ceste v Nemčiji * Načelnik urada za vojno prozvodnjo v Ameriki Nelson je odšel v Bolivijo, da bo tamkaj organiziral pridobivanje cina. Združene države nujno potrebujejo najmanj 50.000 ton te rude, toda dozdaj je je Bolivija izkopala komaj okrog 20.000. Vse kaže, da mora biti stiska velika, če jo je Nelson sam pobral na pot tja v Bolivijo. § mož za tri nedelje Prvi termin table-teniškega turnirja najboljših devetih lz Ljubljane bo v nedeljo dopoldne Žrebanje za ta turnir se ie končalo takole: 1. šubert H. 2. Bradeško K.. 3 Merala K.. 4 Keržič M. 5 Bogataj H.. 6 Poženel H, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresljivo vest, da nas je za vedno zapustila, zadeta od srčne kapi naša ljubljena soproga, nepozabna mama, stara mama, gospa KATI G ALI roj. TOME Pogreb drage pokojnice bo v petek 19. t. m. ob 10. uri na pokopališče Grosuplje. Grosuplje, 18. februarja 1943. Globoko žalujoči: IVAN GALE, soprog; PEPI, TINKA, IVANKA, ANICA, hčerke; zet DOBROVNIK in ostalo sorodstvo. Umrl nam je naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod IVAN BRUS poštni vpokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 20. februarja 1943. ob \2 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Svetogorska cesta 23, na pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 18. februarja 1943. Žalujoči: FRANČIŠKA, soproga; FRANC, VINKO, brata; IVANKI, sestra — in ostalo sorodstvo PIPM^BIBBBI TO^i S.i. Pasji kešsrki, raketni b"seri in k3Q«i kot plačiko sredstvo Prebivalci Nove Gvineje ne poznajo ženitve v našem smislu, temveč ž?n j kupujejo. Ne plačujejo iih pa / de ri. jem. temveč s pasjimi kcčn ki. ki -o tam -no plačilno sredstvo. Kot pl. čilno ■• stvo zelo priljubljeni so tud: zakrivljeni merjaščevi okli Iz njih izde ujejo 'udi obročke '"n jih uporabljajo kot p'ičilno sredstvo. Med divjimi plemeni je štJ mu 30 lakih. ki n majo pojma o našem kovanem in papirnatem denarju, vendar pa imajo svojo trgovino in tudi svoja plačilna sredstva, samo da so bistveno razlikujejo od naših Na mnog:h otokih služijo prebivalcem za plačilno sredstvo razni polž-ki. posebno manjše vrste. Najbolj priljubljeni so polžki z zelo trdimi belimi h:šicami Prvotno so služili taki polžki ljudem za okraske in v pradavnih časih so prišli kot taki tudi v Evropo. Zdaj pa nadomestu.iejo prebivalcem mnogih otokov v plačilnem prometu drobiž. Od 14. stoletja so polžki plačino sredstvo tudi v mnogih krajih Afrike. Polagoma pa izpodrivajo v Afriki to plačilno sredstvo razni menjalni predmeti evropskega porekla. Severoameriška indijanska plemena imajo tu Ji svoj denar, takozvani vanpun. Tu so vrvi s ploščicami neke rastline, prepleteni in povezani pogosto v obliki , dl; ov. Bazična vrednest je odvisna od j bcij ali idečkuste barve ploščic. V vsem 1 južnem rrsksm pednčju je razširjena I n:„.nazvana ra B: - nv.srcovem otočju j tombu. To so h:šice polžkov, nanizanih po več sto in ti 0 na vrvicah, nazvan h loloj. V Afriki pa tud v južni in vzhodni Az:ji invrio plemena za p'ač'lno sredstvo bisere. To p.; niso pravi biseri, temveč brušeni iz stekla ali kamna, in več noma izvirajoči iz pradavnih časov. V Melaneziji. zlasti na otoku S-mta Cruz in v Polineziji, je bilo do novejšega časa kot plačilno sredstvo v rabi perje. Ponekod služijo za plači'no sredstvo tudi gumbi. Končno je treba omeniti še kamne kot plačilno sredstvo. Na oteku J?o v Tihem oceanu služijo ljudem za plačilno sredstvo preluknjani kamni razi čne velikosti od najmanjšega do velikosti minskega. Kamne dobivajo iz 500 km oddaljenih otokov Pa1?!!, kjer so pocebnt kamnolomi. Kdor sirene vel:ko kupčijo, pritrklja k prodajalcu kamen v velikost! mlinskega. i\ f! • z tmmmm f-T. 18 fl Nemški cirkus Busch prireja predstave za vojaštvo - v., v.. Umro nam je u 58 godini života posle duže bolesti naš dragi suprug 1 rnili tatica Mirko S. Vujadinovi kapetan bivše jugoslsv. vojske Tudi cirkus igra v vojni pomembno vlogo. V njem najdejo vojaki mnogo zabave in razvedrila. Na drugi strani pa čutijo tudi cirkuška podjetja vse tegobe vojneg ačasa. zlasti v pogledu prehrane živali. Eden najbolj znanih nemških cirkusov je cirkus Busch v Berlinu, ki se mudi zdaj na gostovanju v Hannovru. Prej je bil na potovanju na zasedenih vzhodnih pokrajinah, kjer je prisostvovalo njegovim predstavam okrog 1,500.000 vojakov. Med prvo svetovno vojno je pa bil položaj cirkušk h podjetij mnogo težji kakor je zdaj Takrat so morali lastniki cirkusa oddati vse konje vojaški upravi, ki jih je porabila za vprego. Slone, leve. velblode in druge cirkuške živali so morali pa postre- liti. ker jih ni bilo mogoče krmiti. Zdaj so pa tudi cirkuške živali vključene v sistem racionirane prehrane. Kakor ljudje imajo tudi one živilske nakaznice s posebnimi dodatki ali pa brez njih. Tako dobi odrasel tiger dnevno 8 kg mesa, seveda takega, ki za človeško hrano ni po-rabno. Tiger z mesno knjižico za mladino se mora zadovoljiti s 3 do 4 kg mesa. Živali, ki pričakujejo naraščaj, pa dobe še posebno dodatno hrana Cirkus Busch se je mudil v začetku sedanje vojne v Essenu. Nekaj tednov je še potoval po Nemčiji in v tem času je bilo zelo težko nabavljati hrano za živali. Potem je pa stopil v službo vojaške uprave. Krenil je na Poljsko, kjer je prirejal predstave za vojaštvo. Obiskal je vsa večja mesta in samo na Poljskem je prisostvovalo predstavam nad 600.000 nemških vojakov. Večkrat so prišle k predstavam cele stotnije. ki so tudi pomagale postavljati šotore. Vojaki so vedno z veseljem prijeli za to delo. Iz bivše Poljske je krenil cirkus Busch v Francijo, kjer si je ogledalo njegove predstave nad 500.000 vojakov. Prihajale so tudi posadke podmornic in križark, obmejne čete s Pirenejev in topničarji z morske obale. Mnogi so prispeli od daleč, da so mogli prisostvovati cirkuški predstavi. Cirkus je moral premagati mnogo tehničnih ovir, kar je bilo tem težje, ker se je število njegovega osebja znatno skrčilo. Prvotno je imel 120 uslužbencev, zdaj jih ima pa komaj še 60. Vsak uslužbenec mora zdaj opravljati dvojno delo. Porast števila grorek v AtenaSi Uraui za izdajanje ženitnih dovoljenj pri atenskem škofijskem ordinarijatu izkazuja velik porast števila porok. Leta 1940 je zaprosilo za poročno dovoljenje 4952 parov, predlanskim 6446. lani pa 5612. Zanimivo je, da je prav v letu 1911, ki je bi'0 najtežje, toliko Atencev sklenilo zakonsko zvezo. Iz tega bi se dalo sklepati, da silijo fante in dekleta v za.kon baš težke razmere. Na drugi strani je pa tieba upoštevati tudi verižnike, ki zaslužijo v takih razmerah največ. Toda v izrednih razmerah sklenjene zakonske zveze niso posebno trdne. Sporedno s poiastom števila porok namreč narašča tudi število razrorok. Letošnje leto utegne biti v tem pogledu v Atenah rekordno. Arzen v kruhu V mestu Karcag v veliki Ogrski nižini 9» se zadnje dni mnogi ljudje zastiupili z arzenom. 15 jih je celo umrlo. Policijska preiskava je pokazala, da gre za površnost in lahkomiselnost nekega peka. Za pokonča-vanje mrčesa določeni arzen je p. išel v krušno moko. Policija je lahkomiselnega pelta Ln njegovo ženJutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren; Ljubomii Volčič - Vsi f Ljubljani