Obvejevanje gozdnega drevja
Gozdno drevje obvejujeimo z namenom, da dobimo v dobi poseka čim več kvalitetnega lesa. Kakovost lesa pa določa razen zdravosti, debeline, dolžine in oblike sorti-menta, tudi vejnatost. Uporabna vrednost in estetski iz-gled lesa z manjšanjem števila grč zelo poraste. S tem raste tudi cena lesa in je Mod iz katerega lahko nažaga-mo deske brez grč ali iz katerega lahko narežemo lep furnir, tudi do petdeset in več procentov dražji od hloda poprečne kvalitete.
Veje so pir drevesu zaradi asimilacije življenjsko pomembne, zato grče načelno niso napaka lesa. Vendar pri uporabi lesa grče motijo, odvisno pač od namena uporabe, velikosti, vrsti, razporedu in številu njih. Zrasle grče motijo manj kot izpadajoče. Ena od nalog pri gojenju gozdov je pridelati takšen les, ki bo imel čim manj grč, seveda brez posledic za zdrav razvoj drevesa.
Listi in iglice na veji so kot asimilacijski organi funkcionalni le tako dolgo dokler so izpostavljeni svetlobi. Ko
»V
ro
jim te primanjkuje, ne morejo več opravljati svoje funlžg cije in odmrejo. Dihanje je večje od asimilacije in vejdi sama od sebe odmre. Z rastjo drevesa v višino, raste višino tudi zelena krošnja, dočim spodnje veje zaradi p<^ manjkanja svetlobe odmirajo. To je naravno čiščenje vej^ ki poteka v štirih fazah: odmiranje, preperevanje, odpadanje in preraščanje grče s čistim lesom. Preperevarijč povzročajo razne vrste bakterij in gliv, ki se naselijo tS veje že v fazi odmiranja. Odpadanje povzroča veter, sn|gf neurje in podobno, ko zaradi medsebojnega trenja in upogibanja veje odpadejo. Potek čiščenja in preraščanj£Fs čistim lesom je močno odvisno od vrste rastišča, drevesne vrste, sestojne zasnove, stopnje negovanosti sestoja, skle-njenosti, provenience ali rase drevja in premera vej. Pri vzgoji gozda se zato vedno vprašujemo kako z najprimernejšimi sredstvi in prejemi pospešimo naravno obvejevanje. To pospešuje dolgoročno naravno pomlajevanje, gosto sajenje ter prebiralno gospodarjenje. Zaradi dobre rastnosti, ravne oblike debla, odpornosti do naravnih poškodb in nagnjenosti k naravnemu obvejevanju igra zelo važno vlogo izbor prave provenience.
Pri ogozdovanju moramo paziti na pravilno gostoto sadik. V redkem mladju in pozneje v gošči se razvijejo sicer vitalni a preveč vejnati osebki, ki se jim veje zaradi obilne svetlobe ne posušijo in tudi ne odpadejo. Takšno drevje tudi pozneje, ko se krošnje že strnejo, ni primerno za ročno obvejevanje, ker so veje na deblu pregoste in premočne. Za vzgojo kvalitetnega drevja, s čim manj vejami na spodnji polovici debla, je torej potreben dovolj gost sestoj, ki ga najlažje dobimo z naravno pomladitvijo. Če pa je taka zasnova le preredka in vrzelasta, jo spo-polnimo s sajenjem. Drevje odlično naravno čisti suhih vej tudi polnilni sloj, ki ga sestavlja drevje, ki dobro prenaša zasenčenje. Pri nas sta to običajno jelka in bukev.
Ker želimo v gozdu čim več kvalitetnih debel, se ne zadovoljimo samo z naravnim odpadanjem vej. V gozd posežemo sami in odžagamo veje na deblu. Veje odstranjujemo le tistemu drevju, za katerega predvidimo, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
O
•~3
C
c?
e_
ca
pc
>
>; s e., «—• CSSr
s:
•—< o >
20
<
SZ
M
*r*
3
bo ostalo v gozdu najdlje, to je, do svoje sečne zrelosti. Pri izboru upoštevamo drevesno vrsto, starost, oziroma premer debla v času obvejevanja, številčnost in debelino vej, zdravstveno Stanje drevesa, njegovo stojnost in navsezadnje tudi kakovost rastišča. Drevo mora imeti pravilno oblikovano deblo in krošnjo. Od drevesnih vrst pridejo v poštev le takšne, ki dajejo za tehnično uporabo ali estetski izgled iskan les. Takšne so predvsem smreka, bor in macesen. Listavcev običajno ne obvejujemo, ker ne vsebujejo smole in se skozi tako nastale rane rade naselijo trohnobne glive, ki pozneje povzročajo Obolelost drevesa. Izjema so le hrast, breza, jelša in topola. V izrednih primerih tudi bukev, ki pa se na našem območju pri skrbni vzgoji zadovoljivo čisti sama. Nasplošno se zaradi nevarnosti okužbe ročnega obvejevanja pri listavcih izogibljemo.
Drevje obvejujemo v treh obhodih. Prvikrat, ko je staro okrog dvajset do trideset let in meri deblo v prsni višini okrog deset centimetrov. Gornja meja za Obvejevanje je dvajset do dvaindvajset centimetrov. Prsni premer naj v času obvejevanja ne presega ene tretjine premera debla v času njegove sečne zrelosti. V takem primeru dobimo le okrog enajst procentov središčnega lesa z grčami, vse ostalo pa je čist les. Plašč čistega lesa mora biti debel vsaj petnajst centimetrov, da dosežemo svoj ekonomski namen. Ce obvejujemo debelejša debla, izgleda drevo ob poseku sicer gladko, ko pa ga razžagamo, dobimo čistega lesa premalo. Veje naj bodo čim tanjše. Pri smreki, boru in macesnu ne debelejše od treh, pri jelki in duglaziji pa pet centimetrov. Če je drevo gosto vej nato, ga ne izberemo, prav tako ne tistih dreves, ki v rasti zaostajajo. Drevo mora biti zdravo in dobro stojno, kar določimo po iz-gledu krošnje in debla, stojnost pa po> videzu koreničnika, ki mora biti dobro razvit. Drevo, za katerega menimo, da ni dovolj stabilno, ne obvejujemo .Verjetno nam ga bo pred dobo poseka podrl veter ali sneg. V takem primeru ne dosežemo žaljenega cilja in je naš trud zaman. Rastišče mora biti ugodno, saj na slabih in suhih rastiščih prirašča drevo prepočasi in se nam trud pri vloženem delu povrne prepozno.
Pri starosti dvajset do trideset let so veje ponavadi suhe okrog dva do štiri metre od spodaj navzgor. Te odstranimo in se če2 deset let, ko so veje suhe že štiri do šest metrov, ponovno vrnemo. In spet čez deset let, ko je sestoj star štirideset do petdeset let in so veje suhe že do višine osem metrov. Takrat opravimo zadnje obvejeva-nje. Više od osem metrov običajnoh ne obvejujemo, ker je najbolj kvaliteten les v spodnji tretjini debla.
Število drevja za obvejevanje izberemo glede na želeno debelino v času poseka. Iglavcev Obvejimo pri prvem obhodu od 700 do 800 osebkov na hektarju površine, pri drugem 500 do 700 in pri tretjem 400 do 500.
Pri smreki in boru odstranjujemo te tiste veje, ki so že suhe. Jelki, duglaziji in macesnu pa lahko izjemoma odstranimo tudi spodnje zelene veje. Nikakor pa ne smemo obvejevati preveč visoko v krošnjo, saj bi jo s tem zmanjšali in preveč prizadeli potrebno asimilacijo. Bukvi nikdar ne odstranjujemo zelenih vej, ker je na glivično ckužbo zelo Občutljiva. Tudi suhe veje naj ne bodo debe-
I
I
|
I
I
I
m
(
1
i
1
i
DELOVNIM LJUDEM
OB 29. NOVEMBRU
DNEVU REPUBLIKE
ČESTITAJO
SAMOUPRAVNI ORGANI, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠKI ODBOR
I
|
1
1
|
1
I
lejše od svinčnika, sicer pa se pri dovolj gosti vzgoji v mladosti pri nas odlično sama čisti. Hrast, brezo, jelšo in topol lahko očistimo suhih in zelenih vej, ker so na okužbe manj občutljive.
S suhim in zelenim obvejevanjem nekoliko zvečamo tudi prirastek. Če suho vejo« odstranimo z gladkim rezom tesno ob deblu, se grča zaraste s čistim lesom in ravnimi vlakni že po petih od sedmih letih. Po ravnih žilah se življenjski sokovi pretakajo hitreje in intenzivnejše. Pri drevesnih vrstah, ki jim lahko odstranimo tudi zelene veje, pa se poveča prirastek tudi zaradi tega, ker drevesu ni treba prehranjevati sicer še zelenih a hirajočih vej. Ko odstranimo suhe veje, ne posežemo v naravni razvoj drevesa, temveč samo pospešimo in dopolnimo naravno čiščenje. Razen večje vrednosti lesa in večjega prirastka dosežemo z obvejevanjem še ugodnejše pogoje za razvoj podrasti, zmanjšujemo možnost glivičnih Obolenj in gozdnih požarov, olajšamo podiranje in izdelavo pa tudi estetska vrednost gozda se zveča.
Najprimernejši čas za obžagovainje vej je letno obdobje, ko rast miruje. Jeseni torej ali spomladi, ko drevesni sokovi še ne krožijo po deblu. Takrat je najmanjša nevarnost, da bi zaradi muževnosti drevo ranili in tako omogočili glivične okužbe. Tanke veje odstranjujemo s škarjami za obrezovanje, debelejše pa s kvalitetno in drobno nazobljeno žago. S takšnim zobovjem dosežemo gladek rez pa tudi obžagovanje samo je manj naporno. V gozdarstvu uporabljamo za obžagovanje vej različne specialne žage, vendar jih v naših trgovinah nimajo. Te so raznovrstne, s kratkimi in dolgimi ročaji, z dodatnimi nasadili, ravne in upognjene, eno in večpotezne, nasploh pa so vse kvalitetne. Moramo jih uvažati, uvoz pa je pri sedanjih omejitvah tako skrčen, da je najbolje, če sežemo po domači sadjarski žagi in lestvi. Namen dosežemo isti, učinek pa je seveda manjši. S pomočjo lestve iz lahke
Objavljamo pojasnilo splošnega združenja gozdarstva Slovenije na TV oddajo, ki je bila predvajana dne 6. 10. 1981. Pojasnilo je bilo poslano tudi IS skupščine SRS predsedniku tov. Zemljariču in podpredsedniku tov. Florjančiču, CK ZKS predsedniku tov. Popitu in članu predsedstva tov. Korošcu, GZ
SR Slovenije predsedniku tov. Verbiču in podpredsedniku tov. šepicu, Zvezi sindikatov Slovenije tov. Hafnarju, Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predsedniku tov. Marenku, Republiškemu komiteju za informiranje tov. Vahenu in generalnemu direktorju RTV.
PISMO GOZD ARU EV RTV
Na željo številnih delavcev v gozdnogospodarskih organizacijah, zlasti članov izvršilnega odbora in skupščine Splošnega združenja gozdarstva Slovenije se obračamo na vas zaradi TV oddaje o gozdarstvu, ki je bila predvajana, dne 6. X. 1981 zvečer v oddaji »Odgovornost za neodgovornost«, ki jo je pripravil TV novinar tov. Marin.
Ta oddaja je po ugotovitvah navedenih delavcev enostransko in površno informirala številne gledalce te rubrike o nekaterih pojavih pri gospodarjenju z gozdovi, zato jih želimo v nadaljevanju razložiti.
Že sama uvrstitev prikazane gozdarske tematike v rubriki »Odgovornost za neodgovornost« je neumestna zato, ker jo je avtor uvrstil med tiste najbolj kričeče in škodljive primere v našem gospodarstvu, ki mejijo že na gospodarski kriminal in so povzročili naši družbi škodo in izgubo težkih milijard zavrženega denarja, kot je primer s tovarno glinice v Obrovcu in nekaterimi hujšimi zlorabami v gradbeništvu.
S tem, ko avtor te oddaje očita delavcem gozdarstva, da puščajo ostanke lesa v gozdu propadanju, neodgovorno zavaja gledalce, ki ne poznajo objektivnih, strokovnih pogojev in tehnologije dela pri izkoriščanju gozdov, v napačno presojo in obsodbo gozdarjev za škodljivo in neodgovorno^ ravnanje. Pri vsem tem pa se avtor oddaje ni poučil, da po sečnji gozdnega drevja ostaja v gozdu že dolga leta nazaj in bo po vsej verjetnosti ostajalo še vrsto let tudi v naprej, povsod v svetu (kjer imajo podobne pogoje gospodarjenja, kot so naši) pa tudi pri nas, od 12®/o do 15«/o sečnih ostankov. Za te sečne ostanke še nismo našli ekonomičnih načinov, da bi
jih lahko načrtno izkoriščali v takih pogojih gospodarjenja, kot so pri nas. V svetu se sicer pojavljajo tehnologija in stroji za njihovo izkoriščanje zaenkrat še v zelo omejenem obsegu, žal pa so tam tudi ugodnejši pogoji od naših. V mislih imamo predvsem veliko koncentracije sečenj z goloseki in temu primerno gozdno mehanizacijo. Pri našem načinu prebiralnega gospodarjenja z gozdovi, ki je pogojen z reliefnimi, klimatskimi in drugimi faktorji (čuvanje naravnega okolja) so koncentracije sečenj majhne, goloseke pa smo odpravili. Razen tega nimamo tehnologije v predelavi lesa, ki bi lahko izkoriščala in predelovala t. i. »zelene sekance«, ki nastajajo pri takem načinu izkoriščanja sečnih ostankov. Ti so v sedanjem trenutku uporabni pri nas samo za kurjavo. Gozdnogospodarske organizacije nudijo ljudem sečne ostanke iz družbenih gozdov za simbolično odškodnino ali celo zastonj, vendar se ljudje te možnosti le malo poslužujejo zaradi velikih spravilnih stroškov (izjemoma kje ob neposredni bližini gozdnih cest).
Nadalje želimo pojasniti, da že sam zakon o gozdovih oziroma pravilnik o varstvu gozdov upošteva sečne ostanke, ko v poglavju »ureditev seči-šča« v 11. členu 2. točki določa, kako je treba ravnati s sečnimi ostanki, ki po sečnji ostanejo v gozdu, (»zložiti lubje in okleščene veje na manjše kupe, vendar tako, da ne ovirajo podmladka ali obnove gozda«, v 3. točki pa, da je treba okleščene veje in vrh zložiti na kupe). Vsak kvalificiran gozdni delavec pa mora po izdelavi podrtega drevesa vso dre-vesnino, debelejšo od 7 cm premera obvezno izdelati
(Nadaljevanje na 4. strani)
kovine se dvigamo ob deblu in obžagujemo do višine zelenih vej. Tudi lestve uporabljamo različne. Na voljo so enostavne, prepogibne ali pa sestavljive. Takšne sestavljive so najboljše, ker jih z lahkoto prenašamo po gozdu in jih po potrebi višamo do želene višine. Zaradi varnosti moramo lestev stabilno prisloniti k drevesu in jo pred delom na vrhu privezati k deblu. K deblu moramo z varnostnim pasom privezati tudi sebe, da med napornimi gibi ne omahnemo v globino.
Najbolj varno in priročno orodje za obžagovanje gozdnega drevja je žaga, katero nasadimo na bambusove ali lahke kovinske in plastične ročaje. Ker s sestavljanjem ročaj po želji daljšamo, ne potrebujemo lestve, delo je bolj varno, obvejimo pa lahko prav tako visoko kot z lestvijo. Obstajajo tudi motorne žage, ki se s pomočjo gumijastih oprijemalnih kolesc same vzpenjajo po deblu navzgor in pri tem žagajo veje. Delo s takšno žago opravljata dva delavca, ker je žaga težka za prenašanje in pri-klepanje okrog debla. S pomočjo vrvice žago na poljubni višini izključimo iz pogona, oziroma jo vključimo v povraten hod, da žaga pripleza sama nazaj na tla. Pri gozdnem gospodarstvu v Slovenj Gradcu smo imeli svoj čas dve takšni žagi. Rekli smo jim »opice«. Gozdar, ki je obvejeval v svojem revirju s temi »opicami« je prišel v
pisarno in zahteval od skladiščnika, da mu nabavi banane, ker ima v gozdu opice, ki mu obžagujejo drevje. Skladiščnik ga je debelo pogledal in tisti, ki znajo k vsaki stvari kaj dodati, so rekli, da je gozdarju tudi verjel. — Čeprav je učinek dela s takšno motorno žago večji, so stroški zaradi nabave in vzdrževanja visoki, kvaliteta obvejevanja pa nikakor ni takšna kot pri skrbnem ročnem obvejevanju. Rez ponavadi ni tako gladek, rane na lubju so pogostejše pa tudi veje ni mogoče odžagati tako tesno pri deblu. Da je veja odrezana gladko in tesno ob deblu pa je pomembno tudi pri obžagovanju z ročnim orodjem. Čim krajši je štrcelj ali ostanek veje na deblu ter čim bolj gladek je rez, tem prej zaraste branika grčo in se zlije v čist les. O tem pa odloča tudi debelino veje. Čim tanjša je, tem manjša je pri tem rana in tem prej se zaraste. Zato tisto drevje, ki ima veje debelejše od treh do petih centimetrov ne obvejujemo.
Obvejevanje stoječega gozdnega drevja je prav gotovo dolgoročna naložba dela. Ponavadi uživa uspehe takega dela šele naslednja generacija. Pa nič zato — generacija za generacijo! čemu drugačno razmišljanje? Saj ravno egoizem v človeški naravi onemogoča, da bi čim prej postali prava človeška družba.
Andrej Šertel, dipl. inž. gozd.
v gozdna sortimenta (celulozni les, drva). Dopuščamo možnost, da se to ne izvaja dosledno in povsod, vendar pa to v praksi ni pravilo. Pobiranje in izdelava tudi tanjših sečnih ostankov bi pomenilo rapidno zmanjševanje ekonomskega poslovanja TOZD gozdarstva in bi neposredno vplivalo na osebne dohodke zaposlenih. Pri sedanjem številu zaposlenih delavcev v gozdarstvu in stanju gozdne mehanizacije pa je tudi fizično neizvedljivo.
Znano je, da je gozdno delo težko in naporno. . Zaradi tega in še nekaterih drugih razlogov nam manjka v Sloveniji gozdnih delavcev, ker se raje zaposlujejo v industriji, pa čeprav za manjši osebni dohodek, kot pa v gozdarstvu. Posledica tega je, da imamo v naših gozdnogospodarskih organizacijah preko 1.000 gozdnih delavcev iz drugih republik (še posebno veliko jih je pri GG Postojni). Pred nekaj leti so izračunali, da stane gozdno gospodarstvo vsak delavec od drugod približno 4.000 din mesečno več, kot domači gozdni delavec (gradnja nastamb, prevozi, ipd.). Ob takem stanju pa se celotna problematika izkoriščanja gozdov oziroma sečnih ostankov kaže v še bolj zaostreni luči.
Še nekaj besed o cenah. Res je, da smo se v splošnem združenju dogovorili,' da v letošnjem letu ne bomo povišali cen gozdnim sortimentom in o tem obvestili Republiško skupnost za cene. Tega dogovora se gozdna gospodastva držijo in do sedaj niso, niti ne nameravajo zahtevati višjih cen. Res pa je tudi, da cene za hlodovino iglavcev in listavcev pri nekaterih gozdnih gospodarstvih odstopajo od določenega poprečja iz naslednjih vzrokov:
— Zaradi klasifikacije in strukture. Ni povsod enaka kvaliteta lesa. Pri hlodovini iglavcev obstaja 5, pri bukovi hlodovini pa 6 kvalitetnih razredov. Kjer se hlodovina prodaja po kvalitetnih razredih in ne po poprečni ceni, je razumljivo, da prihaja do odstopanj. Odstopanja pa so običajno navzgor, čemur se ne smemo čuditi, saj delavci v TOZD in TOK stremijo za čim boljšo kvaliteto, ker jim ta prinaša večji dohodek.
__ Zaradi poračunov po samoupravnih sporazumih
o poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osnovah skupnega prihodka, kot je primer pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, ki je bilo omenjeno v oddaji. Ta sporazum vsebuje kot kriterij za obračunavanje cen hlodovine iglavcev odnos med žaganim lesom in hlodovino v razmerju 1 :2,15 in je cena hlodovine posledica cene žaganega lesa, ne pa vzrok. Ce lesnopredelovalna industrija racionalneje izkoristi hlodovino, ki jo dobiva od Gozdnega gospodarstva Ljubljana, izdela kakovostnejše izdelke od drugih in jih tudi bolje ovrednoti je prav, da si oba partnerja boljši dohodek delita po kriterijih samoupravnega sporazuma, ne pa, da ostaja v takem primeru cena za hlodovino limitirana. Enako načelo mora veljati tudi v nasprotnem primeru. Tam pa, kjer v gozdno-lesnem kompleksu ni tako urejenih odnosov, se cene gozdno lesnih sortimentov ne oblikujejo odvisno od cen žaganega lesa, temveč po veljavnem ceniku. Zato menimo, da je delitev skupnega prihodka med lesnopredelovalno industrijo in Gozdnim gospodarstvom Ljubljana po načelu skupnega prihodka utemeljena.
— Podoben primer kot pri Gozdnem gospodarstvu Ljubljana je tudi pri LESNI v Slovenj Gradcu ter Gozdnem gospodarstvu Brežice. Razlika je v tem, da je dogovarjanje o delitvi skupnega prihodka še enostavnejše in lažje, ker se dogovarjajo na osnovi samoupravnega sporazuma o združitvi in zakona o cenah. Pri teh dveh delovnih organizacijah se namreč promet z gozdnimi sortimenti opravlja znotraj delovne organizacije med gozdarskimi TOZD in TOZD lesne predelave (13. člen Zakona o cenah).
Na kraju bi želeli povedati še tole: v zadnjih mesecih je gozdarstvo sprejelo, upoštevajoč težak položaj našega gospodarstva, zlasti izvozno-uvozne bilance, hude obveznosti, ki jim bo lahko kos le ob skrajnem angažiranju in mobilizaciji vseh delavcev v gozdnogospodarskih organizacijah pa tudi zasebnih gozdnih posestnikov. Ti dajejo namreč kar 45 8/o tržne proizvodnje gozdnih sortimentov. Naj naštejemo najpomembnejše:
— Gozdnogospodarske organizacije Jaodo zagotovile povečan obseg proizvodnje gozdnih sortimentov in povečane dobave lesa predelovalni industriji v višini
2.600.000	m3 v letu 1981 (to pomeni 183.000 m3 lesa več kot v poprečju srednjeročnega obdobja 1976—1980 ali
269.000	m3 kot v 1. 1980).
— Gozdnogospodarske organizacije bodo zaradi zagotovitve nemotene oskrbe lesno-predelovalne industrije z lesom v zimskih mesecih pripravile čim večje zaloge gozdnih sortimentov na transportno dosegljivih skladiščih tudi v zimskih razmerah.
— Gozdnogospodarske organizacije bodo izvršile svoje obveze, ki so bile sprejete v začetku letošnjega leta glede izvedbe sanacijskih del v gozdovih Brkinov.
Za realizacijo teh obvez in nalog, ki so jih delovne organizacije gozdarstva sprejele v juliju letos po 22-odstotnem zastoju gozdne proizvodnje v zimskih mesecih 1980—1981, je bil med drugimi ukrepi sprejet tudi sklep, da bodo:
- — v zasebnih gozdovih gozdnogospodarske organizacije aktivirale ves razpoložljivi potencial in pri tem iskale pomoč pri družbenopolitičnih skupnostih, te pa so jim dolžne zagotoviti širšo družbeno podporo v tej akciji.
O izvedbi teh nalog so se vodilni delavci gozdnih gospodarstev dne 5. oktobra letos pogovarjali na izvršnem svetu Skupščine SRS pri podpredsedniku tov. Florjančiču. Na tem sestanku jim je bila obljubljena širša družbenopolitična podpora preko občinskih dejavnikov, da bi lahko izpolnili to ne lahko nalogo v letošnjem letu ne samo v zasebni gozdni proizvodnji, temveč tudi v družbeni. Tudi med strokovnimi delavci in delavci v TOZD in TOK gozdarstva še ni povsod prevladalo spoznanje, da so te povečane naloge in napori potrebni in nujni.
Prav zaradi takšnih sprejetih delovnih obvez za letošnje pa tudi prihodnje leto je omenjena oddaja, ki z nekaterimi polovičnimi informacijami ne daje celovite slike, postala svoje lastno nasprotje. Namesto motivacije za skupno in hitro mobilizacijo vseh dejavnikov z namenom, da bi uspešno izpeljali zadane naloge, pa ta oddaja destimulira delavce in demobilizira delovni elan, ki se je pričel kazati v tem času.
TV je vsekakor močan medij za oblikovanje javnega mnenja. Cenimo in spoštujemo odgovorno delo TV novinarja, od katerega je v največji meri odvisno, ali bo določeno tematiko ali dejavnost predstavil javnosti v dobri ali slabi luči. Senzacionalnost vsekakor ni na mestu. Tov. Marinu ne moremo oporekati kvalitet in izkušenj, menimo pa, da se je v tej oddaji njegova odgovornost spremenila v neodgovornost.
S tovariškimi pozdravi!
Predsednik skupščine Splošnega združenja gozdarstva Srečko Dobijekar, dipl. ing.
ZAKLJUČNO POROČILO IN ANALIZA DELA KOMISIJE NA PROJEKTU ORGANIZACIJE POSLOVANJA
Delo na področju oblikovanja organizacijske strukture delovne organizacije Lesne je končano
V VIHARNIKU št. 10 oktober 1979 smo podali prvi predlog organizacijske zgradbe delovne organizacije Lesne, ki ga je pripravil ob sodelovanju naših delavcev Zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane. Komisija pa je predlog dala v obravnavo na vse temeljne organizacije in delovno skupnost za opravljanje del skupnega pomena Lesne, vse skozi vodila in usmerjala delo, zbirala in obravnavala ter predlagala uskladitev pripomb in končno podala zaključno poročilo z analizo na seji delavskega sveta delovne organizacije dne 19. oktobra 1981, ki vsebuje naslednje:
1.	Opredelitev sodelovanja
Pobuda za sodelovanje zavoda pri oblikovanju organizacijske strukture za celotno delovno organizacijo je izvirala iz organizacijskih problemov pri izvajanju in upravljanju skupnih nalog na ravni celotnega sistema delovne organizacije. V tem času so se pojavili tudi dvomi v primernost obstoječe organiziranosti Lesne kot delovne organizacije, v primerjavi z obliko organiziranosti kot delovna organizacija, v primerjavi z obliko organiziranosti kot sestavljena organizacija.
Ob upoštevanju nakazanih problemov je bila naloga definirana kot projekt organizacijske strukture za delovno organizacijo kot celoto. S posegom v organiziranje izvajanja in upravljanja skupnih nalog namreč vplivamo na delitev dela v okviru vseh TOZD, ki so združeni v delovno organizacijo.
Na osnovi nadaljne analize problemov in vseh ugotovitev je bil sprejet sklep, da se skupaj z ZOP pristopi
k delu na projektu: »Oblikovanje organizacijske strukture z razvidom del«.
Potrebe po uvajanju organizacijske strukture so terjale še nekatere druge aktivnosti, ki so bile vključene v pogodbo in na njeni osnovi pripravljene programe:
—	predštudija informacijskega sistema in organizacijskih postopkov glede na predviden prehod na AOP,
—	sodelovanje pri izdelavi določenih organizacijskih postopkov, kjer se bo v procesu organizacijskega struk-tuiranja pokazala potreba,
—	sodelovanje pri oblikovanju sistema delitve OD,
—	sodelovanje pri pripravi samoupravnih aktov.
ZOP je v procesu dela pri oblikovanju organizacijske
strukture sodeloval samo pri nekaterih aktivnostih v zvezi z organizacijskimi postopki, sistemom OD in samoupravnimi akti.
V tej analizi pa obravnavamo samo osnovni projekt oblikovanja organizacijske strukture.
2.	Cilji sodelovanja
Razvojna usmeritev delovne organizacije je temeljila in še temelji na naslednjem sumarnem cilju:
— Doseči čim močnejšo reprodukcijsko povezanost TOZD v smislu večje stopnje predelave in kvalitetnega razvoja programov s celovitejšim nastopom na domačem in tujem trgu, glede na razpoložljive lastne surovinske možnosti in kadrovske potenciale v okolju,
—	na izhodiščih razvojne usmeritve in ugotovljenih problemih so bili določeni naslednji cilji, ki jih delovna organizacija želi doseči z izpopolnitvijo organizacije,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Rudarjevo — Črna, foto A. Sertel
—	ustvariti povezanost vseh TOZD in organizacij skih enot v Lesni v sistem delovne organizacije, glede na predviden skupni razvoj in potrebo po združevanju dela in sredstev,
—	racionalizirati izvrševanje delovnih nalog na osnovi skupnega organiziranja na ravni delovne organizacije tako, da bo celotno združeno delo v DO kot celoti doseglo boljše učinke na enoto vložka,
—	vključiti v organizacijo sistema delovne organizacije nove delovne naloge, ki bodo povzročile večji učinek,
—	izrabiti kadrovske zmogljivosti na vseh ravneh s takšnim razporejanjem delavcev k nalogam, kot to ustreza njihovim strokovnim možnostim in drugim sposobnostim,
—	definirati zadolžitve in jasne odgovornosti za nosilce na vseh ravneh za doseganje delovnih ciljev oziroma rezultatov,
—	poglobiti samoupravne odnose na osnovi usmeritve v organiziranje spremenjenih TOZD ter njihove samoupravne in dohodkovne povezanosti s skupnimi cilji na ravni delovne organizacije,
—	postaviti organizacijski temelj za delo na organizacijskih postopkih in informacijskem sistemu,
—	postaviti podlago za oblikovanje razvida del kot osnove za določanje potrebnih znanj in sposobnosti delavcev ter ocenjevanje zahtevnosti delovnih nalog.
Navedeni cilji nam bodo služili kot izhodišče za presojo doseženih rezultatov zaključenega dela na projektu.
3. Posnetek in analiza stanja
Posnetek in analiza stanja ob začetku sodelovanja veljavne organizacije je pokazala naslednje značilnosti oziroma probleme:
—	neusklajenost posameznih dejavnosti, TOZD in drugih enot s samoupravno določenimi cilj o DO kot celote,
—	težnje po pošlovno-organizacijski zaključenosti posameznih dejavnosti in TOZD brez upoštevanja delovne organizacije kot poslovnega sistema,
—	nepopolna organizacijska izpeljava različnih združevanj v preteklem obdobju,
—	dvom v umestnost obstoja delovne organizacije glede na možno obliko SOZD,
—	težave pri upravljanju oz. poslovodenju delovne organizacije glede na velik obseg,
—	nečista delitev dela med skupnimi službami in TOZD na različnih mejnih področjih,
—	nečista delitev dela med sektorji v DSSP na različnih mejnih področjih,
—	nejasna delitev dela med TOZD in nepoenotene oblike ter pristopi k organizaciji,
—	manjkajoče in neorganizirane nujne naloge, ki bi delovno organizacijo kot celoto usmerile k večjim učinkom (razvoj, investicije, priprava proizvodnje, sistem vzdrževanja, organizacija, oblikovanje poslovnih informacij),
—	nedefinirani organizacijski postopki in informacijski sistem pri izvajanju nalog,
—	usmeritev organizacijskih sprememb v urejanju statusnih in delitvenih razmerij med delavci,
—	neurejeni odnosi pri pridobivanju in delitvi dohodka med TOZD in TOZD ter DSSP.
4.	Postopek in način dela
Na osnovi podrobnega posnetka in analize stanja je zavod sodeloval pri projektu v okviru naslednjih grobih faz:
—	členitev poslovnega sistema,
—	projektiranje predloga makro-organizacijskih struktur DO,
—	uvajanje predloga makro-organizacijske strukture,
—	projektiranje predloga organizacijske strukture TOZD, TOK in DSSP,
—	uvajanje predloga organizacijske strukture TOZD, TOK in DSSP,
—	oblikovanje del z opredelitvijo nalog za delovno skupnost in vse TOZD izven gozdarstva,
—	priprava navodil za razvid del,
—	priprava posnetka in analize dela.
Za sodelovanje v okviru navedenih faz je bil ob začetku pripravljen še podrobnejši mrežni plan dela.
Za spremljanje in usmerjanje sodelovanja je bila v LESNI formirana komisija z lastnostmi projektne skupine, izvajalno-delovno pa je sodelovanje uspešno povezovala organizacijska služba.
S strani ZOP je v projektu sodelovala skupina sode-lavcev-svetovalcev glede na različna delovna področja.
Pri sodelovanju je bila uporabljena veljavna metodologija ZOP. V tehniko dela je bila vključena avtomatska obdelava podatkov, za kar je bil na osnovi zavodovih organizacijskih opredelitev pripravljen kvaliteten program obdelave podatkov v okviru strokovne službe v Lesni. Uporabljena tehnika dela je svojstven pristop v naši organizacijski teoriji in praksi in daje velike prednosti v pomenu:
—	sistematike dela,
—	racionalizacije administrativnega dela,
—	hitrosti dela,
—	nadaljevanje dela na sistemu OD in
—	organizacijskega načina dopolnjevanja organizacije v bodoče.
5.	Potek in problemi pri delu
Pri projektiranju makroorganizacije je bil prvotni osnutek predloga ZOP pripravljen v mesecu juliju 1979. Prvotni osnutek predloga je bil dopolnjen v mesecu septembru 1979 in dokončno prilagojen in sprejet na referendumu v mesecu juniju 1980. Vse spremembe, ki so se pojavile v skoraj enoletni obravnavi prvotnega predloga, so izvirale pretežno iz različnih stališč posameznih skupin ter delno tudi iz v tem času spremenjenih okoliščin.
Z željo, da bi se delavci čimbolj seznanjali s potekom nove organizacije in se vključevali v to delo, smo poskrbeli za pogoste razprave na pripravljene strokovne predloge že v času izdelave makroorganizacije. Še posebej smo se angažirali pri informiranju in razlagi predlogov mezo- in mikroorganizacije posameznih organizacijskih enot v DSSP in TOZD. Vsi odgovorni strokovni delavci pa so bili nosilci podrobnega informiranja za lastne organizacijske enote.
Vsi predlogi organizacijskih struktur so nastajali v sodelovanju strokovnih in odgovornih delavcev posameznih funkcij poslovanja z usklajevanjem neposrednih vodij nižjih organizacijskih enot, ki vodijo posamezna dela oz. skupine del. Večkrat je v pripravi predlogov prišlo do različnih interesov in gledanj na določeno organizacijsko strukturo, katero smo strokovno utemeljili in izbrali najobtimalnejšo rešitev.
Spremljanje poteka organiziranosti na komisiji za organizacijo
Pred pričetkom dela na projektu je bila v Lesni imenovana petčlanska strokovna komisija, ki ima lastnosti projektne skupine in je bila zadolžena za spremljanje dela in koordinacijo vseh odločitev ter uskladitev pripomb in pripravo usklajenih predlogov za organe upravljanja. Komisija je imela v času izdelave organizacijske strukture petnajst rednih sej, kjer je razpravljala o strokovnih predlogih ZOP, pripombah delavcev Lesne in reševanju problematike pri delu na projektu in spremljanju stroškov. Pogosto je prihajalo pri usklajevanju do večjih problemov, za kar se je morala komisija sestajati v širšem sestavu z predstavniki posameznih funkcij in svetovalci ZOP.
Spremljanje poteka dela organizacije v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah
Pri obveščanju delavcev preko samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij smo v tem projektu namenili posebno pozornost. V spremljanju organizacijske strukture so bile na samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah pogoste točke dnevnega reda o poteku dela na organizaciji. O vseh sprotnih dogodkih smo obveščali delavce v našem internem glasilu VIHARNIK.
O pripravi predloga organizacijske strukture za TOZD, DSSP in interno banko smo predlagali delavskim svetom, da odprejo preliminarne razprave v samoupravnih skupinah in družbenopolitičnih organizacijah ter konstruktivno razpravljajo o predlaganih strukturah. Za lažje razumevanje smo izdelali tudi navodila za samoupravno sprejemanje.
V pripravi predlogov organizacijskih struktur za posamezne organizacijske enote je bilo angažiranih deset svetovalcev, vsak iz svojega področja dela, strokovna služba za organizacijo poslovanja Lesne in vsi strokovni delavci v delovni organizaciji.
Pri tem moramo poudariti, da je ZOP pri pripravi predlogov odigral izključno svetovalno vlogo, strokovni delavci v delovni organizaciji pa so predloge obravnavali in uskladili skupaj s svetovalci. S takšnim načinom dela in vključevanja strokovnih delavcev v projekt so bile dane možnosti za postopno uvajanje nove organizacije v prakso.
Makroorganiziranost
Na osnovi posnetka obstoječega stanja v delovni organizaciji Lesna je bil v juliju 1979 izdelan predlog makro-organiziranosti Lesne in po enoletnih razpravah in usklajevanju v strokovnih sredinah, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah dopolnjen. V mesecu juniju 1980 smo makroorganizacijo s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v DO in statutom DO tudi samoupravno sprejeli in s tem imeli možnost za nadaljnje delo na mezo- in mikroorganizaciji.
Za spremljanje poteka dela, strokovnih in delovnih sestankov je bilo izdelanih preko 100 zapisnikov, iz katerih je razvidno nastajanje predloga makroorganizacije.
Mezo- in mikroorganiziranost
Po sprejemu makroorganizacije se je pričelo intenzivno delati na pripravi predlogov mezo- in mikroorganizi-ranosti v TOZD in DSSP. V tej fazi dela je prišlo večkrat do nepredvidenih zastojev v posameznih organizacijskih enotah zaradi različnih si mnenj in subjektivnih elementov v pripravi predlogov.
Odgovorni strokovni delavci so zaradi angažiranja na svojih rednih delih bili večkrat za delovne sestanke svetovalnih dni nepripravljeni, s tem pa je delo trpelo na kvaliteti in se pojavljajo ob zaključnih delih naknadne pripombe.
Pri tem bi radi poudarili, da je bilo organiziranih veliko svetovalnih dni za usklajevanje nasprotujočih si mnenj strokovnih delavcev v DSSP in TOZD, kar ima za posledico tudi temu primerne stroške na organizaciji. Z večjim angažiranjem vseh delavcev, ki so sodelovali v projektu, bi lahko zmanjšali svetovalne dneve in stroške ZOP, svetovalce pa koristili za pravo svetovanje in ne usklajevanje različnih mnenj.
Izdelava organizacijskih struktur za vse TOZD je potekala od julija 1980 do avgusta 1981. Predlogi mezo- in mikroorganizacije z organizacijskimi shemami in opisi delovnih opravil so se v času od marca do začetka septembra 1981 pošiljali v preliminarno potrditev na TOZD.
Namen preliminarnega sprejemanja mikrorganizacije z organizacijskimi shemami in opisi delovnih opravil je bila predhodna faza dokončnega sprejemanja akta o organiziranju in razvidu del. Potek, ki smo ga izvedli, je bil nujno potreben, da do dokončnega sprejema akta v organizaciji in razvidu del še vključimo vse morebitne pripombe na mikroorganizaciji in opise nalog iz naslova preliminarne razprave. S takšnim načinom so bili delavci sproti in pravočasno obveščeni in so imeli možnost pravilno odločati o organizacijski strukturi pred dokončnim sprejemom akta o organizaciji in razvidu del.
Pravilnik o organizaciji in razvidu del se bo samoupravno sprejemal pred pravilnikom o predvidenem in dejanskem prispevku dela delavcev, kar je razumljivo, da je potrebno pred nagrajevanjem izvesti fazo organiziranja dela in delitve nalog.
Bistveni problemi in odmiki, ki so se pojavili glede na prvotno zasnovan predlog, pa so naslednji:
—	združitev TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec in Mislinja, prepričljivim razlagam navkljub ni bila uveljavljena,
—	prenos poslovnih funkcij TOZD Nove opreme v skupno izvajanje in upravljanje v okviru DO se ne izvršuje dosledno glede na prvotni strokovni in samoupravno sprejet predlog,
—	organizacijski prenos skladišč gotovih izdelkov v TOZD Blagovni promet se zavlačuje kljub strokovnemu in samoupravno sprejetemu predlogu,
—	usmeritev vzdrževanja kot združene funkcije DO se glede na vse variantne strokovne predloge (TOZD Transport, TOZD TIP, posebna TOZD) ne uresničuje,
—	strokovni predlog enotnega organiziranja investicijskega sektorja ni bil sprejet, kljub strokovnim utemeljitvam, kar je povzročilo ločeno organiziranje teh nalog posebej za gozdarski in lesarski del,
—	težnje po poudarjanju dveh dejavnosti so povzročile nekoliko nejasno opredelitev razvoj no-tehničnih funkcij z organiziranjem gozdarskega in lesarskega sektorja,
—	kljub sprejetim razvojnim ciljem in zaključeni investiciji v Radljah, se organizacija ne prilagaja ustrezno, ker se pojavljajo težnje po ločeni organiziranosti skupnih funkcij.
Spremenjene okoliščine in kadrovske možnosti so povzročile odmike še pri nekaterih drugih predlogih (KPO, interna banka, žaga Mislinja), kar je pa glede na potrebe po uveljavitvi prvotne predlagane organizacije manj odločilno.
(Nadaljevanje na 8. strani)
v i
H A R N I K ■	7
V	fazi priprave in uvajanja predlogov notranje organizacije in oblikovanja del TOZD in delovne skupnosti je bilo glede na obseg in strukturo delovne organizacije potrebno opraviti veliko strokovnega dela in ob tem tudi usklajevanje različnih stališč.
V	času razprave je bilo veliko sestankov v zvezi z usklajevanji različnih stališč, za kar obstajajo mnogi zapisniki v organizacijski službi.
Pot do teh rezultatov je bila težka in je zahtevala veliko vztrajnosti, strokovnosti, naporov in angažiranja vseh sodelujočih pri Lesni in v okviru ZOP. Način dela je bil skupinski, kar je zahtevalo veliko usklajevanja med sodelujočimi in večkrat tudi različnih polemik v večini primerov pri raznih formalnih vprašanjih. Formalna in nebistvena vprašanja, kot so nazivi nosilcev, nalog, dolžine opisov, organizacijska raven idr., so bila pogosto v primerjavi z vsebinskimi preveč v ospredju.
Skupinsko delo in z njim povezano usklajevanje je bila edina alternativa za reševanje tako kompleksnega vprašanja, kot je organizacijska struktura po različnih kriterijih zelo raznolikega sistema v okviru sistema DO, ki ga predstavlja Lesna. Individualno delo ne bi moglo dati željenih rezultatov, to nam potrjujejo že tudi mnogi poskusi reševanja organizacijskih problemov v Lesni v preteklem obdobju.
Sodelavci zavoda in sodelavci Lesne so pripravili 23 strokovnih poročil in utemeljitev predlogov ter 10 različno obsežnih delovnih gradiv.
6.	Doseženi cilji pri oblikovanju organizacijske strukture
Presojo doseženih rezultatov dela pri oblikovanju organizacijske strukture za DO kot celoto lahko opravimo na osnovi pregleda rešenih problemov in doseženih ciljev, ki smo si jih zastavili pred začetkom dela. Opredelitev problemov in ciljev smo opravili v prvem poglavju tega poročila. Pri presoji rezultatov v tem poglavju upoštevamo samo projekt kot celoto, medtem ko smo analizo rezultatov po posameznih funkcijah in organizacijskih delih DO opravili že v prejšnjih posebnih poglavjih. Pri presoji rezultatov lahko ugotovimo, da iz različnih razlogov niso bili povsod doseženi želj eni rezultati v popolnosti. Ob tem pa lahko ugotovimo, da je bil dosežen velik del pomembnih rezultatov, kar bo brez dvoma prispevalo, da bo organizacija kot eden dejavnikov bistveno vplivala na bodoče učinkovitejše poslovanje. Upoštevaje probleme in cilje smatramo, da so bili z delom na organizacijski strukturi doseženi naslednji pomembnejši rezultati:
—	ohranitev poslovnega sistema DO kot verige združenega dela glede na razmišljanja o drugi statusni obliki organiziranja (SOZD) in težnje razdruževanja posameznih funkcij, kar je v delovni organizaciji izhajalo iz neusklajenih interesov in organizacije,
—	jasna delitev dela in definiranje mejnih področij pri izvedbi nalog med DSSP in TOZD ter različnimi organizacijskimi enotami znotraj TOZD in DSSP,
—	ureditev upravljanja predvsem poslovodenja, v smislu skupinskega dela, kar mora zagotoviti povezanost sistema DO in glede na različno usposobljenost izvajalcev, kvalitetno in racionalno upravljanje vseh prvin poslovnega sistema,
—	odkritje večjih organizacijskih in drugih problemov, ki bi ostali skriti in se v bodočnosti ne bi urejali (razvoj, vzdrževanje, informacijski sistem, planiranje, investicije, priprava proizvodnje, sistem upravljanja glede na veliko število samoupravnih organov),
—	vključitev novih pomembnih nalog v poslovni sistem, kar bo prispevalo k realizaciji razvojnih ciljev in večjim učinkom na enoto vložka,
—	ureditev samoupravnih aktov DO na stvarnih in strokovnih organizacijskih podlagah,
—	združevanje funkcij novega združenega TOZD Nova oprema po enakih načelih, kot to velja za obstoječe TOZD v okviru Lesne,
—	postavitev realne organizacijske osnove z definirano delitvijo dela in nalogami na različnih organizacijskih ravneh, kot podlaga za pripravo razvida del in sistema delitve OD,
—	spoznanje pomena in uveljavitev sistematičnega, s sodobnimi metodami in tehnikami podprtega strokovnega dela na organizaciji poslovanja,
—	postavitev temelja za nadaljnje delo v organizacijski strukturi, organizacijskih postopkih in informacijskem sistemu.
Z delom na projektu so nastali tudi stroški, povezani z angažiranjem ZOP in porabe časa in materiala v okviru sodelujočih služb pri Lesni. Presojo umestnosti teh stroškov prepuščamo delavcem, ki bodo to analizo prebirali in o njej razpravljali. Kot kriterije za presojo pa morajo uporabiti v tem poglavju navedene rezultate dela. Na podlagi stroškov in rezultatov morajo ovrednotiti učinke in prepričani smo, da se bo tehnica krepko prevesila na stran učinkov in bo tam še dolgo ostala, če bomo pri učinkih upoštevali tudi bodoči razvoj delovne organizacije in okolja v katerem deluje.
Skupno je ZOP Ljubljana v letih 1979, 1980 in 1981 opravil v Lesni 972 svetovalnih dni.
Svetovanje je vršil za naslednje projekte in podprojekte:
1.	izdelava organizacijske strukture DO Lesna z razvidom del,
2.	priprava proizvodne dokumentacije za novo tovarno v Vižingi,
3.	izdelava sistema OD (predviden prispevek),
4.	razmejitev funkcij med marketinškim in tržnim razvojem,
5.	posnetek stanja na področju obračunavanja stroškov in rezultatov poslovanja ter oblikovanja računovodskih informacij za poslovno odločanje v TIP,
6.	izgradnja sistema računovodskih informacij za odločanje pri nadziranju in pripravi izvajanja poslovnega procesa v TOZD in TOK gozdarstvo, CLS in TSP Radlje — Podvelka,
7.	izgradnja upravljalnega sistema,
8.	organizacijski postopki in analize organiziranosti s predlogi dopolnitve za blagovni promet,
9.	izdelava postopkov za zbiranje naročil, planiranje prodaje, naročanje proizvodnji in spremljavo izvrševanja naročil glede na potrebe uskladitve različnih prodajnih oddelkov.
7.	Nadaljnje naloge pri urejanju organizacije poslovanja
Da bi dosegli popolne rezultate z organizacijo DO v skladu s predvidenimi, je potrebno pristopiti še k naslednjim nalogam:
—	ponovna proučitev prvotnih organizacijskih predlogov ZOP in njihova eventualna uveljavitev,
—	sprotno dopolnjevanje in spreminjanje organizacije v okviru obdelanega sistema in strokovne službe,
—	analiza dela in priprava aktov o razvidu del po posameznih TOZD in v delovni skupnosti,
—	ureditev sistema delitve OD — v sedanjem trenutku predviden prispevek delavca in v nadaljevanju še dejanski prispevek,
—	ureditev organizacije dela samoupravnih organov z opredelitvijo nosilcev in njihovih nalog (upravljalni sistem),
—	ureditev odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka med posameznimi TOZD in delovno skupnostjo,
—	usposobitev delavcev za delo glede na nove naloge in postopke,
—	razpored delavcev k nalogam glede na njihovo zahtevnost,
—	ureditev informacijskega sistema kot podlaga za odločanje in izvajanje nalog z usmeritvijo v AOP,
—	preoblikovanje in uvedba novih organizacijskih postopkov, vezanih na neurejena področja in nove naloge (razvoj, investicije, krmiljenje proizvodnje, vzdrževanje, kontrola kakovosti, računovodstvo idr.).
Velik del aktivnosti bo terjal večletno delo in bo v bistvu stalni proces razvijanja, uvajanja in utrjevanja organizacije, za kar bo potrebno pripraviti program večletnega dela.
ZAKLJUČEK:
Pri projektiranju organizacije poslovanja smo pri slehernem postopku vključili računalniško obdelavo, ki se je zelo dobro obnesla. Za našo DO smo doma izdelali organizacijo obdelave in programa, ki jih je preko 30. Tako so delavci ZOP na vsakem koraku od makro členitve naprej dobili ažurne izpise, ki so jim služili za nadaljnje delo.
Ocenjujemo, da smo s tem tako pridobili na času več kot pol leta, oziroma brez računalniške obdelave ne bi bilo mogoče obvladati tako velikega sistema kot je DO Lesna.
Delavski svet delovne organizacije Lesna je po razpravi na osnovi pismenih poročil in ustnih obrazložitev predstavnikov ZOP iz Ljubljane tov. Gruma in predstavnika komisije za organizacijo DO Lesne tov. Potočnika sprejel naslednje sklepe:
a)	delavski svet delovne organizacije sprejema in potrjuje celotno poročilo o poteku dela na oblikovanju organizacije DO Lesne z obračunom stroškov po posameznih projektih, kot so podani v poročilu;
b)	strokovne službe delovne skupnosti — sektor za avtomatsko obdelavo podatkov in organizacijo, ob sodelovanju temeljnih organizacij in vodij delovne skupnosti so zadolženi, da v celoti uresničijo novo organizacijo poslovanja najkasneje do konca leta 1981;
c)	sektor AOP z oddelkom za organizacijo je zadolžen, da stalno spremlja izvajanje organizacije in tekoče dopolnjuje sistem glede na spremenjene okoliščine in pogoje ter najmanj enkrat letno o tem poroča delavskemu svetu DO Lesne;
č) kolegijski poslovodni odbor imenuje za pripravo predloga dolgoročnega razvoja reševanja vzdrževalne službe v DO Lesna posebno projektno skupino; nosilec te naloge je sektor za lesarstvo, ki pripravi opredelitev projektne naloge s programom najkasneje do konca leta 1981 oziroma do zadnje seje DS DO v letu 1981;
d)	na podlagi strokovnega gradiva sektorja za AOP oddelka za organizacijo je bil s 30. septembrom 1981 zaključen rok za sprejemanje pripomb na organizacijsko strukturo TOZD; vse pripombe so strokovno usklajene in dani bodo pismeni odgovori; za vse TOZD, ki do 30. 9. 1981 pripomb niso dostavile, se smatra, da se s predlogom organizacije strinjajo;
e)	s sprejemom tega poročila je zaključeno tudi delo na projektni nalogi organizacije DO Lesne. Tako s tem preneha delovanje komisije za izdelavo predlogov organiziranosti v DO Lesna in jo DS DO z današnjim dnem tudi razrešuje.
Na koncu se vsem za sodelovanje in pomoč pri tem delu iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja vsem članom komisije, sodelavcem ZOP, strokovnim službam v TOZD in DSSP. Enako zahvalo je izrekel vsem tudi predstavnik ZOP iz Ljubljane in predsednik DS DO.
Predsednik komisije: Potočnik Tone, dipl. ing. gozd.
Pregled aktivnosti na projektu razvida del in analitične ocene OD
Za izdelavo razvida del je bilo potrebno izvršiti predhodno organiziranje opravil, to je postavitev mikro-organi-zacije poslovanja. Izdelava mikroorgani-zacije je potekala najprej na TOZD lesarstva in nato še nazadnje na TOZD gozdarstva in TOK.
Mikroorganizacija je bila v vseh tozdih opravljena do konca avgusta letos. Le-to je osnova za razvid del. S tem so bili dani pogoji za dokončno zbiranje podatkov o posnetku dela: pogojih za sklepanje delovnega razmerja.
Vsi podatki so na računalniškem mediju in je s tem dana možnost, da se izvršijo vsi izpisi za razvid del kar v čimkrajšem času.
Kolikor so podatki pravilno zbrani in izpisi natančno formulirani, so dani vsi pogoji za izpis sledečih obrazcev, ki bodo sestavni del razvida del:
—	opisi dela (izpisi nalog),
—	izpisi posnetka dela,
—	pogoji za sklepanje delovnega razmerja.
Ti izpisi bodo izvršeni do 28. oktobra in skupno s pravilnikom o razvidu del
z obrazložitvami dani v začetku novembra 1981 v javno razpravo po TOZD.
Pravilnik o razvidu del ne vsebuje analitične ocene dela, to je predvidenega prispevka dela delavca. Vendar so za izdelavo analitične ocene OD dani vsi podatki, ki jih bomo obdelali z računalnikom. Za določitev analitične ocene so bile do sedaj izvedene že sledeče aktivnosti:
—	predlagano razmerje med naj višjim in najnižjim OD v Lesni je 4:1,
—	vsa dela bodo grupirana v 40 grup, razmerje med grupami je konstantno in znaša 1,036, to je 3,6% razlika.
Ta izhodišča so bila tudi samoupravno verificirana na tozdih in v DSSP ter IB.
Za izračun vrednosti kriterijev so bila postavljena sledeča izhodišča:
Težka fizična dela naj bodo vrednotena bolje kot sedaj, prav tako tudi zahtevna strokovna dela.
Pri analizi kriterijev se bomo posluževali enotnega šifranta delovnih opravil v okviru celotne DO (ta šifrant je v izdelavi v tehničnih sektorjih). S tem bodo dani pregledi posameznih kriterijev zahtevnosti za podobna dela.
Lahko trdimo, da kolikor so posnetki del opravljeni pravilno, bo možno izvršiti dokončni izpis analitičnih ocen (predvideni prispevek) že v prvi polovici meseca novembra 1981.
Potrebno pa je intenzivno delo na dejanskem prispevku dela, ki se odraža v količini, kvaliteti in gospodarnosti.
V mesecu oktobru 1981 je bil na seji DS DO imenovan štiričlanski team, ki naj bi pristopil takoj k tej nalogi.
Mirko Izak
SANACIJSKI PROGRAM TOZD TSP RADLJE - PODVELKA
O vzrokih za nedoseganje proizvodnje v TOZD Radlje — Podvelka in ukrepih za izboljšanje poslovanja smo pisali v VIHARNIKU št. 8/81. Z izvajanjem sprejetih ukrepov je velik del problemov že odpravljen, tako da je bila proizvodna storilnost v mesecu septembru na določenih mestih že na višini planirane. Določeni ukrepi so bili uspešno uvedeni že v mesecih juliju in avgustu, vendar pa v teh mesecih ni bil dosežen plan proizvodnje, ker je bilo precej delavcev odsotnih zaradi letnih dopustov in zaradi reorganizacijskih del v proizvodnji.
V prvih mesecih drugega polletja so bili že odpravljeni naslednji negativni vzroki poslovanja:
—	uvedli so nov program IZOLIR oken,
—	izboljšali so dobavo repro-materialov in surovin,
—	z ustreznim sortiranjem žaganega lesa izboljšujejo izkoristek,
—	usposobili so proizvodnjo rolo omaric,
—	zaposlili so precej dodatnih delavcev,
—	odpravili so več ozkih grl v proizvodnji,
—	vzdrževalna služba je uspela odpraviti večino okvar na strojih,
—	uskladili so proizvodne plane tako, da se zmanjšuje nedovršena proizvodnja,
—■ uvajajo generalni remont kotlovnice, da bo dokončno usposobljena v mesecu oktobru za kurjenje lesnih odpadkov,
—	uredili so prostor okrog tovarne na najpotrebnejših mestih,
—	v enoti Podvelka so delno razširili proizvodnjo INTRO oken, prav tako vršijo reorganizacijo tovarne.
Kljub navedenim ukrepom, ki že pozitivno vplivajo na povečanje proizvodnje, pa so potrebni še dodatni ukrepi. V predsanacijskem programu, ki so ga sprejele vse temeljne organizacije Lesne na svojih samoupravnih organih, so ti ukrepi razdeljeni na posamezna področja in nosilce in se nanašajo predvsem na dokončanje investicije in ne bodo bistveno vplivali na proizvodnjo.
Veliko pozornosti bo potrebno posvetiti še izboljšanju kvalitete oken in vprašanju oskrbe z repromate-riali, predvsem stekla in proizvodov iz uvoza. Bojijo se tudi nastopa zime, ki lahko povzroči motnje pri oskrbi z žaganim lesom.
Na področju prodaje sedaj ni posebnih problemov. Dosežene prodajne cene so celo nekoliko višje od planiranih. Problemi pa se pojavljajo še na področju organiziranosti. Skupno z Zavodom za organizacijo in poslovanje Ljubljana je bila za TSP Radlje — Podvelka izdelana nova organizacija, ki pa je v praktičnem izvajanju povzročila motnje v vodenju. Zaradi dvojnosti vodenja po stari in novi organizaciji je skoraj nemogoče ugotavljati odgovornost posameznikov za posamezne
probleme. Nova organizacija bi popolnoma ustrezala pogojem dograjene tovarne, ko bodo odpravljeni vsi tehnološki problemi.
Jasno je, da brez konkretnih in neposrednih odgovornosti ne bo doseženo uspešno vodenje TOZD. Predstavniki TOZD in strokovnjaki iz skupnih služb so pripravili predlog organizacije, ki bo ustrezala sedanji fazi proizvodnje, potrdile pa so jo družbenopolitične organizacije.
Predsanacijski program vsebuje še celo vrsto ukrepov, kot so: ureditev disciplinskih predpisov in vodenje kontrole nad izvrševanjem le-teh, zadolžitve posameznikov za izvršitev določenih nalog v določenih rokih, v primeru nedoseganja proizvodnje, organiziranje dela v podaljšanem delovnem času, v prostih dneh. V takih primerih bodo režijski delavci delali proizvodna delovna opravila. Nujno je potrebno zagotoviti izplačilo normalnih osebnih dohodkov, sicer je lahko prav tukaj vzrok za manjšo uspešnost izvajanja sprejetih ukrepov.
Za spremljanje in izvajanje ukrepov ter doseganje proizvodnega plana je zbor delavcev TOZD imenoval komisijo, ki se mora občasno sestati in na osnovi ugotovitev predlagati dodatne ukrepe.
Nerazumljivo pa je, da ob tako velikih problemih, kot jih ima TOZD TSP Radlje Podvelka ugotavljamo neke vrste pasivnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. To pa tudi pomeni, da ni ustreznega prenosa informacij, kar pa je za TOZD, ki dela na dveh lokacijah, bistvenega pomena.
Vir: predsanacijski program
Predsanacijski program so sprejele vse temeljne organizacije Lesne, s tem da so nekatere predlagale še dodatne ukrepe, in sicer:
—	delavska kontrola Lesne naj poišče poleg objektivnih vzrokov za nastalo izgubo še subjektivne vzroke in krivce pokliče na odgovornost,
—	odgovornost do nalog po predsanacijskem programu v TOZD je potrebno navesti spisek odgovornih in posamezne ukrepe po programu za TOZD TSP Radlje — Podvelka in to za delavce TSP Radlje in delavce DSSP,
—	kolektivni poslovodni odbor Lesne je dolžan mesečno poročati o realizaciji ukrepov po predsanacijskem programu.
Poslovanje v četrtem četrtletju predvideva pozitivni finančni rezultat. V tem obdobju bodo skoraj v celoti rešeni vsi problemi na področju izgradnje tovarne in tehnologije. Negativni finančni rezultat bo ob koncu leta predvidoma še 14,417.418 din. Seveda pa bo uspeh poslovanja še nadalje odvisen od ekonomskih faktorjev, nabavnih in prodajnih cen ter od uspešne prodaje.
I. R.
Stečaja zaenkrat
O problematiki TOZD Gostinstvo in turizem ste verjetno vsi seznanjeni, saj ste na svojih samoupravnih organih obravnavali predsanacijski program in ga tudi sprejeli. To je rešitev za zimsko sezono 1981/ 82, do 1. marca 1982, nato pa bo potrebno pripraviti program za naslednja leta.
Kot je razvidno iz predsana-cijskega programa, bo 3 milijone izgube pokrite iz sredstev občinskih gospodarskih rezerv, 2,5 milijona planirane izgube
pa bodo pokrile naše temeljne organizacije in sicer 50 %> iz tekočega rezervnega sklada in 50 % iz tekočega dohodka. Svoj delež bo prispevala tudi Republiška skupnost za ceste, ki bo dala dotacijo za dokončno popravilo ceste.
V postopku za odstranitev vzrokov za nastalo izgubo je tudi kadrovska problematika, ki je že delno rešena. Vsa ključna opravila so že zasedena, razen sedem natakarjev in dveh kuharjev, za katere se
ne bo
dogovarjamo s turističnimi organizacijami iz Pirana.
Vse akcije in aktivnosti so usmerjene v zagotovitev kvalitetne zimske sezone. Vse kaže, da nam bo to uspelo, saj je v tem trenutku že razprodana kompletna zimska sezona. Seveda pa smo v veliki meri odvisni od vremenskih razmer in naših prizadevanj.
Cene sezonskih kart in druge ponudbe bomo objavili, brž ko bodo znane.
I. Robnik
Kadrovske vesti
PRIŠLI V TOZD (september 1981)
Priimek in ime — Datum nastopa dela — Prof. poki. po dej. izo-brazbi — Profil poki, po del, mestu — Organizacija, iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA
Mladenovič Borivoje, 17. 9. 1981, K-delavec, K-delavec, iz JLA TOZD GOZDARSTVO RADLJE
Repnik Stanislav, 8. 9. 81, NK-delavec, KV-gozd. del., Žel. podj. Maribor
Tratnik Ivan, 1. 9. 81, NK-delavec, KV-gozd. del., Tovarna Muta Vaukman Jože, 7. 9. 81, NK-delavec, KV-gozd. del., —
TOK GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC Smolar Ivan, 3. 8. 81, SS-gozd. tehnik, SS-pripravnik, prva zaposlitev
TOK GOZDARSTVO RAVNE
Garbus Gvido, 1. 9. 81, SK-gozd. tehnik, SS-pripravnik, prva zaposlitev
TOK GOZDARSTVO DRAVOGRAD
Urih Vinko, 16. 9. 81, KV-gozd. delavec, KV-gozd. Delavec, Avto-prevoz Dravograd
TOZD ŽAGA MISLINJA
Kotnik Rajko, 11. 9. 1981, P-delavec, PK-delavec, GG Nazarje TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH
Zemljak Dušan, 1. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, prva zaposlitev Metičko Ivan, 16. 9. 81, KV-delavec, VK-delavec, Avtoprevoz Dravograd
TOZD ŽAGA VUHRED
Kučan Ernest, 1. 9. 81, VS-dipl. inž., VS-dipl. inž., Marles Maribor Bukovnik Drago, 7. 9. 81, SS-les. tehnik, SS-les. tehnik, iz JLA Pungartnik Peter, 10. 9. 81, NK-delavec, NK-delavec, prva zaposlitev
TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Skarlovnik Zlatka, 1. 9. 81, SS-ekonom. tehnik, SS-ekonom. teh., — Kebič Marija, 2. 9. 81, SS-delavka, PK-delavka, prva zaposlitev Bjelobrk Mira, 9. 9. 81, NK-delavka, NK-delavka, prva zaposlitev Babin Cvetka, 1. 8. 81, KV-delavka, SS-delavka, poki. rehabilitacija Kotnik Robert, 11. 9. 81, SS-delavec, SS-delavec, prva zaposlitev Štavdeker Ludvik, 14. 9. 81, KV-delavec, KV-delavec, prva zaposlitev
Golob Cecilija, 16. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec,, Gostilna Krebs Pečovnik Pavel, 1. 9. 81, PK-delavec, KV-delavec, iz JLA Valente Dušan, 16. 9. 81, KV-delavec, KV-delavec, iz JLA Stevanovič Milan, 16. 9. 81, NK-delavec, KV-delavec, iz JLA Kuhar Mira, 1. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, prva zaposlitev TOZD TSP RADLJE — PODVELKA
Viltužnik Antonija, 1. 9. 81, NK-delavec, KV-delavec, Žaga Vuhred Cigler Slavko, 21. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, prva zaposlitev Mave Vinko, 22. 9. 81, VK-delavec, KV-delavec, iz JLA TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Rane Danilo, 1. 9. 81, VS- delavec, VS-delavec, pripravnik Koprivnikar Janko, 1. 9. 81, KV-delavec, KV-delavec, iz JLA Kotnik Cveto, 2. 9. 81, SS-delavec, PK-delavec, prva zaposlitev Poberžnik Rajko, 17. 9, 81, KV-delavec, KV-delavec, prva zaposlitev
Ladinek Bojan, 17. 9. 81, SS-delavec, V-delavec, iz JLA Vozič Janez, 23. 9. 81, SS-delavec, PK-delavec, iz JLA Cepec Alojz, 25. 9. 81, SS-delavec, PK-delavec, prva zaposlitev TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Ikovič Bilil, 30. 8. 81, NK-delavec, PK delavec Salkanovič Husnija, 30, 8. 81, NK-delavec, PK-delavec Kljajič Josip, 11. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec Belkič Rešo, 30. 8. 81, NK-delavec, PK-delavec TOZD TRANSPORT IN SERVISI
Smagej Franc, 2. 9. 81, KV-kovač, KV-voznik, Železarna Ravne Logar Jože, 3. 9. 81, KV-varilec, KV-varilec, Gorenje Volič Ilija, 7. 9. 81, KV-varilec, KV-varilec, —
DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA
Ajtnik Branka, 1. 9. SS-ekonom. tehnik, SS-pripravnik, prva zaposlitev
Virtič Boris, 1. 9. 81, SS-ekonom. tehnik, SS-pripravnik, prva zaposlitev
Laznik Jožica, 2. 9. 81, SS-les. tehnik, SS-pripravnik, prva zaposlitev
Kos Sonja, 1. 9. 81, SS-oblik. tehnik, SS-pripravnik, prva zaposlitev Turičnik Andreja, 1. 9. 81, SS-admin. tehnik, SS-pripravnik, prva zaposlitev
INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC
Mithans Majda, 16. 9. 81, SS-kom. tehnik, SS-saldakontist, Gorenje
Odšli iz TOZD (september 1981)
Priimek in ime — Datum prenehanja — Prof. poki. po dej. izo-brazbi — Prof, poki, po del, mestu — Organizacija, v katero odhaja
TOZD GOZDARSTVO MISLINJA
Buč Viktor, 1. 9. 81, PK-cestar, PK-cestar, inv. upokojitev
TOZD GOZDARSTVO ČRNA NA KOROŠKEM
Cepelnik Mirko, 31. 8. 81, K-delavec, K-delavec, inv. upokojitev
TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI
Pogač Jože, 12. 9. 81, SV-delavec, KV-sklad. delavec, umrl
TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH
Karničnik Aleš, 31. 8. 81, NK-delavec, PV-delavec, Železarna Ravne TOZD ŽAGA VUHRED
Ogorevc Ljubo, 31. 8. 81, NK-delavec, PK-delavec, Hypos Muta Gruh Stanislav, 31. 8. 81, NK-delavec, PK-delavec, Hypos Muta TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Dretnik Anton, 9. 9. 81, NK-delavec, KV-delavec, Železarna Ravne Gogor Miro, 28. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, —
Uršnik Silva, 21. 5. 81, NK-delavec, PK-delavec, —
Krejan Irena, 25. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, —
TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Jeromel Ivan, 15. 9. 81, KV-delavec, KV-delavec Jezdimirovič Momčilo, 1. 8. 81, NK-delavec, PK-delavec, disciplinsko
Planšak Franc, 19. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec, umrl Ritonja Karel, 30. 7. 81, KV-delavec, KV-delavec TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Vinčič Mirko, 5. 8. 81, NK-delavec, PK-delavec, —
TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Cerenak Maks, 22. 9. 81, NK-delavec, PK-delavec TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM
Špernjak Ana, 1. 9. 81, KV-delavec ,KV-delavec, prekvalifikacija
TOZD	M	Ž	Skupaj
Gozdarstvo Slovenj Gradec	41	3	44
Gozdarstvo Mislinja	52	3	55
Gozdarstvo Črna	141	11	152
Gozdarstvo Radlje	132	23	152
TOK gozd. Slov. Gradec	38	2	40
TOK gozd. Radlje	34	5	40
TOK gozd. Ravne	30	6	36
TOK gozd. Dravograd	17	3	20
Žaga Mislinja	46	6	52
Žaga Otiški vrh	56	14	70
Žaga Mušenik	39	7	46
Žaga Vuhred	74	7	81
Tovarna pohištva Prevalje	79	136	215
Tovarna Pohištva Pameče	164	181	345
TSP — Radlje — Podvelka	169	157	326
Tovarna ivernih plošč Otiški vrh	208	25	233
Gradnje Slovenj Gradec	79	8	87
Transpor in servisi Centralno lesno skladišče	136	13	149
Otiški vrh	40	5	45
Nova oprema Slovenj Gradec	152	131	283
Delovna skupnost	77	121	198
Gostinstvo in turizem Slov. Gradec	8	9	17
Blagovni promet Slovenj Gradec	78	63	141
Interna banka Slovenj Gradec	5	28	33
1895	967	2862
Darinka Urbanci
Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija r. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Gerl, Ludvik Mori, Oto Pisnik, Hedvika Janše, Nada Černič, Marjan Cuješ, Vida Vrhnjak, Andrej Sertel, Ida Robnik — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik: Bruno Žnideršič —- Naklada 5100 izvodov — Klišeji in tisk: CGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1981
Koriščenje penzionov po TOZD v počitniških domovih za leto 1981
		FILIP	JAKOV			PORTOROŽ				PULA			SELCE		PUNAT		KOPE	
TOZD	Osebe Odrasli Otroci		Penzioni Celi Polov.		Osebe Odrasli Otroci		Penzioni Celi	Polov.		Osebe Odrasli Otroci		Penzioni Celi Polov.		Osebe	Dni	Osebe	Dni	Osebe	Dni
DSSP	45	12	470	100	33	7	325	60	13	i	130	10	22	55	34	90	—	—
TSP Radlje-Podvelka	25	8	250	80	13	3	130	30	—	—	—	—	34	90	2	10	—	—
TIS Pameče	18	8	180	70	4	—	40	—	10	4	90	40	—	—	19	50	—	—
Gradnje	10	2	100	20	11	1	107	10	2	2	20	10	—	—	—	—	—	—
TOK gozd. Radlje	6	—	60							—								
Gozd. Črna	21	4	210	40	3	1	30	10	—	—	—	—	12	40	22	50	—	—
Žaga Mušenik	2	1	20	10	—	—	—	—	2	1	20	10	8	22	2	7	—	—
Nova oprema	9	3	90	20	15	4 ,	. 150	20	20	7	200	70	9	20	4	10	—	—
Centr. les. sklad.	2	—	20	—	10	4	64	24	2	1	20	—	4	10	—	—	—	—
Žaga Otiški vrh	6	1	54	10	—	—	—	—	—	—	—	-10	-20	—		—	—	—
Žaga Vuhred	3	1	30	10	—	—	—	—	8	4	80	40	—	—	5	10	—	—
Blagovni promet	21	5	190	40	18	7	180	70	—	—	—	—	—	—	22	57	—	—
TOK gozd. Ravne	19	4	190	40	2	1	20	10	2	3	20	30	—	—	4	10	2	20
Gozd. Mislinja	10	3	100	30	5	3	50	30	7	1	70	H)	—	—	—	—	—	—
TIP Otiški vrh	33	14	322	130	3	—	30	—	. 4	3	40	30	1	7	11	30	—	—
TP Pameče	19	3	190	60	14	—	125	—	8	1	80	—	20	60	8	20	—	—
Gozd. Slov. Gradec	2	—	20	—	2	—	20	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—	—
TOK Slov. Gradec	4	—	40	—	3	1	30	10	2	1	20	10	2	5	1	10	—	—
Turizem	2	—	20															
Interna banka	2	2	20	20	4	—	40	—	3	1	30	10	5	10	15	40	—	—
TP Prevalje	3	1	30	10	2	2	20	20	4	—	40	—	15	50	20	50	—	—
Tuji	17	5	166	46	6	2	60	20	4	2	40	20	—	—	—	—	—	—
Gozd. Radlje	—	—	—	—	13	2	130	10	—	—	—	—	4	10	—	—	—	—
TOK gozd. Dravog.	—	—	—	—	3	—	30	—	6	—	56	—	—	—	—	—	—	—
Šola za gozdarje	—	—	—	—	—	—	—	—	4	—	40	—	—	—	—	—	—	—
SKUPAJ	279	77	2772	736	164	38	1581	324	101	32	996	290	146	397	169	444	2	20
V sezoni so delavci Agrotransporta Ptuj koristili v Filip Jakovu 50 zajtrkov, 273 kosil in 133 večerij. Tuji delavci so koristili v Filip Jakovu 67 kosil, 10 polovičnih kosil, ter 47 večerij.
Izleti:
—	42 oseb iz TOZD CLS je koristilo v hotelu Bernardin v Portorožu 2 cela penziona in eno kosilo.
—	Delavci gozd. Mislinja so koristili v Filip Jakovu 90 zajtrkov, 135 kosil in 90 večerij.
—	Delavci TOK gozd. Radlje so koristili v Filip Jakovu 120 zajtrkov, 231 kosil in 321 večerij.
—	Delavci TOZD gozd. Radlje so koristili v Filip Jakovu 165 zajtrkov, 165 kosil in 165 večerij.
V primerjavi z lansko sezono se je število penzionov v Filip Jakovu zmanjšalo za 272 (205 celih in 67 polovičnih), v Portorožu se je število penzionov povečalo za 74 (67 celih in 7 polovičnih), v Puli se je število penzionov povečalo za 125 (66 celih penzionov in 59 polovičnih), v Selcah je 10 oseb letovalo več kot lani, v prikolicah v Pu-natu pa 22 oseb.
Iz tega sledi, da se večina delavcev odloča za letovanje v krajih, ki so blizu. Kljub udobju in kvalitetni hrani se v Filip Jakovu število delavcev iz leta v leto manjša zaradi oddaljenosti ter cene bencina.
Ponovno poudarjam, da se moramo potruditi in nabaviti do naslednje sezone štiri nove prikolice.
Danica Petek
Vlak bratstva
in enotnosti ’81
V nedeljo zvečer, 11. oktobra 1981 je iz mariborske in jeseniške železniške postaje odpeljal 14. vlak bratstva in enotnosti s 1375 potniki. Nikdar ne bodo pozabeljene prijateljske — človeške vezi, ki so bile stkane v najhujših časih naše zgodovine.
Letos slavimo 40-letnieo pregnanstva in 20-letnico vlaka bratstva in enotnosti. Prvi vlak bratstva in enotnosti je odpeljal z mariborske železniške postaje 14. septembra 1961 leta zvečer. Že takrat je imel vlak šestnajst slovesno okrašenih vagonov, v njih pa je odpeljal nekdanje pregnance k svojim gostiteljem, ki se niso videli celih dvajset let. Sprejemi so bili veličastni, prisrčni. Že do Beograda so prihiteli nasproti nekdanji gostitelji in vsa nervoza je hitro izginila. Tisočglave množice na postajah v Svetozarevu, Mlade-novcu, Čupriji, Valjevu, Kraševcu, Kraljevem itd. je zavalovila proti vagonom in ko so si stari prijatelji začeli segati v roke, se
objemati in poljubljati, ko so se v očeh in na licih nabrale solze ganjenosti, je bilo veselje na višku.
In tako je zdaj vsako leto. Enkrat pri nas v Sloveniji, drugič v Srbiji. V teh dvajsetih letih so se spletle že številne nove vezi med člani pregnanih družin, njegovimi otroki in vnuki, prijatelji in onimi v Srbiji. Marsikateri od pregnancev ne živi več. Vendar prav z vlakom bratstva in enotnosti vsako leto na posebej slovesen in prisrčen način obudijo spomin na vse padle in umrle in hkrati trdno sklenejo roke in srca za kovanje še večje trdnosti, enotnosti in bratstva.
Ko letos poleg navedene obletnice pregnanstva proslavljamo tudi štirideseto obletnico vstaje, ki za vse naše narode in še posebej za slovenski narod označuje tudi mejnik med smrtjo in življenjem, ko je bil slovenski narod predvsem človeštvom obsojen na uničenje in ko je v sebi našel moč za
partizanski boj. S prelito krvjo najbolj plemenitih ljudi naše dežele smo takrat za zmeraj zdrobili spone, ki so v preteklosti zasužnjevale naše narode.
Z ukazom nemškega Fiihrerja: »Napravite mi to deželo zopet nemško«, je bila izrečena za slovenski narod obsodba na smrt. Takoj po okupaciji naše dežele, v aprilu 1941 leta, so se za nas začeli težki in krvavi dnevi. Za uresničitev svojega načrta so okupatorji skovali načrt, najprej izgon ene tretjine pod nemško okupacijo živečih Slovencev v južne predele zasužnjene Jugoslavije, nato nasilno ponemčevanje preostalega prebivalstva. K sreči jim to ni uspelo v celoti.
Tako so se začeli v spomladanskih dneh leta 1941 pripravljati transporti za izgon skoraj 100.000 Slovencev v južne predele Jugoslavije.
Prvi so začeli zapirati naše ljudi člani švabsko-nemške kulturne
(Nadaljevanje na 14. strani)
(Nadaljevanje s 13. strani)
zveze »Rulhirbund« in sicer že 9. aprila 1941 v Gornji Radgoni. Prve ujete Slovence so odpeljali do hrvaške meje in jih izgnali v Hrvatsko. Toda to je bilo premalo. V drugi polovici aprila so meljsko kasarno v Mariboru spremenili v taborišče. Priključila so se ji še druga zbirna mesta v Reichenbur-gu, današnji Brestanici, pa grad Bori, Stari pisker v Celju, Begunje na Gorenjskem, Šentvid v Ljubljani in drugi. V zaporih in pozneje na transportih so se znašli predvsem zavedni Slovenci, učitelji, duhovniki, napredni delavci. Zavednim Slovencem in njihovim družinam so pobrali vse, od žepnih nožev, denarja, zlatnine do ključev. Po družini, ki je morala po najhitrejši poti zapustiti svoj dom, so dovolili le 20 kg osebne prtljage, dasiravno so med njimi bili tudi otroci vse do dojenčkov. Tako se je med taboriščniki in pregnanci v Srbiji znašla tudi moja žena Slava s svojimi starši in enoletnim bratom. Iz Celja so jih najprej odselili v meljsko kasarno v Maribor, nato pa s 4. transportom v Kruševac, kjer so pri družini Obradovič v ulici Čara Lazara 14, v stari »Čaršiji«, ki je zaščiten spomenik, preživeli štiri težka leta. Ko se je leta 1945 že kot 9-letna deklica vrnila v Celje, pa ji spomini še vedno segajo nazaj med izredno prijazne ljudi, ki so jim nudili pomoč in streho. Prijateljstvo traja vse skozi — vezi stkane med vojno se stalno obnavljajo in prenašajo že na mlajše generacije, saj od družine Obradovič živijo le še njihovi otroci, ki so se sicer nekoliko starejši, — skupaj štiri leta igrali in kot bratje in sestre prenašali vse tegobe vojnih dni. Bili smo tako udeleženci jubilejnega 14. vlaka bratstva in enotnosti v isti hiši v Kru-ševcu.
Dolg pisk lokomotive je v oktobrsko nedeljo zvečer naznanil odhod 14. vlaka bratstva in enotnosti. Tja daleč je segel pisk: do Mladenovca, Čuprije, Stalača, Kruševca, Trstenika, Vrnjačke Banje, Kraljeva, Lazarevca, Valjeva, Požege, Titovih užic do Var-varina in Gornjega Milanovca, do večjih in manjših krajev, kjer so čakali bratje Srbi, kjer so široko odprta srca človeške solidarnosti.
Dolg je ta vlak, ta modro-zeleni vlak. Pred njim lokomotiva in pa dva vagona modrega vlaka iz Ma-
ribora ga vleče modra lokomotiva »Dinara«, tam iz Jesenic druga »Sutjeska«. Njuni imeni spominjata na tiste čase, ko se je v boju in trpljenju kovalo bratstvo in skovalo tako močno, da je danes močnejše kot kdajkoli prej. V prvi lokomotivi »Dinara« iz Maribora sta Rajneič in Sovičevič, v tisti na Jesenicah, ki je za prvim vlakom vozila kakšnih deset minut pozneje, sta Babič in Pejanovič. To pot sta lokomotivi Dinara in Sutjeska vozili mimo voznega reda, tako kot sta dvajset let vozili modri vlak na podobnih poteh miru in prijateljstva. Vozili sta človeka, čigar spomin in delo bo v vlaku bratstva nenehno prisotno, saj je skupaj s pregnanci tudi Tito koval bratstvo.
Kompoziciji vlaka iz Maribora in Jesenic sta se v Zidanem mostu sestali in nato ena za drugo ob dobrem razpoloženju peljali nekdanje pregnance, delegacije preko tridesetih slovenskih občin, zveze borcev, gospodarske zbornice, člane delegacij zamejskih Slovencev iz Avstrije in Italije ter delegacije Slovenije, Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Slovensko delegacijo je vodila Tilka Blaha, v njej pa so bili tudi Mitja Ribičič in Milan Kučan, do navedenih krajev v Srbiji.
Vso noč je potoval vlak in sončno jutro nas je pozdravilo na postaji Topčider v Beogradu. Tu so nas čakali avtobusi in nas po prisrčnem sprejemu odpeljali v spo-
minski park Josip Broz Tito. Najprej smo si ogledali muzej »2d. MAJ«, nato pa je bil na ploščadi pred spominskim parkom miting bratstva in prijateljstva med narodi dveh republik Slovenije in Srbije. Po kulturnem sporedu je goste iz Slovenije pozdravil predsednik SZDL Srbije Žika Radoj-kovič, ki je med drugim dejal: »Letošnje srečanje začenjamo v spominskem parku Josip Broz TITO, kar daje še poseben pomen letošnjim jubilejem — 40-letnici socialistične revolucije in NOB ter 20-letnici prvega vlaka bratstva in enotnosti. Dvajset let se obiskujemo in širimo prijateljstvo med narodoma, Jugoslavija si je prav z bratstvom in enotnostjo v preteklosti ustvarila velik ugled in tudi to srečanje potrjuje, da bomo še naprej neomajno stopali po poti revolucije«.
Za prisrčno dobrodošlico se je zahvalil predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki je med drugim poudaril, da bo ta čudovita prireditev, ki se je rodila v srcih naših ljudi prispevala k zbližanju, boljšemu spoznavanju in uspešnemu sodelovanju med dvema socialističnima republikama.
Vezi, ki so se v tistih hudih časih skovale med slovenskimi izgnanci in bratskimi narodi, niso samo izraz hvaležnosti, so najgloblji izraz tovarištva in prijateljstva. Zato z vrnitvijo izgnancev na njihove domove niso popustile. Vsa leta po vojni jih
obnavljajo, negujejo in poglabljajo ter prenašajo že na drugo in tretjo generacijo. To najbolj potrjuje zanimanje za vlak bratstva in enotnosti po poti trpljenja malega naroda, po poti preizkušenj človečnosti in prijateljstva med narodi kot simbol medsebojne odvisnosti vsega človeštva.
Nato smo si udeleženci vlaka ogledali hišo cvetja in se poklonili Titu, ki je bil pokrovitelj četrtega vlaka bratstva in enotnosti, poklonili borcu, ki se je nenehno zavzemal za krepitev bratstva. Po ogledu hiše cvetja smo se z avtobusi vozili nazaj na topčidersko postajo, od koder sta vlaka krenila prvi proti Kralj evu in drugi proti Titovim Užicam. Na vsej poti, kjer sta peljala vlaka, so na postajah organizirali nepozabne sprejeme, pionirji, mladina in delavci pa so vlak pozdravljali praktično ob vsej progi. Tudi na postajah, kjer se vlak ni ustavljal, so bili zbrani ljudje, ki so s pesmijo in plesi pozdravljali svoje goste.
Tudi Nemci pred štiridesetimi leti niso niti malo slutili, kako bodo Srbi sprejeli Slovence. Tudi takrat je naše izgnance pričakalo veliko število ljudi, na vseh postajah so bili izpisani transparenti dobrodošlice in postaje so bile okrašene. Nahranili so lačne pregnance, razlegala se je pesem. Za srbske kmete je bila stvar časti, kdo bo vzel k sebi večjo slovensko družino. Počasi so se pregnanci razporedili, zlili s prebivalci, se z njimi spoznali, z njimi delili vse dobro in slabo, fantje pa so začeli odhajati tudi v partizane.
In tako je še danes. Sleherna srbska družina je ponosna, ki lahko vzame v goste svoje stare prijatelje in še vedno k sprejemom vlaka prihajajo tudi taki, ki žele nova poznanstva, ki žele biti gostitelji in ki žele nadaljevati tradicijo svojih prednikov.
Vlak bratstva pa je pred 20. leti sprožil val sodelovanja med pobratenimi občinami iz Slovenije in Srbije. Sodelovanje se uspešno nadaljuje vsa leta in dobiva vse širše dimenzije in novo kvaliteto. Poleg vse širšega sodelovanja na kulturnem, zdravstvenem, prosvetnem in gospodarskem področju, pa se nove prvine pojavljajo zlasti na področju skupnih vlaganj, skupnih nastopih na tujih sejmih in prireditvah in celo na organizaciji skupnih predstavništev v tujini.
Povsod, v vseh krajih so pripravili posebne programe za sprejem, bivanje in odhod ter poslovitev od gostiteljev. V Kruševcu je vlak pričakala desettisočglava množica, ki je poleg posebnega programa plesov na postaji goste pričakal skozi vse mesto do mladinskega doma 2 km dolg špalir ljudi od cicibanov, pionirjev, mladine do občanov iz mesta in okolice. V mladinskem domu pa nas je pozdravil predsednik občine Kruše-vac. Pripravljen je bil kulturni program in pred odhodom na domove gostiteljev pa tudi zakuska s plesi. Srečanje z našimi gostitelji je bilo na postaji nadvse svečano, stiski rok in solze, ki jih ni bilo moč zadržati so govorile o enkratnem doživetju, ki se ga sploh ne da opisati, treba ga je doživeti.
Vsi, ki smo prišli v Kruševac, smo dobili poleg monografije mesta vse mogoče prospekte, reklamni material, informacije, pa celo razglednice z znamkami in tiskan program našega štirindevnega bivanja v Kruševcu. Na prvi strani tega okusno pripravljenega programa bivanja je napisano:
»Voz bratstvo — jedinstvo
voz naše ljubavi, našeg
zajedništva,
naj lepših tekovina naše
revolucije.
Neka večno prolazi kroz ovu
lepu
slobodarsku zemlju,
neka spaja naša srca
sada, kao što smo jih otvarali medusobno onda kada nam je bilo najteže«.
Sleherni dan bivanja je bil izpolnjen do poznega večera, kajti le zvečer smo imeli čas, da smo v krogu naših gostiteljev obujali spomine na vojno in skupaj preživele dni.
Naj iz dobrodošlice, ki jo je na nas naslovil predsednik občine Kruševac, ko smo prisostvovali svečani proslavi dneva osvoboditve mesta, 14. oktober 1944 v originalu povzamem nekaj misli:
»Dobro nam došli brača
Slovenci!
Dobro nam došli u naš i vaš bratski grad, u o vaj grad ko ji nikada nije znao za druge osim za braču iz svih krajeva naše zemlje. Za vse dobre ljude.
Dobro došli
u kovačnicu jedinstva, na svetilište slobode, na mesto,
gde je
ltrvlju naših očeva, majki,
sestara
i brače ispisana poslednja želja: BRATSTVO! i tako bude ...
... u to ime, u ime svega što nas spaja, u ime onih, na čijim smo životime stasali, dobro
došli.
Dobro došli u slobodarski Kruševac, u grad naše i vaše mlado-(Nadaljevanje na 16. strani)
v
IHARNIK ■ 15
/
(Nadaljevanje s 15. strani)
sti, u grad herojskih dana i grad svetle budučnosti! Neka se ruke stisnu j oš čvrščije, neka se otvore srca, neka se pesma čuje! U Kru-ševcu vi ste kod svojih kuča! Neka se zna i vidi kako se živi u slobodi i kako bratstvo se kuje! Dobro došli!«
V dneh bivanja v Kruševcu od 12. do 15. oktobra 1981 smo si ogledali muzej revolucije, spomenik 1000 ubitih domačinov, kjer smo tudi položili venec, prisostvovali otvoritvi dveh vrtcev, ki ju je zgradil Marles iz Maribora, otvoritvi nove proizvodne hale v tovarni vagonov »14. oktober«. Bili smo gostje v Merini tovarni detergentov, mila in kozmetike, obiskali kombinat Rubin, kjer smo si ogledali proizvodnjo znanega vinjaka Rubin, bili na izletu v Vrnjački Banji in samostanu Lju-bostinje. Ogledali pa smo si tudi vse znamenitosti mesta.
Odhod vlaka iz Kruševca pa je prav tako kot prihod spremljalo na tisoče ljudi — občanov občine. Slovo od naših gostiteljev je bilo prav tako ganljivo kot sprejem. Ob stiskih rok, objemih in poljubih smo si ob solzah obljubili, da se bomo še srečevali in naše naslednje srečanje bo ob prvem naslednjem vlaku bratstva in enotnosti, ki bo naše prijatelje pripeljal na obisk v Slovenijo v prihodnjem letu.
Oba dela letošnjega jubilejnega vlaka bratstva in enotnosti sta v petek 16. oktobra 1981 zjutraj zaključila pot na svojih izhodnih postajah. Zaključila sta pot, ki se je začela pred 40 leti, ko so v Srbijo odpeljali prve transporte slovenskih pregnancev in so jih tam odprtih rok sprejeli bratje Srbi.
Tudi ob priliki vračanja vlaka v Slovenijo so se na vseh postajah Šumadije ponavljali isti prizori prisrčnega slovesa, ki so ga spremljale solze, petje, mahanje v slovo, pa je bila istočasno želja na srečno svidenje pri nas v Slovenji.
Navdušujoče slovo pa je na vseh postajah pokazalo, da so se vezi, skovane med narodnoosvobodilno borbo, vezi, ki so bile že dolga leta trdne, še utrdile in postale še močnejše, močnejše pa zato, ker se razpredajo prav v vse oblike življenja.
Potočnik Tone, dipl. ing. gozd.
Fotografije: Dragiša Modrinjak
V/	Spomini
E j izleti, izleti! Kako lepo je iti malo po terenu in obujati spomine na preteklost.
Nedelja je, 14. junij. Zaželela sem si, da me sin popelje preko Plešivca na Na-ravske ledine, ker že vrsto let nisem bila tam. Pa smo se peljali nad Šima-ncvo domačijo oziroma prenovljeno lovsko kočo, kjer je bilo kaj videti. Vse naokrog polno avtomobilov, traktor in še motoma kolesa so bila vmes. Takrat pa sem se spomnila, kako je bilo leta 1945 v mesecu maju, takoj po osvoboditvi.
Gospodar Šiman je bil pri sosedu Lavtarju, Angela pa je bila na Uršlji gori, jaz pa sem bila popolnoma sama doma. Bilo je okrog 16. ure popoldan, ko sem bila ravno namenjena krmiti živino. Ko sem prišla na dvorišče, sem zagledala, da se od Križana proti nam vije precej dolga vrsta ljudi s konjsko vprego. Le kdo je, me je zaskrbelo. Partizani niso, ker ti s konjsko vprego niso nikoli prišli... A komaj sem se dobro zavedela, že je bilo polno dvorišče ustašev. Konje so takoj privezali ob drevo in jim dali jesti. Ustaši so letali in iskali živeža, videlo se je, da so zelo lačni. Vse, kar so dobili, so znosili ven na prosto. Seveda sem se takoj vrnila nazaj v sobo, a je ravno po stopnicah iz podstrešja prinesel ustaš zadnji hleb kruha. Takrat sem odločno stopila pred njega, prijela hleb in rekla: »Pustite mi ta kruh, saj vidite, da ga ni več.« Namesto odgovora je izpod plašča potegnil pištolo in nameril. Kot blisk sem se sklonila in se pomešala med ustaše. Videla sem, da ne poznajo šale. Sedla sem v kuhinji na stol in mirno gledala, kako so vse pobrali. Nato so se umaknili k studencu, ki teče pod Lovrencom. Tam so si zaku-
rili ogenj in skuhali, kar so nam odnesli. Vsa v strahu sem sedela in mislila, da se bo kateri vrnil in me ustrelil. Vendar se je drhal počasi odpravila dalje. Na voz so sedle žene, ki so imele v naročjih otroke, nato so šli dalje proti Jelenu. Od tam pa na Naravnika, kjer so izpregli konje in jih pustili na svobodo. Dalje so šli peš, ker takrat še ni bilo prave ceste. Ti ustaši so prišli naslednji dan na Poljano, kjer so bili zadnji boj z namenom, da se umaknejo čez mejo. Le malokdo je ušel roki pravice.
Mene je prebudilo mukanje lačne živine. Kot pijana od prestanega strahu sem se odpravila proti hlevu in pospravila v njem. Večerje mi ni bilo več treba kuhati, saj ni bilo več kaj pri hiši.
Ko se je popolnoma stemnilo, je plaho vstopila Angela. Ko me je zagledala, je z mokrimi očmi rekla: »Mislila sem, da te najdem mrtvo. Od daleč sem videla, koliko je bilo ustašev. Nisem si upala domov.«
Vso noč sva s strahom pričakovali, kaj nama bo prineslo jutro, vendar nič kaj posebnega ni bilo. Gospodar se je vrnil in se podal peš v Slovenj Gradec, kjer je pri Rigelniku dobil za prvo silo nekaj hrane. Čez nekaj dni sem šla v Žerjav, kjer sem zvedela za borbo na Holmecu.
Le srečnemu naključju se imam zahvaliti, da sem ostala živa. Večkrat se spomnim na ta dogodek, posebno kadar iz domače peči jemljem lepo pečen kruh.
Želim si, da nikoli več ne bi bilo vojne, da moji otroci ne bi doživeli tako težkih dni. Saj je res v naši domovini lepo biti mlad. Vsega je dovolj, če je človek skromen.
Štefka Melanšek
Če se življenje spremeni
Noč, temna, jesenska, meglena. In dež. Ta moja pot v planino je pač otožna. Le kaj bom doživela na njej, ko je že to prvo srečanje z njo tako neprijetno?
Megla je vse gostejša, noč vse bolj temna, moje razpoloženje vse manj prijetno. Kje sem? Sem zašla? Kako daleč še? Prav gotovo sem zašla! Na prvem ovinku bom obrnila avto! Toda kako? Saj vendar ničesar ne vidim. Treba bo do prve kmetije. Toda kako daleč je še do ljudi?...
Končno! Hiša, luč in najbrž prijazni ljudje. Ljudje z dobrim, velikim, junaškim srcem. Kako pa naj »mevža« preživi na vrhu planine?
Obrnem se in se vračam po isti poti nazaj. Mimo prevozim vse luknje v makadamu in dež in megla me skoraj ne motita več. Najti moram vendar pravo cesto! Aha, ta odcep na desno bo pravi! Klanec, dolg in strm, na koncu oster ovinek, malo navzdol, no, pa sem tam, kjer naj bi bil moj naslednji dom. Se bom to leto mar še selila?
Velika, prijazna stavba. Toda samo na zunaj!
Ko sem znosila skozi dež najnujnejše stvari v podstrešno stanovanje, sem kmalu občutila vso prijaznost novega doma.
Veter se je divje in glasno sprehajal po dvorišču in mi kaj dal vedeti, da je kljub vsemu najmočnejši, najmočnejši in sploh naj! Pod mano vrsta neobljudenih prostorov, nad mano dež in veter. Ob straneh visoke smreke, ki so se utrujeno upogibale neutrudnemu domišljavem Podstrešni trami zaječijo. Zdrznem se. Ko se zavem, da ni v bližini nikogar v človeški podobi, se pomirim. V radiatorju nekaj zaškrta. Spet me vrže iz tira. Sem mar čisto navadna mestna razvajenka, ki so jo, nežno in vedno varovano, starši enkrat slučajno pustili samo doma? Sem mar...? Ne, čisto običajno dekle sem, ki se je prvič v življenju znašla v planini sama v veliki stavbi, ki ne pozna nikogar v bližini in ki ji je vreme priredilo prav neprijeten sprejem.
Čimprej se moram spraviti v posteljo. Ko bom zaspala, bo morda noč postala prav prijetna. Toda brez odeje vendar ne morem zaspati! Še en skok po celi vrsti stopnic v neprijazno noč do avtomobila in še enkrat neprijetno razbijanje srca. Ponovno preverim, če so vrata resnično zakljenjena, luči čisto zanesljivo ugašene in hop v posteljo. »Lahko noč!« si zaželim.
Toda kaj bo jutri?
Martina Kocen
16 ■ V I H
ARNIK
OB TEDNU OTROKA »31
POSLOVILA SE JE FANIKA PIRTOVŠEK
Fanika Pirtovšek
Kdo, ki je v Mislinji zašel na Gozdarski obrat, ni poznal Fanike, ki je v tem obratu žrtvovala več kot četrt stoletja svojega dela, do svoje redne upokojitve.
Od Fanike smo se poslovili pri Plodru v Šentanelu, da »zalijemo« 35 let vestnega in poštenega dela na Mislinjskem obratu. Opravljala je prav vsa dela. A največ je opravljala dela računovodstva. Da je bila vestna in pridna so potrdile tople in iskrene besede šefice računovodstva Jožice Šavc, ki so bile res iskrene s poudarkom hvaležnosti kot zna to le ona. Narava računovodskega dela je taka, da moraš biti včasih celo krut do svojih sodelavcev, pravi Jožica. A Fanika je razumela čas in tempo dela. Nikdar se ni upirala naloženim nalogam. Še in še bi imela zapisati lepega o Faniki, pa tu na tem mestu ni potrebno, kajti o njej vedo veliko lepega in dobrega povedati vsi, ki so delali in živeli z njo. Naj izpovem želje zbranih — še veliko zdravih let želijo: Jožica, Milada, Mara, Marica, Relika, Marina, Mojca in
Vida Gerl
FANIKI
Kot jeseni z drevesa pade list,, tako končal se Fanike službenega dnevnika je zadnji list.
Da solze so v očeh, noben to ni greh.
To je le dokaz, kako težko zapušča nas.
Zapušča delo, ki ga je ljubila, da je na lastno srečo pozabila.
Le včasih jo izdalo je pero, ki zapisalo skrito je željo.
Ki skrita vsem je ostala, le Fanika jo je poznala.
Naj ne zapro se za vedno Vam vrata Mislinjskega obrata.
Še stopite kdaj čez prag,
saj ta obrat Vam je bil izredno drag.
Fanika, zakon narave za vse je enak, danes Vi, jutri že drugi na pragu nekega obrata zastal bo korak.
V. Gerl
Že od nekdaj je merilo uspešnosti otroškega zdravstva umrljivost dojenčkov. Ta je v SRS na ravni srednje razvitih dežel (1,63 %>). Največ otrok umre prve štiri tedne po rojstvu. Zgodnja umrljivost zajema kar tri četrtine vseh smrtnosti v prvem letu življenja.
Skrb za še nerojeno in novorojeno bitje je izredno velika. Potrebno je ohraniti življenje za vsako ceno, tudi za ceno prizadetosti v razvoju otroka, zato se danes posveča velika skrb:
1.	perigenetskemu svetovanju
V predzakonskih svetovalnicah se mladi bodoči starši seznanijo z obolenji, ki se prenašajo na potomstvo; nekaterim se potomstvo odsvetuje.
2.	predporodni zaščiti ploda
Ob obisku nosečnice v posvetovalnici za žene se bodočo mamico pouči o škodljivostih, ki kvarno vplivajo na razvoj nerojenega otroka.
3.	neonatologiji (obporodni zaščiti)
Že četrto leto teče na Ravnah psiho-profilaktični tečaj in materinska šola z namenom, da se nosečnico čim bolje pri-
NEKAJ MISLI O UPOKOJENCIH IN UPOKOJITVAH
Odhod v pokoj ne bi smelo biti slovo s solzami. Moralo bi biti prav obratno, z veseljem bi morali na drugo manj zahtevno delovno mesto. Pa vendar nehote se zasolzi oko. Solze ob takem slovesu pa lahko pomenijo dvojno. Če je bilo življenje s sodelavci lepo in iskreno, lahko prav iskreno zajokaš. Če pa odhajaš iz podjetja le z odpravnino v žepu, brez izkazane pozornosti in zahvale, pa so te solze tudi iskrene — a grenke — grenke, ker jih je rodil občutek, da pravzaprav nisi ničesar pomenil. Pa čeprav je marsikdo od generacije, ki sedaj odhaja pustil ne lahka leta na svojem delovnem mestu, v težkih delovnih pogojih. Ko tako odhajajo v pokoj eden za drugim, se mi vsiljuje dejstvo, da odhajajo nekateri s slovesom, bolj ali manj hrupnim, nekateri pa celo brez. Kajti ne bi smela biti oddolžitev edina, če je v žepu odpravnina.
Večina teh ljudi (so le redke izjeme) preživlja jesen življenja brez toplih vezi z nekdanjim kolektivom. Sigurno bi bili tudi oni veseli, če bi jih seznanili z dosežki in uspehi tega ali onega obrata Zanimale bi jih široke ceste, speljane med gozdovi (ki pa žal ne vodijo k njim), pa telefonske »žice«, ki povezujejo že še tako skrite kmetije.
Res je, tempo dela je tak, da ne dopušča pogostih stikov. V letu enkrat pa bi pomenilo srečanje z nekdanjimi sodelavci, pa tudi s tistimi, ki so jih nadomestili, veliko več, kot še tako bogato darilo.
Morda sem izpovedala skrite želje naših upokojencev, ki živijo na vseh koncih naše Koroške pa tudi drugje.
V. Gerl
pravi za porod. Vse nosečnice naj bi rodile pod strokovnim vodstvom v porodnišnicah, kjer je zagarantirana tudi stalna skrb in nadzor nad rizičnim otrokom, to je otrokom, ki se je rodil z nizko porodno težo, s prezgodaj rojenimi, z otrokom, ki je imel po porodu težave z dihanjem, s prenošenimi in tistimi, ki imajo po porodu močno zlatenico.
Naša prvenstvena naloga je čim bolj znižati obporodno smrtnost in s preventivnimi in kurativnimi ukrepi zagotoviti čim večjemu številu novorojenčkov duševno in telesno zdravje.
Medicinska znanost je postopoma odkrivala dejavnike, ki v času nosečnosti, zlasti v času organogeneze (prvi tedni nosečnosti), na plodu povzročijo hude organske okvare. Te motnje so lahko dedno pogojene (zaradi metabolnih, encimskih ali hromosomskih sprememb) ali pa nastanejo zaradi mehaničnih vplivov, rentgenskih žarkov, ionizirajočih sevanj, različnih kemičnih substanc (npr. etilni alkohol pri materah alkoholičarkah), najpogosteje pa so posledica intrauterinih okužb v času nosečnosti (rdečke, virus herpes, toksoplazmoza ...)
Otrok, ki je zaradi katerega koli vzroka prizadet v telesnem ali duševnem razvoju, je potreben posebne skrbi in spremljanja. Najtežja naloga teama, ki otroka obravnava, je osveščanje staršev. Ko se starši zavedo, kako je dejansko z otrokom, jim je potrebno nuditi vso moralno oporo. Tako ali drugače prizadete otroke je potrebno zasledovati skozi vso zgodnje otroštvo in tudi pozneje pravilno usmerjati glede na stopnjo prizadetosti v šole s prilagojenim učnim programom. Le z vsestranskim sodelovanjem strokovnjakov vseh profilov, staršev in širše družbe, je mogoče prizadetemu otroku zagotoviti primemo so-sialno-ekonomsko življenje.
V Slovenj Gradcu je bilo letos v septembru strokovno srečanje sester pediatrične sekcije. Vabljeni so bili vsi strokovni delavci služb zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok, pedagoški delavci osnovnih šol s prilagojenim učnim programom in delavci SIS za otroško varstvo. Celoten program je bil zelo lepo in smiselno pripravljen v slovenjgraškem umetnostnem paviljonu, združen z razstavo likovnega umetnika tov. Pečka, z razstavo del učencev OS s prilagojenim učnim programom in varovancev ZDUM iz Črne ter z manekensko predstavitvijo zaščitnih delovnih oblačil zdravstvenih delavcev, izdelek »Konfekcije« Mislinja. V strokovnem delu srečanja je bil obravnavan rizičen otrok s strani psihologa, pedopsihiatra, pediatra in socialnega delavca. Za zaključek je bilo prikazano delo in življenje varovancev ZDUM iz Cme na Koroškem.
Mislim, da lahko takšno obliko strokovnega srečanja pozdravimo in podpremo, saj nas privede do zaključkov, ki so v dobro predvsem našim naj mlajšim, to pot prizadetim, bodisi v telesnem ali duševnem razvoju.
Dr. Marija Vodnjov
MLADINCI TOZD TSP RADLJE — PODVELKA, DE RADLJE, SO SE ORGANIZIRALI
Kot so tudi sami ugotovili, je bil skrajni čas, da se organizirajo in ustanovijo svojo osnovno organizacijo. Od 42 mladincev in mladink se jih je 22 zbralo dne 15. 10. 1981 v jedilnici tovarne. Izvolili so člane izvršilnega organa in imenovali pet komisij, in sicer: za gospodarjenje, za mladinske delovne akcije, za informiranje in propagando, za kulturno zabavne prireditve in za športno aktivnost.
Plan dela bodo pripravili člani predsedstva in komisij in bo obravnavan na 2. seji osnovne organizacije.
Dogovorili so se, da se bodo sestajali enkrat mesečno, po potrebi pa tudi bolj pogosto —■ tedensko.
Ker je problematika v TOZD TSP Radlje — Podvelka v letošnjem letu zelo aktualna, bodo mladinci s svojim organiziranim delom in sodelovanjem z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami lahko veliko prispevali k izboljšanju gospodarjenja TOZD in boljšim medsebojnim odnosom.
I. Robnik
Orna na Koroškem
letos četrti najbol] urejen turistični kraj Slovenije
Na zboru turizma in gostinstva na Bledu so osemindvajsetega oktobra letos razglasili rezultate tekmovanja za turistično najbolj urejeni kraj. Devetintrideset krajev v Sloveniji se je potegovalo za največ zbranih točk. Republiška komisija pri Turistični zvezi Slovenije, ki je med letom nenapovedana ocenjevala prijavljene kraje, je odločila naslednje:
1.	mesto — zlata plaketa: Radovljica
2.	mesto — srebrna plaketa: Titovo Velenje
3.	mesto — bronasta plaketa: Artič pri Brežicah
4.	mesto — bronasta plaketa: Črna na Koroškem
5.	mesto — bronasta plaketa: Grosuplje
Črnjani so se to pot zares potrudili, eni manj, drugi bolj. Če pa bi se vsi in skozi ves letni čas, bi lahko na lestvici zlezli še više. Pobudo je seveda nosilo zelo aktivno Turistično društvo v Črni, Potrudili pa so se tudi pri krajevni skupnosti in prebivalci s polnimi okni in balkoni cvetja ter z redom okrog hiš. Pa ne samo zaradi tekmovanja, zaradi dobrega počutja se splača skrbeti za lep izgled kraja. Komisija si je ogledala tudi kmetije v Topli in njihovo urejenost zelo pohvalila.
Andrej Sertel
Opravičilo
Bralcem Viharnika in uredniškemu odboru se opravičujemo za neljubo napako, ki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Ta hudomušni spremljevalec tiskanih besed nam je povzročil popolno zmešnjavo na zadnji strani Viharnika št. 9/10, v kolofonu — obvezni navedbi izdajatelja, uredniškega odbora, urednikov in tiskarne.
CGP VEČER — TOZD Priprava — TOZD Tisk
Gospodarska založba pri Gospodarskem vestniku vam nudi za pomoč pri delu in strokovno izpopolnjevanje naslednje knjige:
Roman Albreht: DRUŽBENA LASTNINA
France Novak: POSLOVNI IN URADOVALNI JEZIK
Dr. Stane Možina: DELO POSLOVODNEGA DELAVCA
Dr. Janez Nemec: GOSPODARSKA IN PRODAJNA POGODBA DOMA IN V ZUNANJI TRGOVINI
Anto Rodič, Miodrag Gainov: OBVEZNO ZDRUŽEVANJE DELA IN SREDSTEV TRGOVSKIH IN PROIZVAJALNIH TOZD
Mag. Boris Snoj: EMBALAŽA — SESTAVINA POLITIK IZDELKOV IN KOMUNICIRANJA V MARKETINGU
Mag. Vladimir Drusany: VARNOSTNOTEHNIŠKI PRIROČNIK
CGP Delo
TOZD Gospodarski vestnik Gospodarska založba Tomšičeva 3 61000 Ljubljana
REDNA LETNA KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE
Pred obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna, ki jo slavimo 3. decembra, je Prešernova družba spet izdala svojo redno letno knjižno zbirko. Ta, gotovo najcenejša zbirka na Slovenskem, je vezana v platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan je le koledar) in tiskana na brezlesnem papirju, stane vsega 450 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic in boljšega papirja, se lahko odločite za broširano izdajo, ki stane le 350 dinarjev.
Naročnino lahko plačate tudi v dveh obrokih.
Vendar to ni vse, zaradi česar na izid zbirke opozarjamo tudi člane našega kolektiva. Skrbno izbrano in mikavno branje je vredno, da bi ga imeli v vsaki družini :
1.	Prešerenov koledar za leto 1982 — knjiga velikega formata z okrog 200 stranmi prinaša poleg koledarskega dela, opremljenega z barvnimi reprodukcijami slik Maksima Gasparija, vrsto aktualnih člankov, ki bodo prav gotoavo pritegnili vsakega bralca: Vekoslav Grmič razpravlja o mestu kristjanov v naši samoupravni socialistični družbi, Jože Smole nam razgrinja podobo današnjega nemirnega sveta, Anton Trstenjak kritično razmišlja o grozeči sili porabniške družbe in samomoru, Ivan Sedej pa primerja staro in novo kmečko in sodobno ljudsko arhitekturo. Tu so še: Jože Dolenc — Ob štiristoletnici Gregorijanskega koledarja, Janez Gregorja — Tudi pri nas je živalstvo ogroženo, France Adamič — Spomini na brata Louisa Adamiča, pa še pesmi in kratka proza sodobnih slovenskih ustvarjalcev — Vladimirja Kavčiča, Miška Kranjca, Pavleta Zidarja, Karla Grabelj ška, Toneta Svetine, Miloša Mikelna in drugih.
2.	Ta glavna Urša — privlačna lahkotna pripoved znanega slovenskega romanopisca Smiljana Rozmana, napisana v obliki dnevnika predstavnice sodobne šolske mladine.
3.	Ljudje pod Osojnikom — delo, v katerem nam pisatelj France Bevk z enkratnim mojstrstvom in umetniško tenkočutnostjo Prikaže usodo svojih rojakov, kmetov, dninarjev in drugih hribovskih prebivalcev.
4.	Po jamborni cesti... v mesto na peklu — na bogatih pričevanjih osnovan kulturno-zgodovinski zapis dr. Miroslava Pahorja ob sodelovanju Ilonke Hajnal. Knjiga pripoveduje o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri so od nekdaj prevažali les proti Trstu.
5.	Hitro pripravljanje jedi — priročnik, ki daje sodobnim mladim kuharicam in kuharjem v roke napotilo za hitro pripravljanje okusnih jedi. Napisala ga je priznana avtorica tovrstnih del Andreja Grum.
Če se še niste odločili za nakup, vam priporočamo, da poiščete poverjenika Prešernove družbe in zbirko pri njemu naročite. Lahko pa izpolnite tudi priloženo naročilnico in jo pošljete naravnost Prešernovi družbi, Ljubljana, Borsetova 27.
NAROČILNICA
Naročam REDNO LETNO KNJIŽNO ZBIRKO Prešernove družbe za leto 1981 (5 knjig)
a)	broširano — za 350 dinarjev
b)	vezano — za 450 dinarjev
Naročnino bom poravnal:
a)	v celoti, takoj ob prejemu knjig
b)	v dveh zaporednih mesečnih obrokih
Knjige mi pošljite na naslov:
Ime in priimek: .....................................
Ulica:...............................................
Pošta in poštna številka: ...........................
Zaposlen sem (naslov): .......................-......
Datum:,................ Podpis:

IVAN KAC-MAROSEK
Vitek in zmerom zravnan, tudi na stara leta, tak je hodil svojo pot, sedeminosemdeset let dolgo. Rodil se je v Starem trgu, nato živel na Selovcu in se pred petdesetimi leti poročil k Marošekovim v Šmiklavž. Vdovi Marošekovi je bil dober mož a še boljši oče njenim štirim nedoletnim otrokom in svojim. V kakšni čudoviti slogi je živela ta družina; nikoli sporov, nikoli nasprotij. Ivanova modrost in trpke življenjske izkušnje so pronicale v njegov mladi rod, ravnale vezi med njim in ženo. Vsi so bili deležni enake ljubezni in enako dobre besede. Skromno hribovsko posestvo je preživljalo številno družino, oče in mati sta zmogla zanjo vse.
Pri dvajsetih letih je doživel usodo vseh zdravih slovenskih fantov, usodo prve svetovne vojne. Pri sedeminštiridesetih ga je vznemirila druga svetovna vojna. Tudi tedaj je vedel kako. Aprila 1943 je navezal prve stike s partizani in začel je aktivno delati za cilje NOB. Partizanska bolnica in tehnika Kajuh sta se nahajali v bližini njegovega doma, zavedal se je svoje dolžnosti in si med partizanskim življem pridobil zaupanje kot malokdo. Pravzaprav je sodelovala s partizani njegova celotna družina. Ko je v partizanih padel njegov sin Jože, se je njegova pest še bolj skrčila, od zarote pa tudi od bolečine. Pa je vseeno zravnan in srečen dočakal svobodo, le neugnani spomin na mrtvega sina-partizana ga je včasih zanesel, da se mu je čelo zresnilo in vdih je bil globlji.
Pri triinsedemdesetih je ovdovel, tudi to mu ni bilo pri-zanešeno. Saj se je skl j učil takrat od hude bolečine, a spet se je zravnal. Letošnji prvi jesenski mesec pa ga je uklonil, upognil se je pod bremenom zrelega življenja, katerega se je, po njegovih nazorih, splačalo živeti.
V miru počivajte dragi oče Marošekov!
KOROŠKI KINEMATOGRAFI V NOVEMBRU IN DECEMBRU
1981
Koroški kinematografi Črna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Slovenj Gradec in Mislinje bodo v drugi polovici meseca decembra predvidoma predvajali naslednje filme: Nedosegljiv most — ameriški vojni film Ladja smrti — ameriška drama Veliki direndaj — italijanski pustolovski film Črni ščit Fahvortha — ameriški pustolovski film Za naju — francoska kriminalka Neustrašljivi — ameriški vojni film Ameriški gigolo — ameriška ljubezenska drama Fantazija — ameriška risanka (Walt Disney)
Uragan — ameriški spektakel Begunka — nemška erotična komedija Rdeča maska — hongkonški akcijski film Preluknjani dolar — italijanski tvestern
V	vrtincu — ameriška drama ABC o ljubezni in seksu — avstralski zabavni dokumentarni film
Šerif v dolini Nila — italijanski pustolovski film Ne verjemi nikoli poštenemu tatu — kanadska komedija
Ta vražji jazz — ameriški glasbeni film Mož žena in banka — ameriška kriminalka Violet Mozier — francoska psihološka drama Vojna na kolesih — ameriški akcijski film Hrabro bežimo — francoska komedija
V	počastitev praznika dneva republike 29. novembra smo pripravili poseben izbor domačih filmov, ki jih bodo koroški kinematografi predvajali v dneh neposredno pred, med in po prazniku.
JOSIP BROZ TITO — domači dokumentarni film SUTJESKA — domača vojna drama KALA — slovenska vojna drama
Ob ogledu filmov v vašem kinematografu vam želimo veliko zabave, prijetne sprostitve ter se priporočamo za obisk.
DO Koroški kinematografi Prevalje
do 24.	11.
do 25.	11.
do 24.	11.
do 25.	11.
do 30.	11.
17. 11,—2.	12.
18,—30.	11.
18.	11.—2.	12.
18. 11,—2.	12.
18.	11.—2.	12.
19. 11.—6.	12.
20. 11.—'7.	12.
21.	11,—6.	12.
22. 11,—3.	12.
25. 11,—8.	12.
27. 11,—10.	12.
28. 11,—13.	12.
3,—15.	12.
2,—13.	12.
4,—17.	12.
3.—17.	12.
SPOMIN
26. oktobra 1981 sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in deda
IVAN SIDAR
Srce ti ne bije več, bolečine ne trpiš, s svojo ljubeznijo in dobroto pa v naših srcih še živiš. Svečke in rože na tvojem grobu so dokaz naše ljubezni.
Iskrena hvala vsakomur, ki se ustavi ob njegovem preranem grobu, posebej še njegovim sodelavcem TPP, ki ga niso pozabili.
Žalujoči vsi njegovi.
Ivan Sidar pred čuvajnico TP Pameče
ODMEVI OB PROPADLEM RAZGOVORU
Vsi so prihajali, al njega ni blo...
Nekateri govorijo, da Hafner zato ni prišel na Lesno, ker je čital pismo naših gozdarjev RTV, drugi pa menijo, da ni čisto tako, da je moral iti..,
ODDAHNILI SMO SE, HAFNERJA NE BO
Savinek: Če Hafnerja ne bo, bom pa jaz namesto njega postavljal vprašanja.
Predsednik konference sindikata Ivan Ogriz: Se strinjam, da je razgovor kljub temu organiziran, spraševali bomo pa mi vas, tovariš Savinek.
JESEN
Kot sanje v spanju nas jesen obdaja, saj čas na koledarju takšen je, jesenski čas počasi nas osvaja, porjavi vse, kar zeleno je.
Jesenski dež nam zemljo še zaliva, in sonce kot, da že izgublja moč.
Že megla siva leno se preliva, od hladnega večera v hladno noč.
Se kmetič smeje, saj je za to leto v glavnem vse pridelke spravil že, saj celo leto delal je vneto, da zdaj ima, kar si pridelal je.
Zlatko Škrubej
Uzlei na peča
V soboto 19. septembra so Prevaljčani začudeno gledali dolgo vrsto avtomobilov pred tovarno pohištva. Ko sta pripeljala še dva kombija in so vanju vstopili planinsko oblečeni delavci, je postalo jasno, da je tovarna organizirala skupinski izlet.
Osnovna organizacija sindikata je pripravljala planinski pohod že od spomladi in je bila ta sobota kar težko pričakovana. Prijavljenih delavcev tovarne in družinskih članov je bilo kar sto, vendar jih je nekaj zadnje dni odpovedalo. Mogoče so se ustrašili vodnikovih navodil, ki so bila dodana prijavni listi-.
»Vsi udeleženci izleta naj bodo primerno oblečeni in obuti in alkohola naj ne nosijo s seboj.«
Dobro, da niso vsi slišali »prevoda« navodil, ki se je glasil: »Ženske lahko imajo krila in visoke pete, obvezno pa nesejo s seboj liter šnopsa.«
Kljub navodilu in prevodu je bila pisana druščina ustrezno opremljena in oborožena z zvrhanp mero dobre volje.
Kot se spodobi, je prišel organizator izleta zadnji na zborno mesto in dal znak za odhod. Kolona osebnih avtomobilov se je vila za kombijema skozi Prevalje, Poljano in v Mežici krenila po vijugasti cesti proti pobočju Pece. Na »frati« se je kolona ustavila in vsa skupina je pričela sopihati po strmini. Do Tomaževe koče je bila cesta na novo zglajena od vleke hlodov. Pri koči so nekateri mislili, da so že na cilju In so kar posedli okrog koče skoraj začudeni, da ni bilo oskrbnika. Nekaj vzpodbudnih besed je vse dvignilo in pohod se je nadaljeval do prave koče na Mali Peci. Prvi so prispeli do nje ob osmih in počakali ostale, ki so vztrajno prisopihali za njimi. Po kratkem postanku in rahlem prigrizku je bil pred kočo zbor. Vodnik je razdelil pohodnike v dve skupini, ki sta krenili po »zložni« in »zavarovani« poti proti vrhu. Počasi in vztrajno sta obe skupini napredovali in najhitrejši so osvojili vrh že malo čez deseto uro, zadnji pa so prispeli do enajste ure. Najmlajši udeleženec je štel komaj štiri leta in na vrhu sploh ni bil utrujen.
Večina udeležencev je bila prvič na Peci in bilo jim je žal, da zaradi megle ni bilo pravega razgleda po okoliških hribih in gorah. Tudi vasi in mesta v dolini so se nejasno videle. Kljub megli in bližajoči se plohi pa je bilo veselje nad uspehom na zadovoljivi višini.
Med povratkom z vrha je na travniku sindikat na hitro organiziral tekmo v vlečenju vrvi. Dve moški in dve ženski ekipi sta bili brž pripravljeni spoprijeti se za slavo. Zmagali so močnejši. Neverjetno! Če bi vnaprej vedeli, da dobijo zmagovalci konjak in zmagovalke napolitanke, sploh ne bi bilo poraženih! Dobro, da so se šibkejši pustili premagati, sicer bi se vrv pretrgala.
Povratek z vrha proti koči je pospešil rahel dež, ki nas je pregnal kar v posebno sobo. Do kosila je priromalo na mize že nekaj sokov različnega izvora, po odličnem kosilu pa še dodatna kapljica za dobro voljo.
Prijetno razpoloženi smo šli pozdravit kralja Matjaža v njegovo votlino. Nekdo je predlagal, da bi morali poslati gor varilca, ki bi pomagal kraljevi bradi hitreje hitreje »rasti«, da bi se legendarni junak čimprej zbudil in vzpostavili pravični družbeni red, v katerem bi cvetelo blagostanje za vse.
Pred votlino smo se slikali, v spomin na tisti srečni trenutek, ko smo bili v gosteh pri kralju.
Rahlo utrujeni smo popoldne posedli pred kočo, saj je dež ponehal in je celo sonce kdaj pa kdaj radovedno pokukalo skozi oblake, kaj neki počenjamo.
Uspeli smo organizirati prijetno točko dnevnega reda, ki je marsikomu ostala v spominu dalj časa. Planinski krst je bil obvezen za vse, ki so bili prvič na Peci. Vsak je moral odgovarjati -na vprašanja vrhovnega sodnega zbora in zaradi nepravilnih odgovorov skloniti glavo ter ponižno sprejeti odmerjeno kazen. Emil je delil »pravico« po zadnji plati z vrvjo, na kateri je bilo za okras še nekaj vozlov.
Prvi na vrhu Pece
Kadar je najmočneje zamahnil, ni bilo tako hudo, ker je udarec tik pred hlačami zadržal. Ko pa je tako mimogrede pobožal od strani, je kar čedno zaskelelo. Vsak krščeni je privoščil sotrpinom, ki so vriskali močneje od njega.
Delitev udarcev je tako prevzela vse, da so sodniki kaznovali še sami sebe in celo vodnika, čeprav je bil že na vrhu večkrat kot je mogoče prešteti na prste.
Sodbo nad rabljem pa je izvršila s posebnim navdušjem naša Ančka, zato je dobila od Emila posebno priznanje.
Ko je bil krst zaključen, je »žegnana« voda že pokazala učinke in bilo je še veliko smeha in petja med vso potjo navzdol. Do frate je nekaterim mati zemljica delala težave, ker hoja po strmini navzdol posebej osrečuje mišioe. Vendar nihče ni tožil, tudi tisti ne, ki so žulje zatajili in modrice junaško skrivali.
Vožnja domov je bila za večino prijeten zaključek dneva, le nekateri so si izbrali bližnjico Skozi Črno.
Želja pobudnikov, da bi vsako leto priredili tak izlet, je bila z navdušenjem sprejeta. Cilj izleta, da bi okrepili vezi med člani kolektiva in med naravo, je bil dosežen.
Vrv v Emilovi roki je božala in ogrevala zadnje plati, zemlja pa je ohladila modrice tistim, ki so želeli kar najhitreje priti v dolino.
Do prihodnjega izleta se bodo mišioe utrdile, da bo krst na drugem vrhu lažji. Ko bomo v planinarjenju nabrali dovolj izkušenj, pa bomo povabili vse ostale TOZD na planinsko srečanje na Brinjevi gori. Pa na veselo svidenje.
Komprej I.
Posvet pred vzponom na vrh