0 veliki uo.i. Veselo življenje se vzbuja po zemlji in kamor človeku oko nese, vidi se, da nima več trda zima moči ter jo rada ali nerada prepušča čili spomladi. Le tu in tam se še pozna j kak sled zime ali škoda, da je le-ta sem ter tje trajen in kar je zima umorila, temu tudi spomladnja sapa ne vdihne verj življenja. Upajmo, da tega letos ni obilo in kolikor slišimo, ne bode v resnici letos kmetovalcem veliko kvara vsled zime. Sv. krščanska vera pa nam kaže v tetu easu ob enem že na drugo spomlad, na spomlad, cije solnce je ,,solnce pravice", Sin božji v svojem trpljenji in ustajenji. Kdor pojde izmed kristijanov rad za klicem svoje sv. cerkve, tak se pridružuje Izvelicarju na poti trpljenja ter si pritrguje v postu vsako ,,veselje mesa", pa uživa zato temveč vpselja duha z njim v usta- jenji, o veliki noči. Narobe pa za-nj, ki ne po- zna poata, ni in^ne^more biti velike noči. Ne zasluži nje veselja. Mi ga želimo jiašim bralcem veliko, to pa tembolj, ker čutimo, da je za slov. ljudstvo veselje le redko ter mu ga že ne pripravi nihče, ako si ga ne pripravi samo. Pač pa je rado k redu dokaj rok. da mu vžme pelina v kupo veselja in kar je še huje, za ta pelin še jili slov. ljudstvo naj zab.valjuje in jim poje hvalo! In pelin, britek pelin je za slov. ljudstvo vse, kar mu daje nemski liberalizem, ,,vse dobrote" njegove razupite omike. Šola je v resaici dobrota in lepo veselje se rodeva v njej, ako je dobra, toda v našib. ne manjka pelina, kajti iz ene strani so čez silo drage, iz druge pa se v njih vtepa otrokom v glave reči, katerih jim, ee naj ne rečemo več, ni treba ali pa se jim vsaj čas jemlje za druge, koristne nauke. Tisto plianje nemšeine v glavo premalih otrok, katero želi šnlverein, lma čisto podobo, da se sili v naše male šole le za to, naj se slov. otroci ne naučijo drugih reči veliko ter se jim pristudi sploh in koj s kraja veselje do šole. Tudi hranilnice so lehko fcoristne ali kar jih je v rokah nemških liberalcev, te ao poguba za slov. ljudstvo. Iz ene strani je denar, Če se vzame iz njih, sila drag, iz druge pa je potem človek po polnem v kleščah ljudi, ki si svojž gospodarstvo tacih hranilnic, če tudi nimajo za to veliko pravice. To se vidi sedaj jasno pri štajarski hranilnici v Gradci pa tudi pri drugih, recimo^pri mestnih v Mariboru, v Celji in na Ptuji. Če je človek pri teh kaj na dolgu, prec mu gre za slov. kožo in mora, hoče ali noče, v nemško in kar je še huje, v liberalno, brezverno. Ali to jim še ni dovolje, izslovenjenje naših kmetov še jiin gre vse preveč poeasi naprej, zato jim naj še pomaga drugo društvo, ,,Sudmark" ter naj kupi, kjer le niore, posestva slov. kmetov, da jih izruoi tujim Ijudem, takim. ki bodo Ijulika v pšenici slov. vasi in trgov. Kaj tak ,.privandranec" vse stori, posebno v vasi, kjer so domači ljudje ubogi ali pa Iehkoživi in zapravljivi, o tem se že prepriča človek lehko v marsikateri slov. vasi. Ker nam gre blagostanje v našem slovenskem in krščanskem Ijudstvu čez vse, zato menimo, da je pri njem že dovolje trpljenja in želimo, da pride kedaj že tudi za-nj čas ustajenja, veselje velike noči. Za to pa je že tudi več znamenj. Slov. posojilnic imamo že sedaj precej in va-nje nese človek svoj denar z lehko vestjo in če mu je treba posojila, dobi ga iz njih brez velicib. stroškov. In tudi večjo hranilnico že imamo, južuo-štajarsko v Celji. Slovencu torej ni ve6 treba priti nemškim liberalcem na pot in če vse eno gre, potem pa je vreden njihovih klešS in ni ga škoda. Da torej slov. rodoljubi ne drže rok križem, kjer gre za koristi slov. ljudstva, to se kaže, kakor v raznih zastopih, tako tudi v raznih društvih, ki so jih osnovali samo v obrambo slov. ljudstva. Zato pa lehko rečemo, da pride prej ali slej lepši čas za slov. ljudstvo in to tem prej, čem bolj se ono oklene in drži svojih izkušenib. rodoljubov. Torej, ljubo naše slov. ljudstvo, delaj na svoje veselo ustajenje!