349 2020 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 398.2(=163.6) 551.435.62(497.452) Prejeto: 4. 9. 2020 Matija Zorn izr. prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, SI–1000 Ljubljana E-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si Irena Mrak izr. prof. dr., Visoka šola za varstvo okolja, Trg mladosti 7, SI–3320 Velenje E-pošta: irena.mrak@siol.net Skalni podor z Velikega vrha na Košuti – ljudsko izročilo in zgodovinski dogodek IZVLEČEK Ljudsko izročilo o nastanku naselja Tržič v obliki pripovedke govori o strašnem zmaju, ki je z grebena Košute sprožil ogromen »plaz« skalovja in zasul prvotno naselje. Na območju Podljubelja in v dolini Pod Košuto lahko še danes opazujemo ogromne količine skalovja, na pobočju Velikega vrha pa veliko odlomno steno kot »neme priče« tega dogodka. Skalni podor je po vsej verjetnosti nastal v poznem srednjem veku, njegova silovitost in posledice pa so se ohranile v ljudskem izročilu. V članku so predstavljeni ljudsko izročilo in sodobna dognanja o skalnem podoru. KLJUČNE BESEDE naravne nesreče, skalni podor, ljudsko izročilo, nesnovna kulturna dediščina, metode datiranja, Tržič ABSTRACT ROCK AVALANCHE FROM MOUNT VELIKI VRH IN THE KOŠUTA MASSIF – INTANGIBLE CULTURAL HERITAGE AND A HISTORICAL EVENT A folktale regarding the establishment of the settlement of Tržič talks about a horrible dragon that unleashed an immense »landslide« of rocks from the ridge of the Košuta Massif and buried the original settlement under it. Even today, one can observe enormous quantities of rocks in Podljubelj and the Pod Košuto valley, as well as a huge failure surface on the slope of Mount Veliki Vrh as »silent witnesses« to the event. The rock avalanche most likely occurred in the late Middle Ages, and its sheer power and impact have been preserved in folk tradition. The article presents the folk tradition and modern knowledge on the rock avalanche. KEY WORDS natural disasters, rockfall, rock avalanche, folk tradition, intangible cultural heritage, dating methods, Tržič 350 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 Uvod1 Ljudsko izročilo o nastanku Tržiča govori o straš- nem zmaju, ki je z grebena Košute sprožil ogromen »plaz« skalovja, s katerim je zasul prvotno naselje Tržič v dolini. Na območju Podljubelja in v dolini Pod Košuto lahko še danes opazujemo velike skalne bloke kot »neme priče« tega dogodka.2 Skalni podor je po vsej verjetnosti nastal v poznem srednjem veku, najverjetneje ob beljaškem potresu 25. januarja 1348, njegova silovitost pa se je ohranila v ljudskem izro- čilu. Z nadnaravnimi bitji so si ljudje v preteklosti raz- lagali naravne pojave, tudi naravne nesreče.3 Takšna bitja so tudi zmaji. Ivan Železnikar je leta 1860 o zmajih v slovenskih pripovedkah zapisal: »Vidi se pa iz tacih pripovedek, da je našemu narodu zmaj to, kar so učenemu svetu naturne prikazni (posipi, plazovi itd.).«4 Ivan Grafenauer pa je slabo stoletje kasneje dodal: »Pripovedke o zmaju pripovedujejo o tem, kako se izvali iz petelinjega jajca in počasi doraste v nevarno zver …, pripovedujejo o zmajevem divjanju v pogubnih narav­ nih pojavih …«.5 Z naravnimi nesrečami jih povezuje tudi Simon Rutar v drugi polovici 19. stoletja.6 Ljudje so verjeli, da »je zmaj tisti, ki z zamahom svojega repa povzroča poplave, potrese, točo in nevihto«.7 V slovenskem ljudskem izročilu se zmaji pojavlja- jo predvsem kot »podzemna sila, ki počiva v gorskih stenah, jamah, rudnikih, pod cerkvenimi zvoniki, na dnu jezera in ob izvirih. Dokler miruje, teče življenje normalno naprej, ko pa se premakne ali celo prileze na plano, nastanejo potresi, skalni plazovi, ki zasujejo oko­ lico …«.8 Znana je pripoved o zmaju v Podpeškem jezeru,9 ki je povzročal poplave, in pripoved o zmaju v Konji- ški gori, ki je prav tako povezan s poplavo.10 »Povo­ denj, da je voda segala do cerkvenega pragu v Solčavi«, je povzročil zmaj iz Matkovega kota,11 na Kamniškem 1 Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa »Geografija Slovenije« (P6-0101) ter francosko-slovenskega znanstvenoraziskovalnega sodelovanja (BI-FR/11-12-PRO- TEUS-001), ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 2 Mrak, Skalni podor, str. 23. 3 Prim. Zorn in Komac, Naravni procesi, str. 97–117. 4 Železnikar, O zmaju, str. 89. 5 Grafenauer, Zmaj, str. 313. 6 Rutar, Pozoj, str. 41–45. 7 Kunaver in Lipovšek, Zmaj, str. 6. V Slovenskem etnološkem leksikonu beremo: »Zmaj v jezeru ali morju s premikom repa lahko povzroča hude nesreče, njegovi premiki pod zemljo oz. v notranjosti gora povzročajo plazove, udor vodovja in potrese. Kadar zapusti svoje bivališče in se dvigne v zrak nastane huda nevihta. … Najbolj razširjeno je bilo prepričanje, da se zmaj izvali iz jajca, ki ga znese sedemletni črn ali pisan petelin …« (Kropej, Zmaj, str. 711). Gl. tudi: Dapit in Kropej, Zlatorogo­ vi, str. 8–9. 8 Dapit in Kropej, Zlatorogovi, str. 8. 9 Kunaver in Lipovšek, Zmaj, str. 17. 10 Prav tam, str. 18. Gl. tudi: Kelemina, Bajke, str. 197–198. 11 Kunaver in Lipovšek, Zmaj, str. 20. Gl. tudi: Grafenauer, Zmaj, str. 315; Kelemina, Bajke, str. 198. vrhu pa je zmaj sprožil plaz.12 Na Mirni gori je zmaj povzročal neurja s točo in uničeval pridelke. Mirna gora je še danes Belokranjcem »vremenski prerok«: »… ima Mirna gora kapo, tedaj bo gotovo nevihta ali slabo vreme«.13 Sorodnih primerov je v Sloveniji še mnogo,14 najdemo pa jih tudi drugje v Vzhodnih Alpah.15 Kljub mitološkim bitjem in nadnaravnim silam pa etnologi za ljudsko izročilo ugotavljajo, da je lah- ko »marsikatera modrost pa tudi nepojasnjena skrivnost … skrita v ljudskih pravljicah in pripovedkah …«, ki lahko »obujajo spomin na neko doživetje … strašljive in grozljive narave …«.16 Takšen je tudi primer skalnega podora z Velikega vrha na Košuti. Pripovedke o zmaju in skalni podor V Tržiču je znanih več pripovedk o zmaju, ki je sprožil velik »plaz« (slika 1). Štiri so zbrane v knjigi Tržiške zmajske.17 Pripovedke se med seboj močno razlikujejo,18 skupni pa so jim zmaj, skalni podor in zasutje naselja.19 »Vse štiri zgodbe druži zmaj. Silen, grozovit, pa ogromen … Zrušil naj bi staro naselbino forum Lubelinum …«.20 Najkrajša je pripoved »O nastanku Borovelj in Tržiča« (slika 2),21 ki jo lahko sredi 19. stoletja be- remo pri Petru Hicingerju: »Velika nesreča pa je tisti stari terg pokončala; odtergal se je namreč velik kos od hriba (od Košute) in je podsul kraj, ki je spodej bil. – Velik drakon (lindvern), pravijo, je čez hrib derl, pod ktiriga nogami so se gore drobile. – In na ta posip je povodenj peršla, in popolnoma vse zakrila …«.22 Pripoved je v 20. letih prejšnjega stoletja objavil tudi France Kot- nik v »Koroških narodnih pripovedkah in pravlji- cah«: »V starih časih je bilo, ko je velikanski zmaj drevel črez visoke Alpe in dirjal tudi na Kranjsko. Bil je tako silen in ogromen, da se je sesula vsaka gora, kamor je sto­ pila njegova mogočna taca. – Sedanji trg Tržič takrat ni stal tam kakor dandanes, ampak na južni strani Košute. Ko je lomastil zmaj črez Karavanke, je stopil tudi na Košuto. Radi njegove teže so se krhale velike skale in za­ bučale v doline ter sesule nekdanji Tržič. Prebivalci so se 12 Kunaver in Lipovšek, Zmaj, str. 27. 13 Prav tam, str. 30–31. 14 Kropej, Supernatural, str. 109. 15 Na primer Friebe, Von Drachen, str. 41–46. 16 Kropej, Mitološki liki, str. 63. 17 Dežman (ur.), Tržiške zmajske. 18 Knific, Zmaj, str. 11; Romšak, Sv. Ana, str. 46. 19 Knific (Knific, Zmaj, str. 11) piše o podobnostih, ki se poja- vijo v vsaj dveh zgodbah: »prebivalci stare naselbine pod Ljube­ ljem niso kmetje, ampak rudarji ali kovači«, »jajce, iz katerega se izvali zmaj, znese star petelin ali slaboten petelin«, »zmaj pride prek hribov, gora ali pa se na gori izvali«, »skale podirajo goz­ dove, tresejo se bukve, hrasti …«, »zmaja uniči skala«, »ljudje povsod preživijo in zbežijo v dolino (človeških žrtev kljub gro­ mozanski nesreči ni)« itd. 20 Dežman (ur.), Tržiške zmajske, str. 1. 21 Prav tam, str. 2. 22 Hicinger, Stari Teržič, str. 19. Gl. tudi: Grafenauer, Zmaj, str. 320–321. 351 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 Slika 1: Upodobitev zmaja, ki je sprožil »plaz« z Velikega vrha na Košuti. Skulptura »Zmajevec« na Plazu v Podljubelju (foto: Matija Zorn). Slika 2: Pripoved »O nastanku Borovelj in Tržiča« na skulpturi »Zmajevec« na Plazu v Podljubelju (foto: Matija Zorn). 352 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 deloma naselili v novem Tržiču, kjer zdaj stoji, deloma pa v Borovljah na Koroškem …«.23 Dve pripovedki je prav tako v 20. letih prejšnjega stoletja objavil Viktor Kragl.24 Prva nosi naslov »Baj- ka o podsutju stare naselbine pod Ljubeljem« in na kratko pravi takole: »Ako star petelin znese jajca, se rodi iz njega velikanski zmaj s sedmimi glavami. … v na­ selbini pod Ljubeljem …, ki mu pravijo 'Na plazu', kjer še danes leži golo kamenje, privaljeno iz gore … je imel neki kovač starega petelina, kateri mu je ušel na Košuto, kjer je znesel jajce, iz katerega se je izvalil mlad zmaj. Zmaj se je zaril v goro. Ko je postajal čimdalje večji, mu je primanjkovalo prostora. Gora se je morala polagoma razdvojevati vedno večjemu telesu in kosi so začeli že z groznim bobnenjem leteti v dolino, čimdalje bolj pogo­ stoma. Drevje se je lomilo pod ogromno težo skal, div­ jačina je bežala s strahom iz tega kraja … Prebivalci naselbine so bili v silnem strahu. Mislili so, da se bliža sodni dan … Ker je dolina dolga, so se množine kamenja sprva ustavile daleč od naselbine. Bežati so začeli šele, ko so se ogromne skale privalile že blizu hiš, podirajoč med potoma velike smrekove gozdove …«.25 V knjigi Tržiške zmajske je pripoved z naslovom »Tržič«,26 ki prav tako govori o petelinjem jajcu, iz 23 »O postanku Borovelj in Tržiča« (Kotnik, Storije, str. 44). 24 Kragl, Zgodovinski drobci. Prva objava leta 1924. 25 Prav tam, str. 422. Gl. tudi »Pripoved o zasutju stare naselbine pod Ljubeljem« (Dežman (ur.), Tržiške zmajske, str. 4–5). 26 Zapis v narečju z istim naslovom najdemo v knjigi Slovenska narečja iz leta 1975 (Logar (ur), Slovenska narečja, str. 25). katerega se je zvalil velik zmaj (slika 3): »Skočil je tako močno, da se je zamajala gora in se je odtrgal plaz. V vas so drvele skale, še čež hiše so skakale … Rudnik je popolnoma zasulo … Ljudje pa so bežali in bežali. Ob vznožju klanca so se ustavili, da bi se odpočili. … Ne­ kateri so tam ostali … nastalo je majhno mesto. Tržič so mu rekli …«.27 Druga, daljša Kraglova pripoved28 pa govori o nastanku cerkvice sv. Ane pod Ljubeljem in omenja leto 1517 »kot leto žalostnega dogodka …«.29 Del ujme pripoved opiše takole: »Ne le na Košuti, tudi po vsej okolici se je tistega dne majalo. Gozdni potoki in studenci so nenavadno šumeli, njih voda je bila kalna. Najdebe­ lejše bukve in hrasti so se tresli, smreke in borovci so se pripogibali.30 Gozdne živali so glasno tuleč bežale, plahe Gl. tudi: »Pripovedka o nastanku Tržiča« (Tržiške ljudske pri­ povedi, str. 59, 61). 27 Dežman (ur.), Tržiške zmajske, str. 8–10. 28 »Šentanska legenda o cerkvici svete Ane« (Dežman (ur.), Tržiške zmajske, str. 12–20). Gl. tudi: Romšak, Sv. Ana, str. 47–49. 29 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 423–424. Povest je v nemščini leta 1844 objavil Jožef Babnik alias Joseph Buchenhain (Bu- chenhain, Der St. Annatag). 30 Stavek močno spominja na posledice »zračnega udara«, ki je značilen za večje pobočne procese, ko se na primer pred skalnim podorom ustvari močan piš, ki lahko povzroči ško- do na rastju (tudi objektih) in doseže območja, do katerih sam skalni podor ne seže (Petley, Landslides). »Kamniti plaz« Wenjia na Kitajskem s prostornino okrog 50 milijonov m3 je leta 2008 povzročil »zračni udar« s hitrostjo do 35 m/s pri- bližno 180 metrov pred premikajočim se gradivom skalnega Slika 3: O legendi o zmaju iz petelinjega jajca lahko v narečju beremo v središču Tržiča pri upodobitvi zmaja (foto: Matija Zorn). 353 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 divje koze so hitele čez drn in strn. Celo domače živali so bile nemirne in hotele zbežati. Vso naravo je pretresel strah. Nenadoma so se s strašnim pokom razpočile ska­ le, črn dim se je privalil iz široko zevajočih breznov in ognjeni plameni so švigali naokrog … Zopet se je stresla zemlja, razklale so se mogočne gore in iz strašnega žrela se je, bruhaje ogenj, dvignil z mogočnimi perutmi ne­ stvor z večkrat zavitim repom …«.31 Nekaj značilnosti skalnega podora Skalni podor je nastal na jugozahodnem pobočju Velikega vrha na Košuti v triasnem dachsteinskem in grebenskem apnencu.32 Po južnem pobočju Košute podora (Zhuang et al., Numerical, str. 2508). Sam pojav je v literaturi znan od druge polovice 19. stoletja (prav tam, str. 2500), v Sloveniji pa je bil opisan ob skalnem podoru v dolini Lepene, ki se je sprožil ob »velikonočnem« potresu leta 1998. »Močan veter zračnega udara, ki je divjal verjetno s hitrostjo več kot 300 km na uro, je prevrnil vse smreke neposredno pod meli­ ščem [skalnega podora, op. a.] in nato v dveh krakih udaril prek smrekovega gozda. Prvi ozek, okoli 15 metrov širok piš je zavel skozi visok smrekov gozd in smrekam odlomil gornji del krošnje ali pa jih je prevrnil. Nastala je ozka, neprehodna »poseka« po­ drtih dreves, vseh zvrnjenih v isto smer, ki je pričala o izredni moči vetra. Drugi krak piša je sledil strugi potoka, ki izvira pod meliščem, podiral smreke ob levem bregu in udaril na travnik ob kmetiji. Tu je mogočni sunek vetra potisnil celotno streho lope ob tla« (Vidrih in Ribičič, Posledice, str. 114). 31 Dežman (ur.), Tržiške zmajske, str. 16, 18. 32 Buser in Cajhen, Osnovna geološka karta; Mrak, Minor, str. 58. poteka »košutin prelom«,33 ki ima smer vzhod–za- hod tako kot sam greben Košute. Kot posledica tega ima greben številne tektonske razpoke, ki potekajo v isti smeri, številne pa so tudi prečne razpoke. V tako prepokani kamnini se je odlomil del pobočja v širini okrog 300 metrov in višini okrog 250 višinskih metrov; odlomna ploskev je velika približno 7,5 ha (slika 4).34 Koliko kamninskega gradiva se je odtrgalo od ste- ne, je težko natančno določiti, a po ocenah naj bi se sprožilo prek 15 milijonov m3, kar ga uvršča med večje skalne podore pri nas. Odlomljeno gradivo se je odlo- žilo v dolini Pod Košuto (dolina Gebnovega potoka), sledimo pa mu lahko več kilometrov (do 5 km),35 celo dolvodno od sotočja Mošenika in Gebnovega po- toka v naselju Plaz v Podljubelju (slika 5), približno do Deševnega.36 Nanj danes spominjata zemljepisni imeni »Birški plaz« (sliki 4 in 5), ki označuje obse- žno melišče pod odlomno steno podora, in »Plaz«, ki označuje del današnjega naselja Podljubelj,37 ki naj bi ga po ljudskem izročilu zasul skalni podor. 33 Buser, Osnovna geološka karta, str. 41. 34 Zorn, Gorski relief, str. 90; Zorn, Rockfalls, str. 157. 35 Zorn, Gorski relief, str. 91; Merchel et al., Surface, str. 39. 36 Melik, O diluvijalni, str. 93; Zorn, Rockfalls, str. 157. 37 Geršič in Zorn, Odsev, str. 577. Slika 4: Odlomna stena skalnega podora zahodno pod vrhom Velikega vrha Košuti, pod njo obsežno melišče z zemljepisnim imenom Birški plaz (foto: Matija Zorn). 354 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 Zgodovinska literatura in skalni podor Dejanski datum sprožitve skalnega podora ostaja neznan, saj ne poznamo zgodovinskih virov iz obdo- bja sprožitve, ga pa številni avtorji uvrščajo v pozni srednji vek. Peter Hicinger je sredi 19. stoletja zapi- sal: »Kdaj se je pa ta posip zgodil, ni mogoče razločiti; pisanja taciga ni najti; tudi Valvazor, ki je več starih zgodb zapisal, nič ne pove od tega. Znalo pa bi se vun­ der toliko soditi, da je to pred kakimi pet sto letmi moglo biti«,38 ter skalni podor datiral pred leto 1399. Konec 19. stoletja nekateri avtorji navajajo »točen« datum skalnega podora in ga povezujejo z beljaškim potre- som 25. januarja 1348,39 ki je med drugim sprožil ve- 38 Hicinger, Stari Teržič, str. 19. Dve leti kasneje je Hicinger skoraj identičen zapis objavil v nemščini (Hicinger, Eine Sage, str. 21). 39 Epicenter potresa z ocenjeno magnitudo med 6,4 in 6,6 je bil v Furlaniji, največ škode pa je po zgodovinskih virih povzročil v Beljaku in okolici na avstrijskem Koroškem. Me- sto Beljak naj bi bilo popolnoma porušeno, potres pa naj bi čutili na območju z radijem 750 km (Ribičič in Vidrih, Plazovi, str. 95; Zorn, Podori, str. 16). Da je šlo za zelo mo- čan potres, govori dejstvo, da je imel na območju Slovenije epicenter zgolj en potres z večjo magnitudo – idrijski potres likanske skalne podore z južnega pobočja Dobrača.40 Anton Koblar piše: »Leta 1348, na dan spreobrnjenja sv. Pavla (25. febr.)41 je bil najstrašnejši potres, kar so jih občutili naši kraji ... Mogoče je, da je gora Korošica ob tem potresu zasula tudi stari Tržič na Gorenjskem ...«.42 Domnevo o potresu je v istem času navedel tudi Fer- dinand Seidl: »Na Gorenjskem pa je morebiti o tem po­ tresu gora Korošica zasula stari Tržič.«43 V začetku 20. stoletja domnevo ponovi Josip Gruden,44 najdemo pa jo tudi sredi stoletja pri Rudolfu Badjuri.45 Nekoliko drugačno datacijo zasledimo pri že omenjeni legendi o ustanovitvi cerkvice sv. Ane pod Ljubeljem, ki na- vaja letnico 1517.46 leta 1511 z ocenjeno magnitudo 6,8 (Cecić, Idrijski potres, str. 27). 40 Ob beljaškem potresu se je z Dobrača sprožilo več velikih skalnih podorov s skupno prostornino 147,5 milijona m3 (Zorn, Podori, str. 14; Zorn, Dobraški podori, str. 91). 41 Pri dnevu potresa citira napačno navedbo Valvasorja. 42 Koblar, Zemeljski potresi, str. 69. 43 Seidl, Potresi, str. 551. 44 Gruden, Zgodovina, str. 237. 45 Badjura, Ljudska geografija, str. 153. 46 Kragl, Zgodovinski drobci, str. 424. Slika 5: Dolina Pod Košuto, v kateri lahko po vsej dolžini sledimo podornemu gradivu; zgoraj: odlomna stena skalnega podora in melišče pod njo (Birški plaz), v sredini: odloženo podorno gradivo, spodaj: sotočje Mošenika in Gebnovega potoka na Plazu v Podljubelju. 355 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 Naselje Tržič in skalni podor V literaturi večkrat zasledimo domnevo, da naj bi »plaz«, kot ga imenuje ljudsko izročilo, zasul prvotno naselbino Tržiča. Ta naj bi nastala potem, ko je leta 1261 koroški vojvoda območje pod Ljubeljem poda- ril v posest stiškemu samostanu in je ta v dolini Mo- šenika postavil zavetišče za popotnike. Okoli njega je nastalo naselje Forum Lvbelinum oziroma trg Ljubelj, ki je verjetno stal na mestu, kjer se je pot čez Preval (1311 m) iz doline Drage oziroma iz smeri Radovlji- ce križala s potjo iz doline Tržiške Bistrice; to je na mestu, ki se danes imenuje »Lajb«.47 Po ljudskem izročilu naj bi bilo naselje nekoliko dolvodno na kraju, ki se imenuje »Plaz« (v Podljube- lju; slika 5), in naj bi ga na tem mestu prav tako po ljudskem izročilu zasul skalni podor.48 Kje natančno v dolini Mošenika je prvotno naselje stalo in kaj se je z njim zgodilo, (še) ni ugotovljeno. V primeru, da je naselje nastalo na križišču obeh cest, tj. na Laj- bu, je opravljalo funkcije (gostišča, prenočišča, razni obrtniki) za obe cesti.49 V tem primeru skalni podor izpod Velikega vrha ni mogel uničiti naselja. To pa ne pomeni, da naselja na Lajbu ne bi mogel poškodovati drug »plaz«, saj, kot piše Melik,50 »so plazovi na Lajbu zelo pogosti«.51 47 Rakovec, O nastanku, str. 4; Šoren, Vloga Ljubelja, str. 18. 48 Rakovec, O nastanku, str. 4; Avguštin, Tržič, str. 3. 49 Šoren, Vloga Ljubelja, str. 19–20; Zorec, Pogovori, str. 19. 50 Melik, Slovenski, str. 94; Rakovec, O nastanku, str. 4. 51 Za območje so značilni predvsem drobirski tokovi. Če pa drži ljudsko izročilo in je naselje stalo na Plazu, je bil skalni podor zagotovo odgovoren za za- ton naselja. To se je moralo zgoditi med letoma 1261, ko so zgradili prvo zavetišče, in 1337,52 ko imamo prve dokaze o obstoju »Neymarckhtla« oziroma nove- ga Tržiča (slika 6).53 Podorno gradivo v dolini Pod Košuto V dolini Pod Košuto, vse do Deševnega v dolini Mošenika, najdemo odloženega veliko karbonatnega kamninskega gradiva. Velikost odloženih blokov je različna, od večmetrskih dimenzij (slika 7; tudi do 10 krat 10 m) do drobirja. Gradivo najdemo pred- vsem na desni strani doline in je pretežno ostroro- bato (slabo zaobljeno). Odloženo kamninsko gra- divo litološko popolnoma ustreza kamnini, ki gradi greben Košute,54 kar potrjuje njegov izvor. Avtorji se danes strinjajo, da se je to kamninsko gradivo v dolini odložilo zaradi skalnega podora.55 Da pa se je po- dorno gradivo lahko odložilo tudi več kilometrov od odlomne stene, je posledica posebnega mehanizma premikanja, ki nastane pri skalnih podorih velikih 52 Janša-Zorn, Tržič, str. 385. 53 Avguštin, Tržič, str. 3; Šoren, Vloga Ljubelja, str. 98. 54 Mrak, Minor, str. 56, 58. 55 Na primer Zorn, Rockfalls, str. 123–160; Mrak, Minor, str. 45–59; Mrak et al., Uporaba, str. 105–111; Vičič in Vrabec, Kronologija, str. 150–153; Merchel et al., Surface, str. 33–42. Slika 6: Tržič (spredaj) in greben Košute s skalnim podorom (zadaj levo) (foto: Irena Mrak). 356 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 dimenzij, pri katerih zaradi velike mase in hitrosti nastane »tok« kamninskega gradiva.56 Nekateri starejši avtorji so izvor gradiva razlagali drugače in ga povezovali s poledenitvijo ter ga po- sledično razlagali kot morenskega.57 Anton Melik je sredi prejšnjega stoletja zapisal: »Krajevno ime Plaz je nastalo, ker se nahaja tu čelna morena ledenika, ki je segal semkaj iz doline Pod Košuto in ker so ostale še pred njo po dnu doline velike skale bržkone še od starejše, ri­ ške morene. Brez dvoma so ljudje prav radi morenskega kamenja dali ime Plaz, v napačni domnevi, da izvira iz plazu.«58 V dolini Pod Košuto je »našel« številne morene in ob tem zapisal, da kamninskega gradiva »nobena druga sila … ni mogla transportirati semkaj [do naselja Plaz, op. a.] kot ledenik …«.59 56 V literaturi je pojav poznan kot Sturzstrom (izvoren nemški izraz; Hsü, Catastrophic, str. 129–140) oziroma rock avalan­ che (angleški prevod; Hermanns, Rock, str. 875), kar nekateri avtorji v slovenščino prevajajo kot »kamniti plaz« (Mikoš, Iz- razje, str. 109). 57 Na primer Melik, O diluvijalni, str. 89–101; Melik, Sloven­ ski alpski svet; Šifrer, Kvartarni, str. 99–211; Buser in Cajhen, Osnovna geološka karta; Buser, Osnovna geološka karta. 58 Melik, Slovenski alpski svet, str. 94. 59 Melik, O diluvijalni, str. 93. Starost podornega gradiva in nastanek skalnega podora Dolina Pod Košuto je bila v pleistocenu ledeniško preoblikovana,60 vendar so posredne in neposredne metode datiranja pokazale, da je starost velike količi- ne kamninskega gradiva, odloženega v dolini, veliko mlajša. Posredno lahko na starost odložitve gradiva sklepamo na podlagi razvitosti prsti, sukcesije rastlin, velikosti lišajev in mikroreliefnih oblik v karbonat- nem gradivu. Glede razvitosti prsti že na oko zlahka prepo- znamo razliko med nerazvitostjo prsti na podornem gradivu in razvitostjo prsti v okolici. Posledično je tudi rastje na podornem gradivu drugačno kot v okolici.61 Podorno gradivo je poraslo z redkim ra- stjem, z nekaj bujnejšimi zgostitvami v ugodnejših legah. »Najbolj izrazito podobo pokrajini podora brez dvoma dajejo drevesa rdečega bora« (slika 8), opaziti pa je mogoče tudi smreko, a gre »predvsem za številne pritlikave primerke, ki so se šele dobro prijeli … zato ob prvem pogledu na podorno območje smrečje ni opazno, čeprav po številu primerkov daleč prekaša vse ostale vr­ ste ...«. Uspešno se razraščajo tudi nekatere grmovne 60 Melik, O diluvijalni, str. 89–101; Mrak, Sledovi. 61 Zorn, Gorski relief, str. 92; Zorn, Dobraški podori, str. 96–97; Pozvek, Biogeografska, str. 71. Slika 7: Eden od številnih skalnih blokov (višina okrog 3 m) v naselju Plaz v Podljubelju. V naselju so v preteklosti številne podorne bloke zaradi novogradenj odstranili (foto: Irena Mrak). 357 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 vrste.62 Razvitost prsti in rastja je podobna kot pri dobraških podorih.63 Kot rečeno, lahko na starost odložitve kamninske- ga gradiva sklepamo tudi na podlagi mikroreliefnih oblik (slika 9), ki se kot posledica korozije oblikujejo na karbonatnem gradivu.64 Na podlagi meritev koro- 62 Geršič et al., Geografija, str. 58. 63 Komac in Zorn, Pobočni procesi, str. 73. 64 Mrak, Minor, str. 51–52; Zorn, Dobraški podori, str. 95–96. zije v Julijskih Alpah vemo, da se površje vsako leto v povprečju korozijsko zniža za do 0,1 mm65 oziroma do 1 mm na sto let. Mikroreliefne oblike na podor- nem gradivu z Velikega vrha so globoke do 5 mm ter dolge med 5 in 10 cm, kar pomeni, da bi se podorno gradivo lahko odložilo pred nekaj sto leti (približno 500 do 600 leti) pred sedanjostjo.66 Oceno starosti 65 Kunaver, Intenzivnost, str. 48. 66 Mrak, Minor, str. 54. Slika 8: Na podornem gradivu je prst slabo razvita, prerašča pa ga črni bor (foto: Irena Mrak). Slika 9: Na karbonatnem podornem gradivu so razvite mikrokorozijske reliefne oblike – mikrožlebiči, ki omogočajo posredno datacijo odložitve podornega gradiva (foto: Irena Mrak). 358 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 odložitve podornega gradiva omogočajo tudi meri- tve velikosti lišajev na podornem gradivu.67 Tudi na podlagi teh raziskav je skalni podor nastal v visokem oziroma poznem srednjem veku.68 Pri omenjenih posrednih metodah datacije ne moremo sklepati o natančnejših datumih dogod- kov, bolj pa se jim lahko približamo z neposrednimi metodami. Odložitev podornega gradiva je bila tako datirana tudi na podlagi metode »površinske izpo- stavljenosti« kamnine.69 Meritve kažejo, da bi skalni podor »lahko bil povezan …« z beljaškim potresom leta 1348.70 67 Metoda se imenuje »lišenometrija« (angleško lichenometry). Osnovno izhodišče je, da lahko na podlagi rasti (velikosti) lišajev sklepamo na starost sedimentacije kamninskega ali drugega gradiva (Innes, Lichenometry, str. 187). 68 Vičič in Vrabec, Kronologija, str. 152. 69 To je metoda absolutne datacije s pomočjo kozmičnih radio- nuklidov, pri kateri na podlagi nestabilnih izotopov (v prime- ru karbonatov izotopa 36Cl) ugotavljamo trajanje površinske izpostavljenosti kamnine in s tem povezanega nastajanja re- liefa. »Načeloma je na vsakem stabilnem površju, ki je izpostav­ ljeno kozmičnim žarkom, mogoče izmeriti količino akumuliranih kozmičnih nuklidov, na podlagi katere opredelimo časovni okvir geomorfnega procesa, ki je povzročil nastanek reliefnih oblik« (Natek et al., Časovna dimenzija, str. 78–79). 70 Merchel et al., Surface, str. 39. Sklep Zgodba(e) o zmaju z Velikega vrha na Košuti in nastanku naselja Tržič je pomemben del nesnovne kulturne dediščine, ki jo danes med drugim promo- vira skulptura zmaja v središču Tržiča (slika 10).71 Skalni podor, ohranjen v ljudskem izročilu, je za zdaj, poleg skalovja, odloženega v dolini Pod Košuto (sli- ke 7–9), edina »priča« velike naravne nesreče, ki je zaznamovala zgodovinski spomin prebivalcev v doli- ni Mošenika. Sodobne raziskave kažejo, da je skalni podor nastal v 14. stoletju, ali pa je to bilo v času beljaškega potresa leta 1348, z gotovostjo (še) ne mo- remo trditi. Podorno gradivo na območju Podljubelja je Za- vod Republike Slovenije za varstvo narave uvrstil med naravne vrednote. Kljub vpisu v Register narav- nih vrednot (ID 3015) se od leta 2014 sistematično izvaja mletje skalovja, kar lahko močno oteži, če ne celo onemogoči prihodnje preučevanje tega izjemne- ga naravnega dogodka, ki mu v Sloveniji po velikosti v zgodovinskem obdobju ni para. 71 Mrak, Skalni podor, str. 23. Slika 10: Upodobitev zmaja z legendo o nastanku Tržiča v središču mesta (foto: Matija Zorn). 359 2020 MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 VIRI IN LITERATURA Avguštin, Cene: Tržič in okolica. Ljubljana: Zavod za spomeniško varstvo SRS, 1970 (Zbirka kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 23). Badjura, Rudolf: Ljudska geografija – terensko izra­ zoslovje. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1953. Buchenhain, Joseph: Der St. Annatag. Carniolia. Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Le­ ben 6, 2. 9. 1844, št. 71, str. 282; 6, 6. 9. 1844, št. 72, str. 285–286; 6, 9. 9. 1844, št. 73, str. 289–290; 6, 13. 9. 1844, št. 74, str. 293–294. Buser, Stanko in Cajhen, Jože: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, list Celovec (Klagenfurt). Beo- grad: Zvezni geološki zavod, 1977. Buser, Stanko: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, tolmač lista Celovec (Klagenfurt). Beo- grad: Zvezni geološki zavod, 1980. Cecić, Ina: Idrijski potres 26. marca 1511. Geografski obzornik 58, 2011, št. 1, str. 24–29. Dapit, Roberto in Kropej, Monika: Zlatorogovi ču­ dežni vrtovi: slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih pticah in drugih bajnih živalih. Ra- dovljica: Didakta, 2004. Dežman, Vida (ur.): Tržiške zmajske. Tržič: Tržiški muzej, 2001. Friebe, Georg J.: Von Drachen und Riesen. Erdwis- senschaftliche Motive in Österreichs Sagenwelt. Abhandlungen der Geologischen Bundesanstalt 60, 2007, str. 41–46. Geršič, Matjaž in Repe, Blaž in Blatnik, Matej in Brečko Grubar, Valentina in Kovač, Bojana in Po- zvek, Nejc in Seifert, Ana: Geografija in rastlinska sukcesija – izbrani primeri iz slovenskih pokrajin. Ljubljana: Založba ZRC, 2014 (Georitem, 23). Geršič, Matjaž in Zorn, Matija: Odsev naravnih ne- sreč v zemljepisnih imenih – nekaj primerov iz Zahodnih Karavank in zahodnih Kamniško-Sa- vinjskih Alp. Kronika 64, 2016, št. 3, str. 575–582. Grafenauer, Ivan: Zmaj iz petelinjega jajca. Razprave SAZU: razred za filološke in literarne vede, 2, 1956, str. 313–333. Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda, 1. Ce- lovec: Družba sv. Mohorja, 1910. Hermanns, Reginald L.: Rock avalanche (Sturz- strom). Encyclopedia of Natural Hazards (ur. Peter T. Bobrowsky). Dordrecht: Springer, 2013, str. 875. Hicinger, Peter: Eine Sage über die ehemalige Lage des Marktes Neumarktl (stary Teržič). Mit­ theilungen des historischen Vereins für Krain 2, 1. 3. 1847, št. 3, str. 21–22. Hicinger, Peter: Stari Teržič. Kmetijske in rokodelske novice 3, 29. 1. 1845, št. 5, str. 19. Hsü, Kenneth J.: Catastrophic debris streams (Sturz- stroms) generated by rockfalls. Geological Society of America Bulletin, 86, 1975, št. 1, str. 129–140. Innes, John L.: Lichenometry. Progress in Physical Geography 9, 1985, št. 2, str. 187–254. Janša-Zorn, Olga: Tržič. Enciklopedija Slovenije, 13. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 385. Kelemina, Jakob: Bajke in pripovedke slovenskega ljud­ stva: z mitološkim uvodom. Bilje: Studio Ro, Za- ložništvo Humar, 1997. Knific, Bojan: Zmaj. Tržičan 7, 2. 6. 2003, št. 5, str. 11. Koblar, Anton: Zemeljski potresi na Slovenskem. Iz­ vestja Muzejskega društva za Kranjsko 5, 1895, št. 2, str. 68–77. Komac, Blaž in Zorn, Matija: Pobočni procesi in člo­ vek. Ljubljana: Založba ZRC, 2007 (Geografija Slovenije, 15). Kotnik, France (ur.): Storije I. Koroške narodne pripo­ vedke in pravljice. Prevalje: Družba sv. Mohorja, 1924. Kragl, Viktor: Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič: Župnijski urad, 1936. Kropej, Monika: Mitološki liki in bajna bitja v slo- venskih pravljicah in pripovedkah. Sedi k meni, povem ti eno pravljico. Za ohranjanje slovenskega izročila (ur. Ljoba Jenče). Maribor: Mariborska knjižnica, 2006, str. 61–75. Kropej, Monika: Supernatural Beings from Sloveni­ an Myth and Folktales. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. Kropej, Monika: Zmaj. Slovenski etnološki leksikon (ur. Angelos Baš). Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 711. Kunaver, Dušica in Lipovšek, Brigita: Zmaj v sloven­ ski ljudski dediščini. Ljubljana: Društvo Naš gore list, 2018. Kunaver, Jurij: Intenzivnost zakrasevanja in njegovi učinki v Zahodnih Julijskih Alpah – Kaninsko pogorje. Geografski vestnik 50, 1978, str. 33–50. Logar, Tine (ur.): Slovenska narečja. Ljubljana: Mla- dinska knjiga, 1975. Melik, Anton: O diluvijalni poledenitvi v Karavan- kah. Geografski vestnik 8, 1932, str. 89–101. Melik, Anton: Slovenski alpski svet. Ljubljana: Slo- venska matica, 1954. Merchel, Silke in Mrak, Irena in Braucher, Régis in Benedetti, Lucilla in Repe, Blaž in Bourlès, Didi- er L. in Finkel, Robert C. in Reitnerd, Jürgen M.: Surface exposure dating of the Veliki vrh rock avalanche in Slovenia associated with the 1348 earthquake. Quaternary Geochronology 22, 2014, str. 33–42. Mikoš, Matjaž: Izrazje na področju erozijskih poja- vov. Gradbeni vestnik 49, 2000, št. 5, str. 102–114. Mrak, Irena in Merchel, Silke in Benedetti, Lucilla in Braucher, Régis in Bourlès, Didier in Finkel, Ro- bert C. in Reitnerd, Jürgen M.: Uporaba metode datiranja površinske izpostavljenosti na primeru podora Veliki vrh. Od razumevanja do upravljanja (ur. Matija Zorn, Blaž Komac, Miha Pavšek in 360 2020MATIJA ZORN, IRENA MRAK: SKALNI PODOR Z VELIKEGA VRHA NA KOŠUTI – LJUDSKO IZROČILO ..., 349–360 Polona Pagon). Ljubljana: Založba ZRC, 2010, str. 105–111 (Naravne nesreče, 1). Mrak, Irena: Minor karst landforms as an indirect method for datation – the case study valley Pod Košuto (Slovenia). Acta carsologica 33, 2004, št. 1, str. 45–59. Mrak, Irena: Skalni podor v Velikem vrhu in kaj ima z njim zmaj? Tržičan 21, 2. 10. 2017, št. 7, str. 23. Mrak, Irena: Sledovi pleistocenske morfogeneze v poreč­ ju Tržiške Bistrice. Ljubljana: Oddelek za geogra- fijo Filozofske fakultete, 2003 (tipkopis magistr- skega dela). Natek, Karel in Mrak, Irena in Braucher, Régis: Ča- sovna dimenzija naravnih procesov v luči novih možnosti absolutne datacije – primeri z Gorenj- skega. Gorenjska v obdobju glokalizacije (ur. Irena Mrak, Irma Potočnik Slavič in Boštjan Rogelj). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul- tete, 2013, str. 75–84. Petley, Dave: Landslides and air blasts. The Land­ slide Blog (17. 9. 2019). Medmrežje: https://blogs. agu.org/landslideblog/2019/09/17/landslide-air- -blast/ (21. 6. 2020). Pozvek, Nejc: Biogeografska problematika na območju podora pod Velikim vrhom. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 2013 (tipkopis di- plomskega dela). Rakovec, Slava: O nastanku in legi Tržiča. Tržiški ve­ stnik 7, 1. 10. 1958, št. 18, str. 4. Ribičič, Mihael in Vidrih, Renato: Plazovi in po- dori kot posledica potresov. Ujma 12, 1998, str. 95–105. Romšak, Jože: Sv. Ana pod Ljubeljem. Ob 500­letni­ ci izgradnje cerkve sv. Ane. Podljubelj: Krajevna skupnost, 2019. Rutar, Simon: Pozoj. Kres 5, 1. 1. 1885, št. 1, str. 41–45. Seidl, Ferdinand: Potresi na Kranjskem in Primor- skem. Ljubljanski zvon 15, 1. 9. 1895, št. 9, str. 545–552. Šifrer, Milan: Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenj- skem. Geografski zbornik 11, 1969, str. 99–211. Šoren, Saša: Vloga Ljubelja v zgodovini. Ljubljana: Oddelek za razredni pouk Pedagoške fakultete, 1998 (tipkopis diplomskega dela). Tržiške ljudske pripovedi v sliki in besedi. Tržič: Kul- turno društvo tržiških likovnikov, 2018. Vičič, Blaž in Vrabec, Marko: Kronologija skalnih podorov z metodo merjenja velikosti lišajev. Geo­ loški zbornik 21, 2011, str. 150–153. Vidrih, Renato in Ribičič, Mihael: Posledice potresa v naravi. Ujma 13, 1999, str. 107–116. Zhuang, Yu in Xu, Qiang in Xing, Aiguo: Numerical investigation of the air blast generated by the We- njia valley rock avalanche in Mianzhu, Sichuan, China. Landslides 16, 2019, št. 12, str. 2499–2508. Zorec, Črtomir: Pogovori o Tržiču, njegovih krajih in ljudeh. Glas 34, 23. 6. 1981, št. 47, str. 19. Zorn, Matija in Komac, Blaž: Naravni procesi v sve- tih knjigah. Geografski vestnik 79, 2007, št. 2, str. 97–117. Zorn, Matija: Dobraški podori. Slovenija II: Vodni­ ki Ljubljanskega geografskega društva (ur. Drago Kladnik). Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 83–103. Zorn, Matija: Gorski relief kot posledica skalnih podo­ rov. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, 2001 (tipkopis diplomskega dela). Zorn, Matija: Podori na Dobraču. Geografski vestnik 74, 2002, št. 2, str. 9–20. Zorn, Matija: Rockfalls in Slovene Alps. Geografski zbornik 42, 2002, str. 123–160. Železnikar, J. (Ivan): O zmaju. Slovenski glasnik 5, 1. 3. 1860, št. 3, str. 89. S U M M A R Y Rock avalanche from Mount Veliki Vrh in the Košuta Massif – intangible cultural heritage and a historical event Dragons in Slovenian folk tradition most often appear as underground creatures resting in mountain walls, caves, mines, under church belltowers, as well as at lake bottoms and river sources. For as long as they remain inactive, life goes on as usual; but when they move or even crawl up to the surface, they un- leash storms, floods, earthquakes, and rockfalls bu- rying everything around. There are several known folktales in Tržič about a dragon that unleashed a major »landslide« and (according to some sources) buried the original settlement of Tržič. Modern research places the rock avalanche from Mount Veliki Vrh in the fourteenth century and re- lates it to the 1348 Villach earthquake that affected the wider area of the South-Eastern Alps. The dating methods applied were both indirect dating methods – that is, soil development, plant succession, lichen size, and the development of micro-relief forms on rockfall material – and the direct surface exposure dating method.