Posamezna številka 6 vinarjev. šlev. 253. Izven Li«b«ane 8 vin. \ LjuUljanu v poneaellek, 4. Dovemnra 1912. Leio XL b Velja po pošti: = Za odo leto upre] . K 26'— u pol leti „ . „ 13'— ■a četrt leta „ . „ 6-50 u ea meseo „ . „ 2*20 u Hemčljo celoletno „ 29*— u ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: I« eelo leto mpre] . K 24'— u pol leta „ . „ 12'— ii četrt leti „ . „ 8 — u ra meseo „ . „ 2'— f iprnl prijenu »u2m K 1*70 i Inseratl: Enostolpna peUtrrsta (72 mm): ia enkrat . . . . po 15 * ia dvakrat 13 , sa trikrat...... 10 , u večkrat primeren poput. Poslano in reki. notice: inoitolpna peUtrrsta (72 mm} 30 vinarjev. vsak dan, Izvzemši nedelje la praznike, ob S. nrl popoldni. 03" Uradništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/nL Rokopisi se ne miajo; netranklrana pisma se no ■s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upramlštro Je t Kopitarjevi nllol štev. 8. -£q Avitr. poštne brin. raonn št. 24.797. Ogrske poštno hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 168. Turki strahovito poraženi. — Turške vesti o zmagah popolnoma izmišljene. — Turki od grškega prestolonaslednika premagani tudi pri Solunu. — Francosko posredovanje izjalovljeno. — Vse proti avstrijski diplomaciji. Današnja številka obsega 8 strani. '•C „Mir m red!" (Izvirno pismo iz Hrvaške.) Nekaj posebnega jc dejstvo, da Čuvaj svoj komisariat pred merodajnimi krogi na Dunaju opravičuje in podpira s tem, češ da v Hrvaški in Slavoniji vlada mir in red. Res je, da je mir; toda ta mir je kakor kup suhljadi — treba samo iskre in ogenj bo Slani!. Ta mir ni zasluga tirana, nego naše rvaške in srbske inteligence, ki ta mir vzdržuje in varje in želi, da ga tudi v bodoče ohrani, da oblastnikom dokaže, da Čuvajev ali čegarkoli komisarijat na Hrvaškem ni vreden pipe tobaka. Zakaj Čuvaj naglaša ta mir in red? Zato, ker se na dnu srca želi obratno. Potem bi zopet govoril; »Hrvatje so revo-lantje, komisarijat je potreben.« Čuvaju pride vse prav. Zlodja je njemu za mir in red! Njemu je na Markovem trgu v Zagrebu prijetno in paševanje z bajoneti je lahka reč. Dozdaj je Čuvaj svoj obstanek na vladi še vsakokrat opravičil z mirom in redom v deželi. Povsod drugod po svetu pa se neustavno stanje opravičuje z nemirom in uporom. Ta splošna državniška metoda ne velja na Hrvaškem. Da so Hrvatje mir in red vzdržali v deželi sami brez Cuvajeve strahovlade, se razvidi že iz zadržanja narodnih poslancev, ki skozi celo leto, odkar pašuje Čuvaj, niso prišli v svoje volilne okraje samo radi tega, da bi jim Čuvaj ne podtaknil, da žele porušiti mir. Sedaj pa bi narodni poslanci vsekako morali stopiti iz svoje rezerve in pasivnosti, — ne zato, da porušijo mir med narodom, marveč zato, da porušijo Čuvajev nered, v katerem se hrvaški narod po krivdi Lukacsa in Čuvaja nahaja. Ljudstvu bi se moralo pojasniti, kdo je kriv njegovega zla in nesreče in zakaj vladajo v deželi take nezakonite in neustavne razmere. Vsekako bo Čuvaj proti njim uporabil listek. Rožo sveto. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) Brata sta sedela na sprednjem delu ladije; Godvin je čital nek arabski prevod evangelijev, Wulf pa mu je ne posebno lahko sledil z latinskim prevodom. Prvemu jeziku sta se precej dobro priučila pri sir Andreju v svoji mladosti skupaj z Rozamundo, čeprav nista znala tako dobro govoriti kakor ona, ki jo je že mati naučila. Ker sta dobro vedela, da jima bo prav prišlo znanje tega jezika, sta porabila dolgo vožnjo, da sta se z branjem arabskih knjig in z razgovori s sirijskimi trgovci in mornarji vadila arabskega jezika. »Zapri knjigo,« reče Wulf, »tam je najbrže Libanon«, in pokazal je na dolgo vrsto gora, ki so se kazale iz svoje meglene odeje. »Da,« odvrne Godvin, »obljubljena dežela!« Posebno za naju,« odgovori Wulf. »Zahvaliva Boca, da je prišel čas dela, silo in podvzel korak«, da uniči narodno gibanje, toda potem bo hrvaški narod vsaj mogel dokazati, da je Čuvaj sam porušil mir in red samo zato, da merodajnim krogom zopet zamaže oči z ravno nasprotno frazo. Čuvaj sporoča: »Es bleibt alles wie bisher, — ostane kakor je bilo doslej!« Dozdaj so Hrvatje tiho škripali z zobmi in čuvali mir, čakajoč, da nastopijo zopet normalne in zakonite razmere. Če je po Cuvajevem priznanju v deželi mir in red — čemu potem komisarijat? Čemu nasilja in strahovlada? Čemu žandarski sistem? Kaj sc iz Hrvaške želi napraviti novo Ma-cedonijo, namesto ustavne dežele? Čuvaj se hvalisa, da bo nadaljeval svoj posel. Ali misli pod tem svojo brutalno silo in razuzdanost svojih uradnikov? Kaj je drugače dobrega storil, odkar je na vladi? Ali ima pokazati le en pozitiven uspeh — razun onega, kar je storil samovoljno in protiustavno? Avstro-ogrska monarhija kaže nasproti Hrvaški zares grozen cinizem in skrajna brezobzirnost. Toda varajo se Čuvaj in njegovi meceni v Budimpešti, da se bo dal hrvaški narod s komisarjatom in kruto silo zatreti. Hrvaški narod zahteva in mora dobiti svoje pravice, osobito sedaj, ko se je okrepil z zvezo z brati Slovenci. Govor poslanca Grafenauerja o koroških razmerah v državnem zboru je bil eden njegovih najboljših in z bakljo posvetil v tisto gnezdo nasilstva in brezpravja, ki se po pravici imenuje koroški vilajet. Govor bomo v celoti priobčili, za danes le dva najvažnejša odstavka po stenografskem zapisniku: »Na Hrvaškem imamo svetovno slavnega moža. Piše se Čuvaj. Dejanja tega visokega komisarja so taka, da morajo ves svet napolniti s strahom in nas Slovane z ogorčenjem. Jaz se sicer čeprav ne morem nič vedeti, kako naj začneva.« »S časom vse dozori. Poiskala bova kakor nama je naročil stric, šejka Dže-bala--« »Tiho!« reče VVulf; potniki so se namreč poskrili v sprednji del ladije, in so veseli, da so grozote vožnje prestane in da bodo kmalu stopili na zemljo, po kteri je hodil njihov Gospod, molili in prepevali zraven pesmi. —■ Neki trgovec znan pod imenom Tomar iz Ipswicwa, je stal čisto blizu bratov ter je bilo videti kakor da bi se zanimal za njun razgovor. Brata sta se pomešala med potnike in Tomaž iz Ipswicha, ki je bil že prej obiskal te kraje, kakor je kazalo, je opozarjal tudi na lepote mesta, na rodovitno okolico, na visoke, s cedrami poraščene gore, kjer je — po njegovih besedah — sirski kralj Hiram sekal les za Salomonov tempelj. »Ali ste že bili gori?« je vprašal Wulf. »Da, po pravilih,« je odgovoril. In pokazal je veliko s snegom pokrito goro na severu. »Le malo jih gre dalje.« »Zakaj pa?« ga vpraša Godvin. »Ker se tam začne zemlja šejka Džebala,« in nomenliivo iu ie pogledal, ne čudim nad slepoto avstrijske diplomacije, kajti ta nikoli oči imela ali pa jih ima, toda, ako jih odpre, gledajo nazaj. (Veselost.) Jasen dokaz temu so dogodki na Balkanu. Mali knezi so že pred leti vedeli, kaj jim je storiti, toda veliki gospodje, naši gospodje poslaniki v inozemstvu, ti si »liso vedeli pomaga ti, bili so slepi in so drug drugemu pisali note. (Veselost.) Gospodje! Veliki so nole pisali, depeše pa si pišejo zdaj mali. (Velika veselost.) Glejte, gospodje, Mozart, gotovo ni bil diplomat, toda njegove note so veliko boljše od not naših diplomatov (Veselost), njegove note imajo šc danes veliko veljavo po celem svetu, na no':e naše diplomacije pa tudi ves svet žvižga, ampak v drugačnem zmislu. (Velikanska veselost in pritrjevanje.) Hrvatsko torej, ki zelo meji na boreče se rodove naših slovanskih bratov na Balkanu, upravlja Avstrija, oziroma Ogrska, nič boljše kakor Turčija Makedonijo. Živimo v krščanskokatoli-ški državi, toda z manjšinami v tej državi se postopa slabše kakor po turško. (Zelo res!) Gospodje! Jaz tako vas kakor visoko vlado poživljam, naj oči odpre. Mi m o teh preganjanj sili! (Klici: Tako je!) — Govornik je nato bičal ne-čuvene šolske in justične razmere na Koroškem in zaklical: Sedanji šef ju-stice jc zelo podoben krasnemu roparskemu vitezu. (Točno po stenografskem zapisniku.) — Končal je poslanec Grafenauer svoj govor sledeče (po stenografskem zapisniku): Primerjal sem razmere na Koroškem in Hrvaškem z onimi v Makedoniji. Zdaj pa vidimo, kako na jugu gori. Ne želim tega v naši državi. Toda zadnji čas je, cla se spametujete in se vprašate: N li tudi pri nas mnogo zelo gnji-lega. Napravite red, dokler je dan, kajli zna priti noč, ko se ne bo moglo nič več narediti. Jaz zato priporočam najvišjim voditeljem monarhije, da se spametujejo. (Veliko odobravanje.) »kamor se ne upa ne kristjan ne Sara-cen brez povabila.« »Kako to?« »Zato,« odgovori trgovec in ju še dalje motri, »ker ljudje ljubijo svoje življenje, ta poglavar pa je gospod smrti in čara. Čudovit grad, okolo njega pa se dvigajo čarobni vrtovi, kjer bivajo ljubke ženske, ik so zli duhovi, ki pahnejo duše možkih v propad. Ta starec iz gora je pa tudi velik morivcc, pred kterim trepečejo celo vsi knezi na Jutrovem; na njegovo besedo njegovi fedajci (fedais) ali služabniki, umore vsakogar, ki ga on sovraži. Mladeniča, jaz imam vaju rad, in zato rečem, pazita se. V Siriji je videti mnogo lepega; ne silite zato v Masijaf in ogni-ta se njegovega strašnega gospodarja, ako želita šc kdaj videti - stolpe lin-rolnske.« »Gotovo se bova,« reče Wulf. »Vendar pa mora biti ona dežela vredna, da sc potuje po njej.« Tedaj so priplavali čolni, da jim prinesejo pozdrave z obrežja — v onih časih je bil namreč Bajrut v rokah Frankov — in sredi vpitja in zmede, ki je sledila, nista več videla tega trgovca Tomaža. Brata ga pa tudi iskala nista, ker se jima ni zdelo previdno, da Po odločilni bilki pri Lule-Burgaso. (Piše prof. A n t. B e z e n š e k.) Sofija, 31. okt. Danes zgodaj je prišla iz bojišča radostna novica o veliki zmagi Bolgarov nad Turki pri Lule—Burgasu, kakor sem Vam precej brzojavno naznanil. Od tam sta begajoči turški armadi le dva pota odprta: proti Carigradu ali proti Rodostu ob Mramornem morju). Kamorkoli se poda, njej je osoda odločena. Bolgarska armada stopa že dva-i najsti dan po objavi vojske ravno tako brzo in zmagovito naprej, kakor od samega začetka. Turčiji grozi sigurna propast. Ona se ne bode rešila, ako bi tudi sam sultan Hadži Mehmed V. prepasal legendarno krivo sabljo sultana Osmapia, misleč ,da bo morebiti ta sablja vdahnila pogum onemoglemu in prestrašenemu turškemu vojaku. Bolgarska armada stopa zmagovito naprej, njen cilj je Carigrad. Turška država, razjedena vsled krivic in zverskih grozovitosti Mohame-dancev v prošlih letih in stoletjih, propada od dne do dne, da celo od ure do ure. Gnjili temelji turške imperije so vsi razmajani do poslednjega kamna. Tu ne pomaga niti Osmanova kriva sablja, niti »sveta« rusa (dlaka) iz Mohamedove brade, niti rumeni pantoflji »velikega« proroka, niti »čudežna« voda iz Meke, imenovana »sem-zej-suju«. Nastopil je fatalni trenotek za Turke, ko jih kaznuje za njihove grozovitosti in hudodelstva, izvršena nad kristjani in Slovani, orožje istih vernikov in narodov. To maščevalno orožje bo potem pač sveto za potomce onih hrabrih junakov, ki se zdaj ž njim bojujejo proti petvekovnim tiranom. Na stenah nekdanje Bizantije so že s krvavimi pismenkami zapisane besede: -----------------------------_ ■ bi kazala preveč radovednosti glede šejka Džebala. Bilo bi pa tudi brezuspešno, kajti ta trgovec je bil v zasebnem čolnu celi dve uri prej na suhem, predno je bilo njima dovoljeno zapustiti ladijo. Na obrežju sta ugibala, kje bi našla. gostilno, mirno in ceno; nista namreč marala, da bi ju prištevali med bogate in ugledne ljudi. Tedaj se jima približa visoka, zastrta ženska, ki je nista videla, kako ju opazuje, ž njo pa nosač, ki je vodil osla. Ta človek je brez vseh besedi zgrabil njuno prtljago in jo z veliko naglico nalagal na osla: ko sta hotela ugovarjati, je pokazal na zastrto žensko. »Oprostite,« se je obrnil Godvin do nje v francoskem jeziku, »tn človek —« »Naklada vašo prtljago, da jo ponese v mojo gostilno. Cena je, in udobna, upam da bosta zadovoljna pri meni,« je odgovorila s prijetnim glasom v francoskem jeziku. (iodwin pogleda Wulfa, in VVulf Godvina, posvetovala sta se, kaj jima je storiti. Ko sta bila edina v tem, da ni pametno zaupati se na ta način skrbi neznane ženske, sta uzrla osla, ki ga je nosač z njuno prtljago na hrbtu odpeljal* »Mene, tekel, fares (upharsin). Resnično je: prešteti so tvoji dnevi, pretehtane so tvoje hudobije in grozovito-sti, in razdeljena bo tvoja država, kakor je bilo nekdaj prorokovano svetopisemskemu Balzacarju. Te besede naj prečita in razume poveljnik »pravovernih Mohamedanov« in azijatski satrap se i:>fj skrušenega srca pomakne iz Evrope v svojo pradomovino! Pismo iz Belgrada. fOd našega poročevalca.) Belgrad, 31. oktobra. Junak Novega Pazarja. Na Gledališčnem trgu v Belgradu stoji veliki spomenik kneza Mihajla, ki sedi na konju, z iztegnjeno desnico pa kaže v smeri proti Stari Srbiji. Krog spomenika se z občudovanjem zbirajo lažji ranjenci, ki imajo dovoljenje, da se čez dan sprehajajo po mestu. Danes me je tu govoril neki ranjeni artiljerijski podnarednik in me vprašal: »Zakaj pa knez iztega roko?« »Kaže, kaj moramo še osvoboditi.« Vojak natančnejše pogleda smer spomenika, potem pa pravi, kakor bi govoril Mihajlu: »E, knez, sedaj le spusti roko, osvobodili smo vse, kar si ti hotel!« Ta duhovita opazka navadnega kmečkega fanta me je napotila, da sem nadaljeval pogovor. In nisem se kesal, kajti pred sabo sem imel Andreja L a z o v i č a iz sela Kačulice, okraj trnovski, okrožje čačansko, junak iz Novega Pazarja, ki jc sam največ pripomogel k zmagi srbske armade na tem bojišču. Prinesli ste sicer že poročilo o tem, a mislim pa, da bo vaše čitatelje zanimalo izvedeti opis tega dogodka iz ust junaka Lazoviča samega. Pripovedoval mi je: »Med najhujšim spopadom smo ostali brez topniškega ognja. Poginil nam je poveljnik, stotnik Niketič, in vsi vojaki. Ostal sem sam, a tudi jaz sem bil ranjen. Trobenta je trobila umikanje. Žal mi je bilo pustiti štiri tope, in sklenil sem, da jih živ ne dam Turkom v roke. Turki so nastopali proti nam z veliko premočjo. Svoj živ dan še nisem videl toliko ljudstva. Pa vendar se nisem ustrašil. Sam Bog mi je dal hrabrosti in sile, čeprav sem bil vsled rane skoro že začel omahovati. Turki so divjaško rjoveli, jaz sem pa z veliko težavo nabijal top in ga zažigal. Težko mi je bilo donašati municijo, na vso srečo je pa moje prizadevanje opazil neki ranjeni pešec, ki je nato zbral vse sile, da se je privlekel do topa in mi podajal municijo. Bil sem ves srečen in zažigal in zažigal v goste turške vrste. Moje granate so kar kosile — za vsako se je pokazal prazen prostor daleč naokrog. Čez nekaj časa so Turki jeli omahovati in jo udarili nazaj. Naši pa z naskokom za njimi — in zmaga je bila naša.« Na vprašanje, če je res zahteval, da mu poklonijo top, mi je odgovoril: »Ne, tega nisem zahteval. Ko me je general Živkovič nagradil in od navadnega vojaka povišal za podnarednika, me je vprašal, da li bi ne hotel stalno ostati v vojski. Rekel sem mu, da bi, toda le pod pogojem, da bom vse življenje opravljal ta top. General mi je to obljubil in takoj odredil, da se moje ime vreže v top kot znak priznanja za moje delo.« Pokop Vladeta Kovačevič. Včeraj so v Belgradu pokopali tajnika v zunanjem ministrstvu Vladeta Kovače- »Prepozno je, da bi odrekla,« reče ženska in se nasmeje, »biti morata moja gosta, da ne izgubita svoje prtljage. Pojdita vendar, po tako dolgi vožnji potrebujeta, da se umijeta in okrepčata. Nato je odšla skozi množico, ki se Ji je umikala, kot sta opazila, in je odšla proti kolu, kjer je bila privezana lepa mula. Odvezala jo je in nalahko skočila v sedlo in odjezdila, ozirajoč se od časa do časa nazaj, da vidi, ali gresta za njo, kar sta seveda bila primo-rana storiti. »Rad bi vedeW-kam gremo,« je rekel Godvin, ko sta stopala ob pripeka-jočem solncu po bejrutskem pesku. »Kdo ve, kam naju pelje ta neznana ženska?« odvrne VVulf in se nasmeje. Vodnica po daljšem potu obstane pred verando be^, prostrane hiše, ki je stala sredi velikega vrta, nasajenega z murvami, pomarančami in drugim sadnim drevjem, ki jima je bilo tuje. Ženska razjaha ter izroči mulo Nu-biju. ki je čakal. Zatem hipoma odgrne pajčolan in obrne proti bratoma, kakor da bi hotela pokazati svojo lepoto. Krasna je bila. morda petindvajset let stara, in jako bele polti, kar je nenavadno pri ženskah iz Jutrovega. (Dalje.) vič, rezervnega konjeniškega narednika, sina Ljube Kovačeviča, bivšega ministra in akademika. Vladela je poginil pri konjeniški ataki na Kumanovu, Truplo so prenesli v Belgrad in tu pokopali. Ko so mrlvo iruplo mladega viteza spustili v grob, je oče sinu-edincu izpre-govoril v slovo: »Sin moj edini, idi v miru, ker si izpolnil svoj dolg domovini. Sin, jaz ne jočem za tabo, ker si šel z vitezi, ki so po stoletnem trpljenju s svojo smrtjo milijonom rešili življenje. Pokojno idi pred prestol Najvišjega in veselo oznani Dušanu Silnemu in carju Lazarju in vsem kosovskim mučenikom, da je Kosovo maščevano!« Ni mi treba posebej povdarjati, kako globok vtis je napravila na vse navzoče hrabrost tega očeta, ki je tako dostojno pokopal edinega sina-junaka. Osiveli oče hiti v boj, da maščuje sina. Med prvimi jc pri prekoračenju meje padel artiljerijski poročnik Dušan Cvetko-vič, ki je pred dvema mescema prišel z akademika. Vlade je poginil pri konjeniški major Jovan Cvetkovič. Dobivši glas o smrti svojega sina, je v nedeljo poslal na mejo krsto, da se sinovo truplo prenese v Niš. Stari major pa ni čakal, da bi poslednjikrat videl telo svojega sina, marveč je takoj naslednji dan s svojim eskadronom odšel na mejo, da maščuje svojega sina. Hrabra mati. Pred Novim Pazarom je med drugimi padel tudi artiljerijski stotnik Rado Niketič, ki je v Belgradu pustil osivelo mater in mlado ženo, ki jo je šele pred tremi meseci poročil. Najvišji belgrajski krogi obiskujejo obe ženi in jima izražajo so-žalje. Prijatelj mi je pripovedoval, da je tudi on posetil staro gospo in jo skušal tolažiti. Težko bolna starka pa je s težavo, kakor da vsak hip izdihne, izprego-vorila besede: »Zato ga je mati rodila!« Domoljuben trgovec. Ko je takovski 10. pešpolk odhajal na mejo, je bogati trgovec v čačku Nikola P. Nikolič stopil pred poveljnika in ga prosil, da mu naznani, če je kak vojak brez denarnih sredstev odšel na bojišče. Od 5000 vojakov se jih je nato zglasilo samo 75. Nikolič je za vsakega dal po 10 frankov, da se jim izroče. Status quo. Vladno glasilo »Samouprava« je te dni v nekem članku odkrito izjavilo, da Srbija neče nič vedeti za »status quo«, kakor je bil pred vojno, ter povdarilo, da kar je Srbija na meču dobila, bo tudi samo na meču dala. Nekateri so bili mnenja, da bodo velesile energično zahtevale status quo. V tem stopi v kavarno ranjen vojak, ki so mu Turki odbili nos, »E, naj pa velike sile najprej vrnejo temule in še mnogim drugim »status quo«, potem naj pa še od nas zahtevajo status quo,« se oglasi eden izmed družbe in pokaže na vojaka brez nosa. Seveda so se vsi od srca smejali tej dobri domislici. »V sili jim je tudi križ dober. O priliki, ko je srbska vojska korakala v osvojeno Prištino, so mnogi Arnavti, skriti na podstrešjih in v kleteh, iz zasede streljali na srbske vojake. Srbski poveljnik jih je dal nato poloviti in vpričo cele Prištine so dobili, kar so zaslužili. Ta kazen, ki je bila sicer po vojaško surova, a popolnoma opravičena, je s strahom napolnila prištinske Turke in Arnavte. Naslednji dan so vsi prištinski muslimani okrog svojih fesov našili belo platno z velikim rdečim križem. Srbski Prištinci so se jim smejali, češ: »Dokler so imeli oblast, so bili kruti in podli brez primere; sedaj pa, ko so oblast izgubili, si nadevljejo celo križ, na katerega so do včeraj pljuvali. Vse hoče biti pokorna raja.« Avstrijski Rdeči križ v Belgradu. Vest, da avstrijski Rdeči križ svojih oddelkov ni poslal v Belgrad, je napravila v Belgradu najslabši vtis. To postopanje je neprijetno občutil sam tukajšnji avstrijski poslanik Ugron, ki je za srbske ranjence daroval 1000 K in se pri vodstvu Rdečega križa na Dunaju osebno zavzel za to, da se ne dela izjema s Srbijo. Njegov korak je uspel in naša saniteta je že obveščena, da te dni dospe v Belgrad avstrijski oddelek bolniških strežnikov z dvema zdravnikoma. (Z Dunaja pa zatrjujejo, da na vprašnje v Belgrad ni dobil Rdeči križ odgovora. — Op. ur.) Ranjence vsak dan obiskujejo dame zunanjih diplomatov, zlasti angleškega, ruskega in nemškega poslanika ter jim prinašajo obilo raz nih poboljškov. Belgrad je poln bolnišnic in ranjencev. Z bojišč je dosedaj prinešenih semkaj 1942 ranjencev. Večina je lahko ranjenih, ker so težko ranjene obdržali po bolnicah bli-I zu meje. Mnogo tukajšnjih ranjencev je že toliko okrevalo, da zahtevajo, da se vrnejo v poveljstva. Vse šole so preurejene v bolnišnice, prostovoljno bolniško strežbo pa vrše najuglednejše belgrajske dame. Mnogi meščani prispevajo velike svote za ranjence, Belgrajski bogataš Nikola Sposič je v svoji hiši na lastne stroške uredil bolnišnico s 50 posteljami za ranjence, ki jih bo tudi na lastne stroške vzdržaval do ozdravljenja. Arhitekt Antonovič je celo svojo hišo odstopil za bolnico. Milica Lazovič, hčerka slavnega črnogorskega heroja vojvode Marka Miljanova, je svojo hišo prepustila za ranjence, sama je pa odšla na bojno polje, da s puško v roki služi veliki osvobodilni ideji. Ni malo takih junakinj v sedanji vojni. Bolnice so za obiske odprte od 1. do 3. popoldne, in tedaj vse vr6 vanje; vse hiti k ranjencem polnih rok, tako da imajo ranjenci vsega v izobilju. Poleg naših ranjencev je v belgrajskih bolnicah tudi 62 turških vjetnikov, med temi je 1 Grk, 18 Arnavtov, ostali so Turki, med njimi 1 stotnik in 1 nadporočnik. Umrlo je dosedaj v belgrajskih bolnicah 11 ranjencev, med njimi 2 Turka. Turke so pokopali po njihovem verskem obredu. Pel in pokopal jih je belgrajski imam Mehmed efendi Remzi-Delič, ki je nacionaliziran mohamedapski Srb iz Sarajeva. Umrlim turškim vojakom so se istotako izkazale vojaške časti, kakor srbskim in kakor se spodobi junakom, se je vojaški oddelek ob grobu tudi od njih poslovil s salvo iz pušk. Z ranjenimi vjetniki se v bolnicah ravnotako postopa, kakor z našimi; tudi občinstvo z njimi ne dela nobene razlike ter jih ravnotako obiskuje in obdaruje. Prve dni so bili zelo pobiti, temno so gledali in niso hoteli ničesar jesti; nasproti bolničarkam so se osorno obnašali. Toda lepo, prijazno postopanje je omehčalo srca tudi tem divjakom, da se sedaj v bolnicah dobro počutijo in so veseli. Tudi naši ranjenci so nasproti njim zelo obzirni. Zdravniki in bolničarji. Iz vseh slovanskih dežel prihajajo zdravniki in bolničarji, ki jih je že poln Belgrad, a jih še vedno ni dosti. Posebno mnogoštevilno so se odzvali Čehi, ki jih je že veliko število, a se še mnogo drugih pričakuje. Danes ali jutri ima priti 500 čeških bolničarjev. Prišlo je tudi mnogo Rusov — zdravnikov in bolniških strežnikov. Ti so v zgradbi II. belgrajske gimnazije, kjer je bila jugoslovanska razstava, uredili veliko bolnišnico, ki se jutri slovesno otvori. Srbska civilna uprava v osvobojenih krajih. V vseh novoosvobojenih krajih se je uvedla srbska civilna uprava, v vsem enaka oni v Srbiji. Vse prav lepo in pravilno funkcionira. Iz Belgrada so odšli na razna službena mesta v novih krajih še tisti maloštevilni moški, ki jih ni vzela vojska. Zanimivo, da so v osvobojenih krajih nizke uradniške službe prevzeli visoki državni funkcionarji in poslanci, samo da bi se administracija in pošta v nekaj dneh tako uredili, da pravilno funkcionirata, kakor pod Turško nista nikoli. V Skoplju se je že na vseh poljih pričelo z delom, ker je uveden red. Celo Turki se ne čutijo potrte, ker so jim zagotovljene vse tiste pravice kakor drugim srbskim državljanom. V Skoplju se začenja življenje vredno kulturnega mesta. Srbska tiskarna, ki je na čuden način ostala nepoškodovana, je zopet začela delati, in srbski list »Vardar« je v slavnostni številki pozdravil dohod srbskega kralja v srbsko Skoplje. Kralj je iz vseh osvobojenih mest dobil brzojavne pozdrave, v katerih mu Srbi in Turki izjavljajo podaniško uaanost in lojalnosi. Splošna želja je, da bodi bodoče zasedanje narodne skupščine ne v Belgradu, marveč v — Skoplju. Najbrže vlada tej želji ustreže. Tako je vsaj Pasič obljubil nekaterim pcslancem. V prvi seji bo pro-klamirana pripojitev Stare Srbije kraljevini Srbiji. Pismo iz Zagrena. Obsodbe radi demonstracij v gledališču. Radi znanih demonstracij proti Čuvaju v zagrebškem gledališču so bili te dni obsojeni na 3 qziroma 5 dni zapora akademiki: Vidovič, Bubalo, Bernheim, Dan-čevič, Mestrovič in Bošnjak. Obenem jim je policija zagrozila z izgonom iz Zagreba. Zdravniki in Čuvaj. Na zadnji mesečni seji društva hrvaških zdravnikov se je prečital znani Čuvajev ferman v stvari obsojenih Jukičevih sodnih psihiatrov. Zdravniki so dopis z največjo nevoljo vzeli na znanje in ga vrgli v koš! Sam Čuvajev telesni zdravnik Fi-gatner je izjavil, da bodo zdravniki na vsak pritisk v tej stvari odgovorili z naj-odločnejšimi konsekvencami. Za Aliireviča. Absolvirani učiteljiščnik Alfirevič, ki je vsled Jukičevcga atentata v preiskovalnem zaporu in pride pred celovško poroto, je prosil svojo domovno občino Obro-vac v Dalmaciji za denarno podporo, da si najame zagovornika. Občina, ki je v srbskih rokah, je prošnjo odklonila. Ni najmanjšega dvoma, da bo hrvaško rodoljubje storilo za bednega mladeniča tisto, kar domovna občina ni mogla ali ni hotela storili. Torej vendar! Zagrebški župan in več vseučiliških profesorjev je podvzelo najodločnejše korake, da se napravi konec barbarski Cu-vajevi prepovedi za nabiranje prispevkov balkanskemu Rdečemu križu. Njihovo prizadevanje je uspelo in izdano je tozadevno dovoljenje, ki pa tudi nosi znak cuvajizma: za pobiranje darov je namreč določen rok 60 dni, a tudi to le za Zagreb in pod policijskim nadzorstvom. — Sestavil se je takoj poseben meščanski odbor ter so mestni občinski svetniki sami takoj darovali 1000 kron. »Za padle brate na Balkanu.« Vseh svetih dan je na veliki križ na pravoslavnem pokopališču nekdo pritrdil tablico z napisom: »Za padle brate na Balkanu.« Občinstvo je razumelo in kmalu je okrog križa gorelo nešteto svečic, ki so jih ljudje zatikali v zemljo v spomin junaško padlih borilcev za svobodo. Skupina ameriških Bolgarov je te dni potovala skozi Zagreb v službo domovini. Ko so jim Zagrebčani pravili o bulgarskih zmagah, so od navdušenja začeli klicati in peti znano pesem: »Šumi Marica«. Ponovni atentat na Čuvaja bi Čuvaj in njegovi radi utajili. Po zobeh jih pa bijejo lastne odredbe: preganjanja, zasledovanja, hišne preiskave itd. Še isti večer je policija v avtomobilu dirjala po mestu in iskala domnevane sokrivce. Najprej so šli k Planinškovemu bratu in hoteli s silo udreti v hišo, a se jim ni posrečilo. Opolnoči so še enkrat prišli, a brat jim zopet ni hotel odpreti. Nato se je policija podala k atentatorjev! materi, ki je še bdela, in tu izvedla hišno preiskavo. Zaslišavala je mater, s kom je pokojnik občeval, kam zahajal itd. Dognali niso ničesar. Še bolj nezaslišano je bilo policijsko postopanje ob Planinškovem pokopu. Mati in bratje pokojnika so mu hoteli prirediti spodoben pogreb, ki je bil določen na 3. uro popoldne. Policija je pa dala truplo natihem že ob 5. uri zjutraj prepeljati na pokopališče. Ko so domači to izvedeli, so odločno protestirali, nakar se jim je ob 10. uri dopoldne dovolil sprevod, a seveda brez trupla. Dasi se je za pogreb šele pozno izve« delo, je vendar prišlo na pokopališče mno-gobrojno občinstvo, zlasti akademično dijaštvo. Na krsto je bilo položenih mnogo vencev s trakovi. Krsto so nosili do groba akademiki. Policija je bila seveda v velikem številu razmeščena na pokopališču. Akademikom se je najstrožje naložilo, da opuste običajni nagrobni govor in petje za pokojnim tovarišem. Policija dan za dnem poziva in zaslišuje mlade ljudi, od katerih bi rada zvedela kake podrobnosti o drugem atentatu, a doslej brez uspeha. Čuvaj se je obdal z močno stražo in se govori, da bo uvedel posebno policijo za svojo osebno varnost, ker se na dosedanjo vpč ne zanese. Policijskega načelnika Sporčiča je Čuvaj pozval k sebi in ga neusmiljeno zde-dal; rekel mu je baje v obraz, da je nesposoben za svoje meslo. Na policiji so vsled zadnjega atentata silno potrti in ogorčeni in se nameravajo menda maščevati nad nedolžnim občinstvom. Cerkveni vesfnlK. — V Brusnicah bo v sredo dne 6. novembra 1912 točno ob 10. uri konferenca sodalitatis. — Nova cerkev v Prečni pri Novem mestu. Pri naši novi farni cerkvi je bilo mnogo kamnoseškega dela, ki ga je izvršil g. Feliks Toman v Ljubljani. Točno, solidno in zelo prikupljivo je izvršil že navadna kamnoseška dela: stopnice, stebre in oklepe na zvonikovih oknih. Izredno lepa je pa sprednja fasada s krasnim visokim kamenitim portalom vred, nad katerim kroži mnogobarveno gotično okno kakor božje oko, katerega oklepi in okraski so iz lepega mavčnega kamna. Na obeh straneh nižje in višje so vitke fiale z razrez-ljanimi krobami in rožami. Kot najvišji zaključek fasadnega sijaja je pa mogočen kip sv. Antona puščavnika pod prelepim kamenitim baldahinom in daje z reliefom presv. Srca Jezusovega nad vratmi vsemu pročelju nekak svet značaj. — Takoj pri vstopu v cerkev spoznaš, da je notranje kamnoseško delo še lepše, krasneje in umetneje izvršeno. Kar iznenadijo te prijetni marmornati kropilniki z blagoslovljeno vodo. Višje na envageljski strani ob stenskem stebru stoji na svojem atojalu propovedntca s štirimi evangelisti, zelo okusno izgotovljena, dasiravno nima še primerne vitke strehe. Z zadovoljstvom ti počijejo oči na sicer malih, pa ljubkih stranskih oltarjih z lepo izklesanimi kipi Brezmadežne Devce Marije in sv. Jožefa. Pred prostranim, skoraj veličastnim presbi-terijem te ustavi beli obhajilnik. Nad vse krasen je pa veliki oltar: to je biser naše cerkve. Prostorne trojne stopnice lepo soglašajo z vsemi razmerami presbiterija in oltarja ter so jako praktične za hojo in po-klekovanje. Istotako je menza kaj pripravna, primerno visoka, prav zadostno široka, ne da bi kaj ovirala duhovnika pri izpostavljanju in shranjevanju sv. Rešnjega Telesa. Lep je tabernakelj, iz belega ka-rarskega marmorja, ob straneh z malimi kerubini. Tabernakel ima neko novo, zelo praktično posebnost; ima namreč tudi vratica zadaj, tako da se lesena omarica za slučaj prezračenja, osušenja ali kake poprave poljubno vun vzame in zopet nazaj dene. Nastavek oltarjev je iz belega marmorja in ima na vsaki strani taber-naklja po dve visoki niši, v katerih so kipi svetnikov, in sicer na evangeljski strani sv. Cirila, zraven sv. Petra, na listovi strani v isti vrsti sv. Metoda in zraven sv. Pavla. — Proti višini se skončuje bogati nastavek v presenetljive gotične okraske, iz katerih veje umetniški duh. Višek krasote je pa veličastni tron sv. Antona Pad. z njegovim kipom vred, ki se dviga visoko za tabernakljom v obočje. Vsa imenovana kamnoseška dela znotraj cerkve so iz dragocenega marmorja, stopnice in menze oltarjev iz kraškega, nastavki na njih večinoma iz istrskega belega marmorja, tako tudi obhajilnik in propovednica; nekateri postranski deli so iz nabrežinskega, vsi kipi in tabernakelj s kerubi vred pa iz belega kararskega marmorja. Vsa ta dela izpričujejo, da je g. kamnoseški mojster Feliks Toman v cerkveni umetnosti zelo izobražen, pa tudi v praksi istotako preizkušen; mojster je tudi zaradi zmernih cen in radi prizanesljivosti pri odplačevanju zelo priporočljiv. Čislanim častilcem in častilkam sv. Antona Pad., Device Marije in pa sv. Jožefa ter drugih naših patronov se lepo priporočamo za blagohotne darove naši novi farni cerkvi, imamo namreč šc poravnati mnogo tisočakov. — Blagoslovi Bog! — Šmidovnik Anton, župnik. MU armado na vzhodu razbito. OrSkfl zmaoa Drl Solunu. - Srbsko armada zavzela Priiep in se miza Bilolju. — Diplomalično posredovanje izjalovljeno. položaj je Vojaški in diplomatični kratko skiciran sledeči: Bitka na črti Liileburgas—Viza je trajala 5—6 dni in je morala biti strašno krvava. Nazim-paša je vse zastavil, da zmagovito bolgarsko prodiranje ustavi. A Bolgari so res vražji dečki. Vsi posebni vojni korespondenti — angleški, francoski, nemški, laški — so edini v tem, da kaj enakega, kakor je bolgarski napad, ne pozna vojna zgodovina. V bližini 400 korakov se vzdignejo celi polki, ne marajo za ogenj, in kakor val se vržejo na sovražnika in ga podro. Druga posebnost v tej vojski je, da bolgarski generalni štab varuje najstrožjo tajnost, tako da namah vstanejo iz zemlje čete in poveljniki, o katerih človek misli, da se bore na zapad-nem bojišču, a jih imajo na razpolago na vzhodu. Nekaj krasnega je nadalje poizvedovalna služba Bolgarov in njihovi ob-kolilni manevri. Pripominjamo, da se je večina bolgarskih generalov izučila v ruskih in laških akademijah. Nazim paša je res vse storil, kar se je dalo. Najprej je na vzhodnem krilu pri Vizi Bolgare zadrževal, kar je mogel. Ko se je pa moral tako tu kakor na zapadu iz Liileburgasa umakniti, je poslal Torgut-Šeiket pašo na vzhodu pri Midiji z izkrce-valnim zborom 20.000 mož Bolgarom v hrbet. Bolgari so Torgut pašo porazili in baje celo obkolili, tako da se je le z velikanskimi izgubami prebil skozi bolgarske čete v Čataldžo. Da so bili ti boji zelo ljuti, o tem ni nobenega dvoma, zmagovalne vesti Turkov, češ, da so Liileburgas zopet osvojili, pa so po vsej priliki izmišljene. Peterbur-ška brzojavna agentura poroča danes iz Carigrada, da so Turki vse stare pozicije zopet zasedli in da se Bolgari umikajo, obenem pa iz istega Carigrada poroča, da so Bolgari zavzeli že Čorlu. Če se šc vpošte-va, da poročevalec »Daily Chronicla« iz turškega tabora samega poroča o strahovitem porazu Turkov, je opravičen sklep, da Turki naravnost lažnjive vesti fabrici-rajo, da preprečijo revolucijo v Carigradu, kjer je vse skrajno razburjeno. Obenem prodirajo Bolgari na zapadu (dubniška armada), da se polaste železnice Solun—Carigrad, ki bo v slučaju potrebe izborno služila za transport pomožnih srbskih in grških čet na vzhodno bojišče. In na zapadu je bolgarska kavalerija zavzela že železniško postajo Xanti v porečju Meste ter se bliža pristanišču Kavali in Dedeagaču, kjer so se po neki še nepotrjeni vesti že izkrcali Grki. Te bolgarske čete imajo najbržeje tudi namen zavzeti Gallipoli, da bo vzhodna bolgarska armada na svojem desnem krilu popolnoma zavarovana. Obenem pa jc desno krilo bolgarske glavne armade zavzelo tudi Rodosto, kakor danes priznavajo carigrajska poročila sama. Kako bolgarski vojni aparat izborno funkcionira, spričuje znani Mario Nordio, ki iz Sofije poroča, da so Bolgari turški napad pri Midiji cel dan pričakovali, da so torej o njem bili najmanj že dva dni prej obveščeni. Srbska glavna armada je prodrla iz Velesa v mesto Priiep, ki je je brez boja zavzela. Zdaj ima do Bitolja, kjer se baje nahaja en del razkropljene Zekki paševe armade, po popolnoma ravni cesti le še 40 km. Zekki paša, ako je sploh tukaj, bo prišel zopet v lepo past, ker se od juga bliža del grške vzhodne armade, ki je že zavzela Sjatište na poti v Bitolj. Gros grške glavne armade pod prestolonaslednikom Konstantinom, ki je po bitki pri Nabalkoju, kjer je padlo okoli 1200 Turkov, zavzel Verio, stoji glasom poročila »Daily Chronicla« že blizu Soluna in je tu Turke že porazil. Seveda Turki pri Solunu niso imeli bogzna kaj vojaštva. Trdo gre le pred Skadrom, kjer se Črnogorci že precej časa trudijo, a Tara-boša vendarle še niso mogli zavzeti. Zdi se, da se bo Essad paša od vseh turških vojskovodji najdelj branil in tako čast turškega orožja vsaj nekoliko rešil. Z grškega zapadnega bojišča je zdaj dospela tudi oficielno potrjena vest, da se je Preveza, jako važna točka, udala. Odtod je po dolini Lura lahko prodirati proti Janini, kateri general Sapunzakis dozdaj ni mogel priti blizu, dasi poroča, da je pravkar nekje Turke premagal. Pomisliti je, da ima Sapunzakis od pinduškega gorovja sem zelo težak teren. Glede diplomatiškega položaja imamo danes pred seboj take vesti, da, če so resnične, pomenjajo za avstrijsko diplomacijo res katastrofo. Poroča se namreč z vso gotovostjo, da se Poincareseva formula za posredovanje ni mogla sprejeti, ker se je je Avstrija odločno branila, to pa zato, ker je Francija zahtevala, naj Avstrija izjavi, da na Balkanu ni nič interesirana, oziroma saj ne več kakor ostale velesile. Tako celo nam dozdaj prijazna Francija pojmuje našo »zgodovinsko nalogo na Balkanu«! Nadalje se poroča, da so na Dunaju jako iznenadeni, ker Sasonov balkanskim narodom, oziroma Srbom, daje proti Avstriji poguma, tako da Srbi zdaj baje niti o gospodarskih kompenzacijah za Avstrijo nočejo slišati. Srbski uradni list res da zagovarja sporazum z Avstrijo, srbska javnost pa kaže očito nasprotstvo do monarhije, katero Srbi že opominjajo, da nima od balkanskih Jugoslovanov nič zahtevati, dokler svoje lastne Jugoslovane tlači. Treba je reči, da imajo Srbi žalibog popolnoma prav. Končno se poroča, da je Rusija predložila novo posredovalno formulo na podlagi dessinteressimenta Evrope in primernih teritorialnih pridobitev balkanskih držav. Obenem se izve za neki jako značilen dogodek, ki precej dokazuje, da jc tudi oficielna Rusija na strani balkanskih narodov, Anglija pripravlja svoje brodovje. Balkanske države sploh vsako intervencijo odklanjajo. SOBOTNA IN NEDELJSKA POROČILA O VOJSKI. Na nož! Občudovanja je vredna hrabrost bulgarskih vojakov - junakov. Kako zmagujejo in kako so zmagali v zadnji hudi bitki, nam opisuje vojni poroče- BOJIŠČE OKOLI SOLUNA, a — Solun; b — BItolj (Monastir); c — Skoplje; d = Priština; e — f =- Vranja; g = Kustendil; h = Sofija; i = Veles (Koprttli); 1 — Veria; m = Servia; n — Larlssa; o = Olimp. Kumanovo; k — Seres; valeč »Reichspošte«, ki se je sam udeležil tridnevne bitke 2. bulgarske armade pri Lule Burgasu. Piše: Hrabrost Bulgarov nima zgleda. Bulgarska pehota vdejstvuje dejansko svoje geslo: »Na nož!« Nič se ne ozira na moderno taktiko, ki predpisuje, da se mora sovražnik z ognjem premagati. Ko se Bulgari na 400 korakov in še več približajo sovražniku, se dvignejo celi polki in se vržejo v neprestanem teku na sovražnika. Nič ne streljajo in ne izrabljajo ugodnosti terena. Bulgar hoče z nožem (bajonetom) na Turka. Častniki ne morejo hrabrosti svojih junakov zadržavati. Neki polk, ki šo ni bil v boju, in je sledil bojni črti v rezervi, je na klic nekega podčastnika, ne da bi bil kdo enkrat ustrelil, brez vsakega povelja planil na Turke. Vojaki niso hoteli slišati, ko so jim častniki klicali, da naj obstoje in da naj se vržejo na zemljo. Ravno tako hrabri kot vojaki redne bulgarske vojske so tudi rezervisti, ki ne nosijo vojaških uniform, marveč svojo civilno obleko, ki so pa oboroženi z repetirko in bajonetom. Osobito hribovski polki so trdi, hrabri vojaki, ki nimajo menda nič živcev, tako junaško se bore. Poročevalec »Reichspošte« sodi, da ni nikakor gotovo, če bo sploh turški armadi mogoče uiti v Čataldžo, dasi se Nazim paša za umikanje svoje armade hrabro bije. Turške izgtibe so velikanske. Pot, po kateri bože poraženi Turki, označujejo goreče vasi in poklani kristjani. Turška armada se more le še pri Čataldži ustaviti Bulgarom. Utrdbe pri Čataldži zapirajo v daljavi 35 km polotok, ki leži med Marmarskim in Črnim morjem. Utrdbe so pa že zastarele in najbrže ne bodo dolgo zadrževale zmagoslavne bulgarske armade, ki hoče s Turki mir skleniti v staroslavnem Carigradu. Položaj v Carigradu. Berolin, 4. novembra. »Lokalan-zeiger« poroča iz Carigrada: Razpoloženje v Carigradu je pesimistično. Vojno ministrstvo le uradno razglaša, da upa na zmago ali pa objavlja poročila, ki jih čez nekaj dni zopet, demontira. Niti turški ministri nc vedo, kaj da se na bojišču godi. Dne 2. t. m. je brzojavno turško vojno ministrstvo Nazim pašo prosilo, da naj poroča, kaj Pogled na Skader (Skutari). cla je kaj novega na bojišču; Našim paša je pa odgovoril: »Dajte mi mir! Če se kaj zgodi, kar je važno, bom že poročal. Razmere v turški armadi so strašne. Ljudje že več dni niso ničesar jedli in so vojaki popolnoma demoralizira-ni. V Carigrad je dozdaj došlo le 2000 lahkih ranjencev, nevarno ranjeni vojaki pa umirajo na bojišču, ker ni zdravnikov, da bi jim rane obvezali. Umikanje turške armade. Berolin, 4. novembra. »Vossische Zeitung« poroča iz Pariza: Potrjuje se, da se Turki v najlepšem redu umikajo, a da jim Bulgari korak za korakom slede, čataldžkc utrdbe niso tako imenitne, kakor to Turki trde, ker so deloma razpadle in 35 let niso bile popravljene. V bulgarskem glavnem stanu so pa izvedeli, da koljejo Turki nune. Berolin, 4. novembra. »Voss. Ztg.« poroča iz Sofije: Bulgarska armada zasleduje Turke ponoči in podnevi je že večkrat vrgla turško zadnjo stražo. Pred Odrinom. Carigrad, 4. oktobra. Iz Odrina do-šla poročila potrjujejo, da cernirajo Bulgari mesto in sicer stoje Bulgari na severni strani v Akbunarju, na se-verno-zahodni strani v Kenanu in na zahodu v Kojunli. Pred Odrinom je primerno mirno. Le ko so hoteli vdreti iz mesta vjeti Bulgari, so turški vojaki s streljanjem beg preprečili. Avstro-ogrski konzul je vse storil, da ščiti avstrijsko in nemško kolonijo. Trdi se, da so Turki v Haskoju, ko so pred Bulgari bežali, oplenili vse trgovine. Nekega turškega generala so vojaki ustrelili. Iz Skoplja kamor je došel princ Jurij, prihajajo poročila, da so številne srbske čete (baje 45.000 mož) odšle na pomoč Bulgarom proti Odrinu. Preveza se udala. Atene, 4. novembra. »Agence d' Athenes« poroča, da so jc mesto Preve« za predalo Grkom. Prodiranje Srbov. Uradno se poroča, da so Srbi zase« dli Tetovo, Gostivar In Priiep. Grki pred Dardanelami. »Agence d' Athenes« poroča: Admiral Kunduriotis brzojavlja: Grško brodovje stoji še vedno pred Dardane-lami in čaka turško brodovje, ki se pa ne upa napasti Grkov. Poročnik Votsis, ki jc torpediral v Solunu turško križa-rico »Feth-i-Bulcnd«, poroča: Iz Scale Elevterochorija sem odjadral ob 9. uri zvečer. Dasi so Turki razsvitljevali morje, sem ob 11. uri 20 minut ponoči pripeljal v solunsko pristanišče. Videl sem turško križarico ob levi strani nasipa. Neopažen sem se približava! ladji in sem iz daljavo 150 metrov lanciral dve torpedovki na ladjo, nakar sem se s polnim parom odstranil. Počilo je tako hudo, kakor a ! rt S S — rt *» > ^ > 2 9. zveč. 7390 1-5 sl. sever jasno 7. zjutr. 737-1 26 sl. svzh. i» 00 2. pop. 735-2 8-4 sl. vzh. del. jasno 3 9. zveč. 738-6 0-3 sr. sever jasno A 7. zjutr. 740-6 2-8 sl. svzh. megla 10 2. pop. 7415 7-0 sl vzsvzh. del. obl. Zemljevid bojišča, neobhodno potreben za vsakega, ki zasleduje velike vojne dogodke na Balkanu se dobi v Kato-laški Bukvami v Ljubljani. — Cena K 1 20, po pošti 10 v več. Finžgarjev roman »Pod svobodnim solncem«, ki ga je izdala ravnokar Katoliška Bukvama kot 10. zvezek Lepo-v slovenskem leposlovju in danes ob vojnih dogodkih na Balkanu še posebno aktualen. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 4 novembra 1912. Pšenica za april 1913.....11-48 Rž za april 1913.......10-41 Oves za april 1913......11-02 Koruza za maj 1913.....7 98 Mefeorologfčno poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm Srednja predvčerajšna temp. 3-5°, norm. 6 9°, Srednja včerajšnja temp. 20°, norm. 6-6°. milo 763 V- razvnema srca vseh gospodinj po beli čistoti in lepem vonju, ki ga daje perilu. In kako lahko pe-remo s tem milom! Samo namazati treba, nekoliko časa pustiti, nato izprati in razobesiti. Nepotrebno vsako drg nenje, kuhanje in par jenje! Ravnajmo se po navodilu! Kosi po 8, 16 in 30 h. Našemu dobremu in obče znanemu g. Karlu Tauses gospodarju in lastniku hotela »Lloyd» čestitamo k njegovemu slavnemu imendanu vsi njegovi uslužbenci. Praktično urejena, s šolo isolirana, leseno leden Vsem sožalujočim, kateri so nam ob nepričakovani izgubi naže ljubljene matere z mnogoterimi izrazi sočutja olajšali bolest in tudi onim — zlasti ČČ. gg. duhovnikom in drugim blagim vdeležencem iz Ljubljane — kateri so pokojnico spremili k večnemu počitku; posebej še gospodu kaplanu A. Tomelju, ki je rajnico še v njenih zadnjih urah trikrat obiskal, in gg. zdravnikoma Dr. Iloglcrju in Dr. Levičniku, ki sta nemudno prihitela k njeni smrtni postelji in nam tako vsaj pomirila vest, da smo naši materi v bridki nezgodi storili, kar smo storiti mogli; vsem torej, imenovanim in neimenovanim, bodi stoterni plačnik neskončno dobrotljivi Bog! Zgornja Šiška, 4. novembra 1912. Dr. Alojzij Merhar, 3484 v imenu ostalih žalujočih. Najlepša ugodnost je sedaj za resno misleče reflektante. — Z nekaj premoženjem ali pa z garancijo se dobi tako] glavna ovina s filijalko vkup ali posamezno; prometa je preko 100.000 K v velikem kraju na deželi. Najugodnejši pogoji. Stroka: mešana trgovina. Vzrok oddaje, ker se je prevzelo veliku podjetje najnovejše vrste, Ponudbe z navedbo premoženja in kdaj se lahko prevzame se pošlje pod „Ugodnost 1913/3480" na upravništvo tega lista. 3480 Sulmmo ^fctgo moSfte o&feHc- Hupi uaj&ofjc- psi aR*. a)llift£cmc •u ZjuUjaui. 2933 , ^cfifia ii&tra, - Sjaucitji-ce ccue. - ofia iafitet>o &c tudi iidefocanje o&feH ptcstifei. Pozor! 3302 3 Pozor! Sodarll In mizar!!! J Na prodaj je: žaga-tračnica (Bandsage), ■ ■ 2 clrkularni žagi, skobelnl stroj, žaga « ■ cilinderca, stroj za prlrezavanje ln vto- « renje dog, stroj za obrezavanje dnov, £ stroj za žamanje dog, velik brus, ostrllnl » stroj, mehanični stroj za bruSenje žag, S tračnice, 3 železni vozovi, kovaško orodje jjj itd. — Več sc izve pri tajništvu »Živino- ■ rejske zveze« v šmarci, pošta Kamnik, a tBESD T soboto, dne 2. novembra je bila odpeljana lz St. Vida nad Ljubljano mlada železna, psi ožoienmtM Zahvala, Povodom smrti naše nepozabne soproge, matere, tajče, stare matere in svakinje nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej drugače kot z najgloblje čutečim: „Bog plačaj!" Zahvaljujemo se za mnoge krasne vence, za ljubeznivo udeležbo pri pogrebu, za doposlane nam tolažilne besede, - vsem, vsem — Prav posebno pa se zabvalju emo velecenjenim gg. deželnim uradnikom za vse nežno sočustvovanje, ki so je izkazali z izredno krasnim vencem ter številno udeležbo pri sprevodu na zadnjem potu, na čelu velecenj. gospod ravnatelj deželnih uradov 1. Zamida, veleč. g. dr. Evg. Gallatia, ki je dolgo vrsto let, posebno pa v zadnjem času po dnevu in ponoči, neumorno in tako požrtvovalno stal ob strani dragemu pokojniku; istotako se zahvaljujemo gg. nadpaznikom in paznikom deželne prisilne delavnice za krušni darovani venec in Ijubeznjivo spremstvo na našem zadnjem, najtežjem potu. LJubljana, dne 2. nov. 1912. 3475 Rodbino PavloEič. s tremi sobami v tretjem nadstropju v Sodnjiski ulici 4. se takoj odda. Več pove Alojzij Vodnik, kamnosek, Kolodvorska ulica. Išče se popolnoma izurjeni ki ima izpit za kurjača pri parnih kotlih in kot strojevodja. Zahteva ss, da zamore popravljati samostojno vsakovrstne stroje in da je tudi elektrotehnično izurjen. Zmožen mora biti slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. — Ponudbe, katerim naj bodo priložena spričevala v prepisu, sprejme upravništvo tega lista pod R. G. 5/3444. V boljšo ijubljansko hišo se išče dobra se poceni odda. — Blagajna se eventuelno zamenja s kako drugo večjo. — Dopise pod „Takoj" na upravništvo lista. «73 pol leta stara, 60 cm visoka, rujave temeljne barve z belimi lisami. Osebe (3), ki so jo odpeljale, naj jo takoj vrnejo, sicer se takoj naznanijo sodniji Komur ie o tem še kaj več znanega, naj izvoli sporočiti An-ton.i Kromžarja, ključavničarskemu mojstru v Št. Vidu nad Ljubljano. Pred nakupom se svari. 3479 ki bi morala pomagati tudi pri pranju perila. Plača dobra. Naslov pove upravništvo .,Slovenca" pod št. 3481. » se otvori u torek dne 5. novembra Točila se bodo izključno priznano dobra vina Kranjske deželne vinarske zadruge pod stalnim nadzorstvom iste. — Cene vinu zelo nizke. — V kleti se bodo dobivala izvrstna gorka in mrzla jedila. :: Za obilen obisk se priporoča • • • • „1INI0N" M M F l*S fi tt ti ti ti i 3476 ran vinarska zadruga naznanja, da se v bodoče opuste vinske po-skušnje, ker se bodo vina imenovane zadruge v isti priznani kakovosti in isti množini kakor v poskuševalni kleti točila od torka dne 5. novembra naprej v vinski kleti hotela »Union«. Vse prijatelje dobre vinske kapljice vabi podpisana zadruga da mnogoštevilno posečajo novo otvorjeno klet. — Z odličnim spoštovanjem " Kranjska deželna vinarska zadruga lOT LepgpriloM! Trgovci Inofirlnlki! Proda se lz proste roke v Železnikih na Gorenjskem 3461 flesr »Oliko posestvo ležeče tik glavne ceste na solnčnem in prometnem kraju pred trgom, obstoječe iz hiše s stnro gostilno in novim prostorom za prodajalno ali drugo porabo. Zraven se nuhiija veliko gospodarsko poslopje, 25 metrov dolgo, s ploščami (Skri jem) krito in močnim podstrešjem. — |/nii3>/>nira V prtličju se nahaja stara !\W«fC|V.IIIWCjj hlev in skladišče, zgoraj stanovanje, po prena-redbi za razne obrti zelo ugodno. — Proda se hiša in gospodarsko poslopje vsako zase ali skupno s pripadajočim vrtom okoli teh dveh poslopij. — Po dogovorjenemu kupu se lahko posestvo takoj prevzame. Prodaja Lorenc Boncelj, trgovec in posestnik Železniki nad SkotioLoko (Gorenjsko). - p—■ ii Čedno, saho 3469 stanovanje 2 sobi, kuhinja s pritiklinami eventu-elno 1 soba s kuhinjo in pritiklinami se išče za februar termin. Ponudbe na »Stanovanje 1913« na upravništvo. smrekovih hlodov proda županstvo na Jezerskem potom javne dražbe, ki se vrši dne 19. f. m. ob 2. uri pop. pri Stularju. 3445 (3) 3462 IfcSSr Odda se gostilniški lokal z velikim steklenim salonom In vrtom, dalje lokal za trgovino in stanovanja na Tržaški cesti 21 (nasproti Tobačne tovarne). Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Maček&Komp. Franca Jožefa cesta štev. 3. ■ ■■ Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. ■ ■■ 1183 Založniki c. kr. priv. juž. žel. ■ ■■ Solidna postrežba. Najnižje cene. HajboljSa in najslgarnejSa prilika za štedenje! innarni promet oo31.dbg. 19111 " ! , h««« »«M »ne31.ilecemb. I9H čez 82 milijonov kron \ Lastna glavnica K704 939 27 I Čez 22 milijonov kron Ljudska Posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti x hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do ■ l. ure popoldan ter jih obrestuje po -—■—--— gasr 4 % % brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4'50 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaqa-nje. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo Fran Povše, komercijaltii svetnik, vodja, graSčak, državni in deželni poslanec, predsednik. — Josip Šiška, stolni kanonik, "podpredsednik — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Dr. Josip Dermastia. Anion Kobl, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kau«chetfg, veleposestnik v Ljubljani Mallfa Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krcjjar, hiSni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovlc, hiSni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Slibar, župnik na Rudniku. i PSIT' Priporoča se največja zalega cSleR 3 i* p Solidna postrežba! Nizke cene ! j DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 MASTIN ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svetovnoznani doktorja pl. Trnkoczyja kranjski redilni in varstveni piažek za živino. Na razstavah jc dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 3 K :t0 v. niimniia fr^Pina brez raa®Col3o, lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UHM|H|a fti Clit.a sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček K 2-—. niimtliia niirior rožnati in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno Ultliipija pUUcl polt, in je popolnoma neškodljiv, škafulja t K 50 v. Pomada za rast las krePi lasišče in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. OsipalO praSck za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin. Mazilo zoper ozeblne. !0r\tIVcT8VzebIine- " LonCok8navoclom 0 rabi OtrOŠkO lUaZilO za z oguljenimi mesti. — Lonček z navodilom 40 vinarjev, Lekarna lrnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani. Razpošiljanja po pošti. — Prva največja eksportna tvrdka. — Preizkušeno lekarniško blago Drogerljske cene. — Mastlm za živinorejce. — Telefon 190 3481 Št. 8747 V. u. Poziv <381 zglasitvi nabornikov. Mestni magistrat glede rednega nabora leta 1913 razglaša: 1. Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1890, 1891 in 1892 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni ali pristojni kraj, se je tekom meseca novembra 1912 v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu, I. nadstropje k zabeležbi osebno zglasiti. 2. Nabornikom, ki niso pristojni v Ljubljano, je prinesti s seboj izkazila o rojstvu in pristojnosti (rojstni in domovinski list). 3. Začasno odsotne ali bolne nabornike smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci. 4. Nabornikom, ki hočejo uveljaviti eno ali drugo v §§ 29 (duhovni in kandi-datje duhovskega stanu), 30 (posestniki podedovanih kmetij), 31 (vzdrževalci rodbin) in 82 (učitelji in učiteljski kandidatje v nadomestni rezervi), dalje v § 20 (osiguranje le dveletne aktivne službe) v. z. navedenih olajšav, je opremljene prošnje od meseca januarja 1913 dalje do glavnega nabora vlagati pri politični oblasti, ali pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji (§ 45). 5. Za slučaj, da je pravica do olajšave po §§ 30 in 31 v. z. obstajala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo. 6. Opremljene prošnje za nabor izven pristojnega nabornega okraja je vsekako vlagati o priliki zglasitve in obenem se lahko dokaže in uveljavi pravica do ene ali druge v §§ 29, 30, 31 in 82, dalje v § 20 v. z. navedene olajšave. 7. Določila pod 4, 5 in 6 veljajo tudi za olajšila po § 82 v. z. za določeno prehodno dobo. 8. Opremljene prošnje za priznanje olajšave po § 32 v. z. (priznanje olajšila vzdrževalcem rodbin in kmetovalcem, ako nimajo polne postavne pravice po § 30 ln 31 v. z.) je od meseca januarja 1913 dalje pa do nastopa aktivne službe vlagati pri pristojni politični oblasti. Za slučaj, da je pravica do olajšave obstajala že pred nastopom aktivne službe, pa se do nastopa aktivne službe ni uveljavila, ne da bi se zamuda zadostno opravičila, stopi pravica do uvrstitve v nadomestno rezervo šele ob splošni izmeni moštva v veljavo. 9. Kdor prezre dolžnost zglasitve ali sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta poziv ali dolžnosti, ki izvirajo iz vojnega zakona. 10. NabornikJ ki opusti zglasitev, ne da bi ga ovirala kaka nepremagljiva ovira, se kaznuje zaradi prestopka z denarno globo do 200 K, odnosno s temu primernim zaporom. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 15. oktobra 1912. Župant Dr. Ivan Tavčar 1. r. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškere.