Kolesarjenje tik ob Soči ¡K /21 Sindikati zahtevajo vladne ukrepe za razvoj družbe Fincantieri Primorski dnevnik TOREK, 15. JUNIJA 2010_ Št. 140 (19.847) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Dušan Udovič Najbrž so tudi pri nas manjšina tisti, ki jih letošnji junij tako ali drugače ne bo obsedel z nogometom. Ravno-dušneži, ki jim niti svetovni spektakel ne zmore obuditi malo navijaške žilice, ne vedo, kaj izgubijo, pred evforijo drugih bodo pač malo potrpeli. Svetovno prvenstvo je dogodek, ki ga niti laiki ne bi smeli zamuditi. Začelo se je dobro, s slovensko ekipo, ki je s prvo zmago že presegla svoje največje dosedanje dosežke. Slovenija še enkrat gre naprej in to je najvažnejše, o drugem lahko razpravljamo v nedogled. Nazadnje je stranskega pomena, če v uvodni tekmi ni bila najbolj briljantna, ob takih priložnostih je rezultat edino, kar šteje. Dokaz temu je Italija, ki ji dobra igra na startu ni prinesla pričakovanega razultata. Za Italijo pa se itak ve, da se nazadnje zna izmazati, kot zmore malokdo. A pravi rezultat za nas tokrat ni prišel iz Južne Afrike, temveč iz bližnjega Repna. Podpisal ga je nogometni klub Kras Koimpex s sijajnim prebojem v D ligo, česar zamejski nogomet doslej še ni doživel. Pa imamo (in kar imejmo) vsakovrstne pripombe na ta naš nogomet, v skrbi za to, koliko je zdrav in v resnici še »naš«. Ampak pred tolikšnim rezultatom kapo dol, kajti prehod v polprofesionalno ligo je resničen podvig, za katerim je ogromno truda, požrtvovalnosti in strokovnosti mnogih ljudi, ki živijo z ekipo in za njene rezultate. evropska unija - Hrvaška pristopna pogajanja Do konca junija odprta še zadnja tri poglavja Slovenija sosede pri tem ne bo ovirala - Odprto tudi pravosodje trst - Včeraj popoldne se je sestal Izvršni odbor SKGZ O zaščiti, reformah in čezmejnih odnosih razpravljali z izvoljenimi predstavniki TRST - Za uresničevanje državne in deželne zaščitne zakonodaje ni veliko politične volje, reforme v slovenski narodni skupnosti so potrebne tudi spričo napovedanega korenitega krčenja finančnih sredstev, od- nosi med Italijo in Slovenijo oz. med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo pa bi morali biti veliko boljši, medtem ko se tisti, ki bi morali biti partnerji in sogovorniki, raje dražijo med seboj. To je bil leit-motiv včerajšnje seje Izvršnega odbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, ki so se je udeležili tudi senatorka Tamara Bla-žina ter deželna svetnika Igor Ga-brovec in Igor Kocijančič. Na 3. strani LUXEMBOURG - Hrvaška računa na to, da bo na pristopni konferenci 30. junija odprla še zadnja tri preostala poglavja v pogajanjih z EU: o pravosodju, o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki ter o konkurenci. Slovenski zunanji minister Samuel Zbogar je povedal, da Slovenija pri tem sosede gotovo ne bo ovirala. Čeprav glavni haaški tožilec Serge Brammertz ni povsem zadovoljen s sodelovanjem Hrvaške s tribunalom, pa bo Zagreb odprl tudi poglavje o pravosodju. Zato pa bo polno sodelovanje na zahtevo Nizozemske in še nekaterih držav članic pogoj za zaprtje tega poglavja. Na 2. strani Radin in Tremul potrjena na vodilnih mestih Italijanske unije Na 3. strani Posvet o uresničevanju reforme trgovinskih zbornic Na 4. strani Nižje srednje šole: učni uspeh in matura Na 5. in 20. strani V V VI • ^ v • Tržaški finančni stražniki ugnali tolpo Na 6. strani Med poletjem sanacija radona v šoli na Vrhu Na 19. strani Predor neti politično polemiko v Gorici Na 19. strani nogometno sp 2010 Za uvod le točka za Italijo nogomet - Prvič tako visoko Nogometaši repenskega Krasa napredovali v državno D-ligo JESI - Vse je šlo po načrtih. Nogometaši repenskega Krasa so dosegli zgodovinski rezultat ne samo za slovenski (in tudi nasploh tržaški) nogomet, temveč za ves slovenski šport v Italiji. V prihodnji sezoni bomo prvič imeli ekipo našega društva v državni D-ligi. Kljub porazu na povratni finalni tekmi končnice prvenstva elitne lige so rde-če-beli obdržali prednost, ki so si jo zagotovili na prvi tekmi v Repnu (3:0). Krasovci so v Jesiju dokazali, da so si napredovanje povsem zaslužili. Po tekmi so se veselili tudi številni Krasovi navijači (na čelu z repentabor-skim županom Markom Pisanjem), ki so na dolgo več kot 500 kilometrsko pot v Marke odpotovali z dvema avtobusoma. Na 15. strani 2 Torek, 15. junija 2010 ALPE-JADRAN / EVROPSKA UNIJA - Pristopna pogajanja se bližajo h koncu Hrvaška naj bi še ta mesec odprla zadnja tri poglavja Zagreb bo odprl tudi poglavje o pravosodju - Slovenija sosede ne bo ovirala LUXEMBOURG - Hrvaška računa na to, da bo na pristopni konferenci 30. junija odprla še zadnja tri preostala poglavja v pogajanjih z EU: o pravosodju, o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki ter o konkurenci. Na zasedanju zunanjih ministrov so včeraj sklenili, da Hrvaška odpre tudi eno najtežjih poglavij v pogajanjih z Evropsko unijo - poglavje o pravosodju. Glede tega so se ministri odločili, da naj bo popolno sodelovanje s haaškim sodiščem pogoj za zaprtje tega poglavja. Taka odločite je bila sprejeta po pogovorih z glavnim haaškim tožilcem Sergeom Brammertzom na zahtevo Nizozemske in še nekaterih držav članic. Brammertz je sicer glede Hrvaške včeraj ocenil, da so žal rezultati glede zahtev sodišča v povezavi s topniškimi dnevniki, ki se nanašajo na operacijo Nevihta, za zdaj "zelo omejeni", in izrazil upanje "na dodatne rezultate v bližnji prihodnosti". Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je o njegovem poročanju povedal, da je bilo kritično, predvsem v smislu, da "ni nič novega glede sodelovanja v povezavi s top- niškimi dnevniki" in da "Hrvaška prav velikega napredka glede teh dnevnikov ni storila". Kljub temu pa tudi vodja slovenske diplomacije meni, da bo poglavje o pravosodju "šlo naprej", torej da bo verjetno odprto na pristopni konferenci konec meseca, na zadnji dan španskega predsedovanja EU. Slovenija pri tem po njegovih besedah "vsekakor ne bo ovira". "Kolikor sem razumel današnjo razpravo: države, ki so imele pomisleke, naj bi sicer pomisleke glede nujnosti sodelovanja s sodiščem še vedno imele, a naj bi to premaknile na postopek, ko bo poglavje že odprto," je dejal minister Žbogar. Brammertz v osnutku poročila, ki ga bo v prihodnjih dneh formalno predstavil Varnostnemu svetu ZN v New Yorku, ugotavlja, da zahteva urada glavnega tožilca glede "pomembnih vojaških dokumentov, povezanih z operacijo Nevihta, ostaja odprta". Glavni haaški tožilec v osnutku poročila o sodelovanju s Hrvaško navaja tudi, da hrvaška preiskava glede topniških dnevnikov doslej ni zagotovila celovitega poročila o tem, kje so zahtevani dnevniki, in da ključne poti preiskave ostajajo neraziskane. Haag tako ponovno poziva Hrvaško, naj okrepi administrativno preiskavo in poda celovito poročilo o manjkajo- čih dokumentih še pred koncem sojenja nekdanjemu hrvaškemu generalu Anteju Gotovini, še piše v osnutku poročila. Na vprašanje, ali ima Slovenija še kakšne probleme glede odpiranja poglavij o zunanji politiki in konkurenci, pa je Žbogar dejal: "Ne, mislim, da nimamo proble-mov."Kot je pojasnil, bo poglavje o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki šlo v proceduro na vlado verjetno še ta teden, potem pa naprej v parlament. "Parlament si bo seveda vzel toliko časa, kot potrebuje, ampak upamo, da bo mogoče končati postopek ta mesec," je dejal. Vodja slovenske diplomacije je zatrdil, da tudi "glede konkurence nimamo odprtih vprašanj". "Odprto vprašanje, ki se je pojavilo ta teden, vezano na konkurenco, čeprav ni vezano na konkurenco, je vprašanje Ljubljanske banke. To je vprašanje, ki je odprto med Slovenijo in Hrvaško ter zadeva tudi evropski acquis," je povedal. A minister dodaja: "Verjamemo, da bo v duhu sporazumevanja, ki je veljalo med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem letu, mogoče rešiti tudi ta problem". (STA) KOROŠKA - SLOVENIJA - Spominska svečanost na obeh straneh predora Na Ljubelju proti pozabi grozot Dve šoli bosta žrtvam nacističnega taborišča postavili dostojen spomenik CELOVEC/LJUBELJ - S polaganjem vencev ob spominskem obeležju na avstrijski strani predora Ljubelj se je začela svečanost, na kateri je preteklo soboto več sto ljudi počastilo spomin na 65. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen in njegove podružnice na severni in južni strani Ljubelja. Slovesnosti na avstrijski strani predora, na kateri tudi letos ni bilo predstavnika deželne vlade, je sledila še komemoracija na slovenski strani predora, kjer že desetletja obstaja tudi spominski park. Tu se je kot vsako leto zbrala velika množica ljudi. V Avstriji oz. na Koroškem so pol stoletja zamolčali obstoj koncentracijskega taborišča, zdaj pa že 15 let skrbi za kulturo spominjanja in spominsko pedagogiko t.i. Mauthausen komite Karnten/Koroška. Njen predsednik Peter Gstettner je na proslavi izrazil še posebno veselje, da se je izoblikovala iniciativa šolarjev iz Beljaka, ki želi - skupno z vrstniki iz Berlina - ustvariti temelje za dostojno spominsko obeležje. Pri tem jih spremlja profesor Višje tehniške šole v Beljaku Peter Fantur, ki je poudaril, da je bil povod za uresničitev projekta srečanje predsednikov Slovenije in Avstrije Turka in Fischerja lani na Ljubelju. Prvi koraki k realizaciji so že storjeni, saj so zdaj že vidni ostanki glavne zgradbe nekdanjega taborišča, katere je še pred nekaj leti pokrival gozd. Na potrebo po kulturi spominjanja je kot slavnostni govornik spomnil tudi eden izmed redkih preživelih jetnikov koncentracijskega taborišča Theresien-stadt, Rudi Gelbard, ki je udeležence prireditve spomnil na pomen reka »Nikoli ne pozabiti«. Spominsko svečanost na koroški strani so sooblikovali tudi dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu in Višje tehniške šole Beljak (HTL). Na slovesnosti pod Ljubeljem, torej na slovenski strani predora, pa so poudarili predvsem pomen sožitja med narodi. V taboriščih Ljubelj sever in Ljubelj jug so v zadnjih letih druge svetovne vojne pri gradnji cestnega predora trpeli in umirali ujetniki iz 16 različnih držav. Medtem ko je taborišče na slovenski strani od 50-tih let prejšnjega stoletja spominski park, pa je bilo taborišče na avstrijski strani zamolčano do sredi 90-tih let prejšnjega stoletja. Leta 2010 je komemoracija prvič potekala ob zbornem mestu ob ostankih glavne zgradbe nekdanjega taborišča, kjer bo uradna Avstrija končno uredila spominski park in se tako - po več kot 60 letih - tudi uradno poklonila žrtvam iz skoraj vse Evrope. Ivan Lukan Spominska svečanost na avstrijski strani predora Ljubelj se je pričela s polaganjem vencev žrtvam Na avtocesti A23 dve smrtni nesreči v enem dnevu VIDEM - Avtocesta A23 je bila včeraj prizorišče kar dveh prometnih nesreč s smrtnim izidom. Prva se je pripetila ponoči, druga popoldne. Včeraj še pred zoro je med Tabljo in Amarom izgubil življenje 43-letni avstrijski tovornjakar Werner Perwein, ki je po vsej verjetnosti zaspal za volanom in izgubil nadzor nad tovornjakom, ki se je prevrnil. Včeraj ob 16.15 pa je do verižnega trčenja z 11 vpletenimi vozili prišlo med Vidmom in Palmanovo, pri Biciniccu. Podjetje Autovie Venete je sporočilo, da so bili med poškodovanimi vozili tudi trije tovornjaki, umrl pa je nemški državljan. Deset ljudi se je poškodovalo, ena oseba huje. Razjasnjenih vseh šest ropov pošt na mariborskem območju MARIBOR - Kriminalisti in policisti so uspeli preiskati vseh šest ropov pošt na območju Policijske uprave Maribor v tem letu. Potem ko so prijeli oba osumljenca za marčevska ropa v Miklavžu in Malečniku, so pred dnevi aretirali še moška, osumljena štirih ropov pošt, in sicer marca in aprila v Framu, maja v Brezju ter junija na Pragerskem. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci v Mariboru povedal vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Janez Lovrec, so v petek odvzeli prostost 38- in 39-letnima moškima, doma z območja upravnih enot Maribor in Ruše, ker ju sumijo storitve štirih kaznivih dejanj ropa. Rope naj bi izvajal 38-let-nik, zato je dežurni preiskovalni sodnik zoper njega odredil pripor. 39-letnik, ki naj bi roparju na različne načine pomagal pri pripravi kaznivega dejanja, pri dejanskem ropu pa ni sodeloval, se bo na sodišču zagovarjal s prostosti. Gre za ropa pošte v Framu 11. marca in 7. aprila, pošte v Brezju 10. maja in pošte na Pragerskem 11. junija. Po besedah Lovreca so roparja izsledili na podlagi zbranih obvestil in ga prijeli še isti dan, ko je ropal na Pragerskem. Vse rope je izvedel na enak način. Ko v poštni poslovalnici ni bilo strank, je z nožem in imitacijo pištole skočil čez delovni pult, nato pa uslužbence zaklenil v sanitarije, pisarno ali trezor. Nato je iz predalov vzel denar. Skupno je oškodoval Pošto Slovenije za okoli 17.000 evrov. Med hišno preiskavo so policisti našli le manjši del denarja, pa tudi imitacijo pištole, oblačila in obuvala, ki osumljenega povezujejo s kaznivim dejanjem. Glavni motiv za dejanje je bila po besedah Lovreca prekomerna zadolženost glavnega osumljenca. (STA) CELJE - Prvič po letu 1935 Slovenski evharistični kongres Udeležilo se ga je 32 tisoč vernikov - Kardinal Bertone Lojzeta Grozdeta proglasil za blaženega mučenca Število udeleženih na nedeljskem Sloven- CELJE vernikov skem evharističnem kongresu v Ce lju je preseglo pričakovanja; razgla sitev Lojzeta Grozdeta za prvega slovenskega blaženega mučenca je namreč pozdravila 32.000-glava množica vernikov. Šlo je za prvi ev-haristični kongres v Sloveniji po letu 1935. Njegov namen je bil poudariti pomen evharistije med verniki. Po številu udeležencev je bil to eden najbolj množičnih dogodkov v zgodovini samostojne Slovenije oz. najštevilčnejši dogodek po drugem obisku papeža Janeza Pavla II. leta 1999. Kongresa so se udeležili nekateri politiki, vendar nihče iz državnega političnega vrha. Ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres je glede tega dejal, da bi državni vrh s svojo navzočnostjo pokazal, da so tudi katoličani sestavni normalni del druž- be. Poudaril je, da se državni vrh udeležuje številnih prireditev, ki jih pripravlja civilne družbe, in Cerkev je tudi pomemben del te družbe. Vrhunec kongresa sta bila maša in razglasitev Grozdeta za prvega slovenskega blaženega mučenca. Grozdeta je za blaženega razglasil državni tajnik Svetega sedeža, kardinal Tarcisio Bertone, ki je tudi vodil mašo. Dokument o priznanju Grozdetovega mučeništva je marca podpisal papež Benedikt XVI. Grozde se je rodil 27. maja 1923 v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem. Bil je član Katoliške akcije, januarja 1943 pa se je kot takratni dijak zadnjega letnika gimnazije z vlakom vračal domov iz Ljubljane. Med potjo ga je prijela partizanska straža, ki je pri njem našla latinsko mašno knjižico. Za Groz-detom se je tako izgubila sled, pozneje pa so njegovo truplo s sledovi mučenja v gozdu našli šolarji. Ško- fijski postopek za njegovo beatifi-kacijo se je pričel leta 1992. Kardinal Bertone je v pridigi izrazil veselje, da je lahko za blaženega razglasil Grozdeta. Med drugim je izpostavil pomen evharisti-čne skrivnosti, ki je, kot pravi, Božji dar za življenje sveta: "Še več, v evharistiji Bog sam postane dar, ki na nek način postane gost svojih otrok, njihova jed in sestavni del njihovega bitja". Po kardinalovih besedah nam bo pozorno branje zgodovine Cerkve na Slovenskem, "zlasti nasilnih preganjanj, ki jih je utrpela v preteklem stoletju - pomislimo na čase tuje okupacije, državljanske vojne in brezbožnega režima - razkrilo, da je bila Božjemu ljudstvu evharistija glavni vir opore, moči in tolažbe. Kongres se je začel z uvodnim programom, petjem in pričevanji. O pomenu evharistije in o ljubezni do revnih je pričeval tudi slovenski mi- sijonar Pedro Opeka. Posebej slovesen je bil tudi prihod milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij na stadion. Romanje Marije na tokratni kongres je zgodovinski dogodek, saj je njena podoba šele četrtič zapustila svoje mesto v baziliki. K slovesnosti kongresa je danes gotovo prispevalo tudi petje, saj je v pevskem zboru sodelovalo več kot 1300 pevcev. Na vprašanje, kaj se bo zdaj dogajalo po Slovenskem evharisti-čnem kongresu in beatifikaciji mu-čenca Lojzeta Grozdeta, je Stres odgovoril, da ima ta kongres tri sporočila. Prvo je, da bi verniki razumeli mašo kot resno stvar oz., da kristjani brez maše ne morejo obstajati, drugo sporočilo se nanaša na dolžnost do pričevanja za katoliško vero in tretje sporočilo v ospredje postavlja leto 2011 kot leto solidarnosti, dejavne ljubezni in družbene odgovornosti. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 15. junija 2010 3 TRST - Včeraj je zasedal Izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze Z izvoljenimi predstavniki o zaščiti, reformah in čezmejnih odnosih Seje so se udeležili senatorka Tamara Blažina ter deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič TRST - Za uresničevanje državne in deželne zaščitne zakonodaje ni veliko politične volje, reforme v slovenski narodni skupnosti so potrebne tudi spričo dejstva, da bomo v prihodnjem letu verjetno prvič deležni zares hladne finančne prhe s korenitim krčenjem sredstev, odnosi med Italijo in Slovenijo oz. med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo pa bi morali biti veliko boljši, medtem ko se tisti, ki bi morali biti partnerji in sogovorniki, raje dražijo med seboj. To je bil leit-motiv včerajšnje seje Izvršnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, na katero je vodstvo te krovne organizacije povabilo najpomembnejše izvoljene predstavnike Slovencev v Italiji, in sicer senatorko Ta-maro Blažina ter deželna svetnika Igorja Ga-brovca in Igorja Kocijančiča, ki so podali vsak svoj pogled na trenutni položaj. Da se je postopek uresničevanja zaščite upočasnil, je v svojem uvodnem posegu dejal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, po katerem smo Slovenci v okviru deželne politike skoraj nevidni, pa tudi nimamo strategije in se postavlja vprašanje zastopanosti. Konec meseca bo deželni svet SKGZ razpravljal o dokumentu o reformah v manjšini, pri čemer je Pavšič opozoril na napovedano krčenje finančnih sredstev za 2,5 milijona evrov prihodnje leto, pritisk Slovenije pa bo to izgubo le delno nadoknadil, zato se postavlja vprašanje, ali bomo denar razdelili vsem organizacijam ali spremenili sistem financiranja v smer iskanja kakovosti in zagotavljanja stabilnosti nekaterim osnovnim organizacijam. Pavšič je tudi negativno ocenil trenutne odnose med Italijo in Slovenijo oz. med slednjo in FJK, kjer manjka strategija za severni Jadran, mešana omizja pa ne delujejo. Glede izvajanja zaščitnega zakona so v tej fazi pristojnosti parlamenta zelo omejene, poleg tega pa vlada v Rimu globoko nepoznavanje naše stvarnosti, je dejala Tamara Blažina, za katero je za reševanje odprtih vprašanj treba točno opredeliti vlogo paritetnega odbora, nujno izvesti nekaj akcij za približanje naše problematike širši javnosti, glede financiranja pa poiskati nov mehanizem v sklopu italijanske zakonodaje. Preveriti bi morali, katere ustanove so nujno potrebne, kje se da ustvariti sinergije idr., glede slovensko-ita-lijanskih odnosov bi morale tiste politične sile, v katerih se prepoznavamo Slovenci, v večji meri nastopiti v Ljubljani, manjšina sama pa bi morala odigrati večjo vlogo, meni Blažinova, za katero tudi ne znamo dovolj izkoristiti pravic, ki jih imamo. Mlačnost v slovensko-italijanskih odnosih je po besedah Igorja Gabrovca obojestranska, reform v manjšini pa se tudi ne da vsiliti, medtem ko bi morala v odnosu do Sveta slovenskih organizacij SKGZ biti bolj potrpežljiva, tudi zato, ker je vseeno na boljšem, saj lahko računa na nekaj sredstev, ki izhajajo iz t.i. bivšega družbenega gospodarstva, kar ne velja za SSO. Gabrovec je tu dal predlog določitve ene ali dveh oseb v vsaki krovni organizaciji, ki bi se udeleževale sej izvršnih odborov obeh organizacij, dodal pa je tudi, da mora SKGZ skušati tudi vzpostaviti tvornejši odnos s stranko Slovenske skupnosti. Pri vprašanju skupnega zastopstva je treba vztrajati pri modelu omizja strank in k njemu povabiti tudi Slovence v Severni ligi oz. Ljudstvu svobode. Kar se tiče deželne politike, je odnos do manjšine v najboljšem primeru indiferenten, v najslabšem pa nasprotujoč. Ne ravno laskavo oceno o deželni politiki je izrekel tudi Igor Kocijančič, ki je opozoril, da denar se vedno najde, kot pričata npr. postavki za letalsko povezavo Ronk z Milanom oz. za krajevne govorice na Vi-demskem. Glede odnosov v manjšini je Kocijančič poudaril dejstvo, da razmišljamo drugače, zato je treba imeti strategijo tudi brez apriorne enotnosti, glede odnosov med Italijo in Slovenijo pa je opozoril na po njegovih besedah neokolonialen odnos Italije do novih članic Evropske unije ne glede, ali v državi vlada levica ali desnica. Skupaj z Gabrovcem je tudi opozoril, da je nedopustno, da paritetni odbor večkrat ni sklepčen, ko se že tako govori, da ima v njem večino Slovencem bolj naklonjena stran. Ivan Žerjal Na sejo IO SKGZ so bili za to priložnost povabljeni tudi najpomembnejši izvoljeni politični predstavniki manjšine kroma MANJŠINA - Srečanje Blažinova z Equitalio o dvojezičnih dokumentih TRST - V Trstu in Furlaniji-Julijski krajini je dokumentacija družbe Equita-lia - le-ta je pristojna za izterjevanje dajatev - ki nastane na krajevni ravni, lahko dvojezična, problem pa je z dokumenti, ki prihajajo iz Rima, saj so le-ti le v italijanščini, morebitnemu prevodu pa zaenkrat na krajevni ravni ne morejo dati uradnega pečata. Tako so pristojni družbe Equitalia dejali na včerajšnjem srečanju v Trstu senatorki Tamari Bla-žina, ki se je z njimi srečala, da bi preverila možnosti rešitve vprašanja glede zahtev po dvojezičnem poslovanju v skladu z določili zaščitnega zakona. Družba, ki od lani sodeluje s tržaškim uradom za odnose s pripadniki slovenske manjšine, bo na spletno stran tržaške prefekture vnesla vse informacije in dokumentacijo v slovenskem jeziku. Problem kot že rečeno ostaja za dokumentacijo, ki prihaja iz Rima, zato se bo sen. Blažinova prihodnji teden sestala z deželnim direktorjem Agencije za prihodke (slednja je 51-odstotna lastnica družbe Equitalia), da bi se vprašanje dodatno poglobilo. ITALIJANSKA MANJŠINA - V nedeljo volitve novega vodstva Italijanske unije Radin in Tremul potrjena Za približno 1600 glasov premagala Saua in Marotovo - Čestitke Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij REKA - Furio Radin je bil spet izvoljen za predsednika Italijanske unije, krovne organizacije italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. Za predsednika izvršnega odbora (vlade) IU je bil potrjen Maurizio Tremul. Radin in Tremul, ki sta nastopila skupaj na listi »Orgoglio Italiano«, sta dobila približno 6000 glasov. Radinov protikandidat Silvano Sau je na listi »L' Unione per la Comunita« skupaj z Orietto Marot (kandidirala je za mesto predsednice izvršnega odbora) dobil dobrih 4400 glasov. Radin, ki je tudi poslanec v hrvaškem parlamentu, je doma iz Pulja, Sau iz Izole, Tremul pa iz Kopra. Istočasno z volitvami obeh predsednikov so potekale tudi volitve v skupščino Italijanske unije, ponekod pa so volili tudi organe krajevnih organizacij italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškerm. Marsikje so bile liste zaključene, oziroma je bilo na njih toliko kandidatov, kolikor je bilo razpoložljivih mest, za okrožja, kjer je bilo kandidatov več, pa so bili rezultati znani včeraj zvečer. Radin in Tremul sta slavila na veliki večini krajev, sta pa Sau in Ma-rotova zmagala na Reki (593 proti 446 glasov), v Rovinju (552:284), Brtoni-gli (160:71), v Piranu (181:119), v Dalmaciji, na Cresu in Opatiji, medtem ko sta Radin in Tremul še posebej prepričljivo slavila v Pulju, na slovenski obali pa sta se uveljavila tudi v velikem delu koprske občine. Stara in nova predsednika, sta slavila tudi v Umagu in Poreču ter na splošno v krajih bujskega območja. Udeležba je bila dobra, pritisk na volišča je pojenjal le v urah največje vročine. Prav vročina je najbrž kriva, da udeležba ni bila še višja. Od približno 37 tisoč ljudi z volilno pravico, se jih je volitev udeležilo približno 10400. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je Radinu in Tremulu takoj poslal čestitke v svojem imenu in v imenu Slovenske kulturno-gospodarske zveze in njima tudi zaželel obilo uspeha pri vodenju Italijanske unije. »Želim si, da bi naše sodelovanje tudi vnaprej potekalo tako, kot je v zadnjih letih, ko smo prepričano stopili na pot intenzivnega in zanimivega prepletanja in povezovanja. Gre za pozitivno »kontaminacijo«, ki je med nami utrdila prijateljstvo, spletla nova in ponudila vsem nam marsikaj dobrega,« je v čestitki zapisal Pavšič in dodal, da so v zadnjih letih stopili na pot skupnih evropskih projektov, ki so sprožili dobre in še izraziteje povezovalne pobude, kot izraz širše politike zbliževanja v prostoru, ki je zgodovinsko večjezičen in ga opredeljujeta tudi italijanska in slovenska skupnost, ki sta s prevzemanjem vloge protagonistov tega območja s svojim delom in sodelovanjem stvarno prispevali k schen-genskemu brisanju mej. »Želja obeh narodnih skupnosti Furio Radin je tudi ta, da postanejo odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško vse boljši. Podpora slovenskih državljanov arbitražnemu sporazumu gotovo gre v to smer. Predstavniki manjšin vemo, da dialog med državami-sosedami ponuja večje možnosti razvoja tudi obema narodnima skupnostima. Skupaj moramo rasti in skupaj moramo ponuditi naš prispevek k ideji o evroregiji, za katero še ni tistih vsestranskih prizadevanj, ki so potrebna za uresničitev načrta. Želimo postati ljudje dialoga in stare zame- re, ki jih je med naše ljudi sejala ostra in neprijazna preteklost, zamenjamo z novimi pogledi. Želimo postati "normalni", želimo pa si tudi novih priložnosti za vsestranko blaginjo in za perspektive, ki naj nastajajo v tem predelu Evrope,« je zapisal predsednik SKGZ v čestitki potrjenima predsednikoma Italijanske unije. Tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka je tako novoizvoljenemu predsedniku Italijanske unije, poslancu Furiu Radinu, kot novoizvoljenemu predsedniku izvršnega odbora IU Mauriziu Tre-mulu poslal iskrene čestitke z željo, da bi se med Italijansko unijo in Svetom slovenskih organizacij, kakor tudi med obema manjšinama, razvijali vedno boljši in plodnejši stiki in bi ti odnosi vsestransko obogatili življenje in razvoj obeh narodov, ki živita ob meji in si želita mnogo skupnega dobrega, miru in pozitivnega dialoga. videm Maročanu dosmrtni zapor za umor hčerke VIDEM - Maročan El Kataoui je bil včeraj na videmskem sodišču obsojen na dosmrtni zapor, ker je 15. septembra lani ubil svojo 18-letno hčerko Sanaao. Proces je potekal po hitrem postopku, ki predvideva za tretjino manjšo kazen od predvidene. El Kataoui je bil obtožen namernega umora z dodatno obremenilno okoliščino zaradi sorodstvene povezave z umor-jenko. Obtožnica pa ga je bremenila tudi hudih poškodb hčerinega zaročenca, 32-letnega Massima de Biasia. Oče je Sanaai z velikim nože, ki ga je kupil nekaj prej, pre-rezal vrat. Nekdanji Sanaain zaročenec je po obsodbi dejal, da dosmrtni zapor ni dovolj, predsednica združenja maroških žensk v Italiji, poslanka Souad Sbai, pa je dejala, da obsodba končno ponuja maroškim ženskam v Italiji, ki še živijo v tako peklenskih razmerah, nekaj upanja, da se stvari spreminjajo. Zagovornik obsojenca je napovedal pritožbo, ker je obsodba po njegovem prestroga glede na strojeni zločin in na to, da je sojenje potekalo po hitrem postopku, ki predvideva za tretjino nižjo kazen. zgodovina - Debora Serracchiani »Dovolj je stereotipov o krvoločnosti Slovanov« VIDEM - Med narodi ob vzhodni italijanski meji s spravo ni več mogoče odlašati, je na svečanosti, ki jo je v Mezzani pri Vidmu organiziralo Združenje partizanov ANPI v spomin na požig vasi, ki so ga 26. februarja leta 1945 zagrešile kolaboracionistične sile kozakov, dejala evropska parlamentarka Demokratske stranke Debora Serracchiani. »Na tedanja dogajanja ne smemo gledati z namrščenostjo zmagovalca, temveč z orožjem človečnosti. Ni več mogoče zamolčati krivde italijanske države v času fašizma in jo opravičevati s stereotipi o prirojeni krvoločnosti slovanskih narodov.« Na teh tleh, je še dejala Serracchianijeva, je državljanska vojna, najbolj tragično obdobje italijanske zgodovine, pridobila obraz terorja, v katerem sta se etnična pripadnost in ideologija prepletali in pomešali. «Ne gre za to, da bi vse postavljali na isto raven. Zgodovina mora opraviti svojo nalogo, naša ambicija pa je, da dogra- Debora Serracchiani dimo novo skupnost, zato se sprašujem, ali bomo kdaj lahko čutili pieteto do vseh mrtvih. Če etnična pripadnost ostaja, so ideologije propadle, skupen pa nam bi moral biti ideal združene Evrope. Obsodba nasilja krvnikov v Mezzani mora biti nesporna, vendar se mora iz tukajšnjih grobov, kot tudi iz kraških fojb, Rižarne in Visca, dvigniti znak neizogibnega miru in bogatega sožitja, ki si ga moramo želeti in ga moramo iskati,« je še povedala evropska parlamentarka na svečanosti v Mezzani. 4 Torek, 15. junija 2010 GOSPODARSTVO TRGOVINSKE ZBORNICE - V Trstu posvet o izvajanju zakona o reformi zbornic Reforma naj služi tudi za učinkovit izhod iz krize Tondo in Paoletti za tehnično omizje o uresničevanju reforme v FJK TRST - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je sprejel predlog predsednika tržaške Trgovinske zbornice Antonia Paolettija o vzpostavitvi tehničnega in političnega omizja za dosego programskega sporazuma med trgovinski zbornicami v Furlaniji-Julijski krajini. Ta korak namreč narekuje reforma zbornic, ki jo določa februarja sprejeti zakonski odlok, Paoletti pa ga je predlagal na včerajšnjem posvetu Trgovinske zbornice z naslovom Zakon o reformi trgovinskih zbornic - nova vloga za deželne zveze zbornic. Tehnično-politično omizje bi po Paolettijevem predlogu moralo služiti za dosego naslednjih ciljev: za administrativno poenostavljanje, za vzpostavitev enotnih okenc in za podpiranje razvoja podjetij v skladu z načelom subsidiarno-sti in funkcionalne avtonomije, ki jo je določila reforma zbornic. Predsednik nacionalne zveze trgovinskih zbornic Unioncamere Ferruccio Dardanello je na posvetu dejal, da je zbornični sistem »tipičen primer že udejanjenega fiskalnega federalizma«. Zbornice namreč ne prejemajo finančnih transferjev, ampak si jih zagotavljajo same, je poudaril Dardanello in ob tem posebej opozoril na mednarodno vlogo zbornic, ki jih je v Evropski uniji kar 2500. »Smo velika mreža, v katero moramo preseliti svoje priložnosti, ambicije in upanja,« je dejal Dardanello. Na tržaškem posvetu sta govorila tudi generalni sekretar zveze Unionca-mere Claudio Gagliardi, ki se je ustavil pri novostih, uvedenih z reformnim dekretom št. 23/2010, in podsekretarka Tizia-na Pompei, ki je podala pravne vidike nove zbornične ureditve. Poleg predsednikov ostalih treh trgovinskih zbornic v deželi, goriške Emilio Sgarlata, pordenonske Giovanni Pavan in videmske Giovanni Da Pozzo, sta se posveta udeležila tudi predsednik in podpredsednik držalnega odbora FJL Renzo Tondo in Luca Ciriani. Tondo je v daljšem posegu izjavil, da je Dežela FJK v zadnjih dveh letih stopila na pot »poenostavljanja, učinkovitosti in subsidiar-nosti«, sicer pa se je strinjal s Paolettijem o potrebi po čim uspešnejšem izvajanju reformnega zakona v deželi. Sicer pa bodo morale tudi trgovinske zbornice, tako kot vse institucije, prispevati svoje za izhod iz gospodarske krize, za kar je potrebno tudi iskanje sinergij. Kot primer je navedel racionalizacijo deželnega sejemskega sistema in aktivnosti za promocijo in razvoj internacionalizacije podjetij. Renzo Tondo, Antonio Paoletti in Ferruccio Dardanello (z leve) na včerajšnjem posvetu SDGZ - Po uspeli gospodarski misiji sedmih članov v Makedoniji Člani sekcije za mednarodno trgovino in storitve bodo imeli v petek občni zbor TRST - Podjetniki, včlanjeni v sekcijo za mednarodno trgovino in storitve pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju (SDGZ) so v dneh med 31. majem in 3. junijem sodelovali pri gospodarski misiji v Makedoniji, ki jo je organiziralo posebno podjetje tržaške Trgovinske zbornice ARIES. Pobudnik gospodarskega obiska je bila ravno sekcija SDGZ za mednarodno trgovino in storitve. K udeležbi so bila vabljena vsa tržaška in goriška podjetja, ki jih zanima gospodarsko sodelovanje z Makedonijo, odzvalo pa se je sedem podjetij, med katerimi je bilo kar šest članov SDGZ, in sicer podjetja DILA, La Fornitrice, Liaison, Primo Aroma in Terpin Import-Export. Udeležba skoraj izključno naših članov potrjuje zanimanje in levji delež, ki ga ta odigravajo na balkanskih trgih. Obisk je predvideval številna srečanja z makedonskimi podjetji, ki so potekala tako na sedežu makedonske gospodarske zbornice v Skopju, kot pri posa- S meznih podjetjih v okolici glavnega mesta. Srečanja so bila odlična priložnost za vzpostavljanje novih stikov KRAS - V Ljudskem domu ob krožnikih gostilne Bita V okviru Kriškega tedna tudi pokušnja domače kapljice KRIŽ - V kriškem Ljudskem domu, v katerem je tudi gostilna Bita, je bila te dni degustacija domačih vin in tipične domače hrane. Zanjo sta poskrbela upravitelja gostilne Lilijana Bezin in Igor Guštinčič, svoja vina pa so številnim obiskovalcem prireditve ponudili domači vinogradniki in vinarji s Krasa in iz do- Vinarji, ki so predstavili svoja vina v Ljudskem domu v Križu z upraviteljima gostilne Lilijano Bezin in Igorjem Guštinčičem kroma linskega Brega. Ob tej priložnosti so odprli fotografsko razstavo Borisa Prinči-ča z naslovom Sporočilo v steklenici, ki bo v Biti na ogled med poletjem. in plodnega gospodarskega sodelovanja med tukajšnjimi podjetji in tamkajšnjimi gospodarskimi operaterji. Člani SDGZ so se v sklopu misije udeležili tudi sprejema ob prazniku italijanske republike 2. junija, ki ga je priredilo italijansko veleposlaništvo. Pri pobudi so sicer sodelovali tudi zastopništvo italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE v Skopju, italijansko veleposlaništvo v Makedoniji in makedonska gospodarska zbornica. Gospodarska misija je spričo odličnega sodelovanja omenjenih subjektov in ustanov zelo dobro uspela. Podrobnejše poročanje o tem in o ostalih aktivnostih sekcije bo mogoče slišati na letošnjem volilnem občnem zboru sekcije, ki bo v petek, 18. junija ob 18.00 na sedežu SDGZ v zgoniški obrtni coni. Skupščine se bo udeležila tudi generalna konzulka Republike Hrvaške v Trstu Nevenka Grdinic. Člani so zato naprošeni, da svojo udeležbo predhodno sporočijo tajništvu sekcije na info@sdgz.it oz. telefonsko na št. 040.67248.28. Na posnetku: na sredini italijanski veleposlanik v Makedoniji Donatino Marcon, na njegovi levi predstavnica zavoda ICE Eva Rzarova in predstavnik posebnega podjetja ARIES iz Trsta Michele Crosatto, na njegovi desni pa predsednik sekcije za mednarodno trgovino in storitve pri SDGZ Robert Devetak in ostali člani SDGZ, ki so se udeležili gospodarske delegacije v Makedoniji. EVRO 1,2249 $ +1,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. junija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 14.6. 11.6. ameriški dolar 1,2249 1,2127 japonski jen 112,43 8 3689 111,13 kitajski juan ruski rubel 38,4310 56 9520 8,2855 38,0910 indijska rupija danska krona 7,4375 56,8090 56,8090 7,4391 britanski funt 0,83080 0,82930 švedska krona 9,5670 9,5810 norveška krona 7,8175 7,8350 češka krona 25,681 25,695 švicarski frank 1,3910 1,3893 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 279,00 279,60 poljski zlot 4,0770 4,0890 kanadski dolar 1,2583 1,2501 avstralski dolar 1,4219 1,4301 1 9558 bolgarski lev romunski lev 1,9558 4,2275 4,2193 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats braziljski real 0,7076 2 1991 0,7076 2 1836 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 1,9241 1,9150 hrvaška kuna 7,2215 7,2323 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 14. junija 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,34969 0,53644 0,74938 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,04333 0,09000 0,18333 - EURIBOR (EUR) 0,438 0,718 1,001 - ZLATO (999,99 %%) za kg 32.135,22 € -115,60 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. junija 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,26 +0,91 INTEREUROPA 3,72 +2,76 KRKA 66,29 -0,15 LUKA KOPER 18,04 +0,50 MERCATOR 150,13 +0,50 PETROL 251,65 -0,24 TELEKOM SLOVENIJE 96,02 -0,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - AERODROM LJUBLJANA 24,99 +1,75 DELO PRODAJA - - ETOL - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ISTRABENZ 7,40 +0,68 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,49 +0,97 MLINOTEST 5,24 - KOMPAS MTS NIKA - - PIVOVARNA LAŠKO 19,11 +1,70 POZAVAROVALNICA SAVA - - PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA - - SAVA TERME ČATEŽ 185,33 -1,58 IERME ČAIEŽ ŽITO 87,10 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 19,24 +1,32 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib 14. junija 2010 +2,68 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,255 +1,54 ALLIANZ 82,41 +3,37 ATLANTIA 14,88 +0,54 BANCO POPOLARE 4,59 +3,03 BCA MPS 0,93 +3,13 BCA POP MILANO 3,53 +3,06 EDISON 0,97 +1,46 ENEL 3,89 +1,96 ENI 15,75 +2,47 FIAT 9,22 +3,30 FINMECCANICA 9,81 +0,71 GENERALI 15,08 +3,34 IFIL - - INTESA SAN PAOLO 2,24 +2,87 LOTTOMATICA 11,74 +1,82 LUXOTTICA 21,15 -0,14 MEDIASET 4,95 +1,17 MEDIOBANCA 6,25 +2,04 PARMALAT 2,02 +1,05 PIRELLI e C 0,49 +4,34 PRYSMIAN 13,15 +3,46 SAIPEM 26,08 +2,96 SNAM RETE GAS 3,38 +0,07 STMICROELECTRONICS 6,98 +1,09 TELECOM ITALIA 0,942 +1,34 TENARIS 15,54 +3,46 TERNA 3,15 +1,20 TISCALI 0,12 - UBI BANCA 7,415 +1,78 UNICREDIT 1,84 +5,14 SOD NAFTE ■ (159 litrov) | 75,02 $ -0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. junija 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 861,22 +0,11 SBITOP, Ljubljana 3.512,48 +0,14 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.954,48 +1,55 BIRS - - FIRS, Banjaluka RaIav 1 ^ R Ann r ari - - Beiex i5, Deugiau SRX, Beograd RIFY ^arai^vn 259,02 1.613,90 -0,38 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica +0,00 MBI 10, Skopje 2.287,42 -0,23 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Ma er) an 1 Hfl 10.232,08 1.852,62 +0,21 Nasdaq 100 S&P 500, New York 1.093,76 +5,47 +2,16 MSCI World, New York 1.080,67 +0,50 DAX 30, Frankfurt 6.125,00 +1,28 FTSE 100, London 5.202,13 +0,74 CAC 40, Pariz ATY rinnai 3.626,04 2.405,77 +1,98 +1 80 aix, Dunaj PX, Praga 1.153,3 +0,68 EUROSTOXX 50 2.683,46 +1,71 Nikkei, Tokio 9.879,85 2.818,07 +1,79 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 20.051,91 +0,77 +0,90 Composite, Šanghaj 2.569,94 +0,28 Sensex, Mubaj 17.338,17 +1,60 Torek, 15. junija 2010 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu šolstvo - Na nižjih srednjih šolah na Tržaškem se je začel državni zaključni izpit Maturitetna preizkušnja letos za 119 tretješolcev Na Opčinah, Proseku, v Nabrežini in Dolini začetek že v soboto, pri Sv. Jakobu, Sv. Ivanu in na Katinari pa včeraj Potem ko se je v soboto s prvo pisno nalogo začel državni zaključni izpit na nižjih srednjih šolah Srečka Kosovela na Opčinah in Proseku, Iga Grudna v Nabrežini in Simona Gregorčiča v Dolini, je včeraj napočil čas za maturo tudi na nižjih šolah Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu ter Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Katinari. Tako malo maturo opravlja letos 119 dijakov. Dijaki ostalih letnikov nižjih srednjih šol pa so, potem ko so stekle zaključne prireditve, že na počitnicah. Znan je tudi njihov učni uspeh. NSŠ Ivana Cankarja - Sv. Jakob 1. razred - izdelali so: Petra Basezzi, Selma Beci-revic, Martin Berky, Valeria Carmignano, Denis Cerimo-vic, Davide Cvjetkovic, Nemanja Ivkovic, Jakob Satja Jurc Blagovič, Urban Luka Jurc Blagovič, Michelle Legiša, Miloš Pavic, Martin Pettirosso, Valentina Visintin. Dva dijaka nista izdelala. 2. razred - izdelali so: Silena Bergamaschi, Adriano Chiuch, Giuliano Ciliberto, Danilo Devetak, Milan Go-lubovic, Aleksandar Mandic, Samanta Micali, Anja Struna, Haron Zeriali. 3. razred: šestnajst dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. Ed dijak ni bil pripuščen. NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Sv. Ivan 1. razred - izdelali so: Rafael Baldassi, Lucia Buz-zai, Joseph Censky, Alenka Cossutta, Giulio Crasso, Marta Curri, Martin De Luisa, Ivan Gornik, Erika Labiani, Ai-len Nadine Lugo, Ivan Suppani. 2. razred - izdelali so: Alan Antoni, Alex Bole, Jasna Gornik, Joëlle Grudina, Mitja Olenik, Tamara Orlich, Ivan Pelizon, Erica Pregarc, Veronica Pučnik, Marco Pu-ric, Elia Rizzi, Stefano Zahar. 3. razred: osem dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. En dijak ni bil pripuščen. NSŠ Sv. Cirila in Metoda - Katinara 1. razred - izdelali so: Melita Antoni, Nicola Lu-dovico Bressan, Kevin Bržan, Dimitri Cacovich, Francesco Cernivc, Sara Corva, Nejc Kravos, Tomaž Križ-mančič, Jaš Mikac, Marco Persegatti, Petra Racman, Ivan Roici, Veronica Savi, Julija Stavar, Annamaria Vi-gini, Marija Sanja Viviani. 2. razred - izdelali so: Enrico Albanese, Martina Ba-gedda, Eric Buzzan, Mariastella Buzzan, Eveline Canzian, Linda Cappellini, Walter Corva, Petra Debelis, Demetra Frenopoulos, Ivan Galaverna, Laura Gelleni, Luca Gelle-ni, Enrico Genzo, Sara Gruden, Gaia Lisi, Federica Lo Pinto, Willi Saina, Andrea Stagni, Andrej Žerjal. 3. razred: devet dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. NSŠ Srečka Kosovela - Opčine 1.A - izdelali so: Katerina Cufar, Rok Dolenc, Sara Ferfoglia, Matija Furlan, Patrick Gregori, Ivan Grgič, Ivana Hussu, Ivan Kaurin, Nika Košuta, Janina Krecic, Patrik Mesar, Juliette Protti, Matej Sancin, Adam Sarazin, Robert Tulliach, Matej Udovic, Tea Ugrin. 2.A - izdelali so: Matej Bencina, Petra Marija Cor-bo, Andraž De Luisa, Shanti Donato, Luka Ferluga, Mar- Večina nižješolcev, ki so se v prejšnjih dneh udeležili zaključnih prireditev na svojih šolah, je že na počitnicah kroma tina Ferluga, Luca Impellizzeri, Manuel Kosovel, Ruben Kosuta, Bor Samsa, Loris Strain, Kristian Vidali. 3.A: trinajst dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. Dva dijaka nista bila pripuščena. 1.B - izdelali so: Katrin Don, Nicola Ducci Novel-li, Ketty Giannaccaro, Luka Gregori, Ivan Kocman, Mojca Petaros, Karen Prester, Erik Purič, Michela Riosa, Rok Samsa, Daniel Sedevcic, Helena Štoka, Igor Švara, Niko Trento, Jasna Vitez. En dijak ni izdelal. 2.B - izdelali so: Arlin Andolšek, Luca Antler, Kilian Babuder, Tomaž Daneu, Arthur Danieli, Erik Geletti, Sara Grgič, Roberto Mazzoleni, Urška Petaros, Vera Stur-man, Evelyn Terzoni, Ksenija Vremec, Emil Zubalic. 3.B: petnajst dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. NSŠ Srečka Kosovela - Prosek 1.A - izdelali so: Teresa Bertogna, Irina Bezin, Sara Brunetti, Valentina Budin, Sandor Ciuch, Aleksander Daneu, Matteo Ghersinich, Sara Gregori, Jelena Ilič, Laura Beatriz Metelco, Ylenia Pagan, Ilenja Sedmach, Hailin Starc, Devan Štoka, Urška Ukmar, Ivana Zaccaria, Veronika Žbogar, Christian Zurini. Dva dijaka nista izdelala. 2.A - izdelali so: Tommy Budin, Luka Ghira, Emmanuel Gruden, Katarina Jazbec, Ksenija Kosmač, Jan Košuta, Dana Milic, Katarina Milic, Filippo Pertot, Jana Pra-šelj, Daniel Tritta. 2.B - izdelali so: Kristian Castellani, Jan DellAnno, Martina Husu, Natasha Nardon, Viktor Orel, Michela Ra-dislovich, Urška Ravbar, Tanja Rupel, Jakob Skabar, Petra Sossi, Martin Ukmar, Gabrijel Zetko, Jessica Zuccolo, Alice Zupancic. 3.A: dvajset dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. NSŠ Iga Grudna - Nabrežina 1. razred - izdelali so: Beatrice Andreini, Sara Antonič, Nina Badin, Martina Bearzi, Sanela Bran-kovic, Luca Carciotti, Simon Cettolo, Andrea Fave-ro, Anton Jazbec, Aurora Leghissa, Tjaš Leghissa, Gabriel Legiša, Boris Radovič, Matilda Travain, Liam Visentin, Jakob Zidarich, Samuel Zidarič. 2.A - izdelali so: Jurij Devetak, David Ferfoglia, Luka Gratton, Patrik Krevatin, Matia Leghissa, Mara Peric, Anastazija Pertot, Lisa Sandri, Kevin Visentin, Luca Zaccagna, Sara Zaccagna, Hana Zidarič, Leah Zidarič. 2.B - izdelali so: Francesco Bevilacqua, David Colja, Nina Colja, Jaroš Daneluzzo, Vesna Gruden, Metka Kuk, Lara Oberdank, Ivana Pahor, Andrej Pernarcich, Aleksija Terčon, Ivo Ušaj, Rache-le Valeri. 3. razred: dvaindvajset dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. NSŠ Simona Gregorčiča - Dolina 1.A - izdelali so: Matej Bandi, Erik Biagi, Lara Bradassi, Nina Cej, Sira Cesanelli, Nika Čermelj, Ale-xa Gherbassi, Francesco Giacca, Mateja Hervat, Marko Lončar, Petra Loredan, Nastja Maver, Neža Petaros, Patrik Pregarc, Veronika Racman, Andrea Ra-valico, Sanja Sancin, Steven Segulin, Jan Smotlak, Matej Stefančič, Kilian Tul, Nastja Zonta. 2.A - izdelali so: Martin Cok, Daniele Fonda, Luka Giacomini, Michele Glavina, Alice Jez, Erik Ko-fol, Sharon Matarrese, Nika Pregarc, Daniele Ricco-bon, Roberto Sparta, Lenard Zobec. 3.A: šestnajst dijakov je bilo pripuščenih k državnemu zaključnemu izpitu. APrimorski ~ dnevnik pokrajina trst Korak v smeri enakih možnosti Na seji tržaškega pokrajinskega sveta z dne 10. junija so svetniki izglasovali nov pravilnik pokrajinske komisije za enake možnosti, kot predvideva 30. člen novega pokrajinskega statuta. Seveda ne brez komplikacij, za katere je tudi tokrat poskrbela desnosredinska opozicija. Kot je pojasnila predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat na včerajšnjem srečanju z novinarji, je odobritev pravilnika komisije v bistvu njeno dodatno ovrednotenje in za korak naprej v boju za enakost spolov, se pravi za enak položaj žensk in moških v družbi. Saj je to temeljno načelo, ki so ga dolžne spoštovati vse države članice vladnih in mednarodnih organizacij, je pojasnila in poudarila, da je komisija kompetenten in nepolitičen organ, ki ga sestavljajo ženske aktivne na področjih dela, kulture in sociale. Komisija naj bi namreč aktivno sodelovala z od-borništvi za delo, enake možnosti, šport in kulturo na primer, da bi se skupaj preseglo še vedno obstoječo diskriminacijo do žensk. Na kritike opozicijskih svetnikov se je navezala načelnica pokrajinske svetniške skupine DS Maria Monteleone, ki se je zgražala nad hinavščino, stereotipi in predsodki političnih »nasprotnikov«, ki so z neumestnimi provokacijami ovirali izglasovanje pravilnika. Z njo je bila edina načelnica Zelenih Carla Melli, ki si prizadeva, da bi komisija strokovnjakinj spodbudila sodelovanje in soudeležbo žensk pri odločanju. Črto pa je naposled potegnila predsednica komisije Eloisa Cignatta, ki je dodala, da so članice komisije predstavnice vseh naših občin, ki se vsakodnevno trudijo, da bi tudi v precej zaostali Italiji (v primerjavi s skandinavskimi državami) ustvarile pogoje za uresničevanje enakih možnosti žensk in moških na področjih trga dela, usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, zastopanosti pri političnem vodenju ter na drugih področjih. (sas) bazovica - Vrtca iz Gabrovca in Mavhinj Spoznali so pomen ohranjanja kraškega okolja V sklopu ravnateljskega projekta o naravoslovju in ob svetovnem letu biodiverzitete so otroci otroških vrtcev iz Gabrovca in Mavhinj obiskali Naravoslovno-didaktični muzej v Bazovici. Pod vodstvom gozdnega čuvaja Roberta Valentija so spoznali pomen, ki ga za mnoge kraške živalske vrste ima ohranjevanje naravnih habitatov, kot so gozd, kraška gmajna, Otrokom iz gabrovškega in mavhinjskega vrtca je značilnosti kraškega okolja orisal gozdni čuvaj Roberto Valenti travnik, mlaka, polje in vrt. Z neposrednim odkrivanjem življenjskih značilnosti živalskega in rastlinskega sveta so se otroci preizkusili tudi v raziskovanju posledic, ki jih ima negativno poseganje človeka v naravo. Obogateni z novimi izkušnjami in znanjem, bodo gotovo ozaveščeni o pomembnosti pravilnega ravnanja v tem prelepem naravnem kraškem okolju. ricmanje - V Otroškem vrtcu Palčica 10. Ricmanjski festival Jubilejna izvedba pobude s prikazom celoletnega dela in veselim druženjem V otroškem vrtcu Palčica v Ri-cmanjih se je v sredo popoldne odvijal 10. Ricmanjski festival. Gre za pevsko in plesno prireditev, s katero se malčki in vzgojiteljice poslovijo od celoletnega dela in je obenem prilika za veselo druženje med starši, otroki, šolskim osebjem in prijatelji. V šolski telovadnici je torej zaživela jubilejna izdaja že tradicionalne priljubljene prireditve, ki sta jo letos suvereno vodila malčka Jana in Jan. Omembe vredna je večerna z bleščicami odeta toaleta in pričeska nastopajočih dam, med fantki pa sta seveda prevladovala praznična kravata in nepogrešljivi smoking.Pred mikrofon so nato stopili pevci Nicolo, Vladimir, Sophia, Walter, Aurora, Luca in Naomi, ki so se številnemu občinstvu v dvorani predstavili kot solisti. V neprecenljivo podporo jim je bil mogočen zbor, ki so ga sestavljali tako zgoraj omenjeni solisti, kot Martina, Lan, Arianna, Eva in Nina; slednji sta se izkazali tudi kot prikupni čarodejevi asistentki. Vajeti pevskega zbora je v rokah držal maestro Fabiano. V očarljivem festivalskem okviru, ki so ga krasile papirnate cvetlice, ogromne pentlje in svetlikajoči se napis, smo lahko sledili magičnim trikom čarodeja Ivana, dih pa nam je zastal, ko je na oder stopil dvigovalec uteži Noel. Navdušeno občinstvo se je lahko prepričalo, da so ricmanjski malčki tudi odlični plesalci, saj so se predstavili kar s tremi koreografijami. Prisrčno prireditev, za uspehom katere se skriva trud vzgojiteljic otroškega vrtca Palčica, pa sta sklenila skupna pesem in podeljevanje diplom bodočim šolarčkom. Prisotni so se nato zadržali ob prigrizku na družabnosti. 6 Torek, 15. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO sindikat - Cgil, Cisl in Uil v vsej Italiji opozorili na zaskrbljujoče stanje v družbi Fincantieri Nujni so vladni ukrepi, sicer je Fincantieri brez prihodnosti Skupno 1.600 zaposlenih v dopolnilni blagajni, od teh 85 v Trstu - Zahteva po srečanju z vlado Italijanska vlada mora držati dane obljube in takoj ukrepati za ponoven razvoj družbe Fincantieri, sicer družba ne bo več konkurenčna na mednarodni ravni. Četudi njen pooblaščeni upravitelj Giuseppe Bono zatrjuje, da deluje družba že pet let z dobičkom, je v zadnjem letu v Italiji že mnogo zaposlenih v dopolnilni blagajni. Februarja jih je bilo 700, danes jih je 1.200, konec leta pa jih bo predvidoma 1.600. Na državni ravni bo kmalu začela veljati zaskrbljujoča faza izredne dopolnilne blagajne. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da je v prvo fazo dopolnilne blagajne pred nedavnim prešlo tudi 85 zaposlenih v Trstu (na skupno 750), se pravi v samem srcu, ali bolje rečeno »glavi« družbe Fincantieri. Večina je zaposlenih v palači na Trgu Irneri, toda dopolnilna blagajna zadeva tudi kar 20 uslužbencev v sami generalni direkciji v Ul. Genova. Ko do tega pride, je zelo hud znak in mora zdaj Rim nujno ukrepati, poudarjajo sindikati Cgil, Cisl in Uil, ki zahtevajo čim prejšnje odprtje specifičnega omizja z ministrskim predsedstvom. Državni panožni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil so namreč včeraj priredili vrsto pobud, katerih namen je bilo širiti informacije o dogajanju v družbi Fincantieri in predvsem zahtevati od lokalnih uprav, da same posredujejo v Rimu. Tako so v Trstu pokrajinski sindikati Fiom, Fim in Uilm priredili tiskovno konferenco, na katero so seveda povabili občinsko, deželno in pokrajinsko upravo. Odzvala se je le pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, ki je ob udeležbi pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Roberta Cosolinija poudarila, da bo pokrajinska uprava pripravila posebno noto z zahtevo po odprtju omizja. Sicer so pokrajinski tajniki Fiom, Fim in Uilm Stefano Borini, Umberto Salvaneschi in Enzo Timeo med drugim napovedali, da bodo zahtevali tudi srečanje s prefektom Alessandrom Giacchettijem. Današnje hudo stanje v Italiji bo imelo hude posledice tudi za Trst, so še povedali in naglasili, da mora vlada udejanjiti številne neizpolnjene obljube za razvoj ladjedelniškega sektorja, za katerega so v Rimu večkrat povedali, da je strateški. Vlada mora zato čim prej poskrbeti za nova javna naročila, so poudarili, kot tudi delati mora na tem, da ne upade število naročil iz tujine, sicer bo prihodnost res pod vprašajem. A.G. finančna straža - Sedem aretacij Trije kilogrami kokaina niso prispeli do Trsta Albanski trgovci s prepovedanimi drogami so v bližini Bergama in hkrati v Milanu sklepali večji posel s kokainom, vreden 200 tisoč evrov, ko so jih presenetili in aretirali tržaški finančni stražniki. Šest albanskih državljanov in Albanca z makedonskim potnim listom so priprli, pri priči pa so zaplenili tri kilograme kokaina. Preiskovalci so dva člana tolpe začeli zalezovati, ko sta opazila, da je dvojica v Trstu predala nekaj kokaina krajevnim razpečevalcem. Finančni stražniki oddelka za boj proti organiziranemu kriminalu (GICO) so v sodelovanju s protimafijskim tožilstvom ugotovili, da stanujeta Šerif Abazi in Gazmin Dauti v Vittoriu Venetu. Uradno sta gradbena delavca, dejansko pa se ukvarjata samo z mamili. Kokain sta kupovala pri albanski tolpi v Milanu, skupina pa je bila zelo previdna. Predaje mamila in denarja so potekale ločeno, se pravi istočasno, a v različnih mestih, tako da je bilo preiskovalno delo posebno težavno. Po več tednih so finančni stražniki na podlagi zbranih informacij ugotovili, da bo do predaje kokaina in denarja prišlo v kraju Castelli Caleppio pri Bergamu in Milanu. Zadeli so v polno. Šerif Abazi Gazmin Dauti Akcijo so v istem trenutku izvedli v obeh krajih. Sedem Albancev se je znašlo v priporu. Tri kilograme kokaina bi Adazi in Dauti prodala v Trstu po skoraj 70 tisoč evrov na kilogram. Pozor, pozor! Kras danes brez vode Podjetje AcegasAps sporoča, da bo zaradi vzdrževalnih del na vodni mreži, od 9. do 18. ure prekinjena dobava vode pri Banih, na Ferlugih (ulice Bidisc-hini, Bellavista, Mantovani, Nova cesta za Opčine - pri hišnih številkah 31, 33 in 35), v Trebčah, na Padričah - tudi pri golf igriščih, znanstvenem centru Area in kraškem predoru - v Gropadi in v Bazovici. Voda naj nato nekaj minut teče iz pipe, za uporabo v prehrambene namene pa je obvezno prekuhavanje. Val kontrol Prejšnji teden so oblasti v raznih državah na pobudo Evropske unije poostrile nadzor proti trgovini z mamili in tihotapstvu. Na Tržaškem so policija, ka-rabinjerji, finančna straža, cariniki in pristaniška kapitanija pod vodstvom prefekture v štirih dneh opravili štiri tisoč kontrol na nekdanjih mejnih prehodih, v pristanišču, na železniških postajah in drugod. Zaplenili so 12 gramov heroina, 20 gramov konoplje, nekaj tabletk ecstasyja in pet stekleničk poživila popper ter naleteli na 11 nezakonitih priseljencev. Rezultati so bili vidnejši v pristanišču, kjer so zasegli 13 tisoč kosov nakita ponarejenih znamk, ki so pripotovali iz Albanije. Italijanskega uvoznika so ovadili. Vinjen trčil v avtobus Prometna policija je v soboto zjutraj obravnavala nesrečo na avtocesti blizu Križa. 27-letni Romun je v smeri proti Tržiču od zadaj trčil v avtobus iz Slovenije. Poškodovanih ni bilo, voznik pa je imel v krvi trikrat večjo stopnjo alkohola od dovoljene. Prijavili so ga in zasegli uničen avto. Pretep v Barkovljah V baru pri Trgu XI. septembra v Bar-kovljah je prišlo konec tedna do nočnega pretepa. Nekaj najstnikov, šlo naj bi za nomade, je naročilo alkoholne pijače, barman pa jim ni postregel. Najstniki so odšli in se vrnili s skupino odraslih. Prerekanje se je sprevrglo v pretep, pred prihodom policije pa so gostje izginili. občina trst Komisija: Rescigno namesto Brandijeve Vincenzo Rescigno (Ljudstvo svobode-Nacionalno zavezništvo) je nov predsednik tržaške občinske komisije za institucionalna vprašanja, informatizacijo, decentralizacijo, socialne zadeve, priseljence, higieno in zdravstvo. Prevzel je mesto, ki ga je do pred dvema tednoma zasedala njegova strankarska kolegica Angela Brandi. Potem ko je bila le-ta imenovana za deželno odbornico namesto odslovljene Alessie Rosolen, se je zastavilo vprašanje njene nadomestitve. Nacionalno-zavezniški del Ljudstva svobode je zahteval mesto zase in izbral Rescigna za kandidata. Druge izbire tudi ni moglo biti, saj je postal Antonio Lippolis po Brandinem odhodu načelnik skupine, ostala dva svetnika (Bruno Rossetti in Andrea Della Valle) pa sta prava politična novinca, premalo izkušena, da bi vodila občinsko komisijo. Na včerajšnji seji je Sullijeva skupina predlagala za svojega kandidata Salvatoreja Porra, ki ga je podprla celotna levosredinska opozicija. In prav malo je manjkalo, da ni opoziciji in Sullijevi skupini uspelo postaviti večino v kot. Razmerje moči v komisiji je bilo v korist večini: 10:9. Nadloga je hotela, da si je svetnik Rovisove liste Emiliano Edera v soboto pretegnil tetivo. De-carli (Občani) ga je sicer skušal pripeljati na sejo v vozičku, a poškodba je bila prehuda. Tako je ostal Ede-ra doma, opozicija (s Sullijevo skupino) pa je ostala s svetnikom manj. Tako je bil Rescigno izvoljen z 10 glasovi, Porro jih je prejel osem. Po glasovanju je Paolo Di Tora (mešana skupina) pomenljivo izjavil: »Spet sem rešil večino.« Če bi namreč glasoval za Porra, bi bil rezultat glasovanja neodločen (9:9) in izvoljen bi bil starejši kandidat, to je Porro. Decarli je od čestitkam Re-scignu novega predsednika pozval, naj predloži seznam resolucij, ki že leto in več čakajo, da bi jih obravnavali, ker jih je prejšnja predsednica »zamrznila«. Med temi je tudi zahteva po podelitvi zaslužnega meščanstva astrofiziki Margheriti Hack, ki jo je De-carli vložil že pred časom, a za katero se Brandijeva ni zmenila. M.K. železarna - Protest Mianija Na Deželi se začne postopek za obnovo okoljskega dovoljenja Na sedežu deželnega odborništva za okolje v Ul. Giu-lia se bo danes začel postopek za obnovo integriranega okoljskega dovoljenja (it. kratica AIA), ki ga je izdala deželna uprava v zvezi z delovanjem škedenjske železarne konec decembra leta 2007. Dovoljenje je predvidevalo vrsto predpisov, ki se jih moralo vodstvo železarne držati oziroma se jim prilagoditi za nadaljnje delovanje. Zdaj bo morala t.i. storitvena konferenca v bistvu odločiti, ali okolj-sko dovoljenje obnoviti ali pa ga umakniti. Konference, ki so jo več kot dve leti s krožkom Ercole Miani na čelu zahtevale lokalne okoljevarstvene organizacije, se bodo med drugim udeležili deželni odbornik za okolje Elio de Anna, pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Dipiazza. Naravovarstveniki zdaj ugotavljajo, da se niso javni upravitelji že spet zmenili zanje. Zato bodo krožek Mia-ni, krožek Servola Respira, združenje La Tua Muggia in Koordinacija rajonskih odborov priredili demonstracijo proti železarni oz. dosedanji javni upravi. Zbirališče bo pred trgovskim centrom Il Giulia ob 9. uri, nato se bodo udeleženci manifestacije podali do deželnega odborništva za okolje. Udeležbo na manifestaciji sta napovedala tudi tržaška skupina Beppe Grillo in lista Trieste 5 stelle. Krožek Miani je poleg tega napovedal dodatno demonstracijo na Goldonijevem trgu, ki bo v prihodnjih dneh. repentabor - Skupna seja upraviteljev Sodelovanje Občina - Pokrajina Z uskladitvijo delovanja do boljših rezultatov - Ceste in promocija kraškega ozemlja Sodelovanje za uskladitev skupnega delovanja in doseganje boljših rezultatov. To je bil namen petkovega srečanja repentabrskih in pokrajinskih upraviteljev na sedežu županstva repentabrske občine na Colu. Udeležili so se ga predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik in odbornik za kmetijstvo Walter Godina, odbornik za javna dela Mauro Tommasini in odbornik za ozemlje in okolje Vittorio Zollia ter tehnika, arhitekt William Starc in inženir Giulio Ossich na pokrajinski strani ter župan Marko Pisani, podžupan Casimiro Cibi, od-bornica za kulturo Roberta Škabar, odbornik za kmetijstvo in urbanistiko Andrej Škabar ter vodja tehničnega urada Marjan Černjava. Na srečanju so pregledali dosedanje delo, ki ga je pokrajina opravila na repentabrskem občinskem območju. Govor je bil o košnji trave in čiščenju cest ter popravilu obcestnih zidkov, prav tako pa tudi o skupni promociji kraškega ozemlja, pri čemer igra pokrajina pomembno vlogo. Srečanje je potrdilo pomembno povezovanje med javnima upravama, ki ga je nastavila predsednica pokrajine Bassa Poropat takoj po izvolitvi. Ta povezava je postala konkretna, obe upravi sta ponovno pritrdili, da sta dogovarjanje in sodelovanje prava pot do boljših rezultatov. / TRST Torek, 15. junija 2010 7 bazovica - SKD Lipa s prireditvijo Pesem na M'zarju S petjem in plesom so se poslovili od sezone Otroci OŠ Trubar-Kajuh, otroški zbor Slomšek, MePZ Lipa in folklorna skupina Brkini Zaključni večer vsakoletne prireditve SKD Lipa v Bazovici Pesem na M'zarju je v petek združil vaščane in jih ob prijetnem poletnem večeru privabil na trg, kjer so ob petju in plesu nazdravili koncu sezone. Program je zaobjel dejavnost društva in šole - kot prvi so nastopili namreč otroci osnovne šole Trubar-Kajuh. Vzgojiteljica Karmen Kozma je z njimi pripravila zajeten vokalnoinstrumentalni program, da so se s petjem in igranjem na kljunaste flavte potrudili pri izvedbi otroških pesmic, katerim so dodali nekaj bolj eksotičnih utrinkov in še Straussov valček za konec. Med nepogrešljivimi oblikovalci društvenega dogajanja v Bazovici je otroški zbor A.M.Slomšek, ki je nastopil s petjem mlajše, starejše in združenih starostnih skupin pod vodstvom Zdenke Kavčič Križmančič. Otroci so predstavili nekaj Kolarjevih pesmic, mladinska skupina pa je oblikovala sproščeno vzdušje poletnega večera z izborom ponarodelih in narodnih pesmi ob spremljavi klavirja in harmonike. Domačnost je obarvala tudi nastop mešanega zbora Lipa, za katerega je zborovodkinja Tamara Ražem izbrala priljubljeno Venturinijevo Pohojena travca, a tudi tržaški klasik kot je Carnielova Marinaresca, nakar so pevci igrivo sklenili svoj program s posnemanjem glasbil v orkestru. Vaška prireditev je bila tudi priložnost, da so organizatorji simbolično ovrednotili dolgoletno, prostovoljno priza- Na večeru so otroci oblikovali lep del programa kroma devanje članice društva Dore Križmančič, ki je prejela posebno priznanje za trud in sodelovanje tudi pri posodobitvi društvene dejavnosti. Gost večera je bila folklorna skupina Brkini, predvsem zaradi neposredne povezave z Bazovico, kjer živi gospa Slavka Ce-tin Čufar, avtorica knjige o nekdanjem življenju in običajih Brkinske stezice. Gospa Slavka je namreč rojena v Brkinih, poročena pa v Bazovici, kjer so se njeni spomini na rodni kraj prelili na papir, saj je s pripovedmi in pesmimi napolnila okrog dvajset zvezkov. Ustanovitev folklorne skupine Brkini je postala zanjo spodbuda, da so se zapisi spremenili v knjigo. V sproščenem klepetu na slamnatih balah, s katerimi so organizatorji večera pričarali kmečko okolje, sta se članica skupine in avtorica knjige pogovarjali v narečju o vsebinah publikacije. Njun pogovor je dopolnilo tudi branje poezije o otroških spominih in zgodbe o prepiru med zakoncema, sama avtorica pa je naposled podala še dve dodatni pripovedi kot prikaz preprostih anekdot, šaljivih, predvsem pa resničnih zgodb, ki sestavljajo zbirko. Člani v nošah so nastopili z živahnim programom, ki se je pričel s »kmečko melodijo« dia-tonične harmonike ob spremljavi nekonvencionalnih glasbil kot so lahko žaga, buča, grablje, kosa ali pribor. Za konec pa so nasmejani pari zaplesali na trgu, kjer so mize pod lipami že vabile vse prisotne na nepogrešljivo druženje. (ROP) tržaška knjigarna - Literarni aperitivi Zadnji aperitiv z ljubeznijo v ...želodcu Špageti, ki jih futuristi niso marali, golaž, sladice in vodka, ki je v ruski književnosti vselej prisotna, predvsem pa ljubezen so bili protagonisti na zadnjem iz niza Literarnih aperitivov, ki se je zaključil v soboto v Tržaški knjigarni (f. KROMA). Na zadnjem srečanju knjižnega sejma je bil govor o ... ljubezni, ki gre skozi želodec, nato pa so predvajali kratek animirani film Dušana Kastelica po pesmi Iztoka Mlakarja Čikorja an kafe. Založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska ter TK so za zadnji večer namreč pripravili okusne poezije, slastne odlomke iz proze, aperitiv in nato kulinarično presenečenje, namenjeno vsem udeležencem srečanja. Poleg virtualne so tokrat ponudili tudi »konkretno hrano«. Pred branjem nekaterih odlomkov znanih del, za katerega so poskrbele Martina Kafol, Nadja Roncelli in Alina Carli je Martina Kafol poudarila, da so z letošnjim Literarnim aperitivom nadgradili lanskega. Na vsakem srečanju se je nekaj dogajalo, je povedala in spomnila na prvega od desetih srečanj, ki je bilo 3. junija posvečeno ljubezni. Na podoben način so hoteli vrsto aperitivov tudi zaključiti, spodbuda za to pa je bil Kasteličev animirani film Čikorja an' kafe. Film je nastal, kot rečeno, po istoimenski pesmi Iztoka Mlakarja, rdeča nit zgodbe pa je drobna prevara. Žena je namreč možu vse življenje kuhala poceni kavni nadomestek namesto prave kave. Mož, ki je bil navidezno grobijan in ljudomrznež, prevare ni opazil, čeprav so zanjo vedeli vsi. Zanj je tista brozga imela boljši okus od najboljše kave, kot to sam tudi sam izpove, morda prepozno, svojim vnukom. Film, ki je nastal leta 2008, je prejel nagrado za najboljši animirani film na 11. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, uspešno pa so ga predstavili na več kot 30 festivalih širom po svetu. Več informacij o filmu nudijo na spletni strani http://www.bugbrain.com/chicory/. (ag) tržaška občinska policija - V letu 2009 Obravnavali 2300 nesreč, prejeli več kot 31.000 klicev Obračun poveljnika Abbateja in odbornika Sbriglie - Drevi slovesna 148-letnica Tržaška občinska policija, ki bo drevi ob 19. uri na slovesnosti pred gradom sv. Justa praznovala 148 let obstoja, je v letu 2009 obravnavala več kot 2300 prometnih nesreč, enajst smrtnih. »Lani smo imeli več nesreč, predvsem najhujših, zaradi česar smo uvedli informativno kampanjo, ki je bila, upam, uspešna. V začetku tega leta je bil trend pozitiven, zabeležili smo dve smrtni nesreči, statistika pa se je v teh dneh žal poslabšala.« Tako je podatke o prometnih nesrečah komentiral poveljnik občinske policije Sergio Abbate. Pristojni tržaški občinski odbornik Enrico Sbriglia je na novinarski konferenci na sedežu občinske policije v Ulici Genova podčrtal, da so v Italiji v teku postopne spremembe: »Mestni redarji so postali občinski policisti, zdaj pa lokalni policisti. Ne gre samo za spremembo imena, temveč za povečane pristojnosti v duhu federalizma,« je razložil odbornik, ki pa meni, da v nekaterih mestih pretiravajo, saj lokalna policija ni alternativa državnim varnostnim organom, ki niso na-domestljivi. Sbriglia je še poudaril, da občani prepogosto istovetijo mestne redarje z globami, medtem ko se le-ti ukvarjajo tudi z varstvom okolja, preiskavami v gradbenem (lani 997 ogledov) in trgovskem sektorju (lani 1200 kontrol v javnih lokalih) ipd. Operativno komunikacijski center (OKC) tržaške občinske policije je v letu 2009 prejel skoraj 32 tisoč klicev, najbolj pogosto so občani opozarjali na posledice neviht (npr. padanje ometa), ovire v prometu, hrup in živali v teža- vah. Abbate je poudaril, da je bil tržaški OKC prvi v Italiji, ki se je neposredno povezal s kvesturo in karabi-njerji, tržaška občinska policija pa je edina s častno zlato medaljo. (af) ul. baiamonti V nedeljo nova žrtev V statistične podatke o smrtnih prometnih nesrečah se je v nedeljo žal vpisala nova žrtev, četrta letos in druga v štirih dneh. V trčenju v križišču med ulicama Svevo in Baia-monti je v nedeljo popoldne izgubil življenje 52-letni Ljubiša Golubovic, srbski priseljenec s stalnim bivališčem v Ulici Gat-teri v Trstu. S svojim skuterjem je trčil v manjši avtomobil, zgrmel na tla in kljub tri četrt ure trajajočih poskusih oživljanja umrl. Sodni zdravnik je ugotovil, da so bile za Golubovica usodne poškodbe prsnega koša in notranjih organov. 47-letno gospo, ki je sedela za svojim možem na skuterju, so poškodovano prepeljali v bolnišnico. Tržaška občinska policija je svoje ugotovitve posredovala državnemu tožilstvu, ki bo uvedlo preiskavo o vzrokih nesreče. opčine - Na Proseški cesti Novi prostori za sindikat upokojencev in društvo VOLOP V središču Opčin bodo odslej javnosti na razpolago novi prostori, v katerih sta pred kratkim našla svoja sedeža sindikat upokojencev UIL Pensionati in domače društvo za prostovoljno delo VOLOP. Prostore na Proseški cesti, in sicer na dvoriščni ploščadi nedaleč od pekarne Sosič, so slovesno predali namenu pretekli četrtek (10. junija) ob prisotnosti tržaškega občinskega odbornika za socialo Carla Grillija, vsedržavnega tajnika sindikata UIL Pensionati Ago-stina Siciliana ter predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Marka Milkoviča. Na slovesnosti je poleg predstavnikov društva in sindikata spregovoril še občinski svetnik Giuseppe Collotti, spored pa so glasbeno obogatili učenci italijanske osnovne šole Carlo Lona z Opčin. Društvo za prostovoljno delo VOLOP je nastalo leta 2000 na pobudo peščice članov, ki so ga v naslednjem desetletju uspešno razvijali dalje. Njegovo delovanje je izredno pomembno, saj pomaga predvsem šibkejšim družbenim slojem in ostarelim, ki so v vsakdanjem utripu Opčin potisnjeni ob rob dogajanja. Prisotnim je v imenu društva spregovorila Katerina Mesaric Dubs, pristojni odbornik Grilli pa je v svojem posegu podčrtal predvsem nezamenljivo vlogo starejših, ki jih današnja družba prevečkrat potiska ob rob, tako da se čutijo precej osamljene, čeprav imajo veliko znanja in izkušenj, ki bi jih zmogli posredovati dalje, predvsem mladim. Proti osamljenosti ne obstajajo zdravila, saj teh niti ne potrebujemo, je dejal Grilli, ki si je zaželel, da bi odslej sedež sindikata upokojencev UIL postal predvsem kraj, kjer bi se tkale družbene in človeške vezi. Predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič pa je podčrtal predvsem doprinos celotne krajevne skupnosti k temu, da sta ustanovi dobili nov, primernejši sedež, s tem v zvezi pa je omenil tudi prizadevanja občinskega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba. Spored otvoritvene slovesnosti se je zaključil z blagoslovitvijo novih prostorov društva VOLOP in sindikata upokojencev UIL, ki jo je opravil domači župnik Franc Po-hajač. V uradu bo odslej na razpolago manjša knjižnica, last sindikata, članice društva VOLOP pa so za to priložnost pripravile retrospektivno razstavo društvenega delovanja. Primož Sturman Nova socialna agencija za stanovanjske zadeve Socialna služba okraja 1.3 nudi od letošnjega aprila novo storitev za stanovanjske potrebe prebivalcev občin Milje in Dolina - socialno agencijo za stanovanjske zadeve Prontocasa. Agencija Prontocasa sprejema javnost trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in torkih od 15. do 17. ure v Ul. Dante 42 v Miljah in ob torkih od 11. do 12. ure na sedežu dolinske občine. Storitev upravlja zadruga Lybra in zadeva nudenje socialnega posredovanja pri stanovanjskih zadevah in mikro posojilih; namenjena je osebam, ki na javnem in zasebnem nepremičninskem trgu niso našle ustrezne rešitve za svoje namestitvene potrebe. Najemni trg je namreč poln ovir, posebno v zvezi z višino najemnine in dostopnostjo prostorov. Na zadevnem območju je največja težava pomanjkanje razpoložljivih nastanitev: ponudbe območnih nepremičninskih agencij zadevajo v bistvu samo nakup, najemnine pa so zelo visoke in hudo obremenjujejo družinski dohodek, včasih celo do 40-50%. Omenjena situacija najemninskega trga nikakor ne spodbuja mobilnosti v obravnavanem območju in povzroča težave predvsem šibkejšim kategorijam, na primer mladim (samim ali z družino), ki bi si radi ustvarili samostojno družino, ločenim staršem, starejšim in osebam s posebnimi potrebami ter osebam oz. družinam, ki jim zaradi nepredvidenih okoliščin preti socialna izključenost (izguba stanovanja zaradi deložacije, začasne izgube delovnega mesta ipd.). Takim situacijam želi kljubovati storitev socialne agencije, ki bo torej nudila pomoč oz. spremljanje pri iskanju primerne nastanitve, širila informacije med najemniki in najemodajalci o pravilni uporabi veljavnih predpisov v zvezi z najemom ter dajala brezobrestna mikro posojila za kritje začetnih stroškov iz najemne pogodbe. Najem mikro posojil ureja pravilnik, ki določa pogoje za koriščenje te pomoči, izplačevanje posojila in obrokov. Jutri bodo socialno agencijo Prontocasa tudi uradno predstavili in sicer ob 17. uri v dvorani Millo (Trg Republike) v Miljah. 8 Torek, 15. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO dolina - Drugi Junijski večer Prijeten pevski večer pri Slavčevih »na Suhorjh« »Kar bomo nocoj doživeli je tradicija, ki traja že vrsto let. Lepo število vašča-nov, pa ne samo, se je zbralo na vaškem dvorišču, da bi prisluhnilo domačemu zboru V. Vodnik in ob prijetnem druženju spoznavalo nove sovaščane, tudi slovensko ne-govoreče, ter jim predstavilo svojo vas«. S temi besedami je predsednica dolinskega društva Klara Vodopivec pozdravila udeležence drugega Junijskega večera v bre-žanski vasici. Pred občinstvo je nato stopila odbornica Ana Blaževič, ki je v vlogi napovedovalke predstavila in vodila celoten večer. Kot veleva tradicija, je bil sled- nji zasnovan tako, da je prisotne popeljal v odkrivanje bogastva različnih dolinskih predelov - občinstvo se je letos zbralo na domačiji Slavec »na Suhorjh«. Vaški predel Suhorje ni posebej omenjen v dolinskih arhivih, morda zato, ker je ta zaselek ločila od vasi pokrajinska cesta, ki pelje v Prebeneg in je bila zgrajena leta 1936. In vendar je Suhorje pomemben predel. Tu stanujeta kar dva bivša občinska župana, Dušan Lovriha in Boris Pangerc, ki sta vodila občino kar 36 let povojnega obdobja. Hišni gospodar Oskar Slavec je srenjski župan že več kot tride- boljunec - V občinski knjižnici F. Prešerna Razstava Brška noša -o ljudski noši in izdelavi V Boljuncu bodo v četrtek odprli zanimivo zasnovano razstavo Brška noša - o ljudski noši, ki se je nosila v Bregu in v sosednih krajih Bržanije. Glavni poudarek bo namreč na izdelavi noše same, kar je bilo in je še vedno zelo zahtevno opravilo, za katerega je potrebno veliko spretnosti in nemalo znanja, danes žal marsikdaj že dokaj pozabljenega. Razstava sodi v poseben projekt Zlate roke, ki že v naslovu ponazarja dragocenost končnega izdelka in marljivost ter požrtvovalnost izdelovalk, ki se težke naloge niso prestrašile ne nekoč ne danes, kajti še vedno je živa neusahljiva želja po noši, kakršno so nosile babice in prababice, kar je ponosen in obenem radosten znak pripadnosti določeni skupnosti in ozemlju ter navezanosti na njuno preteklost. Glede na osnovni poudarek razstave, ki bo v občinski knjižnici kulturnega centra Franceta Prešerna, bodo razstavljene zlasti noše, ki so bile izdelane v zadnjih letih na podlagi originalov, ki jih družine ohranjajo iz roda v rod. Razstavljene bodo nalašč tako, da bo gledalcem jasno razviden potek izdelovanja - dele bo mogoče videti na različnih stopnjah izdelave - seveda pa bodo na ogled tudi popolnoma dokončane noše. Razstava spada v obširnejši projekt odborništva za kulturo Občine Dolina v sodelovanju s kulturnim društvom Franceta Prešerna iz Boljunca in Tržaške folklorne skupine Stu ledi ter z Občino Hrpelje-Kozina: namen projekta je ovrednotenje poznavanja skupne ljudske de- diščine pokrajine, ki se na severozahodu začenja z vasmi v dolinski občini ter nadaljuje prek Ospa in Črnega Kala vse do Brezovice in Podpe-či, za katere se je na ozemlju Italije udomačilo ime Breg, na ozemlju Slovenije pa Bržanija. Poleg razstave so okvirno predvidene še druge pobude, kot je na primer priprava DVD-eja in po možnosti tudi okrogla miza z izvedenci o ljudski noši. Odprtje razstave, ki jo Občina Dolina prireja v sodelovanju z Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Občino Hrpelje-Kozina, bo v četrtek, 17. junija, ob 20.30, ko bo nastopila Ženska pevska skupina Stu ledi. Razstavo si bo mogoče ogledati do 23. junija, in sicer vsak dan od 18. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa tudi od 10. do 13. ure. (bov) Pevcem so se pridružili tudi boljunski tamburaši kroma set let. Od tu je doma tudi predsednica našega društva Klara Vodopivec in predsednik pevskega zbora Vojteh Lavriha. Da žu-panj in županov dolinske Majence sploh ne naštevamo! Tik nad Suhorjem je skalnata Dagla. Gre za zasuto votlino, ki se je vdrla pred približno 70 tisoč leti. Čisto blizu nje je Moganjevec, vaško jedro stare Doline pred letom 1000. Danes je znan po svojih izvirih. Žlahtnega petja seveda ni manjkalo. Najprej se je občinstvu predstavila pevska skupina Lipa, ki jo vodi Anastazija Purič. Za petkov večer so pripravili program dalmatinskih pesmi, dobršen del katerih so izvedli ob spremljavi tamburaškega ansambla društva France Prešeren iz Boljunca. Drugi del koncerta, vedno pod taktirko Anastazije Purič, je oblikoval domači moški pevski zbor Valentin Vodnik. Pevci se trenutno posvečajo zahtevnemu projektu, in sicer snemanju lastne zgoščenke, ki bo vsebovala skladbe primorskih skladateljev. Večina pesmi, ki jih je zbor ponudil poslušalcem, spada ravno v ta sklop. Pred zaključnimi utrinki se je predsednica krajevnega kluba zahvalila družini Slavec za gostoljubnost, za sprejem in domačo kapljico. Zahvalila se je seveda tudi ženskam, ki so poskrbele, da so se prisotni okrepčali ob zakuski, in se jim oddolžila s priložnostnim cvetom. Na koncu so se dolinskim izvajalcem pridružili še bazovski pevci in skupno zapeli Temno noč v priredbi nepozabnega domačina Ignacija Ote in Zdravico v priredbi Ubalda Vrabca. Predzadnji Junijski večer je na programu v petek, 18. junija, ko se bo pri cerkvici Sv. Martina predstavil godalni orkester Glasbene šole Škofja Loka. (beto) skd slavec Praznični koncert ob koncu sezone V petek, 28. maja, je SKD Slavec iz Ricmanj priredil zanimiv celovečerni koncert. V galeriji Babna hiša sta nastopila MePZ Fran Ven-turini od Domja in ZMPZ Slavec -Slovenec iz Ricmanj in Boršta. Koncert je želel biti v prvi vrsti družabnost oziroma manjši praznik ob zaključku letošnje bogate društvene sezone. MePZ Fran Venturini je nastal na začetku sezone 1995-96 in deluje v sklopu istoimenskega društva pri Domju. Od septembra 2005 ga vodi Cinzia Sancin. Zbor nastopa pretežno v domačih krajih, preizkusil pa se je tudi na avstrijskem Koroškem, v Slovenski Istri, Furlaniji in San Ma-rinu. ZMPZ Slavec - Slovenec je nastal leta 1987, ko sta zbora Slavec iz Ricmanj ter Slovenec iz Boršta združila moči zaradi pomanjkanja pevcev. Že dvajset let ga vodi Danjel Grbec. Zbor je prisoten na vseh prireditvah in proslavah v domačem kraju. Redno nastopa na reviji Primorska poje in na božični reviji Na-tivitas. Poleg tega je izpeljal tudi veliko zanimivih projektov, kot so sodelovanje z dramsko skupino Slovenec na glasbenih veseloigrah in sodelovanje z ansamblom Nomos pri izvedbi krstnih skladb Kraška vas in Spomini v spomin na pesnika in pokojnega župnika iz Boršta Alberta Miklavca. Zbora sta že dvakrat sodelovala na skupnih nastopih, in sicer s skupnim božičnim koncertom z izvedbo kantate Božični sijaj ter lani na božičnem koncertu, ki ga je izoblikoval Aljoša Tavčar, skupaj s Pihalnim orkestrom Ricmanje in solo pevci. MePZ Fran Venturini in ZMPZ Slavec - Slovenec sta tokrat predstavila bogat program. Vsak se je preizkusil v različnih vrstah skladb, kajti repertoar enih in drugih si je včasih soroden, včasih pa povsem različen. MePZ Fran Venturini je predstavil tehnično kar zahtevne skladbe, dve od katerih je podpisal Marco Podda, ki jih je posvetil ravno zboru. ZMPZ Slavec - Slovenec je v svoj program seveda vključil dve pesmi avtorja Alda Kumarja, dolgoletnega zborovodje v Ricmanjah, ki je pred Danjelom Grbcem vodil tudi združeni zbor. Za konec pa sta zbora zapela še Vrabčevo Zdravlji-co, ki je v ricmanjski galeriji s tako lepim številom pevcem zazvenela res očarljivo. zlato zrno - Sklad Sergij Tončič Letošnjo nagrado bodo podelili v petek Nagrada zlato zrno je namenjena mladim slovenskim ustvarjalcem iz dežele FJK in jo podeljuje že tretje leto Sklad Sergij Tončič v Trstu. Izpostavlja umetniške dosežke in osebnosti do 35-ega leta starosti, ki so v obdobju zadnjih dveh let prispevali k prepoznavnosti in samozavedanju našega kulturnega okolja. Naj spomnimo na dosedanja prejemnika zlatega zrna: leta 2008 je nagrado prejel filmski režiser Martin Turk, lani pa je kocko prejel likovni umetnik Ivan Žerjal. Žirija, ki jo sestavljajo Aleš Dok-torič, Rosana Paliaga, Klavdij Palčič, Marko Sosič in Marko Kravos je na osnovi večjega števila utemeljenih predlogov odbrala štiri letošnje nominirance s področja filma, književnosti in glasbe. Ti so: Jurij Gruden, Matjaž Klemše, Andrejka Možina, Igor Zobin. Ob svojem odgovornem delu je žirija zaznala ustvarjalne drže in izbire posameznikov, ki izpričujejo nekonven-cionalnost in prenovitveni zagon na posameznih ustvarjalnih poljih, obenem pa izvirno žarčijo specifiko domačega človeškega okolja. Z njimi se Slovenci v Ita- liji predstavljamo širši javnosti doma in na tujem, z njimi rase naša prepoznavnost, pa tudi naše zaupanje, da je v svetu vse bolj manipuliranih množic tem bolj dragocen posameznik, ki se zaveda svojih tal prav zato, da bi presegel drob-njakarsko ozkosrčnost povprečnikov v v lastni sredini s poletom domišljije, z ne-pomirljivim dvomom v vsakdanjo danost, z iskanjem skladja z univerzalnimi vrednotami. Tončičev sklad razglaša štiri imena in z utemeljitvami podprto izbiro v ožji izbor za prestižno kocko z zlatim zrnom: že sama nominacija jim prinaša listino s priznanjem in denarno nagrado 500 evrov. Nagrajenec pa prejme 2000 evrov. Potrebno je izpostaviti tudi pozornost, ki jo spodbujanju umetniške ustvarjalnosti z Zlatem zrnom izkazujejo bančni zavodi Zadružna kraška banka, Banka Koper in goriška KB 1909. Letošnji nominiranci ter njihovo ustvarjalno delo bodo predstavljeni na slovesnosti, na kateri bodo razglasili tudi letošnjega nagrajenca. Slovesna podelitev bo v Narodnem domu v Trstu v petek, 18. junija, ob 17.30. Včeraj danes Danes, TOREK, 15. junija 2010 VID Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 -Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 8.28 in zatone ob 23.21 Jutri, SREDA, 16. junija 2010 BENO VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,4 stopinje C, zračni tlak 1013,7 mb ustaljen, veter 13 km na uro zahodnik, vlaga 63-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,6 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. junija 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »Sex and the city 2«. ARISTON - 18.45, 21.00 »II tempo che ci rimane«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »The hole 3D«; 16.10, 18.05, 20.00, 22.00 »L'acchiappadenti«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Saw VI«; 16.00, 18.05, 20.10 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15 »U2 3D«; 16.00, 18.45, 21.30 »Sex and the city 2«; 22.15 »The Road«; 16.30, 20.00, 22.10 »Prince of Persia - La sabbia del tempo«; 16.05 »The Final Destination 3D«; 17.40, 22.00 »Robin Hood«. FELLINI - 17.00, 20.30 »La nostra vita«; 18.40, 22.10 »The last station«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.20, 20.20, 22.15 »Bright star«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La papessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.20 »Humpday, un mercoledi da sballo«; 18.05, 22.00 »La regina dei castelli di carta«. KOPER - KOLOSEJ - 21.45 »Triaža«; 19.10, 21.40 »Iron man 2«; 16.00, 19.00, 22.00 »Seks v mestu 2«; 15.00, 17.00 »Shrek za vedno 3D«; 13.15, 17.30 »Perzijski princ: Sipine časa«; 15.30, 19.45 »Shrek za vedno (podnapisi)«. KOPER - PLANET TUŠ 20.30 »Robin Ho-od«; 21.20 »Rezervni načrt«; 15.50, 16.20, 18.10, 18.40, 21.00 »Shrek za vedno - 3D«; 20.50 »Perzijski princ: Sipine časa«; 16.40, 19.00 »Shrek za vedno - sin-hro.«; 18.30 »Shrek za vedno - podnasl.«; 15.05, 17.05, 18.05, 20.10, 21.05 »Sex v mestu 2«; 16.10 »Krvava grofica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Prince of Persia - Le sabbie del tempo«; Dvorana2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The hole 3D«; Dvorana 3: 16.30, 22.20 »Saw VI«; 18.00, 20.10 »Robin Hood«; Dvorana4: 16.30, 18.20 »Tata Matilda e il grande botto«; 20.15, 22.15 »The road«. SUPER - Film je prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.40 »Sex and the city 2«; Dvorana 2: 18.10, 20.15, 22.15 »The hole 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La papessa«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.00 »The road«. / TRST Torek, 15. junija 2010 9 NOGOMETNEMU KLUBU KRAS ob zgodovinskem napredovanju v D-ligo iskreno čestita AŠD Primorec. Na občino Zgonik je Abraham prišel, da novo osebno izkaznico bi imel. Urno CVETKA je v urad skočila in prav ona je tokratna »žrtev« bila. Danes v veliki in veseli družbi praznuje, čestitkam, z najlepšimi željami, se druščina občine Zgonik pridružuje. Vse najboljše, draga Cvetka! Prišel je dan, da v Cerovlje prikorakal je Abraham. CVETKA nazdravi kozarček ali pa dva in praznuj veselo, kar se da. To ti želi Klapa vsa. Ob rojstvu male GAIEpošiljamo iskrene čestitke mami Sari in očku Da-nielu: Maja, Sergio, Patrik, Michela, Tatjana in Dušan. Občina Repentabor čestita nogometnemu klubu KRAS ob zgodovinskem napredovanju v D Ligo H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest: za tabor, »Krpanova kobila« oz. »Mizica, pogrni se«! od 4. do 9. julija, »Morska zvezda« od 11. do 16. julija, »Čarobni napoj« od 18. do 23. julija, »Z vetrom« od 25. do 30. julija. Prijave sprejemamo do 26. junija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: zsci-rilmetod@gmail.com. M Izleti OBČINA DOLINA - Odborništvo za Socialno službo, organizira od 6. do 13. septembra, letovanje v Rimini za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje bo potekalo v Ana-grafskem uradu do petka, 18. junija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15, ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Na podlagi sklepa občinskega odbora št. 226/g z dne 7.12.2005 se stroški letovanja določajo na podlagi dohodkov. Prošnji je treba priložiti sledečo dokumentacijo: kopija davčnih dohodkov za leto 2009 (730/2010 ali UNI-C0/2010 ali CUD/2010). Izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na ustreznem obrazcu, ki ga pripravi Občina. Vpis bo veljaven samo, ko bo predložena vsa zgoraj navedena dokumentacija. SK DEVIN prireja tridnevni izlet v Bovec od 25. do 27. junija. Na programu so pohodi v bližnjo okolico, rafting po Soči, vzpon do koče pri prnskem jezeru. Informacije in vpisovanja na in-fo@skdevin.it ali na 340-2232538 do srede, 23. junija. 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja v sodelovanju s Pokrajino Trst, ZSKD in Zahodnokraškim rajonskim svetom niz večerov »Zaigrajmo skupaj na Proseku«. V sredo, 16. junija, ob 20.30 koncert Godbenega društva Prosek, v soboto, 19. junija, ob 20.30 »Puhački orkestar Rozga« (Zagreb). Večeri bodo na sedežu Zahodnokra-škega rajonskega sveta. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na potopisno predavanje Biserke Cesar: »Uganda, moj afri- ški biser«, v sredo, 16. junija, ob 20. uri. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2010 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah ob 21. uri: v četrtek, 17. junija, »Javier Conde« (kitara, flamenco), v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2010; v četrtek, 24. junija, gledališka predstava M.Tomšič: »Bužec on, bužca jaz« (igra Saša Pavček, režija Boris Cavazza); v četrtek, 1. julija, »Policijski orkester Slovenije«, dir. Aleš Makovac; v četrtek, 8. julija, Club Sunshine Palmanova »Večer orientalskih plesov«; v četrtek, 15. julija, celovečerni film »Invictus« (režija Clint Eastwood, igra Morgan Freeman); v četrtek, 22. julija, »Pup-kin Kabarett«. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. SKD VESNA v sklopu »Kriškega tedna« vabi v četrtek, 17. junija, ob 20.30 v Agriturizem Bibc na koncert »Pesem pod zvezdami«, nastopata MPZ Vesna, dirigent Rado Milič ter MPZ Lopar, dirigent Vladislav Korošec. V petek, 18. junija, v dom Alberta Sirka: ob 21.30 »Tisoč in ena noč«, večer orientalskih plesov z društvom Il tempio della luna, vodi Yasmin Anu-by. V sredo, 23. junija, v dom Alberta Sirka: ob 20.30 »Medvedek Pu«, nastopa Dramska skupina Radijskega odra, avtor AA. Milne - Lučka Susič, režija Lučka Susič, sledi svetoivanski kres pri procesiji. V primeru slabega vremena bodo prireditve v dvorani Kulturnega doma Alberta Sirka. AŠZ JADRAN vabi člane na občni zbor, ki bo v petek, 18. junija, ob 18.00 uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, blagajniško, volitve, razno. SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 18. junija, ob 21. uri v cerkvico sv. Martina v Dolini, na koncert godalnega orkestra glasbene šole »Škofja Loka«. ZLATO ZRNO 2010 - Predstavitev no-minirancev Jurija Grudna, Matjaža Klemšeta, Andrejke Možina, Igorja Zobina in slovesna razglasitev dobitnika velike nagrade bo v Narodnem domu v Trstu v petek, 18. junija, ob 17.30. Mlada umetnost vzburja čute, obuja upe. Zbližajte se z njo. Tonči-čev sklad v Trstu. DRUŠTVO »VAŠKA SKUPNOST PRAPROT« organizira 19. in 20. ter 22. junija, 36 šagro v Praprotu. V soboto, 19. junija: tekma v briškoli, ex-tempore, ples z ansamblom »Kraški Muzikan-tje«. V nedeljo, 20. junija: tekma v skrlah za »13. Memorial Radovan Do-ljak«, kolesarska tekma »4. Memorial Bruno Škerk« (v organizaciji s ŠK Devin), tekma v košnji, nastop plesne skupine »AŠKD Kremenjak« in pevske, glasbene, plesne skupine »SKD Vigred«, ples z ansamblom »Kraški kvintet in Braco Koren«. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE Krožek 1. maj vabi v soboto, 19. in v nedeljo, 20. junija, v Ljudski dom v Pod-lonjerju na »Praznik komunističnega tiska«. V soboto, ob 18. uri razprava »Ženske in delo« v organizaciji skupine »Ženske se soočajo«, sledi ples. Na prazniku bodo občani lahko podpisali peticijo proti privatizaciji vode. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na že tradicionalno pevsko revijo »Višarje pojejo«. V višarski cerkvici bodo v nedeljo, 20. junija, ob 13. uri, nastopili Komorni zbor Iskra iz Bovca (SLO), Mešani pevski zbor Bilka iz Bilčovsa (A) in Mešani pevski zbor sv. Jerneja z Opčin (I). KONCERT ZA EMERGENCY: v torek, 22. junija, od 18. ure dalje na prireditvenem prostoru v Praprotu. Nastopajo: Mladinska glasbena skupina Vigred, The Devils Band, Kraški mu-zikanti, Alter Ego, The Bifolc, Tiresia's Folk Bunch, Just Burning in Grinders. Organizatorji koncerta: Vaška skupnost Praprot, SKD Vigred, Mladinski krožek Prosek-Kontovel in Mladinski krožek Igo Gruden. su. Poklicati v večernih urah na tel. št.: 040-225968. IŠČEM DELO za nego in oskrbo starejših ljudi full-time. Pokličite na tel. št. 335-6445419 ali 00386-31-327077. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim sivo belo muco z dolgo dlako. Tel. 3395472406. NAŠLI SMO KLJUČE avtomobila v bližini gledališča France Prešeren v Bo-ljuncu. Tel. št. 340-6116866. NUJNO IŠČEM stanovanje v najem primerno za eno osebo na Krasu ali v bližini za ugodno ceno. Tel. 3407632000. ODDAM dve mucki, samčka in samičko. Tel. 040-200912. PODARIM dve ljubki črni mucki - najraje, da ostaneta skupaj. Tel. št.: 3491081249. POŠTENA GOSPA IŠČE DELO enkrat na teden kot čistilka, pomaga tudi pri likanju. Tel. 327-9969360. PRODAM železna vrata (280x80) in dve gumi za avto znamke haka-sipe (205/50) R16-87H rotation. Tel. 040814212. PRODAM železne stopnice, višina 270 cm, širina 60 cm. Tel. 340-5796846. HH Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino, ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. OSMICA »PRI NADLIŠKOVIH« je odprta na Katinari. Margaret in Boris Mihalič z družino se bomo veselili vsakega obiska. Tel. 335-6067594. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5, tel. št. 040-229270. Vabljeni! PRI ŽUPANOVIH je odprta osmica, Medja vas št. 1. Tel. št.: 040-208166. TERČONOVI v Mavhinjah 42 smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino ter nudimo domač prigrizek. Vljudno vabljeni. Tel. 040 - 299450. V LONJERJU je odprla osmico družina Coretti. Toplo vabljeni. Tel. št.: 3336143725. V REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico. V SALEŽU n'puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! Tel. št.: 0402296099. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. Prispevki V spomin na drago Angelino Carli -Cossutta darujeta Anita in Sergio Saule 50,00 evrov za Sklad Ota-Luchet-ta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na drago Angelino Carli -Cossutta darujejo Janko, Marta in Vilma 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojno Angelino Cos-sutta darujeta Robert i Tamara San-tini 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago mamo Ljudmilo Pu-rič darujeta sinova z družinama 80,00 evrov za cerkev na Repentabru. Namesto cvetja na grob Ljudmile Pu-rič darujejo: družina Calzi (Repe 43) 20,00 evrov ter Bruno in Verica (Repen 29) 10,00 evrov za cerkev na Re-pentabru. V spomin na gospo Marijo Blasina por. Tavčar darujeta Giordano in Silva (Repen 164) 20,00 evrov za cerkev na Re-pentabru. V spomin na drago Marijo Pisani darujeta Marija in Neva Ferluga 20,00 evrov za Marijino kapelico pri Laj-nerjih. Namesto cvetja na grob Angeline Kralj - Košuta darujejo svakinja Dana ter nečaki Edi in Maja Košuta 150,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. Ob obletnici smrti Pepke Rustja daruje Gracijela 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ga-brovcu. V spomin na Milo Purič daruje Ivanka Škabar - Tavčar 20,00 evrov za OŠ Lojzeta Gradnika na Colu. B Mali oglasi □ obvestila IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška. Tel. 340-2762765. IŠČEM zemljišče za obdelavo, po možnosti z vodovodno napeljavo na Kra- GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi do konca šolskega leta na brezplačne lekcije violine. Pridi, igrali bomo v orkestru! Inštrument nudi šola. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah 0'pen Bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040299858; e-mail: info@yccupa.org; www.yccupa.org. FOTOVIDEO TS80 organizira tečaj digitalne fotografije. Delavnico vodi Mirna Viola, namenjena je začetnikom. Info na www.trst80.com ali FB Fotovideo Krožek Trst Osemdeset. Za info in vpis: 347-7937748 (Mirna) ali 329-4128363 (Marko mk. civa@inwind.it). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja Dan odprtih vrat danes, 15. junija, od 16.00 do 19.00 na sedežu GM v Ul. Montorsino 2 v Trstu. Na razpolago bodo profesorji vseh inštrumentov za poizkus oz. za informacije o pouku in raznih dejavnostih šole (otroški pevski zbor, predšolska glasbena vzgoja, balet...). Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor danes, 15. junija, ob 20.00 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Op-činah. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 28. junija do 3. julija Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo danes, 15. junija, ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vrdelska cesta 7). Informacije na mladinski@spdt.org, ali pokličite Lauro (348-7757442) in Katjo (3385953515). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo od danes, 15. junija, do petka, 2. julija, potekale v občinskem šolskem uradu (urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15. do 17. ure) predhodne prijave za uporabo občinskega šolabusa v šolskem letu 2010/11. Storitev bo nudena otrokom s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki obiskujejo eno izmed osnovnih/srednjih šol na občinskem prostoru. Obrazci za vpis so na razpolago na spletni strani občine www.sandorligo-dolina.it. Dodatne info na tel. št. 040-329240/281 (Urad za šole) ali e-pošta: scuole-sol-stvo@com-san-dorligo-della-valle.regione.fvg.it. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 15. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V petek, 25. junija, ob 18.30 pa bo nastop v Lipi pri Komnu. FOTOVIDEO TS80 sklicuje redni občni zbor v sredo, 16. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja 6. izvedbo niza prireditev »Poletni večeri pod zvezdami 2010«, ki se bo vršila od 13. do 25. julija na trgu v Nabrežini Kamnolomi pred županstvom. V sklopu prireditve se bodo lahko predstavila tudi kulturna in športna društva ter društva prostovoljcev, ki bodo tako seznanjala javnost s svojimi dejavnostmi. Zainteresirani lahko dvignejo prijavnico na Občini Devin Nabrežina (Nabrežina 102). Urnik: od pon. do petka med 9. in 12. uro, pon. in sreda od 15. do 17. ure, e-pošta: fabris@comune.duino-aurisi-na.ts.it ali canziani@comune.duino-au-risina.ts.it. Izpolnjeni obrazec mora biti oddan v zaprti kuverti na protokol Občine Devin Nabrežina do srede, 16. junija, do 12. ure. Kuverta mora biti naslovljena na: Občino Devin Nabrežina - Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, stike z javnostjo in evropske projekte, Nabrežina 102, s sledečo šifro: »Predlog za upravljanje kioskov na prireditvi Poletni večeri pod zvezdami 2010«. OBČINA ZGONIK vabi na izredno sejo občinskega sveta, ki bo v sejni dvorani na županstvu v Zgoniku v sredo, 16. junija, ob 11. uri v prvem sklicanju. Dnevni red: odobritev zapisnika seje Občinskega sveta z dne 29.04.2010, poročilo župana, priporočila in vprašanja, sprememba proračuna za finančno leto 2010, odobritev konvencije med javnimi upravami med Pokrajino Trst in Občinami pokrajine za izvajanje projekta o okoljski vzgoji 3R 2010-2012. PREDPOLETNA DELAVNICA ZA STARŠE pri Skladu Mitja Čuk v sredo, 16. ju- nija, od 17. do 19. ure. Pogovorili se bomo o komunikaciji v družini, o kritičnih dogodkih in družinskem življenjskem ciklusu. To bo priložnost za srečanje, izmenjavo izkušenj in nizanje rešitev za morebitne probleme. Vabijo vas psihologinje Antonella Celea, Jana Pečar, Valentina Ferluga in Roberta Sulčič. Na sporedu sta dve delavnici, ena v slovenščini, druga v italijanščini. Obisk je brezplačen. Poskrbeli bomo za varstvo otrok. Informacije in prijave po tel. 040212289. Vsi starši toplo vabljeni v Pro-seško ul. 131 na Opčinah. TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA Društva za negovanje tradicij TIGR Primorske, vabi na predstavitev knjige »Slovenska Istra v obrambi slovenskega jezika« v sredo, 16. junija, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. F. Fil-zi 14. Govorila bosta avtor Simon Purger in Marjan Bevk, predsednik Društva, ki je knjigo izdalo. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR TER ZADRUGA »L'ALBERO AZZURRO« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, ki je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Predvidene delavnice: 16., 23. in 30. junija: »Igrajmo z naravo«, »Igrajmo s telesom«; 18. in 25. junija: »Razgrajači«, »Izdelava instrumentov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. Nadaljevanje na naslednji strani Milan Milič (Nečkov) S hvaležnostjo se ga spominjata sinova Boris in Drago z družinama Od dragega pokojnika se bomo poslovili v četrtek, 17. junija, od 12. do 13. ure v ul. Costalunga. Sledil bo pogreb v Zgoniku ob 13.30. Salež, Prosek, 15. junija 2010 En poljubček Ilian in Ruben Žalovanju se pridružujejo Ana, Erika, Jan in Fabrizio Ob smrti Milana Miliča izreka svojcem iskreno sožalje družina Golemac 15.6.2007 15.6.2010 Norma Zudič por. Gruden (Meri) Z ljubeznijo se te spominjamo. Tvoji neutolažljivi najdražji Zgonik, 15. junija 2010 Pogrebno podjetje Alabarda 10 Torek, 15. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Nadaljevanje s prejšnje strani 13 Obvestila AŠD SK BRDINA sklicuje v četrtek, 17. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109, 15. redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: izvolitev organov zbora, predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, odobritev bilance za leto 2009 in proračuna za leto 2010, razprava,pozdrav gostov, razno. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov k vpisu za š.l. 2010/11 za balet (od 4. leta dalje) in jazz balet (od 11. leta dalje). Vpis poteka do 17. junija med 16.30 in 18.00 v Kosovelovem domu v Sežani. Info: 00386-41524-310 ali 00386-41-784-754. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE »Kiljan Ferluga« vabi na otvoritev novega sedeža v Miljah, Ul. Roma 22, v četrtek, 17. junija, ob 19. uri. Uradni pozdrav bo podal miljski župan Nerio Nesladek, zapel bo zbor Tončka Čok iz Lonjerja, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel domačin Marko Manin. KD SLOVAN s Padrič organizira v sklopu »Kresovanja 2010« v petek, 18. junija, ob 22. uri v prostorih Gozdne zadruge na Padričah 10. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev«. Vpisovanje na sedežu Gozdne zadruge na dan pohoda od 20.30 do 21.30. Zaželen pa je pred predvpis (do četrtka, 17. junija) po e-pošti (kdslo-van@gmail.com) ali po tel. 3343307443 (v večernih urah). SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 20.30 v kulturnem centru France Prešeren v Boljuncu. Vabljeni! 40-LETNIKI IZ BREGA bomo praznovali našo okroglo obletnico v petek, 25. junija, zvečer, v Dragi. Za potrditev prisotnosti in za info pokličite na tel. št. 333-3112140 (Igor) najkasneje do petka, 18. junija. AŠD POLET vabi na izredni občni zbor, ki bo v petek, 18. junija, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentaborska ul. na Opčinah. Dnevni red je naslednji: Sprememba statuta; sledi 42. redni letni občni zbor AŠD Polet, z naslednjim dnevnim redom: Poročilo upravnega odbora; poročila odgovornih za sekcije; blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora in ra-zrešnica; pozdrav gostov in razprava; izvolitev novega odbora; razno. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za komorno igro (za flavtiste, pianiste in violiniste v različnih zasedbah) do 18. junija »Igrajmo skupaj ljudske pesmi in še kaj...« Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040-418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v treh izmenah: junija: 18., 19., 20., 26., 27.; julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljan-skem zalivu; tel./fax 040-299858; in-fo@yccupa.org; www.yccupa.org. NORDIJSKA HOJA: SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Nordijska hoja je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Ohranja in izboljšuje vzdržljivost in je primerna tudi za posameznike s prekomerno telesno težo. Tečaj bo vseboval pravilne tehnike hoje, vaje za raztezanje in krepitev. Srečanje bo potekalo v petek, 18. junija, od 17. do 19. ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.45. Informacije in prijave na tel. 040220155 (Livio). RADIJSKI ODER obvešča, da se je Mala gledališka šola Matejke Peterlin začela v ponedeljek, 14. junija. Tečaj poteka vsak dan od 9. do 16. ure z vmesnim kosilom, malico pa naj prinese vsak sam. V petek, 18. junija, bo zaključni nastop. SKD F. PREŠEREN Boljunec, v sodelovanju s Fantovsko in Dekliško Boljunec, prireja tradicionalno »Šagro na Jami«. V petek, 18. junija, ob 21. uri ples s skupino »Fito gres y la dura«, animacija in skupen ples latinoameriškega ritma plesne skupine »Boom«; v soboto, 19. junija, ob 20. uri ples in zabava v gorskem vzdušju s skupino »Opice band« iz Ukev v Kanalski Dolini; v nedeljo, 20. junija, ob 19. uri nastop Folklorne Skupine »Stu Ledi« s tržaškimi in istrskimi plesi, ob 20.30 ples s skupino »Kraški muzikanti«; v ponedeljek, 21. junija, ob 20.30 nastop tržaške skupine »Mi-tiche pirie«. Vsak dan bodo delovali dobro založeni kioski. V sredo, 23. junija, praznovanje svetoivanske noči s kresom na Jami. Toplo vabljeni! ZAKLJUČNA ŠOLSKA MAŠA bo potekala v petek, 18. junija, ob 9. uri v kapeli cerkve pri Sv. Ivanu. Vhod je pod zvonikom ali s ceste, ki gre proti učiteljišču Slomšek. Vabljeni dijaki in dijakinje ter profesorji liceja Prešeren. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR IN ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletna športna tedna. Potekala bosta od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Do 18. junija je obvezen predvpis! Vpisovanje: od ponedeljka do petka, od 15. do 18. ure, v uradu ŠZ BOR na Stadionu 1. Maja. Kontakti in informacije: 040-51377 (ponedeljek - petek 15.00-18.00) ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. AŠD PRIMOREC organizira 19. in 20. junija, praznik športa na nogometnem igrišču v Trebčah. Dobro založeni kioski in glasba v živo. Med tednom se bo vršil nogometni turnir 7 proti 7. KROŽEK SKP občine Dolina bo pobiral podpise proti privatizaciji vode: v soboto, 19. junija, na trgu v Boljuncu od 9. do 12. ure; v sredo, 23. junija, od 8. do 10. ure pri socialni gostilni v Dolini, od 10. do 13. ure v obrtniški coni v Dolini ter od 19. do 21. ure pri Lipi v Prebenegu. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šc Melanie Klein in Slovenske prosvete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Obveščamo, da za termin od 12. do 30. julija smo že dosegli maksimalno število vpisanih otrok. Vpisovanje za preostale tedne je možno v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. ZSKD vabi na Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«, ki se bo odvijala v soboto, 19. junija, ob 16.30 na Stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska c. 7). Nastopajo plesne skupine AŠKD Kremenjak, SKD Tabor, SKD Škamperle, ŠZ Bor in gostje Alfa Dance Trieste, Just for grins-American country dance Trieste ter Terpsihora plesni center-Šempeter. Pobudo, ki poteka v sodelovanju s ŠZ Bor, sta omogočila Pokrajina Trst in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. ASD MLADINA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu 61. Dnevni red: izvolitev organov občnega zbora, poročila, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010, razno. DRUŽINSKA FOTOGRAFIJA - zanimajo nas družinske fotografije, ki so nastale na Tržaškem v obdobju 19501980. Gradivo bomo zbirali v Slovenskem informativnem centru (Ul. Filzi 14), ki ga v Narodnem domu upravlja NŠK, od 21. junija do 9. julija, od pon. do petka, 9.30-11.30. Vse fotografije bomo takoj preslikali in vrnili. Cilj projekta je, da s pomočjo družinske fotografije prikažemo družbene spremembe, ki so se dogajale na Tržaškem med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja. Na podlagi zbranih podob želimo urediti publikacijo, ki jo bo izdalo ZTT. Informacije: 040-3481248 (pon.- petek 9.30-11.30, torek in čet. 15.30-18.30) ali info@infonarodnidom.eu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10-dnevne jadral- ne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 21. junija do 2. julija; od 5. do 16 julija; od 19. do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: in-fo@yccupa.org; www.yccupa.org. SKD GRAD BANI vabi na »Pletenje sve-toivanskih venčkov«. Vse, ki bi se radi udeležili pletenja, vabimo v ponedeljek, 21. junija, ob 16. uri, v sedež društva. S seboj prinesite škarje in klešče za rezanje žice. Kdor želi, se nam lahko istega dne pridruži tudi pri nabiranju poljskega cvetja. Zbrali se bomo ob 8. uri na vaškem trgu »U stajah«. SKD PRIMOREC prireja od 21. do 25. junija v Ljudskem domu v Trebčah »Likovni teden« za otroke iz zadnjih razredov osnovne šole in prvih razredov srednje šole. Za prijave in informacije pokličite na tel. št. 347-8386109 (Biserka). SKD PRIMOREC vabi na zaključno pobudo »Trebče pod zvezdami« v ponedeljek, 21. junija, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Z domačinko Evo Ciuk bomo spoznali Rome in Sinte, ogledali si bomo dokumentarni film »Kdo se boji Rdeče kapice?«, sledila pa bo glasbena poslastica: glasbenika Alessandro Simonetto in Stefano Bembi bosta pod zvezdami izvedla koncert balkan, ciganske in klezmer glasbe. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL v sodelovanju z ZSŠDI organizira košarkarski kamp, ki se bo na Opčinah odvijal v dveh izmenah: od 21. do 25. junija in od 28. junija do 2. julija. Na razpolago bo tudi prevoz s kombijem od Nabrežine do Opčin in nazaj. Info: 338-5889958 ali marinandrej@alice.it. DELAVNICA SVETOIVANSKIH VENČ-KOV Skd Vesna in Slomškovo društvo prirejata v torek, 22. junija, delavnico, kjer bomo izdelali svetoivanske venč-ke. Delavnico bo vodila gospa Jadranka Sedmak, vsak udeleženec mora prinesti travnate cvetove in škarje. Začetek ob 17.uri v Slomškovem domu v Križu. SKD VIGRED prireja v sredo, 23. junija, ob 21. uri, na šempolajskem »Kalu« kresovanje 2010. VENCI SV. IVANA: v barkovljanskem društvu, Ul. Bonafata 6, bomo pletle vence v sredo, 23. junija, z začetkom ob 17. uri pod vodstvom Tamare Danie-li Gruden. Kdor se bo srečanja udeležil, naj prinese s seboj škarje, primerno zelenje in cvetje. 60-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE ste vabljeni na pripravljalni sestanek, ki bo v četrtek, 24. junija, ob 18. uri v Partizanskem klubu v Boljuncu. S seboj prinesite predloge kdaj, kje in kako praznovati našo okroglo obletnico. OBČINA ZGONIK sporoča družinam z bivališčem v občini Zgonik, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj, za leto 2009, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30 ure. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 24. junija. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040-229101 / 229150). OBČINA ZGONIK sporoča Javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Zgo-nik, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 24. maja v Uradu za socialno službo občine Zgonik, Zgonik, 45, uradne ure od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, samo ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 24. junija. Za podrobnejše informacije sta na razpolago občinsko tajništvo ali socialna služba (tel. 040-229101 / 229150). AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za najmlajše (letniki 1998-2003) do petka, 25. junija. Informacije in prijave na ZSŠDI (040-635627, urnik: 8.00-14.00). CCYJ - Kulturni CenterYoga J anakan-da organizira »zdravi« week-end v Pian di Cansiglio pod geslom: Yoga-Nara-va-Umetnost-Kultura v dneh 25., 26. in 27. junija. Informacije: 040-390823 ali 333-4236902. ORATORIJ 2010 V MARIJANIŠČU NA OPČINAH: Marijanišče pod vodstvom g. Bedenčiča skupaj z mladimi anima-torji tudi letos organizira počitniške dneve za mladino. Program bo potekal v dveh tednih za različni starostni skupini. Začetek ob 9. uri, zaključek ob 16. uri. Možnost pripeljati otroke tudi prej, po dogovoru. Prvi teden je namenjen otrokom iz osnovne šole od ponedeljka, 28. do vključno petka, 2. julija. Program obsega poleg treh dni v Marija-nišču, še en dan kopanja na morju ter enodnevni izlet v hribe. Drugi teden bo za dijake nižje srednje šole in to od ponedeljka, 5. julija, do petka zvečer, 9. julija. Za to skupino je predviden kot že nekaj let dvodnevni izlet v slovenske planine. Število je omejeno, za vsako skupino največ 30 udeležencev. Vpisovanje in informacije na telefonsko tajnico 040/211113 ali 335/8186940 oz. do zapolnitve mest. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk -Proseška ul. 131, tel. 040-212289. PLANINSKA ŠOLA SPDT - Mladinski odsek SPDT prireja od ponedeljka, 28. junija, do sobote, 3. julija, deseto izvedbo Planinske šole na Planini pri jezeru namenjena osnovnošolski mladini. Za informacije pišite na mladin-ski@spdt.org, ali pokličite na tel. št. 338-4913458. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Klub nudi teoretične in praktične tečaje v razredu »optimist«, »europa« in »laser« jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FIV. Za vpis sta potrebna dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Datumi in urnik tečajev razred »optimist« za otroke od 6. do 10. leta: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 28. junija do 9. julija, od 12. do 23. julija, od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj razred »europa-laser« namenjen otrokom od 12 do 18 let bo trajal od ponedeljka, 12. do petka , 23. julija, od 8. do 14. ure. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Za podrobnejše informacije in vpis se zainteresirani lahko javijo v tajništvu društva TPK Sirena, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 040-4529907; e-mail: tpkcntsirena@libero.it. VOLVE A DISFRUTAR! - INTENZIVNI TEČAJ ŠPANŠČINE ZA SREDNJEŠOLCE bo potekal v Ul. Polonio 3 v Trstu (multimedijska dvorana Slome-dia) od 29. junija do 7. julija od 9. do 13. ure. Vpisovanja vsak dan od 9.00 do 13.00, tel. št. 040 3476031 ali e-mail: marketing@slomedia.it AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI organizira »Poletni intenzivni plesni teden« od 23. do 27. avgusta in od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 3497597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije: Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, tel. št. 040-212289, info@skladmc.org. KD IVAN GRBEC sporoča, da bodo tečaji »meditacije in sprostitve« potekali tudi v mesecu juniju na sedežu društva (Škedenjska ul. 124), vsak ponedeljek od 18. ure. Info na tel. št. 3281839881 (Vittoria). SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI razpisuje nagrade za univerzitetna dela druge in tretje stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate, zaključene v akademskem letu 2008/2009. Razpis je namenjen interesentom, ki so do 30. junija 2010 opravili diplomski oz. podiplomski študij na družboslovnih področjih. Prijavni obrazci z razpisnimi pogoji so interesentom na razpolago na spletni strani www.slo-ri.org, na sedežu SLORI-ja v Trstu (Trg Giotti 1, tel. 040-636663, trst@slori.it), v NŠK v Trstu (Ul. Sv.Frančiška 20/i), v Slovenski ljudski knjižnici D. Feigel v Gorici (Korzo Verdi 51), na sedežu društva I. Trinko v Čedadu (Ul. IX. Av-guta 8) in na sedežu društva Planika v Ukvah (Ul. Tablja /Pontebba 28). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo uvedla s 1. julijem plačevanje letne vpisnine. Vsak obiskovalec jo bo moral poravnati ob svojem prvem obisku knjižnice po tem datumu. Letna vpisnina bo znašala 10,00 evrov (izvzeti bodo predšolski in šoloobvezni otroci, dijaki in brezposelni; polovično ceno bodo plačali univerzitetni študenti in upokojenci). OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini Repenta-bor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2009 da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v občinskem tajništvu, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.00-12.00 (samo ob pon. in sredah 15.00-17.00). Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 2. julija, ob 12. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago v tajništvu občine Repentabor, v uradnih urah: ponedeljek-petek 9.0012.00, (samo ob pon. in sredah 15.0017.00). Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 2. julija, ob 12. uri. ARTEDEN KIDS - likovna delavnica za osnovnošolske otroke pod mentorstvom umetnikov skupine »What is A« iz Barcelone od ponedeljka, 5., do petka, 9. julija, od 9. do 12. ure v ŠKC v Lonjerju. Informacije in prijave: ja-na@arteden.org, ali na tel. št. 3338578924 (Ilary). ORATORIJ V SLOMŠKOVEM DOMU V KRIŽU - Slomškovo društvo, župnija v Križu in Slovenska komisija za mladinsko pastoralo prirejajo počitniške dneve za osnovnošolsko mladino od 5. do 10. julija v Slomškovem domu; v programu je dan kopanja in celodnevni izlet. Skupina ima največ 30 otrok. Dodatne informacije in vpis čimprej na tel. št. 040-220332 (v popoldanskih urah oz. na tel. tajnico). SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1) Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2) Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3) Kolonijo pri morju - Špadi-či, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,...) od 30. avgusta do 3. septembra. Za informacije pokličite v tajništvo šole na tel. št. 040418605 vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. Primož Brezec danes gost Brega v Dolini / 17 Skiroll: na DP v reber nekaj kolajn tudi za ŠD Mladina Uspel Poletov kotalkarski Memorial Sedmak in Bressan V Repnu zaključna prireditev Cheerdance Millenium z muziklom Bport ^L ne le o svetovnem r1- "X Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu : * ~ mr-i- nogometnem prvenstvu NOGOMET - Kras Koimpex napredoval v državno prvenstvo D-lige Na amaterskem Everestu Krasovi nogometaši so v nedeljo v Jesiju dosegli zgodovinsko napredovanje v D-ligo, prvo med slovenskimi društvi v Italiji in prvo na Tržaškem po dvajsetih letih ferretti NOGOMETNO SP Na začetku ne pokazati »preveč« Prva zgodovinska zmaga Slovenije na sklepni fazi svetovnega prvenstva je bila vse prej kot bleščeča. »Dobro organizirana ekipa brez kvalitete,« je nedeljski nastop Slovenije za Tv postajo Sky komentiral nekdanji Milanov as Zvonimir Boban, ki med Kekovi-mi reprezentanti ceni predvsem Valterja Birso. Toda Slovenija bo kljub temu svetovni prvak, če dobesedno povzamemo misel drugega nekdanjega vrhunskega igralca Gianluco Viallija, ki je pred nekaj dnevi na frekvencah iste TV postaja na glas razmišljal, da na »mundialu« postane prvak ekipa, ki uspe zmagati, tudi ko na nekaterih tekmah igra pod svojimi sposobnostmi. Resnica je bržkone nekje vmes. Slovenija je res igrala pod svojimi sposobnostmi, prvak pa najbrž ne bo. In kdo bo? To je, kot vedno, vprašanje za milijon dolarjev (vrednost evra pač pada), ki ga uvodne tekme po skupinah nikdar ne razrešijo. Izkušnje celo narekujejo misel, da ne pride daleč ekipa, ki na začetku pokaže »preveč«. In prav dosti ni doslej pokazal nihče. Niti Italija, za katero sinoči ni manjkalo veliko, da bi, kot leta 1994 v ZDA proti Irski (0:1), začela prvenstvo s porazom (lahko pa bi tudi zmagala). Dvomov, ki »azzurre« spremljajo že vse od prihoda v JAR (in še prej), krstni nastop proti Paragvaju ni razrešil. Vendar praksa kaže, da to ne pomeni nič. Strokovni kotiček: R. Žeželj pogrešal pravo Slovenijo Na 12. strani Takaši Morimoto, Japonec zaljubljen v Slovenijo Na 12. strani Afriški dnevnik Bruna Križmana Na 14. strani Zmagi Nizozemske in Japonske Na 14. strani O Sloveniji na relaciji med Jesijem in Južno Afriko Na 15. strani NOGOMET - Svetovno prvenstvo v Južni Afriki Korenov gol »težji« od De Rossijevega Kapetan Slovenije priboril svoji reprezentanci prvo zgodovinsko zmago, zadetek Rominega vezista pa je sinoči zadostoval le za točko Daniele De Rossi (levo) in Robert Koren, avtorja doslej edinih golov Italije in Slovenije na SP, vendar je nedeljski zadetek kapetana Slovenije» proti Alžiriji tehtal« tri točke, sinočni Rominega vezista proti Paragvaju pa je zadostoval za neodločen izid ansa 12 Torek, 15. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO MATJAŽ KEK »Sicer smo naredili nekaj napak, ampak osvojiti tri točke na svetovnem prvenstvu proti komur koli, to je velika stvar« ZLATAN LJUBIJANKIČ »Glede na to, da je bil to naš prvi nastop na SP, smo igrali kar dobro. Sicer to ni bila posebej dobra igra, ni bila na takšni ravni kot tista z Rusi. Toda najpomembnejše je, da smo zmagali« VALTER BIRSA »V začetku je bilo težko zaradi višine in vsega, bila je tudi prva tekma na SP za vse nas. To moramo vzeti v zakup, ampak dali smo gol in zmagali. Pogled na lestvico je lep, toda to ni najpomembneje. Pomembno je, da smo zmagali to prvo tekmo. Zdaj nas čaka izbrana vrsta ZDA, ki je dokazala, da je vrhunska« BOŠTJAN CESAR »Vuvuzele so tako moteče, da komunikacija na igrišču ni mogoča. Bilo je težko igrati, saj so bile razmere ekstremne, tako teren kot temperatura« slovenija - Po prvi zmagi Slovenije na svetovnem prvenstvu sploh Zasenčili so »zlato generacijo« Namesto »egoistov« Katanca in Zahoviča oskreno povezana skupina - »Po tekmi kakšno pivo in sendvič, a fantje se še kako zavedajo, da je čez pet dni nova tekma« POLOKWANE - Slovenski nogometaši so na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki z uspehom proti Alžiriji dosegli prvo slovensko zmago v zgodovini mundialov. Resda igra še zdaleč ni bila spektakularna, a to ne izniči dejstva, da so izbranci Matjaža Keka že popravili izkupiček «zlate generacije» iz leta 2002. »Fantom sem rekel - tudi če izgubimo. Samo da vidim, da držite skupaj, da branite eden drugega, da napadate skupaj in se postavite zase. Mogoče se ne zavedamo, koliko je ta zmaga pomembna ne samo za slovenski nogomet, temveč za vso državo,« je takoj po tekmi z edinim zmagovitim golom kapetana Korena vzhiče-no pripovedoval Kek. Slovenija je leta 2002 svoje «devi-ško» svetovno prvenstvo na Japonskem in v Južni Koreji zapustila po treh porazih proti Španiji, Južni Afriki in Paragvaju, za nameček pa poskrbela za incident, ki je odmeval po celem svetu. Vsem je znana afera Zlatko Zahovič - Srečko Katanec, po kateri je v domovino predčasno moral takrat daleč najboljši slovenski nogometaš. Tako Katanec kot Zahovič sta človeka z veliko karizmo in tudi velikim egom, oba sta bila tudi vrhunska nogometaša. V tokratni ekipi tako velikih zvezd ni, kar je očitno velik plus za slovensko miselnost, saj lažje shaja, če so si vsi enaki. To se čuti v tej ekipi, ki vsaj navzven deluje iskreno povezana in se zaveda svoje naloge. Del te je z odliko že opravila, ko je Sloveniji priigrala drugi nastop na prvenstvu sveta. Del je izpolnila, ko je dosegla prvo zmago, za popoln uspeh in garantirano evforijo pa jo čaka še želena uvrstitev v osmino finala. «Vse to je treba doživeti, da to znamo prav ceniti, da damo temu pravo težo. Včasih s strani vse izgleda enostavno. Včasih smo resda lahko malce živčni in si mislite, kaj pa ti hočejo. Toda ko si v tem mlinu, le čakaš trenutek, ko se bo vse skupaj začelo. To nam je malce spodrezalo noge, a naša volja in trma sta nas pripeljali do tega, da smo z enim golom prišli do te zmage,» pravi Kek in poudarja: »Mi nismo Italija, Nemčija, Argentina. Mi smo skupina, ki se je našla in uživa v vsakem trenutku. Nekdanji branilec po nogometni «profesiji» je vzpostavil način dela, od katerega ne odstopa. Fantom zaupa in ti mu to vračajo. «Fantje so uživali v slačilnici, imeli kakšno pivo, kakšen sendvič. Ampak to je njihovo zadovoljstvo, njihov način. Oni se še kako zavedajo, da je čez pet dni nova tekma. V naslednjih dveh dneh se bomo skušali regenerirati, spočiti. Pa ne toliko v nogah, ampak v glavah, ker je vse skupaj strahovit napor za psiho,» je pojasnil selektor. »Mi nismo Italija, Nemčija, Argentina. Mi smo skupina, ki se je našla in uživa v vsakem trenutku,« je po tekmi dejal selektor Slovenije Matjaž Kek ansa MIMOGREDE Treznost in evforija Zmaga Slovenije proti Alžiriji je zgodovinska, o tem ni debate. Kakorkoli se bo prvenstvo nadaljevalo, so te tri točke za šport pod Triglavom zelo pomembne, ne glede na prikazano bledo igro. Sredi splošne, upravičene evforije, pa so se nekateri novinarji in komentatorji odpovedali iskrenosti in treznosti. Tako sta na primer Delova poročevalca v članku o poteku tekme v bistvu zamolčala začetniško napako alžirskega vratarja Chaouchija, ki je Korenu omogočila zgodovinski zadetek. V naslovih odločilnega vratarjevega »darila« ni, v članku pa se omenja lep kapetanov strel, ki je, mimogrede, presenetil vratarja (slednji je prejel skoraj pozitivno oceno 5,5). Ljubljanski Dnevnik je »veliko vratarjevo napako« zabeležil. Najslabše pa se je odrezal voditelj oddaje Nogometni studio na TV Slovenija 2 (in športni urednik TVS) Mile Jo- vanovič. Malenkost je, da je bil prvi Handanovičev poseg zanj izvrsten, za gosta v studiu Slavišo Stojanovica pa je šlo le za rutinsko obrambo. Po 45 minutah popoldanske tekme med Srbijo in Gano pa je voditelj izustil osupljiv stavek, ki ga je morda marsikdo preslišal. Rekel je, da »se je pravkar zaključil prvi polčas tekme, ki nas v resnici bolj malo briga« in po 15 sekundah začel z analizo Korenovega zadetka. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj o tej izjavi menijo številni navijači Srbije, ki preko slovenske televizije spremljajo predstave svojih ljubljencev. (af) Slovenija - Alžirija 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Koren (79.). SLOVENIJA: S. Handanovic, Brečko, Šuler, Cesar, Jokic, Birsa (od 84. Pečnik), Koren, Radosa-vljevic (od 88. Komac), Kirm, No-vakovic, Dedic (od 52. Ljubijankič). ALŽIRIJA: Chaouchi, Boug-herra, Belhadj, Yahia, Halliche, Lacen, Djebbour (od 58. Ghezzal), Matmour (od 81. Saifi), Ziani, Yeb-da, Kadir (od 82. Guedioura). RUMENI KARTONI: Ghezzal, Yebda; Radosavljevic, Komac. RDEČ KARTON: Ghezzal (73.). POLOKWANE - Malo igre in malo strelov na gol. Vratarja sta v prvem polčasu ubranila dva povsem podobna strela, Handa-novič Belhadjevega s prostega strela v 3., Chaouchi pa Birsove-ga v 43. minuti. Ključna je bila izključitev napadalca Siene Ghezzala, ki si je v manj kot 20 minutah igre prislužil dva rumena kartona, drugega v 77. minuti. Kljub temu bi po nesporazumu Samirja Han-danovica in Marka Šulerja Karim Ziani kmalu zadel. Kazen je takoj sledila. V 79. minuti je namreč Robert Koren sprožil na videz nenevaren strel, toda Chaouchi si je privoščil podobno napako kot dan prej Robert Green v angleških vratih in tako moral žogo pobrati iz svoje mreže. zaljubljen v slovenijo - Japonski specialist za balkanski nogomet Takaši Morimoto »Ljubijankič je velik izziv« V zlatih časih prve slovenske nogometne pravljice Srečka Katanca in Zlatka Zahoviča je na kvalifikacijah za SP v Ljubljani skoraj mrgolelo japonskih novinarjev, ki so v zvezke vrisavali črte, po katerih naj bi na igrišču potovala žoga. Geometrijam so dodajali nerazumljive risbice svoje pisave. Med njimi je izstopal Takaši Morimo-to, tedaj že gost naše športne strani, ki je bil pravi specialist za nogomet iz celega Balkana in še posebno slovenskega. Na pamet je poznal postavo Mure, Celja, Maribora in Gorice... in izgovorjava imen je bila hvalevredna. Vrli Takaši in rojaki so imeli nalogo, da Japoncem razodenejo pravila igre, taktične zamisli, prepovedan položaj in enajstmetrovke. In Takaši je ostal zvest nogometu balkanskega območja. V tednih, ki jih je prebil v Sloveniji in drugje, se je naučil nekaj osnovnih jezikovnih prvin. Bil je na tekmi Slovenija - Alžirija. Do srečanja je prišlo pred tekmo. Na parkirišču. Ostajal je v Polokwaneju, kjer bodo odigrali še tri tekme. »Kako si?« Spoznal me je on! »Takaši! Kakšno presenečenje! So Japonci že osvojili skrivnosti nogometa?« »Nič novega ni pri nas. Mislim, da je kakovost celo padla in tudi zanimanje za reprezentanco je sedaj manjše, ne verjamem da bo kdaj kot za časa svetovnega prvenstva pri nas doma. Ker imamo v Tokyu nekaj ekip in v vseh je veliko igralcev iz Brazilije, se na tribunah zbere stotine in stotine brazilskih priseljencev. Teh je za majhno mesto.« Kako se ti zdi Slovenija? »Če jo primerjam z ekipo izpred skoraj deset let, je igra sedaj izrazito kolektivna. Manjka neka velika zvezda. Večkrat me je tedaj očaral Zahovič. Bil je igralec, ki je s svojimi potezami vžgal občinstvo. Na Japonskem bi ga zelo cenili, ker takega tipa nogometašev pri nas skorajda ni. Po televiziji sem lani gledal skoraj vse tekme, na dodatni tek- mi z Rusijo sem bil v Mariboru. Vedno je lepo priti v Slovenijo, navijači pa so še vedno odlični.« V Ljubljani pa te znova pričakujejo. V kratkem bodo začeli igrati na novem stadionu. »Žal me ne bo. Moje delo je zelo intenzivno pred velikimi nogometnimi dogodki. Japonci so lačni predvsem obrobnih vesti. Kaj je z Beckhamom, kako se oblači Cristiano Ronaldo... taktika je nezanimiva. Zanimanje za take stvari se ustvarja predvsem pri ženskah.« Še poznaš postave slovenskih prvoligašev? »Ne! Tedaj so svetovno prvenstvo igrali pri nas. Informacije so bile zato bolj podrobne. Poznam pa vse sedanje reprezentante. Izgovorjava nekaterih imen je zame velik izziv, Na primer Radosavljevič ali Ljubijankič. Lahko je s Korenom.« Kot da bi vrli Takaši napovedal moža odločitve za prvo slovensko zmago na svetovnem prvenstvu! STROKOVNI KOTIČEK Zmagali smo, a pogrešal sem pravo Slovenijo Ko prevladajo emocije, razum odpade, tako da ni lahko analizirati tekme Slovenije. Že v tunelu je bilo razvidno, koliko so bili slovenski igralci napeti in nestrpni. Presenetljiva je bila postavitev naše vrste v zamenjavi zunanjih veznih igralcev s Kirmom na desni in Birso na levi strani. Selektorje zadevo kmalu postavil na mesto in igralca sta se vrnila na običajno mesto. V prvem polčasu smo bili v nekoliko podrejenem položaju, vendar tudi Alžirci niso veliko ustvarili. Njihov način igre je temeljil na dolgih visokih žogah na edino špico, to pa se je navadno končalo z žogo v vratarjevih rokah. Že v samem prvem polčasu sem pogrešal igro naše reprezentance, podaje veznih igralcev na napadalce, globinske žoge, to pa je bila tudi posledica igre Alžircev, ki so bili zelo strnjeni v zadnji liniji. Novost, ki jo je prinesla naša reprezentanca v sam način organizacije faze napada, je tudi ta, da tako Birsa kot Kirm v organizaciji napada gresta bolj proti sredini igrišča in ustvarjata številčno premoč. V drugem polčasu se je to pokazalo kot zelo pozitivno, saj je Slovenija zelo dobro kontrolirala žogo in igrišče in skušala z globinskimi žogami priti do napadalcev. S tem so ustvarjali veliko zmedo v obrambi Alžircev. Vmes so sicer naredili nerodno napako s Šulerjem, ki je nekoliko zaspal, a Handanovičje s svojim znanjem rešil zadetek. Iskanje globine je tudi prineslo zadetek. Skozi sredino smo podali do Korena, ki je sprejel z obratom in streljal za 1:0. Ni tako pomembno, če smo igrali dobro ali slabo, načrtovali in pričakovali smo prvo zmago na SP-ju in to smo tudi dosegli, kar edino šteje. V glavnem pa so vse reprezentance doslej igrale pod svojim povprečjem, tako da smo nad večino tekem bolj ali manj razočarani. Rajko Žeželj SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO Torek, 15. junija 2010 13 RENE KRHIN Najmlajši član slovenske izbrane vrste sije med lažjim tekom zvil gleženj. Da je poškodba kar resna, je bilo jasno po tem, ko je potreboval pomoč pri odhodu z igrišča in pol ure zatem je v kombiju zapustil trening. Več bo znano danes 1 - v/ ' ~ vV " L ■' PIK SAMO 1200 Toliko vstopnic so prodali italijanskim navijačem za ogled sinočnje tekme. FIFA namreč ni upoštevala vseh logističnih preglavic J AR pri prodaji vstopnic. Stikov z italijansko skupnostjo ni navezala, italijanskih turistov pa ni veliko. V-ffc V V IS* I mm OHi VUVUZELE KOT AVIONI Afriške trobente, ki brnijo na stadionih, lahko proizvajajo zvok jakosti do 127 decibelov, kar je le tri decibele manj od brnenja letalskega motorja PESTOVALI LEVE Slovenski reprezentanti so včeraj za sprostitev obiskali levji park v Johannesburgu, kjer so z zanimanjem opazovali odrasle in pestovali mlade leve, prizore pa so malce obogatile še žirafe, zebre, gepard ...Je prav poseben občutekpestovati mlado zverino,« je povedal Šuler SKUPINA F - Proti Paragvaju soliden krstni nastop Lippijevih varovancev, toda ... Morali so se zadovoljiti s točko Paragvaj zadel v prvem polčasu, De Rossi izenačil v drugem Dopadljiva tekma - Buffon zaradi poškodbe ni končal tekme TOP Simone Pepe Bočni igralec Udineseja je bil v obeh fazah igre najbolj borben in med najbolj aktivnimi igralci Italije Claudio Marchisio bi moral pomagati Gilardinu v napadu, a ni nikoli našel pravega položaja na igrišču. Očitno mu vloga polšpice ne leži. ¥ /^k NAM SE ZDI Soliden začetek Italija, glede na to, kar smo videli do sedaj na tem svetovnem prvenstvu, bi lahko daleč prišla. »Azzurri« niso povsem prepričali, a Lippi bo verjetno že do naslednje tekme odpravil določene napake. Gotovo so pozitivne plati včerajšnjega nastopa Pepe (kvantiteta in kvaliteta) in Criscito. Prav na levi strani je bila premoč Italije očitna. Gre pa tudi poudariti določene hibe, ki so prišle na dan. Cannavaro sicer velikih napak ni naredil, a ni več tisti izpred štirih let. Položaj na igrišču Marchisiu onemogoča, da bi igral kot zna. Neprepričljiv je bil tudi nastop Montoliva, največji problem Italije pa je zaključevanje. Kljub kar tekoči igri so Lippijevi varovanci ustvarili le tri priložnosti za gol. Morda bo že na drugi tekmi igral Pazzini, a ta ekipa bi verjetno bolj potrebovala Borriella. Vsekakor je po tem neodločenem izidu za Italijo uvrstitev v osmino finala bližja. Italija - Paragvaj 1:1 (0:1) STRELEC: v 39. Alvarez, 18.dp Pepe. ITALIJA (4-2-3-1): Buffon 6 (l.dp Marchetti 6); Zambrotta 6,5, Cannavaro 6, Chiellini 6, Criscito 6,5; De Rossi 6,5, Montolivo 5,5; Pepe 7, Marchisio 5 (13.dp Camoranesi 5,5), Iaquinta 5,5; Gi-lardino 5 (27.dp Di Natale 5,5). Trener: Lippi. PARAGVAJ (4-4-2): Justo Villar; Bonet, Da Silva, Alcaraz, Morel Rodriguez; Vera, Riveros, Caceres, Torres (15. dp Santana); Barrios (31.dp Cardozo), Valdez (24.dp Santa Cruz). Trener: Martino. SODNIK: Archundia (Meh); OPOMINA: Caceres, Camoranesi. Zmaga se je v uvodnem nastopu Italiji izmuznila, a Lippijevi varovanci so proti Paragvaju igrali solidno, morda pa je bila sinočnja tekma celo najbolj dopadljiva doslej, saj nobena od ekip se ni predala ek-stremnemu taktiziranju, tako da je bila igra hitra in odprta. Selektor Paragvaja Martino je bil zelo previden. V začetno postavo ni vključil niti Santa Cruza niti Cardoza, gotovo najbolj zveneči imeni paragvajske reprezentance. A očitno prvotni cilj Martina je bil, da bi Italijo zaustavil. Tudi okoli postave »azzurrov« se je v prejšnjih dneh veliko debatiralo. Nazadnje je v obrambi prevladal Criscito, na sredini Montolivo, v napadu pa Gilardino. Najboljši strelec Tako je paragvajski vratar Villar z napačnim posegom omogočil De Rossiju, da je zadel z neposredne razdalje ansa A-lige Di Natale pa je moral sesti na klop za rezerve, kjer mu je delal družbo tudi Pazzini. Italija je v uvodnih minutah pokazala kar dopadljivo igro, vendar številna serija podaj je večkrat postala sama sebi namen, tako da do nevarnih priložnosti ali vsaj strelov na gol, ni prišlo. Šele v 22. minuti so Lippijevi varovanci prvič streljali po protinapadu Montoliva, a vratar ni imel težav. Paragvaj je prvič poskušal s Torresom, ki ni bil precizen. Italija se je nekoliko umirila, a v 39. minuti je Paragvaj nepričakovano zadel, saj do takrat južnoameriška reprezentanca sploh ni dala slutiti, da bi lahko zadela. Po prostem strelu je med Cannavarom in De Rossijem Alvarez skočil najvišje in ukanil Buffona. V drugem polčasu Italiji ni dobro kazalo, saj je Vera takoj zapretil, njegov strel pa je švignil mimo Marchettijevih vrat, ki je v drugem delu tekme zamenjal poškodovanega Buffona. Z vstopoma Camoranesija in Di Nataleja je Lippi premešal karte v napadu in prešel na 4-4-2. Z že »dnevno« hudo napako vratarjev pa se je po Sloveniji okoristila še Italija. Po kotu Pepeja - najboljši igralec tekme - je Justo Villar zgrešil stik z žogo in De Rossi je z dveh metrov žogo preusmeril v prazen gol. Italija je še naprej pritiskati, morda bi si zaslužila tudi gol (nevaren je bil zlasti Montolivo z dolge razdalje, njegov strel pa je vratar uspel preusmeriti v kot), a morala se je zadovoljiti z delitvijo točk. MEJE Brez seksa, alkohola in twitterja Vsak selektor nogometašev na svetovnem prvenstvu ima za svoje varovance svoja pravila, nekateri so pri postavljanju meja zelo nazorni. Veliko reprezentantov med prvenstvom ne sme uporabljati priljubljenega twitterja, da je alkohol prepovedan, je povsem jasno, nekateri selektorji pa prepovedujejo tudi spolnost. Španci so pred dnevi prispeli v Južnoafriško republiko, a svojih občutij reprezentanti niso smeli deliti preko ustaljenih socialnih omrežij svetovnega spleta. Twitter je pačprepovedan in španski igralci so to povsem sprejeli. »Dovolj smo stari, da vemo kako in kaj,« je ob tem dejal Carlos Puyol. Prepoved se mu ne zdi nič nenavadnega, kajti prejšnji teden je za pravo razburjenje, oziroma skoraj škandal poskrbel Nizozemec Eljero Elia, ki je preko spletnega omrežja nehote užalil Maročane. A glavni pri prepovedovanju dejavnosti svojim varovancem je nedvomno selektor Čila Marcelo Bielsa. Slednji je reprezentantom dejal, da v času prvenstva zanje ni sek-sa, twitterja, interneta v nočnih urah, prav tako pa se ne smejo pogovarjati z novinarji. Vsak selektor svojih želja in prepovedi sicer ni jasno izrazil. Brazilski trener Carlos Dunga je igralcem v času prvenstva prepovedal druženje s prijatelji in družinskimi člani, čeprav seks ni prepovedan. Nekateri selektorji so bili bolj natančni. Diego Maradona je svojim argentinskim reprezentantom dovolil spolnost, a le z ženami in puncami. Selektor portugalske izbrane vrste Carlos Quieroz je ekipi, takoj ko se je ta vkrcala na letalo, prepovedal uživanje alkohola, da bi se vsi res držali prepovedi, pa je enako za-povedal kar vsem na letalu. Večina selektorjev se sicer zaveda, da popolnega nadzora nad igralci ne more imeti, glavno je le, da žoga najde nasprotnikovo mrežo. SKUPINA E - Odločilen avtogol Nizozemcem priskočil na pomoč danski branilec Nizozemska - Danska 2:0 (0:0) MARCATORI: v l.dp avt. Agger, v 40.dp Kuyt. NIZOZEMSKA (4-2-3-1): Steke-lenburg; Van der Wiel, Heitinga, Mat-hijsen, Van Bronckhorst; Van Bommel, De Jong (43.dp De Zeeuw); Kuyt, Sneij-der, Van der Vaart (23.dp Elia); Van Persie (32.dp Afellay). Trener: Van Marwijk. DANSKA (4-4-1-1): Sorensen; Jac-obsen, Kjaer, Agger, S. Poulsen; Rom-medhal, Jorgensen, C. Poulsen, Ene-voldsen (ll.dp Gronkjaer); Kahlenberg (28.dp Eriksen); Bendtner (17.dp Beckmann). Trener: Olsen. SODNIK: Lannoy (Fra); GLEDALCEV: 65.000. OPOMINI: De Jong, Van Persie, Kjaer. Nizozemska je še ena izmed favoritov za končno slavje, ki v prvem na- stopu ni ravno prepričala. Varovanci trenerja Van Marwijka so imeli res hude težave prebiti zid, ki so ga zelo dobro postavili danski nogometaši. Odločilen je tako bil nespreten poseg Poulsena, ki je z glavo udaril po žogi in zadel nemočnega Aggerja, ki je tako dosegel enega izmed najbolj nesrečnih avtogolov v zgodovini svetovnega prvenstva. Šele po tako doseženem golu je Nizozemska imela nekaj več priložnosti, in eno izmed teh je izkoristil Kuyt. Pri Nizozemcih se je očitno poznala odsotnost Robbena, saj je bila igra preveč predvidljiva in kroženje žoge preveč počasno. Prvi polčas je bil dokaj dolgočasen, saj so Danci zaustavili vsak napad »Tulipanov«, medtem ko je postala po golu tekma bolj živahna, ker so tudi Danci morali igrati nekoliko bolj napadalno. SKUPINA E - Azijska prevlada Japonci ukrotili »neukrotljive leve« Japonska - Kamerun 1:0 (1:0) STRELEC: 39. Honda JAPONSKA (4-1-4-1): Kawashima; Abe, Nakazawa, Tulio, Komano; Nagato-mo, Okubo (35.dp Yano), Endo, Hasebe (42.dp Inamoto), Matsui (23.dp Okazaki), Honda. Trener: Okada. KAMERUN (4-3-3):Souleymanou; M'bia, Bassong, Nkoulou, Ekotto; Makoun (30.dp Geremi), Eyong, Webo; Matip (17.dp Emana), Eto'o, Moting (30.dp Idris-sou). Trener: Le Guen. SSODNIK: Benquerenca (Por); OPOMINI: Nkolou, Abe. Japonci so s pravo nogo začeli svetovno prvenstvo in dohiteli Nizozemce na vrhu lestvice D skupine. Najbrž bo za drugo mesto odločilna tekma proti Dancem, saj po tistem, kar smo videli včeraj, se bo Kamerun težko izognil zadnjemu mestu na lestvici. Afričani so le enkrat ogrozili nasprotnikova vrata, zaradi nerazumljivih taktičnih izbir pa so se v bistvu odpovedali edinemu zvezdniku, ki ga v tem trenutku premorejo. Trener Le Guen je namreč postavil Eto'oja na skrajni desni pas in dokaj daleč od nasprotnikovih vrat. Japonska je igrala taktično dovršeno, zmago je gradila tudi na odlični fizični pripravi, saj so Japonci do zadnje sekunde igrali z dokaj visokim tempom. Odločilen gol je padel v prvem polčasu, ko je Honda izkoristil hudo napako stranskega branilca Kameruna in s štirih metrov neoviran premagal nemočnega afriškega vratarja. Kamerunu je preostaja-lo precej časa, da bi izenačil, a edino priložnost so neukrotljivi levi slučajno ustvarili, saj je M'bia zadel prečko s silovitim strelom s 25 metrov, kar je bilo premalo, da bi si zaslužili delitev točk. 14 Torek, 15. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO ZIDANE Sedanji francoski selektor Raymond Domenech »sploh ni trener« in »v francoski reprezentanci na SP sploh ni opaziti timskega dela,« je po uvodnem nastopu Francije dejal njen nekdanji kapetan in lider. DUNGA IN MEDIJI Brazilski selektor je še tretjič zaprl za javnost trening svoje ekipe. Nazadnje je zavrnil okrog 400 novinarjev! »Očitno si je Dunga za glavne tekmece izbral novinarje in ne Severno Korejo, Portugalsko in Slonokoščeno obalo,« je komentiral časnikar Luis Prosperi BOGATA AVSTRALIJA Naslednik Pima Verbeeka na klopi Avstralije bo za Fabiom Capellom (9,5 milijona dolarjev) najbolj plačani selektor na svetu. Predsednik avstralske nogometne zveze Frank Lowy ponuja letno plačo v višini petih milijonov dolarjev. A Francoz Gerard Houllier in Nizozemec Dick Advocaat sta ponudbo že zavrnila. »ALL WIHTES« V nasprotju z igralci ragbija - All blaks - je vzdevek nogometašev Nove zelandije čisto nasproten. Tudi uvodnega maorskega plesa haka nogometaši ne plešejo. Skupina A Izidi: JAR - Mehika 1:1, Urugvaj - Francija 0:0 Južnoafriška r. 1 0 1 0 1:1 1 Mehika 1 0 1 0 1:1 1 Urugvaj 1 0 1 0 0:0 1 Francija 1 0 1 0 0:0 1 SPORED Jutri JAR - Urugvaj (20.30), 17.6. Francija - Mehika (20.30), 22.6. Mehika -Urugvaj (16.00), Francija - JAR (16.00) Skupina B Izidi: Argentina - Nigerija 1:0, J. Koreja - Grčija 2:0 Južna Koreja 1 1 0 0 2:0 3 Argentina 1 1 0 0 1:0 3 Grčija 1 0 0 1 0:2 0 Nigerija 1 0 0 1 0:1 0 SPORED 17.6. Grčija - Nigerija (16.00), Argentina - J. Koreja (13.30), 22.6. Nigerija - J. Koreja (20.30), Grčija - Argentina (20.30) Skupina C Izidi: Anglija - ZDA 1:1, Slovenija - Alžirija 1:0 Slovenija Anglija ZDA Alžirija SPORED 18.6. Slovenija - ZDA (16.00), Anglija - Alžirija (20.30), 23.6. Slovenija - Anglija (16.00), ZDA - Alžirija (16.00) 1 1 0 0 1:0 3 1 0 1 0 1:1 1 1 0 1 0 1:1 1 1 0 0 1 0:1 0 SKUPINA D Izidi: Nemčija Avstralija 4:0, Srbija - Gana 0:1. Nemčija Gana Srbija Avstralija SPORED 13.6. 18.6. Nemčija - Srbija (13.30), 19.6. Gana - Avstralija (16.00), 23.6. Gana -Nemčija (20.30), Avstralija - Srbija (20.30) 1 1 0 0 4:0 3 1 1 0 0 1:0 3 1 0 0 1 0:1 0 1 0 0 1 0:4 0 Skupina E Izidi: Nizozemska - Danska 2:0, Japonska - Kamerun 1:0 Nizozemska 1 1 0 0 2:0 3 Japonska 1 1 0 0 1:0 3 Kamerun 1 0 0 1 0:1 0 Danska 1 0 0 1 0:2 0 SPORED 19.6. Nizozemska - Japonska (13.30), 19.6. Kamerun - Danska (20.30), 24.6. Danska - Japonska (20.30), Kamerun - Nizozemska (20.30) Skupina F Izidi: Italija - Paragvaj 1:1 Italija 1 01 0 1:1 1 Paragvaj 1 01 0 1:1 1 Nova Zelandija 0 00 0 0:0 0 Slovaška 0 00 0 0:0 0 SPORED Danes Nova Zelandija - Slovaška (13.30), 20.6. Slovaška - Paragvaj (13.30), Italija - Nova Zelandija (16.00), 24.6 Slovaška - Italija (16.00), Paragvaj - Nova Zelandija (16.00) PREOSTALE TEKME SKUPINA G spored: Danes Slonokoščena obala - Portugalska (16.00), Brazilija - S. Koreja (20.30), 20.6. Brazilija - Slonokoščena o. (20.30), 21.6. Portugalska - S. Koreja (13.30), 25.6. Portugalska - Brazilija (16.00), S. Koreja - Slon. obala (16.00) SKUPINA H spored: Jutri Honduras - Čile (13.30), Španija - Švica (16.00), 21.6. Čile - Švica (16.00), 21.6. Španija - Honduras (20.30), 25.6. Čile - Španija (20.30), Švica - Honduras (20.30) Nadaljnji spored OSMINA FINALA, 26.6.: A1: 1. skupina A - 2. skupina B (16.00); A2: 1. skupina C - 2. skupina D (20.30); 27.6.: A3: 1. skupina D - 2. skupina C (16.00); A4: 1. skupina B - 2. skupina A (20.30), 28.6.: A5: 1. skupina E - 2. skupina F (16.00) A6: 1. skupina G - 2. skupina H (20.30); 29.6.: A7: 1. skupina F - 2. skupina E (16.00); A8: 1. skupina H - 2. skupina G (20.30). ČETRTFINALE, 2.7.: Č1: zmagovalec A5 -zmagovalec A6 (16.00); Č2: zmagovalec A1 -zmagovalec A2 (20.30); 3.7.: Č3: zmagovalec A4 - zmagovalec A3 (16.00); Č4: zmagovalec A7 - zmagovalec A8 (20.30). POLFINALE, 6.7.: P1: zmagovalec Č2 -zmagovalec Č1 (20.30 v Cape Townu); 7.7.: P2: zmagovalec Č3 - zmagovalec Č4 (20.30 v Durbanu). TEKMA ZA 3. MESTO, 10.7.: poraženec P1 -poraženec P2 (20.30 v Port Elizabethu). FINALE, 11.7.: zmagovalec P1 - zmagovalec P2 (20.30 v Johannesburgu). na poti trst-jesi in nazaj - Krasovi navijači spremljali Slovenijo Pred kavico ... »gooool« Ne po TV, ampak po radiu - Na tekmo Slovenija-ZDA v Sežano - Na avtobusu tudi o Triestini Tekme svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki so odmevale tudi na Krasovem gostovanju v Jesiju. Na poti proti Markam sta bili v avtobusu v ospredju dve bolj ali manj pomembni temi: Triestinin izpad v 1. divizijo in uvodni nastop Slovenije proti Alžiriji. »Rožnata« Gazzetta (športni časopis) je bila za mnoge, seveda skupaj z ostalimi časopisi, obvezna oprema, da ne bi bilo šesturno potovanje dolgočasno in mučno. Kot vedno so si bila mnenja deljena. Večina pa je le obžalovala izpad tržaškega B-ligaša v nižjo ligo. »Težko se bodo pobrali«, pa še: »Fantinel bo odšel«, so dejali Krasovi navijači. Ob uri kosila so postajali navijači Slovenije vse bolj nestrpni. Natančno ob 13.30 je Krasov odbornik Maurizio Vi-dali prižgal radio in najmlajši Krasovi nogometaši so ga ves čas spraševali, kaj se dogaja na nasprotni polobli planeta. »Prvi polčas je bil dolgočasen. Tudi komentator se ni zabaval,« je dejal Vi-dali, ki je sproti obveščal ob vsaki nevarni akciji tako Slovenije kot Alžirije. Pri mizi se je vnela diskusija, češ kdo je glavni favorit za osvojitev svetovnega naslova. »Brazilija, Španija ali tudi Argentina,« je dejal Riccardo, kolega tržaškega časnika, ki se je pridružil Kraso-vi odpravi v Jesi. »Lippijeva Italija me Slovenija na tekmi proti Alžiriji ansa doslej ni prepričala. Mogoče se motim. Slovenija pa se je presenetljivo uvrstila na SP. Navijal bom tudi zanjo, saj je simpatična ekipa,« pravi Riccardo. Med zadnjim obrokom je »uradni komentator« Vidali sporočil, da igra Alžirija z desetimi. »Izključen Ghezzal«. Prva ovacija. Pred kavico pa ... »go- Maurizio Vidali z radiom na avtobusu Krasovih navijačev v Jesiju afriški dnevnik Beli in črni Peter Polokwane ni posebno veliko mesto. Kljub pozni uri se med kratkim sprehodom ugotovi, da belcev tam ni, ali pa se skrivajo v svojih trdnjavah. Nekaj smerokazov usmerja vozila proti osrčju Afrike. Napis »Zimbabwe« in predvsem ime pokrajine Limpopo spominjata na raziskovalca Davida Li-vingstona, ki se je tam potepal pred poldrugim stoletjem. Prej se je imenovalo Pietersburg po običajnem burskem generalu in političnem voditelju. Peter Jacobus Joubert je bil aktiven med drugo anglo-bursko vojno, istočasno pa je odigral važne vloge tudi na političnem polju. Znan je bil z ljubkovalnim vzdevkom Piet. Od tu Pietersburg. Na obrobju Po-lokwana se danes v obupnih pogojih gne-te na tisoče prebežnikov iz bede Zim-babweja. Večkrat prihaja do spopadov med njimi in domačini, ki se čutijo gmotno ogrožene. Pravi kraj za »severno ligo«, le da so tu vsi črni. Stadion nosi ime »Peter Mokaba« in je nov, celo ne popolnoma dokončan. Najbrž bo že dan po koncu svetovnega prvenstva začel propadati. Katedrala v puščavi. Ko bi bili med navijači tudipo-klicni mirovniki, bi najmanj razobesili transparent in se vklenili na vrata šport- nega objekta. Peter Mokaba je predstavljal naraščaj Mandelove stranke ANC in bil celo predsednik podmladka. V dveh vladah, ki ju je vodil oče domovine, je bil namestnik ministra za turizem in varstvo okolja. Znal je vžgati in mobilizirati ljudi. Bil je lider. V obdobju apartheida je bil večkrat aretiran in za kratka obdobja za rešetkami, v konspi-raciji pa je bil zelo previden in niso mu mogli dokazati ničesar, čeprav je iz bližnjega Mozambika organiziral gverilske akcije. Njemu pripisujejo slogan »kill the Boer, kill thefarmer« (ubij Bura, ubijfar-merja), ki so ga vzklikali med demonstracijami in pisali po zidovih, ki so obdajali velika posestva. Umrl je pri komaj 45 letih. Uradno zaradi težav s pljuči. Nekaj stališč proti poimenovanju stadiona po njemu je bilo vsekakor izpo-stavjenih. Niso pa vezane na omenjeni slogan. Mokaba, tako šušljajo, je umrl zaradi AIDSa. Bil je med tistimi južnoafriškimi politiki (negacionisti), ki je trdil, da je kuga moderne dobe rezultat revščine in ne specifične okužbe. To je zakasnilo marsikateri zdravstveni ukrep v prid omejevanja širjenja bolezni.. Domačine bolj kot to privlačuje tisti »kill«. Bruno Križman oooool!« Slovenija je povedla s Korenom. Zadnje minute so bile napete. Po trikratnem sodnikovem žvižgu pa veselje. »Danes je zmagala Slovenija in tudi Kras bo uspešen,« so napovedali navijači. »V petek igra Slovenija proti ZDA. Kaj bomo šli gledat v Sežano?« je Maurizio spraševal prijatelja Franca. Slovenska zmaga je vzbudila pozornost tudi očeta Krasovega igralca Marca Vi-glianija. »Ta Slovenija kar preseneča. Gotovo se bo uvrstila v drugi krog. Kaj pa ostali? Ne vem. Italija se mora uvrstiti v osmino finala, saj ima lahko skupino. Všeč pa mi je Nizozemska, ki ima letos dobre možnosti,« je prepričan Vi-glianijev oče. Nadvse navdušena sta bila tudi Krasov trener mladincev Marino Kra-gelj in njegov sin Gašper. »Pomembno je, da je Slovenija premagala Alžirijo. Zdaj bo na vrsti ZDA, ki je odlična ekipa. Ni pa nepremagljiva,« je dejal Marino, ki vsakič pohvali napadalca in svojega nekdanjega varovanca Zlatka Dediča. »Zlatko je zlat fant in tudi v JAR bo uspešen.« Kaj pa o SP v Južnoafriški republiki pravijo Krasovi igralci? Vratar Michele Contento ni videl napake alžirskega vratarja po strelu slovenskega kapetana Roberta Korena. Ni pa spregledal napake angleškega vratarja. »Ne vem, ali žoga Jabulani tako negativno vpliva na vratarje. Napaka angleškega vratarja je bila sad velikega psihološkega pritiska. Anglija cilja letos na sam vrh. Opazil sem, da so vsi bili precej živčni in ZDA so to izkoristile.« Mladi Ja-copo Latin pravi, da bo Italija napredovala vsaj do četrtfinala. »Nato pa bo odločala dobra fizična priprava. Pona- vadi zmagajo tisti, ki so boljše pripravljeni. Italija v Nemčiji je bila v odlični formi«. (jng) Danes i rrt ii^^-^'Jr 13.30 v RustenburgiT N. Zelandija - Slovaška Slovaki si v svojem krstnem nastopu na veliki sceni zares niso mogli izbrati boljšega tekmeca. Novozelandska ekipa navkljub nekaterim kvalitetam, predvsem to velja za skok igro, po vseh nogometnih "pravilih" Italiji, Paragvaju in Slovaški ne bi smela povzročiti preveč preglavic, čeprav je v pripravljalnem obdobju vzela skalp Srbiji. 16.00 v Port Elizabethu Slonokoščena obala -Portugalska To je derbi prvega kroga izjemno močne skupine, v kateri je tudi Brazilija in je zato poimenovana tudi «sku-pine smrti». Tekma naj bi bila ena tistih v prvem delu, ki je ne gre zamuditi, saj se bodo soočili zvezdniki evropskih ekip, s katerimi je dodobra zapolnjena tudi afriška vrsta. 20.30 v Johannesburgu Brazilija - Sev. Koreja Ekipa Brazilije je sestavljena iz globalnih zvezd, Korejci pa so neznanci med večino nogometnih privržencev. Brazilija je na lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) na prvem mestu, Severna Koreja pa je šele 85. TOTOZAKUMI N.Zelandija - Slovaška Sl. obala- Portugalska Brazilija - S.Koreja VČERAJŠNJI IZID SKUPNO TRŽAŠKA Vanja Veljak študent 1:2 G:3 4:1 GORIŠKA Mauro Ferfoglia uradnik 1:1 G:2 4:G SLOVENIJA Goran Softič špediter G:2 2:3 3:G s 13 Slovenija na začetku »mundiala« nezadržno zmaguje tudi v naši igri totzakumi. Trener smučanja Lovrenc Gregorc je pri napovedih šestih nedeljskih in ponedeljkovih izidov povsem pravilno uganil kar dva rezultata: 2:0 Nizozemske proti Danski in 1:1 med Italijo in Paragvajem, kar mu je skupaj s pravilnimi napovedmi o zmagah Slovenije in Nemčije navrglo osem točk. Upokojenec Bruno Gaiotto je za Goriško prav tako pravilno napovedal neodločen izid Italije, Sara Ferluga pa je rešila čast Tržaške s tem, da je edina uganila, da bo Slovenija premagala Alžirijo z 1:0. / ŠPORT Nedelja, 13. junija 2010 15 elitna liga - Kras Koimpex po povratnem finalu končnice za napredovanje Prvič v D-ligi ČESTITAMO! - Zvoki Avsenikove najbolj znane viže Golice pa We are the Champions od skupine Queen sta odmevali v Kra-sovem avtobusu po odhodu (v spremstvu policije!) s stadiona Carotti v Jesiju, kjer je Kras v povratnem finalu končnice prvenstva izgubil proti Jesini s 3:2 (po desetih minutah je zgubljal že 2:0, a nato je Radenko Kneževič poskrbel za »težki gol«), a kljub temu napredoval v D-ligo (v Repnu je bilo namreč 3:0). Najbolj glasen je bil trener Alessandro Musolino, ki je dodal še en kamenček v svoj bogat trenerski »curriculum«. S Krasom je dosegel četrto napredovanje (od 2. AL do D-lige, drugo zaporedno). Tudi Marco Sessi je prepeval na vso moč. »Neverjetno kako sem vesel. Kot da bi zmagali svetovno prvenstvo,« je bil navdušen Sessi, ki je v play-offu igral vrhunsko. Bolj umirjen je bil Radenko Kneževič, ki pa je žarel od veselja. »Zmagal je Kras in zmagala je tudi Slovenija (na SP proti Alžiriji). Danes (v nedeljo) je res lep dan,« je dejal Krasov prvi strelec, ki je z z goloma v Jesiju v letošnji sezoni skupno dosegel 28 golov. Športnemu vodji Goranu Kocmanu je stalno brnel telefon. Čestitali so mu od vsepovsod. Tudi poslovni partnerji iz Belorusije. Pred petimi leti je za naš dnevnik izjavil, da bo Kras pripeljal v D-ligo. Mož beseda. Držal je obljubo, čeprav je bil ta- Domači šport Jesina - Kras Koimpex 3:2 (2:1) STRELCI: v 6. Alessandrini, v 9. Sebastianelli, v 30. in 81. min. Kneževič, 90. Alessandrini. JESINA: Niosi, Altini, Rossi, Focante, Alessandrini, Strappini (od 85. Frulla), Seblastianelli (od 57. Pelliccioni), Bugari, Marcoaldi, Gabrieolloni, Bediako (od 63. Santoni). Trener: Fenucci. KRAS: Contento, Latin, Tomizza, Giacomi, Sessi, Bagon, Cipracca, Centazzo, Kneževič (od 85. Bertocchi), Batti (od 83. Paravan), Orlando (od 64. Mosca). Trener: Musolino. kako zdaj? Najprej bo treba urediti igrišče v Repnu Krasove odbornike čaka zdaj naporno delo. Pripraviti se morajo na zahtevno prvenstvo D-lige, v kateri bo nastopalo dvajset ekip in štiri iz Furlanije Julijske krajine (poleg Krasa še Porde-none, Tamai in Sanvitese, Manzanese je izpadel v elitno ligo). Prvenstvo se bo bržkone začelo že 5. septembra, državni pokal pa 22. avgusta. Športnega vodjo Gorana Kocman so včeraj že poklicali iz državne nogometne zveze v Rima. »Zdaj smo člani državne in ne več deželne nogometne zveze. Spremeniti moramo tudi uradno ime ekipe, ki mora nujno imeti naziv občine. Uradno bo NK Kras Repentabor-Monrupino. Skušali bomo obdržati dvojezični naziv, čeprav ime ne sme biti daljše od 25 črk,« je dejal Kocman in dodal: »Na zvezi so obenem dejali, da bo v kratkem prišel v Repen funkcionar zveze, ki bo preveril, ali naše igrišče odgovarja standardom D-lige ali ne. Treba bo urediti tribuno, mrežo in bržkone še kaj.« Tudi stroški so višji. Samo za vpis bo moral Kras odšteti 50.000 evrov. Osemnajst tisoč evrov znaša vpisnina, 31 tisoč evrov pa jamstvo). »Nato bomo bržkone porabili 20 odstotkov več kot v letošnji sezoni. Večjih sprememb, kar se tiče igralskega kadra, ne bo. Potrdili bomo večino igralcev in se seveda tudi okrepili. Klub bi rad tudi potrdil trenerja Musolina,« je napovedal Krasov športni vodja. Kras bo priprave na novo sezono najbrž začel 2. avgusta. Tudi med prvenstvom pa bodo trenirali štirikrat tedensko. V D-ligi mora vsaka ekipa igrati od prve minute s štirimi mladimi igralci (enim letnikom 1990, enim 1991 in dvema 1992). V SOBOTO FEŠTA - NK Kras bo napredovanje proslavil v soboto na igrišču v Repnu. Krasovi navijači, nogometaši in odborniki po tekmi na počivališču v Markah. Na sliki spodaj je vratar Contento ujel žogo v kazenskem prostoru krat Kras v 2. AL. Kras bo prvi slovenski klub v Italiji, ki bo igral v državni D-ligi. Pa tudi Trst bo po dvajsetih letih imel svojega D-ligaša. NAPETO, AMPAK KOREKTNO - »Ko smo z igralci prišli na igrišče, približno ob 14. uri, nas je čakala skupinica navijačev Jesi-ne, ki nas je zmerjala z običajnimi protislo-vanskimi kletvicami, ki jih slišimo tu na Tržaškem. Nato so tudi s pestmi udarjali po avtobusu,« je povedala Roberta Škabar, občinska odbornica za šport. Občino Repentabor je tudi v Jesiju (kot v Besozzu) v prvi vrsti predstavljal župan Marko Pisani, pa še odbornik Maurizio Vidali. Tudi Krasovi navijači niso bili najbolj zadovoljni z gostoljubnostjo domačega kluba. Gostom so dali na razpolago stransko tribuno pod vročim soncem (32 stopinj Celzija) in, kar je bilo bolj hudo, brez kioska. Napredovanju v D-ligo niso nazdravili niti po tekmi, saj so morali nemudoma na avtobus. Tako so namreč ukazali predstavniki javnega reda. Tudi pred prihodom v Jesi je policija spremljala avtobusa navijačev od kraja Agu-gliano, kjer so si navijači privoščili krajše kosilo, pa vse do stadiona. Smešno, če upoštevamo, da je šlo za tekmo elitne lige. Vsekakor je bil večji del občinstva zelo korekten in na koncu so tudi Krasu namenili bučen aplavz. ZANIMIVI SLOVENCI - Lokalni radio Fermo iz Mark nas je v živo poklical in voditelj športne oddaje nas je poleg Krasa spraševal še o Slovencih v Italiji in o Slove- niji. Tudi v Markah so tako izvedeli, da na Tržaškem, na Goriškem in na Videmskem živimo Slovenci in da imamo slovenske šole, časopise, radio, TV in druge ustanove. Voditelj oddaje je priznal, da tega ni vedel in končal intervju s stavkom, da je ta raznolikost pravo bogastvo za Italijo. Škoda, da vsi ne mislijo tako ali vsaj podobno! KOT V ZLATIH JADRANOVIH ČASIH - Navijač Krasa Franko Škabar se je v avtobusu spominjal, kako ga tovrstna daljša gostovanja spominjajo na zlate Jadrano-ve čase, »ko je košarkarska ekipa igrala v B-ligi in ko smo se na tekme peljali z avtobu- Kapetan Radenko Kneževič, Andrej Budin in vratar Michele Contento so nazdravili na počivališču ob avtocesti na poti proti domu som,« je dejal Škabar in dodal: »Pa podobno oziroma še več so nas zmerjali s protislovenskimi gesli.« Tudi navijaška gesla so bila podobna ... »Ja, ja, ja, za D-ligo (nekoč za Jadran za B-ligo) se igra!« ŽUPNIKOV BLAGOSLOV - V avtobusu se je zjutraj razširil glas, da se je tudi re-pentaborski župnik Tone Bedenčič spomnil na Kras. Pri nedeljski maši naj bi omenil, da je bržkone tokrat manj ljudi v cerkvi, ker so se odpravili na Krasovo pomembno gostovanje v Jesi. V Repnu pa je moral zaradi družinskih obveznosti ostati Krasov podpredsednik Edo Škabar, ki je bil bržkone bolj napet kot nogometaši na igrišču. Edo je po prihodu v Repen (ob 4.15 zjutraj!) pričakal nogometaše in navijače ter pripravil pogostitev in poskrbel za pijačo. PRAZNOVALI SO DO JUTRA - V Repnu so jih nekateri neprespani domačini pričakali s Krasovo zastavo, na kateri je bila napisana velika črka D, kot D-liga. Praznovali so z mimohodom sredi vasi ter nazdravili še na igrišču, kjer so Krasovi odborniki pripravili pojedino. Nogometaši so na repenskem igrišču uprizorili tudi tekmico. Jan Grgič več fotografij na WWW.primorski.eu napredovanje Med Krasom in Triestino zdaj le dve ligi razlike D-liga, v kateri bo prvič v zgodovini slovenska športa v Italiji igrala tudi ekipa enega od naših društev, je najvišje prvenstvo za amaterje. Njegovo uradno ime je državno prvenstvo amaterjev. Nad D-ligo so le še profesionalna prvenstva, ki jih je v Italiji (najbrž edini primer na svetu) kar štiri. To so A-liga, B-liga, 1. divizija, v katero je letos izpadla Trie-stina in 2. divizija, v kateri na primer igra Carlijeva Itala San Marco. V bistvu ločita Kras zdaj od Triestine le dve ligi! WWW.PRIMORSKI.EU Lep odziv na spletno TV povezavo Primorskega dnevnika Pobuda Primorskega dnevnika, ki je v sodelovanju s spletno stranjo www.vallesina.tv. ponudil preko svoje spletne strani www.pri-morski.eu povezavo na neposredni prenos Krasove tekme v Jesiju, hkratipa smo tudi objavili članek s spremljanjem tekme »v realnem času«, je naletela na lep odziv. Oba članka sta bila namreč v manj kot 12 urah deležna čez 1.000 obiskov, kar je glede na lep sončen nedeljski popoldan, ki je bolj kot k sedenju pred računalnikom vabil v naravo, lep uspeh. Tekmo je preko spletne TV spremljalo do največ 152 uporabnikov hkrati, kljub visoki obremenitvi je bil signal soliden, kot so nam povedali pri val-lesini.tv pa je bila večina stikov iz naše dežele. »Njihovi« so vsi čepeli na stadionu v Jesiju ... »Highlights« na spletu Na naši spletni strani poišči povezavo na posnetke ključnih akcij tekme v Jesiju. po tekmi - Protagonisti so povedali ... Nepozabni trenutki Goran Kocman vsem hvaležen - Niko Centrone od 3.AL do D-lige - Dimitri Batti še ne verjame, da jim je res uspelo Protagonisti Krasovega napredovanja so bili prav vsi: od vseh 23 nogometašev, ki so v letošnji sezoni stopili na igrišče, do trenerja Alessandra Musolina, njegovih pomočnikov, predsednika Nika Centroneja, športnega vodje Gorana Kocmana do odbornikov, hišnika in tudi navijačev, ki so spremljali moštvo tudi na več kot 500 kilometrov dolgi gostovanji. Povedali so . Športni vodja Goran Kocman: »Pohvaliti moram vse igralce, ki so se borili kot levi in dali vse od sebe, in trenerja Musolina. Pri 2:0 sem se malo ustrašil, vseeno sem bil prepričan, da bomo dosegli vsaj en gol. In tako je tudi bilo.« Trener Alessandro Musolino: »Pričakoval sem močan pritisk Jesine in tako je bilo. Hkrati smo mi začeli slabo in bilo je že 2:0. Odtlej smo igrali zbrano in po Kneževi-čem golu nam napredovanje enostavno ni moglo več uiti. Koliko je za uspeh prispeval trener? V lanski sezoni smo napredovali brez težav. Letos pa je bilo vse skupaj bolj zahte- vno. Tudi jaz sem bržkone prispeval nekaj več. Kot vedno pa zmaga celotna ekipa. Imam srečo, da imam fantastično skupino. Izrazil bi priložnost, da bi zmago posvetil našemu nogometašu Micheleju Banellu, ki je moral zaradi bolezni predčasno končati sezono. Srčno upamo, da bo ozdravel in da se nam bo pridružil.« Predsednik Domenico Centrone: »Ponosen sem, da smo od 3. AL napredovali vse do D-lige. To je res zgodovinski podvig za ves slovenski šport v Italiji in za Trst nasploh. Pohvalil bi res vse, od prvega do zadnjega.« Branilec Marco Sessi: »Nimam besed. To napredovanje smo si vsi želeli s srcem.« Vratar Michele Contento: »To so nepozabni trenutki. Ekipa je v zadnjih sezonah delovala res enotno in to je naše glavne orožje.« Kapetan Radenko Kneževič: »Tudi letošnja sezona je bila odlična. Tekma v Jesiju je bila le pika na i.« Branilec Dimitri Batti: »Še ne verja- mem, da smo napredovali v D-ligo. Neverjetno, fantastično.« Pohvalil jih je tudi ... Trener Jesine Gianluca Fenucci: »Čestitam Krasu, ki je dokazal, da je odlična ekipa. Igrali so zelo zbrano in so tudi po dveh naših zadetkih obdržali mirno kri. Zaslužili so napredovati v D-ligo. Mediji iz Mark ... Il Messagero piše, da je Jesina zasluženo zmagala, ni pa ji uspel podvig (Grenka zmaga, piše v naslovu). Novinar Santoni obenem omenja možnost repasaža v D-ligo. Podobno je napisal Corriere Adriatico, na katerem smo tudi prebrali, zakaj je bil zastoj (kar dve uri) na avtocesti pri Riminiju. V avtomobilski nesreči je umrl tridesetletni mladenič, njegova žena (pravkar sta odhajala ne medeni teden) pa je bila hudo ranjena. Spletna stran Vallesina. tv pa poroča o neuspešni »re-muntadi«. (jng) 1 304 Sobota, 12. junija 2010 ŠPORT / občni zbor - Pri ŠZ Sloga tudi o ponesrečeni sezoni Televite »Naivno smo verjeli obljubam o pomoči« Predsednik Sloge Možina kritičen do odziva Trsta -Sanacijski ukrepi Amatersko športno združenje Sloga je imelo prejšnji teden svoj redni občni zbor, na katerem sta predsednik Primož Radoš Možina in tajnik Ivan Peterlin podala oceno o minuli sezoni ter ob številnih uspehih tako na članski kot mladinski ravni izpostavila negativne posledice, ki jih je imelo za društvo nastopanje v državni B2-li-gi. Po lanskem napredovanju Sloge Tabor so ekipo poleti okrepili in sklenili, da jo »podarijo« mestu Trst, ki bo jeseni gostilo eno izmed kvalifikacijskih skupin letošnjega svetovnega odbojkarskega prvenstva. S tem je Sloga želela prispevati k promociji pomembnega dogodka, na žalost pa, kot je v svojem poročilu zapisal predsednik Možina, tržaška občinska uprava in njeno odborništvo za šport ideje našega društva nista podprla, podoben odklonilen odnos pa so imeli tudi nekateri potencialni sponzorji. Naivni pa so bili Slogini odborniki tudi zato, še pravi Možina, ker so verjeli obljubam, da bodo dobili potrebna sredstva, teh pa nato ni bilo od nikoder, kar je imelo rušilne posledice. Tudi pri sestavi ekipe ni bilo vse v redu. Zunanje okrepitve predvsem z značajskega vidika niso bile primerne in po oceni Sloginega predsednika niso znale prispevati k homogenosti ekipe ter so negativno vplivale tudi na lansko Slogino jedro. »Odbojka pa je ekipni šport, kjer ni prostora za zvezdniške posameznike! To se je na tekmah in tudi na treningih še kako poznalo,« je bil kritičen Možina. Neizpolnjene obljube so tako še nekoliko poglobile finančno krizo, ki že nekaj let pesti Slogo, ki je pred skoraj štiridesetimi leti nastala iz združitve štirih društve z vzhodnega Krasa. Ob prispevkih javnih uprav, pokroviteljev in Zsšdija ter članarinah pa pri Slogi upajo, da bodo v bodoče prejeli tudi več prostovoljnih prispevkov, Ivan Peterlin pa je predstavil neke vrste »sanacijski načrt« z uvedbo večplastnega članstva za naslednjo sezono: diamantno izkaznico bodo dobili tisti, ki bodo društvu priskočili na pomoč z enkratnim prispevkom v višini 750 evrov, zlata izkaznica bo veljala 500 evrov, srebrna 250, bronasta pa 150. šah - Na Opčinah Ribnici 18. memorial Božidarja Filipoviča V nedeljo je bil na Opčinah 18. turnir v spomin na mojstra Božidarja Filipoviča. Kot po navadi se je prijavilo veliko število ekip - kar 17, zaradi velike ga števila mednarodnih mojstrov, mojstrov Fide, mojstrov in mojstrskih kandidatov pa je bilo tekmovanje na zelo visoki ravni. Končni zmagovalec je bil ponovno Invec iz Ribnice, ki je lansko leto osvojil prehodni pozlačeni pokal za štiri osvojene zmage, letos pa si takoj za eno leto prilastil novega, ki ga je darovala Filipovičeva vdova gospa Ko-stanca. Ribničani so zmagali vseh 16 dvobojev in na zmagovalnem odru prehiteli Marostico (ki je med drugim nekajkrat že osvojila italijansko prvenstvo) in Koper. Sledili so prva ekipa tržaškega društva SST1904, Izola in prva ekipa trža- skiroll - V Bassanu državno prvenstvo v reber Nicola Iona presenetil Tretji med mladinci - Mateja Bogatec pred svetovnim pokalom v dobri formi Rolkarji kriške Mladine so konec tedna v Bassanu del Grappa opravili s prvim letošnjim državnim prvenstvom -tekmo v rebek v klasični tehniki. Vzpon na Monte Grappa je bil zelo zahtevne tudi zaradi neznosne vročine. Kljub temu, da Mladininim tekmovalcem vzpenjanje po tradiciji ne leži, so se odrezali dobro. Posebno velja omeniti, da je Nicola Iona (letnik 1994) med mladinci osovjil odlično 3. mesto, kar je njegov najboljši izid na državnih prvenstvih. Na zmagovalni oder je med članicami (zmagala je reprezen-tantka Bettineschi) stopila tudi Mateja Bogatec in tako potrdila, da kljub zmanjšanjem obsegu treninga tudi letos ne bo nikjer odigrala podrejene vloge. Tretje mesto je na DP med cici-bankami osvojila tudi Tayrin Tence. Na društevni lestvici je bila Mladina šesta. Izidi: Nicola Iona odličen 3. med mladinci kroma odbojka - 3. memorial bratov Špacapan ŠZ Olympia Slogaši osvojili tudi čezmejni dvoranski turnir V okviru 3. Memoriala bratov Špacapan je goriška Olympia po običajnem večdnevnem turnirju, ki se je odvijal na zunanjem igrišču, v nedeljo organizirala še mednarodni »indoor« turnir v telovadnicah Kulturnega doma in Slovenskega športnega centra. Ob domači ekipi so nastopili še Sloga, Kranj, Bassano, Vežica Rijeka in reprezentanca FJK U16. Turnir je bil na dobri tehnični ravni, tako da so bili udeleženci z njim zelo zadovoljni, saj je bil za vse koristen. Slabša je bila le mladinska deželna reprezentanca, za katero so bili nasprotniki premočni. Na koncu je zasluženo slavila Sloga (zmagala je tudi na turnirju, ki se je odvijal med tednom) pred Olympio, Kranjem in Bassanom. Tekme so bile na splošno zelo napete, Olympia je še posebno dobro igrala na tekmi proti Kranju, za katerega so igrali tudi nekateri odbojkarji, ki so lani igrali tudi na evropski ravni, na srečanju med Bassa-nom in Slogo pa so odločale res malenkosti. Finalna tekma med našima dvema ekipama pa sta bila izenačena samo prva dva niza, tretji pa je bil enosmeren. Med nagrajevanjem, ki so se ga udeležili žena in hčerka pokojnega Mirka Špacapana ter predsednik deželnega odbora odbojkarske zveze FIPAV Dui-lio Bunello, so za najboljšega napadalca proglasili Andreja Stembergarja (Kranj), za najboljšega podajalca Filipa Hledeja (Olympia), najboljši igralec pa je bil slo-gaš Vasilij Kante. Naj še omenimo, da bo posebno reportažo o obeh turnirjih v okviru 3. Memoriala bratov Špacapan 22. junija ob 19.15 oddajala televizijska postaja Telechiara. Izidi kvalifikacij: Vežica - Sloga 0:2, Vežica - Bassano 0:2, Sloga - Bassano 2:1, Olympia - FJK U16 2:0, Olympia - Kranj 2:1, FJK - Kranj 0:2. Za 3. mesto: Kranj - Bassano 2:0; za 1. mesto: Sloga - Olympia 3:0 (25:23, 25:21, 25:17). Predsednik deželne odbojkarske zveze Bunello nagrajuje najboljšega igralca turnirja Vasilija Kanteta Cicibanke: 3. Tayrin Tence, 4. Petra Prašelj; začetnice: 4. Dana Tenze; deklice: 5. Jasna Vitez, 6. Jana Prašelj; dečki: 7. Luca Ghira; mladinci: 3. Nicola Iona, 10. Niki Hrovatin; članice: 3. Mateja Bogatec, 12. Arianna Quadrini. Dan prej so rolkarji kriškega društva v istem kraju tekmovali tudi v šprintu za državni pokal. Med članicami je drugič letos v tej zvrsti zmagala Mateja Bogatec (prej je zmagala v Trstu, na drugi tekmi v Turinu pa ni nastopila). Izidi: Najmlajše: 3. Dana Tenze, 7. Petra Prašelj, 8. Tayrin Tence; deklice: 4. Luca Ghira; mladinci: 4. Niki Hrovatin, 7. Nicola Iona; članice: 1. Mateja Bo-gatec; dame: 5. Patrizia Turchet. Na društveni lestvici je bila Mladina tretja. V četrtek bosta Mateja Bogatec in Niki Hrovatin z reprezentanco odpotovala v nemški kraj Mekklberg, kjer bo prva tekma za letošnji svetovni pokal. rokomet - Državni finale prvenstva U18 v Meranu ške Accademie degli scacchi. V tej ekipi je na 3. deski zelo dobro igral prvokategornik (na sliki) Igor Lakovič (9,5/16), ki je v idealni lestvici zamejskih šahistov prehitel tretjekategornika Marka Oblaka (7/16 na četrti deski za ekipo iz Sežane), Cristino Sustersich (5/16 na tretji deski za mladinsko žensko ekipo SST 1904), Mitjo Petarosa (4/16 na tretji deski za tretjo ekip tržaške Accade-mie degli scacchi) in Tjašo Oblak (2,5/16 na drugi deski ženske mladinske ekipe SST1904). Nastopili so tudi mladi zamejski šahisti, Lorenzo Obersnel, Devan Štoka, Nicola Pinzani, Liam Visentin, Elia Riccobon in Simon Cettolo, ki so se, kljub skromnejši beri točk, pogosto enakovredno borili z mnogo bolj izkušenimi nasprotniki. Marko Oblak JADRANJE V Trstu optimisti jadrali brez vetra V nedeljo je v Trstu pred klubom Adriaco stekla še druga selekcijska regata za nastop na državnem prvenstvu juniores v razredu optimist. Od predvidenih treh plovov so izvedli samo enega, ki pa je bil na meji regularnosti. Vetra v bistvu ni bilo, tako da je od 80 vpisanih zaključilo regato samo 36 optimistov. Med tistimi, ki so uspeli zaključiti plov, je bil tudi Sirenin jadralec Max Zu-liani na zelo dobrem 2. mestu. Jadralca Čupe Luca Carciotti in Samuele Ferletti pa sta bila 25. oziroma 29. Regate niso zaključili Vanja Zuliani (Sirena), Martina Husu in Cecilia Fedel (oba Čupa). Ker morajo po pravilniku izpeljati vsaj dva plova, saj sicer selekcije niso veljavne, bodo dodatno regato priredili 18. julija. Prva selekcijska regata v organizaciji Čupe je namreč odpadla zaradi brezvetrja. □ Obvestila AŠD POLET vabi na izredni občni zbor, ki bo v petek, 18. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Repentabrska ul. na Opčinah. Dnevni red: sprememba statuta. Sledi 42. redni letni občni zbor AŠD POLET. ASD MLADINA sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih doma A. Sirk v Križu 61. Dnevni red: izvolitev organov občnega zbora, poročila, odobritev obračuna za leto 2009 in proracuna za leto 2010, razno. KD SLOVAN s Padrič organizira v sklopu Kresovanja 2010 v petek, 18. junija, ob 22. uri v prostorih Gozdne zadruge na Padričah 10. nočni orientacijski pohod »Po sledeh merjascev«. Vpisovanje na sedežu Gozdne zadruge na dan pohoda od 20.30 do 21.30. Zaželen pa je pred predvpis (do četrtka) po e-pošti (kdslovan@gmail.com) ali po tel. 3343307443 (v večernih urah). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od 28. junija do 3. julija 2010 Planinsko šolo na Planini pri jezeru za osnovnošolsko mladino. Informativni sestanek bo danes, 15. junija ob 19. uri na Stadionu 1. maja (Vardelska cesta 7). Tržačani so državni prvaki V ekipi tudi slovenski igralci Ivan Kepran, David Sedmach in Mitja Cernich - V finalu premagali Romagno z 31:32 Od leve: David Sedmach, Mitja Cernich in Ivan Kepran Tržaška rokometna ekipa mladincev Pallamano Trieste, pri katerih so nastopili tudi trije slovenski igralci Ivan Kerpan, David Sedmach in Mitja Cernich, je v Meranu osvojila državni naslov U18. Lovoriko - prvo za tržaški klub - je Pallamano Trieste dosegel po zmagi v finalu proti Ro-magni z 31:32. V prvem polčasu sta si bili ekipi povsem enakovredni (končni izid po 30 minutah je bil 15:14 za Romagno), v drugem delu srečanja pa je Pallamano Trieste prevzel rahel naskok in minimalno prednost upravljal vse do končnega žvižga. Rokometaši so se naslova zelo veselili, tudi po vrnitvi v Trst, saj so premagali ekipo, ki je v zadnjih dveh sezonah prva. V finalni tekmi je od slovenskih ro-kometašev igral samo Ivan Kerpan: dvaj-setletnik, ki igra na levem krilu, je dosegel 4 gole. Kerpan med sezono ni igral, saj je še okreval po operaciji kolena. Ekipi se je pridružil pred mesecem in pol po rehabilitaciji, zato visoke minutaže ni pričakoval. Po dobrem nastopu v zadnji kvalifikacijski tekmi pred finalom pa mu je trener zaupal tudi proti Romagni, ko je igral vseh 60 minut. S Sedmachom, ki je v kvalifikacijah dosegel 11 golov, sta bila najstarejša - pravilnik namreč dovoljuje nastop dveh igralcev letnika 1990. Sedemnajstletni Cerich pa je igral nekoliko manj. Sedmach je bil letos tudi stalni član članske ekipe, Cernich pa je igral samo v mladinskem prvenstvu. / ŠPORT Torek, 15. junija 2010 17 UMETNOSTNO KOTALKANJE - V organizaicji ŠD Polet Pokal Sedmak romal v Oderzo KUK Nova Gorica pa je osvojil pokal Bressan - Svetovni prvak Barbieri navdušil Po kotalkarskem seminarju, ki je v četrtek in petek privabil na opensko kotalkališče 67 tekmovalcev vseh starosti iz naše dežele in Slovenije, so v soboto in nedeljo, v organizaciji ŠD Polet, potekale tekme za osvojitev tradicionalnega Pokala Pavla Sedmaka in mladinskega pokala Davida Bressana. Na tekmo se je prijavilo 14 klubov: 2 iz Slovenije (KUK iz Nove Gorice in KK Renče, ki je tekmoval samo prvi dan v kratkih programih in se zato ni potegoval za končne uvrstitev), 1 klub iz Lombardije (Cornate d'Adda), 2 kluba iz Veneta (Oderzo in Musano), 9 pa iz naše dežele. Kotalkarji mladinskih kategorij - cicibanov ter dečkov in deklic-so tekmovali za Pokal Davida Bressana, skupno s kotalkarji mednarodnih tekmovalnih kategorij pa so se potegovali za osvojitev velikega Pokal Pavla Sed-maka-Davida Bressana. V mladinski kategorijah so se posebej izkazali Slovenci iz Nove Gorice, ki so z zmago Zoje Muhič, drugim mestom Lane in Natana Muhiča in četrtim mestom odlične male Klare Rejec prepričljivo osvojili mladinski Bressa-nov pokal. Od slovenskih tekmovalk gre omeniti tretje mesto Veronike Sambo (Vipava), četrto mesto Danje-la Sedevčiča, osmo mesto Valntine Budin in dvanajsto mesto Sare Gregori (vsi Polet). Med kadetinjami je po predvidevanjih slavila Gioia Girardi (Aquileia), druga je bila Katja Pahor(Vipava), peta pa Katarina Jazbec (Polet). V tekmovalnih kategorijah so bili na skoraj vseh prvih mestih tekmovalci iz Oder-za, med članicami pa je zmagala Nika Arčon (KUK). Poletovke so med mlajšimi mladinkami dosegle četrto (Valentina Scamperle) in šesto mesto (Martina Debernardi), medtem ko je bila Novogoričanka Ana Rejec druga. Med mladinkami je članica Poleta Astrid Zorzetto zasedla drugo mesto. Veliko navdušenje je med gledalci požel svetovni prvak Andrea Bar-bieri, ki je seveda zmagal v svoji kategoriji. Veliki pokal Pavla Sedmaka-Da-vida Bressana je tudi tokrat romal v Oderzo, novogoriški KUK je bil drugi, Vipava tretja, Polet pa peti. Prireditev je obiskalo kar nekaj Na Pikelcu so tekmovali predstavniki in predstavnice 14 društev kroma uglednih gostov: pokrajinski odbornik za šport Mauro Tommasini, predsednika deželnega in pokrajinskega odbora C.O.N.I.- ja Borri in Felluga, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, podpredsednik ZKB-ja Adriano Kovačič, predsednik Rajonskega sveta za vzhodni Kras Marko Milkovič, predstavnika kotalkarske zveze Marzano in Marelli. Po razglasitvi rezultatov je bila še kratka revija, na kateri so poleg zmagovalcev posameznih kategorij nastopile še skupina kotalkaric Polisportive Opicine in Poleta, skupina Poletovih kotalkarjev, za poslastico na kraju pa tudi Tanja Romano, ki je s svojim izvajanjem izzvala bučen aplavz številnega občinstva. MLADINSKA KOŠARKA Breg prvi na turnirju Bask ttt estate 2010 Primož Brezec v Dolini Levo: ekipa Brega s pokalom po zmagi na turnirju; spodaj: Primož Brezec, ki bo danes obiskal košarkarski kamp v Dolini KOŠARKA - Kaj je novega? Malo možnosti, da bi Jadran spet nastopal v državni ligi V košarkarskih taborih slovenskih ekip ni večjih novosti. Pri Jadranu še niso oddali prošnje za repesaž, malo verjetno pa je, da bi bila ponovno vključena v državno ligo. Jadran je šele tretja ekipa, ki bi imela pravico do vključitve: tačas nobena od že uvrščenih ekip v državni C-ligi ni sporočila, da se bo ligi odpovedala. Seveda ni še nič dorečenega - vse bo znano 7. julija, ko zapade rok za vpis ekip. Po vsej verjetnosti bodo ekipo zapustili Kristjan in Saša Ferfoglia ter Alex Vitez. Tako nam je potrdil športni direktor Sandi Raubar. Kristjan Ferfoglia in Alex Vitez sta se pred kratkim pogovarjali z Bregom, nam je povedal načelnik košarkarske sekcije pri dolinskem klubu Boris Salvi, z igralcema pa se še niso domenili. Salvi je še napovedal, da bi lahko ekipo v Dolini dopolnil tudi Miro Jurič, bivši hrvaški reprezentant. Pri Boru tečejo tačas pogovori s sponzorji, šele potem pa bodo sestavljali ekipo. Podpredsednik Renato Štokelj nam je pred dnevi povedal, da v igralskem kadru ne bo več Mar-zia Krizmana, ki bo prevzel vlogo v odborniških vrstah. Pri Kontovelu prav tako ni novosti. Ekipa Brega, ki je letos nastopala v prvenstvu U13, je pred kratkim osvojila prvo mesto na turnirju Bask...estate 2010. Na turnirju v organizaciji Don Bosca so nastopale še ekipe Pallacanestro Trieste 2004, Azzur-ra, Bor in dve ekipi domačega kluba. Brežani so v skupini premagali Azzur-ro in prvo ekipo Don Bosca, v finalni tekmi za prvo mesto pa so premagali še sovrstnike ekipe Pallacanestro Trieste 2004. V prvi četrtini so bili boljši Trža-čani, ki so vodili s 14:10, v drugi četrtini pa so vajeti igre prevzeli brežani in tudi po zaslugi fizične premoči večali prednost do konca tekme. Končni rezultat je bil 71:56. Pohvalo zaslužijo vsi igralci, ki so prikazali borbeno in do-padljivo igro v vseh nastopih. Poleg običajnih strelcev Fonde, Giacominija in Zobca se je v finalni tekmi razigral Nor-bedo, vnuk bivšega borovega trenerja Zovatta z 20 točkami. Za Breg so nastopali Matej Stefančič, Kiljan Tul, Kevin Košir, Igor Gregori, Matteo Sema, Andrea Stagni, Lenard Zobec, Luka Giacomini, Luka Gelleni, Thomas Vas-cotto, Daniele Fonda, Matteo Norbedo; trener: Borut Sila. V Dolini se je včeraj začel košarkarski kamp. Danes bodo udeleženci imeli posebnega gosta: mlade košarkarje bo obiskal Primož Brezec, igralec v ligi NBA. Sežančan je tudi slovenski reprezentant, ki bo nastopal septembra na svetovenm prvenstvu v Turčiji. Z njim se bo v Dolino pripeljal tudi branilec Nebojša Joksimovič. 360 stopinj Andro Pe »Andersen« košarkar, gorski kolesar in voznik gokartov- Na Facebooku ima Andro Pertot med imenom in priimkom naveden tudi vzdevek »Andersen«: »Niko Štokelj mi ga je nadel, zdaj pa me že vsi soigralci tako kličejo,« je pojasnil Svetoivančan, ki bo 16. septembra dopolnil 19 let. Andro se je košarki približal pri šestih letih, pri Boru pa še danes igra. Letos je bil član članske ekipe v deželni C-ligi, igral pa je zelo malo. Več priložnosti je imel v prvenstvu U19 in U21. Ob košarki je v srednji šoli tudi kolesaril: pri SK Devin je tekmoval v cestnem in gorskem kolesarstvu tri leta. Zaradi pomanjkanja časa se je nato usmeril samo v ekipni šport, kolesarstva pa ni dokončno opustil: » V prostem času še vedno rad kolesarim. Raje imam gorsko kolo: s prijatelji se zapeljemo največkrat v Slovenijo.« Maturant na poklicnem zavodu J. Štefan (smer elektronika), ki bo študij nadaljeval na ekonomski fakulteti, občasno tekmuje tudi z go-karti -pred nekaj leti je večkrat stal tudi na stopničkah. Letos je samo treniral, v naslednji sezoni pa bi rad spet tekmoval. Stan: single Ostali športi: kolesarjenje, go-kart, smučanje Ostale dejavnosti in konjički: sledim vsem avtomobilskim in motornim športom, zbiranje košarkarskih čevljev Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Gazzetta dello sport, Corriere della sera/ Wired, Studio sport/TG5 Spletna stran: facebo-ok.com Knjiga na nočni omarici: vse knjige za maturo Najljubša glasba: Pop in House Najljubši film: Back to the future Moj lokal: jih je več Najljubša jed: testenine Najljubša pijača: ledeni čaj Mi je všeč/mi ni všeč: žurat pozno v noč / se ne zabavat Najljubši športnik: Michael Schumacher in Francesco Totti Najljubša osebnost: Ba-rack Obama Najljubše počitnice: poletne počitnice v Angliji Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... nogometaš Moja himna: je ni Moj vrstni red: šport, prijatelji, zdravje, ljubezen ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV TRENJE NEKD. ODLIČEN POLJSKI NOGOMETAŠ POLJ. SLIKAR IZDELOVALEC KMEČKIH ORODIJ NEKDANJA SOVJETSKA VESOLJSKA LADJA AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (MARY) PODSEDLICA GALERIJA SLIK V FIRENCAH VODJA DRU2BENE SKUPNOSTI NEKDANJI RUSKI VLADAR JUVENTUSOV NOG. SIVORI KMEČKA SOBA PRED PRIIMKOM KEM. ZNAK ZA NATRIJ PIJAČA STARIH SLOVANOV BERI ŠPORTNO PRILOGO PD GORIŠKI ODBOJKARSKI KLUB S SODOMO MLEČNA 2LEZA PRI KRAVAH KEM. ZNAK ZA SILICIJ AM. PEVEC GARFUNKEL OTOK ČAROVNICE KIRKE AMERIŠKI FILMSKI KOMIK (RED) HIŠNI BOG PRI RIMLJANIH IVO ANDRIfi GRŠKA ČRKA OSTRIVEC TRAGIČNI SHAKESPEAROV JUNAK REKA V ŠVICI JUDE2EV SIN ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA NEKDANJI TIP FIATOVEGA AVTOMOBILA NEKDANJI BREGOV PREDSEDNIK (DRAGO) SPODNJI DEL PROSTORA LOŠČILO KRAJ OB MEJI (PLEZALNE STENE) VINSKI CVET, ETILNI ALKOHOL KAREL ERBEN TAZIO NUVOLARI LOS ANGELES DEJAVNOST REDOVNIKOV, KI NISO DUHOVNIKI IME TREH PERGA-MONSKIH KRALJEV NEKDANJI PREDSEDNIK LLOYDA ADRIATICA ZVIJAČA, NAMEN, NAKLEP SLOVARČEK - AJA = Kirkin otok • LATO = nekdanji poljski nogometaš (Grzegorz) • ZAK = poljsko-francoski slikar (Eugeniusz) 1 8 Torek, 15. junija 2010 ŠPORT / kolesarstvo - Velik uspeh Janija Brajkoviča na dirki Dauphine Libere »Že nekaj časa vem, da sem sposoben za velike stvari« Belokranjec na večdnevni dirki premagal tudi Contadorja - »A on še ni v formi« PARIZ - V splošni evforiji zaradi zmage nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki bi »športna Slovenija« skoraj spregledala največji uspeh slovenskega poklicnega kolesarstva, ki ga je Jani Brajkovič dosegel z zmago na etapni dirki Dauphine Libere Belokranjec je tako, če ne upoštevamo zmage Simona Špilaka na dirki po Romandiji, do katere je po diskvalifikaciji prišel za «zeleno mizo», postal prvi slovenski zmagovalec na kakšni večdnevni dirki Pro Toura, je pa to najbrž njegov največji uspeh v karieri. Doslej sta za to veljala naslov svetovnega prvaka v kronometru tekmovalcev do 23 let in nošenje majice vodilnega na dirki po Španiji. »Lepo je zmagati na takšni dirki. To je priznana dirka in prav vseeno mi je, kakšna je bila konkurenca. Seveda bi se rad pomeril z drugimi najboljšimi kolesarji na svetu, toda tudi boj s Contadorjem je bil dovolj. Čeprav še ni v taki formi, si na vsaki dirki želi zmagati, gotovo pa je trenutno najboljši kolesar na svetu. Premagati njega je gotovo velik užitek. Sam seveda nisem kar naenkrat postal dober kolesar. Samo v letošnji sezoni, v kateri sem imel nekoliko več počitka, sem bil skoraj na vseh dirkah, na katerih sem nastopil, med najboljšimi. Vsekakor pa upam, da bom zdaj tudi več zmagoval. Ta zmaga mi je potrdila tisto, kar vem že nekaj časa, in sicer, da sem sposoben za velike stvari. Sem pa z njo vseeno dobil dodatno samozavest. Za zmago pa moraš imeti tudi nekaj sreče. Na primer z vremenom. Verjetno niste videli, da sem se boril tudi z alergijo, a na srečo ta ni bila usodna. Upam, da bom svojo kakovost lahko Jani Brajkovič je bil leta 2005 gost KK Adria v Lonjerju kroma dokazal tudi na Touru. Letos ali naslednje leto.« Dirka Dauphine Libere, ki jo tudi radi imenujejo za generalko pred Tourom, je bila za slovensko kolesarstvo polna presežkov. Najprej je z etapno zmago zablestel Grega Bole, ki je po Mateju Mugerliju, Borutu Božiču in Simonu Špilaku, postal četrti Slovenec z zmago v Pro Touru, kmalu pa se mu je pridružil še Brajkovič, ki je dobil kro-nometer. Zmagoslavje v vožnji na čas je bilo odločilno za zmago, saj Slovenec niti v gorskih etapah ni dopustil, da mu zvezdnik svetovnega kolesarstva, dvakratni zmagovalec Toura, Alberto Contador pobegne. Šestindvajsetletni Slovenec je tako v etapah poleg zmage zabeležil še drugo in tretje mesto, na koncu pa je Španca, nekdanjega moštvenega kolega pri Astani, premagal za minuto in 41 sekund Brajkovičev uspeh je solidnim 15. mestom dopolnil Kristjan Koren. KOŠARKA Sieni prva tekma finala končnice V prvi tekmi finala končnice italijanske A1-lige je prvak Montepaschi Siena s 100: 80 premagal Armani Jeans Milan. Odločilno prednost je Siena dosegla v tretji četrtini po zaslugi play-makerja Mclntyreja (29 točk). Druga tekma bo danes ob 20.30 (TV Sky). Igra se na štiri dobljene tekme. formula ena V Montrealu vozila le McLarna MONTREAL - V nedeljo sta po progi v Montrealu vozila le dir-kalnika McLaren-Mercedesa, ki sta tako po veliki nagradi Turčije še drugič to sezono vknjižila dvojno zmago. Nekdanji svetovni prvak Hamilton je startal s prvega mesta, poleg njega bi moral iz prve vrste startati tudi Webber, ki je moral zaradi zamenjave menjalnika in izgube petih mest na startu mesto prepustiti mlajšemu moštvenemu kolegu, Nemcu Sebastianu Vettlu. Tudi start ni v ospredju ničesar spremenil, s 13. mesta pa se je kar za pet mest naprej prebil rekorder po številu naslovov svetovnega prvaka Nemec Michael Schumacher. Slednji je na tem dirkališču sedemkrat že zmagal, tokrat pa mu je za napredovanje pomagalo tudi trčenje Vitantonia Liuzzija in Felipeja Masse. «Schumi» je bil sicer med dirko že tretji, nato pa je na koncu padel na enajsto, tudi zaradi trčenja s Poljakom Robertom Kubico pri izvozu iz boksov, ter ostal brez točk. Hamilton si je privozil že 14. zmago v karieri, s 109 točkami pa je novi vodilni v prvenstvu. Drugou-vrščeni Button jih ima 106. Naslednjo dirko, preizkušnjo za veliko nagrado Evrope, bo 27. junija gostila Valencia. Zmaga odbojkarjev Italije ANCONA - Italijanska odbojkarska reprezentanca je v svetovne lige še drugič premagala Kitajsko. »Azzurri«, kjer igrata tudi slovenska odbojkarja Matej Černic in Loris Mania, so tudi na drugi tekmi zmagali po treh nizih (25:15, 25:22, 25:22). Černic tokrat ni stopil na igrišče, Mania' pa ni bil vpoklican v dvanajsterico. V skupini B po štirih krogih vodi Srbija, druga je Italija, sledita Francija in Kitajska. Italija bo proti Srbiji igrala v petek, 18. in v nedeljo, 20. julija. Povsod dober LONDON - Ameriški teniški igralec Sam Querrey je zmagovalec turnirja v Queensu, ki velja za pripravljalni turnir za angleški Wimbledon. Sedmo-postavljeni Američan je v finalu 714.000 evrov vrednega tekmovanja premagal rojaka Mardyja Fisha, boljši je bil s 7:6 (3) in 7:5. Querrey si je s to zmago zagotovil že tretji turnirski uspeh letos, potem ko je zmagal na trdi podlagi v Memphisu in na pesku v Beogradu, je tokrat slavil še na travi. Boston vodi 3:2 v zmagah BOSTON - Boston Celtics je v peti finalni tekmi končnice lige NBA na domačem igrišču premagal Los Angeles Lakers z 92:86 in v zmagah povedel 3:2. Slovenski košarkar Saša Vujačic je za Jezernike dosegel pet točk. Šesta tekma bo v noči na sredo v Los An-gelesu: v primeru zmage košarkarjev iz Bostona, bi slednji osvojili naslov prvakov drugič v treh letih. Morebitna sedma pa bo v petek vedno v Los Angelesu. Gascoigne ranjen NEWCASTLE - »Enfant terrible« angleškega nogometa Paul Gascoigne je v nedeljo zvečer doživel prometno nesrečo, njegovo življenje pa navkljub hudim telesnim poškodbam ni ogroženo. Poleg Gascoigna je bil hospita-liziran še en moški, 36-letno žensko, tretjo vpleteno v nesrečo, pa je angleška policija po pregledu v bolnišnici priprla zaradi suma, da je vozila pod vplivom alkohola. zaključna prireditev - V soboto v Repnu Cheerdance Millenium Plesno-navijaški pozdrav poletju V polni telovadnici so nastopile vse skupine društva - Gostje tudi navijačice Doma VIolets - Presenečenje za Sprites Člani in članice Cheerdance Millenium so v soboto zvečer v Repnu pred polnimi tribunami z razgibano zaključno prireditvijo predstavili bogato delovanje. Po nastopu vseh navijaških in plesnih skupin, je prireditev kot običajno obogatil in popestril muzikal. Po uvodni glasbeni točki harmonikarja Jarija Jar-ca in pozdravu predsednice društva Ivice Štok, ki je med drugim orisala delovanje in uspehe tekmovalcev, so se na parketu zvrstile vse skupine društva: najmlajši Palčki so se predstavili z gimnastičnimi vajami, Zajčki pa s tekmovalno točko, ki so jo prikazali na Millenium cupu, članska četvorka Sprites je nastopila z dvema tekmovalnima točkama (tudi s tisto, s katero je osvojila evropski naslov septembra lani), pom pom par Martina Zu-balič in Sanja Sossi sta prikazali tekmovalno točko, z novo koreografijo so nastopile Faires, prvi del večera pa je zaključil še nastop sedemnajstčlanska skupina Škratov. Prireditev je dopolnil še nastop gostij, in sicer navijaške skupine Violets ŠZ Dom, ki jih je med sezono vodila trenerja gropajskega društva Nicol Krizmancic. Zgodba Male morske deklice pa je bila rdeča nit drugega dela večera: v muzi-kalu, ki ga je režirala Lisa Meriggioli, so nastopili vsi člani društva. Mlajši so imeli vlogo morja, galebov in kuharjev, mladinke, člani in članice pa so bili glavni junaki zgodbe. Raznobarvne kostume (sešili so jih staši, v glavnem pa Ivica Štok in Erika Ci-bic) in glasbene vložke so dopolnjevale tudi navijaške figure in piramide. Večer, ki ga je povezovala Tatjana Malalan, se je zaključil s podeljevanjem priznanj trenerjem. Pred koncem pa je klub četvorki Sprites, ki je septembra lani osvojila evropski naslov, pripravil presenečenje: tekmovalkam so podelili plakete in veliko torto. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik rajonskega sveta Vzhodnega Krasa Marko Milkovič ter predsednik pokrajinskega FIDS Glauco Romano. Torek, 15. junija 2010 1 9 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu vrh - Med poletjem dela na poslopju osnovne šole Ob sanaciji radona tudi ureditev šolskih prostorov V pritličju dodatna soba, v prvem nadstropju obnova stranišča in učilnice - Uredili bodo parkirišče in zelenico Letos poleti bodo izvedli sanacijo poslopja osnovne šole na Vrhu, v katerem je deželna okoljska agencija ARPA pred časom preverila prisotnost manjše koncentracije plina radona. Ob sanacijskem posegu, ki je že bil v načrtu, pa je občinska uprava iz Sovodenj sklenila, da z razpoložljivim denarjem izvede tudi serijo drugih del v notranjih in zunanjih prostorih šole, ki bodo ob lepšem videzu in večji uporabnosti zagotavljala predvsem izboljšanje varnostih razmer. »Letos smo sklenili, da bomo denar, ki ga bomo dobili iz zakona za varnost šolskih poslopij, skoraj v celoti namenili šoli na Vrhu. V sanacijo in popravila za prilagoditev varnostnim predpisom bomo vložili 120.000 evrov. Del sredstev bomo prejeli od dežele Furlanije-Julijske krajine, del s strani države, eno tretjino pa bo krila občina sama. V ta namen smo v proračun že vključili 40.000 evrov, saj bi drugače ne imeli pravice do deželnega in državnega prispevka,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin. Občinska uprava računa, da se bodo dela začela letos poleti; dokončni načrt je bil že izdelan in odobren, zdaj pa je v pripravi izvršni, po odobritvi katerega bo prišlo do izbire gradbenega podjetja. Po besedah županje bodo v pritličju stavbe, kjer bo prišlo do sanacije, usposobili dodatno sobico, ki bo na voljo za srečanja, seje učiteljev in računalnike, v prvem nadstropju pa bodo preuredili večjo učilnico, stranišča za učence in sobico, ki bo služila kot skladišče. »Prostore bomo seveda tudi prepleskali,« je povedala Floreninova in nadaljevala: »Projekt predvideva še preureditev zunanjih šolskih prostorov, ki bodo po novem ločeni na dva dela. Pri glavnem vhodu bomo uredili parkirišče za osebje, manevrski prostor za šolski avtobus in varen vhod za otroke, ki iz njega izstopajo, na drugem delu dvorišča, ki ga bodo otroci uporabljali med odmorom, pa bomo uredili zelenico, posadili kako drevo in namestili igrala.« Občinski upravitelji so projekt v prejšnjih tednih že predstavili ravnateljici Večstopenjske šole Doberdob Sonji Klanjšček. Poseg se bo začel s sanacijo in preureditvijo notranjih prostorov, nadaljeval pa se bo z obnovo dvorišča. »Upamo, da se bodo gradbena dela lahko začela že julija, zaključila pa pred za- četkom šolskega leta. V primeru, da bi se nekoliko zavlekla, smo se z ravnateljico pogovorili o možnosti, da bi v prvih tednih novega šolskega leta učenci osnovne šole na Vrhu uporabljali prostore vrtca v Rupi. To je vsekakor treba še definirati. Ko bo obnova notranjih prostorov dokončana, se bodo osnovnošolci vsekakor vrnili na Vrh,« je pojasnila Flo-reninova. Sovodenjska županja je še povedala, da je prispevek za sanacijo radona občini zagotovila tudi pokrajina Gorica. »Namembnost tega denarja bomo še preverili in določili, porabili pa ga bomo za potrebe Vrha,« je zaključila Alenka Florenin. (Ale) tržič - Fincantieri Sindikati Šolska stavba na Vrhu čaka na 120 tisoč evrov vredni poseg bumbaca gorica - Priče v procesu Posledic azbesta niso poznali Nekdanji delavec na zaslišanje prišel z respiratorjem Na goriškem sodišču je včeraj ponovno potekala obravnava v okviru procesa zoper osumljene za 85 smrti, ki jih je v tržaški ladjedelnici povzročila izpostavljenost azbestu. Na zatožni klopi je 41 oseb tako iz nekdanjega vrha družbe Italcantieri kot iz služb, pristojnih za varnost, in iz podizvajalskih podjetij. Med včerajšnjo dopoldansko obravnavo, ki je potekala pred obema državnima tožilcema, Leghisso in Bossijem, se je zvrstilo kakih deset prič, nekdanjih ladjedelniških delavcev in kolegov umrlih, ki so bili zaposleni v tržiškem obratu v60., 70. in 80. letih minulega stoletja, v nekaterih primerih tudi še kasneje, do 90. let, in so danes že dvajset let v pokoju. Zaslišala sta jih državna tožilca, pa tudi odvetniki v civilni tožbi in odvetniki obrambe osumljenih. Pripoved prič je bila osredotočena na razmerah, v katerih so delali, na varnosti in na preventivi. Ugotovljeno je bilo, da je bila med delavci neke vrste zavest o nevarnosti azbesta, vendar obenem tudi zadrega, saj jim ni bilo jasno, katere so lahko posledice strupene snovi. Med zaslišanjem je posebno vznemiril prihod upokojenega delavca z re-spiratorjem, zgovornim znamenjem posledic, ki jih je azbest pustil na moških in ženskah, zaposlenih v tržiški ladjedelnici. Do poletnega premora je sodnik že določil datume sedmih obravnav, naslednja bo 29. junija, medtem pa sorodniki umrlih in družba Fincantieri iščejo izvensodni dogovor o odškodninah. odgovore Upad dela v tržiški ladjedelnici je občuten in obstaja nevarnost, da se bo položaj še dodatno poslabšal. S strani državne vlade in vodstva družbe Fincantieri so potrebni odločni odgovori, ne le o prihodnosti ladjedelniškega sektorja, pač pa tudi o organizaciji dela. Odgovore zahtevajo predstavniki sindikatov Fim, Fiom in Uilm, ki so včeraj napovedali srečanje s tržiškim županom Gian-francom Pizzolittom in goriško prefektinjo Mario Augusto Mar-rosu, od katerih bodo zahtevali, naj seznanijo rimsko vlado s težavami tržiške ladjedelnice in posledicami, ki bi jih le te lahko imele za številne delavce. »S strani državne vlade ne prihajajo naročila, pa niti odgovori. Zahtevamo sklic zasedanja ministrskega sveta, na katerem bo govor o prihodnosti ladjedelnic v Tržiču, Anconi, Palermu, Castel-lamar in Margheri, ki jim preti nevarnost dopolnilne blagajne,« je povedal goriški pokrajinski tajnik Fiom Thomas Casotto in spomnil, da je v Tržiču v dopolnilni blagajni že 350 delavcev, ni pa izključeno, da bodo socialne blažilce vprašali še za dodatnih 300 zaposlenih. »Ob tem se dopolnilne blagajne morajo posluževati tudi podjetja Eurogroup in Adriatica, ki sta podizvajalca družbe Fincantie-ri,« je povedal Casotto, pokrajinski tajnik Fim Gianpiero Turus pa je ocenil, da je novica o dveh novih naročilih privedla do znižanja pozornosti v zvezi s problematiko ladjedelnice. »Naročila, ki so jih dobili z znižanjem cene, bodo imele posledice za podizvajalce,« je poudaril Turus. štmaver - Zemeljski usad Župan preklical odredbo, hiša spet uporabna Goriški župan Ettore Romoli je v prejšnjih dneh preklical odredbo o neuporabnosti hiše v bližini cerkve v Štmavru, ki jo od lanskega decembra ogroža zemeljski usad. Od aprila, ko je odredba stopila v veljavo, bi morala družina Robazza - oče, mati in hči - vsak večer zapuščati svoje stanovanje, zdaj pa je alarm preklican. »Izvedenec mi je na podlagi podatkov, ki izhajajo iz izvedene študije, zagotovil, da za tamkajšnje prebivalce ni nevarnosti. Zato sem v prejšnjih dneh podpisal sklep, ki omogoča družini, da tudi ponoči uporablja svojo hišo,« je povedal Ettore Romo-li. Župan se je o problemu plazenja zemlje v Štmavru pogovoril tudi z deželnim odbornikom za promet in civilno zaščito Ric-cardom Riccardijem, ki je v petek obiskal goriško občinsko palačo, da bi poročal o novostih v zvezi z gradnjo avtoceste Vileš-Gorica. »Riccardija sem vprašal, ali bi za sanacijski poseg lahko poskrbela civilna zaščita. Deželni upravitelj je povedal, da je treba možnost posega preveriti, pred tem pa mu bomo morali poslati poročilo o usadu,« je zaključil župan Romoli. Usad pri hiši v Štmavru bumbaca APrimorski ~ dnevnik gorica - Večina »Za zaprtje predora Bombi kriva leva sredina« »Zakaj se predstavniki leve sredine v občinskem svetu niso zavzeli za spremembo načrta, ki predvideva zaprtje prometu predora Bombi, ko so upravljali občino?« Tako odgovarjajo predstavniki desne sredine na resolucijo, ki jo je maja vložil svetnik stranke Slovenska skupnost Silvan Primo-sig in o kateri bo tekla razprava na današnjem zasedanju goriškega občinskega sveta. Resolucija, ki sta jo ob svetnikih leve sredine podprla tudi predstavnika Severne lige, opozarja na prometne nevšečnosti, problematiko izoliranosti trgovin Travnika in Rašte-la ter povišanje onesnaženosti v mestu, do katerih bi privedlo zaprtje predora, in zato predlaga spremembo obnovitvenega načrta. »V današnjih razmerah je ponovno odprtje prometu predora Bombi neizvedljivo, saj bi spreminjanje izvršnega načrta zahtevalo nekaj let,« je povedal občinski odbornik Francesco Del Sordi in poudaril, da bi bilo spreminjanje načrta vse prej kot pametna poteza tudi zaradi sodnega postopka, v katerega je občino vpletel bivši izvajalec del na Travniku, podjetje Luci co-struzioni. »Preliminarni projekt obnovitvenih del na Travniku, v katerem je bilo predvideno tudi zaprtje predora Bombi prometu, je bil odobren v času Valentijeve uprave leta 2001. Nato je volitve zmagala leva sredina, ki je vodila naprej postopek. V času župana Brancatija je občinski odbor odobril šest sklepov, ki so zadevali obnovo Travnika, medtem ko je Romolijev odbor sprejel le en sklep, ki je bil povezan z gradbenimi deli v tem predelu mesta,« je povedal Del Sordi: »Ko je le-vosredinska uprava dobila v roke preliminarni projekt, ki ga lahko spremenila. Vendar ga ni, saj se je z njim strinjala. 18. decembra 2002 je občinski svet vzel na znanje, da k preliminarnemu projektu za obnovo Travnika ni bila vložena nobena pripomba. Takratni odbornik Bruno Crocetti je izjavil, da je občinski odbor soglašal z vsebino projekta. Silvan Primosig se je izrazil proti zaprtju predora in gradnji vzpenjače, Crocetti pa je odgovoril, da bi v tem primeru izgubili deželni prispevek. Med 27 svetniki, ki so takrat glasovali za, so bili tudi Primosig, Božidar Tabaj, Aleš Waltritsch in Federico Portelli.« Ob Del Sordiju so se včerajšnje tiskovne konference, na kateri so pojasnili stališče večine v zvezi z vprašanjem predora Bombi, spregovorili tudi goriški podžupan Fabio Gentile, odbornik in goriški tajnik Severne Lige Stefano Ceretta, občinska odbornica Silvana Romano, občinski in deželni svetnik Gaetano Valenti ter občinski svetniki Franco Hassek, Dario Obizzi in Giulio Severo Tavella, ki ocenjujejo, da bi morala leva sredina poseči in spremeniti načrt v času Brancatijeve uprave. »S tovrstnim ravnanjem leva sredina dokazuje svojo nedoslednost,« je povedal Gentile in ocenil, da je opozicija doslej »zlorabljala« tudi vprašanje podvoza za pešce in kolesarje pri krožišču v Štandrežu, na račun katerega je kritizirala Romolijevo upravo. »23. marca 2005 je bil odobren načrt prometne ureditve. Predsednik rajonskega sveta za Štandrež Brescia je takrat vložil pripombo in zahteval izgradnjo prehoda za pešce in kolesarje, uprava pa ga je zavrnila, češ da pri krožišču ni dovolj prostora,« je povedal Gentile. V zvezi s podporo, ki sta jo Primosigovi resoluciji o predoru Bombi dala občinska svetnika Severne Lige, pa je Ceretta komentiral le, da je šlo za »odločitev posameznikov, medtem ko je stališče stranke drugačno«. 20 Torek, 15. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO GORICA - Zadnji delovni dan na programu Ekstra GORICA - Angleška šola v Ulici Brolo Spodbujajo prenos Motivirani, znanja v prakso »gi«™ tin i Poskusno leto je mimo, na vrsti sta še poletna jezikovna tečaja lUv! Višješolci na programu Ekstra Na programu Ekstra je bil prejšnji teden zadnji delovni dan. Ekstra je petletni ciklični obšolski program za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji, ki ga izvajata Dijaški dom Simon Gregorčič in Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik); vsak ciklus traja po eno šolsko leto, celoten ciklus programa pa se zaključi v petih letih. Program ponuja dijakom višjih srednjih šol možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. »V šolskem letu, ki se je komaj zaključilo, smo program Ekstra izvajali prvič. Bilo je tudi za nas kot za dijake, ki so ga obiskovali, poskusno leto, v katerem smo skušali razumeti potrebe in želje dijakov ter jih uskladiti s cilji programa. Naše poslanstvo je formirati bodoče kadre slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, nuditi mladim celovito izobrazbo, spodbujati osebno rast, študijsko uspešnost in vzpostavitev medosebnih odnosov, poglabljati šolsko izobrazbo in seznanjati dijake z dodatnimi študijskimi področji, razvijati poznavanje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika ter zagotavljati prenos znanj v prakso,« je na zaključni družabnosti povedala Sloviko-va znanstvena direktorica, Matejka Grgič. Dejavnosti, ki so predvidene po programu, potekajo med šol- bumbaca GORICA Konji v mestu Med 25. in 27. junijem bo v Gorici potekala tretja izvedba mednarodne pobude Cavalli in citta (Konji v mestu), ki jo prirejata združenji Global Equiteam in Lunicor-no s podporo italijanske zveze LISE, CSEN, Fundacije Goriške hranilnice, dežele Furlanije-Julijske krajine, pokrajine Gorica in goriške občine. Organizatorji računajo, da se bo konjeniške prireditve, ki bo potekala na stadionu Baiamonti, tudi letos udeležilo kakih 150 tekmovalcev iz Italije, Slovenije in Avstrije. Organizatorji so tudi letos poskrbeli za bogate nagrade (40.000 evrov), med katerimi bo tudi avtomobil znamke Peugeot 107. Med novostmi letošnje izvedbe bo tekmovanje za najmlajše konjenike (med 8. in 16. letom), ob športnem programu pa bodo na sporedu tudi spremni dogodki in koncerti. Od petka do nedelje bodo v stadionu Baiamonti delovali tudi kioski, otroci pa bodo lahko doživeli »konjeniški krst« na ponijih. Po obrazih sodeč, so se goriški otroci in novogoriške učiteljice angleščine že prvi dan odlično ujeli bumbaca skim letom od ponedeljka do petka v popoldanskem času med 14. in 18. uro. Od 14. do 15. ure so dijaki v Dijaškem domu, kjer dobijo topel obrok in imajo možnost rekreacije, od 15. do 18. ure pa v prostorih Slovika, kjer lahko sami ali v skupini študirajo ob pomoči tu-torjev. V tem času imajo dijaki možnost prostega izhoda iz prostorov Slovika in KB centra, kar jim omogoča, da opravljajo še druge popoldanske dejavnosti. Tutorji nudijo dijakom osnovno strokovno pomoč in jih usmerjajo pri študiju. Glede na želje in potrebe dijakov se lahko prirejajo še dodatne dejavnosti, in sicer skupinske in individualne inštrukcije z različnih predmetnih področij, tečaji tujih jezikov in priprava na mednarodne izpite. »Novost letošnjega programa - tako Grgičeva - sta dva poletna jezikovna tečaja, in sicer tečaj slovenskega jezika v Ljubljani, na Mladinski poletni šoli, ter študij angleščine na Malti. Poleg tega pa bo v Gorici potekal tudi intenzivni tečaj angleščine v avgustu.« Vse informacije o tečajih in redni dejavnosti dobijo interesenti na sedežu Slovika v Gorici (KB center, Korzo Verdi 51) ter na sedežu Dijaškega doma (Svetogorska 84); gradivo je objavljeno na spletni strani www.slovik.org, za dodatna pojasnila pa sta na razpolago e-nabiralnik info@slovik.org in tel. 0481-530412. »Motivirani, zagnani, odprti,« pravijo učiteljice in učitelj o otrocih, ki so se kljub koncu šolskega leta včeraj vrnili v osnovno šolo Oton Župančič v Ulici Brolo. Slovensko didaktično ravnateljstvo iz Gorice je namreč za otroke iz četrtih in petih razredov osnovnih šol, ki delujejo pod njegovim okriljem, organiziralo enotedensko angleško šolo in jo zaupalo Jezikovni šoli Papagaj iz Nove Gorice. Skupno 64 otrok so razdelili v pet skupin, zato da je pouk kar se da razgiban, pa se učitelji neprestano izmenjujejo. Včeraj so za otroke pripravili glasbeno in gledališko delavnico ter didaktične igrice - vse poteka seveda v angleškem jeziku -, v prihodnjih dneh jih bodo nadgradili še z umetniško in športno delavnico, zato da definitivno razbijejo resnost tradicionalnega učnega pristopa. Suzana Mozetič iz šole Papagaj nam je pojasnila, da so se z vodstvom goriške šole dogovorili, da bodo najprej utrjevali že pridobljeno znanje, nato pa bodo z otroki naredili korak stopničko više. Odziv goriških šolarjev je pravo presenečenje, so včeraj potrdili učitelji in ocenili, da se je v zamejskem prostoru nivo znanja angleščine v primerjavi s preteklostjo krepko dvignil. DOBERDOB Objavili učne uspehe nižješolcev Na Večstopenjski šoli Doberdob so včeraj objavili izide za prve in druge razrede nižje srednje šole. Sledi seznam učencev, ki so izdelali. 1.A: Samuele Vittorio Ferletti, Nicole Galbiati, Isabel Gon, Aleš Lavren-čič, Yvonne Mimiussi, Andrea Negrin, Andrea Redivo, Giacomo Serafin, Štefanija Šuc, Giulia Terlizzi, Nejc Terpin, Gaja Zuzic. 1.B: Mitja Ambrosi, Simone Bruzzichini, Luca Černic, Camilla Cras-nich, Hemala Cumin, Gianmarco De-bianchi, Gabriele Devetak, Saša Ferfo-lja, Nicol Frandolic, Ivana Gerin, Daniele Gon, Ivana Jarc, Davide Malaroda, Jasna Marušič, Tina Poletto, Riccardo Riz-zi, Elia Saggin, Davide Trevisan. 2.A: Simone Cosani, Sara Coso-lo, Fatima Demiroska, Jan Furlan, Maja Kojanec, Nicola Nikita Kosic, Karen Lefons, Marlene Lefons, Lucia Lo Ca-scio, Ivan Peric, Giorgio Pieri, Marta Sa-vignano, Gregor Terpin, Majkol Tomasini, Lara Tropeano, Cristian Visin-tin, Marco Zio. 2.B: Ilaria Bresciani, Luca Bruz-zechesse, Gregor Danielis, Federica De Lorenzo, Martina Devivo, Martin Fai-diga, Cecilia Fedel, Saša Gergolet, Lara Lakovič, Angelica Minetto, Eleonora Pahor, Francesco Papais, Domen Peric, Riccardo Riva, Fabio Spanghero, Isabel Tivan, Leonardo Zio. GORICA - Vsakoletna nogometna tekma ob koncu šolskega leta Petnajstič zapored so se na igrišču spopadli sedanji in nekdanji licejci Tudi na letošnji tekmi na igrišču ob centru Bratuž so slavili starejši dijaki (levo); ekipi pred začetkom nogometnega spopada (spodaj) fotoa.v. Petnajstič zapored se je ob koncu šolskega leta odvijala že tradicionalna nogometna tekma med dijaki klasičnega liceja Primoža Trubarja iz Gorice in bivšimi licejci. Gre za zanimivo pobudo, ki je bila prvič izvedena leta 1996. Takrat sta se prvič na nogometnem igrišču v Ulici Brass srečali moštvi licejcev in bivših licejcev. Na prvi tekmi je bilo tudi določeno, da bo rdeča barva zaznamovala drese trenutnih dijakov, nekdanji dijaki liceja pa bodo nastopali v belih dresih. Zanimivost predstavlja tudi dejstvo, da mora vsak posameznik sam izoblikovati lastno majico, kar seveda je v letih dopuščalo veliko svobodo fantaziji igralcev. Tako so se iz leta v leto na dresih poleg številk in imena igralcev razvrščali raznorazni napisi, risbe, simboli. Nekdo za napise poskrbi kar sam s flomastri, drugi pa se odločijo, da majice dajo tiskati, da bi dali večji vtis profesionalnosti. Če pogledamo na športno plat dogodka, je resnost in tekmovalnost na obeh straneh vedno na višku. Naj povemo, da pred začetkom tekme obe ekipi skupaj zapojeta licejsko himno, ki ima že zakoreninjeno tradicijo na šoli. Kar pa zadeva izid tekem, je vedno prevladala večja izkušenost bivših licejcev. Od prvih izvedb na igrišču v Ulici Brass do kasnejših na Peči in do letošnje izvedbe na travnatem igrišču Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki je v zadnjih letih postalo novo prizorišče tekme, so namreč vedno slavili starejši dijaki, v vrstah katerih včasih nastopajo tudi zdajšnji profesorji. Samo enkrat, leta 2002, je slava doletela licejce, ki so zmagali po enajstmetrovkah. Ob koncu tekme, na kateri se zbere kar lepo število ljudi, poteka nagrajevanje. Zmagovalci prejmejo vedno isti pokal, ki ga ohranijo do naslednje izvedbe tekme, ko ga morajo predati novemu zmagovalcu. Po »uradnem« delu pa je zadnja leta vsakič na vrsti tudi družabnost s prigrizkom. Tekma je namreč po eni strani odlična priložnost za srečevanje bivših li-cejcev, ki so se zaradi študija ali delovnih obveznosti razšli, po drugi strani pa omogoča stik med nekdanjimi in sedanjimi dijaki slovenskega klasičnega liceja v Gorici. (av) / GORIŠKI PROSTOR NOVA GORICA - Prava poslastica za ljubitelje narave in kolesarjenja S kolesi od Solkana do Plav čez štiri leta Trasa kolesarske poti tik ob Soči (desno); trasa se spusti z nivoja nad železniško progo pod progo skozi tunel - z ene strani je skozenj videti Sočo -, tu bodo morali kolesarji kratek del poti prehoditi peš (spodaj levo); Oton Mozetič, svetovalec za investicije na novogoriški mestni občini (spodaj desno) Slikovita kolesarska pot od Solkana do Plav, ki bo prava poslastica za ljubitelje narave in kolesarjenja, bo predvidoma dokončana do leta 2014. Gre za 9,3 kilometra dolg odsek, ki ga je država umestila v projekt glavne državne kolesarske povezave Nova Gorica - Predel. Dela na omenjenem odseku že potekajo, vendar gre za zaključna dela drugega projekta, ki poteka po istem območju, kolesarska steza bo v bistvu njegova nadgradnja. »Trasa kolesarske poti je do črpališča Prelesje identična trasi vodovoda Mrzlek-Prelesje, kar ljudi, ki gradnjo opazujejo, navaja k misli, da se gradi kolesarska steza. To ni res, zaključuje se šele trasa vodovoda, gradbišče pa je v bistvu isto. Kolesarska steza bo potekala po isti trasi, vodovod pa bo potekal pod njo. Na ta način bo cenejša, kot bi sicer bila,« pojasnjuje Oton Mozetič, svetovalec za investicije na novogoriški mestni občini. Poleg tega bo ista trasa služila še kot vzdrževalna pot za železniško progo, saj poteka vzdolž nje. Omenjeni odsek kolesarske poti začenja v Solkanu. Proga bo razgibana: po začetnem, nekoliko zahtevnejšem vzponu, bo potekala nad železniško progo, nato pa se bo skozi krajši predor spustila pod njen nivo. Takrat se tudi najbolj približa strugi Soče, ki je sicer s kolesarske poti bolj ali manj ves čas vidna. Ravno njena smaragdna barva in pa zelenje, ki obdaja celotno traso, dajeta podobam ob poti poseben čar. Skoraj deset kilometrov dolg odsek se bo zaključil v Plavah, od koder se bo v bodoče nadaljeval naprej do Predela. Odsek je v smislu izgradnje razdeljen na dva dela: prvi, ki meri slaba dva kilometra, poteka od Sabotinske ceste do jezu na Soči. Nosilec projekta in izvedbe za ta del je država oziroma ministrstvo za promet. Zataknilo pa se je pri premostitvi težav v zvezi z lastništvom nekaterih parcel na tistem območju, ki jih država še ni premostila. Za odsek, ki bi moral biti dokončan že v lanskem letu, torej še nimajo niti pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Nosilec projekta za drugi, dobrih sedem kilometrov dolgi del od jeza do Pre-lesja oz. Plav, pa je novogoriška mestna občina. »Projekt je bil narejen do pridobitve gradbenega dovoljenja, tudi revizija je že za nami,« pojasnjuje Mozetič. Vendar pa sta se na tem odseku pojavili dve težavi tehnične narave: kako speljati kolesarsko stezo z ene strani železniške proge na drugo ter kako speljati progo ob galerijah železnice, kjer teče kolesarska pot tik ob strugi Soče in kjer ni stabilnih temeljev za trajno rešitev. Prvo težavo so rešili tako, da so ko- lesarsko pot speljali skozi obstoječ nižji tunel - odvodnik za meteorne vode. Na tistem delu poti bodo morali kolesarji sestopiti s koles in delček poti prepešačiti. Na tak način se bodo varno znašli na drugi strani proge, na tistem delu pa se odpre tudi lep pogled na Sočo, tako da postanek za občudovanje naravnih lepot niti ne bo odveč. Pot se bo nato spuščala do območja pod galerijami na železniški progi, kjer zmanjka trdnega terena za kolesarsko stezo. Nevarnost predstavlja tudi bližina struge, ki bi ob obilici vode območje lahko poplavila. Najprej so zadevo namera- vali rešiti s pontonskimi mostovi, ki bi plavali na gladini vode, kar bi kolesarsko pot naredilo še privlačnejšo, vendar so to zamisel zaradi zahtevnosti opustili. Zato so kot rešitev uporabili isto traso, kjer gre vodovod. Ko bodo dela zanj na celotni trasi Solkan - Plave končana, bodo površino preplastili z asfaltom. Širina vozišča na kolesarski stezi bo 2,25 metra, na vsaki strani bo še polmetrska utrjena bankina, ob robu pa bodo postavili še 110 centimetrov visoko varovalno ograjo. Od daleč morda že sedaj izgleda, kot da se je po sicer še makadamski poti že moč peljati. Vendar pa na tem mestu ne bo odveč opozorilo, da kolesarska steza še ni v izgradnji in je zato nezavarovana trasa nevarna. Ureditev omenjenega odseka kolesarske steze bo veljal 2,5 milijona evrov. »Novogoriška mestna občina je plačala projekt, sicer pa je odsek del glavne državne kolesarske steze, ki povezuje Novo Gorico s Predelom, zato je država prevzela investicijo nase. Pripravila je že predinve-sticijske zasnove, saj namerava s projektom kandidirati za evropska sredstva,« še zaključuje Mozetič. Katja Munih Torek, 15. junija 2010 »Fonte Timavi« združuje »Fonte Timavi« je naslov projekta, ki ga po zgledu »oživljanja« Goriške grofije med Gorico, Gradiščem in Krminom snujeta občini Tržič in Devin-Nabreži-na, katerim se bo lahko v prihodnosti pridružila tudi občina Komen v Sloveniji. Projekt bodo predstavili danes ob 12. uri v dvorani tržiškega občinskega sveta, kjer bodo spregovorili tržiški občinski svetnik Fabio Del Bello in nabre-žinski občinski svetnik Massimo Veronese. »Projekt Goriške grofije se sklicuje na renesanso, "Fonte Timavi" pa se zgleduje po najstarejši geografski karti, Ta-buli Peuntigeriani, ki je izpostavljala Oglej in izvir Timave,« pravi Del Bello, ki si že leta prizadeva za večjo integracijo kraškega ozemlja tudi v čezmejni perspektivi. Informiranje o nuklearki Stranka komunistične prenove, Levica ekologija in svoboda, organizacija WWF in sindikat CGIL bodo drevi na Trgu Republike v Tržiču seznanjali javnost z možnostjo gradnje jedrske centrale na Tržiškem. Ob 17. uri bodo odprli informativne stojnice, ob 20. uri pa bo v v dvorani občinskega sveta debat-no srečanje o jedrskih centralah. Nepravilnosti pri gnojenju Gozdna straža je meseca maja in v prvih dneh junija obiskala številna kmetijska podjetja na Goriškem in Videmskem, pri katerih je preverjala način gnojenja. Tudi na Tržiškem je gozdna straža odkrila vrsto nepravilnosti pri uporabi gnojil, kot je blato, ki ga pridobivajo iz čistilnih naprav. Enega kmeta so prijavili griškemu sodstvu. Iskra za avtomobile S podpisom nominacije z družbo Nex-teer so se v Iskri Avtoelektriki v Šempetru začele aktivnosti, vezane na pripravo prototipov in serijskih vzorcev motorjev za električni-servo volanski sistem. Nextee je Iskro Avtoelektriko izbral zaradi razvojne podpore, potenciala ter kakovosti. »Prototipi in serijski vzorci bodo za kupca Nexteer do jeseni dobavljeni v Mehiko, redne dobave pa se bodo začele v naslednjem letu. Vrednost posla, ki bo trajal najmanj 5 let, znaša 12 milijonov evrov,« pravijo v Iskri Av-toelektriki, kjer so s kupcem na novo razvili različico motorja, ki omogoča, da bo enak motor v prihodnosti lahko vgrajen tudi v druge tipe vozil. (km) Prvenstvo na zaslonu KC Bratuž, center Emil Komel, športno združenje Olympia, ZSKP, SSO za Goriško in prosvetno društvo Štandrež omogočajo ogled svetovnega nogometnega prvenstva na velikem zaslonu, in sicer vsak večer od 20. ure dalje ob telovadnici Mirko Špacapan v Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici; na prizorišču deluje tudi kiosk. GORICA - Vrhunski mešani pevski zbor iz Ukrajine v centru Lojze Bratuž Prelestne pevke in krepostni pevci Oreya je dobitnik kar sedmih velikih nagrad Evrope - Nastopil je z razkošjem glasov, koreografij, kostumov, pa še z bogastvom melodij in ritmov ter odličnimi solisti Goriško občinstvo je zagotovo počaščeno, ker je dobilo priložnost in s tem tudi privilegij, da je v veliki dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža (izven abonmajske sezone) v ponedeljek minulega tedna lahko prisluhnilo enemu izmed danes najboljših zborovskih sestavov. Mešani pevski zbor Oreya je namreč dobitnik kar sedmih velikih nagrad Evrope in Oreya na odru centra Lojze Bratuž v Gorici bumbaca je sestav, ki je bil aprila leta 2008 zmagovalec 9. mednarodnega zborovskega tekmovanja v Mariboru in prejel tudi nagrado občinstva za netekmovalni nastop na koncertu ljudskih pesmi. Ze več kot mesec dni je ta izjemni sedemind-vajsetčlanski ukrajinski pevski sestav na turneji po Evropi in pred zaključnim gala koncertom, ki ga bo imel v Lodzu na Poljskem, je zborovodja Aleksander Vatsek s svojimi prelestnimi pevkami in krepostnimi pevci obiskal tudi Gorici in številnim ljubiteljem in poznavalcem zborovske glasbe podaril vrhunski kulturni dogodek. Oreya, ki naj združi energijo zvoka, svetlobe in občutja publike, je v centru Bratuž popolnoma uresničila svoje poslanstvo, ambicije in želje. Lepi, polni glasovi, vrhunske interpretacije, domiselne koreografije in seveda že takoj na začetku koncerta, v izvedbah čudovitih starih ukrajinskih ljudskih in cerkvenih pesmi in njihovih priredbah avtorjev zelo različnih stilnih obdobij, prav toliko izstopajoč kot fascinanten značilen ukrajinski močan, globok in vznemirljiv zborovski zvok (ki nas je prevzel še posebno v pesmi »Na gori Imber« kijevskega skladatelja Yevhena Savchuka). Prvi del koncerta je tako zvenel v slogu pestrosti ukrajinske folklore in številnih hecnih in duhovitih kompozicijskih snovanj sodobnih (in tudi zelo priljubljenih in popularnih) ukrajinskih avtorjev, kot so Yevhen Stankovych, Vladimir Zubitskyj, Viktor Stepurko, Liudkevych ali M. Rakov. Z zanimivo idejo petja v ženskem in moškem krogu in izbrano koreografijo je presenetila in navdušila tudi pesem »A Christams Carol« ukrajinske skladateljice mlajše generacije Tat- jane Vlasenko. Zborovodja Aleksander Vatsek vsekakor ob visoki strokovnosti obvladuje tudi vse elemente popularnega predstavljanja zborovske glasbe, saj v repertoar vključuje zelo različne stile in pesmi, polne humornih, šegavih dovtipov, pa vse do precej bolj zabavnih, plesnih in že zimzelenih »skladbic« kot je »La Paloma«. Odlične izvedbe »okrasi« s premišljenimi koreografijami in tako ustvaril spektakel, v katerem pa prav v nobenem trenutku ne zanemari visoko kakovost samega zborovskega petja. In ta v nekoliko bolj resni zvočni »preobleki« zazveni v drugem delu koncerta, v izbranih izvedbah skladb M. Lauridsena, C. Monteverdija, A. Schnitkeja, P. Uus-berga. J. Rheinbergerja. A tudi v tem cvetoberu zborovskih biserov se zgodi preobrat s simpatičnim »Al-legrom« W. F. Bacha, ki doseže nepričakovan vrhunec v »Salve Regina« (v priredbi G. Erikssona). In v vsem razkošju glasov, koreografij, kostumov se v tem bogastvu melodij in ritmov oglasijo tudi odlični solisti, ki vrhunskemu zborovskemu dogodku dodajo še zven individuuma v kolektivnem, dodajo prizor drevesa v gozdu ..., ko drug brez drugega ne bi bili EnoST. Tatjana Gregorič 22 Torek, 15. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO jamlje - Nov podvig društva Kremenjak Tudi z društvenim barom poživljajo vaško življenje V večnamenskem centru v Jamljah so v soboto odprli nov društveni bar, s katerim si društvo Kremenjak prizadeva, da bi po sedemnajstih letih delovanja dodatno popestrilo vaško življenje. »Želimo si, da bi se v baru družili predvsem mladi,« pravi predsednica društva Bruna Visintin, ki je nagovorila udeležence odprtja. Visintinova je obnovila društveno pot in dejavnosti od nastanka leta 1993 do današnjih dni, ko se kulturnim in športnim pobudam pridružuje tudi gostinska. »Letos pozimi so si predstavniki društva zastavili nov cilj. Po predlogu podpredsednika Bruna Orettija so začeli razmišljati, iskati informacije in pripravljati dokumente, drevi pa v večnamenskem kulturnem centru končno odpiramo društveni bar,« je povedala Visintinova in poudarila, da nameravajo s pomočjo mladih odbor-nic društva popestriti poletno dogajanje v večnamenskem centru tudi s koncerti, plesi, turnirji briškole športnimi tekmami in drugimi pobudami. Ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki so se člani društva odločili tudi za namestitev ekrana, na katerem ljubitelji športa lahko spremljajo tekme do 11. julija. Sobotnega večera se je udeležila doberdobska pod-županja Luisa Gergolet, ki je društvu čestitala in voščila obilo uspehov v novi dejavnosti. Večer je glasbeno obarval duo Enrico in Cristian Leghissa z narodno-za-bavno glasbo, odprtje pa je spremljala tudi razstava izdelkov domačih umetnikov. Na ogled so bila likovna dela Anice Pahor, Igorja Crosellija in Roberta Ocrettija, dalje Sabine Milanič, Ede Miklus, Marja Crosellija, Vilje-na Ferlettija, Maria Sossija in Valterja Stančiča. Vstop v društveni bar je možen samo z izkaznico društev, ki so včlanjena v ZSKD ali ARCI. Med poletjem bo odprt vsak večer, od 17. do 23. ure, in ga bo upravljala tajnica društva Kremenjak, Martina Pahor. Kre-menjak še napoveduje, da bosta 18. junija volilni občni zbor in veseloigra »V šotoru z medvedom«, ki jo bodo ob 20.30 uprizorili igralci mladinske dramske skupine KD Sovodnje pod vodstvom Maje Devetak. (Ale) ■ r I a Obredni rez traku pred vhodom v bar bumbaca [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Saw VI« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Vendicami«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.40 »Sex and the City 2«. Dvorana 2: 18.10 - 20.15 - 22.15 »The Hole« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La Papessa«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Nord«. fl Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava Zbirka iz »Fore-sterije« darilo Laure Safred; od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro. FOTOKLUB SKUPINA75 vabi na ogled razstave Fotografski sprehodi po Gorici v galeriji Kosič na Travniku 61 v Gorici in po trgovinah ulice Oberdan, Korza Verdi, ul. Garibaldi, na goriški občini in ul. Mazzini. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava angleškega slikarja Colina Deana; do 21. junija od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter med kulturnimi prireditvami. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA razstavlja Roberto Kusterle svoje fotografije; do 24. junija od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. Koncerti GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: danes, 15. junija, ob 20. uri v dvorani frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert dua Mariutti-Vidovič. SNOVANJA 2010: v petek, 18. junija, ob 20. uri bo na trgu Sv. Antona v Gorici koncert Komel Jazz Contemporary Ensemble z naslovom »Follow me«; vstop prost. ZDRUŽENJE SEGHIZZI prireja državno revijo komorne glasbe ob 90-le-tnici ustanovitve: v sredo, 23. junija, ob 21. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopil duo violinistov Hasan - Beng Bakalli. 9 Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11; informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, ki so že pogojno vključeni v bivše permanente lestvice in bodo do 30. junija dosegli predvideno habilitacijo za poučevanje, naj na osnovi M.O. št. 39 z dne 22. aprila 2010 do 30. junija vložijo prošnjo za polnopravno vključitev v zgoraj omenjene lestvice. Tudi kandidati, ki so že polnopravno vključeni v omenjene lestvice in ki so dosegli naslov za poučevanje učencev / dijakov s posebnimi potrebami, morajo predstaviti prošnjo za vključitev v odgovarjajoče sezname. Prošnjo, katere obrazci so na razpolago na tajništvih posameznih šol, morajo nasloviti na Urad za slovenske šole v ul. Ri-smondo, 6 v Gorici. Urad je na razpolago za morebitna pojasnila. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 10. julija, enodnevni izlet le z enim avtobusom na Pokljuko-Rud-no polje ob spominu na 65-letnico osvoboditve. Na programu bo prihod okrog 600 planincev s Triglava, med katerimi bo 14-članska najmlajša skupina pohodnikov iz Goriške. Zaradi tehničnih razlogov bo vpisovanje samo do 20. junija po tel. 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-882024 (Ivo T.), 0481390697 (Marija Č.) in 0481-390688 (Saverij R.). Pohitite! Na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ obvešča izletnike, ki se bodo udeležili potovanja na Škotsko 23. avgusta, da bo srečanje s Patri-zijo danes, 15. junija, ob 19. uri na sedežu društva v Rupi. Udeleženci naj na srečanju izročijo fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. SPDG vabi v nedeljo, 20. junija, na Lopič 1958 m. (M.Plauris) nad Pu-šjo Vasjo (Venzone). Do vrha je približno 4 ure hoje. Odhod ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši; informacije po tel. 339-7047196 (Boris) ali boris@kinoatelje.it. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE organizira v nedeljo, 27. junija, avtobusni izlet »Lepote in dobrote Brkinov« z ogledom jame Dimnice, fresk Toneta Kralja v Sliv-jah, dveh kmetij, gradu Prem in Kettejeve spominske sobe; informacije in vpisovanje po tel. 0481-882071 ali 329-4006925. □ Čestitke Draga PATRIZIA. Včeraj si 50. rojstni dan slavila, a vsak dan lepša se nam zdiš. Tople so tvoje roke, srce polno je dobrote, lepo se imej, veliko se smej, naj zdravje te nikdar ne zapusti, to ti iz srca želimo Aldo, Mateja, Maja in Denis. 13 Obvestila KNJIŽNICA D. FEIGLA, GORICA IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, TRST sodelujeta pri pobudi Primorci beremo 2010, ki poteka do 25. novembra; informacije o projektu dobite v obeh knjižnicah. POLETNO KOLONIJO NA PTUJU za učence od 9. do 13. leta starosti organizira Dijaški dom med 21. in 27. junijem; vpisovanje in informacije v popoldanskih urah po tel. 0481-533495. POLETNO GLASBENO SREDIŠČE v organizaciji pihalnega orkestra Kras Doberdob, namenjeno otrokom od 5. do 12. leta, bo potekalo od 5. do 16. julija. Otroci bodo spoznavali svet glasbe s pomočjo strokovnih predavateljev Mojce Bratina, Tanje Gaeta in Patrika Quaggiata; prijave in informacije po tel. 338-4199828 (Romina). SCGV EMIL KOMEL prireja v jutranjih urah glasbeni kampus v Doberdobu od 21. do 25. junija za otroke od 7. do 13. leta starosti; informacije in vpis po tel. 0481-532163. SKLAD MITJA ČUK prireja poletno središče »Palček Kratkočasnik ima najraje...« v otroškem vrtcu v Doberdobu od 2. do 13. avgusta od 8. do 14. ure; informacije in vpisovanje po tel. 040-212289 ali na info@skladmc.org. DRUŠTVO JEZERO iz Doberdoba obvešča, da je knjiga »Sveti Blaž je imel devet sestra...« Pjepe Lakovič Ljubse-ve na razpolago v Katoliški knjigarni v Gorici in pri Magdi Prinčič (tel. 3471243400). GORIŠKA KVESTURA sporoča, da ne obstajajo več dosedanje knjižice potnih listov. Nadomestili so jih z novim potnim listom (poenoten model) na 48 straneh; traja deset let in občana stane 42,50 evra. Postopek za njegovo pridobitev ostaja trenutno nespremenjen. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke med 18. junijem in 27. avgustom predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, SCGV Emil Komel, ŠZ Olympia, Zveza slovenske katoliške prosvete, SSO Gorica in PD Štandrež vabijo na predvajanje svetovnega nogometnega prvenstva na velikem zaslonu. Vsak večer od 20. ure dalje ob telovadnici Mirko Spazzapan, drevored 20. septembra 85 v Gorici. Deloval bo tudi kiosk. OBČINA SOVODNJE OB SOČI, v okviru projekta za obnovitev in ovrednotenje ostalin iz prve svetovne vojne na vrhu Sv. Mihaela v občini Sovodnje ob Soči, naproša za nujno srečanje lastnike naslednjih zemljišč: parcela 1348/1 katastrske občine Vrh, parcela 1350 katastrske občine Vrh, parcela 1351/1 katastrske občine Vrh, parcela 1351/2 katastrske občine Vrh, parcela 1356 katastrske občine Vrh, parcela 34/69 katastrske občine Gabrje, parcela 34/70 katastrske občine Gabrje, parcela 34/71 katastrske občine Gabrje. Lastniki naj se javijo po tel. 0481-882876 ali na naslov tecnico@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it, tecnico1@com-savogna-di-isonzo.regione.fvg.it. Projekt sodi v pobude medobčinske zveze ASTER med občinama Gorica in Sovodnje ob Soči. OKENCE ZA IZDAJO POTNEGA LISTA je po novem odprto v pritličju kvesture na Trgu Cavour v Gorici. Vhod bo z oširka Sant'Ilario, urniki pa ostajajo nespremenjeni (od ponedeljka do sobote med 9. uro in 12.30). SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD. KRUT obvešča člane z Goriškega, da se lahko zglasijo v pisarni na korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 danes, 15. junija, med 9.30 in 12.30. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja 1. poletni tečaj balinanja za otroke in odrasle ob sredah med 16. uro in 17.30 na štandreškem balinarskem igrišču. Prvo od štirih srečanj bo v sredo, 16. junija; informacije in prijave po tel. 347-1072598 (Jari). ŠPORTNI IN ODBOJKARSKI KAMP 2010 za fante in dekleta od 6. do 12. leta starosti v organizaciji družbe Rogos, OK Val in ZSŠDI bo potekal med 21. junijem in 2. julijem v jutranjih urah v telovadnici in v občinskem parku v Doberdobu, popoldne pa bodo na Gradini potekale delavnice, vodeni ogledi, tečaji tujega jezika, skupinske igre in mnogo drugega (urnik 7.4516.30). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hrovat, pomagal mu bo profesor Renato Srebrnič. Društvo bo poskrbelo za prevoz otrok izven občine; prijave in informacije do 16. junija po tel. 393-2350925 (Sandro) v večernih urah, tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na ingrid@bensa.eu, tel. 333-4056800 (Alia) ali na inforogos@gmail.com (za Gradino). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 18. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v večnamenskem centru v Jamljah. OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 18. junija. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 16. uro ter na spletni strani www.doberdob.it. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo zaradi tečaja uslužbencev anagrafski urad v ponedeljek, 21. junija, zaprt v jutranjih urah. FOTOKLUB SKUPINA75 sklicuje občni zbor v torek, 29. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu na Bukovju št. 6. v Števerjanu. -/ ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s krožkom Galeb vabi na poletne delavnice »Ustvarjalno v Benečijo: od pravc iz ljudske zakladnice do sodobne umetnosti«, ki bodo od ponedeljka, 23., do sobote, 28. avgusta, v Gornjem Tar-biju (nekaj kilometrov od Čedada); informacije in prijave do 30. junija po tel. 040-635626 (ZSKD). FOTOGRAFSKI NATEČAJ z naslovom »Kras 2014: obrazi Krasa« v organizaciji goriške pokrajine sestavlja pet tematskih sklopov (reka, meja, strelski jarki, kraji in poti); udeležence pozivajo, naj ovekovečijo lepote kraške planote, sledove vojne, meje, mešanje jezikov in kultur. Za sodelovanje na natečaju je na voljo vpisna pola na spletni strani www.carso.it, fotografije je treba od-poslati do 31. avgusta; informacije po tel. 0481-547120, europa@pro-vincia.it. 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE OB SOČI v sodelovanju s krajevnimi društvi prireja občinski praznik z naslovom Junijski večeri, ki bo s športnim in kulturnim programom potekal na prireditvenem prostoru na Peči od 14. do 20. junija. ZSKD IN POKRAJINA GORICA vabita na predstavitev fotografske monografije »Blišč in beda aleksan-drink« v sredo, 16. junija, ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italia 55 v Gorici. O knjigi, ki sta jo izdali Zveza slovenskih kulturnih društev in Pokrajina Gorica, bodo spregovorili odbornik Marko Ma-rinčič, odbornica Licia Rita Morso-lin, avtorji besedil in urednik Vili Prinčič. Udeleženci bodo prejeli brezplačni izvod. KONFERENCA ZA ITALIJO PRI SVETOVNEM SLOVENSKEM KONGRESU prireja v petek, 18. junija, ob 20.30 Pod lipo v Števerjanu vsakoletno proslavo ob obletnici osamosvojitve Slovenije; nastopil bo mešani pevski zbor iz Štmavra. V nedeljo, 20. junija, bo srečanje Slovencev, živečih po Italiji: ob 11.45 bo maša v oglejski baziliki - maševal bo Robert Petkovšek, prodekan Teološke fakultete v Ljubljani -, v nadaljevanju bo v bližnjem gostišču Leon d'Oro govoril beneški javni delavec Giorgio Banchig. Pri maši in na srečanju bo pel cerkveni pevski zbor iz Branika. V AMFITEATRU OB GRADU KROM-BERK bo v četrtek, 24. junija, ob 20.30 prireditev Kromberški punt. Nastopili bodo Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Beltinško bando, Zbogom Brus Li, gledališka skupina Globočak Kambreško z predstavo Kje je meja, sledil bo ognjeni performans. 0 Mali oglasi PRODAM MLADIČE koze tibetanke, dve samički in en samček. Tel. 3347755361. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Silva Sfiligoj iz splošne bolnišnice v cerkev na Roj-cah in na glavno pokopališče; 11.00, Nascimbeni Louis iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Violetta Spessot por. Errico (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču; 11.25, Giorgio Germani s pokopališča v cerkev Sv. Duha in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Achille Dol-cetti iz bolnišnice na pokopališče. DANES V PIERISU: 14.00, Pierina Altran vd. Capello (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Orsola Chiaminut vd. Pizzin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 10.30, Maria Peres-sin vd. Deffendi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / ITALIJA Torek, 15. junija 2010 23 javne finance - Po podatkih Banke Italije in tudi zakladništva Italijanski javni dolg aprila dosegel rekordno raven Znašal je 1.812,7 milijarde evrov - V prvih štirih mesecih manj davčnih prihodkov RIM - Italijanski javni dolg je spet dosegel na rekordno raven. Po podatkih Banke Italije je aprila letos znašal 1.812,79 milijarde evrov in bil najvišji doslej. Marca je javni dolg znašal 1.749,28 milijarde. Iz statističnih preglednic centralne banke je mogoče tudi razbrati, da so se v prvih štirih mesecih letošnjega leta zmanjšali prihodki v državno blagajno. Davčni prihodki so v tem obdobju znašali 104,794 milijarde evrov, kar je za 1,86 odstotka manj kot v prvih štirih mesecih lanskega leta, ko so znašale 106,787 milijarde evrov. Samo v aprilu so prihodki, ki jih Banka Italije izračunava po metodi dejanskega denarnega toka, znašali 25,122 milijarde, medtem ko so v enakem mesecu leta 2009 znašali 25,771 milijarde evrov. Znižanje prihodkov so potrdili tudi na ministrstvu za gospodarstvo, in to kljub drugačni metodi izračunavanja. (Banka Italije izračunava po metodi dejanskih denarnih tokov, medtem ko na zakladništvu uporabljajo metodo obračunske pristojnosti.) Vendar na Tremontijevem ministrstvu dodajajo, da se nadaljuje trend upo- rim Koncerta v spomin na Jacksona ne bo RIM - Zaradi premalo prodanih vstopnic je odpovedan veliki koncert na prvo obletnico smrti pevca Michaela Jacksona v Rimu, ki je bil napovedan za 25. junij. Prodali so 3500 vstopnic, nekoliko premalo za Olimpijski stadion v večnem mestu, ki sprejme 70.000 gledalcev. Prireditelji dogodka, Word-live Entertainment, bodo denar za kupljene vstopnice vrnili. Koncert je načrtoval Michaelov brat Marlon. V načrtovanje triurnega koncerta so se vključili tudi Alfred McCrary, ki je z Michaelom Jack-sonom komponiral več skladb, pa Travis Payne, koreograf in ko-producent dokumentarnega filma o zadnjem Michaelovem nastopu, »This is it«, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. V načrtu je bilo, da nastopijo Marlon Jackson, Dionne Warwick, Lee John, pevec skupine Imagination, in Alfred McCrary, pevec v skupini Jackson 5. Michaelova tiskovna predstavnica Kathryn Milofsky in odvetnik družine Jackson Brian Oxman pa sta prek multimedial-ne predstavitve hotela osvetliti pevčevo raznoliko osebnost in glavne postaje na njegovi umetniški poti. »S spominskim koncertom smo želeli počastiti Michaela, vendar nas odziv italijanskih poslušalcev ni zadovoljil. Smisel naše pobude v čast kralja popa je dojelo samo malo pristnih pevčevih oboževalcev,» so v sporočilu za javnosti poudarili prireditelji. Morda pa zajec tiči v drugem grmu - cena vstopnic se je namreč gibala med 70 in 90 evri, morda je to odvrnilo potencialne obiskovalce zdaj odpovedanega koncerta. No, vendar niti drugim mestom ne gre bolje, saj je odpoved rimskega koncerta že tretja v vrsti: septembra lani so morali odpovedati koncert, ki sta ga pred gradom Schonbrunn na Dunaju načrtovala Michaelov brat Jer-maine in Avstrijec Georg Kindel, prav tako je odpadel nadomestni koncert v počastitev Michaela, ki so ga mislili organizirati junija letos v Londonu. (STA) Guverner Banke Italije Draghi na nedavnem zasedanju G20 v Južni Koreji ansa časnjevanja upadanja davčnih prihodkov, ki so bili ugotovljeni po načelu pravne pristojnosti. Ugodno pa je bilo v prvih štirih mesecih letos gibanje prihodkov, ki so rezul- tat boja proti utajevanju davkov. Na osnovi finančnih kontrol in preverjanj se je med januarjem in aprilom steklo v državno blagajno 1578 milijonov evrov ali za 33,4 odstotka več kot v enakem obdobju 2009. l'aquila Popoln zastoj v popotresni obnovi mesta L'AQUILA - Župan L'Aqui-le Massimo Cialente se je včeraj z dramatičnim apelom obrnil na javnost in povedal, da je popo-tresna obnova popolnoma zastala. Še vedno je zgodovinski center ves v ruševinah, 35 tisoč ljudi živi v zasilnih razmerah, denarna sredstva pa so popolnoma pošla. Javna uprava ne ve, kaj bi, saj nima denarja niti za plačevanje osnovnih stroškov, prav tako pa ne zmore plačevati stroškov za začasne nastanitve prebivalstva v hotelih, je povedal župan. politika - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini Prednost ima finančni zakon, šele nato bo na vrsti tisti o prisluhih RIM - V poslanski zbornici bo imela prednost razprava o finančnem zakonu, šele nato bo skupščina lahko razpravljala o zakonskem osnutku o prisluškovanju. To je poudaril včeraj predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je obenem naglasil, da bo sam jamčil glede pravilnega postopanja v zvezi z zakonom o prisluhih. S tem je Fini po eni strani dejansko upočasnil delo, ki so ga skušali nekateri v Ljudstvu svobode sila pospešiti, po drugi strani pa je pozitivno odgovoril načelniku skupine Demokratske stranke v poslanski zbornici Dariu Franceschiniju, ki je od njega zahteval pravilno izvajanje parlamentarnega dela. Fini je poudaril, da namerava med razpravo v poslanski zbornici stoodstotno upoštevati pravilnik in vprašal, zakaj neki bi morali hiteti z zakonom o prisluhih. Finančni zakon je namreč prioriteta, pravi Fini, in kdor se spozna na pravilnik poslanske zbornice in na ustavo v to ne dvomi. Načelnika parlamentarnih skupin Ljudstva svobode v senatu Maurizio Gasparri in v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto sta vsekakor poudarila, da »je zakonski osnutek o prisluškovanju nared in lahko postane zakon«, medtem ko je tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersa-ni poudaril, da »desnosredinska večina ne ve, čemu gre naproti«. Vodja stranke UDC Pierferdinando Casini je dodal, da za tak zakon ne bodo glasovali. Podpredsednik poslancev Ljudstva svobode Italo Bocchino, ki je član Finijeve struje, pa je opozoril, da je zakonski osnutek o prisluhih po vsej verjetnosti protiustaven, zato ga bo treba v poslanski zbornici spremeniti. Julija bo torej na prvem mestu razprava o finančnem zakonu, je povedal Fini in v zvezi s »pospeškom« Ljudstva svobode za odobritev zakona o prisluhih govoril o »številnih protislovjih«. Povedal je, da »politika še potrebuje razprave« in da je treba odobriti tak dokument, ki »ne bo šibil boja proti organiziranemu kriminalu«. Čemu je treba hiteti pred poletnimi počitnicami, kot če bi se morali boriti proti nekemu sovražniku, je vprašal Fini. Na to sta odgovorila Gaspar-ri in Cicchitto. Povedala sta, da je zakonski osnutek o prisluškovanju sad »široke razprave«, da »ga ni mogoče spremeniti« in da »mora čim prej začeti veljati«. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini NFORMACIJA IN SVOBODA PROTI DRŽAVNEMU MOLKU *>FNSI i, pomigliano FIOM zavrača sporazum s Fiatom RIM - Vodstvo kovinarskega sindikata FIOM-GCGIL je včeraj po daljšem zasedanju ocenilo, da s Fiatom ne more podpisati sporazuma o obratu Pomi-gliano D'Arco, ki so jo predhodno že odobrili drugi sindikati. Generalni sekretar FIOM Maurizio Landini je ob tem napovedal stavko kovinarjev za 25. junij, ko je splošno stavko napovedal sindikat CGIL v celoti. Fiom ocenjuje, da ima sporazum, ki ga predlaga Fiat elemente nelegitimnosti, kajti krši delovne pogodbe in samo ustavo. Landini je v svoji izjavi poudaril, da bi lahko Fiat dosegla cilje načrta o preosnovi obrata Pomi-gliano dosegla že s samo aplikacijo vsedržavne delovne pogodbe. Če bo podjetje enostavno spoštovalo delovno pogodbo, sindikat Fiom ne bo nasprotoval ničemur. Za Fiom je najvežnejše delo in z njim ohranitev delovnih mest. Na sindikat Fiom je naslovila apel predsednica vsedržavnega združenja industrij cev Emma Marcegaglia, ki upa, da si bo sindikat premislil. Po mnjeni oceni ni mogoče zaustaviti investicije, ki je vredna sedemsto milijonov evrov in braniti tistih, ki so odsotni z dela, treba je gledati naprej in skrbeti za prihodnost pet tisočih delavcev, katerim je treba prišteti še nadaljnjih deset tisoč iz drugih sektorjev teritorija, ki so povezani z delom obrata v Pomiglianu, meni Marcegaglia. Predsednica trdi, da nihče noče izbrisati delavskih pravic, vendar je treba odpreti omizje med socialnimi partnerji in govoriti o produktivnosti, da bodo delavci lahko bolje zaslužili. Marcegaglia je povedala, da se prvič dogaja, da je veliko podjetje, kakršno je Fiat, pripravljeno premakniti proizvodnjo iz Poljske v Italijo. Gre za tendenco proti toku in priložnost, ki jo je treba izkoristiti, je prepričana predsednica. Voditelj sindikata Uil Luigi Angeletti vidi sporazum s Fiatom kot razvodje v sindikalnem življenju, po njegovem se je čas an-tagonizma iztekel. Di Pietrova Italija vrednot a je včeraj v tiskovnem sporočilu poudarila, da so delavci iz Pomigliana dobesedno podvrženi izsiljevanju. Ali sprejmejo omejitev svojih pravic, ali izgubijo delovno mesto. Pri vsem tem pa je vlada sramotno odsotna. milan Zakon o izvajanju državne himne MILANO - Medtem ko predsednik dežele Veneto Luca Zaia zanika, da so ob odprtju neke šole v Venetu prepovedali izvedbo italijanske himne v zameno za Verdijev spev Va pensiero iz opere Nabucco, kar je v nedeljo dvignilo veliko prahu, svojevrstno rešitev predalga obrambni minister Ignazio La Russa. Napovedal je zakonski osutek, v katerem bo točno določeno, ob katerih priložnostih bo obvezno izvajanje državne himne. La Russa je svojo zamisel povedal na včerajšnjem srečanju lom-bardskih industrijcev in dodal, da je izvajanje himne potrebno zakonsko normirati, tako kot velja za izobešanje državne zastave. 24 1 4 Četrtek, 17. junija 2010 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO bruselj - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah zmagala flamska nacionalistična stranka Nacionalisti so za ohlapno konfederacijo Flandrije in Valonije Po mnenju liderja zmagovite stranke Barta de Weverja na bi Belgija na koncu »izpuhtela« BRUSELJ - Zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev v Belgiji, flamska nacionalistična stranka Novo flamsko zavezništvo NV-A, je predstavila prve zahteve. Kot je včeraj za Radio 1 dejal vodja NV-A Bart de Wever, bi morali ukiniti volilno in sodno okrožje Bruselj-Halle-Vilvoorde, kjer so posebej zaščitene pravice francosko govorečih državljanov.Nesoglasja glede omenjenega volilnega okrožja in s tem povezan spor glede jezika v Belgiji sta aprila prispevala k padcu vlade premiera Yvesa Leterma. De Wever se zavzema za ohlapno konfederacijo Flandri-je in Valonije, ki naj bi po njegovem mnenju postopno privedla do tega, da bi Belgija na koncu »izpuhtela«. Po preštetju glasov z vseh volilnih okrožij je NV-A na volitvah dobila 27 od 150 sedežev v belgijskem parlamentu, v katerem bo poslej najmočnejša stranka. Sledijo socialisti (PS) s 26 sedeži. Na obeh strankah je zdaj velika odgovornost, saj se morata s partnerji uskladiti glede reforme države in nove vlade. Liberalci (MR) bodo v novem parlamentu imeli 18 poslancev, krščanski demo- krati pa 17. V parlament so se uvrstili tudi flamski liberalci in socialisti, desnoradikalna stranka Vlaams Belang in zeleni tako iz francosko kot flamsko govorečega dela države, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Politični analitiki ocenjujejo, da bo nemogoče sestaviti koalicijo brez NV-A. Poleg te stranke naj bi bili v novi koaliciji po navedbah belgijskih medijev zelo verjetno tudi flamski krščanski demokrati CDV, va-lonski socialisti, flamski socialisti, valonski krščanski demokrati in valonska zelena stranka Ecolo, ki se zavzema za razdelitev države, saj naj bi dobila največ sedežev v parlamentu, kažejo delni izidi. Sedaj se obeta težko in dolgotrajno oblikovanje nove vlade, pri čemer bi lahko premierski stolček pripadel zmagovalcem v južni regiji, valonskim socialistom. Belgija je razdeljena na tri regije: severno, večjo in razvitejšo Flandrijo z okoli šest milijoni prebivalcev, južno Valonijo z okoli 4,5 milijona prebivalcev ter dvojezično bruseljsko regijo z večinsko frankofonim prebivalstvom na flamskem ozemlju. V vsaki regiji volijo za svoje predstavnike. (STA) Lider zmagovitih nacionalistov Bart de Wever ansa tripoli - Švica in Libija podpisali načrt za rešitev diplomatskega spora Na nedeljskem srečanju v Libiji premiera Pahor in Berlusconi tudi o plinskih terminalih rriw M vlada rs TRIPOLI - Švica in Libija sta podpisali »akcijski načrt« za rešitev diplomatskega spora, je danes v Tripoliju povedala švicarska zunanja ministrica Micheline Calmy-Rey. Obenem je napovedala, da bo švicarski poslovnež Max Göldi, ki se je sredi tega spora pred štirimi meseci znašel v libijskem zaporu, danes odpotoval domov.Po besedah ministrice sta omenjeni načrt podpisala tudi špansko predsedstvo Evropske unije in Nemčija, ki je poskušala posredovati med Tripolijem in Berno. Libijski voditelj Gadafi je v Tripoliju gostil slavnostno večerjo, ki so se je udeležili talijanski premier Silvio Berlusconi, slovenski premier Borut Pahor, malteški premier Lawrence Gonzi, španski zunanji minister Miguel Angel Mo-ratinos, nemški zunanji minister Guido Westerwelle ter švicarska zunanja ministrica Calmy-Rey. Premier Borut Pahor se je v nedeljo v Libiji z italijanskim premierom Sil-viem Berlusconijem pogovarjal tudi o ' v..'. AffK-\i Premiera Borut Pahor in Silvio Berlusconi na srečanju v Libiji gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. »Ne želim skrivati, da moram biti previden, v tem, kar rečem,« je včeraj ob robu seje DZ dejal Pahor in dodal, da sta se z Berlusconijem dogovorila, da o podrobnostih ne bosta govorila. Pahor ne želi, da bi se odnos med Italijo in Slovenijo zavoljo namer Italije, da gradi plinske terminale, zlasti na morju, in slovenske strani, da nadaljuje s pripravami za izgradnjo tretjega pomola, zaostroval. »S predsednikom in prijateljem Berlusconijem sva se v nedeljo dolgo pogovarjala o možnostih, ki ju kot predsednika in predstavnika obeh vlad vidiva za koristno in vzajemno sprejem- ljivo rešitev, pri čemer je na obeh prevladalo stališče, da mimo pravnih norm, pravic in odgovornosti ene in druge strani ni mogoče iti,« je poudaril Pahor. Dodal je, da sta se z italijanskim kolegom dogovorila, da o podrobnostih pogovora ne bosta govorila. »Dokler stvari ne bi bile toliko dozorele, da vsaj jaz najprej o tem obvestim vlado in ustrezni parlamentarni odbor, kaj bi bila mogoča rešitev. Če bi odbor to rešitev sprejel, bi nadaljeval s svojim delom,« je pojasnil Pahor. Dodal je, da bo DZ ta teden obravnaval to vprašanje in sprejel za vlado nekaj zavezujočih sklepov. Obenem je Pahor dejal, da »ga Berlusconi še nikoli ni žejnega peljal čez vodo, ko mu je kaj obljubil«, kar je po Pa-horjevih besedah še poglobilo medsebojno zaupanje. »Slovenija in Italija sta prijateljski državi. Pri vprašanju prometne infrastrukture in oskrbe z energijo, pa prihaja do različnih interesov. Želiva si, da bi uskladili različne interese držav tako, da bi bili obe državi zadovoljni,« je še dejal Pahor. (STA) »Vardarska Makedonija« morda rešitev spora med Makedonijo in Grčijo SKOPJE - Ime »Vardarska Makedonija« bi lahko rešilo spor glede imena med Makedonijo in Grčijo, je včeraj poročala makedonska televizija A-1. Po navedbah televizije izpolnjuje ime grško zahtevo po geografskem določilu, hkrati pa se že uporablja v Makedoniji za poudarek razlike z grško pokrajino Makedonija. Grška televizija Atenna je medtem poročala, da trenutno glede imena potekajo pogajanja za zaprtimi vrati. Po navedbah televizije naj bi do rešitve prišli še poleti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Če bo ime sprejemljivo za obe strani, bo to pomenilo rešitev dolgoletnega spora med sosedama o imenu Makedonije, ki je trenutno mednarodno priznana pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Atene sicer vztrajajo, da se ime, za katerega se bosta dogovorili strani, uporablja v vseh mednarodnih odnosih Makedonije, medtem ko Skopje zahteva, da se ime uporablja le v stikih z Grčijo. V drugih primerih naj bi se uporabljalo ime Republika Makedonija. Grčija in Makedonija sta že skoraj 20 let v sporu glede imena, v katerem Atene med drugim vidijo ozemeljske težnje. Zaradi spora Grčija tudi blokira Makedonijo pri vstopu v Nato in EU. Grčija je tako predlani izkoristila pravico veta in Makedoniji preprečila članstvo, brez povabila v zavezništvo pa je Skopje ostalo tudi aprila lani. Vprašanje imena je prav tako upočasnilo napredovanje Makedonije na poti v Evropsko unijo. Oktobra lani je Makedonija sicer dobila priporočilo za začetek pristopnih pogajanj z EU, na kar je čakala od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke za članstvo, vendar pa še vedno ni dobila datuma za začetek pristopnih pogajanj. Zunanji ministri unije so decembra lani sprejeli zgolj dogovor, da se bo EU k temu vprašanju vrnila v prvi polovici letošnjega leta. Pomoč pri reševanju spora med Grčijo in Makedonijo je ponudila tudi Slovenija. V Kirgizistanu nove žrtve BIŠKEK - V najnovejšem nasilju, ki v zadnjih dneh divja na jugu Kirgizi-stana, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 124 ljudi, 1685 jih je bilo ranjenih, je danes sporočilo kirgizi-stansko ministrstvo za zdravje. Uz-beška manjšina na jugu države medtem navaja, da je umrlo prek 700 ljudi. Občasni spopadi so se v nemirni regiji nadaljevali tudi minulo noč.Ru-ski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je po poročanju radia Eho Moskva sporočil, da bo razmislil o vojaški pomoči Kirgizistanu za pomiritev etničnih spopadov, za katero je Moskvo v soboto zaprosila začasna washington - Ameriški geologi raziskujejo po naročilu Krzajeve vlade V Afganistanu odkrili ogromne rezerve rudnin Po ocenah izvedencev zaloge vredne preko 3000 milijard dolarjev Država, ki je danes v vojnem stanju, bi lahko postala prva izvoznica rudnin na svetu ansa WASHINGTON - Ameriški geologi so v Afganistanu odkrili ogromne rezerve rudnin, med drugim bakra in litija. Vrednost zalog so ocenili na več sto milijard dolarjev, je včeraj poročal ameriški časnik New York Times. Nahajališča, ki vključujejo tudi ogromne zaloge železa, zlata, niobija in kobalta, zadostujejo, da bi država lahko postala ena od največjih izvoznic rudnin na svetu, je za omenjeni časnik ocenil neimenovani predstavnik ameriške administracije. Zaloge litija naj bi bile po količini podobne tistim v Boliviji, ki je imela doslej največje zaloge litija na svetu. Glede na interno zabeležko ameriškega obrambnega ministrstva, na katero se sklicuje časnik, bi lahko Afganistan postal »Savdska Arabija litija«. Ta se uporablja za baterije za ponovno polnjenje, kot tudi pri izdelavi mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov in električnih vozil. Zaloge železa in kobalta pa so dovolj velike, da bi Afganistan postal eden od največjih svetovnih proizvajalcev. »Gre za osupljiv potencial,« je za časnik dejal poveljnik centralnega poveljstva ameriški sil, general David Petraeus. Svetovalec afganistanskega ministra za rudarstvo Džalil Džumrianij pa je ocenil, da bi rudnine lahko postale »ogrodje afganistanskega gospodarstva«. Zaloge rudnin je odkrila skupina ameriških geologov in predstavnikov Pentagona ob pomoči zemljevidov in podatkov, ki so jih v času sovjetske okupacije Afganistana v 80. letih minulega stoletja zbrali sovjetski strokovnjaki za rudarstvo.Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je sicer že ob obisku v Washingtonu pretekli mesec spomnil na tovrstni »izjemen potencial« Afganistana in ocenil, da bi bile zaloge rudnin v državi lahko vredne celo preko 3000 milijard dolarjev. Karzajev tiskovni predstavnik Vahid Omar je sicer na včerajšnji novinarski konferenci med drugim povedal, da so raziskavo naročile afganistanske oblasti, na njihovo pobudo pa so jo izvedli ameriški strokovnjaki, poroča ameriška tiskovna agencija AP. »Gre za izjemno novico, ki lahko pomeni korist za vse Afganistance. Gre za gospodarski interes, ki lahko na dolgi rok koristi tako državi kot tudi njenim prebivalcem,« je dejal Omar. (STA) / KULTURA Torek, 15. junija 2010 25 gledališče koper - Zadnja letošnja premiera Igra o igralcu, ki postane režiser Projekt Da, gospod! so ustvarili Gorazd Žilavec, Ajda Toman, Rok Matek, Nebojša Pop-Tasic in Vito Taufer Gorazd Žilavec, Ajda Toman, Rok Matek, Nebojša Pop-Tasic, Vito Taufer: Da, gospod! Režiser: Vito Taufer Dramaturg, avtor songov, glasbe in izvajalec: Nebojša Pop-Tasic Igrajo: Gorazd Žilavec, Ajda Toman, Rok Matek Produkcija: Gledališče Koper Premiera: 9. junij 2010, Gledališče Koper Gledališče Koper se je od letošnje abonmajske sezone poslovilo s predstavo Da, gospod! v režiji Vita Taufer-ja. Gre za zanimiv projekt, ki se loteva številnih intimnih in družbenih vprašanj: človekove svobode, različnih hierarhij in dinamik v medosebnih odnosih, norosti našega življenja, predvsem pa poskuša zabrisati pregrado, tako imenovano četrto steno, ki ločuje igralca na odru in gledalca v dvorani. Projekt je na prvi pogled enostavno nizanje prizorov, ki občinstvo nasmejejo do solz. Zaradi zelo dobre uigranosti igralcev na odru in za redne koprske abonente dokaj neobičajne postavitve pa predstavlja zanimivo predpoletno uverturo gledališke osvežitve. Sicer bi projekt lahko bil dokaj tvegana izbira za abonmajsko ponudbo, vendar gre zasluga za uspešno postavitev predvsem igralcu Gorazdu Žilavcu, okrog katerega se vrti celotno dogajanje in ki obenem poskrbi za razgibano igro, zabavo in ganljivo zaključno izpoved. »Da, gospod!« je stavek, ki ga v življenju pogosto izrečemo - na glas ali le pri sebi. Medosebne dinamike, v katere smo vsi vpeti, nas namreč prepogosto privedejo do hierarhičnih odnosov, do znanega razmerja gospodar-suženj. Kot bi bili ljudje po svoji naravi poklicani k upognjenosti. Takšen odnos se včasih v komaj zaznavnih, spet drugič pa v izrazitih oblikah odraža v marsikaterem segmentu našega vsakdana: doma, v vojski, v ekipah, skupinah in organizacijah, v katerih delujemo, v službi, pri zdravniku in ne nazadnje, kar je za predstavo najpomembnejše, se v takem položaju pogosto znajdejo igralci, ki morajo ugoditi željam režiserjev. Projekt Da, gospod! želi preiti to stanje na način, da postavi igralca kot avtorja, ki sam (in včasih s pomočjo občinstva) odloča o dogajanju na odru, pri čemer režiser izgubi svojo moč in vlogo. V tej igri se presenečenja začnejo že v garderobi gledališča, kjer občinstvo sprejme igralec Gorazd Žilavec. Z obiskovalci ustvari dialog, ki iz nagovorov prehaja v šaljivost, nato pa skupaj odidejo v dvorano. Žilavec ne igra novega lika, temveč samega sebe, so-boškega člana koprskega ansambla, katerega gledalci dobro poznajo že iz prejšnjih predstav. V dvorani se nato razvije daljši uvodni prizor, v katerem ima aktivno vlogo tudi občinstvo, podobno kot se to dogaja na improligaških tekmah, kjer se igralec, po navodilih prisotnih, izkaže v svojih improviza-cijskih spretnostih. Tudi gledalci na ukaz vstajajo, se objemajo, poljubljajo, preklinjajo, kažejo osle in obmetavajo oder s paradižniki. Barikada med igralcem in občinstvom se tako podre. Dogajanje se nato dokončno preseli na oder, kjer se v naslednjih prizorih Ži-lavcu pridružita izvrstna Ajda Toman in Rok Matek. Posamezni prizori ref-lektirajo naše zmedeno, noro in izredno glasno življenje, saj si sledijo s tako vrtoglavo hitrostjo, da se od vsakega posebej lahko poslovimo le s smehom, kajti za refleksijo o nezdravih odnosih, ki jih živimo, ni nikoli dovolj časa. Niti v gledališču ne. Vsevprek se skušajo vzpostaviti hierarhije, čeprav ni absolutnih hlapcev ali vladarjev. Verjetno je vsak nov ogled predstave drugačen. To zagotovo velja za prvi del, ki je odvisen predvsem od sodelovanja publike, čeprav se lahko tudi preostali deli zaradi vrste nepredvidljivih situacij različno oblikujejo. Prizor iz zadnje letošnje postavitve koprskega gledališča Kljub dejstvu, da predstava bazira na glasbenih in plesnih vložkih, ostaja v ospredju predvsem igralec, katerega občinstvo vedno in samo vidi kot gledališkega igralca, ki večer za večerom zleze v kožo drugega in nastopi na odru. Tudi na ulici ostane za vse samo igralec, le redkokdaj pa uspejo uzreti tudi človeka. (mit) Pahorjeva Nekropola tudi v španskem prevodu Boris Pahor je v ponedeljek v Barceloni predstavil svojo Nekropolo, o dogodku pa so poročale tuje tiskovne agencije ansa Mednarodni festival kitare Kras Program XII. Mednarodnega festivala kitare Kras se je pričel v ponedeljek s pedagoškimi dejavnostmi laboratorija Easy guitar in visokih tečajev, s katerimi se bodo od današnjega večera vzporedno odvijali tudi večerni koncerti mednarodno priznanih kitaristov. Uvodni dogodek, uresničen v sodelovanju z deželnim sedežem RAI, bo zaživel drevi ob 21. uri v Ljudskem domu v Križu. Večer jazz in pop glasbe bodo oblikovali glasbeniki iz Italije in Slovenije, ki so svoje sodelovanje odmevno krstili z nastopom na letošnjem predizboru za Pesem Evro-vizije. Nastopili bodo namreč saksofonist Tomaž Nedoh, pevka Martina Feri in člani njene skupine Martina Feri Group. Nedoh je pred kratkim izdal svojo prvo cd ploščo z avtorsko glasbo in je s koncertno in skladatelj-sko dejavnostjo prisoten v slovenskem glasbenem okolju s sodelovanji z mnogimi, znanimi skupinami in glasbeniki. Tržačanka Martina Feri je uveljavljena jazz pevka, ki se je izpopolnjevala s priznanimi strokovnjaki, med katerimi so tudi nekateri profesorji bostonskega Berklee College of Music v okviru festivala Umbria Jazz. V sredo se bo festival selil v sežanski Kosovelov dom, kjer bo na sporedu najodmevnejši koncert letošnjega niza z nastopom francoskega kitarista Rolanda Dyensa. V četrtek, 17. junija , pa se bo udejanjilo sodelovanje s SKD Tabor z Opčin, kjer bo Javier Conde s flamenko večerom uvedel tudi niz Poletje pod kostanjem. Ljubljana: srečanje z Johnom Earlom Študijski center za narodno spravo in založba Mladika iz Trsta prirejata srečanje z angleškim časnikarjem in bivšim častnikom SOE Johnom Earlom iz Trsta ob izidu dveh njegovih knjig pri založbi Mladika: najnovejših spominskih zapisov v angleščini From Nile to Danube, A Wartime Memoir (Od Nila do Donave, Spomini iz vojnega časa) in lanskega slovenskega prevoda odmevne knjige o primorskih padalcih in britanskih misijah na Primorskem Cena domoljubja (The Price of Patriotism). Prisotne bosta pozdravila mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo ter glavni urednik založbe in revije Mladika Marij Maver. Razgovor bo vodil tržaški časnikar Ivo Jev-nikar. O knjigah bodo spregovorile publicistka in pisateljica Alenka Pu-har, zgodovinarka prof. dr. Jera Vo-dušek Starič in prevajalka Cene domoljubja Nataša Stanič. Srečanje bo v petek, 18. junija, ob 11. uri v prostorih Študijskega centra za narodno spravo, Tivolska 42, v Ljubljani. obalne galerije - Pregledna razstava Barvitost Junoša Miklavca Dela so na ogled v koprski galeriji Loža in Mestni galeriji Piran V okviru Obalnih galerij se na slovenski obali odvija pregledna razstava del slikarja Junoša Miklavca. Avtor, ki je leta 1973 diplomiral na slikarskem oddelku na Akademiji v Ljubljani pri profesorju Maksimu Sedeju, je v slovenski prestolnici zaključil tudi študij na grafični special-ki. Kot študent je za grafični opus jedkanic prejel študentsko Prešernovo nagrado in bil deležen štipendije Mehiške vlade za študij slikarstva, grafike in kiparstva. Med bivanjem v Mehiki je leta 1978 prejel prvo nagrado na XII. državnem natečaju za študente likovne umetnosti. Od leta 2006 je gostujoči predavatelj litografiji na akademiji likovnih umetnosti v romunskem mestu Cluj-Napoca. Miklavc se je predstavil tako samostojno doma in v tujini kot je sodeloval na skupinskih mednarodnih pobudah. Pregledna razstava Junoša Miklavca se odvija na dveh lokacijah, in sicer v Mestni galeriji Piran in koprski galeriji Loža. Obiskovalec se lahko sooči z več kot šestintridesetimi deli, ki zaobjamejo obdobje, ki gre od leta 1978 do leta 2009. Med eksponati srečamo grafike in slike različnih formatov. Dela označuje izredna barvna živahnost, ki zaradi prefinjenih kromatičnih kombinacij in efektov predstavljajo pravi užitek za oko. Gre v glavnem za tople in pastelne barvne tonalitete. Pri tem so bile ključnega pomena izkušnje in doživetja, ki jih je avtor imel med potovanji v Mehiko, Šri Lanko, Indijo in Avstralijo. Slednje dežele, s svojo posebno kulturno dediščino, naravo in seve- da tudi umetnostjo, vplivale na Miklavčevo barvitost in izraznost. V nekaterih predstavljenih slikah lahko na primer prepoznamo podobe budističnih menihov v meditaciji ali pa božanstva hinduizma, v drugih primerih pa podobe cvetja oziroma rastlin tropskih krajev. Avtorjev slikarski pristop se z neverjetno lahkoto giblje med abstraktnimi in figurativnimi likovnimi rešitvami. Podobe na slikah, ki se sicer nikoli ne približajo čisti realnosti, so začrtane s spre- tnimi hitrimi in bistvenimi potezami. Kompozicije so lahko dodelane še z barvnimi madeži in geometrijskimi oblikami, ki občasno zasedejo skoraj vso slikarsko površino. Razstavo, ki bo s svojo čarobnostjo najbrž prevzela marsikaterega gledalca, si je mogoče ogledati do 16. junija; piranska mestna galerija in koprska galerija Loža sta odprti od torka do sobote med 11. in 17. uro. Štefan Turk 26 Torek, 15. junija 2010 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Zahodni Balkan vse bliže EU Miro Kocjan / V nedeljo so bile v Istri in na Kvarnem ter kjerkoli živi volitve italijanske manjšine. Udeležba je bila, poročajo, še kako sprejemljiva, očitno je, da so množično prisluhnili vabilu predsednika osrednje volilne komisije Stefana Luse, ki je naglasil, naj bo to pač praznik demokracije. Lusa je med drugim poudaril, da je italijanska unija navsezadnje edina manjšinska skupnost, ki voli svoje predstavnike »neposredno«, z glasom vseh članov. Znano je, da so člani volili predsednika Italijanske unije, predsednika izvršnega odbora ter člane skupščine. V nekaterih krajih so volili tudi krajevne skupščine, tam, kje jim je potekel mandat. Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor se je v Bruslju se-šla s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem ter sporočila, da nameravajo na Hrvaškem do konca junija odpreti še znana tri poglavja (med drugim o pravosodju), s tem pa tudi skleniti pogajanja za vključitev v Unijo do konca leta. V zvezi z vprašanjem svobodnega gibanja kapitala (znano vprašanje Ljubljanske banke) je dejala, da je prepričana, da Ljubljana ne bo več delala težav in da ji je to potrdil tudi slovenski predsednik vlade Borut Pahor, kateremu da povsem zaupa. Kosorjeva je ponovila, da je dialog med državama najboljši način za rešitev tudi tega problema in da če so potrebovali 19 let zato, da so rešili vprašanje meje potem ne vidi težav, da se naredi konec tudi problemu Ljubljanske banke. O tem vprašanju je te dni spregovoril tudi hrvaški predsednik Ivo Jo-sipovič in poudaril, da gre za državno odgovornost. Časniki so kar precej prostora namenili srečanju, ki je bilo nedavno v Sarajevu v zvezi s povezavo med zahodnim Balkanom in Evropo. Zvečine so mnenja pozitivna, v glavnem pa sodijo, da bi bilo treba zdaj sprejeti kaj bolj konkretnega, da bi denimo pričeli odpravljati korupcijo, okrepiti pomen državnih ustanov, zlasti pa poglobiti sproščene stike z državami. Nesporno je, kar je naglasil tudi hrvaški predsednik Josipovič, da je določen napredek očiten. Pomemben korak naprej so naglasili tudi sami zunanji ministri na nedavnem zasedanju v Sarajevu. Tako je na primer važna politična smer novega hrvaškega predsednika za »odkrito in resno« sodelovanje med državami tega področja, pomemben je »mea culpa« o Srebrenici, ki jo je sprejel srbski parlament, dalje važni so resnejši stiki med Srbijo in Bosno, pri čemer igra osrednjo vlogo Turčija. In ne gre pozabiti, da so pred dnevi šefi držav Bosne, Hrvaške, Črne gore in Srbije uvodno sprejeli šti-ristransko izjavo o tem, da je treba medsebojne spore reševati z dialogom. Omeniti pa velja spet vztrajno zanimanje Italije za novo politiko v zahodnem Balkanu. Zunanji minister Franco Frattini je tako med drugim poudaril, da so »prizadevanja Italije v tej regiji zelo konkretna«. Znano je, da je združenje »Evropski dialogi« priredilo v Trstu zanimivo razpravo o stikih med Hrvaško in Furlanijo-Julijsko krajino. Na kratko, udeleženci so si bili enotni, da stiki med tema dvema regijama žal niso dovolj intenzivni in da smo prisotni denimo razmeram, da so celo nekatere druge italijanske dežele bolj povezane s Hrvaško kot FJK. Dnevnik italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški »La voce del popolo« objavlja o tem srečanju daljše komentirano poročilo, v katerem omenja razmeroma veliko število navzočih, med njimi Draga Kraljeviča, ki je bil veleposlanik v Rimu. Časopis poudarja, da je zlasti premalo stika na gospodarskem področju, med podjetji, da so ustrezni napori gospodarskih zbornic preblagi ter, na koncu, da bi se morali zgledovati po tem, kako druge države, med njimi zlasti Nemčija, odločneje in intenzivneje ravnajo v takem primeru. Hrvaška vlada pripravlja zakon o davku na nepremičnine, ki ga sprejemajo različno. Ed del trdi, da bo s tem končno prizadeto področje tako imenovanih tajkunov, ki seveda razpolagajo z večino nepremičnin, večji del prebivalstva pa spoznava, da bo zakon žal bolj prizadel revnejši del prebivalstva. Med drugimi se je oglasil poslanec Istrskega demokratskega zbora Damir Kajin, ki preprosto meni, da je ta zakon nesprejemljiv za poštenjake. Kajin namreč trdi, da bo prizadel prebivalce, ki so si mukoma s prihranki kupili stanovanje ali zgradili hišico, medtem ko imajo tajkuni svoja bogastva večinoma že vpisana v tujini. Vse kaže, da ga podpira večji del Istre. V Sisanu so v petek odprli vrata sejmu v čast Sv. Felicija in Fortunata , ki sta zavetnika tega kraja. Sejem je sila pester, saj razstavljajo olje in njegove produkte, razne jedi, tipične za ta kraj ,le-tošnji sejem pa je obogatila avtohtona živina. Kraj se kar razvija, kar izhaja tudi iz tega, da lahko računa na tisoč 300 hektarov zemljišč, ki niso obdelani in jih namerava država v kratkem zaupati domačim poljedelcem v obdelavo. Vse kaže, in to uradno potrjujejo, da so istrske plaže zvečine čiste, zato pa tudi izjemno vabljive. Na poreških kopališčih bo letos plapolalo kar 21 modrih zastav, to pa na pobudo delegacij UNEP-a in UNWT-a, to je programov Združenih narodov za okolje in prav tako Združenih narodov za turizem. Nekatere zastave so že razobesili v prisotnosti oblasti, kulturnih in turističnih organizacij. Poznavalci mejijo,da tolikšnega števila modrih zastav poreška kopališča še niso doživela. Na Reki pa so predali namenu očiščeni pomol »Molo longo«, ki je zdaj urejen za promenade, potem ko so odstranili razne težke naprave in žerjave, ki niso več potrebni. V bistvu »Molo longo« pomeni, trdijo. da ga bodo izjemno koristili prebivalci, pešci, ki bodo končno lahko občudovali tako morsko kot zaledno panoramo. Skratka »Molo longo«» je gradbeni in komunalni rezultat, ki služi neposredno prebivalcem, je pa načrtno pripravljen tako, da mično povezuje mesto z ožjo okolico. Časnik »La voce del popolo« zasluži pohvalo med drugim zato, ker se pogosto pojavlja s prilogami, ki so izjemnega pomena seveda v prvi vrsti zgodovinskega. Zanimiva je med drugim zgodovinska reportaža o tem, kako so v času fašizma režimsko usmrtili junaka in antifašista Vladimira Gortana. Članek je bil objavljen v predzadnji številki, predstavlja pa se s poglavji »Vir mržnje«, »Nepriznane identitete«, »Volitve, ki so bile farsa«, »Represija« in »Glas, ki se ni strinjal«, Med tistimi, ki niso soglašali s kruto sodno obravnavo in seveda z »mejnim fašizmom« je bil med drugim istrski pisec Giovanni Quarantotto Gambini, ki je javno grajal ravnanje fašistične oblasti in obžaloval, da je tudi v tem primeru šlo za poglabljanje mržnje med dvema narodoma, ki bi nemoteno in mirno lahko živela skupaj. JEZIK NA OBROBJU Tržaški občinski odbor je pred kratkim sprejel sklep o stresanju pepela pokojnikov v morje ali raztresa-nje po zemeljski površini. Z novimi predpisi so morali mediji seznaniti občane, za kar je potrebno dobro obvladanje jezika, v katerem pišejo. In pri tem se je našim poročevalcem zataknilo že prvi dan. Poročali so o razprševanju pepela in zapisali, da ne bo mogoče skrinjic in posod zasuti z zemljo, namesto pravilno: »da žar ne bodo smeli zakopati v zemljo«. Ti novi predpisi so v popolnem nasprotju s predpisi, ki veljajo v Sloveniji. V Ljubljani imajo na pokopališčih posebne žarnim pokopom namenjene predele, kjer so zgradili betonske celice za žare. Na splošno imajo te družinske »grobnice«, prostora za štiri žare. Kdor hoče zakopati žaro v svoj že obstoječi grob, mora izkopati manjšo jamo in jo zabetonirati. Vanjo postavijo žaro in jo pokrijejo z betonsko ploščo. Šele potem jo lahko prekrijejo z zemljo. Stresanje pepela v morje, v reko ali po kopnem ni dovoljeno, razen v izjemnih primerih, za kar pa je potrebno posebno dovoljenje. V Italiji, zdaj tudi v Trstu, je drugače. Raztresanje pepela je dovoljeno, ni ga pa mogoče razpršiti. Razpršimo namreč lahko samo tekočine ali kakšno sipko snov (npr. moko, sladkor). Za razprševanje potrebujemo posebno napravo (npr. razpršilec, sprej), s čimer spremenimo tekočo snov v drobne kapljice, sipko snov pa razprši veter ali piš v zelo majhne delce. Razpršimo torej lahko škropivo po rastlinah, razkužilo ali parfum po koži, s sprejem opremljeno tekočino proti moljem pa po oblačilih. Raztresti pa pomeni poskrbeti, da kaj sipkega ni več skupaj, npr. moka, sladkor, pepel. Zato rečemo, da je veter raztresel seme po polju, ali pa, da se rakave celice rade raztresejo po telesu. Če pogledamo v Šlenčev slovar, bomo našli pod geslom disperdere kar več besed: 1. razpršiti; razkropiti, raztresti (pepel), razgnati, razganjati; v pomenu sperperare pa še: zapraviti, zapravljati in razpisati. Celo bogastvo izrazov za en italijanski. To se dogaja, kadar kak izraz v drugem jeziku nima ustrezne sopomenke. In res ima vsaka slovenska beseda drugačen pomen. Kaj pomeni razpršiti in raztresti sem že razložila. Razkropi se čreda; če pastir ne pazi nanjo, se posamezne živali odpravijo vsaka v svojo smer. Jastreb lahko razkropi kokoši. Podoben pomen ima razgnati, vendar na grob način, zato: policija je razgnala (razganjala) demonstrante (s solzilcem ali pa z vodnimi curki). Glagolu raztresti je pomensko najbližji razsipati. Razsipamo (razsi-pavamo) lahko umetna gnojila po njivi. V prenesenem pomenu pa je tudi zapraviti, zato je razsipati (raz-sipavati) lahkomiselno porabljati ali zapravljati denar. V vojni (ali ob potresih) pa govorimo o pogrešanih vojakih (it. dispersi). Če pogledamo še v drugi Šlenčev slovar, bomo pod geslom razpršiti prebrali, da je to 1. spruzzare; pol-verizzare, nebulizzare; šele potem 2. disperdere (la luce), 3. dissipare (dubbi), za kar je potreben razpršilec, t.j. spruzzatore, nebulizzatore ali spray. In zelo verjetno bi poročevalec, če bi to vedel, poiskal drug izraz in zapisal, da je zdaj tudi v Trstu dovoljeno pepel umrlih stresti v morje ali ga raztresti po polju, travniku ali gozdu, skratka po zemeljski površini. Pazite na predloge! Stresti kaj v, raztresti po čem. Lelja Rehar Sancin kobilarna lipica - Strokovnega vodje ni, pašnikov je premalo Direktor KL se ne strinja z ocenami, da skrb za lipicance ni najbolj ustrezna LIPICA - Pred kratkim smo poročali o odstopu predsednika Sveta Kobilarne Lipica Igorja Trebca, ki je med razloge za to navedel tudi način dela v javnem zavodu Kobilarna Lipica (KL) in družbi Lipica Turizem (LT). »Tako v KL kot v LT je potrebno kolektivno delo s strokovnimi službami, odgovornimi za posamezna področja, in kolektivom v celoti. Zgodovina je to že pokazala in prihodnost bo potrdila, da v taki ustanovi, kot je lipiška ne more biti napredka, če vodstvo ne funkcionira kot team.« Posledično tudi delo s konji ne sledi rejskemu programu, meni Trebec. »Letos se je prvič pričelo izvajati delovni preizkus, in sicer z 11 kobilami. Tega pa opravlja zunanji delavec, član Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Vse ostale plemenske kobile in konji, ki so na prodajni listi, pa niso ujahani. Če se pri plemenskih osebkih ne ugotavlja njihovih delovnih sposobnosti, to lahko vpliva na selekcijo in nadaljnje značilnosti pasme. Po informacijah iz KL je takih plemenskih kobil vsaj še 50, 50 konj pa je na prodajnih listah.« Besede Trebca potrjuje povabilo k oddaji ponudbe za izvedbo testa delovnih sposobnosti za 11 žrebic letnika 2006 za ceno 11.000 evrov, ki je še vedno na lipiških spletnih straneh. Rok za sklenitev pogodbe je bil 31. marec, rok za izvedbo pa je štiri mesece po podpisu pogodbe. »V Lipici je premalo pašnih površin in tudi gospodarjenje s pašniki ni ustrezno. Pričeti pa je treba delati tudi na tem, kako se bo pridobilo v uporabo zunanje posesti, ki jih je KL nekdaj že imela. Bilje, Prestra-nek, Poček. Za sonaravno rejo, h kateri stremi rejski program, v KL manjka minimalno 300 hektarov površin,« je še opozoril Trebec. »Z lipicanci se ukvarjamo, kot je treba,« je zatrdil direktor Tomi Rumpf. »Imajo dovolj prostora za gibanje, imajo normalne obroke, uredili smo novo kopalnico in jahalnico za treninge, nov solarij. Drži, da imamo premalo pašnikov. V tem primeru bi morali imeti na voljo celotno lipi-ško posestvo, tudi parcele, na katerih stojijo hotela in golf, pa tudi del, ki je zaraščen. Pa tudi, če bi vse to imeli, bi bilo po rej-skem programu še vedno premalo. Kar pa zadeva uporabo zunanjih posestev, smo se o tem pogovarjali na seji vlade, ki je bila v Lipici.« V načrtu programa dela za letošnje leto so zapisali, da je v Lipici potrebno urediti 80-90 hektarov pašnikov. Letos naj bi jih pripravili 30 hektarov in v ta namen kupili tudi določeno strojno opremo. Po odhodu Marka Marca, ki je Lipico zapustil po razkritju nezakonite uporabe cepiva Improvac pri desetih žrebcih, v kobilarni nimajo strokovnega vodje. Kot smo že poročali, so sicer objavili razpis, na katerega so se prijavili štirje kandidati. Po- goje je izpolnjeval eden. To je bil magister Janez Rus, ki je v Lipici pred leti že opravljal funkcijo strokovnega vodje. »Z njim sem opravil razgovor,« je povedal Rumpf», vendar sem uporabil diskrecijsko pravico in ga nisem izbral za strokovnega vodjo. Pričel sem se pogovarjati z Veterinarsko fakulteto (VF) o prenosu določenih nalog. V KL imamo zaposleno veterinarko, ki pa svojega dela ne more opravljati, ker ni bila izpeljana registracija veterinarske ambulante. Zato naj bi opravljala del nalog strokovnega vodje. Ni vprašanje, ali je za obstoj KL potreben strokovni vodja ali ne. Seveda je, vendar mora biti takšen, da bo s svojim delom in znanjem doprinesel več, kot lahko naredimo sami.« Po prepričanju stroke pa je največji strokovnjak za lipicance v državi ravno Janez Rus, ki razmere na področju konjereje v Lipici spremlja tudi kot član komisije za redni letni pregled, je pa tudi avtor rejskega programa KL. Po naših informacijah je KL z VF podpisala pismo o nameri za sodelovanje na področju selekcije in priprave plana pripustov. Dodajmo še podatek, da mora biti za izvedbo testa delovnih sposobnosti konj pripravljen najprej načrt, tega pa naredi strokovni vodja. Pa še o registru lipicancev. Pred kratkim smo poročali, da je nekdanji strokovni vodja Marko Marc blokiral uporabo sistema za registracijo lipicancev, ker mu v Lipici za delo niso plačali. Po nekaterih podatkih naj bi zahteval 70.000 evrov. Zaradi blokade so v Lipici pričeli uporabljati Centralni register kopitarjev, ki je brezplačno na voljo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Povedali pa so tudi, da Marčev sistem za Lipico ni uporaben, ker ne ustreza nekaterim zakonskim določilom. Direktor Tomi Rumpf pa se je z Marcem dogovoril, da preide sistem v uporabo KL. »S tem pro- blemom sem se ukvarjal celo pomlad,« je povedal. »Od svojih strokovnih služb sem želel, da mi jasno povedo, ali program potrebujemo ali ne. In šele potem, ko sem imel to stališče, sem se začel pogovarjati. Z Marcem sva se dogovorila, da se njemu prizna avtorstvo, glede na to, da je na tem delal že pred svojim prihodov v KL, in da se sistem prenese v trajno lastništvo in uporabo KL. Dogovor ne bo imel nobenih finančnih posledic za KL.« Na vprašanje, da je bilo stališče stroke v Lipici odklonilno do uporabnosti Marčevega sistema za registracijo lipicancev v KL, pa je Rumpf odgovoril: »Ves čas so me prepričevali, da program potrebujemo, sedaj ko ga imamo, pa se pojavljajo informacije, da ga ne, da je boljši program, ki je na MKGP. Jaz imam tega dovolj. Želim, da bi se vsi akterji te zgodbe enkrat streznili in pričeli razmišljati v interesu KL in doseganja rejskih ciljev. Na voljo imamo register MKGP in Marčev register. Sedaj je na ramenih stroke, da pove, s katerim bomo delali.« Ker gre pri tem za dva registra, tistega, ki ga potrebuje Lipica za svoje konje, in mednarodnega, ki naj bi ga uporabljale vse kobilarne lipicancev v Evropi, je Igor Trebec opozoril: »Gre za emi-nentno strokovno vprašanje. Ta odločitev bo imela zelo negativen vpliv na ugled KL v mednarodnih organizacijah.« V Lipici so z registrom MKGP zadovoljni, uporabljajo ga za izdajanje rejske dokumentacije in za vodenje rodovne knjige. Potrebujejo pa podatke o lipicancih iz Marčevega registra, za katerih uporabo pa še vedno nimajo dovoljenja. Ker pa je za prihodnji teden napovedana seja lipiškega strokovnega sveta, uradno ga imenujejo Strokovni svet pooblaščene rejske organizacije Kobilarne Lipica, je pričakovati, da bodo zaplet razrešili. Irena Cunja / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 17. junija 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz: Alberto Lo-renzut in Alexandra Tofful - kljunasta flavta in klavir 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini del Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.55 Aktualno: Relazione annuale dell'Autorita Garante della con-correnza e del mercato 11.50 Nan.: Un ciclone in convento 12.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 4 (i. T. Hill) 15.05 Nan.: Raccontami 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Šport: Mondiale Rai sprint 18.45 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 19.55 Dnevnik in športne vesti 20.30 Nogomet: SP, Brazilija - Severna Koreja 22.50 Dnevnik 23.05 Šport: Notti Mondiali (v. J. Volpi) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovoce 2.10 Aktualno: Rai Educationel - Scrit-tori per un anno V^ Rai Due 6.00 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 6.45 Aktualno: Tg2 Eat parade 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Aktualno: Crash - Files 10.30 Aktualno: Tg2 Estate 11.15 Nan.: Love Boat (i. T. Lange) 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 13.00 20.30, 22.45 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Šport: Dribbling Mondiale 14.30 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 15.15 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.00 Nan.: La signora del West 16.50 Nan.: Las Vegas 17.35 Variete: Art Attack 18.00 Risanke: Tom & Jerry 18.20 Dnevnik L.I.S. 18.25 Dnevnik in športne vesti 19.00 Šport: Mondiale Rai Sera 20.00 Risanke: Classici Disney, sledijo Corti Pixar 20.25 Aktualno: Il Lotto alle otto 21.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 23.00 Film: Mongol (zgod., Nem./Ka-zak./Rus./Mong., '07, i. T. Asano) 1.10 Dnevnik, Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Film: Mio figlio Nerone (kom., It./Fr., '56, r. Steno, i. A. Sordi) 10.35 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Cominciamo Bene Estate - Condominio Terra... (v. L. Colo) 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre - Gran Concerto 15.35 Nan.: Roman Mysteries 16.05 Variete: Melevisione 16.30 Šport: Rai sport, odbojka, SP, Italija - Kitajska 17.15 18.05 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 12.00 13.05 14.05 15.10 16.15 16.45 18.55 19.35 20.30 21.10 23.15 0.00 Nan.: Doc Martin Dok.: Geo Magazine 2010 Variete: Blob Nad.: Seconde chance Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) Dok.: Tonino Guerra - L'Ulisse di campagna Nočni dnevnik Rete 4 Nan.: Kojak Nan.: Il fuggitivo Nan.: Balko Nan.: Agente speciale Sue Thomas 17.20 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Carabinieri 5 Nan.: Distretto di polizia 5 Aktualno: Popoldanski Forum Nan: Nikita Nad.: Sentieri Film: Una pistola per Ringo (western, ZDA, '64, r. D. Tessari, i. M. Wood) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Renegade Film: Anni '50 (It., '98, i. E. Greg- gio, E. Cannavale) Film: I fobici (kom., It., '99, r. G. Scarchilli, i. L. Laurenti, P.T. Cru- ciani) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Canale 5 8.40 9.10 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.45 17.45 20.30 21.10 23.20 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: Le dieci vite del gatto Titanic (dram., Norv., '07, r. G. Boe, i. Y. Berven) 17.05, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore Film: Inga Lindstrom - Nella rete dell'amore (dram., Nem., '06, r. J. Delbridge, i. S.Kellner) Aktualno: A gentile richiesta Variete: Velone Film: La casa sul lago del tempo (dram., ZDA, '05, r. A. Agresti, i. S. Bullock, K. Reeves) Aktualno: Matrix extra Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.20 7.00 7.55 9.45 11.20 12.25 13.40 14.35 15.00 16.00 16.30 17.00 19.30 20.30 21.10 0.00 1.00 1.50 Nan.: I Robinson Nan.: Beverly Hills 90210 14.05, 17.25 Risanke Dok.: Capogiro Nan.: Grey's Anatomy 18.30 Dnevnik in športne vesti Nan.: Camera café 20.05 Risanka: Simpsonovi Nad.: Champs 12 Nan.: Blue water high Nan.: H2O Nan.: Chante! Nan.: Samantha chi? Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Dok.: Mistero (v. R. Degan) Dok.: Mr. Bear Film: Wild 2 - La caccia e aperta (fant., Avstral./ZDA, '05, r. G. Miller, i. R. Carradine, N. Bell) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 10.55 Dokumentarec o naravi 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.35 Klasična glasba 13.05 Sport Estate 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super sea 15.30 Aktualno: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Expo' Mittel School 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Attenti al cuoco 23.35 Dnevnik - Montecitorio 23.40 Film: Beltenebros (pol., '94, i. T. Stamp, P. Kensit) LA 6.00 7.00 10.00 10.35 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Punto TG Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: Congiura di spie (voh., Fr./It./Nem., '66, r- E. Molinaro, i. L. Jourdan) Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik 2.50 Aktualno: Otto e mezzo Film: L'erba di Grace (kom., VB, '99, r. N. Cole, i. B. Blethyn) 23.15 Aktualno: Complotti 0.20 Nočni dnevnik 0.45 Film: La corruzione (dram., It., '64, i. R. Schiaffino) (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.25 15.55, 18.40 Risanke 10.35 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 10.50 Ris. nan.: Feliksova pisma 11.00 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.25 Nan.: Linus in prijatelji 11.55 Večerni gost: Luba Šlander (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.05 Nan.: Profesor pustolovec (pon.) 16.30 Potplatopis, 2. oddaja (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.45 Dok. oddaja: Zgodovina arhitekture 18.00 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Vrtičkarji 21.00 Dok. meseca: Zadnji avtobus za Sibirijo 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.15 Dok. serija: Triaža 1.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 15.06.1992 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 1.05 Zabavni infokanal 7.30 Južna Afrika, SP v nogometu: Nizozemska - Danska, posnetek iz Jo-hannesburga 9.15 Japonska - Kamerun iz Man- gaung/Bloemfontein 11.00 Italija - Paragvaj, posnetek iz Cape Towna 13.30 Nogometni studio 13.30 Rustenburg: Nova Zelandija - Slovaška, prenos 16.00 Nelson Mandela Bay/Port Elizabeth: Slonokoščena obala - Portugalska, prenos 20.30 Johannesburg: Brazilija - Severna Koreja, prenos 23.00 Južna Afrika: SP v nogometu, skrajšani posnetki tekem 0.00 Film: Usodno potovanje (pon.) Koper 13.00 13.20 15.25 15.55 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 Dnevni program SP v nogometu: Nova Zelandija -Slovaška, neposredni prenos Sredozemlje SP v nogometu: Slonokoščena obala - Portugalska Evropski magazin Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Športne vesti Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Videofronta Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Mura Raba Tv Tihotapci besed Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D: Koraki do boljšega počutja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 100-letnica rojstva Ljubke Šorli; 18.45 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper: gostja Magda Šturman, Slovenka, ki živi v Čilu; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.0012.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 SP v nogometu, nagradno vprašanje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 18.30 Kronika; 19.00 Dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture: s koncerta izjemnega mešanega pevskega zbora Oreya iz Ukrajine; 20.30 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00-8.00 Buongior-no da RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi -estate; 8.05 Horoskop; 8.00 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 8.45 Ballando con Secondo ca-sadei; 9.00, 21.30 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Ricordi golosi; 10.33, 13.33 Glasbena lestvica; 11.00, 21.00 Odprti prostor - A casa di...; 11.00 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 14.00 Uomini e dei; 14.40 New entry; 15.00 Pesem tedna; 16.0018.00 E... state freschi; 18.00 RC Lounge Caffe'; 20.00-0.00 RC sera; 20.00 Radio med vami; 22.00 London Calling; 23.00 Playlist; 0.00-6.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 12.00 Vroči mikrofon; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Torek, 15. junija 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren °° dež ^Vffjl g nevihte veter megla vremenska 1020 slika Zaradi območja nizkega zračnega pritiska, ki se nahaja nad Sredozemljem, bo od torka zjutraj nad severno Italijo od jugozahoda dotekal zelo vlažen zrak. Jutri bo tudi v nižjih plasteh ozračja n bolj vlažno in nestabilno. Nad zahodnim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, oslabljena fronta se zadržuje nad Balkanom in deloma našimi kraji. Z jugozahodnim višinskim vetrom bo dotekal nad naše kraje topel in bolj vlažen zrak., DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 Dolžina dneva 15.41 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.28 in zatone ob 23.21 BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo občasno imeli vremensko pogojene težave, po nekaterih nižinah bo sredi dneva in popoldne soparno. PLIMOVANJE Danes: ob 7.09 najnižje -54 cm, ob 14.24 najvišje 30 cm, ob 19.48 najnižje 0 cm, ob 0.46 najvišje 23 cm. Jutri: ob 7.58 najnižje -46 cm, ob 14.29 najvišje 32 cm, ob 21.31 najnižje -1 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 2 2000 m .......... 10 1000 m .......... 18 2500 m............ 7 1500 m .......... 13 2864 m............5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 17/27 TOLMEČ O 12/22 TRBIŽ O 11/21 o 11/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 15/27 O TRŽIČ 14/25 O KRANJ VIDEM o 16/24 O PORDENON 17/23 0 15/26 S. GRADEC CELJE 15/27 O MARIBOR 014/28 PTUJ O M. SOBOTA O 13/28 ČEDAD O 17/23 ~ O LJUBLJANA G.ORirA rt O N. GORICA 17/26 18/24™ 16/28 O01S3/25NA ^ ^ ^ KOČEVJE 2®*^ o J PORTOROŽ O ---^J^ ^ ČRN°MELJ 17/29 , " UMAG REKA 21/29 UMAG OPATIJA N. MESTO 16/28 o ^^ ZAGREB 18/29 O PAZIN O r m ^NAPOVED ZA DANES Ponoči in zgodaj zjutraj bo precej lepo in le delno oblačno. Tekom dopoldneva pa se bo pooblačilo, ponekod bo že deževalo. Čez dan bo zmerno deževalo, manj dežja bo v Julijski krajini, več pa v Predalpah in na zahodu, kjer se bo lahko tudi pojavila kakšna nevihta. Danes bo dopoldne delno jasno, popoldne spremenljivo oblačno. Predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, ob morju okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C. J o GRADEC 17/24 ¿3» «a TOLMEČ O 13/22 ¿S TRBIŽ O 12/21 CELOVEC O 15/22 ¿s /TM,1, VIDEM O CX># 17/26 O PORDENON 18/25 o 13/20 KRANJSKA G. O 16/22 S. GRADEC ČEDAD O 18/25 O TRŽIČ 15/22 O KRANJ ¿3* MARIBOR 018/24 PTUJ O M. SOBOTA O 16/26 CELJE 16/23 O N. GORICA 18/27 O LJUBLJANA 17/23 POSTOJNA O 15/22 KOČEVJE O N. MESTO 16/27 O ZAGREB 17/27 O REKA 21/26 Dopoldne bo prevladovalo oblačno vreme z nevihtami, padavine bodo lahko tudi obilne. Popoldne se bo v nižinskem pasu in ob morju delno razjasnilo, v hribih in v predgorju bo še spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. V noči na sredo bo vreme stabilnejše. f NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo pretežno oblačno. Občasno bo deževalo, deloma bodo plohe in nevihte. Še malo hladneje bo. V četrtek bo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. dopis iz pariza Srce mesta so ljudje Če se izselijo, kaj ostane? SQUAT! Pariz je glede stanarin tretje nadražje mesto v Evropi (po Moskvi in Londonu) in sedmno na svetu (Na prvem nestu je Tokjo, sledijo Caracas, Abu Dhabi, Moskva, London, Singapur). V času ekonomske krize so stanarine večinoma padle za okoli 5%, v Parizu so nadaljevale počasno a neustavljivo naraščanje. Koliko stane kvadratni meter? Povprečno 30 evrov, kar pomeni, da dober del plače navadnih smrtnikov gre v stanarino, mnogi so v stiski za osnovne potrebe, živijo na par kvadratih ali enostavno morajo v periferijo in torej preživljajo po več ur na dan v javnih prevoznih sredstvih. Višina stanarin ni edini problem, saj je tudi pridobitev stanovanja izredno težavna: imeti moraš vsaj petletno delovno pogodbo, plačo v višini treh ali štirih stanarin, garante v Franciji itd. Rezultat? Mnogi ne morejo do strehe in zato izberejo »squat« oziroma ilegalno zasedbo poslopja. Kajti, dulcis in fundo, kljub stanovanjski krizi je veliko praznih oziroma zapuščenih stanovanj; statistike pravijo okoli 17%! Kako je to mogoče, saj v Franciji obstaja zakon o obvezni oddaji praznih lastniških stanovanj. Slednji je iz povojnega obdobja, ko je bilo veliko brezdomcev in so se v Franciji pojavili prvi squa-ti. Takrat je začel svoje delovanje tudi Abbe Pierre, ki je celo življenje posvetil problemu stanovanja in brezdomcev ter je v Franciji simbol tega boja. Ob njegovi smrti leta 2007 je ponovno prišla na dan ta zamolčana plat Pariza (in mnogih velemest) in številni so takrat podali obračun narejenega: oblasti o tem govorijo le ob volitvah ali manifestacijah, toda nato bolj malo naredijo. Mnogi istovetijo squat z drogo, umazanijo in kriminalom, a squat še zdaleč ni samo to. Okupacije stanovanj so lahko različne in so tudi takšne, ki so politično angažirane oziroma se borijo za pravico do stanovanja, poskrbijo za popravila zasedenega poslopja in se pogajajo za pridobitev le-tega. Slednje so običajno tudi socialno aktivne in organizirajo različne tečaje (ples, keramika, gledališče itd.), ki pa so obratno od običajne ponudbe izredno poceni ali zastonj in torej dostopni vsakomur. Mnogi squati so dalje zbirališče umetnikov, ki nimajo možnosti dvorane ali ateljeja. Med najbolj poznanimi je »Les Frigos« (ulica des Frigos št.19), kjer deluje okoli 100 umetnikov; nekoč so tu proizvajli led in od tu ime. Za obiskovalce so na razpolago galerija, kavarna, razstave, koncerti in drugi dogodki. Dalje je »La Rockette« (ulica St Maur št.6), ki prav tako nudi prostore, tečaje itd. Squati so v Parizu številni in tisti, ki imajo umetniško ali družbeno vlogo, so običajno »tole-rirani« ter včasih celo legalizirani. To je primer »Electrons Libres« (ulica Rivoli št.59), ki torej danes ni več squat ampak društvo. (Kot zanimivost: Electron libres sodi med najbolj obiskane pariške spomenike in najbolj je poznana njegova ekscen-trična fasada.) Vse zgodbe pa nimajo srečnega konca: letos marca je dobila obvestilo o izgonu »La Mi-roterie«, najstarejši squat umetnikov v Parizu, ki je že deset let pravi vrelec kulture in aktivnosti. Z norimi stanarinami in drugimi politikami se mesto prazni, ostajajo uradi in trgovine. Toda srce mesta so ljudje. Če ti gredo stran, kaj ostane? Jana Radovič