PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj4 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. :> -H ^ O O O C 73 O r-s •>! ^ 2 C m x 2 ? S I % Š r_ r- « ni h: z -»• j-i - 3> > ■Ni S ■> Cena 600 lir - Leto XLI. št. 156 (12.188) Trst, petek, 19. julija 1i Ob obisku delegacije Republiške konference SZDL Slovenije v F-JK Vprašanje zaščite slovenske manjšine v ospredju pogovorov med KD in SZDL TRST — Kot gost krščansko-d( bratske stranke se mudi na dvod obisku v deželi Furlaniji -ySKl. krajini delegacija Republ onferenco SZDL Slovenije, ki vodi predsednik Franc Šetinc. V r? ie generalni konzul Si Drago Mirošič, sekretar p IrZ ^ RK SZDL GeZa BaČiČ’ m-- vvrvrU€^a 20 mednarodne odi pri òaDL Dušan Janež in predse, Unije Italijanov za Istro in Reko Silvano Sau. Gostje iz Slovenije so imeli včeraj v hotelu Europa na nabrežinskem bregu prve politične pogovore z delegacijo KD, ki jo je vodil deželni tajnik Bruno Longo, v njej pa so bili politični voditelji KD vseh štirih pokrajin dežele. Od široke palete argumentov je včeraj prednjačila manjšinska pro- blematika. V svojem uvodnem posegu jo je tajnik Longo le obrobno o-menil, saj je več časa posvetil predvsem prometnim injrastrukturam. Glede Slovencev v Italiji je navedel, da bi se morala sestava globalnega zaščitnega zakona bližati koncu. Ob tem pa je navedel že znana stališča KD, da mora biti zakon kompatibilen z načeli mirnega sožitja in da upošteva realne potrebe. Zavrnil je ekstremne pozicije in se zavzel za pot strpnosti in zmernosti. Takoj za tem je izrazil zaskrbljenost zaradi zadnjega popisa prebivalstva v Jugoslaviji, ko se je znižalo število deklariranih Italijanov. Ob tem pa je poudaril tudi za nas sprejemljivo načelo, da ni popis prebivalstva ali štetje korekten način za ugotavljanje manjšine. Tudi ob finančni podpori Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu je takoj izrabil priložnost, da je navedel, kako to dokazuje zavzetost KD do vprašanj Slovencev. Obenem je izrazil zaskrbljenost nad usodo Italijanskega dramskega gledališča na Reki. Ob manjšinski problematiki je predsednik Šetinc poudaril, da bi najlepše proslavili 10-letnico osimskih sporazumov, če bi že imeli na mizi globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji. To ne bi bil praznik samo za manjšino temveč aktiven doprinos sožitju v teh težkih časih, ker bi bil nov dokaz, kako se lahko rešujejo odprta vprašanja, ki prizadenejo človeka, da lahko končno enakopravno zaživi z večinskim narodom. Po Še-tinčevih besedah pa realizem ni v tem, da imamo polovične in tričetrtinske Slovence, isto seveda velja tudi za Italijane v Jugoslaviji. Bistvo je torej, da manjšinec uživa tiste pravice, ki mu zagotavljajo enakopravnost, pri tem pa se ne smejo delati razlike glede na njegovo ozemeljsko pripadnost. Glede popisa je zagotovil, da se v Jugoslaviji ni izgubil ali asimiliral niti en Italijan, izčrpno pa je prikazal vprašanje jugoslovanstva v mešanih zakonih. K manjšinski problematiki so se ponovno povrnili po zaslugi generalnega konzula Mirošiča, ki je vprašal za vsebinske in terminske značilnosti zaščitnega zakona. Tajnik Longo je ob tem zagovarjal zakonski osnutek KD kot edinega, ki lahko prepreči težave v okolju, ki Slovencem ni naklonjeno in je še dalje zagovarjal realizem, ki mora biti prisoten tudi v vladnem osnutku zakona, še dlje je šel pri tem tržaški pokrajinski taj- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Reagan okreva in obnavlja svojo dejavnost WASHINGTON — Postopera-cijsko okrevanje predsednika Reagana poteka brez problemov. Tako je včeraj povedal glasnik Bele hiše Larry Speakes v svojem rednem poročilu o zdravstvenem stanju ameriškega državnega poglavarja, v katerem je podrobneje orisal tudi njegovo dejavnost. V vojaški bolnišnici blizu Washingtona, kjer je na zdravljenju, je Reagan včeraj med drugimi sprejel glavnega tajnika Bele hiše Donalda Rega-na, ki ga praktično nadomešča, in svetovalca za narodno varnost Roljerta McFarlanea. Kot je potrdil podpredsednik Bush v telefonskem pogovoru z italijanskim ministrskim predsednikom Craxijem, bo Reagan po vsej verjetnosti zapustil bolnišnico že na začetku prihodnjega tedna. Včeraj so potrdili, da bo a-meriški predsednik 23. t.m. o-scbno sprejel kitajskega predsednika Li Xianniana, ko bo na uradnem obisku v ZDA, poleg tega pa so objavili, da se bo septembra sestal z novim sovjetskim zunanjim ministrom Eduar-dom Ševardnadzejem, ki se bo udeležil otvoritve generalne skupščine OZN. Pogled opazovalcev pa je že uperjen v 19. in 20. november, ko bo prišlo do vrha Reagan - Gorbačov. Načrt »Eureka« mora še shoditi PARIZ — Načrt »Eureka« je v prvih včerajšnjih urah po polnoči doživel svoj uradni »krst«. Ministri za zunanje zadeve in za znanost 17 zahodnoevropskih držav (poleg 12 članic EGS so Pristopile še Norveška, Švedska, »vica, Avstrija in Finska) so ob Koncu daljšega sestanka spreje-i dokument, v katerem načelno Pristajajo na pobudo francoske-Sa predsednika Mitterranda, da bi zahodna Evropa izdelala svolo tehnološko strategijo, ki bi ji omogočila ujeti korak z ZDA in Japonsko. V dokumentu je še rečeno, da 86 bodo predstavniki 17 držav sestali na drugem takšnem sre-canju 17. novembra v ZR Nemčiji- Pripravila ga bo komisija, Y kateri bodo zastopane vse države in EGS, vendar bodo zaenkrat pri tem imeli še vedno glavno besedo Francozi, če je načrt »Eureka« res doživel svoj krst, pa je še daleč od tega, da bi shodil. Postavlja se kopica vprašanj »operativnega« značaja. Zadovoljstvo vladnih partnerjev po prvem dnevu preverjanja Včeraj politična in institucionalna vprašanja danes gospodarstvo, brezposelnost in skrbstvo RIM — Odločilni dan za vladno preverjanje se je končal s splošno politično »porazdelitvijo«. Za sedaj torej so demokristjani in socialisti odložili vzajemne razprtije in so sklenili premirje. V prihodnjih mesecih se bo videlo, če pomeni to premirje pravi splošni politični sporazum. Osnova premirju so nekatera vprašanja pereče aktualnosti: krajevne uprave, RAI, institucionalne reforme. Kar zadeva krajevne uprave bodo sestavili petstrankarske večine v velikih mestih. O županih se bodo torej dogovarjali v Rimu, ne da bi to prepuščali krajevnim pogajanjem. Kar zadeva RAI, so včeraj sklenili izpustiti zapleteno vprašanje z dnevnega reda, ker bodo o njem razpravljali prihodnjo sredo na posebnem sestanku na vrhu. Medtem je včeraj poslanska zbornica izglasovala (z odločilnim prispevkom MSI) ustavnost dekreta Berlusconi (dovoljenja zasebnim televizijam) brez velikih problemov. Pripravljeno je tudi posredovanje ministra Gave, ki bo morda še danes skušal zadovoljiti vse Najbolj zapletena politična pogajanja so včeraj zadevala torej vprašanje krajevnih uprav. Dejansko se te že sestavljajo, vsak dan po ena: po izvolitvi demokrščanskega župana v Palermu je prišla na vrsto petstrankarska uprava v Turinu in v deželi Piemont. Za druga mesta, kot so Genova, Milan in morda tudi Benetke, so že na dobri poti. De Mita je pokazal veliko zadovoljstvo, medtem ko se socialisti zavzemajo za večjo avtonomijo krajevnih činiteljev. Dejstvo pa je, da so postale levičarske uprave skoraj le spomin. Težave so prišle zgolj od manjših strak, socialdemokratov in liberalcev, ki pa so jim obljubili župane v kakšnem manjšem kraju. Glede RAI se nakazuje poseben scenarij. Uporabili bodo dejansko postopek, ki ga je Spadolini označil za »varianto metode Cossiga«. Ustroj RAI je torej upoštevati kot institucionalni problem in je za njegovo rešitev treba poiskati tudi soglasje komunistov. Videti je, da je KPI na to pripravljena: ne bo umestila svojih ljudi na vrhu državne radijsko-televizijske hiše, toda bo izrekla bolj ali manj soglasje za kandidate petstrankarske koalicije. Kar zadeva reformo institucij so stvar prepustili parlamentu, ki naj glasuje o resoluciji, ki naj ne bo omejena na same vladne stranke. Enako naj bi veljalo za reformo parlamentarnih pravilnikov, oziroma za odpravo tajnega glasovanja in za preureditev javne uprave. Glede pravosodij so sprejeli, kot je povedal Martelli, predlog PSI o odpravi zakonodaje za primere nujnosti, oziroma izredne zakone proti terorizmu. Danes se bo preverjanje nadaljevalo z razpravo o gospodarskih in finančnih vprašanjih (Craxi je povedal, da se državni primanjkljaj bliža 111 tisoč milijardam), o brezposelnosti in o skrbstvu. R. G. Bencin cenejši za 5 lir liter RIM — Od polnoči se je bencin pocenil za 5 lir pri litru, tako da stane super 1.340 lir, normalen 1.290 lir in bencin brez svinca 1.365 lir liter. U-strezni sklep je sprejel sinoči ožji odbor medministrskega odbora za cene, da prilagodi italijanske cene evropskemu povprečju, ki se je znižalo ob padanju vrednosti dolarja in na splošno svetovnih cen nafte. Državno podjetje AGIP pa je sklenilo cd ponedeljka poceniti petrolejski plin v jeklenkah in tudi plin za avtomobilski pogon. Zbor republik in pokrajin SFRJ sprejel razvojni načrt do 2000 n ???PGRAD — Delegati zb PUbhk in pokrajin so sprejeli v katerih ocenjujejo, da uresni gospodarske politike v tem nadalje spremljajo neugodna jo da pozitivne težnje še ni ki s? jih sprejeli, da 1 enih takšno stanje, niso b vocasni niti zadostni, tako da zastavljeni za letos verjetno oj ŽP 7TrcPUj)lik in Pokrajin je zat da v okviru svoje pi Ul tak°j sprejme vse nujne te ukrepe, da bi v drugem ustvarili pogoje za uresničeva lucijskih nal°g- Takšne ukx< rajo sprejeu tudi vsi drugi go ec -n ^rarix'ni subjekti, posel na '"odgovornost pa imajo : PokrajinJ ^ skupščine rePU Zbor je sprejel dolgoročni načrt Jugoslavije do leta 2000. Kot je ocenil predsednik matičnega odbora za plan in razvojno politiko Imer Pulja, so ta pomembni dokument sprejeli sorazmerno hitro, vendar ne v škodo kakovosti dela, ker so ustvarili vse politične in družbene pogoje za uspešen konec tega posla. Dolgoročno gledanje na prihodnost povsem izhaja iz ključnih opredelitev programa stabilizacije, vnaša pa tudi elemente oživljanja in ozdravitve jugoslovanskega gospodarstva in družbe sploh. Težišče načrta do konca tega stoletja bo v aktiviranju vseh obstoječih potencialov, ter večji izvoz in samostjnejša tehnološka pot. Za u-speh teh namer jc nujno, da v zoženih materialnih n ožnostih dobi popoln pomen združev mje dela in sredstev. (dd) Zaskrbljujoči in nesprejemljivi argumenti vlade proti priznanju pravic manjšini Walser BOJAN BREZIGAR RIM — V poslanski zbornici je v teku razprava o ustavnem zakonu, s katerim bodo spremenili statute nekaterih dežel s posebnim statutom. Gre za dokaj enostavno vprašanje, saj so statuti nekaterih dežel določali, da morajo biti volitve za obnovitev deželnega sveta po zapadlosti rednega petletnega mandata, tako da je datum volitev drsel vedno bolj proti poletju. Sedaj bodo to popravili, tako da bodo volitve novega deželnega sveta lahko sklicali tudi mesec dni pred zapadlostjo mandata. Z razpravo o tem vprašanju so povezali tudi nekatere osnutke zakonov, ki zadevajo deželne volilne zakone. Med temi je osnutek ustavnega zakona, ki ga je predložila dežela Dolina Aoste in v katerem je predlagala povečanje števila deželnih svetovalcev na 36 (namesto dosedanjih 35) s tem, da bi eno mesto zajamčili predstavniku nemške manjšine Walser. V osnutku vladnega zakona, ki so ga podpisali mi- nistri Scalfaro, Goria, Martinazzoli in Longo (vlada ga je predložila pred zamenjavo Longa z Romito) ta predlog ni bil osvojen in v poročilu, ki ga je pripravila vlada, pa ni takega člena. V vladnem poročilu je poudarjeno, da »kljub temu, da skupnost označujejo posebne jezikovne in kulturne značilnosti, ki pričajo o njenem starem germanskem izvoru, je številčno tako omejena, da ni mogoče upravičiti predstavništva na deželni ravni, razen tistega, ki ga jamči ustava«. Tu se vlada sklicuje na 51. člen ustave, ki določa, da imajo vsi državljani enake pravice do izvolitve. V nadaljevanju svoje utemeljitve pa vlada dodaja, da ni mogoča nobena primerjava z nemško manjšim na Južnem Tirolskem, kajti skupnost Walser, »ki se je naselila pred davnimi leti, je povsem integrirana v državno skupmst«. V odgovor na ta izvajanja je valdostanski poslanec Cesare Dujany zavrnil te teze, še zlasti pa utemeljevanje na osnovi številčne moči in trditev, da zaradi malošte-vilmsti ta skupmst ne bi imela pravice do zaščite. Du- NADALJEVANJE NA 2. STRANI • SZDLS-KD NADALJEVANJE S 1. STRANI nifc Raoul Pupo, ki se je skliceval na težke žrtve KD zaradi naklonjenosti do Slovencev. Ob tem je predsednik Šetinc poudaril, da je osimski sporazum vlil upanje tudi Slovencem. Pred očmi moramo imeti osmi člen preambule sporazumov. Manjšini moramo zagotoviti isto varnost kot izvira iz posebnega statuta, vsekakor pa je treba zagotoviti možnost največjega varstva pravic in se zgledovati po načelih OZN vsebovanih v listini o človeških pravicah. Po vsem tem pa zakon ne bi imel vrednosti, če ga ne bi sprejela manjšina. Šetinc je tudi povedal, da se vse preveč govori o težavah, o nacionalističnih krogih. Prekoračiti je treba Rubikon, saj bo ta zakon v bodoče vsestransko koristil sožitju med tu živečima narodoma. Še in še bi lahko navedli misli o manjšinski problematiki, vključno z ugotovitvami Silvami Saua, ki je očital, da njegova skupnost lažje naveže stike z Lombardijo in Toskano kot s Trstom, a ob koncu je treba navesti, da so se v iskreni in plodni razpravi dotaknili dudi drugih vprašanj, tako gospodarskih kot glede zaščite okolja. Prav pri tem slednjem vprašanju sta tako generalni konzul Mirošič kot predsednik Šetinc izrazila zaskrbljenost ob možni gradnji termoelektrarne na premog v Miljskih hribih. Danes se bo obisk nadaljeval z ogledom raznih industrijskih obratov v FJK in s sklepnim političnim srečanjem v Gorici, (voc) • Zaskrbljujoči NADALJEVANJE S 1. STRANI jany je opozoril na izrecno voljo skupnosti Walser, da ohrani svojo identiteto in torej utemeljenost zahteve, da se tej skupnosti zajamči ustrezna zaščita, kot jo predvideva 6. člen ustave. Razpravo o tem vprašanju so nato odložili. Vprašanje '»avtomatizma« za izvolitev predstavnikov manjšin v deželne svete je bilo že večkrat postavljeno. Edina dežela, kjer je to načelo uveljavljeno je Južna Tirolska, edini državni volilni zakon, ki predvideva take avtomatizme, pa je volilni zakon za evropske volitve. Vendar tu ne bomo razmišljali o utemeljenosti take zahteve. Kar namreč vzbuja zaprepadenost in zaskrbljenost so utemeljitve s katerimi je vlada zavrnila to zahtevo. Utemeljitvi sta dve: prvič, skupnost Walser je maloštevilna in, drugič, skupnost Walser je integrirana v državno skupnost. Take utemeljitve pa so v očitnem nasprotju z ustavnimi določili. Prvič, ker ustava ne pogojuje zaščite manjšine s številčnostjo. Znano je, da so manjšine (razen skupnosti Romov) vezane na teritorij, na katerem zgodovinsko živijo in v trenutku, ko vlada priznava, da se je skupnost Walser »naselila pred davnimi leti« priznava njeno povezavo s teritorijem, na katerem jo je treba zaščititi ne-glede na njeno številčnost. Kar pa zadeva integriranost v državni stvarnosti lahko samo ugotovimo ponovno zmešnjavo med pojmi naroda in države. že sam izraz, ki ga rabi vlada (»comunità nazionale») priča o tej zmedi, ki je simptomatična in se vse prepogosto pojavlja, ko gre za manjšine. Neka skupnost je lahko povsem integrirana v državno stvarnost, a obenem ohranja svoje narodnostne značilnosti. Prav to skupnost je treba bolje zaščititi, da ohrani svojo identiteto in da se »integriranost« ne spremeni v asimilacijo. BOJAN BREZIGAR Čudno zatišje v sovjetskem zunanjepolitičnem vodstvu O zastoju v ženevskih pogajanjih SZ-ZDA molčijo Gorbačov, Gromiko in Sevardnadze sko - ameriški odnosi »niso več tako napeti, kot so bili«, a premiki na boljše tudi »niso veliki«. To velja tudi za pravkar končani drugi krog ženevskih pogajanj, saj se sovjetski komentatorji ponovno vračajo k (že kar nekoliko fatalnim) pozivom, da je washingtonska stran tista, ki mora dati odgovor na ženevske dileme, in da bo tretji krog pogajanj, ki se začenja sredi septembra, še ena prilika za to, da ameriška delegacija spremeni svoja »nepopustljiva stališča«. Ni čudno, če se zaradi tega nekateri tukajšnji diplomati, ki bolj skeptično gledajo na pogajanja, v tem trenutku nekoliko ironično sprašujejo, ali se sovjetski in ameriški predstavniki v Ženevi sploh pogajajo ali pa le drug drugega prepričujejo, kako so stališča »nasprotne strani nepravilna«. Stvari v bistvu ni spremenila niti poslanica, ki jo je pred dnevi poslal sovjetski partijski voditelj Mihail Gorbačov okrevajočemu ameriškemu predsedniku Ronaldu Reaganu, saj je v tukajšnjem zunanjem ministrstvu niso hoteli niti z besedico komentirati, češ da se v bolezni tujih državljanov v »načelu ne vmešavajo«. Tako je v tem trenutku e-dino, kar preostane, čakanje, da se kremeljski šefi ponovno vrnejo k zunanji politiki. DANILO SLIVNIK MOSKVA — Popolni neuspeh, ki ga je prinesel drugi krog ženevskih pogajanj o prepovedi militarizacije vesolja in zmanjšanju jedrskega orožja, jo nekoliko vznemiril sovjetske stratege, vendar pa ni povzročil nobene »panike« v Kremlju, čeprav so komentatorji zadnja dva tedna z zvišanim glasom opozarjali, da utegne neuspeh poslabšati »razmere v sovjetsko - ameriških odnosih«. Očitno v Kremlju računajo, da bi se lahko stvari izboljšale po srečanju med Gorbačovom in Reaganom v novembru letošnjega leta. Zadržanost sovjetskih krogov je v bistvu močno presenetila, saj je bilo po opozorilih v zadnjih dveh tednih pričakovati, da bodo po drugem krogu tukajšnji komentatorji uprizorili pravo »dramo«, oni pa nič. Moskovski tuji opazovalci si pravzaprav sploh ne znajo razložiti od kod (a »mir«. So se v Kremlju pomirili z dejstvom, da bodo pogajanja dolga, ali pa se v samem vrhu še niso dogovorili, kakšno pohtiko bodo vodili do ZDA? Zanimivo je namreč, da v tem trenutku molčijo vsi trije šefi, ki so neposredno odgovorni za sovjetsko zunanjo pohtiko: tako Gorbačov, Gromiko, kot tudi Sevardnadze, ki je v začetku meseca prevzel zunanje ministrstvo. Gorbačov je resda na oddihu nekje na Krimu, toda Gromiko in Sevardnadze sta po vsem sodeč v Moskvi, vendar molčita, kot da se v mednarodnih odnosih ne bi nič dogajalo. Očitno so vsi okupirani z notranjimi problemi, saj se kadrovske spremembe odvijajo s silovito naglico in pri tem neprizanesljivo preskakujejo z ene na drugo državno institucijo. Včeraj sta bili na vrsti partija in vlada, danes je vojska (pri tem se v prestolnici vse bolj vztrajno širijo govorice, da bi se utegnil vrniti v »igro« tudi odstavljeni maršal Nikolaj O-garkov), partijske organizacije po deželi pa se spopadajo z novimi in novimi pozivi, da naj čimbolj dosledno uveljavljajo v praksi pravila »nove ekonomske politike« in »partijske odgovornosti«. Zunanja pohtika je tako dobesedno prepuščena komentatorjem, ki manevrirajo med nesprejemljivimi ameriškimi stališči, ki so jih vsilili, hote ali nehote, washingtonski pogajalci v Ženevi, in možnostmi, ki jih odpira (za tukajšnje prilike neverjetno daleč vnaprej) napovedano srečanje Gorbačov - Reagan, čeprav v tem trenutku očitno niti eni niti drugi strani ni jasno, kaj sestanek sploh lahko prinese. Še najbolj blizu resnice so zato tisti komentatorji, ki »salomonsko« ugotavljajo, da sovjet- Na procesu o atentatu na papeža Prepir med Agcajem in Celebijem Celebi in Agca se prepirata, sodnik Santiapichi pa ju skuša umiriti (Telefoto AP) RIM — Včerajšnja obravnava na Foru Italicu v Rimu je potekalo v zelo napetem vzdušju, ki je doseglo svoj višek v prepiru in začasni prekinitvi same obravnave. Predsednik sodišča Severino Santiapichi je poklical na javno soočanje atentatorja na papeža Mehmeta Alija Agcaja in predsednika Zveze turških idealističnih združenj v Evropi Musa Serdara Čelebija, ki je obtožen, da je bil v resnici voditelj skrajno desnih »sivih volkov« in kot tak organizator atentata na Janeza Pavla 11. Toda predmet soočanja je bilo srečanje med obema, do katerega je prišlo decembra 1980 v Milanu. Agca zatrjuje, da sta se v lombardijskem glavnem mestu dogovarjala prav o izvedbi atentata, Celebi pa nasprotno pravi, da je prišel v Milan iz Ziiricha, ker je menil, da Agca, ki ga je sicer takrat spoznal kot »Murata«, potrebuje pomoč po pobegu iz Turčije ob vojaškem državnem udaru. Za sestanek sta se osebno domenila po telefonu, je včeraj dejal Agca, Celebi pa je to zanikal, ob vztrajanju prvega pa zgubil živce. Tedaj se je o-glasil tudi Celebijev branilec in ozmerjal Agcaja, predsednik pa je začasno prekinil razpravo. Gospodarske teme na 21. vrhu OUA ADIS ABEBA — V glavnem etiopskem mestu se je včeraj začel 21. vrh Organizacije afriške enotnosti (OUA), ki združuje 50 držav Črnega kontinenta. V svojem uvodnem govoru je etiopski predsednik Mengistu Halle Miriam obtožil bogate države, da zaradi »pomanjkanja politične volje« niso odgovorile na pozive afriških držav in zbrisale njihovih dolgov. Na afriškem vrhu bodo tokrat prevladovale gospodarske teme, v takšni ali drugačni obliki pa bodo prišli na dan tudi številni politični vozli. Predvideno je sprejetje resolucij proti rasistični Južni Afriki in za rešitev palestinskega vprašanja na Bližnjem vzhodu, govor pa bo tudi o možnosti sklicanja afriško-arabskega vrha. Več kot milijon turistov v SFRJ, polovica tujcev BEOGRAD — V jugoslovanskih letoviščih je zdaj približno milijon 30 tisoč gostov, med njimi okrog 520 tisoč tujih. To so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci v Turistični zvezi Ju-goslavje. Turistični obisk je za petino boljši kot v enakem lanskem letu. Vzdolž Jadrana letuje približno 830 tisoč turistov, največ pa jih je v Istri in na Kvar-nerju, okrog 360 tisoč. Tujcev je povsod občutno več kot pred letom dni, domačih gostov pa je nekoliko manj, razen v Črnogorskem primorju in v nekaterih dalmatinskih mestih. Njihovo število pa je vseeno ugodnejše kot so pričakovah. Nekaj prostora je še v kampih in pri zasebnikih, vendar bodo v konici sezone, ki se začenja danes, v glavnem zasedena tudi ta mesta. Kot so povedali, so turistični delavci zadovoljni tudi s prodajo zmogljivosti v posezoni, ko bodo cene ugodnejše od poletnih. Polletni turistični devizni prihodek znaša 287,3 milijona dolarjev in je za 6 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju, (dd) Pogovori na visoki ravni med Jugoslavijo in Libijo BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajkovič je včeraj v Belem dvoru na Dedinju sprejel sekretarja generalnega ljudskega komiteja socialistične ljudske libijske arabske džamahdrije Mohameda el Zaruga Radžava, ki se mudi na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Pogovarjala sta se o možnostih za poglobitev dvostranskega sodelovanja, o različnih vidikih aktualnih mednarodnih razmer in še posebej o dejavnosti gibanja neuvrščenih držav. Ocenila sta, da bo tudi ta jugoslovansko - libijski stik na visoki ravni znova spodbudil poglobitev vsestranskih odnosov med državama. Glede na izkušnje in široke možnosti jugoslovanskih delovnih organizacij in libijskih potreb, sta poudarila, da si morajo prizadevati za uresničevanje sprejetih programov sodelovanja ob uspešnem premagovanju težav, ki se pojavljajo. Visoki libijski predstavnik se je pogovarjal tudi s predsednico ZIS Milko Planinc. Posebno pozornost sta namenila gospodarskim odnosom in poudarila, da se morata obe strani zavzemati za uresničevanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja na dolgoročnih temeljih, (dd) Pred prihodnjim sestankom na vrhu neuvrščenih Kultura pomemben vzgib razvoja Prihodnje leto bo spet sestanek na vrhu neuvrščenih dežel. Zadnji je bil pred dvema letoma v New Delhiju, sedeža prihodnjega sestanka pa še niso določili. Bržčas bo to Bagdad, seveda če se bo prej končal iraško-iranski konflikt, ki prinaša škodo ne le tema dvema državama, pač pa vsemu gibanju neuvrščenih. Nekateri pričakujejo, da utegnejo razpravljati o sedežu na bližnjem sestanku neuvrščenih v Luandi, ki bo na ministrski ravni. Toda tema današnjega sestanka je druga. 'Opazno je namreč, da vse bolj prodira pri neuvrščenih potreba, da se v kratkem pomenijo o kultur nih stikih med njimi v luči kulturnega razvoja in težav v svetu. Dosedanji sestanki neuvrščenih so bili večinoma namenjeni gospodarskim in finančnim vprašanjem, kar je razumljivo, saj gre za vitalno problematiko držav v razvoju, ki tvorijo veliko večino neuvrščenih. Vse bolj pa se zdaj uveljavlja spoznanje, da ni kulturna sfera nič manj pomembna in da bi jo morali obravnavati globoko in celovito. Zategadelj se tudi slišijo glasovi, da bo razprava o kulturni problematiki ena najbolj pomembnih na prihodnjem sestanku na vrhu. Pokojni indijski predsednik Nehru je kaj rad ponavljal, da je kultura ne le ena pomembnejših sestavin po- litike, pač pa tudi glavni vzgib življenja. Ko so se sredi julija 1956 leta srečali na Brionih Tito, Naser in Nehru, je le ta na tiskovni konferenci naglasil, da morajo odnosi med neuvrščenimi sloneti na »čvrstih kulturnih temeljih«. Tudi na nedavnih pogovorih med generalnim tajnikom Združenih narodov De Cuellarom in jugoslovanskimi državniki je pogovor kar pogosto nanesel na problem globljega kulturnega sodelovanja med neuvrščenimi in kajpak tudi na vsej relaciji Organizacije združenih narodov. Dogaja se namreč, da velesile in bogate države vse bolj povečujejo napore, da bi s pomočjo kulturne sfere razbijaško vplivale na gibanje neuvrščenih, hromile njegovo neodvisnost in samostojnost ter preprečevale njegovo prodiranje po svetu. Vemo, da sta v gibenju neuvrščenih že več kot dve tretj ni človeštva. Na žalost pa je prav tako imenovana kulturna infrastruktura držav v razvoju sila skromna :n je težko kos megalomaniji blokov. Zlasti sistem mednarodnega komuniciranja je skoraj povsem v rokah razvitih držav. Poglejmo. Več kot 80 odstotkov pomembnejših vesti prenaša v glavnem petero svetovnih agencij. Državam v razvoju namenjajo sila skop prostor, po zadnjih podatkih od 12 do 14 odstotkov vsega gradiva, ki ga objavljajo. Seveda pa je to gradivo še politično obarvano tako, kot najbolj ustreza agenciji, oziroma deželi, ki ji agencija pripada. Znano je, da so pred petimi leti neuvrščene dežele ustanovile svoj agencijski »pool« - njegov pobudnik je bila prav Jugoslavija -, toda njegovo uveljavljanje jz težavno, pa čeprav se večina neuvrščenih v glavnem drži dogovora a prioritetnem mestu za novice in ocene, ki zadevajo države v razvoju. Na svetu je po zadnjih podatkih okrog 490 milijonov televizijskih sprejemnikov, toda v nerazvitih deželah jih je neuradno kvečjemu kakih 50 milijonov. Nekoliko boljše je stanje pri radiu, saj je domala vsaka neuvrščena dežela, čeprav nova, maj- hna in gospodarsko skromna, najprej poskrbela za svoj radijski center. Toda vprašanja s tem niso rešili. Več kot 80 odstotkov radijskih sprejemnikov po svetu je v Severni Ameriki in v Evropi, medtem ko v nerazvitih državah pride še zmeraj komaj en sprejemnik na 25 prebivalcev. Stanje, kot vidimo, ni rožnato za dežele, ki so v gibanju neuvrščenih. Upoštevajmo še, da prihaja v te dežele naravnost na tisoče komercialnih in seveda cenenih filmov na leto, ki jih proizvajajo V razvitih državah. In film, je bilo slišati tudi na zadnjem sestanku na vrhu v New Delhiju, s svojo v glavnem pristransko in nenapredno vsebino najbolj razkraja kulturno istovetnost sleherne mlade dežele. Le te pa imajo skupaj reci in piši ne več kot 60 filmskih proizvodnih podjetij. Prav tako zaprepaščujoče je stanje v knjižni proizvodnji. V svetovni proizvodnji knjig so neuvrščene dežele, čeprav imajo nekatere izmed njih tudi tisočletno kulturno bogastvo in zaledje, udeležene v viši- ni komaj 18 odstotkov. Nič več. In še bolj pretresljivo je, da več kot 950 milijonov prebivalcev ne zna ne pisati in ne brati. V gibanju neuvrščenih so se začeli končno zavedati velike nevarnosti tega, kot pravijo, »kulturnega imperializma«, ki je konec koncev premetena oblika neokolonializma. Ta kulturna napadalnost se razvija ob tezi, ki jo ponekod naivno sprejemajo, da je razvoj novih in neuverčenih držav pač odvisen tudi °d intenzivnosti stikov z nekdanjimi metropolami, ali pa, kar je še huje, z blokovskimi središči. Na raznih pogovorih, ki so jih imeli zadnje čase neuvrščeni, so zategadelj utemeljeno svarili, da jo ob taki politiki že neposredno ogrožena kulturna dediščina mnogih azijskih afriških in latinskoameriških držav. Zato pa se tudi zavzemajo za bližnjo celovito razpravo o tem problemu na ravni neuvrščenih ir. kajpak podpirajo sicer še neuradno zamisel, da bi to vprašanje prišlo na dnevni red. sestanka na vrhu. Priporočilo, ki ga bodo tedaj morebiti sprejeli, pa bo bržkone podčrtalo nujo po večjem kulturnem sodelovanju med deželami n razvoju, čeprav gre včasih za ogromne razdalje; obenem pa tudi po tem, da se sodelovanje z bogatimi, ki je seveda neizbežno, ustrezno prečisti. MIRO KOCJAN S seje strankinega deželnega vodstva Po zletu slovenskih tabornikov na Mariborskem KPI o »paketu« za Trst in Gorico in o ukrepu za obmejno področje — Deželno vodstvo KPI iz Furlanije-Julijske krajine, kateremu je predsedoval deželni tajnik Roberto Viezzi, se je spoprijelo s problemi, ki so povezani s trenutnim stanjem parlamentarnih del glede vladnega zakonske-taf °SIÌUtka za ài Gorico in gjede zakonskih osnutkov KPI, PSI in ne-, nh-1 Pariameniarcev KD o mednarodni gospodarski kooperaciji vzdolž mejnega pasa; vodstvo deželne KPI se je spoprijelo s temi problemi v P rspektivj avdicij, ki bodo v torek, 23. t.m., pri poslanski zbornici. V zvezi s »paketom«, KPI ponavlja svoje stališče: ukrep, ki poleg vsega predvideva precejšnji finančni prispevek, pomeni priznanje »posebnosti« pro-, e™oai tega področja, ki imajo vsedržavni pomen. Upoštevati ga je torej epa kot prvi rezultat, ki je tudi sad pobud in boja delavskega in sindikalnega gibanja. Kljub temu pa je ukrep zasnovan na stari logiki — pravi KPI — sloni tradicionalnih posegih, ki se ne dovolj povezujejo z inovacijami in ni povezan z načrtom o preureditvi in preosnovi podjetij z državno soudeležbo i je tudi mnenja, da je treba skupno z razpravo o »paketu« proučiti a23 , nske osnutke o kooperaciji na obmejnem področju, pa čeprav gre notaVKPTCena- u*crePa- Predlogi za obmejno področje — pravi še tiskovna , .a. Kl I še posebej tisti, ki so ga pripravili komunisti, imajo namreč večji strateški pomen. • .^a Predlog se suče — dodaja — izven logike lokalističnih kontrapozici; Je. zat-e oportuno, da bi tudi druge pohtične sile in sindikalne organizacije zpk 0tl ,doumele važnost tega vprašanja in se borile za odobritev takegl Kona, ki bi bil sad enotnih prizadevanj. Zakaj je ministrstvo preprečilo študijska izlete v tujino? m» ^ zadnjem šolskem letu je ministrstvo za šolstvo preprečilo dve- Ant rZ ATkima svodoma študijske izlete v tujino. Gre za slovensko učiteljišče „j. an, Martin Slomšek, ki je načrtovalo šolski izlet na Češkoslovaško in za ran ■ 1Ven' i?ej Oberdan, katerega dijaki so se hoteli udeležiti Koprskih sre-nrJ’ I1*1 je organizirala Unija Italijanov za Istro in Reko in kjer so bila videna tudi športna srečanja z udeležbo tržaških dijakov. V tem pri-i j1.® bilo tako prekinjeno že ustaljeno sodelovanje med zavodom Oberdan jt^..1.al|Janskimi dijaki ter šolniki v Istri, kar je seveda škodovalo celotni v ' ^bujMmsti v tistih krajih, Id želi stikov z živo in sodobno kulturo ž : avIh- Končno pa ministrstvo ni upoštevalo dejstva, da Jugoslavija vzdr-„ e. ZeIt ,.®a Jel<1 tesne stike z EGS, s katero je sklenila tudi sporazum, ki sir..JC lta 'ja ze ratificirala. Poleg tega pa gre tudi za kršitev duha osim-Kega sporazuma. Podiva •°Sn0V* ugot<)vRev je skupina komunističnih senatorjev — prva z zalit11111 SCn‘ 'K'*''1 Gerbec — naslovila na ministra za šolstvo vprašanje stvo eV<- ,po P°jasnibh v zvezi s prepovedjo omenjenih ekskurzij. Ministr-možniSlt *, JY° I® Prepoved utemeljilo z okrožnico iz leta 1980, ki omejuje tem U -S0 sk'b izletov na države EGS, Grčijo, Španijo in Portugalsko, med-izmeni- JC -V zadnI'b lelib prišla do izraza potreba po širših dimenzijah teh ?e zlasti pa po izmenjavah med sosednjimi državami. ministrstUn,St^n- senatorii *ore.i sprašujejo, katere ukrepe namerava sprejeti ki iih ifnr ■Za š.0,stvw< ,da omogoči dijakom izmenjave z dijaki vseh držav, vsem t; (• a Priznava *n še zlasti, da zagotovi šolam obmejnih dežel pred-meni'n.,S ,V katerih živijo manjšine, proste možnosti za srečanja, za iz-enjavo obiskov in izkušenj z dijaki sosednjih dežel. »Tradicija NOB ostaja za nas neizpodbitna danes pa dajemo večjo važnost akcijam« Izmenjava mnenj z dolgoletnim članom vodstva ZTS Franelom Merelo TRST — Letošnji IX. zlet Zveze tabornikov Slovenije je bil na Mariborskem. Poleg predstavnikov odredov iz Slovenije so se zleta udeležili tudi taborniki Rodu modrega vala. Po intervjuju s starosto tabornikov RMV Milanom Pahorjem smo si tokrat med zletom izmenjali nekaj mnenj z dolgoletnim članom vodstva Zveze tabornikov Slovenije tov. Fra-netom Merelo. Vpr.: Tov. Merela, zdi se mi, da jo propaganda prešibka. Mnogo Mariborčanov ve, da taborite. Kako to? Odg.: Res je smerokazov in transparentov premalo. Kar se pa tiče informacije smo poskrbeh za obveščanje. Vpr.: Koliko je taborečih? Odg. : Pod šotori se je zvrstilo mnogo tabornikov. Stalnih pa je okoli 1.500 ljudi. Vpr.: Vaša država je v fazi stabilizacije. Prav zaradi tega so prenesli že marsikatero večjo akcijo. Ali ne - mislite, da ste s takimi masovnimi akcijami dodatno breme skupnosti? Odg.: Vsekakor ne. Denar smo predvsem nabrah med taborečimi, ' vsekakor pa smo deležni določene praktične pomoči s strani ustanov. Npr.: elektriko so nam napeljali zastonj in tudi. glede smeti skrbi brezplačno komunalno podjetje. Vpr.: Kaj pa rabi taborniku elektrika? Odg.: Elektrika nam predvsem rabi, ker imamo v administraciji zleta računalnik. Tehnologija napreduje in se moramo posluževati njenih uslug. Res uporabljamo vedno več tehničnih pripomočkov, ampak se tudi znamo držati taborniških tradicij. Ko »se i-gramo na Indijance«, delamo res v duhu starih taborniških modelov. Organizirali smo bivake, nekateri naši starejši člani so prehodili Pohorje. Naredili so peš 40 km. MARIBOR 1985 Vpr.: Taborništvo je pred novo fazo miselnosti, ali se še vedno veže na tradicijo NOB? Odg.: Tradicija ostane in je v naši stvarnosti neizpodbitna. Nekaj pa menjuje v starih navadah obujanja NOB. Danes dajemo večjo važnost akcijam kot pa nekdaj. Raje opuščamo proslave in se zbiramo na nam bolj karakterističen način. Vpr.: Prostor se mi ne zdi primeren. Preveč je v mestu. Odg.: Mesto je blizu in to nam pride zelo prav, ko se moramo premikati. Kar se tiče prostora pa sem zadovoljen. S higieno pa ni nobenih težav. Higienska služba nas redno obiskuje. Vpr.: Kar se tiče vzgoje imam nekaj pripomb. Ljudje se mi zdijo preveč brezbrižni in včasih prepuščeni sami sebi. Odg.: Meni se to ne zdi. Morda ste navajeni na drugi sistem. S svojimi člani smo zadovoljni. Vpr.: Kaj pa mislite glede tabornikov Rodu modrega vala? Odg.: Veseli smo, da so med nami. Posebno pa se nam zdi pozitivno, da preživijo ves zlet z nami. V prejšnjih ledih smo namreč prihajali samo na obisk. Kar bi rad podčrtal iz prejšnjih let je to, da so se nam zdeli preveč zaprti v njihovo stvarnost. Naša želja je, da bi se udeleževali naših mnogobojev in tekmovanj, žal pa ni bilo nikoli tesnega sodelovanja. Pripomniti moram še, da smo bili na tako obnašanje večkrat hudi. Kljub večji želji po sodelovanju pa moram pripomniti, da bi bili taborniki RMV deležni večje pozornosti in pomoči, če bi iz njihove strani tudi več nudili. (Tov. Merela pozablja, da so taborniška tekmovanja v Sloveniji ob sobotah. Pri nas v Italiji pa imamo normalen šolski pouk. Poleg tega pa ne upošteva naše stvarnosti). MARKO JARC Drugi zbornik «Ljudje in kraji ob Pivki« POSTOJNA — V počastitev 40-letni-ce osvoboditve izpod fašističnega jarma je občinska kulturna skupnost Postojna izdala v 4.000 izvodih drugi zbornik »Ljudje in kraji ob Pivki«. Temeljna prispevka v tem zborniku sta vsekakor Žive Kraigherjeve o razvoju narodnoosvobodilnega boja v Pivškem okrožju v letih 1911 in 1942, ter o Postojni, ko je postala mesto (avtorja Janez Kos in Ema Umek). Zbornik priobčuje še sestavke, ki obravnavajo geološke, arheološke, zgodovinske in etnografske posebnosti, ki so večinoma na novo ugotovljene in obdelane. Naj še omenimo, da je izšla prva knjiga zbornika »Ljudje in kraji ob Pivki« že leta 1975. (J. O.) Spominska plošča partizanskim šoferjem in mehanikom — V počastitev 14 uja, dneva slovenskih šoferjev ir «mehanikov, so v avli obnovljer Pravne stavbe Transavta odkrili rninsko ploščo. Posvečena je vser jerjem in avtomehanikom ter dru M so med NOB sodelovah pri pr P« to v partizanskih mehaničnih lavmcah na območju goriškega v ga področja. (J. O ) ?,9b 40- obletnici zmage nad naci-lasizmom bosta v nedeljo v Sutriu in aiuzzi spominski svečanosti; ob 9.45 se bodo udeleženci zbrali v Sutriu, ob • uri bodo položili venec pred spo-emk, nakar bosta spregovorila su-jski župan Pittino in predsednik '-•orske skupnosti Moro. V Paluzzd pa s® bo svečanost začela ob 11. uri s Polaganjem vencev, pozdravom župana Carpeneda in nadaljevala z govorom Galliana Fogarja, tajnika dežel-oga instituta za zgodovino osvobodil-krajinfibania V Furlani-ii ' Julijski Jugoslovanskih gostov več, nakupi pa so skromnejši TRST — Vsak dan. so v italijanskih radijskih poročilih vesti o prometu na glavnih cestah in mejnih prehodih in redno so v zadnjem času omenjeni med najbolj prometnimi prehodi prehodi na Pesku, pri Fernetičih in na Škofijah. Odgovorni za cestni promet opozarjajo avtomobiliste, predvsem tujce, da bo treba za prehod meje pač počakati, ker je že promet na avtocestah zelo velik, potem se pa vse še bolj zgosti prav na obmejnih prehodih med Avstrijo in Italijo ter Italijo in Jugoslavijo. Da je turistični preliv v Jugoslavijo letos zelo velik, za jugoslovanski turizem tudi zelo ugoden, kažejo že uradni podatki, ki smo jih že večkrat objavili. Sami smo naleteli te dni na obmejnem bloku na Škofijah na vrsto avtomobilov za vstop v Jugoslavijo, ki se je odvijala prav do Oreha in še dlje. Pa tudi na drugi strani ni bil nič manjši promet. Ko smo sami prehajali mejo, je na jugoslovanski strani čakalo kar osem avtobusov: pet je bilo tujih — iz Holandske, Nemčije, Francije, pa tudi iz Italije, ki so vozilj nekatere turiste na ogled Trsta, druge seveda domov. Trije avtobusi so bili jugoslovanski. Potniki so bili v glavnem iz raznih krajev Hrvaške in Srbije. »Je res, da je v Trstu zopet toliko naših kup- cev?« so nas nekateri vprašali. Morali smo jim potrditi, čeprav smo jim seveda obrazložili, da jih še zdaleč ni toliko, kolikor jih je hodilo v Trst pred uvedbo depozita za prehod meje. »Pa kaj hodite v Trst kupovat, ko pa se dinar tako slabo zamenjuje?« smo povprašili nekatere, ki so že opravili s carino in z obmejno policijo. »V glavnem hodimo po kavo in po razne dele za avtomobile. Vse ostalo je za nas predrago. Mladi si sicer radi kupijo tudi kaj garderobe, posebno sedaj, ko so tu razprodaje in dobijo te stvari po znižanih cenah.« »Pa- se vam to izplača?« smo jih še vprašali, potem, ko so nam povedali, od kako daleč prihajajo. »Sedanje carinske olajšave so ugodnejše in tako lahko prenesemo nekaj več stvari. Seveda ne prihajamo vsi v Trst samo zaradi nakupov. Naš avtobus je na primer namenjen skupini ljudi, ki letuje tu v Istri. In ker smo že tako blizu Trsta, se nam splača priti po kavo in še po kaj drugega. Da bi se samo zaradi tega vozili v Trst, bi bilo predrago.« Pogledal; smo še v tržaških trgovinah in na stojnicah, ki imajo v glavnem kupce iz Jugoslavije. »Število kupcev se je v zadnjem času povečalo in smo seveda zadovoljni. Jih pa ni niti pri- bližno toliko, kolikor jih je včasih hodilo v naše mesto. In tudi pri nakupih so zelo varčni. Kupujejo le to, kar potrebujejo in gledajo seveda tudi na ceno. Še vedno kupujejo blu-jeanse, drugače pa bolj radi zahajajo v trgovine z obutvijo, ker pravijo, da so sedaj za čevlje še kar dovolj ugodne cene.« »Pa ostajate kak dan v Trstu?« smo še vprašali jugoslovanske turiste na meji. »Naš avtobus nadaljuje pot do Benetk. Tako si bomo ogledali tudi to mesto. V Trstu smo že videli Miramar, grad Sv. Justa, akvarij, za ogled kakšnih prireditev pa nimamo časa, niti denarja.« šli smo mimo trgovine s kavo. Kar precej kupcev je bilo v njej in vsi so seveda kupovali kavo. »Radi imamo italijansko kavo, čeprav je za naše okuse malo prepražena. Mnogi jo raje nabavljajo v Gorici. No, pa tudi tu se dobijo trgovine, ki so svojo kavo prilagodile našim okusom. Dober trgovec zna pač,klientom ustreči.« Torej jugoslovanskih turistov je v Trstu incorici zopet več kot zadnje čase, a tisti »zlati« časi se za tržaške trgovce seveda ne bodo več povrnili. Draginja je tudi tu velika, cene visoke, če pa mora nekdo za vse to plačevati še v tuji valuti, postaja seveda vse še dražje in teže dosegljivo. n. l: MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 54. Ali se je spomnil daljnih lepih časov, svoje mla-psti in vse primerjal s sedanjim nemirnim življenjem? Ali se mu pri tem ni stožilo, da bi ostal v eJ revni, samotni hiši, kjer je tako prijetno sedeti n Poslušati prijeten pogovor malih in dobrih ljudi? 1 pa so ga vznemirjale divje race, ki so letale za i lso, Jarka do jarka in se klicale? Morda se mu J® ob taJtih prilikah vzbudilo, da je tudi sam divja var, ki se mu sicer priljubi ta ali. oni kraj, da pa čn rn9ra vedno paziti, da mora biti pripravljen vsak .s’ da lahko odide in si bo moral drugod poiskati čprri>n- k°tiček- Zakaj kakor prihajajo lovci ob ve-enn- 111 s.treliaio divje race, tako ljudje postave pre-lajo njoga, in mu še v taki zimi ne dado pokoja. » akaj si nehala, Katica? Poj vendar dalje.« Katica je pela dalje. čevirr.0rDn0V* .Pohajajo večer za večerom h Koštr-:e p ‘ «osedajo' okoli peči in morajo piti čaj. Odkar tem 6 6r Pri je čaj nekaj vsakdanjega, dasi s m zgubil svoje velike vrednosti, ki jo ima pri revnih ljudeh. Tudi Korenovi ga morajo piti. Celo Ivan ga pije, zakaj Peter je spoznal, da je mladi mož nezaupljiv do njega. On pa ga je skušal pridobiti z lepimi besedami in posvečal mu je mnogo več pozornosti kakor Marti, ki se je neprestano pasla z žarečimi očmi na njem. Pozanimal se je za njegove načrte v življenju na tako spreten način, da Ivan ni mogel misliti kaj slabega. Pogovarjala sta se o težkih in grenkih straneh življenja. Ko je izvedel, da se z Jožefom Koštr-co pogajata za kos zemlje, kjer' bi si Ivan v dveh letih postavil majhen dom, se je obrnil k dedku in rekel: »Oh, to mu pa lahko odstopite. Dolgo tako ne boste potrebovali ničesar več. Dobili boste celo nekaj denarja. Da bi pa čuvali za svoj rod, mislim, ni vredno. Za koga pa? Za Petra Koštrco? In ta je edini, ki še prihaja k vam. Drugih ni. Ker jih ni bilo nikdar, da bi vaju povprašali, kako se vama godi, tudi vidva nimata bogve kake dolžnosti do njih. Sicer pa bodite prepričani, da bi se ti vaši sorodniki z menoj vred vse drugače zmenili za vas, če bi imeli lepo bogastvo, mnogo zemlje in lepo hišo. Polno obiskov bi imeli in mnogo dobrot bi ležalo na vaši mizi že zaradi testamenta, ki ga boste nekoč morali napraviti. Tako pa vsega tega ni in lahko ste veseli, da je tako.« Ivan je čutil, kako klone pred tem človekom; sicer ga še nekaj odbija od njega in mu veleva opreznost, hkrati pa ga vleče k njemu, da si mora često reči, kakor bi se hotel ohrabriti: Saj je dober človek. Kljub temu mu ni ušlo, kako se je Marta vznemirila, kako je zamišljena, kako je nenadoma konec vseh prijetnih večerov, ki so nastali po lepi, čeprav ne popolni spravi pred božičem. Marta odhaja utrujena od Koštrčevih in se nikdar ne spomni, da bi prijela Ivana za roko. Tudi ni več nagajiva in nikdar si ne zaželi, da bi ji Ivan kaj rekel. Nikdar več ne zahteva pred Koštrčevimi: — Reci mi, da me ljubiš. Reci, če si upaš! In da je Peter nekoliko brezobzimejši, bi se mu Marta najbrž že vrgla v naročje in morda kar pred vsemi. Ta utrujenost in slabo razpoloženje, s katerim odhaja vsak večer od Koštrčevih, je samo posledica tega, ker se Peter Koštrca tako malo zmeni zanjo, ker ji posveča še manj' pazljivosti kakor drugim. Marta klone naposled tudi pred tem, se razjezi in nekega večera noče več h Koštrčevim, temveč reče Ivanu: »Ne počutim se dobro. Legla bom, sam pojdi.« Ivan je skoraj začuden, saj je prej vedno ona silila tja. Kaj ji je, da je zdaj taka? Po dveh letih skokovitega upadanja Spodbuden vpis v prve razrede osnovnih šol Letos se je vpisalo v prve razrede 177 otrok (12 več kot lani) Po dveh letih skokovitega upadanja se je letos število vpisov v prve razrede '»venskih osnovnih šol v primerjavi z lanskim letom povečalo. To je prvi, izredno pomemben podatek, ki izhaja iz pregledov vpisovanj za šolsko leto 1985-86, V prve razrede naših osnovnih šol se je ob izteku julijskega roka vpisalo skupno 177 otrok, medtem ko je se- delo letos v prvih razredih 165 otrok. Pomen letošnjega vpisa je še večji, če pomislimo, da je junija letos zapustilo otroške vrtce na Tržaškem (državne in občinske) skupno 174 o-trok. Tokrat je namreč prvič (v zadnjih letih), da se v naše prve razrede vpiše več otrok, kot jih je pred nekaj meseci zapustilo otroške vrtce. Lani se je na primer od skupnih 179 Tako vpisi v osnovne šole OSNOVNA ŠOLA 1. razred 1985-86 skupno 1985-86 1. razred 1984-85 skupno 1984-85 Sv. Jakob 9 43 4 51 Sv. Frančišek 0 24 6 30 Ul. Don adoni 4 33 4 41 Skedenj 7 18 5 17 Sv. Ana 7 35 8 , 35 Sv. Ivan 10 52 11 53 Barkovlje 5 23 6 25 Rojan 2 33 4 44 Katinara 8 41 6 41 Opčine 16 107 19 117 Bazovica 5 37 4 45 Gropada 6 21 3 22 Križ 5 27 4 26 Trebče 0 16 3 21 Prosek 12 62 8 '69 Repentabor 6 31 7 33 Nabrežina 7 26 5 31 Devin - Sesljan 7 33 6 31 Cerovlje - Mavhinje 1 14 4 20 Šempolaj - Slivno 9 35 7 39 Zgonik - Salež 9 48 4 55 Gabrovec 0 8 Z 9 Briščki 2 4 0 3 Dolina 9 38 6 35 Mačkolje 4 24 5 28 Domjo - Ricmanje 10 47 6 52 Boršt 4 22 2 23 Pesek 0 5 1 5 Bol junec 11 40 6 43 Milje 2 32 6 40 SKUPNO 177 979 165 1084 otrok, ki so izšli iz naših vrtcev, vpisalo v naše šole, kot rečeno, 165 o-trok. Osip v prehodu dz otroških vrtcev v osnovno šolo smo zabeležili tudi v šolskem letu 1983-84 (vrtce je zapustilo takrat 210 otrok, v prve razrede pa se jih je od teh vpisalo le 199) in še leto prej, ko se je od 237 »absolventov« otroških vrtcev vpisalo v prve razrede 236 prvošolcev. Ob tem velja še omeniti, da se je v januarju (zadnji dve leti potekajo predvpisi že ob začetku leta) vpisalo v prve razrede 172 otrok, kar priča, da smo z julijskim vpisom pridobili še nadaljnjih 5 prvošolčkov. V primerjavi z lanskim vpisom je bil letošnji boljši predvsem v treh o-koliških didaktičnih ravnateljstvih (dolinskem, nabrežinskem in openskem). Na šolah s vet jakobskega ravnateljstva je bil vpis nespremenjen, manjši pa je bil vpis na šolah sveto-ivanskega ravnateljstva. Kljub boljšemu vpisu pa je skupno število naših osnovnošolcev tudi letos padlo. V novem šolskem letu bo tako sedelo v osnovnih šolah skupno 979 o-trok, medtem ko jih je bilo lani 1084. Skupno število naših osnovnošolcev na Tržaškem vztrajno pada že šest let. V šolskem letu 1980/81 smo imeli 1389 osnovnošolcev, v šolskem letu 1981/82 jih je bilo 1293, v šolskem letu 1982/83 1267, leto kasneje 1184, lani 1084, letos pa 979. Vzrok za tak skokovit upad gre iskati predvsem v dejstvu, da šolo zapuščajo številčnejši razredi, nadomeščajo pa jih razredi, ki so števil čno mnogo šibkejši. Prav zaradi tega se je kljub letošnjemu boljšemu vpi su prvošolcev skupno število osnov nošolcev ponovno zmanjšalo. Ta upatt je bil najbolj izrazit na šolah openskega didaktičnega ravnateljstva (te šole bo obiskovalo letos 32 otrok manj kot lani). Posledica tolikšnega upada bo se veda zmanjšanje števila razredov na naših osnovnih šolah. Tako bo na pri mer na šoli Kette v Ul. sv. Franči ška odpadel prvi razred. En razren manj bo imela tudi rojanska šola Ba zoviški junaki, kjer bodo združili pm in drugi razred. Tudi openska šola Bevk bo ostala brez enega razreda, saj sta šolo »zapustila« dva peta razreda, letošnji vpis pa zadostuje le za en prvi razred. Bazoviška šola »Trubar« bo prav tako »izgubila« en razred (prvi in drugi razred bodo združili). Na šoli »Tomažič« v Trebčah bosta letos delovali dve večraz-rednici. Na šoli »Murn - Aleksandrov« bo vseh osem otrok obiskovalo večrazrednico. Nadalje se bo na šoli v Mačkoljah znižalo število razredov od dosedanjih štirih na tri, v Miljah pa bodo združili prvi in drugi razred. Edino na šoli »Kokoravec - Gorazd« v Saležu bodo imeli v novem šolskem letu en razred več kot lani. Vpisi po didaktičnih ravnateljstvih DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO 1. razred 1985-86 skupno 1985-86 L razred 1984-85 skupno 1984-85 Sv. Jakob 27 153 27 174 Sv. Ivan 25 149 30 163 Opčine 50 301 48 333 Nabrežina 35 168 28 188 Dobna 40 208 32 226 V preteklem šolskem letu sta bila namreč prvi in drugi razred na tej šoli združena, letos pa bosta samostojna. Tolikšen upad števila razredov na srečo bo ostal namreč nespremenjen. V organiku bo tudi v letošnjem letu 159 učiteljev. »Izgubo« razreda bodo učitelji nadoknadili z dopolnilnimi dejavnostmi, ponekod pa bodo tudi uvedli podaljšan pouk. Ta praksa. ki omogoča ohranitev delovnih mest, se je zadnja leta zelo razvejala, in to ne samo pri nas, temveč tudi na italijanskih šolah, ki se morajo še bolj kot naša šola soočati s stalnim upadanjem števila vpisov. Vpisi zadnjih let 79-60 6061 81-62 82-63 63-64 64-85 85-36 Grafikon prikazuje vpise v 1. razrede zadnjih sedmih let. Z izjemo šolskega leta 1982/83, je število vpisov vse do lani skokovito padalo, letos pa se je, v primerjavi z lani, vendarle izboljšalo Dr. Boris Zidarič po štirih letih službovanja v Trstu Človeško in poklicno dragocena tržaška izkušnja Pò štirih letih službovanja v Trstu, se v teh vročih dneh poslavlja ugledni gospodarski delavec, predstavnik Gospodarske zbornice SFRJ v Trstu, dr. Boris Zidarič. Razgledanega in prijaznega moža, ki ga odlično poznajo tržaški slovenski in italijanski gospodarstveniki in ki ga po človeških odlikah cenijo številni prijatelji, ki si jih je pridobil med člani naše narodnostne skupnosti, smo srečali v uradih predstavništva v Ul. Machiavelli. Ob obvezni jutranji kavici, sva se najprej ozrla na njegovo življenjsko pot. dr. Zidarič je po rojstvu Tržačan in tisti, ki ga poznajo vedo, da ni nikdar zatajil svoje primorske narave, čeprav se je v najzgodnejših otroških letih z družino preselil v Ljubljano. Tam je končal realno gimnazijo in pravno fakulteto, nakar se je v prvih povojnih letih zaposlil kot direktor podjetja za distribucijo usnja in tekstila. Naslednjo delovno dolžnost je opravljal pri ministrstvu za lokalno industrijo, po prvi decentralizaciji zunanje trgovine pa je postal direktor podjetja Dom-export. Kot strokovnjaka na področju mednarodnega gospodarskega sodelovanja so ga nato imenovali za predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije v Celovcu, po opravljenem mandatu pa se je vrnil v domovino kot sekretar za zunanjo trgovino pri GZ Slovenije. Sledila je dolžnost svetnika za gospodarstvo pri veleposlaništvu SFRJ v Mehiki, po vrnitvi v domovino pa je postal pomočnik generalnega direktorja podjetja Metalka, kjer ;e odgovarjal za zunanjo trgovino. V tem času je bil tudi poslanec v zvezni skupščini, nato pa je kar šest let in pol načeloval gospodarskemu predstavništvu SFRJ v Španiji. Zadnjih sedem let, preden je prišel leta 1981 v Trst, je opravljal dolžnost podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije. Zanimala nas je seveda predvsem zadnja, štiriletna poklicna in človeška izkušnja v našem mestu. »Gre za specifično izkušnjo, ki ima svoje posebnosti in značilnosti,« je dejal dr. Zidarič. »Razlikuje se od izkušenj, ki sem jih doživel v drugih državah, saj se tukaj z gospodarskim delom prepletajo številni drugi elementi, pomembni na tako zanimivem in občutljivem področju, kot je obmejno. To se zrcali v različnih oblikah: v izredno povečanem obsegu blagovnih tokov, v skupnih naložbah in v intenzivnosti gospodarskih stikov preko meje. Naše predstavništvo pokriva ves teritorij generalnega konzulata SFRJ v Trstu, se pravi vso deželo FJK do Verone in do Južne Tirolske, po katerem poteka več kot polovica vse italijansko-jugoslovanske blagovne menjave. Od tega je bilo lani 26,4 odstotka prometa po obeh avtonomnih računih in več kot 25 odstotkov po splošni menjavi. Na področju skupnih naložb je bilo doslej na tej strani meje ustanovljenih devet podjetij, od tega osem proizvodnih in eno turistično, poleg tega pa je bilo sklenjenih 14 zelo uspešnih dolgoročnih pogodb o industrijski kooperaciji. K temu je treba dodati, da imajo v Trstu, Gorici in Vidmu jugoslovanska podjetja le sedem izvo-zno-uvoznih podjetij, preko katerih gre razmeroma majhen del prometa po avtonomnih računih. Večji del gre na račun splošne menjave, kar kaže na neosnovanost pretirane in nestvarne razprave, ki o tem vprašanju poteka v delu italijanskega tiska. Ves ostali promet gre namreč preko tukajšnjih avtohtonih podjetij, predvsem tistih, ki so se znala poslovno prilagoditi spremenjeni strukturi bla ga in bila sposobna opravljati tudi večje komercialne posle. V pripravi pa imamo nove kooperacije in skupne naložbe, pri katerih igra pomembno vlogo dinamičen in prizadeven slovenski gospodarski aparat v Italiji. K uspešnemu vključevanju v gospodarske odnose z matičnim narodom mu pomaga poznavanje jezika, mentalitete in jugoslovanske gospo- darske zakonodaje. Nenazadnje pa obstajajo zelo intenzivni stiki med zbornicami Slovenije, Hrvaške in obmejnimi medobčinskimi zbornicami ija do Reke, s štirimi pokrajinskimi zbornicami v FJK, pa tudi z Unioncame-re Veneta ter zbornico v Veroni. K temu je treba prišteti povezovanje se-vemojadranskih pristanišč, kjer bo treba še veliko storiti, in sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, iz česar izide zelo pestra podoba gospodarske problematike. Nj& na uspešnost ali neuspešnost ima močan in neposreden vpliv na dobrososedske odnose ter lahko ugodno prispeva h kulturnemu, političnemu in drugemu sodelovanju med državama Zanimalo nas je še, s kakšnimi osebnimi vtisi zapušča dr. Zidarič naše kraje: »V Trstu zapuščam veliko osebnih prijateljev, veliko sodelujočih funkcionarjev v zbornicah, vrsto direktorjev podjetij,' s katerimi sem sodeloval, pa tudi številna stara poznanstva iz časov, ko sem pri GZ Slovenije skrbel za gospodarske odnose s tujino in torej tudi z zamejstvom. Če k temu prištejem, da je Trst moj rojstni kraj, potem je razumljivo, da je to slovo človeško nekoliko drugačno od tistih, ko sem zapuščal druga mesta v tujini. Nasledil me bo sposoben strokovnjak, Lojze Rožman, ki izhaja iz industrije in ki je bil zadnja tri leta podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, kjer se je temeljito seznanil z vsebino in delokrogom svoje nove dolžnosti. Nadaljevati bo treba začeto delo in iskati predvsem nove dolgoročne proizvodne odnose, da bi tudi na jugoslovanski strani zrasla podjetja s skupnimi naložbami, za kar novi zakon daje dosti širše okvire, in da bi odpadle nekatere ovire z italijanske strani. Pri tem mislim zlasti na depozit, ki ga mora položiti italijanski investitor, ki želi vlagati v tujini. Ob odhodu si seveda želim, da bi se tudi v poslovnem svetu nadaljevalo sožitje in sodelovanje med nami in vsem obmejnim gospodarskim prostorom, pri čemer smo že dosegli zelo ugodne rezultate.« Z zahvalo za ta pogovor naj gre dr. Zidariču tudi zahvala za pripravljenost, ki jo je vselej izkazoval našemu dnevniku, v prihodnje pa mu želimo še veliko uspehov pri delu, ki ga bo prav gotovo v tej ali oni obliki nadaljeval. V. B. OI) sprejetju proračuna SSG za sezono 1985/86 Vsi se bomo morali zavzeti da ohranimo naše gledališče Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je v sredo odobril proračun za sezono 1985-86, ki je krepko znižan glede na tistega iz pretekle sezone. Izredno boleča odločitev, saj se proračun dela na račun organika oziroma programov. Drugačnega sklepa pa upravni svet ni mogel sprejeti, če je hotel ohraniti bistvo Slovenskega stalnega gledališča, to je njegovo umetniško moč in nepogrešljivo poslanstvo. O vzrokih, zakaj je do takega bolečega sklepa sploh prišlo, smo že večkrat poročali in vsem mora biti potemtakem jasno, da danes ne gre iskati krivca v gledališču oziroma pri tistih, ki ga upravljajo in ki so naredili vse, kar je bilo mogoče, da bj ohranili nedotaknjeno osrednjo kulturno ustanovo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bitka, če naj jo tako imenujemo, pa ni obrodila tistih zaželenih sadov iz enostavnega razloga, ker za problem Slovenskega stalnega gledališča ni bilo in še vedno ni pravega posluha in torej tudi ne pravih odgovorov. Ministrstvo za turizem in prireditve, če naj omenimo le njega, še vedno ne upošteva specifične vloge tega gledališča in ga še kar naprej obravnava kot eno izmed tolikih italijanskih stalnih gledališč, kar je sevéda nepojmljivo in nesprejemljivo. Številke pa so številke in za Slo vensko stalno gledališče še posebno krute. Denarja je vedno manj. Proračun je bilo treba nujno znižati. Znižanje pa bo kratkem pomenilo nekaj odpustov in sicer pri tistih službah, ki ne bodo bistveno prizadele in obubožale umetniške moči in ustvarjalnosti gledališča. Pomenilo bo seveda tudi krčenje programa in splošne kulturne dejavnosti gledališča. Kljub vsemu temu rezanju in krčenju, pa bo moralo SSG, če bo hotelo tudi v tej okrnjeni sestavi preživeti, veliko več zaslužiti. Upravni svet si je s to postavko k proračunu prevzel veliko odgovornost, saj bo zvišanje inkasa odvisno prav od njega, od gledališča samega in tudi od celotne slovenske manjšine, na katero se bo gledališče obrnilo septembra, v okviru abonmajske kampanje, s prošnjo, da naj z izrednimi prispevki, v obliki sposorizacije ali častnih abonmajev, konkretno priskoči na pomoč. Večkrat smo brali oziroma slišali, da je Slovensko stalno gledališče osrednja kulturna ustanova slovenske narodnostne skupnosti. Če je ta trditev pravilna, potem je potrebno, da vsi člani manjšine dokažejo v tej situaciji koliko jim je SSG v resnici pri srcu. Nikoli pa ne bomo nehali trditi, da ima tudi italijanska država specifične obveznosti do te ustanove in v tej smeri se bo boj nadaljeval, je sklenil upravni svet SSG. Kdaj šola za vodilne bolničarske kadre? Komunistični senato.ivi Gerbčeva, Battello in Rossanda so naslovili na ministra za šolstvo pismeno vprašanje v zvezi z zahtevo po ustanovitvi, v okviru tržaške univerze, šole za vodilne kadre v bolničarski oskrbi. Senatorji ugotavljajo, da je tržaška univerza že pred časom zaprosila za odprtje take šole ter da je povpraševanje po specializiranem osebju veliko v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini, take šole pa so v Italiji samo v Milanu in v Rimu. Senatorji torej sprašujejo, zakaj ministrstvo še ni odgovorilo na vlogo tržaške univerze ter poudarjajo nujnost čimprejšnjega odprtja take šole. Včeraj srečanje med Carpenedom in D. Štoko Včeraj sta imela politično srečanje načilnik deželnega odbora Krščanske demokracije, inž. Diego Carpenedo in načelnik Slovenske skupnosti, odv. Drago Štoka. Poglobljeno sta se pogovorila o raznih problemih. Posebno sta se zaustavila ob nujnosti, da državni parlament čimprej o-dobri zakon, ki bi ustrezal potrebam slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Inž. Carpenedo se je zavezal, da bo posegel pri državnem tajniku De Miti za pospešitev postopka za odobritev omenjenega zakona in za nadaljnjo poglobitev odnosov med o- Ob gradnji avtoceste precej razlastitev v dolinski občini l\la prvem odseku ceste že precej izplačil na drugem pa odškodnine še niso določene v dolinska občini sta trenutno v gradnji dva odseka nove avtocestne Povezave od Benetk preko tržaške Pokrajine do mejnih prehodov proti olovenaji. Tako je na podlagi natečaja tržaške občine z dne 6. 7. 1981 bila Poverjena izgradnja odseka nove avtoceste med tovarno Velikih motorjev to Katmaro podjetju Palmieri — To-Pogodba med Tržaško občino in Podjetjem spada v tretjo tranšo del oa izgradnji nove avtoceste. V okviru te pogodbe je bilo podjetju odobreno tudi 1.285.000.000 lir za odškodnine Prt morebitnih odškodninah za razlaščena zemljišča. Razlaščena zemljišča na tem odseka spadajo povečini v dolinsko obči-n°. katastrsko pa spadajo v Bolju-ooc. Boršt in Ricmanje, pod dolinski kataster pa spadajo tudi zemljišča pri bv. Mariji Magdaleni Spodnji, ki u-Prvno drugače spada v Tržaško obrtno. Skupno je bilo na tem področju razlaščenih 89 parcel, med katerimi bilo največ kmetijskih površin. Vi-rtno odškodnine za posamezna zemlji-sca je določila posebna deželna ko-?ksija, ki si je ogledala vse razlaščene terene in nato na podlagi pi- smenega mnenja tudi predlagala višino zneska za povračilo. Povedati je treba, da je podjetje, ki izvaja dela na avtocesti, doslej izplačalo akontacije v višini 70 odstotkov za 54 parcel, za 11 parcel pa celo že 100-odstotno. Pri ostalih, ki še niso dobili izplačane odškodnine, je problem v tem, da še niso zbrali vseh potrebnih dokumentov, s katerimi bi lahko dokazali lastništvo nad razlaščenimi zemljišči, v nekaterih primerih pa lastnikov niso našli oziroma so odklonih ponujeni znesek odškodnine, ker so smatrah, da je prenizka. Pri teh bo postopek precej dolg, saj je potrebno precej časa za sodno ocenjevanje razlaščenega zemljišča in potem jih čaka še postopek pred sodiščem za določitev dejanske odškodnine. Če je bila pri tretji transi del izplačana že večina odškodnin, pa gre stvar nekohko bolj počasi pri odškodninah za razlastitve po drugi transi, to je na avtocestnem odseku med Val-mauro in tovarno Velikih motorjev. Vzrokov je več, glavni pa je verjetno ta, da so z gradnjo tega odseka, ki ga gradi podjetje Mondelh, zače-h šele februarja lani. Doslej so si- cer že izvedli oglede vseh razlaščenih parcel v dolinski občini. Teh je na tem odseku 62 in ogledane so bile vse do 25. 9. 1984. Sedaj lastniki pričakujejo obvestila o višini predvidenih odškodnin. Tudi tukaj gre največ za kmetijske površine, med drugim p>a gre cesta tudi čez dosedanje nogometno igrišče pri Domju. Dolinska občina je ta primer posebej obravnavala in tudi pripravila varianto za izgradnjo novega igrišča, razčistiti pa je treba prej, kdo je dolžan prispovati sredstva. Potek razlaščanja stalno spremlja dolinska občina, ki nudi svojim občanom tudi vse potrebne usluge in dokumente za čim hitrejše izplačilo odškodnine. • Da bi omogočili nemoteno snemanje filma »I sohti ignoti vent’anni dopo«, je danes med 14. in 19. uro prepovedano ustavljanje in parkiranje na obeh straneh ceste, ki poteka okoli Trga Unità ob pialači Tržaškega Lloyda. Vozila, ki bodo v navedenih urah tam parkirana, bodo odstranili. Mladi glasbeniki nastopili pod oboki štivanske cerkve V štivanski cerkvi, kjer si v poletnem času večkrat sledijo glasbeni večeri, je bil v sredo zvečer zanimiv koncert, ki so ga pripravili mladi glasbeniki iz raznih evropskih in drugih držav, ki se udeležujejo poletnih glasbenih seminarjev v Grožnjanu, ki jih prireja tam kulturni center mednarodne federacije glasbene mladine. Okrog 20 je bilo mladih glasbenikov, ki so sodelovali na tem koncertu baročne glasbe s skladbami IB., 17. in 18. stoletja, ki so jih v glavnem izvajali na starih instrumentih, kot so čembalo, klavičem-balo, oboa, viola, flavta in kitara. Umetniška vodja omenjene skupine sta Paul Ray Klečka iz ZDA in španski kitarist Jorge Presno. O-stali nastopajoči pa so bili nekateri iz republike Hrvaške, ostali pa iz drugih držav. Da je do tega koncerta prišlo, i-ma prav gotovo največ zaslug skupščina občine Buje, ki je že nekaj let pobratena z občino Devin - Nabrežina. To je na začetku koncerta poudarila v imenu devinsko-nebražin-ske občinske uprave Marinka Terčon, ki je pozdravila tudi udeležence kot nastopajoče prav v imenu de-vinsko-nabrežinske občinske uprave. Poudarila je tudi pomen glasbenih seminarjev, ki potekajo v Grožnja- nu že 15 let in povedala tudi o pomenu povezovanja mladih na področju glasbe, prav v tem letu, ki poteka v znamenju glasbe. Program je bil zahteven in dokaj obsežen ter moramo reči, da so ga mladi glasbeniki izvedli z vso resnostjo in prizadevnostjo. Morda am-bient ni bil najbolje izbran za tako sestavljen baročni koncert, saj so se nekateri instrumenti v tem visokem in velikem prostoru večkrat izgubili, kar je seveda šlo na račun izvedbe posameznih skladb. Bil pa je vsekakor lep večer, ki ga je bilo vredno poslušati ter se samo čudimo, da ni bilo na njem slovenskih glasbenikov. S tem koncertom baročne glasbe so v devinsko-nabrežinski občini odprli, je poudarila Marinka Terčon, tudi letošnjo poletno kulturno sezono, ki bo po obsegu skromna, vendar upamo, je še poudarila, da bo kvalitetno bogata. Napovedala je že nov koncert in sicer v začetku avgusta, ko bo prav tako iz Grožnjana prišel v goste mladinski komorni orkester, ki ga prav tako sestavljajo mladi iz raznih držav. Za torek zvečer pa je napovedala v Mavhinjah nastop večera »Pojoča je noč«, ki so ga pripravili mladi tržaški glasbeniki. Richetti sprejel novega predsednika Fincantieri Tržaški župan Richetti je spjrejel n5, Prsdstavitveni obisk novega p>red-seel vrsto narod-1 toskedonskih in vedrih pjesmi. Ze-Posrecene so bile tudi pjesmi v o-narečju. Petje je tako pri-v J?0 donelo, da mu je marsikdo v srn-1- Prtslohnih Pevci so se s pje-ie v?, ^ravo poslovili od Karla, ki j od zelo ganjen in obenem vesel tradicionalnega obiska. Ob tej pri-se Karlova družina iskreno za-aijuje pjevovodji Svetku Grgiču in m pevcem za topjel in vesel večer, nasvidenje prihodnje leto. M. Z. Jutri na festivalu »Melodije sonca in morja« Ansambel »Top« v konkurenci najboljših Jutri zvečer bo v Portorožu tradicionalni festival slovenske pjopjevke, ki je ena najvažnejših etap pjevcev in pjopjevkarjev v Sloveniji, saj se po festivalu »Melodije sonca in morja« navadno določa, kdo bo v pjreostalih pjoletnih mesecih svoje pjesmi najbolje pjrodajal. Pevci si za tekmovanje izbirajo najboljše aranžmerje in skladatelje iz slovenskega glasbenega kroga, kot so Lado Leskovar in Moj-mir Sepje. Kdor bo na festivalu zmagal bo za ves trud dobro pjoplačan, saj bo pjoleg nagrade, ki jo nudijo organizatorji »Melodij«, imel enkratno priliko, da v prihodnjih mesecih brez tveganj in pjosebnih težav proda svoje plošče. Letošnjega festivala se bo prvič udeležila tudi novoustanovljena sku-prina s Tržaškega, ki se bo predsta-vila s pjesmijo »Naši pjrasci«. člani skupjine, ki prihajajo iz različnih glasbenih krogov, so se pjred kratkim zbrali v ansambel »Topj« z namenom, da bi s skupnimi močmi dosegli določeno kakovost, ki je do sedaj ni bilo. Cilj ansambla pa ni le sodelovanje na festivalu v Portorožu, ampak da se skupjina nadalje razvija. Vsi člani nastopajo tudi v glasbeni in plesni fantaziji »Pojoča je noč«. Ansambel Top sestavljajo Boris Devetak, ki je avtor pjesmi in bo sku-pjaj z Igorjem Malalanom pjel »Naše pjrasce«, Marko Feri in Ivo Tuli z električnima kitaroma, basist Samo Ferluga in bobnar Paolo Vescovi. Z njimi smo se ob tej priliki pjogovorili in tako izvedeli nekaj več v zvezi z nastopom na festivalu »Melodije sonca in morja«. Boris, kdaj je pravzaprav nastala zamisel o udeležbi na glasbenem tekmovanju in kako se je potem vse skupaj razvilo? »Zamisel je nastala pred enim letam, ko smo s Kabaretno skupino nastopili na festivalu. Takrat smo na-stopjili z lastnim programom, takoj pja smo pjomislili na možnost tekmovanja na naslednjih »Melodijah«. Potem je vse steklo pjo običajnih tirih. Komisiji, ki je izbirala pjesmi za festival, sem pjoslal dve skladbi. Ena prav tale »Naši pjrasci«, ki je bila pjotem sprejeta na tekmovanje. Povedati moram, da sem bil pjresene-čen, ker so izbrali Naše pjrasce. To smo namreč najmanj vadili, da sem bil do zadnjega trenutka negotov, ce bi jo komisiji sploh pjredstavili. Pri organizatorjih sem nato izvedel, da je bila pjesem izbrana prav zaradi svojega teksta. Pesem je nastala ob razmišljanju o okolju v katerem živimo in o vrednotah, ki jih ima človek v današnji družbi, kjer je najvažnejše to, da si vsak priskrbi čim-boljši prostor ob koritu.« Kdaj je pesem nastala, zakaj ime Top in kaj misliš za bodoče? »No gremo po vrsti: pesem je nastala pjred približno enim letom. Ime »Topj« je nastalo na pjodlagi globokih V pojasnilo nekaterih dvomov ■v Se o vplačilu dajatev za nekmetijske delodajalce da'Y zvezI z niašim včerajšnjim člankom o uskladitvi rokov vplačevanja . jatev za nekmetijske delodajalce, želimo pjojasniti nekatere dvome, ki je članek zbudil med bralci. Uvodni del, v katerem je bil govor o enem ^"Nrtn roku in obrazcu za vplačevanje socialnih dajatev, davčnih od-stjajev nadomestnih davčnih izterjevalcev in davka na dodatno vrednost seveda le lepi obeti za prihodnost, ne pja bližnja resničnost. Prav zato naj [Jonovima, da je ta trenutek zadeva še daleč od teh na-: ®nov : z julijem sta bila poenotena le roka za vplačilo davčnih odtegljaja ? socaalnih prispjevkov (20. dne v vsakem mesecu), medtem ko je rok jf^dlosti za vplačilo davka na dodatno vrednost ostal nespremenjen. ati sta stopila v veljavo tudi nova obrazca za plačilo davčnih odtegljajev d . .y^^riji in na pjošti, medtem ko so za davčne odtegljaje nadomestnih fičnCnj'1 izterjevalcev navedene spjremembe stopile v veljavo le za speci-(Kvm ^tešljaje: na plače uslužbencev (1001), na odpjravnine in zaostanke ' Na plačila sezonskega dela (1003) in na plačila članom zadrug (1009). ko .VSC ostale davčne odtegljaje (npjr. za plačila profesionalcev in pjotni-in r°k vpjlačila nespremenjen. Novi obrazci za plačevanje IRPEF ho 50 stopjili v veljavo z 20. julijem, za vplačevanje davka IVA pa stopil v veljavo 5. sepjtembra. Tudi škombri in sardončki so slastni... 2d 9kro§ štirideset restavracij in gostiln s Tržaškega je pjristopilo k pjobudi plavil?0£°stincev (Fipe) in tržaške trgovinske zbornice za ovrednotenje Pobud r'b' ^astronomsko manifestacijo bodo spjremljale še druge stranske javi- NJrti katerimi naj omenimo pjosebne večere, na katerih bodo pri-tei riY ^os*;'nc' servirali vse obroke (razen slaščic), pripravljene s plavi-°d bet h™ Podobno kampjanjo za ovrednotenje teh rib, ki :o manj cenjene boli d V 3 ravno kako okusne, če so sveže in dobro pripravljene in finančno ie __ukopne, že več let pirirejaja gostinci vzdolž spvemega Jadrana in vedno imela dober uspeh. Na železniški postaji pri Sv. Soboti V srhljivi nesreči na delu delavec iz Mester ob nogo Na železniški pjostaji pri Sv. Soboti se je včeraj pripjetila srhljiva nesreča, v kateri je delavec Marcello Gobbo (njegove starosti niso spjoro-čili) iz Lugugnane pri Mestrah izgubil desno nogo. Sodeč pjo prvih pjo-datkih bi se dalo sklepjati, da jo je povzročilo nespjoštovanje pravil za varnost na delu, ni pa še jasno, kdo je bil odgovoren: delavci, pjodjetje ah celo javne železnice. Marcello Gobbo je delal za podjetje Luciana Semensata iz Mester, kateremu je upjrava javnih železnic pjoverila pjopravljalna dela in dovoljenje, da se pjoslužuje njenih vagonov in električne lokomotive. Včeraj o-krog 17. ure, le nekaj minut pjred koncem izmene, so trije delavci o-pravljali zadnja dela. Orazio Trevi-siol in Paolo Zanon, oba iz okolice Mester, sta z lokomotivo pjeljala pred seboj pjet vagonov: Zanon je lokomotivo pjoganjal, Trevisiol pa je sedel tik pred njim, na prvem vagonu. Nenadoma sta zagledela pred kompozicijo svojega kolega Gobba, ki je na ramenih nosil zaboj z o-rodjem. Menila sta (tudi zato, ker sta pred seboj imela vrsto vagonov in ga nista dobro videla), da hodi stran od tračnic. Pa ni bilo tako: Gobbo je bil na tračnicah in ko se je zavedel, da je za njim vlak, se je skušal umakniti, a je zaradi tovora izgubil ravnotežje in pjadel, pjri čemer mu je desna noga ostala na tračnici. Kolesa so mu jo zmečkala nekaj centimetrov pjod kolenom. Kljub strašnemu prizoru je Trevisiol nemudoma pjomagal kolegu in ga sam odpjeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so ranjenca spjrejeli s pjridržano prognozo na oddelku za hitre kirurške pjosege. O vzrokih nesreče je pjo-licija uvedla preiskavo. Pozor na tatove Kljub vročini tatovi ne pjoznajo pjo-čitnic. Ah morda obratno: da bi šli tudi sami na pjočitnice, si pjospješeno pjolnijo žepje na račun tuje lastnine. V noči od torka na sredo so se spravili v urade dveh pjoslopij v Ulici S. Lazzaro, in sicer na št. 17 in 19. Obiskah so kar osem uradov, agencij, pjodjetij in laboratorijev, odnesli pja so le 230 tisoč lir. Sicer jim je večji plen onemogočila previdnost lastnikov laboratorijev za krzno in zlate predmete, ki sta »pravi« vhod zabhndira-la. Vehko bolje je šlo drugim tatovom, ki so iz stanovanja Marie Družina vd. Miceli v Ul. Gradisca 1 odnesli kar 10 milijonov. Do tatvine je prišlo, ko je vdova bila v bolnišnici. razmišljanj čisto slučajno, o bodočnosti pja zaenkrat ne bi govoril, saj je že v tem, da tekmujemo na festivalu, velik uspjeh in zadoščenje. Zato bo treba najprej dobro opjravifd nastop, pjotem pja bomo pjamdslili na možnost snemanja kakih drugih pjesmi. Za konec naj dodam, da je bilo že veliko zadoščenje to, da bo pjosne-tek »Naših prascev«, ki smo ga naredili s producentom Dečom Žgurjem, na kaseti z najboljšimi pjesmimi festivala.« • Dne 17. t.m. nas je v 86. letu starosti zapustil naš dra-1 gi mož, oče, dedek in pjra-dedek Mario Dolenc (višji uradnik državnih železnic v pokoju) Žalostno vest spjoročajo žena Pepka, hči Nadja z možem A-leksandrom Žerjalom, sin Uči z ženo Marico Bogateč, sestra Marija, brat Radi z ženo Danico, vnuki Peter, Ivan in Edi s Tatjano, vnukinja Mara z Borisom in pravnukom Borutom, svakinje Marija, Viktorija in Ivanka, nečaki Igor, Vojko z družino, Mara Sosič z družino. Pepi Hollstein z družino (Švica, Avstralija, Nemčija) ter drugo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 20. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v o-pjensko cerkev in nato na domače pokopališče. Opjčine, 19. julija 1985 Žalovanju se pridružujejo družine Jogan. Trst, 19. julija 1985 ■ Z žalostjo v srcu nazna- njamo, da nas je za vedno zapjustila naša draga Amalija (Malka) Briščik por. Blažina Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 17. uri iz hiše žalosti v Briščkih. Za vedno bo ostala v našem spjo-minu. Žalujoči mož Pepi, hčeri, Lidija in Adrijana z družinama, sestri Berta, Jolanda in brat Marijo z družinami ter drugo sorodstvo. Briščki, 19. julija 1985 gledališča ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kalmana in »Rose Marie« R. Fri-mla in H. Stotharta. Jutri, 20. t. m., ob 20.30 bo na sporedu druga predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kalmana. V nedeljo, 21. t. m., četrta predstava. V glavnih vlogah nastopajo: Stella Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Manetta), Max René Cosotti (Radjami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker), Mauro Se-rio (Dewasing), Giorgio Valletta (direktor gledališča), Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Orzieri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433. kino Ariston 21.30 »Biade Runner«. Režija Ridley Scott. Igrajo: Harrison Ford, Rutger Hauer, Sean Young. Eden Zaprto zaradi počitnic do 26. t. m. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta. Excelsior 20.00 — 22.00 »II fiume dell’ira«. Nazionale Dvorana št. 1 16.30 — 22.00 »II signore della morte«. Za vsakogar. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Momentu porno-vogliosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Situazioni calde e bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 17.00 — 22.00 »L'alcova«. L. Carati. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 — 22.15 »Agente 007 -Vivi e lascia morire«. R. Moore. Capitol Danes zaprto. Jutri ob 17.00 »College«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Le due bocche di Marina«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00 — 22.00 »Rust never sleeps«. Koncert N. Younga. Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »L’amore e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. OBČINA ZGONIK (TRST) Prot. št. 2906/85 OBVESTILO O POLOGU SPLOŠNE VARIANTE K SPLOŠNEMU REGULACIJSKEMU NAČRTU OBČINE ZGONIK S PRILAGODITVIJO K DEŽELNEMU URBANISTIČNEMU NAČRTU. KI ZADEVA SPREJETE U-GOVORE S SKLEPOM ŠT. 45/C Z DNE 21. MARCA 1985. ŽUPAN _ V smislu in na podlagi čl. 20 D.Z. št. 23 z dne 9. aprila 1968, spremenjenega s čl. 18 D.Z. št. 30 z dne 17. julija 1972, sporoča da je bilo sprejetih delno ali v celoti s sklepom občinskega sveta št. 45/C z dne 21. marca 1985 69 ugovorov k varianti splošnega občinskega regulacijskega načrta sprejetega s sklepom občinskega sveta št. 25/C z dne 18. 10.1984. Izdelki variante, ki zadevajo sprejete ugovore, so na razpolago v občinskem tajništvu na ogled občinstvu, in sicer, ob delavnikih od 9. do 12. ure, ob praznikih pa od 9. do 11. ure. Na razpolago bodo 20 dni zaporedoma in sicer cd datuma objave tega obvestila v Listu pravnih oglasov tržaške pokrajine; med časom pologa in naslednjih 20 (dvajset) dni bodo lahko ustanove in zasebniki predstavili županu zgoni-ške občine morebitne pismene pripombe samo v zvezi s tistimi deli variante, ki so bili spremenjeni na osnovi delno ali v celoti sprejetih ugovorov z občinskim sklepom št. 45/85, in to na kolkovanem papirju (3.000 lir). Morebitni dopolnilni grafični elaborati pripomb morajo biti predstavljeni na kolkovanem papirju. Zgonik, 15. julija 1985 ŽUPAN (Budin dr. Miloš) šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da je bil objavljen v uradnem listu razpis natečaja z izpiti in naslovi za stalna mesta profesorjev na nižjih srednjih šolah. Rok za predložitev prošenj zapade 31. julija. Vsa zadevna pojasnila daje slovenski odsek na šolskem skrbništvu. Deželni šolski urad (Sovraintendenza) je sporočil sindikatu, da je na oglasni deski omenjenega urada objavljen razpis rednega natečaja z izpiti in naslovi za pridobitev habilitacije za poučevanje na slovenskih srednjih šolah druge stopnje. Rok za predložitev prošenj deželnemu šolskemu uradu (Trg sv. Antona novega 6, Trst) zapade 2. avgusta. koncerti V repentabrski cerkvi bo jutri, 20. t. m., ob 20.30 koncert dua violina -harfa CORETTI - TRANI. čestitke Danes praznujeta zlato poroko MARIJA in JUST ŠEGINA s Proseka. Iskreno jima čestitajo in želijo obilo zdravja in še veliko let skupnega življenja Guerina in Milko ter Walterje-va družina. Danes praznuje svojo 16. pomlad KRISTINA ŠKRK iz Trnovce. Draga Kristina, želimo ti vse naj, naj in naj bi se ti uresničile vse skrite želje. To ti želijo vsi, ki te imajo radi. Draga KRISTINA, ob tvojem rojstnem dnevu ti voščimo vse najboljše. Tvoji mali Sonja in Eliza. 4 ' Danes praznujeta na Proseku 50 let skupnega življenja naša draga starša JUST in MARIJA ŠEGINA Še na mnogo zdravih skupnih let jima želita Elda in Dino z družinama. včeraj-danes Danes, PETEK, 19. julija VINCENC Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.48 — Dolžina dneva 15.14 — Luna vzide ob 6.40 in zatone ob 22.15. Jutri, SOBOTA, 20. julija MARJETA Vreme včeraj: temperatura zraka 28,4 stopinje, zračni tlak 1015,6 mb rahlo pada, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Beatrice Dota, Giovanni di Meo, Marco Odella. UMRLI SO: 79-letni Pietro Quaglia-tini, 86-letni Mario Dolenc, 67-letni Giovanni Braini, 75-letna Maria Sgubbi, 72-letna Amalia Briscik, 73Tetni Sebastiano Surez, 80-letna Antonietta Penco Cesaratto, 75-letni Francesco Aloia, 56-letni Stelio Palcich, 75-letna Emma Bianchi, 80-letna Amelia Baviera, 68-letni Gualtiero Sbisà, 60-letni Giovanni Nobile, 69-Ietni Mario Sambati - Serafini, 83-letna Gisella Furlan vd. Rando. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. (Mani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razna obvestila Združenje prostovoljnih gasilcev Breg prireja jutri, 20., in 21. t. m. »GASILSKI PRAZNIK«. Pester spored z gasilskimi vajami in plesom ob zvokih ansambla Nočni skok se bo vršil na dvorišču gledališča F. Prešeren v Boljun-cu. Poskrbljeno bo tudi za okusem prigrizek in žlahtno kapljico. Vabljeni! Uradi SKGZ bodo vse do 31. avgusta poslovali s sledečim umikom: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure ter v soboto, od 8. do 13. ure. prispevki V spomin na dr. inž. Ivana Staniča damje družina Franjo Kosovel 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 10-letnici smrti tovariša in prijatelja Karla Pija Medena damjeta Lojzka in Viktor Bogateč 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje. V spomin na Marijo čuk vd. Štoka daruje Lojzka Cijak 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka. V spomin na Danila Petarosa damjeta Sonja in Aldo Gornik 20.000 lir za KD Slovenec iz Boršta. V spomin na Franca Kalca damjeta Sonja in Aldo Gornik 20.000 lir za KD Skala. V spomin na Marijo Macarol darujeta Sonja in Aldo Gornik 10.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh. V spomin na Franca Kalca darujeta Pepka in Milka Milkovič 50.000 lir za KD Skala. V počastitev spomina sestre Marije Ukmar daruje brat Miro z družino 50.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel, 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek in 50.000 lir za FC Primorje. V spomin na Marijo Ukmar darujejo Mirotovi prijatelji 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Dorke Vodopivec damjeta Egle in Gorazd Kuret 20.000 lir za ŠD Breg. SPOROČILO Slovenski univerzitetni docenti, ki so podpisali prošnjo za sprejem pri senatorski komisiji v zvezi z zakonom za globalno zaščito, so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob 18.30 v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20. mali oglasi V LEPEM zelenem parku v Praprotu ima odprto osmico LUPING. Toči belo vino in teran. POČITNIŠKO HIŠO kombinirano, zidani del z brunarico, zemljišče okrog 3.000 kv. m v okolici Ljubljane prodam zdomcu. Tel. 040/211-805. PRODAM verižni stroj za vrtanje lesa. Uporaba stroja na mizi ali na steni. Tel. 040/412-380. PRODAM po ugodni ceni tovorno vozilo ford 4550, spredaj nakladalnik, zadaj izkopač - fiat 682 n/2 prekucnik v 3 delih. Tel. 0481/85725. PRODAM prenosljivo licenco trgovine s foto-kino aparati. Pojasnila na Primorskem dnevniku. UGODNO prodam, tudi posamezno, 2 novi pocinkani garažni vrati. Tel. na št. 040/211-936 v večernih urah. GOSTILNA GUŠTIN, Zgonik je zaprta zaradi letnega dopusta od 18. t. m. do 9. avgusta. PRODAM elektronsko harmoniko, am-plifikator Leslie in mikrofon Schure. Telefonirati na 040/227-246 ali 761-624. OSMICO je odprl v Sv. Križu št. 44 Rudolf Košuta. Toči belo in črno domače vino. CVETLIČARNA ANGELA, Boljunec 41 obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od 15. t.m. do 18, avgusta. OSMICO je odprl na Opčinah Ferdinand Hrovatin. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprla Norma Gabrovec v Mavhinjah št. 11. Toči belo in črno vino. PROFESOR daje lekcije iz matematike. Tel. 003865/21972. ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI Naložba vezana na evropsko denarno enoto CTE so italijanski državni efekti v ECU (European Cur- Trajajo 8 let. rency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni Razpoložljivi so v enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gos- »alla pari«. podarske skupnosti. ______________________ Oproščeni so vsakega sedanjega in bodočega davka, vključno davka na dediščino. Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU na dan izplačila. Letni doprinos v ECU znaša: 9%. VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI OKENCIH: BANCA D’ITALIA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, ISTITUTO BANCARIO S. PAOLO DI TORINO, MONTE DEI PASCHI DI SIENA, BANCO DI NAPOLI, BANCO DI SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, BANCO DI ROMA, CREDITO ITALIANO, BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA, BANCO DI SANTO SPIRITO, NUOVO BANCO AMBROSIANO, BANCA MANUSARDI, BANCA POPOLARE DI NOVARA, CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI. ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE. znesku od 1.000 ECU po ponudbi V podpis po ceni v lirah na osnovi menjavi lira/ECU dne 18. julija. CTE so vezani na trdno denarno enoto: ECU, torej zavarovani pred izgubo vrednosti naše valute. CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo vnovčljivost v primeru potrebe. PONUDBA VELJA od 22. do 25. julija brez doplačila obresti CTE EVROPSKA NALOŽBA OPROŠČENA DAVKOV BERITE Navi Matajur Danes po italijanski TV3 Titov portret radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Portret »zmagovalca — ne samo zmagovalca druge svetovne vojne, ampak tudi številnih izzivov.«. Tako Edgardo Bartoli predstavlja Josipa Broza Tita v oddaji, ki jo bomo lahko gledali danes ob 20.30 na tretji mreži italijanske televizije. Gre za zadnjo iz serije oddaj o osebnostih j stoletja, namenjena pa je jugoslovanskemu predsedniku. Oddaja je bogata, tako po dokumentarnem gradivu — nekateri filmi so prvič prikazani v Italiji _ kot tudi po pri cevanjih številnih osebnosti, ki so zet° blizu v različnih ob-/rr nie9°ve3a življenja. Bljub temu pa ne gre za biogra-Ujo. Avtorja oddaje — poleg Bar-°|Va. ie oddajo pripravil zunanjepolitični komentator milanskega dnevnika Corriere della Sera Dino Frescobaldi — sta hotela predvsem o-sredotočiti pozornost gledalcev na nekaterih trenutkih Titovega življenja in dela. Tako se na ekranu zvrstijo prizori in dogodki, ki so označevali zadnjih 50 let dogajanj v Jugoslaviji, od trenutka, ko je Tito s opil na čei0 partii Pozorno so ooravnavani dogodki v drugi svetov-V*. vojni, od proglasitve vstaje, do oiuce na Neretvi, kjer je Tito izstopal kot vojaški strateg, in do srečanja s Churchillom, enega ključnih renutkov poti k novi Jugoslaviji. Po „rM£z s,vetovni vojni pa najprej spor otahnom, pa srečanje s Hrušče-vom, od katerega je Tito izsilil zna-izjavo o pravici vsakega naroda o samostojne poti v socializem, onem pa še dva bistvena elemen-ponovne jugoslovanske politike, samoupravljanje in neuvrščenost. teh etapah Titovega življenja obj’orjjo števibii protagonisti. Vladimir Dedijer kot nevsiljiva vezna o-f 0n°st komentira posamezna obdob-J ’ William Deakin govori o tem, o se je kot Churchillov odposla-„JL~?pusM s Padalom prav sredi nunske ofenzive, general Kasta Nadj TrVOjZ M<1 p 2 italijanskimi partiza-Ur, jSfPtembru 1943, veleposlani-„ e e in Mateš obnavljata od- ^ Jugoslavijo ter SZ, zahod-. ■ blokom in neuvrščenimi drža- h~™1- italijanski veleposlanik Ro ir, 0 ,ui govori o tržaškem vpra-nju, časnikar Frane Barbieri pa bJnantira posamezna obdobja Tito-e9a življenja. In končno še Jara Ribnika, lastnika vile na Dedinja, kjer se je odvijal tajni sestanek, na katerem so se leta 1911 dogovorili za proglasitev vstaje, ter Olga Nin-čič Humo, Titova prevajalka, ki je prisostvovala njegovemu srečanju s Churchillom. Mimo tega naštevanja je vredno omeniti nekatere aspekte, ki so verjetno za marsikoga, še zlasti za gledalce, ki se ne ukvarjajo z zgodovino, novost. Na primer domneva veleposlanika Velebita, da Stalin ni posegel z vojsko leta 1948 ker SZ še ni imela atomske bombe in je bila torej prešibka za spopad z ZDA: ali ocena veleposlanika Gaie, enega italijanskih predstavnikov v Trstu za časa zavezniško-vojaške uprave, ki je dejal, da je Titov spor s Stalinom odločilno vplival na zaveznike, da niso uveljavili tristranskega pakta o priključitvi celotnega STO k Italiji, da pa je prav zaradi tega spora prišlo do razbitja v tržaških delavskih vrstah ter so tako volitve leta 1949 izpadle kot »dokaz italijanstva Tr sta«. In končno »senzacija«, ki jo v italijanskih novinarskih krogih vedno bolestno zasledujejo. Tokrat je senzacija, ki jo napoveduje Bartoli, v »zaroti«, ki jo je pripravljala Titova soproga Jovdnka. Besedo ima Dedijer, ki govori o Jovankinih povezavah, tudi z nekaterimi bivšimi Stalinovimi agenti, z namenom, da si zagotovi nasledstvo in o njenem poskusu, da prepreči Titovo potovanje na Kitajsko. Vendar, pravi Dedijer, slišati bi bilo treba tudi, kaj pravi Jovanka sama, »kajti ne moremo sprejeti samo tistega, kar trdi ena stran«. Tako v tem kot pri nekaterih drugih aspektih Titovega življenja, kjer avtorji oddaje kritično gledajo na jugoslovanskega predsednika, pa je ta kritičnost na stvarni podlagi, brez razvpitih gesel, brez cenenih obtožb. Tudi pri nekaterih kočljivih trenutkih, kot pri odlomku intervjuja z Milovanom Djilasom iz leta 1967, izstopa torej predvsem Tito osebnost, njegova težnja po svobodi in po neodvisnosti, njegova sposobnost velikega državnika. Na takih temeljih, v tehniki, ki nikakor ni čmobela, ampak je pozorna na odtenke Titovega dela, je oddaja kljub nekaterim nihanjem, v bistvu stvaren prikaz Titovega lika. BOJAN BREZIGAR Srečanje i znanim igralcem Marcellom Mastroiannijem Marcelle Mastroianni je skupaj z i-a‘ijansko filmsko ekipo minule dni snemal v Piranu film Veni’anni do-H°i- 1>0 dvajsetih letih. Gre za na-aljevanje pred 28 leti izredno uspelega filma Sohti ignoti - Običajni neznanci, o preprostih letoviščih, v ka-erem s0 poleg Mastroiarmija igrali se Vittorio Gasman, Tiberio Murgia tvsi igrajo sipet v tem filmu) in pokoj-rjY , lutò. Režiser je mladi Amancio odini, poleg znanih igralcev pa sta 'hranu snemala še obetajoča Cle-la Rondinella in Giorgio Gobbi. Filmska ekipa je po torkovem na-pomem snemanju prišla na kratko usKovno konferenco v portoroški ho-Palače, kamor je tako Mastro-tn"? .P^še1 po natanko 29 letih, ko M*,?-1 gemali film Kruh in sol. et; te ° Mastroianni in vsa filmska ekipa sicer stanuje v Trstu, kjer bo-posneli večji del novega filma, ea Portoroški turistični delavci so sta trCiJe11 kot dobrega, starega go-gp -j elateri med njimi se namreč v spominjajo, kako je leta 1956 že .^rozu razsajal meningitis in je 2e kazalo, da v ta kraj ne bo nobe- ni li turistov. V hotelu Palače so imeli takrat vsega 9 gostov, potem pa je prišla velika filmska ekipa, ki je popolnoma spremenila utrip tedanjega malega turističnega kraja. Eden najbolj priljubljenih in cenjenih italijanskih igralcev je na konferenci povedal, da se tedanjega snemanja še dobro spominja, v Portorožu pa je sedaj komajda prepoznal star hotel Palače, pomol in gojišča soli, vse drugo se je v tem času spremenilo. Mastroianni dobro »nosi« svojih 62 let in še zmore celodnevna naporna snemanja v največji vročini. Od vseh 130 filmov, ki jih je posnel, mu je najbolj pri srcu Fellinijev Osem in pol, povedal je, da je 10 let preživel na odrskih deskah, še lani je ha primer uspešno nastopil v enem od pariških gledališč. Da pa mu je film kljub vsemu bolj pri srcu. Delo z mlado filmsko ekipo in režiserjem ga niti malo ne moti, nasprotno, da se prav zaradi tega z njo še bolj razume: »To je tako kot v ljubezni, veliko bolj te pritegne mlado dekle«. Na vprašanje, kako usklajuje zasebno in delovno življenje, znano tudi po številnih partnericah prijetne zunanjosti, se je izvil: »tako kot vsi ostali«. Kljub utrujenosti je bil poln hudomušnih misli in smešnih prispodob. Še zdaleč ne vzvišen ali prevzeten, ampak preprost in prijazen: »Novinarji nas delate drugačne, neke vrste posebneže.« Igralec je postal naključno, njegov cilj je bila arhitektura in že je začel s študijem, prijatelji pa so ga zvabili med igralce. Včeraj so Mastroianni in drugi del filmske ekipe že snemali na mejnem prehodu Fernetiči, pred odhodom iz Portoroža je kot ponavadi moral razdeliti kopico avtogramov. Mnogi so se hoteli z njim slikati, italijanski gosti so polglasno šepetali »guarda, c’è Mastroianni.« Sam pa je novinarje in prisotne turistične delavce pozdravil, češ da se bo v Portorožu spet pojavil najkasneje čez 30 let in da bo takrat moral igrati najbrž kakega starčka s palico. BORIS ŠULIGOJ Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 Dnevnik 13.45 Ti amavo senza saperlo - film igrajo: Fred Astaire, Judy Gar-land, Ann Miller 15.25 II mondo di Obladi oblada 16.20 Fiabe cosi: Il principe felice 16.30 II grande teatro del West - TV film 17.00 Love story - TV film 17.50 Le meravigliose storie del prof. Kitzel - risanke 17.55 La famiglia Day - risanke 18.40 Diego Abatantuono - Un milanese al 1000% 20.00 Dnevnik 20.30 Laurei & Hardy: due teste senza cervello Življenje in delo komičnega para 21.45 II tesoro dell’Africa - film igrajo Humphry Bogart, Gina Lollobrigida, Jennifer Jones 22.35 Dnevnik 22.40 II tesoro dell’Africa - film - 2. del 23.20 Pettinelli - Cascella - quando la vita comincia a 90 anni Koper 15.00 Njegova ločitev, njena ločitev -igrata: Elizabeth Taylor in 'Richard Burton 16.50 Taksist - TV film 17.50 Smithovi - TV film 18.20 Risanke 18 30 Kenguru skippy - TV film 19.00 Odprta meja - informativna oddaja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: TRST — Obisk delegacije republiške konference SZDL TRST — S seje upravnega sveta SSG TRST — Aresti zaradi mamil TRST — Na šolskem skrbništvu ni odgovornega za slovenske osnovne šole GORICA — Razgovor s prof. Rožico Simčič-Lojk o tečajih za odrasle TRST — Priprave na raziskovalni tabor 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Posebna oddaja za uho in oko -glasbena oddaja 20.25 Martin Eden - nadaljevanka 21.30 Trip: zabavna potovanja 22.00 TV D - vse danes 22.10 Danecemania - glasbena oddaja 23.15 Combai - TV film 00.10 Film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - novela 15.10 La valle dei dinosauri - risanke 15.45 I gatti di Cattanooga - risanke 16.10 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 La schiava Isaura - novela 19.45 Piume e paillettes - novela 20.30 Vacanze ad Ischia - filmska komedija 22.30 Fuoco verde - film 00.30 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 8.30 QueOa casa nella prateria - TV film 9.30 Un uomo solo - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Cannon - TV film Drugi kanal 11.15 Tele video 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka 14.15 L’estate è un’avventura 16.55 Ricercato per omicidio - film Režija Jean Sacha 18.25 Iz parlamenta 18.30 Športna poročila 18.40 L’asso della Manica - TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 L’uomo di Londra - film 21.50 Tuono Blu - TV film 22.40 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.50 Lasciamoci così 24.00 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 11.15 Televideo 16.30 - 17.15 Kolesarstvo - Tour de France 19.00 Dnevnik 19.25 Cercando Bill 20.00 Vzgojna oddaja - Kako je s tvojim otrokom? 20.30 Josip Broz Tito - vodi Edgardo Bartoli 22.10 Dnevnik 22.35 II porto delle nebbie - film Ljubljana 17.55 Poročila 18.00 Naš prijatelj Tito - 10. del nadaljevanke 18.15 Obiskovalci - nadaljevanka 18.45 Želeli ste - poglejte - poučnoza- bavna oddaja 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Živi planet - dokumentarna serija 20.55 Ne prezrite 21.10 Gangsterska kronika - ameriška nadaljevanka 22.00 Dnevnik 22.10 Ljubezen - švedski film Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Glasbena srečanja 18.45 Ognjevite gospe - zabavna oddaja 19.30 Dnevnik 20.00 Kraj srečanja se ne sme spremeniti - nadaljevanka 21.00 Čas je na naši strani - rock glasba 21.50 Dnevnik 22.05 Oddaja iz kulture 22.35 Program plus: Dave Alien, po reki Tari - 2. del reportaže Ob koncu poročila TRIVEIMETA 10.30 A sud dei tropici - TV film 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 L’uomo delle foreste - film 14.00 A sud dei tropici - TV film 14.45 La storia di noi due - film 16.00 Komike 17.30 Uu soldato in cerca di gloria -film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 A sud dei tropici - TV film 21.00 Laramie - TV film 22.00 Dražba 01.00 La viziosa - film TELEFRIULI 14.30 Film 16.00 Risanke 17.30 The bold ones - TV film 18.30 Dokumentarec 19.20 Telefriuli sport estate 19.30 Poročila v nemškem jeziku 19.40 TV film - Disperatamente tua 23.45 Vicoria hospital - nadaljevanka 20.30 Lo stato dell’Unione - film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Kulturni dogodki; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike; 10.10 Kogojevi dnevi 1984: Koncert pianista Benjamina Šaverja v Avditoriju v Gorici; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Na počitnice; Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Za ta letni čas; 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Ena bolha me grize; 16.20 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrovni-ca: Charles Nodier: »Mož z rdečim plaščem«; 18.40 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Objave - EP - Pesem tedna; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Rotocalco di cultura e arte; 18.00 Beseda in glasba; 18.45 Country music; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Opereta v 30. minutah; 11.30 Varieté; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.15 Zeleni val - weekend; 13.25 Master - glasba dan za dnem; 14.30 Šola in vzgoja; 15.00 Radiouno na cestah Italije; 16.00 D Paginone; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evrope; 18.27 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 19.28 Audiobox; 20.30 Astri e disastri; 21.00 Nagrada Valentina Bucchija za mlade glasbenike; 22.10 Oreste Rizzini in: Dolcedor-me; 22.49 Iz parlamenta; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Soap opera allTtaliana; 9.10 Italija govori; 10.30 Motonave Selenia; 12.10 Deželni program; 12.45 Italija igra; 15.00 Accordo perfetto - glasbena odaja; 15.42 La conterà - glasba za prijetno popolane; 16.35 La strana casa della formica morta; 19.50 Jazz; 21.00 Serata a sorpresa; 22.40 Nokturno; 23.28 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 S poti po Jugoslaviji; 11.30 Srečanja republik in pokrajini; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri - Zunanjepolitični magazin; 18.00 škathca z godbo; 18.20 Iz manj znanih oper; Današnjo oddajo bomo začeti s finalom opere Medeja Luigija Cherubini-ja, sledil mu bo duet Sare in Roberta iz Donizettijeve opere Roberto De-vreux, skladatelja Otta Nicolaia bomo predstavili z odlomkom iz opere Vesele žene Windsorske, iz opere Strašni dvor Stanislawa Moniuszkova smo izbrati arijo Stefana, sledil ji bo prolog iz opere Esclamonde Julesa Masseneta, oddajo pa bomo končati z duetom Suzel in Fritza iz 2. dejanja opere Prijatelj Fritz Pietra Mascagni ja; 18.30 Mladi mladim; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem; 20.00 Slovencem po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Desetletni anali kralja Morsili ja; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 Pellegrini d’amore - filmska komedija 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton place - TV film 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadaljevanka 16.30 D selvaggio mondo degli animali - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 Navy - TV film 22.30 Lottery - TV film 23.30 Šport 00.30 Ai confini deli’Arizona - TV film RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - novela 9.40 La schiava Isaura - novela 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilandia TV film 20.00 Rascal il mio amico orsetto risanke 20.30 Capricorn one - film 22.50 Šport 23.20 I servizi speciali di Italia 1 24.00 La casa di bambù - film TELEPADOVA 14.00 Adolescenza inquieta - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 16.00 Luisana mia - TV film 16.30 II principe Azim - film 18.00 Risanke 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Lo sguardo che uccide - film 22.30 L’incredibile Hulk - TV film 23.30 Sesto senco - TV film 00.30 Barnaby Jones - TV film Doslej sicer še ni uradne potrditve Vse vztrajnejše vesti o obnovitvi proizvodnje v podjetju Inteco Že pred nekaj tedni smo objavili vest, da so precejšnje možnosti za ponovno odprtje tovarne kontejnerjev Inteco v goriški industrijski coni in da je menda že bil tudi dosežen načelni sporazum o najemu prostorov in opreme. Do obnovitve proizvodnje naj bi prišlo že v zelo kratkem roku, čeprav si je težko zamisliti, da bi stroje spet pognati pred jesenjo. Smo namreč sredi počitniškega obdobja, ko je le malo verjetno, da bi v nekaj dnevih lahko v tovarno dostavili potreben reprodukcijski material in vse potrebno za izdelavo nekaj tisoč kontejnerjev. O novonastalem položaju so razpravljali tudi na torkovi skupščini delavcev, ki še zmeraj čakajo na zaposlitev; nova skupščina je napovedana za torek, 23. t.m., ob 9. uri, ko naj bi imeli na razpolago, tako po izjavah predstavnika sindikata kovinarjev (FLM), nove, bolj točne podatke, kdaj in kako se bo proizvodnja obnovila. O zadevi je namreč bil doslej govor samo neuradno, oziroma posredno, poudarjajo predstavniki sindikata kovinarjev, ki so že zaprosili za sestanek z Zvezo industrijcev. Do sestanka naj bi prišlo v prihodnjih dneh, ko naj bi v celoti osvetlili, kaj je za načrtom. Obnovitev proizvodnje v Intecu je povezana s finančnim posegom dežele, ki je pripravljena kreditirati izdelavo večje pošiljke kontejnerjev za Tržaški Lloyd, vendar pod pogojem, da se naročilo poveri tovarni, ki ima sedež v Furlaniji - Julijski krajini. Vedeti pa je treba tudi, da je družba Inteco v stečajnem postopku in da je premoženje del stečajne mase. Sicer pa to ne predstavlja nepremostljive ovire, kajti tako proizvodni prostori, kakor oprema bi bili, proti primerni najemnini, oddani v najem interesentu, seveda s ciljem obnovitve proizvodnje. Načelni sporazum o tem je bil menda že dosežen, čeprav o tem še ni uradne potrditve. To pa je le prvi korak, poudarjajo sindikati, kajti rešiti je treba še nekaj drugih prav tako pomembnih vprašanj: kako bo z zaposlovanjem in kakšne so možnosti, da se bo v tovarni, tudi potem ko bo izčrpano novo naročilo, nadaljevala proizvodnja. Po najnovejših podatkih je od delavcev, ki so bili zaposleni v Intecu pred zaprtjem še 52 takih, ki ni našlo zaposlitve. Sindikat kovinarjev vztraja, da bo treba v trenutku odprtja tovarne, zaposliti najprej te, šele nato iskati novih rešitev. Povsem nejasen pa je položaj glede nadaljevanja proizvodnje potem ko bo izčrpano naročilo o katerem je govor. Rešiti bo treba tudi nekatera vprašanja finančno - upravnega značaja tako npr. glede izplačila odpravnine. Politična pogajanja V ponedeljek ne bo seje občinskega sveta v Krminu na kateri naj bi izvolili župana in odbornike. Ugodne napovedi so šle po vodi. V sredo zvečer so se namreč sestali pokrajinski in sekcijski tajniki nekaterih strank večinske koalicije, da bi razrešili vozel v tej upravi, namreč kdo bo župan. Socialisti se potegujejo za potrditev Nunina, demokristjani pa hočejo svojega zastopnika. Razpravo so odložili na naslednjo sredo. Vse tako zdrkne za najmanj en teden. V torek pa se bodo v Gorici sestali pokrajinski in sekcijski tajniki koalicijskih strank, da bi nadaljevali razpravo, in jo eventualno zaključili, o porazdelitvi mest v občinskem odboru. • Združenje trgovcev sporoča, da so od IV. t. m. v veljavi novi predpisi glede prodaje svežih sirov. Slednji morajo priti v prodajo že predhodno pakirani. V doberdobsko društvo sprejeli šestnajst mladih krvodajalcev V sredo zvečer je društvo prostovoljnih krvodajalcev v Doberdobu organiziralo v vasi zdravniški pregled za skupino šestnajstih novih mladih krvodajalcev. Izkoristili smo to priložnost in o delovanju društva spregovorili z njegovim dolgoletnim predsednikom, Jožetom Ferletičem. Povedal nam je, da so bili prav Doberdobci posredniki pred kratkim sklenjenega pobratenja med društvom prostovoljnih krvodajalcev iz Ronk in Rdečim križem iz Nove Gorice, v okviru katerega je v novogoriški občini organizirano prostovoljno krvodajalstvo. Pred kratkim so prostovoljni krvodajalci tržiškega območja voliti svoje vodstvo za naslednjo mandatno dobo. Prvič sta bila v odbor izvoljena tudi dva Slovenca, Jožef Iz Nove Gorice do izvira Soče Ob sobotah in nedeljah bo vozil planinski avtobus Pri planinskem društvu v Novi Gorici so se odločih za pobudo, ki jo bodo prav gotovo z zadovoljstvom sprejeli predvsem planinci. V dogovoru s podjetjem Avtopromet bodo ob sobotah in nedeljah uvedli planinski avtobus iz Nove Gorice do izvira Soče. Avtobus bo iz Nove Gorice (avtobusna postaja) odpeljal že ob 4.15, dovolj zgodaj, da bodo planinci lahko do večera obiskali planinske postojanke v Soški dolini, se povzpeli na katerega od vrhov, ali pa se odločih samo za prijeten celodnevni izlet v kakšen kraju gornje Soške doline. Avtobus se bo v Novo Gorico vračal v popoldanskem in večernem času. Ob 18.30 bo odpeljal od koče pri izviru Soče, v Lepenih bo približno ob 19. uri, v Novi Gorici pa ob 21.15. Po dosedaj objavljenem razporedu bo planinski avtobus vozil 20. in 21. julija, 28. julija, 4. avgusta, 10. in 11. avgusta, 17. in 18. avgusta ter 24. in 25. avgusta. Če bodo medtem nastopile spremembe, bodo javnost pravočasno obvestili. Naj ob tem omenimo še, da se skoraj istočasno z uvedbo planinskega avtobusa, obnavlja tudi dejavnost na gradbiščih pri Domu pri Krnskih jezerih, kjer bo v soboto in nedeljo tudi delavna akcija, kajti novogoriški planinci nameravajo objekt še bolje opremiti in urediti, predvsem pa dograditi manjkajoči del. Računajo tudi, da se bodo planinskega avtobusa posluževah predvsem starejši obiskovalci gora, ki po o-pravljeni turi neradi (iz razumljivih razlogov) sedejo za volan.- Varčuj mo z vodo Zaradi daljšega sušnega obdobja se tudi v Gorici že kažejo težave v oskrbi z vodo. Pri mestnem podjetju so sicer že sprejeli potrebne ukrepe, da bi zagotovih redno oskrbo, potrebno pa je, da občani omejijo porabo vode na najnujnejše. Na to opozarja v posebnem poročilu mestno podjetje ter prosi za razumevanje in sodelovanje. Danes v Gorici svečanost za padlimi karabinjerji Na Kalvariji vrh Podgore bo danes velika vojaška svečanost na čast karabinjerjem padlim v prvi svetovni vojni. Na svečanost pride vrhovni komandant karabinjerjev gen. Riccardo Bisogniero. Slavnost se bo pravzaprav pričela ob 10.45 v vojašnici Cascino na Tržaški cesti, kjer je sedež 13. karabinjerskega bataljona. Tu bo gen. Bisognerò pregledal častno četo, zatem bo svečanost. Na dogodek na Kalvariji med prvo svetovno vojno se bo z govorom spomnil polkovnik Salvatore Rizzo, poveljnik deželne legije karabinjerjev. Ob 10.30 bo slavnost vrh Kalvarije. Gen. Bisogniero bo zatem položil venec tudi pred kostnico na Oslavju in na pokopališču v Mošu. Tam so namreč pokopani karabinjerji, ki so padli v bojih za Kalvarijo. Zbor aktivistov CGIL Sindikalno vodstvo predvideva, da bo nad dvesto aktivistov prišlo danes v Tržič, kjer bo, v dopoldanskem času, shod aktivistov sindikata CGIL iz vse goriške pokrajine. Predsedoval bo tajnik goriške CGIL Luciano Pini. Podtajnik Giuliano Bon pa bo imel uvodno poročilo na temo »CGIL in sindikalno gibanje po referendumu«. Brez dvoma bo tudi nadaljnja razprava v glavnem osredotočena na to temo in sicer na odnose, ki obstojajo v vsedržavnem in še posebej v krajevnem merilu med sindikalisti in delavstvom nasploh. Znano je namreč, da je v času pred referendumom prišlo do ostrih nasprotstev med sindikalisti CISL, UIL in sociahstično komponento CGIL, ki so zagovarjah eno stahšče, ter komunistično komponento CGIL, ki je zagovarjali drugo stahšče. Sindikalisti si sedaj prizadevajo med delavstvom spet ustvariti sodelovanje kakršno je bilo do pred enim letom. Govorili pa bodo tudi o drugih vprašanjih splošnega značaja. Razpravo bo zaključil deželni podtajnik CGIL Luciano Milocco. Po precejšnjem času bo to, vsaj kar se tiče sindikata CGIL, prva razširjena razprava. Istočasno bo to tudi zadnji posvet pred kolektivnimi dopusti v tovarnah. Takrat je namreč vojaška četa karabinjerjev prvič stopila v odkrit boj s sovražnikom. Dotlej so namreč karabinjerji opravljali vlogo vojaške policije. V hudih bojih na Krasu, na Kalvariji in na Sabotinu v prvem delu prve svetovne vojne, pred zasedbo Gorice v avgustu 1916, pa je italijansko vojaško poveljstvo odredilo, da mora na fronto tudi četa karabinjerjev. Tako da bi bili tudi ti vojaki enaki v dolžnostih z drugimi odred; vojske. Na Kalvariji pa so naleteli na čuda oster odpor Avstrijcev in precej jih je takrat v naskoku padlo. Dve leti zaradi posesti ukradenih ogrlic Na dve leti zapora in 2 milijona lir kazni je bil obsojen 25-letni Vincenzo De Caro iz Gorice, Ulica Gar-zaroli 135, zaradi posesti blaga sumljivega izvora. Decembra lani so namreč policijski agenti med preiskavo našh v De Carovem stanovanju precej zlatnine in drugih dragocenosti sumljivega izvora, vsekakor dovolj za prijavo sodišču. Včeraj je bil proti De Caru kazenski postopek. Pretor dr. Klammer je obtoženca spoznal za krivega, vendar samo zaradi posesti dveh ogrlic, ki sta bili ukradeni 2. novembra lani Lilijani Zoff in ki ju je seveda o-kradenka tudi prepoznala kot svoji. Glede drugih kaznivih dejanj bo sodišče najbrž sklepalo kasneje. Pretor je namreč odločil, da se celotna dokumentacija izroči sodišču za nadaljnjo preučitev. Ferletič in Berto Jelen. Za predsednika pa je bil potrjen Aldo Mala-roda, ki že več let uspešno vodi organizacijo. Na svojem prvem sestanku je odbor razpravljal predvsem o proslavi ob priliki 30-letnice ustanovitve prve sekcije prostovoljnih krvodajalcev na Tržaškem. Priložnost bodo primemo obeležili prav v Ekr berdobu, saj so bili med pobudniki prostovoljnega krvodajalstva na Tr-žiškem kar trije Doberdobci. Jožef Ferletič nam je ob koncu govoril tudi o potrebni preosnovi vodilne strukture društva, saj meni, da morajo sedaj mladi prijeti za vajeti. Prav zato je bil tako množičen odziv mladih na organizirani zdravniški pregled v Doberdobu prav dobrodošel. koncerti V okviru ciklusa koncertov komorne glasbe, ki jih prireja društvo »R. Lipizer« in k j bodo na sporedu do konca prihodnjega meseca, bo v nedeljo, 21. t.m., ob 21. uri v goriški glasbeni šoli nastopil trio, oziroma kvartet mladih deželnih poustvarjalcev: Paolo Bozzi (viohna in viola), Carla Braitenberg (violončelo), Corrado Gulin (klavir), Franco Valussi (klarinet). Izvajali bodo dela Mozarta, Schumanna in Beethovna. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Momenti blu«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Beimondo di professione poliziotto«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Kalifornijske lutke«. Nočni kino ob 22.30 »Topla Cecilija«. SVOBODA 20.30 »Poštar zvoni vedno dvakrat«. Nočni kino ob 22.30 »Salon za masažo«. DESKLE 19.30 »Ljudje mačke«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26, tel. 72341. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi, Ulica Don Bosco 175 -tel. 32515 POGREBI Danes v Gorici, ob 8. uri Maria Surian Lisandro iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Adel-ma Bonnes Ognisanti iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče, ob 11. uri Alojz Ipavec iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. Marko Waltritsch V Perno, Oslavje in Stmaver skozi stoletja 9. Kutin poroča, da so se v nedeljo po shodu, t.j. na tretjo nedeljo po binkoštih, štmavrci zbir ah v krčmi pri Drejevih na Znari-šču in plesali na prostem. Pod starim orehom so sedeli okrog mize veljavni možje ter se pogovarjali o resnih zadevah. Zvečer so se vračali domov in po poti so mladeniči prepevali vesele popevke. Kričanja in razsajanja niso poznali. Ob takih prilikah so oblekli narodno nošo. Moški so imeli obleko iz domače pletenine. Jopič je bil bele barve in obrobljen s črnim suknom. Hlače so nosih kratke; bile so rdečkaste-bele barve. Žepi so bili navzad obrnjeni. Na noge so obuli bele nogavice in nosih odprte čevlje ah pa škornje. Telovnik je bil rdeč. Pozimi so nosili mesto prte-nine mežlanasto obleko. Tudi ženska obleka je bila iz prtenine. Poleti so ženske nosile moderc brez rokavov, a lepi beh srajci so zavihale rokave nad komolec. Srajca je bila pod vratom globoko izrezana. Na glavi so imele snežnobelo pečo, možje p>a široke klobuke. Kutin pa je tudi napisal, da so že takrat, ob začetku stoletja, te navade izginjale, da niso hodili več oblečeni v narodne noše. S prihodom novega stoletja so prejšnjo potovalno šolo-enoraz-rednico spremenili v šolo s poldnevnim poukom. Učitelj je poučeval v pmnedeljek, sredo in soboto. V torek in petek so imeh verouk, v četrtek pa ročna dela. Podobna šola kot v Štmavru je bila tudi Fogarjeve hiše na desnem bregu Soče pri pevmskem mostu pred 1. svetovno vojno. V eni teh stavb je bilo županstvo podgorske občine v Podsabotinu, le da je bil pouk preostale dni v tednu, kajti učitelji so bili isti. Učitelj Kutin je tožil, da je tak pouk izredno težak. V letu 1904 so imeli v Štmavru 62 šoloobveznih o-trok, približno enako število jih je bilo v Podsabotinu. Štmavrska šola je 5. junija 1904 dobila prelepo zastavo, za katero so domačini zbrali 170 kron, kar je bilo za takratne razmere kar precej. V Štmavru so domačini izvohh tudi Krajni šolski svet, ki mu je bil predsednik Ivan Fonzari, v njem so bih še vikar Josip Mašera, učitelj Anton Kutin in posestnik Josip Figelj. V Podsabotinu pa je bil za predsednika posestnik Josip Radikon, člani pa učitelj Anton Kutin, vikar Anton Terpin in posestnik Mihael Marinič. Tik pred vojno, potem ko je Kutin došel iz štmavra, je v vas prišel službovat učitelj Mavricij Benič. Na šoli v Štmavru so imeh tudi knjižnico s 170 knjigami. Izpo-sojevah so si jih otroci, doma pa so jih brali tudi odrash. šolska knjižnica je tako postala prava vaška ljudska knjižnica. Podobno knjižnico so imeh v Podsabotinu. V štmavru je bilo tudi 30 članov-naročnikov celovške Družbe sv. Mohorja. Imeli so tudi vaški pevski zbor. Od septembra 1902 so imeli poštarja, ki je prihajal vsak dan v vas iz Podgore in prinašal najrazličnejšo pošto. Prej pa so imeh štmavrci težave, kajti pošto je prinašal iz Podgore občinski sel, ko je pač imel še drugo pot v vas. Tako so pisma ležala v njegovi torbi tudi po osem dni. Nekateri Štmavrci, ki so imeh pogoste opravke v Solkanu, so si raje dajali pošiljati pisma na poštni urad v Solkan. Medtem ko je bil poštni urad v Solkanu odprt že leta 1870 so tistega v Podgori odprli šele leta 1899. Poštna služba se je izboljšala šele kasneje, leta 1909, ko je bil odprt poštni urad v Pevmi. Za poštarsko službo so najeh domačina Mohorja Dominka. * * * Že petnajst let pred obratom stoletja so se Podgora, Pevma z Oslavjem, štmaver in Podsabotin združih v samostojno občino-Sedež občinske uprave je bil v največjem kraju, t.j. v Podgort in tako je tudi občina dobila ime po tem kraju. V cerkvenem ozi' ru pa so Podgorci spadali pod ločniško faro, Pevma in štmaver pod solkansko, Podsabotin pa pod župnijo sv. Lovrenca v Podse-niči, pa čeprav so bile že zgrajene cerkve v vseh teh krajih. V letošnjem poletju v Za uspešno ponudbo PORTOROŽ — Za zagotovitev uspešne trgovske ali gostinske ponudbe letošnje poletje v Portorožu in na bah nj potrebno biti čarovnik. Karkoli bi danes pro-aJau, kjerkoli se gibljejo turisti na Obali, hi lahko uobro prodali. Take gneče tudi najbolj turistično prekajena prebivalci z Obale niso pričakovali zares — uštel se je tisti, ki je menil, da so letošnje dobre napovedi turističnem obisku pretirane. Zdaj je veliko odvisno °d tega,^ kako se je kdo znašel, seveda gre še zmeraj za različne stopnje prilagodljivosti in trgovci v filigra-. zapirajo svoje lokale s srebrnim nakitom še zmeraj zadnji. Letos so se izkazali delavci toka Agrari je iz Droge, *4 so samo v piranski občini postavili devet novih stoj-I^lc za prodajo sadja in zelenjave. Postavili so jih na opahsča, ob kopališča, v kampe, v središču Portoroža, irana, ob piranskem parkirišču ... in prodaja teče ot namazana. Kakšni so rezultati po dveh ali treh te-umh natančno še ne vedo, bolj pia so še pod vtisom ste papirjev, težav in stroškov, ki so jih imeli, ko so vsako stojnico postavljali z muko. Vodja malopro-,a;!® Marjan Čendak pravi, da bi nam lahko pokazal chele »romane« dokumentacije, ki so jo morali urediti za postavitev stojnic. Pred začetkom prodaje pa so orah urejevati na stotine drobnih stvari, preseneča Jin najbolj, da imajo zasebniki pri odprtju podobnih stoj-.h je tudi najmanj toliko kot tistih v združbenem ektorju) pol lažje delo. Kljub temu nameravajo v Droginem tok Agrariji stojnice postavljati še naprej — v j-apici, Senožečah, Divači, Sežani, ob cesti na Črnem aiu, celo v Poreču in Umagu bodo pomagali dopolnje-. Ponudbo. In gostom se marsikdaj zdi, da so stoj-ce kot naročene, saj bi sicer morali stati v dolgi vršeti po trgovinah, če bi si hoteli kupiti na primer kilogram breskev ... Nanosove trgovine s prehrano so v piranski občini Portorožu in na Obali ni treba biti čarovnik odprte med 7. in 20. uro, ob nedeljah pa ob 7. in 11. uri. Prodajalne z drugim, turistično zanimivim blagom (spominki, športni izdelki), pa so zvečer odprte celo do 21. ure. Po besedah direktorja tozda Preskrbe Maksa Mauerja opažajo, da bi prihodnje leto v teh poslovalnicah lahko poslovanje podaljšali še za eno uro, vpeljali naj bi triizmensko delo in prodajali celo ob nedeljah popoldne. Vendar se pri tem srečujejo predvsem s stalnim pomanjkanjem kadrov. (Tudi čakanje v vrstah po trgovinah, gre velikokrat pripisati temu). O založenosti skorajda ni več posebnih besedičenj — vsega je na voljo. Dober obisk že zdaj daje pečat njihovemu zaslužku. Maks Mauer trdi, da indeksi prodaje kažejo višji prihodek od inflacijske stopnje. Glede odpiralnih časov pa ne mislijo vsi enako. Trgovina Trgoavta s športnimi izdelki na Bernardinu je že ob sobotah popoldne zaprta. Prodajalka v njej pa pravi, »da gostje ob sobotah popoldne stvari bolj gledajo, kot kupujejo . . .« čudno in še sreča, da v drugih trgovinah s športnimi izdelki v piranski občini ne mislijo tako. Dober zaslužek še zmeraj prinaša portoroška tržnica Kaštel, ki je za mnoge gostince in trgovce prava zlata jama. Uspešnost gre pripisati predvsem nekoliko zmernejšim cenam in tudi temu, da je na tržnici vrvež ter gneča še dolgo po polnoči. Poizkus, da bi tako tržnico oživili tudi na piranskem Tartinijevem trgu se ni posrečil — nova in sporna »barka« (montažno gostišče) ima čez dan (ko ne posluje), več obiskovalcev (ki si prinesejo sendviče in počivajo na tamkajšnjih klopeh), kot zvečer, več kioskov, kjer naj bi na Tartinijevem trgu prodajali za turiste privlačno blago, pa je še zmeraj zaprtih. Še en dokaz več, da je za pravo posnovno potezo včasih potrebno imeti tudi malce nosa. BORIS ŠULIGOJ Možnost za konec tedna Poletni pohod na Snežnik Poletje in morje nista zmanjšala privlačnosti gora, saj v teh vročih dneh poti skozi hladne gozdove predstavljajo pravo osvežitev. Vrednost zelenega kraljestva tišine pa še povečuje vsakodnevni hrup na preobremenjenih cestah proti morju. Primorski Snežnik je le redko o-samljen. Veliko je tistih, ki na 1796 metrih nadmorske višine iščejo mir in sprostitev. Zlasti ob koncih tedna je zavetišče na vrhu najvišje primor- V restavraciji Volnik bogata izbira okusnih jedi Volmk je hrib pii Repnu, ki bi znal u iti v teh dneh, ko pripeka prika-jg svoj pravi obraz, veliko »zado-enja« izletnikom, ki se zatekajo na /',a'<\, ca M zaustavili potenje in se oMackh. pa ne samo hrib. Tudi v oimenski gostilni - restavraciji bi tV,f-al0 ^biti kaj, ki bi godilo po- dn5 V četniku, da si priveže dušo, kot se temu pravi. In prav restavracija Volnik je bila Uri;^ega tretiega obiska v seznamu t h P° naših gostinskih objek- ìp n a P°gled 0(1 daleč na veliko hišo nadvse spodbuden in ko se zapelje-° na lepo tlakovano in prostrano vonsce, ki je vse v cvetju in zelenju ;r;J- J° ta vtis samo še potrjen. Malo vstran so sedeli nekateri gostje, ki so *e vdajali zraku, mi pa smo vstopili jprej v prostor, ki ga označuje do~ zalozen šank in je nekakšna pred-a veliki jedilnici, v kateri sprejme tudi do 200 ljudi in še več. Prav v jedilnici smo se vsedli za mizo z gospodarjema Ivanko in Romanom Škabarjem, ki imata dolgolet-gostinske izkušnje še pred tem, ko in devetimi leti prišla na svoje m odprla restavracijo Volnik. In kaj nT Ì6 z .njima Pogovarjali? Seveda, vseh težavah in prednostih, ki jih danes nudi gostinstvo, zanimiva pa je bila tudi ugotovitev, da bi bilo lahko gostov na Krasu še več, če bi s turističnega vidika ta del naše zemlje bolje propagirali navzven, tudi v o-srčjo Italije. V njuni dolgoletni izkušnji sta ugotovila, da bi gostje radi prihajali na Kras in to potrjuje tudi dejstvo, da imajo že nekaj stalnih o-biskovalcev, saj razpolagajo tudi s šestimi lepo opremljenimi sobami, kar omogoča miren oddih vsakomur. Mimo sob, ki so vsekakor posebnost za ta kraj, pa slovi tudi kuhinja, za katero skrbi osebno Ivanka Škabar, ki je — malo za šalo, malo zares — rekla, da vse življenje živi med lonci in je zaradi tega zelo zahtevna, izbirčna in stroga. To pa je tudi porok, da bo gost vedno dobil najboljše. In resnici na ljubo ima kaj dobiti! Razen ob četrtkih, ko je restavracija zaprta, postrežejo za mizo (v tem p>oslu pomagajo tudi hči, sin in zet) z vsemi jedmi, ki si jih želodec zaželi (cmoki, rezanci, divjačina, meso vseh vrst, sladice, zelenjava itd.), poleg tega nudijo najrazličnejše mineštre in še prav posebno je Ivanka pohvalila sirkovo kašo. Vprašali smo tudi, kako bi gospodarja sestavila kak menu in takoj smo dobili odgovor: pečena gnjat s hrenom, rižota z gobami, telečja krača in razne prikuhe. Zaradi pomanjkanja prostora smo iz tega zapisa še marsikaj izpustili, za- to pa vabimo bralce, da se sami prepričajo o izbiri in kvaliteti kuhinje in prepričani smo, da ne bodo razočarani. (mč) ske gore ena najbolj priljubljenih izletnih točk. Vsakoletni pohod na Snežnik ob obletnici vstaje slovenskega naroda (22. julij), ki se ga je vsako leto udeležilo za poln avtobus veselih planincev, je prerasel v tradicionalni poletni pohod na Snežnik. Organizatorji vzpona so Zveza telesnokultumih organizacij občine Ilirska Bistrica ter Zveza sindikatov v povezavi s planinskim društvom Snežnik iz Ilirske Bistrice. Letošnji pohod bo v nedeljo, 21. julija, in kot je že navada, to ne bo le pohod, temveč tudi družabno srečanje, kar je posebna privlačnost poletnega vzpona. Prireditelji pripravljajo vrsto spremnih dogodkov kot so športne igre, zabavni program, nagrade za najštevilnejše družine, najmlaj-še pohodnike in podobno. Skica poti je precej drugačna od poti zimskega vzpona. Pešpot se bo pričela kot navadno na Sviščakih. Od tu torej na vrh, nato pa preko doline Grčevec na Sežanje, odkoder bo avto bus odpeljal na Gomance, kjer se bo odvijala večina razvedrilnega programa. Kratka programčka bosta tudi na vrhu Snežnika in na Sviščakih. Na vrhu Snežnika bosta najmlajši pohodnik in najštevilnejša družina prejela priložnostna darila. Zavetišče na vrhu bo seveda odprto za vse lačne, žejne in utrujene. Na Gomancih pa čaka vse udeležence izleta topel o-brok. Avtobusi bodo krenili na pot izpred avtobusne postaje v Ilirski Bistrici ob 8.00. Voznina je 300 din za odrasle, za šolarje 200 din, ki jo izletniki plačajo na avtobusu. Dan bo sončen. Organizatorji so poleg dobre volje naročili tudi sonce. METKA ČELIGOJ Pet minut od Katinare, v oazi sladoleda HOTEL - RESTAVRACIJA Lanaro-Volnik VRT m SOBE VELIKI REPEN 151 - Telefon 227-349 TRST — V senci visokih kostanjev s košatimi krošnjami, med zelenjem, nad mestom in mestnim hrupom, so si sestre Adrijana, Anita in Tereza Tudelli umislile miren kotiček za svoje goste. Na mizice, razporejene po vrtu, prinašajo sladolede, ki jih same pripravljajo. Domačemu proizvodu dajejo poseben okus in pristnost sveže mleko in jajca in pa ročna priprava. V dobi, ko se produkcija katerega kob prehrambenega proizvoda vse bolj mehanizira in poenostavlja, je priznanje, ki ga bogat obisk slaščičarn, ki trmasto vztrajajo v pripravljanju tradicionalnega sladoleda, zgovoren dokaz, ka- Program prireditev ob koncu tedna OBALA IN KRAS Portorož: 20. 7. ob 21. uri, Avdi-tonj Portorož — Festival melodije morja in sonca; 27. 7. ob 21. uri v Avditoriju — mednarodni rock and roli; 27. 7. in 21. uri v Avditoriju — zenski boks; 25. 7. Disko Tivoli -■Jazz koncert. Postojna: 21. 7. ob 10. in 15. uri — nastop folklorne skupine iz Maribora pred Postojnsko jamo; od 20. 7. alje je vsak dan razen torka in srede odprta Vojkova koča na Nanosu. Goriška Bovec: v hotelih Kanin in Alp — VHi r>Ve^er Ples, restavracija Letni vrt Bovec pripravlja vsak dan spe-lautete s soškimi postrvmi, pripravljenimi na sedem različnih na-b° v Trenti kulturna m ronstično zabavna prireditev rentarska noč« z ansamblom Antona Hervola; vcof1"1?01 bolnica Franja odprta i . dan od 8. do 18. ure; možen JO ribolov v Idrijci; 20. 7. piknik nim®80"? na Črnem vrhu nad Cerk-ie P0krit plavalni bazen obratu- 10 dn i-idan’ razen ponedeljka, od 1U- do 13. m od 15. do 19. ure. LJUBLJANA Z OKOLICO é Od 14. 7. je v Mestni galeriji na ogled razstava slušateljev Akademije za likovno umetnost; do 31. 8. Mala galerija: Jasper Jones, grafike; Narodna galerija: stalna zbirka in del zbirke — tuji slikarji. Potrošniško informativni center — turistično informativna razstava od 15. 7. do 24. 8., kjer so na ogled izdelki domače obrti, vina iz vseh slovenskih vinorosnih okolij, domači sokovi in žgane pijače; od 23. do 27. 7. »Koroški teden« — razstava koroških specialitet s prikazom koroškega turizma; 19., 20. in 21. 7. bo tradicionalna turistično folklorna in zabavna prireditev »Noč na Ljubljanici« z namenom popestritve turističnega utripa mesta in da se oživi mesto pred dnevom vstaje slovenskega naroda — prireditev bo vključevala dogajanja na bregovih Ljubljanice od šuštarskega mosta do Tromostovja, vožnje okrašenih spla- vov, povorko čolnov, vse pa bo popestreno z bogatim kulturnim programom, živo glasbo in dodatno gostinsko ponudbo. GORENJSKA Bled: 19. 7. ob 11.30 — koncert čelista Csaba Oncay, Olga Gracelj, sopran, festivalna dvorana; 19. 7. ob 20.30 koncert slovenske filharmonije — solist večera bo Miha Pogačnik, violina, v festivalni dvorani; 20. 7. ob 16. uri »Blejska noč« z nastopom osebja blejskih hotelov v predstavitvi kulinaričnih specialitet; ob 18. uri nastop mažuretk ob spremljavi godbe na pihala iz Gorij, po blejskih ulicah, ob 19. uri pričetek zabavnega programa pred hotelom Park, ob 22. uri tradicionalni ognjemet z blejskega gradu in jezera. Bohinj: 19. 7. ob 20. uri vasovanje na prireditvenem prostoru Pod Skalco; 27. 7. ob 18. uri tradicionalna »Kmečka ohcet« Pod Skalco. Kranjska gora: žičnica na Vitranc obratuje samo ob sredah, petkih, sobotah in nedeljah; v Prodajni galeriji v Ližnjekovi hiši je na ogled razstava Dore Plestenjakove. in sadnim prelivom okrašenimi s pajacki in drugimi motivi iz živalskega sveta kot so metuljčki, čebelice, opice itd. Sam slonček pa je že upodobljen v napisni tabli nad vhodom v slaščičarno — jasen dokaz, da imajo sestre ob vsakodnevnem pripravljanju sladoledov v mislih predvsem mladino, za katero je sladoled nadvse privlačen pa tudi koristen priboljšek, saj je znano, da je idealna poletna južina in ni le osvežujoča lizika. Vsaka še tako enostavna dejavnost terja od človeka oseben doprinos in je izraz stopnje tenkočutnosti in posluha za svet, ki nas obdaja. Tako so si po osebnih, rekli bi psiholoških, opazovanjih klientele sestre Tudelli v OAZI umislile sladoled, ob katerem se pomirijo prepiri in nehajo muhasta razpoloženja — nekakšno kupo sprave med parom, elizir ljubezni, ki ga ješ lahko samo v dvoje. Trdijo, da vedno doseže svoj namen, samo preizkusiti ga je treba. (B.D.) ko si človek v vsakem pogledu želi pristnosti. Da kljub široki ponudbi industrijskega sladoleda, sežeš raje po domačem sladoledu je znak dobrega okusa. Vendar je želja po sladoledu večkrat tolikšna, da ne izbiraš med različnimi, ne tvegaš novosti iz neznanih mešanic ampak naročaš vedno istega. V teku poletja pa si lahko ob različnih priložnostih privoščiš raznovrstne kvalitete, ki je vsaka zase vredna pozornosti: razni sadni sladoledi, čokoladni s smetano in s tropskim sadjem kot so banane, ananas in kokos, z bučica-mi in prelivi, s kavo in piškoti. Vse te kupe so okusno ročno okrašene in obdane s privlačnim cvetjem, u-žitek za oko in šele naknadno sladko osvežujoče. Poseben naglas gre sladolednim kupam namenjenim otrokom: snežnemu možu, frapejem s smetanovim Tour de France: skupna lestvica nespremenjena Zmaga Vanderaerdna v sprintu iz planinskega sveta Med proslavo ob 20. obletnici smrti Zorka Jelinčiča je predsednik SPDT Aleksander Sirk (levo) izročil priložnostno darilo gospodarju Planinskega doma »Zorko Jelinčič« na črni prsti Petru Čufarju BORDEAUX — Belgijski kolesar Eric Vanderaerden je osvojil devetnajsto etapo krožne kolesarske dirke po Franciji. 203 kilometre dolgo progo je prevozil v skoraj šestih urah, zmago pa je izbojeval v končnem skupinskem sprintu. Za las je prehitel Irca Seana Kellyja in Francoza Francisa Castinga. Američan Greg Le-mond je osvojil osmi mesto, kar pa mu seveda ne zadošča, da bi osvojil nekaj sekund odbitka in bi se tako še bolj približal »liderju« toura Hi-naultu. Italijan Bontempi pa, ki je bil pred etapo optimistično razpolo žen, je osvojil le 17. mesto. Etapa je bila ravninska in še precej mirna, čeprav se bliža konec dirke. Po vsej verjetnosti je tour že zaključen in navsezadnje nezanimiv, saj je Hinault s svojo prednostjo 2’13” pred odličnim Lemondom že na varnem pred morebitnimi presenečenji. Ostali kolesarji, ki bi lahko posegli Po prvem dnevu zasliševanj Padova na boljšem? Po prvem dnevu športnega sodnega postopka proti nogometnemu klubu Padova, ki ga dolžijo, da je kupil tekmo s Tarantom, da bd se obdržal v B ligi, je položaj društva iz Veneta nekoliko boljši. Nogometaš Taran ta Sgarbossa, eden glavnih prič javnega tožilca De Biasija, je namreč delno spremenil svojo izpoved. Priznal je sicer, da je bil podkupljen, a je zanikal, da mu je denar ponudil odbornik Padove Zarpellon. Hkrati je Sgarbossa požrl obtožbo proti trem klubskim tovarišem (Paese, Frappam-pina in Chimenti), dejal pa je tudi, da je bila tekma kljub podkupitvi regularna. Če mu bodo sodniki verjeli, je možno, da bo Padova ostal v B ligi, Cagliari, ki naj bi ga v primeru obsodbe nadomestil, pa v C-l ligi. Toda položaj kluba iz Veneta je še dalje težak. Razsodbo naj bi objavili v soboto zjutraj. V Tržiču se je odvijal tretji niz regat v razredu optimist za selekcijo za pokal Prvojadro ali za pokal Predsednika FIV 1985. Regate so se udeležili tudi trije kadeti TPK Sirena in en jadralec Čupe. Najuspešnejši je bil član Sirene Karlo Ferfolja, 'ki se je uvrstil na tretje mesto, za zmagovalcem Paolettijem in za Bol-drinijem (oba SVBG). Ostali slovenski tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: Debeljuh (Sirena) 8., Buzan (Čupa) 26., Meuccijeva (Sirena) 27. V nadaljevanju tekmovalne sezone bo TPK Sirena že v nedeljo priredil v Tržaškem zalivu področno regato v razredu optimist. Regata bo obsegala dva piova: prvi s startom ob 10. uri, drugi pol ure po zaključku prvega. Regata bo potekala po pravilih IYRU 1981-84, v skladu z dopolnilnimi pravili FIV in s pravilnikom razreda optimist, če drugače ne določajo regatna navodila. Vpisovanje poteka v tajništvu Sirene, za- • Vrhunski svetovni šah doživlja v tem obdobju po eni strani velik razcvet turnirjev na najvišjem nivoju, po drugi pa, kar se tiče organizacije in ureditve te vrhunske dejavnosti veliko zmedo. V prvem delu leta je bil namreč »nasilno« prekinjen dvoboj za naslov svetovnega prvaka med Kasparovom in Karpovom, v sedanjem obdobju se odvijajo medcelinski turnirji za določitev izzivalca svetovnega prvaka že za naslednji ciklus, septembra pa se bo že začel »meč - bis« med svetovnim prvakom Karpovom in mladim izzivalcem Garrijem Kasparovom. To srečanje bo v Moskvi, sodil pa naj bi ga Gligorić. Marsikaj drugega je še zavito v meglo, saj marsikateri šahovski strokovnjak ter cesio sam izzivalec dvomijo, da bo do tega dvoboja sploh prišlo. Kasparov je namreč zagrozil, da če bo sodnik Gligorić, sam ne bo igral! Stanje je torej zelo zapleteno, krivdo za to pa nosi svetovna šahovska zveza FIDE s predsednikom Campo-manesom na čelu, ki ni znal v pravih v boj za prvo mesto kot Roche, Kelly, Anderson, Zoetemelk in drugi, pa so si svoje priložnosti zapravih že prej. Visentini, od katerega so Italijani mnogo ^pričakovali, je na skupni lestvici sicer najboljši uvrščeni I-talijan, vendar pa je z zamudo skoraj štiridesetih minut le na 38. mestu. VRSTNI RED 19. ETAPE: 1. Vanderaerden (Bel.), ki je 203 km dolgo progo od Paua do Bordeauxa prevozil v 5.42’13”, s poprečno hitrostjo 35,5 km na uro; 2. Kelly (Ir.); 3. Ca-staing (Fr.); 4. Lieckens (Bel.); 5. Van Brabant (Bel.); 6. Matthijs (Bel.) ; 7. Mckenzie (Niz.) ; 8. Lemonid (ZDA) vsi v času zmagovalca. SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 101.13’29”; 2. Le-mond (ZDA) po 2’13”; 3. 'Roche (Ir.) po 3’33”; 4. Kelly (Ir.) po 5’35”; 5. Anderson (Austr.) po 7T6”; 6. Del-gado (Šp.) po 8’24”; 7. Herrera (Kol.) Čeprav se je namiznoteniška sezona že končala, bodo nekateri Krasovi igralci v prihodnjih dneh že na delu. Pred dnevi so v Rrasovem taboru izvedeli za prijetno novico, da je bila Ksenija Marušič povabljena na treninge z mladinsko državno reprezentanco, ki bodo od jutri do 31. t.m. v Aquili pri Rimu. Poleg nje bosta našo deželo zastopali še igralka Grandi motori Trst Della Barca in članica goriškie Azzurre Paganelli. Krasovka je v minuli sezoni dosegla nekaj zavidljivih uspehov in vključitev v širši izbor najboljših mladink v Italiji predstavlja zanjo pravično plačilo za vloženi trud. Lepo zadoščenje pa imajo tudi njeni trenerji, katerim ključilo pa se bo jutri ob 20. uri. S pokali bodo nagrajeni prvi trije u-vrščeni jadralci, vsi ostali pa bodo dobili plaketo. (A. D.) Zlato in bron za Francijo BARCELONA — V nadaljevanju svetovnega sabljaškega prvenstva, ki se odvija v Barceloni, so Francozi v sablji za posameznike osvojili zlato in bronasto kolajno, medtem ko je srebro pripadalo češkoslovaški. Zmagal je namreč Francoz Boisse, ki je v velikem finalu z rezultatom 10:8 premagal tekmovalca iz češkoslovaške Jurko. Francoz Riboud je v srečanju za tretje mesto premagal Madžara Kolcznaya z 10:8. Najboljši med Italijani je bil Coumo, ki je osvojil le 28. mesto. Končna lestvica je sledeča: 1. Boisse (Fr.); 2. Jurka (ČSSR); 3. Riboud, (Fr.); 4. Kolcznay (Madž.); 5. Berg-strom (Šve.); 6. Beran (ČSSR); 7. Szekely (Madž.); 8. Saitoc (Rom.). trenutkih primemo in pravilno ukrepati. Obratno, ravnal je najslabše, ko je pred kakim mesecem avtoritarno prekinil meč med Karpovom in Kasparovom pri rezultatu 5:3 za prvaka. Sedaj pa se, kot rečeno, odvijajo medconski šahovski turnirji že naslednjega ciklusa svetovnega šahovskega prvenstva za posameznike. Turnirja v Tunisu in Taxcu sta se že zaključila, sedaj pa je v teku medconski turnir v Bielu, ki nas najbolj zanima, saj je med favoriti najboljši jugoslovanski šahist vseh časov Ljubomir Ljubo je vic. Po dvanajstih kolih namreč deli četrto do šesto mesto in ima torej vse možnosti, da se uvrsti v turnir kandidatov. Turnir v Bielu je daleč najbolj kakovosten od treh medconskih turnirjev za uvrstitev med kandidate za naslov. V Tunisu so se namreč uvrstili med kandidati Jusupov, Beljav-ski, Portisch in Če.nin ah Gavrikov (slednja bosta moral,’ odigrati dodatni dvoboj), izpadla p«: sta med drugimi Hort in Miles, v Taxcu pa sta po 8’48”; 8. Parra (Kol.) po 10’09”; 9. Chosas (Šp.) po 11’03”; 10. Rutti-mann (Švi.) po 12’12”; 38. Visentini (It.) po 39’23”; 87. Festa (It.) po 1.52’35”; 95. Fasolo (It.) po 1.54’35”. Caninsovi sledi rojakinja BORDEAUX — Včerajšnja tretja etapa drugega ženskega »toura« je bila dokaj razgibana, čeprav je bila ravninska. Iz glavnine je pobegnila skupina devetih kolesark, med katerimi je bila tudi četrtouvrščena Italijanka Bonanomi. Etapo je osvojila Nizozemka Top, glavnina s Caninsovo pa je na cilj prispela z 1’23” zaostanka, kar je Francozinjo Longevo potisnilo na tretje mesto skupne lestvice, ki je naslednja: 1. Canins (It.) 6.56’46”; 2. Bonanomi (It.) po 9’07”; 3. Longo (Fr.) po 9’18”; 4. Wang Li (Kit.) po 9’48”; 5. Broca (Fr.) po gre največ zaslug, da ima Krasov mladinski sektor nekaj res obetajočih igralk. Kar se tiče priprav na prihodnjo sezono pa bodo pri Krasu najprej zavihali rokave mladinci in mladinke, ki se bodo skupaj z nekaterimi člani na povabilo namiznoteniškle zveze Slovenije in namiznoteniškega kluba Jesenice v dveh izmenah, v začetku prihodnjega meseca, udeležili priprav v Lescah pri Bledu. Zadnji teden v avgustu pa bo Kras on ganiziral v zgoniški telovadnici tečaj za začetnike, teden prej pa bodo vedno v Zgoniku izpopolnjevali namiznoteniško tehniko igralci in igralke, ki so šele lani prvič prijeli v roke lopar. (Z. S.) Videmski prvohgaš začel treninge Udinese na Trbižu Nogometaši videmskega prvoligaša Udinese so začeli včeraj s pripravami na nogometno prvenstvo septem-ske A lige, ki se bo začelo septembra. Od igralcev sta bila odsotna le tujec Barbadillo in Tagliaferri. Podpredsednik videmskega kluba Stefano Mazza, ki je predsednikov sin, je med drugim izjavil, da nima ta ekipa zvenečih imen, zato pa ima igralce, ki se »znajo boriti in na i-grišču trpeti«. Na papirju je ta ekipa zaradi odhoda Žica sicer nekoliko ošibljena in se bo morala, po trditvah tehničnega direktorja Braide, boriti proti izpadu. V ekipi pa še niso razreših problema nakupa Chierica, ki zahteva pretirano veliko denarja, in Causia. Udinese sestavljajo sledeči igralci: vratarji — Abate, Brini, Fiore; branilci — Baroni, Covino, De Agostini, Edinho, Galparoh, Rossi, Stergato, Susic, Tesser; vezni igralci — Colombo, Criscimanni, Firicano, Mia-no. Pasa, Tagliaferri; napadalci — Barbadillo, Carnevale, Santaniello, Gregorič. bila daleč najboljša Timman in Talj, med kandidate pa sta se še uvrstila Nogueiras in Spargett (!). V Bielu pa nastopajo Vagànjan, Po-lugajevski, Ljubojevič, Torre, Short, Sax, Janša, Andersson. In vendar ima jugoslovanski predstavnik idealne možnosti, da se uvrsti v nadaljnje tekmovanje in torej v sam vrh uradnega svetovnega šaha, kamor sicer spada že celih deset let. Že dolgo obdobje je namreč Ljubojevič po svetovnem točkovanju med prvimi desetimi šahisti na svetu, mnogo časa pa je bil tretji takoj za Karpovom in Korčnojem. V Bielu je doslej igral zelo solidno in previdno, saj je vse partije razen dveh zmag, remiziral, vendar pa ima do koncà turnirja še precej lahke nasprotnike. Lestvica je po 12 kolih sledeča: Va-ganjan 9; Van der Wiel 8; Torre 7,5 (1); Ljubojevič, Sokolov in Seirawan po 7 (1); Polugajevski in Short po 6,5; Janša in Andersson po 6; Gutman 5,5; Sax 5 (1); Qian 5; Rodri-guez 4,5 (2); Petursson 4 (1); Quin-teros in Partos po 3,5; Gonzales 2,5. Poletno delovanje SPDT To soboto in nedeljo so se člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta, pa tudi drugi planinci, na vrhu Črne prsti nad Baško grapo oddolžili spominu velikega primorskega narodnega buditelja in prvega povojnega predsednika SPDT Zorka Jelinčiča. Ob 20. obletnici njegove smrti so namreč _ pred Planinskim domom »Zorka Jelinčiča« organizirali proslavo, na kateri je imela o-srednji govor častna predsednica SP DT dr. Sonja Mašera. ______ Naslednji izlet, ki ga prireja SP DT, bo z osebnimi avtomobili, in sicer na Triglav ob priliki 90. obletnice Aljaževega stolpa. Proslava bo v sredo, 7. avgusta, zjutraj na vrhu Triglava, v primeru slabega vremena pa bodo slovesnost premaknili v Triglavski dom na Kredarici. Izlet SPDT bo dvodnevni, interesenti pa naj se telefonsko javijo pri odbornikih SPDT Aleksandru Sirku, Vojku Slavcu ali Dušanu Jelinčiču na Primorskem dnevniku (tel. 794-672). Kako je z letno članarino SPDT? Vsi tisti, ki še niso plačali letošnje članarine SPDT, lahko to storijo v Tržaški knjigarni v Trstu ali pa na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/111. nad., tel. 744-249) ob torkih od 20.00 do 20.30. Spomniti se namreč moramo, da imajo planinci s plačano letno članarino petdesetodstotne popuste pri spanju v planinskih kočah v Sloveniji, Delovanje Alpinističnega odseka SPDT Po vrnitvi iz Himalaje so si člani Alpinističnega odseka SPDT spet zavihali rokave in vestno, brez posebne propagande, trenirajo v Glinščici in v bližnjih plezalnih vrtcih, pa tudi plezajo po stenah v Dolomitih in v Julijskih Alpah. Danes pa se je skupina štirih članov AO SPDT (Fausta Sisti, Tatjana Grgič, Davor Zupančič in Igor Castellani) odpravila na tritedensko plezarijo v Turčijo, v gorovje Taurus. Na plezarijo so se odpravili skupno s štirimi alpinisti AO Obalnega PD iz Kopra. Naši alpinisti se bodo vrnili domov predvidoma 8. avgusta. Še o tekmovanju v plezanju Pred kratkim se je zaključilo prvo uradno alpinistično tekmovanje v Zahodni Evropi, ki je bilo na stenah nad Bardonecchio v Italiji, vendar pa so se takoj začele polemike, ki se še niso polegle. Razlogov za to je več, izredno važno besedo pa imajo razne industrije plezalnega materiala, predvsem pa plezalnih čevljev oz. plezalk. Predstavniki teh industrij so namreč že predlagali celo serijo takih in podobnih tekmovanj v plezanju, ki bi jih nato povezali v neke vrste svetovno prvenstvo alpinizma po točkah, podobno kot se to npr. dogaja v avtomobilizmu. Vendar pa je pri takem predlogu že prišlo do komplikacij, že sam zmagovalec tekmovanja »Sport Roccia ’85« v Bardonecchii, dvajsetletni Stefan Glowacz iz Garmischa, je takoj po tekmi izjavil, da se ne bo več udeleževal tekmovanj v alpinističnih veščinah, češ da ni od te tekme v Bardonecchii odnesel ničesar. Edino morda to, da je srečal mnogo starih prijateljev in pač spoznal nove ljudi. Tudi marsikateri drugi plezalci mislijo podobno kot Glowacz, saj je zelo značilno dejstvo to, da se niso alpinisti, razen redkih izjem, med tekmo posebno naprezali in da je bil tekmovalni duh vse preveč »prijateljski« za športno srečanje, ki je hotelo biti celo neuradno svetovno alpinistično prvenstvo. Najbolj presenetljiv primer v tem oziru je bilo ravnanje velikega favorita srečanja v Bardonecchii Wolfganga Gullicha, ki je večer pred tekmo pregloboko pogledal v kozarec (piva) ter naslednjega dne odpovedal že pri prvem klinu. Iz mnogo razlogov je torej tudi v bodoče izvedba niza alpinističnih tekmovanj, ki jih forsirajo industrije alpinističnih materialov, vprašljiva. Po drugi strani pa je tudi res, kot trdi sloviti italijanski »prosto-plezalec« Maurizio Zanella - Manolo, ki se zaradi poškodbe ni udeležil tekmovanja v Bardonecchii, da se sedaj vse bolj uveljavlja generacija dvajsetletnih plezalcev, ki jim je tekmovalni duh vse manj tuj in bi torej tudi tekmo v plezanju mirno sprejeli. Pomisliti je namreč tudi treba, da so nekateri od teh »prostople-zalcev« celo profesionalci v svojem športu in bi zmage na tekmovanjih pač zanje pomenile vse več propagande in torej tudi več. . . denarja. Poletno branje — planinska literatura Pred kratkim je v zbirki Domače in tuje gore založbe Obzorja izšla knjiga avstrijskega alpinista Heinricha Harrerja z naslovom »Beli pajek«. Knjiga je izredno zanimiva, pač klasična stvaritev moderne planinske literature, obravnava pa mogočno in mitično steno švicarskega Eigerja, ki je že zahtevala kakih šestdeset smrtnih žrtev, preplezalo pa jo je kakih 1300 navez, vendar nobena brez tveganja. O tej gori je znameniti francoski alpinist Licmel Terray. zapisal, da je ta »največja, najslavnejša in najbolj morilska alpska stena ...« V knjigi so omenjeni tudi jugoslovanski uspehi v njej, saj jo je npr. Franček Knez preplezal v šestih urah, ter tako potolkel prejšnji rekord Messnerja, ki je znašal 11 ur... Skratka, prijetno in zanimivo poletno branje. Naslovna stran Harrerjevega »Belega pajka« Slovenske odprave v tuja gorstva Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je pred kratkim pripravila srednjeročni načrt odprav v prihodnjih letih, še letos se slovenski alpinisti odpravljajo na osemtisočak Daulaghiri v Himalaji in na Cerro Torre v Patagoniji-Odposlali so že tudi razpis za žensko odpravo na Južno Anapurno, ki bo prihodnje leto. Leta 1987 se bodo slovenski alpinisti odpravili na Lotse Šar in na vmesni vrh Lotseja č° O ju. Za naslednje leto pripravljajo vzpon na drugi najvišji vrh na svetu K2, Vzpon bodo po vsej verjetnosti izvedli po vzhodni steni, odvisno pod od razvoja dogodkov. Za leto 1989 pa pripravljajo vzpon preko zahodne stene Anapurne I te* še vzpona na himalajski vrh Šiša Pangma in Lotse. Za slednjega programirajo prvenstveni vzpon preko južne stene (če seveda do takrat ne bo še preplezana), če pa ne bo dovolj denarja, se bodo vrha lotili po normalni smeri. Za leto 1990 pri KP TG programirajo še žensko odpravo na Broad Peak ali Gašerbrum 1 tet Kangčendzengo — glavni, južni in srednji vrh — z južne strani. Vse te odprave bodo sestavljen# iz republiških selekcij. Komisija odprave v tuja gorstva pri PZS P0 že sedaj vabi vse, ki jih zanima organizacija in vodstvo teh odprav, dfl se javijo na KOTG. (dj) 1115”. Namizni tenis: lepo priznanje za Kras K. Marušič v širšem izboru kandidatk za reprezentanco Na regati optimistov za Pokal Prvojadro Karlo Ferfolja (Sirena) tretji Medconski šahovski turnir v Bielu se bliža koncu Velika priložnost za Ljubojevica Pogovor z novim predsednikom naše združene odbojkarske ekipe M. Šušteršič: »Pomladitev ni kompromis sklepi odbora Mebla so in bodo enotni« Tiskovno sporočilo z novostmi za novo sezono, ki ga je pred kratkim odposlalo vodstvo ženske združene odbojkarske ekipe Meblo, je v naši športni javnosti vzbudilo precejšnje zanimanje Čeprav je bilo poročilo dosa j izčrpno, smo se vseeno obrnili do novega predsednika Mebla Marija Šušteršiča, da bi podrobnejše izvedeli, _ aj se y bližnji prihodnosti obeta na-S! vodilni šesterki v zamejstvu in Tki slovenski odbojki na Tržaškem Meblo stopa letos v tretje leto svojega obstoja. Doslej smo bili ob izteku vsake sezone priča precejšnjim spremembam, da ne rečemo revolucijam. Iz tiskovnega sporočila, ki ste am ga poslali, tudi letos izhaja, da .a ekipa in odbor dokaj pomlajena 0FF°JITla utrjen. Smo pred daljšim oodobjem mirne plovbe? Zakaj doslej 111 bilo tako? »Vsak začetek je težak. Res je, d; Je prišlo do večjih ali manjših spre btetub, ne bi pa rekel do revolucij premembe so bile potrebne, kajti i: eta v leto smo ugotovili, kje so po anjkljivosti. Treba reči, da smo s< oubojkarji opredelili za način sodelo vanja, ki ne zaobjema le članske eki .P*;'. zato je problemov več in so tud _ezje rešljivi. Nič novega ne povem 7p rec"L]m’ ba prihajajo iz obdobja kri ■ v katerem so društva posvečal; Premalo pozornosti delu z začetnica mi, zato je prišlo tudi do združitve n; , bu. v B hgi, zlasti z namenom, d; ga položaja vsi skupaj ne izgubimo o prvem letu se je Meblu pridružil; t °®a’ biko da v odboru seda n;u Pa bbakopravno vseh pet osnov organizacij, ki so dala na razpela j^°Je najboljše člane. Glede po aoitve smo dosegli dvojen namen Kompenzirali smo odhod nekateri! J? . s članske ekipe, hkrati pa smi anni mladinsko ekipo Friulexport j z*® P°d odličnim vodstvom Aleksan 7 ,,.?rena dosegla v minuli sezon zavidljive uspehe. Naj se na tem! me ^u zahvalim tistim igralkam, ki s< nr bb S^otnem uspešnem, nastopanji P enehale z aktivnim igranjem, vsa “a urugoUgaški ravni. To so Vida ir naa Legiša, Rada Cergol in Ksenij; lavec, ki sicer ne bo igrala zarad zJe^ poškodbe, če naj odgovorim n; Prasanje, moram izraziti upanje, d; mo s pomladitvijo najmanj tri let; '™° krmarili, kar doslej ni bilo mo fr^e; ker nismo imeli zadosten igral kader.« Igralke Friuliexporta so v celo M esle v Meblo. V zvezi s tem kor; k® i® bilo precej polemik. Je reš > ki ste jo izbrali kompromisna a f 0“raz konkretnih potreb za razvi *enske vrhunske odbojke pri nas? Ki K0 so potekali pogovori? »Med tolikimi predlogi je bila edina ozna rešitev, ne kompromisna. Skle- W0?bora so ® bodo enotni. Na po-mike ne gledam kritično, saj gre vendarle za doprinos k reševanju problematike. Boljše bi bilo vsekakor, da bi vprašanja pomagali reševati s svojo prisotnostjo v odboru. Tudi o pogovorih, ki so preventivno potekali, ne bi rad govoril. Mišljenj je bilo več, vendar smo zavzeli enotno pot. Mogoče ni najboljša, toda ta čas najbolj perspektivna.« Marsikdo se sprašuje, kaj konkretno pomeni, da je Meblo prešel pod organizacijskim okriljem ŠZ Bor. So bila morda društva nezadovoljna nad upravljanjem ŠD Sokol, ki je bilo tudi nosilec B lige? »Ne gre govoriti o nezadovoljstvu glede delovanja Sokola, ki z organizacijskega vidika, kot dolgoletno dru-goligaško društvo, ne potrebuje napotkov, temveč za naravno zamenjavo vlog, zamenjavo, ki ima med drugim za sedaj enoletni značaj. Saj tudi glede sedeža domačih nastopov je bilo na začetku rečeno, da bo ekipa po prvem letu prišla v Trst, pa smo vseeno sklenili, da bo tudi letos iz športnopolitič-ne oportunosti ostala v Nabrežini. Res niča je, da so odbojkarska društva žt zdavnaj prebolela obdobje, v katerem so se spori sukali okrog imena oziroma igrišča ekipe. To sploh ni več kamen spotike. Mi nimamo potrebe, da ustanavljamo nova društva zato, da se dogovorimo o združevanju. S predajo poslov ni bilo nobenemu društvu nič odvzeto, kajti novi odbor Mebla je suveren nad vsemi društvi, zato je ŠZ Bor nosilec samo de jure « Ekipa je zelo pomlajena, ohranja pa lansko ogrodje. Kakšni so tekmovalni cilji v bližnji sezoni? Katere so obenem dolgoročne perspektive? »Letošnji cilj je vsekakor obstanek v ligi, kajti s takšno pomladitvijo ne moremo računati na kvaliteten preskok. Cilj združene ekipe je tudi novo mladinsko prvenstvo under 18, ki je enakovredno lanskemu prvenstvu deklic, v katerem branimo deželni naslov državnih podprvakov. Perspekti- va je v čim večji vključitvi mladih, ki morajo v teku nekaj let prevzeti mesto starejših igralk brez travm.« Bo imel Meblo tujko? »Tujko mislimo imeti. V razgovoru smo z Jugoslovankima Ojdanovičevo in Pešičevo, vendar je še prezgodaj, da bi kaj več povedal. Želeli smo potrditi Gadžovo, doprinos katere je bil v ekipi viden. Tujka je jamstvo za uspešno prvenstvo, ker pa je v sezoni 1986-1987 zaradi spremembe pravil ne bomo mogli več najeti, razen seveda če ne bi napredovali v A 2 ligo, bo morala letos biti predvsem za zgled mlajšim igralkam in jim pomagati. Kot že lani Gadžova pa bo hkrati letos, kot trener, pomagala tistim društvom, ki bi jo potrebovala.« Ustanovljen je bil tudi strokovni odbor. Katera je njegova vloga? »To je odbor sestavljen iz tehnikov ali trenerjev petih osnovnih organizacij. Naloga odbora je v usklajevanju dela pri posameznih društvih, da bi prišli do neke vrste skupne odbojkarske šole. S skupnimi močmi treba premostiti težave, ki so pri nekaterih društvih. Strokovni odbor naj bi seveda skrbel tudi za nove kadre, kajti absolutno moramo priti do novih in mlajših trenerjev.« Pred tremi leti so društva ob u-stanovitvi Mebla poskrbela tudi za ustanovitev združene mladinske ekipe. »Mandat« Friulexporta se je iztekel, na vidiku pa ni nove združene mladinske ekipe. So glede tega vprašanja društva spremenila svojo politiko? »Zadeva je bolj zapletena. Friulexport smo ustanovili, da bi zapolnili tehnično vrzel med Meblom in njegovim neposrednim zaledjem, poleg tega je takrat šlo tudi za združitev zelo nadarjene generacije igralk. Dosegli smo nepričakovane, toda do pičice načrtovane uspehe. Nismo se zmotili, nakazali smo pot. Situacija je sedaj drugačna. Na vidiku ni tako nadarjene skupine, p» drugi strani pa imajo društva spričo pomladitve Mebla več časa, da se organizirajo. Prav strokovni odbor je tisti, ki mora jamčiti, da bo delo v društvih enako uspešno, kot bi lahko bilo v združeni mladinski ekipi.« »Ob koncu, če dovolite, bi se rad obrnil še do naših gledalcev. Skušali bomo ekip« pripraviti čim boljše. 'Resnost prof. Drasiča je jamstvo, da bomo uspešno sodelovali v drugi ligi. Dekletom in trenerskemu vodstvu moramo biti ob strani, s prisotnostjo na tekmah pa bomo na najboljši način nagradili igralke, ki se trudijo ne le za športni uspjeh, temveč tudi za u-speh slovenskega življa v zamejstvu. Boj na igrišču je pjrav tako boj za naše pravice. Z nastopa pio raznih krajih Italije bodo dekleta prenesla slovensko besedo iz našega ožjega kroga, da nas bodo tako spoznali, cenili in ocenili naše delo.« Začetek povratnega dela je Jadran nadaljeval z istim ritmom. Po zmagi v Bologni nad Ceamom, kjer je Ban dosegel 35 točk, so se »plavi« povzpeli za mesto više. Sledile so tri domače tekme in spet tri zmage, šibki Delfino iz Pesara je Jadran odpravil z 29. točkami razlike, Servolano s 16., videmski Abitare pa s štirimi. Končno so se naši prebili na četrto mesto skupno " Castelfrancom. Serijo zaporednih zmag je prekinil Stejanel, pri katerem je Jadran gostoval v 20. kolu. Domačini so zmagali s 70:67 (Ban je dosegel 36 točk) in Jadran je znova zdrknil na peto mesto. V naslednjih štirih kolih je Jadran zaigral *■ spremenljivo srečo, saj je doma zmagoval, na gostovanjih pa utrpel poraz. Kljub porazu v 24. kolu v Fidanzi pa je ohranil četrto mesto na lestvici, čeprav skupno s Castelfrancom in Servolano. Prav v zaključnem delu se je znova pričela zlata doba. Gostovanje v Castelfrancu je še dolgo ostalo v spominu zaradi dogodkov, ki so se pripetili 20 sekund pred koncem. Jadran je tedaj vodil s tremi točkami prednosti 73:70, ko so na parket pričeli deževati kovanci, razburjena domača publika je pričela pljuvati na naše igralce in na sodniško dvojico. Sodnika sta tekmo najprej prekinila, nato pa jo končala, čeprav se regularnih 40 minut efektivne igre še ni izteklo. V slačilnici sta mi povedala, da je v takih pogojih nemogoče nadaljevati tekmo in da je zanju srečanje končano z rezultatom 73:70. Sledilo je enourno čakanje, da so se prenapeteži naveličali razgrajati in da sta edina dva orožnika lahko pospremila naše igralce do avtobusa. Toda tudi na poti do avtobusa je bilo vroče, saj so domačini skušali izzvati incident. Teden dni kasneje je Cave ja v Trstu položila orožje, prav tako poražen pa je bil tudi drugi predstavnik iz Forlìja Fulgor. Jadran je bil trdno na četrtem mestu le z dvema točkama zaostanka za bocensko Fiamma, ki je bila tretja. Sledila sta že zmagi v Budriu in doma z milanskim Mon-key’som. In prav kolo pred koncem prvenstva je Jadran dohitel Fiamma na tretjem mestu. Medtem ko je bilo jasno, da si je končno prvo mesto zagotovil Maltinti, drugo pa Stefanel, je bilo še nekaj možnosti za spreme-nitev razpredelnice na tretjem in četrtem mestu. V zadnjem kolu je namreč Jadran igral v Pistoii in če bi Fiamma izgubila, Jadran pa zmagal, bi lahko prišlo do zamenjave vrstnega reda. TRIKRAT ZAPORED V PISTOII Toda že na predvečer dvoboja z Maltintijem, ki smo ga preživeli v Montecatiniju, je prišla vest, da je SAŠA RUDOLF 8. Z JADRANOM DO B LIGE Fiamma zmagala in s tem odvzela srečanju v Pistoii vsako vrednost. Tudi v primeru zmage bi se namreč »plam« znašli na četrtem mestu in bi se v »play offu« borili z Maltintijem. Zadnji prvenstveni nastop je bil torej za obe ekipi le neke vrste trening pred odločilnimi srečanji v »play offu«. Domačini so zmagali, vendar le tesno 79:76. Na končni lestvici je imel Maltinti 48 točk, Stefanel 44, Fiamma 40, Jadran 38, prav toliko pa tudi Castelfranco, ki je torej izpadel iz »play offa« zaradi ene same točke razlike v dvobojih z Jadranom. Castelfranco je namreč v Trstu zmagal s 70:68, doma je izgubil s 73:70. Servolana je bila na končni lestvici z 32 točkami šesta, Videmčani Abitare pa s 30 sedmi. Noč pred prvim »play offom« je Jadran znova prebil v zdravilišču Montecatini. Ker je bila tekma v nedeljo popoldne, je trener Žagar dovolil i-gralcem, da so odšli v postelje ob e-najstih. Večer smo preživeli ob igranju tombole, nato pa s sprehodom po Montecatiniju. Nekateri — seveda ne igralci, ki so bili že v postelji — so se poskusili v nočni nogometni tekmi, ki je terjala tudi svojo žrtev. Nič hudega, saj je le Bobo izkupil prasko po nosu. To pa je bil tudi edini poseg Jadranovega zdravnika dr. Martelanca. V polni dvorani v Pistoii je bilo tudi okrog 200 tržaških navijačev, ki so bili dokaj živahni. Prvi polčas je potekal ob stalnem izmenjavanju vodstva, le proti koncu so si domačini priborili štiri točke prednosti. Upe v zmago je pokopal slab začetek v nadaljevanju. V 25. minuti je Jadran zaostajal že za 12 točk. Sledila je dobra igra vse do 30. minute, ko se je razlika znižala na štiri točke. Toda to je bilo vse, kar je bil Jadran zmožen in poraz je bil neizogiben, čeprav je bila razlika ob koncu minimalna 79:74. Povratna tekma v Trstu je bila 19. maja. Kapetan ekipe Peter Žerjal je na začetku dvoboja pozval okrog 3.000 navijačev, naj se množično udeležijo protestne manifestacije za naše pravice, ki je bila dan kasneje na goričkem Travniku. Prvi polčas je bil skoraj ponovitev dogodkov izpred tedna dni v Pistoii. Spet so vodili Toskanci s tremi točkami prednosti. Tudi pričetek nadaljevanja ni dajal prevelikih obetov. V 22. minuti je Maltinti vodil s petimi točkami, v 25. pa celo s sedmimi. Toda bila je dovolj le poldruga minuta in Jadran je skoraj v celoti nadoknadil zamujeno, približal se je na eno samo točko, nato pa prevzel vodstvo in ga do konca stalno večal. S 30 točkami Borisa Viteza in 20 Marka Bana je Jadran premagal Maltinti s 70:63. BRUNO KRIŽMAN A A A zviìZDirìtoC IN ZVliZlMIvJfjJj ^ Izredno visoko število prijavljenih nogometnih ®kip (i3 članskih in 4 mladinske) in krvavo pomanj-anje igrišč sta prisilili ekipe, da so začele igrati 21. avgusta, ko je bilo na »1. maju« kar pet sre-, anì. Veliko presenečenje so pripravili Barkovljani, P1 80 z 2:1 odpravili nič manj kot Primorje, enega voritov za končno zmago. Barkovljani so se poslu-zeyali enostavne taktike z 9 igralci v obrambi in mm hitrim napadalcem, Prosečani pa so brezglavo irontaln0 butali v zid. Vsaka tekma je imela tudi delegata iz organi-acipskega odbora in turnir je doživljal preko našega J-vmka jzrecpen odmev. Bil je pravi »mundial« z dau^mi por°čih o stanju v štirih skupinah, s po-ki o strelcih, enajstmetrovkah, avtogolih in disci-2 inn Na vseh kvalifikacijskih tekmah se je zbralo tr b gledalcev- Vratar Zarje Ernest Kalin je bil po rii ^e^rnak še nepremagan. Na mladinskem turni-Ca zabeležili dva izjemna rezultata. Primorje je Snk i^U nasul° kar 10 golov (proti enemu), Breg Po uU pa kar 131 Bomber članskega turnirja je bil . vaBlikacijah Aldo Ferletič iz Doberdoba s pe- tlnu zadetki. tekp^emnPeradura turnirja se je višala z važnostjo rinrnrn'. .Precej grobosti je bilo med Repnom in Uniorja ’ plvani Pa so bili tudi na polfinalni tekmi Za-innii *n-m.orie (3:2). ko je sodnik Vito Svetina opo-Pa za u^ča zaradi grobe igre, Baldassina in Žagarja vsi aradl Protestov. Med kakimi 500 navijači so bili ariani mnenja, da je bila zmaga zaslužena, vsi privrženci Primorja pa so trdili obratno. Črna kronika je v obeh smereh zabeležila nekaj anonimnih grozilnih telefonskih pozivov. Res hudo pa je bilo v torek, 1. novembra, na finalni tekmi Zarja - Breg. Nekdo iz vrst organizatorjev si je zamislil sodnika iz Kopra, ki naj bi bil najbolj sprejemljiv. Izkazalo se je, da mož nogometne postave ni bil kos svojemu poslu. Breg je prvi povedel in nato dosegel še drugi gol, katerega pa sodnik ni priznal in je tako razburil duhove. Malo kasneje je Brežan Zvonko Petaros v kazenskem prostoru zrušil Bazovca Ražma. Enajstmetrovka! Brežani so bili besni. Izenačil je Baldassin. Pri stanju 1:1 sta se končala tudi podaljška, med katerima se je Ražem »maščeval« nad Petarosom in bil zaradi tega izključen. Prešli so k enajstmetrovkam. Od prvih treh so zarjani tri zadeli, Brežani pa samo eno. Tedaj je vratar Brega Edvin Komar napadel sodnika. »Ničesar se ne spomnim. Še tega, kar se je zgodilo včeraj. Ne, ne! Prav nič mi ne pride v glavo,« je povedal Edvin Komar. Tekmo so prekinili. Sodnik jo je skupil in prišlo je do majhnega obleganja slačilnic. Pri Boru je imela zadeva tudi finančne posledice in je še dolgo burila duhove odbora. Zaradi skvarjenega vzdušja in pomanjkanja sodnika niso odigrali mladinskega finala, za tretje mesto med člani pa niso igrali, ker so Prosečani prišli na igrišče s polurno zamudo in so zmago prepustili Repnu. Za mali finale mladincev se je javilo le šest Nabrežincev in Cankar je zmagal z 2:0. Sličen rezultat je imel po sklepu komisije tudi članski finale. Naslov je osvojila Zarja. Prava katastrofa. Naš sodelavec »edson« (Branko Lakovič) je po igrah ugotovil, da so dali turnirju pretirano važnost in prispevali, da se je ozračje naelektrilo. Zaradi običajnih potreb občinskega bazena, ki je jeseni zapiral vrata, so se plavalci zbrali na tekmovanju že 8. in 9. septembra. Sokol je zastavil vse sile in zmagal z ogromnim naskokom. Od boljših so odpovedali Openci, ki so predstavili dobre, vendar tudi maloštevilne tekmovalce. Večino časov iz leta 1965 so popravili, na »trgu« pa se ni pojavilo nobeno novo ime, kar je bilo pri nerednem plavalnem delovanju povsem logično. Veselje Nabrežincev je bilo tako veliko, da ga je naš dnevnik ovekovečil z maxi-sliko na naslovni nedeljski strani. Ena »žrtev« grobosti na nogometnem turnirju Veselje nabrežinskih plavalcev Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 lir Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglas« iz dežele Furlanije - Juhiske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775275. tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah- SPI primorski JI dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L. À ZTT fèirfll <“lan ita,iiansk® in tiska F" ^Trst [HISl] zveze časopisnih » 1 založnikov FIE6 19. julija 1985 Župnikov napad s prižnice Minikrilo - satanovo delo Tudi v ZR Nemčiji težave pri zaposlovanju Tuje delavce pošiljajo domov FORTALEZA (Brazilija) — Župnik, mlada ženska z imenom Jeanne d’Arc Lima in njen mož so bili udeleženci svojevrstnega spopada v cerkvi in pred njo v tem kraju nerazvitega predela severovzhodne Brazilije. »Minikrilo si je izmislil satan in bikini (ki se v Braziliji skrči na minitango op. ur.) je oblačilo pogube,« je župnik Enemis Freire kričal med pridigo. Sodobna Devica Orleanska, ki je bila pri maši oblečena v minikrilo, mu je odgovarjala: «Oblečena sem dostojno in sem v družbi svojega moža, ki obožuje minikrUa. Prišla sem molit in me vi, gospod župnik, s svojimi pridigami ne boste prepričali, da se bom oblačila drugače.« Prepir se je nadaljeval na cerkvenem stopnišču, kjer je župnik ozmerjal zakonca in povzročil pretep, na koncu katerega so se tri osebe znašle v bolnišnici. Nadškoj Aloisio Lorscheider, predstavnik naprednejšega klera brazilske Cerkve, je obžaloval župnikovo ravnanje. Oče Enemias, ki se kot gorečnež že dolgo bori za moralo in ohranjanje sramu, je večkrat prišel navzkriž z oblastjo. Tokrat zato, ker ga je užaljeni zakonski par prijavil sodišču. V ZDA bodo izkoriščali toploto Zemlje LOS ANGELES — Ameriško ministrstvo za energijo namerava do 1988. leta pripraviti načrt za izkoriščanje geotermične energije. V ta namen bo izdelalo 5 km globoke vrtine do tekoče zemeljske plasti. Doslej na Zemlji še nikoli niso tako globoko iskali zemeljske toplote. če bo kongres odobril 100 milijonov dolarjev za financiranje načrta, bodo raziskovalci nacionalnega laboratorija Sandia v Albuquerqueu v New Mexico pričeli vrtati že čez dve leti in pol. V magmo bodo zvrtali luknjo, po njej pa vanjo spuščali vodo, ki se bo vračala v obliki pare in bodo z njo poganjali parne turbine, potrebne za proizvodnje električne energije. Vrtali bodo na območju Siere Nevade, toplih vrelcev Coso v Kaliforniji, v Seltonu, kraterju v centralnem Oregonu in ob jezeru Medicine. BONN — Podpredsednica obratnega sveta v podjetju »Telefunken Elektronik« v Ingolstadtu Krausova je odgovorila, da je svet vzel na znanje delovno odpoved nekaterim delavkam v tovarni: trem Jugoslovankam, štirim Turkinjam in dvema Nemkama. Ko je socialni svetovalec za jugoslovanske delavce Zvone Kokalj vprašal, zakaj obratni svet ni protestiral proti odpustu, je dobil odgovor: »Kam pridemo, če se bomo pritoževali za vsak odpust.« Zvone Kokalj, ki je že skoraj 13 let socialni svetovalec za jugoslovanske delavce na območju od Ingol-stadta do Niimberga, dobro pozna te probleme in je zato tudi to pot sprožil postopek pred sodiščem za delo. Pred sodiščem za delo v Ingolstadtu zastopa dve delavki. Ena je dobila to pot že tretjič odpoved, čeprav že 9 let dela v podjetju in ima 2 otroka. Druga ima 3 otroke in že 12 let dela v podjetju. Tretja, ki se je pritožila na sindikat, pa je že 17 let zaposlena v podjetju in ima tudi 3 otroke. Kokalj je na sodišču utemeljil pritožbo z izjavo, da je podjetje ravnalo v nasprotju s socialnimi merili pri odpustih, ker ni prj delavkah upoštevalo, koliko let že delajo, koliko otrok imajo in kako marljive so. Sodišče se je pri prvi obravnavi 17. julija strinjalo s socialnim delavcem, vendar je poskušalo doseči spravo, ko je predstavnik podjetja videl, da sodišče upošteva utemeljitev socialnega svetovalca, je delavkam ponudil večjo odpravnino. Do sprave ni prišlo in sodišče bo 7. avgusta obravnavalo primer ene delavke, septembra pa še druge primere. Zvone Kokalj je prepričan, da bo sodišče razsodilo v prid delavkam. Že pred dvema letoma je zastopal 9 jugoslovanskih delavk pred sodiščem za delo in vse so dobile pravdo. Štiri delavke so se odločile za vrnitev domov, toda Sodišče jim je prisodilo štirikrat večjo odpravnino, kot jo je sprva hotelo plačati podjetje »Telefunken Elektronik«. Sreča je, je dejal Kokalj, da so sodišča za delo nepristranska. Zvone Kokalj poudarja, da je stališče obratnega sveta v podjetju, ki bi moralo samo nastopiti proti odpovedim, nevzdržno. V podjetju je dosti delavk, ki so zaposlene komaj kako leto in brez otrok. Po sprejetih socialnih merilih bi se morale odpovedi začeti pri njih. Socialni svetovalec ne kritizira samo pasivnosti obratnega sveta, ampak tudi ravnanje podjetja. Odpuščene delavke so kratko malo poklicali v pisarno, kjer jim je uradnik pomolil pod nos odločbe o odpustu in jim dejal, naj jih podpišejo. Delavke so se znašle in odločb niso hotele podpisati. »Boste že podpisale, če prej ne, pa takrat, ko jih boste prejele priporočeno po pošti.« Očitno ima predstavnik podjetja dokaj slabo mnenje o inteligenci delavk, ki znajo razločevati med enim in drugim podpisom. Kokalj je prepričan, da bodo delavke dobile svojo pravico, vendar ugotavlja, da je položaj dokaj negotov. Na njegovem območju živi kakih 6000 Jugoslovanov, izmed katerih je 60 odstotkov zaposlenih. Največji delodajalec je tovarna avtomobilov Audi v Ingolstadtu, kjer je zaposlenih nad 1000 jugoslovanskih delavcev. Glede odpustov sicer niso tako prizadeti kot Turki, vendar je ' čutiti močno tendenco zaposlovanja Nemcev namesto tujih delavcev. To zlasti velja za gradbeništvo, ki je v krizi. Trenutno Audi ni v težavah, toda negotovost zaradi uvajanja katalizatorjev in nejasnosti glede davčnih olajšav pri katalizatorjih utegne prizadeti tudi tako uspešno tovarno. Ne glede na vse to se njegov nasvet glasi: pri odpustih poiskati vse možnosti, ki jih daje zahodnonem-ška zakonodaja. Predvsem pa nič ne podpisovati. Če odpuščeni delavec ne podpiše odločbe o odpustu, mu to vsekakor ne bo škodilo. Lahko mu kvečjemu koristi. BOŽIDAR PAHOR Barrici Beccher Statvo 19. Koča strica Toma Schliemannovo odkritje sloni na trhlih temeljih Vse kaže, da je leto 1985 leto arheologov in zgodovinarjev. »Predstavitev« Troje iz Male Azije v Dalmacijo, kakor izhaja iz knjige Mehikanca Salinasa Pricea, je spodbudila dolge razprave jugoslovanskih strokovnjakov na tem področju. V njih obširno navajajo Aristida Vučetiča, ki je napisal knjigo o Gabeli, dalmatinski Troji, po njegovem rokopisu (knjige namreč niso natisnili) pa je bilo napisano veliko reportaž in tudi italijanska televizija je po tem neobjavljenem tekstu posnela več slikovnega materiala. V zadevo se je vključil tudi sovjetski znanstvenik Lav Klajn, ki prav tako (na podlagi dokazov) trdi, da Schliemann ni odkril Troje, ampak Pri-jamovo zakladnico, in da (kakor izhaja iz njegove korespondence) nikoli ni bil trdno prepričan v to, kar je trdil. Na podlagi raziskav in študija zgodovine znanstveniki danes prav gotovo veliko več vedo o grški zgodovini kot je znal Schliemann. Zaradi tega je že dolgo vprašljivo, če je nemški arheolog zares našel Trojo. Sovjetski znanstveniki so na dveh posvetovanjih, v Moskvi in v Leningradu, razpravljali o najdbi Troje, vendar so sovjetske znanstvene oblasti dolgo oklevale z objavo Klajnove teze. Kot pravi sovjetski znanstvenik, je sam najditelj Troje priznal, da je Homer pretiraval svojo opisovanje. Trdnjava, ki jo je Schliemann izkopal, je res imela 5 metrov debele zidove, ČAPLJINA — Mehiškega filologa Roberta Salinasa Pricesa, pisca knjige Homerjevo slepo občinstvo, je turistično društvo povabilo na obisk, ki ga je Priče napovedal za drugo polovico septembra, ko bo v založbi beograjskega Rada in Tanjuga izšla njegova v srbohrvaščino prevedena knjiga. V njej avtor zavrača Schliemannova odkritja, da je bila Troja v Mali Aziji, in postavlja Trojo ob ustje Neretve v Dalmaciji, kjer je kraj Gabela. toda njen premer je znašal samo 200 metrov. Morda se je za temi zidovi skrival zaklad Atine in Apolona in je bil v njih tudi dvorec, v katerem so živeli Prijam in njegovi sinovi s hčerkami in možmi. Tam sta morda živela tudi Hektor in Paris z lepo Heleno, toda kje je živelo 50.000 prebivalcev ih zaveznikov. Po Klajnovi trditvi je bila ta utrdba samo za tisoč ljudi. Znanstveniki danes vedo, da Homer ni bil slep, niso si pa edini, če j0 bil sploh pismen. To je važno, ker dobo, ki jo je opeval, ločijo štiri stoletja od propada ahajske Grčije. Kajn trdi, da je ep o trojanski vojni nastal na osnovi kasnejših legend in da na podlagi folklornih zakonitosti predstavlja projekcijo prihodnosti. Če je »oče« Troje vsakega nasprotnika proglašal za osebnega sovražnika, je po Klajnovih besedah to dokaz, da Schliemann ni bil prepričan v trdnost svojih dokazov. Že prva izkopavanja so ga razočarala. Svojemu prijatelja je pisal: »Pomislite, prišel sem do kamene dobe...«. Dva dni kasneje je zapisal v svoj dnevnik: »Ne verjamem, da bom kdaj našel Trojo.«. Kaj mu j? torej utrdilo vero v pravilnost izbir kraja? Kajn, ki je preučil vse, kar je bilo doslej objavljenega v zvezi s Trojo in Homerjem, navaja tri dokaze, Prvič: Schliemann se je že kot otrok zaklel, da Troja ni pesniška izmišljotina. Zapisal je: »Trdno moram biti prepričan, da bom odkril Trojo, sicer bom izpadel kot tepec.« Drugič. Prišel je do prehitrih zaključkov. Če je izkopal kup kamenje, je bil že prepričan, da je izkopal stolp, s katerega sta Prijam in Heleno opazovala Ahajce. Tretjič. Navdušenje pristašev in navijačev. Za mnoge je bil odločilni argument odkritje Prijamovega zaklada: zlate posode, nakita itd. Kje je lahko takšna zakladnica, če ne na kraljevskem dvoru. Če je to bil kraljevski dvorec, kje je potem lahko, če ne samo v Troji, šele nedavno so nd podlagi Schiemannovega dnevnika odkrili, da velike zakladnice kralja Prijama nikoli ni bilo. Ves ta zklad ni bil enostavno zbran na enem sumeri mestu, ampak na različnih krajih in je pripadal različnih dobam. Schliemann se je celo izmislil zgodbo, kako sta z ženo Sofijo odkril0 zakladnico. Kasneje je bilo dokazano, da takrat ona ni bila z njim v Turčiji, ampak v Grčiji. To dokazno gradivo je shranjeno. Tudi samo kolebanj0 »očeta« Troje, če je mesto v drugem ali šestem sloju, in potem v sedmeri sloju kaže njegovo negotovost. Poleg tega je dokazano, da so mikensk0 države, ki naj bi po Homerju osvojile Trojo, propadle dve generaciji P? padcu Troje. Dejstva so povsem drugačna. Na podlagi izkopanin (keramri' nih posod, ostankov orožja, puščic) je dokazano, da je zažgano mesto, & so ga Ahajci zravnali z zemljo in ki se ni nikoli več povzpelo, obstajal0 celih 100 let po propadu ahajskih držav v Grčiji. Torej, zaključuje sovjetski arheolog, ahajska vojska ni osvojila in ril\ ni mogla osvojiti trdnjave, ki naj bi bila Troja, ker Ahajcev v tisti dobi nl bilo več. Schliemann je našel neko staro mesto ampak je bil na napačri poti, ko je bil prepričan, da je odkril mesto, ki je v Ilijadi - Troja.