L ET O II. - Štev. 18
KOPER, 4. moia 1951
Istrski tednik
v vsako slovensko hišo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiimmmmmmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiMimiimmiiMUimiiii
Céna 3 dih
Slovensko ljudstvo proslavlja vsako leto 27. aprila praznik ustanovitve Osvobodilne fronte, ki ga je pod, vodstvom Komunistične partije povedla v borbo proti fašističnim osvajalcem in ga vadi danes v boju za izgradnjo so-Sj^ljstične idoimoviipe* 1 v krosu drugih jugoslovanskih narodov.
Letošnja proslava ustanovitvi- Osvobodilne fronte je toils že -posebej .pomembna. Deset let je. minilo, odkar so se zbrali predstavniki raznth skupin ria pobudo Komunistične partije Slovenije .in začeli veliko delo za preobrazbo sloyensgoga naroda iz naroda hlapcev v. narod' junakov.
2e priprave za proslavo deseleitnice OF ®o teik/le'Skoraj leto dni. Delovni IjuidUe so se s tekmovanjem v proizvođ-mjj najlepše pripravili na svoj praznik. Frantine Oibgathlzabije, prosvetna ■društva, mladinski aitativi, vsi so s povečanim delovnim in organizacijskim življenjem pričakali deseto obletnico Osvobodilne Fronte.
Krona vseh prizadevanj in priprav žri proslavo je bil III. .kongres, .ki je bil v Ljub! j ami od 26. do 28. aprila.
Dne 26. aprila ob 11. uri je bila na čast kongresa odprta v prostorih novo zgrajenega Gradb. instituta v Ljubljani
Velika spominska razstava.
Kot prvi gostje so si ogledali razstavo podpredsednik Brezidija Ljudske skupščine FLRJ in član Politbiroja CK KPJ Moša Pijade, minister zvezne vlade in član Politbiroja CK KPJ Franc Leskošek, predsednik vlade LRS in sekretar CK KPS Mih a Marinko s člani vlade, predsednica Centralnega odbora AFZ Jugoslavije Vida Tomšič, predstavniki JA . na čelu z generaloma Petrom iStan.tetom in Karlom Levifinikom In drugi predstavniki 'političnega, javnega in kulturnega življenja.
Razstava v .zelo okusni obliki prikazuje najprej razdobje, ko so se v stari Jugoslaviji začele zbirati vse pozitivne sile slovenskega naroda in je bila to nekakšna priprava ma bodočo OF, dalije poJffitliiSne razmere, v katere je pahnila Evropo s svojo im-berianstično gorijo hitlerjevska Nemčija, 27. .marec kot dan, ko so delovni ljudje Jugoslavije prvič glasno 'povedali, da nočejo kleče živeti, temveč da rajši stoje umrejo. Na plastičen način so na razstavi prikazani ■zgodovinski dogodki, ki so se začeli z razpadom stare Jugoslavije. Z dokumenti in fotografijami je prikazana ustanovitev Osvobodilne fronte In pričetek oboroženega odpora, zemljevidi slovenskega in jugoslovanskega ozemlja, potek vseh večjih partizanskih akcij, partizanski, voditelji, fašistični
¥ Ljubljani je bìì I##* kongres
fronte
m
JO	.V	B v,	"J
Clan Politbiroja CK KPJ Moša Pijade te'r Franc Leskovšek in drugi politični funkcionarji pri otvoritvi razstave
Nov korak
k demokratizaciji uprave
V borbi. zi popolno .deipiokraitiza-eijo vsega družbenega življenja, ki vadijo že dalj' časa v Jugoslaviji, so izvedli' odiò virato ukrepov, k, imajo za cilj «tòfani državnih funkcij v ©cpeadarstvri im njihovo prevzemajo po neposrednih proizvajalcih. Pr-VI! korak v tej smeri je .predstavljala fevofitav delavskih svetov in upravnih odborov ( po vseh podjetjih. Nadaljnji;. kópàk predaje upravljanja gospodarstva v .rolke inepósrednin proiz-v.àjfeiliéev jjg .je bùia izvolitev délav-rlkih svetov liri upravnih .Odborov v g’anjer;a.lin!ih, glavnih .im drugih airek-«ejjah 'državnih • igoapddiartskih podjetij. Psiniavaj se. j è takaiimenov.ani višji lin f.ac.iniiii'.LbnCh zldriužeinj delovnih kolektivov.	,
Zcipef focirek riiaiprej v procesu druz-ibanciga razvoja pretviarj.anija državne lastnine, kat .nižje, ipsfimiitiiv.ne o-blike isacLaViStiiine testhtae v splošno ljudska lastnino, kii g.a upravljajo neposredni ipnciizviaijalci, je reorganizacija zvečine vlade dune 7. aprila, kateri so sledile podobne reorganizacije republiških vftžd. Ker je razvoj prišel že talko daleč, dà só lahko prenesli celo virhiö 0*®wa»i funlkcij v gospodar-stviu wa zdiružeirija oantovniih proizvajalcev lil» ,n'a nniihóve organe, je bilo potrebno	reorganizacijo vlade
ih v avezi s tam se je binta/emo zfna-.rj«?il držav»! aippinàt. V vladi so u-kr'in:ri celo visto - ©ospoterakih ministrstev cmireiroa isib tn spremenllj v .glavne’ dlrtlkcSje, ki so dejansko gospodarske .dnuižibe ipoidjetllj z lastnimi delavskimi sveti.
Svati y vLadii, ki so zamenjali ne-
Zločini, skratka vsa dolga, z neštetimi žrtvami prepletena pot jugoslovanskih narodov do velikih dni, ko so se svobodno združili v svòji novi demokratični domovini. Posebni oddelki so posvečeni borbi primorskega in koroškega ljudstva, razvoju in dejavnosti partizanskega tiska, delu ženskih organizacij, naših vygojnih ustanov ter zločinska vloga dela slovenskega duhovništva kot organizatorja bele garde in narodnega Izdajalstva.
V čeirtelc 26. aprila, so se zbrali v slavnostno okrašeni dvorani kina U-nion v Ljubljani delegati Osvobodilne fronte iz vseh krajev Slovenije na
SVOJ III. KONGRES.
Med delegati' šo bili poleg vidnih političnih in državnih funkcionarjev znani organizatorji odpora, narodni heroji, Stane Semič — Daki, Tone Vidmar — Luka iin drugi, organizatorji osvobodilnega gibanja, junaki neštetih partizanskih borb ter «najboljši borci za izgradnjo socializma, kakor na .primer 24-kratni udarnik Ferdo Burkeljc, rudar iz Trbovelj, znani zadružniki itd.
Prisrčno pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki. »Tito — Kardelj« in »Tito — Partija« so prišli v dvorano .nekaj minut po 16. ur.j, podpredsednik zvezne vlade im član Politbiroja CK KPJ Edvard Kardelj, člani Politbiroja CK KPJ Moša Pijade, Boris Kidrič in Frane Leskošek in takoj za njimi člani Izvršilnega odbora OF.
Predsednik Josip Vidmar je ■odprl slavnostni del kongresa in je med drugim dejal:
»OF je zrasla jz nas samih, iz ljudskih moči našega naroda. Nastala Je iz Vsenarodne stiske, nastala je v obrambo vseh delovnik ljudi na Slovenskem. OF je bila ustanovljena v najbolj kritičnem trenutku vse naše dosedanje zgodovine. Njena ustanovitev je bila po svoji smiselni važnosti in veličini edinstveno politično dejanje v vsej naši zgodovini.«
SLAVNOSTNI GÒVÒR OB DESETLETNICI OF JÉ IMEL CLÀN POLIT-RÓJA CK fePJ TOV. B. KIDRIČ.
LE
m
V svojem govoru je «naglasil, da slavimo desetletnico OF v času, ko se naša ljudska revolucija v notranjem pogledu nadaljuje v okoliščinah graditve >in urejevanja. Ko je govoril o zgodovinskem .pomenu OF, je rekel, da so slovenske ljudske množice, ki so se zbirale v OF, skupno z 'množicami vse Jugoslavije, sledile pozivu Komunistične partije, pozivu tovariša Tita. S silo giganta je slovensko ljudstvo ...na ta poziy preokrenuo tradicionalni tok slovenske zgodovine. Nekaj mesecev po ustanovit-, vi OF so že zagrmele na naših tleh prve partizanske «puške. Oborožena vstaja slovenskega ljudstva je neusmiljeno pokopala podlo .tradicijo tiste nacionalne politike, ki. so jo dotlej kot edino zveličavno uganjali slovenski vladajoči razredi. Popoln prelom s tradicionalno narodno politiko bivših vladajočih razredov, ki ga je pod vodstvom Komunistične partije izvedlo sipvensko ljudstvo, zbrano v OF, ni razočaral slovenskega, naroda. Osvobodilna borba slovenskega ljudstva se je končala s popolno zmago, s popolno rešitvijo slovenskega nacionalnega vprašanja v novj Jugoslaviji. Kakor koli «nas boli dejstvo, da so Še deset tisoči Slovenčev, kii na njih in na njihovo usodo ne bomo nikoli potabili, ostali izven meja naše Jugoslavije, smemo vendarle s ponosom ugotoviti, da je «program OF osvoboditev .in združitev Slovencev bistveno uresničen po skoraj tisočletni sličnosti in razdeljenosti na tuje gospodarje. Delavec, krinet, delovno ljudstvo je v socialistični Jugoslaviji na svoji 'zeriiljj, svoj gospod, popoln in neposreden gospodar lastnih proizvajalnih sredstev.
Prvi del svojega govora je tovariS Kidrič končal z naslednjim:
»Delo slovenske narodne osvoboditve in združitve, ki ga je pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita v bratski oboroženi družbi z drugimi narodi Jugoslavije opravilo ria slovenskih tleh osvobodilno gibanje, je brez primere v slovenski nacionalni zgodovini. Po čemer so mogli nekoč v naši zgodovini le z daljno slutnjo hrepeneti najboljši, najjasnejši in v mislih najpogumnejši Sloveno!, je v osvobodilni borbi postalo pogumno iri zmagovito dejanje, postala je živa resnica.«
Tovariš Kidrič je nato med dolgotrajnim pritrjevanjem opisal našo odločnost braniti težko priborjeno svobodo in sleherno ped zemlje. Nato je brisal, kako so voditelji VKP(b) s svojo prakso posta-vili v kar najbolj kričeče nasprotje s teorijo marksiz-ma-leninizma nacionalno vprašanje. Do takšnega teptanja leninistične teb-
Tovariš Edvard Kardelj govori
rije nacionalnega vprašanja je prišlo zaradi tega, ker sovjetske zunanje politike ne vedli sovjetsko ljudstvo, .temveč vladajoča birokratska kasta, ki je dovedla nadaljnji razvoj Oktobrske revolucije v slepo ulico in opeharila oktobra 1917 zmagoviti ruški proletariat za oblak in za proizvajalna sredstva.
»Ena sama pot je,« je zaključil tovariš Kidrič, »odkar se je pod vodstvom svoje Partije ljudstvo naših narodov uprlo okupatorju: Pot borbe za nacionalno ljudsko svobodo je to, pot ustanovitve nove Jugoslavije, pot graditve socializma v novi Jugoslaviji, pot graditve .blagostanja delovnega ljudstva, pa tudi neizprosne obrambe vseh pridobitev .našega narodno osvobodilnega boja. Naš;, narodi so šli pot, .ki jo je pri mas predvidel že Ivan Cankar, ko je zapisal: Na tvojih plečih,. na plečih delavca-proietarca sloni usoda slovenskega naroda, naroda proletarca.«
V imenu Ljudske fronte Jugoslavije fn maršala Tita je kongres pozuéavii podpredsednik Presidila Ljudske skupščine FLRJ, član Politbiroja CK KPJ
MOŠA PIJADE.
»Ustanovitev OF je edinstven primer ne samo v Evropi,' ki je bila pod fašistično okupacijo, marveč tudi v sami Jugoslaviji, kjer so to enotnost v drugih krajih dosegli v drugačnih oblikah. To je bilo zgodovinsko dejanje, zgodovinsko delo, ki je dostojno, da ga dar.es proslavimo ne samo Slovenci, marveč tuffi vsi dru-
gi narodi Jugoslavije,« je rekel v svojem govoru med drugim tovariš Moša Pijade. »Danes lahko rečemo, da nared, ki je enkrat napravil to, kar so naredili Slovenci, kar so na-
redni Srbi, Hrvati- Makedonci, Crnogorci v pretekli vojni, da tak narod ne more biti nikomur več nikoli suženj!«
KONGRES SO POZDRAVILI TUDI PREDSTAVNIKI LJUDSKE FRONTE IZ VSEH DRUGIH REPUBLIK TER PREDSTAVNIK JUGOSL. ARMADE.
Delegati so posebno topio pozdravili zastopnika tržaških Slovencev Branka Babiča, ki je v svojem govoru poudaril, da so tržaški Slovenci bolj kot kdaj koli povezani z brati v svoji matični domovini. »Vsak u-speh LR Slovenije in FLRJ je tudi naš uspeh in iz njih črpamo vzpodbudo za svoje delo. Ni sile, ki bi lahko ponovno zasužnjila narod, ki se je tako junaško boril zja svobodo,« je zaključil tovariš Babič, potem ko se je zahvalil za pomoč; ki jo. dajejo jugoslo-vanskii narodi tržaškim Slovencem pri akciji za zgraditev kulturnega doma v Trstu.
Prav tako izredno toplo pozdravljena z večmimitnim ploskanjem in vzklikanjem sta govorila
PREDSTAVNIK SLOVENCEV V ITALIJI IN KOROŠKIH SLOVENCEV.
V imenu Slovencev, ki še danes žive pod Italijo, je kongres pozdravil dr. Anton Drmota, ki je med drugim dejal: »Poleg pozdrava vam izročam tudi uovo skrb za nas, da ostanemo živa veja našega narodne-
ga telesa.« Franc Petek je v imenu
koroških. Slovencev a. pozdravom prinesel tudi obljubo, da bodo koroški Slovenci ostali zvesti pridobitvam narodno osvobodilne ibprbe ter po,-vezani z matičnim narodom, ki se bori za pravico in za resničen socializem v svetu fu tako tudi, za pravice koroških Slovencev.
Ob zaključku slavnostnega dela kongresa so delegati -poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko, v kateri so prikazali delo OF ter obljubili, da bodo varovali pridobitve ljudske revolucije ter želeli maršalu naglega okrevanja.
V petek 27. aprila Je tovariš Josip Vidmar začel
DELOVNI DEL KONGRESA,
nakar je bilo izvoljeni delovno predsedstvo, v katerega so delegati med Viačmmutmimi ovacijami izvolili Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Franca Leskoška, Miho Marinka, Josipa Vidmarja, Ivana Mačka, Angelco Ocepek, Miro Svetina, Jožeta Rusa, Edvarda Kocbeka, Franceta Bevka, Janka «Rudolfa, Ferda Burkeljc, Vlada Krivica, Vido Plut, Marijana Breclja in Valentina Jesiha.
Nad 700 na okrajnih zborovanjih Fronte izbranih delegatov je vstalo in s silnim navdušenjem pozdravilo delovno predsedstvo* ki je zasedlo svoj prostor na slavnostno okrašenem odru. Delegati so nato sprejeli soglasno dnevni red kongresa, Ki ga je predlagal Franc Bevk, im sicer:
1.	Referat tovariša Edvarda Kardelja: »Deset jet ljudske revolucije«.
2.	Poročilo Mifie «Marinka o delu Osvobodilne fronte med IL in lil. kopg resorni.,
3.	Sprejem pravil OF,
4.	Poročilo o finančnem poslovanju.
5.	Volitve glavnega in nadzornega odbora.
6.	Poročilo o uspehih šestmesečnega
(Nadaljevanje na 2. strani)
Jugoslovanski narodi so proslavili praznik dela v znamenju borbe za mir, neodvisnost in socializem
Prvomajski proglas CK KPJ in pozdrav maršala Tifa jugoslovari. ljudstvu
Narodi Jugoslavije so slovesno proslavili 1. maj, mednarodni praznik dela. V Beogradu in glavnih mestih ljudskih republik so bili svečani pr-majdkfj sprevodi! delavcev iin vojske, ki so jih sto tisoči in sto tisoči meščanov navdušeno pozdravljali. V vseh ostalih krajih so bila slavnostna zborovanja iin ljudske veselice.
Glavna proslava je bila v Beogradu, ki se je je udeležilo okoli 300 tisoč oseb-, od katerih 150.000 v slavnostnem sprevodu. Začetek slavnosti so že zvečer 30. apnila naznanile častne salve .iz topov. V vseh ustanovah in podjetjih so bila zborovanja, prireditve in akademije.
1.	maja zjutraj se je po največji beograjski ulicii »Bulvaru Rdeče armade« razvil veličasten prvomajski sprevod delovnih ljudi, in enot JA. Sprevod je šel mimo slavnostne tribune pred Ljudsko skupščino. Na tri-
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
(■.catena- gospodarska ministrstva pa iimajo točno določene funkcije v soglasju z odfedbam; osnovnega zakona v 'UCtt-nivljd.-sju ^psipo'diaifsikih podjetij ia višjih gospodarskih združenj po delavnih kolektivih. Glavna karakteristika reorganizacije zvezne vlade je v te.nl, da sedanji «aJvaSji organi — posamezni! sveti v posameznih panogah gospodarstva. — .omogočajo vskladeuje in spajanje -med, najvišjimi organ;; «uprave v igiospocllaristvu in med go-
apodarElkiimi organizacij a-mii, ki jih u-
ipraivljdjo .nepoaredaii proizvajalci. Preidatiavinijkli n-eplosradlniih proiizviajaiD cev ,aktivno, sodelujejo v funkcijah državne upravi'. Tako se proces saimou-, «previjanja, ki se je začel najprej pri posameznih .podjetjih, na to.pri generalnih direikici-jàh, razvija dulje do samih «najvišjih organov državne uprave. To pcmehj- nadaljnjih detbiflökratizä-cijó 'ia korak natirej v demokratizacijo državne uprave.
Važno je #MI to,. da so ,vse tako-iménc.vane ključne gospodarske panogo, ki f» bile doslej še v rokah zvezne «vlade, prešle v kompetenco posameznih fedenatrljh vlad. Talco naj o-m:,.l'imo rudarstvu, vso težko, industrijo ;in niaftiO. Talko .imajo posamezne, republiške. fi~FiÓLnocm.a v rokah gospodarstvo tvojega tari torija. Vj rokah zvezne vlada so .olitale samo še tiste panoge, lui so že po sviojii naravi tako te'ari.iünib knit gompeidarsko — cefl-traliteiraine. To so želežinliški, rečni m z-aišmi promet. Treib a ije podčrtati, da tu1 ne gre za. iniajthaldjnio. decentralizacijo v starem .smJiislu, temveč gre .za splošen proces odmiranja državnih funkcij
Na korejski firioiritl ni Mio v preteklem tednu kaj važnih dogodkov., Po prvem suinlku Kritaijcev (iin Seveir-riilh I Korq|cév . je - «riaistial zaStaJ, ki, .traja še veanio.LIzgieàV; da ta zaStoj pomeni; 1« ipriilpirav.e za nav naskok.
Tudi Mac Ant-hunja še . niso poza-twili premlevat! paMtiičisli.,krogli j,n « a-merliiški 'tliijlk. S,am ■ pr.eidsednik, Tpumainl je tira tadeiniaki itiitìkoyiriii konferenci nekako liiridiferertitoio govorit o Mac A«ritihurjiu iin amanól’, da lahko dela kar hoče iin. gre kamor se. mu zdi.. Dodal je, da je Mac Arthur ,pač dobro vedel za vzroke svoje odstavitve, ki so zoainii vsem, ne pa kakor za-n;ka Mac Arthurjev pomočniik.
Zdelo se je, da bo Mac Ainther po svojem povratku v Ameriko prenehal s poi'Jiltliičin,o dejiavrnostijo, toda na-spretino, nenehno potuje .po ameriških mfgltilih iin-tabani jsvaje politično gledišče do Dalljniega vzhoda.
, An&liijio j i Iranom glede
______eliroiliejsfcih družb se
le. v.eidno inadaliuije iin je zwzèil fé ostrejSo obliko, fransikt šah je v; éred'ó poidpiilsal ukaz o nacionalizaciji iramSfce petrolejske industrije! Š ša-h-ovirn podpisom je postal ukaz, ki sta ga že Odobrili obe zbornici parlamenta, - ustavno veljaven. S-tem se je začela diplomatska borba okrog te najvažnejše industrije na Bližnjem vzhodu, n,è samo med AngMjlo i.n. Iranom, temveč sta poseisli vmes tudi Sorvijetiska živeža iin Združene države' Amerike. Značilno jé, da sta v sredo obiskala Irariislkega predseidtoilka Moissadeikà' ainiglléìki im' airheriiiški posla-nčik' v Teheirahiv, .istega dne ipa je Mos-sadeic sprejel tudi ■ sovjetsiKega posia-
_______.fell ■ ■	,« :	i*. v «« r n 1»
v dbtniolsju 'gospodarstva, v okviru ka-tere,gia ise ippstopogia zmainjšuje^o tako republiške kakor zvezne državne funkcije. !
V zvezi s temi velliteimi! spremembami uipnavljainja gospodarstva bo izdelan v kratkem nov finančni, sistem, loi jbo . umili vsa vpraš-ainja, , ki .^o séd'aj «jede nia upravi janje gospodar-, stVa po neposrednih ppoizvpijalci^ o-st^la še ..odprta, ^oisarriezna podjetja kakor tudi^, višja gospodarska ždružf-nra bčida ma -finančnem ppdroìju yeljkp toqij, samciptii^jnà. Öd poiv,efepiri|a .produk-tiwnibstì b'Cldp imeti . tudi neposredni prOlizvajaiei kortetii, ker bo del fondov aKumulaaije rta rabpotoBO delavskih svetom.	;	...
mlljka Sadäikoya. Anigiija ta Amerika ta imarnireč. «hojita, da bi. Iran. sklenil sporazum s Sovjtosiko zvezo slede petroleja. lin da bi' se tako Sovjetska zveza «ppilaisbiila jnajvečjih azijskih pe-trotajrlkih leižiišč.
Omar.iiti moramo tudi, da se. je tudi v aòseidinii državi Iraina, v Iraku, pričelo .gibanje za naiaionializaìcijo _.pe-trölejlslkiih“ yiréicev ilri pèfrojejskfa drlitžiS, kii so v ■ glavnem fcöle last Eingleškega kaipiiitaia.
Aniglija tarejo hude skrbi tudi v Eptaitu. Egiipijlt in,aimir.eč, zahteva, naj britanske čete	ipiodročje Sue-
škega prekojfa iri naj, se vsa Nilska c(o]?ina prijkijuiSi k' .Eg.iiptu. To je povedal jasno im odločno v kairskem parlamentu sam egiiptskl zuinanij; minister Šalah El Dim, ki je obenem obtožil Veliko Bnitaimijo, da je iz nič Ustvarila Izraelsko, državo, katero pomaga z orožjem im z vsem potrebnim, Egiptu p? odreka pomoč. Kakor vidimo, je Egiilot zelo ljubosumen na Izrael in bi hotel . ppodrlinitìi Anglijo, s
s.ueskeg.a lobmočja, od katerega črpa Vel'ka .Biritamija ,,velike koristi, obenem pa Suez predstavlja prvorazredino strateško OipidirliSlfte.
Kc.ofercncp. . nameistiniijkov ,. z-upainjih rniinliétróv v Parizu pa nijkaikpir noče ,z mrtve točke., yrstrjo se predlogi in
plju, kjer je bito ranjenih precej o-seb, .«ned ikatenlimi tudi kominfa.-mi-stiičnif sen-ator Mario Palarmo.
V Jugoslaviji sta bite piwii im drugi maj državna . praznika. Bo vseij državi soma naijsveičatneijši načflin prio-slàvlili vel'ikii dan,' zlasti pa v pre.stol-miilOi Becigraidin kj.e;r še je udeležilo manif-eataalj eiköjj 300.000 ljudi. Centratali komite Kiomiuinltetičine partije Jusaaiaiviiije je o'ojäviill prvomajski ' proglas, v katerem ppiudarja fcior-bo j«u-Epslavanskih .nanodciv za1 heiddviianort, za mliir v. svetu jim za mirimo izgradno sodialjižma.
Značilno je,, da sovjetski sateliti, k)i .so se ,pcipc0n,cim)a prodali Kremlju, n/iSp niilfii.. iba največiji delavski praznik puristi jirigoöiovanskih narodov, da v .ritinu priqetóve ta dan. Prav na prvega maja so briiligarski 'ta romun-sücii komiihifoirmistii diaviršilii celo vrsto òbmejir.lih iprovokaciiij.
buni so bili najvišji državni in partijski voditelji, med njimi Edvard Kardelj, ki je zastopal maršala Tita, Aleksander Rankovič, Milovan Dji-las, predsednik Prezidija zvezne skupščine idr. Ivan Ribar, Maša Pijade, načelnik generalnega štaba JA. Koča Popovič in drugi. Na tribuni so blilii tudi članj, diplomatskega zbora.
Beograjčani so zlasti pozdravljali predstavnike vseh vrst orožja JA. V sprevodu so koita/kaJli tuidli najbolj zaslužni delavci, .člani Ljudske fronte in mladinci iz vse države, predstavniki telesmovzgojnlh organizacij, ljudske tehnike, sindikalnih organizacij, največjih industrijskih podjetij, delavska .in šolska mladina itd. Sprevod se je zaključil z milohodom članov Ljudske fronte iz Beograda.
*
Predstavniki množičnih organizacij in enot JA v Sloveniji so 1. maja popoldne obiskali maršala Tita in mu česntitali k prvomajskemu prazniku. Želeli so| mu skorajšnje okrevanje.
*
, Ob priiäßki pratzniov.anjia delavskega prašnika v Jugoslaviji je ĆK KPJ izdal Jugoslavai.iEikemu ljudstvu prvomajski proglas, v katerem je med. drugim rečeno: »Tudi letos slavi Jugoslavija 1. maja v ozračju velikega, poleta in naporov za gospodarsko in družbeno1 preobrazbo, v del-u za ohranitev miru v svetu In v borbi za svojo neodvisnost pred napadalnimi tendencami vlade ZSSR iri njej podrejenih vzhodnoevropskih vlad.«
Nato je v razglasu rečeno, da se CK KPJ obrača do delavcev, kmetov, mladine, pripadnikov JA, KPJ in Ljudske fronte in do vseh državljanov sploh in poudarja, da Jugoslavija s svojo borbo za izgradnjo dežele «in za svojo neodvisnost pridobiva vedno več prijateljev po vsem svetu. S poudarjanjem pravic Vsake-
ga posameznega državljana, z izročanjem uprave gospodarstva delavskim nomižicam, z delom za razvoj bralstva. med .narodi in borbo proti vsem birokratskim tendencam iin nezakonitost im, Jugoslavija dviguje visoko zaštavo demokracije, v nasprotju s sedamjiili vaditelji ZSSR, ki delovnemu ljudstvu jemljejo vse svoboščine in vse pravice. Sovjetski voditenlji, poudarja proglas, soi šli po-poti politike interesnih sfer in osvajalnih vojn, da toi zadovoljili 'nenasitno poželenje birokratske kasibe, toj meni, da sme v imenu lažne borbe proti ■kapitalizmu pustošita iin likvidirati pridobitve delavcev v lastni državi in v tujini.
Proglas nato poudarja pomen utrditve sistema upravljanja jugoslovanskega gospodarstva s pomočjo delavskih svetov in obrambe tega sistema pred vsemi možnimi sovražniki pravic iin svobode delovnih množic in neodvisnosti jugoslovanskih narodov.
Najboljše sredstvo za borbo proti tem sovražnikom je enotnost in budnost ljudstva in krepka odločnost, da se demokratične pridobitve ohranijo in razvijejo ter da se neodvisnost Jugoslavije ubranil.
V svojem pozdravu narodom Jugoslavije za Prvi maj pravi, maršal Tito, ki zaradi bolezni ni prisostvoval prvomajskim proslavam v Beogradu, da je globoko prepričan o Srečni bodočnosti jugoslovanskega, ljudstva. Pozdrav,, ki je tail prvi javni nastop maršala T.ita po operaciji, je izrekel jugoslovanskemu delovnerhu ljudstvu neiskrenejše čestitke za prvomajski praznik. Maršals Tito pozdravlja nato tudi vojake Jugoslovanske armade in zaključuje: »Naj živi in naj uspeva naša dežela socializma, v kateri si naši delavci ustvarjajo lepšo bodočnost«.
¥ &a¥j£tsm ZWEZZ:
Legat G.romnko ta s kakšnim nesipreje-mljiviih pVodipgov podere vie, kar je ŠBb pireje. zgrajenega.
Prav zadnije dni so zahodne delegacije 'predložile trii nave predloge dnev-njiggia reda,, ki dajejo maksimalne koncesije stališču Sovjetske zveze. Tenda Grcimiilfco., je nove zahodne predloge gtìdlkò odbili. S:.tem so.se jasno pokazali nameni Šavjiatisice zveze, ki. bo na vsak .način niaSiita glavino breme odgovornosti,' če bo pariška konferenca 'doživela neuspehi
V glavnem se je pa delovno ljudstvo vsega sveta pretekli teden p«.ri-praiviijailo rea prastavb hajvečjega praznika, frnveiga , maja. Proslava najve-čjegia praznika delovnega ljudstva pa ri-j povsod poteifcäla svečanoj temveč je iprdčiio'turili do:faiofoemfediv. V Francovi Spanji je zaTiranó ljudstvo jvo-cllsiviilo Prvi. irfàj s sbavkamii, v Pa-’ iifKu je" pa ''pSUoSja našitcfcila 1 pftriii man.lfeštaniti&m, keir se je bala, da bo prišlo i<y>' spopada med degblisbi i.rv kamitaiforimilstli. Tudi v ItaHjj. je v več. krajih pii-iglo do liniciiideintov s .pciliilciijo. Posebno hluidi; spopaidli so toiilii v Nea-
Prav v času, ko prevzemajo v Jugoslaviji neposredni proiizvajalcii celò vodstvo višjih igriispcidarskiih tvorb, kjOit ao generrilne direkcije celih gospodarskih panog, kJ so bile doslej v rciiah državne administracije, in' ko oblasti siprejemaijo ukrepe za nadaljnji razvoj kmetiIjfclltfh žadrug kot svobodnih zdiruženj zadružnikov, prihajajo . iiz Srivjiefeke zveze vesti,1 ki šo značilne za inadaijiriii ražvdj ^ v tej državi po poti' državnega kapitalizma.
Moskovska »Pravda« uradno ©lasilo CK VKP(b), je objavila članek Hruščo-va, enega iizmed sekretarjev CK VKP (ib), s katerim je začel kampanjo za izgradnjo rovih toplihoznffih naselij, v katere je «treba presnimi kmete te dasedanjiih vani, lèot pravi. Pisec članka imen,rije tako «novo neselje »Kol-tio/. n o mesto«. Tamöi kmetje stanovali v zgradbah, kii miorajlb biti, kot pravi ifruiščov, vein adstropne ;
Breldiatavljaijimo si ruiskega kmeta, ki sedaj žl»V|j s svoji lesami hiši, ki ima ■v večini He ein ipriosbor, v toki več-■naistirciEni hiši. Ztnano je, kako strašna je še danes .stainovanjska stiska v Sorvjeitsikli zvezi, da si;, ile redko kido lahko, privošči stanovanje, .ki., bi imelo več kot «no sobri, Jaa.no jfe, da ibrido’ Divelli rusMi kmetje natrpani, v teli’ večnadatnpniih hišah pravo kasar-rfa&o žiiiviljarije. V takta hišah, ki morajo tiiiii prav zaradi tega večn.ad-stirioiEirie kafiair.ne, biódo teže kontrolirani kot «fasad»} po svojih • vaseh. Krnet v Sovjetski zvezi se mora po vo-
šjii tiirClkiratigkè kaste, pretvoriti v poljedeljskega delavca, ki ga državno vodstvo venato uspehnoje kontrolira, ta z učiiinlkrivitimi sredstvi laže sili na delo kot kolhrientka.
Seveda pravii Hr.uščov v svojem .ölarjku, d.a bodo rusk.e, .kmete naseiili' v takciriiriniovairia »kolhazna mesta« zaradli mveph '/£*4ßßu- kclihoznikov, kair toli imelo za. posledico poleg povečane .. proizvodnje ' ituičfj udotine^še zPlljcinje le-'teh. Ta skrb za »udobnejše ìiiyljeinijé;« pa le slabo zakirliiriika, njegov anamEiniitì prodlcig, da morajo biti hiše'večinasbropne, saj. je. znano, da pradpcistaivijlta dames modema urbanistika enlonadatroip.ne. hliše in. vile, obdane z vrtom, večjiadstroipiniim, Pa še in,ökaj. ÖhliSntae bodo močno zma-injšane in daleč izven noviih naselji. KcOhoznik, ki bó imel po tem Hrušco-, v-eim mačribu ozek s.ektc?r del.a. ne 'bo imel časa, da bi se ukvarjal s <sv©j<* phlišniico. In tako jo bo nujno moral cipuistfiiti.	,
Delo v mioviih «kolhozih bo organ,i-ziiranio pod strogo kontrolo državnih .organov. Tako bcido « izgiinfilii zadinji oatarjki samouprave. Kolhozno mesto bo vod!'!.a, birckriatisika lnierarhija z vsemi poBleldicamii, ki boido iz tega izhajale za koihozn.ike.
Medtem «pa so se že liofili posla. Začeli so . združevati manjše kolhoze v večje. Tako so na Altaju združili 4.200 mairiljših kolhozov v 1.400. Vloga državno .mažinsko—traktorskih postaj je že sedaj v toliko povečana, da te po-
staje odreiiajo svoje strokovnjake iin speciiatae brigade za. staitelo vodstvo proizvodnje v določanem kolhozu, kjer ton brcSIirajo im vodijo delo.
Želo značilno je, da začenja Hru-Ščav kampanjo »Kolhoiznih mest« y_ času, ko niso še obnovili vasi v mnogih predalih Sovjetske zveze, ki so bi!(| opustošenj od vojne. To pomeni, da je odpor kmetov proti «ukrepom oblasti talko vajik, da je treba nujno
1 kviidirati zadnje . ostanke kolhozne samovptrave. O tem odporu lahko čitamo veCfko tudi v soivjetskeim tisku skoraj vsak dan, ko govori o »razsipanju kciKionne laistn-ime«, o »neizipol-njevataju .dräawrj'ta plamoiv«, o ivieod-goycirinih odnosih «o družbene lastnine« o »zmsmijšanju produiktivinošti družbenega. sektorja« in, podlobinp. Izraz rsr azpcilož onj a im jeze vir,hoiv sovjet-, sike bliirioitaräciilje zaradi neU'SipehiOiv je bula tudi otira krùtiika Andre jeva, doisčiietinega vodj-e 'taikiciimieinovane »po-ijedafake fronte* v .Sovjetjskj,. zvezi. Na glavo Anldrejeva so zvalili, krivdo za vse «neuspehe, kii jih doživlja’ sovjetsko Kmetijstvo. Toida birokracija mi. zmožna driuglih ukrelpdv kolt biiinakriatakiih. Z načrtom o taoihoizn.ih meStSih so pač prefkoaSiii sami sebe. Sovjetski ikm-etje pa se vračajo v dobo feudalnega robstva.
Na koncu naj uavad'amo šfe neko zanlianlivosit v zvezi s famozmlim inačr-iboim Hruiščova. UreUlniištvo »Pravde« je objavilo nijegov članek z opazko, da gre za osebno mišljenje pisca. Toda n as! edini j.e>ga. dine je Pravda obja-vflla ipopr.aVeik. Gr«e torej za d/reftivo. gre za emega liizmeid poijdvov, Ki so zriafiiin.i danes za Sovjetsko zvezio. Bi-rokratflkià kasta, ki jè na riblašili,. z uscirti sr.eià'àtvii jača, svojo ohlaist in državno lasitriiinb, po đruigii Sbrani pa liikRÄlpa v«. Ws!»,- kair mi še pòpoh noma v njegovih nckah.
/
Deset let ljudske revolucije
(Nadaljevanje s 1. strani)
tekmovanja v počastitev desete obletnice OF in razdelitev nagrad, ki jih je razpisal Glavni odbor OF.
Ko je predsedujoči France Bevk sporočil, da bo povzel besedo tovariš Kardelj, so vsi delegat, vstali in po vsej dvorani je zavaloval vihar navdušenja. »Tito — Kardelj, Tito — Partija« je odmevalo po velik, dvorani. TovariS Kardelj je večkrat hotel začeti, a so delegati še z večjim navdušenjem, ploskanjem in z vzklik’ pozdravljali svojega prvega borca.
GOVOR TOVARIŠA KARDELJA
Ko se je navdušenje nekoliko po*
' leglo; je tovariš Kardelj najprej ' risal zgodovinski boj slovenskega ljudstva ter stanje tik pred kapitulacije stare Jugoslavije, ko so 27. marca le.
t-. ,1241 napravile, jugoslovanske množice prvi korak v revolucionarnem 1 procesu, ki je spremenil karakter Ju-
predvsem finančni sistem, sistem planiranja in evidence, .kolikor nam bor do dopuščali materialni pogoji, osvo-bcidiitf ostankov birokratizma in ad-ministratorstva. Kontrolo je treba nadomeščati z ekonomskim, sredstvi in z neposredno kontrolo množic od spodaj.
Ko je tovariš Kardelj govoril o ju-goslovansko-sovjetskem sporu, je naglasil, da je na Vzhodu popolnoma zavladala
!
TEORIJA O TAKO IMENOVANI VODILNI VLOGI SOVJET. ZVEZE
odnosno ruskega naroda. Sovjetska propaganda skuša dokazati, da se 'ta teorija pretvarja v stvarnbst. Mar-ksinstično teorijo razredne borbe je tako nadomestila teorija velikodrJ.av-nega osvajanja. Kakor na Vzhodu, tako so tudi na Zapadu prevladovala mnenja, da se prav za prav ni nič novega zgodilo tekom zadnjih
Najprej je rekel, da nekateri hočejo dokazati, da smo v preteklosti pisali in govorili drugačf kakor govorimo danes. Tedaj smo bili prav tako iskreni, kakor smo iskreni danes v borbi proti agresivni kampanji sovjetske vlade proti Jugoslaviji. Kakor hitro so padle iluzije o miroljubnosti politike. Sovjetske zveze, je moralo pasti vse,- kar .je , bilo zgraje- -, nega na teh iluzijah-.	!..
»Za slovenski narod m za vse na-rode Jugoslavije predstavlja' desetletji je, ki še letos zaključuje, desetletje' velikih-zmag,<c je rekel’; tovariš Kardelj. »Prav je,'da, pofeosto pogledamo nazaj rra vzroke in faktorje, ki so ham Zagotovili te zmage, kajti pred 'seboj imamo še. velik posel in velike borbe. Ni dvoma, da bomo tivdii v bodoče, zmagovali, če sé bómo .znali .
■ neprenehoma učiti ob svojih lastnih izkušnjah: in predvsem, če bo najnaprednejši in najzavednejši del našega
Ciani IOOF pri otvoritvi kongresa
goslavije. Govoril je o Komunistični partijk ki je tiste dni -ne le pozivala na obrambo Jugoslavije, temveč tudi organizirala to obrambo-. Nato je tovariš Kardelj govoril o izdajalski vlogi starih političnih stran« v Sloveniji po fašistični agresiji ter o delu Komunistične partije za organizacijo aktivnega odpora- Ustanovitev Of je bila eden najvažnejših pogojev za uspešno pripravo oborožene vstaje, do katere je moralo priti. S pravico tedaj lahko rečemo, da je 27. april 1941. dan ustanovitve OF, eden anjvažmejših datumov v razvoju naše ljudske revolucije.
V nadaljevanju je tovariš Kardelj govoril
O RAZVOJU OSVOBODILNEGA GIBANJA-
o razvoju odpora ter o razvoju OF, ki je pod vodstvom- Partije s tovarišem Titom na čelu premagala vy*
‘ napore okupatorja in domačih izdajalcev, da bi razbili -osvobodilno gibanje. Tovariš Karidelj je nato govorili
O VLOGI OF V RAZDOBJU IZGRADNJE SOCIALISTIČNE DRŽAVE.
Poudaril je, da je sodelovanje ljudskih množic v upravljanju -države 'n ranjenih posameznih organov in zlasti še upravnih organov -neogibni pogoj vr imo. išeleJflciijo »ti odbiro najbolj-vsestranskega razvoja socializma ter tudi edino sredstvo, da bi se preprečilo nastajanje nekakšne birokratske "• kaste. Vzporedno s predajanjem tovarn, rudnikov itd. v upravljanje delovnim kolenktivom je bila naloga kvalitativno dvigati državni, aparat in se boriti proti birokratskim tendencam. Govoreč o delavskih svetih je tovariš Kardelj dejal:
»Delavski svet; pri nas niso privesek državnega aparata in tudi ne agitacijski miting. O-rii imajo svoje točno določene pravice, pa tudi svoje točno določene obveze do družbene skupnosti. On,i so oblika upravljanja samoproiizvajalcev, toda so obenem obvezani čuvati interese družbene skupnosti. Podjetja niso last posameznih delovnih kolektivov, seveda v okviru pravic in dolžnosti, ki jim okvire postavlja družbena skupnost preko vrhovnih predstavniških organov ljudske oblasti.«
Tovariš Kardelj je zatem govoril, da socializem ni v tem, da pridejo proizvajalne sile iz .rok privatnih kapitalistov v roke -samostojnega in neodvisnega vodečega državnega aparata, ampak v resničnem podružab-ljenju proizvajalnih sredstev. Kot na-. loge, ki jih je tov. Kardelj navedel, so: v republiški zvezni upravi bo treba še naprej po poti, ki je nakazana z zadnjimi spremembami zvezne vlade in republiških vlad. Na gospodarskem področju zajemajo te naloge.
desetletij. Odpor Jugoslavije pa je povzročil tako rekoč nenadoma -na vseh -teh ideoloških stavbah razpoke, ki je odkrila, da pod površino, kakršne so poznale in slikale omenjene teorije, teče življenje človeške družbe po svojih zakonitih stezah, neodvisno od -tega, ali ga ljudska zavest more spremljat,} in razumeti ali ne. V zapadinovropskih kapitalističnih državah je ogromno narasla vloga države v njihovi ekonomiki in se vse bolj kažejo naraščajoči elementi državnega kapitalizma, ki se včasih pojavljajo v odkritih, včasih pa v pri-
delovnega ljudstva tudi nadalje tesno povezan z njegovimi osnovnimi množicami. Prav je, da -prav danes, ob deseti pbletaici ustanovitve OF, pod katero 'zastavo je slovensko ljudstvo bilo enega najbolj krvavih, najbolj herojskih in najbolj zmagovitih bojev v zgodovini, še prav posebno naglasilo, da bo slovenski narod skupaj z vsemi drugimi narod} Jugoslavije ter s Komunistično partijo Jugoslavije ter tovarišem Titom na čelu branil vse te revolucionarne pridobitve z enako vztrajnostjo in odločnostjo, s -kakršno se je skozi sto-
čevar, Cvetika Vodopivec, Franc Lubej,
Zadnji dan kongresa so delegati sprejeli pravila Osvobodilne fronte, resolucijo in izvolili nov
GLAVNI IN IZVRSNI ODBOR.
V	novem izvršnem odboru OF Slovenije so: Viktor Avbelj, Jaka Av-šič; dr. Aleš Bebler, France Bevk, dr., Marijan Brecelj, Jože Borštnar,
, Tpne Fajfar, Milko Goršič, Metod Gričar, dr. F-ran-c Hočevar, Janez Hribar, Albert Jakopič, Rudolf Janko, Josip Jeras, Edvard Kardelj, Boris 'Kidrič, Edvard Kocbek, Stane Kavčič, Franc Kimovec, Stane Kovač, Vlado KrivK, dr. Ferdo Kozak, Boris Kraigher, Sergej Kraigher, Miško. Kranjec, Maks Krmelj, Franc Leskošek, Franc Lubej, ing. Jože Levstik, - Miha Marinko, Ivan Maček, Vlado Majhen, Matija Maležič, Angela Ocepek, Osolnik Bogdan, Zoran Polič, Franc Berovšek, Franc. Popit, dr. Jože Potrč, Franc Primožič, Jože Primožič, Jože Rus, Ivain Regent, Fr. Simonič, Franc Svetek, Mira Svetina, Lidija Sentju.rC, Peter Stante, dr. Maks Snuderl, Tone Toman, Vida Tomfijč, Edo Turnher, Janez Vipotnik, Ignac Voljč, Josip V-iidlar, Boris Ziherl in Pavle Zaucar.
V	predsedstvu Izvršnega odbora OF
so: predsednik Josip Vidmar; podpredsedniki: Edvard Kardelj, Boris Kidrič,' Jože Rus in Edvard Kocbek; v sekretariatu pa sekretar Miha Marinko: člani: dr. Marijan Brecelj, Zoran Polič, Boris Kraigher, Lidija Sent jure, Vlado Krivic, Janez Hribar in Franc Primožič,.
IZREDNI DELOVNI USPEHI
ki so }i,h dosegli , delovni kolektivi v 6-nieseičn-em tekmovanju v čast 10. obletnice' OF, so poka-zali, kako mogočna je ustvarjalnost ljudstva, če ga vod!‘takšna sila, kakor je Osvobodilna fronta s Komunistično partijo na čfelu. Nad 2000 osnovnih frontnih organizacij, 1200 delovnih kolektivov, 431 -mladinski« aktivov ter 411 ljudiskopro,svetnih društev s 627 izobraževalnimi in 1064 kulturno umetniškimi , odseki so tekmoval} za naslov .najboljšega v republiki. V tekmovanju frontnih aktivov je dobila prvo nagrado — napravo za ozvočenje 1 nkongresno zastavo — frontna organizacija Slivnica pri Mariboru, drugo nagrado frontna organizacija
10.	terena I. rajona v Ljubljani, tretjo nagrado vaška fronta .organizacija
Med govorom tovariša Kardelja v kongresni dvorani
kritih oblikah. S tem se ne menja kapitalistični karakter tega sistema, toda t;i novi pojavi že predstavljajo ekonomsko nastajanje novega sistema v nedrih starega in dokončni liniji slabe politično in ekonomsko moč bur-žuoazije. Tovariš Kardelj je nato govoril o pojavih državno kapitalističnih elementov ter o komlnformi-st-ični politiki in naglasil, da so iz orožja revolucije in socializma vodstva partij, ki so kapitulirala pred komimform'zimom, pretvorila v orožje tujih hegemenističnih tendenc.
»Za današnjo vlogo kominformizma v mednarodnem delavskem gibanju velja tnočno tisto, kar sta Marks in Engels nekoč rekla o Balkanu »Dezorganizirati Internacionalo in s tem podrediti jo lastnemu hierarhičnemu in samodržavnemu upravljanju alianse«.
Govoreč o perspektivi delavskega gibanja je tovariš Kardelj poudaril, da ni treba dvomiti, da bo mednarodno delavsko gibanje našlo pot iz krize, v -kateri se danes nahaja. Ob zaključku je . tovariš Kardelj govoril
G NEKATERIH VPRAŠANJIH ZUNANJEPOLITIČNE AKTIVNOSTI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE.
letja boril za svoj obstanek in svojo bodočnost.
Po triurnem govoru tovariša Kardelja, katerega so delegati večkrat prekinjali s pritrjevanjem, ploskanjem -ter vzkliki, je po odmoru, -toplo pozdravljen spregovoril
TOVARIS MIHA MARINKO,
ki je podal poročilo OF med II. in
III.	kongresom. Po njegovem: govoru so prečitali pozdravne brzojavke, ki so jih poslali kongresu ra-zrai delovnj kolektivi in posamezniki, med' njimi Sloverrsko-ameriški narodni klub, Jugoslovansko društvo »Edinost« iz Holandije, predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar in drugi.
V raizpravi o poročilih tov, Kardelja in tov. Marinka so sodelovali Tone, Fajfar, Luka Vidovič, Zalka Božičnik, dr. Maks Snuđerl, Valentin Vrhove, Bela .Brglez, Stefan IJavčič, Lovro Grden, Josip Jeras, Ivan Korošec, Andrej Petelin, France' Simon, Avgust Zupet, . Josip Rus, Mavricij Bore, Tone Kropušek, Ana Florjančič, Drago Benčič, Marija Dolgan, Ivan Kurinčič, Edvard Ko-obek, Boris Kidrič, Jože Terčelj, Janez Ho-
Hrušica pri Jesenicah in četrto vaška frontna organizacija Zadobrova v okraju Celje-ckolica.
Med delovnimi kolektivi je bil najboljši rudnik živega srebra v Idriji, ki je dobil krasen avtobus in -kongresno zastavo. Druga je bila železarna na Jesenicah, ki je dobila prehodno zastavo v trajno last in kamion, tretjo gradbeno podjetje »Pionir« v Novem mest-u in četrto delovni -kolektiv »Iskre« v Kranju. Dobila sta
250.000	oziroma 200.000 din nagrade. Prav tako so bili nagrajeni najboljši mladinski aktivi in -najboljša kulturno umetniška društva'.
r
V POČASTITEV 10. OBLETNICE OF SO BILE PO VSEJ SLOVENIJI VELIKE PROSLAVE
Na’predvečer je gorelo po,vsej Sloveniji nešteto kresov, ves teden pa kulturno umetniška društva prirejajo različne prireditve. V mnogih krajih so pripravili tudi razstave narodno osvobodilne borbe, organizirali s razne 'muzeje, odprli otroške vzgojne u-s: spove ter odkrili več umetniško izdelanih spomenikov. Tako se je slovensko ljudstvo dostojno pr.ipra« lo in nad vse mogočno proslavilo svoj veliki praznik.
Borci Koprščine so proslavili 27. april s partizanski pohodom v Šmarje
27.	apnil — Kdo še ne pozna tega datuma? Vsalk naš č’civ.elk ga bo imel v itrajnem in novzbritanem spominu. To je datum naše ljudske vstaje proti faiTst'črtim liizižemaUceim, datum, ki ga bodo še pozni rodovi za nami! proslavljali tot mejnik in začetnik naše ljudske revolucije — dam, ko je bili postavljen naši ob-orožami borb» temeljni kam-an.
•Tudi Slovenci v Istrskem okrožju, M- «rt» se 27. apnila, 1941 strnili v OF Sloiva'iije ‘itn pod njeno zastavo ter z njenim programom stopili v bor.b-o za svobodo in neodvisnost, smo proslavim deseto obletnico ustanovitve O-svobodilne fronte kar najlapše.
Megleno spomladansko jutro. Zdaj pa zdaj prisopiha ra-he-l vetrič. Vse kaže, da vrcane ne bo kaj prida. Na koprskih bazah se zbirajo borci, preoblečeni v partizanske un’forme. Miniagli med njim)! prihajajo s .paško na rami!. Pozdravljajo se po vojaško. »Saj srno vojska«, reče -nekdo v-gruči med ž/iivahnlim pogovorom. Da, prava vojska so. Na pohod -na Šmarje se pripravljajo. Kmalu se jih zbere bataljon. »Ati smo vsi?«, vipraša komandirat.. Potem .se uiwnst'jo. S pesmijo in,a u-gtjjjl, korakajoč jo mahnejo pratj Ti-^tpT-emmu itingu. Tu se je zbrala cela b’ilgatìa. Skorajda, maporuiano je razipo-lo^anje, ki vlada med borci. Zdaj pa ^SpJ j« V an,amoniju skorašnjega od-. pač® strd. Po raportu koman-
dantov iso se bataljonji strnili in začel se je pohod skoz, mestine ulii.ee.
Začeflo je deževati. Partizanska koračnica je v jutranji! -megili vse glasneje odmevala po koprski« ullicaih -im se pci'agrarna zgubljala tja daleč po dol'irai, a se htaratii približevala Šmarij am.
Preiti Vanganelu pa sta istočasno korakala II. in III. -batajjoin I. brigade, iki sta ju sestavljali a 'bore} -iz' Ankara-ina, Skoifliij, Dekanov, Pobegov, Cezarjev, in Sv. Antona. V novem vanganelskem zadružnem domu so pripravile tamtaijlnijie žene borcem I. brigade lep sprejem. Prinesle so polente, cvrtja in vllna. Ta čas, ko so borci jedli, Ij-e še deževalo. Toda medtem je nehalo itudj deževati: in takoj nato sta
I.	lin II. bataljon -nadaljevala svoj pohod.
Prav tako so prir-ed le lep sprejem din pniipravtil-e dobro zaikuafeo piranskim bcincerh že,ne iiz Sv. Petra. Piranska b. ilg-ada je nato nadaljevala svojo pot z »motoriziran;mli sredstvi«
'in prva -prispela na Poljane nad Šmarjem. Komandirji bataljonov s Štabom brigade na čelu s tov. Babičem, so teraaiijlito pregledali položaje im raž-' poréd É svoje »bajne« sile. Pirančani so tokrat (imeli nalogo bramiti Posarne, da Jih me zasedajo »sovražniki« ori al'-h treh brigad, k; so jiih -obko-ijnva’e.	'
I.	brigada je prodirata proti Poljanam z vzhodne, pomj.anake strani.
JI. briiigada Koprčanov pa si je izdelala načrt, da zavzame Poljane ipo severni stirarti, meldteim pa je polagoma pnodj-rata z južne strami III., iizoliamska briiigada. Skoda, da se je vnel »boj« preden je izolamska .brigada -zavzela sv oj,e položaje, Sicer pa so imeli piranski 'borci; kljub temu mnogo Oipravriii s 'Koprčani;, ki 5,0 iprliltiiiskaili na Poljane liiz severnega pobočja. Pirančani pa so;, -ise dobro držali.; »Izgub« so limali Iq ■maio.. Več »uijatniikov« stia imeli I. iin It .brigada.
Po' »osvoboditvi«’ Petljam je. kolona »bojnljh siili«, razporejena do , bataljonih. :im brigadah, priredila parado skozi “ S-mairje. Na' telovadnem igrj^ču so potem nastopili giov-arnljiki. Prvi, je govoril sta-} iiateek)! proitìf.aJI'Btifini borec' ■ Ernest Vatovec, ki je v, imenu okrajnega odbora Zveze borcev prinesel pozdrave zbrani množici iin obenem ■povdana pomembnost 27. aprila — dneva, ko je tùia prèti desetim} fešti ustanovljena OF Slovenije, ob kateri se je strnilo slovensko delovno ljudstvo za ‘zg-cm okupatorja iz svoje zemlje, za svobodo -iin neodvisnost slovenskega naroda.
Govoril je nato tov. Franc Stoka, ni množili bratske pozdrave Glavninu CK KP STO, ki je prinesel zbranega odbora OF Tržaškega ozemlja in demokratičnega ljudstva Trsta.
»Mtamio «stvarati, samo svobode in neodvisnosti«, je nadaljeval tov. Stoka,
»temveč tudi bratstvo iin enotnost ju-gosicivamrikiih narodov iin prav tako ha tem ozemljil bratstvo med Slowene, Ilari Tanfi tin Hrvati. Mii hočemo tudi dainas enotno fronto miru. Pripi-avljamo se n,a obrambo svoje Idcmovine in kujemo bratstvo tudi (izven njenih meja«, je zaključil tov. Stoka.
Zatem je špregovonil v JitalijanSčiinii tov. Tipaffli Viiibtorio. Orisal je namere tržaških kominfonmiiistov in raizlkrin-lka,l n-jihioivo Lažnivo lin -podlo kle-vetinliško -prioipaiganido proti ljudstvu iSttokega okrožja iin naroidom Jugo-'slav-ii.jie ter dejal, da vsi ti njihovi cilji,,o kafertih so tudii razpravljali na nedavnem kan-greeu KP Italije, da ’ 'bi tako poostrili borbo za odvajanje našega ljudstva od' poti, ki si jo je zavrtalo v NOB, ne , bodo rodili pri nas sadu. Ob zakljiučku svojega govora je dejal: »Naše ljudstvo zelo dobro ve, komu lahko zaupa!«
Nato so borci iz Buj. podarili ko-miaFiidantu dihliz-tje tov. Cahanijv vette fico raž, katerega je ta poklonil kem»nidamtu te£aja v Pontoražu. Ob zakiljui.ku prvega -dala popoldanske mamifesta-ctije so bile prečrtane resolucije. tov. T,iitiu, CK KPJ in kongresu OF Slovenije.
Siediti je pester kulturni spo-red, ki so ga izvajali đ’jaki slovenskega u-SjtelijiSča iiz Portoroža .in godba JA z raznimi pevskimi točkami in izvajanji bonbeuiih napevov. Po vsem te-m se je začelo v šmarskem zadružnem domu ljudsko rajanje, ki je tra-■ jiailo pozno v noč.
G. B.
za deseto obletnico
USTANOVITVE 0F
Stevriimita proslavam desete obletnice OF siioivienskega naroda se je pridružila tud} naša vas. 2;e na predvečer praznika je bila vas vsa v zastavah. Ko pa so dogar evali zadnji ostairiki kresa na koncu -’asi, smo se zbrali v akrašenii dvorani, kjer je Ibi.la proslava. Domača godba je igrala narodne iin partizanske pesmi in •povečala razpoloženje meid vaščani.
O 27.. oipiriidu — prazniku ustanovitve OF slovanskega naroda — je govorili n-ato domači učitelj Stanko Logar. Razložili je delo OF pod vodstvom KP Slovenije v bombi za osvoboditev naše zemlje od okupatorja in domačih hlapcev, od injane uis-tartov.iitve leta 1941 pa do danes. Vsi po zkusd sovražnika, vse njegove ofenzive, da bi uiniiči.l OF in narodno osvobodilno gibanje slovenskega -im jugoslovanskih narodov — so ostali brezuspešni. Sovražnik je moral izginiti iz naše zem-ilje! OF je- zšla z borbe ko; zmagovalka im niaš narod je prv-ič v svoji zgodovini zadihal v svobodi, v tisti resni finii svobod» im amagli, ki s, jo je ljvidstvo samo priborilo in za katero je dalo svoja življenja tlsočev najboljših sinov in hčera -našega naroda. Tuid|i tov. Priibac Karel, Pribac Ivan, Križnič Ivam in Grego Jožef so med temi, Mi so darovali svoja življenja za e-motnost -iin bratstvo niaiših narodov, za zmago OF, za zmago resnične demokracije -pri nas.
O 'uspehiiih telkmovianja je potem poroča -tajnik SIAU. Pri- -popravilu cest in potii jie bilo oor-aivljeraiih nekaj nad 300 prroistiovolljniih delovnih ur. Naj-t-clij st.» se izkazala tovariša Priibac Mihael :i:n Brlibac Jožef. Vsi kmetje pa so poBiVčttM vso skrb zaostalemu delu na ipodjiu, talko, da je dantes večina zemlje obdelan* in ‘posejane. Le še dežja mani je tr-aba, pa bodo polja ozelenela iin prvi sadovi našega dela — grah in zgodniji kr-omi ltr bodo tu.
Za »Istrski tednik« smo pridobili 31 novih naročnikov, kar je za na o vas velik uspeh. Vso pohvalo in priznanje za ita uspeh zasluži tajnik SIAU tov. Pribac Ivan, k‘i je povsod zalo aktiven in eidan najboljših delavcev na vasi.
Lepo iso se izkazali tudi naši borci, Iki so četam, iki so šle stoozji Padno phiipiraviilli partizansko kosilo — polento z goilažom in kozarec vina. Po partizansko so posadili bordi oko’» kotla in vaščani kot tud} banci, so obu-jailii spamiiine na dneve borbe, katere sadove danes v svobodi uživamo, ko
gradimo lepišo bodočnost 1— »čudežno deželo socializma« — kot pravi maršal Tito, naš veiilM -učitelj in ljubljeni voditelj.
BORST — Nadaljujmo graditev zadružnega doma! Zaradi slabih razmer pri dobavljanju materiala itd. smo morali prenehati z gradnjo zadružnega doma v mesecu decembru preteklega leta. Pri današnjem delu, ki živahno napreduje, sodeluje pet zidarjev in štirje pomočniki. Razen navedenih pomagajo prebivalci vseh treli vasi s prostovoljnim delom. Veliko zanimanja je do zd^j pokazal vodja gradbišča Rihard Peroša. Naj-po-ž-nvo-valnejš-i izmed zidarjev je Jože Rodarlo iz Boršta St. 9- medtem ko med pomočniki -ne zaostaja Danilo Jer-
man iz Boršta 16- Pri prostovoljnem delu sta se najbolje izkazala Venček Lovrečič, blagajnik Kmečke zadruge, in Anton Bržan, nameščenec KLO. Na del-u se je močno udaril 72-latni zidar Anton Jurinčič iz Boršta 75. Požrtvovalni starček je odklonil -bolniški dopust in vestno nadaljuje pri delu. Pri dograditvi temeljev so izvedli svojo obvezo Olemoi, nato jim sledijo Boršta-ni in Laborci, ki pa boido v najkrajšem- času to dopolnili. Delo bi vel-iko.,-bolj -napredovalo, a je veliko tehničnih ovir, med katerimi je ta, da primanjkuje vode. Razen tega se ljudstvo ne more polnoštevilno udeležiti' prostovoljnega dela, ker so dela na -polju precej zaostala. Vsekakor pa bomo gledali, da borno čimprej zgradili zadružni dom.
Kmečka delovna zadruga v Vanganelu ie na pravi goti
Letos je kmetska zaidir.uga v Vanganelu zgradila vejilko -toplo grado za povrtnino. Zasadili so ž-e okoli 30.000 'pairačtižnrikav in v kratkem bodo zasadili še inekaj deset tisoč sadik. To ‘je začetek srootneinega vrtiniairistva na veliko, ki si ga je postavita zadruga kot temeljno nalogo.
Vas Vanganel je sred} zaprte daljine, ki je niaijpri marinejša za -iinitieinaivnio obdelovanje zemlje s navnbnimami im. trto. Ima toplo podniahje im dovolj vode. Vanganel pa imi ©dima v-as v tej dal trni, N;a 'ObrorJkih hribov, ki jo obdajajo, so iniasieija Santuir, Sv. Utoald lim Potok. Mislimo, da nil -mi,kogar v kovinski dkcfiiicii, ki ne bi poiznal dd-jiičnega viimia, ki ga dajejo trite na teh prfeojinrh pobočjih!
Kmetje Vanganela iin sosednjih v-asi so vedno diaijialM prednost zetenjavii iin trti. Podnebje, inarawia tal 'iin bližima Trsta so jih n-aravmoist silili, da so se posve,ti Til zlasti tem kuiltunam. V prejšnjih pogojtih pa se miiso mogli dovolj razviti, ‘ker jim sltai-p iniaiTn individualnega soscoidanstv.a irti dajal možmosbi, da bi izboljšali gospodarstvo. Največji del zemnijie je nazldirivjen na majhne parcele, ki kc.maj zadostujejo za zdir-leva-jo dr' Sime. Le s strdim diplom od zoire do mraka, ,je naš delovni kiniet premagoval težave, ki so posledica zdrobil J einoati kmečke posesti. Ce je hotela družina žiivehi bolje, je ibilio treba poiskati- delo v tovarnah -a.li v anadlUiščli-h. O produkciji naveliko rti moglo bi-tii miti govora. Delaki n,a velte pa pcmeiti doseči večje dohodke z manjši imi naporii.
Kmetije- Varaigan-eja, Stoi-tura, Sv. U-balda -i:n Potoka so ustanoviiiji delov-
za novo posojene Irle in sečno drevje
Nekateri 'kmetje se pritožujejo, da jiim jie KZ zariačuinala preveč drago sadno -drevje, ki so ga od nje prejeli 'iin posadili n,a podlagi razpisanih nagrad za sajianje trt -iin sadmega drevja.
Mislimo da kmet, ki je razpis nagrad za sajenje trt in sadnega 'drevja dobro razumel, iin kmet ki mu je kmetijski r-efer.enit pri KLO dobro raztolmačili ta razpiis, je prišel dio zakljuSka, da za vsako posajeno trto ati sadno drevo dobi nagrado, ki- je do’-ačan-a za vsako posajeno trto 5 dim za vsako brestovo 30 din za. vsako oljko 40 dim ritiri, kot je pač navedemo v razpisu, a sadike v kolikor jih sam nima se jmu jih ,preskrbi proti .plačilu. Zg preskrbo sadik našim km-eitom je Poverjeništvo za kmetijstvo pirli IOLO uvozilo sadike prolti plačilu in so jiih kmetje dvignili pri KZ, ki jim je iseveda dostavila račun, nato so se .nekateri kmetje začeli pritoževati, da ne morejo plačati, dia se jim tue splača saditi, da me krijejo stroškov itd. Te pritožbe -pa so -ne,uteme,Ijepe, keir n,, pr. nelkli kmet je posadili 10 kiom. breskev, 10 kom češenj, 100 trt in 20
gledala polirne okra&ma kesmis ja in kem o!*|U je za lo plača! 1.420.— din, z n-ag: fidami pa bo kmat prejeil skupno 1.900.— d'n tar-eg ,sitro:ke lahko krije in. je sadno drevje dobil zastonj, ker gia 1-ahlko plača oz. kr je z inagr-aidamii, in če je tato-ekoič . dobili Eiatukc z-astomj, se ma }h tudi splača pcisaidi-ti In je nepraviil.na zahteva n,okat,e,lih kmetov, ki- potom KZ zahtevajo dre(Viesca zastonj in povrhu še nagrado.
Te dni .je na terenu itudl' okra-jn-a komisija, kri uigotivija, kciTIk-o j,e b.'-lo posajeniQ ter da ipótem- IOLO .1-zpl.ača redne pograde kmetom ali KDZ, ni so tute alli sadno drevje sadili, .istočasno utgcitavfja predlog za nagrade za trti naljboljše vlimagr-aidle ati sadovnjake, ki so bili ima novo posajen'! ma poidliagii .razpisa za sajenje trt iin s-adinega drevja, Te štiri pregledata bo poteim oiknož,n,a komisija in dodelila nagrade po 30.000.—, din 20.000.— iin 10.000.— dih.
Na podf.aigt vsega teiga je pač dolžnost naših kmetov im KDZ, da podprejo akcijo za :dv:'ig vinogradništva in sadjarstva v našem okrožju.
no zadrugo. Iz Vanganela je 6 družin, èz Sem-tura 7, ie Sv. Ubalda 6 in iz Potoka 2 družini. Tj so pionirji za-dr-užiniega žiivijienja v dolerti, ki so pravilno raza medi kakšn.e moJinostii jim nudi ljudska oblast. Po v-ečiini so mali kmetje, nekaj pa ,je tudi srednjih ipoisestiniikov. ’	-,
VainigiameMka zadruga je med itaj-mlajS'mii v dkrož'ju. Ustanovljena je bila leta 1949. Takoj po ustanovitvi so sestav® plan proizvodnje, v katerem je trilla že začrtana s-meir bodočega razvoja: v i m o g >r a- d -n i š t v o •iin, vrtin,a istvo. V pirrvem Leto je imela zadruga že precejšnje uspehe, čeprav jo je- priizadePia suša. Uispe-hii pa bi lahko bili še večji, če ne bi bilo medostaitkov, kii se .pojavljajo v mladih detovinih k.olieki!livi'ii; Or-gani-zaoija dela v kmečkih zadrugah je popolnoma . drug a-fina od rtačlma dela, iki - bo ga bili} naši kmetje mavajeni priej, kcit posamiean.ikii, Za pravilno ureditev Skupin v. brigadi, za razdelitev delovne sile, za sestavljanje de-liovtrteiga koledarja, i!td., pr,; kmetijski, proizvodnji večjega obsega potrebne -ta-k Anje, ki- Se manjkajo mašim mladim -zadrugam.
Brigada vanganelske kmečke delovne zartv-ige je razdeljeina n-a 4 s-ku-pirie. Vonto vas 'ima. svojoj Kadar so 'FCitreibnia valja dela, zlasti v ravimiici, dellaja vsi zaidlriužinllkii sku.rno v brigadi:, Taka dala iso ' ckibpäiviiine, košnja, obdelovanje;, viinosradoiv. Z-Lastit letos, ko je bilo treba opraviti v naglici spoimladairflke ctoopaviine zaira-d.i rttrimega deževja, se je pokazalo, koiitog več doipriimesejo delavne roke, kaidar so združene pri, Skupnem delu.
Zadružniki so se loitiTli tud' vprašanja mrhaiitoidiije. Predmiost kmečke delavne zadr-uge j'e zlasti v tem, da je mogoča obdečava s , stroj} lin da ma-emo 'nvest'irató idei dohodkov za 'h.prraJfk prozvonJi-’ije, kar je bito našim mn tim kmetom skoraj popolno ma nemogoče.
Vangiamriiaka zadniiga je že niabavi-la inaji-r.jiaejši irtveintar. Manjka -pa Se marsiikaj. Diiaalli čutijo potrebo po m-otonn-i čripalki za vodo, k; bi olajšala dello pni .zelenjavi. Kuipiihi bi morati tudi trinktor| ker stari dela vedno več pregflavc. Mcidenn.a tehnika pa •nudi Ikmeitiu še mnogo drugih prikladnih strojev, kii bo prišli Vaganelča-nom pra-v. Tudii to bo sčasoma pnäälo, če too zinal-a zadruga gaspadariit} pria-v-iltnb. Clrairtf- vangiaheliske delovne zadruge niso mied tistimi; ki pričakujejo, da jiim bodo padla sredstva za proizvodnjo iiz ; neba krat maigrada zato, ker so stiorfrii v zaidnugo. Oni tobro vedo, da je glavno, pokazati življenij-sko spasabnosit.
Med vzg-lad n im' zadriužniiikii Vlanga-ne’ia, kii, se baaijo za gotspodiar-sko u-trditav zadruge, moramo omerist' to-vaniiša Kozliovliča Patra, ki vodu vsa delia pni zelenjavi. Na injegovo limiiici'ia-ti-vo .je bilia zgnajeima tonila grada, ki smo jo uvodoma omenili. Omanitii bi moraiij; še druge zasliužine tovaniše. O rijh ipa prihradnjlč, saj bomo o Vanganelu še pisalli.
V	okviru proslav 10. obletnice OF in Prvega maja je bilo v Jugoslaviji i-n na Svobodnem tržaškem ozemlju več športnih prireditev.
V	Kopru so bile lahkoatletske tek-kme, tekme v odbojki, motorne dirke, tekm-e letalskih modelo-v itd.
LAHKOATLETSKI TROBOJ STO—REKA—PULJ
Dne 29. aprila so bile v okviru prvomajskih proslav v Kopru lahkoatletske tekme ter tekme v odb-jki. Pred približno 200 gledalci so se v plemeniti borbi pomerili lahkoatleti STO, Reke in Pulja. Vreme je bilo za tekme precej -neugodno, pihpl je veter, zrak je bil hladen. Toda lahkoatletska steza in ligrišče ter druge naprave so bile v dobrem stanju, tako da je bilo doseženih nekaj lepih rezultatov.
Omeniti moramo borbenost vseli tekmovalcev, predvsem tekmovalcev STO, ki bi pod vestnim vodstvom trenerja dosegli lahko marsikak lep uspet}. T01 velja predvsem za Venturinija iz Pirana, ki je zmagal na 110 m z,.zaprekam«, s časom 16” in 3 des. Teče zelo lepo, stilno skoraj dovršeno in ima vse pogoje za nadaljnji raizvoj. Dobri so bili rezultati na 400 metrov, kjer je dobri -Olivieri po krasnem Sprintu moral kloniti pred Ste-račetn iz Pulja in. Sar.ičem z Re.<e, k' sta ga v Sinišu nadkrilila.
V metu kopja je zmagal Ciranella (STO) z rezultatom 42,30 metrov. Meče kopje tako rekoč samo z močjo brez vsake tehnike. Tudi on bi lahko — če bi popravil zalet odnosno korak — dosegel boljše rezultate. Lepe borbe so bile tudi za: 3.000 m in 8t0 metrov.
Vse do zadnje točke se ni vedelo, kdo bo končni zmagovalec troboja. Odločiti je -morala štafeta 4x100 m, v kateri so tekači STO postavili odličen rezultat 46” in 8 desetink., To je najboljši rezultat, -kar jih je bilo po vojni v štafeti 4x100 metrov postavljenih na koprskem tekaiišču.
V končni oceni je zmagalo 11iQ.ltv»
STO s 83 točkami. Druga je it ex a z 78 točkami, tretji je Pulj s 50 točkami.
ODBOJKA
Prav tako so 2. maja v okviru prvomajskih proslav bile v Kopru tele. me v odbojki. V prvi tekmi sta nastopili m-oštvii Garnizona in Narodne zaščite. Zmagali so boljši iz Garnizona v dveh setih: 15-5 in 15-0. V drugi tekmi pa je moštvo sindikalne podružnice »Radiofonija« premagalo moštvo Pobegov v dveh setih 15-13 in 15-9. Ob -tej priliki moramo pohvaliti moštvo Pobegov, ki je igralo zelo borbeno in požrtvovalno. Sicer se ni moglo upirati tehnično boljšemu moštvu »Radiofonije«, ki'je nastopilo samo s petimi igralci. Finalna tekma med Garnizonom in Radiofonijo se je vršila 1. maja v Kopru. Zmagalo je po požrtvo-valnejši igri moštvo Garnizona iz Kopra z rezultatom 2-0 (15-9 in 15-9).
V okviru proslav I. maja so bile 2. maja popoldne v Kopru mo-orne dirke cikoli Semedele, katerih so se udeležili najboljši motociklisti Slovenije, Hrvatske in STO. Splošna ocena za posamezne	kategorije	je -tale:
Kategorija	125:	1.	B.udiza	Giorgio,
Trst; 2. Suiber Ladislav, Zagreb.
Kategorija 250: 1. Gorjup Miro, T j.;
2 Taljac Dragp, Zagreb.
Kategorija	350:	1.	Delorenco 5 do,
Ljubljana; 2. Tusič Dušan, Zagreb Kategorija	500:	i.	Turiask	Nikola,
Zagreb; 2. Posar Stjepan, Zagreb.
Kategorija 600 s prikolico; I. Kralj Ivan, Zagreb; 2. Kurnik Franc, Tržič.
Kategorija nad 600 s prikolico: 1. Dobrilovič Miro, Ljubljana; 2. Šnajder Boško, Zagreb.
Prav posebno se je odlikoval pri teh -dirkah Zagrebčan Turiak Nikolaj V kaitengortji 500, ki je vozil s povprečno hitrostjo 87 km na uro.
*
Zagrebški nogometni klub Dinamo, ki je tren-utmo prvi na lestvici jugoslovanske I. lise, je 2. maja nrema-gal Roiteoci iz Nemčije z rezu’* atom 3:0 (0:0).
Včeraj so se začele v Parizu košarkaške tekme za evropsko prven-stv Med 18 - prijavljenimi državami sta tudi ZSSR in Češkoslovaška, ki sta tudi favorita tega prvenstva. Jugoslavija verjetno ne bo natopila.
' -lieft
Na kolesarskem kriteriju v Beogradu je zasedel prvo mesto Tržačan Fcntanot.
ŠAH
PRVOMAJSKO SINDIKALNO TEKMOVANJE
V otovliiru Spartirti« tekmovàn-j za 1 maj so 30. 4. 0di®?»]! v Kopru sta d Beatimi šahovski t-Uirmiiir. '
:Na tem turnirju so inasto-pille šahov ske skupine treh ainidikiailln-ih' podruž n-ic, im sicer: Vojne uprave JA, Istr skaga Okrožnega LO in okrajnega ljud Skega odbora Koper. Totemava’.!! so n; path pirsšfah. V prvem srečanju st šahisti Vojne uipra-ve JA tesno zmagal' Saltiate okrajnega ljudskega odbora s 3 : 2, iin. si s tem priborili pravico, dia so.se v limata sreča« s šahisti Istrskega 'Ljudskega odbora. V tem tekmovanju i za prvo melato šahisti sinidlkatae padinužinlce Istrskega ljudskega ofibprp so z-anluiihyp m pre-prlilčiijiv» zpiaigaLi-šaihiijto Voijne uprave JA s 4.1/2 : t/2. Posam-eznii rezultati so maisledinji/ Beltram — Sužnjev« 1 : 0, Ribarič — Erjavec 1/2 : 1 /2 Doiher - Rodim 1 : o, Zeg-a — Giušica 1 : 0 in Suknjam — Sojič 1 : 0.
Prvomajsko sindiikaino ,šahovsko srečanje je &e enkrat pokazàio, da koprski šahisti večinoma igraijo brez do-vcfjre pažr.je in virii-aj-,rasti ‘n, da je marsikatera .sartiija izgubljena zaradi nesmotrenosti igralcev. To pose »(j ve'Ja za iigratice okrajnega .ljudskega odbora, ki so zaradi rie pažnje igralcev v končnici zgubili nekatere •partije «in s tem celo tekmo.
V vsakem primeru je to šahovsko srečanje simdikaimilh podtiužn.ic služilo v,sem Igralcem kot dobra vaja in pouk za nova srečanja 1m upamo, da bo mo skoraj 'meili še podobna srečanja lk.i bodo rrcinagaila k še večjemu razvoju v našem okrožju.
ŽIVLJENJU V MORJU
Skoraj ni dneva, da ne bi med «lajni razpravljali o morju, ribah, ribičih, ribiških ladjah, o ribolovu sploh in konzervni industriji rib, k; poleg ribolova predstavlja našo najvažnejšo industrijsko panogo..
No, pa se sdaj nekoliko pogovorimo o gori navedenih stvareh.
MORJE
ako veličasten je pogled na morje, kakor leži ored nami mirno in negibno, raztezajoče se v neizmerne daljave in širjave! Kako veličasten je pogled nanj, ko se s silnimi valovi zaletava v strme bregove (istrske obale! Zdi se. nam, kakor da bi ta gola, neizmerna ravan dihala kakor žive bitje. In kadar zremo vanj,, naše oöi čestokrat ne morejo prodreti do dna njegovim zeleno-modrim globinam.
vedno enake temperature, je odvisno od različnih činiiteljev: od zemljepisne lege morja, njegove globine dite.
V vodah Sredozemskega morja so opazili nihanje temperaturnih razlik med dnevom in nočjo do globine IS metrov, letne temperaturne razlike pa nihajo do globine 400 m. Srednja temperatura Sredozemskega morja v njenih največjih globinah znaša od 12 do 13 stopinj Celzija. V nekaterih morjih je bila v velikih globinah zabeležena eelo temperatura več kakor
2 stopinji Celzija. Voda tu ne zmrzne zaradi velike gostote, odnosno zaradi velike količine raztopljenih sóli.
Pravkar smo omenili, da morska voda vsebuje raztopljeno sol. Da, morje je slano! Toda slani okus morske vode je poleg tega svoje lastnosti tudi ■ grenak. To se pravi, da mo-a morska voda poleg navadne kuhinjske soli, ki jo kemiki imenujejo natrijev klorid, vsebovati še druge, v vodi topljive soli. Morska voda vsebuje na 1000 gramov 36 gramov .različnih so'i, od katerih je približno 30 gramov kuhinjske
Slike 1-, 2. in 3. predstavljajo živalske planktone, a slika 4, rastlinske planktone. Na naši sliki so vsi planktoni izredno povečani.
In kako lepo je veslati po njem v mesečnih poletnih nočeh!
Ni ob .morju prebivalca, ki bi kdaj ne opazil, kako se v nočnih urah ta-jimstveno iskri morska gladina ob u-darcih vesel njegovega čolna. Pr) slehernem zamahu zažare drobne iskrice, zažare j.n se utrnejo . . .
Kako veliko in globoko je morje? Ze dolgo časa tega n» nobena tajnost več, da ima naša zemlja obliko velikanske krogle, katere površina meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Od te ogromne površine odpade 71 % na površine oceanov in ostalih (morij. Tihi ocean sam je večji od kopne po-vrilime naše zemlje.
Evo, in sedaj še nekaj o globinah mor ja. Do sedaj so raziskovalci ugotovili največjo globino morja pri ato ku Mandanao v Filipinskem otočju. Tu so izmerili globino 10.793 metrov! V Sredozemskem morju so izmerili naj-večjo globino 4.404 m, in sicer v prostoru južno od Grčije. Največjo globino Jadranskega morja so našli v Otrantskih vratih. Tu je Jadran globok 1.330 m. Severno od Jadranskega morja (trna največjo globino 268 1. Cim bolj gremo prati- severu, tem bolj plitvo je naše morje.
Gladine vseh morij pa tud; niso vse tako proste in njih vode tudi ne tako tople kakor vode našega morja. Zato so tudi življenjski pogoji v morjih, njih površinah in obalah bistveno različni. Kako velika je razlika med našim topl im m z večnim ledom pok nitim morjem severnega in južnega tečaja!
Da vode posameznih morij nimajo
soli. Preostalo količino tvorijo: natrijev bromid, magnezijev klorid, kalcijev, sulfat, magnezijev sulfat, kalcijev karbonat, železov oksid in druge sestavine.
OD CESA ŽIVIJO RIBE?
eljai šem se s parnikom po našem morju. Morska gladina je ležala krog in krog mirna in lesketajoča se kot ploskega ogromne-nega zrcala. Med sopotniki je bilo tudi nekaj ribičev. Sedeli so ob o-graji krova in se pomenkovali o svojih vsakdanjih problemih, izkušnjah -in dogodivščinah na morju.
Znl sem zidaj na prostrano morsko ■ravan, zdaj ob bok ladje v odgrinjajoče s^ globine kristalno čiste vode. Kako čista je bila! Nitii zrna prahu ni moglo odkr.itii oko!
In vendar živii v tej kristalno čisti vodi toliko velikih in majhnih živih bitij. Od česa torej žive vsa ta bitja?
Miren razgovor ribičev je prekinil za mene tako nepomemben dogodek, kj sem ga opazovat že večkrat V neposredni bližini ladjinega trupa se je 12 morske gladine pokazal hrbet velike ribe in se kaj kmalu potopil. Za njim se je pokazal drugi, bretjii m še četrti.
To so bili delfini. Pogled nanje je mirne ribiče raztogotil. Njih pomenek se je spremenil v glasno kričanje, pa tudi marsikatera kletvica je padla vmes. Videl sem ribiča, kako se je
oziral po krovu ladje, da bi na njem našel primemo orodje, da bi z njim udaril po hrbtu tega nesrečnega delfina.
Delfin je roparica. Neusmiljeno se zaganja v ribiške mreže, jih trga in žre za nas tako dragocene sardele. škoJnibre im druge manjše ribice.
Gornji prizor In Izkušnje ribičev z delfinom nam razjasnjujeta del vprašanja, od česa žive ribe v biserno čisti vodi: ribiči namreč pravijo, da riba' ribo žre. S čim pa se hranijo jate majhnih .sardel in drugih rib, ki v svoji začetni razvojni stopnji merijo komaj nekaj milimetrov in še manj
Vprašanje prehrane rib rešuje znanost razmeroma malo časa. Metodično raziskovanje življenja morskih globin sega jedva pol stoletja nazaj. Vedo, ki se ukvarja z gornjimi in drugimi vprašanji v zvezi ,z morjem. Imenujemo nauk o morju ali oceanografijo: in je zelo mlada. Pogovorimo se o tem, kaj je v zvezi z gornjimi vprašanji ugotovila ta znanost. .
V morju obstaja vidni in za naše oči nevidni svet živlih rastlinskih ter živalskih toitij. Ta mala rastlinska bitja so enocelična, živalska pa tudi dvo-dn večcieliična, ki se množe z enostavno delitvijo. Imenujemo jih s skupnim imenom »planktoni«, ki morejo biti živalski ali rastlinski. Dimenzije planktonov so zelo majhne in merijo od ■nekaj tisočink do nekaj milimetrov. Omeniti moramo, da je v morju mnogo iriib in živali, k,i svojo mladost preživljajo v planktonskem stanju, da se le-te v največji meri preživljajo z rastlinskimi planktoni.
Rastlinski planktoni se nahajajo v najrazličnejših oblikah: v obliki palčic, kroglic in drugih. Za razvoj in obstoj rastlinskih planktonov morajo biti dani osnovni življenjski pogoji, kakor za rastline, ki žive na kopnem. Tl pogoji so: voda, svetloba, ogljikov dvokis, dušične in fosfore ter druge rudninske spojine, ki srno jih v našem članku že omeniti. Tu moramo -predvsem omeniti, da je eden od najvažnejših življenjskih pogojev rastlinskega planktona v morju zelo omejen, to je prodiranje sončne svetlobe v globine morja. Dognano je, da sončni žarki še z dovoljno količino za življenje rastlinskih planktonov prodirajo v morsko vodo do globine 150 do 200 metrov. Poleg tega tvorijo količine dušičnih in fosfornih spoji-n drugi najvažnejši pogoj, kajti teh je zelo malo. Znano je namreč, da zaradi, tega niso vsa morja einako bogata na rastlinskih planktonih ter da od teh zavisi tudi vprašanje življenja živalskih planktonov. Morja, siromašna na teh mikrosfcopično majhnih živalskih ter rastlinskih bitij, so siromašna tudi na količini rib.
Koliko je torej teh planktonov v morski vodi? Dognano je, da jih vsebuje 1 dm3 vode severnih morji več stotisoč, da jih pa 1 dm3 vode Atlantskega 'Oceania v njegovih vročih in
od kopnega najbolj, oddaljenih predelih vsebuje'včasi le nekaj sto. Sploh so vsa hladne severna morja z dotokom velikih rek mnogo bolj bogate na rasti inskih in Živilskih planktonih ter da se vsled tega tudi bogatejša na ribah. Ob severnih obalah ribiči večkrat ne morejo niitii vesla poriniti v vodo, toliko je rib.
Rastlinski planktoni pa imajo, kakor vsa žiiva riasiiliinska bitja na ko. poem tudi zeleno barvo. Ogromna količina teh mlkrosikapičniih .rastlinic daje morju poleg njegove modre barve . globiim tudi značilni zeleni ton.
Marsikatera od gornjih rastlin ta živalskih bitij pa so tudi težja od vo-
Hasim kmdamimn
O razkuževalnih sredstvih
in
To niso rožlne in tudi ne trava. To so morski črvi. Zgradili so si cevka-ste hišice, iz katerih molijo svoje škrge. Kadar začutijo nevarnost, se zavlečejo s škrgami v hišico in tako skrijejo pred pretečim sovražuikom.
'de. Iz tega torej izhaja, da 'bi se kot taka ne maglia obdržatli v gornjih svetlih plasteh vode ter tai se vsled ■tega morala nujno patapiiibi v ogromne gjabtae morja, kjer za njih pi življenjskih 'Pogojev. To zlasti velja za one mstaiinskagia iprarekla. Da bi torej (budi ta .bitja mogla «doleti temu pogoju, je narava poskrbela tudi za nje. Obdala jih je s kapljico olja, ki njih ustvarja einataj težfke kpt je voda. Tako jim je torej mogoče, da lebdijo v njej. Kadar pa tabi plankton.'! ipimdleijo ina površini morja v stik z akitiviniiim ikiirilkom, maiStopi oksidacija, oljnata kapljica izgori. Evo, tako smo odgovoriti miai zastavljeno nam vprašanje tajinstvenega iskrenja morja pod vesli čolniča, ki v temni noči križari po morju.
Da se tudi ribe našega morja hranijo z goni obinavreavanfèii organizmi, mi težko dokazati. Dovolj 'Je, da rito» pogledamo z lupo ali z drobnogledom v njeno driobovije, ta videti bomo v njem na stotine iln tisoče teh planktonov!	. j.
Kljufb temu, da predstavlja morje dokaj, enolične življenjske pogoje, da se v morju malha ja komaj ,1/5 v primani na ikapnem žSvečJh vrst živih bitij, vendar je morje vsled svoje razsežnosti neizčrpni vir prehrane ljudstev njegovih obal din kontinentov.
iVseim živinorejcem je znano, da povzročajo nalezljive 'bolezni veliko škodo našemu gospodarstvu. V borbi pmoffi tem .imamo .danes na razpolago razna cepila In druga zdravila. Znano Pa je, da so vaa ta sredstva zaman, če o,e pod vzame,mo potrebne ukrepe, da se bolezen gie pojavi. Dosti laže je baleizen preprečiti, kakor se proti njej boriti., ko se je že ukoreninila in razširila. Povznočmiiki holeznli — drobna prostim očesom nevidna bitja — bacili pa najdejo vse uigodne pogoje za razvoj v .nesnagi, ki vlada v zanemar > jenlih hlevih ta dnuigih prostorjih, kjer' živali prebivajo. Te ■ pogoje odstranimo le s snago. Čistoča pomeni zdravje. To pa mi še vse! Ciste hleve, svinjake, kokofimjiake im dvorišča moramo posebno v poletnem času razkužiti'. Zakaj? OmanJari|j bacili se razvijajo v .žlivaiiakem 'telesu neverjetno hitro. Iz telesa okužene živali prihajajo ti povzriačniiiki toaiezmii z odpadki na prosto. Okužijo hrama ita steljo tier, razne druge predmete ta tako se prenaša bolezen iz baiane na zdravo žival.
Kako preprečiti Sirjenje bolezni? Predvsem moramo ipaziti, da ne pridejo baiane živali v dotik® s zdravimi. Okužen» živlino moramo takoj odstraniti iz okuženih prostorov. Da ne pride zdrava živina v dotik» z botano, rte sme bolana živina izstopita! iz hlevov, dokler bolezen .popolnoma ne neha. Da pa že v kali uničeno bolezen moviamo vse okužene hleve im druge v bližjimi ter vso opravo (jasli, predmete, hodnike, steljo, gnoj itd.) razkužiti.
Razkuževanje je §ma od poglavitnih preventivnih ukrepov v borbi proti nalezljivim boleznim. Dane* imamo na razpolago več vrst razkužil. Pravita» je, da spoznamo vsaj glavna.
Apno. Apno je niajstarejše in najbolj znano nazkuižtilo, ki ga kmet uporablja. Uporabljajo ga v prahu (živo apno) ali (kat apnenij helež (apneno mleko, na 100 litrov vode 10 kg živega apna). Ta raztopina je učinkovita le, če jo .uporabljamo, dokler je še vroča. Navadno pa se poslužujemo .gašenega apna, V tem primeru uporabljamo v 20% raztopini vade. Apno je
dobro razkužilo, seveda le za neka-tene boleznii, če je sveže. Staro gašeno apno ninna skoro nobene vrednosti. Apno pniide vpošitev pri razkuževanju dvorišč, pobi, hlevskega tla in poda.
Pepel (lužina). Dužino pripravimo tako, da kuhamo v vodi pepel (vložen v vrečico) hrastovega ali bukovega lesa pol ure. Na 20 lit. vode damo 1 kg ipepeta.. To raztopino uporabljamo, dokler je še vrela, za razkuževanje In pranje raznih predmetov.
Klarin» apno. To je znano razkuže-yalno sredstvo. Uporabljamo ga v 15% raztopita! (100 lit. vode 15 kg kiornega ■apna) kot apno. Deduje le, če ga uporabimo takoj, čim je pripravljeno.
Formalin. Močno razkužilo, ki ga
rabimo pni pojiavih vraničnega prisada tako, da s to tekočino poškropimo vse zidove, strop ita pod ter vse predmete, ki so prišli v dotiko belane **-•vali! Po škropljenju moramo prostor, hermetično zapreti, da strupeni plim, ki se razvija, zajame ves prostor. Plin je zelo «nevaren za ljudi 'in živali ta zato moramo dobro prezračiti prej ko živino priženem» nazaj, v hlev.
Kreolin in lisol. Močno d'šeča razkužila. Uporabljamo jih v 5% raztopini, Paziti maramo, da se v prostorih, kjer jih uporabij.amo ne nahajajo živila, ker se ta navzamejo slabega duha.
Toplota, Ne smemo poziaibiitfl na znano razkužilu» in to je toplota. Vse železne cedraste lahko razkužimo z ognjem. Manj vredne predmete (cunj« in 'drvene predmete) je najbolje, da ■sežgemo. Tudi z vročo vodo uničimo sigurno vse kali nalezljivih bolezni.
moramo posvečali več pažnje
■ Mleko je zaradi velike količine hranilnih snov j zelo zdrava in redilna hrana. Zlast) otroci rabijo dosti mleka. Da ipa biodo vse hranljive sinovi prišle nedotaknjene - v človeško telo, moram» ,z'mlekom pravilno postopati, da se me bo pokvarilo. Naše gospodinje iflolagiajo vse prema,lio pažnje na posodo, v kateri se mleko shranjuje. Mnogokrat v posodo, iz katere smo mleko izlili, sam» malo izplak-nemo z mrzilo 'vodo »n posušimo. Tako ravnanje je naprav rimo, ker ostanejo na posodi ostanki, mlečnih sestavin, se irazkrajajo inailo prenašajo ma zdravo mleko, ki se ima ta način, usici. Mlečno posodo moramo takoj oprati z v.riočo vodo, v katero je dobro dodati nekaj sode. Ko smo to storili, poscido še liziplaiknemo z mnzlo vodo ter jo idamo sušiti ima zračen in sončen iprioator. Dobro je, da od časa do lasa posodo prekuhajmo v vroči vodi. Posoda too ip» možnosti iz po-clinlkame ipiločeivitae.
Mleka ne smem® inikdar dolg» pustni v hlevu. Ce se nahaja dalje časa, kot j,e to potrebno, mleko vsrka vase vonjave hlevskega zraka. Najboljše ibi torlo, da mAeko sploh ne bi prišlo v dotiko s hlevskim zra-
pridelovati dobro seme
Vsi maši kmetje vedo, kako vpliva dobro seme na ipnidalek. Kmetijski strclkovrijalki pravijo, da je proizvodnja advitsma od ibolljšega ajj slabšega semena od 30 do 70 procentov, to se pnavi več 'kot od eno jam ja. Naši kraetje hi morali v pogledu domače proizvodnje semena stoniti malo več, kot so istorili doslej.'
Pridelati dobro seme irai tako težka stvar. Za proizvodnjo semena bomo vzeli najboljšo zemljo s katero
(Konec prihodnjič)
itmitwiliiiHHWilimiimiitHUiiiiumiHiiiiwwHilHHtuwmtftiHumttitmuiuuiimiwimiiimimiiiimHmiitmHmiHtHtrittiHiiiHHimmui
Morska lisica je roparica in spada, v družino morskih somov. Je zelo prebrisana riba. Lovi in žre male ribice na ta način, da z veliko hitrostjo plava okrog njih in tolče z dolgim repom. Preplašene ribice se vedno bolj stiskajo, njih jata postaja vedno ožja In gostejša. To dela tako dolgo, dokler se ji ne zazdi, da je prišel primeren trenutek za napad, Takrat se zažene v jato in hlasta vse dotlej, dokler ne konča svojega deta.
f
ZANIMIVOSTI PO SVETU
Koliko papirja so potrošil) pri sprejemu Mac Arthurja v New Yorku.
Phi nedavnem sprejemu Mac Arthurja v New Yorku je nad 3.000 pometačev moriai'o pometati z ulic 3250 ton 4. j. 325 vagonov papirja. Amerikanci 'srireijeimajo svoje junake v dežju papirja, katerega spuščajo ®z jiebotič-irttkch'. Mač Arthur je doslej doživel ' najbolj ipamipozen sprejem; na ulicah je tolto samo v New Yorku sedem im pol miilijicimaV 1 j udii.
»
Radio vafovi in kuhanje — V Ameriki so iniapravili štedilnik, na katerem kuhajo s [pomočjo radio valov. Spodnji dej štedi,tolika je namenjem za hladilnik, gorimji pa za kuhanje. (Opremljen je 7 aparatom n,a visoko frekvenco. Štedilnik je zgrajen na iprimdiipu idalovanija radio valov, ki se spreminjajo v toplotno energijo. Izdelovanje takih štedilnikov je enostavnejše in cenejše ikot izdelovanje mavadnilh .radijskih aparatov,
*
Morska bolezen na nebotičniku —
V New Yorku večkrat divja vihar 140 'km ma uro. Takrat se najv.išji inobotlčni'k, ki je visok 277 metrov ziblje v razmahu 60 cm. Sicer pa se nebotičniki zibljejo tudi kadiar ne piha veter, toda le aa malenkost. Kadar je veter, se ipočutijo pneibivaici ■pet/deisetegia nadstepja, kot da bi bili ma ladji.
■ *
Stalin — lokomotiva — Sovjetski ipesnlikl: in pisatelji tekmujejo, kdo si .bo izmisli'! nove 'izraze hvalisanja Stalina. Pri tem so potolkli vse do-sednjjè ipcidabne klečeplazne primere v zgodovini. Ruski pesnik Novoide-raiičMi je d "jaril moderno zbirko pesmi pod naslovom: Stalin. Nekaj primerov njegovih stikov, ki zapro č’o-<veku sapo: »Stalin je močan orel, ■ ,kjj leti .poln hraibrostii. On je modrost Stici!ei(iij to Mladost zemlje. Zvezde ■zarje se .pokoravajo njegovi volji«. Po iteh stihih, kli ae .nadaljujejo im iv katerih je Stalim vse mogoče to izmere seveda vse, stopnjuje svoje (»vzhičenje« v tehle stihih: »O veliki (Stalin, oh vodja vseh narodov! Ti
storiš, da se človek rodi im raste, Ti oplodiš zemljo, Ti ,ixMnlajaš stoletja, Ti storiš, da cvetijo pomladi«. Kat bli kazalo po teh besedah, Stalim madomieSč v Sovjetskj zvezi u-metna gnojila in seme ta še marsikaj drugega...
Valkov pa je napisal v Pravdi: »Stalin je lakomioitiva zgodovine«. Ta lokomotiva pa precej težko sopiha.
Krave bodo lahko poklicale pomoč
— Iz Londona javiljajo, da bodo razstavili) na letoämjem Industrijskem velesejmu izum, s pomočjo katerega bodo krave pred oteliitvijo poklicale ipomoč. Naprava je sestavljena iz mikrofona, kli je pritrjen pod stropom ■v hlevu. Ko začne krava pri popadkih stokati, siTSi paznik to ječanje v zvočniku, ki je nameščen v ■v njegovi sobi.
*
Hitra pošta — Vsi italijanski listi so zabeleži® naslednjo vest: Angelo ■de Angeli, ki blvia v Arezzani v A-bruzziih, je te dmi iprejal paket, ki ga ■je bil sam poslal iz Zedinjenih držav Amerike .pred 45 leti. Paket je bil .namenjen otroku, ki ga je njegova žena rad ia 1905. leta. Ta novorojenček je sedaj Je 'družinski otic in bo pastama penilo prišlo prav njegovemu slinčku, ki se je rodit te dmi.
Originalna reclama — V angleških časaposih je nedavno 10 dnli zaporedoma izšel .naslednji oglas: .Mlad mi-Ijamar Išče ženo, :ki je taka kot juri akta ja .romana »Firarciine«, od Janet O’ Roery. Prišlo je na dan, da je oglas naročila .ptaateljica sama, k,; je ibi ta obsojanm na 2 funta šter limha globe. Toda med tem časom je knjigarna naznrotda'a kar drve izdaji romana »F.rahoiine«.
Potujoč! transformator — Neka à-amer'ška družba za proizvodnjo električnih naprav je öred nedavnim dala v prodaja inovo-konntruiirane velike »potujoče« bramsformatorje. Tak transformator se prepelje ina kraj Okvare krajevnega transformatorja, se v 10
minutah priklopi ta vsi industrijski obrati v ogroženem kraju .lahko nemoteno obratujejo. »Potujoči« transformator je težak 22 .ton. Transportira se na posebnih, v tam zgrajenih tovornih avtomobilih, ki vozijo 5 hitrostjo 65 kilometrov in,a uro.
Gozdič, je že zelen
Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ptički pod nebom veselo pojo.

Ptički, jaz vprašam v.as,
al’ bo že sikor’ pomlad,
al’ bo že skoraj zelena pomlad.
Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet’ ne 00, k’ te bodo djali v to črnoi zemljo.
Odpiraj dekle hišico
»Odpiraj, dekle, hišico, saj veš mojo navadico, navadioo nocoj, srček moj.«
»Kako ti bom odpirala, saj nlisem še večerjala, večerjala nocoj, fantič moj!«
»Z desnico boä večerjata, z levico boš odpirata, odpirata nocoj, srček moj.«
Mati ziblje. lepo poje
Mati ziblje, lepo poje, dete milo se smehlja, še ne ve za tuge svoje ne za žalosti sveta.
'	.. iv ' ■ " J: to ■ "	■ ■!'
Mat) umrje, zlata mama, milo joče deklica.
.po širokem svetu sama se ozira Milica.
Le za mamo srce bije, mamo 'šče le oko, mami le ljubezen klije, mamo usta kličejo.
Tam na grob ji venec dene žlahtnih rožic, lep, cvetoč, z vencem deklica povene, nju zdaj nič ne loči več.
razpolaga gospodarstvo, to zemljo bomo .najiboljie obdelava!! (im gnoj!!! tako, da rastlina ne bo trpela pomanjkanja vode ne hrane, kakor tudi ne sonca, znalku In svetlobe, med letom pa bomo ilzločev.alj slabše mastlliine ta pustili -sam® res dobre, vsako lato pa bomo od najboljšega semena vzeti najboljše v ta namen. Kakor viidmo je to silinp enostavno in povsod lahko 'izvedljivo. Za sedaj j,e dobro, da vršimo selekcij» ali odbira najboljših rastlin tudi ma ostalih njivah, in, siiicer'tako, da miajiboljše rastline zaznamujemo in jih jpozneje uporabljamo za seme.
O doseženih uspehih bo dobro poročati in seanamijaitli drug drugega, da bomo naše kimietiljsitvo v celoti dvignili, kajltli vsi čutimo še njegovo zaostalost.
C. V.
kom, zato se priporoča .v času paše pa tudi drugače,' živimo molsti zunaj hleva. Vedeti maramo, da hlevski zrak vsebuje mnogo bolezenskih kali, pii-nov im prašmatlih delcev, ki seveda mleko kvarijo. Za čistočo v hlevu skrbimo ma ta način, ida vedno čistim» hlevska okna, odstranjujemo ©noj in skrbimo za dober odtok scalnice. Pred njolžo imoraimo viiime umidi z milačino vado ;im ®a dbniisaitj s čisto krpo. Zenske, ki molzejo, naj bodo snažne, počesane, z irobcam na glavi ter s čistimi predpasniki. Razumljivo je, da morajo biti osebe,, ki molzejo, popolnoma zdrave to imeti snažne roke.
Plradno mleko vlijemo v suhe, čiste ipasode, ga moramo precediti. Tako odstranimo večjo nesnago, dlako, muhe iitid. kar je ipač padlo vanj. Kot cedilo uporabljam» gosto žičnato mre-, žo laill platinano blago. iPo vsaki u-porab) tudi cedilo umijemo z vročo vodo ta iga iposuÈimo. Ce uporabljamo gosto žlčnado mrež», je dobro na zgornjo strain dadi malo vate, ker je žičnata mreža preredka. Kljub temu pa se vsa nesnaga ne da odstraniti, zato je predpogoj simažen hlev.
Ce hočemo iprecejan» mleko ohraniti siveže ,im sladko, ga maramo po molži poleti ohladiti na 10 do 12 stopinj Celzija. Sveže mäetoo ima kakih 17 do 19 stopinj. Ce tega poleti ne storimo, se glivice zaradi toplote začnejo naglo razširjati ter ga pokvarijo. Ohladimo ga najbolje tako, da posodo z mlekom, postavimo v mrzlo v.csdo in to vodo etnkrat izmenjamo. Posoda naj bo odprita, da se prezrači
■Mleko 'Ohranjujemo v čistih, zračnih prostorih. Ne smemo ga dajati v domače shrambe. Tam ima gospodinja zelje ter razna druga živila, ki vplivajo tako, da se tudi dobro mleko naglo ipdkvari. Mrzla klet, kjer se ne nahajajo navedene stvari, je prav primeren kraj za shranjevanje. Prodajati smem» le .polnoraastino, zdravo in čisto Mlak», Vodeno, premalo mastno mleko modrikaste barve, rumena ali z rdečita! ipikam; .pokrito mleko ni za prodajo.
Ce se bodo vtsii živinorejci ravnali po gornjih nasvetih, kj jih lahko uresničimo brez truda in stroškov ampak samo z malo dobre volje, bomo tudi kakovost mleka izbaljšali.
D. J.
Novice iz kmetijskega sveta
TRAKTORJI, KI ORJEJO BREZ TRAKTORISTOV
Mairsikiatier.emu se bo zdelo nemogoče, da lahko orjemo obsežne površine s traktorji brez .traktoristov. Tehnika maim je v zadnjih letih pripravila presenečanja tudi v tem pogledu.
Kako je mogoče orati s traktorji brez traktor,istoiv?
Tudi v kmetijstvu so začeli uporabljati čudežno iznajdbo, ki ji pravimo — r a da r. S ipomoičj» radarja orjejo tnaktonji brez traktoristov. Traktorji »njej». Vidiš jih s pomočjo te čudežne iraapra/v.e. V posebni sobi sedi en sapi .tahnlik, ki vodi lahko več traktorjev s pomočjo radarja, ali kakor jih nekateri kličejo »čudežne oči«.
Seveda zanimalo v.as bo zvedeti, kaj je to — radar! Radar igleda s pomočjo radijskih valov im nobena te-
IVAN CANKAR
Skodelica kave
Te dni praznujemo 75-]atn,ico rojstva Ivana Cankarja. Ob tej priliki prinašamo enega njegovih biserov iz knjige »Moje življenje«.
Velikokrat v svojem, življenju sem storil krivic® človeku, ki sem ga ljubil. Taka krivica je kakor greh zoper svetega duha: ne na teni, ne na onem svetu ni odpuščena. Neizbrisljiva je, nepozabljiva. Včasi pačiva dolga leta, kakor da je bila ugžsnila v srcu, izgubila se, utopila v nemlrmetn življenju. Nenadoma, sredi vesele ure, alj ponoči, ko. sé prestrašen Vzdramiš iiz hudih sanj, pade v dušo težak spomin, zaboli in. zapeče s toliko silo, kakor da je bil greh šele v tistem trenutku storjen. Vsak drugi spomin je lahko zabrisati s kesanjem in z blago mislijo — tega ni mogoče zabrisati. Crn madež, je na srcu in ostane na vekomaj.
Rad bi človek lagal sam sebi v dušo: »Saj ni bilo tako! Le tvoja nemirna misel je iz prosojne sence napravila noč! Malenkost je bila, vsakdanjost, kakor se jih sto in sto tisoč vrši od jutra do večera!«
Tolažba je zlagana; in človek občuti sam in z grenkobo, da je zlagana. Greh je greh, če je storjen enkrat ali tisočkrat, če je vsakdanji ali nepoznan. Srce ni kazenski zakonik, da bi razločevalo med pregreškom in hudodelstvom, med ubojem in umorom.
Srce ve, da »zavratnež ubija s pogledom, z mečem juna«; in rajši bi dalo odvezo meču nego pogledu. Tudi n.l srce katekizem, da bi razločevalo med malimi in narglavnimi grehi, da bi razločevalo led njimi po besedi in zunanjih znamenjih. Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni o-pazil, po neizgovorjeni .komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni- Ce bi bilo srce Izpòvednik — dolga in strašna bi bila Izpovedi.
Odpustljiv je greh, ki ga j« mogoče povedati z besedo, izbrisati ga s pokoro, Težak in pretežak, do zadnje ure krvaveč je greh, ki je ostal samo v srcu, kakor spomin brez besede in brez oblike. Le sam sebi ga človek izpoveduje, kadar strmi v noč in mu je odeja na prsih težja od kamena.
»Ne kradel nisem, nè ubijal, ne pré-šeštoval; čista je moja duša! «
Lažnivec! Ali nisi lupil jabolka, ko si šel mimo lačpega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da s.i kradel, ubijal in prešeštoval! Pravični sodnik, srce, bo rajši odpustilo ubijalcu, ki je gredoč pod vislice ■pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce -ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov . . .
Pred petnajstimi leti sem prišel do-
mov in sem ostal doma tra tedne. Ves tisti čas sera bil potrt in zlovoljen. Stanovanje simo imeli pusto; v nas vseh je bilo, 2di se mi, nekaj težkega, odurnega, kakor vlažna senca.
Prve noči sem spal v izbi; včasi sen! se pomoči zbudil, pa sem videl v temi, da . je bila wait,j vstala iz postelje Im da je sedela za mizo. Cisto mirno, kakor da bi spala; dlani je tiščala k čelu, njen beli obraz se je svetil, tudi če je bilo okno zagrnjeno in ni bilo zunaj ne lune, ne zvezd. Poslušal sem natanko in sem razločil, da to ni sopenje spečega, temveč mukoma zatajevano ihtenje. Odel sem se čez glavo; alj skozi odejo in tudi še v sanjah sem slišal njeno ihtenje.
Preselil sem se pod streho,- v seno. V ta svoj dom sem plezal po strmih, polomljenih stopnicah, lestvi podobnih. Postlal sem si v senu, pred vrata na klanec pa sem: si postavil mizo. Razgled' moj je bil siv, razglodan zid. V zli Volji, v potrtosti ta črnih skrbeh seih pisal takrat svoje prve zaljubljene zgodbe. Silama sem vodil svoje misli na bele ceste, na cvetače travnike in dišeča polja, da bi ne videl sebe in svojega življenja.
Nekoč sam si zaželel črne kave. Ne vera, kako mi je .prišlo na misel; zaželel sem sj, je. Morda le zategadelj, ker sem vedel, da niti kruha ni doma, kaj šele kave. Človek je v sami razmi.šljenosti hudoben in neusmiljen. Mati me je pogledala z velikim, plahim pogledom In ni odgovorita. Pust in zlovoljen, brez besede in pozdrava sem se vrnil »od streho, da bi pisal, kako sta se ljubila Milan ln Breda in kako sta bila obadva plemenita, srečna .In vesela.
»Roko v roki, obadva mlada, od jutranjega sonca obžarjena, v rosi umita ...«
Začul sem tihe-korake na stopnicah Prliß'ta je mati;; stopala je počas' to varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bita ■tako lepa, kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, inarovnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.
Jaz pa sem se ozrl ta sam rekel z zlobnim glasom:
»Pustite me na miru-... Ne maram zdaj!«	S
■Ni še (bila na vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je riiša'a moje ebesde, se nd ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala.
Od' sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom.
» ajfe, mati!«
Prepozno je tailo: luči ni bilo v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice.
Zardi sem (kavo, pa sem se tolažil:
»Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za kateio sem ogoljufal njeno ljubezen . . .«
Nisem ji rekel ne zvečer, ne drugi dan im tudi ne ob slovesu . . .
Tri al| štiri leta kasneje mi je v tujini tuja ženska prinesla kavo. v izbo.. Takrat me je spreletelo, zaskelelo me v srcu tako močno, da bi vzkrik-nii od bolečine. Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti . .
7sfasici tednik.
v vsako slovensko io !
ma, mobama imeigüa ob,laiki ali smežnii metež ga me oviiira. Prvič soceadar u-poratoiilli leta 1935 ma ameriških letališčih ter ,podajali točna navodila letalcem tako, da so letata kljub go-stj megli vanno priiabala ina letališču. 2e Hitler je «nameraval uničiti Veliko Britanijo z letali. Kljub temu, da so bili Nemci mnog® močnejši v letalstvu, jllm to mi lUapelo, iker je ozemlje Velike Britanije bilo prepraženo z gosto mrežo radarja — »tajatve-miih oSii«, gi iso Javile vinapnej vsak prihod tudi posiaimeznega letata in to tudi v inajslabšem vremenu. Radar je zasledoval polet sovraižin.ih letal čeprav s» neprestano menjavala amer. Angleški lovci so j.iih vedno pravočasno in nia pravem mestu zasledili — nepričakovano napadli in uničili ali spodili. Večkrat je v zadnji vojni kak nemöki konvoj hoteti v megli neopažen» .pnepluti, ali s pomočjo radarja so ga 'pravočasno našli .in napadli s strani, od katere so najmanj pričakovali.
Oidikair so odkrili' radar, je mogoče vsako iprometmo sredstvo tako preurediti, da ne potrebujejo vozača, S pomočjo radarja danes že lahko orjemo obsežne ipavršimie zemlje brez trak-' toastov.
ALI VESTE KAJ JE — RAMIE?
To je tekstilima rastlina. Od nje pridobivamo vlakna,, 'ki so bolj trpežna od vlaken konoplje in lanu. Ta vlakna uporablja jo v tekst Etri# industriji kot dodatek pri izdelavamiju najbolj trpežnega blaga. Gumijevi škornji ali obleka z dadatikofn ramieviih vlaken je nepremočljiva in se ne lomi. Iz vlaken ramie izdelujejo tudi tkanino za .padala, kli imadcimešča .najboljšo svilo, ki so j» id» iseidiaj uporabij-alj za izdei ovanje padal. Končno uiporaolja-mo «lamie za izdelavo pogonskega jermena. Znanstvenemu zavodu v Pančevu je uspelo vzgojiti seme ramie, lei bo uspeval® tudi v Jugoslaviji. Ze letos bed® .posadili s to rastlino večje površine.
RICINUS BREZ BODIC
V Jugoslaviji poleg ostalih novih rastlin gojijo že več -let tudi ricinus. R ctausovo ol.je danes uporabljajo ne sam® v zdravliilne, .temveč tud) v ,in-dustijse inamene. Uporabljajo ga n.pr. za obdelovanje tehničnih maščob, ža izdelavo «n'Da lite. Naj večjo sitnost povzroča kmetu obiranje zrelih plodov zaradi ostrih bodic, s .katerimi je ob varovano eeime. Kmetijski zdravstveni zavod v Pančevu v Srbiji je uspel po večletnem .trudu vzgojiti to rastlino brez bodic. Uspelo je obenem rastlino 'tako vzgojiti, da bodo plodóVi dozo. reli istočasno ta me postopoma (po obrokih).
ODRE0BÄ
o popisu BW£2usti*iJ© 1*81 © is s® t i
Na podlagi i. Člena odloka Isitirstce-ga ©krožnega ijiuldsikietga odbora z dne 3. avgusta 1947 o jjpoiblastiil« Izviršil-inemu odboru za irzd'aijainljié od'.ckov ta odredb na področju gospodarstva izdaja jzVTŽiilnli oidbor Isfcrskag® okrožnega ljudskega odbora
su oproäSeinii avojeè» rerfnesa dola.
■Poipiisovalioi morajo čuvati kot uraditi© itaijin'ast, ikjar izvedo kot poplisovialci.
o dne d to o
o ,popisu 'iiniduistni-je liin obriti ma področju Istrskega otonažjia.
1.	člen
Od . 1. do 15. madia 1951 se IzV.rSi iv vsem listatesi« okrožju popis industrije ta obrti po. stanju dne 1. maja 1951, oziiromia ideiliaivniositiii v 'letu .1950.
2.	člen
s; tem papiEiom je treba zajeti vsa industnljiska, rudarska «in obrtna po-di^itjià, ki so ipad upravo Komisije za smaniò upriaivq imavime odsotnih oseb ©aiirioima Zaveda za ipospečevanje gospodarstva, abtrtoe deilavmioe ja/vnih zavodov, uradov in podjetji, družbe-iniih in zadružnih orgahizaciij in krneč-ikliih delavnliih izaldinug, obrtne proizvajalne ,jm prefletavajfae zadruge in zadruge. za storStve, kakor tudi vse zasebne obrtne in druge proizvajalne obirate.
3.	člen
Priiipnawljffllma delia, organizacijo popisa im poplis sam vodi okrožna popisna ftomiisiija, Udi jo ' imenuje izvršnimi odibor Iatrisikega otožnega ij.ud-skega odbora.
4.	člen
.Neposredno opravijo popis popisovalci, t. j. osebe, Mi jih v ta namen določi lin pooblasti komisija.
Popisovalcem je v času, ki je določen za (popisovanje, delo pri p i-sovanju redna dolžnost iin so v tem £a-
,5, . Član
Direktoriji, poslovodje oziroma lastniki podjetij ta obratov navedenih v 2. členiu ite odredbe morajo dati ipopolme in resnične podatke o vsem, Ikair se zahteva v popisnih obrazcih; iradli pravairljiainjia podatkov morajo popisovalcem 'omogočatii dostop in vpo-igled v .Obirat òzitrioimia delavnico.
Navedene ©sabe lahiko pooblastijo tudi druge oseibe . (iknjiigovodje ta po-idobno), da iniamesto njih dajo zahtevane podatke ozirom® izpopolnijo popisne obrazce.
6.	člen
Z denarno kazm/kjo do 20.000 dinarjev sie kaznuje, kidoir da netočne podatke, kakor tudi popisovalec ta vsaka druga oseba, ki s svojim delom oviira pravilno izvršitev popisa.
Upravno kazenski postopek vodi ilri j,zdaijo 'Odločbe ma privi stopnjj izvrši® odbor okrajrueiga ljudskega od-jhicina po predpisih odloka o prekrških z dne 18. julija 1949.
7.	člen
Potrebne obrazce in navodila za izvršitev ipopiisa predpiše statistični! urad Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
8.	član
Stroški popisa obremenjuje predračun dohodkov in izdatkov statističnega urada Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
9.	člen1
Ta odredba stopi v. veljavo takoj.
Koper, 'dne 29 marca 1951.
Predsednik:	v.d. tajnika:
Beltram J-uJij 1. f. Dolber Alfonz 1. r.
IZVRŠI!
LÈTÀ1 LETA!
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE.,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISJE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
STAKE,
Itake,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKU,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TjABELE
TABELE
TABELE
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD,.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
V
’»ig-gs»'
TISKARNA
JADRAN
TELEFON: PISARNA 210 TELEFON: TISKARNA 126
B Z %? R Š U J E :
Delovni kolektiv
TOČNO IN SÖLI0NO!
A
ČASOPISE,
ČASOPISE,
CASOPIŠE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
ČASOPISE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
LETAKE,
TABELE
TABELE
TABELE
TÀBELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
TABELE
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD,
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
ITD.
TOČNO IN SOLIDNOS
RUDNIKA V SEČOVLJAH
cesifia k delovnemu prazniku vsemu delovnemu ljudstvu Istrskega okrožja. Obenem obljublja, da bo napel vse sile za čim prejšnjo obnovo rudnika, za utrditev bralstva medi tu živečim ljudstvom ter za mir in blagostanje!
Delovni kolektiv prehrambenega podjetja
Delovni kolektiv kavarne in restavracije
n
LOGGIA«
d. d. Portorož čestita k velikemu puazniku dela vsem delovnim kolektivom v okrožju in jim želi veliko uspehov ier obljublja, da bo stremel za tem, da bo delovnim ljudem našega okraja pravočasno poskrbljena osnovna prehrana in tudi dodeljena v celotni količini.
v Kopru čestita vsem svojim gostom in vsemu delovnemu ljudstvu ob Prvem maju ter jim želi obilo uspehov v izvrševanju planskih nalog ter obljublja, da bo delal za vedno boljšo postrežbo
Delovni kolektiv »»Loggia««
Sitei \ì Paš in
eavedajoč se velihe naloge v borbi ea socialistično izgradnjo vasi, čestitajo b 1. maju — prae-nihu dela vsemu ljudstvu
istrskega okrožja
Vsem borcem, izvrševalcem enoletnega 'plana, želi DELOVNI KOLEKTIV OPEKARNE
»Hardone« v Sžoli
ob priffliki Prvega maja še več zmag na poti v socializem!
...Jiisi zanna v Maraži
ob priliki praznovanja Prvega maja, praznika gela, želi svojim odjemalcem in članom, da bi letos s skupnimi napori dosegli še večje uspehe pri odkupu kakor lani. ZATO PA VLOŽIMO VSE SILE ZA VEČJI PRIDELEK!
Delovni kolektiv
„ELITE“
v Izoli*, katerega naloga je razširiti električno omrežje v našem okrožju, čestita ob priliki Prvega maja — praznika dela vsem kolektivom.
5 trdno voljo našega kolektiva, pod vodstvom delavskega sveta bomo premagovali vse težave
Vsem borcem za enoletni plan čestita k prazniku dela delovni kolektiv in njegov delavski svet tovarne krtač
»Marzfcri« v Kopru
DELOVNI KOLEKTIV
plfransfeiSi ladjedelnic
čestita k prazniku dela vsemu delovnemu ljudstvu Istrskega okrožja, da bi še nadalje utrjevalo bratstvo med Slovane! tar Italija«!
S skupnimi imaoari v sooialiaem!
-L
Ob največjem delavkem prazniku želimo vsem veliko uspeha v nadalnji graditvi socializma!
Delovni kolektiv
S>9
Wim “ -	SK
Tovarna raznovrstnih ščetk in metel
99
ZÉNA
99
čestita vsem k Prvemu maju Vse site za 'uvedbo plana !
Delovni kolekliv tovarne »ZENÄ«
Kolektiv tov«rne bonservifanja
»bi länglädä«
v Kopru česiita b delavskemu prazniku vsem z geslom
»VSE ZA PLAN« !
Delovni bóiehiiv
KOLEKTIV OPEKARNE
»Riada« pri Bandelu
Mi je v zadnjih časih napredoval v izfcaljišianlju proizvodinjis, obljubi ja, da bo s Privim majem še pospešil proizvodnjo In sii zagara«® izpoJniitaV letošnjega. spiana - Vse sije za plan!
Upravni odbor tovarne
»ARRIGON fr
v Izoli čestita za letošnji Drvi maj vsem gelavcem v tovarni in tudi tistim iz podružnice v Umagu.
UPRAVA MILARNE
»Se^tvèSSI# ir firmivi
skupino 7. delavskim* svetom čestita vsem svoj:«? uslužbencem iin sodelavcem ob prvomajskem ■praznite« in obljublja, da : ss bosta se nadalje boriila za srečnejše dni
V
Kmetijska zadruga ir Berteftift m st. Tomažu
BERTOKIH in SY.T0MÄZU
Dospesüjie kmetijsko proizvodnjo, ker je to v vaio korist in v korist skupnosti. Kmetijska zadruga vam bo pri tem z vsemi močmi pomagata. Posvetimo <rse sile izvajanju planskih nalog, pri odkupu, za boljši asortiment kmečkih pridàlkov, fcèr nani to zagotavlja lepše uspehe.
Vodoravno: 1. prevozno sredstvo; 4. mačak; 7. višinska točka; 8. 'najstarejši letalec; 9. vrsta zabele; 10, mešačbi obiiaiim v trgcwiinii; 15. znameniti nemšMi filozof; 16. 'proizvod gorenja; 17 polovfea šibe; 18. žuiželjtoe; 19. jugoisilavanaka ipoloMi-čna osebnost; 21. živatilca, Mi sé «šjragše zarod,-, v laseh; 22. Mazalni' zalimete; 23. polovica žita; 24. vojaško okloipino vozite; 26. iznaiii roman, pjiisabaljia Miška Kra-imjca; 30. lime slctvanslkega opernega skladatelja! 31. okrasi; 33. predlog; 34. čiiisto&a; 35. sto v itailij; 37. na-plačiiilo; 38. je bil Džihgls.
Navpično: i. se je ljudje naj-. tol j boijiijo; "2. rešani; 3. predlog; 4. lifijcnltiVina povest o bogovih; 5. osleparili:, čik©! jxGneaö; 6. naizi'w nekda-njciga ruskega vladarja; 7. siovemska leposlovna zbirka; 9. organ za vid; 10. pojil; 11. b’reizdvamino; 12. 23. 14. Sr» 18. soslaisniiik;, 13. zaflae, ko se koinča d,fin (v maož.); 14. ime slovenskega pisatelja; 17. .vrata mesnate jedli; 19. feimemsir; 20. prebiivgilec. Iga; 22. dru-fr dobitek pirij loitarijii: 25. reka v Italiji; 27. kratica za Hitro pomoč: 28. •gosjli klije; 29. Mraij (tujka); 30. je _ nastavljena ladjam po morju; 32. lah-ikicatùcitiska panoga; 36. Tobačna Na-kaznßca.
REŠITEV KRIŽANKE IS 15 ST.
»ISTRSKEGA TEDNIKA«
Pravilna ireEUev je: »Mjadinska proga Dobaj—'Banjaluka«Glede na to, tla je v itliskm pomiaitoima navedem datum, dotoèei.ii za ipošitjanije rešitev, smo vzeti iv obzir za žrebenje vre pr.'spoié cièfiiive. žreb je biiil naklo-nijen PetŠkčd Zdravku iz Kopira tin HviiTi JdäijäMiU ;iz Kiobdriid’a,’ N agir ad o
naj prvi' dvigne v uiredn,iältvu, dru-'gcrnbiu r>a bamio ipciSlali po politi, j
Ža bodoče, da ne bo neiooitrefciiega ■razburjanja, naj velja ipravito, da pridejo v poštev za žrebanje vse rešitve, 'Mi so oddane na pošti najkasneje osem dimi po litziidu ililsita.
		1	2	3	nagradna					4	5	6|		
1	7									s8			1 nmiBU t • e:i BMff* ■iauu	
i 9				III	10	11	12		13					14
i 15				11	16			III		P2«un »s ■oaa		lili itUIH	17	
j 18			ir	, 19				20		II		äsen ■Bom	21	
|Š9		III 27	22		Ul		M	23	1	IH	24	25		
f ™					28		29		a1-	30		33		
	11	31							32 j		III t&BKH			
	■	»					1	1 35			36			
			*1.		"				[ 38 1					
Mali oglasi
TOVARNA SARDIN EX AMPELEA V IZOLI
SPREJME 230 DELAVK V SLUŽBO.
Javiti se na personalnem uradu v tovarni.	Ravnateljstvo.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V KOPRU
ipcimöv,} v nedeljo 6, maja 1951 ob 20 urn Feflidmanavo dramo v 3. deja-> «'jih »Iz temmiih dnlii«
Nazarij Hrvatin iž Kort — Medoši
53 je 14. aprila letos na mihožičneim
seetankiu- v Ko.rtah izgubil listiniico z vsarnii dotónemti im vsoto denarja. Po-irčemega najdii'telj’ai ipirosi, da najdeno vrine, iproiiii.	.Obeinèm razgla-
ša s tem izgubljeno osebno izkaznico za neveljavno.
Ptice so se vrnile
'T^enTje
m: boš več'
VLEKEL
' s T£h
VlbiŠ, ŽENKA
m tpmm $aj
5£h VLßA/C- SAM
Kuharico lahko starejšo, snažno za pomioč v Mulita ji potrebujemo za po-
sestvo v liiriibo'vli'ti.. iegii s takojšinjlim nastopom. NiasSov v upravi.
PTlb VAH &0Ù0 POiEÙLI SEHE. ZAKASNE POSTAVITE ST««:	‘ ■
.....................................................................................................................................................................................................................................i..........................................................................................................................................................................................................
	“LinLr		"Lr	
JOSIP JURČIČ	n a	B H H S	■ ■	
		1 1 ! ! i	=»32	1- *> 6
mm3 Krnska
skovtnskT j

»Stoj, prtiepuh, ne boš ga ne,« pravi zdaj kmečki mož, ki se je podpiral na motiko, vzdigne svoje orodje in gotovo bi bil ciganu črepino razklal, ko ne bi bil ia naglo ko' maček odskočil. Starec, ki je slonel ob palici, je jel na pomaganje klicati; vendar ciganje naglo poskačejo s konj in oba kmeta sta ležala pri tej priči prebodena in krvava na tleh. Prikazal še je tam pa tam kak možic èie izza ogla, toda ko je videl, da je sam, sovražnika mnogo, se je skril ioidi on.
Samoi zagrabi fantiča za roko in ga‘ posadi ha konja, usede se zanj, in preden je človek vedel, so bili odjahali cigani rta'gl'o ko strela. Oče Bernard omedli.
Vaščanje so se zdaj šele zbirali: eni so prileteli s polja na veliko* kričanje in vpitje, eni iz tliš, eni so strmeli, eni ih oliti, nobeden ni vedel, kam bi se dejal; in' preden so se zmenili, da bi bilo dobro naznaniti v grad to grozovito novico, so bili ciganje lahko že za deveto dolino. Nazadnje vendar teko' kaki trije na grad Kozjak in vpijejo, da so ciganje dva kmefa ubili, očeta Bernarda na La potepli in gospodiča Jurija ria konja, posadili ih odpeljali.
Opfer se je delal osuplega. Nič ni zapovedal, ne tako ne tako. Hlapec Ožbe pa brž zdrami hlapce na konje, da bi jo udrli za cigani. Zdaj šele se Peter domisli, da bo tudi on šel; zapove torej, naj še njega počakajo’ da se opravi in uteč opaše. Da se mu pri tem opravku ni nič kaj posebno mudilo, io si lahko vsak sam misli.
Tudi stari hlapec Ožbe je ob tla bil s peto na dvoru in zadbšti razločno godrnjal: »Td pokveka rii za drugo kakor za zamudo in nagajivost.« Malo je manjkalo in bil bi nepokoren odjahat. Morda bi bilo boljše.
Sonce je že zahajalo, ko je z gradu Kozjaka dirjalo krdelo hlapcev v svetlem orožju, na čelu grbavi in grčavi Peter, ciganom po sledu. Pa kmetje, ki so gledali za njimi, so precej videli, da so že pri gozdu po napačnem potu zaviti. »Na levo, na levo!« so sicer kričali, ali kdo bi jih bi! slišal tako daleč.
Tema nasiane. Kmetje se razidejo žalostni in zapri in zapahnejo tisto noč posebno trdno vežna vraia. Gori v gradii pfečujejo .vso. noč in qakajo, kdaj se bodo vrnili hlapci in s seboj pripeljali ljubega dečka, ljubljenca vsakega pošefeej. Zlasii ocèla Bernarda je bila vrgla skrb na posteljo, tem bolj, ker je menil, da je te nesreče, grozovite nesreče, le on kriv.
Kmetje doti v vasi spi dobro zaprti ugibali, kaj bodo cigani z mladim gospogičem. Eni so menili: »Kri mu bodo izpili, da bodo večno živeli.« Eni so rekli: »Ne, ampak živemu bodo iztrgali gorko srce, da bodo čarob-nije (copmijel z njim uganjali, ciganke, so vse čarovnice.« Eni pa so si postavili: okovan kij v kpl za vrata, da bi se ciganom branili, ako pridejo še po njihove sinove.
Drugi dan je sonce vzhajalo lepo, rdècè, do nikdar tako, ali Petra in hlapcev le hi bilo z dečkom. Šele pròli večeru pridgjo, pa brez njega, ki so ga iskali. To se ve, da ga je Peter le na videz iskal, zapovedal je nalašč jezdili po potih, ki so bili najbolj uhojeni, koder ne bi bil nihče sledil roparjev. Vendar se je delaf grozno skrbnega, in ker ga ljudje niso poznali, so biti res toliko neumni, da so ga imeli za neutolažljivega.
Po vsej okolici so milovali ubogega otroka in njegovega ;očeJa, vrlega Marka Kozjaka, ki pač ril' zaslužil take hude nesreče.
SEDMO POGLAVJE
PiOtihiMii tli vihar irti :v prsih bojia: le hujši se je csbudU črv nekdanji, aik prav udi me v revah slkiušnljia moja, boilj girli,zie, ibolj pio movi krivi vipij'e.
Kr. Pirešare«
Preteče zopet mesec dhi. Hrup zavoljo ciganskih roparjev potihne. Kmalu se je le še! malokdo meni! o tem. kajti časi so bili hudi, nemirni; vsak dan so se godile čudne reči. Plemenitniki, mogočni gospodje, so se bezali med seboj, drezali in tlačili so podložne kmete, najhuje pa so pritiskali Turki. Tako se je v splošnem vrvenju izgubil, bi rekel, posamezni človek.
Nekega dne se oglàsi na gradu Kozjaku krošnjar, ki je prodajal vsakovrstno drobno robo od grada do grada, od hiše do hiše, pri tem pa prenašal novice kakor vsi kraragrji.
»No,« je začel grajski hišni, stari Mari, i,i drugim ženskim služabnicam na Kozjaku, »ali bomo kupčevali kaj, dekliči? V tovoru na hrbtu nosim lepe nogavice bele, pisane, na Laškem delane; imam lepe čepice, zavijače, s, srebrnimi nitmi prevezane; gladke šivanke in ostre iglice; tenko končevje, zdravila za trebuh, za zobe, za rane; potlej nosim tudi igrače otrokom. Hajdi, moji dckhči, barantajmo, vse dam napol zastonj, le polovico rili boste plačate!«
. »Igračo in vse lepe stvari bi vam bili pri nas pokupili,« odgovori stara hišna Mara, ko krošnjar razklada svoje lepe reči strmečim dekličem po mizi, »pa morali bi bili prilil' pred kakimi tedni, zdaj smo žalostni, grozno žalostni, rie rhoremo' kupovati kratkočasnih reci,« in starka si briše s prodipnom solze iz oči; »imeli smo gospo-
ski i, rie rhoremo' kupovati kratkočasnih reci,« in star-i briše s predpriom solze iz oči; »imeli smo gospodiča, lepega dečka, ko angela z neba, pa cigani so ga vzeii in duhovnega očeta só pobili, da gotovo umrjejo, preden pridejo gospod' ž Vojne.«
.»Tako iiqpj-atè ,pd ž;e. žalostni biti,« govori predajaveč, Qi.edGLi .pa j,p' pripovedoval kupeevavkam: toliko velja to, toliko io. »Ali tudi v žalosti je treba veselja, zalo baran-
tajmo, kupčujmo! Kako, ali bova midva kaj poiskala, stari?« vpraša' starega Ožbeta, ki je z vratarjem in hlapci prišel zraven, »jaz imam lepe nožiče, ogla vrč ce za sokole «
»Kar je rajni stari gospod umrl, ne lovirriò več ptičev; sokolov nimamo, čemu nam bodo oglavnice,« odgovori Ožbe. »Kaj imate še?«
»Vse imam. Kaj bi radi, moj stari?« vpraša krošnjar.
»Ali imate tudi sedla?« pravi Ožbe in nalmežikrie hlapcu, ki je ogledoval drobniriarsko blago.
»Ne, lega pa že nimam,« odgovori prodajavec malo bolj tiho.
Družina, izbira in izbira, kupuje in plačuje. Gredoč pa jim krošnjar razklada, kaj je tukaj pa tukaj novega videl ali slišal. Najznamenitejše, kar Jim je povedal, je bilo prič io, da je vojska ipred! Celjem, v kateri je bil tudi. grajski gospod Marko, pregnala sovražne čete Vi-ioveeve in da se vojska kmalu povrne nažaj. Ta novica je veliko veselje zbudila med grajskimi; ko so se pa domislili, ga bo gospod našel vSe prazno in ljubljenega Sina ne bo, je vse utihnilo.
Krošnjar pobere svojo zbrav v visoki tovornik, prime za gdrjačo, opaljeno in ž železom okovano, ter se poslovi. »Stojte, nekaj bi pozabil, le za las je manjkalo.« S temi besedami se obrne krošnjar že na vratih. »Kaj, ko bi poklical' kdo vašega gospoda, naročeno mi je nekaj, da mu povem.«
»Gbspodi ne pridejo* doli, morale k njim ali pa meni povejte, da jim naznanim,« odgovori Ožbe.
»I no, povejte mu, ako če, naj pride; jaz sem še oprtal, krošnje ne odložim. Mož mi je pa velel, dri moram besede njemu samemu povedati.«
Pefer pride in škilavo pogleda krošnjarja. Marsikoga je stamelo, kaj neki bo povedal tujec gospodu na skrivaj, ali se ria Petrov pogled se odmaknejo vsi.
»Kaj hočete?« vpraša Peter krošnjarja osorno.
»Doli v dolu v kosti sem srečal človeka, rjavega in hudogledega, da bi se ga bil kmalu ustrašil;' gorjačo sem bil že stisnil. Ta mi je naročil, naj vam povem, da