Naši dopisi. I/ Ljubljane. (Dnevni red učiteljskega zburovanja za šolski okraj mesta Ljubljane, ki bode dne 2. rnal. srpana 1891. 1. ob 8. uri dopoludne v mestni dvorani. 1.) Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev. 2.) Opazke c, kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Levca o nadzorovanih šolah. 3.) Vzprejemna preskušnja v srednje šole. Predavanje c. kr. okrajnega šolskega nadzornika. 4.) Izbor učnib knjig in beril za šolsko leto 1891/2. 5.) Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižnice. 6.) Nasveti o nakupu novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotične nasvete je najkasneje do 28. rožnika t. 1. pismeno naznaniti knjižničnega odbora načelniku učitelju Fr. Kokalju. 7.) Volitev knjižničnega odbora za 1. 1891/2. 8.) Volitev stalnega odbora za" 1. 1891/2. 9.) Volitev dveh zastopnikov učiteljstva v c. kr. mestnein šolskera svetu za dobo 1891—1897. 10.) Volitev dveh odposlancev za pribodnje deželno učiteljsko zborovanje. 11.) Samostalni predlogi, katere je najkasneje do 28. rožnika t. 1. pisineno zglasiti pri stalnera odboru. Iz Postojine. Vabilo k okrajni učiteljski konferenciji, katera se bode vršila dne 8. mal. srpana t. 1. ob 10. uri dopoludne v tukajšnjem šolskem poslopji s sledečim vzporedom: 1.) Nagovor predsednika in imenovanje namestnika ter volitev dveh zapisnikarjev. 2.) Priobčilo nadzornikovo o stanji šol. 3.) »Kaj ovira dober uspeb v ponavljalnici; kako bi se morala ista preustrojiti, da bi dosegla svoj namen?« Poroča g. Štefan Primožič. 4.) »Kako je učitelju v 1. šolskem letu postopati, da si prisvoje učenci dobro podlago v branji in pisanji?« Poroča gdč. Marija Mlakar. 5.) Poročilo o okrajni učiteljski knjižnici. 6.) Volitev novega knjižničnega in stalnega odbora. 7.) Volitev freh odposlancev v deželno konferencijo. 8.) Samostojni nasveti, kateri se morajo c. kr. okrajneinu šolskemu nadzorniku naznaniti vsaj 3 dni pred zborovanjem. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini dne 17. velikega travna 1891. 0 p a z k a. Ker bode koncem šolskega leta ostavil naš okraj jeden gospodov zastopnikov učiteljstva v c. kr. okrajnem šoUkem svetu, zato naj si blagovole gg. tovariši in tovarišice na željo blagorodnega gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika vplesti v vspored še nastopno točko: Dopolnilna volite\ jednega zastopnika učiteljstva za c. k r. okrajni šolski svet za ostalo dobo treb let. Ta točka je v vabilib, koja so že odposlana, izostala, ker ta prememba še ni bila znana poprej. Iz litijškegja okraja. Okrajna učiteljska konferencija za litijski okraj se bode vršila dne 8. malega srpana t. 1. ob 9. uri dopoludne v litijskem šolskem poslopji. Razven navadnih toček so na dnevnem redu sledeče razprave: 1.) »Pouk in vzgoja v ljudski šoli« poroča učitelj g. Kremžar. 2.) »Rečna in slovnična obravnava berilne vaje 'Hvaležni rejenec'«, razlaga nadučitelj g. J. Jeglič. 3.) Poročilo o podrobnih učnih načrtih za realije. Iz Krškega. Letošnja okrajna učiteljska konferencija za krški šolski okraj bode v sredo dne 15. mal. srpana 1891. 1. v šolskem poslopji v Krškem. Začetek točno ob 9. uri dopoludne. V s p o r e d : 1.) Volitev dveh zapisnikarjev za prihodnje leto. 2.) Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o šolstvu v okraji. 3.) Obravnava nastopnih predmetov: a) 0 šolski higijeni. — Poročilo c. kr. okrajnega zdravnika g. dr. J. Kersnika. b) 0 lepopisji v ljudski šoli. — Poročevalec g. I v. L e v e c. c) Razgovor o vprašanjib letošnje deželne učiteljske konferencije. — Poročevalci se določijo pri konferenciji. 4.) Določilo učnih knjig in učilnih sredstev za šolsko leto 1891/92. 5.) Poročilo knjižničnega odbora o stanji, vporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. 6.) Volitve: a) stalnega odbora, b) knjižnienega odbora, c) delegatov k deželni učiteljski konferenciji. 7.) Posamezni nasveti s posebnim oziroin na letošnjo deželno učiteljsko konferencijo. Ti nasveti se morajo vsaj do 12. malega srpana t. 1. poslati stal- nemu odboru (v roke c. kr. okrajnega šolskega nad- zornika) v Krškem. Iz kranjskega okraja. Dnevni red za uradno učiteljsko konferencijo za kranjski šolski okraj, katera bode dne 22. malega srpana 1891. 1. ob 9. uri dopoludne v Kranji. 1.) Otvoritev konferencije in volitev dveh zapisnikarjev za jedno leto. 2.) Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o stanji šolstva. 3.) Učni načrt za drugi deželni jezik na štirirnzrednicah. Poroča g. nadučitelj Frančišek Pap.i. 4.) Določitev učne tvarine za realije na jednorazrednicah. Poroča v imeni dotičnega odseka gospod učitelj Anton Rozman. 5.) 0 šolski higijeni. Predava c. kr. okrajni zdravnik g. dr. Edvard Šavnik. 6.) Poročilo o učilih v zinislu sklepa zadnje okrajne konferencije po nasvetu nadučitelja g. Luke Je1 e n c a. 7.) Določitev učnih knjig za šolsko leto 1891/92. 8.) Poročilo knjižničnega odbora o stanji, vporabi in računu okrajne učiteljske knjižnice. — Nasveti o nakupu novih knjig nnj se pismeno stavijo vsaj tri dni pred konferencijo g. predsedniku tega odbora. 9.) Volitev knjižnienega odbora za jedno leto. 10.) Volitev stalnega odbora učiteljske konferencije z.i jedno leto. 11.) Volitev treh odposlancev učiteljstva k deželni učiteljski konferenciji. 12.) Samostalni predlogi, katere je pismeno staviti vsaj tri dni pred konferencijo do stalnega odbora. Iz kočevskega šolskega okraja. (Izv. dop.) Dočim se dandanes vzlasti po mestih gleda na to, da se šolski pouk začenja ob takern času in da traja samo toliko ur, kolikor zamorejo to telesne moči šolske mladeži prenesti; dočiin se osobito na pravo urejanje šolskih počitnic ozira, da se izogne veliki vročini meseca malega in velikega srpana, spoznavši, da v soparno - zaduhlem šolskem zraku, kjer je toplina 22 — 24° R, ni mogoče uspešno delovati niti učencera niti učiteljem — olajšuje in zboljšuje se trud in delo šolski mladini in učiteljskeniu osobju. . Kako pa pri nas na deželi? Da nimamo na deželi niti tako visoko in zračno zidanih šolskih sob, kakor po mestih, dn nimamo v obče tako omejeno urejen šolski obisk, kjer se v vsaki sobi samo doloeeno število šolske mladine poučuje, to vsak ve; ampak da morarno čestokrat v neprimerno nizkih in zadublih sobicah tako ogroinno število ueeče se mladine natlačiti, da se samo glavice izpred klopij vidijo, to je navadna prikazen. Opazujnio v prvo našo šolsko mladino, česa se od nje v poletnein času tirja doma in česa v šoli, kako da zadostuje svojim dolžnostim izven šole in tu, in kaj naj iz tega posnamemo? Ko začne spoinladi kukavica peti in se na deželi paša prične, od tega časa začenja se za naše kmetsko prebivalstvo doba dela in truda, ki vedno bolj narašča, dokler o košnji in žetvi ne doseže svojega vrhunca. V taisti meri se nalaga naši mladini vednn več opravil, katera morajo izpolnjevati v poinoč svojim roditeljein. S solnčnim vshodom jirn je vstajati, nekoliko ur na paši živino pasti in ko je solnce že precej visoko na nebu, v vročini v šolo hoditi, kamor pridejo že utrujeni in potni. Tu se nabere polno število tako izmu<"enih učencev in ž njimi naj učitelj po 3 in več ur zaporedoma obravnava predmet za predmetora; opoludne kratek počitek — majhno kosilce , obstoječe iz koščeka kruha, potem pa popoludne nadalje učiti se. Po šoli v najhujši vročini najveekrat po celo uro daleč domov in tu je treba zopet do trdega mmka marljivo izvrševati v pomoč svojim roditeljem veakojaka dela. T.ikšno življeuje nna naša šolska mladina po letu. Ali je rnogoče od nje zahtevati v tem času uspešnega delovanja v šoli? Ali je inogoče in s kakimi sredstvi se da sploh doseči povoljen uspeh v tem času? Ali ne zahteva človekoljubnost, da se ji to breme vsaj po mogočnosti olajša in zmanjša? Da, ker je slednje prav lahko mogoče, ne da bi se šolski zakoni pri tem krčili in ne da bi pouk trpel, ampak bi oba le pridobila, zato naj se to zgodi: Jesenske počitnice, sedaj začenši z dnem 15. velikega sipana ali z dnem 1. kiraovca, naj se tako urede, da se bodo začele z dnem 15. rnalega srpana ali vsaj z dnem 1. vel. srpana ter naj trajajo postavni čas in šolsko leto naj se začne z dnern 1. kimovca, oziroma z dnem 15. kimovca in pomagano bode: 1.) šolski mladini, ker bode v času najbolj nujnega doinačega dela prosta šolskega obiskovanja in pouka ter bode mogla roditeljem doma uspešno in koristno pri košnji in žetvi pomagati, ker ji ne bode treba v največji in najlmjši vročini časi po celo uro daleč v šolo hoditi; 2.) roditeljem, ker bodo mogli svoje otroke za raznovrstna dela uporabljati; 3.) učiteljstvu, ker mu ne bode treba v soparno zaduhlem šolskem zraku pri temperaturi 22—24° R brezuspešno in mueno svoje službe opravljati; 4.) uspeh šolskega pouka zboljšal in povečal bi se zdatno. Vzlasti v našem šolskem okraji, kjer je okrajna učileljska konferencija to že pred več leti sklenila, želeti bi bilo, da bi se kaj o tem ukrenilo, da bi se sploh kaj v korist tukajšnjega š olstva učinilo in da bi jedenkrat tudi na nas osirotene pastarke na višjem mestu oziralo se in bi se stari »Zopf« med šaro vrgel. Ljudski učitelj.