tfUgdo Jutni*
št. 40.
Nedelja 13. oktobra
H
1935
Janez Rožencvet:
Kraljevska kri
upanje, da bo še ta dan videl prelepo kraljično Zinajido, se pa mlademu vitezu ni izpolnilo. Kralj Vladislav je ta dan povabil na večerjo samo goste kraljevske krvi. Na večerji je sicer kralj pripomnil, da je popoldne prišel iz
mizi ga zato niso povabili. Kraljični bi se sploh ne spodobilo, da bi radovednost pokazala, kraljeviči so si pa mislili, saj si ga bomo že še lahko ogledali.
Drugi dan so ga res vsi videli, zakaj kralj je poleg kraljevičev in največjih
daljne dežele kralja Dragomira vitez, ki je zelo podoben naslikanemu svetniku v grajski kapeli, in s kraljično Zinajido vred so bili vsi radovedni nanj. Ali k
imenitnikov povabil na kosilo tudi viteze, ko so se nameravali kosati v najtežji turnirski tekmi, bojevanju s sulicami na konjih. Vsi gostje, ki so jih bile polne kraljeve dvorane, so se čudili podobnosti. Vitezi, ki so bili iz sosednih dežel kralja Dragomira, so se sicer na tihem tudi čudili, da Zmajevčevega imena niso še nikoli slišali in njegovega grba še nikoli
ST4	_
T®de!!, ali o njegovi žlahtni krvi niso mogli dvomiti Saj so videli, da se suče In obnaša kakor rojen vitez in vedeli so itudi, s kakšnim spremstvom in s kakšni-jmi darili je prispel.
Celo gostje, ki so že kdajj 'kraljeviča Boleslava videli, niso nič sumili. Na svetu Bta si dostikrat dva človeka podobna in kraljevič Boleslav leži bolan doma, kjer prosi vsa dežela za njegovo zdravje. Vrh jsega je pa ta neznani vitez Zmajevec gost samega kralja Vladislava in mora Jati torej že vse v redu.
In res je bilo za druge goste vse v fedu, le za viteza Zmajevca ne. Kraljične Zinajide ta dan ni bilo pri mizi, ker je morala še zadnje nove obleke pomerjati. Tako jo je kraljevič Boleslav šele tretji (dan po svojem prihodu videl.
Ta dan se je turnir pričel S slavnostnim sprevodom, s katerim so se vitezi poklonili visokemu gospodu turnirja, kralju Vladislavu in milostni kraljici turnirja, njegovi prelepi hčerki Zinajidi.
Že na vse zgodaj je mesto vrelo kakor mravljišče in sleherni udeleženec sprevoda je imel še zadnji hip kaj opravka. Končno je beganje in tekanje prenehalo, sprevod je bil urejen in med gostimi trumami gledalcev se je jel pomikati skozi mesto proti gradu. Pred sprevodom So jezdili trobentači in konjeniki, ki so delali pot, za njimi so se vrstili kraljeviči, domači in tuji vitezi, vsi sami vnuki dolge vrste slavnih prednikov, a na zadnje po kraljevi milosti še trgovci, ki so sicer imeli plemiške naslove, pa se dejansko niso smeli turnirjev udeleževati, ker še niso imeli dovolj prednikov. Pri tej priliki so ti plemiči malo veljali, ali drugače so bili prav veljavni bogatini, ki so dobili plemstvo zato, da so si vnuki davnih prednikov laglje od njih denar izposojali in brez sramote »jih bogate hčere za žene jemali.
Med navdušenim občudovanjem gledalcev je prispel veličastni sprevod do kraljevega gradu, kjer sta pod baldahi-nom sedela kralj in kraljična, obdana od starejših velikašev, dvorjanov, imenitni-kov, prejasnih magistrov, veleučenih doktorjev, častitljivih svetovalcev, sin-dikov, cehovskih mojstrov in druge ne-bojevite gospode. Kdorkoli je imel v deželi ime, se je ta dan postavil v kraljevo senco, da s svojo navzočnostjo poveliči kraljevski sijaj in hkrati zase prestreže žarek kraljeve milosti
Kralju in kraljični nasproti so stali ffaflnilri Za njihovimi hrbti se je pomi-
kal sprevod, ki je potem v velikem loku zavil nazaj, da je prišel vsak junak med oči dvora in glasnikov. Glasniki so v presledkih izklicevali slavna, junaška imena, a izklicani so se po vrsti poklanjali kraljici turnirja in gospodu turnirja.
Vitez Zmajevec je že težko čakal, da pride vrsta nanj, zakaj ko je jezdil mimo za hrbtom glasnikov, se iz spodobnosti ni smel v stran ozreti.. Zdaj pa kraljične tudi še ni mogel videti, ker so mu jo drugi jezdeci zakrivali. Končno so vendar glasniki izklicali njegovo ime in njegov grb. Spodbodel je konja, ga pred baldahinom ročno okrenil ter povesil sulico z bandercem. Šele potem je smel oči povzdigniti h kraljici turnirja.
In ta hip se mu je zdelo, da je zasijalo sonce kakor še nikoli. Ko mu je pa kraljična s prijaznim nasmehom odzdravila — skoraj domače, kar ni čudno, ko se ji je po sliki v kapeli zdel kakor dober znanec — je prevzela viteza neizrečena blaženost. Komaj se je zavedel, da se je brž poklonil še kralju ter se potem spodobno umaknil izklicanemu nasledniku.
»Še veliko premalo so moji trgovci povedali,« — si je mislil kraljevič. Ves dan je bil od blaženosti kakor iz uma. Skoraj v nebesa povzdignjenega se je čutil pa zvečer, ko je pri slavnostnem sprejemu kraljična med drugimi tudi njega s svojim srebrnim glasom ogovorila. Ni se mogel tako potajiti, da ne bi bile žlahtne gospodične, ki so ga opazovale, brž ugenile, kako mu je pri srcu,
»Ubogi vitez, visoko, previsoko je povzdignil oči. Prenizkega rodu je, da bi se mu mogla kdaj želja izpolniti, in revež bo umrl, ker mu bo srce počilo!« — so si dejale žlahtne gospodične.
Ali kakorkoli so si prizadevale, da bi z lepimi pogledi in dobrimi besedami mladega junaka rešile nesrečne smrti, vitez Zmajevec je imel oči samo za prelepo kraljično Zinajido.
IX.
Kakor velik, sijajen kres premoti ljudi, da popuste svoje opravke, se zberejo okrog njega ter ožarjeni od plamena strme v mogočni svit, tako se je vse zbiralo okrog turnirskih iger, ki so se dan na dan vrstile z različnimi slavnostni! Ni ga bilo, ki bi se ubranil čaru veličastnega sijaja in razkošja, in turnir je razživljal kakor ogenj, ki mu priliva jo olja.
Dolgo so se že merili in kosali junaki. Marsikdo, čegar ime prve dni ni imelo posebnega slovesa, si je stekel čast in slavo. Če je bil ta srečnik vitez Nema-nič, so nekdaj ošabni trgovci in židje lazili za njim ter mu ponujali posojila. A marsikdo, ki je prve dni vzbujal veliko upanje, je potem utonil v slavi srečnejših tekmecev. Tak se je potem s stisnjenimi zobmi boril za muhovo srečo ali pa nenadoma čez noč brez slovesa izginil.
V palačah imenitnikov je bilo nastanjenih polno žlahtnih sorodnikov in prijateljev, trgovci in obrtniki so imeli pod streho svoje trgovske in obrtniške prijatelje, drugi meščani najrazličnejšo žlahto ali pa služinčad visoke gospode. Niti v najskromnejši predmestni koči ni bilo več luknje, ki bi ne bila oddana za prenočišče. Dvorišča, hlevi in staje so bili pa po vsem mestu natrpani kočij, voz, konj in živil. Poleg vsega so se gnetli po mestu še berači, cigani in umetniki devetih dežela, za katere ni nihče vedel, kje prenočujejo. Prišli so pobirat drobtine, ki so obilo padale z bogatih miz, zakaj dolgo pred začetkom turnirja so zdaj v tej zdaj v drugi pa-
Velikaši so se kosali, kdo se bo v svoji lači obhajali slavnosti in velike gostije, palači bolj postavil in imel za mizo več imenitnih gostov. Žlahtne gospe in gospodične so z veseljem pozdravile vsako priliko, da so se strmečemu svetu kazale v novih oblekah in dragocenem nakitu.
Trgovci, obrtniki in meščani so posnemali visoke vzglede. Čeprav so drugače premoženje tajili in skrivali, zdaj so se veličili v razkošju, posebno če so pri tej priliki nameravali hčere dobro omožiti. Pred tolikim imenitnim domačim in tujim svetom ni maral biti nihče več reven in kdor je le mogel, je razsipal denar.
Zato je marsikateri velikaš, ki se je z rejeno mošnjo odpravil z doma, prišel kmalu v zadrego, da si je moral pri dobrem prijatelju, pri znanem trgovcu ali Židu izposoditi denar na visoke obresti. Tuji imenitniki so -se v takih primerih zatekali k trgovcem in Židom svoje dežele. Zato je bilo tudi toliko tujih trgovcev v mestu. Vedeli so, kaj rado pride in kako se jim bo dolga in težavna pot obnesla. Kadar za potrebe posebno velikih gospodov sami niso imeli dovolj denarja, so se za kupčijo sporazumeli z domačimi trgovci, zakaj kakor so se
„jgfS
med seboj poznali in podpirali plemenit!
velikaši raznih dežela, tako so so med seboj poznali in drug drugemu, spali trgovci raznih dežela.
Zaman so pa pri bogatih trgovcih za; posojila moledovali vitezi Nemaniči, ki se jih je tudi lepo število zbralo. Zanje, ki niso imeli razen orožja vajenih jx>kt predrznega poguma, bistre glave ali namazanega jezika skoro ničesar, je koi maj kdaj oderuški Žid tvegal denars* Prišli so pa na turnir od vseh vetrova Prignalo jih je upanje, da se pri tej priliki postavijo v senco in milost ve-> likih gospodov ter pridejo kjerkoli že % vojno ali ženitvijo do trdne graščine* Potem se njih otrokom ne bi bilo treba več tako za srečo po svetu potikati kakor se mora sleherni vitez Nemanič«
Vitez Zmajevec se je pred vhodom V mesto javil pri glasnikih, ki so preizkus šali grbe in žlahtne prednike prijavni-* kov za turnir. O njegovem grbu in njen govih slavnih prednikih sicer tudi ti glasniki niso nič vedeli, ali plemiška pismo je govorilo o njih in podpis in pečat slavnega kralja Dragomira sta pričala čisto resnico. S častjo je smel vitez Zmajevec jezditi v mesto. Glasniki so pred njim oznanjali njegovo ime, ime-* na njegovih slavnih prednikov in, njihi junaške čine.
Ljudje po ulicah so obstaja® "ter-^SJ dopadenjem ogledovali mladega viteza, a s pomolov palač so zrle nanj žlahtna gospe in gospodične. Med njimi jih je bilo veliko že kdaj v kraljevi kapeli. Te so precej opazile, kako je mladi vitea Zmajevec podoben svetniku na sliki, in na mah se ga je prijelo ime Jurij, čeprav mu je bilo po plemiškem pismu kralja Dragomira ime Martin.
Gospodične, ki so poznale že vse zbrane viteze, so pa tudi brž uganile, da utegne biti vitez Zmajevec najgorši izmed vseh, a stari, izkušeni vojščaki ki so videli njegovo ježo in njegove roke, so dejali: »Bogme, ta je videti s konjem zraščen in kaže, da ume čvrsto držati sulico in nevarno vihteti meči«
Dalje prihodnjSS
Griša Koritnik
Jakec —
Bil je nekoč nekje neki Jakec, ki je imel več dobrote na sredi svojega srca, kot mu je bil Bog dodelil pameti. Zato so ga klicali za Jakca Bedak ca, d asi se to ni slišalo bogvedi kako blagoglasno. Pa kaj se hoče, tako ga je zlobni svet krstil in tako se ga je to ime prijelo, da se ga ni mogel več otresti.
Ni imel ne očeta, ne matere, le nekemu stricu je bil pridjan v varstvo, ki je bil skop, da še nikoli tega. Ničkoliko je imel ta stric njiv, še več mlinov in žag
in vinogradov, ali vse to bogastvo mu ni omehčalo in poplemenitilo od sile skopega srca. Ne samo, da ni dajal siromakom koščka kruha, ne: še privoščil ni, da bi njegov varovanec Jakec Bedakec dajal kako drobtinico drugim otrokom, ali kakršnemukoli popotnemu revežu !
Ko je bil stric spet izvedel, da je Jakec Bedakec podaril kos kruha beraču, ga je ostro oštel in mu velel: »Če te vnaprej kdorkoli kaj pobara, ne odgovori nič, niti ga ne poglej, skratka: kdor
Bedakec
te je kaj vprašal ali ti je samo kaj povedal, vsak naj misli, da si gluh in da torej ne slišiš ničesar !« Tako je Jakca Bedakca oštel iljegov skopuški stric in je še dodal: »Če bom izvedel, da nisi delal tako, te poženem od hiše, pa si poišči kruha in zavetja drugje!«
Jakec Bedakec se je ustrašil, a ker je bil malo prismojen, je sklenil pri sebi, da bo ravnal tako, čeprav mu je srce nasprotovalo.
Drugi dan po stričevi pridigi ga je ta poslal z debelim zlatnikom v mesto ku-pavat. Vso pot je Jakec Bedakec ogledoval zlatnik, veselil se je njegovega žarkega lesketa in njegovega zvonkega glasa, dokler ni naletel na berača, ki je zagledal Jakčev zlatnik in ga ves bete-žen poprosil: »Daj mi zlatnik toliko časa da ga izmenjam in si kupim kruha in nekaj prigrizka za daljno pot !« — Jakec se je sprva obotavljal, skoro bi bil beraču že dal zaprošeni zlatnik, a v ušesih mu je vedno brnel stričev osor-ni glas, ki mu je grozil: »Od hiše poj-deš !« —
Pa je napravil, kot mu je stric velel: kakor da ga nihče pod milim solncem ni ogovoril, je šel ves gluh mimo berača svojo pot. A uštel se je ! Berač se je naenkrat zganil, dvignil palico, ki mu je bila doslej služila le za oporo, zamahnil proti Jakcu in mu izbil zlatnik iz roke...
Jakec Bedakec je ves prestrašen zbežal.
Šele ko je videl, da mu berač ne sledi, se je ves upehan ustavil. Premišljal je: najbrž pa le ne bo prav, če se bom delal na vsa vprašanja gluhega, pa čeprav mi je stric to zapovedal ! Ko bom sedaj prišel domov brez nakupljene robe in brez denarja, me bo prav gotovo oštel, dasi sem ravnal po njegovi zapovedi ! Kaj torej sedaj in kako v bodoče ?
Tako vsega obupanega radi izgube zlatnika in Tpremišljajočega je ustavil opehan in razburjen možak: Kje je najbližja pot v mesto ? Nujen opravek imam tam, pa sem zgrešil pot. ^ Jakec Bedakec je še vedno okleval, ali bi odgovoril, ali pa naj bi bil še vnaprej gluh, ko je že oni možak nadaljeval: »Tu deset zlatnikov, če pokažeš takoj pot. Pa hitro, zelo se mi mudi!« _ Tedaj se je
Jakec Bedakec spomnil da nima več
stričevega zlatnika in tega, kako nekoristna, nečloveška in nesmiselna je bila stričeva zapoved, saj malo popre je bi bil lahko beraču koristil, sedaj pa lahko pomaga onemu možaku iz zadrege, možak mu pa lahko povrne izgubljeni zlatnik deseterno.
pogledaš, kdor te ogovori, ampak da si gluh na vsakogar 1 Zaenkrat te še ne poženem od hiše, pač pa mi moraš za kazen izročiti onih deset zlatnikov, ki jih imaš v roki !«
Tako ga je oštel skopuški stric, Jakec Bedakec pa si je zapisal njegove besede spet globoko v srce, napravil se je
In Jakec Bedakec je naenkrat spet slišal, razumel, pokazal tujcu pot v mesto, sam pa spravil deset bleščečih zlatnikov, ki so bili sedaj njegovi. Da njegovi so ! Ne bi jih dal skopemu stricu, ki bi mu bil skoro tako nesrečo zamesil, za ves svet ne !
A kot od doma gredoč, se je tudi domov tekoč igral ves srečen s svojimi, s kršitvijo stričeve zapovedi zasluženimi zlatniki. Tako dolgo , da je bil blizu doma in ga je igrajočega se zagledal stric.
Ob pogledu na svetle cekine je zahre-penelo po njih njegovo zavistno in pohlepno srce. Takoj je uganil, da Jakec Bedakec gotovo ni ubogal njegovih besed. Uganil je, da je bržčas s kom govoril, siicer bi ne mogel nositi domov kar deset zlatnikov, ko mu je bil dal vendar le enega in še tega za nakupovanje v mestu.
Vzrojil je stric in oštel: »Nemarnež, kaj sem ti bil zapovedal ? Ali ti nisem bil ukazal, da se delaš gluhega, kadar te kdo sreča in te česa poprosi, ali tu-da samo kaj vpraša ? Nisem bil dejal, da sploh ničesar ne odgovoriš, niti ga ne
gluhega, kakor da ga ni nihče ogovoril, stlačil je svojih deset zlatnikov v žep in jo je — ne meneč se za stričeve začudene poglede — pobrisal iz hiše.
Nikoli ni stric več videl Jakca Bedak-ca, M je veselo in vselej z odprtimi ušesi romal po lepem božjem svetu !
^ure fzpcd £ot*e
Jure izpod gore je pisane vole na sejmu prodal, pa muco zapregel da z njo bi oral. Pa muca ni znala kako bi orala; brž Jureta vpraša; »Ti, Jure, pokaži kak vol se obnaša!« Pa muco odveže, sam Jure se vpreže. A muca je zvita, ee v grmu hihita: »Voliče zabil si, denarce zapil si, zdaj eam glej, kako brez volov bo šlo!«
'A. Frančevič: , i
&€uicesveca
in pastificica
Krilati ipar izvolil si je domek. Že plete pastiričica marljivo, a dedček ves dan nosi ji gradivo. Tedaj ,pa kukavica — da jo zlomekl — zapazi gnezdeče skoz linico. V bližini jajce znese kar na tleh in ko doma zakoncev ni obeh,
prenese v kljunu ga v duplinico, *
Minil je čas, že jajčka so izvaljčna. Med nežnimi mladiči zavaljena earuje kukavica, vsiljenka. Široko zeva, da le malo piče odpade na slabotnejše goliče. Ko zraste, družbo vrže vso iz gnezda, da sama bi ostala miljenka.
Tako se je zgodilo, resda!
*
Naš parček pridno pita, pita, pita, sogoltna stvar pa ni nikoli sita. Vso lesno luknjo sama že zavzema, da čudno starima se zdi obema. Poskuša krušni oče, skuša mati rejenca iz votline izpeljati, a vhod je ozek in ne more skoz
debeli njun potomec Tolstogoz. *
Tako prišla jesen je in zvabila selilce vse na daljni sončni jug, popotno strast bila sta občutila i pastirička i nje drug. Roditeljska, rediteljska ljubezen pa vse žrtvuje za mladezen. Dvojica plemenita dalje krmi jetnika v tesnem duplu bukovem. Takrat pa, teden dni po Lukovem, rojile bele muhe so nad grmi, in mačeha kot očim — dva dragulja >— postane žerg za kukavičje truplo. In skoraj rodno gnezdo, rodno duplo postane ežrg za kukavčije truplo.
(Pripominja: ženg, tudi žerf, žerh, žrf, žrg, žrh, žrv, prihaja po ovinkih iz grške besede sarkofag, rakev).
Čudovita povest o treh
(Ruska)
Mehurček, slamica in čevelj so šli nekoč v gozd drevesa sekat. Pridejo do reke in ne morejo čez.
Pravi čevelj mehurčku:
»Mehurček, pusti naju, da na tebi preplavava reko.«
Mehurček pa reče:
»Nak, rajši naj se vleže slamica od enega brega do drugega, in midva prideva po njej čez reko.«
Slamica se torej vleže čez reko. Čevelj koraka po njej, sredi reke pa se slamica zlomi, in čevelj pade v vodo.
Mehurček pa se smeje in smeje, dokler ne poči.
Ivanovič
Danilo Gorinšek:
Zveascie
Zvezde so angelske oči: Kadar se zvezda zablesti, pogleda angel iz neba, če detece je že doma. Kdor še tedaj ne spi sladko, naj hitro skoči v posteljco, pomoli naj se za pomoč, saj angel nanj bo zrl vso noč, da se prav nič mu ne zgodi, da sanjal zlate bo reci do jutra ko ni več zvezda, ko dete se zbudi iz sna.
I Manica :
Uganke
I.
S čim se na svetu vse konča?
II.
Kateri sveti mož vedno povdarja, da je le on svetnik?
JUTROVČKI PIŠEJO
Ob prvi obletnici smrti našega kralja Aleksandra I. Devetega oktobra je leto dni minilo, odkar nam kralja dobrega je pokosila nemila smrt. Dejanje hudodelske roke pahnilo v tugo je prav vse otroke Jugoslavije. S kraljico vdovo in njenimi tremi sinovi je žaloval ves narod. In ves narod se je takoj z vso ljubeznijo oklenil no/ega kralja, mladega Petra II.
Rostohar Majda, uč. I. r. m. š. na Jesenicah.
Viteškemu kralju!
Žalosten prišel je dan za narod naš, ko zopet pred očmi nam vstaja slika, kako so kralja našega mučenika nam umorili pred letom dni. Srce še zmerom krvavi Očeta pozabilo ni!
Danica Kadunec, dijakinja v Ljubljani, Sv. Petra c. 11.
Bodoči poklic. Kako rad bi se vozil po morju in gledal tuje dežele. V lepi, višnjevi mornarski uniformi bi stal na krovu ladje, gledal morje in poslušal kape-tanova povelja. Ob prostih urah bi sedel v svoji kajuti ter pisal domov mami, da naj ne skrbi zame, ker se mi dobro godi in da se kmalu vrnem. Ko bi se pa postaral, bi zapustil krov ter se preselil v domovino, kjer bi ostal do svoje smrti. Ocvirk Vasilij, uč. II. a raz. m. š. na Viču Glince c. XIII št. 6.
Moja punčka. Zelo lepo punčko imam. Imam jo zelo rada. Mamica mi dostikrat zašije kakšno novo oblekco za njo. Moja punčka ima tudi lepo posteljico. Vsak večer jo dam spat. Če položim punčko v posteljico, takoj zapre oči, kakor da bi zares spala. Ko zjutraj vstanem, jo oblečem in punčka spet odpre oči. Stara sem šest let. Samo tiskane črke znam pisati, ne zameri stric Matic. V šolo še ne hodim.
Elga Ludvig, Jesenice.
Preljubi stric Matic! Gotovo si že hud name, ker Ti že tako dolgo nisem nič pisala; Saj veš, če se človeku na počitnicah dobro godi, pozabi na ves ostali svet. Tako sem tudi jaz pozabila nate.
Prihodnjič, ko ne boš več hud name, T, napišem, kako sem se imela na morju in kaj vse sem doživela. Prosim, če mi napišeš svoj pravi naslov. Pozdrav vsem Jutrovčkom. Najlepše Te pozdravlja
Vera Križman, uč. II. b razr. m. š. v Ljubljani pri Uršulinkah.
Ljuba Vera! Res je, dolgo nisem ničesar slišal o Tebi, zato sem bil Tvojega pisemca še posebej vesel. Kar hitro mi napiši, kako je bilo na morju, kje si bila, s kom si bila in tako dalje. Moj pravi naslov bi rada poznala ? Moj Bog, tega poznajo vsi Jutrovčki po vsej državi! Torej poslušaj: stric Matic, »Jutro«, Ljubljana. Takšen je moj pravi naslov! Na uho Te pa prav tiho vprašam: zakaj si tako radovedna, ljuba Vera? Srčno Te pozdravlja Tvoj
stric Matic.
Listnica uredništva
Zora Konic v Boh. Bistrici: Morda si že sama uganila, zakaj nismo mogli objaviti Tvojega spisa! Zelo žal nam je bilo! Prosimo Te, da se zanesljivo od-zoveš novemu natečaju. In brez zamere, saj nismo sami krivi!
O Zajeten
Ubog kmet gre čez polje in zagleda zajca pod grmom. Strašno se razveseli in miisli sam pri sebi:
»Glej, glej, kakšna sreča! Ujamem zajca, mu slečem kožo in jo prodam za lepe novce. Za denar si kupim svi* njo, ki mi stori dvanajst mladičev. Prašički zrasejo, in ti mi store zopet dvanajst mladičev. Te pa vse zako« ljem, in imam poln čeber mesa. Meso razprodam in za denar si postavim hi« šo in se oženim. Žena mi da dva deč» ka, Vaška in Vanka. Ona dva gresta orat, jaz pa jima doma pri oknu uka* zuiem. Snozabi se iin zakričii: Hej, Vaška in Vanka, nikar tako ne priganjaita ljudi! Vidi se, da vama ni? koli ni slabo šlo«.
In zakrioi tako na glas, da se zajec prestraži in zbeži, in z njim vse bo» gastvo z ženo in otroci Ivanovič
0Cri&anfca I.
40
44
				5			
L		■		*		m	
Z							
r	S	•On	■			n	
3							
u		■		•	m		
V				6			
Vodoravno: 1. zločinec; 2. mesto v Srbiji; 3. gorovje v Jugoslaviji; 4. rodbinsko ime slovenskega skladatelja; 5. to-novski način v glasbi; 6. mesto v Italiji.
Navpično: 7. orožje; 8. moško krstno ime; 9. gora v Dravski banovini; 10. mesto v Dravski banovini; 11. nasprotno od marljiv; 12. krajevni prislov.
•Magični Gcadrat
Vodoravno in navpično: 1. ograja; 2. časovna mera; 3. krstno ime velikega slovenskega pesnika; 4. moško krstno ime.
Rešitev križanke »Spomenik"
Vodoravno: 1. slava, 2. kar. 3. Solon. 4. Velebit. 5. in. 9. ta. 10. USA. 11. anali. 12. planina. 16. ura. 17. kljunač. 18. tesar. 22. rak. 23. Inko. 24. bob. 25. os. 26. Eva 27. glava. 29. nam. 30. sito. 31. ter.
Navpično: 2. kol. 3. sen. 4. vir. 6. rob. 7. nit. 8. tam. 10. Una. 11. ali. 12. po. 13. ali. 14. Ind. 15. ar. 16. ujec 19. Anam. 20. ar. 21. Nanos. 22. riba. 28. pater. 29. nit. 32. mora. 33 Kralju Aleksandru slava!
Poseinica I.
Kaj je ta gospod po poklicu? Pose t niča 11.
Ta gospodična je doma iz trga v dravski banovini. Kateri trg je to in kako se imenuje reka ob kateri leži?
Zlcgcvnica
Sestavi iz naslednjih 14 zlogov: an'bir'ce*drejse:krum4jeslosne=o:on>pit v&vo 7 besed pomena: 1. vrh v Ka* ravamkah; 2. alkoholna pijača; 3. oto* ček v dolnjem Jadranu; 4. pramati; 5. žlahtni plin; 6. jugoslovanski kralje* vič; 7. mesto v dravski banovini — da bodo tvorile začetne črke od zgoraj navzdol vrh griča v Jugoslaviji, konč* ne črke od zgoraj navzdol pa pot tja* kaj.