PoStnlna plačana v gotovbd Leto XXI.. št. 275 Ljubljana, sobota 23. novembra 1940 Cena 2 Din Upravmštvo. Ljubljana, rinatljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — Tel. 3492 ln 3392. Podružnica MariDor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; MariDor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Bolgarska politika Diplomatska ofenziva velesil osi se trenutno nadaljuje predvsem na podu-navsko-balkanskem prostoru. Po pristopu Madžarske k trojni pogodbi sta sedaj na vrsti tudi Rumunija in Bolgarija. Pristop Rumunije k trojnemu paktu je v neposredni zvezi s sedanjim obiskom rumunskega državnega vodje generala Antonesca in zunanjega ministra Stur-dze v Berlinu, medtem ko je obisk bolgarskega ministrskega predsednika Fi-lova in zunanjega ministra Popova v v nemški prestolnici napovedan v isti zvezi za ponedeljek. Pomen pristopa teh držav k berlinski pogodbi, sklenjeni 27. septembra tega leta med Nemčijo. Italijo in Japonsko, bi bil po besedilu te pogodbe v tem, da se vsaka izmed njih obvezuje, da nudi pomoč ter vso politično, gospodarsko in vojaško podporo ostalim podpisnicam trojnega pakta v primeru napada s strani kake države, ki je še izven vojne. Prav tako pa se ostale podpisnice obvezujejo nuditi vso svojo pomoč vsaki izmed na novo pristopivših držav za primer napada nanje. V kolikor pa predstavlja trojni pakt tudi organizacijski statut treh kontinentov, Evrope, Afrike in Azije, in sicer v smislu razdelitve življenjskih prostorov med velesile na teh področjih, pomeni pristop vsake države k berlinski pogodbi tudi priznanje nove delitve in ureditve sveta po zamisli velesil osi in Japonske. Z vidika splošnega mednarodno političnega razvoja pa moramo vsem tem novim pristopom k berlinskemu paktu pripisovati še neki širši pomen snovanja tako zvanih interesnih sfer. Konkretno gre tu predvsem za vprašanje razmejitve interesnih sfer med velesilama osi in Rusijo. Teoretično lahko namreč tolmačimo vse nove pristope k berlinskemu paktu kot pristope k »organizacijskemu statutu treh kontinentov«. Rusko stališče v tem vprašanju širši javnosti še vedno ni znano. V tem pogledu so važne zlasti vesti o bolgarski odločitvi za pristop k berlinskemu paktu. Doslej smo v raznih inozemskih listih večkrat naleteli na mnenje, da spada Bolgarija v rusko interesno sfero to pa zaradi razumljivih ruskih interesov na črnomorskem področju in še posebej v bližini Dardanel. Toda nekaj podobnega bi z istih vidikov lahko trdili tudi o Rumuniji kot ruski celinski in pomorski sosedi ter glede na ruske interese ob dunavskem izlivu. Ako se sedaj obe državi priključita k berlinskemu paktu, bi to pomenilo, da pristajata na tem področju na vodstvo in nadzorstvo velesil osi, da se torej vključujeta v vplivno območje Nemčije in Italije kot solidarno povezanih velesil osi. katerima pripada po berlinskem paktu vodstvo vsega evropskega in afriškega prostora. Bolgarska odločitev bi še posebej pomenila zanimivo in izredno važno razčiščen je tega vprašanja za vse podunavsko-balkansko področje. Vprašanje, ali je to razčiščenje že neposredna posledica ruskega pristanka na zadevne nemške želje o priliki Mo-lotovljega obiska v Berlinu, ali pa gre za izvajanje nemškega načrta ne glede na stališče Moskve, je trenutno podrejenega pomena. Odločilne j ša je v tem pogledu razlika med berlinskim paktom kot zgolj organizacijskim statutom bodoče ali povojne Evrope, ali pa kot sredstvom premišljene vojne akcije velesil osi. V primeru, da je večji poudarek ob pristopanju novih podpisnic položen na organizacijski pomen berlinskega pakta v jutrišnji Evropi, je razširjenje trojnega pakta za sedaj bolj teoretičnega kakor praktičnega značaja. Zato je tudi gledanje Rusije na ta problem v tem primeru lahko povsem drugačno kakor bi se prvi hip zdelo. Lahko pa si razširjevanje trojnega pakta zamišljamo tudi v neposredni zvezi z italijansko-nemškimi vojnimi načrti. V tem primeru glede na dosledni ruski molk še ni mogoče reči, ali gre za akcijo. ki je že v naprej dogovorjena med Nemčijo in Rusijo, ali pa gre za nem.ško-italijansko zavarovanje. V vsakem primera lahko smatramo pristope podunavsko-balkanskih držav k trojnemu paktu za pomemben uspeh nemške in italijanske diplomacije. To velja še posebej glede Bolgarije. O Bolgariji se je v zadnjem času spet mnogo pisalo, in sicer spet v zvezi s tako zvanimi »nerešenimi evropskimi vprašanji". ?e ob rešitvi spora z Rumu-nijo zaradi odstopa Južne Dobrudže so v Sofiji opozarjali, da s tem Bolgariji še n:so popravljene vse krivice, ki so jih na njen račun zagrešile mirovne pogodbe. Tako je bilo že tedaj, dasi samo teoretično, postavljeno v ospredje tudi vprašanje bolgarskega izhoda na Egejsko morje, ki zadeva bolgarsko-grške odnošaje. Ob izbruhu italijansko-grške vojne je to vprašanje stopilo v nekoliko bolj konkretno fazo. vendar v še precej nejasni in zamotani obliki. Vsekakor pa Bolgari niso več prikrivali, da je niihova zunanja politika v bistvu le funkcija njihovega revizionizma, zaradi katerega se čutijo vezane bolj na velesili osi, ki njune revizionistične zahte- zasedli Korko, italijanska obramba pa se organizira na novi črti — Vellfcs obojestranske izgube — Grki prodirajo v treh smereh v Albanijo Atene, 22. nov. j. (Ass. Press.) Po informacijah z albanske fronte so grške čete včeraj ves dan silovito napadale na frontnem delu pred Korico in so zlasti na levem krilu zapadno od mesta toliko napredovale, da so resno ogrožale italijanske čete v mestu in bližnjem zaledju. Popoldne se boji ponehali in so se italijanske čete pričele zapadno od Korice naglo in v velikem redu umikati. Zaradi neprehodnih cest iz Korice proti zapadu in jugozapadu so morali Italijani pustiti ob umiku mnogo vojnega materiala, orožja, munieije in oskrbe. Grške čete umikajočih se italijanskih čet niso zasledovale, marveč so se uredile na novih položajih ter se pripravile, da vkorakajo v Korico. Mestno načelstvo Korice je takoj po odhodu Italijanov poslalo poziv poveljstvu grških čet na tem frontnem delu, naj mesto zasedejo. Grške čete so nato davi vkorakale v Korico in razvile na mestni hiši grško zastavo. Prebivalstvo je vkorakajoči zmagoviti grški vojski priredilo navdušen sprejem. Odredi grške pehote so korakali v mesto skozi goste špalirje prebivalstva, ki se je zbralo na ulicah. Vest, da je snoči padla Korča, čeprav njen padec še ni bil obeležen v grškem službenem vojnem poročilu iz pretekle noči, je izzvala silno navdušenje v Atenah in se je kakor blisk raznesla po vsej Grčiji. Ogromne množice ljudstva so se pričele zbirati po trgih, in pred ministrskim predsedstvom se je nagnetlo že zgodaj zjutraj na desettisoče ljudi, ki so vzklikali kralju, generalu Metaxasu in grški vojski. Atene so bile mahoma v zastavah. Po vsej Grčiji so zvonili v proslavo zvonovi. Okrog 9. se je pojavil na balkonu palače ministrskega predsedstva general Metaxas, ki je množici v kratkem govoru sporočil padec Korice in veliki strateški in moralni pomen tega grškega uspeha, V svojem govoru je Metaxas tudi poudaril, da je angleško letalstvo v veliki meri prispevalo, da je Grkom uspelo pognati sovražnika iz dežele. Manifestacije so se nato nadaljevale še vse dopoldne. Po cerkvah so opravili zahval-nice za zmago grškega orožja. Pozneje je bil izdan še tudi posebni komunike grškega generalnega štaba, ki pravi: Naše junaške čete so po hudi borbi danes zmagoslavno vkorakale v Korico. Naše čete na vseh delili bojišča še nadalje napredujejo, i Vrhovni poveljnik grške vojske general Papagos je poslal poveljniku angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu zahvalno brzojavko, v kateri pravi: Iskrena hvala za sijajno pomoč eskadril angleških letal, ki je bila dana doslej v tem vojnem pohodil grški vojski, ln ki je bo ta tudi v bodoče še deležna. Včeraj so bili tudi na epirskem bojišču hudi boji vzdolž ceste proti Argirokastru in ob reki Vojuši. Tudi tamkaj so grške čete po zadnjih informacijah na več mestih vrgle Italijane z grškega ozemlja, tako da se boji zdaj nadaljujejo na albanskem ozemlju. Prodiranje v 3 smereh Stockholm, 22. nov. j. Vojaški dopisnik »Svenske Dagbladet« poroča, da grške čete v Epiru prodirajo zdaj v glavnem v treh smereh. Prva smer grškega napada gre od reke Kalamas proti severu v smeri na luko Santa Quaranta ob Jadranskem morju. Drugi glavni napad je usmerjen vzdolž ceste Janina - Argirokastro, kjer so grške čete že zopet precej pridobile na terenu. Tretji napad je usmerjen po dolini reke Vojuše proti mestu Premet, ki leži kakih 30 km severovzhodno od Argirokastra. V vseh treh smereh se je grškim četam posrečilo prebiti italijanske Obrambne črte in vreči italijanske čete globoko v zaledje prvotne fronte. Glavni prodor je bil tako močan, da je Grkom uspelo r ed prvo in drugo napadalno smerjo vreči skozi nastalo vrzel v italijanskih črtah cel armadni zbor, ki se je nato v obliki pahljače razširil ter sedai že direktno ograža luko Santo Q«aranto na levem krilu ter mesto Premet na desnem krilu. Levo krilo prodirajoče grške armade je zajelo dva italijanska polka. Preostale italijanske čete so se v naglem umiku, ki jih je veljal mnogo vojnega materiala, umaknile proti Argirokastru. Grške čete v vseh treh na-značenih smereh še zmerom napredujejo. Pred Argirokastrom New York, 22. nov. s. (Tass.) O včerajšnjem položaju na grško-italijanskem bojišču je javila »United Press«, da so Grki s pomočjo topništva odbili napad italijanske mehanizirane kolone v bližini Po-gradca ob Ohridskem jezeru, kamor so prodrle grške čete. Ista agencija je javila, da so grške čete na treh točkal prodrle na zapadnem delu bojišča za italijanske utrdbe in da so bile včeraj že tri milje pred mestom Argiro-kastrom. London, 22. nov. s. (Reuter.) V angleških uradnih krogih izražajo o priliki grške osvojitve Korice občudovanje in vse priznanje grškim vojaškim voditeljem, ki so pokazali veliko sposobnost. Angleški vojaški krogi pripominjajo k zavzetju Korice, da bo ta neuspeh gotovo močno oviral Italijane, da pa je kljub temu pri presoji položaja biti previden. Italijanski poraz še nikakor nima značaja zloma, Grki pa se tudi gotovo kljub temu uspehu ne bodo pustili odvrniti od svojih točno premišljenih strateških načrtov. Po angleških informacijah je najuspešnejše grško prodiranje na levem krilu fronte iz Epira v smeri proti Argirokastru. Tam je italijanska fronta prebita. Glavne grške sile že prodirajo proti Argirokastru in pristanišču Serantu. V angleških vojaških krogih smatrajo, da bi bila v primeru, če se posreči Grkom zavzeti ti d>-e mesti, odrezana cela italijanska diviz; h od zaledja. Samo še na nekaj točkah v območj.j Pindskega pogorja se bori nekaj manjših italijanskih oddelkov na grških tleh. Povsod drugod poteka fronta sedaj že na albanskem ozemlju. Atene, 22. nov. s. (Reuter.) Kakor poročajo, so Grki pri Korici danes zajeli cel italijanski bataljon z vso vojno opremo. Eksplozije in požari ob morski obali Atene, 22. nov. s. (Reuter) S Krfa poročajo, da je bilo ponoči z otoka na sosednji obali Epira in Albanije videti ogromne eksplozije in požare. Domnevajo, da so umikajoče se italijanske čete razstrelje-vale municijska skladišča in ceste. Ali bodo Grki nadaljevali ofenzivo Atene, 22. nov. j. (Reuter.) Korica, ki je bila določena in organizirana za poglavitno operacijsko bazo italijanske vojske za napad na Grčijo, je prešla zdaj v grške roke. Po zadnjih informacijah iz Korice se italijanske čete z vso naglico umikajo pred napredujočimi grškimi četami. Ves frontni sektor v pogorju Pindus je zdaj na albanskem ozemlju. Prav tako so tudi na frontnem sektorju v Epiru Grki na več mestih stri! italijanski odpor ter prodrli med italijanske čete, ki jim na več mestih grozi obkolitev. Grški uspehi so tem večjega pomena, ker so hili doseženi proti sovražniku, ki je neprimerno bolje oborožen in ki je bil na vojno bolje pripravljen. Zavzetje Korice seveda še ne pomeni dokončne grške zmage, marveč je treba računati, da se bodo skušali Italijani na naslednji obrambni črti z večjimi silami postaviti grškemu napredovanju v bran. Vesti, da bi grške čete na več krajih odrezale umik izredno močnim italijanskim vojaškim edinicam, zaenkrat še m mogoče kontrolirati. Značilno je, da italijansko letalstvo v zadnjih dneh ni bilo več tako zelo aktivno, kakor ob začetku grško-itali-janske vojne. Verjetno je, da gre to na račun močne opozicije, na katero je italijansko letalstvo naletelo v grškem in angleškem letalstvu, ki sta zadnje dni nastopala v skupnih akcijah. Na vsak način pa je treba z italijanskim letalstvom tudi v bodoče računati, kot z zelo močnim či-niteljem, ki bo ponovno posegel v operacije. Glede izgledov za nadaljevanje grške ofenzive je treba po mnenju vojaških krogov računati, da Grki zaenkrat ne bodo poskušali prodreti kolikor mogoče globoko na albansko ozemlje, marveč bodo v prvi vrsti poskušali sedaj utrditi svoje nove položaje ter urediti fronto tudi v zaledju. tako da. bodo čez čas lahko brez rizika pričeli nadaljnje akcije. Upori v Albaniji Atene, 22. nov. br. (ATR) Po padcu Korice se je umik italijanskih čet pretvoril v paničen beg. Grške čete sovražnika brez prestanka zasledujejo ter mu s spretnimi operacijami otežkočajo umik, tako. da število ujetnikov in množina vojnega plena narašča od ure do ure. Vojni plen. Iti so ga zadnja dva dni zajele grške čete, je nepregleden. Kolone avtomobilov, tankov, moto ciklov, raznih drugih vozil, topov, strojnic, pušk, ogromne zaloge munieije vseh vrst ter velika skladišča živil in drugih vojnih potrebščin so naravnost nepregledne. Določeni so posebni oddelki, ki prevzemajo ta plen. Topove, strojnice in avtomobile so grške čete takoj ve podpirata, kakor na katerokoli drugo velesilo ali skupino velesil. Toda službeni in polslužbeni tolmači bolgarske politike so med tem ves čas tudi zagotavljali, da Bolgarija svojih narodnih teženj nikakor ne želi s silo uresničiti. Tudi te dni, ko so bolgarski listi konkretno sprožili vprašanje bolgarskega izhoda na Egejsko morje, so znova poudarili, da si Bolgarija zamišlja rešitev tega vprašanja po mirni, če le mogoče diplomatski poti. Po tem bi se zdelo, da hoče Bolgarija tudi vprašanje Južne Dobrudže, rešiti z dogovori je, prav tako kaker pred kratki« vpra- šanje južne Dobrudže, rešiti z dogovori ne pa z mečem. Ako je to točno, potem se zdi, da bi tudi napovedani bolgarski pristop k berlinskemu paktu ne pomenil bistvene spremembe tega bolgarskega stališča, v kolikor bi se Bolgarija z njim izrekla le za novi evropski red, ki naj bi tudi njej prinesel uresničenje nacionalnih teženj. V tem primeru bi ne mogli pričakovati novih zapleti j a-jev na Balkanu. Glede na mnoge neznanke, ki se v tej zvezi pojavljajo, pa je čakanje edini odgovor na morebitne negotovosti. uporabile za zasledovanje bežečega sovražnika. Najmodernejši daljnostrelni tepovi, ki so jih imeli Italijani pri Korici, sedaj Grkom dobro služijo za obstreljevanje sovražnikovega zaledja, za razdiranje cest in mostov, s čimer je umik italijanskih čet do skrajnosti otežkečen. Z gorskih višin se je danes ves dan lahko opazilo odsvit velikanskih požarov in eksploziji v notranjosti Albanije. Deloma Italijani sami uničujejo svoje pripravljene zalege, da ne bi prišle v roke Grkom, deloma pa gre za sabotažo Albancev, kl so izkoristili poraz italijanskih čet in jih sedaj od vseh strani napadajo m ovirajo. Po pripovedovanju Albancev, ki vsakodnevno prehajajo na stran grških čet. se je upor v Albaniji pretvoril v splošno revolucijo. Oiklelki hajdukov se množe od ure do ure .. . ... Ne samo mos.ki, tudi žene in dekleta so zagrabile za puške ter napadajo . - - .... Položaj v i Albaniji postaje za Italijane od ure do ure bolj kritičen. V albanskih pristaniščih so Trška izvianiška letala ugotovila ogromno 'modo. Vse luke so prenapolnjene z vojaki in hežečimi italijanskimi civilisti. Tiranski radio je danes opoldne ponovno pozival pr?bivalstvo naj ne izgubi hladnokrvnosti, češ. da gre zgolj za strateški umik, češ Ja ur.orablja grška vojska najmodernejše topništvo, zaradi česar so postale dosedanje italijanske postojanke nevzdržne. Umik, Italijanov se nadaljuje na vsej j fronti in so grške čete prodrle že globoko v notranjost Albanije Podrobnosti trenutno še ni mogoče objaviti, ker prodirajo grške čete tako naglo, da j"*m poročevalci ne morejo dovolj naglo siedati. Angleška p^sste Kairo, 22. nov. s. (Reuier). Po tukajšnjih informacijah zavzema angleška pomoč Grčiji tako na kopnem kakor tudi na morju in v zraku vedno večji obseg. Predvsem angleška letala s svojih novih oporišč na Kreti in v Grčiji izvajajo sistematične napade na italijanske luke in druge postojanke. Nadalje gredo iz Egipta v Grčijo neprestane pošiljke premoga, bencina, živil, pa tudi topov, munieije in sploh orožja vse vrst. Kakor izjavljajo v angleških krogih, pošljejo Angleži iz Egipta v Grčijo vsako letalo, vsak top ter vsako kroglo, ki jih najnujneje ne potrebujejo sami. Predvsem je bil poslan v Grčijo ves vojni material, ki je bil zaplenjen v dosedanjih bojih v Zapadni puščavi v Egiptu. Končno obstoji angleška pomoč Grčiji še tudi v letalskih napadih proti Dodeka-nezu, italijanskim postojankam v Libiji in Vzhodni Afriki. London, 22. nov. s. (Tass.) Vsi današnji londonski listi pišejo o učinkoviti pomoči, ki jo nudi grški vojski na bojišču ob albanski meji angleško letalstvo. »Daily Mail« pravi, da sodelujejo pri napadih na italijanske postojanke na fronti tudi letalstvo angleške vojne mornarice. Napadi angleških bombnikov so omogočili grški vojski, da je prodrla 10 milj v albansko ozemlje. Listi poročajo tudi. da so napadi angleških letal na Korico povzročili v mestu ogromno škodo. Italijansko vojno poreč Izpraznitev Korice — Hude izgube na obeh straneh Živahni letalski podvigi v ASriki Rim, 22. nov. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem 168. službenem vojnem poročilu: Naše zaščitne čete, sestavljene iz dveh divizij, ki so bile ob pričetku sovražnosti razmeščene na obrambnih postojankah ob grško-albanski meji pri Korici (Korči), so se po 11 dneh borbe umaknile na črto zapadno od mesta, ki je bilo izpraznjeno. V tem času so se razvijale ostre borbe. Naše izgube so občutne, prav take in morda še hujše so izgube sovražnika. Naša ojačenja se zbirajo na novi črti. Kljub neugodnemu vremenu je naše letalstvo tudi včeraj v sodelovanju s četami bombardiralo nekaj sovražnih objektov. V severni Afriki so formacije naših letal bombardirale železniške naprave in sovražne postojanke v Marsa Matruhu. Iz naknadnih ugotovitev izhaja, da je bilo v borbi, ki se je razvila 19. t. m., sovražniku uničenih okrog 10 tankov, med njimi 4 srednjega tipa, in poškodovanih okrog 20 avtomobile?. Sovražnik je imel tudi znatne izjreb«, SotsaŽBf letala so napadla Solum, Bar-dio, Tobruk in Bengiiasi. Gmotna škoda je prav neznatna. Sovražne ladje so ob« streljevale področje vzhodno od Sidi ti Baranija in naše postojanke v Vadi Mak-tili. Pri tem ni bilo ne žrtev ne škode. Na Egejskem morju so sovražna letala brez vsakega načrta bombardirala Leros. Večina bomb je padla v morje, škode ni bilo in tudi ne žrtev. V vzhodni Afriki so naša letala napadla letališče v Roseiresu. Nastal je večji požar. Pri napadu na Aden, ki je bil omenjen že v 167. vojnem poročilu, sta bili zadeti ena ladja in ena pristaniška stavba. Sovražna letala so brez uspeha napadla Asab. Večja škoda je bila povzročena le v naselju domačinov. Nadalje so bili bombardirani Masaua, Dekamere in Asmara, a brez žrtev in škode, Hargeiša, kjer je bil 1 vojak ubit, 5 pa ranjenih, ter Asosa južno od Kurmuka, kjer je bilo ranjenih 8 Italijanov in domačinov. Zanimiva razprava v bolgarskem sobranju Odnosa j i med Bolgarijo , — Resne besede bivšega predsednika vlade Mušanova Sofija, 22. nov. AA. Dopisnik agencije Avale poroča. V narod lem sobrinju se je danes popoldne žarela razprava o odgovoru na pre-stolni govor. V ministrskih klopeh sta sedela tudi predsednik vlade dr. Filov in zunanji minister Ivan Popov. V imenu vladne večine sta govorila poslanca Nikola Vasiljev in Peter Dumanov, v imenu opozicije pa bivši predsednik vlade Mušanov. Vladni poslanec Peter Dumanov je govoril o bolgarski zunanji politiki in poudaril, da ednošaji Bolgarije do Jugoslavije ne bodo normalni vse dotlej, dokler se ne uredi vprašanje Makedonije. Dumanov je napadal prav tako tudi Grčijo zaradi Trakije in Makedonije, češ da je nad 2 milijona bolgarskih družin izven bolgarskih mej. Izrekel je priznanje vladni zunanji politiki, ki je Bolgariji vrnila južno Dobrudžo, ki je zares bleščeč dragi kamen na bolgarski kraljevski kroni, toda na to krono morajo priti tudi še drugi dragi kamni, med katerimi je najsvetlejši Makedonija. Za njim je dobil besedo bivši predsednik vlade Mušanov, ki je svoj govor začel takole: Nikdar v zgodovini Bolgarije se ni zgodilo kaj tako velikega, kakor pred 4 dnevi. Mislim na sestanek med kraljem Borisom in kancelarjem Hitlerjem. Na tem sestanku je bilo govora o stvareh, od katerih morda ne zavisi samo usoda Bolgarije in bolgarskega naroda, temveč tudi vse Evrope. O tem sestanku bi vlada morala poročati, toda tega ni storila. Ničesar ne vemo o teh razgovorih. Moral bi govoriti o prestolni besedi, toda ne vem, če nas ta sestanek ne bo spravil v vojno. Mušanov je zatem pojasnjeval zunanjo politiko, ki jo je izvajala njegova vlada, ter poudarjal, da je bila to vedno politika miru in sporazumevanja. Govoril je o finančnih in drugih težavah, ki se pojavljajo v zvezi s preseljevanjem Bolgarov iz severne v južno Dobrudžo, ter kritiziral pogoje, pod katerimi je bila skle- njena pogodba v Crajovi. Prehajajoč na oni odstavek v prestolnem govoru, ki govori o tem, da je bolgarski narod sedaj zedinjen, je Mušanov izjavil, da je to samo varljiva stvar. Ljudstvu so zamašena usta, cenzura pa je šla tako daleč, da prepoveduje objavljati govore narodnih poslancev. Ono, kar se' v prestolnem govoru imenuje »zedinjeni bolgarski narod«, ni nič drugega kot pasivnost v širokih ljudskih plasteh. Pasivnost je zelo nevarna. Mušanov je nato opozarjal, da se v prestolnem govoru ugotavlja, da vodi Bolgarija politiko miru in nevtralnosti, ter vzkliknil: »Zahtevam pojasnila, ali je Bolgarija za mir. Jaz trdim, da naš narod je za mir. Vem, da se v 6 mescih politika lahko spremeni, zlasti danes, ko se osvajajo cele države v dveh dneh. Strah me je pred vsako pustolovščino. Toda. če bi nastopil ta primer, da za ohranitev miru ne bi bilo več nobene možnosti, in če bi stali pred vojno, potem naj o tem odloča narod.« Zelo razburjen je Mušanov zaključil svoj govor ter pokazal z roko na ministre: »V teh dneh je niihova odgovornost večja kot odgovornost nas, ki ne vemo, kaj se dogaja.« Govor Nikole Mušanova je zapustil globok vtis ne samo na poslance vladne večine, temveč tudi na vse druge poslance, ki so ga pazljivo poslušali. Na njihovih obrazih je bila videti resnost. 2e iz samega ozračja, v katerem ie Mušanov spregovoril te besede, se je čutilo, da Bolgarija doživlja usodepolne trenutke. Torpediran angleški parnik New York, 22. nov. j. (DNB) Mackay Radio je sprejel SOS-klice britanskega trgovinskega parnika »Cree« (4791 ton). Angleška ladja je sporočila, da je bila 500 milj zapadno od Irske torpedirana in da se potaplja. PRED PRISTOPOM RUMUNIJE SLOVAŠKE K TROZVEZI Slovesen sprejem Antonesca v Berlinu — Razgovori z Ribbentropom in avdienea pri Hitlerju — Predsednik slovaške vlade dr« Traka je povabljen v Berlin Berlin, 22. nov. br. (DNB) Davi ob 10.15 jc prispel v Berlin vodja rumunske države na svoj prvi službeni obisk. Prirejen mu ie bil zelo svečan sprejem, že dopoldne je imel svoj prvi sestanek z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. že snoči se je general Antonescu v družbi zunanjega ministra kneza Sturze in drugih l-umunskili dostojanstvenikov v posebnem vlaku pripeljal preko meje v Nemčijo. Na peronu anha.lske postaje v Berlinu, ki je bila vsa okrašena, z rumunskimi in nemškimi zastavami, so rumunsKega državnika sprejeli nemški zunanji minister von Ribbentrop, maršal Keitel m drugi vodilni zastopniki nemške vojske, civilnih oblasti in narodnosocialistične stianke, izredni poslanik Rumunije v Nemčiji Valerian Pop, novi rumunski poslanik v Berlinu Grecia-nu, odpravnik poslov italijanskega poslaništva v Berlinu Zamfconi in mnogo številni novinarji. Po pozdravih je general Antonescu v cružbi maršala Keitla pregledal častni odred vojske, nakar so se rumunski gostje odpeljali v dvcrec Bellevue, kjer so se nastanili. že kmalu po 10. je rumunski ministrski precsednik krenil v zunanje ministrstvo in se sestal z zunanjim ministrom Ribbentropom. Razgovor je trajal pol ure in je potekel v zeiio prisrčnem duhu- Izpred zunanjega ministrstva ae je general Antonescu skupno z rumunskim zunanjim ministrom Sturzo in rumunakim poslanikom v Berlinu odpeljal preti spomenik Neznanega junaka in položil predenj velik venec. Popoldne je v novi palači kancelarstva v navzočnosti zunanjega ministra v. Ribbentropa sprejel voditelja rumunske države generala Antonesca in rumunskega zunanjega ministra kneza Sturzo vodja rajha Hitler in imel z njima daljši razgovor. Pri prihodu in odhodu jima je izkazal čast oddelek telesne garde voditelja rajha. Nato je kancelar Ilitler v novi kancelar-ski palači sprejel v nastopni avdčenci rumunskega poslanika Greciana, ki mu je izročil sveja akreditivna pisma. Takoj nato je Hitler sprejel še rumunskega pooblaščenega ministra Valeriana Popa, ki se muci v poletni misiji v Berlinu. Rumunskim riip1 -i tem so ob njlhovean pril.edu in odhodu z kaneelarske palače izkazali vojaške časti. boditi, ko je premagal vse sovražne sile. Kornelij Codreanu, ves prežet z idejo o svojem zasužnjenem narodu, je bil dvignil legionarsko zastavo, a s svojo smrtjo je uničil vse sile zla. Danes stoji legionar-ska Rumunija na strani Nemčije v istem boju za skupne ideale in obe bosta skupaj zmagali. S iS pratšlcola © pristopu Berlin, 22. nov. s. (Col. B. S.) Pristop R.umunije k berlinskemu paktu je predvi-cen, kakor poročajo iz dobro poučenih virov, za jutri. Nadalje napovedujejo, da bodo v ponedeljek podpisali pristop k berlinskemu paktu tudi slovaški zastopniki. Prihodnjo sredo naj ti podpisala pristopno pogubo ie Bolgarija. Br* Tuka sta potu Bratislava, 22. nov. AA. (DNB) Slovaški tiskovni urad poroča, da je nemška vlada povabila predsednika slovaške vlade in zunanjega ministra dr. Tuko v Berlin na uradni obisk. Dr. Tuka se bo odpeljal v Berlin v soboto 23. novembra. rudi Vaagšingvejsva vlada m Mandžurija šanghaj, 22. nov. s. (Col. B. S ) širijo se vesti, da bosta Mandžurija in Vangčin-vejeva v japonski službi stoječa kitajska vlada v Nangkingu v kratkem pristopili k berlinskemu paktu. Pozdrav nemškega Berlin, 22. nov. AA. (DNB) Vsi nemški listi objavljajo danes v svojih uvodnikih dobrodošlico »conductorju« rumunske države. Listi naglašajo, da je general Antonescu državnik, ki je brez rezerv sprejel idejo nove Evrope in jo proglasil za svojo. Nemški narod pozdravlja moža, ki je osvobodil Rumunijo demoplutokratskih sil. »Lokal Anzeiger« piše, da nemški narod v generalu Antonescu pozdravlja moža, ki je z mogočno roko rešil Rumunijo pred propadom in jo osvobodil.izpod pesti angleške demokracije. »12 Uhr Blatt« piše, da ima general Antonescu jasno sliko o novem redu v Evropi in o položaju, ki ga naj v tej Evropi zavzema Rumunija. Nemški narod ve, da sta rumunski narod in general Antonescu pripravljena sodelovati pri obnovitvi mirne Evrope. »Volkischer Beobachter« podčrtava, da Rumunijo pod vodstvom generala Antonesca navdaja duh, na katerem bosta državi osi zgradili novi svet. Rumunija je stopila v okvir evropske odgovornosti in brez pridržkov sprejela temeljna načela, na katerih bo zgrajen novi svet na škodo staremu redu General Antonescu se zaveda tega, da bo svoio državo v notranjosti zgradil v okviru nove mirne Evrope. Ob koncu pravi list. da je treba njegov obisk v Nemčiji razumeti tako. da Rumunija želi dati na razpolago novemu redu vse svoje najboljše sile. o pomenu obiska Bukarešta, 22. nov. AA. (Rador) Obisk generala Antonesca v Berlinu komentirajo rumunski listi v uvodnikih. Tako piše »Cuventul«, glasilo legionarskega gibanja, pod naslovom »Pot v Berlin«: Ne gre samo za politično, ampak za zgodovinsko dejanje, ki bo za zmerom določilo stališče Rumunije. Gre za aktivno udeležbo pri preureditvi celine, ki jo je prevzel rajh. Ta popolna obnova ima cilj zapečatiti delo evropskega preporoda. Rumunski narod je mlad in stremi za tem, da bi igral častno vlogo med ostalimi evropskimi narodi. V drugem članku spominja isti list pod naslovom »Rešilna revolucija nad premagano Nemčijo«, ki jo je Hitler sklenil osvo- Moskva, 22. nov. s. Uradna sovjetska agencija Tass je objavila nocoj naslednji komunike: Ameriška agencija United Press je citirajoč list »Hamburger Fremdenblatt« objavila vest, češ da je bil pristop Madžarske k berlinskemu paktu izveden s sodelovanjem in polnim odobrenjem Sovjetske Rusije. Agencija Tass je opolnomočena izjaviti ,da ta vest v nobenem oziru ne odgovarja dejstvom. Budimpešta, 22. nov. br. (Štefani). Na seji poslanskega kluba vladne večine je ministrski predsednik grof Teleki poročal o pomenu pristopa Madžarske k berlinskemu paktu. Na nakovo se ie pripeljal italijanski pravosodni minister Grandi. da se udeleži letnega občnega zbora akademije za nemško pravo Grandi je obiskal ministra Franka v domu nemškega Drava. Dotem pa v Frankovem spremstvu Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa. Italijansko odlikovanje generala Antonesca Rim. 22. nov br. (Srefani) Kra'j Viktor Emanueil je odlikoval generala Antonesca o priliki njegovega prvega obiska v Italiji z velikim križem sv. Mavricija in Lazarja. ^Pristop Madžarske k trozvezi je nemška reakežja na oklevanje drugih držav, zlasti Rusije in Španije Stockholm. 22. nov. j. (TOP). List »Stockholms Tidningen« objavlja poročilo svojega newvorškega dopisnika, kako sodijo ameriški krogi o pristopu Madžarske k paktu treh velesil. List piše. da je v ameriških diplomatskih krogih vzbudila posebno pozornost svečanost, s katero je bil ta pristop izvršen. Po mnenju diplomatskih krogih je treba ta svečani pristop smatrati v prvi vrsti kot nemško reakcijo na oklevanje drugih držav, v prvi vrsti Sovjetske Rusije, ki se še zmerom brani navzlic vsem vabilom formalno pristopiti k paktu treh velesil. Na vsak način ie to dokaz, da imata Rusiia in morda tudi Španija gotove pomisleke proti pristopitvi k temu paktu. Ker pa je bila Nemčija po vseh številnih konferencah in sestankih sigurna diplomatskega usoeha. se je kot najboli primernega objekta po-služila Madžarske, ki se ie sedaj pridružila trozvezi. Ameriški listi, ki obravnavajo zadnje nemške diplomatske akcije, s posebnim zanimanjem ugotavljajo, kako neznaten je bil odmev obiska Molotova v Nemčiji v sami Moskvi. Edino, kar je Moskva vedela k temu obisku pripomniti, ie bil prazen komunike o nemško-ruski solida rnosti. Na splošno sodi ameriško čisoosie. da pomeni svečana pristopitev Madžarske k paktu treh velesil na Dunaiu prvi znak za bližnjo nemško vojaško akcijo v podporo Grčiji. mirovna ponudba čangkajšku Za sprejem mirovnih predlogov je stavljen rok, o vsebini pa ni mogoče dobiti podatkov Tokio, 22. nov. j. (Un. Press.) Kakor se je izvedelo iz zanesljivega vira. ie japonski kronski svet na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da ponudi Cangkajškovi vladi v Cungkingu še zadnjo priložnost za revizijo njenih sedanjih odnošajev z Japonsko. Cangkajšku bodo stavljeni gotovi pogoii za ureditev sedanjega spora in bo določen rok. v katerem se bo moral odločiti. V primeru, da se general Cang-kajšek v določenem roku ne bi odločil za japonske predloge, bo Japonska takoi tudi formalno priznala vlado v Nankingu. nakar bodo sledile energične akcije. Kakor nadalje zatriuieio iz istega vira, je japonski zunanji minister Macuoka apeliral na ameriškega poslanika v Toki-ju. nai bi se za časa tega mirovnega prizadevanja vzdržal slehernega vmešavanja v zadeve med Tokiiem in Cungkinsom. Tokio. 22. nov. s. (Col B S) Po informacijah iz dobro obveščenih krogov je japonska vlada te dni že stavila Cangkaj-škovi vladi v Cungkingu konkretne mirovne predloge, o katerih vsebini pa za enkrat ni mogoče dobiti podatkov. Izvedelo pa se je. da ie za sprejetje predlogov stavljen kitajski vladi baje rok do 1. decembra. Japonska vlada ie za primer, da kitaiska vlada dotlei ne bi pristal na sprejetje predlogov, zagrozila z repre~a-lijami, in sicer s povečano podporo Vang-čingvejevi vladi v Nangkingu. Japonci izpraznjujejo provinco šantung Šanghaj. 22. nov. s. (Col. B. S.) Več poročil iz severne Kitaiske iavl:a. da japonske čete izpraznjujejo provinco Šantung. Neprestano odhajajo japonski vojaški transporti k obali, odkoder jih odvažajo ladje v neznani smeri. Mislijo, da gredo transporti na Formozo ali na otok Haman in da pripravliaio Japonci v iuž-novzhodni Aziii večje vojaške operacije. Siam odklonil japonske zahteve nongkong, 22. nov. s. (Col. B. S.) Tukajšnji listi poročajo danes, da je japonska vlada že pred časom stavila Siamu gotove zahteve, ki pa jih je siamrka vlada odklonila. Med drugim so Japonci po teh poročilih zahtevali prost prehod za japonsko vojsko preko siamskega ozemlja na Kitajsko, ter dovolitev mornariških in vojaških oporišč v Siamu. Meja med Kitajsko in Indokino odprta Tokio, 22. nov. j. (DNB). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva ie danes izjavil predstavnikom tiska, da iaponski vladi ni ničesar znanega o vesteh, ki jih razširja časopisje, češ da ie bila zaprta meja med Kitajsko in Francosko Indoki- no. V primeru, da bi se "ta meja res zaprla. pa bi morala Japonska to samo odobravati. Papeževi mirovni nag?®ri Bern, 22. nov. i. (SDA). »Basler Nach-richten« se bavijo v današnjem uvodniku s političnim delovanjem Vatikana in naglašajo v tei zvezi, da se velike na de. ki jih ie sta v! j al svet v papeževo posredovanje za mir. doslei niso uresničile in se najbrže tudi ne bodo. List pravi, da je tudi že sam papež glede izgledov za sklenitev skorajšnjega miru zelo pesimistično razpoložen, ako ne že vprav resigniran. Poseben proračunski odbor v Franciji Pariz, 22. nov. j. (DNB). Francoski finančni minister Bouthillicr ie francoskemu ministrskemu predsedniku Petainu predložil osnutek zakona, po katerem nai bi se ustanovil poseben proračunski odbor, v katerem bi bili zastopani vsi sloji in poklici francoskega prebivalstva. Naloga tega posebnega odbora bi bila da bi namesto sedanjega parlamenta izdelal proračunski načrt za leto 1941. Nov še§ italijanske policije Rim, 22. nov. br (Štefani). S posebnim dekretom je bil danes imenovan za šefa italijanske policije prefekt na razpoloženju dr. Carmine Senise. Novi šef italijanske policije je star 57 let Pred 8 leti je postal prefekt. Bil je takoj dodeljen vodstvu policije kot pomočnik njenega pokojnega šefa senatorja Bocchinija Ustavljeni francoski listi Vichy, 22. nov. s. (CBS). Francoska vlada je začasno ustavila 10 vodilnih francoskih listov, ker so prinašali poročila o rezultatih angleških letalskih napadov na Le Havre in druga francoska pristanišča ter o izgubah, ki jih je pri tem imela nemška vojska. Nobene ameriške tajnosti ne bodo odstopljene Washington, 22. nov. j. (AR). Roose-veltov osebni tajnik je na razna vprašanja predstavnikov tiska včeraj ponovno naglasil, da Zedinjene države ne nameravajo odstopiti novega instrumenta za ciljanje pri bombnih napadih nobeni tuji državi in tudi ne Angliji. Novi instrumenti za ciljanje, ki se sedaj montirajo v ameriške bombnike, bodo tudi nadalje ostali ameriška tajna. Nujni ukrepi Turčije V dardanelskem in bosporskem obrambnem pasu bo proglašeno obsedno stanje Ankara, 22. nov. j. (Reuter). Turška vlada se bo najbrže v kratkem obrnila na veliko narodno skupščino za dovoljenje, da sme razglasiti obsedno stanje nad vsem vojaškim obrambnim pasom ob Dardane-lah in Bosporu. Razglas obsednega stanja bi omogočil policijskim in vojaškim obla-stvom, da bi lahko temeljiteje preski"bela za varnest v tem pasu, ki je za Turčijo življenjske važnosti. Stockholm, 22. nov. j. (SDA). »Stock-holms Tidningen« poročajo iz Carigrada, da je turška liudska stranka, ki je obenem vladna stranka, včeraj objavila sporočilo, da je parlamentarna skupina turške ljudske stranke soglasno odobrila načrte turške vlade o novih nujnostnih ukrepih, ki so postali potrebni zaradi zadnjih mednarodnih dogodkov. V sporočilu je nadalje rečeno, da so ti nujni ukrepi turške vlade primerni m da so bili neizogibni. Angleški poslanik pri Saradzoglu Carigrad, 22. nov. j. (AR). Po informacijah iz Ankare je imel britanski poslanik pri turški vladi včeraj dolgo konferenco s turškim zunanjim ministrom Saradzo-glom. Gospodarska pomoč Grčiji Ankara, 22. nov. br. (At. g.). Turška vlada je sklenila odločno podpreti Grčijo v njeni borbi proti sovražniku. Turška pomoč bo prišla do izraza predvsem na gospodarskem podrečju. Doslej so Turki izvažali v Grčijo zelenjavo in živino. V bo- doče nameravajo zalagati Grke tudi z žitom, premogom in drugim blagom. Turki o pomenu grških uspehov Ankara, 22. nov. j. (AFI). Grški poslanik v Ankari je danes obvestil turške službene kroge o uspehih grških čet v grško-italijanski vojni in sporočil tudi padec Ko-rice. Pojasnila grškega posianika so biia v Ankari sprejeta z največjim zanimanjem. V turških političnih krogih naglašajo, da je bivši predsednik republike Ata-tiirk ponovno izrazil svoje občudovanje za vrline grških vojakov, kakor tudi za sposobnosti generalov Metaxasa in Papagosa. Po mnenju turšKih vojaških krogov utegne neuspeh italijanskih vojaških operacij v Grčiji v veliki meri izpremeniti sedanje strateške načrte na Balkanu. Ne glede na zastanek italijanskega pohoda v Grčiji so po informacijah, ki jih Imajo v Ankari, nastale neke ovire tudi v pripravah osnih držav v Bolgariji in Eumuniji, tako da po mnenju poučenih turških krogov skoro ni pričakovati, da bi iz teh držav megla biti sprožena kaka akcija pred prihodnjo pomladjo. Poslanik Faraes* se vrača v Nemčijo Sofija, 22. novembra. AA. (DNB) Nemški poslanik v Ankari v. Papen se je po krajšem postanku v bolgarski prestolnici odpeljal danes dopoldne s posebnim letalom v Carigrad. Na letališče so ga spremili nemški poslanik, zastopniki zunanjega ministrstva in druge ugledne osebnosti. Slabo vreme nai A IlJC in Nemčijo je včeraj preprečilo snošnepe letalsko udejstvovanje London, 22. nov. j. (Ass. Press.) Slabo vreme v minuli noči je oviralo nemško letalstvo, da ni moglo izvesti večjih napadov proti angleškemu otočju. Le manjše skupine lahkih angleških bombnikov o v zgodnjih večernih urah preletele angleško obalo in osredotočile svoje napade prvenstveno na industrijska okrožja v osrednji Angliji. Razen Birminghama, ki so si ga nemška letala izbrala za glavni cilj, pa so bili manjši napadi izvršeni tudi na London, Liverpool ter na posamezne objekte v južni in vzhodni Angliji. V Bir-minghamu so nemška letala vrgla rušilne in zažigalne bombe na razne industrijske naprave, ne da bi jim uspelo zadeti kake važne objekte. Povzročena je bila le manjša škoda in tudi število človeških žrtev je neznatno. V Liverpoolu so zažigalne bombe zanetile nekaj požarov, ki so bili naglo omejeni. V Londonu so nemška letala tekom noči večkrat poizkusila bombardirati središče mesta in vzhodna industrijska predmestja. Naletela so na učinkovito protiletalsko obrambo, tako da jim je uspelo vreči le maniše število bomb. ki so na raznih poslopjih povzročile nekaj Škode. Dan brez napada na Nemčijo London, 22. nov. br. (Reuter) Letalsko ministrstvo je danes dopoldne objavilo komunike, v katerem pravi, da so bile vremenske prilike v pretekli noči tako neugodne. da angleški bombniki niso napadli objektov v Nemčiji in zasedenih krajih. Nemško poročilo Berlin, 22. nov. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje službeno vojno poročilo: Letalske sile so tudi v noči od 20. na 21. november uspešno nadaljevale svoje po-vračevalne napade na London, Birmin-gham in druga oboroževalna središča v srednji Angliji kakor tudi na mnogoštevilne pristaniške in oskrbovalne naprave v južni Angliji. Pri tem je izbruhnilo mnogo požarov. Včeraj so bili o priliki izvidniških poletov znova bombardirani London in važni vojaški objekti v južni ter južnovzhod-ni Angliji. Železniške in tovarniške naprave so bile spet znatno poškodovane. Miniranje britanskih luk se je nadaljevalo. V noči od 21. na 22. november nad nemškim državnim ozemljem ni bilo sovražnih letal. Dve nemški letali se pogrešata. Berlin, 22. nov. br. (DNB) Kljub zelo neugodnemu vremenu se je nemška letalska ofenziva proti Angliji včeraj in v pretekli noči intenzivno nadaljevala. Snoči so nemški bombniki napadli skupino ladij ob ustju Temze. Kar se tiče T ondona, so nemška letala odvrgla serije bomb tudi na center mesta. Hudo so bile poškodovane v pretekli noči železniške postaje in druge železniške naprave v Liverpoolu in Sou-thamptonu. Tudi ponoči je bil London ponovno napaden. Italijanska letala nad Anglijo Letalsko op°rišče na Rokavu, 22. nov. AA. (Štefani.)20. novembra so kljub neugodnemu vremenu križarili italijanski lovci nad Rokavom in nad Severnim morjem. V noči z 21. na 22. november so naši bombniki izvedli napade z bombami velikega in srednjega kalibra na vojaške objekte in na pristaniške naprave v grofiji Norfolku. Kljub srditemu obstreljevanju britanskih protiletalskih baterij se Angležem ni posrečilo izjaloviti učinka naših bombnikov, ki so zadeli svoje cilje. Obstreljevanje Dovera in okolice London, 22. nov. s. (Col. B. S.) Nemški težki topovi so danes ob 14.30 pričeli obstreljevati Dover ln okolico. Streljanje je trajalo 40 minut. V presledkih je bilo oddanih več salv, vendar granate niso povzročile niti škode niti žrtev. Napad na letališče v Stavangerju London, 22. nov. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja, da so danes zgodaj zjutraj angleški bombniki obalnega povelj- stva napadli letališče v Stavangerju na Norveškem. Vrženih je bilo mnogo bomb vseh vrst in vseh kalibrov. Povzročenih je bilo mnogo požarov. Leteče trd.nšave dobi AtsgSila le ta ms se? London, 22. nov. s. (Reuter). Angleški listi prinaMjo danes slike ameriških »letečih trdnjav«. Kakor poročajo, bodo prva gigantska letala te vrste prispela v Anglijo iz Zedinjenih držav še ta mesec. Amerišld Kare dni praznik Beograd, 22. nov p. Ameriška kolonija je danes svečano proslavila »dan zahvale«. Ameriški poslanik je ob tej prilik' priredil svečan sprejem za ameriško kolonijo. Pri sprejemu je prečital poslanico predsednika Roosevelta. ki jo jc objavil za današnji ameriški narodni praznik Sledil je koncert. Smrt srbskega dip£ssi?ata Beograd, 22. nov p. V starosti 75 let je danes v Beogradu umrl znam diplomat Dimitrije Popovič BO je državni s^etnk nekoč poslanik Napisal je neka; pomembnih del o novejši diplomatski zgo izgubljajo svoje najdražje. Ob svojem lepem življenjskem jubileju bo g. Kralj deležen od številnih prijateljev in znancev toplih čestitk, katerim se pridružuje tudi »Jutro«. saj ceni v g. Francu Kralju enega izmed svojih na j zveste j-ših naročnikov že od začetka izhajanja. Želimo, da ostane g. France Kralj tudi v jeseni življenja tako čvrst, kakor je bil zmerom doslej. Ko obenem godu je njegova soproga ga. Mila, želimo tudi njej ob moževi strani še mnogo skupnih srečnih dni. Obsodba zaradi uboja Celje, 22. novembra. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so se danes zagovarjali zaradi uboia in lahke telesne poškodbe 30-letni žagar Ivan Ciraj. 19-letni čevljarčki vajenec Alojz Ciraj, 28-letni splavar Franc Mlinar. 20-letni splavar Stanislav Mlinar in 25-letni splavar Josio Zeleznik. Prvi štirje obdolženci so iz Št. Janža pri Rečici ob Savinji. Zeleznik oa s Poljan pri Rečici ob Savinji. Obdolženi so bili. da so 15. septembra okrog 23. v bližini Majerholdove gostilne v Št. Janžu pri Rečici ob Savinji v tepežu s koli poškodovali Jožeta Kolenca ter njegova dva tovariša Alojza Cajneria in Ivana Komarja. Medtem ko sta oa dobila Cajner in Komar samo lažje poškodbe na glavi in nogah, je udarec s kolom preklal Jožetu Kolencu lobanjo. Kolenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer na je že drugi dan podlegel poškodbam. Franc in Stanislav Mlinar sta izjavila, da se sploh nista udeležila tepeža. ostali obdolženci pa so se zagovariali s silobranom. Ivan Ciraj je bil obsojen na 14 mescev. Josip Zeleznik na 11 mescev. Aloiz Čira i na na 8 mescev strogega zopora. Franc in Stanislav Mlinar sta bila oproščena. nje živali in močan svit. Planili sta iz sna k oknu in opazili, da je domači hlev že v plamenih. Začeli sta vpiti na pomaganje in sta prebudili domače in sosede. Reševalci so z največjo muko odpeli iz hleva tri krave, telico in konja. Kakor domnevajo domači, je bil konj pritrjen k jaslim še z žico in ne samo z vrvjo, kakor so ga Končarjevi privezali prejšnji večer, kar bi kazalo, da gre za zločinski požig. Stavba je vsa pogorela. Kako je ogenj nastal, bodo ugotovila oblastva. Zadevo preiskujejo orožniki. Poslopje je bilo last posestnika Zamika Maksa iz Mlinš pod Vačami in ga je pred meseci kupil od nekega znanca, ki je že dolgo vrsto let v Ameriki. Važno je, da zobe femeljtto očistimo ne samo zjutraj, ampak tudi vsak večer, predrto gremo spat. zobna pasta Sava in bosanske reke poplavljajo Požar sredi noči Hotič, 22. novembra V našem okolišu že delj čas ni bilo požara, dočim so bili še lansko leto na sosednih Vačah požari stalni pojavi. To pot je gorelo pri nas sredi noči. Ogenj se je prikazal na hlevu in gospodarskem poslopju posestnika Končarja Staneta. Domači dekleti sta spali pri odprtem oknu, pa ju je prebudilo sumljivo prasketanje, muka- Pri nas so povodnji zaenkrat minile. Čeprav so bile kratkotrajne, je bil njihov naval velik in škoda občutna. Zdaj prihajajo poročila o usodnih povodnjih v Sremu in v Bosni. Kakor poročajo iz Sremske Mitro-vice, je Sava do malega že dosegla katastrofalno višino iz leta 1933, ko je bila 738 cm nad normalo. V četrtek popoldne je Sava že začela zalivati nekatere ceste in ulice v Sremski Mitrovici. Pri Sremski Rači je preplavila železniško progo. V Bosanskem Brodu je bilo ponoči alarmirano prebivalstvo. Bilo je 70 hiš pod vodo ter je bilo treba s čolni reševati posamezne prebivalce in njihove najnujnejše potrebščine. Po naredbi banske uprave je bilo treba nujno pomagati prebivalcem Bosanskega šamca, Orašja, Zupanije in drugih obsav-skih krajev. Pri Slavonskem Brodu je že v četrtek popoldne dosegla Sava 812 cm nad normalo. Po vsej nesreči pa je še deževalo in tako so obsavski kmetje v nalivu zapuščali svoje domačije in gonili živino v višje kraje. Tudi Kolpa je narasla in dosegla pri Si-sku 836 cm nad normalo. Posebno ogrožen je Bosanski Brod, ki je že podoben otoku. V Bosanski krajini so narasle vse reke. Od Bosanske Gradiške do Bosanske Dubice se je Sava razlila povsod, kjer ni zadostnih nasipov. Poplavila je široke poljane. Vrbas je v gornjem toku pri Jajcu in pri Banji Luki dosegel že visoko stanje nad normalo. Narasla je tudi lina. Banska uprava v Banji Luki je poslala na poplavljena območja strokovnjake vodne tehnike. Iz Sarajeva poročajo, da je naglo narasla 2ujevina porušila dva mostova in onemogočila promet. Vodovje je odneslo mlin in mlinarjevega otroka. Med Ustipračo in Mesičjem je silno narasla Prača porušila oporni zid v dolžini 100 m in v višini 12 metrov, da je železniški tir ostal v zraku. Promet na tej romantično zgrajeni progi je zaenkrat docela onemogočen. Posebna komisija je šla na kraj nesreče, da se čim prej izvršijo popravljalna dela. V vsej neretvanski oblasti so hudourniki in posebno še Neretva poplavili mnogo polja in odnesli dosti drobnice. Zlasti so oškodovani nasadi še neobranega tobaka, število brezdomcev je že prav visoko. Ker Neretva še stalno narašča, je promet med Metkovičem in sosednimi pristanišči zelo otežkočen. Sava je pri nas v treh dneh padla za 2 metra LjuMjana. 22. novembra Škoda, ki je nastala po zadnjiti poplavah, znaša po poročil-h. ki so jih preiela pristojna oblastva, več mili ionov. Večina škode gre na račun odtrgane zemlje Mt>čni tokovi so tako na Gorenjskem. k^Jcor tudi v Zasavju potrgali precej plodne zemlje. Obenem je narasla voda nanesla na njive kamenja, sviža in druge navlake, k; bo dala prizadetim gospodarjem precej opravkov, preden bodo sčistili travnike in njive. Nekaj mostov in brvi je voda odtrgala in odnesla. Najbolj poškodovan-, so gorenjski gospodarji okrog Št. Jakoba in Črnuč Sava, ki se je bila po poročilih vodomer-skih postaj dvignila največ 4 metre nad normalo je zadnje drn padla za več kakor 12 metra. Današnje stanje je še 1.90 cm nad normalo. Ljubljanica se je tokrat se hitre-. je izčistila in umirila. To se posebno vidi i pri stočju. Pred dnevi so bili vsi trije po- sestniki ob stočju nevarno obkroženi in so morali izgnati živino, ker je bilo v hlevih za več kakor meter vode Narasla voda jim je napravila precej škode. Mnogo strahu so preživeli v Litiji in tam okrog prebivalci, ki stanujejo poleg Save. Kakor pripovedujejo, je bi'a om strašna povodenj leta 1923. (doslej najvisia kar jih pomnijo ljudje), le za 60 centimetrov višja od sedanje Takrat je valovje že brizgalo na litijski leseni most Letošnja poplava je pridrvela v teku nekaj ur in so mali gospodarji, večji del predilničarji. le z največjo naglico, ob največjem naporu in do trebuha v vodi reševali svojo malo živino. Vso srečo v nesreči sc imel vozn ki onih dveh splavov, ki jih je tok potegnil od brega pri Radečah, kier je znano splavarsko pristanišče. O borbi ob^h Radečanov, ki sta vozila les za litijskega lesnega trgovca g. Joška Boriška z Grbina je naše »Jutro« že poročaio. Splav sta hotela prepeljati na varnejše mesto malo po 18 uri že v trdem mraku zato. ker je Sava naraščala in je grozilo, da bo splav odtrgalo. Reševanje obeh je bilo v temi sila naporno in junaško, saj so drugega nesrečn ka potegnili na suho šele potem, ko je sam drevil po narasli Savi deset kilometrov daleč Splav je medtem že razbilo m ga je neslo valovje s seboj Splav dvojnik, ki ie bd sestavljen iz rezanega lesa in je bil namenjen za neko beograjsko tvrdko. je vrglo deloma na suho pri Krškem Medtem s<' bi.lt o razbitem splavu. ki ga nosi Sava že obveščen5 trgovski tovariši g Boriška. in se jim je posrečilo, da so z največjim naporom potegni 'iekaj kosov razbitega splava na suho. Čeprav so spravili preostanke na varno m &o postavili k rešenim hlodom čuvaja, so nekateri dolgoprstniki skrivaj i/dvlekb več hlodov in napravili g. Borišku znatne škodo Sam les, ki ga je odneslo valovje je oii vreden okrog 8 tisočakov Nasdniki. k:- so odvlekli les in hotel; čuvaja pobiti s koli. pa bodo imeli opravka z oblastvom. SOKOL lOletnica S0«0la v št. Petru pod Sv. gorami. Dne 30. t. m. poteče deset let od ustanovitve Sokola v št. Petru pod Sv. gorami- Pobudo za ustanovitev društva so dali bratje Kramer Ivan, Gabron Franjo in inž. Degen Friderik, katerim so se pridružili številni šentpetrani, tako da je štelo društvo že ob svoji ustanovitvi nad osemdeset pripadnikov. V dobi desetih let se je društvo lepo razvilo. Nešteto prireditev so imeli šentpetrski Sokoli do današnjega dne. Zlasti so bili uspešni društveni nastopi in dramske uprizoritve. Društvo je razvilo pred leti prapor in kupilo primerno stavbo, katero pravkar preurejuje v sokolski dom. Lepše pač ni moglo društvo proslaviti svojo desetletnico kakor z gradnjo lastnega doma. Novi sokolski dom bo ponos vsega št. Petra- Društvu je načeloval dolga leta brat Kramer Ivan, ki je zdaj v Ameriki. Zdaj je starosta brat Franjo Gabron. Kljub hudim časom je položaj šentpe-trškega Sokola ugoden, saj se število pripadnikov veča, zanimanje za Sokola raste in mladina pridno zahaja v sokolsko telovadnico. Društvo proslavi desetletnico le interno. Svečana proslava z otvoritvijo sokolskega doma bo mesca junija. ■nBMBBanSSHHHHB Danes ob 16. in 19. nri Zadnjikrat izborna ameriška filmska veseloigra POLNOČ Smeh, prijetna glasba, smešne situacije, duhoviti domisleki in »LA KONGA«. Claudette Colbert — Don Ameche. Zvečer ob 21. PREMIERA Občila francoske filmske umetnine H v megli! V pristanišču, med starimi ladjami odkriva pobegli legijonar ljubezen mlademu dekletu... bori se zanjo___in ko misli, da jo je rešil, ga v samotni ulici zadeneta dva zahrbtna strela.. — Silno doživetje za vsakogar! Mojstrska režija! V gl. vL: JEAN GABIN, MICHELE MORGAN, MICHELE SIMON KINO MATICA> tel. 22-41 KM Knjižnice in knjižničarji 360 strani obsegajoča knjiga z naslovom xKnjižnice in knjižničarstvo«, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Celju kot 12. zvezek Znanstvene knjižnice, je v slovenskem strokovnem slovstvu nov pojav. Priznani strokovnjak, knjižničar naše Univerzitetne knjižnice dr. Avgust P i r j e v e c, nam je z njo ustvaril delo, h kateremu se ne bodo zatekali samo knjižničarji javnih knjižnic, ki so dobili z njim učbenik v najboljši m pomenu besede, marveč tudi vsi drugi izobraženci in posebej še ljubitelji knjig. Spis dr. Pirjevca izpolnjuje vrzel v naši strokovni književnosti, po svoji vsebini pa sega vsaj delno tudi k spisom za splošno izobrazbo. Sem sodijo zlasti začetna poglavja. Tako odpira prvo poglavje zgodovinski pregled razvoja knjižnic od helen-sko-aleksandrijske dobe preko začetkov k ščanskih knjižnic in srednjeveških samostanskih knjižnic do humanistične dobe, ko se z iznajdbo tiska spreminja značaj knjige in nje dostopnost ter ustvarja nov tip biblioteke. Od tod vodi razvojna linija k modernim knjižnicam, kakor so se izoblikovale v zadnjih dveh stoletjih. Z znanstveno razčlenjenostjo moderne knjižnice nas seznanja drugo poglavje: tu razpravlja pisec najprej o znanstvenih knjižnicah in niih nalogah, nato o narodnih knjižnicah in slednjič o knjižničarstvu. V tretjem poglavju imamo socialno razčlembo modernih knjižnic, katerih socialna funkcija je v tem, da so javne. Pisec naj- prej označuje razlike med znanstvenimi in socialnimi knjižnicami, nato pa pokaže troje socialnih tipov takih bibliotek: ameriške, angleške in nemške javne knjižnice. V četrtem poglavju prehaja spis na spe-cialnejše področje: avtor razglablja delo v znanstveni knjižnici. V širši krog se odpira peto poglavje, ki ga je pisec odmeril delu javnih ljudskih knjižnic. Zlasti to poglavje bodo morali do dobrega proučiti vsi, ki izvršujejo knjižničarsko funkcijo tudi v manjših ljudskih knjižnicah, saj jim bo razširilo in poglobilo poglede v značaj in smisel njihovega dela. Dr. Pirjevec razpravlja o vzgojnih in izobraževalnih nalogah ljudskih knjižnic, o značaju (svetovnonazorsko) enosmernih knjižnic, o upoštevanju ljudskih potreb, krajevnih razmer m socialne strukture, o razmerju med bralcem, knjigo in knjižnico, o nevtralnih knjižnicah, o teriotorial-nih, socialnih in narodnih skupinah in o značaju kvalitetne ljudske knjižnice. Posebno zanimivo in za čitatelja, ki ne pozna tuje strokovne literature, nazorsko novo je šesto poglavje, ki se bavi s tipologijo in razčlembo čitatelja. Je to psihologija bralca, pretres njegovih odnosov do knjige in njegovega razmerja s knjižnico; med drugim je posebej obdelan odnos bralca do spolnega vprašanja, posebej so tudi obravnavane ženske kot čitatelji, dalje razne poklicne in izobrazne skupine. Tu pisec morda polaga preveliko važnost na formalno izobrazbo, čeprav; utegne imeti formalno manj izobražen, a duševno razgiban človek globlji odnos do knjige, kakor fakultetno izšolan, a duševno top ali enostranski filister, ki slučajno zaide v knjižnico. Nadalje se bavi pisec s svetovno nazorskimi skupinami, mestnim in kmečkim prebivalstvom, s »časovnimi plastmi« med čitatelji (nekateri bralci so po življenjskem redu še v minulem času, drugi so izraziti otroci naših dni). Sedmo poglavje obsega gradivo, ki v tako zaključeni obliki menda še ni bilo obdelano: Razvoj knjižnic na Slovenskem. Je skorajda spis zase: prava zgodovina našega knjižničarstva od samostanskih bibliotek in plemiških knjižnic do začetka znanstvenih knjižnic in od tod do današnjega stanja naših javnih bibliotek. Posebno podrobno so obdelane slovenske društvene in ljudske knjižnice od predmarčne dobe do osvobo-jenja; ta zgodovinski pregled se zaključuje z uvaževanja vrednim razglabljanjem naših neuspehov na tem področju. Z osmim poglavjem se nekako začenja drugi del knjige dr. Pirjevca, ki obravnava tehniko, metodo in organizacijo knjižničarstva in vsebuje mnogo praktičnih navodil. Tako je osmo poglavje v celoti odmerjeno nabavi knjig, deveto poglavje se bavi z inventarizacijo in signiranjem, deseto z imenskim katalogom in katalogizacijo, enajsto pa s stvarnim katalogom. Vse to so navodila iz prve roke, spisana za več kakor samo za informativne potrebe: prav tu je jedro knjižničarskega učbenika. Prav tako teoretično in zlasti še praktično koristna so zadnja poglavja, Izmed katerih vsebuje štirinajsto podatke o bibliotečnl zakonodaji v inozemstvu in pri nas. Knjiga je opremljena z ilustracijami in s seznamom domače in tuje literature o tej stroki. Okvir našega članka je komaj zadoščal za, informativni prikaz tega hvale vred- nega dela, ki ga niti ni treba posebej priporočati: njegova snov in avtorjevo stro-kovnjaštvo dajeta polno jamstvo tistemu, ki čuti potrebo temeljitejšega pogleda v vse teoretične in praktične probleme knjižnic m knjižničarstva. —o. „Naša Rast" v tretjem letniku Po uspešno zaključenem drugem letniku se je zdelo, da bo mladinsko glasilo »Naša rast« podleglo teži sedanjih izrednih razmer. Bila bi to resnična škoda, zakaj naša mladina ima danes prav malo možnosti, da bi v tiskanih časopisih preizkušala svoje literarne sposobnosti. Kakor koli, »Naša Rast« ni bila ideološko neopredeljena, saj je dala dovolj izraza svojemu nacionalnemu in slovanskemu programu, se je vendar omejila predvsem na literarno delo in je tako ustrezala nedvomni potrebi slovenskega srednješolskega dijastva. Ta potreba je tako živa, da jo je vzlic raznim oviram zopet poklicala v življenje. V pravkar iz-išli prvi številki tretjega letnika pravi uredniški odbor v uvodni besedi: »Začenjamo s tretjim letnikom. Prav za prav kratka doba, a polna truda in dela. Sadovi in uspehi niso izostali. »Naša Rast« se je razširila po vsej ožji domovini. Najbolj zanima mladino, posebej še mlade pesnike in pisatelje. Zakaj neki le tako nestrpno pričakujejo vsako novo številko? Bodo v njej našli dela svojih vzgojiteljev, njihove povesti, nauke, razmotrivanja ? Ne. Obratno. Tu mladina sama raste. Išče poti k svojim idealom, se bori s svetom, polnim teme, in tipa za svetlobo, tava s svojo svobodno voljo in odločitvijo v nejasnosti in duševnem kaosu ter hoče samostojnih rešitev — raste. In ve, da sama sebi iz- daja glasilo, se seznanja med seboj in ima vse možnosti za začetke literarnega delovanja. Zaveda se tudi, da je »Naša Rast« njen najbolj pristen, nepotvorjen obraz. Kaže ga svetu, da prisluhne tistim neslu-tenim silam, ki vro v mladini in hočejo na dan.« V članku, ki ga je signiral Voj, izraža pisec razpoloženost in voljo v svobodi do-raščajoče mladine. Zakaj pišemo svojo »Rast«? vprašuje in odgovarja zase in za svoje neštete tovariše: »Zato, da se spoznamo in da nas poznate ter — zopet po Župančiču, oprostite, v soncu svobode nam ni zrasel še naš, čisto naš klicar, a morda je že med nami, ter ne bo med nami nepoznan kladivar, kadar pride naš čas. Ker nočemo, da bi se nam izma ličilo naše hotenje in pričakovanje ter v verigi našega naroda »Iz zarje v zarjo — in od dne do dne« ne bi izvršili svojega poslanstva, ki smo ga dolžni in nas muči in radosti v naših dneh.« Pisec zlasti poudarja, da mladina v tem času največ premišljuje o našem narodu in o svojih nalogah o njem. V tej številki so objavljene pesmi Mihe Klinarja, Zivana Trbojskega, Zorina h, Pavla Oblaka. Dušan Miiller objavlja prvo poglavje iz svoje daljše povesti »Peter mali«, Fran Cečetka je češki avtor, čigar »čudno pravljico« je prevel 2. 2., nadaljuje pa se iz lanskega letnika znana daljša povest Janeza Perovška »Gačnikov petošo-lec«. številka ima tudi svojo literarno kritiko, in sicer poročilo o Novšakovih »Hudobnih angelih« ter gledališko poročilo ki označuje z zrelišča mladine prejšnjo in novo sezono v ljubljanski drami. »Naša Rast« stane na leto 20 dinarjev, za dijake 15 dinarjev in se naroča pri upravi v Ljubljani, Tomanova ulica 3. S o Gol siv u £»iuhhiun& / Kakor vsako leto, bomo tudi letošnji 1. december praznovali najsveča-nejše. Vojna vihra, ki divja okoli nas in naših domov, daje letošnjemu prazniku globlji pomen, vsaj nas bolj kot kdaj prej opominja na čuječnost in opreznost, pa na drugi strani zahteva tudi našo pripravljenost in brambno moč. Zato kličemo vsem bratom in sestram, naraščaju in deci obeh spolov: V zbori Najlepši naš praznik državnega zedinjenja mora biti prav letos izraz naše odločnosti in krepke volje, naše neko-lebljivosti in našega hotenja, da očuva-mo našo svetinjo — milo našo domovino — neokrnjeno in enotno Letos ne bo skupne proslave, temveč bodo praznik Zedinjenja praznovala društva vsako na svojem področju takole: 30. novembra, na večer pred praznikom s svečano akademijo ob 20. uri. Sokol 1 na Taboru, Sokol II v sokolskem domu v Trnovem, Sokol-Šiška v lastnem sokolskem domu. 1. decembra na državni praznik bodo pri vseh društvih ob 11. uri svečane seje s pomembnim dnevnim redom v društvenih prostorih; zvečer ob 20. uri pa bo proslavilo praznik Zedinjenja sokolsko društvo Vič s svečano akademijo. Bratje in sestre, naraščaj in deca, pripravite se na ta praznik skrbno duhovno, da boste spoznali veličino ideje in doumeli povsem pomen sokolskega in državnega praznika. S častno, če že ne polnoštevilno udeležbo vseh vrst članstva pri proslavah naj društva poudarijo vzvišen pomen tega dneva in mu že s tem dajo vsebino. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev. MAK LENE DIETRICH, filmska diva, ki jc osvojila s svojo prirodno igro in s svojim Čustvenim petjem moške vsega sveta, ponovno na filmskem platnu mr \ V| n t n 7 A D A H A PREMIERA DANES v najnovejšem filmu: ▼ A PK Jt J, MJ A * « U il KINO SLOGA _ tel. 27-30 JAMES STEWART ji je dostojen partner tako v igri kot s svojim simpatičnim nastopom; da pa film ne ostane brez komičnih zapletljajev in veselih scen, skrbita MIŠA AUER m CHARLES WINNINGER. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. * Lepa svečanost na beograjski univerzi. Akademsko pevsko društvo »Obili6« je letos posebno svečano praznovalo svojo krstno slavo na beograjski univerzi. Velika dvorana starega vseučilišča je bila v četrtek dopoldne polna gostov, kakor že dolgo let ne. Prišli so zastopniki kralja, patriarha, predsednika vlade, vojnega mini-sra, občine, rektorata in vseh fakultet. Svečanost je oddajal beograjski radio. Po cerkvenih obredih je dirigent Paščan povabil v zbor bivše člane in mahoma se je Eleganca, moda in originalni modeli za damske plašče in kostume; Modni salon SOUVAN - C0 Mestni trg 24 Kroji in izvedba na vrhuncu kvalitete! zbor tako povečal, da niso mogli vsi skupaj stati na odru. Zapeli so svojo himno »Hej trubaču, po kateri se odobravanje kar ni hotelo poleči- Predsednik »Obiliča«, vseučiliški profesor dr. Aleksander Leko je razdelil diplome novim častnim članom, med katerimi so beograjski župan Jevrem Tomič, dirigent Pordes in sedanji dirigent Paščan. Mešani zbor je odpel še dve Mo-kranjčevl skladbi, naltaj je svečanost zaključil z državno himno. Krstna slava s Obiliča« je pokazala, kako živo se zanima beograjska javnost za svoje vseučilišče. * Iz državne službe. Napredovali so pri dravski finančni direkciji v Ljubljani za višjega računskega inšpektorja V. položaj ne skupine: Pavčič Vladimir in Nach-tigall Viktor, računska inšpektorja VI. položaj ne skupine, in za računskega kontrolorja VII. položajne skupine Božič Ladislav, knjigovodja VIII. položajne skupine. * Posebne oddaje beograjskega radia za vojsko. V kratkem bo beograjska radijska postaja uvedla pomembno novost, ki je drugod že precej časa v navadi: posebne koncerte za našo vojsko, ki bodo namenjeni podoficirjem in redovom po vojašnicah. Za enkrat bodo te oddaje dvakrat na mesec in sicer bo prva na praznik zedinjenja od 17. do 19. ure. Radijski koncerti za našo vojsko bodo imeli spored sestavljen po željah našega vojaštva. Zato bodo zelo upoštevana pisma, ki jih bodo pisali vojaki sami. Odziv bo gotovo velik in želje najrazličnejše, tako da bodo ti koncerti prav gotovo užitek tudi ostalim poslušalcem. Namen teh oddaj je jasen. Treba je dati nekaj užitka in oddiha vojaštvu, kadar ne izvršuje svoje naporne službe. Oddaje bodo zato ob nedeljah ali ob velikih praznikih, vojaštvo pa bo poslušalo koncerte po zvočnikih v vojašnicah. Prvi vojaški koncert bo oddan 1. decembra ob 17. iz velike dvorane Kolarčevega narodnega vseučilišča. Sodelovali bodo simfonični orkester beograjskega radia, simfonični pihalni orkester kraljeve garde in akademsko pevsko društvo »Obilic«. Dirigirali bodo glasbeni šef beograjske radijske postaje prof. Stevan Hristič, višji kapelnik major Dragoljub Živanovič, dirigent Voji-slav Ilič, akademski zbor pa dirigent Paščan. Kot solist nastopi operni pevec bari-tonist Žarko Cvejič, razen tega bodo sodelovale fanfare gardne konjenice in trobentači pešpolka kraljeve garde. * Službo lekarniškega referenta pri ban-skem oddelku za socialno politiko in narodno zdravje razpisuje banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Za to službo lahko prosijo magistri farmacije, ki imajo pogoje za uradnike. Prošnje naj se vlože pri banski upravi v Ljubljani v roku 15 dni od objave v »Službenih novinah«. * česa vrSega niso poznali nagi predniki. V »Vremenu« čitamo: Razburjamo se, če zmanjka to ali ono živilo. Razburjamo se glede onega, kar je neobhodno potrebno, kakor tudi zaradi onega, kar ni potrebno, ker smo pač prepričani, da brez tega in onega ne moremo živeti. Naši predniki, ki že tisočletja poznajo vino in kruh, so mogli živeti brez mnogih začimb, brez sladkorja, alkohola, kave, čaja, čokolade, sveč, tobaka pa celo brez krompirja. Vse do 15-stoletja so bile začimbe kakor poper, klinč-ki in cimet velik luksuz, ki se je plačeval z zlatom. Sladkor je namestil med in so Arabci delali dobre kupčije, šele 1812. leta so začeli v Evropi gojiti sladkorno repo. Kar se tiče kave in čaja, ju pozna Evropa (toda ne vsi kraji) šele cd 17. stoletja dalje, čokolada se je smatrala za zdravilo in jo je kot bolnik prvi užival kardinal Ri-chelieu. Sveče so napravljali lz voska, šele v 19. stoletju iz stearina. Tobak, ki je bil nepoznan do odkritja Amerike, je bil prinesen v Evropo šele v 15. stoletju in ženske so ga začele kaditi šele 300 let pozne- je. Prav tako so danes neobhodni krompir prinesli v Evropo šele po odkritju Amerike. * Za žrtve letalskega napada v Bitolju je uredništvo »Jutra« prejelo še naslednje prispevke: uradništvo zavarovalnice »Du-nav« v Ljubljani 380 din, minister Ivan Pucelj 100 din, dijaki 7a I. državne realne gimnazije v Ljubljani so zbrali 50 din, uredništvo »Misel in delo« je prispevalo 200 din, dr. Leon Savnik 100 din, neimenovan uradnik pa 30 din. V seznamu, ki smo ga objavili 20. t m., je bil po tiskovni pomoti g. Mirko Bernard iz Maribora napačno označen kot Bemaral, uradniki carinarnice Dravograd-Meža pa so prispevali 250 din ,ne samo 50, kakor je bilo pomotoma navedeno. Vsem darovalcem prisrčna hvala! * Opozorilo železniške uprave. Te dni je železniška uprava preko naših radijskih oddajnih postaj objavila opozorilo občinstvu, da si pred vsakim potovanjem z železnico pravočasno nabavi vozne karte. Zadnje čase imajo naši potniški vlaki skoraj vedno večje zamude, to pa v mnogih i primerih prav zaradi tega, ker si potniki zadnji trenutek nabavijo vozne karte na postajnih blagajnah, ki so tik pred odhodom vlakov preobremenjene in ne morejo pravočasno odpraviti vseh potnikov. Tako nastajajo zamude, železniška uprava je izdala nalog, da morajo vlaki v bodoče odhajati točno po voznem redu in da se železniški organi ne smejo ozirati na zamudnike in tudi ne na to, aH je mogla postajna blagajna vsem potnikom pravočasno izdati vozne karte, železniška uprava je obenem s svoje strani opozorila občinstvo na možnost in na prednosti nabave voznih kart v poslovalnicah »Putnika«. V bilje-tarnicah »Putnika« si občinstvo lahko nabavi vse vozne karte po originalnih cenah že v predprodaji, pa tudi že dan ali dva dn pred nameravanim potovanjem. Obenem prejmejo potniki pri »Putniku« vsa potrebna pojasnila glede voznega reda ln vlakovnih zvez ter se rešijo skrbi za nabavo voznih kart v zadnjem trenutku in neprijetnosti navala na postajnih blagajnah. želeti bi bilo, da bi se potujoče občinstvo za nabavo voznih kart v večji meri posluževalo poslovalnic »Putnika« ter s tem tudi s svoje strani pripomogto. da bi se odstranile neprijetne zamude v našem potniškem prometu. » Kljub sjabl vin8ki letini ogromen «od. V Svilajncu je sodar Ljubomir Stankovič napravil sod s prostornino 16.000 litrov. Sod tehta 2.000 kg. Za samo gradivo je sodar porabil 24.000 din. * Napačni sadovi civilizacije se kažejo v tem, da posamezni zdravi ljudje zame-tujejo tisto, kar jim je pristno in se hočejo na vsak način dičiti s tujim. V »Politiki« beremo kratko zgodbico, kako je neki 18-letni sin premožnih kmetskih staršev lz vasi Radujevca pri Nesrotinu prišel v mesto k zobnemu zdravniku in zahteval, da mu zdravnik napravi dva zlata zoba. Fant je prinesel s seboj zlatnik v ta namen. Zaman ga je zdravnik prepričeval, da so zdravi zoblje neprimerno lepši in boljši kakor zlati. Fant je ostal pri svojem, češ da ga bodo imela dekleta rajši, če se bo na vasi postavljal z zlatimi zobmi. Zal je zdravnik ugodil njegovemu nadlegovanju in zdaj se mladi Kosta kaže po vasi s svojo zlato pridobitvijo. * Cesta »kozi Hudo luknjo modernizirana. Znana je romantična soteska Huda luknja ob pohorski Pakl. Zaradi rušečega se zemljišča so pričeli že leta 1938 z modernizacijo ceste skozi lepo sotesko, ki bo popolnoma gotova šele prihodnjo pomlad. Na nekaterih mestih se zajeda cesta globoko v skale, tako da morajo razstrelje-vati še mnogo skalovja. Oba mostova, preko katerih križa nova cesta Pako. sta iz železobetona.. Ob tras'ran1u ceste so našli delavci v produ tik ob strusri turške podkve. Nova cesta ie ena najbolj romantičnih cest v Sloveniji. Bernes ob p.sJ ZO. uri REDNA PLESNA VAJA Akademske Jadranske straže — Kazina Zapiski NOV BALETNI VEČER V OPERI V nedeljo zvečer bo v Operi baletni večer, ki bo sestavljen iz raznih plesnih točk. Obsegal bo nekaj plesov iz baletne suite P. I. čajkovskega »Hrestač«. Razen suite sta na sporedu furiant in polka iz »Prodane ne neveste«. V obeh navedenih točkah bo nastopil baletni ansambel. Nadalje je na sporedu Valček dr. švare, v katerem pleše solo Bravničarjeva, s sodelovanjem Remškarjeve, Gotovina in ansambla ter F. Schubert: Moment musical z isto solistko, na tem baletnem večeru bodo tudi Izvajani ' lesi iz četrtega dejanja Bizetove opere »Carmen«. Iz prejšnjega Baletnega večera bo na sporedu DvoMkova »Harmonija«, ki jo plešeta Moharjeva in Pilato in je bila izvajana samo dvakrat. Izredno zanimiva bo nova koreografija Borisa Pilata na Si-beliusov »Valse triste«. Plesalec je pokazal v tem duetu z Mohorjevo zadnje poglavje iz romana »Dama s kamelijami«. Ta ples je izvajal Pilato na Plesni tekmi v Berlinu, kjer je bilo razdeljenih sedem nagrad, od katerih je prejel pilato za »Valse triste« drugo. Na sporedu je še Osterčeva: Noc-turne, na katero pleše Pilato ples: »Zapuščen in zavržen«. V njem Je podana duševna depresija zapuščenega človeka, ki išče utehe v samoti, v naravi. Svojo ljubezen posveti pri rodi, živalim ln rastlinam ter pleše ples z rožo. Na Chopinov valček bosta plesala Mcharjeva in Pilato ples, ki sta ga nazvala Epizoda. Naše občinstvo je pokazalo v zadnjem času mnogo razumevanja in zanimanja za baletne večere; brez dvoma bo našlo tudi na nedeljskem mnogo užitka v uspelih koreografijah šefa baleta ing. Petra Gotovina ln soloplesalca Borisa Pilata. ADA NEGR1 Prva ženska, ki ji je bila minule dni priznana čast članstva Kr. Italijanske akademije, je sloveča književnica Acfc Negri. Rodila se je leta 1870. v Lodiju in je preživela mladost v sila siromašnih razmerah. Postala je učiteljica. Prvo pesniško zbirko z naslovom »Fatalita« je izdala leta 1892. Izmed poznejših pesniških zbirk je vzbudila posebno pozornost knjiga »Maternita- V nji se izpoveduje z veliko odkritosrčnost jo in z vso svobodo pristna mati in izraža svoja čustva za neštete druge matere. Poleg številnih pesniških zbirk je izdala Ada Negri tudi mnoge prozne, izmed katerih najbolj slovi roman »Stella Mattutina«, čigar sedma izdaja je izšla nedavno s kritiko, ki jo je ob izidu (1921) spisal o tej avtobiografsko topli in močno poetični knjigi B. Mussolini. Pesniška in pripovedna umetnost Ade Negri je globoko socialna, kar ji je izrazito estetska kritika večkrat očitala. Ta značaj ustreza življenjskim izkušnjam pesnice, ki se je bila morala trde boriti v življenju in se iz tesnih razmer preriti kvišku. če ji očitajo, da je v svojih spisih preveč praktična, je tudi to samo posledica izrazito estetskega gledanja, ki pozablja, da ima umetnost socialno funkcijo. Ni dvoma, da je Ada Negri eno najprikup-nejših in največjih literarnih imen sodobne Italije, ki ima za čudo malo pomembnejših pesnic in pisateljic. Njeno globoko človeško delo bo ostalo še dolgo v ospredju literarnega zanimanja v Italiji. Izmed Slovencev se posebno zanima za pesniško in pripovedno umetnost Ade Negri pesnik dr. Alojz Gradnik, ki je leta 1934. izdal pri Blazniku v Ljubljani v prevodu izbor njene proze z naslovom »Novele«. V knjigi »Italijanska lirika«, ki izide v kratkem pri Umetniški propagandi, je poeziji Ade Negri odmerjeno vidno mesto, kakor ji gre po značaju in pomenu. Alf°nz Verli umrl. v včerajšnjem »Ju-tru« smo priobčili članek o težko obolelem hrvatskem režiserju Alfonzu Verliju, ki mu je zagrebško gledališče priskočilo na pomoč s iposebno predstavo v njegovo ko- rist. Zaželeli smo odličnemu gledališčniku, da bi kmalu okreval in se vrnil v svoj pravi svet — gledališče. Usoda je hotela drugače. Ko je bil naš sestavek že v listu, je dospela iz Zagreba vest, da je Alfonz Verli umrl. Tako je članek, s katerim smo opozorili slovensko kulturno javnost na dolgoletno gledališko delo tega inteligentnega in zaslužnega režiserja, postal nekro-log, saj je izšel v času, ko je slavljenec že ležal na mrtvaškem odru. Alfons Verli bo ostal s svojim delom trajno zapisan v zgodovini hrvatskega gledališča. Bodi mu blag spomin! Koncert slovenske violinske glasbe bo imel v nedeljo zvečer v ljubljanskem radiu izredni profesor za violino na Glasbeni akademiji Jan šlajs. Izvajal bo Premrlov »Sonatni stavek«, Krekove »Tihe večere«, (Dvospev v mraku in Blaženo zatoplje-nost, škerjančevo »Nesodobno bagatelo« in »Intermezzo romantique«, Kogojev »An-dante« in Bravničarjev »Tango mouve-ment«. Kasneje bo profesor šlajs, ki mu je s tem koncertom namen izpodbuditi slovenske skladatelje k ustvarjanju violinskih skladb in prikazati revijo večjih dosedanjih slovenskih violinskih kompozicij, priredil še koncert najnovejših slovenskih komponistov. Predavanje kritika in dramaturga Josipa Vidmarja o L.N. T°lstoju bo v ponedeljek, 25. t. m. ob 20. v Hubadovi dvorani Glasbene matice. Prireja ga v počastitev spomina velikega ruskega pisatelja ob tridesetletnici njegove smrti Društvo slovenskih književnikov. Vstop prost. čajkovskega balet »Labodje Jezero« so 20. t. m. dajali z velikim uspehom prvič v Zagrebu v Hrvatskem Narodnem gledališču. Prireditev je koreografsko naštudlra-la Margareta Froman, kot scenograf pa je sodeloval Vladimir Zedrinskl. Kritik »Hrv. Dnevnika« navaja med plesalkami, ki so se posebno odlikovale, tudi mlado Ljubljančanko Tosco Rineš, » jadranski ribiči ribarijo dalje, čeprav je letošnji lov na plavico na našem Jadranu za letos zaključen, vendar še ribiči marsikod poizkušajo svojo srečo, ker so prepričani, da se pJavice še zadržujejo v vodah našega Jadrana. Tako so ribiči z otoka Brača nedavno noč kljub neugodnemu vremenu nalovili 3.000 kg sardel, ki so jih prodali tovarnam konzerv po 10 din kg. • Ne štirje, temveč pet ponesrečencev pri letalski katastrofi v Črni gori. Kakor smo včeraj poročali so bili ponesrečeni angleški letalci in ameriški poročevalec Burness v četrtek dopoldne pokopani v Podgorici. Preden so letalce pokopali, je upravnik banovinske bolnišnice še enkrat identificiral trupla. Pri tem je ugotovil, da se je ponesrečilo pet članov poleta, ne samo štirje. To je zaključil po tem, ker je bila najdena še ena lobanja in deli trupla petega člana posadke. Ko so ameriški vojaški odposlanec iz Beograda, angleški letalski atašč in angleški pastor pregledali telesne ostanke ponesrečenih letalcev, so jim izkazali čast z dveminutnim molkom. Poleg številnih drugih vencev je bil zlasti opažen posebno lep venec ameriških novinarjev iz Beograda, ki je imel zlati napis: »Ameriški novinarji iz Beograda svojemu tovarišu«. Žalni sprevod se je razvil v četrtek dopoldne izpred gimnazije. Telesni ostanki pokojnikov so bili v krstah, ki so bile naložene v kamion. Ob desni strani je stopal angleški vojni ataše, na levi pa ameriški odposlanec. Ponesrečenci so bili pokopani z vsemi vojaškimi častmi. Identiteta petega ponesrečenca še ni ugotovljena. ♦ Ostanke ponesrečenega pamika »Kata-lanicc je vrglo razburkano morje pri Dubrovniku na kopno. Kakor smo poročali, so reševalci pri Dubrovniku potegnili na kopno tudi truplo neznanega mornarja. Po medaljončku, ki so ga našli v mornarjevi obleki, so ugotovili, da je pokojnik top-ničar Vincec Merola, rojen 1. 1918. Truplo so prenesli v občinsko mrtvašnico. Kakor pravijo novejša poročila, so našli še dva utopljenca z italijanske ladje »Katalani«. Prvi se imenuje Ricardo Romeni, identiteta drugega pa še ni ugotovljena. V četrtek popoldne so vse tri ponesrečence pokopali z vojaškimi častmi ob navzočnosti italijanskega konzula Glorgia Tiberija in italijanske kolonije. Od naših so prisostvovali pogrebu poveljnik Dubrovnika, poveljnik pomorske vojne akademije, ki je položil krasen venec, mestni podžupan in četa naših mornarjev. Vse tri žrtve so pokopali na vojaškem pokopališču. Poslovilne besede, ki so ganile vse prisotne, je izpregovoril konzul g. Tiberi v imenu italijanske vlade. Razbit reševalni čoln, ostanki ladje, reševalni pasovi m trupla pričajo o veliki žaloigri, ki se je odigrala na Jadranu. • Dve trupi! v dveh studencih. V bližini Subotice so v dveh samotnih vodnjakih našli dve trupli. Prvo je ležalo v vodnjaku na pašniku blizu gospodarskega poslopja nekega veleposestnika. Roke so bile Čvrsto zvezane z vrvjo, da gre očitno za zločin. Drugo truplo pa so našli na posestvu nekega kmeta. Tu gre menda za detomor. Uvedena je preiskava. * Motorni drobilec kamna (4 do 6 kub. m), dobro ohranjen, kupi Mestno cestno nadzorstvo, Ljubljana, Vrazov trg 4. (—) Iz LpMJane n— Predstava, ki zasluži pozornost- »Nenavaden človek« bo drevi in jutri zvečer spet dom4 na odru šentjakobskega gledališča. Kakor smo že poročali v pone-deljskem »Jutru«, je duhovita, aktualna igra Gena Senečiča doživela preteklo soboto in nedeljo prav močan uspeh. Občinstvo je nekajkrat pri odprtem odru prekinilo igralce s toplim pritrjevanjem in tudi po dejanjih je bilo mnogo odobravanja. Uprizoritev je skrbno pripravljena in sodelujejo same dobre moči odra. Vlogo Gustla Tonkoviča je prevz»l eden izmed prvih igralcev šentjakobskega odra g. Košak. Dobro jo je pretehtal in jo podal umerjeno, vsekoz skrbno dognano. Gdčna. Vidi-čeva je podala vlogi mlade ženice mnogo topline s svojim prijetnim govorom, da ni bila prehudo lahkomiselna, marveč celo preveč domače prikupna. Premožni dobro-delnik, ki ga je dobro igral g. Lavrič, se lahko kaj našopirjen kreta po odru. še nekaj več zahteva vloga njegovega tajnika, ki ga je prav spretno podal g. Eypper. Zelo posrečeno figuro je postavil g. Plevelj, ki mu je treba policijskega komisarja šteti v spisek njegovih najboljših karakter-nih vlog. Moserjev stražnik se je kretal v krogu svojih preizkušenih igralskih sposobnosti. živahna manikirka, mladostna novinar in novinarka, krepko nastopajoči železniški nosač, kostanjar ln detektiv — prav vsi so prispevali svoj delež k celotni zaokroženosti preiskave. Okusna Je oprema odra, režija nikjer ne popušča. Igra, ki si osvaja oder za odrom, je res v pravi čas prišla v Ljubljano. Zato ne želimo samo šentjakobskemu odru, da bi imel vrsto razprodanih dvoran, marveč zaradi perečih problemov, ki jih nakazuje ta igra, lahko priporočimo vsakomur, da se danes ali jutri ali pa prihodnjič odzove povabilu šentjakobčanov. —t— n— Novosti z živilskega *Tga. Včeraj so na živilskem trgu tržni organi izvedli temeljito reformo v porazdelitvi tržnih prostorov. Doslej so bile namreč domače prekupčevalke kar pomešane s kmeticami in je zaradi tega prišlo med gospodinjami večkrat do velikih razburjanj in zdražb. že ponovno se je zgodilo, da so domače prekupčevalke kupovale perutnino ln jajca na samem trgu od kmetic ter se je zaradi tega blago seveda podražilo. Zdaj je tržno nadzorstvo napravilo konec ne rednostim in je prestavilo ljubljanske prekupčevalke perutnine in jajc na zahodni otok trga k mesarskim stojnicam, kmetice pa so dobile svoj določeni prostor na nasprotnem, vzhodnem otoku na robu trga. Ta ukrep je povzročil hudo razburjenje med ljubljanskimi prekuupčevalkaml in so celo grozile, da bodo odpovedale obrtne liste. Tudi so se 1z protesta upirale plačati tržnico. Vse to razburjanje pa prav za prav nima resnega povoda, saj je njihov novi tržni prostor prav tako dober ln rentabilen ko vsi drugI. Tako doživi živilski trg skoraj vsak dan novo senzacijo in ne mine brez razburljivih dogodkov. — Včerajšnji ribji trg je bil precej skromen in je prav za prav čudno, da v brezmesnih dnevih gospodinje ne segajo bolj pridno po ribah. Naprodaj je bilo nekaj sardelic po 16 do 20 din kg. Sardele so pro-ajali po 26 din. Izmed morskih rib so prodajali po isti ceni salpe. Sekano tu-novo meso so kupovali po 40 din. Med sladkovodnimi ribami so prevladovale ščuke, ki so bile po 20 in 22 din kg- Na prodaj so bile tudi žive postrvi, ki so jih prodajali po 40 din. »Iz Prešernovih 2. dec. v operi! u— Društvo Kazino bo imelo svoj redni občni zbor v sredo dne 9. decembra 1940 cb 18. uri v društvenem poslopju, klubska soba kavarne Zvezda, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo in predlogi ravnateljstva, 2. odobritev računov preteklega leta, 3. poročilo in predlog revizorjev, 4. volitev 8 članov ravnateljstva, 5. volitev 2 revizorjev, 6. določitev članarine, 7. odločitev o event. samostojnih predlogih, 8. slu-čajnosti. Vsi člani društva se vabijo, da se občnega zbora udeleže. u— »Iz Prešernovih dni«. Za svojo dobrodelno prireditev je Kolo jugoslovenskih sester pridobilo dve dejanji iz drame, ki jo snuje priznana pisateljica lika Vaštetova, dobra poznavalka Prešernove dobe. Prvo izmed teh dejanj »Mali človekoljub«, je iz prijaznosti prevzel šentjakobski oder, kar že jamči kar najboljši uspeh. PRIMERNA DARILA za društvena Miklavževaaf a »Maček v vrešf« stane samo Din 2.— v katerem je vrednost tudi do Din 10.— pri Foto Tonristu Lojze šsiraeu LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 8 in v podružnici PREŠERNOVA ULICA 9, poleg gl. pošte Literami klub v Ljubljani je imel dne 16. t. m. ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: Cene Kranjec za predsednika, Ivan čampa za tajnika in Jože Dular za blagajnika. V odboru so tudi Severin šali, France Nov-šak, Jože Kastelic in Bogomil- Magajna. u — Preselitev mestnega socialno političnega urada. Ker se vsi odseki mestnega socialno političnega urada preselijo v poslopje Mestnega pogrebnega zavoda na Ambroževem trgu št. 7, ne bo uradovanja v sredo in četrtek 27. in 28. t. m. Pač pa prično vsi odseki tega urada prihodnji petek poslovati že v novih prostorih na Ambroževem trgu št 7. u— Tvrdka Šinkovec Soss nasl. Ljubljana, Mestni trg 18, vljudno vabi cenjeno občinstvo na razstavo v nedeljo, dne 24. novembra. (—) u— Starši, ki žele razveseliti svoje malčke z obiskom sv. Miklavža in njegovim spremstvom na domu v Ljubljani, naj čimprej sporoče svoj cenjeni naslov upravi »Jutra« zaradi dogovora. (—) u— Hišni posestniki, kateri imajo enega ali več solastnikov, naj se nemudno zgla-sijo v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, zaradi znižarja dopolnilnega davka pri zgrada-rini. (—) u— O normalizaciji v zvez; z načrtnim gospodarstvom bo predaval profesor beograjske univerze g. inž. Pavle Vasič v okrilju »Društva inženjerjev v Ljubljani« v torek 26. t. m. Pričetek predavanja je točno ob 17. v društveni predavalnici, Kongresni trg l/H. Vabimo vse člane in po njih vpeljane goste na to zanimivo predavanje predsednika jugoslovenskega komiteja za normalizacijo. Po predavanju, na katerem bodo dana pojasnila o organizaciji ustanov za normalizacijo, je strokovna debata zaželena. u— Vrsta nesreč. V bolnišnico so pripeljali hudo poškodovanega 40 let starega trgovca Jožeta šutarja, ki se je ponesrečil na kolodvoru v Vižmarjih. Peljal se je v četrtek zvečer z gorenjskim vlakom ter na postaji v Vižmarjih padel iz vagona na tla tik preden se je vlak ustavil. Pri padcu se je močno pobil po obrazu in rokah in ga čaka dolgotrajno zdravljenje. — 71etni delavčev sin Branko Ogorevc, stanujoč na Livadi, je pri igri padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — 331etno postrežnico Franio Gabričevo iz šiške je na cesti popadel pes neznanega lastnika in jo tako občutno ugriznil v desno roko, da se je morala zateči v bolnišnico po pomoč. — V Dobrniču na Dolenjskem so fantje streljali z možnarjem, ki pa je prezgodaj eksplodiral ter je ves naboj bušil 251etnemu Viljemu šuštaršiču naravnost v obraz, šušter-šičeve poškodbe so težke, vendar ni nevarnosti, da bi izgubil vid. — Na 341etnega zidarja Ludvika Permeta, zaposlenega pri Tomažičevem gradbenem podjetju, je pri delu na novi stavbi na Mirju padel na glavo hlod in ga težko poškodoval. u— Tatvine v kavarni. Včeraj zjfctraj so natakarji v kavarni »Prešeren« ugotovili, da jim je bilo iz predala v kavarni ukradenih za nekaj stotakov gotovine. Nihče ne ve, na kakšen način se je to zgodilo. Najbolj verjetna je še domneva, da se je tat v pretekli noči po napovedi policijske ure skril v lokalu, iztaknil denar ter se potlej šele zjutraj na neopažen način izmuznil na prsto. Policija je uvedla preiskavo. * Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ulica 29. oktobra 7/1, telefon 41-52. u— M°deren čoln z rdečim trebuhom je bil zajet na Fužinah pri Ljubljani. Lastnik ga dobi na Fužinah štev. 18 pri g. Pavčlftu. II— Za hromega, revnega obrtnika bi občina rada kupila rabljen tricikel in prosi ponudbe na socialni urad. INSERmAJrcVil^U^ Trdna povezanost vseh Jugoslovanov Ljubljana, 22. novembra. Predstavniki in člani nacionalnih prosvetnih, vzgojnih in kulturnih društev, med drugimi sokolstva, Zveze kulturnih društev, narodno obrambnih, bojevniških in omladinskih organizacij so ugotovili, da je bitoljska nesreča prepričevalno pokazala popolno povezanost vseh Jugoslovanov v teh težkih dneh. Tudi odločne besede hrvatskega bana so bile prežete istega spoznanja. Ob tej priliki so slovenski nacionalni prosvetni in kulturni delavci ponovno izrazili svoje trdno prepričanje, da je edinstvo Slovencev, Hrvatov in Srbov najtrdnejši temelj naše narodne svobode in neodvisnosti. Zato so odločeni čuvati našo svobodno Jugoslavijo pod vodstvom narodne dinastije Karadjordjevičev povsod in vedno z vsemi silami, v zavesti, da sta velja naroda do svobode in pripravljenost na vse žrtve najmočnejše orožje v borbi za kralja in domovino. Iz Maribora a— Upravnik dr. Brenčlč v Beogradu. V Beograd se je odpeljal upravnik Narodnega gledališča v Mariboru dr. R. Brenčič, da na pristojnih mestih posreduje za izenačenje Maribora glede subvencije z ostalimi gledališči iste stopnje. a— Pripravljalni odbor za ustanovitev pevskega društva »Kolo« v Mariboru sklicuje ustanovni občni zbor za nedeljo 24. L m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Ljubitelje lepe pesmi vabimo, da se občnega zbora udeleže. (—) a — Spremembe na avtobusni progi glavni kolodvor - vojašnika kralja Petra. Z današnjim dnem odide avtobus na tej progi zjutraj ob 6.15 od postajališč Stritarjeva ul. - vojašnica kralja Petra proti kolodvoru, z glavnega kolodvora pa ob 6.30. Zvečer odhaja zadnji avtobus z glavnega kolodvora ob 22.20, s končnih postajališč vojašnica kralja Petra - Stritarjeva ulica pa ob 22.35. Vozni red avtobusov na tej progi se torej ne spremeni, ampak le odhod avtobusa zjutraj namesto dosedaj ob 6.15 z glavnega kolodvora, po novem ob 6.15 s postajališč Stritarjeva ulica - vojašnica kralja Petra. Dokler je ukinjen vlak, ki prihaja v Maribor iz Ptuja ob 21.48, ne vozi avtobus ob nedeljah in cerkvenih praznikih z glavnega kolodvora ob 22. uri. a— Skoraj 400.000 din v prid najbed-nejših. Znano je uspešno in plemenito delo postaje oz. stanice za socialno skrb rekon-valescentnih delavcev v Mariboru. Postajo vodi poseben kuratorij, v katerem so zastopniki delodajalskih in delojemalskih organizacij ter karitativnih društev, ki je bil letos tretjič obnovljen. V tretjič je bil soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Ivan Jančič. Iz poročil na seji kuratorija je razbrati, da je zbrala stanica v teku svojega obstoja 378.317 din v prid najbed-nejših, skoraj ravno toliko denarja, pa je bilo razdeljenega med rekonvalescente v času, ko so upravičencem potekle zakonite dajatve pii OUZD. Predsednik g. dr. Jančič se je ob tej priliki v imenu obdarova-nin iskreno zahvalil vsem podjetjem in delavstvu, ki so podpirali stanico s prostovoljnimi prispevki. a— Nedelja v gledališču. Jutri popoldne »Na cesaričin ukaz«, zvečer »Na dnu«. Za to predstavo veljajo znižane cene. Drevi zadnjikrat in ob znižanih cenah j>Cyrano de Bergerac«. a— Naši železničarji za bitoljske žrtve. Pri vodstvu delavnice državnih železnic v Mariboru in njeni podružnici v Ptuju so pričeli med delavstvom in uradništvom s plemenitim zbiranjem prostovoljnih prispevkov za bitoljske žrtve. Doslej so zbrali 4300 din, ki so bili izročeni upravi našega lista v Mariboru. Plemeniti vzgled bratskega sočustvovanja zasluži priznanje. toplo pohvalo ter vzbuja vzgled k posnemanju. a— Delavstvo gozdarskega urada grofa S. Attemsa v Slovenski Bistrici je darovalo Protituberkulozni ligi v Mariboru 262 din. a — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši jutri v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Martin Horvat, Tržaška cesta 13, javna bolnišnica. a— Čigava je mast? Studenški orožniki so zajeli nekega 211etnega Ivana Leva-niča iz Selnice ob Dravi, ki ie ponuial raznim strankam v nakup mast po 12 din za kg. Priznal je. da je mast ukradel in sicer zaboj s 25 ka masti s tovornega avtomobila med počasno vožnjo na klancu med Kamnico in Selnico. Okoli 10 kg masti ie podaril nekemu prijatelju, ostalo mast je prodajal. Pri njem so našli še 10 kg masti. Oškodovanec nai se javi pri studenških orožnikih. a— Ob motorno kolo. Šoferju Alojziju Brglezu z Meljske ceste 57 je izginilo izpred poslooja OUZD motorno kolo z evid. štev. 2-3638. vredno okoli 5000 din. Kolo je znamke »DKW«. a— Specialist na ure. Tukajšnja policija je zajela 28!etnega trgovskega potnika Otona Krecenbaherja iz Celja, ki se je v svojih tatinskih skominah specializiral na to, da je v nekaterih urarnah pod pretvezo nakupa izmaknil zapestne ure. je obenem gode/vala. Jubilantka se je rodila 19. novembra 1860 v Črnomlju kot hčerka uradnika in poznejšega trgovca Ko-tina. Dne 12. januarja 1879 se je poročila v Črnomlju z notarjem Antonom Kupljenem, ki je bil po rodu iz Št Jurija ob Ščav-nici. V Kupljenovem domu v Črnomlju je zlasti v počitnicah mnogo dijakov uživalo gostoljubnost in tudi reveži so tam našli vedno podporo. Leta 1898 se je notar Kupljen preselil s svojo rodbino iz Črnomlja v Celje in otvoriil tukaj notarsko pisarno. V Gregorčičevi ulici v Celju je zgradil dve veliki in lepi hiši. Leta 1902. ga je mnogo prezgodaj ugrabila smrt Pokojni notar Kupljen je bil odločno naroden in znača-jen mož. Narodna zavest in značajnost odlikujeta tudi njegovo vdovo, jubilantko go. Elizabeto. Svoje o-troke je vzgojila strogo v nacionalnem duhu. Hčerka ga Slava je soproga upokojenega kaznilniškega ravnatelja in kapetana g. Fischerja v Celju, hčerka ga. Zora pa je soproga upokojenega višjega železniškega uradnika g. Zajca v Ljubljani. Sir Mirko, ki je živel kot upokojen železniški uradnik v Celju je lani umrl. Ge. Kupljenovi, ki uživa med prebivalstvom iskreno spoštovanje, prisrčno čestitamo k lepemu jubileju in ji želimo da bi jo zdravje in zadovoljstvo spremlljala tja do skrajnih mej človeškega življenja! e— Nov član mestnega sveta. Sodnik upravnega sodišča dr Ivan Mlinar je podal ostavko kot č!!an mestnega sveta in pravni referent. Namesto njega je imenovan za člana mestnega sveta odvetnik dr. Zdravko Kalan e— Koncert Celjskega okteta se prične drevi ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma. Na sporedu so slovenske umetne pesmi. Obeta se lep umetniški užitek. e— Davčne prijave za zgradarino. Društvo hišnih posestnikov za Celje m celjski srez obvešča svoje članstvo, da je odmera zgradarine iz 1. 1940. v smislu odloka finančnega ministra podaljšana za 1 1941. in da je poziv za vložitev prijav za zgradarino v času od 1. do 30. novembra razveljavljen. Prijave morajo vložit' samo oni novi hišni posestniki, ki jim je billa zgradarina odmerjena za vse leto 1940 e— Regulacija mesta Celja Tehnični oddelek mestnega poglavarstva v Celju je iz-gotovil idejno skico regulacijskega načrta za mesto Celje. To idejno skico bo občina predložila gradbenemu ministrstvu v odobritev. e— Zaposlovanje vojnih invalidov. Invalidski oddelek ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je izdal naslednje navodilo: »Obveza za zaposlitev vojnih invalidov po uredbi o vojnih invalidah in ostalih vojnih žrtvah se ne nanaša same na vsa javna in nejavna, od države koncesionirana in subvencionirana podjetja, temveč tudi na vsa ostala nejavna podjetja, ne glede na to, ali so ali niso konce-sionirana ali subvencionirana od države. V poštev prihajajo samo ona podjetja, v katerih je zaposlenih najmanj 10 oseb.« — Mestno poglavarstvo opozarja podjetja na ta določila. e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel jutri zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesta. e— Miklavž bo obiskal otročičke po domovih tudi letos. Prijave se sprejemajo do 3. decembra v Gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva. e— Požar v Braslovčch. Včeraj okrog pol 6 zjutraj se je iz neznanega vzroka vnelo gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Ivana Rossneria v Braslovčah. Plameni so kmalu zaieli vse poslopje. Gasilcem je uspelo rešiti iz gorečega poslopja živino in nekaj gospodarskega orodja. Gospodarsko poslopje je z zalogami žita. sena in slame vred j>ognrel" do tal Ker je stalo poslopje skoraj sredi trga. je bila velika nevarnost, da se požar razšir na sosedna poslopja. Požrtvovalni gasilci pa so to preprečili. Škoda znaša okrog 300.00f din in je le delno krita z zavarovalnino e— Po povratku iz bolnišnice si je spet zlomila ozdravljeno nogo. V celjski bolnišnici se je zdravila več tednov 36-letna rudarjeva žena Angela Šalomunova s Kalobja, ki si je bila Zlomila nogo. V nedeljo so ji v bolnišnici vzeli nego iz mavca, nakar se je Šalomunova vrnila na Kalobje. Doma pa je padla in si zlomila zaceljeno nogo na istem mestu, kjer si jo je bila zlomila prvikrat. — V četrtek je padel 38-letni posestnik in trgovec Josip Žolgar s Pristave na cesti v Celju tako nesrečno s kolesa, da je dobil pretres možganov — 38-letni dninar Alojz Praprotnik z Lopate se je po nesreči obstreilil s samokresom v levo dlan. Ponesrečenci leže v bolnišnici. f vo Naš denarni trg in vprašanje notranjega posojila Iz Celja e— Slaimostni koncert v proslavo praznika zedinjenje bo 1. decembra ob 20. v Mestnem gledališču. Spored bo zelo pester. Slišali bomo skladbe domačih in tujih skladateljev za pevce-soliste, za godalni kvartet, za moški in mešam zbor a cappella in in s klavirjem. Da bo izvedba kvalitetna in na dostojni umetniški višini, jamčijo prireditelji Glasbena Matica, Celjsko pevsko društvo, »Celjski Zvon« in pevsko društvo »Oljka«. Ker bc koncert v proslavo našega največjega državnega praznika in ker želi združiti k dostojni manifestaciji vse in vsakogar brez razlike stanu in mišljenja, ne bodo ponujali vstopnic po hišah in lokalih, temveč so od danes v predprodaji po znižanih dramskih cenah v knjigarni K. Goričarja vdo^e na Kralja Petra cesti. e— 80-letnica gospe Elizabete Kupljenove. V torek je dopolnila vdova po notarju ga. Eilizabeta Kupljenova v Celju 80. leto in Iz Zagreba poročajo, da bo vlada posvetila večjo pažnjo organizaciji denarnih zavodov, kar ji bo omogočeno, ker ima sedaj večji vpliv na Narodno banko. V zadnjih letih naše banke niso mogle vršiti svojih nalog v pogledu kreditiranja gospodarstva. Zlasti v zadnjem času gledajo predvsem na to, da povečajo svojo likvidnost. Država pa sedaj potrebuje sredstva za najavljena velika javna dela. Na konferencah, ki jih je imel finančni minister dr. šutej s predstavniki denarnih zavodov, je bilo ugotovljeno, da se želijo banke čim prej rešiti zaščite, da si zopet pridobijo polno zaupanje vlagateljev. Zato je pričakovati, da bodo v tem pogledu izdani potrebni ukrepi, g katerimi naj se omogoči, da bo tesavriran denar prišel v banke, šele ter.aj, ko bo ta naloga izvršena, je misliti na to, da bo država preko bank najela notranje posojilo. Trenotno pokriva država svoje tekoče potrebe z izdajo svojih blagajniških zapisov. Kontingent za te zapise je bil v teku let povečan na 2 milijardi. Iz statistike je razvidno, da je vedno manj interesa za zapise z daljšo dobo. Tako je znesek 3me-sečnih državnih blagajniških zapisov od konca lanskega leta do 15. avgusta narasel od 1152 na 1636 milijonov, medtem ko je znesek mesečnih zapisov nazadoval od 195 na 117 milijonov, znesek 12mesečnih zapisov od 471 na 259 milijonov in znesek 21etnih zapisov od 167 na 86 milijonov. Vsota izdanih blagajniških zapisov z daljšim rokom nazaduje, čeprav je obrestna mera višja. To je posledica razmer, v katerih živimo. Te razmere silijo denarne zavode, da držijo velike rezerve v svojih blagajnah, ker morajo biti pripravljeni za večje dvige. Na drugi strani pa se je v zvezi z naraslimi cenami za nepremičnine bistveno zboljšala boniteta terjatev denarnih zavodov, zlasti terjatev, ki so hipotekarno zavarovane. Banke so o priliki prenosov nepremičnin realizirale mnoge terjatve, ki so bile prej deloma dubiozne. Blagajniška sredstva 20 največjih bank, ki so znašala ob koncu septembra narasla že na 814 mi-ob koncu septembra narasle že na 814 milijonov din, kar kaže znatno povečano likvidnost. Na žirovnih računih pri Narodni banki, pa so imeli vsi denarni zavodi ob koncu septembra 640 milijonov din nasproti 321 milijonom ob koncu letošnjega aprila. Skupni znesek hranilnih vlog pri bankah in hranilnicah, ki je ob koncu aprila padel na 9749 milijonov, se je do konca avgusta zopet dvignil na 10 180 milijonov. Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji Te dni smo objavili podatke o gibanju zaposlenosti v Sloveniji v mescu septembru. Zdaj smo prejeli še Suzorjevo statistiko o gibanju števila zavarovancev za vso državo, toda šele za mesec avgust. Od julija do avgusta se je število zavarovancev povečalo za 16.883 (lani je znašalo povečanje 21.019) in je bilo v avgustu pri vseh krajevnih organih povprečno zaposlenih 766.599 delavcev in nameščencev. V mescu avgustu je skupno število zavarovancev po daljši dobi prvikrat padlo pod število v ustrezajočem mescu lanskega leta in je bilo letos v avgustu za 1272 zavarovancev manj nego lani. Na področju dravske banovine, banovine Hrvatske in na področju ostalih banovin je znašalo v avgustu skupno število zavarovancev v primeri z letošnjim januarjem: januar avgust razlika Slovenija 101.117 121.530 +20 % ban. Hrvatska 209.133 237.391 +13.5% ostale banovine 340.794 405.954 +19 % Od letošnjega januarja se je število zavarovancev sezonsko najmanj povečalo v banovini Hrvatski, medtem ko je v Sloveniji in v ostalih banovinah prirastek skoraj enak, vendar je treba upoštevati, da so sezonske fluktuacije v Sloveniji vedno največje. Od skupnega števila 121.530 zavarovancev v Sloveniji je v avgustu odpadlo na OUZD v Ljubljani 110.316, na bolniško blagajno TBPD 10.287 in na bolniško blagajni zagrebškega Merkurja 927. Od posameznih panog je zabeležen največji prirastek v primeri z lanskim avgustom pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb (za 11.212), v kovinski in strojni industriji (za 5223) in v tobačni industriji (za 2679). V tekstilni industriji pa je bilo v avgustu za 5070 delavcev ah za 8% manj nego lani, v industriji gradbenega materiala za 4949 ali za 12% manj, v industriji za predelovanje lesa za 3863 ali za 16.7% manj in v usnjarski industriji za 2473 ali za 10.7%. Od posameznih okrožnih uradov kažejo največji prirastek nasproti lanskemu letu okrožni uradi v Petrovgradu (za 10.8%), v Nišu (za 5.4%) in na Sušaku (za 5.0%), največji padec pa beleži okrožni urad v Skopi ju (za 4.9%). Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala v avgustu v vsej državi 25.65 din, t. j. za 3 din ali za 12.2% več nego lani (v Sloveniji je znašala 29.30 din ali za 16.7% več nego lani). Celotni zavarovani zaslužek pa je znašal v vsej državi v avgustu 529.9 milijona din (lani 473.4), od tega odpadlo na dravsko banovino 91.3 milijona din, na banovino Hrvatsko 171.3 in na ostalo področje države 267.3 milijona din. Prehodne določbe za kontrolo izvoza lesa V zvezi z našimi včerajšnjimi informacijami o potrebni reviziji naredbe o kontroli izvoza lesa in v zvezi s konferenco v direkciji za zunanjo trgovino, je direkcija za zunanjo trgovino izdala naslednje pojasnilo: Trgovinski minister je predpisal prehodni režim za Izvajanje novih predpisov o kontroli izvoza lesa in gozdnih proizvodov. Izdal je odlok, ki določa, da je le za izvoz drv, celuloznega lesa in oglja že sedaj potrebno Izvozno dovoljenje direkcije za zunanjo trgovino ln brez tega dovoljenja carinarnice ne bodo izvršile izvoznega carinjenja. Pri izvozu vseh ostalih vrst lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov zadostuje do 30. novembra potrdilo o zavarovanju valute, kolikor je bilo izdano po dovoljenju devizne direkcije Narodne banke pred 20. novembrom. Od 1. decembra naprej pa bo tudi za izvoz vseh vrst lesa, lesnih Iz- delkov ln gozdnih proizvodov potrebno Izvozno dovoljenje direkcije za zunanjo trgovino. Zato priporoča direkcija izvoznikom, da takoj zahtevajo od direkcije za zunanjo trgovino Izvozna dovoljenja. V prošnjah naj do nadaljnjega navedejo le one podatke, ki so jih tudi doslej predlagali devizni direkciji Narodne banke, ko so zahtevali dovoljenje za zavarovanje valute. Nakladanje izvozu namenjenih pošiljk lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov sploh se lahko do nadaljnjega vrši brez izvoznega dovoljenja direkcije za zunanjo trgovino. Prošnje za izvozna dovoljenja Je treba kolkovati s kolkom za 10 din in priložiti kolek 20 din za rešitev. Pri izdaji Izvoznega dovoljenja pobira direkcija posebne takse, predpisane z odlokom trgovinskega ministra. Gospodarske vesti => Organizacija izvoza v prekomorske države. Prometni odsek direkcije zuna- njo trgovino opozarja izvoznike, ki bi radi izvažali v Severno ali pa Južno Ameriko, da takoj pošljejo prijave direkciji za zunanjo trgovino, prometnemu odseku (Beograd, poštni predal 818). V prijavi morajo navesti količino in vrednost blaga ter ameriškega kupca. Ko bo direkcija za zunanjo trgovino imela podatke o količinah, razpoložljivih za izvoz, bo začela organizirati naš izvoz v prekomorske države. - - Prošnje za podaljšanje roka za prodajo starega jedrnatega mila. Kakor smo že poročali, je ministrstvo za trgovino ln industrijo odobrilo podaljšanje roka za prodajo trdega jedrnatega mila (po točki 1., čl. 3 norm za milo), in sicer za 30 dni (do 2. jan. 1941), ker nekatere trgovine še niso razprodale tega mila kakor tudi grobega mesarskega mila v smislu naredbe za izdelovanje mila od 30. septembra 1940 (SI. 1. št 518/81). Trgovine, ki Se Imajo to vrsto mila, so dolžne priiaviti zalogo prvostopnemu nristojnemu oblastvu s točno označbo količine in vrste mila in za* prositi odobritev za nadaljnjo razprodajo. Prvostopna obča upravna oblastva smejo podaljšati rok za razprodajo te vrste mila za največ 30 dni potem ko ugotovi točnost prijave. Po zatrdilu ministrstvu se ta rok ne bo več podaljšal. — Izvoz krompirja, čebule in česna ne bo monopoliziran. Kakor smo poročali, je direkcija za zunanjo trgovino pripravila načrt naredbe o kontroli izvoza krompirja, čebule in česna, po katerem naj bi Prizad. Posod, Prevod in direkcija za zunanjo trgovino dobili monopol za izvoz teh proizvodov. Kakor sedaj poročaio iz Beograda, je na intervencijo prizadetih izvoznikov opuščen načrt mononolizacije izvoza in bo uvedena samo kontrola izvoza, tako da bodo razpoložliivo blaeo lahko z izvoznim dovolien-em izvažali izvozniki. = Kontro"a cen je razširjena na odpadke iz gumija in staro gumijasto obutev. Na podlagi čl. 1 uredbe o kontroli cen od 5. februarja t. 1. sta trgovinski in socialni minister sklenila, da se bo kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen razširila na staro gumijasto obutev ln na gumijaste odpadke, lzvzemši avtomobilske zunanje ln notranje gume. V smislu odstavka 4., čl. 3 uredbe o kontroli cen bo vlada lahko maksimirala ceno teh predmetov za vso državo. = Prepoved kuhanja žganja lz koruze. Davčni oddelek finančnega ministrstva objavlja, da je v zvezi z razpisi od 29. julija 1936 in 19. maja 1939 odredil poostreno kontrolo finančnih organov glede kuhanja žganja in koruze in drugih proizvodov žita. Ministrstvo je ugotovilo, da je kuhanje žganja in drugega žita zavzelo velik obseg, iz česar sklepa, da organi finančne kontrole ne posvečajo dovolj pažnje, da tako kuhanje žganja odkrivajo ln onemogočijo. = Uvoz 3000 ton turškega bombaža je oproSčen poslovnega davka. V »Službenih novinah« je izšla uredba o spremembah in dopoluitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki določa, da se Nabav-Ijalna zadruga industrijcev kraljevine Jugoslavije v Beogradu oprosti plačila skupnega poslovnega davka na 3000 ton surovega bombaža, ki ga bo uvozila na podlagi pogodbe, sklenjene 15. avgusta t. 1. z Agrarno banko republike Turčije pod pogojem, da se nakupljeni bombaž razdeli med Industrijska podjetja pod nadzorstvom direkcije za zunanjo trgovino. V ta namen mora direkcija dostaviti carinarnici seznam podjetij, katerim se dodeli ta bombaž z navedbo količine. Ta seznam ima prej odobriti finančno ministrstvo. Gornja uredba ima samo formalni značaj. Predilnice so pri uvozu bombaža oproščene poslovnega davka na bombaž, ne pa ostali uvozniki. Ker pa je Nabavljalna zadruga v svojem imenu kupila bombaž, bi morala po strogem besedilu zakonskih predpisov plačati poslovni davek, čeprav je bombaž namenjen le predilnicam. Zato je bila potrebna sprememba uredbe. = Tudi pri prodaji moke Prizadu in pogodu se mora zaračunati skupni davek na poslovni premet. Združenje mlinske industrije je obvestilo davčni oddelek finančnega ministrstva, da kupujeta Prizad v Beogradu ln Pogod v Zagrebu moko od mlinov tako, da ne priznavata fakturiranje skupnega davka. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo. da je po odstavku 2., čl. 3 zakona o skupnem davku na poslovni promet davčni zavezanec dolžan pri prodaji blaga navesti v računu posebej skupni davek ln luksuzni davek. Izjema velja samo pri dobavi blaga državnim in samoupravnim ustanovam. Med temi ustanovami pa nista ne Prizad ne Pogod, zato je treba tudi pri računih o prodaji blaga Prizadu in Pogodu posebej navesti skupni davek. = Izvoz 6000 ton elektrolitlčnega bakra v Rusijo, po trgovinski pogodbi z Zvezo sovjetskih socialističnih republik moramo Rusiji dobaviti tudi določene količine bakra. Te dni je odpotoval lz Beograda v Bor predstavnik ruske trgovinske delegacije g. Antošin. da v imenu sovjetske ustanove za uvoz kovin uredi vprašanje dobave 6000 ton rafiniranega katodnega bakra pridobljenega v napravah za elektrolizo bakra v Boru. = Dobave. Direkcija drž. rudnika Senj-ski rudnik sprejenA do 10. dec. ponudbe za dobavo kompletne centrifugalne sesal-ke. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 27. novembra ponudbe za dobavo železa, železne pločevine, zakovic, okovja, jeklenih cevi, svinčenega akumulatorja, ogledal in lesenih sodov, do 28. nov. za dobavo steklenega papirja in li-noleja, do 29. nov. za dobavo orodja in gumocevnega kabla, do 2. dec. za dobavo strojnega in plavljenega Jekla, jermenja, zrnatega železa, jeklene pločevine ln zakovic, lanenega sukanca ter ventilatorjev z električnim motorjem, do 4. dec. za dobavo ščetk, železnih in jeklenih cevi, ventilov iz medi in električnih žarnic, do 5. dec. za dobavo steklene in porcelanaste posode, do 6. dec. za dobavo sirkove slame, jeklene pločevine, zakovic, emajl-laka, kita, barv, vezanega lesa lz bukovine in azbestnih pokrival, do 9. dec. pa za dobavo lesenih držal iz drenovine, raznih ključev z maticami, ročnih električnih svedrov I. dr. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 444 (v Beogradu po 444). Premet ie bil še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 70 in v 80/o Blairovem posojilu po 100.50. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 172.05 — 175.25. New York 4425 — 4485. Čarih 1028.64 — 1033.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 212.78 — 215.98. New York 5480 — 5520. Curih 1271.10 — 1231.10 Curih. Beograd 10. Pariz 8.75. London 16.70. New York 431. Milan 21.75. Berlin 172.50. Madrid 40. Stockholm 102.75. Budimpešta 84. Sofija 4.75. Carigrad 3.50, Atene 3.00. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna ^koda 444 — 445 (444). 4% agrarne 57 den., 6% begluške 77 — 78.50. 6% dalm. agrarne 70 — 71.25 (70). 6°'o šumske 70 — 70.50 7% stabiliz. 95 den.. 7°'o invest 98 50 den. 7°/o Seligman 100.50 den.. 7% Blair 95 51 den.. 8°/o Blair 100.50 — 101 (100.50*. delnice: Narodna barka 6500 den.. PAB 190 den.. Trboveljska 370 — 380. Beograd. Vojna škoda 444 — 445 (444J, 4°/n agrarno 58 den.. 4n'n severne agrarne — (52.50). 6% begluške 77.78. 6^ dalm. agrarne 69.75 — 70.25. 6°'n šumsk-? 69.75 — 70 (69.75). 7% invest 99.50 den 7°'o Selisrman 101 den.. TU Blair 95 50 — "6. 8°/o Blair 100 den. (100.50). Narcdna banka 6500 den.. PAB 192 den. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago, 22. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 87.375. za mai 86.625. za julij 83.25; koruza: za dec. 63.375. za maj 63.50. 4- Winnipcg. 23. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 71.75. za mai 76. za iulij 77.75. + NovoSadska blagovna borza <22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo oakupne cene po uredbi. Oves: baški, sremski 320 — 322.50. Rž: baška 335 — 337.50: ban. 332.50 — 335. Ječmen: baški in sremski 342 50 — 345: pomladni 412.50 — 417.50. Koruza; baška sušena par. Indjija 266 — 268; par. Vršac 265 — 237. M°ka: franko mlin v dunavski ban. brez skupnega davka in vreč; »0« 620 — 640: krušna moka 35S. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: bašta in sremski beli brez vreč 427 50 — 432.50. Borze 22. novembra Na beograjski borzi je bil danes v grških bonih zabeležen nespremenjen tečaj 41.65 — 42.35 (brez prometa). Tečaji na svobodnem trmi se nadalje ravnalo po tečaju 56 (fin za dodat Ugodna sladkorna ! s tisa sta Madžarskem Budimpešta, 22. nov AA. (MTI). Spričo ugodne letine sladkorne repe na Madžarskem je vlada Dreklicala naredbo po kateri so gostje v slaščičarnah in kavarnah mogli kupovati slaščice samo s predložitvijo svoie sladkorne izkaznice. Velika kmetijska srazstava v Moskvi Moskva, 22. nov. AA. (Tass) Začele so se priprave za veliko kmetijsko razstavo spomladi leta 1941. Sovjetski novinarji v Pragi Praga, 22. novembra. AA (Štefanii. Na vabilo nemške vlade ie semkai prispela skupina sovjetskih časnikarjev Goste je <0 na postaji sprejel državni tajnik Frank kot zastopnik šefa češko-moravskega pro-tektorata. Pospeševanje ljudske prosvete v Rusiji Moskva. 22 nov. AA (Tass.) Po pravkar objavljenih statističnih podatkih so v Rusiji zgradili leta 1940 novih šol v mestih 220, v vaseh pa 1100 Zgradili so tudi 10 novih knjižnic. Vsega skupai so za gradnjo teh šol in knjižnic izdali 303 milijone rubljev. Roji kobilic okrog Peste Budimpešta, 22. nov. AA. (MTI). Blizu prestolnice so se po budimskih gričih pojavili večji roji kobilic. Njihovo število pa še zdaleč ni tolikšno, kakor je bilo v istem kraju pred 15 leti. Skoda je neznatna H A D Sobota, 23. novembra Ljubljana. 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila — 7.15: Veseli zvoki (plošče).— 12: Vesele plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila — 17: Otroška ura: Nastop otrok (gdč. SI. Vencajzova). — 17.30: Od bajke do bajke (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Protiletalska zaščita (dr. Joško Pezdirc). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Polke in valčki (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: J. Vom-bergar: Pod drobnogledom (člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Beograd. 19 40: Z Ohridskega jezera. — 20.45: Pevski koncert. — 22: Lahka glasba. — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb. 17.15: Koncert orkestra. — 20: Lahka glasba, — 21: Romantična glasba. — 22.10: Plesna muzika. — Praga. 19.30: Koncertni večer. — Sofija. 19.50: Lahka glasba. — 20: Beethovnove komorne skladbe. — 22.05: Bolgarske pesmi in plesi. — Berlin. 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Mali orkester. — 23.10: Nočni koncert. — Rim. 20.40: Orkestralni koncert. — 22.10: Pesmi in klavirske skladbe. — 22.10: Vesela muzika. f 1JLM 1HJUUUUUUUUI ILUO 11 If HT IT H O") Postani in ostani član Vodnikove družbel splozivnih strojev v Angliji Coventry, smeš. Birminghama — tisoč, več drugih industrij sama tvornica zaposluje 11 pa po 10 tisoč delavcev Skoraj v zemljepisnem središču brit-skega glavnega otoka leži mesto Coventry, ki so nemška letala te dni nanj izvršila strašen napad, še 1. 1880 je štelo to mesto pičlih 45.000 prebivalcev, potem pa je v zvezi z odkritjem eksplozivnih motorjev tako naglo naraslo, da je štelo 1. 1921. že 146.00 prebivalcev, danes pa jih ima preko 200.000. V Coventryju so nakopičene tovarne vseh mogočih vrst, ki se bavijo z izdelavo letalskih motorjev, ogrodij, sestavnih delov iz lahke kovine, jeklenih verig, avtomobilskih motorjev in motornih koles. Njegovo območje se nadaljuje z neprekinjeno verigo naselij do sosednega Eirminghama, I ki šteje sam nad milijon prebivalcev. Velikanske tovarne so nastale sredi delavskih naselbin, tako da ob prihodu z vlakom ne vidiš drugega nego neskončno morje nizkih, umazanih stanovanjskih hiš, nad katerimi se dvigajo stotine tovarniških dimnikov. Mesto zagrinja neprestano gost oblak dima, slabi zrak se očituje na bledih obrazih prebivalcev. Ena sama izmed teh tovaren, delavnice družbe Armstrong-Withworth v osrčju mesta, je imela 1936. zaposlenih že okrog 11.000 delavcev, družbi Anglo-Daimler in Rolls-Royce Motor Works pa zaposlujeta vsaka po 10.000 delavcev. Približno enaka števila delavcev imajo tovarne Standard Motor Works, Humber Motor Cycles. Morris-Cowley Works in druge. Med ve-lepodjetji, ki izdelujejo sestavne dele za letala in avtomobile, je omeniti na prvem mestu Coventry Chain Company, ki ima isto tako okrog 10 tisoč delavcev in nameščencev. Coventry bi lahko primerjali s Plznom ali Creuzotom ali Essenom, le da se je angleško mesto omejilo zlasti na izdelavo letalskih in avtomobilskih motorjev. Tu nastaja in se obnavlja neprestano glavni del angleškega ta likovnega orožja Motorizirani topovi in protiletalski topovi, ki iih izdelujejo v Birminghanu ali Sheffiel-du, dobivajo tu svoje motorje, kolesa in gosenice. Enako važno je izdelovanje dinamov in Dieselovih motorjev, s katerim se bavijo tri tvrdke v Coventryju. Te stroje uporablja zlast britska pomorska sila za svoje podmornice. Angležev sil jer Kakor poročajo nemški listi iz Rima, je 16. t. m. veliko italijansko brodovje, sesto-ječe iz bojnih ladij, križark in rušilcev, zapustilo svoje oporišče, ker je bila dospela vest, da so britske pomorske vojne dovje ni hotelo opustiti te Drilike, da se sile na poti proti Italiji. Italijansko bro-pomeri z britsko mornarico. Upalo je, da bo nasprotnika sedaj končno dobilo za odločilno bitko. Ko so pa. kakor poročajo italijanski listi, ladje dospele do kraja, kjer bi se moral po vseh človeških računih zgoditi spopad obeh brodovij, se je izkazalo, da so se bili Angleži spet obrnili in izognili bitki. ce se ne ves, znaj izveš: da je Jonska banka, najvažnejši denarni zavod na Grškem, v osnovi ustanova angleškega kapitala; da je imela Italija proti koncu letošnjega leta 44,990.925 prebivalcev; da je bil v dunajskem procesu proti ko-rupcijskim metodam prejšnjega režima bivši minister Ludwig oproščen, dočim je bil ministrski svetnik Schier obsojen na dve in pol leti zapora; da je vlada v Vichyju 180 advokatom v Franciji prepovedala izvrševanje odvetniške prakse; da bo Rumunija poslala v Moskvo trgovinsko delegacijo; da je sovjetsko-finska komisija za določitev državne meje končala svoje delo in zaključila tozadevni zapisnik; da je v Florenci umrl sloviti pater Gui-do Alfani, izumitelj trepidometra; da se nahaja v Švici 30.000 francoskih internirancev, ki so v vojaški obleki prekoračili švicarsko državno mejo ob vojaškem zlomu svoje domovine; da morajo na Španskem kmetje ves žitni pridelek izročiti državi. Pristanišče v Draču z dvorcem bivšega kralja Zoga Po ruskem obisku v Berlinu Vtisi* kakor jih vidi »Frankfurter Zeitung" »Frankfurter Zeitung« piše o različnih vtisih, ki jih je napravil obisk Moilotova v Berlinu, in pravi: Tudi nasprotniki nemško-ruSkega sporazuma so morali priznati dobri potek prvega sovjetskega državnega obiska v narodno socialistični Nemčiji. Napori, da bi se vendarle našla kakšna dlaka v jajcu, so ostali brezuspešni, če meni neki londonski list, da je sumljivo, ker je Molotov razpravljal s Fiihrerjem v ruščini, kaže to samo, kakšnih malenkosti se mora že oprijemati angleška propaganda. Razen tega pa dokazuje to, kako netočno je poučen ta list, kajti načelnik ruske vlade se je v svoji mladosti učil sicer malo nemščine, toda po Japonci se vračajo domov Prizor ob odhodu nekega vlaka iz Hanoija v Francoski Indokini lastnih izjavah je imel le malo vaje v govorjenju in sedaj, po treh desetletjih, ne uporablja nikoli svojih jezikovnih remini-scenc. Londonski list vidi nadalje vzrok za to, da je dal Molotov prednost razpravljanju v ruščini, v tem, ker je hotel v svojem nezaupanju dati svojemu tolmaču čas. da zapiše pogovor besedo za besedo. Ne glede na to, da se važni državniški razgovori brez vsake vojne zvijače menda vedno zapišejo, podcenjuje list sposobnost ruskih tolmačev za stenografiranje pogovora v nemškem jeziku. V Moskvi navzoči tuji opazovalci, med njimi tudi zastopniki angleškega tiska, so videli z lastnimi očmi, kako veselo razpoložen se je vrnil vodja sovjetske vlade. Ko je v sijaju brnečih jupitnovk izstopil na moskovski postaji, Id je bila okrašena z zastavami, je sijal od zadovoljstva. Sprejemal je voščila tujih veleposlanikov in poslanikov z naravnim dostojanstvom. Povsod je bilo videti vesele obraze. Spremljevalci Molotova so se izražali navdušeno o svojih vtisih v Berlinu. Tudi med potovanjesm je obstajal tesen stik med Nemci in Rusi, Molotov je nemške diplomate, ki so ga spremljali, gostil s pravo rusko gostohjub-nostjo. Ko je stopal po peronu, se je ustavil z vsem svojim spremstvom še enkrat ob posebnem vozu nemškega veleposlanika in mu z njegovimi sodelavci vred prisrčno stisnil roko. Pozneje je bilo videti zunaj postaje male skupine Nemcev in Rusov, kl so si izmenjavali svoje vtise. Rusi so hvalili svoje bivanje v berlinskem gradu Belle-vueju- O letalskih napadih ali celo razdejanjih v Berlinu niso opazili ničesar. Z velikim zanimanjem so zasledovali pisanje nemških listov o obisku. A nemški gostitelji so oskrbovali tudi dopisnike moskovskih listov z veliko brzino. V ostalem Molotov tokrat ni bil prvič v inostranstvu. že 1. 1925. je bil v Berlinu. Z zanimanjem je ugotovil sedaj gradbene olepšave, ki je zanje dal pobude nemški vodja Postani in ostani član ^Vodnihove družbe! Grško-ltaHjansko bojišče Po včerajšnjem italijanskem in grškem uradnem vojnem poročilu so Italijani Izpraznili mesto Korico (Korčo), svojo glavno operacijsko bazo, v katero je nato vkorakala grška vojska Zakaj je bila Francija poražena Tudi ona ni bila pripravljena na vojno . • • Pariški »Mattn« objavlja zanimive podrobnosti o vzrokih francoskega poraza v sedanji vojni proti Nemčiji. Na neki seji francoskega parlamenta je izjavil tedanji letalski minister Guy de la Chambre, da Francija v septembru 1. 1938. zato ni napovedala Nemčiji vojne, ker ni francoska oborožena sila razpolagala niti z enim bombnikom... Tega je po pisanju »Matina« bil kriv min. predsednik Daladier, ki se je obnašal kakor da vse vidi in ve, v resnici pa je bilo marsikaj nasprotno. Nove naselbine v Rusiji Tass poroča iz Moskve, da je v zadnjih dvajsetih letih nastalo na ozemlju Sovjetske unije 354 novih mest in naselbin. Prebivalstvo teh krajev stalno narašča Nekatera mesta, n. pr. Karaganda, Magnitogorsk in Stalinogorsk imajo že po nad 150.000 prebivalcev. V bazenu Do-njeca in na Uralu pa je niz mest, ki imajo danes vsako od 50 do 100.000 prebivalcev. Smrt šefa italijanske policije V Rimu je po kratki bolezni umrl šef italijanske policije, 60-letni Arturo Boceherini Ko je tedanji francoski zunanji minister Bonnet ponoči 22. avgusta obvestil Daladiera, da bo naslednjega dne podpisan sporazum med Nemčijo in Rusijo, ga je Daladier zavrnil z osornimi besedami: »V bodoče prosim, da me ne motiš, kadar mi boš imel sporočiti takšne neumnosti!« Ob začetku sedanje vojne je Daladier prosil maršala Petaina za njegovo sodelovanje, toda Petain mu je baje rekel: »Kako se v takšnih razmerah drznete iti na vojno?« Petain je bil namreč poprej pregledal zaloge francoskega orožja in je spoznal, da je država nepripravljena. Daladier sam je baje pozneje izjavil: »Ce bi bil vedel, da Poljska ne bo zdržala nemškega navala, ne bi bil nikdar napovedal vojne Nemčiji« Medvedi v Pirenejih Na francoski in španski strani Pirene-jev se pritožujejo nad pravo medvedjo nadlogo. Zgodnji mraz je živali pregnal iz višin v doline, kjer napadajo sedaj v svojem gladu črede ovac, koz in drugih domačih živali, škode so med živalmi napravili že tolikšno, da so se v prizadetih občinah sestavile čete lovcev, ki so začeli nadlogo preganjati. ANEKDOTA Ko je bil italijanski pisec in politik Ferdinando Martini guverner Eritreje, ga je ostro napadel ravnatelj neke revije. Kmalu potem je moral ta Martinija prositi za neko uslugo. Ko je stopil predenj, se je skušal opravičiti zavoljo tistega napada, češ da je kriv podravnatelj revija »Takrat sem bil v tujini,« je dejal. »Ce bi bil navzoč, gotovo ne bi dovolil nekaj takšnega, toda moj podravnatelj je takšen idiot...« »Recite rajši podidiot!« je dejal Martini VSAK DAN ENA »Na pomoč, na pomoč! Bliža se mina!« (»El Alcazar«) H. Adama 60 LEPA ZAR07N.CA Detektivski roman =Se lahko zanesem, da me ne vodite za nos? Ali mi prisežete, da ne boste nikomur črhnili besedice?« Billu Masonu še vedno ni šlo v glavo, da je tako nepričakovano našel zaveznico. Kaj, če odhaja samo z namenom, da zavzdigne v hiši poplah? »Prisežem vam,« je odločno rekla Karolina. Ostro jo je pogledal, nato pa odgrnil zaveso pred balkonskimi vrati, da bi mogel v svojo sobo. Ko je izginil, je smuknila na hodnik in odhitela proti Ve-rini sobi. Poznala je sobo, ker je bila izprva namenjena zanjo. Luč je bila že utrnjena, na hodnikih je bila tema. Kdaj pa kdaj je padel skozi okno žarek mesečine, a to ni mnogo zaleglo. Karolina ni hotela prižgati luči, ker bi jo bil utegnil gospod Summers ali kdo drug opaziti in vprašati, kaj je, in bi bila potem v zadregi za odgovor. Ker je bil detektiv še v hiši, je imela občutek, da je odgovorna za varnost Billa Masona. Pahnila ga je bila v nesrečo, zdaj je morala vsaj gledati, da ga spravi odtod. Vsaka minuta je bila dragocena. Jadrno je hitela po tihih hodnikih, ki se ji še nikoli niso zdeli tako dolgi. Morala je biti previdna, le malo je manjkalo, da ni padla na neki stopnici, ki jo je prezrla, drugič pa je stopila na par čevljev, ki je stal nekoliko predaleč pred vrati neke sobe. To je seveda povzročilo ropot. Stopila je v senco in počakala, ali se bo kaj zganilo. Toda vse je ostalo tiho in Karolina je hitela dalje. Nazadnje je dospela do srednjega obhoda in prišla zgoraj mimo sobe gospe Neilsonove,kjer se je bila nesreča začela. Iz veže je prihajala na vrh svetloba. Krenila je na levo, kjer je ležala Verina soba. še previdneje se je plazila dalje. Po svetlem soju, ki je bil zdaj za njo, se ji je zdel hodnik še temnejši. Izkušala je hoditi po sredi, da ne bi zadevala ob reči, ki so utegnile biti nastavljene pred vrati kake sobe. Tedajci se je spotaknila, omahnila naprej in se znašla v naročju moža, ki jo je krepko privil k sebi. V prvem trenutku je bila tako prepadena, da ni mogla spraviti besedice iz sebe. »Robin Hood!« ji je zašepetal. Po tem ga je spoznala: bil je Peter Grey. Nihče drug je ne bi bil tako imenoval. Vsa moč jo je zapustila, on pa jo je še vedno držal. Bil je pri Bicker-tonu in jo je na povratku opazil, da prihaja, ker je njeno postavo svetli sij, ki ji je bil za hrbtom, razločno odražal. Usoda sama mu jo je bila privedla v roke. Za hip je docela pozabila, čemu je tu. Ime, s katerim jo je ogovarjal, jo je bilo zmedlo. »Mar veste?« »že davno.« je rekel. »Oh, izpustite me!« »Ne še! Že prej sem hotel govoriti z vami, a zdaj ne dam, da bi mi spet ušli.« »Izpustite me!« Hotela se ie šiloma izviti niegovemu objemu, toda držal jo je. Tedaj so se odprla vrata neke sobe. Val svetlobe je planil nad njiju. Med odprtimi vrati pa je stala Vera; sovraštvo ji je sršelo iz oči. »Vera,« je zaklicala Karolina, ki ji je vendar že uspelo, da se je rešila. »Takoj moram govoriti s teboj.« Sovraštvo v Verinih očeh se je izpremenilo v zaničevanje. Lepo, vitko dekle ni zinilo besedice. Oči so ji begale od njega do nje in njen obraz je izdajal več, nego bi bila mogla povedati z besedami. Stopila je nazaj v svojo sobo ter zaklenila vrata za seboj. Karolina je skočila za njo in potrkala na vrata. »Vera! Vera!« je razburjeno zašepetala. »Moraš me spustiti noter!« Odgovora ni dobila. Vera jo je slišala, saj je stala tik za vrati, s srcem polnim togote: Karolino, ki je bila razkrinkala njenega brata, to Karolino je bila našla v Petrovem objemu! »Vera! Odpri! Nekaj nujnega je!« »Vam morda lahko pomagam?« S temi besedami je stopil Peter bliže. »Ne, stran pojdite!« Poudarek njenega glasu je bil tak, da je Grey takoj ubogal. Tudi Vera je to začutila. Karolina je znova potrkala na vrata in spet je bilo vse tiho. Nato se je odprla ozka reža. »Kaj je prav za prav?« je hladno vprašala. »Vem, zakaj si prišla. Ni se ti treba hliniti.« »Za tvojega brata gre!« je rekla Karolina. »Kaj praviš?« »Govoriti moram s teboj — zastran tvojega brata.« Te besede so pomagale. Vrata so se odprla nekoliko bolj in razburjeno dekle je moglo stopiti v sobo. »Ni še odšel. Prišel je v mojo sobo, njegova je zraven mene, a je bila zaklenjena. Obleko in denarja potrebuje, pa bi rad govoril s teboj.« Vera jo je molče gledala Podoba je bilo, da govori resnico, a tega ji tatova sestra skoraj ni mogla verjeti. »Zakaj je prišel k tebi, prav k tebi, ki si ga uničila?« je vprašala nazadnje. »Ker je bila moja soba edina, ki jo je mogel doseči, ne da bi šel skozi hišo. Brž pojdiva, čaka te, potem takoj odide.« Spet so se odprla Verina vrata. Hodnik je bil zdaj prazen; dekleti sta stekli proti svetlobi, ki je pri-| hajala iz veže, in krenili po dolgem hodniku, ki je vodil k »sobama zaljubljenih«. »Prihodnja soba,« je šepnila Karolina, ko sta obstali pri njenih lastnih vratih. Vera je planila noter, Karolina pa je vsa upehana stopila v svojo sobo. Luč je še gorela in malo je manjkalo, da se ni oblečena vrgla na posteljo. Kar so se vrata odprla. »Zlagala si se!« je tiho zaklicala Vera. »V njegovi sobi ga ni.« Karolina je osuplo dvignila oči. Nato je stopila k vratom na balkon. Ali čaka morda zunaj? Na toaletni mizici je zagledala košček papirja, kamor je bil s svinčnikom začečkal nekaj črk. »Nisem mogel čakati. Recite V., da ji bom pisal.« To je bilo vse. Podpisa ni bilo, manjkala je — gotovo namenoma — vsaka, čeprav najmanjša besedica zahvale, a tistih dvajset funtov je bilo izginilo. Pomen govora hrvatskega liana Nastopno predavanje dr. Nifca Zupaniča Zagrebške »Novosti« posvečajo uvodnik govoru bana dr. šubašiča v Čakovcu, katerega vsebino smo objavili tudi v »Jutru«. Med dragim pravijo: »2e doslej je bila znana pozitivna vloga, ki jo igra ban dr. šubašič v Hrvatski in Jugoslaviji. Z govorom v čakovcu pa je bila ta vloga še posebej podčrtana in odobrena po razpoloženju najbolj značilne hrvatske pokrajine, — Hrvatskega Zagorja. Sedaj so razoroženi tisti maloštevilni skeptiki, ki so morda mislili, da je jugosloven-ska konstruktivnost bana dr. Šubašiča samo kabinetna potreba. Skeptiki so bili iznena-deni, ko so culi možate in odločne besede dr. Šubašiča, o »našem Beogradu.« Nič manj pa niso bili iznenadeni, ko so videli topli odmev teh besed v širokih slojih hrvatskega naroda, ki jih je ču) prvič s te strani po tolikih letih težkih preizkušenj. Beseda »o našem Beogradu« ni bila slučajna, še manj pa prazna. Postala je zgodovinska niansa v razvoju novega jugo&lovenstva o katerem je nedavno dejal voditelj hrvatskega. naroda dr. Maček, da moramo vsi vanj zaploviti. Govor dr. Šubašiča je mai doprinos, ki pa ima nadvse dalekosežen pomen v novi zgradbi naše Jugoslavije. Te besede je spregovoril veliki borec za svobodo in pravice Hrvatske. Z njimi izginja vsa odioznost, Bftolfsika safovala feasau cif. šubašiču Splitska »Nova doba« objavlja poročilo svojega dopisnika v Bitolju o vtisu, ki ga je vzbudil govor bana dr. šubašiča o usodni povezanosti Hrvatov z Bitoljem in vsemi ostalimi deli naše države. Dopisnik pravi, da ie bil govor bana dr. šubašiča sprejet v Bitolju z največjim zadoščenjem, župan bi-toljske mestne občine je ob tej priMki dal sledečo izjavo: »Govor^ bana dr. šubašiča smo sprejeli s čustvi hvaležnosti in patriotskega veselja. V težki nesreči, ki nas je zadela, smo ponosni, da sta na našem slučaju dokumentirala vsa naža država in ves naš narod svojo ljubezen in zvestobo do našega skupnega juga. Bitc-ljeani in z njimi vsi Juž-nosrbijanci ne bodo nikdar pozabili, da se je po vesti o njihovi nesreči prebudila patriotska zavest in bratska ljubezen v vsej naši sami domovini ter pokazala svetu, kako neločljivo in za večno smo povezani med seboj. Prepričani smo, da je k temu mnogo pripomogla tudi politika sporazuma, ki jo izvaja voditelj Hrvatov dr. Maček s toliko doslednostjo. Bltcljčani se iskreno zahvaljujemo banu dr. šubašiču za njegov patriotski govor in plemenito pomoč, ki som jo j« poslal v imenu banovine Hrvatske.« P?of!k@mimist!£isa izjava na IjssMJasasM umiverzi »Slovenec« in »Slovenski dom« sta objavila nasledhjo izjavo: »Predstavniki strokovnih društev slušateljev slovenske univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani protestiramo proti na-meri peščice komunističnih agitatorjev, ,:i bi hoteli po vzoru belgrajskih komunistov tudi na slovenski univerzi pripraviti izgrede m s tem prekiniti redno znanstveno delo univerze. V ta namen širijo razburljive govorice v zvezi s spremembami dosedanjih zakonskih določil o univerzah. Pozivamo vsa akademska društva in vso zavedno slovensko akademsko mladino, da se kakor vselej doslej, tudi v bodoče otresejo vsiljivega vpliva plačanih agentov Kominteme. Od univerzitetnih oblasti pa pričakujemo, da bodo tudi s svoje strani z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, varovale nemoten potek dela na univerzi«. Imenovana lista poročata, da so to izjavo sklenili zastopniki strokovnih društev slušateljev ljubljanske univerze 20. t. m. na sestanku, ki ga je sklicala Zveza strokovnih klubov tehnične fakultete. Ob tej priliki napadata »Jutro«, zakaj izjave nismo tudi mi prinesli. Moramo reči, da teh napadov ne razumemo — iz enostavnega razloga, ker Zveza strokovnih društev do-tične izj£« »Jutru« ni poslala. S tem Upadejo tudi vsa namigavanja, ki s+a si jih na naš račun privoščila »Slovenec« in »Slovenski dom«. Kar pa se tiče našega stališča do komunizma in zlasti do njegovih defetističnih in razdiralnih metod smo že ponovno povedali, da se s »Slovencem« in »Slovenskim domom« o tem ne bomo prepirali. Naše stališče je in je vedno bilo jasno in enako, ne glede na trenutno politično konjunkturo. Gospodje pri »Slovencu« in »Slovenskem domu« pa naj si o tem sami izprašajo vest. Pred povišassfem potniške tarife na železnicah Kakor poročajo zagrebški listi, bo s 1. januarjem 1941 povišana tarifa za potniški promet na železnici. Povišanje bo znašalo okoli 20 odstotkov dosedanjih cen. Pri kratkih relacijah bo povišanje znašalo nekaj nad 20 odstotkov, pri dolgih pa pod 20 odstotkov. Zadeva s štrlgovo Na svojem potovanju po Hrvatskem Zagorju se ie. kakor smo že včerai ooroj čali. mudil hrvatski ban dr. Ivo Šubašič tudi v Čakovcu. Poleg drugih je tam sprejel posebno odposlanstvo iz Štrigove. De du taci i a mu je predložila željo. da se Štrigova pripoji banovini Hrvatski. Ban ie odgovoril, da mu ie štrigovsko vprašanje dobro znano in da je tudi cn mnenja, nai se Strigovo vrne k Hrvatski. Izdelana je v tem smislu tudi že uredba, ki sicer še ni predložena kraljevemu na-mestništvu v podpis, bo pa najkasneje v dveh mescih podpisana. Priključitev Štrigove k banovini Hrvatski ie potem ta-takem samo še vprašanje kratkega časa. Strigovdii primer je državnepravno zelo zanimiv. Uredbe hrvatskega bana. podpisane od kr. namestništva se. kakor ie razumljivo, ne moreio nanašati na ničesar. kar ne pripada banovini Hrvatski. Štrigova je danes v sestavu dravske banovine in z njo seveda ne bi mogla razpolagati uredba bana Hrvatske. Vrn.tev Štrigove k banovini Hrvatski se P* na drugi strani tudi ne more izvršiti z uredbo kr. vlade v Beogradu, ker ta ni upravičena banovini Hrvatski niti nekai odvzeti", niti nekai dodati. Z? terite-ialne j spremembe med banovino Hrvatsko m ki je vezala ime Beograda na pojme bivšega centralizma So pa bile govorjene v Hrvatskem Zagorju še druge besede, ki bodo naletele na globok odmev tudi preko naših meja. Bifle so to besede o volji Hrvatov braniti in čuvati Jugoslavijo! Tc besede so bile potrebne za tiste, ki niso v stanju spremljati razvoj velike evolucije ki smo jo preživeli v naši Jugoslaviji zadnje !et<-,. Stare, prislovične vojaške sposobnosti hrvatskih vojakov in njih snu&el za službo domovini se spontano odražaj v nt. vem duhu, v novem redu in novi čvrst' disciplini. Ban dr. šubašič je lahko take govoril, ker je vedel, da ne govori samo V o* ban, temveč kot predstavnik duše obnovljene Hrvatske, srečne v Jugoslaviji Govu- bana dr. šubašiča pa pomenja preokretnico tudi v medsebojnih od nosa jih med Srbi in Hrvati. Z njimi je vnesena v te odne-šaje zopet bratska ljubezen rn toplota srca. Z njimi je dano sporazumu nekaj, kar je visoko nad nivojem političnega kompromisa in prijateljstva. Z besedami bana dr. šubašiča niso Hrvati ničesar izgubili, nego same pridobili kot partnerji v tej naši državi. Hrvati pa tudi vedo, da je lahko srečna in zadovoljna svobodna Hrvatska samo v močni Jugoslaviji, kakor more biti Jugoslavija močna samo, če bo Hrvatska v njej zadovohna.« ostalo državo bi moral torej biti postopek sličen kakor je bil za uredbo od 26. avgusta lanskega leta s katero je bil uveljavljen sporazum. Proti gospodarskim špekulacijam na Hrvatskem »Hrvatski dnevnik« naznanja skorajšnjo ustanovno skupščino »Pohiti« (Pooblaščene hrvatske industrijske m trgovske družbe), ker izvajajo mnoga podjetja v banovini Hrvatski tiho likvidacijo. Pri tem se poslužujejo raznih skritih poti, da bi obšla banovinske uredbe. List piše o tem: »Nekatera podjetja so začela razprodaja-ti svoje zaloge. To jim gre tem lažje izpod rok, ker se je vrglo občinstvo zadnje tedne predvsem na nakupovanje manufakture. Oblasti ne bi imele ničesar proti temu, če bi ta podjetja kupovala za prodano blago nove zaloge. Opažati pa je, da teh nakupov ne izvršujejo in da počasi spravljajo svoj denar iz banovine Hrvatske. Upravičena je bojazen, da bodo prijavila vsa ta podjetja ustavitev svoje obrata, ko bodo zaloge razprodane. In take- se bo znašlo morda v kratkem sto in sto dobrih hrvatskih ljudi brez kruha na cest v Nekatera podjetja pa so celo tako brezobzirna, da pošiljajo svoje blagovne zaloge v kraje izven banovine Hrvatske Vsa ts dejstva kažejo, da je nujno potrebno priče*5 s poslovanjem »Pohita«, ki bo imel lahko v kratkem odločilen vpliv na vsa večja ponjetja v banovini ter tako izločil zlonamerno delo elementov, ki so biez razumevanja za narodne potrebe.« Uvedba občinskih aprovizaci j na Hrvatskem Zagreb, 22. nov. o. Ban dr. šubašič je izdal naredbo o osnovanju in poslovanju aprovizacijskih ustanov. Po uredbi lahko posamezne občine po odobritvi bana osnujejo svoje aprovizacijske ustanove, v primeru potrebe pa lahko ban za večje občine odredi obvezno poslovanje takih ustanov. Aprovizacije morajo pravočasno in v aovoljni količini nabaviti potrebna živila in poskrbeti za pravilno razdelitev med prebivalstvo. Za primer, da bi se pojavilo pomanjkanje te ali druge vrste živil, lahko za področje dotičnih občin uvedejo tudi racioniranje živil in izdajo Živilske nakaznice. Industrijska podjetja, ki zaposlujejo nad 100 nameščencev in delavcev, so po tej naredbi dolžna v določenem času osnovati industrijske aprovizacije, ki morajo «a svoje člane dobavljati živila po nabavni ceni. Obratni kapital mora dati na razpolago dotično podjetje. Hude poplave v Bosanski krajini Banjaluka, 22. nov. o. Reke v Bosanski krajini še vedno naraščajo. V Bosanski Gra-diški je dosegla Sava 795 cm nad normalo. V svojem spodnjem toku se je zlil tudi Vrbas. Reka Vrbinja je na več mestih prestopila bregove ter je povzročila veliko škodo. V Bosanski Krajini je poplavljenih okrog 15.000 ha plodne zemlje. V Bosanskem Šamcu je Sava dosegla včeraj 761 cm ter je s tem celo prekoračila vodostaj ob priliki katastrofalne poplave leta 1932, ko je dosegla najvišje stanje pri 748 cm. Na bosanski strani je voda na treh mestih porušila nasip ter so v občini Brč-ko poplavljene štiri vasi Prebivalstvu je priskočilo na pomoč vojaštvo. V Brčkem je voda poplavila vse ulice v nižje ležečih delih mesta. Več sto ljudi je brez strehe. Pri Brčkem je Sava poplavila prostrano področje v dolžini 38 km. Na področju od Brčkega do Bosanskega Samca je od poplave prizadetih nad 20.000 ljudi. Slavonski »rod, 22. nov. o Sava se je dvignila tu že na 827 cm nad normalo. Snoči se je voda razlila čez nasipe, ki ščitijo neposredno okolico Bosanskega Broda. Poplava je nastala v nekaj urah in je zavzela ogromen obseg. Veliki kompleksi zemlje in preko sto hiš je pod vodo. Dva dneva koruznega kruha na Hrvatskem Zagreb, 22. nov. o. Zaradi tehničnih ovir je banska oblast opustila svoj prvotni načrt da bi predpisala mešanje koruzne moke s krušno, ter je namesto tega sklenila uvesti obvezno potrošnjo koruznega kruha po dva dni na teden. Na ta način se bo dosegel tolik prihranek pri pšenici, da bodo razroložljive zaloge zadostovale do nove žetve. _ * o stani in ostani čl a ti , Vodnikove družbe! LJubljana, 22. novembra V balkonski dvorani univerze kralja Aleksandra je nocoj imel novoimenovani univerzitetni profesor in vodja etnografskega seminarja dr. Niko Zupanič svoie nastopno predavanje. Za temo si je izbral razpravo o pradomovini Slovanov in o začetkih slovanskih narodov. V uvodu se je g. profesor spominjal velikega Palackega. ki ie pred dobrimi sto leti izdal svoje »Slovanske starožitnosti« in ž njimi navdal z navdušenjem in patriotizmom vse evropske narode, v katerih jezike je bilo njegovo delo prevedeno. Za Slovence ie vsekakor velika škoda. da je etnografska stolica ostala vseh 20 let nezasedena, čeprav je bila ustanovljena. saj bi v tem času lahko vzgojila že lep kader delavcev, ki bi se hrvatskim in srbskim tovarišem postavili ob stran ter po istem znanstvenem principu raziskovali tudi davnino Slovencev. Skoda je tudi, da Etnografski muzej še zmerom nima lastnega poslopja, da bi mogel svoje zbirke smotrno shraniti in izložiti. S toplimi besedami se ie g. profesor spomnil mož. ki so drslei kot dobrovoljci zbirali in hranili narodno blago: žuon:ka Ivana Sašlja. kanonika Janka Barleta. župnika Antona Mrkuna. ravnatelja Boža Račiča. publicista Borisa Orla. akad. slikarja Maksima Gasparija, dirigenta Franceta Marolta. še posebej pa pokojnega dr. Stanka Vurnika. prvega znanstvenega obdelovalca naše materialne narodne kulture, ki je izšel iz Etnografskega muzeja. Ko ie omenjal potrebo po razbremenitvi Narodnega muzeja — osamosvojila naj bi se tudi prirodoslovni in arheološki oddelek — ie pokazal na primer Hrvatov in Srbov, med katerimi bogati Letošnje prvenstveno tekmovanje v nogometu se spričo novih razmer in ugodnih zunanjih pogojev razvija nenavadno hitro in kakor vse kaže, bomo novega ali prav za prav prvega prvaka Slovenske nogometna zveze dobili še v teku letošnje pozne jesenske sezone. Za jutrišnjo nedeljo je odrejeno že peto spomladansko kolo v tem tekmovanju, ali v celoti XII., kar pomeni, da bo treba potem odigrati samo še dve ali vsega osem tekem, pa bo konec ugibanja in računov, kdo bo slovenski nogomet zastopal v ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. Dvanajsta ligaška nedelja obsega naslednja štiri srečanja: Nov ljubljanski »derby« Vprašanje slovenskega prvaka zaradi zamotane situacije ob vrhu tabele še ni dokončno rešeno. Res da Ljubljana vodi za točko razlike pred železničarjem in Amaterjem in ji preostajajo le še tri tekme, o katerih je večina naše javnosti mnenja, da jih mora in more odločiti v svojo korist, — toda vsak, kdor pozorno zasleduje razvoj našega nogometa, ve, da so možne še najbolj neverjetne izpremembe celo takrat, kadar je zmaga že tako rekoč v žepu. Kar se Ljubljane tiče, vemo, da je navadno v najbolj kritičnih trenutkih zaigrala kakor je treba in s tem rešila svojo čast. Njen jutrišnji nasprotnik SK Mars ima prav dobro moštvo, ki pa si ni čisto svesto sigurnega položaja v slov. ligi, kajti tudi predzadnje mesto v tabeli ni zavidanja vredno. Klub namreč, ki bo zasedel v ligi to mesto, bo moral igrati prihodnje leto kvalifikacijske tekme s prvakom skupin v I. razredu, kar pa nikdar nI gotova šansa. Tekma, ki bo odločilno vplivala na plasma obeh ljubljanskih klubov, se bo začela jutri ob 14.15 uri na igrišču SK Ljub- Po posredovanju našega rekorderja in reprezentativca inž. Milana Stepišnika smo prejeli s prošnjo za objavo poziv, ki ga nameravajo slovenski atleti predložiti hrvatski atletski zvezi v želji, da bi podprli prizadevanje aktivnih atletov iz srbske in hrvatske zveze, ki so se prav tako v velikem številu priključili akciji za pravično kaznovanje onih nekaj atletov, ki so proti volji HAS startali na letošnji balkanladi v Carigradu. Kakor slišimo, poziv slovenskih atletov še ni dosegel prizadetega foruma v Zagrebu, ker se podpisi še zmerom pobirajo, vendar pa želijo atleti, ki so ga že dozdaj podpisali v velikem številu, naj se objavi tudi za širšo javnost, predvsem zaradi tega, ker bo jutri v Zagrebu občni zbor HAS, na katerem se bo med drugim razpravljalo tudi o vprašanju omenjenih kazni, ki so povsod dvignile toliko upravičene nevolje. Kaznovani atleti imajo že pridobljenih nekaj močnih zagovornikov in ni izključeno, da bo na jutrišnjem zborovanju morda le spremenjena drakonična izmera one kazni, kar bi bilo treba samo pohvaliti, ne glede na to, da bi bilo gotovo samo v korist razvoja vse naše atletike. Poziv ki so ga sestavili slovenski atleti, se glasi: »Naši glavni dnevniki, zagrebški, beograjski in ljubljanski, so pred kratkim priobčili spomenico, podpisano od naših srbskih in hrvatskih tovarišev, naslovljeno na dve nacionalni atletski zvezi, srbsko in hrvatsko. Ker naših podpisov na tej spomenici ni bilo in je zato mož-o, da bo to napačno komentirano, smatramo za svojo dolžnost, da javno zavzamemo stališče glede dogodkov v našem atletskem športu, o katerih je govora v spomenici. Tudi v slovenski lahki atletiki so do pred kratkim vladale skrajno slabe in neurejene razmere. Naši delavni klubi pa so te slabe razmere znali odpraviti sami, brez podpor od kjer koli in pomoči tudi iskali niso v prepričanju, da je to stvar izključno sa- I meceni žrtvujejo cela premoženja za podporo znanosti. V nadaljnjih izvaianiih je g. profesor definiral etnologijo kot znanost o ljudstvih. Ta veda predstavlja zelo komplicirano panogo, saj mora etnolog proučevati narod z vseh vidikov, zato oa io tudi en sam človek težko obvlada. V zgodovini Slovanov moramo razlikovati tri faze: pradomovino, kjer sta narode slovanske skupine še družila enoten jezik in enotna kultura, historično dobo tik pred razhodom in dobo nastajanja slovanskih narodov. ki traja tja do pokristjanjenja. Pri Slovencih so bili v 18. in 19. stoletju številni privrženci ilirske teorije, ki so trdili. da Slovenci bivajo na današnjem ozemlju še izpred Kristusovega rojstva. Navdušen Ilir je bil tudi Valentin Vodnik, ki pa ie pozneje svoj nazor oo srečanju z Rusi. ki so leta 1799. šli skozi Ljubljano. spremenil. Takrat ie zapisal, da Rusi prihajajo »s planjav onstran Donave, kjer je korenina, iz katere so tudi očaki Slovencev izšli.« Mimogrede le e. profesor zavrnil tiste, ki menijo, da nam ni treba takšnih teoretičnih znanstev. ki narodu ne prinašajo praktičnega blagostanja. Tako sodijo materialisti. ki so po vojni zavzeli širok razmah ne samo pri nas. temveč v vsei Evropi in svetu Človeškemu mozgu na ie od nekdai prirojeno, da si z vso vnemo zastavlja vprašanje: Od kod in kam? Zato se narodi od nekdai in se bodo na vek zanimali za svojo prošlost. Na koncu ie e. profesor obrazložil razpored dela v seminarju. Za svoia zanimiva, pa tudi sodobno aktualna izvajanja je žel živahen aplavz. ljane. Sodil bo g. Konič iz Maribora. Pred-tekma med rezervnima moštvoma obeh omenjenih klubov se bo začela ob 13. ravno tam. Prizorišča ostalih treh tekem bodo: igrišče železničarja v Mariboru za tekmo med Mariborom in železničarjem s pričet-kom od 14.15, igrišče Kranja za tekmo med Kranjem in Olimpom s pričetkom ob 14. ln igrišče Bratstva na Jesenicah za tekmo med Bratstvom in Amaterjem s pričetkom ob 13.45. ★ Zdaj bi lahko zapisali nekaj o progno-zah! V tabeli vodi Ljubljana s 16 točkami pred železničarjem in Amaterjem, ki ji sledita s 15, na četrtem mestu pa je Kranj, ki je zbral dozdaj vsega 11 točk. Ce gledamo jutrišnje pare, kakor jih poznamo po dosedanjih uspehih in neuspehih, potem moramo po dve točki prišteti Ljubljani, železničarju, Kranju in Bratstvo. To bi pomenilo, da bo vrstni red v tabeli tudi od jutri dalje ostal nespremenjen, samo Kranj se bo nekaj bolj približal tretjeplasiranim Trbovelj čanom. Vsaka druga razdelitev točk pa bo seveda pomenila presenečenje in lahko tudi vplivala na vrstni red v tabeli. V ostalem bi se dalo teh kombinacij napraviti več, ki pa bi bile vse samo računi brez krčmarja. Počakajmo torej do jutri zvečer! Razen ligaškega sporeda bo ta dan na sporedu še ena tekma za točke, in sicer v ljubljanskem I. razredu: Grafika—Hermes Na igrišču Jadrana se bosta jutri ob 10.15 srečali v važni borbi za točke enaj-storici Grafike in Jadrana. Moštvi se že nekaj let nista sešll v prvenstvenem srečanju in bo prav gotovo vredno pogledati, kdo bo to pot boljše sreče. V predtekmi bodo igrali juniorji Grafike in Jadrana. mo slovenskih klubov. Enako je treba rešiti m odpraviti slabosti tudi v hrvatski in srbski zvezi; slovenski atleti zastopamo stališče, da nikakor ne bi bilo dopustno vmešavati se v notranje razmere organizacij, pri katerih mi vsaj neposredno nismo prizadeti. Posredno pa nas, to se razume samo po sebi, dobro urejene razmere tudi v ostalih nacionalnih zvezah zanimajo toliko, kolikor gre za skupne interese našega skupnega jugoslovenskega atletskega športa. V tem pogledu so vse naše simpatije na strani tistih, ki hočejo res delati in pomagati pri napredku hrvatske in srbske atletike ter s tem koristiti našim skupnim interesom. Direktno zainteresirani pa smo pri tistem delu spomenice, ki govori dasi manj jasno, o kazni naših hrvatskih tovarišev zaradi udeležbe na letošnjih Balkanskih igrah v Carigradu. S to kaznijo ni Izgubil svojih najboljših atletov samo HAS, temveč jih je izgubil ves jugoslovanski šport, v čigar skupnost spadamo tudi mi. Iz pojasnil HAS, prlobčenih v »Sportakih novostih« dne 15. t. m., posnemamo, da je glavni vzrok te hude kazni političnega značaja in so hrvatski atleti s svojo udeležbo na Balkanskih igrah v Carigradu zagrešili ne samo disciplinski prestopek, temveč tudi velik greh proti hrvatski narodni skupnosti. Temu stališču HAS ugovarjamo naj-energičneje obenem z zagotovilom, da je prav tako krivično imenovati te atlete »putnike«, češ da so potovali v Carigrad samo radi svoje zabave. Tisti od nas, ki so tudi sodelovali na teh igrah, zagotavljamo, da so hrvatski atleti v Carigradu popolnoma izpolnili ne samo svojo športno dolžnost, temveč so tudi nas ostale, Srbe ln Slovence bratsko podpirali in tudi podprli v športni borbi z ostalimi narodi na teh igrah. Ostali pa so kljub temu dobri Hrvati ln niti zdaleka niso zagrešili prestopka, zaradi katerega bi morali nositi pečat hrvatske narodne sramote. Be ni izrečena o vsem zadnja beseda. • Apeliramo na HAS v imenu vseh sloven- | skih atletov, da prekliče svoj sklep ln uvede novo postopanje. S pravilnim pogledom na stvar bo sigurno lahko sprejel drugačne zaključke, z drugačno razsodbo bo popravljena krivica, prizadeta atletom, v hrvatske in jugoslovenske atletske vrste pa se bodo zopet vrnili športni borci, zaslužni ne samo za hrvatski, temveč za naš celotni atletski šport. S tem bodo zavarovani ne samo interesi Ciste hrvatske, temveč tudi naše celokupne atletike, za kar bo HAS žela priznanje vseh jugoslovanskih športnikov.« Slovenski boksarji v Zagrebu Drevi reprezentatavni dvoboj med Hrvatsko in Slovenijo V Zagrebu bo drevi reprezentativni boksarski nastop med najboljšimi slovenskimi in hrvatskimi boksarji. Slovensko reprezentanco, ki je bila sestavljena po izbirnem tekmovanju v Mariboru, sestavljajo naslednji boksarji: Cerin (Bratstvo, Jesenice), Meglic (ISS® Maribor), Senekovič (ISSK Maribor), MaJ-nik (Bratstvo), Mitrovič (Bratstvo), Štrukelj (ISSK Maribor), Ipavec (ISSK Maribor) in Baloh (Bratstvo). Njihovi nasprotniki pa bodo: Jezdik, Ba-del, Maglica, Hrbič, Krpič, Devčič, Krleža in Hladni. Naše najboljše boksarje čaka v Zagrebu zelo težka naloga, vendar upamo, da bodo častno reprezentirali slovenski boks, čeprav imajo zelo močne nasprotnike Glavna njihova naloga je, da dosežejo proti hrvatskim boksarjem čim častnejši poraz, ki bo za nas še vedno uspeh, če le ne bo prevelik. Prezreti namreč ne smemo velikega uspeha, ki so ga pred mescem in pol dosegli hrvatski boksarji proti Madžarom, ki so jih odpravili z neodločenim rezultatom. Razen tega moramo upoštevati, da gredo naši boksarji v borbo brez potrebnega treninga, ker so za nastop izvedeli prepozno, da bi se mogli temeljito pripraviti in js to sploh prvi reprezentativni nastop večine naših še mladih boksarjev. Naši današnji nasprotniki pa so temeljito pripravljeni, ker so svoje moštvo od zadnjega nastopa še izboljšali in se že dlje časa pripravljajo na veliko borbo, ki jih čaka v 14 dnevih na revanžnem srečanju z Madžari v Budimpešti. Najtrši oreh našim borcem bodo vsekakor Krleža, Devčič, Maglica in Hladni, ki so vsi z uspehom nastopili proti Madžarom. Popolnoma sigurna zmage sta zlasti Devčič in Krleža. Razen teh dveh je precej velik favorit tudi Maglica, ki se je izkazal pri zadnjem nastopu za posebno iz-držljivega borca. Za ostale borbe se skoraj ne da določiti favorit in bo zmagovalec tisti, ki bo pač bolje razpoložen in v boljši kondiciji. Največje zanimanje pa vlada vsekakor za izid borbe Baloh—Hladni, ki bo gotovo višek prireditve, kajti stara ru-tinirana rivala se že dolgo nista srečala v ringu, ker je Hladni nastopal v srednje težki, Baloh pa v težki kategoriji. Spet odmev o tekmi v Kranju V zadnjem »Službenem vestniku SNZ« čitamo med drugim, da so bili na seji kazenskega odbora dne 18. t. m. v razpravi znani incidenti na prvenstveni tekmi dne 10. t. m. med Kranjem in Marsom v Kranju. O tej razpravi je objavljeno med dru- »Igralci SK Kranja se v zadevi incidentov itd... zaslišijo v Kranju po gg. Ilo-varju in Mehletu, nato pa se bo zadeva obravnavala ponovno na seji 20. t. m.« Na tej ponovni seji je bilo sklenjeno naslednje: Kaznuje se po § 24 k. p. žitnik Ludo-vlk (Kranj) z enomesečno zabrano igranja od dneva objave. Kaznuje se po §§ 13 in 34 k. p. Priver-šek Anton (Kranj) z enomesečno zabrano igranja od dneva objave. Kaznuje se po § .34 k. p. Jakše Anton (Kranj) s šestmesečno zabrano igranja od dneva objave. Kaznuje se po §§ 13, 24 in 28 Hassl Viktor (Mars) — ime smo dostavili mi po izjavi I. tajnika SNZ, ker je bilo v objavi pomotoma izpuščeno — s šesttedensko zabrano igranja od dneva objave. * Tudi upravni odbor je Imel opravka v zvezi s to kranjsko tekmo, kar je razvidno iz naslednje objave: »Po prijavi SK Marsa se uvaja postopek zoper SK Kranj zaradi objave notice »še eno pojasnilo iz Kranja« v »Jutru« z dne 13. t. m. Iz prijave SK Marsa izhaja, da je odbor SK Kranja dal objaviti omenjeno notico, zato naj klub do prihodnje seje u. o. da svoj zagovor glede vsebine notice. * Dogodki v Kranju so torej zdaj dobili že precej konkretno obliko. Kratko strnjeno bi lahko rekli: 3:1 glede igralcev v škodo Kranja ali 8 mescev:6 tednom glede Izmere kazni — tudi v škodo Kranja. Povrh tega pa bomo morda še kaj slišali o zagovoru glede vsebine pojasnila, ki je bil objavljen v našem listu. Tek če* drn in s trn v izvedbi LZSP. Id je bU preteklo nedeljo zaradi nezanesljivega vremena od goden, bo nepreklicno jutri v nedeljo ob 10. s startom in ciljem pri strelišču pod Rožnikom. Tek je namenjen vsem smučarjem, verificiranim ali neve-rlfidranim In vseh letnikov. SK Mars. Današnjega članskega sestanka. ki bo ob 20. pri Ivanu (Aleksandrova c. 5.) naj se razen igralcev lieaškega moštva udeležijo tudi igralci rezerve. Sestanek je važen za vse. zato prosim, da se ga polnoStevilro udeležijo vsi. Načelnik. SK Grafika. Jutri ob 8.30 morajo biti juniorji na igrišču Jadrana, ob 9.30 pa ravno tam prvo moštvo. Mirko sigurno! Načelnik. »Ihistrovane soortske novosti« št. 57 so Izšle. Vsebina: Odločitev o jesenskem prvaku hrvatske lige bo padla v Splitu — Sile osi, Nemčija in Italija, zahtevajo nov red v mednarodnih športnih zvezah. — Letošnji nlavalni rezultati so slabši od lanskih. Skupina mladih jadralcev pripravlja ustanovitev jadralne zveze. — 1. decembra bo v Beogradu medmestna tekma Beograd — Zaereb v nogometu. — Slovenski atlet* zahtevalo, naj se onrostrio kazni njihovi kaznovani tovariši v HAS. — Isti upravni odbor slovenske kolesarske zveze je pomagal ustanoviti vrhovni zvezi v Zagrebu in Beogradu. Itd. Vmes je še mnogo raznega drobiža iz vseh Roortnih nanog od doma ln drugod. Posamezne številke so po 1 din. LE2KE PORT XII. kolo v slov. ligi Ljubljana in Mars med seboj Jutri ob 14*15 na igrišču Ljubljane — Ostalih šest bo igralo v Mariboru in Kranju ter na Jesenicah Slovenski atleti za carigrajske kaznence kazni za atlete, ld so proti njegovi volji startali v Carigradu in na novo uvede Naši atleti so naslovili HAS v Zagrebu poziv, naj prekliče svoje sklepe glede postopek Nastop litijske Lipe Ljubljana, 18. novembra Takrat je litijska »Lipa« zelenela po dolgem času v jeseni, se bujno razcvetela in rodila plemenit sad. Nedeljski koncert je dokazal utelešeno voljo pevovodje in pevcev, ki so zadnji čas večer za večerom žrtvovali slovenski pesmi in zadoščali svoji pevski žili. S precejšnjo in nepotrebno zamudo, ker je bila dvorana Sokolskega doma polna, se je predstavil mešani pevski zbor »Lipe«, ki šteje 25 ženskih in 20 moških grl, in nam zapel 11 pesmi 7 slovenskih skladateljev. Tri so bile domačina Petra Jereba, tri Adamiča, ostale pa Lajov-ca, Venturinija, Medveda in Mokranjca. Večina pesmi je bila prav lepo podana, Mokranjčevi pa še par tednov obdelave ne bi bilo na kvar. Posamezni glasovi so številčno enakomerno močni, glasovno pa dosti različni. Soprani zvene lepo v vseh legah, pojejo z občutkom, alti v nižinah popuste, sicer pa lepo zvene; tenorji so v mešanem zboru čisto lepi, čeprav v višinah niso zmagoviti; basi čedno pojo v navadnih basovskih legah, okrepljeni z dvema ali tremi, nižino obsegajočimi pevci pa bi bili celo prav dobri. Vsi glasovi so dobro vpeti in prihajajo na potrebnih mestih posamezni lepo do veljave. Povedati pa je treba, da bi bil uspeh še dosti boljši, če bi bili vsi moški tako pazljivi ko ženske, ki so skoraj po večini vse pesmi pele na pamet. Morda je kriva temu nepotrebna sramežljivost ali je kak drug vzrok, ki ga bo treba obzirno poiskati. — Ženski zbor je zapel s spremljevanjem klavirja, pri katerem je sedela ga. Elza La-jovčeva, po eno pesem Premrla (Rože za Marijo), Adamiča (Kje si, dragi) in Satt-nerja (Dedek Krim) zelo prijetno in občuteno. Najboljša je bila prva. Spremljevalka kaže veliko nadarjenost za sprem-Ijevanje. Moški zbor je poslušalce seznanil z Zajčevo »Zrinjsko - Frankopansko«, Jenkovo »što čutiš« in Aljaževo »Slovan, na dan!«. Vse tri je še kar zadovoljivo odpel, če upoštevamo, da vsi zbori in tako tudi »Lipa« holujejo na pomanjkanju izrazitih tenorjev in drugih basov. Barito- Jo perju se pozna ptica" pa ovom znaku Bska siUlica! nist ima prijeten glas in dobro prednaša »Lipa« je med vsemi zbori Hubadove žu pe letos prva, ki je najavila svoj koncert in ga tudi izvedla, ko se koncertna sezona še ni dobro začela. Pokazala je s svojim pevovodjem g. Vladimirjem Rojcem, ravna teljem litijske meščanske šole, toliko dobre volje in pevske vneme, da jo je treba pohvaliti. Saj bi bila pa za Litijo tudi prav velika škoda, če bi obnemela, kakor je za »Lipo« tudi velika škoda, da stoje ob strani številni sposobni pevci domačini in oni iz uradniških vrst. Koncert je bil prav dobro obiskan; po setili so ga gg. sodni predstojnik, trški župan In drugi krajevni odličniki, ki niso štedili s pohvalo in priznanjem. Med koncertom je v imenu Jugoslovanske pevske zveze ln Hubadove pevske župe odlikoval z diplomami in zlatimi, odnosno s srebrnimi kolajnami podpisani 7 članov; g. Tinka Kunstlerja, ki deluje v zboru že 29 let in gospe Jerebovo, Medičevo, šribarjevo, ši-škovo, železnikovo in Jelnikarievo, ki so že po 17 let aktivne članice, torej od tedaj. ko je »Lipa« ustanovila mešani pevski zbor. Po koncertu se je razvila neprisiljena Martinova zabava, pri kateri je nastopil društveni orkester, kar je zabavo še prav posebej poživilo. — Litijska »Lipa« je sposobna pevska združba in želim ji od vsega srca, da ostanejo gg. pevke in pevci zvesti in vdani svojemu vodji, vodji pa, da frn še dolgo in dolsro ne zapusti dobra volja in brezmejna požrtvovalnost. Vzajemno delo bo rodilo obilne sadove in privabilo v zbor še več mladih pevcev, katerih že zdai sodeluje lepo število. Albin Lajovic Nesreča avtobusa pri Lužah pred sodiščem šoSer Friderik Gramberger popolnoma oproščen GornJi grad, 22. novembra Letos 14. julija se ie poštni avtobus, ki vozi na progi Solčava — Šmartno ob Pa-ki, z 11 potniki v Lučah prevrnil v meter globoko strugo ob cesti v bližini gostilne Ivana Ropa. Razen enega izmed potnikov, ki ie bil lahko »oškodovan, ni bil nihče telesno prizadet. Takrat ss je neresnično poročalo, da .ie nesrečo zakrivil poštni šofer, ki da je bil vinjen ob času vožnje. Zoper šoferja Friderika Garn-bergerja ie bilo uvedeno kazensko postopanje po drž. tožilstvu v Celju pri okrajnem sodišču v Gornjem sradu. Po dveh razpravah, pri katerih 90 bile zaslišane številne priče, je sodišče s sodbo od 29. oktobra šoferja Gamberseria. ki ga je branil dr. Ervin Mejak, advokat v Gornjem gradu, oprostilo vsake krivde »n kazni. Scdba ie pravormočna. Po številnih pričah je namreč sodišče ugotovilo, da šofer kritičnega dne ni bil vinjen in da ie prišlo do nesreče zgoii zaradi tega. ker je neka ženska, ki ie tik pred avtobusom spremenila smer hoje, odskočiia in hotela priti na drugo stran ceste. To žensko bi bil šofer gotovo povozil. če bi ne bil obrnil avta na levo stran, nakar so kolesa zašla na mehko zemljo ob cesti in že se ie zemlia začela udirati ter se je avtobus prevrnil v strugo. Cesta je na tistem mestu široka samo 2.50 m, na desni strani ceste v smeri vožnje avtomobila, ie skalnata stena, na drugi strani ceste oa mehka zemlia. porasla s travo. Sodišče zakliučuie. da ie bilo nesrečno naključje in da ni šofer iz malomarnosti spravil prometa v nevarnost. Pred to nesrečo in po njej se ie na istem mestu prevrnil v iarek enovprežni voz s štirimi osebami, kar ie vsekakor pripisati slabim cestnim razmeram na tem mestu. Kr. banska uprava v Ljubljani je po teh nesrečah, opozorjena od občine Luče. takoi odredila, da se tam skalnata stena odstreli in se cesta razširi. Objavljamo to sodbo, da se popravi krivica poštnemu šoferju, o katerem je bilo napačno poročano. da ie zakrivil nesrečo zaradi vinjenosti. Obsodbe vredno je ravnanje onih oseb. ki so nesrečo takoj naprtile ubogemu šoferju. Iz žr ! a na WR Z Jese&ic s— Literarni večer na Jesenicah, člani Umetniškega kluba iz Ljubljane, Vladimir Bartol, L. Mrzel, Jože Kranjc. Ladislav Kiauta in Nikolaj Pirnat bodo jutri ob 20. nastopili v Sokolskem domu z recitacijami iz svojih del. Za to izredno in pomembno narodno kulturno prireditev, kakršne na Jesenicah še ni bilo. vlada v najširši jeseniški "javnosti upravičeno zanimanje, ki ga nastop mladih slovenskih pisateljev in pesnikov v našem gorenjskem kotu tudi v polni meri zasluži. Iz Zagor| a z— Občutna je revščina v Zagorski dolini, še hujša pa je v hribskih naseljih. Tako je ugotovilo učiteljstvo, ko je pobiralo življenjske potrebščine za šolsko kuhinjo. Pred leti so bili šolski otroci deležni tople hrane, ki so jo delile naše marljive Ko-lašice v sokolski kuhinji. To pa nekaterim ni bilo všeč. Kuhinja se je morala preseliti v šolo, nakar je zanjo skrbela občinska uprava. Nastala je draginja in sredstev za razne potrebe primanjkuje tudi občini. Zato je občinska uprava sporočila šolskemu vodstvu, naj poizkusi z zbirkami živil po kmetskih hišah, saj so tudi kmečki otroci deležni šolske hrane. Učiteljstvo se je tako lahko prepričalo, da je v mnogih družinah veliko pomanjkanje živil, obleke in obutve, posebno tam, kjer je mnogo otrok. Res imamo razna človekoljubna društva v kraju, toda malokateri odbornik zaide v kmetska naselja, kjer bi lahko prav spoznal resnično pomanjkanje. Zaščito otrok naših bodočih državljanov je pri nas nujno potrebno izboljšati. Ne na papirju, potrebna so dejanja. Občinska uprava v Zagorju je zdaj razdelila vagon turščice za prehrano potrebnega prebivalstva in to po 3 din kg. V teku 14 dni bodo razdelili še 2 vagona, na kar opozarjamo šibkejše sloje, da si turščico nabavijo, saj je utegne prav tako primanjkovati, kakor zdaj primanjkuje krušne moke v tej in oni trgovini. čajnih urah zabavno filmsko komedijo »Pazi, da se ne zaljubiš«. Za dodatek kratek film zabavne vsebine. Kinematografi Jesenice. Zvočni kino »Radio« bo predvajal v soboto in nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Kralj pustolovcev«. Med dodatki risana šala »Popaj« in vojni tednik. Sledi velefilm »Njeno poročno potovanje«. (—) Ljutomer Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 16. in ob 20. film »Otroci sodnika Hardyja«. Za dodatek kratek zabavni film. Naslednji film dne 7. in 8. decembra 1940. (—) Bled. Zvočni kino bo predvajal danes in jutri zvečer velefilm »Pesem svobode«. Pojeta Nelson Eddy in Virginia Bruce. Jutri popoldne kino ne bo igral zaradi predstave »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. (—) Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal drevi in jutri popoldne in zvečer ob obi- DRAMA Sobota. 23.: Lepa Vida. Izven. Nedelja, 24. ob 15.: Mali lord. Mladinska piedstava. Izven. Izven. Ob 20-: Romeo in Julija. I zven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 25.: zaprto. Ferda Kozaka sodobna drama »Lepa Vida<: spada med zanimivosti tekočega repertoarja. Psihološko ostro orisane osebe in dramatski vzpon dejanja, stavljajo igralce pred zanimive naloge, ki so jih z veliko prizadevnostjo učinkovito rešili. Zgodba o neutešenem človeškem hrepenenju je prenesena v današnji čas in pokaže marsikatero družbeno socialno vprašanje, v glavnem pa obravnava zgodbo nesrečnega zakona. Naslovno vlogo bo igrala Mira Danilova, glavne vloge pa Levar Kralj, Jan in A. Danilova k. g. Režiser dr. Kreft. Burnettove »Mali loru« je mladinska igra, ki osvaja gledalca, predvsem pa otroška srca s svojo prisrčnostjo. Močno vzgojno jedro te igre je že samo po sebi najboljše priporočilo za obisk predstave. Starši, ki polagajo važnost na srčno kulturo v vzgoji svojih otrok, naj jih ne zamudijo poslati k tej igri, ki razkriva bogastvo otroške duše, plemenitost in pogum, ki ustvarjajo iz otrok bodoče značajne in močne ljudi. Naslovno vlogo bo igrala Simčičeva. Režiser prof. šest. Vida JuvanPva in Jan bosta igrala v Shakespearjevi žaloigri »R o n: e o in Julij a« naslovni vlogi. Obisk dosedanjih predstav je pokazal, kako močno je zajela letošnja uprizoritev te igre obiskovala predstave. Veličina Shakespearjevega genija, njegovi prekrasni stihi v prevodu O. Župančiča in zanimive igralske kreacije, so ustvarile celoto, ki si jo velja ogledati. Režiser dr. Kreft. Op&zarjamo na uprizoritev kitajske poetične igre »Krog s k r e d o« v režiji C. Debevca, ki je žela pred leti ponovno izredno močan uspeh. Glavno žensko vlogo bo igrala šaričeva, moško Jan, v glavnih vlogah Mira Danilova, Skrbinšek, Sever, Gre-gorin, Cesar, Lipah ter P. Juvanova, Ra-karjeva, Plut, Raztresen in Kaukler. OPERA Sobota. 23.: Carmen. Izven. Nedelja, 24. ob 15.: Grof Lukseanburški Izven. Znižane cene od 3C din navzdol. Ob 20.: Baletni večer. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ponedeljek, 25.: zaprto. Letošnja uprizoritev opere »Carmen« je v marsikakem poglMu zanimivejša od lanske. Poglobljene pevske in Igralske kreacije, deloma nov balet in splcšna raven predstave, so vredni najmočnejšega upoštevanja. Občinstvo opozarjamo, da je zadnje dejanje opere nekoliko skrajšano in da predstava ne bo trajala dosti delj kot običajno. Peli bodo Kogejeva naslovno partijo, Franci don Joseja, Ribičeva Micaelo, Janko Escamilla, v ostalih partijah so zaposleni: Lupša, Anžlovar, M. in B. Sancin, Poličeva in Polajnarjeva. Dirigent dr. šva-ra, režiser C. Debevec. Petnajsta repfiza Leharjeve °perete »Grof Luksemburški« je najboljši dokaz za uspeh letošnje uprizoritve. Delo je doseglo v teku dveh mescev to rekordno število predstav. Sodelujejo Ivančičeva in Franci v glavnih partijah, nadalje Barbi-čeva, M. Sancin, Poličeva, Zupan in dr. Dirigent D. Zebre, režiser Emil Frelih. Baletni večer z deloma n°vim sporedom. V nedeljo zvečer bo izvajal baletni ansambel s solisti in solistinjami na čelu pod vodstvom inž. Golovina v njegovi in Pila-tovi koreografiji spored, ki je domala nov. Od že izvajanih točk je na sporedu suita »Hrestač« in švarin: »Valse«, ki je bil izvajan na baletnem večeru lansko sezono, novejšega datuma pa so plesi iz opere »Carmen« in »Prodane neveste«. Nove točke bodo Schubertov »Moment musdcal«, Sibeliusov Valse triste, Osterčev »Noctur-ne«, Chopinov »Valse« in Dvofakova »Harmonija«, ki so jo izvajali doslej samo dvakrat. Vse ljubitelje plesa opozarjamo na ta zanimivi večer. Zanimiv d°gcdek za °bčin9tvo, ki ljubi klasično spevoigro bo uprizoritev Leharjeve »Friderike«, katere premiera bo prihodnji teden. Delo odlikuje posrečeni libreto, ki je nekaka biografija ljubezenske zgodbe med mladim Goethejem in Frideri-ko. V dejanju je na prisrčen, nekoliko romantičen način prikazana njuna ljubezen in vzdušje tiste dobe. Naslovno partijo bo pela Sonja Ivančičeva, Goetheja Gostič k. g., njeno sestro Barbičeva, Lenza M. Sancin, pastorja Zupan, njegovo ženo Poličeva, Karla Avgusta Pianecki, Weylar.da Sancin B., Stillinga Jelnikar, Knebla Anžlovar. Halinovo Rakarjeva, Lizeloto Ramškova, Schollovo Rusova, Hortenzo Polajnarjeva. Kristino Mauserjeva, Postiljona Marenk, Schopflina Mencin, malega Frica Babika. Po osnutkih režiserja Freliha je izdelal načrte za inscenacijo inž. Franz. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Sobota, 23-: Nenavaden človek. Nedelja, 24.: Nenavaden človek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 23-: Cyrano de Bergerac. Zadnjič. Znižane cene. Nedelja, 24. ob 15.: Na cesaričin ukaz. Ob 20.: Ka dnu. Znižane cene. P692 Al« lJmujiiutU URE Z ZNAMKO ZVEZDE xe SO £et feš? dvetovn&zjuute. Dobijo st v vseh boljših trgovinah z urami Varujte se patvorb! CENE M A L Po 50 par za besedo, Dia 3.— davka za vt>uk oglas in emtratno pn atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo om, ki iščej«. službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi Ui ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, D m 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanj« naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje nslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— (SSSEBSS Beseda I Otn dav®» Otn. za Slfrc ali daianit-laslova 5 Din Najmaniš znesek 20 Din Pri Poljšaku vsako soboto, nedeljo ln praznik družabni večer, igra prvovrstna sodba lazz. Domače koline Vljudno vabljeni. Smar-tiska 22 31432-18 Pri Putrihu danes ln Jutri ples vabljeni. Vs1 31459-18 IR luž bo dobi Beseda J Din. dave» Otn. za SUrc ali dajani* aaslova 5 Dtn Naimam« znesek 20 Dtn .-Seseda i Otn davek »n. za Slfrc an dajanje naslova 5 Oln Naimanlš znesek 20 Olr Briljantni prstan Solitalre en !:i pol karata. krasen koma-d. se ^eio ugodno proda Ce na din 35.000. Ponudbe pod t Redka prilika« na ogl. odd. Jutra. 31352-6 Peči na žagovino i 7, močne pločevine 10 ur gorljiva 400 din. 6 ur gorljiva 300 din Vam dobavlja, dokler je za oga. Kan Cizei, klepar-stvo. Vransko. 21415 5 Gozdarja strokovno šolo (srednjo tehnično ali gozdarsko), nekai le« samostoine prakse. mlajSega (po možnosti ože menega), agilnega, tovca. spreimerao takoi za samo stoino upravlianie eozanrg:-, veleposestva io žage z nekai ekonomije Ponudbe -prepisi spričeval in tahtev ki je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Blizu želerniee«. 30922 1 Strugarja za meslng in brom. res dobro moč, sprejmem proti dobri plači Ponudbe na ogl. odd. .Jutra pod šifro »Pošten«. 31254 1 Delovodja, podjetje za Izkop porce lanske gline išče paznika. Ponudbe na ogl. od del. Jutra z navedbo zahtev pod Slfro »Sa mo6tojen«. 31258-1 Mlado čedno dekle ki je vajena nekoliko kuhe ln gospodinjskih del. se sprejme. Pred pogoj poltenost. Naslov v Vseh posl. Jutra. 31361-1 Natakarica prvovrstna moč. čedne zunanjosti, vešča slovenskega. srbohrvatskega in perfektno ne-nžkega jezika, z dobrimi spri čevali. se sprejme. Na slov v vseh p06l. Jutra. 31410 1 Dva mizarska pomočnika sprejme Janez Tavčar. Forme 1. Sk. Loka. 31404-1 Monterja ki je perfekten v montiranju brzih avtomatskih tehtnic, iščem v stalno zaposlenje z dobro plačo. Tvornica va-ga J. Sebeščen, Subotlca. 31403-1 Mehanika ali strojnega ključavničarja lSčemo. Ponudbe z navedbo etarosti ln dosedanjih služb na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 241140-. 31455-1 /sata oe«s(Kl8 5T ar daianje naslova 3 Din nalmanjši '.ne^ek '5 Dir Kakršnokoli zaposlitev stalno ali začasno iščem. Najraje bi se udejstvo-val kot orenizator, pro pasrator ali kaj slišnega. Dokazi o usoosobljenostl na razpolago Urejujem tudi knjigovodstvo ter kakoršnekoll trgovske aii zasebne zaupne posle. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Sposoben in vesten. 31280 2 Knjigovodja z doigo'etno prakso išče nameččenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Journal« 31356-2 Beseda 1 Oln davek i Din za šifre iii daiau.tt naslova 5 ntu Nalmanif znesek 2f D1d Motorno kolo i00 ccm. v najboljšem stanju, se ugodno pro da Ogleda se vsak dan 3d 15 do 16 ure popoldne Naslov v vseh 130=1. lutra 31298 10 Avto Fiat 509 dvocedežen. v najboljšem stanju, za vožnjo pripravljen, predam. — Maribor. Krčevina, Tomšičev drevored 8 31402-10 DKVV avto DKW motor 100 ccm, popolnoma brezhibna. Izredno lepo ohranjena, zelo ugodno naprodaj. Ostrožnik, trgovina. Pasaža. 31454-10 Beseda 1 Din davek • r>ln za Slfrc aH daianje naslova S Om Nalmanl?' meceV 20 Din Posojila dajemo našim članom ir. varčevalcem Ugodni po eotl Vloge obrestujemr-po 5 odstotkov Vsi var čevalcl brezplačno za v a ovanl. Zadruga »Mo.i Dom« LJubljana. Dvor Jakova 8. Iščemo poverjenike. 199 Beseda 1 Din. davt-fc s Din za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmantši znesek 20 Din Prodam za 60.000 di'i hi.?o. sado-nosnik, njivo v veiiko6ti 5543 kv m. za državno cesto četrt ure od po staje Slov. Konjice. — Posreduje Ferdo Pole-gek. Slov. Konjice 31429-20 Parcelo v bližini peteteje D M. v Polju, nejraie od zado-brovske ceste v smeri k aerodromu kupiti. Po nudbe pod šifro: »Za mali dom« na o?l. odd Jutra. 31442 20 'i s &. .-•• -.. Heseda i Oln davp* i Din za šifre an daian)* naslova 5 Oln NaJmaniS-znesek 20 Din Gostilna v centrumu Zagreba. 30 let obstoječa, z bogatim inventarjem ln večlet nim dogovorom. za.-iTJ-ran dobiček (redka pri lika), stanovanje 2 sob v hiši. majhna nalem nina, se zaradi družinskih razmer nujno pro da. Potrebno je 80 do 90.000 din. Ponudbe na Publicitas. Zagreb, pod št. 57506. 31444-19 Beseda i Oln davek s Oln za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek iC Din Sobo s posebnim vhodom oddam z vso oskrbo gospodu s 1. dec. Komenska 16. pritličje. 31435 23 i/-aRa oeseda 50 par za dajanje nasiova 5 Dnu, Tajmanjši znesek 15 Din Sobo solnčno. s separiranlm vhodom, v stregem centru, iščem za drcember Ponudbe jod »Maja« na ogl. odd. Jutra 31451-23a 3esed8 i Oln davek ^ Oln za Slfro ali daianie naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Dva psa ovčarja - čuvaja kupimo Pcnrdbe na ogl. odd Jutra pod sOvčar - čuvaj«. 31378 27 Beseda 1 D1c davek 3 Din za šitrc aH damnje naslova 5 Din Najmanlš) znesek 20 Din Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifre an dajanje naslova 5 Din Najmanlš! znesek 20 Din Trisobno stanovanje Večja količina 0'G. la la. se proda po maksimalni ceni Naslov v vseh posl. Jutra 3139S 33 Moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. takoj uj-odno prodam tik postaje Brezovica. — Naslov v vseh posl. Jutra. 3131721 Komfortno stanovanje dve sobi in kabinet se odda za 1. december. — Poizve se v »Servis biro« Ljubijans. Sv. Petra c. 27, tei. 2109. 31394 21 Vsakovrstno zlato, briljante ln srebro Kupuje po nai višjih cenah A BOZIC. Ljubltana, Frančiškan ska ul. 3. 238 36 Reseda i uin. davek a Din. za šifre al! daianje naslova a Din NalmamSi znesek 20 Din Nemščine v govoru in pisavi, perfektno zmožna, trgovsko izobražtJlv. strojepisja in pisarniških dei vajena gospodična, z lepim nastopom. Išče primerno m°sto. čL-nprej, v Ljubljani. Gre tudi samo za pol dneva. Ponudbe pod šifro »Zanesljiva uradnica« na ogl. odd. Jutra. 31448 2 Dober krojač za dame in gospode se priporoča na dom. Tudi v predelovanju izurjen. Sv. Petra nasip 41. 31447 2 Plačilna natakarica išče službo v hotelu aH restavraciji. Nastop takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra v Celju pod »Izvežbana«. 31457-2 Gospodarsko poslopje na sončni legi primerno za hišo. v Kraniu. naprodaj. — Pojasnila Alojz Zupančič, Kranj. Kopališka ul. 4. 31360 20 jI/«* _stsefJ«.^- »MiVMULU. Beseda 1 Din davek 3 Din. za Slfro aH dajanje aaslova 5 Din Najmanlšl znesek 20 Din Dvo- ali trisobno stanovanje s prltikJinami se išče v sredini mesta za 2 osebi. Cenjene por.ud!*? poslati na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«. 31445-21a imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. tapetništvo E, Zakrai$ek, Miklošičeva 34. Beseda 1 Din davek i Din. za šifre aii dajan;e naslova i Din Naiinan znesek 20 Din Popolno duševna preusmeritev Vas reši neuspehov, .-kr-bi, strahu, nervoznost. duševnih bojev, raznih kompleksov in oboieio s+i, delamržnje, občutkov manjvrednosti itd. Zglasite se pri strokov njaku Martir.u Kojcu v hoteiu »Metropol«. LJud ljana od 17. do 18. ali po dogovoru. 31443 31 Ako želite v Zagrebu 5—6 milijonov v objekt z visoko rento, kjer dobite poleg tega zastonj 3 velika stavbišča v centrumu mesta. Celi kompleks je okoli 3.500 kv. m. — Pošljite pismene ponudbe pod šifro s>BILBIJA« na Publicitas d. d. — Zagreb, Hica 9. i Cenjenim gostom naznanjam, da sem danes otvoril staroznano gostila© „LJUBLJANSKI DV021", Kolodvorska ul. skrbel bom kakor dosedaj za prvovrstno štajersko, dolenjsko in dalmatinsko vino ter dobro domačo hrano. — Se priporoča VINKO PAJK V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da nas je za vedno zapustila naša ljubljena sestra, teta in svakinja, gospa Marlp Kapelj vdova čeme posestnica v četrtek, dne 21. t. m. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojmee bo v soboto, dne 23. t. m. ob pol 3. pop. z Zal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, Kranj, dne 22. novembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij /Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.