Socialnl ponk. Po raznih državah se frudijo fcatoliške prosvetne organizacije, da osikrbijo fcatoliškemu prebivalstvu potreben pouk o velevažnih socialnih vprašanjih sedanjega časa. V državah, v katerih vlada nasilje v obliki raznih diktatur, je to prosvetno delovanje kajpada otežkočeno. Vendar tudi v takih državah ne sedijo zavedni katoličani ikrižem rok v zapečku, tem;več stopajo v javnost s prepotrebnim socialnim poukom. Da dajejo napredni katoliški narodi kakor so Francozi, Belgijci in tudi ikatoliški Nemci vkljub Hitlerjevi diktaturi, v tem oziru dober zgled, je znano. Ta zgled vpliva na ikatoličane v Čehoslovaški in v Poljski, da prirejajo socialne tedne v svojem področju. Ta ustanova se vedno bolj Širi po svetu. Tako se je nedavno vršil v Alžiru (severni Afriki) socialni teden sja tamošnje ikatoliške naseljence, ki )\p. je več stotisočev. Za te fcroge, bojdisi delavskega stanu, bodisi razumni$kega položaja, je potrebna socialna .vzgoja in vzbujena zavest socialnih ^dolžnogti. Socialni teden. ki ga je otvonl alžirski nadškof monsig. Leynand, 'S.e je bavil predvsem z vprašanjem druŽiiie in z agrarnim vprašanjem. Pre^'davatelji so se tesno naslanjali na papeževa okrožnice, zlasti na znamenito jpkrožnico »Quadragesimo anno«. Tudi ^loveniji bi taltSen socialni pouk bil jpujno potreben. Kar prinaša koristi |3.evefni Afriki, ne more biti brez kori|ti ia našo domovino. Kdor sedi apajjčno križem rok ikakor ikak indijski ifaklr, raimo in preko njega gre čas. '.. Lnrški čadeži. Letos obhajamo 75letnico MarijiniK prikazni v Lurdu. Zaio so v tem letu bolj kakor v dru"fcem oči ikatoličanov obrnjene v Lurd in v čudovitc dogodke, ki se tamkaj dogajajo. Zdravniški urad v Lurdu je jiedavno objavil poročilo za loto 1932. Tekom preteklega leta je prisostvovalo 864 zdravnikov sejam, na katerih so se pretresali slučaji prijavljenih bolezni, odnosno izvršenih ozdravljenj. Mednarodno društvo zdravnikov v Lurdu, ki želijo, da se stalno obveščajo o lurških dogodkih, je lansko leto dobilo 200 novih članov, ki &o razdeljeni po pripadništvu 20 narodom. Sedaj šteje to društvo 1685 članov-zdravnikov. Preteklo leto je zdravniški urad preiskal spise 160 I>olnikov ter pridržal spise za 85 oseb, katere so v Lurdu ozdravele in katere se bodo celo letošnje leto opazovale, da se more izreči končnoveljavno mnenje o njihovem ozdravljenju. Od teh zdravniški urad za 55 slučajev ozdravljenj ni hotel izjaviti svojega mnenja, ker ni bilo dovolj dofcumentov o stanju bolezni pred ozdravljenjem in o zdravljenju, ali pa ozdravljenje se ni zgodilo v hipu, kar zdravniki zahtevajo kot prvi znak čudežnega ozdravljenja. 20 slučajev se še vedno proučuje. V. navedenem poročilu je zdravniški urad dal izjavo o 6 hipnih, popolnih in dokončnih ozdravljenjih, fci so: 1, Gospodična Angela Rimpon, udeleženka škofijskega romanja v Lurd iz Rennesa, ozdravljena 18. junija 1931 od Pottove bolezni (v hrbtenjači). 2. Gospodična Luciena Clerc, škofijsko romanje iz Marseilla, ozdravljena 30. junija 1931 od peritonitis bacilliare (vrietje trebušne mrene). 3. Gospodična Marcela Arpent, francosko narodno romanje, ozdravljena 23. marca 1931 od peritonitis. 4. Gospa Doudard, škofijsko romanje iz Nantesa, ozdravljena 10. septembra ]. 1931 od epidemičnega vnetja možganov. 5. Gospodična Ema Invernizzi, italijansko romanje, ozdravljena 7. julija 1931 od aktinomikoze (bolezni s strupenimi oteklinami na telesu). 6. Gospod Anton Rodriguez, francosko rOmanje iz S. Rosaire-a, ozdravljen 7. julija 1931 od Pottove bolezni. Čehoslovaški romarji so koncem mcscca aprila obiskali mesto Rim in njegove znamenitosti. Bilo jih jc veliko število udeležencev iz raznih delov čehoslovaške države. Prvi njih namen je bil, da izpolnijo vse pogoje, ki so predpisani za dobivanje odpustkov v letošnjem svetem letu. Naravno je, da so si pri tej priliki ogledali tudi sloveče rimske cerkve in dragocene spomenike iz starokrščanske preteklosti. Iskrena želja čehoslovaških romarjev je bila, da bi bili sprejeti od Sv. Očeta. Dne 27. aprila se je njihova želja izpolnila. Čehoslovaške romarje je vodil praški nadškof dr. Kašpar. Sv. Oče je imel pri tej priliki govor, v katerem je izpregovoril tople besede v obrambo praškega nadškofa. Zoper njega je v. gotovih krogih nastalo nerazpoloženje. Nadškof dr. Kašpar je namreč dvignil svojo nadpastirsko besedo proti sokol-. ski vzgoji mladine. Radi tega je bila proti njemu že druga razprava pred sodiščem v Pragi. Papež pa je v svojem nagovoru čehoslovaškim romarjem poveličeval zasluge prašega nadškofa. Med drugim je rekel: »Nekateri so hoteli, da se ga odstrani z njegovega visokega mesta, vi ste pa ga izbrali za svojega voditelja.« Apostolslvo na morju. Katoliškim mornarjem, ki jih njihov poklic vleče v razne fcraje in v razne dele sveta, preti velika nevarnost, kar se tiče vere in verskega življenja. Da bi se ta nevarnost zmanjšala ter da bi se mornarjem, ko dopotujejo v razne ikraje, nudila prilika, da se udeležijo sv. maše, prejmejo sv. zakramente ter svoj prosti čas posvetijo pošteni zabavi in osobito čitanju dobrih knjig-, se je ustanovila posebna mednarodna organizacija. Ta organizacija napreduje od leta do leta ter ima že v okoli 200 največjih svetovnih pristaniščih svoje odseke.VTukaj so ikatoliškim mornarjem na razpolago katoliški duhovniki, tki govorijo več jezikov, da jih spovejo,' jim delijo sv. obhajilo, za nje mašujejo ter jim izposojujejo katoliške knjige.' Blagodati te organizacije je uživalo 200.000 mornarjev. Kljub krizi se ta velep-omembna organizacija širi teri vsako leto ustanovi nove odseke po raznih delih sveta. Leoposa Mrsiiic f. V Metavi v župniji Sv. Petra pri Mariboru je zaspal v Gospodu po daljšem bolehanju v 77. letu svojc starosti tamošnji posestnik g. Leopold Kranjc. Rajni je bil dolgoletni cerkveni ključar ter načelnik šentpeterske posojilnice. Oče Kranjc je bil v celi obširni fari obče čislana osebnost ikot skrben gospodar, dober zakonski mož ter skrben očo svojih otrok, med katerimi je tudi duhovnik", bivši oblastni odbornik ter tajnik bivše SLS g. Marko Kranjc. Blago-' pokojni je stal vedno liki skala trdno v narodno krščanskili vrstali, naročen je bil bogznaj koliko let na »Slovenskega gospodarja« in na raznc nabožne liste. V izpolnjevanju verskih dolžnosti je bil kot edcn najzvestejših Clanov apostolstva mož vzgled celi župniji. Še ob tako slabcm zimskem ali deževnem vremenu smo videli blagega očeta Leopolda vsakc r.edcljo ter praznik žc lu- di v visoki starosti pri rani službi božji in čisto sigurno vsak mesec pri mizi Gospodovi. Radi zaslug na narodno gospodarskem polju je bil pred leti od kralja zasluženo odlikovan z redom sv. Save. Kako je rajnega cela šentpeterska fara čislala, spoštovala in Ijubila, je pokazalo obilno spremstvo np njegovi zadnji poti v soboto dne 6. maja predpoldne. Pogreba se je udeležilo 15 duhovnikov. Sv. mašo zadušnico je daroival g. stolni župnik in dekan M. Umek. Posodili so blagi duši zadnjo pot: gg. predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec, minister v p. Ivan Ve3enjak, bivši poslanec Franjo Žebot, ravnatelj Cirilove .iskarne Fr. Hrastelj, ravnat. mariborske ikaznilnice Vrabl in še več drugih. Slovo mu je govoril izpred oltarja župne cer<kve g. kanonik Umek in na mirodvoru na Gori mu je zapel žalostinko domači cerkveni pevski Vsestransko vzorni, delavni in značajni oče Kranjc nam ostani vzgled moža prave slovenske korenine! Rajnemu ohranimo hvaležen spomin v molitvah, žalujočim preostalim naše sožalje!