Cestopis.
(Dalje.)
„Vsakaruska občina ima svojo občinsko sod-nijo, v kteroj starosta kot predsednik ima zraven sebe dva po volitvi izebrana sodbena predsednika. Ta sodnija sodi čez varovčijske ') pregreške do 25 palic i 5 rubl banko (2 f. 114/t kr. sr.), tudi čez moje i tvoje, vender ne čez dedno lastino. Zaglavnoga ali kazno-vavnoga pravosodja nima, temoč le dalje naznani, ukaže zapreti, njoj gre pervo pripetje.
Druga sodnija je volostna uprava 2). V tej sodniji so: golova, volost i dva po volitvi izebrana prisednika. Ta sodnija je perva stopnja nad selskej sodnijoj. Zamore kazni-u selskoj sodniji izrečene — samo zlajšati, ne
') Policijske.
2) Uprava — Polizeiamt.
zostriti. Naideli kazen prelahko, zamore tožbo okrožnemu predstojniku predložili. Je ovaj ravno teiste misli, naznani on dalje predstojniku deržavnih imanj, ki ima odločiti.
Mužike 3> ruske vidiš zvekšine v kožuhih 4) zraven toga pak osobito po leti v kaftani. Kaf-tan je pri siromaških iz sive ali rujave doma tkane volnine, pri premožnih iz modrega sukna. Na glavi je černi nizek klobuk, 5) zgorej štirj i, s trakom i s prezko B).
O toplem vremenu nosi mužih lapte. 7) Lapti so čez nogo privezani; kratke košate hlače, robačo čez hlače prepasano. Vse to bilo je
3)	Mužik — kmet.
4)	Kožuh po rusko — šuba.
5)	Klobuk, rusko — šljapa; ruska beseda klobuk pa pomeni: Kapuze.
6)	Preska rusk. prjazka — Schnalle.
1) Lapti so črevlji iz ličja, Baetschuhe.
popred iz domačega debeloga hodnika, sdaj se od dne dne bolj razšira katun, na veliki cesti ne vidiš skoro druga ko pisane pavolnate robače, glavna boja mora vsikdar biti krasna s); červno i lepo je pravomu Rusu jednakoznačno, Rusi imajo le jedno besedo krasni-červeno i lepo.
Kmetička žena ima po navadi robec na glavi. Čez spodnjo janko ima še zvekšine zverhnjo halo] iz volnine, siromaške si takšo volnino, doma tkejo, premožne jo imajo iz modriga sukna. Ta zverhna hala je brez rokavov, pro stano izrezana, do kolena ako do nog seže, se imenuje safaran. Verh sarafana nosijo po zimi kratke kožuhe do ledovja.
(Dalje sledi.)
s) Rudeča, červena.
Odgovorni vrednik: Dvagotin Melcer.— Založnik in tiskar Jožef Hlaznik.
Vradni list št. 43.
st. 2579. Oznanilo. l«»01
Od c. k. deželne višji sodnije za Koroško in Krajnsko bo na znanje dano, de se bo tretja redna seja porotne sodnije v okraju Ljubljanske deželne sodnije 25. Augusta 1851 ob devetih zjutraj v Ljubljani začela, in da je od predstojnika deželne višje sodnije za predsednika te porotne seje gosp. svetovavec višj. dež sodnije Korl žlahtni Coppini, in za njegoviga namestnika svetovavec dež. sodn. gosp. Anton Schmalz izvoljen.
V Celjovcu dan 3. Julija 1851.
št.5837/797. iVazpLs konkurza. C««.)ca
Ker je pri učilnici porodišča v Ljubljani stopnja asistenta spraznjena, s ktero je razun svobodnega stanovanja v napravi, vsakoletne derve peterih sežnjev in 18 liber sveč 300 goldinarjev iz učilisniga zaklada dovoljenih, spraznjena, se razpiše konkurs za novo po-stavljenje taiste do 10. augusta t. 1. s pristavkam , da je z njo poniočno opravilo v tej bolnišnici in nornici združeno.
Prosivci za to stopnjo, ki se na dve leti razpiše in zamore na dve leti še podaljšati, imajo svoje prošnje z diplomi in drugimi sprič-bami o zdravniških in porodniških vednostih, potem da so neoženjeni, lepiga zaderžanja, da znajo slovenski jezik, ali kako drugo sla-vensko narečje, do imenovane dobe pri podpisanim vodstvu vložiti.
C. k. vodstvo učilnice za babice.
Ljubljana 6. julija 1851.
St. 3109.
Razglas
ti 25.) 3
Jakob Magajna iz spodnih Urem, cesijo-nar svojiga očeta Tjneta Magajna-la je 23. rožnika 1851 pod št. 3409 Jakoba Jankovič-a iz spodnih Urem in njegove neznane erbe al j pravne naslednike zastran opravdanja pre-notacijona 360 goldinarjev 5% obresta in pravdnih stroškov, pri podpisani sodniji tožil in ta tožba se bo 2. dan Oktobra 1851 ob devetih dopoldne ustmeno obravnavala.
Za neznane tožence je sodija in sicer za njih stroške Jožefa Tominc-a iz spodnih Urem kuratorja izvoljila. Toženci naj tedaj sami k obravnavi pridejo, alj pa naj kuratorju svoje pravne pomočke na znanje dajo, alj izročijo, alj druziga pooblastenca izvoljijo iii te sodniji imenovajo, če ne se bo ta pravda z Jožefain Tomincam obravnovala.
C.k. sodnija v Senožečih 23. rožnika 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
Št. 2115.
Oznanilo.
(126.) C 3
Visoko c. k. ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb je z razpisom od 24. junija 1.1. št. 3401/C za drugo polovico 1851 poštno ježnino za enega konja in enojno pošto za spodej imenovane kronovine in okrajne, kakor sledi? določilo;
Na Zgornjem Avstrijanskem z . 1	gold — kr.
„ Solnograškeni z .......1	„	— „
„ Češkem z...........1	„	— „
„ Moravskem z.........1	„	— „
V	Krakovem z..........1	„	— „
„ Lvovu z............1	„	— „
„ Ccrnovicu z..........1	„	— „
Na Silezkem z..........1	„	— „
,, Ogerskem z..........1	„	— „
V	Vojvodini in temeškem liana tu s Sedmograškeni z . . 1	„	— „
Na civilnem Horvaškem in Slavonskem (razun Primorja) z 1	„	2 „
V	horvaško-slavonskej granici (razun Otočanskega, Likan-
skega in Ogulinskega polka) z 1	„	2 „
Na Spodnjem Avstrijanskem z . 1	„	4 „
„ Koroškem z..........1	„	4 „
,, Štajarskem z.........1	„	4 „
V	Montanskem okrožju (horvaškem primorju) z.....1	„	4 „
„ Ogulinskeni polknem okro-
zj uZt**(i«i(»**t«il	^	4 ^
Na Krajnskem z.........1	„	6 „
„ Tirolskem in Vorarlberškim z 1	„	8 „
„ Primorskem ( v Terstu) z . . 1	„	8 „
V	Otočanskem, Senjskem in Li-
kanskem polknem okraju z . 1	„	10 „
Odrajtvilo za pokriti postajni	voz	se na
polovico in za nepokritega na eetertinko	plače, ki je za konja in enojno pošto v zadevajočem okrožju za ježnino odmerjena, določi.
Zapitnina za poštne voznike in kolomaže ostane pri starem.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 7. julija 1851.
St. 2111.
Oznanilo
(127.) C 3
Visoko c. k. niinisterstvo za kupčijo, obertnijo in javne stavbe je z razpisom od 23. junija t. 1. št. 3030/C pri naznanenju določb o ravnanju z popisavami poslancev in konsulov zavkazalo, da c. k. vradnije poslancev in konsulov v zunnjnih deržavah od dopisav od privatnih oseb, ki niso poštnine proste, nimajo poštnine odrajtovati, in da imajo toraj osebujne osebe pisma, ktere na vradnije poslancev ali konzulatov pošlejo, frankirati pri oddaji, in nasproti, ako pridejo nefranki-rane pisma od c. k. poslaništev ali konsulatov na avstrijanske privatne osebe ali vradnije, ki niso poštnine proste, da imajo te poslednje poštnino, in za dopisave iz nemško-avstrijanske poštne zveze tudi pridevk poštnine odrajtati.
C. k. konsulatom je prosto nefrankirane pisma privatnih oseb ali vradnij naše deržave, ki niso poštnine proste, jemati ali ne.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 7. julija 1951.
St. 5210.
Oznanilo.
(124.) C 3
Pri tukajšnej poštnej vradnii leži že dalj časa vec spodej napeljanih denarnih in vožnjopoštnih poslatev, ki se niso mogle izročiti in so se toraj spet sem poslale. Tisti, ki so te pisma na pošto dali, ali jih prejeti imeli, so tedaj povabljeni o treh mescih po te poslatve priti in recepise pokazati proti tem, da zadevajočo poštnino odrajtajo, ali naj pa pisma reklamirajo, sicer se bo ravnalo z njimi po §. 31. vožnjopoštnega reda od 6. julija 1838. Kdor se pozneje oglasi, zamore le takrat pisma nazaj dobiti, ako natanjko vlastnino skaže.
Zaznamek pisem
a p i s
Jovan Miholič Venceslav Czapp Nikolaj Poterbuješ Jovan Jakšic Jovan Novak Adrej Zabukovec Tomaž Silvester Anton Albrecht
Franc Žagar Helena Vidmar
Jovon Ohači Maria Zlatenčič Franc Rlaž Anton Lamer Bogomil Tucco Franc Križman Wecherheim
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 3. julija 1851.
Kraj kamor se ima poslati
Zapopa-dek
Dunaj Semering Berno Jankin Vesprim Reka Požun FJorenc Palma Kerško Ptuj Terst Zagor Novomesto Gorica Postojna Munakovo
Bankovci
r> »
n
7) »
»
ii ii ii
Razne reči
ii ii v
•n »
Vrednost
gold. kr.
0 15
2 2 4 2 3
1 2 8 1
30
50
Teža
Funt lot
5
26
"	—j