celolcno vJugoslaviji SO Din, za Inozemslvo 100 O s tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Kolroplsl se ne vračalo. netranMrana pisma senesprelemalo - Uredništva tetelon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Cene oglasov I stolp pelll-vrsla mali oglasi po 1 SO ln i D,večji oglasi nad 43 mm vlilnc po Din Z-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pr, vcC)em o naročilu popual Izide ob 4 zluiraj rožen pondelIKa ln dneva po prazniku Političen list sa slovenski narod Uprava In vKoplturlcvl ul.št.e - Cehovnl račun: r/uhllana štev. 10.H50 ln 10.349 «o Inserate. Saralevošl. 7363, Zagreb št. 39.011. Praga In Dunal š t. 24.797 K ekspozelu dr. Gosarja. Duševni vodja krščanskih socialistov, mi-nister dr. Andrej Gosar, je na ponedeljkovi seji narodne skupščine pedal o miuistrstvu za socialno politiko ekspoze. Včerajšnje »Jutixx, ki hoče biti na vsak način opozicijo-nalno ex professo, jo nazvalo dr. Gosarjev resort v smislu izvajanj poslanca D emelrovidi »ministrstvo za socialno likvidacijo«, dr. Andreja Gosarja pa »prvega pogrebca« socialne politike v naši državi. Res da je resor socialne politike pri nas že kmalu po prevratu začel hirati in sicer kakor hitro se je polastila države reakcionarna klika okoli gg. Pašiča in Pribdčeviča. Eden največjih ubijalcev socialne politiko v naši državi je ravno SDS. Poglejmo: a) Z nepotrebno centralizacijo je zbirokratizdrala delavsko bolniško in nezgodno zavarovanje, ga odtujila tako njegovemu pravemu smotru in ga spravila na rob propada tako, da to spoznava danes celo ravnatelj ljubljanskega OUZD dr. Jože Bohinc, vnet pristaš SDS; b) demontirala je slovenske posredovalnice za delo in jih centralizirala kot »berze rada« v Belgradu, ki ndma še pravega smisla za take stvari in jih še dolgo imel ne bo; c) z zakonom v zaščito države, obznanami in policaj-terorjem je v/.ela delavskim sindikatom vsak polet in vpliv na socialno politiko, prepuščajoč proletarijat veleburžuaziiji na milost in nemilost; d) z orjunaškim pohodom v Trbovlje dne 1. junija 1924 je uvedla nad delavstvom v Sloveniji krvavo strahovlado in ga s svojimi nasilji in korupcijskimi metodami globoko demoraliiirala. Tako je delavstvo prišlo pod absoluten vpliv delodajalcev in »Narodna strokovna zveza« se ima tem dejstvom zahvaliti za svoj obstoj, odvisen od podjetnikov in njihove milosti, d) SDS je bri-skirala »Delavske zbornice«, delavska nadzorstva pa je spremen.la v pomožne organe deloda„avstva. En sam dokaz: Neko velepod-jetje je hotelo za časa Korošec-Davidovičeve vlade nastaviti na kvalificirano mesto inozem-ca, dojim je na mesto rellektiralo četvero kvalificiranih domačinov. Delavska zbornica in ljubljansko nadzoistvo dela sta dvakrat podali izjavo proti namestitvi tujca. Podjetje je reliuriralo na minististvo za socialno politiko. Takoj, ko je Korošec-Davidovičeva vlada padla, je SDS minister za socialno politiko brzojavno dovolil, da podjetje nastavi tujca. Dotično podjetje je bilo seveda svojčas po SDS »nacij. naliziranoc. Takih slučajev bi lahko navedli na stotine! In vse take in podobne prakse so socialno politiko ubijale in jo ubijati morale, e) Kar se tiče socialnopo-litičnih zakonov samih, pa se nima SDS pohvaliti z ničemer drugim kakor z dr. Zerjavo-vim pravilnikom za bratovske skladnice, ki ee je izkazal zanič in z davkom na ročno delo, ki ga je podpisal isti dr. Žerjav. Tako smo prišli do tega, da je lansko leto sam resorni minister Simonovič izjavil, da je ministrstvo za socialno politiko sploh nepotrebno. Namen je bil, da se po želji velepri-dobitnih krogov, ki imajo svojo politično zastopnico v SDS, odpravi. Nato so ga kot svetovni unikum hoteli priklopiti ministrstvu za trgovino in industrijo! Dr. Gosarjeva zasluga pa je, da se je ohranilo in da se bo spoj,lo z zdravstvenim ministrstvom ter se bodo njegove kompetence še razširile, ln še preden je vstopila SLS v vlado, so Srbijanci priznavali, da je dr. Gosaj rešil to ministrstvo s svojo kraševeko vztrajnostjo. Danes stoji: Skozi od leta 1922-23 so to ministrstvo ubijali, hoteč ga odpraviti, dr. Goear ga je ohranil. V najhujši sili je prijel za njegovo krmilo, delujoč po trenutno nujni paroli: Rešiti, kar se še rešiti da, potem pa delati naprej! Do danes se mu je to posrečilo. Dal Bog, da bi i vnaprej imel srečno roko in da mu bo načeloval tako dolgo, da bodo tudi ubijalci socialne politike uvideli svoje hero-stratsko početje. Delavske inštitucije bodo ostale, čeprav iz drugih naslovov vzdrževane: a) Izsel,,eni-štvo se pri nas sploh ne more imenovati, da je bilo vodeno z izseljeniško politiko. To bo šele dr. G o? ar ustanovil, sedanjo šušmarijo pa iz temeljev reorganiziral; b) Posredovalnice za delo bodo s posebnim pravilnikom do i lile stalnost, ker jim bodo zasgurana stalna sredstva; c) Delovna nadzorstva ostanejo, dobila bodo pravo področje in pa zaščito. Pravilnik o delavskih zaupnikih pa jim bo nudil v to šele pravi temelj, d) Pravilnikov Ima dr. Goear izdati na tucate, samo zato, ker so bivši režimi držali v tem ministrstvu roke križem, e) Pravilnik o zaposlovanju invalidov v državnih, samoupravnih in privatnih službah pa je že tu. Itd., itd. Ce se odpravi oddelek za socialno politiko v Ljubljani, se svet zaradi tega ne bo podrl. Delavstvo ne bo za njim prav nič žalovalo. Zato pa imamo tu oblastne odbore in pa delavsko zbornico, ki prihaja šele zdaj do veljave. Prav je imel dr. Gosar, da je odkrito po- vedal, kaj je podedoval po režimih, katerim je slavo pelo »Jutro« in so jih podpirale ju-gofašistične organizacije. Delavstvo šele sedaj vidi, kam vodi politika SDS s priveskom »Narodno strokovne zveze«. Ubijalci socialne politike so bili ministri SDS s svojimi zavezniki. I)r. Gosar je prišel, da to politiko likvidira-nja delavskih pridobitev in ljudske socialne zakonodaj končno pokoplje in socialno politiko poživi, pozdravi in usposobi za velike naloge v državi. Imovina bivših slovenskih dežel prehaja na oblastni skupščini. POPOLEN USPEH POFREDOVANJA DR. NATLAČENA IN DR. LESKOVARJA. - V FINANČNI ZAKON PRIDEJO VSA TOZADEVNA DOLOČILA, KAKOR SO JIH PREDLOŽILI NAŠI MINISTRI. — OBLASTNE SKUPŠČINE BODO AVTONOMNO IZPREMINJE- VALE BIVŠE DEŽELNE ZAKONE. Na današnji seji Narodne skupščine bo sprejet med drugimi tudi sledeči člen finančnega zakona: Ministrski svet se pooblašča, da more v smislu zakona o oblastnih in okrajnih samoupravah prenesti na oblasti posamezne vrste poslov, ki so doslej spadali v kompetenco države in da sorazmerno s temi posli odstopi oblastem posamezne viro dohodkov, ki jih je doslej pobirala država, za kritje potreb, ki jih je prenesla na oblasti. Z dnem konstituiranja okrajnih samouprav preide vsa imovina in vsi posli cestnih in okrajnih odborov, zdravstvenih odborov in okrajnih blagajn na ozemlju bivše Kranjske, kakor tudi vsa imovina in vsi posli okrajnih zastopov na ozemlju bivše Štajerske na dotično okrajno samoupravo. Vsa imovina bivših dežela na ozemlju bivše Avstrije preide na oblastne samouprave in vse nepremičnino bivših dežela se pre-iieso v zemljiški knjigi na dotične oblasti. Oblastnim skupščinam na ozemlju bivše Avstroogrske se s tem daje pravica, da bivšo deželne zakone, ki veljajo na njihovem ozemlju in ki se nanašajo na posle njihovega področja, i oblastnimi uredbami menjavajo, dopolnjujejo in ukinjajo v mejah ustave in državnih zakonov. * .* • To je ogromen vspeh SI/S v vladi, ki omogoči življenje slovenskim samoupravam in jih obdarja z dejanskimi samoupravnimi pravicami, kakršnih šepavi in rudimentarni od SDS skrpucani zakon ni niti oddaleč predvideval. Sele SLS je vrnila slovenskemu narodu zopet začetke prave samouprave, ki so jo bili pokopali bivši centralistični režimi. Vse kombinacije opozicife brez podlage. Belgrad, 30. marca. (Izv.) V vseh krogih vlada veliko zanimanje, kaj se bo zgodilo po sprejetju proračuna. Glede tega krožijo najrazličnejše verzije. Po eni bi se skupščinske seje takoj odgodile, ker je parlamentarni običaj, da se takoj po sprejetju proračuna skupščina odgodi. Na ta način bi se dala vladi možnost, da vsaj nekaj časa dela na izvršitvi pooblastil, ki jih ji daje narodna skupščina v proračunu in fin. zakonu. Drugi so zopet mnenja, da se narodna skupščina nikakor ne bi smela odgoditi, marveč da bi morala takoj pričeti z razpravo o obtožnici proti Boži Maksirooviču. Nekateri opozicionalci (radičevci) so pa mnenja, da je obtožnica sploh deplasirana, češ da bi se po zakonu o ministrski odgovornosti niti ne smela dati v stvarno razpravo z ozirom na to, da je povsem enaka njihovi bivši cb-tožnici. Po zakonu o ministrski odgovornosti sc obtožnica proti enemu ministru v isti zadevi ne sme dvakrat predložiti. Po drugem mišljenju bo notranji minister najbrž od skupščine sam zahteval, preložitev roka za deset dni, za kar mu zakon daje možnost. Ker se bo med tem časom skupščina najbrže odgodila, bi sbornica o tem razpravljala šele meseca maja. V glavnem se misli, da so vse kombinacije, ki so se delale na ta račun, povsem brez podlage. Čc bo vlada dobila jutri pri sprejetju proračuna zaupnico, gotovo nima prav nobe-1 nega povoda, spuščati sc v kake nove vrato-! lomne kombinacije. Debata o proračunu končana. GLASOVANJE SE VRŠI DANES 31. T. M. - PRORAČUN BO Z VELIKO VEČINO SPREJET. SAMOSTOJNI DEMOKRATI V DRUŽBI Z OSTALO OPOZICIJO PROTI SAMOUPRAVI SLOVENIJE Belgrad, 30. marca. (Izv.) Danes je prišel pred nardno skupščino v razpravo finančni zakon z vsemi predloženimi amandementi. Debata o teh amandementih kakor tudi o samem fin. zakonu je bila zelo živahna in večinoma stvarna. V razpravi je sodelovalo 19 govornikov. Debata se je končala ob pol 9 zvečer. Na ta način se je vsa debata o proračunu končala. Lahko bi se bilo takoj prešlo na glasovanje. Vendar je vladna večina sklenila, da se bo glasovanje vršilo šele jutri. S tem naj bi se dala prilika vsem, ki so proti sprejetju proračuna, predvsem proti sprejetju važnih odločitev, sklepov in odredb, ki se nahajajo v fin. zakonu, da lahko jutri glasujejo za ali proti. Na ta način opozicija ue bi mogia trditi, da se je glasovanje vršilo kar na tiho roko. V toku debate so vsi govorniki ostro napadali predvsem znane odredbe, ki se nahajajo v fin. zakonu glede posebnih pooblastil vladi o dalekosežnih ukrepih, ki jih vlada lahko stori glede ozdravljenja gospodarske krize. Opozicionalni govorniki so mnenja, da so te odredbe protizakonite in protiustavne, ter kar je nnjglavnejše, protiparlamentarne, da se parlamentu s temi odredbami odvzema vsaka možnost sodelovanja pri najvažnejših skiepih iu odločitvah. Obenem je zanimivo, da so skoro vsi govorniki govorili »roti ainandcmcntom, ki se tič°jo deželno imovine, nadalje, ki se tičejo pooblastila ljubljanski in mariborski oblastni skupščini, da lahko spremenita bivšo deželno zakono г uredbami. Vsi govorniki, tako radičevci, kakor hrvatski fedoralisti demokrati in posebno samostojni demokrati, so nanašali, da pomenjajo ta pooblastila ljubljanski oblastni skupščini kršitev ustavo, češ da se je s tem dejansko izpeljala zakonodajna avtonomija Slovenijo. Smatrajo, da jc zakonodajna avtonomija Slovenijo nedopustna z ozirom na znane ustavne odredbe. Posebno ostro so proti tomu govirili samostojni demokrati, ki vidijo v tem kršitev unitarizma in zmanjšanja centralistične moči. Od vladnih govornikov se v to debato nihče ni spustil, ker so bili vsi .amandemenll že prej predmet temeljitih in dolgotrajnih razprav v vladni večini in so se tudi sprejeli šele po soglasnem sklepu vladn? večine. Ob pol 9 zvečer se je ta dolgotrajna debata končala. S tem je tudi že dejansko proračun sprejet. Nade opozicije, da lx> preprečila sprejetje proračuna, so se tudi tokrat izkazale kot povsem neosnovane. Da bi se te nade in borba opozicije proti proračunu še bolj osvetlile, je skunščiniski predsednik odredil, da se glasovanje vrši jutri zjutraj ob 9. Nobenega dvoma ni, da bo proračun sprejet г veliko večino glasov. Pri tej priliki moramo ponovno naglasitl, da je SLS s svojim vstopom x vlado pokazala veliko razumevanje za splošne državne in obče ljudske koristi. Njeno delo se vidi ravno v finančnem zakonu. Kakor znano, je mogla SLS po svojih zastopnikih sodelovati pri sprejemanju posameznih oddelkov proračuna samo pri sprejetju finančnega zakona Pri ostalih oddelkih proračuna ni mogla bogvekaj spremeniti. Naši ministri so dosegli samo nekatere amandemento. Pač pa se nahajajo v fin. zakonu dalekosežne odredbe, katerih važnost je danes še težko presoditi. Na drugem mestu prinašamo nekatere najvažnejše odredbe iz finančnega zakona, katere lahko smatramo kot končnoveljavno sprejete. Pripominjamo, da inm vlada na ju-traj>%iji seji sprejotfi še nekatere amande-mente. Zagrebška oblastna skupščina. Zagreb, 30. marca. (Izv.) Na današnji seji oblastne skupščine so razpravljali o vprašanju zagrebških visokih šol. Federalist Be-lobrk, vseučiliški profesor na tehniški fakulteti, je ostro kritiziral politiko Belgrada proti zagrebškim visokim šolam. Njemu je odgovoril Stj. Radič, ki je udaril po hrvatski inteligenci, ki se je odtujila svojemu narodu in ki nima nobenega interesa za ljudske potrebe. Sicer pa, je dejal Stj. Radič, niso naše prosvetne razmero tako slabe, kakor jih slika profesor Belobrk. Zagrebška oblastna skupščina bo napravila iz Zagreba jugoslovanske Atene. Spor zaradi Aibanije. Belgrad, 30. marca. (Izv.) Včeraj sta se pri zunanjem ministru Periću oglasila italijanski poslanik Bodrero in angleški poslanik Kcnnard. Oficielncga predloga velesil glede rešitve našega spora z Italijo naša vlada doslej še ni prejela. Anglija dela na direktna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. »Politika« prinaša pogovor svojega poročevalca na Sušaku z bivšim načelnikom Ahmed Zogujcve vlade in prefektom v Valoni Vasiljem Paluzijem, ki je padci pri Ahmcdu v nemilost in ie sedaj pobegnil v inozemstvo. Caluzi jc izjavil, da je Ahmed dobil od Italije za tiranski pakt 15 milijonov lir, da se v Albaniji mobilizira, da se po vseh albanskih lu-kah izkrcava italijanska municija in da ima Italija v Albaniji svoje čete deloma v uniformah Rdečega križa deloma v civilu. Temu nasproti izjavlja tukajšnji albanski poslanik Cena beg, da Albanija ne mobilizira, marveč je lc vpoklicala nekaj letnikov rezervistov, Glede italijanskih obtožb proti Jugoslaviji je Cena beg ponovno izjavil, da so te obtožbe popolnoma neutemeljene, kar ve ves svet. Anketa je zato nepotrebna. Z albanske meje prihajajo nadaljnja vznemirljiva poročila glede vojaškega gibanja v Albaniji. Orožje in vojaške suknje so dobili tudi vsi kmetje, ki se izjavljajo za sedanji režim. v Pariz, 30. marca. (Izv.) Francosko zunanje ministrstvo po vesteh »Journal des Débats«, demontira vesti o splošni mobilizaciji v Albaniji. Izjave madžarskega postenik^. Belgrad, 30. marca. Madjarski poslanik baron Forster je izjavil v pogovoru s poročevalcem »Politike«, da se v kratkem obnovo madjarsko-jugoslovanska pogajanja za gospodarske pogodbe ter uvedejo pogajanja za tranzitni promet, posebno na Reko. Ta pogajanja bodo uravnala pot za jugoslovansko-madjarsko arbitražno pogodbo. — Baron Forster je odpotoval v Budimpešto. NAŠA POGAJANJA S TURČIJO " B°lgrad. 30. marca. Med turškim poslanikom Hikmet Bejem in našim zunanjim uradom fo se v zadnjem ?asu vršili važni pogovori. Hikmet hej je odpotoval v Angoro, da poroča svoji vladi in dobi nadaljna navodila. RAKIČ PRI ITALIJANSKEM KRALJU Rim, 30. marca. Novega jugoslovanskega poslanika Rakiča je sprejel kralj Viktor Ema-nuel v nvd'jeuci v kateri »mu je Rakić izročil svoja poverila. LUIGI LUZZATI UMRL. Rim, 30. marca. Tu je umrl bivši mini-sirski predsednik in profesor narodnega gospodarstvo Luigi Luzzatti, star 85 let. V nedeljo telovadna akademija j. 0. Z. y »Unionu« ! Amandementi k finančnemu zakonu Važna dopolnila ministrstva za soc. politiko. V ccnzus 20 Din neposrednega davka po il. 1. zakona o spremembah Ln dopolnitvah od 15. junija 1926 se ne vračunava davek, ki ga plačujejo častniki in podčastniki, invalidi na svoje plače ali penzije, kakor tudi vdove aktivnih in rezervnih častnikov. Zemlja, ki so jo prejeli slepi vojni invalidi, ki jim jo jc dodelilo ministrstvo za agrarno reformo, je prosta vseh neposrednih davkov, državnih in samoupravnih. Ministrstvo za socialno politiko se pooblašča, da more v smislu čl. 3. zakona o izseljevanju postavljati izseljeniške zastopnike v inozemstvu na račun izseljeniškega fonda kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pooblašča se minister za socialno politiko, da v smislu pobijanja brezposelnosti ustanovi fond v svrho dajanja cenenih posojil za gradbo delavskih stanovanj, in to po načelu, da se ta denar razdeli po pokrajinah v istem razmerju, v katerem se je zbral na osnovi pooblaščenja čl. 110. finančnega zakona za 1. 1922./23. Posojila se smejo izdajati le v toliko, v kolikor ta denar ni neobhodno potreben za reorganizacijo posredovanja dela in dajanja neposredne pomoči brezposelnim delavcem. Podrobne predpise o organizaciji posredovanja dela in dajanja neposredne pomoči brezposelnim dclavccm, kakor tudi ob delitvi posojil za gradbo delavskih stanovanj, bo predpisal minister za socialno politiko po odobritvi ministrskega sveta in v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine s posebnim pravilnikom. Pooblašča se minister za socialno politiko, da more odstopiti inventar dosedanjih državnih posredovalnic dela ustanovam, ki se bodo osnovale radi posredovanja dela na osnovi prejšnjega člena v istih krajih. Čl. 119. zakona o zavarovanju dclavcev se izpreminja in se glasi: Za izvrševanje zavarovanja delavcev po odredbah tega zakona se osnuje osrednji urad za zavarovanje delavcev in okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Za zavarovanje dclavcev se lahko osnujejo tudi posebne blagajne. Nosilec zavarovanja za slučaj nesrečo, onemoglosti, starosti in smrti za celokupno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovcncev je osrednji urad za zavarovanje delavccv. Nosilci zavarovanja za slučaj bolezni so okrožni uradi za zavarovanje delavcev, če imajo do-voljno število članov, a za področje ostalih okrožnih uradov osrednji urad za zavarovanje delavcev. Minister za socialno politiko sc pooblašča, da sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine izvrši podrobno reorganizacijo zavarovanja v naznačeni smeri s posebno uredbo, s katero lahko spremeni predpise zakona o zavarovanju dclavcev, v kolikor so v nasprotju z odredbami tega člena. Čl. 22. zakona o zavarovanju delavcev se izpremeni in glasi:. Vsa premična in nepremična imovina razrešenih nosilcev zavarovanja za slučaj bolezni preide v last nosilca zavarovanja za slučaj bolezni po tem zakonu. Način likvidacije odredi minister za socialno politiko. Minister za socialno politiko sc pooblašča, da izvrši volitev delegatov za glavno skupščino okrožnih uradov in osrednjega urada za zavarovanje delavcev po zakonu o zavarovanju delavcev, a more odložiti volitve, dokler sc ne izvrše v ta namen potrebni ukrepi. Za ta čas se pooblašča minister za socialno politiko, da more nanovo postaviti člane ravnateljstev osrednjega urada in okrožnih uradov. Določila za izvedbo varčevanja in izboljšanje drž.-gospodarstva. Obširno odbrodbe v svrho znižanja davkov. — Posojilo 500,000.000 Din za prometna sredstva. — KonsoUdacija državnih dolgov. Na predlog finančnega ministra bo odgla-sovala narodna skupščina danes sledeča določila glede izvršitve potrebnih ukrepov za varčevanje in znižanje davkov: Ustanavlja se državni odbor za racionalno izvedbo varčevanja v državni administraciji in dnžavnem gospodarstvu. Ta odbor sestavlja predsednik in 22 članov sledeče: 14 narodnih poslancev, ki jih iz svoje srede odredi finančni odbor narodne skupščine in 8 oseb, ki se na predlog finančnega ministra postavljajo s kraljevini ukazom. Predsednik tega odbora je finančni minister. Finančni minister se pooblašča, da po soglasnem pristanku ministrskega sveta in finančnega odtx>ra narodne skupščine radi izvedbe varčevanja in dosego znižanja davkov, kakor tudi ureditve državnega gospodarstva in gospodarskega življenja v državi in občnega dviga državnega gospodarstva po čl. 92. uslave podvzaine in predpiše vse določbe, ki imajo za končni cilj znižanje posrednih in neposrednih državnih, kakor tudi samoupravnih dajatev, v duhu čl. 97. ustave in 61. 74. zakona o oblastni in okrajni samoupra- vi in za ustvaritev potrebnih pogojev sa uspešen razvoj državnega gospodarstva. Pooblašča se finančni minister, da po soglasnem pristanku ministrskega sveta in v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine z uredbo reši vprašanje konsolidacije državnih dolgov. Pooblašča se finančni minister, da emitira notranje dolgoročno investicijsko posojilo do najvišjega zneska 500 milijonov Din s tem, da se ves donos tega posojila uporabi za komunikacijske svrho. Pogoji emisije in amortizacije posojila, višina emisijskega kurza in raaporedba uporabe posojila predpiše z uredbo minister za finance na podlagi št. 94. ustave v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine. Pooblašča se finančni minister, da lahko ob eventualnem zaključku posojila izloči iz proračuna za 1. 1927.-28. posamezne investicijske izdatke v poseben adneks. Prihranke, ki bi se dosegli na ta način, je uporabiti za olajšanje državnih dajatev. Izpremembe zakona o državnih uslužbencih. PREVEDBA KRONSKin VPOKOJENCEV NA DINARSKE. Ministrski svet se pooblašča, da v soglasju s finančnim odborom narodne skupščino v smislu čl. 94. ustave z uredlio spremeni in dopolni določbe zakona o uradnikih in ostalih civilnih državnih nameščencih, zakona o državnem prometnem osobju in zakona o ustrojstvu armade in mornarice, kakor tudi uredbe o razvrstitvi in razporejanju uradnikov iu drugih civilnih državnih uslužbencev ter državnega prometnega osebja. Izpremembe in izpolnitve morajo biti v sledečih rnejah: Prejemki državnih uradnikov in uslužbencev se morajo regulirati na osnovi dosedanje razdelitve, sorazmerno po važnosti in odgovornosti dela, ki ga uradnik vrši, kakor tudi po dobi njegovega službovanja. V proračunu odobreni krediti za te izdatke se ne smejo prekoračiti. Odredl>e o pokojninah se morajo izpre-mentti in dopolniti tako, da so na eni strani prepreči neopravičeno obremenjevanje države, na drugi strani pa se popolnoma zadovo-Ije oni državni uradniki in uslužbenci, ki so dopolnili službeno dobo ali ki so v državni službi postali nesposobni za nadaljnje delo in pridobivanje. • V tem pravcu se morajo izpremeniti in dopolniti odredbe, ki govore o pogojih, pod katerimi se pridobi pravica na pokojnino. Dalje o pogojih, pod katerimi more biti uradnik vpokojen in o času, ki tvori osnovo za odmero pokojnine. Te izpremembo in spopolnitve se ne smejo nanašati na tiste državne uradnike in uslužbence, ki so bili upokojeni pred nastopom tega zakona v veljavo. Disciplinarno postopanje se lahko spremeni in dopolni v toliko, da se pristojnost za disciplinarno sodišče lahko prenese na posebna disciplinarna sodišča, ki se bodo osnovala v posameznih resorih. a se za največje kazni ohrani kompetenca državnega sveta. Služba državnega nameščenca ne sme prenehati drugače, kakor v slučajih, ki jih določa zakon, tako da se odredba čl. 234. zakona o uradnikih in ostalih državnih nameščencih glede upokojenja more uporabiti samo, kadar to nu no zahteva državna služba, 'iozaaevno odločbo mora ministrski svet utemeljiti. Pristojni resorni minister nosi za to osebno odgovornost. V slučajih, kadar je povod upokojitve slabost ali duševna ali fizična nesjiosobnšt, ima finančni minister pravico, da po svojem preudarku odredi državno zdravniško komisijo. Med budgetskim letom 1927-28 se ukinja sprejemanje uradnikov in drugih uslužbencev v državno službo, razen v slučajih povratka iz penzije v aktivno službo. V izjemnih slučajih po predhodnem pismenem si:lepu ministrskega sveta se more sprejeti v državno službo nov uradnik ali uslužbenec v slučajih nujne in neodložljive potrebe, ali le na podlagi pismene utemeljitve le potrebe in predloga resornega ministTa v soglasju s finančnim ministrom. V državno službo se, razen v slučajih reaktiviranja, ne morejo sprejemati v nobenem položaju penzionirani uradniki in uslužbenci, če so bili umirovljeni, predno so dopolnili celo število službenih let, ki ga zahteva zakon za polno pokojnino. Ministrski svet so pooblašča, da na predlog finančnega ministra, a v sporazumu s finančnim odborom narodne skupščine na podlagi čl. 94. ustave osnuje pokojninski fond za otroke in vdovo umrlih državnih uslužbencev. Gotovine fondov, ki eo obstojali že v po-prepnjih zakonih, naj služijo za bazo novega fonda. Ministrski svet se pooblašča, da na predlog finančnega ministra med proračunskim letom z uredbo uredi prevedbo kronskih vpokojencev na dinarske pokojnino in vprašanje kongrualnih prejemkov dušnopastirske-mu duhovništvu. Vpokojenci, ki so bili vpokojeni, proden so dovršili 15 let efektivne službe, a na dan 1. septembra 1923 niso še dovršili 45 let sta- rosti, izgube z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo osebne in rodbinske draginjske dokla- | de, razen ako so bili upokojeni radi bolezni, j Vprašanje državnih zvaničnikov in služiteljev. Z rešitvijo vprašanja državnih nameščencev, kakor jo je predlagal minister, bi bili najhuje prizadeti državni zvaničniki in služi-telji. Po prvotnem načrtu finančnega ministra bi vsi uslužbenci teh kategorij s 1. aprilom postali dnevničarji in izgubili vse ugodnosti, ki so si jih pridobili kot stalni državni nameščenci. Tem nameram pa se je najodločneje uprl Jugoslovanski klub in njegovi zastopniki v ministrskem svetu. Po večdnevnih pogajanjih in konferencah med našimi ministri in finančnim ministrom je prišlo končno do sporazuma, ki ga predstavlja tozadevni člen fin. zakona. SLS je s tem položaj zvaničnikov in služiteljev v popolnem obsegu rešila. Tisti uslužbenci, ki nimajo še treh let državne službe, postanejo sicer dnevničarji, toda obenem se zanje ustanavlja starostno zavarovanje, da tudi v tem pogledu niso na slabšem. Zadevni člen finančnega zakona, sprejet 30. t. m. v narodni skupščini, se glasi: Od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, se lahko posamezni državni uslužbenci neuradni-ških kategorij postavijo kot dnevničarji v smislu čl. 130. zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, razen državne policijske straže in policijskih agentov in detektivov ter zvaničnikov finančne kontrole. Tistim državnim uslužbencem, ki bodo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v neuradni-ški kategoriji, a še nimajo treh let efektivne državne službe, preneha dotedanja služba, a lahko se obdržc v državni službi le kot dnevničarji v smislu člena 130. zakona o državnih uradnikih proti mesečni nagradi, ki jo bodo pristojni organi odredili. Vsi proračunski krediti, ki so namenjeni za osebne izdatke za take državne uslužbence, se lahko uporabijo za plačilo njihove dnevni-čarske nagrade. Ti uslužbenci se bodo zavarovali po predpisih zakona o zavarovanju delavcev, odnosno bratovskih skladnic, in to zn slučaj bolezni, onemoglosti, starosti, smrti in nesreče. Državni prispevki za to zavarovanje se bodo izplačali iz proračunskih kreditov, ki so odobreni za pokojnine v dotičnem oddelku. Finančni minister bo predpisal pravilnik za izvršitev te odločbe. POSOJILA AVTONOMNIH OBČIN. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da prizna obligacijskim posojilom mestnih občin z avtonomnim statutom značaj pupilarno varnih papirjev. Gospodarski krosi cele države. Ker se nekaj slovenske gospodarske aristokracije razburja radi nameravane demokratizacije naše Trgovske in obrtne zbornice, ki je le v interesu gospodarskih stanov in ki jo zato tudi vsi drugi gospodarski krogi pozdravljajo. je seveda za še vedno bujno fantazijo starine »Slov. naroda« to že kar cela gospodarska revolucija, o kateri kolportira alarmantne vesti: gospodarski krogi vse države proti klerikalnemu nasilju nad ljubljansko zbornico — odmev protesta gospodarskih institucij Slovenije — solidarnost trgovcev, obrtnikov in industrijcev po V6ej državi — velika zadrega klerikalcev itd.... — V resnici pa se gospodarski krogi cele države ra-zun tistih v Zerjavovskem tisku za to zadevo zmenijo kot za lanski sneg, pač pa vidimo, kako se izvenslovenski gospodarski krogi ravno zdaj pripravljajo na udar proti slovenskemu gospodarstvu, kateremu pojavu naj bi »Slov. narod« rajši posvetil potrebno pozornost. Velika zadrega klerikalcev, mučen vtis v klerikalnih vrstah, poparjenost v klerikalnem taboru, to so pa že itak tako vsakdanje in splošno znane prikazni, da je že res škoda črnila, ki ga >Jutro« in »Slov. Narod« vsak dan nad tem pretakata. UeležUG Д Mnenje g. Radića. Po zadnji napovedi g. Radiča pojde HSS sigurno v vlado in dobi neke važnejše resore, najbrže šume in rude, javna dela in prosveto. Kdaj se bo to zgodilo, o lem se g. Radič ni izjavil, pač pa je napovedal nove volitve najpozneje v šestih mesecih. Po njegovem mnenju je eiqer tudi sedanja vlada dobra, a mora postati še boljša, to pa je mogoče le, če vstopi vanjo še HSS. Tako je rekel Zaratustra. Д Ministrstvo za socialno likvidacijo. Zdaj se je spravilo »Jutro« še na sooialno ministrstvo, na ministra Goearja in njegov ekspozé, ki ga kratkomalo označuje kot likvidacijo »socialnega skrbstva v naši državi« in pravi: »Kar je država storila pod prejšnjimi vladami v socialnem ln humanitarnem oziru, se pod vlado klero-radikalske koalicije odpravlja, in značilno je, da je pri pogrebu pri tem voditelj slovenskih krščanskih soci-jalcev dT. Gosar.« — Da, značilno je to, da je voditelj krščanskih socijalcev dr. Gosar prvi socialni minister, ki je pričel z likvidacijo popolnoma zgrešenega sistema socialnega skrbstva, ki so ga etablirali režimi, v katerih je sodelovala SDS. Kako se je »Jutro« nekdaj bahalo s socialnimi zakoni in ustunovami, Ici da »o delo SDS, ki so pa rodili potem popolnoma negativne rezultate; to je sistem, ki je tako urejen, da če da enemu kruha, je pa deset drugih za to lačnih. S tem popolnoma napačnim birokratičnim sistemom, ki več sam požre, kot pa socialno daje, je treba najprej pospraviti, in da se dr. Gosar hoče lotiti tega dela, to »o mu oeio opozicionalni govorniki šteli v dohro. Položaj na Kitajskem. London, 30. marca. (Izv.) Med poveljstvi mednarodnih čet v Šanghaju je došlo do resnega trenja. Francoske čete so prešle pod angleško vrhovno poveljstvo, vendar nesporaz-umljenje ni poravnano. Japonska dela popolnoma na svojo pest, evakuira svoje državljane in pošilja ojačenja. Coolidge je izjavil, da smatra dosedanje ameriške brambne sile na Kitajskem za zadostne in da ni potrebno, da bi se poenotilo vrhovno poveljstvo mednarodnih čet na Kitajskem. Glede Kuomintanga naglašajo poročila, da sta zmerna in ekstremna struja popolnoma edini v zahtevi, da se dosedanji sistem pogodb odpravi Pariz, 30. marca. (Izv.) Zunanje ministrstvo demantira vesti o požaru in nemirih v šanghajskih francoskih koncesijah in naglaša, da ostane francoska politika na Kitajskem neizpremenjena. v Tokio, 30. marca. (Izv.) Japonska vlada je sklenila, da za intervencije na Kitajskem ne bo uporabila svoje vojaške moči, temveč bo poskušala urediti vse spore mirnim diplo-matičnim potom. v Washington, 30. marca. (Izv.) Vlada je objavila, da bo ameriška armada na Kitajskem v vseh vprašanjih nastopala z drugimi inozemskimi posadkami. v Moskva, 30. marca. (Izv.) Rykov je izjavil z ozirom na dogodke v Nankingu (kjer so Angleži bombardirali mesto), da se je resno bati za mir, ako bodo začeli na Kitajskem govoriti kanoni. To bi znalo privesti do resnih vojnih zapetljajev, katerih posledice bi imel« mogočen vpliv ne samo na aziatskem kontinentu temveč po celem svetu. Ako se bodo dogodki razvijali v sedanjem obsegu, potem se pa zaenkrat ni bati, da bi se kake vojne avanture dogajale na ruskem ozemlju. O rusko-angleških odnošajih pa je izjavil, da pač ni nikogar, ki bi dvomil nad tem, da Chamberlain snuje močan protiruski blok, čeravno vse vodilne osebnosti to zanikajo. v Hankav, 30. marca. (Izv.) Položaj za ino-zcmce v Hankavu je postal nevzdrženJ'Skoro vsi angleški državljani so se naselili na obitožju da bi mogli v slučaju nevarnosti mesto takoj zapustiti. Tudi ameriški konzul stanuje na obrežju. Zmerno krilo v Kuomingtangu in zunanji minister Čen imata vedno manj upliva. Angleške banke so zaprle svoje poslovalnice vsled pretiranih zahtev osobja. Noben komunizmu nasproten list ne sme izhajati. Ponovna protiruska kampanja v Londonu. London, 30. marca. (Izv.) Konservativni krogi so ponovno dvignili veliko kampanjo za pretrganje diplomatičnih odnošajev z Rusijo. »Daily Mail« trdi, da ima angleška vlada dokaze za to, da so napade na Angleže in druge inozemce na Kitajskem povzročili boljševiški svetovalci kantonske vlade. FAČilSTOVSKI TEROR V BOLGARIJI! Dunaj, 30. marca, Poslanca angleške La-bourparty Wallhead in Greenfield sta se ustavila tu na svojem povratku iz Bolgarije. Poslanca sta časnikarjem izjavila, da izvajajo fašistovske organizacije v Bolgariji strašen teror. Položaj je nepopisen. Na stotine vdov in sirot po vsej Bolgariji priča o groznih zločinih fašizma. Svetu se mora povedati resnica o fašizmu in ustanoviti mogočno orgnizacijo za pobijanje fašizma. UKINJENJE VOJAŠKE KONTROLE NAD OGRSKO. v Pariz, 30. marca- (Izv.) Časopisje poudarja, d» sklep poslaniške konference glede ukinjenja vojaške kontrole nad Ogrsko ni istoveten z ugotovitvijo, da je Ogrska vse svoje vojaške obveznosti izpolnila. Predvsem mora Ogrska izpolniti zahteve po znižanju oficirskega kora. Kar se tiče izdelave vojnega materiala, je dovoljeno Ogrski po trianonski pogodbi, da zgradi lastno tovarno za strelivo. Dela bodo končana do 15. maja, nakar bo kontrolna komisija podala svoje poročilo. PRIMANJKLJAJ V ANGLEŠKEM DRŽAVNEM GOSPODARSTVU. London, 30. marca. Strokovnjaki izjavljajo, da se zaključi tekoče angleško finančno leto, ki poteče dne 31. t m., z deficitom do 36 milijonov funtov. Primanjkljaj bi bil še znaitno večji, ako ne bi bili mnogo plačil odgodili do začetka novega računskega leta. VILJEM NOČE V REPUBLIKANSKO NEMČIJO. Berlin, 30. marca. »Hamburger Nach-richten so pooblaščene izjaviti, da se ne želita ne bivši cesar Viljem ne njegova soproga in ne nameravata vrniti v Nemčijo, ker bi to nasprotovalo njunemu dostojanstvu in ie "b danih razmerah sploh izkliučeno. Ka/ se godi doma Redukcije in njihovo politično izrabljanje. Maribor, 80. marca. V torek je bil protestni "shod nacijonaliettčnm železničarjev v veliki dvorani Narodnega doma. Bil je dobro obiskan. Deloma stvarnemu razpravljanju, ki naj bi pokazalo, kje je redukcija potrebna, kje pa se ne sme izvajati, je sledilo več demagoekih fraz, ki bi lahko izostale. Ako taka zborovanja niso stvarna, izgube ves svoj vpliv in se na njihove zahtove ter predloge gleda kot na politične in ne stanovske zahteve. Malo nerodno je bilo tudi to, da je »Slovenec« v tem oziru prinesel ravno dopoldne poročilo iz Belgrada, v katerem je bilo navedeno, kje in kako se bodo redukcije izvršile. Zato je moral g. Mohorko iskati druge reči, s katerimi se je mogel zopet pokazati kot bodoči kandidat. Enako kot on je zgolj iz političnih ozirov in namenov nastopil tudi g. Vilko Weixl, ki malo da ni predlagal zvišanja železniške tarife, samo da bo železniško ministrstvo aktivno. Nacijonalistični železničarji bi drugokrat gotovo bolj uspeli svojo organizacijo pokazati kot res stanovsko, ako bodo njihova zborovanja stvarna in objektivna, brez političnega izrabljanja. Tako pa si e takim kot je bilo zadnje, le škodujejo. 8LS se je borila in bo dosledno vstrajala v boju, da se izpolnijo vse upravičene zahteve železničarjev, ki pa naj jo v tem delu podpirajo, ne pa sledijo hujskanju političnih agentov SDS. Materinski dan v Šiški. Nedeljska proslava, ki jo je priredila šišenska mladina v samostanski dvorani, je bila gotovo ena najlepših prireditev v ti namen. Dvorana je bila nabito polna. Mladina je dokazala, da pojmuje pomen Materinskega dne, kajti rezultat igranja in sploh cela igra je odražala globoko čutnost in ljubezen, spremljane z neverjetno rutino. Nadvse očarujoče so igrali v Savinškovi igri Marjanček, Milica in Brkec; pa tudi ostali malčki niso zaostajali v dovršenem podajanju svojih vlog. Prav pestro sliko je nudil prizor ciganskega ša-torišča v Pfeiferjevi spevoigri, ki se je tokrat prvič uprizorila. Dasi je igra vsebinsko težka, jo je v naslovni vlogi Istvančka komaj sedemletni Sli-barjev Mirko odigra! tako, da smo se divili izredni nadarjenosti otroka. Gdčna Orehkova je podala vlogo Javasne mlade ciganske matere zelo ganljivo in lahko s sigurnostjo trdimo, da je bila to ena njenih najlepših vlog. J. N. Zanimiv pusîo'ovec. Mariborska policija je dobila iz Ztiricba obvestilo, da je bil tam aretiran neki Fran Bardos3y iz Prekmurja, pri katerem so dobili dva potna lista, glaseča se na imeni Eduard Žagar in Edmund Antončič. Aretiran je bil radi raznih pustolovščin. Zflriška policija jc napravila dober plen, ker spada Bardossy med najnadebudnejše naše pustolovske junake. Rojen je v Martijanc.ih pri Mur. Soboti. Pridobil si je olikano in prijetno vedenje, znal se je postaviti v vsaki družbi. V Andrijevoih je iz-mamil od nekega Lajoša Kovača 2000 Din in 500 dolarjev, češ da mu bo preskrbel potni list za Združene države. S tem denarjem je pobegnil konce.m 1. 1925. v Maribor ter začel veselo življenje. Predstavljal se je kot baron Ferenz von Vardossy iz Prekmurja ter dobil stike z raznimi mariborskimi krogi. Vedno ga je bilo videti v Veliki kavarni in Centralu. Nenadoma pa je iz Maribora izginil, z njim pa je odšel tudi sin mariborskega hišnega posestnika W. Odšla sta baje v London in za Bar-dossvja se dalje časa ni ničesar izvedelo, dokler ni naš konzulat v Parizu obvestil naše oblasti, dn Je tam neki učitelj Bardossy iz Prekmurja izmamil od dveh naših rojakov Žagarja in Antončiča potne liste in več tisoč frankov gotovine, češ, da bo dal potno liste vidirati ter pobegnil. Mariborsko okrožno sodišče bo zahtevalo izročitev Bardossyja in mariborska porota bo zopet za en zanimiv procee bogatejša. Dva nadebudna rekruta. Zopet sta nastopila bratca Lojzek Cadež nekje od Vrhnike in Anton, ki je baje iz Koroškega, pred ljubljansko sodišče, kjer sta že dobro znana. Obtožena sta bila, da sta vlomila lani poleti na glavnem kolodvoru v Ljubljani v plombiran železniški tovorni voz. Odprla sta ga, brkljala po njem, pa bilo jo vse pretežko, kar bi bila rada odnosla. Toda obupala nista. Vlomila sta šo v drugi voz. Tam jima je bila zapeljiva sreča na videa malo bolj mila. Našla sta vso polno linega manufa'kturnega blaga, usnja, preprog, čaja, riža, fig in cikorij, rozin, slaščic in rožičev. Odprla sta več zabojev in si začela polniti žepe in usta. Ker pa sta postala preglasna — pila sta tudi konjak in rum — je prišel izza vogala v nočni senci vozov čuvaj. Pokukal je skozi špranjo — nekateri železniški vozovi so namreč še vedno »špranjaeti« — in je opazil v vozu sumljivo senco, ki se klanja in dviga nad težkim zabojem. In izvršil je svojo službo na ta način, da je vrata voza zapahnil. Nato je poklical policijo in ko je ta odprla vrata, sta se izmotala iz voza kar dva — Lojzo in Anton. — Pri obravnavi sta priznala vlom, rekla pa sta, da sta iskala le žito, ker se drugo blago težko proda, posebno brez nevarnosti. Rekla sta tudi, da sta oba potrjena k vojakom in sta se hotela vsaj za prvih šest mesecev skrbeti z živili in obleko, kar je tudi predpisano ii po vojaških odredbah in potrebah zapovedano. Senat pa, ki te vojaške predpise sicer uvažuje in spoštuje, tatvine in vlome pa četudi iz tega naslova, vse kaznuje, je obsodil oba bratca in sicer Antona na osem mesecev, Lojzeta pa na tri mesece težke ječe. In ko bosta prestala to preskušnjo sive uniforme z metlo, bosta šla v varnem spremstvu odslužit vojake. Ljubljanske komunalne vesti. KOPALIŠČE NA SAVL Problem javnega kopališča v Ljubljani je bil vedno težak problem, s katerim se je morala mestna občina nmogo baviti. Kopališče v Koleziji jiî postalo sčasoma premajhno in tudi kopališče ob Ljubljanici se ni obneslo. Mestna občina namerava letos oživotvoriti staro kopališče v Koleziji, obenem pa namerava že letošnje poletje pričeti z zgradbo kopališča na Savi, ki je nazadnje tudi naravno kopališče za Ljubljano. Po sedanjih načrtih se bo nahajalo kopališče na Savi nižje črnuškega mostu. Kabine s kopališča na Ljubljanici se preneso v kratkem na prostor ob Savi, določen za bodoče velikomestno kopališče Ljubljane. NOV PARK. Pa naj reče kdo, da Ljubljana ne napreduje! Cel nov park dobimo v kratkem. Mestna občina namerava namreč v prihodnjih dneh otvoriti park pod Rožnikom, na levi strani glavnega tivolskega drevored«. Podaljšek Knafljeve ulice bo tvoril lep mlad drevored, ki so ga pred leti zasadili in ki je sedaj dorastel. Dela v parku so že skoro vsa končana, tako, da bodo imeli ljubljanski šetalci zopet novo lepo šetališče. MRTVAŠKA VEŽA NA POKOPALIŠČU. Mestna občina se bavi z mislijo, da zgradi veliko mrtvaško vežo na pokopališču pri Sv. Križu Mrtvaške veže odgovarjajo mhogo bolj modernim in higijenskim predpisom, kakor pa sedanje polaganje mrličev na oder Tradicija bo sicer sprva radi mrtvaške veže prizadeta, vendar pa so bodo ljudje Sčasoma že privadili, zlasti ker ne bosta verski čut in pieteta prav nič kršena. Svet za mrtvaško vežo je na pokopališču že določen. REGULACIJA GRADAŠCICE. V smislu poravnave in sporazuma pri vodo-pravni razpravi, ki se je vršila prejšnji teden, bo mestna občina regulirala Gradaščico v dolnjem toku od trnovske cerkve do izliva v Ljubljanico. Na novo bo zgrajen tudi takuzvani Zalokarjev jez z zatvormcami. Enako bo temeljito popravljen most pri Trtnikovi hiši, tako da bo vendar enkrat izginila žalostna slika razdejanja, ki ga je povzročila od zadnji poplavi Gradaščica v Trnove.m. POPRAVILO BLEIWEISOVE CESTE. Bleiweisova cesta, ki spada pod dri upravo, je bila že dolgo predmet večnih pritožb Ljubljančanov nad globokim blatom na njej in vzrok zapletenega spora med ržavo in mestno občino, kdo naj posamezne dele ceste in koridorje popravlja. Sedaj se je k popravilu te ceste, ki ima eno najlepših leg v Ljubljani, odločila vendar le država, ki je dala cesto temeljito popraviti, osna-žiti in posuti tor z valjarjem tlakovati. Cesta jo dobila s tom na niah povsem drugo lice in postane gotovo Ljubljani v kras. Slovenci v Italiji kerkavce. Kakor posnemamo iz Škofijskega lista tržaške škofije št. 4. 1927, je č. g. Natal Si lv an i zopet prišol nazaj za župnika v Kerkavce ter je bil imenovan za dekana vštevši od 21. februarja t. 1. Imel bo vsako nedeljo ob 10. uri slovensko in italijansko pridigo. Obtožbe radi nedolžnih kmig. V petek 25. t. m. se je vršila pred sodiščem v Ajdovščini razprava proti Josipini Turkmanovi iz Podkraja pri Vipavi, češ da je proti policijskim odredbam prodajala knjige »Goriške Mati- k 70 letnica dr. Vicka Gregoriča. Dne 1. aprila 1927 praznuje gospod primarij in bivši predsednik zdravniške zbornice za Slovenijo dr. Vinko Grcgorič 70 letnico svojega rojstva. Z ozirom na velike zasluge, ki si jih je pridobil jubilant tekom dolgih decenij za ves zdravniški stan, sklicuje zdravniška zbornica za Slovenijo slavnostno izredno skupščino na dan 3. aprila 1927 ob 11 v slavnostni dvorani vseučilišča v Ljubljani. — Dnevni red skupščine je predlog dr. Defran-ceschija in tovarišev, da naj se jubilant dr. Grcgorič imenuje za častnega predsednika zdravniške zbornice. k Sestanek naših kirurgov. 3. jugoslovanski sestanek za operativno mcdicino se bo vršil v Belgradu v začetku julija t. 1. Glavna temata: 1. O zdravljenju ran. 2. a) O patoge-nezi in zdravljenju tkzv. perifernega karci-noma; b) Karcinom kot socijalna bolezen pri nLŠem narodu. 3. Predlogi za ustanovitev stalnega jugosl. kirurškega društva. Gg. zdravniki naj svoja predavanja in referate pošljejo najpozneje do konca aprila pripravljalnemu odboru, da bo mogel pravočasno izdelati defini-tivni program. Naslov: prof. dr. Milivoj Kostić, kirurška klinika, splošna drž. bolnica, Belgrad. ■k Kdor trka, se mu odpre. Kronski pen-zionist nam piše: Najbolj pereče soci.ilno vpra-šanej v naši državi je vsekako prevedba kronskih pokojnin v dinarske. Danes čivkajo že vrabci na strehi, da smo kronski vpokojcnci največji reveži, siromaki nad siromaki. Leta in leta zahtevamo preveabo v dinarje. Ali PP-in RR-režim ni imel za nas trohe socialncga in moralnega čuta, naših prošenj ni maral uslišati, naše bede ni hotel videti. S kronsko pokojnino se komaj krije najskromnejša hrana in stanovanje. Za obleko in obutev nam ne ostaja nič. Da smo z obleko in perilom prav pri koncu, vemo in čutimo najbolje sami. Skoraj ne moremo več med ljudi. Zato smo od srca hvaležni poslancem in ministrom SLS, da neprestano trkajo pri odločilnih faktorjih za dosego dinarskih pokojnin. Na ponovno dre-zanje vrlih naših poslancev in ministrov je, ce.< Italijanski učitelj v Podkraju jo nekega dne dejal učencem, naj prinesejo v šolo knjigo »Prvi koraki«. Ko so jih prinesli, jim jih je zaplenil. Obenem pa jih je izpraševal, kje so knjige dobili. Ko eo otroci izjavili, da so jih dobili od povor-jentce »Goriške Matice« Turkmanove, so se kara-binjerji nemudoma zglasili na njenem stanovanju in ji zaplenili vso knjige, ki jih je še imela. Povedati pa je morala tudi, komu je knjige že dala, in tudi tem so knjige zaplenili. Ona sama pa je bila ovadena sodniji. Pri razpravi so je ugotovilo, dac je »Goriška Matica« pravilno priznana zadruga, ki smo imeti svojo poverjenike po deželi in da eo bile vse knjige od oblasti io cenzurirane. Radi tega so jo oprostili z motivacijo, da ni zagrešila nobe, nega kaznjivega dejanja. Enako je razsoidlo isto sodišče pred mesecem dni v razpravi proti Franu Žgurju iz Podrage in Premmjevima iz šent Vida. Enako se je glasila tudi razsodba sodišča v Senožečah proti poverjeniku ^Goriško Matice« iz Dolenje vasi. Istega dne se je vršila razprava tudi proti župniku iz Podkraja češ da prodaja brez potrebnega dovoljenja mesečnik za mladino »J a -selce«, posebno pa radi tega, ker je dal nabiti v cerkvi listič, da se dobe pri njem sJaselce«. Bit je oproščen. Pred tednom pa je isto sodišče obsodilo dekana iz Križa in župnika iz Budanj radi nekega prestopka na 200 lir globe. da se Vam obleka ne prilega? Menimo da — saj ste zelo nezadovoljni. Zato si dejte obleko vedno po meri izgotoviti pri tvrdki DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA kjer si tudi izberete krasno blago in Vam bo vse prišlo pol ccncje. kakor poročajo iz Belgrada, vlada sklenila, da bo dobila potrebna sredstva v ta tako nujen namen. SDS se ni vsa dolga leta zganila za kronske siromake. Poslanci in ministri SLS so pa v enem dobrem mesecu dosegli, da nam bo mogoče človeka vredno življenje živeti. Čast in hvala poslancu Zcbotu in ministru dr. Gosarju ! k Iz rudarske službe. Vpokojen je na lastno prošnjo rudarski upravni ravnatelj gosp. Lojze Dular pri rudarskem glavarstvu za Slovenijo v Ljubljani. k Umrl jc v Lescah v torek 29. marca 1.1. dopoldne najstarejši mož v leški fari g. Janez Walland, stari Jurglč. Dočakal je visoko starost 87 let. Bil je prava kmetska korenina. V adventu je šc hodil vsak dan k sv. maši. Pokopali ga bodo v četrtek dopoldne. Naj v miru počiva! k Nemški rentniki. Pokojninski zavodi v Nemčiji so, kakor znano, ob prevratu ustavili rente zavarovancem, ki so bili pri njih zavarovani še pred vojno in ki zdaj bivajo v naši državi. Ukinila so sc izplačila z utemeljitvijo, da ti zavarovanci bivajo v inozemstvu prostovoljno. Prizadeti zavarovanci so dokazali, da je njihovo bivanje v naši državi prisiljeno, ket nemška oblastva zavračajo prošnje za preselitev v Nemčijo. Vendar tudi to ni nič zaleglo. Poteklo bo še nekaj časa, da se sklene trgovinska pogodba med našo državo in Nemčijo, v kateri se bo dalo to vprašanje urediti v prilog našim nemškim rentnikom. Da bi sc dotlej olajšal njihov položaj, jc minister dr. Gosar po našem konzulu v Diisseldorfu pri nemških pokojninskih zavodih podvzel korake, da sc rente izplačujejo vsaj začasno, vsckakoi pa vsem tistim zavarovancem, ki morejo do-k-zati, da so bili pripravljeni preseliti se v Nemčijo, a so jih nemška oblastva zavrnila. + Kaj bo z Bcljem? Kakor poročajo listi, je vlada odposlala nedavno v Bclje posebne komisijo, z nalogo, da preišče rentabilnost vseli ustanov tega državnega podjetja in da poda svoje mnenje, kaj bi bilo najbolje storiti. Komisija si je doslej ogledala obe generalni ©nevne novice J. Sedivy: Mednarodne dijaške zveze. Čimbolj napreduje omika in čim bolj se svet prepleta z železničnLmi tiri, s telegrafskimi in telefonskimi žicami ter s prometnimi črtami parvplovnih in letalskih družb, tembolj so posamezni narodi in države navezani drug na drugega. Kdor se v naši dobi radija obdaja s kitajskim zidom, je zapisan smrti. Vse, kar je zdravega in sposobnega za življenje, prejema od drugod dobre vplive in skuša vplivati na svojo okolico. Če velja to za vsako organizacijo, ki hoče vplivati na ves narod, je še tem prirednejše, ako iščejo mednarodnih stikov dijaške organizacije; saj je dijaštvo tista žila, ki dovaja v narodno življenje vedno nove soke. Mednarodne dijaške organizacije imajo razne cilje. Pri nekaterih prevladujejo stanovski in socialni, pri drugih politični oziri; nobena pa ne more mimo vere, da ne bi zavzela do nje svojega stališča vsaj v dejanju, «e že ne v pravilih. I. M edin aro iln a dijaška konfederacija (Confédération internationale des étudiant, skrajšano C. I. E.) je navidez samo stanovska in socialna dijaška centrala, v resnici pa združuje svobodomiselno dijaštvo. Izdaja letno poročilo, ki poroča o počitniških vseuči- liščnih tečajih ter o dijaškem tisku. Pri Društvu narodov dela v komisiji za duševno sodelovanje na to, da bi diplome imele povsod veljavo. Pripravlja veliko mednarodno dijaško zdravilišče v Švici in eno pozneje ob Jadranskem morju v Jugoslaviji. Velike uspehe je dosegla pri dijaških potovanjih. Lansko leto je omogočila veliko počitniško potovanje južnoafriških dijakov v Evropo. V polnem obsegu so se posrečila lanskoletna potovanja ranih manših skupin ameriških dijakov v Evropo. C. I. E. je ta potovanja ne samo finančno podprla, temveč je tudi poskrbela pri evropskih vladah in velemestih vozne olajšave in deloma brezplačno stanovanje in hrano. Ker so Amerikanci na potovanju zelo površni in zato edneso često popolnoma napačno mnenje o Evropi, zato jim je Mednarodna dijaška konfederacija dala tudi vodnike. Vso pozornost je C. I. E. obrnila predvsem temu, da dobijo amerikanski dijaki čim ugodnejše vtise o zapadnoevropskih velesilah. Za Anglijo, Francijo in Italijo je pač velikega pomena, kako mnenje vlada o njih med ameriškim dijaštvom. čim ugodnejša je sodba o njih, tem bolj lahko upajo, da bo Amerika popustljivejša pri izterjavanju dolgov, ko pride ta dijaški naraščaj do odločilne besede v javnem življenju. Sploh je ta mednarodna dijaška organizacija orodje zapadnoevropskih velesil in svobodozidarskih lož. Predstavniki dijaštva malih držav morajo delati tako, kakor žele zastopniki dijaštva velesil Značilno je, d« neonsko dijaštvo ni bilo sprejeto v C. I. E., kakor tudi Nemčija ni bila ! član Društva narodov. Komaj pa je Nemčija i postala ravnoprnvni člen Društva narodov m so se spremenile evropske politične razmere, pa se že kaže dobra volja, da se omogoči tudi nemškemu svobodomiselnemu dijaštvu vstop v C. I. E. Zničlno je, da dijaštvo ni zastopano v Mednarodni dijaški konfederaciji po narodnostih, temveč po državah, ker se na ta način zae;gura dijaštvu velesil večji vpliv. Bre pomembno ni tudi dejstvo,, da ima inozemski odsek Mednarodne dijaške konfederacije svoje središče v Londonu. Inozemski odsek org-nuira mednarodna dijaška potovanja in daje državnim dijaškim zvezam informacije ter zahteva od njih poročila. Na ta način se nehote širi znanje angleškega jezika, spretni Angleži pa tudi poskrbe, da so mednarodni dijaški izleti v korist angleški propagandi. Drugo sredstvo, ki more izvrsbio služiti propagandi, je v francoskih rokah. Športni odsek ima namreč svoje središče v Parizu, šport in športni časopisi čim dalje bolj izpodrivajo med mladino študij, leposlovne in znanstvene knjige. Zato je velike važnosti, kje se uahaja središče dijaškega športnega gilanja, ker se s pomočjo športa lahko vplivu na mlado duše. Kakor ima v Mali antanti Češkoslovaška glavno besedo iu kakor Češkoslovaško zapadne velesile zelo čislajo in upoštevajo, tako mora tudi v tej politični dijaški tvorb» dobiti I čsl. diiaštvo ugledno mesto. V Pragi, v veli-; kanskem Akademskem domu, ki je pravzaprav last kat. dijaštva, a se ga je svobodo-miselno dijaštvo po prevratu na čuden način polastilo, je sedež mednarodnega dijaškega muzeja, kamor morajo vse državne dijaške organizacije pošiljati stvari, ki se tičejo dijaškega življen a. Mednarodna dijaška organizacija je nastala novembra 1. 1919. v Strafiburgu. Osnovali so jo zastopniki češkoslovaškega, francoskega in belgijskega dijaštva. Sedaj ima nad 500.000 članov, ki so združeni v d jaških zvezah 28 držav. Redni člani so državne dijaško zveze Anglije, škotske, Španije, Franci©, Italije, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Litve, Estonije. Finske, švedske, Norveške. Danske, Luksemburške, Švice, Južne Amerike in Turčije. I redni člani so državne dijaške zveze Holandijo, Gruzinije, Hon Konga, Nove Zelandije in organi-aciji ruskih in ukrajinskih dijakov v Pragi. V novejšem času so se priglasile za sprejem državne dijaške zveze Grčije, Južne Amerike in Zedinjenih držav. Prvi kongres se je vršil 1. 1920. v Bruslju, lanski pa v Pragi. Udeležilo se ga je nekoliko stotin inozemskega dijaštva. Pri tej pribki je prišlo do mučnega prizora, ko so zahtevali nekateri kaloliškomisleči inozemski deligati, ki niso vedeli, da je to svobodomiselna organizacija, da se naj udeleži kongresa tudi Centrala kat. čsl. dijaštva. Vodstvo kongresa jo seveda to odbilo, kat. čsL dijaštvo □pravi v Kneževu, ribarsko centralo v Apa-tinu, sladkorno tovarno v Branjevem Vrhu, centralno mlekarno v Bijelem Manastiru in tjakaj spadajoče šumsko okrožje, a bo imela šc dosti dela, predno obide in prouči vse naprave tega ogromnega posestva bivšega nadvojvode Friedricha. Kakor znano, je bilo Be-lje pod državno upravo doslej le pasivno, in zato je bil tudi že opclovano stavljen predlog, naj bi država to domeno dala v najem. Zdi se, da je delo rečene komisije s tem vprašanjem v zv«=:i. k Amerikanska podpora za poplavljene siromašne delavske družine, ki jih je po nalogu ameriške S. N. P. Jednote imela razdeliti Zadružna banka v Ljubljani, Aleksandrova c. 5, je razdeljena. Od 618 prošenj se je moglo vpo-števati le 76 prosilcev. •k Vsem župnim uradom lavantinske škofije. Zveza slovenskih vojakov obvešča vse župne urade, ki so dobili okrožnice za nabiranje darov in prijave priglašencev, ki bodo posetili slavnost odkritja spominske plošče padlim vojakom v Petrovčah na dan 26. maja, da se rok za priglasitev udeležencev podaljiša do 20. a p r i 1 a 1927, kakor tudi darovi cerkvenih zbirk, katerih župnije niso mogle iz katerihkoli vzrokov nabrati dne 19. marca, da lahko to storijo naknadno do 20. aprila 1927. Nobena župnija naj ne izostane. Za došle darove se najlepše zahvaljujemo, ker se je že precej župnij odzvalo naši prošnji. k Osebne novice s pošte. Poštna uradnika ljubljanske glavne pošte Ivan Zadnik v paketnem oddelku in pa Anton Bučar v pismo-noškem oddelku sta nastopila daljši dopust. Dopolnila sta 35 letno službeno dobo ter stopita po dovršenem dopustu v stalen pokoj. k Spremembo v poštnom ministrstvu. Dosedanji pomočnik glavnega ravnatelja poštnega in brzojavnega ministrstva dr. Zelj-ko Horvat je imenovan za ravnatelja podružnice poštne hranilnice v Zagrebu. Ravnatelj podružnice poštne hranilnice v Zagrebu g. Štefan Dekanič je vpokojen. Za pomočnika glavnega ravnatelja poštnega in brzojavnega ministrstva je imenovan dosedanji načelnik občnega oddelka poštnega in brzojavnega ministrstva dr. Dragotin Frank. Za načelnika občnega oddelka je pa imenovan dosedanji nadzornik poštnega in brz. ministrstva Živo-jin Paunovič. Vpokojen je ravnatelj poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Splitu Čop. k O jugoslovanski armadi prinaša berlinska »Germania« zelo simpatično pisan članek. Člankar — Th. v. P. — je bil pred dvema letoma gost naše garnizije v Skoplju in je prepotoval vso Južno Srbijo. Z velikim priznanjem piše o izrednih vojaških vrlinah jugoslovanskih narodov, posebno Srbov in naglaša izvrstno izobrazbo in službeno vnemo našega častništva. S takim vojaštvom, pravi Th. v. P., nobena armada na svetu ne bi izlahka obračunala. k Odlikovanje. Detektiva na Jesenicah g. Petra Ketteja je odlikoval romunski kralj Ferdinand I. z zlato kolajno 1. razr. za zvesto in vestno službovanje povodom bivanja čla-uov romunske kraljevske rodbine na Bledu. k Oblastne kontrole. Glavna kontrola je razpisala natečaj za računske pregledovalce (»računoizpitač«) pri obl. kontrolah. Glavna kontrola bo postavila pri vsaki oblastni kontroli po dva računska pregledovalca, ki se bodo plačali iz oblastnih proračunov. Imeti morajo kvalifikacijo računskih pregledovalccv glavne kontrole, ker bodo imeli njihov čin in plačo. Kandidati morajo predložiti svoje prošnje s potrebnimi dokumenti najkasneje do 10 aprila t. 1. ter morajo v njih označiti oblast, □a katero reflektirajo. k Škofovska konierenca v Zagrebu. Te dni se je v Zagrebu vršila konferenca škofov, katere sta se poleg nadškofa Baucrja udele- žila splitski škof Bonefačič, djakovaški škof Akšamovič. Razpraljali so o raznih tekočih vprašanjih, zlasti glede akcije starokatolikov. k Evharistični kongres v Vinkovcih. V Vinkovcih se je osnoval poseben odbor meščanov, ki jc prevzel vso skrb za organizacijo letošnjega evharističnega kongresa. S kongresom bo združena proslava 1501etnice vinkov-ške cerkve sv. Ivana Nepomuka. Kongres bo 15. in 16. maja. Udeležili se ga bodo tudi zagrebški nadškof dr. Bauer, sajarevski nadikof dr. Sarič in djakovski škof dr. Akšamovič. k Kostov v Zagrebu. Snoči je imel v Zagrebu predavanje znani bolgarski publicist Deni Kostov, ki je prišel v Zagreb na povabilo časnikarskega društva. Predaval je o zbližanju Jugoslovanov. Kostov je bil poslanec zemljoradniške stranke in pristaš Stam-bolijskega. ~k Osješki občinski svet bo razpuščen. Zagrebški listi poročajo, da bo osješki občinski svet v kratkem razpuščen in da se bodo razpisale nove volitve. •k Zgodovinska proslava v Splitu. Za 1. 1928. pripravljajo v Splitu veliko zgodovinsko proslavo tisočlctnice splitskega cerkvenega sabora. Obenem se bo odkril spomenik škofu Grgurju Ninskemu. •k Požar v tovarni. V tvornici »Sufid« v Dugem ratu pri Omišlju je izbruhnil požar, ki se je zelo hitro razširil. Gasilcem iz Splita se je z največjim trudom posrečilo požar omejiti. Škoda znaša nad 200.000 Din. k Vinogradnike in sadjarje, ki žele letos v večji množini pričeti oz. nadaljevati s konzerviranjem brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokov, prosi »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, da ji to pravočasno sporoče, da se morejo priprave izvršiti pred sezijo. ik Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12, so darovali: gg. I. Korbar 20 Din, Kolenc I. 10 Din, Suša V. 10 Din, Dro-fenik I. 10 Din, Purkart I. 10 Din, Veber I. 10 dinarjev, vsi v Zagorju ob Savi; Drev F. 10, Sušnik Franjo 10 Din, Hlastan I. 10 Din, vsi v Trbovljah. — Vsem darovalcem najiskrenejša hvala! Odbor. •k Prva hrvatska štedionica podružnica Ljubljana javlja s tem, da se s 1. julijem 1927 zniža za Yi% (pol od sto) dosedanja obrestna mera za vloge na hranilne knjižice štev. 48, 69, 127, 128, 193, 196, 198, 200, 201, 202, 203, 223, 269, 274, 278, 357, 358, 359, 366, 367, 375, 379, 385, 392, 394, 398, 408, 419, 422, 437, 456, 463, 470, 471, 478, 481, 499, 505, 509, 516, 528, 546, 554, 579, 585, 586, 596, 597, 656, 693, 696, 716, 723, 728, 731, 732, 733, 752, 756, 760, 780, 787, 789, 804, 813, 831, 822, 830, 850, 869, 870, 873, 880, 900, 934, 947, 953, 977, 987, 1018, 1037, 1053, 1057, 1068, 1091, 1095, 1097, 1117, 1122, 1139, 1166, 1171, 1183, 1186, 1195, 1196, 1199, 1200, 1230, 1233, 1238, 1264, 1265, 1281, 1340, 1347, 1360, 1361, 1379, 1380, 1381, 1401, 1404, 1406, 1407, 1408, 1416, 1419, 1421, 1424, 1426, 1428, 1431, 1433, 1435, 1436, 1439, 1440, 1441, 1442, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1455, 1463, 1466, 1467, 1468, 1470, 1471, 1472, 1473, 1474, 1478, 1479, 1482, 1489, 1490, 1494, 1496, 1497, 1498, 1500, 1501, 1502, 1503, 1504, 1505, 1506, 1508, 1522, 1523, 1525, 1526, 1528, 1529, 1532, 1533, 1534, 1535, 1536, 1537, 1538, 1539, 1549, 1553, 1555, 1559, 1560, 1567, 1568, 1569, 1574, 1583, 1596, 1597, 1598, 1600, 1601, 1603, 1604, 1605, 1606, 1607. •k Ob pričenjajočem se poapnenju krvnih cevi navaja raba nanvne »Franz-Josef« gren-čice k rednemu odvajanju, zmanjša visoki pri-tisk krvi in poveča odpornost. Mojstri v zdra-J vilstvu hvalijo staro-preizkušeno »F r a n z -i J o s e f« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega č reva in lenivo prebavo. Dobiva se v lekarnah, droge-! rijah in špecerijskih trgovinah. I k Klobuki zadnje mode vseh vrst in barv, Borsalino, habig, Pichler itd. Samo dobro in soliuno blago. P. Magdič, Ljubljana. k ITO — zobna pasta najboljša. k Angleške prevode in iz drugih tujih jezikov ali v te oskrbi ceno in hitro: dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. k Ribiške priprave, orožje in streljivo, lovske potrebščine ter vsa popravila pri pu-škarju F. K. Kaiser, Ljubljana. EfuMfana © Orli, točka članov na akademiji JOZ 3. aprila v Unionu, hoče povedati, da so Orli. Pa ne samo to. Tudi kaj eo. Ne zastarela forma, temveč mladina — življenje! To so štirje stavki, naslovi skupinam teh gibov: Mi smo mladci v jutru. Mi smo delavci na delu. Mi se klanjamo Nevidnemu. Da, mi Orli! — Pri akademiji sodeluje godba dravsko divizije pod osebnim vodetvom višjega tkapelnika g. dr. Čerina. © Za veliki slavnostni koncert, ki bo v soboto zvečer v Unionu v korist fondu za spo-meni k pokojnemu kralju Petro I., so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Kdor je še nima, naj si jo takoj nabavi. Razprodane morajo biti vse vstopnice, dvorana mora biti polna. To dolguje Ljubljana nele velikodušni iniciativnosti Francoskega instituta, ki priredi koncert, marveč tudi plemenitemu namenu. Program koncerta zagotavlja prvovrstne umetniške užitke, odelujejo: znamenita zagrebška umetniška dvojica Maja de Strozzi — Bela Pečić, vijolinist Karel Rumpel in pijanist Marijan Lipovšek. Slavnostni govor bo imel profesor francoščine na ljubljanskem vseučilišču g. R. Martel. O Kralj Oidipus na ljubljanskem odru. Ponovno opozarjamo na predstavo »Kralja Oidipac, ki jo prirede višješolci I. drž. gimn. v soboto, dne 2. aprila ob 15 in v torek, dne 5. aprila v dramskem gledališču. Pobuda za predstavo je izšla iz dijaških vrst in ves ogromen trud, ki je zvezan z uprizoritvijo te krasne, a tudi težke tragedije, so si naložili na svoje raine dijaki sami. Zato je prav, da naša javnost pokaže zanimanje za njihovo delo, kateremu so posvetili vse svoje proste ure zadnjih mesecev, zakaj »Kralj Oidipus«, ki ga igrajo dandanes po svetovnih odrih, zahteva največje požrtvovalnosti in neumornega dela. Kakor smo že poročali, je partije, ki jih je pel grški koros, prav spretno uglasbil g. dr. Kimovec, režijo pa vodi član narodnega gledališča g. Fr. Lipah. Predstave se udeleži tudi prav mnogo profesorjev in dijakov iz knezo-škofijskega zavoda v št. Vidu in nič manj iz Kranja, pa tudi iz drugih krajev. Dijaki trdno pričakujejo, da bodo tudi Ljubljančani pokazali razumevanje za njihova stremljenja. Predprodaja vstopnic se vrši pri dnevni gledališki blagajni vsak dan od 10 do pol 13 in popoldne od 15 do 17. O XIV. Prosvetni večer bo v petek 1. aprila ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Na sporedu je predavanje: Kristusovo trpljenje v zgodovini umetnosti. Predava g. dr. V. Rož-man, vseučiliški profesor. Predavanje je času primerno in opremljeno s krasnimi kolori-ranimi slikami. Zastopani eo slikarji umetniki raznih narodov in šol. Tudi naše slovensko slikarstvo je uvrščeno med to predavanje. O Slovensko glasbeno društvo Ljubljana ima danes zvečer ob osmih skupno pevsko vajo. Vsi in točno! — Pevovodja. © Elizabetna konferenca pri sv. Peri za popolno enakopravnost Judov na univerzah. Judovske dijake, ki morajo zapustiti svojo državo, podpira z denarjem ter jim omogoči na svoje stroške študij v drugi državi. Svetovna judovska dijaška zveza je obenem narodna organizacija. Posebno poornost posveča judovski znanosti. Knjižnici judovske univerze v Jeruzalemu je nedavno p< klonila 7000 znanstvenih knjig. L. 1925. |e ob priliki otvoritve judovske univerze v Jeruz.alemu organizirala izlet judovskega di-jaštva v Palestino in dala v ta namen velike podpore. Sedaj zbira denar za judovski Dijaški dom na Oljski gori. Osnovala se je ta zveza 1. 1924. v Ant-werpenu. Združuje 30.000 judovskih visoko-ëolcev iz 19 držav. Glavno tajništvo je na Dunaju. Tajništvo v Londonu si posebno prizadeva zbirati denarne prispevke bogatih angleških in ameriških judovskih veletovar-narjev in veletrgovcev. Predsednik enajst-členskega predsedništva je znani profesor dr. Einstein, upravni odbor pa ima 8 članov. IV. Angleške in ameriške žene z visokošolsko izobrazbo so 1. 1920. osnovale v Londonu Mednarodno zvezo žen z visokošolsko izobrazbo (International Fédération of univer-sity Wome-n, Fédération internationale des femmes universitaires). Predsednica je sedaj docentka dr. Ellen Gleditsch iz Osla. Junija 1. 1. je štela 29.000 članic v 19 državah. Člani te mednarodno ženske zveze morejo biti samo narodne zveze žen z visokošolsko izobrazbo, toda iz vsako države samo ena. Ta mednarodna zveza se bori za popolno enakopravnost žen v vseh političnih, finančnih, trgovskih, obrtnih, industrijskih, znanstvenih in sodnih službah. Zahteva popravilo učnih knjig, posebno zgodovinskih, v korist ženskega spola. Ženam, ki se po dovršenih vseuči-liščnih študijah hočejo daljo izobraževati, nudi po možnosti podpore. V ta namen zbira I posebni fond, ki bi naj znašal milijon doiar-I jev. Za važno nalogo smatra vzdrževanje i mednarodnih klubov za žene z vse uči l useno izobrazbo op večjih mestih. Jugoslavija še dosedaj ni zastopana v tej ženski zvezi. V. Najstarejša dijaška mednarodna organizacija je Svetovna zveza krščanskega dijaštva (World's Students Christian Fédération). Nastala je 1. 1895. iz odpora proti verski brezbrižnosti v protestantskih cerkvah. Dočim so nekateri protestantski pastorji zanikavali celo Kristusovo božanstvo in se je v protestantskih cerkvah jasno pokazala zmeda in slabost, je začutil velik del dijaštva potrebo po živih vrelcih kršč. resnic. Potestantske cerkve mu niso mogle nuditi podpore v duhovnem življenju. Večina pastorjev namreč sploh ni verovala kršč. resnic, vsaj ne vseh; zato ni čuda, če se je novo versko gibanje postavilo izven oerkvenega okvira. Namen te nove mednarodne zveze je bil, da dviga versko življenje dijaštva in širi poznavanje sv. pisma. Verskih pobožnosti v cerkvi se člani ne udeležujejo, temveč imajo svoje molitve v svojih društvenih prostorih. Ta organizacija je bila do svetovne vojne razširjena samo v protestantskih krajih, poskušala pa se je razširiti tudi po pravoslavnih krajih na Balkanu. Ko je po vojni postala očitna kriza pravoslavnih cerkev na Balkanu, zlasti v Srbiji in Grčiji, se je to gibanje ukoreninilo tudi tukaj. Na belgrajskem vseučilišču obstoja akad. društvo »Študentska hriščanska za-jednica mladih ljudi«, ki zbira verno srbsko dijaštvo, ki pa se noče podrediti pravoslavni oerkvl. Hvalevredno je njihovo teženje po verskem žirij', nju, čuditi pa se treba veliki nevtdnoeti v verskih stvareh. Z oeelniini stiki bi kat. dijaštvo moglo doseči lepe uspehe. DTaški krožki bo pravzaprav samo odseki podobne občne mednarodne organizacijo YMCA in YWCA, Young Man Christian Association), ki jih tudi financira. Ta prvotno verski pokret je dobil tekom časa politično ozadje. Vrinili so se vanj ljudje, ki so znali celi poikret speljati v korist angleške propagande. Ta organizacija tudi dokazuje, da ni mogoče versko življenje izven cerkve. V posamezne krožke so se vtihotapili svobodozi-darji, ki so zanašali v pokret vedno več svo-bodomisl. idej. Tako ta Svetovna zveza krščanskega dijaštva sprejema za svoje člane ne samo kristjane, temveč tudi drugoverce, celo mohamedance. Sedaj ni treba več- priznavati Kristusa za Boga, temveč je lahko član, kdor Kristusa visoko čisla kot zgodovinsko osebo in ga sikuša posnemati. Popuščanje je posebno veliko v Srbiji. Zato je pač čudno, da pravoslavna duhovščina s škofi na čelu to gibanje podpira in smatra dijaške verske organizacije, ki bi priznavali cerkveno avtoriteto, za nepotrebne. Ko se je snovalo kat. jugosl. akad. društvo ev. Cirila in Metoda v Belgradu. so bili verni laični vseuč. profesorji v Belgradu veseli, dekan pravoslavne fakultete pa je smatral društvo za nepotrebno, češ, da že obstoja imenovana Hriščanska zajednica. Svetovna zveza kršč. dijaštva ima sedaj v 23 državah 3.114 skupin, ki imajo okrop 300.000 članov. V resnici je članov mnoge manj, ker plačani tajniki hočejo pokazati čini večje uspehe in zato vpisujejo za čtane vse tiste, ki se uče v teh skupinah angleščine ali pa ee hranjjo v uienzah posameznih skupin. © Izguba dragocenega nakita. Ga. Baloh Tinka je izgubila v loži opernega gledališča zlato zapestno žensko uro v vrednosti 1500 dinarjev. Kdo se je ure polastil, ne morejo ugotoviti. O Namočena polenovka pri Fran Kham. O Vsak potok celi dan po tržaškem si-etemu polenovka v gostilni >Leone, Kolodvorska ulica. t Svetovna marka: Cendre de Bouge mandarine __Bourjola — Paria T МагЊог □ »Tudi pri stanovanjskem sodišču v Mariboru politika« — tako si je »Jutro« dovolilo nazvati izpremembo pri stanovanjskem sodišču, ki je dejansko še ni. Če bo izpremem-ba prišla, ne bo prišla zato, ker je to politična zahteva, ampak ravno zato, da pri stanovanjskem sodišču ne bo nobene politike. Sicer je menda tudi sedaj ni bilo, pa je vseeno bolj sigurno, čc se absolutno izključi, kaj ne, gospod dr. Reisman? Zanimivo je tudi, da je »Jutro« prejelo ferman ministra, da vse »natančno« ve, kako bo, preden je sploh predlog za izpremembo sestavljen. Pa poizvedovanje, kako je to mogoče, bi značilo, da se politika vnaša v delo stanovanjskega sodišča, česar »Jutru« na ljubo nočemo storiti. □ Spominska proslava Zorana Cvijiča. Zgodovinsko društvo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 3. aprila 1927, ob 10. uri dopoldne v čitalnični dvorani študijske knjižnice spominsko proslavo Zorana Cvijiča. Predaval bo prof. Baš. Vstop je prost. □ »Oljki«, klavirski izvleček, se dobi v obeh prodajalnah tiskarne sv. Cirila. Kdor hoče to lepo delo s pridom uživati na koncertu »Drave« 2. in 3. aprila t. L, si naj kupi klavirski izvleček, ki stane le 25 Din. □ Večerne izdaje »Jutra« v Mariboru namesto dosedanjega »Tabora« ne bo in so se pogajanja, ki jih je vodil g. Ribnikar, v tem oziru razbila. Govorice o tem so torej neutemeljene. □ Danes pevska vaja »Maribora«! Vadi g. kapelnik Gašparič. Vsi člani in članice točno ob pol sedmih zvečer. □ Zopet ena banka manj v Maribora. S 1. aprilom bo Hipotekama banka jugosloven-skih hranilnic opustila svojo podružnico na Aleksandrovi cesti v hiši g. Šoštariča. □ Ljudska univerza. V petek, 1. aprila, nadaljuje vseuč. prof., umetn. zgodovinar dr. Strzygovski započeti ciklus o prvih početkih umetnosti, s predavanjem: »Razvoj umetnosti po naziranju Chamberlaina in Geaubineauja«, seveda spet na podlagi zbranih slik. — V ponedeljek, 4. aprila, ob 8. uri nadaljevanje etičnega cikla. Prof. dr. Dolar iz Maribora predava o zgodovini etičnih struj, □ Krščanska ženska zveza se tem potom najiskreneje zahvaljuje g. prof. Finku za njegovo krasno predavanje o šoli. Njegove tople besede so vsem poslušalcem segle globoko v srce in rodilë iskreno željo, da nam g. profesor zopet kaj tako lepega poda. □ Krščanska ženska zveza ima 3. aprila t. 1., ob 6. uri cerkvene pobožnosti s skupnim sv. obhajilom v stolnici. □ Razstava avtoportreta našega slikarja Kn. Č., ki je že večkrat razstavil zelo zanimive posebno portrete in je znan kot organizator velike umetnostne razstave v Belgradu v palači Akad. nauka, je sedaj zopet razstavil v Izložbi J. Vahtar svoj avtoportret, ki je jako dobro komponiran in solidno izveden. Pri tvrdki Wallner pa razstavi portret ge. W., ki e svojimi nežnimi barvami jako dobro učinkuje. Kn. Č. ima svoj poseben način slikanja, ki ni pretirano modern, temveč jako prikup-ljiv, posebno v nežnih pastelih, ki dobro označujejo slikarjevo mehko rusko dušo. □ Literarni, večer v Mariboru. Lanskega leta so priredili slovenski književniki v mariborskem gledališču literarni večer, ki je dosegel velik uspeh. Enaka prireditev se nam obeta zopet letos meseca maja v gledališču. Nastopijo naši književniki Ksaver Meško, Anton Novačan, Janko Glaser, Ivo Šorli, iz Ljubljane pa bodo povabljeni Oton Zupančič, Fran Finžgar, Igo Gruden, Vinko Zoreč in Tone Seliškar. □ Stavbena zadruga drž. nameščencev »Svoj Dom« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 3. aprila, ob pol desetih dopoldne na drž. moškem učiteljišču (I. nadstr., desno). Dnevni red običajen. □ Ukinjenje orožniške postaje na Teznn. Te dni se ukine na Teznu orožniška postaja in varnostno službo bodo opravljali v občinah Tezno in Pobrežje orožniki iz Studencev in Hoč. Ukinitev tezenske postaje je na vsak način neumestna, ker rabi tako veliko predmestje z obširno industrijo in velikanskim ranžirnim kolodvorom prvovrstno organizirano varnostno službo. Dosedaj še orožniki, ki so bili tu stacijonirani, niso zadostovali, poslej bo še slabše. Najbolje bi bilo, da bi se ta del mesta, potem pa Studenci in Krčevina pride-lili v območje mariborskega policijskega ko-misarijata. □ Ura na stolpu stolne cerkve popravljena. Kakor znano, je stolp stolne cerkve last mestne občine. Občina je pustila zdaj temeljito popraviti stolpno uro in bo naprosila vse javne ure po Mariboru, da se bodo odslej ravnale po stolni, pri kateri se bo gledalo na to. da bo šla z vso natančnostjo. П Zanemarjeni in podrapani plotl. Po Mariboru in celo po zelo obljudenih javnih prostorih je vse polno zanemarjenih in žc na pol podrtih plotov, ki nikakor niso v kras mestu, pač pa v spodtiko posebno tujcem. Mestna občina bo izdala strogi nalog, da se morajo do maja popraviti ali pa odstraniti vsi zanemarjeni plotovi. Več plotov po mestu je zavarovanih z bodečo žico, ki bo morala tudi izginiti do majnika. □ Ben hur-kinopredstave so bile izredno obiskane. Film se je predvajal še dva dni dalje kot se je nameravalo, pa so bile še posebne popoldanske predstave. Pa pravijo, da se dobri in dostojni filmi ne rentirajo. □ Razširjenje ceste. Ob Brodu v Melju, kjer so tovarne Hutter in Lobl, je tamošnja cesta radi velikega prometa mnogo preozka. Ta cesta se bo znatno razširila v najkrajšem času. □ Magdalenski park dobi električno razsvetljavo. Magdalenski park je bil dosedaj ob večerih in nočeh zavit v temo in radi tega shajališče sumljivih elementov. Mestna občina bo začela te dni z napeljavo električne razsvetljave po celem parku. □ Nova retortna peč za mestno plinarno. Mestna plinarna dobi novo retortno peč, ki pride iz inozemstva in bo stala 150.000 Din. Ta vsota se bo plačala v treh obrokih. □ Konec prepira. Javnost se je pogosto-ma zgražala tudi po časopisju, ker je podvoz pri železniški progi v Melju poln raznih smeti, blata itd. Železnica se je branila čiščenja tega prostora in istotako občina in radi se je zbirala tamkaj skozi leta nesnaga. Sedaj je prevzela mestna občina čiščenje tega prostora. □ Nov mesar na trgu. Z novo mesarsko stojnico na trgu bo začel znani mariborski mesar Bcnzig iz Tattenbachove ulice. Cel/e •0" Beethovnov koncert v Celju. Redek glasbeni užitek se obeta Celju s koncertom Beethovnove IX. simfonije, ki jo bo izvajal v nedeljo, dne 10. aprila, ob pol štirih popoldne v voliki dvorani Celjskega doma dirigent gosp. Hladck z zborom mariborske Glasbene matice ter sodelovanjem mariborske in ljubljanske vojaške godbe. Solo-partije bodo odpeli odlični člani zagrebškega in mariborskega gledališča ga. Zikova (sopran), ga. Pospiši-lova (alt), g. Burja (tenor) in g. Križaj (bas). Koncert bo popoldne ter je tako omogočena udeležba tudi iz okolice. Vstopnice prodaja knjigarna Goričar in Leskovšek, ki sprejema tudi pismena naročila. & »Alkoholno vprašanje«. Ta važna knjiga naj bi ne manjkala v nobeni hiši. Saj kaže pot iz močvirja alkoholizma na ravne steze treznega in srečnega življenja. V Celju lahko kupiš to zlato knjigo v Slomškovi tiskovni zadrugi (tik Marijine tkzv. nemške cerkvc), kjer dobiš tudi druga književna dela, ki so zadnji čas izšla. Poleg tega je Slomškova tiskovna zadruga bogato založena s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, z devocijonalijami, papirjem, poslovnimi knjigami itd. Mlado podjetje vsakomur toplo priporočamo. er žrtev narastle Savinje je postal v ponedeljek popoldne kmalu neki splavar. 2e ob prihodu v Celje je bil splav močno poškodovan, končno pa ga je na Bregu zadelo popolno razdejanje. Človeških žrtev sicer ni bilo, tem večja pa je škoda na deskah, ki jih je voda odnesla. Rešili so le nekaj splavov. 0 Popis prebivalstva. V smislu zahteve celjskega okrajnega glavarstva se izvrši s 1. aprilom popis prebivalstva v celjskem policijskem rajonu. Tozadevne tiskovine je založilo okrajno glavarstvo. Hišni posestniki naj se za stvar zanimajo, ker bi mogli imeti sicer sitnosti. 0 Razpis službe, Prcdsedništvo okrožnega sodišča v Celju razpisuje službo sodnega sluge. Pravilno kolekovane in opremljene prošnje morajo prosilci vložiti lo 10. aprila 1927. & Trajno je vpokojen višji pisarniški oficijal pri celjskem okrožnem sodišču g. Ivan Vrečko. Kamnik Akademija v proslavo »Materinega dne« se je izvršila z zelo velikim uspehom. Male deklice in velike gospodične so kar tekmovale, katera bo svojo nalogo izvedla najboljše. Dobri ste bili deklamaciji, nad vse mična posebno ona male deklico, ki jo jo morala ponavljali. Materam, pa tudi vsem navzočim, je segal v duše prelepi govor o materah. Vijolinski solo točki sta bili za naše razmere na višku, moški pevski zbor z altovskim solom je pokazal, da ima društvo dober pevski in glasovni materijal. Najlepši so bili pač skupinski prizori otrok, posebno >Trnjulčica<, in krona vsemu je bila simbolična vaja »Za materjo«, ki so jo izvajale članice-Orlice. : To vajo so morale izvajalke ponavljati. Tudi igrica »K mamici«, ki zahteva izvrstne režije in mnogo sceničnih naprav, je prav dobro uspela, posebno I. in II. dejanje. Med odmori nas je zabavala godba. — Dvorana je bila nabito polna, men!mo, da ie bil obisk rekorden. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker niso dobili vstopnic. Prireditev sta po-setila tudi č. g kanonik L a v r e n č i č, ki mu gre mnogo hvale za njegovo velikodušno podpiranje orliškega krožka, in g. okrajni glavar, vladni svetnik dr. O g r i n. — Lepo je uspela akademija, zares nad vse pričakovanje in gladko je potekala brez predolgih pavz, tako da ni bilo videti nikjer, koliko truda je bilo treba, da je šlo vse tako brez-I hibno. Zato je bilo prav in umestno, da je izrekel ! č. g. kanonik onemu, ki je uresničil to akademijo, ki je. skromni sin sv. Frančiška, bil ona nevidna roka, ki je gibala vse te male in velike, da je bil uspeh res nad vse časten, v imenu mater in vseh navzočih naileušo zalivalo! Vrhnika Materin dan. Združeno katoliške organizacije so dne 25. marca proslavilo v Rokodelskem domu »Maleriu dan« s pestrim sporedom. Izmed pevskih točk je najbolj ugajala Mavova »Mati moja«, ki jo je cerkveni pevski zbor ros z občutkom zapel. Fre-netičen aplavz je žela gdč. Marija Semrov za simbolično telovadno točko »Za materjo«, katero je res dovršeno izvajala. Zapustili srtio dvorano pod najglobljim vtisom ki sta ga naredila na nas govora, proslavljajoča materino trpljenje in ljubezen do otrok. Dekliika Marijina drulba je vprizorila pretočeno nedeljo popoldne in zvečer igro »Judita« s peljem v treh slikah, med katerimi jo najbolj ugajala Riharjeva »Ko v jasnem pasu«. Tudi ostali dve pevski točki je zbor — če al}strnhiramo par mest — dokaj precizno zapel. — O igri sami pa moramo omeniti, da nas je nastop Marijinih Članic naravnost presenetil. — Mislimo, da je bil vsakdo v največji meri zadovoljen z vtisom igre same kakor tudi z njenim izvajanjem, kar je dokazovalo dolgotrajno odobravanje občinstva. — To igro pa toplo priporočamo v vprizoritev ludi drugim, zlasti podeželskim Marijinim družbami Kočevje Tekstilana. 80. marra 1027 smo poročali, da odidejo italijanski mojstri na tekstilni tovarni in da pridejo zopet češki strokovnjaki, ki nastopijo svojo službo že kar 1. aprila. Po doposlanih nam informacijah naša vest ne odgovarja dejstvom, ker je Tekstilana z naroČili blaga po italijanskem vzorcu popolnoma zaposlena, obratuje noč in dan ter bo za zimsko sezono, ki se ravno sedaj začne, le težko zadostila zadanim naroČilom. Sicer pa je izmed 130 zaposlenrev v Tekstilani z ravnateljem vred le pet Italijanov, ki so tovarni neobhodno potrebnL Zagorje Jugoslovanska matica priredi v četrtek, dne 31. marca ob 7 zvečer v občinski dvorani javno predavanje o Koroški. Predava profesor g. Ivan D o 1 e n e c iz Ljubljano. K obilni udeležbi vabi Jugoslovausku matica. Trbovlje Dopisi S Ugodna pogajanja. Na pritožbo druge rudarske skupine proti podjetju Dukič in drug jo sklicalo rudarsko glavarstvo za ponedeljek razpravo, katere rezultat je za delavstvo ugoden. Pri imenovanem podjetju so se godilo protizakonite stvari; med drugim se ni plačevalo čozurno delo, 14 dnevni rok odpovedi se ni vpošteval, premije so bile ukinjene itd. Sedaj se vse lo odpravi in se je sklenilo, da se več kol 48 ur dela na teden nagradi s 50 odstotnim naplačilom, nodelja se tudi upošteva. Štirinajstdnevni rok odpovedi brez vzroka se izplača; pri nevarnem kopanju in nalaganju premoga se onim, ki delajo v akordu, doplača toliko, da pridejo na svoj zaslužek. Delavcem, ki so bili pri nagradah, kalere so dobivali pri rudniku, prikrajšani, ko je le delavce prevzelo podjetje, se po povratku obratovodje z dopusta nagrade pripoztiajo in se tudi prejemki drugih delavcev izravnajo s prejemki, ki so jih imeli pri rudniku. H Hratovske sktadnice izvanredni občni zbor se vrši 10. aprila ob 10 dopoldne v čakalnici zaped-nega obrata. V glavnem bo poročala 5 članska delegacija o sklepu, kako bi se prispevki v bolniško blagajno zvišali; vršile se bodo tudi volitve novega odbora H Verska predavanja v farni cerkvi vsak večer ob pol 7 zaznamujejo velik obisk. Z nenavadnim zanimanjem posluša polna cerkev ljudi vseh slojev aktualna razmotrivanja. Obenem so večkrat na dan misijonske pridige, ki so tudi jako dobro obiskane. H Licrneovanje plemenskih bikov se vrši dne 6. aprila ob 0 dopoldne na sejmišču v Trbovljah. Hrastnik Podporo poplavtjonrcm po so pri nas po našem mnenju dejanskim razmeram ne zadosti odgovarjajoče razdelile. Ob priliki uesrečo sta si vso zadevo ogledala na licu mesta g. F Roš in kmet Potrata kot člana gerentskega sosveta. Pričakujemo, da občina silvnr popravi. Veronika Dcscniška so vprizori v nedeljo pri g. Al. Logarju ob pol 4 popoldne. Za mladino vstop ni dovoljen. Umrl je v nedeljo zjutraj rudar Radaj, star 35 let. Bil je že dalje časa bolan. Bolrzen si je nakopal v vojni. Bil je naročnik »Slovenca«. Pokopali so ga v torek popoldne. Naj v miru počival Verd. naši Orli in Orlice vprizori jo v prid slovenski Akademiji znanosti in ume'nosM Tolstojevo dramo »Moč teme« na cvertno nedeljo ob 4 popoldne v gasilnem domu v Blatni Brezoviri. Drama nam kaže mladega moža. dovzetnega za slabe vplive, ki pa se skesano spravi z Bogom in ljudmi. Posetito v obilnem številu! Slovenska krajina Velik praznik Polančarjo*. Ekspozitura v Vel. Polani je imela preteklo nedeljo slovesnost, kakršne dosedaj ni imela nobena župnija v krajini. V vsej župnjji ni bilo človeka, ki ne bi bil vesel. Največjo radost pa je čutil g. ekspozitur liante š a , ker je videl tak uspeh svojega dvoletnega prizadevanja, kakršnega ni pričakoval. Fantje^ in dekleta so že prej imeli svojo Marijino družbo. Sedaj pa se je ustanovila tudi za može in žene. Nekaj povzdigujočega je bilo, ko je 138 mož in 200 žen priseglo zvestobo nebeški Ma eri Vso slovesnost je vodil in sprejem izvršil mil g Fr. Casl, škofijski vodja Marijinih družb iz Maribora. Ves ganjen je izjavil, da kaj takega še ni doživel. Razrn ; sprejema je tudi blagoslovil zastavo fantovske i Marijine družbe. Dekleta so si žc prej nabavile | zas avo. Slovesnost je privabila od vseh slrani, celo iz Medžimurja mnogo naroda, izmed duhovnikov pa so bili navzoči gg. ZadravPo, eksjnizitor na lio-t,izi, Greif, kaplan v Turniiču in Meško. kaplan v Črensovcih. Likvidacija banke Kakor poročajo >Novine* je v Dolnji Lendavi likvidirala podružnica »Slovenske banke«. Ako se je lo v resnici zgodilo, je to drugi denarni zavod, ki- je likvidiral; že prej je namreč likvidirala podružnica »Slavenske banko-v M. Soboti. Žrebi' «ra jp podrlo v jarek. Prcrej neprijetnosti jo povzročilo pasantom žrebe obcestnega trgovca na Kapci Pretekli leden je kolesaril mimo neki gospod iz D. Lendave. Žrebe je bilo na cesti, a kolesar se ni zmenil zn njega. Ono pa se bliskoma zagnalo proti njemu, se poslavilo pred njega in prodno je prišel do sjioznanja. za kaj gre, ga je ! z zadnjimi nogami tako brcnilo v prsi. da se je brez zavesti zgrudil s kolesom v jarek. Le malo je manjkalo, da ni dobil bice v glavo, kar bi gotovo imelo še liiuse pvaledice. i Katoliško prosvetno društvo т Dobo priredi y nedeljo dne 3. pril 1927 ob 3 popoldne zelo zanimivo in ix)učno dramo v 5 dejanjih; Deklo z biseri. D se začetek ne zavleče in no moli, prosimo, da si vsaj bližnji preskrbi le vstopnica že preji Vstop nin po 8, 1, 2 Din, sporedi po 8 Din. — Odbor. Brezje. Naša božja pot vedno bolj oživlja. Seveda jo biskujejo sedaj ob postnem času le bolj Gorenjci, iz daljnih krajev jih sedaj ne prido mnogo, vendar se ob lepih nedeljah pripelje izredno veliko število izletnikov z avtomobili Tako prihaja k nam vedno več življenja, pa tudi pozimi nI bilo tako dolg čas, kol bi si kdo prede.avljal. Za zabavo je skrbelo našo prosvelno društvo. Posebno se je izkazal letos dramatski odsek, ki šleje že precej članov. Dolžnost vseh tistih Brezjanov, ki jim je kaj za našo stvar je, da ga podpirajo. Z velikim odobravanjem je sprejelo občinstvo igro »Start in mladi«. Se bolj navdušeno je bilo zadnjič, ko so uprizorili z veliko dovršenostjo žaloigro »Belo vrtnice«. Igra so l>o na splošno željo občinstva ponovila na velikonočni ponedeljek, na kar že zdaj opozarjamo. Za našo gospodarje in gospodinje je priredilo društvo zdnjič lepo uspelo predavanjo o živinoreji. Predaval Je živinozdravnik g. Cerno iz Ljubljane. Drugo leto napravimo še več lakih predavanj. CjubljansUo gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Četr'ek, BI. marca: UGRABLJENE SABINKE. C Petek, 1. aprila: TI IN JAZ. Red E Sobota, 2. aprila; Predstava pomladlca Rdečega križa 1. drž. gimn. v Ljubljani Nedelja, 3. aprila ob 15. uri pop.: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstave pri znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Četrtek, 31. marce: TAJDA. Red A Petek, 1. aprila; Zaprto. Sobota, 2 aprila: ORLOV. Operofe. Izven. Nedelja, 3. aprila: ORLOV. Opereta Izven. Mariborsko gledišče Četrtek, 31. marca ob 20: MADAME BUTTERFLY Abonma B. Kuponi. Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2. aprila ob 20: UČITELJICA. Abonma A. Kuponi. Cjuđski ođer » Ljubljani Sobota, 2. aprila ob 8. uri zvečer: PASIJON Nedelja, 3. aprila ob 3. uri pop.: PASIJON. Glasba Na sobotnem koncertu na korist fonda te spomenik kralja /'etra l. nastopi poleg ge Maje de Strozzi tudi vijolinist Karel Rupel, ki je eden najboljših gojencev ljubljanskega državnega konsor-vatorija kakor tudi edeu najboljših naših vijolini-stov, ki iina brez dvoma pred seboj še zelo lepo bodočnost. Vsak njegov dosedanji nastop je bil samozavesten, podavanje skladb je imelo utis resnega umelniškoga hotenja in prepričani smo. ds bo njogov nastop tudi na sobotnem koncertu \ vsakem oziru popolnoma uspel. To nam jamči tudi njegov profesor Jan Slais, ki Je nešludirol ž njim vse umetnine, ki se izvajajo na tem koncertu. Spremlja ga na klavirju konservatorist Marjan Lipovšek, gojenec tukajšnjega konservatorija. — Vstopnice v Matični knjigarni. Koncert Jadrige Poienelirve in Vide Jerajeve. V četrtek, dne 7. aprila priredita pod okriljem Glasbene Matice dve slovenski umetnici: pianistka Jadviga Poženol in Vida Jeraj samostojni koncert, na katerem bodele izvajali dve sonati za vijolino in klavir, gdč. Poženelova sama pa še tri klavirske komade. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Knjige in revije Ravno 200 verskih govorov Je natisnjenih v dozdaj izišlih knjižicah ljubljanskega stolnega pridigarja dr. Mihaela Opeka. Kdor si jih nabavi vse, bo imel veliko lepega in koris'nega berila v svoji domači knjižnici. Celo zbirko (12 zvezkov) dobile po nekoliko znižani ceni. nevezano za 200 Din, v p o 1 p 1 a I n o, pa trdno vezano za 310 Din, v elegantni, salonski vezavi za 470 Din. Naj bi zlasti društvene knjižnice (orlovske, izobraževalne, itd.) ne bile brez lega berila! Naročila sprejema Prodajalna K. T. D. H Ničmanova v Ljubljani. Vrtce in Angrlček. Iz4a je št. 8. za mesec april, obenem velikonočna številka. S'ariši napravijo svojim otrokom veliko veselje, ako jim za velikonočno darilo naroče lepa mladinska lista. Dobe se še vse številke tekočega letnika — Vrtec in Angelček (10 številk) stane za 1. 1926-7 Din 22. Angelček sam Din 8. Uprava v Ljubljani, Sv. Petra ces'a št. 80. Številka račune pri poštni hranilnici 10.470. Cerkveni vestnik Nočnim žaRfilrrm presv. R. T. sporočmo, da se vrši redno mesečno češčenje presv. Zakramenta, danes zvečer (od č(*!r;ka na pe'ok) Molila se bo 9. ura Vabimo može in mladeniče k polnoitevilni udeležbi. Naše đijaštvo Počitniški tečaj na gori Oljki. Tudi ▼ letošnjih počitnicah priredi Slov. dijaška zveza tečaj na pori Oljki, namenjen vsemu slovenskemu kat. di-jaštvu. Trajal bo tri dni (8.—12 avgusta) Za tema. ki naj ga tečaj obravnava, smo izbrali eno najvažnejših vprašanj, ki z vso nujnostjo stopa pred nas Slovence in zahteva vso našo energijo za svojo rešitev. Glasi se temi »Slovanska orientacija«. — Odbor Slovenske dijaške zveze. VoixveCovania Našel se je domski dežn'k v Krlževnlški cerkvi. Kje se dobi, povn uprava »Slovenca«. Izgubiti sta se 2 zlali zapestnici včeraj dopoldne od glavne poš e do Frančiškanskega mostu. Pošten najditelj se prosi, da iih odda proti nagradi v Šiški, Kavčnikova ulica 108, Kosirnik. -f Hladna spomlad т Nowyorku. V New-yorku se je pomlad pričela z zelo nizko temperaturo. Najvišje je toplomer kazal 44 stopinj peraturo. Najvišje je toplomer kazal 44 Fahrenheita. (32 stop i ni Fahiealieita i ko 0 stopinj CeiziùO le oui- K zadnjemu generalnemu štrajku na Grškem, pri katerem je prišlo do krvavih spopadov med vojaštvom in stavkujočimi. Da se prepreči zbiranje množic, so »oborožili« vojaške patrulje z — brizgalnami. Iz materinskega doma v Lyonu: skupina mladih mamic. Admiral Jang, poveljnik severnega kitajskega brodovja, ki je z njim vred prestopil h Kantoncem. Vera in ЈкмИмт Fiasko protiverske propagande sovjetov. Pariška ruska verskofilozofična revija »Putj« objavlja sledeče pismo ruskega inteli-genta iz Ljeningrada, napisano o veliki noči 1926: »Samo pred 12 leti sem doživel veliko noč tako veselo in pogumno kakor letos. Poznate mojo previdnost v izrekanju do'.očn'h • sodb. Zdaj pa vam bom rekel popolnoma prepričan, da so pričeli naši gospodje nagel in plašen umik na brezbožni fronti. Pogajanja o »sovjctizaciji ccrkve« so se končala z neusmiljeno polomijo. Pristaši žive cerkve, ki so hoteli izvesti »konkordat« s protiversko vlado, so povsod propadli tako sramotno in obupno, da se mi smilijo kljub svoji ogabnosti. Zdrava in iskrena verska zavest napreduje in se jači po celi Rusiji. Verniki dosledno odklanjajo vse »obnovljencc« in so se zedinili v čvrsto in uspešno organizacijo. Boljševiki dobro vedo, da to pomeni zanje smrtno nevarnost in so obupani, kakor še nikoli dosedaj.« Zaradi naraščanja verskega vala zahtevajo zdaj boljšcviški listi novih protiverskih odredb. Veliko razburjenja je povzročil brzo-jav iz Minska v »Trudu« (Moskva) V Min-sku, prestolici Bele Rusije, je hotela množica vreči iz stolnice pristaše žive ccrkve, kateri so poklicali na pomoč vojaštvo. B»'zojav škodoželjno poroča, da so trajali izgredi več ur. Menda z ozirom na to razpoloženje je prepovedala vlada sestanek pravoslavne duhovščine za letošnjo veliko noč v Moskvi, za katerega je zaprosil sedanji varuh patriarhovega prestola nadškof Seraîin. Za povratek redovnikov v Francijo. Točasno se vrši na Francoskem postopen preokret v javnem mnenju v zadevi znanih protiredovniških postav. Zdi se, da postaja sprememba teh določb čedalje bolj verjetna. Zakaj za pravično in svobodoljubno ureditev te stvari se ne potegujejo več le katoličani, temveč tudi drugi, kot kažejo nekateri znaki v najbližji preteklosti. Lani je ena velikih republikanskih strank, ki šteje nad sto članev v senatu in ki je nače-luje minister Louis Marin, odkrito zahtevala odpravo teh protiverskih naredb, proti katerim se prej ni upala izjaviti. Ta skupina, ki je bila svojčas v opozic:ji proti levčarskemu kartelu, je sedaj ena glavnih opor Poincareje-vega kabineta. Nadalje je izdalo 40 unioerzitetnih profesorjev, ki so delovali že v južni Ameriki, po večini svobodomiselci, izraeliti ali protestanti, spomenico, v kateri zahtevajo pravico za te učeče kongregacije, kei to zahteva narodna čast in korist. Dovolijo naj se jim zopet novi-cijati v domovini, kajti sicer bo njihovo delovanje v latinskoameriških državah, ki je podlaga francoskega kulturnega vpliva, moralo prej ali slej prenehati, ker ne bo domačega naraščaja. Ta peticija je izzvala pritrjevanje tudi od profesorjev, ki poznajo razmere v drugih deželah, zlasti v Orientu. V januarju letošnjega leta je odločno podprlo to peticijo veliko patriotsko društvo L' Alliance Françaisse, la skrbi za francosko šolstvo v inozemstvu, a je v verskem oziru nevtralno. Predsednik tega društva je Paul Doumer, ki je bil nekaj dni nato izvoljen skoraj soglasno za predsednika senata. Pred vojno bi bila takšna izjava za redovnike gotovo zavrla njegovo izvolitev, — danes pa mu ni več škodovala. Kmalu nato se je vrš:l kongres pravnikov v Parizu in se bavil z določbami glede združevanja v Franciji. Sodelovali so versko indt-ferentni in katoliški strokovnjaki. Vsi pa so se zedinili v tem. da so postavili med potrebne reforme tudi odpravo izrednih določb, ki omejujejo svobodo gotovim združenjem. V zvezi s tem pričakujejo katoliki še drugih presenečenj. Tako je ua Francoskem organizacija, ki je pokazala do sedaj dostikrat svojo sovražnost napram Cerkvi in katoličanom, t. j. L;ga za človečanske in državljanske pravice. Nekaj časa sem se množe pri njenih pokrajinskih sekcijah glasovi, da so tudi člani kongregacije ljudje in državljani, ki zaslužjo, da se i njih pravice branijo. In glavni tajnik te lige širi sam ostentativno to naziranje. Na jugovzhodu Francije so jo vnela živahna borba za to, da se vrne samostan >La Grande Chartreuse« pri Grenoblu prejšnjim lastnikom, menihom. Res, da se še nekateri vplivni politiki upirajo temu načrtu. A misel se brzo širi, tako da je že populnrnav pokrajini, katere dobrotniki so ti menihi nekdaj bili, in velika večina prebivalstva je že zanjo. Trgovska zbornica podpira s stališča gospodarskih koristi to zahtevo množic v imenu hvaležnosti in pravičnosti. Gotovo je, da bo zadeva spremembe protl-kongregacijskih zakonov zadela še na dosti nasprotnikov v politiki. Ali če bo zadržanje ljudstva dovolj odločno in vztrajno, se bo to dalo prej ali slej uresničiti. Francoski katoličani upajo, da ne bo treba več predolgo čakati.Zakaj te verski svobodi sovražne oaredbe, so bile le izraz prehodne strastnosti političnih l>ojev. Po-k Xcmimivo&îi JOOLETNICA SMRTI ISAACA NEWT0NA. Pred 200 leti, 31. marca 1727 je v Ken-singtonu umrl največji angleški astronom, fizik in matematik sir Isaac Newton. V fizikalnem svetu se je ovekovečil s svojim zakonom o gravitaciji, ki je podlaga ra njegov zakon o giuanju in za računanje gibanja zvezdnih teles. Na polju matematike je znan njegov stavek o binomih, interpelacijska formula, aproks'ma-cijska metoda za numerične rešitve enačb viš. reda, istočasno z Leibnizem je znašel diferencialni račun itd. Konstruiral je telesko z ogledalom, prvi je s pomočjo prizme razstavil svetlobne žarke v mavrične barve ter jih zopet sestavd v belo, kakor je tudi sicer v optiki mnogo njegovih odkritij. Newton je bil član neštetih znanstvenih družb in zelo veren katoličan. Njegovo glavno delo je: Philoso-phiae naturalis principia mathematica. (Nje-ovo sliko smo objavili v včerajšnji številki.) D BREZŽIČNO BRZOJAVLJANJE 8LIK. Profesor Karolus je iznajditelj brezžičnega brzojavljanja slik. Princip brzojuvljanja je sledeč : Slika, ki se naj brzojavi, se napne 'ua valjec. Na njo pade oster ozek svetlobni trak. Valjec ee vrli, obenem pa ee liki vijak vijačasto premika od desne na levo. Na ta način zadene vsak žarek vsako točko risbe, rokopisa, slike ali fotografije. To «e zgodi precej hitro. V bl žini se nahajajoča foto-celica zn brezžično brzojavljanje vjame svetlobne žarke, ki se različno odbijajo z risbe. Temu odgovarjajoče vzbujajo močnejši ali slabejši električni tok. Ta, takoimenovani foto-tok, ki ie zelo slab .se na običajen način z elektronskimi svetilkami ojačl in odpošlje v svetovni proslor v smer, kamor naj se prenese. Na sprejemni postaji se električni tokovi z obratnim postopkom spremenijo v svetlobne žarke, ki se projicirajo na fotografični papir. Ta papir je pritrjen na valju in se z originalnim valjem sinhronislično (istočasno) premika Za to sinhronistično premikanje obeh aparatov skrbi posebna priprava, ki dela absolutno zanesljivo Ci m je brezižično brzojavljanje gotovo, se slika razvije kot vsaka druga. Ta Karolusov sistem ima pred vsemi drugimi istovrstnimi iznajdbami velike prednosti. Z njim se predvsem lahko zelo hitro dela. Profesor Karolus napoveduje, da lx> s svojim sistemom omogočil tudi »gledanje v daljavo«. Prenos slik v daliavo ie moifoč brzo- 1 javnim, kakor tudi radio-brzojavnim potom. Najbolj se je izkazal radiotelegrafični prenos s kratkimi valovi. Tako so brzojavili slike iz Nauena v južno Ameriko. Brzojavljanje se je izborno posrečilo. Pomena te iznajdbe seveda ni treba na-glaševati. Pisma, pogodbe, risbe, fotografije važnih dogodkov bo mogoče v par sekundah prenesti v vse dele sveta. Policija bo lahko razglasila vsemu svetu popise zločincev, za katerimi je poslala tiralico. Prstne odtiske bo lahko pošiljala vsem policijam. Največjega pomena ho brzojavljanje za časopisje. Še isti dan bodo lahko iste slike prinesli časopisi v vseh delih sveta. Tudi cele metereolo-ške zemljevide, ki bodo opisali trenuten vremenski položaj kakega dela sveta, bo mogoče razposlati vsemu svetu. PRIDIGE IN RADIO. Neki francoski duhovnik, p. Zhande, je oddal nedavno vrsto pridig po radiju. Sedaj poroča o svojem mnenju glede njega. Radi srlnega vtisa, ki ga lahko radio napravi na duha in srce, ga smatra kot najmočnejše sredstvo, ki ga je človek kdaj iznašel. Tam piše: >Po mo'em mnenju se pridiga po radiju, ki jo poslušaš doma. v mirnem domačem vzdušju, v popolni tišini, ko vse misli in čute usmerjaš v poslušanje glasov, ki ti jih val prinaša vtisne globlje v spomin in v dušo, nego prid ga, ki jo poslušaš v cerkvi sami.« Pridigar je prejel celo kopo pisem, v katerih se mu poslušalci zahvaljujejo in mu izrekajo svoje pri nanje. Za tiskom in kinom se bo tudi radio postavil v službo božje stvari. AVTOMATIČNE GOSLI. Znan je avtomatičen klavir, ki igra komade, napsane poprej na preluknjanem papirnem traku. Vsaka luknjica odgovarja kladivcu, ki telče po tipkah. Mani enostavna je stvar, kadar gre za gosli. Zakaj gibi loka so prav različno dolgi in prav mrzl eno hitri. Treba je izmenoma potegniti po različnih strunah, včasih po dveh strunah hkrati. Končno je treba izpreminjati dolg:,"6t strun, kar delajo goslači s prsti leve roke. Po 15 letnih poskušnjah sta dva franoo-sVa inženerja, Emil Aubry in Gabriel Bo-reau,, ustvarila mehanizem, ki deluje po istem principu, kakršen je uporabljen pri kla irju, — s trakom preluknjanega pspirja. Lok se gil lje s pregibno oporo, gosli pa leže na vrteči podlagi. Možno je na ta način, da se ustvarijo nara ličnejše lege in da nastanejo narazliCnejši gibi. Naprava je povsem avtomatična. Spremlja jo lahko pianist, ali pa celo avtomatičen klavir, ki ga ni težko sinhrenizirati. IZVRSTNI PARLAMENTARCI. Pariški listi poročajo, da je dosegel rekord govorniške brzine na Francoskem Pres-sencais z 220 besedami na minuto. Njemu sledi Viviani z 200 besedami, Poincaré s 160 in Millerand s 130. Zelo počasi je pa govoril rajni Jaurès: kvečjemu 120 besed na minuto. SIN NEBA. Kjitaski cesar še do zdaj uživa svojo čast. Republikanska ustava ni ukinila dinastije. Kljub temu je ubogi eksccsar zelo žalostna prikazen. Republika mu ni nikoli izplačala določene pokojnine v znesku 5 mil. dinarjev. Odslovil jc vse služabnike, ves harem in živi s tem, da prodaja starine in dragocenosti. Vse cesarjeve palače so zaplenjene. Sin neba je živel do zadnjega v Šanghaju pod imenom mister Ming. Kot mlad 35 leten gospod uživa mr. Ming glas dobrega avtomobilista. Včasih dobiva honorar od hotelov, kjer izvrstno pleše čerlston. CVETLICA IN CIGARETA. Mednarodni tatovi so se domislili dveh novih zvijač, kako dobiti žrtve na vlaku. Ena je zvij-ča s cigareto, druga z rožo. Zvijača s cigareto je prav prebrisana. Vesel, da si se znašel v vagonu v popolnoma praznem cddelku, se udobno nasloniš na svojem sedežu in se nemoteno uuuš svo-iim mislim in načrtom. Pa ti pride od nekod docela neznan, fin individuj, ki se dela strašno vljudnega, bolj kot je navada in potrebno, ter si koncem koncev celo dovoli, da ti ponudi cigareto. Ce sprejmeš, si izgubljen. Zakaj cigareta vsebuje močno omamno sredstvo. V nekaj m.nutah te zajame trden spanec. In ko se spet zaveš, lahko ugotoviš, da — ni več tvoje listnice, pa tudi neznanca ne, ki je medtem že zdavnaj kje izstopil... Podobno je s cvetlioo. Tokrat pa prisede k dami, ki sameva v kupeju, eleganten gospod finih manir. Ponudi ji rožo. Narkotično sredstvo, ki je reža z njim napojena, učinkuje takoj. Zakaj kako držati rožo v rokah, ne da bi te zamikalo, poduhati njen vonj?... Potem pa se tudi ta dama znajde sama, pa brez denarja in draguljev, ne da bi se bila mogla niti najmanj braniti ali klicati na pomoč... KNJIŽEVNE ZANIMIVOSTI. Gabride d'Annunzjo končuje dva gledališka komada za Združene države. In tudi Maksim Gorkij je pravkar končal komedijo z naslovom »Ponarejeni denar<, ki jo prihodnjo zimo uprizore v Newyorku. Na večji pisatelji Evrope delajo torej za Ameriko. Mislijo li, da bodo tam njihova dela zaree razumeli? * Bernard Shaw je prejel o priliki svojega rojstnega dne po nemškem poslaniku v Londonu voščila od Stresemanna. V svoji zahvali se posluži prilike, da udari po svojih rojakih, kar ga postavlja v prav čudno luč. Spominjamo se. da je antanta med vojno imenovala Nemce barbare. To ime povzame on in ga uporabi za Angleže, ki so po njegovem zares barbari, ker jim manjka kulture in niso nikdar znali — občudovati njegova lastna dela, kakor zaslužijo... MAŠČEVALNA KAČA. Neki posestnik v Karreepoortfontein v Trausvaalu se je z avtomobilom peljal domov. Spotoma je naletel na strupeno kačo, ki je počivala sredi pola. Ropot avtomobila jo je razdražil, vendar pa se je umaknila v goščo. Kmalu se je moral avtomobil vsled nekega defekta ustaviti. Ko so ga popravljali, je prilomastila za njimi kača m potnike napadla Le z veliko težavo se jim je posrečilo z revolverskimi streli rešiti se nevarnega maščevalca. BRADA. Zdi se, da si onkraj luže v Ameriki, stu-dentke vedno bolj privzemajo moško zunanjost in navade. In je včasi že celo tako, da je nerodno razločiti na prvi mah mladenke od mladeničev. Isto golobrado lice, isti kratki lasje, ista odločna hoja, iste igre, isti okus, isti sport... Vendar pa študentje ne marajo več, da bi jih zamenjavali z njihovimi sestrami —! Pa so se domislili najduhovitejšega protesta: brado si puščajo! Francoz Louis For es t јф hvali in hudomušno zaključuje: »Gospodje, puščajte si brado, da bo po družinah videti spet brate in sestre, ne pa, kakor drnes, same bra*e in brate...« Bolje je ni mogel zasoliti. ★ + Cvetje ob Reni. Na desnem bregu srednjega toka Rena pri Braubachu in Ostr-spay so marelice že v cvetju. -j- Slepota med divjimi kozami. V švicarskih Alpah je med divjimi kozami izbruhnila skrivnostna bolezen, vsled katere koze oslep-Ijajo. Lovci so že ponovno opazili, kako živali z največjo previdnostjo hodijo za svojim vodjo. Veterinarski urad se je pričel za bolezen zanimali in skuša ugotoviti vzroke. -j- Prva državna radio-šola т Evropi. V Belgiji so pred kratkim ustanovili s posebnim zakonom prvo državno radio-šolo v Evropi. Naloga te šole je, da izobražuje radio-tehnike in radio-operatorje tako za industrijska- kakor tudi zn privatna podjetja, dalje pa tudi za vojaško in zrakoplovno službo. Gospodarstvo Vinski trg. 01) času trgatve je bil vinski trg zelo živahen. Tudi po prvem pretoku je trgovina še nekoliko oživela, dočim je meseca februarja precej zaspala in so se le neznatne količine vzele od vinogradnikov. Gostilne, ki si ne morejo ali ne marajo držati večjih zalog, bodijo kupovat po manjše količine k vinskim trgovcem, katerim pa bo v aprilu in maju zmanjkalo starih zalog in ker bodo tudi vinske zaloge pri gostilničarjih in hotelirjih izčrpane, je upati, da bo vinska trgovina v tem času zopet oživela, da se dopobiijo zaloge do nove trgatve. Vinsko cene, ki se gibljejo danes v Sloveniji od 6—7 Din za slabše blago in od 7—8 Din za srednje, bodo nekoliko poskočile, ker ej malo blaga. Tudi dalmatinska vina, ki preplavljajo Slovenijo, bi se izčrpala, ako bi kontrola bc j precizno delovala. Tako pa je dognano da se ponareja na tisoče hektolitrov rdečega vina, ld roma potem po Jugoslaviji in celo po Avstriji pod imenom »dalmatinsko vino« ter kvari sloves in cene pristnemu domačemu blagu. Po mestih in celo po deželi rastejo točilnice s takimi vini kakor gobe po dežju in samo Maribor šteje letos okrog 50 takih »kleti«. Država, oziroma oblast bo morala v tem oziru nekaj ukreniti, ako noče dopustiti, da se uniči domače z ogromnimi stroški reorganizirano vinogradništvo. Boljše banatsko vino stano 6—8 Din in so zaloge tudi že precej pičle. Izgledi za prihodnje leto re obetajo kvantitativno bogve koliko, ker lansko deževno poletje ne tvori podlage za obilno trgatev. Zato bi bilo tembolj želeti dobre kvalitete, katere pogrešamo že več let Želeti bi bilo, da bi se osnutek novega vinskega zakona, o katerem razpravljajo inozemski listi že več mesecev zelo obširno in podrobno, predložil v razpravo tudi domačim interesom, za katere je namenjen. Svetovni vinski trg kaže vsled slabe letine sigurne cene. Francija, ta največja država uvaža celo velike množine vina iz Grčije in Španije. Njeno trg. ministrstvo razglaša, da se bo pogodba z Nemčijo glede uvoza francoskih vin podaljšala, ker dovoli nasprotno uvoz gotovih industrijskih predmetov. Francija se tudi zanima za dalmatinska vina in naša država bi morala skrbeti, da se odpre tudi morska pot preobilici naših vin- V Avstriji so vinske cene precej poslro-5ile, čeravno je vsled splošnega gmotnega položaja konzum zelo padel. Isto velja za Madjarsko. V Italiji je vinska trgovina zopet netilko oživela, nikjer pa ni več velikih zalog. Dô 'prihodnje trgatve bo svetovni vinski trg Izčrpan. Službeni knrri za april. Finančni minister Je ta mesec april določil sledeče služb, kurze: 1 na-poleondor 318.50 Din, 1 turška lira 247, 1 angl. tunt 276, 1 dolar, 50.80, 1 kanadski dolar 56.40, l nemška marka 13.50, 1 poljski zlat 6.35, 1 avstrijski šiling 8, 1 belga 7.90, 1 penga 9.95, 100 franc, frankov 223. 100 švic. frankov 1093, 100 Ital. lir 257, 100 holandskih goldinarjev 2273, 100 rom. lejev 34, 100 bolg. levov 41, 100 danskih kron 1514, 100 švedskih kron 1520, 100 norv. kron 1485, 100 španskih peset 996, 100 drahem 74, 100 češkoslovaških kron 168.50 Din. Komisija za pregledovanje denarnih zavodov. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bilo sestavljenih več komisij, ki bodo Imele nalogo, da pregledajo poslovanje denarnih zavodov. Pri tej priliki bodo te komiisije izvedle tudi neke vrste anketo o možnosti znižanja obrestne mere in kontrolirale, kako se uporabljajo denarne vloge. Naši carinski uradniki v Pragi. Nedavuo je odšlo v Prago večje število naših carinskih uradnikov, da proučijo češkoslovaško carinsko prakso tn administracijo. V prnàki trgovski zbornici se je vršila posebna seja češkoslovaških interesentov, ki so ji prisostvovali tudi naši carinski uradniki. Na tej seji se je razpravljalo o težkočah pri carinjenju češkoslovaškega blaga v Jugoslaviji. Češkoslovaški izvozniki so se pritoževali rada velikih zakasnitev pošiljk in transportov ob priliki ocarinjenja in radi komplicirane manipulacije pri preiskavi in analizi blaga. Te pritožbe so podprli s konkretnimi podatki. Po živahni debati so naši carinski uradniki izjavili, da bodo zastavili vse sile, da se ti nedostatki odpravijo. Osjoika zbornica predlaga raišlrjenje srbskega konkurznega zakona ua celo državo. Osješka trgovska zbornica je predložila predsedniku vlade in narodne skupščine kakor tudi resortnim ministrom spomenico, v kateri zahteva, da se konkurz-ni zakon kralj. Srbije razširi na celo državo, ker je to v Interesu gospodarstva. — Sličen predlog je bil tudi nedavno sprejet na občnem zboru Društva za zaščito upnikov v Zagrebu, ker je postopek po srbskem koukurznem zakonu hitrejši iu cenejši Mnenja smo, da raztegnilev tega zakona na Slovenijo ne bi bila pri|>oročljiva, ker je, kakor znano, naš konkurzni zakon najmodernejši v dr-' žari. Želeti bi bilo, da se poleg zakona o prisilni poravnavi v kratkem izdela tudi nov enoten in moderen konkurzni zakon. Bilance industrijskih podjetij. Delniška družba pivovarne »Union« (Ljubljana) objavlja bilanco za poslovno leto 1925-26, iz katere je razvidno napredovanje tega podjetja v preteklom posl. letu. Bilanca družbe kaže precejšne izpremembe, povzročene vsled priključitve pivovarne T. Gôtz (Maribor), katero je družba leta 1926. pridobila kupnim potom. Bilančna vsota se je dvignila na 101 9 milijonov Din (1925. 76.5, leta 1924. 76.4); čisti dobiček pa je narastel od 1.7 na 2-3 mil. Din. Nakup Gotzove pivovarne je razviden iz povečanja računa nepremičnin od 12.2 na 24.3 mil. Din in računa strojev od 13.2 na 15.6 mil. Din. Družba izplačuje delničarjem 16 odstot. dividende (lani 12 odstot.). — Iz poslovnega poročila Združenih opekarn d. d. (Ljubljana) posnemamo, da je to podjetje v prêt, letu izdelalo 3.2 mil. kom. opeke in 1.7 rrçil. kom. strešnikov. Preteklo poslovno leto Je bilo radi deževja za fabrikacijo zelo neugodno. Bilančna vsota družbe se je povečala od 3.4 na 4.0 mil. Din, čisti dobiček pa je radi neugodnih produkcijskih in splošnih gospodarskih razmer nokoliko manjši in znaša 115.000 Din napram 142.000 Din v 1. 1925. Uvoz filmov t Jugoslavijo. Iz mesečnega poročila Hrvaške eskomptne bnnke posnemamo, da je bilo v Jugoslaviji do konca leta 1926. ustanovljenih 20 podjetij, ki se pečajo z nakupom in izposojanjem filmov. Ta podjetja poslujejo z lastnim kapitalom v znesku 35 inil Din. Letni uvoz znaša 450—500 filmov, medtem ko je potreba po novih filmih manjša ln znaša približno 350 filmov letno. Največji del filmov se uvaža iz Amerike (250), nadalje sledijo nemški (180), francoski (40), avstrijski, italijanski in švedski filmi. Ker se število kinematografov v državi hitro množi (sedaj imamo v celi državi preko 250 kinematografov) lahko računamo, da se bo tudi pri nas razvila te vrste industrija. Tozadevni poizkusi nekaterih zagrebških tvrdk so prav lepo uspeli. Drtavna obrtna banka. Na seji upravnega odbora Drl obrtne banke, ki se je vršila v nedeljo, je bil določen za ravnatelja centrale te bnnke g. Milan Dragič, bivši prokurist Živnostenske banke na Dunaju, za ravnatelja glavne podružnico v Zagrebu pa Vekoslav Ttirner. Gradnja avtomobilske cesto Ljubljana—Zagreb. Te dni je posebna komisija gradbenega ravnateljstva pregledala traso neizgrajene ceste Laze—Radeče (pri Zid. mostu), ki tvori neizçrajeni del ceste Ljubljena—Zagreb, ki naj bi še razširila v prvorazredno avtomobilsko cesto. Gradbeni stroški so preračunani na 25 mil. Din. Шогха Dne 30. marca. DENAR. Zagreb, Berlin 13.52- 13.55 (13.52—13.55), Italija 2G0 44 —202.44 (200.65-262.65), London 276.20—277 (270.20-277), Newyork 56.75-50.95 50.75—5в 95), P.iriz 223 -225 (223—225), P raca 168.30-109.10 (108.30-109.10). Dunaj 8.0075 do 80375 (8.0075—8.0375), Curih 10.94—10.97 (10.94 do 10.97), Amsterdam 22.79-22.85. Curih. Bolgrnd 9.13 den. (9 13 don). Budimpešta 90.70 (90.70 bi.), Berlin 123.25 (123.20), Italija 23.82 den. (23.89 den.), London 252475 den. (25.2425), Newyork 519.75 den. (519.75 bi.), Pariz 20.3575 bi. (20.36 bi ), Praga 15.395 Dl. (15.395 bi.), Dunaj 73.10 den. (73.10), Madrid 93 60 (94.10 bi.), Bukarešt 3.50 (3.49 den.), Sofija 3.76 den. (3.76), Varšava 58 den. (58), Bruselj 72.21 den. (72.25), Kopenhagen 138.00 (138.00). Dunaj. Devize: Belgrad 12.46. Kodani 189.35, London 34.40, Milan 32.52. Newyork 709 40, Pariz 27.78, Varšava 79.05. — Valute: francoski frank 27, Ura 82.57, dinar 12.44, češkoslovaška krona 20.97. Ptrag*. Devize: Lira 154.00, Zagreb 5128, Pariz 132, London 163.45, Newyork 83.61. VREDNOSTNI PAPIRJI LJubljano. 7 odstot. invest. poeoj 86—87, vojna odškodnina 343 den, zastavni Listi 20—22, kom. zadolžnico 20—22, Celjska 105- 197, Ljublj. kreditna 150 den, Merkantilna 98—100, Praš'ediona 850 den. Kred. zavod 100—170, Strojne 85 den, Trbovlje 410 den, Vevče 120 den,. Stavbna 55 do 05, Sešir 104 den. Zagreb. Agrarne obveznice 54-5-1.50, 7 odst. invest. poeoj. 86.50—87, vojna odškodnina 340 do 841, Hrv. esk. 104.50—105, Kred 03-95, Hipobanka 64.50-415, Jugobanka 95—95.50, Praštediona 850—855, Ljublj kreditna 153—154, Drava 500 den., I sis 45—47, Šečerana 460—405, Gulmann 285 do 295, Slavex 101-120, Slavonija 27 —30, Trbovlje 435—410, Vevče 142.50—145 Dunaj. Don.-savska-jadr. 81.50, Alpine 44.80, Greinitz 6.50, Kranjska industrijska 51, Trbovlje 55.50, Hrv. esk. 13.55, Leykam 12.08, Jugobnnka 12.07, Hip. banka 8.03, Slavonija 3.75. BLAGO. LJubljana. Smreka jelka: hlodi 4 m, I, П, monte 180—210, hlodi od 4 m naprej 220—250, brzojavni drogi 200—200, škorete konične 10 mm monie 550—570, škorete paralelne 10 inm monte 570—590, škorete 10 mm nodmerne 560—580, ma-drieri 43o—Г1ЗО; bukev: deske plohi naravni n&-obrobljeni 480—500, deske plohi pnrjeni neobrob-ljeni 580—830, deske plohi parjenj ostrorobi 700 1150, frizi OOn-fiOO, hlodi In 225-250, hlodi L, lia 170—200; hrast: hlodi Ia 600—1000. hlodi I, lin 350—450, frizi 900—13(X), deske plohi ostrorobi (podnice) 1250—1400 (franko vagon nakl. j>oet.). Žito. Pšenica bačka 75 kg, 2—3 odstot. 350—355 oves bački 230—235, koruza bačka 200 do 210 (franko vagon (pariteta) Ljubljana.). Tondcnca; za les čvrsta, posebno za trd, okrogel in rezan les; za.deželue pridelko mirna; zaključki les 2 vagona. Sporî II. kolo prvenstvenih tekem I. ra:r. r Ljubljani. Na športnem prostoru ASK Primorjn ob Dunajski cesti se odigra v nedeljo, 3. aprila drugo kolo nogometnega prvenstva ljubljanskega I. razr. Nasprotniki so si Hernies in Slovan 1er Jadran in Primorjo. — Dopoldne igrata na istem prostoru Reka in Svoboda iz II. razreda. — Srečanje istih klubov v jesenskem delu prvenstva so končala z rezultati: Slovan : Hernies 8:0, Primorje : Jadran 8 :1, Reka : Svoboda 3 : 1 Ilirija : Kapid. SK Ilirija igra v nedeljo, dne 8. aprila prijateljsko tekmo z Kapidom v Mariboru. Sli Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v četrtek ob 17 trenine. ako bo vreme količkaj dopuščalo. Člani juniorske in dijaške skupine naj dvignejo pri načelniku izkaznice za 1927, sicer so jih bo črtalo iz kluba; plačati treba obenem članarino za prve štiri mesece. — Prihodnji trening so vrši v soboto ob 16. t Načelnik. OBLIKA TELESA IN ŠPORTNA SPOSOBNOST. Vodja zdravstvenogimnnstičnega oddelka na berlinski univerzitetni kliniki je dr. Kohlrausch. On je med prvimi strokovnjaki na polju telesne kulture, njegova dela so bistveno pripomogla b razumevanju o pomenu pravilne izbere športne vrste. Njegove misli so tole: Vsaka sporti.a vrsta zahteva drugo obliko telesa. Statistični pregled znamenitih atletov nam kaže različne skupine. Vse tekaške skupine kažejo vitko telo. So pa vendarle med njimi precejšnje razlike. Tekači na srednje razdalje eo veliki in vitki, tekači na dolge razdaljo majhni in vitki. Je pa tudi nekaj majhnih in Širokih (najboljši zgled za to izjemo Je Paddock, ki je bolj podoben težkemu atletu kot tekaškemu sprinterju). Velikost tekačev torej ni tipična. Metavel so zelo veliki in zelo široki, povprečno namreč (prim. Rosea, Mac Donalda); težje ko je motavno prod je, težje je telo metavca. Rokoborci imajo posebno obliko hrbta In mehko mišičevje. Med rokoborci in težkimi atleti na eni strani ter tekači na drugi strani vidimo skupino športnikov, ki jih lahko imenujemo mnogo-bojnike. To so lahkoatlotski in telovadskl tekmovalci, bokserii, nogometaši in plavači; njih športno delovanje zahteva hitrost, moč in vztrajnost. Telovadni in lahkoatletski tekmovalci so lepo zrasli, bekserji imajo preveč razvile rame in preveč razvit hrbet, nogometaši pa preveč razvite boke in kolena. Pri orodni telovadbi so ramo preveč razvite, boki pa premalo. Pri sicer vsestransko dobro in sorazmerno razvitih plnvačih nns osupne mehkn plast masti okoli mišičevja. Razni znaki telesa se sicer razvijalo deloma po vplivu športa, vendar pa lahko rečemo, naj si izbore vsakdo najrajši ono športno panogo, za katero je po naravi najbolj usposobljen. EVROPSKA PLAVALNA PRVENSTVA V BOLOUNI. Kongres mednarodne plavalne zvezo v Budimpešti je poveril lani v avgustu organizacijo letošnjih evropskih plavalnih prvenstev italijnnski plavalni zvezi. Italija se je od tedaj naprej zelo potrudila, da bi dala prireditvi lep okvir. Napravili so v Bologni, kjer se bodo tekme vrnile, nov plavalni stadion, 50 m dolg. Nemčija, Švedska in Ogrska, ki so prt lanskih tekmah v oznnčeni vrsti zasodle prva tri mesta, so svojo udeležbo trdno zagotovile; sledile so jim Anglija, llolandska, Avstrija in Francija. Angleži so poslali lani samo dva skakavca v boj, ki si nista priborila lavorik; letos bodo nastopili z močnim moštvom. Tudi Angležinje bodo v Bologni tekmovale; letos so» namreč na programu prvič tudi tekme dam. Veliko upanja ua zmago pa Angleži nimajo; časi, ko je njihov Jarvis kontinentidno tekmece kar pohrustal. so žc davno minuli. Vse kaže, da bo letošnja udeležba v Bologni številnejša kot je bila lani v Budimpešti. To že zato, ker hoče vsak v poštev prihajajoči narod svoje plavače in plavalke glede nn bližajoče se olimpijske igro prej preskusili, in ker hoče videti, kaj njegovim udeležencem šo manjka in kaj se bodo morali še naučiti. Evropa si je vzgojila v zadnjem času izborne plovače Neštetokrat že smo pisali o slovitem Arne Borgu, znano nam je ime izbornega Ogra Bara-nyia, ime Belgijca van l'arysa, Nemke Baronove, svetovni sloves ima Nemec Rademacher, vsak dan nove nemške rekorde postavljajo Derichs, Neitzel in Heinrich, nepremngan je nemški ekakavec Lu-ber Ud. Bo prav zanimivo. Karo{a]te ,Slovancak! Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dno 30. marca 1927. Višina barome'ra 308'Rm Opazovanja Baro melei loplola » C Kri. vlogo • 4 Veter In brzine » m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin m If krni r« J. 0b opaiovanju 1 1 mm Do 7" 7 755-4 6-3 82 mirno 10 12-7 5-8 LJubljana (dvorec) 8 755-3 7-2 81 NNE 0-5 10 14 755-1 124 46 SSE 4 10 21 755-3 9-4 62 S 2 8 Mar'bor 755-5 8-0 56 NW 7 10 14 5 Zagreb 754-2 10-0 75 NNE 5 10 16 9 Belgrad K 751-9 8-0 97 W 3 10 po dežju 41-0 16 8 Sarajevo 12-0 15 Skoplfe 752-0 13-0 71 mirno 3 3-0 20 9 Dubrovnik 747 2 ll-O 76 E 3 9 del 2h-0 Spili 74S8 9-0 69 NE 15 10 m. zmerno 6-0 16 9 Praga 7 759-3 1-0 mirno 10 megla 0-4 11 0 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejab od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vromensko poročilo za 31. marec: spremenljivo, na jugu lepo. Povpr. barom, nižji ko včeraj za 0.1 min. Sir H. Rider Haggard: 150 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec »Žalostna zgodba, gospod,« je rekla z rahlim smehom — žalostnim smehom, ki so ga dušile solze. »Jalto žalostna zgodba, senora, ki pa še ni pri koncu. Ko je moj prijatelj umiral, mi je povedal, da se je bil v mladih letih zaročil z neko angleško deklico ter jii obljubil večno zvet>itobo; tme ji j(e bilo...« >Poznam ime — nadaljuj.« >Povedal mi je, da se je siceT res da poročil in da je ljubil svojo ženo, kneginjo, ki je bila kraljevska ženska, ki je mnogokrat tvegala svoje življenje zanj, da iz svoje proste volje je celo šla na žrtvenik, vendar" ga je pa spomin na to dekle, s katerim se je bil svoje dni zaročil, spremljal vse njegovo življenje in tudi na njegovi smrtni postelji. Zavoljo tega me je prosil, da naj kot njegov prijatelj poiščem tisto deklo, kedar se vrnem v Evropo, ako bi še živela, ji izročim njegovo sporočilo in jo nekaj prosim.« »Kaj mi sporočaš, kaj mo prosiš?« je Lilija zašepetala. »Tole: da jo je ob koncu svojega življenja ljubil kakor jo je ljubil ob početku in da jo ponižno prosi odpuščanja, ker je bil prelomil dano besedo in zvestobo, katero sta si bila obljubila pod bukvijo doma v Ditchinghamu.« »Gospod,« je vzkliknila, »kaj vež o tem?« »Samo tisto, kar mi je bil prijatelj pravii, senora,« »Vajino prijateljstvo je moralo biti dwv veliko in tvoj spomin mora biti dober,« je zamrmrala. »Prelomil pa jo je,« sem nadaljeval, »pod težo i Čudnih okoliščin, tako čudnih, da je upal, da bo mogel dano besedo obnoviti na drugem, boljšem j svetu kot je ta. Njegova zadnja prošnja jo bila, da bi to dekle izjavilo meni, njegovemu prijatelju in donositelju teh vesti, da mu je odpustila v ljubezni,« kakor je tudi on njo ljubil do zadnjega dihljaja.« »Kaj more vendar mrtvemu koristiti tako odpuščanje, tako priznanje?« je vprašala Lilija in me pozorno pomotrivala. »Mar imajo mrtvi oči, da vidijo, in ušesa, da slišijo?« »Kaj jaz to vem, senora? Jaz samo vršim svojo nalogo.« »Kako pa morem jaz vedeti, da si pravi njegov sel? Pred mnogo leti sem dobila glas, o katerem so tudi rekli, da je popolnoma gotovo, da je Thomas Wingfield utonil. Tale povest o Indijancih in o kne-ginjah je nekam posebno čudna, bolj podobna dogodkom, ki se gode po romanih kakor v resničnem svetu. Ali nimaš nobenega znamenja, ki bi mi potrdilo tvojo verodostojnost, gospod?« »Imam tako znamenje, senora, ampak premalo je svetlo, da bi ga mogla videti.« »Potem pojdi z menoj v hišo, tam bova imela dovolj luči. Počakaj.« je rekla, stopila k hlevskim vratom in zaklicala: »John.« Odzval se ji je star možak, v katerem sem spoznal enega izmed hlapcev mojega očeta. Povedala mu je nekaj na tihem, nato pa mo je peljala po vrtni poti do sprednjih hišnih vrat, katere je odklenila s ključem, visečim ji ob strani, ter mi namignila, da naj grem prod njo naprej. Storil sem, kakor mi je veieia; irrenii sem po stari navadi proti sedalni sobi, ki mi ie bila tako dobro znana, ia vzdignil nogo, I da se ne bi izpodtaknil nad tam se nahajajočo stopnico, stopil sem v sobo in našel v temi pot do kamina, kjer sem obstal. Lilija me je ves čas opazovala, nato pa je prišla za menoj, prižgala svečko ob ognju, ki jo slabo gorel v kaminu, in jo postavila na mizo pri oknu tako, da mi je bil obraz še vedno v senci, dasi sem bil moral klobuk vzeti z glave. »No, gospod, sedaj mi pa pokaži znamenje, če ti je drago.« Snel sem zaročni prstan s prsta in ga ji podal; vzela ga je, sedla k mizi in ga ogledovala pri luči sveče; ko je sedela tamkaj, sem videl, kako lepa je še vedno bila in kako malo se je je bil dotaknil zob časa, dasi je imela že osemintrideset let; samo obraz ji je bil otožen. Opazil sem tudi, da je zroč na prstan brzdala poteze svojega obraza, vendar so se ji roke tresle in prsa močna dvigala. »To znamenje je pravo,« je rekla naposled. »Poznam ta prstan, da si je nekoliko obrabljen videti, odkar sem ga poslednjič videla; prstan moje matere je; pred mnogimi leti sem ga dala v znak ljubezni in zvestobe mladeniču, kateremu sem obljubila, da mu hočem biti žena. Brez dvoma je tudi vsa tvoja povest resnična, gospod, in jaz se ti zahvaljujem, ker si bil tako prijazen in si mi ga tako daleč prinesel. Žalostna, jako žalostna je tvoja povest Sedaj, gospod, pa ti nasvehijem, ker te ne morem povabiti, da bi ostal čez noč v tej hiši, kjer prebivam sama, in ker v bližini ni nobene krčme, da bi te moj služabnik peljal do hiše mojega brata, ki je dobro miljo daleč od tukaj, ako« je rekla prav počasi, »že sam ne poznaš pota do tja! Tam te bodo dobro sprejeli in sestra tvojega mrtvega tovariša, Marija Вп7лгг1, bo prav vesela, da bo iz tvojih »at ališala zgodbo čudnih doživljajev svojega brata.« rr cr Frojlcd vremena od 21. «lo 27. inarra 1927. 21. Čvrsti tlak se pri n^s ?e drži (Kalinovik 776), odjenjava le v zah. in sev. vzhodni Evropi pod vplivom niz. tlaka, kateri se je v zadnjih dneh razvil v velikem obsegu na krajnem severu. V SHS so struje slabe, vreme v Primorju skoz in skoz vedro, v ostalem po večini delno oblačno Toplota v splošnem raste (Ljubljana 18.0). 22. Vis. tlak popušča skoraj povsod radi bližajoče se sev. zah. depresije (Valentia 745 Vetrovi so slabi, vreme vedro do poloblnčno z jutranjimi meglami v E SHS. Toplota se še penje. 23. Vis. tlak popušča, se umika atlantskemu ciz. tlaku, ka'eri prodira k Baltiškemu in Sredozemskemu morju. Pri nas je tiho in vedro. Temperatura porastla za nadaljni 2°. 24. Sev. in sev. zali. Evropa je polna nizko-tlačnega, vlažnega ozračja (Valen'ia 736.7). V Genovskem zalivu je nastala nova depresija, novo poslabšanje vremena je pred našim pragom. V nekaterih odsekih Jadrana se že pojavlja široko, oblačnost raste, ravno tako tudi toplota Dežuje na severu in v Italiji. 25. Genovski niz. tlak plove z enim delom prek vzhodnih Alp k Bal'àku, z drugim prek naše kraljevine k Črnemu morju; istočasno preetopa novi atlantski na evropska tla. Dežuje Sirom zahodne in srednje Evrope, pri nas od zahodne meje do sredine države. Velrovi so raznosmerni, zmerni, v Primorju živahni. Toplota v E SUS je porastla. v W nekoliko padla. 26. Atlantsko znižanje zrač. tlaka teži proti NW Evropi (London 739); nad Lombardijo in našo državo je vzrastlo več manjših depresij, vsled česar je vreme živahnejše in vlažnejte od včeraj. Toplota poteka precej enakomerno. V NE Rusiji vlada mraz. 27. K depresijam zadnjih dni se pridružuje danes nova iz Lyonskega zaliva. Vreme prehaja iz slabega v slabo. Sicer sega afriški vis. tlak CKrn-gujevac 761) s severnim izrastkom po srednjem Balkanu in Madžarski nižavi, vendar verjeino ni, da bi vztrajal, umaknili bc se moral vrvenju zahodnih do severnih depresij. Zmerno deževje traja; v Sloveniji je zahladilo za ca. 2"1, v Sloveniji za <°, v Primorju pa otoplilo največ za 4° C. Proglod toplote v gorenji dobi: Spitsbergi . . . . . -13 -21 -8 -12 -7 -1 — Leningrad .... -3 -2 -11 — -13 -17 — Moskva..... -12 1 11 — -12 -13 — Stockholm .... 6 3 -2 -2 -1 -2 -t Varšava..... 9 7 7 7 2 6 — 6 6 6 6 9 7 3 1 2 3 3 5 — Berlin...... 0 8 It 9 7 7 7 Seydisljord . . . 0 -12 8 3 3 3 2 London ..... 8 11 10 5 6 7 7 Paris...... 5 10 12 6 6 8 5 Lyon...... 7 7 9 0 7 7 7 Madrid..... — —- — — — 10 5 Rim ...... 4 13 11 12 10 — — Aiaccio..... — —_ 8 — — — —- Messina..... 12 — 13 12 15 18 16 Sofija...... 0 0 1 — 7 8 9 Ddesa ..... — 7 1 — 2 —• — Aleksandria . . . — 16 17 — 16 18 19 ijčni pletilni stroji v dobrem stanju — se po zelo nizki ceni prostovoljno prodajajo v soboto in nedeljo samo proti gotovini. Pri voz št. 10. Najboljši in najekonomičnejši lektromotorji iz znanih čeških tvornic Skodovih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti ljiKS do 30KS "»talno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana Šelenburgova 7_Telefon 2966 Natečaj za mesto kapelnika, »HRVATSKA GLAZBA V SARAJEVU« razpisuje natečaj za mesto kapelnika za godbo na pihata in zbor na lok pod sledečimi pogoji: 1. Plača po pogodbi, 2. vzdržavanje poduka vsak delavni dan od 7. do 9. ure zvečer. Sposobni reflektanti z večletno prakso ln doslej doseženimi dobrimi uspehi naj pošljejo svoje dokumentirane ponudbe na upravo »Hrvatske Gtazbe« v Sarajevu (Napredkova palača), najdalje do 15. aprila 1927. ODBOR. Prodam lepo, snanadstpopno hišo z lepimi stanovanji. Balkon. Eno minuto od železniške postaje Poljčane oddaljeno, na vogalu treh cest. Najlepši prostor. Po ugodni ceni. — L. FIŠINGER, trgovina z mešanim blagom, Poljčane. 2366 Nlkahc posredovalne prodaje! Iz tovarne naravnost k fam! Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne mošhe honfehclte kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne dajemo na obrohe! Pač pa smo posebno ceni in solidni! Mehanična tovarna obleh d. d. podružnica ifubUona. Mestni tra « 5 {Službe iščejo] prodajalka zanesljiva, dobra moč z daljšo prakso, želi plemeniti mesto. Ponudbe upravi pod: Poštena 927. prodajalka" ali poslovodkinja želi premeniti službo v Mariboru ali okolici. Gre tudi kot blagajničarka. Cenj. ponudbe nn upravo »Slovenca« v Mariboru pod šifro »Vestna«. 2.97 \?rostesiu$be\ Mlinarski pomočnik z dobrimi spričevali, ce sprejme. - ŠKERJAN2C, valjčni mlin, Radomlje. sobarico pošteno in pobožno bo'jše dekle, ki zna krpati, Stopati, prati in likati ter čistiti sobe, iščem k mali rodbini. Kuharica-Slovenka v hiši. Plača 350 Din. Vera Kasumović, zdravnikova soproga, Koprivnica, Hrv. Kuhinjsko moč dobro, išče restavracija v Ljubljani - kot drugo -le z dobrimi spričevali. -Ponudbe pod: »Vestna«-na upravo »Slovenca«. Župni nrad v SORI pri Medvodah razpisuje službo organista ln cerkvenika. Dohodki povoljni: kolektura, zemljišče, prostorno stanovanje in mesečni prispevek v denarju. Oženjeni imajo prednost. 2389 REKORD TE SEZIJÇ bode dosegla vsled izredno nizkih cen sigurno specialna trgovina češkega in angleškega sukna Josip Ivančič - Ljubljana Šelenburgova ulica št, 1 (dvorišče, lsvo). Pred nakupom moške obleke ali površn'1 si oglejte zalogo in ceno. — Vsakdo naj sc . ^.ioal Lepo meblov. SOBO zračno, takoj oddam. — ' Mestni trg 18,1П. 2384 ^ Iščem 2-3 sobe primerne ra pisarniške namene. Biti morajo v središču mesla; prednost i:r.a bližina »Mestnega doma«. Ponudbe z navedbo najemnine sprejema iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod šifro »Ugodno« Stev. 2222. Slavhno podjetje ДССЕТТ0 & drugovl družba z o. z Mariber. KoroSčova ul. PLETARJI dobijo delo na dom. Povprašati v Rožni u'ici št. 19. popoldne. 2390 GNOJ naprodaj. Kolodvorska ulica itev. 17. SALAMA Ia., zim<-'a in mlev isklh zdclko- WAKCFIEID Zastopstvo In engros prodaja ,/FKBIlV' Zagreb Preradovlfeva nllea broj 18 Tolefon 27-П4 Ementalski sir; na debelo in drobno, v poljubnih množinah nudi »Mlekarska zadruga« v Kostanjevici. NAPRODAJ pisarr.iški inventar pri: »ŽUnom zavodu«, Krekov trg 10, I. nadstropje. Pomlad! Stavbene PARCELE prodam v velikosti 547 m' J in 796 m' v bližini glavnega kolodvora. Naslov i v upravi pod Stev. 2357. "SODNAT DR AŽBX ZLATE URE z zlato verižico znamke Schaffhau-sen ter steklenega izložbenega stojala v konkurzu Malhape se vrši v petek dne 1. aprila ob 9. uri na sodišču v Ljubljani, soba štev. 19. 2353 Nofaike. hrovofe, srotce, rokavice, naramnice, zoom robe, nefttt za ohie- |