RAZVEDRILO
Odsev
vU sU nU
Aleš Mohoriš
-> Na tokratni naravoslovni fotografiji opazimo poleg Sonca še niz svetlejših lis po diagonali. Svetle lise so posledica odseva sončne svetlobe na lecah, ki sestavljajo objektiv.
Svetloba po snovi potuje z manjšo hitrostjo kot v vakuumu. Žarki so v homogeni snovi ravni. Ko svetloba doseže drugo prozorno snov, se deloma vanjo lomi, del pa se je na mejni ploskvi odbije: npr. na meji med zrakom in steklom z lomnim kvocientom 1,5 se npr. pri pravokotnem vpadu odbije 4% energije, ostalo pa gre skozi. Med prehodom skozi steklo svetloba precka dve mejni ploskvi in odbije se približno 8% vpadne svetlobe. Odbita svetloba je šibkejša od vpadne in odboj svetlobe na prozornem telesu imenujemo tudi odsev.
Odseva običajno ne opazimo, ker je odbita svetloba šibkejša od svetlobe, ki prehaja skozi telo od zadaj. Odseva ne opazimo, ko podnevi zremo skozi okno. Soba je temnejša od okolice. Drugače je ponoči, ko je okolica temna. Odsev opazimo, Ce v sobi prižgemo luC. Odsev njene svetlobe je močnejši od svetlobe iz okolice in v steklu opazimo zrcalno podobo sobe. Na sliki 2 sta po diagonali zlepljeni dve fotografiji pogleda skozi okno moje jedilnice. Fotografiji sta bili narejeni zvecer, takoj druga za drugo. Nad diagonalo je posnetek narejen iz zatemnjene sobe, pod diagonalo pa iz sobe s prižgano lucjo. Nad diagonalo vidimo zunanjost, pod njo pa stene sobe
in kamero na stativu. Ce bi podoben posnetek naredi podnevi, ne bi opazili razlike, saj je dnevna svetloba iz zunanjosti mocnejša od odsevane svetlobe luci v sobi.
Z odbojem svetlobe na meji med steklom in zrakom lahko pojasnimo tudi svetle lise na diagonali fotografije na naslovnici. Najprej si oglejmo, kako nastane slika Sonca pri preslikavi z zbiralno leco. Zaradi lažjega risanja obravnavamo plan-konveksno leco. Sonce je tako dalec stran, da njegova slika nastane v gorišcni ravnini objektiva. Enega od žarkov kaže slika 3 zgoraj. Vpadni žarek je narisan zeleno. Po vpadu na leco se žarek zlomi in je narisan rdece. Ta žarek se na zadnji strani lece delno odbije (rjavi žarek), delno pa lomi (vijolicni žarek). Slika 3 spodaj kaže vzporedni snop žarkov, ki se lomijo na leci. Žarki se po lomu ne sekajo v eni tocki, saj prehajajo skozi krogelno leco, ki ima krogelno napako (sferna aberacija). Žarki se na zaslonu sekajo v nekoliko raz-potegnjeni lisi, ki ima obliko kometa in jo imenujemo koma. Koma je izrazita zato, ker žarki vstopajo na leco pod velikim kotom. Rep kome je šibek in ga na fotografiji Sonca ne opazimo. Žarek narisan z rjavo se na sprednji ploskvi lece ponovno lomi in delno odbije (narisan modro). Modri žarek se na zadnji strani lece lomi in rumeni žarki, ki ustrezajo dvojemu odsevu na leci, se sekajo na podoben nacin kot vijolicni žarki. Odsevni žarki se obicajno ne sekajo v gorišcni ravnini (odvisno od lastnosti lece in vpadnega kota), zato na zaslonu dajo neostro sliko Sonca, ki pa jo
SLIKA 1.
Fotografija Sonca, na kateri so svetlejše lise na diagonali odsevi Sonca na lecah objektiva.

30
PRESEK 43 (2015/2016) 2
RAZVEDRILO

SLIKA 2.
V eno sliko zlepljeni fotografiji pogleda skozi šipo v mraku: nad diagonalo posnetek iz zatemnjene sobe, pod diagonalo posnetek iz osvetljene sobe. Na zgornjem delu vidimo zunanjost, na spodnjem pa zrcalno sliko notranjosti sobe, ki nastane zaradi odseva svetlobe na sprednji in zadnji ploskvi šipe.
Lomni kvocient n: svetloba potuje v snovi s hitrostjo n-krat manjšo kot v vakuumu.
Odbojni zakon: vpadni in odbojni žarek ležita v ravnini skupaj z vpadno pravokotnico in oklepata z njo enaka kota.
Lomni zakon: razmerje sinusa vpadnega kota in sinusa lomnega kota je enako razmerju lomnega kvocienta lomne snovi n2 in lomnega kvocienta vpadne snovi n1.
Odbojnost R je razmerje med gostoto odbitega in vpadnega svetlobnega toka.
Prepustnost je enaka 1 - R, ce je absorpcija zanemarljiva. Odbojnost je odvisna od lomnih kvocientov vpadne in lomne snovi ter od vpadnega kota. Pri pravokotnem vpadu je odbojnost enaka
R
n2 - n1 n2 + n1
2
SLIKA 3.
Zgoraj: Potek žarka (zelena), ki se lomi na leci (rdeca in vijolična) in prispeva k sliki, ter odseva (rjava in modra). Spodaj: Snop vzporednih vpadnih žarkov se seka približno v točki na zaslonu, ki je zaradi krogelne napake razpotegnjena v komo. Odsevani žarki (rumena) se sekajo pred slikovno ravnino in dajo na zaslonu večjo liso z neostrimi robovi.
zaslonka objektiva običajno zasenči in na fotografiji opazimo senco zenicne odprtine. Žarkovna slika je narisana v ravnini, ki seka leco v temenu. Žarki, ki vpadajo v to ravnino pod kotom, se po lomu ne sekajo. Zato se odsevi svetlega telesa na fotografiji nanizajo po diagonali, ki tece skozi sredino slike.
Pojav odseva lec pri fotografiji moti in ga odpravimo s primernimi sencniki, ki jih namestimo na objektiv. V nekaterih racunalniško generiranih slikah odsev dodajo med procesiranjem slike zato, da ustvarijo vtis, da so posnetki narejeni s kamero.
_ XXX
www.presek.si

30	PRESEK 43 (2015/2016) 2