Poitni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izhafa v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XX.	Celovec, petek, 17. december 1965	Štev. 51 (122?)
Borba proti lakoti
je svetovni politični problem
Nezadostna prehrana pretežnega dela svetovnega prebivalstva, živečega v Aziji, na Daljnem vzhodu ter v raznih predelih Afrike in Latinske Amerike, predstavlja danes enega velikih in zaskrbljujočih mednarodnih problemov.
To stanje meče madež na vso sodobno civilizacijo. Vesoljske ladje so poletele v kozmos, grade se čudovita mesta in električne centrale, izdelujejo se nadvse moderni avtomobili, ladje in letala, velikanske vsote se mečejo v jedrsko oboroževanje — hkrati pa dva od vsakih treh prebivalcev današnjega sveta nimata toliko hrane, da bi se vsaj enkrat na dan do sitega najedla!
Neskladnost sveta 20. stoletja, ki se kaže v teh dejstvih, pa postane naravnost absurdna, če pomislimo, da imajo samo štiri glavne dežele-iz-voznice poljedelskih pridelkov — to so Amerika, Kanada, Argentina in Avstralija — stalno v svojih skladiščih od 40 do 50 milijonov ton neprodane pšenice ter od 60 do 70 milijonov ton krmnih žitaric. Še več: nekatere od teh dežel celo z administrativnimi ukrepi omejujejo proizvodnjo prehrambenega blaga, da bi obdržale cene na svetovnem trgu. In vse to ob dejstvu, da pretežni del svetovnega prebivalstva živi v neprestani lakoti.
Ta protislovja, ki so obstajala še od prej, so po drugi svetovni voj.i zavzela mnogo ostrejšo obliko in že tako rekoč »politično kakovost«. Razpad kolonialnega sistema kot eden najpomembnejših dogodkov v povojnem svetu je osvobodil nekatere celine pred tujo nadoblastjo, ni jih pa osvobodil tudi bede in pomanjkanja. Problem je težaven že danes, še mnogo težavnejši pa bo čez nekaj let, kajti prebivalstvo se najhitreje množi ravno v tistih predelih sveta, ki so zaostali, kar pomeni, da mnogo hitreje narašča število lačnih ljudi kot pa število ljudi, ki imajo dovolj hrane.
S tem se problem prehrambenega oskrbovanja pretežnega dela svetovnega prebivalstva postavlja v zelo akutnem videzu, katerega posledice se ne odražajo samo v mednarodnih gospodarskih marveč tudi v političnih odnosih sveta. Tako na gospodarskem kot na političnem področju bo treba uveljaviti nova načela, namreč taka načela, ki bodo pomenila dosledno odpoved politiki izkoriščanja oziroma praksi kopičenja bogastva na tuj račun.
Današnje razvite dežele pač niso postale bogate samo po lastni za-slugi, kakor tudi zaostala področja sveta niso ostala revna izključno po lastni krivdi. Bogastvo enih je neposredno povezano z revščino drugih, ali bolj po domače: eni so se bogatili, ker so lahko druge izkoriščali — in obratno: eni so ostali revni, ker so njihovo bogastvo črpali drugi.
Če je bila ta računica včasih morda nekaj povsem »naravnega« in razumljivega, danes ne velja več. Usoda današnjega in še posebno jutrišnjega sveta je odvisna od razvoja enega prav tako kot od razvoja drugega dela prebivalstva. Trenutno pomeni za to usodo največjo nevarnost ravno neskladje med razvitimi in nerazvitimi deželami, zato je naloga in dolžnost vsega sveta, da išče in najde ustrezno rešitev — ne le za potrebno prehrano vseh ljudi, marveč tudi za skladen razvoj vseh predelov. Od te rešitve je namreč v veliki meri odvisna ohranitev miru, s tem pa nadaljnji obstoj in procvit človeškega rodu.
Amerika pred odločitvijo glede Vietnama
Vse kaže, da je razvoj okoli sedanje vojne v Vietnamu tako daleč dozorel, da bo morala v bližnji bodočnosti pasti načelna odločitev o usodnem vprašanju: ali se vojna nadaljuje, ali pa se ustvarijo pogoji za mirno rešitev. V prvem primeru je jasno, da je treba računati z vsemi mogočimi posledicami, vključno nevarnosti, da se vojna razširi še na druge dežele, kar bi v zadnji konsekvenci lahko pomenilo celo tveganje velikega oboroženega spopada v senci atomske bombe. Prav tako pa je razumljivo, da odločitev za miroljubno reševanje vietnamskega vprašanja ne more temeljiti na enostranskem postavljanju pogojev.
Pred fo usodno odločitvijo se je ko je nekemu angleškemu dopisni-znašla predvsem Amerika in biti ku izjavil: Američani so na viet-bo moral predsednik Johnson tisti, namskem ozemlju in mi jih noče-ki bo izgovoril prvo besedo. Do- mo; naj odidejo in vojna bo kon-kler ameriška letala bombardirajo čana! Drugo dejstvo, ki ga bo mo-vasi v Severnem Vietnamu, pač ni rala Amerika prej ali slej priznati, pričakovati, da bi bila severno- pa je obstoj močnega osvobodil-viefnamska vlada pripravljena na nega gibanja v Južnem Vietnamu, pogajanja. To je njen predsednik ki postavlja na laž trditve Amerike, Fam Van Dong tudi jasno povedal, da v Vietnamu brani interese viet-
V nedeljo volijo Francozi
Po nedavnem neodločenem izidu prvih volitev bodo francoski volivci v nedeljo spet šli na volišče, da izvolijo novega predsednika Francije za nadaljnjih sedem let. Tokrat si stojka nasproti le dva kandidata: sedanji predsednik de Gaulle in kandidat levice Mitterand.
Izhodišče za ponovne volitve je torej povsem drugačno, kot je bilo
Ohranitev miru in varnosti
povezana s spoštovanjem človeških pravic
Ob letošnjem Dnevu človekovih pravic je generalni sekretar OZN U Tani objavil posebno poslanico, v kateri je med drugim dejal, da se moramo nenehno zavedati, da je OZN prevzela trdno obveznost, po kateri je smoter njenih nalog in dejavnosti blagor vseh ljudi in vsakega posebej, njih svoboda in možnost, da uživajo dostojanstvo človeškega bitja, ne glede na raso, jezik, vero ali politično prepričanje. „Pa tudi sam smoter ohranitve mednarodnega miru in varnosti je neposredno spojen z zajamčenim spoštovaniem človeških pravic in temeljnih svoboščin.”
5. decembra. Toda razlika ni samo v tem, da imajo volivci tokrat izbiro le med dvema kandidatoma, marveč predvsem v vzdušju, ki ga je ustvarila prva runda volitev. Vsi so si na jasnem, da je de Gaulle pred dvemi tedni utrpel hud moralni udarec; posebno se tega zaveda stari general sam, ki je moral priznati: »Prevaral sem se!«
Kot izkušen politik je razumljivo uvidel prejšnje napa1'.* ter je v razliko od svojih ministrov, ki so se po 5. decembru začeli med seboj obtoževati, kdo je kriv neuspeha, ohranil mirne živce tudi za odločilni spopad. V zadnjem času je na zborovanjih, po televiziji in v radiu dnevno govoril volivcem — toda zdaj ne več kot tisti samozavestni »rešitelj« Francije, kot se je imenoval pred prvimi volitvami.
Glede izida nedeljskih volitev so v političnih krogih tudi najbolj izkušeni komentatorji zelo previdni. Kakor na eni strani ne dvomijo v uspeh de Gaulla, tako na drugi strani tudi nočejo podcenjevati vloge Mitteranda, kateremu posebno po uspehu pred dvemi tedni pripisujejo izglede, kot jih še ni imel noben drug protikandidat. Njegovi pristaši so namreč dobro znali izkoristiti nastali položaj in mu zagotovili podporo širokih plasti francoskega delavstva, ko so de Gaulla potisnili na položaj kandidata reakcije. Nevarnost te poteze za sedanjega predsednika je spoznalo tudi levo krilo de-golističnega gibanja, ki je nedvoumno povedalo, »da ni mogoče voditi politike nacionalne neodvisnosti
neonskega ljudstva. Že preveč očitno je namreč postalo, da ameriške vojaške sile branijo le še koristi skorumpiranega saigonskega režima, ki v lastnem ljudstvu nima več opore.
Tudi v ameriških krogih zdaj vedno bolj prevladuje mnenje, da vojne v Vietnamu ni več mogoče nadaljevati pod dosedanjimi vidiki. Vodilni listi obširno komentirajo trenutni položaj in soglasno zastopajo stališče, da je predsednik Johnson pred odločitvijo, ali nadaljuje vojno in v tem primeru močno okrepi ameriške vojaške sile v Vietnamu, ali pa naj se odloči za začasno ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama, kar naj bi vplivalo na ustvarjanje ugodnega ozračja za pogajanja. Čeprav večina ameriških listov v tem vprašanju ne zavzema jasnega stališča, pa je vendar iz njihovega pisanja razbrati tudi svarilo, da bi predsednik Johnson zaradi vedno večjih ameriških žrtev v Vietnamu lahko zgubil podporo ameriške javnosti.
Da ameriška javnost, ki je sicer vedno pripravljena v usodnih trenutkih podpirati svojega predsednika, tokrat ni tako enodušno na strani vladne politike, so pokazale nedavne množične demonstracije / vseh večjih ameriških mestih, kjer so mnogi desettisoči ljudi zahtevali konec vojne v Vietnamu.
Kako dolgo še
BOMO MORALI ČAKATI NA
GRADNJO POSLOPJA ZA
SLOVENSKO GIMNAZIJOI
Društvo staršev na slovenski gimnaziji v Celovcu je na letošnjem občnem zboru ponovno urgiralo čimprejšnji začetek gradnje lastnega poslopja za slovensko srednjo šolo.
Čeprav koroški Slovenci to zahtevo postavljamo že vsa leta, odkar obstoja slovenska gimnazija, se vprašanje še vedno ni premaknilo z mrtve točke. Ravno te dni je koroški tisk objavil vest, iz katere je razvidno, da si na pristomih mestih niti glede zemIMšča, kier naj bi bilo zgrajeno poslopje te šole, niso na jasnem, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da je v doglednem času le težko računati z gradnjo samo.
Vemo, da je treba v zvezi s šolskimi gradnjami rešiti mnoga zapletena vprašanja. Prav tako pa smo prepričani, da bi se ob dobri volji končno le morala najti rešitev. Obl:ub in lenih besed smo vsekakor slišali že dovolj, zato bi bil čas, da jim sledijo dejanja!
Boja narodov za svobodo
ni mogoče zadušiti z nobeno silo
Na sedežu OZN še naprej raz- jugoslovanske delegacije pri OZN pravljajo o sovjetski pobudi, naj Danilo Lekič, ki je dejal, da pri bi Združeni narodi razglasili na- ameriškem vmešavanju v Vietna-čelo o nevmešavanju v notranje mu ne gre samo za grobo kršite/ zadeve drugih držav. Čeprav je v temeljnih načel ustanovne listine in začetku prevladovalo prepričanje, za nehumane akcije proti vietnam-da bo ta pobuda deležna široke skemu ljudstvu, marveč za široko podpore — zlasti ker je načelo ne- vojno, ki ogroža mir vsega sveta vmešavanja zajeto že v ustanovni in hkrati onemogoča oziroma ote-listini OZN — pa je razprava po- žuje reševanje perečih mednarod-kazala, da se nekatere vplivne dr- nih problemov. „Vendar pa boja žave z Ameriko na čelu dosledno narodov za svobodo in enakost ni upirajo razglasitvi tega načela, mogoče zadušiti z nobeno silo, 'ker zavedajoč se, da bi bila s tem gre pri tem za široko nacionalno praktično obsojena tudi intervenci- gibanje, za pripravljenost na naj-ja Amerike v Vietnamu.	večje žrtve in za zgodovinsko ne-
Med razpravo je govoril tudi šel ogibnost.’
in modernizacije, pri tem pa zanemarjati socialno politiko«. Ce je prišla ta lekcija de Gaullu še pravočasno, se bo pokazalo v nedeljo.
Enodnevna stavka slovenskih šol na Tržaškem
v protest zavlačevanju ureditve slovenskega šolstva
To sredo so vse slovenske šole na Tržaškem stavkale. Sklep o tej stavki je sprejel minulo nedeljo občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu, ki je v navzočnosti številnih slovenskih učiteljev, profesorjev in ravnateljev ter nadzornika za slovenske osnovne šole izčrpno obravnaval trenutni položaj manjšinskega šolstva. Pri tem so prišli slovenski šolniki do zaključka, da je na šolskem področju ostalo nerešenih še mnogo važnih vprašanj, vsled česar ni več mogoče mirno dopuščati zavlačevanja tako potrebne ureditve slovenskega šolstva.
Svoj sklep o protestni stavki so slovenski šolniki sporočili mešani italijansko-jugoslovanski komisiji, ki je prav te dni zasedala v Beogradu. Opozorili so, da se zakon o slovenskem šolstvu še ne izvaja v celoti, da osebje slovenskih šol po dvajsetih letih še nima urejenega svojega položaja in da se še vedno dogajajo diskriminacije v škodo slovenskega šolstva, vsled česar so prisiljeni seči po skrajnem sredstvu, da pridejo do svojih pravic in spoštovanja.
»Primorski dnevnik” je v tej zvezi med drugim poročal, da se je vsem ostalim krivicam v zadnjem
času pridružila še groba žalitev slovenskih šolnikov s strani najvišjega šolskega predstavnika, ki je slovenske šolnike zaničljivo imenoval »učiteljčke". Ne moremo — je rečeno v članku — in ne smemo dopuščati, da se še vedno zavlačuje, kljub zadevnemu zakonu, z dokončno ureditvijo vprašanj slovenske šole in šolnikov in da celo najvišji predstavnik krajevne šolske oblasti žoli naše šolnike, ker to žali slehernega Slovenca. Zato izražamo svojo solidarnost našim šolnikom, ki so se odločili za skrajno sredstvo borbe v zaščito pravic in obstoja slovenske šole. Upravičeno pričakujemo, da protestni glas naših šolnikov ne bo tokrat »glas vpijočega v puščavi", da bodo na pristojnem mestu prisluhnili in primerno ukrepali.
Ko Slovenci v Italiji zahtevajo pravično rešitev svojih življenjskih vprašanj, poudarjajo, da to terja demokratična ustava italijanske republike, terjajo dobri in prijateljski odnosi z Jugoslavijo, terja pa tudi pogoj, po katerem naj bi bila slovenska manjšina most zbliževanja in mirnega sožitja med obema sosednima državama.
IVOVA »SENZACIJA«
na procesu proti Verbclenu
Dunajsko porotno sodišče, ki sodi nacističnemu zločincu Verbelenu, je zaslišalo že celo vrsto prič, da bi si ustvarilo čim popolnejšo sliko razmer v Belgiji med nacistično zasedbo. Pretežna večina zaslišanih prič je obtoženca močno obremenila z neizpodbitnimi dokazi ter omajala njegove trditve, češ da je pri preganjanju in streljanju pripadnikov belgijskega odporniškega gibanja ravnal le na višja povelja.
Posamezne priče so skušale obtoženca tudi razbremeniti, toda v teh primerih je šlo izključno za bivše pripadnike SS, torej za ljudi, ki imajo sami obremenjeno preteklost. Toliko bolj je presenetil nastop belgijskega jezuitskega patra Marcela Braunsa, ki je celo SS-ovske priče postavil v senco ter skušal obtoženega Verbelena prikazati kot velikega in zaslužnega junaka. V svojem navdušenju je šel tako daleč, da je pred sodiščem začel prepevati pesem belgijske SS. Takoj v začetku svojega pričevanja pa je deial, da bi Verbelenu, če bi ga bil le-ta vprašal, ali naj strelja pripadnike odporniškega gibanja, brez pomisleka odgovoril: Da, stori to!
V*xyc/ri>e&
Spremembe v svetovni prehrani
Industrializacija, katere proces opažamo tudi v državah v razvoju, nima za posledico le večanja kupne moči, z njenim razvojem se pričenja spreminjati tudi struktura potrošnje živil. S spreminjanjem strukture potrošnje živil se je pričela spreminjati tudi struktura proizvodnje kmetijskih pridelkov enako, kakor je pričela tudi naraščati.
Gospodarsko razvite dežele so v prehrani dosegle raven nasičenosti s kalorično vrednostjo, ki je potrebna za normalen in zdrav razvoj človeka. Zato v teh deželah v celotnem obsegu kmetijske proizvodnje živinoreja čedalje nagleje narašča, medtem ko v kmetijstvu nerazvitih držav še vedno prevladuje rastlinska proizvodnja, zlasti proizvodnja žita.
Pred drugo svetovno vojno je znašal delež živinoreje v kmetijski proizvodnji skandinavskih držav 75, v kmetijski proizvodnji Francije in Belgije pa 46 odstotkov. Danes se je delež živinoreje na kmetijski proizvodnji skandinavskih držav dvignil že na 80, v Belgiji in Franciji pa na 64 odstotkov. Podoben je razvoj tudi po drugih evropskih državah. Delež živinoreje znaša v Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji 76, na Nizozemskem pa 67 odstotkov. V živinoreji vseh teh dežel je še vedno opažati tendenco naraščanja. Precej nižji je delež živinoreje v kmetijstvu evropskih sred-njezemskih držav. V Italiji znaša le 35, v Turčiji, Jugoslaviji in Španiji 33, v Grčiji 27, na Portugalskem pa 24 odstotkov.
V svetovnem merilu je v primerjavi s povprečno potrošnjo v letih 1956/60 proizvodnja govejega mesa do leta 1963 narasla za 18 odstotkov, svinjskega za 14,8, ovčjega pa za 14,7 odstotke. Še bolj je v industrializiranih državah, zlasti pa v Evropi narasla proizvodnja perutnine. Potrošnja mesa teh držav narašča, značilno pa je, da narašča počasneje pri govedini in svinini kat pri mesu perutnine. Indeks potrošnje govedine na prebivalca v letih 1960i62 v primerjavi s povprečjem let 1952/53 in 1955/58 je v Belgiji narasel na 106, na Danskem na 125, v Veliki Britaniji na 118, v Zahodni Nemčiji na 128, v Franciji na 105, v Avstriji na 112, v Italiji pa na 148. Potrošnja svinjskega mesa je podobno naraščala, torej v zahodnoevropskem povrečju no. 114, medtem ko je bila potrošnja perutnine leta 1963 v zahodni Evropi za 200 do 300 % viši a, kot je bila leta 1951.
Proizvodnja in potrošnja mesa perutnine je tudi po letu 1963 v stalnem naraščanju. Tako so n. pr. države Evropske gospodarske skupnosti lani proizvodnjo piščancev povečale za 17 odstotkov na 725 milijonov piščancev. Med njimi sta jo najbolj povečali Nizozemska in Zahodna Nemčija, prva za 48, druga pa za 40 odstotkov. Najmanjše povečanje proizvodnje sta zabeležili Francija in Italija, pri čemer je treba vendar upoštevati, da od skupne proizvodnje piščancev v EGS odpadeta dve tretjini prav na ti državi.
Desetina narodnega dohodka
za socialno zavarovanje
Letni proračun socialnih zavarovalnic v naši državi je dosegel 10°/® bruto-narodnega dohodka in znaša 24 milijard šilingov. Od tega zneska je povprečno na mesec potrebnih 1130 milijonov šilingov za izplačilo pokojnin ali rent, ki jih je koncem septembra prejemalo 1,225.000 upokojencev.
Naijveoje izdatke ima zavarovalnica upokojenih delavcev. Pokojnine in rente, ki jih mesečno izplača, so koncem septembra dosegle znesek 572,5 milijo-kmetijstvu, je bilo izplačanih 78,1, za nameščence je v tem času izplačala 275,3 milijona šilingov za pokojnine. Za rente ljudi, ki so bili zaposleni v kmetijstvu, je bilo izplačanih 78,1, za rente ljudi, ki so bili zaposleni kot obrtniki, pa 75,2 milijona šilingov.
BILANCA PRVIH TREH ČETRTLETIJ:
Blagovna menjava z vzhodnimi državami narašča
Tud) letošnja prva tri četrtletja so pokazala, da pridobiva v avstrijski zunanji trgovini blagovna menjava z vzhodnoevropskimi državami čedalje bolj na pomenu. V primerjavi z istim obdobjem minulega leta je letos v prvih devetih mesecih obseg blagovne menjave s temi državami narasel za 14,7 % na skupno vrednost 8716 milijonov šilingov. Na skupni avstrijski zunanji trgovini je bila blagovna menjava s temi državami udeležena z 12,5 %, na strani izvoza s 14,9, na strani uvoza pa z 10,7%.
Slej ko prej je Avstrija v tej blagovni menjavi aktvina. Njena aktiva je v prvih devetih mesecih dosegla vrednost 338 milijonov šilingov, s čemer je v primerjavi z lanskimi prvimi devetimi meseci narasla za 77 %.
Avstrijski izvoz v vzhodnoevropske države je v fem času dosegel vrednost 4527 milijonov šilingov, uvoz iz njih pa 4189 milijonov šilingov. S fem je izvoz narasel za 16,2, uvoz pa za 13,1 %. Najbolj je na tej blagovni menjavi udeležena Sovjetska zveza, ki je letos v prvih devetih mesecih izvozila iz Avstrije za več kot milijardo šilingov blaga. S fem se je avstrijski izvoz v SZ povečal za 7 %, ker pa se je sovjetski izvoz v Avstrijo povečal le za 3,5 %, se je avstrijska pasiva zmanjšala na 20 milijonov šilingov.
Najmočnejši porast je letos doživela blagovna menjava s Češkoslovaško, ki je na strani izvoza narasla za 42,5 % na 205 milijonov šilingov, na strani uvoza pa za 30,6 odstotka na 168 milijonov šilingov. Tudi v tej blagovni menjavi se je zaradi tega avstrijska pasiva zmanjšala na 31 milijonov šilingov. Zaradi močnega uvoza je avstrijska pasiva v blagovni menjavi s Poljsko znašala 182 milijonov šilingov. Tem pasi-vam v skupni vrednosti 233 milijonov šilingov nasproti kaže blagovna menjava aktivo z Madžarsko 270, z Bolgarijo 241, z Romunijo 54 in z Vzhodno Nemčijo 6, skupno torej 571 milijonov šilingov.
Celokupna aktiva v blagovni menjavi z vzhodnoevropskimi državami v letošnjih prvih devetih mesecih je toliko pomembnejša, ker je avstrijska pasiva v trgovini z EGS narasla na 9,9 milijarde šilingov, v trgovini z EFTA na 400 milijonov šilingov, v trgovini z Ameriko pa na 1,1 milijarde šilingov.
Ta primerjava torej znova potrjuje, da so vzhodnoevropske države za Avstrijo eden najsolidnejših zunanjetrgovinskih partnerjev.
MEDNARODNI POJAV:
Število kmetij nazaduje
njihova površina pa narašča
Povsod v industrializiranem svetu število kmetijskih posestev nazaduje, površina preostalih pa narašča.
Po tozadevni objavi OECD je v Združenih državah Amerike število kmetijskih posestev med letom 1950 in 1959 padlo za 31 °/o, v Kanadi pa v razdobju 1951—1961 za 23 °/o. V Evropi število kmetij najbolj nazaduje na Švedskem, kjer je v istem razdobju nazadovalo za 17%, in v Zahodni Nemčiji, kjer je med letom 1949 in 1962 nazadovalo za 19 %. Temu nasproti je število kmetij v Avstriji nazadovalo med letom 1951 in 1960 le za 7%, na Danskem pa od 1946 do 1961 celo samo za 6 %.
Da je položaj danskega kmetijstva najbolj stabiliziran, kaže tudi povečanje površin kmetij, ki so še ostale. Na Danskem se je ta površina povečala le za 4 %, medtem ko se je pri nas povečala za 10%. Najbolj se je površina preostalih kmetijskih posestev povečala v Združenih državah Amerike In sicer v omenjenih devetih letih- za 41 %. Med evropskimi državami se je površina preostalih kmetij najbolj povečala na Nizozemskem in sicer za 22 % v 9 letih, v Zahodni Nemčiji pa se je v omenjenih 13 letih povečala za 19 %.
Spodbude v trgovini z lesom
Po letih stagnacije izgleda, da dobiva avstrijska trgovina z lesom spet nove spodbude. Izvoz lesa je pričel tekom leta spet naraščati. V prvih desetih mesecih smo izvozili okroglo 2,368.000 kubičnih metrov rezanega lesa. To je sicer samo za 3,4 % več kot v istem razdobju minulega leta, vendar je treba upoštevati, da -je izvoz pričel naraščati šele proti sredini leta. Letošnji oktobrski izvoz je bil z okroglo 270.000 kubičnimi metri za 8 % višji kot lanski oktobrski izvoz. Letošnji oktobrski izvoz je bil tudi za 42.300 kubičnih metrov višji, kot je bil povprečni mesečni izvoz v prvi polovici leta. Ker je bil tudi julijski in septembrski izvoz višji od mesečnih izvozov v prvi polovici leta, je mogoče trditi, da se naša zunanja trgovina z rezanim lesom spet oživlja.
Slej ko prej pa je opažati, da zgubljamo svoja tradicionalna tržišča za les. Medtem ko je Italija kot najpomembnejši kupec našega lesa drugače pokupila od nas tudi več kot 80 odstotkov rezanega lesa, ga letos noben mesec ni kupila več kot 60 %. Slej ko prej nazaduje tudi naš izvoz lesa na Nizozemsko in na Madžarsko, medtem ko je letos opažati povečanje izvoza v Zahodno Nemčijo, Grčijo, Belgijo in Alžirijo. Letos je narasel tudi tranzit lesa čez Jugoslavijo, nazadoval pa je tranzit čez Trst.
V prvem poletju so države EGS pokupile 86 % lesa, ki smo ga izvozili, države EFTA pa so ga pokupile le dobre 3 %. V ostale evropske države smo prodali okoli 8 % izvoženega lesa, 3 % pa so šli v prekomorske dežele.
EFTA se bliža svojemu cilju
Koncem leta bodo v skladu s svoječasno pogodbo članice EFTA v medsebojni trgovini znižale carine za industrijsko blago za na daljnih 10 odstotkov. S tem bodo carine med temi osmimi državami leta 1966 znašale le še 20 odstotkov od carin, ki so bile v veljavi leta 1960, ko se je pričelo njihovo postopno zniževanje. Čez leto dni, torej s koncem leta 1966, bo imela EFTA odpravljene vse carine za industrijsko blago.
Po stockholmskem sporazumu ima odprava carin polno veljavo za vse blago, ki ga producirajo države EFTA in za blago, pri katerem je bilo več kot polovico vrednosti
ustvarjene v teh državah. Izven tega sporazuma pa so postavljeni kmetijski pridelki, ribe in pridelki iz morja. V trgovini s temi pridelki med državami EFTA dovoljuje stockholmski sporazum vendar carinske
435 milijard dinarjev za nove elektrarne
Dar.es teden je gospodarski zbor zvezne skupščine v Beogradu sprejel zakon, po katerem bo Jugoslavija v petletnem načrtu od 1966 do 1970 zgradila vrsto novih elektrarn. Po sprejetem zakonu bodo nove elektrarne dale skupno 5,4 milijarde kilovatnih ur električne energije. S temi elektrarnami bo do leta 1970 proizvodnja električne energije v Jugorioviji narasla za cninpolkratno letno proizvodnjo vseh elektrarn, ki so last CDK.
Potrebo po novih elektrarnah In po povečanju proizvodnje električne energije v prihodnjih pc:’h letih zahteva predvsem razvoj industrije v Jugoslaviji, od katere računajo, da se ho njena proizvodnja v prihodnje povečala letno za 10 odstotkov. Za zagotovitev tega naraščanja proizvodnje bo potrebno, da bo vsako leto okoli 13 odstotkov več električne energije na razpolajo. Leta 1970 bo Jugoslavija potrebovala okrog 31 milijard kilovatnih ur električne energije. Z zakonom o gradnji novih elektrarn omenjene zmogljivosti bo oskrba Jugoslavije z električno energijo v prihodnjih petih letih docela zagotovljena.
ugodnosti na podlagi bilateralnih sporazumov.
Po stockholmskem sporazumu obstojajo še posebne izjeme za industrije, ki še niso v stanju vzdržati neomejeno konkurenco. Za take industrije zaenkrat še veljajo carinski zaščitni ukrepi. V tem pogledu uživa zlasti Portugalska in njeno razmeroma še zaostalo gospodarstvo posebno zaščito. Njene uvozne carine znašajo še vedno 70 odstotkov višine carin, kakor so bile v veljavi leta 1960, vendar bo morala tudi Portugalska svoje carine najpozneje do leta 1980 docela odpraviti. Posebno zaščito uživajo tudi še nekateri izdelki Finske in Norveške, za katere morata svoje uvozne carine docela odpraviti do leta 1969.
Po tem zakonu bodo grajene tako termoelektrarne kot rečne elektrarne. Za obra- Vse te izjeme izvzemši kmetijstva pred-tovanje predvidenih termoelektrarn bo treba povečati tudi zmogljivost premogovnikov	stavijajo le drobec skupne trgovine v ob-
za 12,5 milijona ton. Zakon zagotavlja v te namene sredstva v višini 435 milijard din.	močju EFTA. Praktično je zaradi tega že se-
MOSKVA. Vrhovni sovjet Sovjetske zveze je prejl-nji teden sprejel zakon o državnem planu in proračunu za leto 1966, hkrati pa sklenil vrsto sprememb v sovjetski vladi. Dosedanji predsednik prezldija vrhovnega sovjeta Anastas Mikojan je zaprosil, naj bi ga oprostili dolžnosti. Za novega predsednika je bil imenovan Nikolaj Podgorni.
BUDIMPEŠTA. — Na V. kongresu mednarodne federacije borcev odporniškega gibanja (FIR), ki združuje okoli 50 nacionalnih organizacij borcev iz minule vojne, so proučili možnosti za pospeJitev razorožitve-nega procesa, za prepoved atomskega orožja, odpravljanje tujih vojaSkih oporiSč in za reSevanje drugih mednarodnih problemov v skladu z načeli miroljubne koeksistence. Kongresa v Budimpešti se je udeležilo 300 delegatov iz 22 držav.
NEV/ YORK. — Posebni politični odbor Glavne skupSčine OZN je znova obravnaval vpraSanje mirovnih operacij svetovne organizacije. Skupina držav je ob tej priložnosti predložila osnutek resolucije, kjer pozivajo vse države-članice OZN, naj dajo svoje prostovoljne prispevke in tako olajSajo finančni položaj Združenih narodov.
ATENE. — Na klube in kulturne ustanove grSkt napredne mladinske organizacije Lambrakis je bilo v zadnjem času izvedenih več terorističnih napadov, med katerimi so proučili oziroma močno poškodovali pet kulturnih domov. IzvrSni odbor demokratske levice EDA je zato od vlade, kateri očita moralno krivdo za teroristične akcije, zahteval tekojSnjo aretacijo in kaznovanje teroristov.
MOSKVA. — Prizadevanja sovjetske vlade za pomiritev med Indijo in Pakistanom so rodila prvi uspeh. V Moskvi so namreč objavili uradno sporočilo, da se predsednik indijske vlade Sastri in pakistanski predsednik Ajub Kan strinjata s predlogom sovjetske vlade, da se bosta 4. januarja 1966 sestala v TaSkentu, kjer bosta skuSala razčistiti medsebojna staliSča glede kaSmirskega vpraSanja.
BONN. — ZahodnonemSki parlament je sprejel državni proračun za leto 1966, ki predvideva zmanjšanje izdatkov za 3,2 milijarde mork. Pri tem je vsekakor značilno, da bo zmanjšanje izdatkov Slo v prvi vrsti na račun raznih socialnih potreb. Prav tako pa je bilo z novim proračunom odloženo tudi izplačilo približno 200 milijonov mark na račun odškodnine žrtvam nacističnega nasilja.
TOKIO. — Velikega zborovanja odbora za mir v Vietnamu, ki je bilo v japonski prestolnici, se je udeležila tudi skupina japonskih znanstvenikov, pisateljev in kulturnih delavcev, ki so zahtevali, naj se konča ameriška vojna v Vietnamu.
MOSKVA. — Predsednica Španske komunistične partije Dolores Ibaruri je bila ob svojem 70-letnem življenjskem jubileju odlikovana z Leninovim ordenom.
WASHiNGTON. — AmeriSki predsednik Johnson bo danes sprejel predsednika britanske vlade Wi!sona, ki prispe na uradni obisk v Ameriko. V nedeljo in ponedeljek pa bo na obisku v Washingtonu zahodno-nemikl koncier Erhard. Razgovore o kaSmirskem vpro-Sanju je imel predsednik Johson te dni s pakistanskim predsednikom Ajubom Kanom, medtem ko st bo s predsednikom indijske vlade šastrijem sestal 1. februarja prihodnjega leta.
DUNAJ. — Na sestanku biroja socialistične internacionale so sklenili, da bo prihodnji kongres socialistične internacionale od 4. do 8. maja prihodnjega leta v Stockholmu. Kakor sta na tiskovni konferenci sporočila predsednik socialistične internacionalo vicekancler dr. Pittermann in generalni sekretar Carthy, bodo na kongresu razpravljali o mednarodnem položaju evropski Integraciji in vpralo-njih razorožitve.
PARIZ. — Le nekaj dni pred odločilno rundo francoskih predsedniških volitev, ki bodo v nedeljo, sta v Franciji nastali dve novi politični formaciji, ki nista organizirani po klasičnih stronkarskih načelih, marveč naj bi omogočili pregrupacijo sil na centru in levici, da bi tako nastale močnejSe formacije, kot so sedanje stranke. Nova levičarska formacija je dobila ime .demokratska in socialistična federacija*, za njenega predsednika pa je bil Izvoljen Francols Mitterand, skupni kandidat naprednih sil pri predsedniških volitvah. Kandidat centra na predsedniških volitvah Jean Lecanuet pa je ustanovil grupacijo .demokratski center".
MADRID. — Francova policija ponovno poskuSa zatreti naraščajočo nezadovoljstvo madridskih Študentov. Dva oddelka policajev sta razgnala več sto Študentov madridske univerze, ki so protestirali proti preganjanju Študentov in profesorjev.
CHICAGO. — V neki kavarni v chlcaSkem predmestju je nenadoma izbruhnil ogenj, v katerem je zgubilo življenje 13 ljudi, 20 pa so jih s hudimi opeklinami prepeljali v bolnišnico. Policija Je aretirala požigalca, ki je v lokalu zlil po tleh bencin in potem odvrgel prižgano vžigalico. Kakor je pover’/;t, so je hotel .maSčevatr, ker so ga zaradi pijanosti vrgli Iz lokala.
DUNAJ. — Ta teden je bival na uradnem obisku v Avstriji podpredsednik čeSkoslovaSke vlade Otokar Simunek, ki je naSo državo obiskal na povabilo vicekanclerja dr. Pittermanna. Visokega gosta je sprejel tudi zvezni prezident Jonas. Med obiskom so zlasti razpravljali o možnostih za nadaljnjo poglobitev gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Ce-SkoslovaSko.
BRUSELJ. — Belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak Je na tiskovni konferenci izrazil veliko zaskrbljenost za nodeljnji obstoj Evropske gospodarske skupnosti, ki je že Jest mesecev ohromljena u svoji dejavnosti, ker Je ni uspelo zagotoviti sodelovanja Franclje.
LONDON. — Britanska vloda se Je znaJla v kočljivem položaju, ker se ne more odločiti za dovolj učinkovite ukrepe proti rasistom v Južni Rodeziji. Posamezne afriJke države, ki so članice britanske skupnosti narodov, so zagrozile, da bodo to skupnost zopustile, če londonska vlada ne bi hotela zatreti upora južnorodezljskih rasistov. V tej zadevi so se afriJke driove obrnile tudi na Združene narode.
daj mogoče reči, da bo EFTA na področju s 100 milijoni prebivalcev že čez leto dni v svoji notranji blagovni menjavi carine odpravila.

»Literarna vzgoja«
že pri majhnih otrokih
Nedvomno je za pravilen razvoj otrokove duševnosti potrebna že v predšolski dobi neke vrste »literarna vzgoja«. Seveda so o tem, kdaj in kaj naj začno citati naši najmlajši, mnenja zelo različna, vendar se vsi strinjajo v tem, da je otrokova razvitost in dojemljivost pogoj, da lahko začnemo uvajati najmlajše v čudoviti svet književnosti. Doba, v kateri otrok postane željan »književnosti«, je kar različna, še bolj različne pa so oblike, v katerih se otrokova fantazija lahko razživi.
V zgodnji predšolski dobi, ko otroci še ne znajo sami brati, jim dajemo v roke slikanice ali jim pripovedujemo pravljice, ki ne obte-žujejo njihove mlade duševnosti. Pri tem moramo biti vedno zelo izbirčni in tudi previdni, saj je občutljiva otrokova domišljija potrebna vse naše obzirnosti. Davno je že prodrlo prepričanje, da se je v tej dobi treba izogniti pretirano grozljivim in fantastičnim zgodbam, ki preveč razburijo mlado domišljijo. 2e v najnežnejših letih bomo skušali vcepiti otroku takšne pojme o življenju, ki se ne bodo odmikali od življenjske resničnosti, a bodo vendar plemenitili otrokovo naravo in mu bogatili duha. Izogibali se bomo vsakih zgodb o strahovih, ki ne morejo imeti dobrega vpliva na duševno rast, iz življenja pa bomo jemali take zgodbe, ki morejo polagoma vpeljati otroka v svet velikih ljudi.
Dostikrat bomo navezani, zlasti če nimamo pri roki mnogo knjig in slikanic, na to, da bomo morali pripovedovati »lastne zgodbe«, ki jim bomo skušali dati čim trdnejše jedro in vzgojno vsebino. Pri zahtevnih otrocih bi nam tako ali tako zmanjkalo slikanic in pravljic. Zato jim bomo skušali vsaj boljše izmed njih vcepiti v spomin, pri slikanicah pa se nam bo posebno odkrival način otrokovega doživljanja barv in likovnega sveta.
Književnost in umetnost, to je svet lepote, ki s svojim neubranljivim čarom spremlja slehernega duhovno razvitega človeka od najzgodnejših dni do skrajnih meja življenja. Zavedati pa se moramo stare resnice, da človek ne nastane naenkrat, marveč da je plod dolgega razvoja. Če se bomo tega zavedali pri svojem otroku, ne bomo zanemarili njegove duhovne vzgoje že v predšolski dobi. Slovenski knjižni trg (n. pr. knjigarna »Naša knjiga« v Celovcu) premore danes že toliko slikanic in knjig tudi za najmlajše, da ne bomo v zadregi, kadar bomo obdarili ali kakorkoli razveselili naše otroke.
Važno pa je, da nikdar ne pozabimo na to, da je treba otroku že zgodaj odkrivati vse, kar je lepega na svetu, ne samo plodove umetniškega ustvarjanja, temveč tudi naravo, cvetje, sonce in — ljudi. Skratka vse, kar lahko vzbudi v otroku zanimanje že v najzgodnejši dobi, moramo uporabljati za to, da se bo ob opazovanju slik ali narave budil v njem in porajal v njem sodobno vzgojen otrok.
Vendar pri tem nikdar ne smemo pretiravati, nikdar otroku česa vsiljevati, ker bi mu sicer lahko vzbudili odpor do stvari, katerih
Podelitev Nobelovih nagrad
Vsako leto 10. decembra — za obletnico smrti švedskega izumitelja dinamita Alfreda Nobela in ustanovitelja po njem imenovanih nagrad — je v Stockholmu na Švedskem in v Oslu na Norveškem velika slovesnost, v katere okviru podelijo vsakoletne Nobelove nagrade, in sicer v Stockholmu nagrade za fiziko, kemijo, medicino in literaturo, v Oslu pa nagrado za mir.
Slovesne ceremonije v stockholmski veliki koncertni dvorani so se tudi letos udeležili člani švedske kraljevske hiše, predsednik vlade, člani parlamenta, predstavniki kulturnega in javnega življenja Švedske ter diplomatski zastopniki. Nagrajencem je visoka priznanja po starem običaju izročil švedski kralj Gustav. Prav tako slovesna pa je bila podelitev nagrade tudi v Oslu, kjer jo je izročila članica posebnega odbora norveškega parlamenta za podelitev te nagrade Aase Lionaes.
Letošnje Nobelove nagrade so prejeli:
® nagrado za fiziko Američan Julian Schvvinger in Richard Feyman ter japonski znanstvenik Sin-ltiro Tomonaga;
•	nagrado za kemijo ameriški raziskovalec Robert Burns-Woodward;
•	nagrado za medicino in fiziologijo člani francoske raziskovalne skupine Frart-cois Jacob, Andre Lwoff in Jacques Monod;
® nagrado za literaturo sovjetski pisatelj Mihail Šolohov;
•	nagrado za mir pa UNICEF, organizacija Združenih narodov za pomoč otrokom.
TV v borbi proti nepismenosti
Da televizija, ki se zadnje čase vedno močneje uveljavlja širom po svetu, nima samo namena, ljudi obveščati o aktualnih dogodkih in jim nuditi zabavo, je postalo že precej splošno znano. Vsebolj se uveljavlja tudi kot sredstvo za širjenje izobrazbe in danes skoraj ni več televizijske postaje, ki v svojem programu ne bi imela tudi najrazličnejše poučne oddaje.
Teh možnosti televizije se pridno poslužujejo tudi Italijani. V Italiji sta še vedno dva milijona nepismenih, čeprav državna ustava predpisuje obvezno šolanje do dopolnjenega 14. leta. Pred nekaj leti se je v boj proti nepismenosti vključila tudi italijanska televizija, in sicer s posebnim programom, ki ga dnevno oddaja pod naslovom »Nikoli ni prepozno«. Slušatelji »televizijske šole« so razdeljeni po skupinah, dobe abecednik in zvezke, svinčnik in ravnilo, pomaga pa jim učitelj. Trikrat na teden so na sporedu oddaje za pouk branja in pisanja, druge dneve pa poučujejo predmete za prva dva razreda ljudske šole. Pravijo, da te oddaje posluša in gleda okoli 50.000 ljudi. »Šolsko leto« traja od novembra do aprila, potem »slušatelji« lahko opravijo izpite pred komisijo, ki jo imenuje prosvetno ministrstvo.
Poleg oddaj za nepismene pa ima televizijska šola poseben program tudi za širšo izobrazbo. Tudi ta program obsega šest oddaj na teden, poučujejo pa italijanščino, francoščino, angleščino, latinščino, matematiko, zgodovino, zemljepis, prirodopis, glasbo, verouk, praktično delo in telovadbo. Ta »šola« ima
poznavanje mu utegne v življenju koristiti. Ne sme nam postati pravilo, da mora naš otrok pojesti vse z »veliko žlico« in da mora biti od vseh »najpametnejši«. Zgodaj začeti, to že, toda stvari naj gredo vedno svojo naravno pot.
okoli 23.000 »slušateljev«, za katere skrbi 30 profesorjev. Tečaji so zasnovani podobno kot dopisni tečaji, učenci so razdeljeni na skupine, vsako skupino vodi profesor, ki po oddaji ugotovi, kako so slušatelji razumeli posamezne lekcije. Profesorji vsak mesec sproti ugotove, kako slušatelji napredujejo. Ob koncu »šolskega leta«, ki traja od oktobra do junija, slušatelji lahko opravijo privatne izpite, ki jim omogočijo prestop v višji razred oziroma nastop k maturi.
Televizijska šola »Nikoli ni prepozno« je že v prvih letih svojega delovanja rodila lepe uspehe ter bistveno doprinaša k odstranjevanju nepismenosti, hkrati pa tudi k splošni izobrazbi širokih krogov prebivalstva.
52. razstava
Kakor teden dni prej Dom umetnikov, tako se je zdaj tudi .Galerija 61' predstavila s svojo letošnjo posebno razstavo pred prazniki, ki ostane prav tako odprta do 23. decembra. Po številu sodelujočih umetnikov in razstavljenih del ta razstava sicer ni tako obširna, vendar pa glede kvalitete prav nič ne zaostaja, saj obsega samo dela znanih in priznanih umetnikov, ki veljajo za vodilne predstavnike moderne smeri v koroški umetnosti.
Čeprav so s področja slikarstva zastopani le štirje umetniki — Giselbert Hoke, Valentin Oman, Peter Kravvagna in Egon Wu-cherer — sega krog njihovih del od oljnih slik in akvarelov mimo barvnih lesorezov in gvašev do risb in slik na steklu. Pri večini eksponatov gre za dela, ki so nastala v zadnjem času in so torej javnosti prvič dostopna. Poleg slikarjev razstavlja Rudolf
KUKU ROČ DROBtine
0 Za novega direktorja Slovenske filharmonije je bil izvoljen Ciril Cvetko, dirigent ljubljanske Opere In profesor Akademije za glasbo. Poleg obsežnega dirigentskega in pedagoškega dela ea se prof. Ciril Cvetko Intenzivno bavi tudi s publicistiko ter velja za enega največjih glasbenih strokovnjakov.
0 Znani nemški pisatelj Hans Hetlmuf Kirst, avtor Itevilnih knjig, ki obsojajo nemški militarizem in nacizem, je napisal dramo .Vstaja”, v kateri opisuje atentat na Hitlerja 20. julija 1944. Prva uprizoritev tega dela bo meseca februarja v berlinskem Ljudskem gledališču.
0 Društvo slovenskih skladateljev je na svojem leto!-njem občnem zboru Izvolilo za novega predsednika dr. Danila Švaro, kateri je nasledil dosedanjega predsednika prof. Radovana Gobca.
0 Berlinski filharmoniki Imajo v novi sezoni predvidenih skupno 47 koncertov. Prvič po vojni bo orkester nastopil tudi v Pragi, kjer bo meseca maja 1966 pod vodstvom Herberta Karajana sodeloval na festivalu pod naslovom .Praška pomlad”. Od 6. aprila do 5. maja prihodnjega leta bodo berlinski filharmoniki gostovali na Japonskem, kjer bodo prav tako pod vodstvom Karajana priredili 18 koncertov. Poleg tega imajo predvidena gostovanja tudi v Franciji in na Nizozemskem, meseca avgusta pa bodo imeli pet koncertov v okviru slavnostnih tednov v Salzburgu.
0 Londonski simfonični orkester bo meseca maja 1966 napravil veliko turnejo po Avstraliji, kjer ima v načrta 15 koncertov v vseh večjih mestih dežele.
0 V Edinburghu bodo gradili novo operno hišo, ki bo slovesno odprta v okviru edinburškega festivala leta 1971. Načrt obsega veliko gledališče za operne predstave, malo gledališče za komorne igre ter kongresno dvorano.
0 Približno 10 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze se v prostem času udejstvuje v raznih amaterskih umetniških društvih, ki imajo skupno okoli 555.000 kulturno-umetniških družin. V teku enega samega leta so te ske-pine priredile nad milijon predstav, ki si jih je ogledalo 150 milijonov ljudi.
0 Skupina italijanskih arheologov je odkrila v severni Siriji razvaline mesta, starega 4000 let. Vodja skuprne prof. Mafhlae sodi, da je bilo to mesto prestolnica antičnega sirskega kraljestva, ki je cvetelo proti koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem.
v „Ga!eriji 61“
Kedl svoje plastike, Sepp Scholzer pa se spet predstavlja kot mojster v umetniški obdelavi zlata. Skupno obsega razstava 82 eksponatov, katerim se pridružijo še brušena stekla Arnulfa Komposcha.
Razstava je vsekakor izredno reprezentativna in posreduje zanimiv pregled najnovejšega ustvarjanja mlade generacije koroških umetnikov, katerih imena so znana tudi preko meja ožje domovine. Hkrati pa nudi tudi ugodno priložnost za nakup posameznih del, saj izbor je pester in bo marsikomu olajšal izbiro darila za bližnje praznike.
Naj ob koncu še omenimo, da je to že 52. razstava v .Galeriji 61", kar je nedvomno lep uspeh, če pomislimo, da je bila ustanovljena šele leta 1961. V kratkih štirih letih in pol je v službi pospeševanja in širjenja umetnosti opravila velikansko delo, ki zasluži vsestransko priznanje.
♦
Črtomir Zorec:	2
Po Prešernovih stopinjah na Koroškem
Bila je pač prihajajoča vodenica, dedna v rodu prav po njeni strani. Saj ji je umrlo za to neustavljivo boleznijo od osmih kar sedem otrok, razen Lenke, ki jo je zgrizel rak.
Jurij, ki ije vedel za materine bolečine, je svetoval: »Mati, doma molite! Saj tudi velja!« Mina rezko nazaj: »Ja, ti pa veš! Če je od Salomonovega templja pisano: tle te bom uslišal — je toliko več od naših cerkva!« In ni odjenjala.
Obe hčeri in sin so materi v Šent-roprtu vsi zelo stregli. Jurij je menda posebno želel, da bi slikar iz Beljaka nje podobo napravil. Pa ga je mati na kratko zavrnila: »Podoba, čemu podoba? Stare babe so zmir grde!« In tako smo ostali brez podobe pesnikove matere. Lahko le obžalujemo to neugodno naključje.
Bolezen pa je hitro napredovala. Poslušajmo spet Lenkin spomin: »Ko so mati jeli še bolj slabeti, so naročili sinu župniku Juriju, naj doktorju Francetu piše. Diktirala bom pa jaz, so rekli. Jurij je pisal tele njih besede: ,Mene ne boš več videl. Bom vmrla. Morda prideš ti iprvi za menoj. Zato vravnej tako svoje stvari, da bo prav. Kako lep otrok si bil tedaj v Vrbi! Glej, da boš tudi tako lepo zapustil svet.1 France je v Ljubljani prejel to materino poslovitveno pismo. Vlile so se mu po licih solze, solze debele kakor grah, ko je to bral. Segel je znova po njem in zopet bral. In je zopet bilo, kakor poprej. Nazadnje je pismo položil na
mizo. Zato, je menil, da ga sestra prebere, ko pride. To mi je Katra večkrat pripovedovala. Mati so Franceta prav posebno radi imeli. Če bi bil France ženo dobil, ki bi bila zanj, pa bi bilo z njim vse drugače — so mati trdili.«
Mina Prešernova se na Koroškem, spričo tako številnih luteranov nikoli ni dobro počutila. Posebno umreti med njimi ni hotela. Biti je morala tudi zavedna Slovenka: do njene smrti se je v šentroprškem župnišču le po slovensko govorilo in molilo. Napravila se je ob nedeljah in praznikih v svojo staro gorenjsko nošo, ki jo je prinesla še od doma. Tako se je nosila pesnikova mati povsem drugače kot šentroprške nemške žene.
Po osmih letih potovanj s sinom Jurijem po Koroški, od fare do fare, so se.68-letni Prešernovi materi pričeli iztekati dnevi. Sin župnik in obe hčeri so čutili, da se bliža konec
a mati se je, za čuda, branila duhovnikovega obiska. Silili so vanjo, čes saj je tudi ona sama vsem umirajočim Vrbnanom brala poslednje molitve. Končno je popustila; a zahte-vala je beljaškega kateheta Antona Valentinčiča, Slovenca, da jo je pripravil za pot v neznano. Lenka pravi, da je bil Valentinčič »vljuden mož« in da je takoj prišel.
Stara Ribiška je tiho ugasnila, kar nekako zaspala, na dan 25. aprila leta 1842. Žalno vest so takoj sporočili Francetu v Ljubljano in domačim v Vrbi. S pogrebom so nalašč
malo odlašali, da bi mogli svojci s Kranjskega še pravi čas priti. Zaradi tega je bil za dan pogreba določen šele 28. april, torej četrti dan po smrti. K pogrebu pa je prišlo, razen Minine mlajše sestre, le malo domačih. France ni mogel, ker so ga zadržali opravki, Vrbanov pa je prišlo le par. Za pogrebom pa je šel šent-roprški protestantski pastor. »Prijazen mož. Jurij in pastor sl nista nikoli po nepotrebnem nasprotovala.«
Vendar Jurij svoje matere ni mogel pokopati. Naprosil je zato beljaškega župnika, svojega prednika na šentroprški fari, Franca Schifferja, da je opravil namesto njega slovesnosti. Tudi govoril je Schiffer ob odprtem grobu, župnikovi materi v slovo. Toda govoril je v nemščini. Le trije otroci so se poslovili od matere: hčeri Urša in Lenka ter sin Jurij. Pa še mlajša Minina sestra Katra iz Most je bila tu. Drugega sorodstva ni bilo.
Šestletni Tomo Zupan, daljni sorodnik pesnikov, je leta 1845 s svojo staro materjo in stricem Frtinom obiskal Šentroprt. Stric Zupanov je namreč tedaj peljal župniku Juriju tovor vina, stara mati pa je itak rada romala v daljne kraje. Pa sta vzela otroka Tomažka s seboj na to zanimivo pot čez Karavanke v koroško deželico. Ni dosti manjkalo, pa hi Jurij in Lenka skoro pregovorili strica Frtina, da bi pustil fantička v Šentroprtu,. kjer naj bi se izšolal. Otrok pa je le domov silil.
Šegavo pripoveduje Tomo Zupan, kako mu je trie Frtin že med potjo strogo zabičal, naj župnika nikar ne ogleduje v glavo. Bog varuj, da bi celo kaj vprašal zaradi uhlja, ki ga
Stara cerkev v šentroprtu, kjer je bila pokopana mati pesnika Franceta Prešerna
je manjkalo. Sicer pa je Jurij uravnaval lase tako, da je s čopom las postrani skrival svojo hibo. Se to je vedel povedati stric Frtin, da ni res, da bi se rodil Jurij brez uhlja, ampak da mu ga je, kot otroku, od-riznila svinja. Naj bo tako ali tako, udo pa je le bilo Juriju vse življenje.
S tega obiska se je Tomo Zupan spominjal groba Prešernove matere: gomila je bila prav blizu cerkvenih vrat, ob stezi, ki vodi od župnišča, na desno. Tedaj je stal na grobu železen kovan križ.
Pozneje, leta 1903, je Tomo Zu-
pan še enkrat poromal b -grobu pesnikove matere. A gomile ni bilo več, tudi križa ne ...
Danes pokopališča okrog cerkvice ni več. Vse je zravnano, urejeno bolj kot park s peščenimi stezami. Poko-pujejo pa drugod.
Prav tako tudi župnije šentroprške ni več. Od leta 1957 velja le za podružnico bližnjega Landskrona. To novo in zdravo naselje, ki je dobila ime po grajskih razvalinah nad mestom, je popolnoma obvladalo vsa okolico. Mokrotni in senčni Šentroprt izgublja ves pomen.
(Dalje prihodnjič)
Preglejmo odloke o enotni vrednosti!
Zadnje čase so številni zemljiški posestniki od finančnega urada prejeli odloke o enotni vrednosti (Einheitswertbescheid) svoje zemljiške posesti. Po teh odlokih bo finančni urad v prihodnjih letih odmerjal zemljiški davek, v primeru kmečkih posestev pa tudi doklade na zemljiški davek in druge davke. Zato je prav in potrebno, da vsakdo, ki je dobil v roke novi odlok o enotni vrednosti, dobro pregleda njegovo vsebino, zlasti pa višino enotne vrednosti in znesek davčne odmere (Steuermessbefrag).
Prvi primeri novih odlokov o enotni vrednosti so namreč pokazali velike razlike in nedostatke pri oceni zemljišč s strani davčne oblasti. V nekem primeru je pri gradnji ceste država plačala za kvadratni meter zem'jišča 225 šilingov, medtem ko je davčna oblast preostalo zcmtvšče ocenila na 700 šilingov po kvadratnem metru. V drugem primeru te bi'a enotna vrednost male kmetije z novim odlokom zvišana od 10.800 na 49 tisoč šilingov, čeprav !e v povprečju računati le z zvišanjem za okroglo 5 odstotkov.
Prati vsakemu odloku o enotni vrednosti je tekom 30 dni po sprejetju mogoče vložiti pri pristojnem finančnem uradu ugovor, ki pa mora biti ustrezno utemeljen. Če predhodna odločitev, ki jo bo nato Izdal finančni urad, ne bo zadovoljila, je mogoč nadaljnji ugovor pri finančni deželni direkciji. Pred ugovorom je priporočljiv posvet z davčnim izvedencem, pri čemer je za kmete priporočljivo, da se obrnejo na davčne izvedence kmetijske zbornice, ki občasno uradujejo pri okrajnih kmečkih zbornicah.
Hranilnica in posojilnica Bilčovs lepo napreduje
Kljub slabemu vremenu, snegu in zametom se je v sredo 8. decembra zbralo v gostilni pri Miklavžu izredno lepo število članov Hranilnice in posojilnice Bilčovs na
lahko poslovila lastno bencinsko črpalko. Ta investicija je bila razmeroma draga, toda prava zadružna zavest vseh članov, katerih število presega 170, je pripomo-
njenem občnem zboru, ki ga je gla, da je naša hranilnica in po-
sklical upravni odbor. Med navzočimi je predsednik Miha K u I n i < pd. Pipan v Želučah posebej po-
sojilnica lahko uresničila to zamisel. Sedaj bencinska črpalka že drugo leto obratuje v korist in za-
zdravil našega dolgoletnega žup- dovoijstvo naših zadružnikov. K
nika Jožefa Štiha, ki ni le že nad 40 let njen član, marveč je bil tudi dolga leta njen poslevodeči tajnik.
Po ugotovitvi sklepčnosti je nato predsednik na podlagi letnih zaključkov za leto 1963 in 1964 podal izčrpno poročilo o delu in uspehih te naše zadruge. Iz njegovega poročila je bilo razvidno, da naša hranilnica in posojilnica lepo napreduje in da si iz leta v leto ustvarja lepše pogoje za nadaljnji razmah. Razveseljivo je bilo tudi poročilo, da je po več kot triletnih prizadevanjih, ko je morala s svojo utemeljeno zahtevo celo pred ministrstvo na Dunaj, končno le odpravila številne ovire, da si je
njeni postavitvi sta po svoje pripomogli naša zadružna centrala Zveza slovenskih zadrug v Celovcu in tvrdka Bildstein v Vrbi ob jezeru, zakar so se jima zadružniki na občnem zboru prav lepo zahvalili.
Za predsednikom sta poročala še poslovodji, za kreditni oddelek Janez Reichmann , za blagovnega pa Jože Boštijančič, nakar je povzel besedo predsednik nadzornega odbora Gašper Ogris-Martič, ki je ugotovil, da so predsednik in poslovodje hranilnico in posojilnico ter njeno delo požrtvovalno vodili in pri svojem delu pokazali veliko idealizma, zakar jim je v imenu nadzor-
Slovensko prosvetno društvo »Bilka’ v Bilčovsu
Vabi na igro
v nedeljo 26. decembra 1965 ob 1/23. uri popoldne in ob V28. uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu
Čisti dobiček
je namenjen za popravo naše župne cerkve.
Odbor
Mati in sin
nega odbora izrekel zahvalo in vse priznanje.
Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora je občni zbor izvolil in potrdil može, ki so že doslej zadovoljivo in uspešno vodili našo hranilnico in posojilnico. Volitvam je sledila še izredno zanimiva splošna razprava, pri kateri je sodelovalo veliko članov z vprašanji in odgovori. Občni zbor je tako potekal in končal v splošno zadovoljstvo vseh članov, ki bodo prav gotovo tudi na nadaljnji poti razvoja našo hranilnico in posojilnico tako vneto podpirali, kakor so jo doslej.
40 let
podjetja Hans Maresch
Pred kratkim je širom Roža in Gur znani lastnik Humperškega posestva praznoval 40-letnico, odkar je posestvo prevzel in odkar gospodari na njem. V tem času se je v gozdovih Karavank, ki so večinoma njegova last, marsikaj spremenilo na bolje. Danes ni več v predgorju Karavank območja, kamor ne bi bilo mogoče priti z motornim vozilom. Kakor po tej prizadevnosti, slovi Maresch tudi po svoji reji konj pasme Haflinger, med domačini pa po svoji prijaznosti in širokogrudnosti.
IZ DDBRLE VASI:
Zakaj ni prijav k slovanskemu pouku?
V prvem razredu naše ljudske šole obiskujejo le štirje otroci slovenske ure. Temu se ne moremo čuditi, če vemo, da učitelji prijave k slovenskemu pouku kaj radi »založijo«. Zgovoren dokaz tega je primer prijave R. iz L. Drugi vzrok slabih prijav so stalne pritožbe staršev, da v šoli te otroke mnogo strožje reduje-jo, kot redujejo otroke nemškega paralelnega razreda, čeprav se morajo otroci, ki so prijavljeni k Slovenskemu pouku, poleg snovi v nemščini učiti tudi slovenščine. Tem otrokom navadno že kar začetkom leta povedo, da razreda ne bodo zdelali. Da take metode starše prestrašijo in da zaradi njih pri prijavah kolebajo je^ dokaj razumljivo.
Sprašujemo se, kdaj se bo končno tudi na dobrlavaški ljudski šoli uveljavil duh narodne strpnosti, o katerem je drugače toliko govora. Čas bi bil, da bi učitelji končno prenehali z zapostavljanjem otrok, katerih starši so imeli korajžo, da so jih prijavili k slovenskemu pouku. Čas bi bil, da bi se tudi na naši ljudski šoli ura končno pomaknila za 20 let naprej. Kdor pa tega ne prenese, ne spada več v življenje prebivalstva Južne Koroške.
Večer slovenske pesmi na dunajski univerzi
Na povabilo Osterreichische Hochschulerschaft je Klub slovenskih šfudeniov na Dunaju v petek
Ob koncu koncerta se je dekan pravne fakultete prof. dr. Winkler pevkam in pevcem zahvalil za kulturni užitek in poudaril, da klubska minulega tedna pripravil v jedilni- zbora občinstvu nista le prikazala
ci novega inštituta večer koroških slovenskih pesmi. Na tem večeru
slovenske pesmi, marveč tudi srce in čustva slovenskega človeka, na-
Slovensko prosvetno društvo »Edinost" v Pliberku
Vabilo
redni letni občni zbor
ki bo v nedeljo 19. decembra 1965 ob 11. uri dopoldne v zgornjih proslorih gostilne Breznik v Pliberku.
Dnevni red: poročila, volitev odbora in govor zastopnika Slovenske prosvetne zveze.
Predvajali bomo tudi magnetofonske posnetke naših pevskih zborov in kratkometraž-ne kulturne filme.
Društveni odbor
dam na Štajersko" in jo pel skupno z zborom. Za njim se je zboroma zahvalil tudi predsednik Osterreichische Hochschulerschaft,
S slovenske gimnazije:
Občni zbor združenja staršev
sta nastopila mešani in moški zbor kar je sam intoniral narodno »Poj-kluba, pokrovitelj večera pa je bil dekan pravne fakultete prof. dr.
W i n k I e r.
Ko je mešani zbor v pozdrav zapel »Zdravico", je predsednik Osterreichische Hochschulerschaft R. Neuwirther pozdravil in predstavil zbor, besedo povezave in razlago pesmi pa je prevzel Joško B u c h . V nastopih sta se menjala moški in mešani zbor, Ki je med drugimi predvajal tudi Lo-sičjakovo »Pesem o rojstvu’. Težo koncerta je nosil moški zbor. Od pesmi, ki jih je predvajal, sta najbolj dopadli »Žabe” in »Jaz pa moj hvažek", ki jih je moral zbor ponoviti. Za nameček pa je zbor dodal še nemško »Die Liab is a Traman”. Oba zbora sta pela pod vodstvom Hanzija Gabriela.
Rebrca v italijanske roke?
Že nekaj časa je bilo slišati, da se za tovarno celuloze Rebrca zanima italijanska industrija kartonaže. Verjetnost te vesti je bila na eni strani potrjena z objavo, da je predsednik obratnega sveta tovarne Rebrca, deželni poslanec L u b a s, dobil pred kratkim pismo, v katerem ta industrija sporoča svojo pripravljenost, da bi vzela Rebrco najprej v zakup, pozneje pa bi jo kupila.
Na drugi strani pa je bilo od Ar- pri italijanskih interesentih za sku-land AG istočasno slišati, da je pri- pino »Cartiera di Tolmezzo«, ki ima šlo v minulem tednu do pogajanj z svoje tovarne v severni Italiji, svoj Italijani in da so le-ti pripravljeni sedež pa v Milanu. To podjetje, ki prevzeti Rebrco in voditi njen obrat je že doslej kupovalo koroški brus-naprej', če lahko računajo s podporo ni les, se baje zanima predvsem za avstrijskih vladnih krogov. Pogaja- rebrško sulfitcelulozo, ki je menda nja bodo verjetno trajala več tednov, boljša od one, ki jo italijansko pod-
Kakor je bilo nadalje slišati, gre jetje samo proizvaja.
Medtem je bilo objavljeno, da bo ‘ 27. januarja prva obravnava v po-medtem ko se je predsednica Klu- stopku izravnave, ki jo je prijavila ba slovenskih študentov na Dunaju Arland AG. V tej izravnavi ponuja Marija Erlach zahvalila za no- upnikom 50 % kot izravnalni zne-
vabilo. Večer je nato izzvenel v prijetni družabnosti.
Pred Dnevom staršev na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu je bil v soboto redni letni občni zbor Združenja staršev otrok, ki obiskujejo to gimnazijo.
Ob priložnosti dobroobiskanega občnega zbora, ki je bil v modri dvorani Doma glasbe, je dosedanji predsednik združenja dipl. trg. Janko U r a n k prosil, da ga občni zbor razreši dolžnosti, ki jih je opravljal od ustanovitve združenja
po nastanku slovenske gimnazije. Občni zbor je vzel prošnjo na znanje in se dosedanjemu predsedniku zahvalil za njegovo dolgoletno prizadevno delo, nakar je za novega predsednika izvolil Valenti-
sek, ki bi ga plačala v 15 mesečnih obrokih, prvega 'tri mesece po sprejetju izravnave s strani upnikov.
ZADNJO NEDELJO:
Kvintet bratov Avsenik v Celovcu
Po daljšem presledku je zadnjo nedeljo popoldne v veliki dvorani Doma glasbe spet nastopil kvintet bratov Avsenik s pevskim duom Koren. Kakor že parkrat, je ansambel tudi tokrat spremljal duhoviti napovedovalec radia Graz Karl Pan-
BRALCI SE OGLAŠAJO:
K pozivu katoliške mladine za boj proti raku
V a v t i j a , šolskega upravile- zenBock. Kakor smo navajeni in kaljo ljudske šole pri Božjem grobu. kor je bilo pričakovati, je bila tudi Novi predsednik je član občinske- v nedeljo dvorana polna do zadnjega sveta občine Pliberk in njen referent za kulturo in prosveto.
Združenje staršev je s svojega občnega zbora poslalo zveznemu razpolago. Kvintet in njegova pevca
kanclerju ter zveznima ministroma ?e *Pet ?drez.a 1 P° jvof Navda-.	.	.	.	. . senje je raslo od komada do komada
za pouk in zunanje zadeve tele-	tn„r^a Prnr;	ie
ga razpoložljivega sedeža, veliko obiskovalcev pa se je moralo vrniti domov, ker ni bilo več vstopnic na
grame, v katerih je ponovno za-
dveurnega sporeda. Proti koncu se je tako stopnjevalo, da skoraj ne bi
V nedeljo 5. decembra je vodstvo katoliške mladine na Koroškem razglasilo poziv k sodelovanju pri akciji »Boj proti raku«. Ob veselju, da se je katoliška mladina aktivno vključila v prizadevanje za dobro stvar, pa sc nam zdijo povodi za to njeno odločitev vendarle dokaj čudni in nenavadni.
»Akciji Boj proti raku sc je posrečilo pridobiti avstrijsko prebivalstvo za sijajno pomoč. Zato je tudi naša dolžnost, da se pridružimo temu dobremu delu.* — S temi besedami je vodstvo katoliške mladine utemeljilo svoj poziv. Tako daleč vse lepo in prav. Toda če bo katoliška mladina delala samo, kar itak delajo vsi, in če se bo tega lotevala šele, ko se je tozadevnemu pozivu odzvalo že vse prebivalstvo, potem
kako razvita. Katoliška mladina se je namreč za ta poziv odločila šele ob koncu tozadevne akcije, ne pa ob njenem pričetku iz lastnih nagibov in iz lastnega prepričanja, kakor smo pričakovali.
Zvedeli smo, da je bila naprošena od avstrijskega radia, naj pomaga in sodeluje. Ne verjamem, da so bili posebej naprošeni tudi vsi oni velikodušni meceni, ki so pokupili 8 milijonov kart, in vsa ona podjetja, ki so darovala upoštevanja vredne nagrade. Koroško katoliško mladino pa je bilo treba posebej prositi, naj pomaga!
»Vse kar služi boju proti tej še neozdravljivi bolezni, moramo podpreti!*, pravi vodstvo koroške katoliške mladine. Ali tega ni vedelo že prvi dan, ko sc je akcija Boj proti
njena krščanska solidarnost ni bogve raku pričela? Zakaj je objavila svojo
pripravljenost do sodelovanja šele dve minuti pred zaključkomf Tako primitivno pa krščanstvo spet m! Vsaj ne v dneh, ko je šel v Rimu koncil proti koncu. Želeti je, da bomo nekje občutili, da tudi v katoliški mladini na Koroškem veje nov duh. Ob njenem razglasu sodelovanja pri Boju proti raku ga še ni bilo čutiti.
So ljudje, ki vedno najbolj poudarjajo, da so katoličani, ko pa jih prosiš pomoči, že najdejo vzrok in izgovor, da se izmuznejo. Zato je med nami toliko bede, ker je toliko ljudi tako »krščanskih*, hkrati pa tako nesocialnih. ]e že tako: so ljudje, ki krščanstvo samo pridigajo, in so ljudje, ki brez besed po njem živijo — z dejanji. Zadnji poziv katoliške mladine je to žaloigro potrdil.
F. L.
htevalo čimprejšnji pričetek grad- pr;šl0 zaključka, ker je hvaležna nje lastnega poslopja za Državno publika zahtevala vedno nove na-gimnazijo za Slovence v Celovcu, stope.
Zemljišče, kjer naj bi bilo novo po-	»
slopje — je bilo rečeno v telegra- Naši lOVCi 03 Štajerskem mih — je bilo že leta 1964 določeno kot stavbeno zemljišče, navzlic Na prijateljsko povabilo je bil temu pa doslej še ni bil padvzet Klub prijateljev lova koncem lenoben ukrep, o katerem bi bilo dna na obisku pri Lovski zvezi mogoče sklepati, da bo obljub- Celie' °bl,ska se ie udeležilo 60
Ijena gradnja v kratkem realizirana. član°v, kluba in Pevcev; ki so bil.
povabljeni na lov za divjim merjascem. Na predvečer lova so pevci, ki so se udeležili obiska, pod vodstvom Foltija Hartmana priredili na Vranskem koncert naših narodnih pesmi. Drugi dan je bil veliki lov, pri katerem so naši lovci lovili skupno z lovci lovskih družin Vransko, Braslovče, Prebold in Tabor. Podrobneje bomo o tem obisku še poročali.	>
K O	L E D A R
Petek,	17. december: Lazar
Sonota,	IB. december: Gracijan
Nedelja,	19. december: Urban
Ponedeljek,	20. december: Evgen In M
Torek,	21. december: Tomai
Sreda,	22. december: Demetrij
Četrtek,	23. december: Viktorija
NADKA LORENZ RAKOVČEVA:
Kako je utihnilo morje
Ugasnilo je poletje in jesen je oškrtnila vrata zimi. Reka je oživela in globine je razgibal prešeren direndaj. Ribice, ki so vse poletje in še dobršen del jeseni prečepele skrite v najglobjih tolmunih v nenehnem strahu ^pred razgrajaškimi kopalci in lakomnimi ribici, so končno spet brezskrbno zadihale. Do pomladi se jim ni bati ničesar več! Urno so se zapodile gor in dol po strugi in brž so obiskale vse sosede tja do spodnjega toka reke, da jih povprašajo po zdravju in izvedo za zadnje novice.
Najbolj pa so se razveselile tistih dni kajpada najmlajše ribice. V zadnjih tednih so bile res že hudo nestrpne in nemirne in kar niso in niso več strpele v ozkih, tesnih sobicah, kamor so jih bili poskrili skrbni starsi. Zato so izkoristile že prvi svobodni trenutek, da se prešerno poigrajo. »Pojdimo se skrivat!« so zavpile starejše. »Velja!« so jim pritrdile mlajše. Reka z neštetimi zalivi, tolmunčki, izdolbenimi skalami in skrivnostnimi kotanjami je bila zares kot nalašč za skrivalnico!
Najstarejša ribica si je zatisnila oči in pričela šteti do dvajset, ostale pa so se urno, kot blisk razpodile na vse strani. Seveda si je vsaka močno želela, da bi se skrila najbolj imenitno, tako da bi jo odkrili zadnjo!
Ta misel se je podila po glavi tudi najmlajši — drobni pikasti ribici. Brž se je zapodila po toku navzdol. Plavala je in plavala, migala z repkom in veslala s plavutjo in si želela, da bi odplavala čim dlje in se skrila najbolj premeteno. To bo zabavno, če jo bodo našli zadnjo! Pa še najmlajša je po vrhu!
In ko je mala, pikasta ribica tako mahala z repkom in zasoplo veslala navzdol po reki, ni utegnila opaziti, da se rečno dno vse bolj in bolj izpreminja. Druga za drugo so izginjale izdolbene skale, kamenje je postajalo vse drobnejže in bolj okroglo in polagoma ga je zamenjala drobna, bela mivka. Voda okrog nje je postajala vse gostejša in težja in ko si je pikasta ribica obliznila gobček, je nenadoma opazila, da ima voda slan okus! Zaveslala je še petkrat, še šestkrat — potem pa je razprla oči v velikanskem začudenju: Zagrnil jo je povsem nov, prečudovit, pisan svet. Po drobni, beli mivki so se izprehajali majceni rakci in razpravljali o kdo ve čem, med njimi so razprle krake čedne, rogljate zvezde, se hihitale in si šepetale smešnice, mimo je švignil trop majcenih, jeklenomodrih ribic, cvilil in razgrajal — da bi človek oglušel, velikanske ribe čudnih oblik pa so se jezile nad njimi in jih opominjale k redu. Sploh je bilo vse tako čudno in tuje!
Pa se je mali, pikasti ribici le posvetilo: seveda! Priveslala je naravnost v MORJE! Malo ji je postalo sicer tesno, pa tudi vesela in ponosna je bila, kajti odhitela je gotovo najdlje od vseh prijateljic. Tu je prav zares ne bo odkril nihče! Skrila se bo lahko imenitno, kot še nikoli doslej!
V tem hipu so jo pričele školjke, pa raki in zvezde in z njimi še male jeklenomodre ribice in velike ribe čudnih oblik radovedno opazovati. Vsi so se zgrnili okrog nje, si nekaj dopovedovali in zmigovali z rameni. Potem pa jo je velika, čudna riba le povprašala: »Odkod pa ti med nami?« Mala, pikasta ribica se je sprva malo zmedla, potem pa je le povedala: »Priplavala sem navzdol po reki, gremo se skrivalnice!« In je še pristavila: »Veste, najmanjša sem in najmlajša od vseh prijateljic in vedno me ujamejo prvo! Tako veseli bi bila, ko bi se skrila vsaj enkrat najdlje in najbolje od vseh!«
Rakci so se nasmehnili, zvezde so si pomežiknile in ribe so se dobrodušno zahihitale. »Tako je torej s to zadevo!« so mrmrale med smehom. »No, naj bo, pomagale ti bomo! Pomagale, da se boš skrila najbolje in najdlje od vseh prijateljic!«
In so odpeljale ribe drobno, pikasto ribico v gosto grmovje molčečih alg z dolgimi, mehkimi vejami. Potisnile so jo globoko med vejevje, potem pa so si položile prst na usta: »Pst!« so zašepetale druga drugi. Utihnimo, da nas ne zaslišijo zasledovalci! »Pst!« so zašepetali rakci zvezdam in tudi školjke so se nemo pogreznile globoko v pesek.
Morje je objela tišina.
Mala, pisana ribica je čepela v zavetju gibkih alg vse do noči. Z mrakom pa je priplaval vanjo strah in dolgčas po domu in po mamici. In ko so v poznih večernih urah zadremale ribe in rakci in zvezde in školjke,
LOJZE ZUPANC:
se je izmotala iz skrivališča in jo ucvrla nazaj v svojo reko. Zdaj je igre gotovo že zdavnaj konec — si je mislila — in ker je doslej ni našel nihče, pomeni to, da je zmagovalka ona! Veselo je pomigala z repkom, pomahala s plavutjo in čez dobro uro je bila doma v svoji sobici.
Prišel je nov dan. V morju so se prebudile r^be in rakci in školjke in dolgokrake zvezde. Veselo so se nasmehnili drug drugemu in si brž položili prst na usta: »Pst! Le tiho, da zasledovalci ne odkrijejo male pikaste ribice! Mala pikasta ribica mora zmagati v igri s prijateljicami vsaj enkrat v življenju!«
In tako je morje ostalo nemo. Zvezde in rakci in ribe in školjke molče še dandanes. Varujejo gosto algovo grmovje in se tiho, zadovoljno nasmihajo ob misli, da male pikaste ribice nasledovalci še vedno niso našli! Prav gotovo bo zmagala v igri! Da, res so jo skrili na moč imenitno!
France Bevk:
Prsti
Prvi sinček — palec, ta je radoznalec;
drugi
kaže
bravo
na) nikdar ne laže; tretji je na sredi, sreda v zlati skledi; četrti s pasom zlatim, dobro je bogatim, a najmlajši — peti, šel bi rad po sveti. Bratci, ne pustimo, trdno ga držimo!
Pravljica o krojačku Nitki
Za devetimi gorami, v deveti deželi, ie živel krojaček Nitka. Nitka so mu dali ime zato, ker je bil drobcen in šbak. Šival je ze!o dobro in vsi so ga hvalili. Imel je tri sinove. Bili so zelo dobrega srca.
Nekega dne je stopil v njegovo majceno hišico kralj. Prinesel je blago za suknjo. Od krojačka pa je zahteval, naj mu prišije zlate gumbe. Na tej suknji bi jih moralo biti kar dvanajst.
„Kje jih sedaj dobiti?" se je spraševal kro-
Strah ima velike oči
BiSo je že proti koncu vojne. Nemški okupatorji, ki so imeti postojanko v Škofji Loki, so hajkaii za partizani po Poljanski dolini in ropali ter požigati vasi pod Blegošem. Vedeli so sicer, da bodo tudi v drugi svetovni vojni poraženi, a kadar konj cr-kava, obupno bije in brca z nogami.
Sredi zadnje zime pred koncem vojne so se ustaviti v Šutni, majhni vasici pod Blegošem. Četudi jih je bilo ko bolh na mladem psu in četudi so bili do zob oboroženi, jim je takoj padlo srce v hlače, če je v bližini počila partizanska puška.
Patrulja kakih petnajst Švabov se je ustavila pred Dolenčevo hišo in jo obkolila. Pet mož je navalilo v bajto, kjer so pretaknili vse kotičke. A ko so se prepričali, da je zrak čist, so ošabno posedli za mizo, poklicali še ostale može, ki so stali pred hišo, ter zahtevali od gospodinje, naj jim prinese kar ima v shrambi najboljšega, da se bodo odteščaii.
Gospodinja jim je prinesla kruha, slanine in žganja, samo da bi se jih čimprej od-križala, kajti v hiši je imela ranjenega partizana, ki pa ga je zadnji trenutek skriia pod muznik kmečke peči, nanj pa nametala stare cunje in blatne čevlje. Na srečo v to staro šaro ni nihče od Švabov drezal, ko so vohljali in stikali po hiši.
Tako so Švabi, zbrani v topli izbi, jedli slanino in kruh, da jim je kar za ušesi pokalo, jedačo pa pridno zalivali z žganico.
Takrat je v sosednji kamri zadrdrala ura budilka, ki jo je bila gospodinja že zjutraj naravnala na poldne. Ker je stala na posteljni omarici, je drdralo, kakor da bi nekje v bližini zapela partizanska strojnica. Nemci so se tako prestrašili, da so pustili vse vnemar in jo ucvrli iz vasi k svoji edinki.
jaček. Vse sinove je poslal v svet, naj gredo iskat zlate gumbe. Kralj je krojačku rekel, da bo ob glavo, če mu ne prišije zlatih gumbov.
Krojaček je vse dneve jokal. Suknjo je že zdavnaj sešil, gumbov pa še sedaj ni imel. Bil je že ves obupan. Šel je v gozd, da se nekoliko pomiri, toda tam je glasno jokal. Jokaje je tako taval sem ter tja.
Po gozdu se je sprehajala kraljična. Ko je slišala krojačka, kako joka, se mu je približala in ga vprašala: „Zakaj pa jokaš, krojaček Nitka?" Krojaček je jokaje odgovoril: „Tvoj oče mi je dal blago, naj seši-jem suknjo in prišijem dvanajst zlatih gumbov. Kje naj jih jaz revež dobim?” Kraljična ga je potolažila: „Ne delaj si skrbi, jaz ti jih dam." Kraljična je še dodala: „Do kdaj pa mora biti narejeno?" „Do danes," je žalostno odgovoril krojaček.
Kraljična je imela na sebi najlepšo obleko. Vse gumbe na sebi pa je imela zlate. Hitro jih je potrgala dvanajst in ponudila krojačku: „Na vzemi, pa takoj pojdi domov in prišij gumbe." Krojaček se je zahvalil in takoj odšel.
Doma je brž prišil gumbe. Ravno zadnjega je zašil, ko je v sobo stopil kralj. Ko je zagledal suknjo z zlatimi gumbi, se je nekoliko začudil: „Le kje jih je dobil?" Vzel je suknjo, mu odštel nekaj zlatnikov in odšel.
Drugi dan so se vrnili sinovi. S seboj so pripeljali žene. Imeli so zlate gumbe. Priredili so slavnostno gostijo in povabili tudi kraljično. Krojaček ji je vrnil gumbe in jih celo prišil.
Gostije ni bilo ne konca ne kraja. Najbrže traja še danes, če se še ni končala.
lniimiiniiiiiiiiiimimiHiiiiiiimii................................................................................................m................................................................................................................................................
VLADO FIRM:
Uskoška nevesta
28. NADALJEVANJE
Uskoški in brambovski ranjenci, ki niso bili huje ranjeni, so hodili po bojišču in preobračali ubite svojce, da ugotove, kdo so. V skupne grobove so položili padle Uskoke in brambovce, a turške so pometali v jarke in grape ter jih zasuli s kamenjem. Mlada bukova drevesa, vsajena na grobišču, so se sklanjala v vetru in prisluškovala stokanju, ki je počasi zamiralo.
V	svilenem Kazimbegovem šotoru je na mehki, okrvavljeni svileni blazini ležal Tudor. Dremal je. Ob njegovem zglavju je posedal Jure in mu kdaj pa kdaj položil roko na čelo, orošeno z drobnimi kapljicami znoja.
„Hm," je godel sam pri sebi Jure, „to je dobro, da se poti. Mrzlica bo prešla. Še dneve bo ležal. Kako se je zagrizel v Kazimbega. S silo sem ju ločil." V mračen šotor je šinila močna svetloba. Tudor se je stokaje premaknil. „Zapri!" je potiho zarobantil Jure in se jezno obrnil.
V	šotor je stopil vrač. Položil si je prst na usta in odprl pest pred Juretovim nosom. Začuden je zagledal Jure na njegovi dlani dve lesketajoči se kroglici, ki ju je spretni vrač izvlekel iz prestreljenih prsi.
„Dve krogli?" se je začudil Jure. „lz železa je. In še se je bojeval naprej."
„Mm, mm," je zagodrnjal stari vrač. »Mlad je še in pljuča mu je le oplazilo. Rano sem mu namazal s čisto medvedjo mastjo. Tukaj imaš še lonček stopljene medvedje masti. Ob večerih naj jo pije. Rana se mu izčisti in dobro zapre. Pozi! Nobenega napora. Vnovič mrzlica, pa ga pobere."
Jure ga je pazljivo poslušal. Vrač je zavozlal vrečico z zdravili in nožki ter si jo obesil čez ramo, pokimal Juretu in odšel iz šotora.
V taboru je bilo vse živo. Pomnožene straže so budno varovale taborišče. Zmagovalcem je ostal bogat pien. Jure je ukazal raztovoriti vozove, popisati blago in ga oceniti. Dal je poklicati ujetnike, ki so kričali po taborišču, se objemali in poplesovali. Nekaj jih je planilo na turški plen, vendar jim ga je Jure strogo prepovedal odnašati.
Poveljniki oddelkov so na njegov ukaz zvrstili vse ujetnike, ki so morali korakati mimo vozov. Vsakomur je dal naložiti blaga, kolikor ga je mogel vzeti s seboj, in jih dobro založil z živili. Veseli vzkliki vojščakov so grmeli v soparen sončen dan. Vozovi osvobojenih ujetnikov so se premikali. Do glavne ceste so vozili vštric, potem pa je hitel vsak po bližnjici proti svojemu domu — pogorišču. Turški jahalni konji, nevajeni vprege, so se upirali, vzpenjali in trgali jermenje. Biči krepkih slovenskih rok pa so jih kmalu prisilili k pokorščini.
Drug za drugim so se vračali izvidniki in poročali Juretu, ki se je v krogu svojih poveljnikov pomenkoval o bodočem.
„Ej, starešina," se je oglasil vodja izvidnikov. »Razbiti ostanki oddelkov turške konjenice in pešcev so se umaknili čez Kolpo. Po dva, trije so sedeli na izmučenih konjih in bežali. Nekaj posameznikov smo dohiteli in jih potolkli ter jih vrgli ribam v vodo.”
»Ho, kako so javkale osmanske duše, ko smo jih poprej za vse naše umorjene temeljito stepežkali," je zinil drugi izvidnik.
Nosil je roko v obvezi in čez lica se mu je vlekla s strjeno krvjo zamazana brazgotina.
»Izvidniki, pa ste prepričani, da so se vsi umaknili čez
Kolpo? Turki so zvite buče. Kjer se jih najmanj nadejaš, tam te najdejo!" je modroval Jure.
Glavo je imel obvezano. Kopito turške arkebuze mu je poneslo kos kože s šopom las vred.
»Brez skrbi, brez skrbi,” so enoglasno odgovorili izvidniki. »Zaplavali so kot svinjski mehovi, precej pa jih je šlo na dno. Njihovi konjiči niso vzdržali take teže." Jure je zadovoljen pokimal.
Resna sta pristopila k njemu poveljnika brambovskega in rednega oddelka.
»Starešina," je pričel brambovski poveljnik, »menim, da lahko pošljem sedaj svoje ljudi domov. Turke smo pregnali in moji ljudje so že nestrpni, domov hočejo."
Jure ga je mračno pogledal in dejal: »Domov, deželni brambovci? Toda Turek je še v deželi. Čete, ki smo jih napadli, so bile le delček tistih, ki še rogovilijo ob Kolpi. Premisli!”
Poveljnik brambovcev je povesil pogled in dejal: »Starešina, moji ljudje hočejo domov. Prostovoljci so. Pravijo, da si hočejo na požganem postaviti nove domove, sicer jih zateče zima. Turek si sedaj premisli, preden nas napade."
Jure je nekaj trenutkov molčal in nato nejevoljen vprašal: »Koliko vas je ostalo?"
»Dve sto petdeset, starešina," je odgovoril poveljnik. »Zvečer odjezdimo."
»Pojdite, hitro pojdite in ženske ogrejtel" ga je osorno in zasmehljivo zavrnil Jure.
Poveljniku je rdečica zalila obraz. Nekaj trenutkov se je še obotavljal in si grizel brke, nato pa se zasukal na petah in brez pozdrava odšel. Jure je zrl za njim in majal z glavo.
»In ti?" se je nepričakovano obrnil na poveljnika rednega cesarskega oddelka.
Ko bomo izbirali darila
Čas hitro beži in kmalu se bomo znašli pred prazniki, s katerimi je povezan lep in star običaj obdarovanja. Vendar daril ne smemo izbirati šele v zadnjem trenutku, marveč moramo to napraviti že prej, ko imamo še dovolj časa za premislek in za izbiranje.
Ni vedno lahko izbirati pravo darilo. Pri otrocih je to seveda laže, saj o svojih velikih in malih željah tako jasno in glasno mislijo, da moremo iz seznama njihovih želja izbrati vselej tisto, kar jih bo veselilo. Drugače 'e pri darilih za odrasle; tukaj moramo zelo skrbno premisliti, s čim bomo najbolj dosegli namen obdarovanja. Za tiste, ki se še niso odločili, navajamo nekaj praktičnih primerov.
Darovalci smo različni: eni se potegujemo za praktična darila, drugi spet za okrasne, bolj dragocene in manj uporabne predmete. Kadar človeka, za katerega kupujemo darilo, dobro poznamo, bo odločitev seveda mnogo lažia, ker poznamo njegove navade, okus in želje.
Ljudi, ki varčujejo in si ne upajo sami kupiti lepega in ne ravno najbolj nujno potrebnega predmeta, lahko prijetno presenečimo s čedno vazo, pepelnikom, okrasnim prtičem, stojalcem za lončnice, knjigo, vžigalnikom ali nakitom.
Drobna, ne predraga darila so na primer tudi lična slamnata ali iz vrbja pletena košarica za kruh ali sadje, različne doze, v katere vtaknemo drobno pecivo, kvalitetne bonbone, lešnike ali zavitek kave. Potem imamo na izbiro več vrst skodelic ali krožnikov z različno uporabnostjo: leseni, keramični ali stekleni za cigarete, bonbone, papirnate prtičke, pecivo ali sadje.
Marsikoga bomo razveselili s steklenico dobrega vina ali likerja, drugega spet z lepo oblikovanim kozarcem ali pepelnikom, cvetočo lončnico, knjižnim ovitkom, skledo iz jenskega stekla, garnituro kuhinjskih nožev, kavnimi žličkami, solatnim priborom ali podobnim.
Imamo pa še veliko drugih in najrazličnejših možnosti, da omenimo na primer le džezvico za turško kavo s skodelicami, robčke, frotirke, morda šal ali rokavice, svileno ruto ali usnjen izdelek, etui za glavnik, nalivna peresa ali kakšno knjigo, ki je sploh vedno dragoceno in primerno darilo.
Vendar pa je izbira daril le eno izmed opravil, ki nas čakajo v zvezi z obdarovanjem. Ne smemo namreč pozabiti, da sleherno darilo — pa naj bo še tako skromno — pridobi na svoji vrednosti, če ga lepo zavijemo, prevežemo z barvnim trakom in okrasimo s cvetjem ali zeleno vejico. Tretji prav tako važen del obdarovanja pa je izročanje darila. Vedeti moramo, da je darilo le zunanji izraz tistih notranjih občutkov, ki jih gojimo do obdarovanca. Zato mora biti izročanje darila prisrčno in toplo. Obdarovanje razveseli navadno oba: tistega, ki darilo dobi, včasih pa še bolj tistega, ki darilo izroča. In ravno v tem je lepota obdarovanja. Prav gotovo je ne bomo iskali v ceni, ki smo jo plačali za predmet, s katerim nameravamo nekoga obdarovati, temveč v naši želji, da svojim bližnjim pripravimo malo iskrenega veselja.
Če se bomo vsega tega zavedali pri izbiri in izročanju daril, potem smo lahko prepri-
Samici, - zmuJka, jpz&mka” jpd
Sarmo pripravljamo navadno pozimi. Splošno jo smatrajo za srbsko jed, vendar to ne drži popolnoma. Poznajo jo tudi drugi narodi, seveda vsak po svoje, zato jo tudi različno imenujejo. Pod imenom sarma jo poznajo Bolgari in Romuni; Madžari jo prav tako pripravljajo, vendar jo imenujejo T&ltolt Kaposzta; prav tako jo poznajo v nekaterih predelih Avstrije in Nemčije, kjer pa ji pravijo Krautroulade.
Nekatere strokovne knjige uvrščajo sarmo med romunske narodne jedi, medtem ko jo največji evropski leksikon uvršča med srbske nacionalne jedi. Kolikor je iz starih kulinaričnih zapiskov razvidno, je zeljna sarma prvič omenjena v nekem jedilniku, ki izvira iz nekdanje Sedmograške pokrajine. Sarma v trsnem listu pa izvira iz stare grške kuhinje.
Naj bo izvor te vrste jedi kakršenkoli, tukaj si hočemo le ogledati, kako jo je treba pripraviti.
Srednje veliko in ne preveč žilnato glavo svežega zelja z vodo oplaknemo, jo okrog ko-cena zarežemo, nabodemo na vilice ter jo vr-
timo v osoljenem in okisanem kropu. Tako dosežemo, da zeljni listi sami odpadejo v krop in da niso premehki, ker bi se nam sicer kasneje pni zavijanju strgali. Ko listi le za hip prevrejo, jih poberemo iz kropa in jim porežemo rebra. Liste napolnimo s priprav-
ljenim nadevom in zavijemo sarme, ki pa naj ne bodo prevelike. Na porcijo navadno računamo dve sarmi.
Zelje, ki nam je ostalo, na drobno zrežemo in ga damo na dno kozice ali, kar je še boljše, jenske posode. Nato zložimo zavite sarme, na vrhu pa jih spet pokrijemo z narezanim zeljem. Sarma bo boljša, če jo pokrijemo s kislim zeljem, če ga pa nimamo, je prav, da sarmo pred kuhanjem nekoliko okisamo. Jed pa bo še boljša, če na vrhu položimo na kose narezano slanino ali če kuhamo vmes kos prekajenega mesa.
Sarmo zalijemo z vodo ali juho, ki jo napravimo iz jušnega koncentrata, in pristavimo da zavre. Sarma naj bi vrela skupaj eno uro in pol do dve uri, najboljša pa je, če jo kuhamo le eno uro, jo odstavimo in drugi dan kuhamo naprej. Med kuhanjem po potrebi prilivamo vode ali juhe, ne sme pa divje vreti.
Čas gripe in nahoda
Lažja gripa in nahod se lofita po navadi skoraj vsakega človeka kakih dvakrat ali trikrat na leto; obe bolezni na prvi pogled nista nevarni, je pa vendarle priporočljivo, da ju bolnik ne skuša premagati kar stoje.
Ali se dasta gripa in kihanje .zavreti’?
— Včasih se ju da naglo zaustaviti; toda če je dezinfekcija nosne sluznice prenasilna, se utegne zadržati vnetje pod njo, pozneje pa se kaj rado primeri, da izbruhnejo sekundarne infekcije — vnetje sinusov, vnetje srednjega ušesa itd.
Kako se lahko varujemo pred gripo?
— Človek hitreje zboli za gripo, če ni odporen. Zato priporočamo ob začetku zime uživanje velikih doz vitamina C, ki poveča obrambno moč organizma in ga utrdi. Pretopla obleka lahko bolj škoduje kakor koristi; tisti, ki se tudi v toplejšem vremenu pokrivajo ali nosijo volnene nogavice, se bodo prej prehladili.
Zakaj zdravniki ob epidemijah gripe priporočajo dihanje skozi nos?
— Zato, ker se zrak pri dihanju segreva, navlaži in pride v stik s sluznico ter se tako sterilizira. Sluznica in dlačice prestrežejo prah. Pri izdihavanju pa se nos tudi delno reši umazanije.
Kako obvarovati otroke?
— Otroci se navadno po cele ure zadržujejo v toplem prostoru, v šoli ali doma, nato pa tekajo zunaj in se hitro oznojijo. Zato mestni otroci laže zbolijo za gripo kot njihovi tovariši z dežele, ki hodijo v šolo peš in po svežem zraku. Mestne otroke je bolje počasi privajati na malo zakurjene prostore, na odprto okno, na lažjo obleko in redno telovadbo posebno pa na jutranje umivanje z mrzlo vodo.
čani, da bo naše darilo — ne glede na njegovo materialno vrednost — gotovo doseglo za-željeni namen: vzdušje prisrčnosti, topline in medsebojne povezanosti med darovalcem in obdarovancem.
Se da kako izogniti temu, da ne bi bolniki okužili svoje okolice?
—	Nujno je, da si mati, ki ima gripo, zaveže preko nosu in ust masko iz gaze, preden vzame v naročje otroka. Po brisanju nosu si mora bolnik umiti roke z milom.
Kako se je treba usekovati?
—	Slabo je usekovati se tako, da z močnim izdihom poženemo sluz iz obeh nosnic hkrati. Usekniti se je treba najprej z eno in potem z drugo nosnico. Če se človek navadi, da si tu in tam obriše nos tudi ko ni prehlajen, mu lahko samo koristi.
Kako naj se zdravijo odrasli, ki so zboleli za gripo?
— Najpametneje je, da tak bolnik ostane za dan ali dva v postelji ali vsaj v topli sobi. Da bi gripa trajala čim manj, naj vlada v sobi čim bolj enakomerna temperatura. Večji del zdravstvenih posegov bolj škoduje kot koristi. Zelo učinkovito lahko pomaga vdihovanje pare iz slane vrele vode (ve-
Zadnji del priprave sarme je naslednji: na ogretem olju ali masti na pol zarumenimo drobno narezano ali, kar je še bolj praktično, na ribež zribano čebulo. Dodamo tolčen česen, zelo malo moke, žlico paradižnikove mezge in nekoliko sladke paprike. Vse skupaj premešamo in zlijemo po sarmi, ki naj nato vre še nekaj časa. Tik pred serviraniem ji dodamo kislo smetano, ki smo jo zmešali z jogurtom.
Končno pa še nekaj navodil, kako pripravimo nadev za sarmo. Navadno vzamemo polovico govejega in polovico svinjskega mesa, lahko pa dodamo tudi nekaj teletine. Meso srednje debelo zmeliemo, solimo, dodamo zarumenelo čebulo, tolčen česen, popramo, dodamo kakšno jajce, sesekljan peteršilj, pest prebranega in opranega ter zbrisanega (surovega) riža in nekoliko vode — 8 do 10 odstotkov. Vse skupaj dobro premesimo. Po okusu lahko dodamo tudi na drobne kocke zrezane prekajene slanine.
lika žlica soli na liter vode) in pa topli obkladki s slano vodo. Tudi tableta aspirina, ki jo vzamemo zvečer, ali pa vitamin C skrajšujeta napade gripe in prehlada.
Za elektrificirano gospodinjstvo
^ Jedi, ki se rade navzamejo tujega duha, ali močno dišeče jedi shranjujemo v hladilniku vedno v posodah, ki jih lahko dobro zapremo. Če je le mogoče, naj bodo posode štirioglate oblike, steklene ali iz plastične mase.
0 Zmrznjena živila, ki jih moramo pred pripravo odtaliti, kot npr. sadje, pečenke, perutnino itd., talimo previdno pri sobni temperaturi ali v hladilniku, nikdar pa ne v vroči vodi, pečici ali na štedilniku.
^ Sladkorno moko, ki se je sprijela v kepe, najhitreje in najbolje zdrobimo v mešalniku (I. stopnja). Ne pozabimo posode pokriti!
Q Če pripravljamo v mešalniku surovine za pecivo, damo v mešalnik najprej Jajca, tekočino, maščobo in sladkor ter dobro premešamo. Moko dodamo šele nazadnje.
0 Sestavne dele mešalnika po uporabi takoj speremo pod tekočo toplo vodo. Pri čiščenju se izogibajmo ostrih čistilnih sredstev — čistilnega peska, noža, jeklene volne ipd.
0 V pralnem stroju lahko perilo tudi škrobimo. V nekoliko vode zmešamo rižev ali krompirjev škrob in zavremo. V pralni stroj vložimo perilo, ki ga nameravamo škrobltl, natočimo vodo in nastavimo regulator na predpranje". Temperatura ostane na 0 stopinj C. Ko doteka voda v stroj, dodamo škrobno raztopino. Poškrobljeno perilo vzamemo iz stroja, stroj pa trikrat speremo, da odplavimo morebitno usedlino škroba.
.............................................................................................................................mi............................................m.........................................
.Čakam vašega ukaza," je vojaško odgovoril poveljnik. .Uskoškega glavarja namestnik ste. Imam ukaz, podrediti se uskoškemu poveljstvu za ves čas sodelovanja z vami, gospod namestnik,’ je zaključil poveljnik, ne da bi trenil z očmi.
Jure se mu je nasmehnil, ga potrepljal po ramenu in dejal: .Pravi vojščak si! Bodi pripravljen, kmalu odjezdimo proti Hrvatski, da se pridružimo naši glavnini, ki jo vodita deželni poveljnik Kacijanar in hrvatski deželni bran. Skupno napademo številnega sovražnika. V obmejnih krajih naše uskoške čete že grizejo Turke in jih zasledujejo v lastne brloge. Turki se jih boje bolj kot Kranjec hudiča.’
Poveljnik si je zasukal brke, vojaško pozdravil in se vrnil k svojim.
Sonce se je že pomikalo niže h goram. Iz mnogih razpok presušene zemlje je puhtelo. Soparica je dušila in drhtela kot napeta ribiška mreža v močnem vetru. Na cesti pa se je dvigal oblak neprodirnega prahu. Oddelek za oddelkom brambovcev je jezdil proti domovom. Na čelu je njihov poveljnik. Ali je bilo prav in dobro, da je zapuščal uskoške vojščake? Njegovi so hoteli domov. Kaj je hotel. Ukazal je odhod. Trpko se je nasmehnil in iz-podbodel prašnega konja.
Brambovci so leno sedeli v sedlih, puščali vajeti viseti na konjskih vratovih in dremali. Po pet in pet jih je jezdilo v vrsti. Pogovori so ščasoma utihnili, le konji so enakomerno kopHali po prašni cesti.
Ko so prijezdili do ovinka, ki ga je zakrivalo gosto grmičje, je naenkrat zasikalo po zraku. Poveljnik se je v sedlu bliskovito zravnal, se zgrabil za prsi in omahnil konju za vrat. Se preden so se prvi presenečeni barmbov-ci, ki so jezdili za poveljnikom, ovedeli, so trume skritih janičarjev s strahovitim kričanjem navalile nanje. V brambovskih vrstoh je nastala silna zmešnjava. Poveljnik je pa-
del. Nepripravljeni so zgrabili za orožje, iskali vajeti, obra-! čali konje in večali zmedo. Ko so se med vpitjem in kričanjem vendarle strnili v bojne vrste, se je že nekaj desetin ranjenih brambovcev valjalo po cestnem prahu. Zopet | so sikale sablje in se bliskale pištole. Ranjeni konji so vriskali in v diru vlekli za seboj jezdece, ki so popadali | s sedel, ne da bi potegnili noge iz stremen.
Brambovci so slednjič pod poveljstvom starega izkušenega vojščaka prešli v napad in Turki so se pričeli po-| časi umikati in se končno spustili v beg. Razkropljene so jih zasledovali brambovci, vendar so jim janičarji na svojih urnih konjičkih le odnesli pete. Ko so se po boju brambovci zopet zbrali, jih je novi poveljnik naštel manj kot polovico.
„Ej, da nismo poslušali Jureta, vsi bi še živeli," je | ugotavljal nasršeni poveljnik. „Prav je imel. Turkov je v deželi kot kobilic. Vrnemo se k Uskokom v taborišče, sicer nas do Turjaka zdesetkajo."
Bojno razporejeni so na njegov ukaz brambovci obrnili konje in v naglem diru odjezdili spet v uskoško taborišče. Izvidnica, ki jo je poslal naprej izkušeni poveljnik, je končno prijahala v taborišče, kjer je v trenutku vse zaživelo in se pripravilo za boj. Jure se je ob novici le nasmihal in pokimaval. Brž je na vse strani razposlal patrulje po deset mož z ukazom, da se izognejo vsakršnemu napadu in boju in se nemudoma vrnejo v taborišče, brž ko bi opazili kaj sumljivega in nevarnega. Takoj je pohitel v Tudorjev šotor, da mu sporoči zadnje dogodke. Tudor se je po dolgem spancu zbudil in se počutil že mnogo bolje. Zopet je lahko mislil. Poskusil je vstati, kar mu pa Jure ni dovolil.
.Mladi poglavar,* je pričel Jure in ga potisnil na ležišče, .brambovci so se zdesetkani vrnili. Napadel jih je turški oddelek, eden mnogih razpršenih, ki se še pote-
pajo po deželi." Tudor ga je pozorno poslušal. .Pravijo, da odjezdijo z nami naprej proti Hrvatski, kjer nas že čaka hrvatski bran s svojimi četami, da skupno napademo Turke, ki vozijo s seboj bogat plen.”
.Težko bo, toda z vami pojdem. Boja pri Volanskem ne pustim iz rok," je resno dejal Tudor. .Sam hočem biti na čelu svojih Uskokov."
Jure se je dobrodušno nasmehnil in stisnil Tudorjevc desnico.
.Poveljnik, mislim, da je sedaj bolje misliti na zdravljenje. Potreben si miru in počitka. Mlada gospodarico Dana mi je naročila, naj pazim nate, Tudor."
Umolknil je in velike oči so mu nagajivo zrle v svet.
.Kaj praviš, Jure? Mlada gospodarica ti je naročila, da, da . .."
„Da pazim nate," ga je prekinil Jure in se zagledal v njegovo nagubano čelo.
Tudor si je omočil suhe ustnice in se skušal opreti no komolec. Zaprl je oči. Na gradu je živela Dana, sama brez njega, in čakala naslednika.
.Pazijo naj name," je zamrmral in odprl oči.
.Jure, pravi” je dejal in se obrnil k njemu.
Obraz se mu je od bolečine skremžil. Zdelo se meje, da se mu je zadrla ost v pleča.
.Vrnem se na Zumberk, da se pozdravim. Toda ...’
.Nevarnost v deželi je tako velika, Tudor," mu je segel v besedo Jure, „da je potrebna v gradu tvoja navzočnost, gospodar. Tvoj oče je star in težko bo branil grad pred turškimi naskoki. In če pade Zumberk, gorje nam! V gradu je malo branilcev, a veliko okoliških pri-bežnikov, žena in otrok, TudorI" je končal Jure.
(NADALJEVANJE SLEDI
J. R I T C H I E :
Oče in sin
Anekdote
Dirigent Toscanini je pri vajah zahteval skrajno zbranost. »Zame je vsaka vaja že koncert," je imel navado reči, „in vsak koncert kot premiera". Pogosto je z orkestrom tudi pel, in to marsikdaj ne da bi se zavedal. V Salzburgu je pri neki generalki tako glasno pel s tistim svojim globokim, hripavim glasom, da je prevpil celo orkester. Presenečen je tedaj potrkal z dirigentsko palico po pultu.
„Per Tamare di dio," je zakričal, „kdo pa tu poje!"
Kakor mnogi učeni možje je tudi Michael Ramsey, nadškof canterburyjski, slovel zaradi raztresenosti. Ko je bil še nižji duhovnik, je Ramsey stanoval pri neki gospodinji, ki se spominja, kako je nekoč pospravljala v njegovi sobi, ko je potrkalo na vrata. Ker je menila, da je zunaj kak obiskovalec, je gospodinja zaklicala: „Mr. Ramseya ni doma, je šel ven!"
»Hvala, prav," je slišala odgovoriti. Tedaj je prepoznala Ramseyev glas in ujela raztresenca ravno, ko je že odprl vežna vrata.
Jamie, droben bledoličnež dvanajstih let, je s prsti rahlo pritisnil na podplutbo na desnem bedru. Potem ije dvignil oči k očetu in dejal: »Danes smo bili na policijskem načelstvu, očka.«
Matt Carrigan je mrko pogledal sina. Tiho je zaklel in odprl novo steklenico piva, ki je stala na tleh pred njim.
Jamie je nadaljeval: »Na policiji sem videl tvojo sliko, očka.«
Matt je počasi dvignil glavo.
»Naša učiteljica je odvedla ves razred .tjakaj in neki policist nam je razkazal vse oddelke.«
Mottov obraz je bil brez izraza. >Kaj je bilo z mojo fotografijo?«
»Visela je na steni poleg drugih fotografij. Pravzaprav sta bili dve. Ena te je kazala od strani, druga od spredaj.«
Matt je stisnil pesti in jih spet razklenil. »Pridi sem,« je dejal sinu.
Jamie se je obotavljal. »Učiteljica ene je vprašala, kje sem dobil podplutbo. Zlagal sem se in rekel, da sem padel po stopnicah.«
»Je še kdo drug opazil mojo fotografijo?«
Deček je odkimal. »Ne. Drugi se sploh niso zanimali za fotografije na steni.« Jamie je raziskoval očetov obraz. »Slika pa mora biti že stara.«
Matt je potegnil dečka k sebi. »Si s komer koli govoril o tem?« je siknil skozi zobe.
»Z nikomer. Z nobenim človekom.«
Matt je zgrabil dečka za suknjič. »Nobenemu človeku ne pripoveduj o fotografiji, razumeš. Zapiši si to za uho, fant!«
Jamie je zaprl oči in prikimal. »Do jutri moramo napisati spis, kaj
DOMISLICE
;	• V dobrem zakonu je skrb
polovična, a veselje podvo-
jenO.	(Sigrid Undse!)
OO
•	Večkrat je teže svojo
dolžnost spoznati, kot jo Izpolniti.	(OoHfried Keller)
OO
•	Modrost ne izvira toliko iz razuma kot iz srca.
(Sosegger)
OO
•	Čim več si mislil, čim več si storil, tem dalj si živel.
(Kani)
OO
•	Pot od zemlje do zvezd
ni ravna.	tseneca)
OO
® Darilo, ki ni tudi žrtev, ni
darilo.	(John Stelnbeck)
OO
•	V smehu leži ključ, s katerim spoznamo človeka.
(Th. Carly!c)
OO
9 Nima smisla oblačiti se po modi, malo potrpi, pride že druga.	(Onon weiisi)
OO
•	Moški služijo ženam na
kolenih, ko se dvignejo — odidejo.	(Thackeray)
OO
9 Kdor ni zvedel tega, kar sem jaz, naj mi ne daje
SVČtO.	(Sophoklei)
OO
•	Kdor hoče v miru živeti, naj ne pove, kar ve in ne verjame, kar sliši.
(Arabski pregovor)
OO
•	Veje, ki se upognejo, se
ne odlomijo. (Kitajski pregovor)
vse smo videli na policiji. Tvoje fotografije v spisu ne bom omenil.«
Matt je hotel odpreti novo steklenico piva, a se je premislil. Dvignil se je s stola in odšel v kuhinjo.
Jamie je stopil za njim in videl, kako je vzel oče iz hladilnika steklenico whiskyja, ga nalil v kozarec za tri prste in ga v dušku izpraznil. Nato si je znova napolnil kozarec do polovice in ga odnesel v sobo.
Dečko je odprl hladilnik, vzel iz .njega maslo in si ga namazal na kruh. Nato je sedel za mizo, prekrito z raztrganim povoščenim prtom. Medtem ko je jedel, se je zibal na zadnjih dveh nogah majavega stola. Pogled mu je splaval po zanikrni kuhinji, odprtem predalu z razmetanim jedilnim priborom, umazanem plinskem štedilniku in navzgor h goli žarnici, ki je visela pod stropom. Žalosten je stopil k vodovodni pipi, spil kozarec vode in se vrnil v sobo.
Matt se je zibal na stolu, prevlečenem z umazanim zelenim blagom, in poslušal glasbo. Jamie si je obliznil razpokane ustnice.
»Kaj je to roparski napad, očka?«
Mattove oči so se nevarno zabliskale. Jamie je pogledal v tla in se začel sprehajati po sobi. Potem je sedel na divan, na tisti prostor, kjer so bila peresa še v redu. Zagledal se je v strgane zavese. Čez nekaj časa je dejal:
»Frankiejev oče zasluži oseminosemdeset dolarjev na teden. Sam Frankie mi je povedal.«
Matt je vrtel kozarec v roki. »Hočem samo to, da pozabiš na mojo fotografijo. Razumeš?«
»Razumem.« Jamie je migal s palcema na nogah tako dolgo, da ju je spravil iz lukenj v nogavicah. »Frankie je imel strica, ki ga je ubil električni tok. Si lahko predstavljaš?«
Mattove oči so se zožile.
»Delal je pri napeljavi visoke napetosti in v rokavicah je imel luknjo. Čisto je zoglenel.« Jamiejev pogled je zdrsnil na razcefrano preprogo. Nagrbančil je čelo. »Frankie ima imenitno stanovanje. Vse novo. Hladilnik, pohištvo, vodovod. Pa novo preprogo.«
Matt je spraznil kozarec. »In ti boš kajpak govoril okrog, da si videl mojo sliko na policijskem načelstvu!«
»Ne, nikomur ne ‘bom povedal. Častna beseda, očka.«
V radiu so spet prekinili glasbo in posredovali rezultate s konjskih dirk. Pogledal je sina in na ustnice se mu je prikradel hudomušen nasmešek. »Jamie,« je dejal z nežnim glasom, »bi hotel danes zvečer z menoj na sprehod? Z avtomobilom?«
Jamie ga ni pogledal. »Jaz? S tvojim avtomobilom?«
»Z mojim, seveda. Naredila bova majhen izlet na deželo. Za nekaj ur.«
Jamie je vzel v roke časopis. »Dosti ne 'bova imela od izleta, ker ni lune.«
Mattov glas je zazvenel kot kovina.
»Rekel sem, da greva na izlet, in pika.«
Jamie je prikimal.
»No, dobro.«
Matt se je dvignil od radia in stopil v kuhinjo. Ko se je vrnil, je bil njegov kozarec do treh četrtin napolnjen z whiskyjem. »Izlet na deželo bova naredila. Svež zrak ti bo dobro del.«
Jamie je šel z roko po strgani pre vleki na divanu. »Zakaj si ne kupiva novega pohištva, očka?«
Matt si je vtaknil cigareto v usta in jo prižgal. »Zato, ker si tega ne moreva privoščiti.«
»Pa saj zaslužiš šestindevetdeset dolarjev tedensko. To je mnogo več, kakor zasluži Frankiejev očka. In midva sva samo dva.«
Matt je zaprl vžigalnik. »K vragu s Frankyjevim očetom! Rekel sem ti, da si ne moreva privoščiti novega pohištva, in konec.«
Jamie si je izvlekel nitko iz raztrganega rokava na suknjiču. »Frankiejev oče tudi ne zapravlja na konjskih stavah. In ne pije. Samo tu in tam kozarec piva. Mislim, da ima Frankie zaradi tega tako lepo stanovanje.«
Matt je spet naredil požirek. »Ob osmih se odpeljeva.« Hip zatem se je popravil. »Ne, ob devetih.«
»Kdaj se vrneva?«
Matt se je zasmejal. »Boš že videl, dečko.«
Jamie se je zastrmel v svojega očeta. V kotičkih njegovih oči je rahlo zatrepetalo.
»Danes sem naredil oporoko, oč ka,« je dejal.
Nasmeh na očetovem obrazu je otrpnil. »Oporoko?«
»Učiteljica nam je dala domačo nalogo,« je pojasnil Jamie. »Napisati moramo, kaj bomo postali, ko odrastemo. Poiskati smo morali ljudi, ki imajo poklice, za katere smo se odločili. Jaz sem sklenil, da postanem odvetnik.«
Matt ni odgovoril.
»Ko smo se vrnili s policijskega
načelstva, sem odšel k svojemu odvetniku. Pripovedoval mi je, kaj počenja, in omenil je 'tudi oporoke. Ko sem mu dejal, da bi tudi jaz naredil oporoko, mi je dejal, da jo lahko naredim zastonj.«
Jamijeve oči so se srečale z očetovimi. »Pravzaprav nisem napisal oporoke, ker nimam ničesar, kar bi lahko kdo podedoval po meni. Zato sem kar tako nekaj napisal. Bilo je bolj pismo. Omenil pa sem v njem to, da ti več zaslužiš kakor Frankiejev oče in da si zelo znamenit človek. Tako znamenit, da visi tvoja slika na policijskem načelstvu.«
Rdečica je zalila Mattov obraz.
»Pa se ti ni treba jeziti,« je naglo nadaljeval dečko. »Odvetnik oporoke sploh ni prebral. Zapečatil jo je in spravil v blagajno. Rekel mi je, da bodo ovitek odprli šele po moji smrti. Jaz pa seveda ne mislim še tako kmalu umreti.«
Matt je planil k njemu. »Lažeš, ti umazani ušivec! Vse to si si izmislil, prav zdaj, v tem trenutku.«
Jamie je molčal, ko ga je oče zgrabil za suknjič. »Kako se imenuje odvetnik?« je siknil.
»Ne vem. Niti se ne morem spomniti, v kateri ulici ima svojo pisarno.«
Oče mu je zagrozil s pestjo. Jamie je prebledel, toda pogleda ni povesil. »Tudi tako se ne bom spomnil imena, očka. Nihče me ne more pripraviti do tega. Prav vseeno je, kaj boš naredil z menoj. Lahko me tudi ubiješ ...«
Matt se je zastrmel v sina in ga spustil iz rok.
Jamie si je poravnal strgano suk-
njico. Rahel smehljaj se je prikradel na njegove ustnice. Spregovoril je s tihim, a odločnim in trmastim glasom:
»Takoj boš nehal staviti na konje, očka. Zdaj takoj. In prenehal boš piti. Zdaj takoj. In kupila si bova novo pohištvo. Si razumel?«
Stopil je k vratom, a preden jih je odprl, se je še enkrat obrnil. »Se nečesa sem se spomnil. Novo suknjo potrebujem.« Oči so se mu zabliskale. »Saj mi jo boš kupil, očka, kajne?«
Za
dobro voljo
On in ona sedita na kavču. On zelo boječ, toda končno se le opogumi: »Če bi vas zdajle poljubil, ljubljena, potem gotovo ne bi spregovorili z menoj več besede!*
»Nekaj vam bom zdajle povedala, Nace. Če hočete, da ostaneva še naprej prijatelja, se boste pač morali otresti tega vašega pesimizma.*
*
»Lola, če sem odkrit, ti moram povedati, nisi prva ženska, ki sem jo poljubil.*
»Tudi jaz bom odkrita, Pero, še marsikaj se boš moral naučiti.*
*
»Možek, zunaj pred vrati je neki revež, ali naj mu kaj odstopim od najinega kosila?*
»Seveda draga, kar daj mu, potem ga za gotovo ne bo nikdar več.*
*
»Povej mi, ljubica, kdaj si pravzaprav opazila, da me ljubiš?*
»Veš kdaj, dragi, ko sem se pričela jeziti, kadar sem slišala, da govorijo o tebi, da si tepec, idiot in baraba.<
*
S cigareto v ustih jo maha petletni Johnni po obljudeni ulici New Ybrka. Pa ga sreča policaj:
»Neverjetno, niti v šolo še ne hodiš, pa že kadiš!*
»Saj zato,* ga zavrne mali in globoko potegne, »ko bom začel hoditi v šolo, ne bom smel več kaditi.*
*
»Kako vam je ugajala drama mojega sina?*
»Odlično, imenitno! Zlasti tatovi, ki so imeli pomembno vlogo, so bili karakteristični. Še to, kar so govorili, je bilo ukradeno.*
m
»Špela, zakaj pa daješ pismonoši vedno tako bogato napitnino?*
Pa se Špela potrka po čelu:
»Glav'ca, glav'ca! Da večkrat pride, ne!*
*
V neki družbi se pogovarjajo o zdravnikih. Govorijo tudi o nekem slavnem kirurgu, ki si je baje sam operiral slepič.
Pa vpraša eden izmed brihtnih:
•Z narkozo ali brez nje?*
*
»Zakaj te včeraj ni bilo v šolo?* »Saj piše v opravičilu, ki mi ga je mama napisala.*
»Hočem od tebe zvedeti, kaj ti je bilo?* vztraja učitelj.
»Tega mi pa mama ni povedala.*
Jftis
Vselil sem se v mirno sobico v petem nadstropju dobrega, starega mestnega hotela, in sicer z dvema paroma nogavic in z dvema velikanskima steklenicama slivovke, za vsak primer.
»Prosim," je vprašal sobni natakar, »ali naj pošljem po prtljago?"
»Je nimam,” sem preprosto odgovoril.
Potem je vprašal: »Želite električno razsvetljavo?!'
»Seveda."
»Stane petdeset vinarjev vsako noč. Lahko pa tudi imate samo svečo," je rekel, upoštevaje dane okoliščine.
»Ne, hočem električno luč."
Opolnoči sem zaslišal šum na raztrganih in razpraskanih papirnatih tapetah. Potem je prišla miška, splezala na mojo umivalno mizo in stopila v umivalnik, sploh je počenjala razne ljubke akrobacije, potem se je spet povrnila na tla, ker ji porcelan ni bil po godu, sploh ni imela kakšnih čvrstih, širokopoteznih načrtov in naposled ji je bila, v danih okoliščinah, tema pod omaro še najbolj všeč.
Zjutraj sem rekel sobarici: »Vi, ponoči je bila miška v moji omari. Lepa reč!"
»Pri nas sploh ni miši, ta je pa dobra! Od kod naj bi bila k nam prišla miš? Tako nas pa res ne boste obrekovali!”
Zatorej sem povedal sobnemu natakarju:
»Vaša sobarica je predrzno bitje. Ponoči je bila miš v moji sobi.'
„Pri nas nimamo miši. Od kod pa naj bi prišla miš k nam?! Tako nas pa res ne boste obrekovali!"
Ko sem stopil v hotelsko vežo, so me opazovali gospod portir, gospod hišni hlapec, obe gospodični sobarici in gospod poslovodja, kakor pač opazuje-
mo človeka, ki se je priselil z dvema paroma nogavic, z dvema steklenicama slivovke in že vidi miši, ki jih tu sploh ni.
Tudi je ležala moja knjiga »Kaj mi prinese dan" odprta na moji mizi in nekoč sem presenetil sobarico, ko jo je prebirala.
Spričo takšnih usodnih okoliščin je bila moja verodostojnost glede miši močno omajana. Hkrati pa me je vendarle obdal nekakšen nimb in se sploh niso več menili zame, prenašali so celo moje majhne slabosti, zatisnili so oko, bili so z menoj sila prijazni, kakor z bolnikom, ali s kom drugim, s katerim moraš biti obziren.
Miš pa je prihajala sleherno noč, praskala po papirni oblogi, rada je splezala na umivalnik.
Nekega dne sem kupil mišnico s slanino vred, šel s to napravo izzivalno mimo vratarja, hišnega hlapca, poslovodje, sobnega natakarja in vseh treh sobaric, in sem v sobi nastavil mišnico. Drugo jutro je bila miš v nji.
Sem mislil, da bi povsem ravnodušno odnesel mišnico tja dol. Naj ta reč govori sama zase!
Toda na stopnicah sem se domislil, kako bi te ljudi grizlo, če jim to pokažem, ko vendar ne bi smelo biti miši v hotelski sobi, kjer miši »sploh ni"! S tem bi tudi močno splahnel moj nimb človeka brez prtljage, z dvema paroma nogavic, z dvema steklenicama slivovke, s knjigo »Kaj mi prinese dan”, človeka, ki ponoči že vidi miši, in jaz bi zdrsnil v ne-všečno kategorijo sitnega in skrajno prostaškega gosta. Zavoljo teh pomislekov sem miš izpustil na kraju, ki je za to precej pripraven, in sem svojo mišnico spet prazno nastavil na tleh svoje sobice.
Poslej so ravnali z menoj še ljubezniveje in obzir-neje, nikakor me niso hoteli vznemirjati, popustljivi so bili z menoj kakor z bolnim otročičkom. Ko sem naposled odpotoval, sem na vseh opazil prijazno sočustvovanje in spoštovanje, čeprav sem kot prtljago vzel s seboj samo dva para nogavic in mišnico!
Peter Altenberg
Velemesta po svetu
Demografski letopis Združenih narodov, ki vsebuje statistične podatke o 140 deželah in 80 teritorijih, med drugim navaja, da je na svetu okoli 80 velemest, ki imajo nad milijon prebivalcev. Pred desetimi leti je bi'o takih mest le 60, pred dvema desetletjema pa komaj 30. Evropske dežele imajo zdaj 17 takih velemest, Kitajska pa Štiri.
Tudi število velemest z več kot tremi milijoni prebivalcev je močno naraslo: leta 1950 jih je bilo le šest (Tokio, New York, Šanghaj, Moskva, Chicago in London), zdaj pa jih je že šestnajst; pridružili so se še Bombaj, Peking, Kairo, Rio de Janeiro, Tjen-cin, Leningrad, Sao Paolo, Osaka, Mežico in Kalkuta.
Ker se podatki nanašajo le na ožje mestno območje in torej ne zajemajo okoliških naselij, francoska prestolnica Pariz s svojimi 2,79 milijona prebivalci še ne spada v to kategorijo velemest, čeprav ima z okoiškimi naselji daleč nad sedem milijonov prebivalcev. Ravno zaradi teh kriterijev tudi New York ni nijvečje mesto na svetu, marveč Tokio. Na ožjem območju New Yorka je predlanskim živelo osem milijonov ljudi, v Tokiu leta 1963 pa 8,73 milijona, medtem ko šteje New York s svojimi predmestji 11,29 milijona in Tokio le 10,42 milijona prebivalcev. Podobno je tudi z Londonom, ki ima na svojem ožjem mestnem področju le 3,1 milijona prebivalcev, v tako imenovanem „velikem Londonu" pa živi 8,19 milijona ljudi.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Potočila - 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje); S.55 Kmečko oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesli — 9.00 Po-
zdrav note — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudste viže — 11 45	Oddaja za podeželje	— 12.00	Opoldanski	zvonovi —	12-40 Deželna poročila	13.05	Opoldanski	koncert —	14.00 Objave — 14.55	Posebej	za vas —	16.00
Glasba zate — 16.55 Kulturno poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro	mešano	— 18.55 Lokalni
Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 18. 12.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Knjige za darilo — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika —
16.00	Poznaš Koroško — 17.00 Srečanje z ADEG — 18.00 Kulturni razgledi — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo —
49.10	Odmev časa — 20.15 Smejati se je znala — 20.45 Orkestralni koncert — 22.20 Glasba v noči.
Nedelja, 19. 12.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Favoriti popevk — 12.45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 Hočemo po-
Oddaja sadnih drevesc vseh plemen in znanih sor) samo v drevesnici. Posebno velika zaloga češpelj, sliv in ribezov. Marko P o I z e r, pd. Lazar, pri Št. Vidu v Podjuni.
magati — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Kdo je vtorilec — 21.15 Komponisti, interpreti, kritiki.
Ponedeljek, 20. 12.: 8.15 Most čez Drino, roman — 8.45 Ljudska glasba drugih dežel — 15.15 Komorna glasba
—	15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Glasbeno srečanje žena — 20.15 Vsakdanji problemi — 20.30 Luštni ljudje so veselje — 21.15 Veselo prepevanje, veselo igranje.
Torek, 21. 12.;	8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	15.15
Knjige za darilo — 15.30 Zima je tukaj — 15.45 Mladinska oddaja — 18.00 Oddaja koroškega deželnega glavarja — 18.15 Iz prve roke — 18.35 Govorimo o knjigah — 19.00 XY ve vse — 20.15 Poročnik in deklica Tatjana — 21.35 Pesem za lahko noč.
Sreda, 22. 12.:	8.00 Zveneči jutranji	pozdrav	—	15.15
Knjige za darilo	— 15.30 Zbor radia	Celovec	—	15.45
Večanje konzuma za vsako ceno — 18.00 Otroške pesmi 'iz časov kolovrata — 18.15 Pomoč potrebuje vsak —
18.30	Znanstvena	govorilna ura —	20.15 Orkestralni
koncert — 22.15 Pozdravi iz Avstralije
Četrtek, 23. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.05 Kmalu bo Božič — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja
—	19.00 XY ve vse — 20.15 Zima v alpski deželi — 21.00 Adventne pesmi.
Petek, 24. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.00 Vanjka, božična pripovedka — 15.15 Ko pojejo božični zvonovi — 16.50 Govori notranji minister — 17.00 Svela noč, blažena noč —- 18.05 Stare jaslice, stare pastirske pesmi — 18.50 Govori celovški knezoškof — 19.05 čudež, pripovedka —■ 20.10 Gorski kristal, pripovedka —
21.10	Mojstri zvokov.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddajo (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave ‘z Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti
—	17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni
komentar — 22.10 Pregled po svetu.
Sobota, 18. 12.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho »— 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Pet minut ograrne politike — 14.40 Tehnični razgledi —15.20
PEČI
ŠTEDILNIKE
v največji izbiri dobavi
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
«•1. 0-42-34 204
Šport in glasba — 17.10 Iz parlamenta — 17.35 Za delovno ženo — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.33 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada — 21.45 Svetovni šport.
Nedelja, 19. 12.: 8.15 Koj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska —
13.10	Za avtomobiliste — 14.30 Most čez Drino, roman —
15.00	Ljudstvo in domovina — 16.00 Zabavni koncert avstrijskih komponistov — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Potovanje skozi advent — 20.05 Mali dunajski radijski orkester — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže.
Ponedeljek, 20. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.30 Ljubo in prijetno — 16.00 Otroška ura —
17.25	Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Vrtnarica iz ljubezni — 22.20 Zgubiti smo ključ.
Torek, 21. 12.: 8.20 Z veselo igro — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Božična razmišljanja — 15.35 Zabavni zvoki iz Avstrije —
16.00	Esej v našem času — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Priljubljeni pevci izpolnjujejo operetne želje — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 22. 12.;• 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja opere — 14.14 Sodobni avstrijski komponisti — 15.45 Otroška ura — 17.25 Sfo-petdeset let tehnične visoke šole na Dunaju — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo teenagerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kor so drugi zagrešili.
Četrtek, 23. 12.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.00 Božični običaji od Martina do Svetega večera — 13.30 Ob 30-letnici smrti Albana Berga — 14.10 Pomembni orkestri
—	14.35 Deklica Katja, pripovedka — 15.35 Mali dunajski radijski orkester — 16.00 O koristnosti neumnosti —
17.25	Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo —
19.30	Pisan večerni spored — 21.00 Iz življenja ohromele indijske zdravnice Marije Verghese.
Petek, 24. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Za ljubitelje resne glasbe — 10.C0 Bodite tiho kot miške — 13.20 Za prijatelja opere — i14.35 Božične viže — 16.00 Otroška ura — <17.00 Sveta noč, blažena noč — 17.35 Tirolska igra o jaslicah — 18.05 Baletna glasba — 19.30 Božični spored.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 18. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 19. 12.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 20. 12.:	14.15 Poročila, objave, pregled
sporeda — Športni mozaik — 18.00 Za našo vas.
Torek, 21. 12.; 14.15 Poročila, objave — Andrej Šuster Drabosnjak, ob 140-letnici rojstva.
Sreda, 22. 12.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 23. 12.: 14.15 Poročila, objave — Adventne pesmi — Razmišljanje o svetu in o ljudeh.
Petek, 24. 12.: 14.15 Poročila, objave — Darilo v kupeju prvega razreda, slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88.5 — 92,9 — 94,1 — 90.5 — 97.9 MHz. Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8 00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00. 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen v nedeljah); 4.30 Dobro jutro —
11.00	Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila m zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19 05 Glasbene razglednice — 22.10 Plesna glasba
Sobota, 18. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki — 10.15 Prizori iz oper ruskih skladateljev — 12.05 Novosti iz nošega arhiva — 12.40 Kvintet bratov Avsenik in trio Janeza Svečnika — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.35 Popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni večer lahke glasbe — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 19. 12.: 8.05 Godec Ci Pahan, mladinska radijska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši
—	11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tedna — 17.05 Znamenite arije — 17.30 Španski bezeg in Malchiena, radijska igra — 20 00 Glasba ne pozna meja — 21.00 Simfonije Franza Schuberta.
Ponedeljek, 20. 12.: 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Naš juke box — 10.15 Iz pravljičnega sveta Blaža	Arniča	—	10.35 Naš	podlistok
—	12.05 Skladbe Igorja Stravinskega — 12.40 Slovenske narodne	pesmi — 14.35 Voščila —	15.30 Skladbe
Vasilija Mirka — 18.20 Zvočni razgledi — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Slovenske zabavne melodije — 20.15 Komorni ansambel	Marijana	Lipovška	—	22.10
Mozaik lahke glasbe.
Torek, 21.	12.: 8.05	Glasbena	matineja	— 9.25	Spre-
hod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 S solisti ljubljanske opere — 12.05 Slavni virtuozi — 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka In Kmečka	godba —	14.35 Pet	minut za
novo pesmico — 15.30 V	torek	nasvidenje —	18.45 Na
mednarodnih	križpotjih	— 20.00	Učitelji	pojo —	20.20
Stemica, radijska igra — 21.33 Plesni orkester v besedi in glasbi.
Sreda, 22.	12.: 8.05	Glasbena	matineja	— 8.55	Pisan
svet provljic in zgodb — 9.10 Naši mladinski zborovodje — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.45 človek In
zdravje — 12.05 Iz Puccinijevih oper — 12.40 Partizanske pesmi — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert pihalnih godb — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ero z onega sveta, opera — 22.10 Godala v noči.
Četrtek, 23. 12.; 8.05 Glasbena matineja — 9.40 Stari in novi znanci — 10.15 Iz oper starih mojstrov — 12.05 Dve Lisztovi skladbi za klavir — 12.40 Na kmečki poči
—	14.05 Odmevi izza Pirenejev — 14.35 Glasbeni vedež
—	15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori —
20.00	četrtkov večer — 21.00 Večer umetniške besede —
22.10	Debussyjev večer.
Petek, 24. 12.: 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz oper Georga Bizeta — 12.40 Ženski vokalni kvartet in Fantje na vasi — 14.35 Pesmi Stephena Fosterja — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana
—	18.45 Kulturni globus — 20.00 Iz arhiva operetnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled —
20.30	Portreti naših pevcev — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Sobota, 18. 12.: 12.00 Jezera naše dežele — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 19.15 Družinski obzornik — 20.45 Zenski oktet France Prešeren iz Kranja — 21.00 Za smeh In dobro voljo — 21.30 Vabilo na ples.
Nedelja, 19. 12.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi —
15.00	Revija popevk — 15.30 Več kot bron in cimbale, radijska drama — 18.30 Iz pesniških gajev — 19.00 Koncertne uverture — 20.30 Iz slovenske folklore — 22. i0 Pevci in glasbila.
Ponedeljek, 20. 12.: 12.15 Brali smo za vas — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Dvorakove simfonične skladbe
—	19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 Zvoki, uglašeni na femo.
Torek, 21. 12.; 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Koncerti-sfi naše dežele —
19.00	Plošče za vas — 19.30 Romantične melodije —
21.00	Pregled slovenske dramatike — 22.00 Plešite z nami.
Sreda, 22. 12.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18 00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Klavirska glasba — 18.50 Motivi, ki so mladim všeč — 19.15 Higiena in zdravje —
19.30	Slovenski zbori z Goriškega — 20.35 Kulturni odmevi — 21.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 23. 12.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Klasiki moderne glasbe
Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik Blož Singer; uredništvo in uprava:	Celovec-
Klagenfurt, Gasometergasse 10. telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Posttach 124.
OOOOOO <XXXX>OC<X>OOOOO<XXXXXXXX>0OOOOO0OOOOOOOOOO<XXXXX>OOOOOOOOOO
Ta teden vam priporočamo:
Svet v besedi in sliki
Knjige o tujih deželah in ljudeh
E PO TUJIH CELINAH, potopisi iz Azije, Afrike, Amerike, Avstralije
in polarnih pokrajin, 320 str., slik. priloge, br. 32 šil.
E Ralph Oppenhejm: TUJEC V INDIJI, zapiski s potovanja po današnji Indiji,
202 str., slik. priloge, kart. 71 šil.
E Janheinz Jahn: SKOZI AFRIŠKA VRATA, vtisi iz vsakdanjega življenja
v Zahodni Afriki, 276 str., kart. 56 šil.
E Oskar Hudales: UGRABLJENI BOGOVI,povest o Indoneziji in njenih ljudeh,
156 str., ilustr., ppl. 20 šil.
B Harold Forster: CVETOČI LOTOS, opisi krajev, starinskih spomenikov in ljudi
na Javi, 320 str., slik. priloge, pl. 65 šil. Ht Bruce Hutchison: KANADA, dežela in ljudje na prelomu med preteklostjo
in prihodnostjo, 332 str., slik. priloge, kart. 91 šil.
BC Peter Ryhiner: LOV NA TREH KONTINENTIH, doživetja z lova na divje živali
po Ameriki, Afriki, in Aziji, 356 str., ilustr., kart. 52 šil.
B Jože Javoršek: OKUS SVETA, vtisi s potovanja po deželah Afrike,
Azije in Amerike, 160 str., br. 28 šil.
B James Cook: POTOVANJA OKROG SVETA, zapiski z velikih potovanj
po svetovnih morjih, 388 sir., ilustr., slik. priloge, pl. 38 šil.
B Pierre in Renee Gosset: VZNEMIRLJIVA AZIJA, potovanja po azijskih
deželah, 284 str., pl. 76 šil.
B Dr. Aleš Bebler: POTOVANJE PO SONČNIH DEŽELAH, potopisi iz Amerike,
Azije in Afrike, 228 str., slik. priloge, pl. 28 šil.
E VVolfgang Weber: PUSTOLOVŠČINE S PETIH CELIN, zapiski s potovanj
širom po svetu, 296 sir., ilustr., kart. 62 šil.
E Tibor Mende: BURMA SREDI DVEH SVETOV, vtisi in odkritja v deželah
jugovzhodne Azije, 236 str., slik. priloge, ppl. 22 šil.
E Haroma Tazieff: ŽIVI OGNJENIKI, zapiski iz vulkanskega sveta Centralne
Afrike, 160 str., slik. priloge, pl. 26 šil.
E Eva Lips: INDIJANCI, zgodovina, življenjske lastnosti, verovanja in običaji
indijanskih plemen, 380 str., slik. priloge, ppl. 34 šil.
E Andre Gide: POTOVANJE V KONGO, zapiski s poti po deželi pod
kolonialno oblastjo, 148 str., slik. priloge, ppl. 24 šil.
E Zdravko Pečar: ALŽIRIJA V PLAMENIH, doživetja med osvobodilnim bojem
alžirskega ljudstva, 384 str., slik. priloge, br. 54 šil.
E Chevalley-Ditfert-Lamberf: VZPONI V EVERESTU, zapiski z ekspedicij
na najvišjo goro sveta, 280 str., slik. priloge, ppl. 60 šil.
E Cousteau-Dumas: SVET TlSlNE, opis skrivnosti podmorskega sveta,
132 str., slik. priloge, pl. 28 šil.
Knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga", Wulfengasse
Bogata izbira
voščil
za božične praznike in novo leto s slovenskim besedilom v knjigarni
»NAŠA KNJIGA11 Celovec, VVulfeng.
—	19.00 Pisani balončki — 21.00 Kristalni otroci — 22.15 Slovenski solisti.
Petek, 24. 12.: 11.45 Pevci in ansambli — 12.15 Pomenek s poslušalkami — '17.20 Božične pesmi in običaji beneških Slovencev — 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja — 19.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine
—	19.15 V pričakovanju nocojšnje skrivnosti — 20.30 Gospodarstvo in delo — 20.45 Božični program.
rete vizij a
Sobota, 18. 12.: 17.03 Kaj lahko postanem — 17.35 Noč in dan v Kalkuti — 18.35 Kaj vidimo novega —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Eden bo zmagal — 22.20 Hudičev pozdrav.
Nedelja, 19. 12.: 17.03 Božična pravljica — 18.00 Svet mladine — 18.25 Knjižni kotiček — 19.00 Družina Leitner —■ 19.30 Aktualni šport — 20.20 Leseno srce, igra —
21.30	Sedem dni svetovnih dogajanj.
Ponedeljek, 20. 12.; 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Kitara za vse — 19.30 Čas v sliki — 20.05 Groševa gostilna, kriminalka — 20.55 Športno omizje — 22.05 Čas v sliki — 22.25 Evropa tukaj in danes
Torek, 21. 12.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Dogodivščino ob Donavi — 19.30 Čas v sliki — 20.05 Maria Octrobre, televizijska igra — 21.35 Inozemski odmevi —
22.25	Čas v sliki.
Sreda, 22. 12.: M.03 Evropa tukaj in danes — 11.50 Športno omizje — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Rešilni čoln SWN-Y-Moor — 17.45 Mala športna abeceda — 18.35 Rossiiniana, balet — 18.55 Stališče —
19.30	čas v sliki — 20.15 Kaj sem — 21.00 Prenos ir Burgtheatra — 22.50 Podobe iz Avstrije.
Četrtek, 23. 12.: 18.35 Gramatika — 18.55 Športni kalejdoskop — 19.30 čas v sliki — 20.05 Vaš nastop, prosimo — 20.50 Do konca, igra.
Petek, 24. 12.: 17.03 Zgubljeni svinčnik — 17.50 Sveto noč, blažena noč —	17.55 Vanka, novela —	18.30
Skrivnost te noči — 19.28 Božični oratorij —21.40 Božični program.