Letnik L
Posamezna številka 20 cent«
soboto 3« januarja 1925
St. 3 MHia Mm f iBtoflfil ([»to cMTiBti m U pasti)
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo ▼ lirokosti ene kolom (72 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanic« In vabila po L 1.—» oglasi denarnih uvodov mm po L 2. — Mati oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljalo i »ključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 30, L nadstropje. — Teleta uredništva in amav« U-47.
Izhaja, IzvzemSI pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica
AsiSfcega št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj sc Hfajo uredniš* _	^
pl?ma se ne aprejeoiajo. rokopisi se ne ,o. — Odgovc
Prof. F. Peric. — Lartitfk tiskarna Bdlnos ^ tiskarne Edino«.
ma?« za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, p^ L 32.— in celo leto L Si—
2a Inozemstvo mesečno 5 Ur več. V rdefoi uredništva In uprave št 11-57
Voditelji HRSS aretirani
s svojimi potovanji v Beograd in v Bukarešt
SOFIJA, 2. Ob svojem povratku iz Beograda in iz Bukarešta je ministrski predsednik Cankov izjavil, da je bila svrha njegovih potovanj v jug o slo vensko in v romunsko prestolico vzpostavitev neposrednih odnošajev z vladnimi krogi obeh sosednih držav. Razen tega je minister priznal, da je prepričan, da je ta namen popolnoma dosegel. Tekom pogovorov z jugoislovenskimi in romunskimi državniki se je razpravljalo o vzpostavitvi odnošajev dobrega sosedstva in medsebojnega zaupanja med tremi državami. Seveda je treba pri tem mnogo potrpežljivosti in delati v tem smislu. Sprejema v Beogradu in v Bukarešt u — je nadaljeval Cankov — sta bila kar najprisrčnejša in bilo mi je pri tem v posebno zadoščenje, da nisem prišel pri tem v stike le z najuplivnejšiinJ osebnostmi, ampak tudi z večino mož, ki vodijo politično življenje v obeh državah. Ob vsakem keraku smo mogli ugotoviti, da imajo Bolgariska, Jugoslavija in Romunija nešteto skupnih interesov in prepričan sem, da se bodo s časom mogle ustanoviti med temi državami vezi idobrega prijateljstva ter priti tako do( tesnega so-delc'vanja za ustalitev reda in miru na Balkanu, Seveda — je zaključil Cankov — nisem pri tem spustil izpred oči interesov Bolgarske.
Borba proti boljševikom na Bolgarskem
SOFIJA, 2, V sobranju se vrši razprava o zakonskem načrtu glede izrednih fondov, katerih del je določen za potrebe v upravni službi. Notranji minister Roman-sev je povdare«, d!a je ta ukrep potreben za uspešnof pobijanje protidržavne propagande. Tajna komunistična organizacija — je rekel minister — razvija svoje delovanje v delavnicah in v tvornicah. Banditstvo se vzdržuje iz fondov, ki prihajajo od propagandnih ustanov v Moskvi, katere se poslužujejo tudi sodelovanja izseljencev pod vodstvom Obova in Koste Todorova, ki sta po mnenju govornika plačana od sovjetske vlade.
Napad na JpansKega pisatelja v Parizu
PARIZ, 2. List «Journal» poroča, da so neznanci ranili v pariškem predmestju španskega pisatelja Carrettaro, ki je spisal brošuro proti romanopiscu Blasco Ibanczu. Carrettaro meni, da so bili njegovi napadaje i komunisti.
KONFERENCA ZA PROUČEVANJE VOJNIH DOLGOV
LONDON, 2. Glasom lista «Central Neaw>9» se skliče konferenca zastopnikov zavezniških zakladnic, da proučijo vprašanje vojnih dolgov. «Central Neavvs* predvideva, da se bo mogla ta konferenca vršiti šele v mesecu juniju, ker zahtevajo pripravljalna dela več časa. Curchill in francoski finančni minister Clementel bo-deta razpravljala o tej zadevi, ker pride prvi v Pariz v torek.
Albanski dogodki in ugled Društva narodov
LONDON, 2. «E>aily MaiU piše, da je Društvo narodov zgubilo na ugledu vsled albanskih dogodkov. Medtem ko je prošnja Fan Nolijeve vlade za posredovanje hodila doiJgo pot počasnega postopka Društva narodov, je bila ta vlada izgnana z oboroženo silo z državnega ozemlja. Treba je za to, da Društvo narodov izdela načrt za hitrejše postopanje, ker bo v nasprotnem slučaju vedno zadostovalo, da delujejo napadalci z zadostno naglico, da obrezuspešijo pravo načela, na katerem slctni obstoj Društva narodov.
68 vrednostnih papirjev v vrednosti dveh milijonov pozabil v vlaku.
NIZZA, 2. Preteklo noč so našli železničar-ski uslužbenci v kupeju brzovlaka na kolodvoru Mentone 68 vrednostnih papirjev v vrednosti dveh milijonov. Policijski agenti, ki so pričeli raziskovati zadevo, so bili prvotno mnenja, da so bili ti papirji ukradeni zavodu «Ban-ca Commerciale di Genova*; toda kmalu se je prijavil policijski oblasti pravni lastnik Nizozemec Fener, ki je pozabil v vlaku svoje bogastvo. Železničarskim uslužbencem, ki so našli papiije, je daroval znesek 500 frankov.
Cela vrsta listov zaplenjena - Nadaljevanje hišnih preiskav - Mussolinijevo glasilo opozarja opozicijo zopet na strnjene legije
RIM, 2. Položaj je še vedno izredno napet in to tem bo£, ker vse kaže, da bodo stopili liberalci v odločno opozicijo proti sedanji vladi. Osrednje glasilo liberalcev «Gi<ornale d'Italia» je bilo zaplenjeno. Vodstvu lista se je že dozdevalo, da bo list zaplenjen in je dalot radi tega tiskati le 250 iztisov. Ta zaplenitev je izredno ogorčila liberalce in povzročila še večjo napetost med njimi in vlado. Na sestanku vodstva, ki se bo vršil dne 5. januarja, bodo* liberalci zavzeli stališče napram novemu položaju. Ministra Sarrocchi in Casati pripadata sicer k desničarski struji liberalcev, ki se je po livomskem kongresu osamosvojila, toda sklepov vodstva stranke ne bosta mogla popolnoma prezreti. Na drugi strani pa morata že sedaj računati s stališčem starega Salan-dre, ki je «de facto» že o\dpovedal sodelovanje s sedanjo vlado.
Vlada gre medtem po začrtani poti dalje. Vise kaže, da hoče s zaplenjanjem spreobrniti opozicijski tisk, da bi pisal nekoliko boljše o< fašizmu. Ta nenadno strogi nastop proti vsemu nefašistovskemu tisku opravičuje vlada s trditvijo, da je opozicijski tisk kriv, da smatra inozemstvo sedanji položaj v Italiji za kritičnega, kar ima za posledico, da lira pada! Opozicija pa zavrača vso krivdo na fašizem, ki da je napoti normalizaciji. Na eni strani skuša vlada s zaplenjanjem opozicijskega tiska zmanjšati proti vladno delovanje cfpozicije, na drugi strani pa se opaža težnja po reorganizaciji fašistovskega tiska. Tako je pričel z včerajšnjim dnem izhajati v Pailermu nov fašistovs>ki dnevnik «Sicilia Nuova».
Poieg liberalnega <Gk>rnale dTtalia» so bili zaplenjeni: «Mottido», «Popoilo», «Voce Repubb! icana», «Nuovo Paese» in «Sere-no»; v Milanu: «Giustizia», «Avanti!», «Unita» in «Guerin Meschino*; v Napolju: «11 Giorno»; v Ver oni: «Adige» in «Cor-riere del Maittino*. V Firenzah je bil zaplenjen «11 Nuovo Gioraale», ki je prvič izšel, odkar so mu fašisti pokvarili tiskarno.
Tudi hišne preiskave ise nadaljujejo. Tako je bila izvedena preiskava v Benetkah skoro pri vseh osebnostih opozicijskega naziranja, ki se le količkaj politično izpostavljajo; tudi v Alessandriji1 je policija preiskala več hiš.
V političnih krogih vlada 'veliko zanimanje za Mussolrnijeve izjave na jutrišnji seji poslanske zbornice. Izjave bodo po mnenju fašistovskega lista «Measaggero» zelo precizne in cd'očne. Kako namerava on. Mussolini' urediti svoje razmerje do opozicije, govori zelo ■jasno pisanje Mus-solinijevega glasila «11 Popolo d'Italia*. Današnja številka tega lista je prines.a članek «Nauki», ki je podpisan z «a. m.» (Arnaldo Mussolini, brat ministrskega predsednika). Uvodoma pravi Arnaldo MussoKni, da so se nekateri nasmehnili, drugi zopet zasmehovali in Don Sturzov «Popolo» je celo zanikal obstoj fašist obokih legij, ko je «Popolo d'Italia* namignil na strnjene legije. Neumneži! Dalje pravi list, kako se je pogreb nekega fašista v Milanu mirno in v redu izvršil. «Toda tega reda naj si nikdo ne razlaga kot znak utrujenosti!« O izgredih v Firenzah pravi Arnaldo Mussolini, da ga niso prav nič presenetili. Dalje razlaga člankar: So poplave, proti katerim ne vzdržijo jezovi najbolj popolne zakonitosti. Nato napada list opozicijski tisk, ki da je kriv, da pada •vrednost lire. Opozicijski tisk in visi politikanti, ki pričakujejo razvoj dogodkov, bi se lahko mnogo naučili od sedanjih dogodkov. Dogodki v Firenzah kažejo, kakšno je razpoloženje med fašisti. Nato poživlja Arnaldo Mussolini opozicijo, naj stopi v odkrit hoj s fašizmom in naj pusti na .s*ran umazano trgovino s spomenicami.
Arnaldo groizi z razpoloženjem med fašisti. Opozicija je tudi čimdalje bolj nepopustljiva, še posebno, odkar je Salandra stopil skoro popolnoma na njeno stran.
Klin, Z. L/anes ob 1U se je sestal ministrski svet. Prisotni so bili vsi ministri. Razpravljali so o notranjem položaju države. Ministrski svet se sestane v svrho nadaljevanja dela jutri oib 10 v palači Vi-minale.
Sen. Salata pri kralja
RIM, 2. Danes je sprejel kralj v avdi-jenci senatorja Salata, ki mu je poklonil novo knjigo o Oberdan-u. Kralj se je raz-goVarjal delj časa s senatorjem ter ga povpraševal a s pehu zgodovinskih raziskovanj v avstrijskih arhivih.
Začasno francosko poslaništvo pri sv. stolici
PARIZ, 2. Poluradno poročilo pravi, da namerava francoska vlada le začasno vzdrževati svojega poslanika pri sv. stolici, kajti potrebno je, da se zbornica v javni razpravi končnoveljavno izreče za ali proti ukinitvi poslaništva. Dokler ne pade taka odločitev v parlamentu, se zadeva poslaništva pri sv. istolici ne Lzpremeni.
Drogist Derveux ubil <svojo ženof ter ^o skušal razrezati na koščke
PARIZ, 2. Porotno sodišče je obsodila na smrt bogatega drogista Derveux-a, ki je pred enim letom ubil svojo ženo ter jo nato skušal razrezati na koščke, da zakrije svoj zločin. Predno <so se porotniki umaknili k posvetovanju, jim je Derveux zakli-cal: «Prosim oproščenj,a, nisem ubil». Po dvajset minutnem posvetovanju je bila razglašena razsodba, obtoženec jo je poslušal s solzami v očeh ter je padel v nezavest-
Spominjajte se ob vsaki priliki •Dijaške Matice'
DNEVNE VESTI
Razvoj krize po RossUeul spomenici
•Dcr Landsmann* komentira razvoj krize v Italiji tako-le:
Glasilo ministrskega predsednika »Popolo 4'Italia * -	" ■ "	~
nikaka U emu pa priobčenj
predsednik proračunskega odbora, najvišjega parlamentaričnega dostojanstva za predsednikom. Poslanec Riccio je izstopil iz večinskega odbora. Salandra je opravičil svoj korak z izgovorom slabega- zdravstvenega stanja, Riccio pa brez vsakega izgovora, kar je posebno pomembno. To kaže, da silni sunek opozicijskih strank z Rossijevo spomenico proti vladi ni ostal brez učinka; in v kako zadrego je spravil nefašistovske ministre in državne podtajnike. Desničarskim liberalcem postaja položaj mučen. Zdi se, da občutijo mrtvaški vzduh in se bojijo, da ne bi bili tudi oni prizadeti po strašnih obtožbah v Rossijevi spomenici.
♦Der Landsmann» pa ne more prav verjeli v iskrenost sedanjega zgražanja Saiandrovih liberalcev. Na vsak način pa meni, da gre tu za gibanje odpadanja, ki osvetljuje nadaljevanje razkrojevalnega procesa in pospešitev tempa krize. Prvo vprašanje, ki se usiljuje tu, je: za kako postopanje se odločita liberalna; poslanca Casat« in Sarocchi? Kaj ukreneta po koraku Salandra in Riccio, ki sta najugledne ša voditelja desničarskih liberalcev? Po kongresu stranke v Livornu sta opravičevala svoje vstra-janje v ministrstvu s solidarnostjo z desničarskimi liberalci. Če pa ti res prestopijo k opozicij, se bosta morala ta dva liberalna ministra ločiti od vlade. S to možnostjo mora računati tudi ministrski predsednik in se zavedati, kako bi učinkoval izstop rečenih dveh ministrov, če bi on in njegova vlada ostala osamljena, ne bi mogel dolgo naprej. To bi bil pač začetek — konca!
k ena Zelja ob začetku novega leta
Rod za rodom gine — pravi pesnik! To je trajen in nespremenljiv zakon v življen'u človeštva. Eni odhajajo, drugi sledijo in nadaljujejo delo prednikov. Je namreč še en zakon narave v razvoju človeštva. Novo mora nastajati iz pre:šnjega. Razvoj, ako naj bo zdrav in trajen, mora ohranjati kontinuiteto. To ne velja le za narode v n;ih vkupnosti, marveč tudi za rodove, ki so poklicani, da vodijo in uravnavajo njihov razvoj. Brez pogleda v prošlost ne more biti pravega dela v sedanjosti in za bodočnost. O pokojnem učitelju, šolnik in književniku profesorju Marn-u v Ljubljani pripovedujejo njegovi bivši, sedaj že postarani učenci, kako jim je vedno govoril: gledati moramo gledati nazaj., Če hočemo iti naprej! Globoko resnico je učil mož svofe učence. Tisti, ki so danes voditelji, ne smejo prezirati, kar so ustvar'ali in snovali predniki. Novo delo mora nadaljevati na že storjeno. Le tak razvoj naroda je organičen, v skladu z zakonom narave. Mladini, ki prihaja, dorašča in se pripravlja za javno delo, želimo v nje in v interesu našega naroda>, da bi ostala mlada tudi potem, ko bo starejša! Misli pa naj na to, da bodo prihajali za njo — še mlajši in morda z novimi idejami in stremljenju V interesu zdravega razvoja našega naroda je želeti, da bi se staro, rrJa'še in napilajŠe harmonično spopolnfevalo in grad'Io uarc<hi jamstva za varen obstanek in napredek na vseh poljih narodnega snovanja!
varuhi ali sorodniki predložiti smrtni list, ki ga izda matični urad (župnijski uradi itd.) na prostem papirju. Uradno se vpišejo v seznam vojaSkih nabornikov tisti mladeniči, ki se ne nahajajo v seznamih anagrafičnega urada, a se kljub temu o njih splošno sodi, da so dosegli naborniško starost. Na ta način vpisani mlade-
. .	„ -----pravico__
skrajšanja <iobe vojaške dobe, aiko bi to pravico imeli. Ako pa se jim dokaže, da so imeli namen oblastvo slepa riti in ga zavajati, zapadejo kaznim, ki jih predvideva čl. 137. zakona o vojaških naborih. Vpisani naborniki, ki imajo pra^ vico do skrajšanja dobe vojaške službe, je ne morejo doseči drugače nego da dokažejo to svojo pravico z vsemi predpisanimi dokumenti pred nabornokomisijo ob naborih ali pa ko bodo že v vojaški službi. V smislu kr. odloka od 7. januarja 1923, št. 3., čl. 8 se dovoljuje skrajšanje vojaške službe le tistim mladeničem, ki dokažejo poleg svoje pravice tudi še, da so z uspehom obiskovali predvojaške tečaje.
Za prijavljanje nabornikov je določen sledeči red: Dne 2., 3., 5. in 7. januarja črke A—C, dne 8., 9. in 10. črke D—F. dne 12. in 13. črke
Pri volitvah je bil za župana izvoljen g. Arčon. I Nato je občinski svet sprejel sklep, s katerim je imenoval g. Graziani-ja za častnega občana občine Renče.
— Udeležite se koncertov Slov. kvarteta, ki se bodo vriiK danes v soboto ob 21. v Gorici, v nedeljo ob 16. v Ajdovščini, v pondeljek ob 20. v Tolminu in v torek ob 20. v Idriji. V Gorici nastopi tudi Pevsko in glasbeno društvo z nekaterimi točkami. Cene so povsod zelo nizke, da je vsakomur omogočeno koncertu prisostvovati. Za koncert v Gorici opozarjamo okoličane, da se bo vršil samo v soboto, ker žal ni bilo mogoče pridobiti kvarteta še za eno gostovanje vsled pomanjkanje časa. Naj se torej potrudi vsakdo na koncert danes v soboto, kdor hoče slišati ta naš najznamenitejši pevski kvartet.
—^ Iz Kobarida, še vedno nam sije prijazno komisarsko solnce, v zadovoljstvo in dobrobit tržanov.
Naša društva so imela svoje prostore v Občinskem domu — dovolj je bilo prostora za vse. G Cavalotti je s tem seveda takoj ob svojem prihodu pometel, za kar smo mu dožni veliko zahvalo. Ohranil si bo blag spomin tudi pozneje s tem, da je veliko društveno dvorano pregra-dil na več manjših prostorov, da onemogoči tu bivanje društvom, tudi v bodoče, ko bo njegova zvezda že zatonila. Kaj ne, kako gin-Ijivo skrbi g. komisar za duševni blagor občanov! — pa nič manj za telesno dobrobit, saj
C V	1A 1C • , > Vi f M " ' : ~ 7 '' fa ""».lij e.<x leiesno uouroou. saj
i '	Ž' o" I^,ci:kc *T~M; 1?A i bomo stroške za postavitev sten v Občinskem
in 20. črke N—R, 21.^22. in 23. črke Q—S. 24., 26. in 27. črke T—Z.
—	Promocija. Pred dnevi je bil promoviran na univerzi v Sieni g. Rudolf Kaluža iz Narina (Sv. Peter na Krasu) za doktorja prava. Čestitamo!
—	Obresti vlog v poštni hranilnici. Finančni minister je izdal odlok, s katerim se določajo sledeče obresti za vloge v poštni hranilnici za leto 1925.: 2.76% čistih za vloge na poimenske vložne knjižice in 2.52% za vloge na brezimne vložne knjižnice. Te obresti veljajo za vloge iz notranosti države. Za vloge iz inozemstva je določeno*: 3.36% za vloge na poimenske vložne knjižice in 3.12% za vloge na brezimne knjižice.
DruStvene vesti
—	Tržaško pogrebno društvo pri Sv Jakobu
opozarja vse zamudnike, da se danes zvečer vrši v * Jadranu* odborova seja. Kdor ne misli biti več član, naj to naznani odboru.
—	& D. «Adria». Danes sestanek vseh članic in članov ob 8. uri zvečer v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu. Udeležba vseh pri društvu včlanjenih nujno potrebna. Za svetoivanske članice in člane sestanek ob isti uri v navadnih prostorih, kjer se bedo obnovile izkaznice.
—	M. D. P. Trst. Jutri ob 6.30 zjutraj vaja za žensko in moško hazeno. Točnost in polnošte-vilnost!
domu, plačevali mi v obliki raznih družinskih, obrtnih, odškodninskih itd. davkov. Vsi glasi so seveda le italijanski.
raz-
Književnost in umetnost
— Janko Kersnik, Agitator. Roman. «Pro-sveti in zabavi* 8. zv. V Liubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Cena broš. Din. 18.—, vez. Din 23.—, poštnina Din 1.20.
Nova izdaja Kersnikovega romana Agitator je izšla v jako primerni <lobi. Pravkar vršeče se volilno gibanje nam pomaga primerjati z našimi volilnimi borbami pred 40 leti, ko so se narodno zavedni Slovenci nahajali v najhujšem boju z nemškutarijo.
«Agitator» podaja verno sliko takih volitev z vsemi mogočimi spletkami, intrigami in čudnimi zvezami, s katerimi si .pomaga do zmage nemškutar Meden, medtem ko narodni kandidat Hrast odstopi. Med politične boje je vpletena idealna ljubezen Korenova, glavnega agitatorja narodne stranke, do Milice hčerke gra-ščaka Boleta, ki jo pa hočejo politični nasprotniki istotako razdreti in onemogočiti.
Anton Melik, Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in gospodarski pregled. I. del. Druga predelana in pomnožena izdaja. (Pota in cilji 5. in 6. zvezek)1. Ljubljana 1924. Izdala Tisk. zadruga. Strani 427. Cena boljši izdaji Din, 75, slabši Din. 60, poštnina Din. 4
Ko je izšla' pred 3, leti prva izdaja Meltkove Jugoslavije, je knjiga vsled svoje zanimivosti in Dotrebnosti hitro pošla. Sedajj je priredil Melik novo povsem predelano in pomnožno izdajo, ki na 427 straneh, obširno in temeljito razpravlja o reliefu jugoslovenskega ozeml a, morju, podnebju:, rastlinstvu, živalstvu, prebivalstvu in narodnem gospodarstvu. D očim zanimajo prva vprašanja bolj teoretike in šole,
Iz tržaškega iivlienia
— Skrivnosten napad ▼ Ricmanjih. Predpreteklo noč okoli 2. ure je bil prepeljan v mestno bolnišnico 52-letni zidar Martin Komar iz Ric-manj; bil je ran,en od krogle iz revolverja na desnem stegnu. Rana ni bila nevarna, ker krogla ni poškodovala kesti, vendar pa se bo moral Komar, ki je bil sprejet v kirurgični oddelek, zdraviti par tednov.
Komar je povedal, da je predsinočnjim, ko se je vračal domov v Ricman e, nekdo na samotnem mestu blizu vasi izpalil proti njemu dva strela iz revolverja; ena krogla ga je zadela v stegno, dočim je druga k sreči zgrešila cilj. Komar se je z velikim naporom privlekel do gostilne Amaliie Kuret, k er je našel svojega sina Henrika, iti ga je potem spremil v bolnišnico.
j _ . .. - . • i « ,. in i Mož trdi, da je bil napaden brez vsakega demonstracij po romskih ulicah Po do- povoda, ker v zadnjem času ni imel nikakih sedanjih poročilih sodeč so priredili kmetje navzkrižij z nikomer. Vendar se zdi, da gre za iz rovinjske okolice skupen obhod po maščevanje, ker je izključno, da bi bil Komar
a. .	...	-T-.7-- ... „ so zadnja poglavja zlasti važna za vse gospo-
Ob skorajsnjih obemskih volitvah g. Cava- darske in pridobitne kroge. Ti najdejo v knjigi lotti, vam bomo izkazali svojo hvaležnost in obil0 podatkov in informacij, ki jih rabijo pri priznanje za vse blagohotno delavnost.	svojem gospodarskem delu. - Skupno z drugim
Naša društva so sedaj postavljena na težko delom, ki je izšel že lansko leto, nam podaja preizkušnjo, ali bodo ob tem težkem, toda zelo Melikovo delo vse kar je treba vedeti o Jugo-pomembnem trenotku, našla krepkih in veliko- slavrji v zemljepisnem, gospodarskem in kul-potezno mislečih ljudi, ki bi z ono samo odloč- turnem pogledu. Naj opozarjamo za to vse go-no potezo, enkrat za vselej preprečili, da bi spodarske in pridobitne kroge ter kulturne or-razni komisarji za cela leta odločevali o dru- ganizacije, pa tudi posameznike, ki se hočejo
temeljito poučiti o jugoslovanski državi. Knjiga je izšla v priročnem formatu in v prav lični obliki. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljub-
Demonstracije v Rovinju
Na večer novega leta sol se vršile burne
mestu in pri tem glasno protestirali proti raznim novim davkom. Baje so tudi navalili na oJbčinskoi hišo in vdrli v nekatere zasebne hiše. Naistopiti so morali orožniki in nazadnje tudi milica, ki se je poslužila orožja. Nato so se demonstranti razkrp-pilL Iz poročil izhaja da so se udeležili tega nastopa kmetje obeh narodnosti, vendar skušajo laški lfeti zvaJiti krivdo le na slovansko prebivalstvo iz rovinjske okolice, katerega so baje naščuvali komunistični agitatorji.
Ni še znano, kaj je dalo pofvod za te demonstracije; vendar je bržkone zelo na mestu domneva, da gre za protest proti visokim davkom.
Tržaški «Piccolo» (Le Ultime Notizie) opisuje vse dogodke pod kričečim naslovom kci nekakšen pohod slovanskih kmetov (naštel jih je celih 500), ki so z bližnjih gora navalili na mesto. Čudno se nam zdi, da je «Piccolo» vendar le priznal, da živijo v rovinjski okolici Slovani. Morda pa to priznava le takrat, kadar za... demonstracije.
gre
PONOVITEV «SCAMPOLA» pri Sv.JAKOBU.
Jutri popoldne ob 3.30 ponovi «Citalnic£u» krasno D. Niccodemijevo trodejanko «-Scam-polo*. Premiera te igre je uspela kar na lepše, tako da so odšli vsi poslušalci nadvse zadovolji ;nL Malokatera drama, ugaja. Italijanom tako kot «Scampok>», dokaz je že to, da je ta drama doživela v tako kratkem času nad tisoč uprizoritev in da so to snov obdelali še v romanu. V glavnih ulogah >e igrala gdčna Hrvati-nova in g. Terčič. Igro režira A. Širok. Opozarjamo na predstavo predvsem okoličane in tiste, ki ne morejo obiskovati večernih predstav. Otrokom vstop zabranjen.
žrtev roparskega napada. Orožniki si prizade vajo pojasniti dogodek. Ranilca dosedaj niso še izsledili.
—	Nezgoda starca- 81-letni brezposelni delavec Ivan Petelin, stanujoč v ulici Molino a vento št. 60, je včeraj popoldne na ulici blizu svojega stanovanja padel tako nesrečno, da se ni mogel več dvigniti. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je ugotovil, da ima starec zlomljeno nogo v stegnu; zato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico.
—	Tatinski obisk. Neprijetno presenečenje na dan novega leta je doživel g; Josip De Zor-zi, stanujoč v ulici Zovenzoni št. 6. V njegovi odsotnosti so se neznani zlikovci s pomočjo ponarc enih ključev vtihotapili v njegovo stanovanje ter pokradli za 4000 lir raznega perila, oblek in zlatenine. Tatvina je bila prijavljena kvesturi.
—	Kočija ga je podrla. Včeraj popoldne j« neka javna kočija na vogalu ulic Gfcega in Bellini podrla 50-letnega zidarja Vincenca Du-brovič, doma iz Jordanov v Istri. Nesrečni mož je pri tem prišel z levo nogo pod kolo, ki mu je zlomilo ud pod kolenom. Z isto kočijo je bil prepelan v mestno bolnišnico kjer bo moral mesec dni varovali posteljo.
štvenem življenju, ter tiščali vse duševno delo tolikšnega trga h tlem. Lagodnost in predsodki v stran, in imela bodo društva streho. Eno •društvo ima zemljo in materijal, drugo gmotna sredstva in delovno moč. Za ime si gotovo ne bomo v laseh, ko bo za vse dovolj prostora. Ali ni več kot ob sebi umljivo, da tak trg kot ie Kobarid mora imeti svoj «Gasilni dom»?
Seveda naše društveno življen e ne sme spati tako dolgo: Trnljulčica je spala dve leti dovolj dolgo, naj pride Kraljevič, ter ji izdere trn smrti.
Na Božič ob polnočnici smo imeli krasno pet e —^ čast g. Uršiču zato. Vendar se nam zdi, da je zbor malo prešibek za naš trg, — tudi je nenavadno, daje v njem tako malo Ko-baridcev, ki vendar radi poje;o. Tudi naša godba ne more prav kvišku. Zelo bi bilo želeti, da bi g. organist posvetil malo več pozornosti našemu trgu, kjer je organist, ter potem šele drugim. Tu je široko in plodno polje, ki bo za-drhtelo in zagorelo ob malem trudu.
—	Trbiž. (Smrt na planinah.) 26. decembra sta šla Kuk Anton in Štrukelj Matija iz Loga na- lov na Mangrt. Pod vrhom ju je presenetil plaz. Med tem ko se je Štrukelj, videč smrtno nevarnost, še pravočasno re&l pod neko skalo, ie plaz potegnil s seboj Kuka v globok prepad. Ves prestrašen se je vrnil Štrukelj ter prišel pozno v noči v Log. LHidstvo je takoj organiziralo rešilno ekspedicijo, ki je po velikem trudu našla razmesarjeno truplo nesrečnega Kuka. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Belo peč.
—	Nadebudna mladina. V ljudski šoli v Ravnici so imeli nabiralnik, v katerega so nabirali prispevek za misjonarje. Po znanem pregovoru ««rno do zrna — pogača« 6e je s časom nabralo v nabiralniku približno 50 lir. 12-letni Herman Terpin se je najbrže mislil napotiti med zamorce v Afriko in jim tam oznanjevati sv. vero. Ker mu je primanjkovalo denarja za pot, je ulomil nabiralnik in pograbil vse palanke, ki so se v njem nahajale. Ker ni hotel priti k malim zamorčkom praznih rok, je kupil od 11-letne Josipine Filipič otroško igračo za 9 lir, ostali denar pa je skril s pomočjo Izidorja Konc na varnem mestu. Vsled ovadbe g. župnika Filipiča- so grgarski orožniki uvedli preiskavo, tekom katere se jim je posrečilo iztak-niti navdušene misijonarčke in jim zopet odvzeti denar. Seveda se bodete morala Te'-pin in Konc zagovarjati še pred sodnijo.
ljani.
Inserlrajte o „Edinost!"
DAROVI
Za neko dobljeno stavo daruje gospa Karla Muzlovič - Godina otroškemu vrtcu na Vr-deljci L 10.
V počeščenje spomina pok. Franca Černigoj-Kapetana je daroval Babič Franc L 10 podruž. Šol. društva pri Sv. Jakobu. Isti podružnici sta darovala Bezeg Fran L 10, ker je zadel na «lot» in F. K. L 2, češ naj ne ve levica kar da desnica.
O priliki božičnice so darovali »Svetoivan-ski» Strancar Fr. in Brandolin po L 5, Povh 1.60, Emilija in Nikica 1.50, g.a Bak 3, Kone-stabo, Kjudsr in N. N. po L 1; skupno L 31.10. Srčna hvala vsem!
Nekateri zavedni Koprivci so darovali za refekcijo zasebne šole 150 kg krompirja in 40 kg fižola; poleg tega se je med njimi nabralo še L 17.15; vesela domača družba dodala dobiček igre v znesku L 12.15; skupaj L 29.30 za Šolsko društvo. Zavednim Koprivcem iskrena hvala!
Za svetoiv. podr. Šol. društva se je nabralo v Branici: 350 kg krompirja in 15 kg fižola. Imena darovalcev slede v kratkem. G. župnik Schmidt je poleg toplega priporočila vernikom v cerkvi «naj pomagajo naši deci» še daroval L 10. Srčna hvala tudi vsem onim našim, ki so nabirali in hranili darila.	b
Za svetoiv. podr. Šol. društva so darovali naši zavedni rojaki iz Lož 356 kg krompirja, 20 kg fižola in nekaj ječmena. Približno toliko so darovali rodoljubi iz Manč. Natančneje v kratkem. Srčna hvala Tebi, zlato ljudstvo!
Za svetoiv, podr. Šol. društva je nabral Jože Vrabec v Koprivi pri kozarcu dobrega terana
^ontti* roroćfla,
DEVIZE Amsterdam od 950.— do 9nb. -; Bel-od 1 i7.5f> do 119.A0; Pariz od lv8 do 129 'i ; LondoD od 1 lj.50 do m. 95; Ne\v York od 23.6 do 2H 75 ; Španija od 327.— do	; Šrlca od
46!.— de 4^4.— • Aten« od 41.— do 43—; Berlin od 55-i.— do .62 — ; Bukarest od 11.2* do 12.25 • Praga od 71.50 do 72.5<> ; Ogrska od 0.032O do 0.0330; Dunaj od 0.O330 do 0.0340; Zagreb od 36.90 do 37/20-
V 1 LUTE : Avstrijske krone od 0.0320 do 0."930: dinarji od 3*5.7«» do ; dolarji od 23 t»0; do 23 7 ; r ovci po 20 frankov od 92,- do 93— fuut šter-liug od IK'.IO do 112.6o.
Benečijske obveznice 80 95.
med navdušeno zbrano družbo L 25. Ob dru* gem obisku je darovala «Kopriva, ki ne po* zebe» L 10; skupno L 35 in obljubo, da uao> pošljejo vedno «£orki» Koprivci tudi nekaj živil. Da ne bi nikdar zmrznili! 2ivcli!
Za svetoiv. podr. Sol. društva se je nabralo v Dornbergu o priliki odhodnice g.Čne DemarK* L 25. Darovali so: Jaka Roje, Lojze Sinigoj, Fr. Kovačič, Fr. Mlin in Gigi Leserjev vsak po L 5. Poleg tega so Dornberžani obljubili §te«, vilne darove v živilih. Bog živi vrle Dornber-žanei
K. Susič
prodajalna manufakturnega blaga Trst, Via Roiano 2 vošči vsem svojim odjemalcem
srečno novo leto
Fran Renko
trgovina jestvin Trst, Via deli* Istria št. 66 vošči vsem svojim odjemalcem
srečno novo leto
Mali oglasi
ŽAENICE, angleške ključavnice, ključi, pile, obliči, vi/aki, svedri, žage, žeblji železna žica i. t. d. Zaloga železa Via Filzi 17.	9
NATAKARICA za restavracijo-kavarno pi*. kopališču primorskega mesta se išče. Predpogoji: Poštenost, čistost, pridnost, lepo moralno obnašanje, lepa zunanjost in prijaznost ter poznam,e jezikov. Oskrba pri družini. Naslov pove upravništvo »Edinosti«.	10
BABICA; avtorizirana, Zdravnik na razpplago Govori slovensko. Tajnost vec. Via Giulia 29.
sprejema Dobra
noseče, postrežba, zajamčena. Sla* 1602
?lRa??RNNAA F. BUDA
Trst — Cori GarSbaldl 35 (Podruinica Via Scallnata 1)
Kupuje krone, goldina-je, staro zlato, briljanle in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	(55)

%
đ
tP
%
& %
dP
%
Zlato, srebro, krone, S platin, zobovje ^ %
kupuje
Zlatarna ALBERT PCUflf
Trst, Via Ma zini 46 m
&
Najvišje cene plačujem za
v
kuft9 zlatls, lisic,
dihurjev« v Mer, jazbecev,mac« veveric, krtov, divji i in domaČih zajcev.
D. WgNDSPACH
Trst, Via Cesara »ateisti št. tO 18. nadstr., vrata 15
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
r>2)
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes preminul po kratki m mučni bolezni v visoki starosti 80 let, naš ljubljeni oče, zet, stari oče
Vesti z Goriškega
— Furlanskemu prefektu t sloro. Z najnovejšim odlokom o premestitvi prefektov je premeščen dosedanji furlanski prefeikt gr. uff. Nencetti v notranjost države in na njegovo mesto pride dosedani padovanski prefekt Ricci. Vest o premestitvi dosedanjega furlanskega prefekta so sprejeli goriški Slovenci popolnoma ravnodušno in ravnotako ravnodušno sprejemajo novega furlanskega prefekta, ker se zavedajo, da ostane kurz videmske obmejne politike vedno eden in isti, pa naj bo prefekt Pe-^tf ier ali Pavel.
Pred svojim imenovanjem za furlanskega prefekta je bil gr. uif. Nencetti v Gorici lik vi-
MIHAEL
LAURENCBC
Prevoz zemskih ostankov se bo vršil v nedeljo, 4. t. m., iz Trsta, ulica Coroneo št. 1 v Koprivo, kjer se bo vršil ob 11. uri pogreb s sv. mašo in kjer bo pokopan na lastno željo blizu svoje drage soproge.
TRST-KOPRIVA, dne 2. januarja 1925.
Ing« Ernesft (odsoten) O'g* por. BrezavSček, Petrina, Versinija (odsotne), otroci, Ivan Brezavšcek, zet. Pavel* Zrna, vnuki ter ostali sorodniki.
Pogrebno podjetje Nuova Impresa Corso V. E. III 47.

— Popis vojaških nabornikov. Tržaški žu- dator'nekdan e 'goriške* drfele" Ko^e bil odv.
1	Pisenti odstavljen kot furlanski prefekt, je za-
pan je objavil na novo leto proglas o vpisu
mladeniče v letnika 1907. v sezname vojaških j sedel njegovo mestodosedanji* preidrttfT 5f nabornikov. Vsi državljani in tujci, rojeni med Nencetti. Tedaj smo goriški Slovenci upali da 1. januarja in 31 decembra 1. 1907., ki bivajo bo novi furlanski prefekt, kateremu ie bila'da-na ozemlju tržaške občine morajo prositi za na v Gorici lepa prilika natančnejšr spoznati upis v sezname vojaških nabornikov in so dolž- naš živelj, usmeril za tedanji zgrešeni kurz vi-ni dati vsa pojasnila, ki bi se ob tej priliki od ! demske obmejne politike v novo pravilno njih zahtevala. Naznanitev je treba opraviti smer,, toda kay kmalu smo uvideli da smo se pri občinskem nabornem uradu ul. Sanita št. I temeljito varali, kajti ostalo je vse pri starem.
Z nazna-čenjem gr. uff. Nencetti-ja za furlanskega prefekta se je namreč izvršila na videm-
občinskem nabornem 25 II. nadstropje. Uradne ure od 2—12. Prija- 1 viti se morajo tudi tisti mladeniči, ki so brez državljanstva. Ako se mladeniči sami ne prijavijo za vpis, morajo opraviti to zan e njihovi stariši ali varuhi. Mladeniči, ki stanujejo v tržaški občini, a so bili rojeni drugje, morajo predložiti overovljen izvleček iz rojstnega lista. Oni mladeniči, ki niso doma v Trstu, a vendar navadno tu prebivajo, se lahko vpišejo na podlagi bivanja. V tem slučaju pa ima njihov vpis, kolikor gre za nabore, pomen premembe domovanja. V slučaju, da je kateri izmed mlade-ničev ro enih v L 1907. umrl. moraio gtarišL
ski prefekturi samo navidezna sprememba v osebah, ker v resnici je ostal še vedno gospodar pokrajine odvetnik Pisenti.
Zategadelj nas p-uščajo in nas bodo puščale spremembe na videmski prefekturi popolnoma hladne, dokler bodo v pokrajini neomejeno gospodarili g. Pisenti.
— Iz komisarja — častni občan. V Renčah se je vršila prva seja na novo izvoljenega občinskega sveta, na kateri je podal komisar Vit-torio Graziani ooročilo o svoiem delovaniu.
PODLISTEK
Collina:
£REZ IJV1ENA
Roman.
<2Q7>
Vsedla se je na podrtem stopnišču, ki je vodilo nekoč k cerkvenim vratom. Stoletja so hodili tod človeški grešniki in nesrečniki dan za dnem k izpovedi, toda med vsemi nesrečnimi ženskami, ki so kdaj stopale po teh stopnicah, je ni bilo nesrečnejše od ženske, katere noge so počivale zdaj na kamnu.
Roke so se ji tresle, ko se je opirala na kamen, tresle so se, ko jih je začudeno opazovala.
«Kakor roke stare ženske!* je rekla tiho in
staro, slabo in trudno. Vstala je in začela ho- ! jedel je manj kakor navadno in zastonj si je diti, vedno hitreje in hitreje je stopala. Giba- prizadeval otresti se neke misli, ki ga e telila.
nje ja je dobro delo. premagala ,e solze in obup, misli so se ji zbrale in moči so se ji vračale.
Na svojem izprehodu je prišla na neko mesto, kjer so stale napol razsute celice s strehami in durmi in v katerih so hranili staro šaro. Mehanično, ne morda iz radovednosti, je odpirala vrata in pogledala v vsako celico. Ko je eno zopet zaprla, se je z nogo spodtaknila ob neki kovinski predmet: sklonila se je, bil je star zarujavel ključ.
Pobrala ga je in se zamislila. Kjer je ležal ; en ključ, je bil morda še kakšen drugi in eden ' med njimi bo že odprl omare v Sv. Križu, za-! kaj ključavnice so bile stare brez novih naprav, j Vsekakor je vd alo poskusiti žarek prejšnjega j duha! ji je šinil preko lica, odprla je zopet duri ' in iskala.
jih zopet spustila.
Prvič se ji je to jutro vsililo odkritje, da jo Ko je poteklo pol ure določene za izprehod, moči zapuščajo baš v trenutku, ko bi jih največ je našla še pet ključev. Pet možnosti več je potrebovala. Nepričakovani odhod Jurija Bar- i pomislila in skrila ključe v žep ter pohitela v trama, udarec, ki bi jo bil v prejšnjih časih hišo.
vzpodbudil k novim dejanjem, jo je hudo zadel, j V upraviteljičini sobi se je nekoliko oddah-in spoznala je, da jo zdravje in moč zapuščata. ; nila, nato je šla v svojo sobo, da odloži klobuk
Ah, plavo nebo se ji je zdelo tako daleč in in šal ter shrani ključe. Ko je ob svoji uri ka-tako mrzlo in ptičje petje posmehovan'e. Tu je kor po navadi stala pri admiralu, je zapazila sedela v cvetu svoje mladosti in se je čutila i na njem izpremembo. Bil je molčeč in potrt,
Ko je prišel čas počitka, je Magdalena osnažila ključe in jih namazala z oljem, da bodo laže tekli v ključavnicah. Sedaj je bilo treba določiti še čas za poskus, ki se je moral izvršiti ob taki uri, ko se ji ni bilo bati, da b: jo kdo zalotil. Po dolgem pretehtavan ti jc sklenila, da počaka ugodnega trenotka.
Naslednje jutro je poplačalo njeno pričakovanje: v splošno začudenje je admiral p: i 'aj-trku izjavil, da odpotuje črez uro v London in se vrne šele naslednjega dne k obedu. Nič drugega ni omenil, bilo pa je očividno, da je imel važen opravek v mestu. Naglo je pozajtrkoval in nepotrpežljivo čakal na voz.
Izkušnja je Magdaleno napravila previdno. Po admiralovem odhodu jc čakala še nekaj časa, predno se je podala na pohod, in to je bilo dobro. Upraviteljica je izrabila gospodovo odsotnost za pregledovanje sob v prvem nadstropju, in posledica tega pregleda je bila, da so dekle ves dan čistile in pometale po sobah.
Prišel je večer, prišla je noč in Magdaleni ni preostalo drugega, kakor da preloži svoj pokus na naslednje jutro, ali pa da gre ponoči na delo. Končno se je odločila za poslednje.