Štev. 152. O Ljubljani, g petek, dne 6. julija 1906. Leto xxxiu. Velja po pošti: ia celo lelo naprej K 26-— za pol lela „ „ 13 — za čelrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za Četrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 170 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Ste v. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravniškega telefona štev. 188. Kranjski mandati. V včerajšnji seji odseka za volilno preos-novo še ni padla odločitev glede kranjskih mandatov. Seje so se udeležili ministri Beck, Bienerth, Pacak in Prade. Načelnik Ploj naznani, da se še ne more nadaljevati razprava o Galiciji. Jako obžaluje tudi dogodke koncem zadnje odsekove seje. Govoril je s Steinom in Malikom. Upa, da se taki dogodki več ne po-nove. Po kratki Pergeltovi izjavi in po Ploje-vetn pojasnilu prične odsek razpravljati o kranjskih mandatih. Poslanec Locker predlaga: Ustanovi naj se na Kranjskem 12 volilni okraj, ki mu pripadaj kočevski sodnijski okraj razen treh občin in ki se mu naj priklopi nekaj sosednih nemških občin in občina Bela Peč. Predlaga nadalje, da se izpremenita 10. in 11. volilni okraj z ozirom na kranjski nemški mandat. Dvanajsti volilni okraj bi bil razen Bele Peči popolnoma nemški in bi imel 22.400 prebivalcev. Ker stanuje na Kranjskem 31.760 Nemcev, ki plačujejo od 2 milijonov kron skupnih davkov 996 tisoč kron, sodi, da imajo kranjski Nemci pravico do lastnega mandata. V ostalih krouovi-nah, kjer tudi stanujejo Slovani, Nemci niso zahtevali, naj izključijo Slovane iz državno-zborskega zastopstva. Pač pa odklanjajo Slovenci kranjski nemški mandat. Nemci zahtevajo jako resno ta mandat in prosi, naj odsek pritrdi njegovemu predlogu. Poslanec Plan ta n pravi, da jc vladni načrt udarec s pestjo v obraz meščanstvu. Po Gautschevem načrtu bo imela Kranjska le agrarno klerikalno zastopstvo, meščanstvo bo pa moralo razen Ljubljane utihniti. Zahteva ločitev med deželo in incsti. Ugovarja, da smatra vlada kranjski srednji stan manj vrednim. Predlaga, naj se ustanovita dva mestna volilna okraja s 66.416 prebivalci. Dogodki zadnjega tedna ne priporočajo, da bi glasovali za Lockerjev predlog. Videli smo, da niso dovolili mandata koroškim Slovencem, ki stanujejo skupno, medtem ko naj dobe za vsako ceno kranjski Nemci poseben mandat. Izjavlja, da jc odločno proti Lockerjevemu predlogu. Lemisch pravi, da so hoteli dati Ncnici mandat koroškim narodno mislečim Slovencem. Z istega stališča, (!) kakor Slovenci za koroške Slovence, zahtevajo Nemci mandat za kranjske Nenice. Nemci so imeli sicer v sedanjem državnem zboru le dva zastopnika veleposestva, a kakor so na Češkem priklopih mandate fevdalnega veleposestva češkim kmečkim mandatom, tako zahtevajo tudi Nemci, da se računata veleposestniška mandata k nemškemu posetnemu stanju. Ne glede nato so pa imeli kranjski Ncmci tudi meščanske mandate. Kranska je pripadala vedno nemški zvezi (?). Zahtevati moramo nemške mandate na jugu tudi zato, ker hočemo priti do Trsta po nemški poti. Nemci so zahtevali tudi za Trst (!) nemškega poslanca, a so opustili svojo zahtevo, ker bi bil nemški poslanec v Trstu le mogoč ido narodnem katastru, ki ga pa Nemci niso marali, ker so ga odklonili za Koroško. Na Kranjskem je vedno gospodovalo nemštvo. Šole so bile na Kranjskem nemške do leta 1860. Ljubljana je napravila še pred kratkim vtisk nemško-avstrijskega provinciainega mesta in je še danes zelo nemška. Razncmčeva-nje je sicer na Kranjskem hitro napredovalo, ker so se pridružili nemški odpadniki Slovencem. Kranjski Nemci so predložili nemškim poslancem več predlogov in sicer: ustanovitev dveh mandatov za Ljubljano skupno s Kočevjem, narodni kataster za Kranjsko, ali pa združitev vseh nemških krajev na Kranjskem v en volilni okraj. Nemški poslanci so pa sklenili, da zahtevajo, kar jc mogoče, in zato predlagajo nemški volilni okraj, ki obstoj iz nemškega jezikovnega otoka Kočevskega, razen treh čisto slovenskih občin, in iz okoličanskih nemških krajev ter občine Bela Peč. V tem volilnem okraju bi stanovalo 18.00 Nemcev in 4000 Slovencev. Treh mešanih občin niso mogli izločiti, izpustili so pa več nemških krajev. Kranjski Nemci imajo 150.000 ha zemljišča v posesti in plačujejo 247.000 K zemljiškega davka. Ce se izvzamejo Nemci, ki niso avstrijski državljani, preostaja še vedno 230.000 kron ali petina vsega zemljiškega davka na Kranjskem. V Ljubljani pride še v poštev, da so Nemci lastniki mnogih hiš. Skupni pridob-ninski davek znaša na Kranjskem 946.000 K, če izvzamemo državno železnico, erar in Italijane, iu od te svote plačujejo imenoma navedeni Nemci 527.000 kron. Izpuščeni so pa oni Nemci, ki ne plačujejo 100 kron pridobninske-ga davka. Celo Kočevci plačujejo 90.000 kron pridobninskega in osebno-dohodninskega davka. Tudi glede izobrazbe imajo kranjski Nemci pravico do mandata. Zahteva za 28.000 kranjskih Nemcev mandat, kakor se ustanovi eden za 30.000 koroških Slovencev. Lahko je mogočo. da pripade ta mandat konservativcem, ker so volilci izvzemši Kočevja kmečki volilci. Priporoča odseku, naj glasujejo za kranjski nemški mandat. W a s t i a n se sklicuje na stoletni kulturni razvoj, politično zvezo Kranjske z Nemčijo in na veliko gospodarsko važnost kranjskega nemštva, ter imenuje vsako popustljivost izdajstvo. Nemštvo mora imeti svoje parlamentarne čuvaje in branilce ob poti do Adrije. Nemci ne smejo beračiti za stoletno kulturno delo in požrtvovalnost. Ce se odkloni predlog, bo cela dežela, nekdaj nemška zvezna dežela, izročena »narodnim nasprotnikom.« Tudi sosednjim deželam bi škodovalo (?), ako bi ne imeli kranjski Nemci svojega poslanca. Razpravo nato prekinejo. Po daljši razpravi o določitvi nadaljnega dnevnega reda naznani Abrahamovicz odseku, da so se sporazumeli Poljaki z Wasillkom glede porazdelitve volilnih okrajev. Danes popoldne ima odsek za volilno reformo zopet sejo. Dnevni red: Nadaljevanje razprave o Galiciji in o Kranjski. tržaške zgradbe. Dunaj, 5. julija. Stvar jc jako resna, a postaja smešna vsled političnih intrig. Ni je večje zavisti in škodoželjnosti, ko v politiki. To dejstvo tudi pojasni, zakaj se do danes nekateri dunajski listi posmehujejo proračunskemu odseku. Glasila neke nemške stranke, ki so tržaško afero spravile že 1. 1904 na dan. danes naglašajo, da je ves hrup proti Korberju le umeten, izvirajoč iz osebne sebične škodoželjnosti. Mogoče je, da ta trditev morda velja glede nekaterih oseb. Kdor pa je poslušal včeraj zagovore bivših treh ministrov, moral je reči: Dobro, izvrstno in zvito so se zagovarjali, toda opravičili niso svojega postopanja. Povsem neresnična je trditev časnikov, da je zagovor bivših treh ministrov na večino odseka napravil ugoden vtis. Sodba je bila pač skoraj soglasna, da so sc zagovarjali iako spretno, kakor to morejo storiti najboljši zagovorniki. Res jc tudi, da so jim pritrjevali posamezni člani in pri odhodu stiskali roke. Dvomim pa, da so b ili povsem prepričani o pravilnosti in zakonitosti dotičnih vladnih korakov in ukrepov. Tu i tam je za-klical kdo »dobro«, samo da je jezil svojega političnega protivnika. In to početje jc naravnost komedija in blamaža za proračunski odsek. Kdor pusti na stran vse osebe in ima pred očmi le stvar samo, mora biti osvedočen: I. Da jc Korberjcva vlada oddala dela brez ustavnega dovoljenja; 2. da si ic preskrbela potrebni denar pri banki »Union« na neobičajen način; 3. da jc bila pogodba za državo jako neugodna; 4. da je vlada dovolila družbi manj vredno gradivo; 5. da ic država imela vsled tega znatno škodo. Dokaz za površno iu prenagljeno delo jc žc dejstvo, da se jc velik del zgrajenih del zvrnil v morje. Dr. pl. Korbcr seveda naglaša, da ni odgovoren za površnost dela, Gotovo dr. Korbcr ni mogel stati na obrežju ter nadzorovati, ali podjetnik rabi lomljen kamen ali le pesek in sodrgo z dna morja. V aktih trg. ministrstva pa so dopisi načelnika pomorske oblasti v Trstu in državnih tehnikov, ki izražajo največje pomisleke proti gradivu in sploh proti delu. iz aktov je tudi razvidno, da so veščaki svetovali vladi, naj se ne prično vsa dela naenkrat, marveč polagoma. Stvarno so danes v odseku pojasnili stvar tržaški poslanec M a z o r a n a, češki poslanec Maš tal k a in dr. pl. Fuchs kot načelnik kontrolne komisije za državne dolgove. Poslanec Mazorana jc rekel: Danes moram žc tretjič zanikati Korberjevo trditev, da so ga prosili tržaški poslanci, naj hitro izvrši zgradbe v tržaškem pristanišču. Res jc samo to, da je bivši poslanec B a s c n i posredoval pri dr. Korberju, a o tem še le nedavno obvestil bivše tovariše. Ni torej res, da je več poslancev prosilo Korberja, ko jc bil v Trstu. Govornik naglaša dalje, da ga včeraj dr. Korbcr ni prepričal, zakaj je sklenil poza-varovanje ravno z banko »Union». Vlada naj bi bila zahtevala od podjetnikov, da si sami iščejo finančno podporo. To bi bilo za državo mnogo ceneje. Banka je lahko narekovala pogoje, ko jc videla, da vlada nima potrebnega denarja. Ko je vlada gradila drugo železnico do Trsta, tudi ni sama podjetnikom iskala denarnih zavodov. Kar pa se tiče tehnični h del, naj odsek nabrano gradivo predloži tehnikom v presojo. Poslanec M a š t a 1 k a jc prečital razne akte iz trgovinskega ministerstva. Iz teh aktov je razvidno, da so svetovali merOdajni krogi v Trstu, naj se ne prično vsa dela, ker itak ne morejo biti gotova do otvoritve nove železnice. Dalje so načelnik pomorske oblasti in uradniki opozarjali vlado že 1. 1902, da dela niso solidna in da sc rabi slabo gradivo. Tako je n. pr. v pogodbi, da vlada plača kubični meter lomljcncga kamna po 2 kroni 64 stotink, pesek in sodrgo iz morja pa Ic po I krono 40 stotink. Toda rabili so večinoma Ic pesek in gramoz iz morja po isti ceni, kakor kamen iz kamenolomov. Ako pomislimo, da je po proračunu treba 35 milijonov kubičnih metrov gradiva samo za zasipanje, mogoče je vsaj približno preračunati mogoči dobiček podjetništva, ko bi te »afere« odsek ne spravil na dan. Saj je prvi podjetnik samo pri izpre-inembi pogodbe imel čistega dobička nad en milijon kron. In kdo je izvršil to izpremetnbo pogodbe? Dr. pl. Korber je včeraj sam priznal, da jc on zahteval to izpremettibo, da dobi delo domač konsorcij. Ponudeb jc bilo sedem. Zakaj pa ni dela dobil najcenejši ponudnik? Zakaj je vlada zavrnila tvrdko, ki jc solidno izvršila dela v reškem pristanišču? Vseh teh vprašanj niso pojasnili bivši ministri. In če se dr. Kor-ber sklicuje na neko resolucijo iz I. 1902, naj pospeši dela, s tem ni še rečeno, da sme vlada izplačevati milijone brez vsacega ustavnega dovoljenja. Ako pa vlada ni dobila ustavnega dovoljenja od državnega zbora, morala bi ali dela opustiti ali pa odstopiti. Vlada pa jc na svojo odgovornost oddala dela in sklenila pogodbo. kakršne ne bi sklenil noben zasebnik, ki nima kredita. Dr. pl. F u c h s je kot mnogoletni načelnik komisije za državne dolgove in kot spreten jurist raztrgal pajčevinc vladnih zagovorov. Bivši finančni minister dr. pl. Bolim, sicer jako poštena in ljubeznjiva oseba, jc včeraj umival zamorca. Trdil jc, da so bila leta 1904 nadaljna dela ustavno dovoljena in da torej vlada ni imela dolžnosti tc dolgove naznanjati kontrolni komisiji. Zakon z dne 13. decembra 1862 pa pravi: Komisija ima dolžnost nadzorovati vse državne dolgove, in sicer, ako jih državni zbor pomnoži ali zmanjša; čuvati da se obresti plačujejo v določeni meri, isto-tako amortizacija. Vse ukrepe mora finančno ministerstvo naznaniti komisiji. Sc jasnejši jc S 10, zakona iz leta 1868. Ta nalaga komisiji dolžnost čuvati, ali ji vlada naznani vsak, tudi viseči dolg, ki ga napravi z ustavnim dovoljenjem. Ustavno pa more dolg dovoliti državni zbor ali pa ga vlada napravi s S 14. in posledobno drž. zboru predloži v po-trjenje. Vlada pa ni dobila niti ustavnega dovoljenja, niti je uporabila S 14., marveč oddala določena dela za določeno svoto in določen čas kar pod roko. Pogodba namreč pravi, da mora podjetnik prva dela izvršiti do I. 1909, druga dela do I. 1912. Vlada pa sc obveže, da plača v obrokih do I. 1920. In čujte! Pogodba pravi dalje: Plačilne certifikate podjetnika cs-komptuje banka »Union« sproti tekom dela. Ko je delo končano, je podjetnik izplačan od banke, država pa jc dolžnica banki, in sicer država obrestuje banki zaostali dolg do 10 milijonov po O-.5% višje, nego je običajna obrest- na mera; ako pa zaostali dolg presega 10 milijonov, ga država obrestuje za pet osinink % višje, nego banka sploh izposojuje denar. In dne 30. maja 1904 se je glasila pogodba za okroglo svoto 24 milijonov. Dr. pl. Fuchs sklepa: Vlada je postopala proti zakonu in ves dolg za državo ni obvezen. Bivši finančni minister dr. pl. B o h m pa trdi: Ker državni zbor ni dovolil posojila in ga vlada ni naredila s S 14., kakor zahteva S 10. zakona iz 1. 1868, torej vlada ni imela dolžnosti, da ta dolg naznani kontrolni komisiji. Otrok more razumeti, da jc ta zagovor ničev. Dr. pl. Bohm dalje trdi, da vlada sploh ni naredila dolga, marveč se jc le obvezala, da v letnih obrokih odplačuje banki »Union« iz tekočih državnih dohodkov. Kdo se ne smeje? Ako jaz dobim pri hranilnici 50.000 kron posojila na 25 let in odplačam prvi obrok n. pr. 3500 kron, vendar ne morem trditi, da nimam več dolga pri posojilnici. To je torej ista zvijača, s katero si jc hotela vlad pomagati. Iu zakaj? To pojasnilo nam jc bivša vlada ostala na dolgu. Končno predlaga dr. pl. Fuchs dve resoluciji: 1. Vlada ne sme delati dolgov brez državnega zbora. 2. Vlada naj naznani kontrolni komisiji vse viseče dolgove. Dr. pl. Fuchs še pripomni: Dobro mi je znano, da ima vlada do 66 milijonov resortnih dolgov. Toda od I. 1904 finančno ministrstvo niti ne odgovori na pozive, naj kontrolni komisiji predloži natančen račun o vseh dolgovih, torej tudi o izdatkih za tržaško pristanišče. Danes popoldne sta v istem smislu govorila dr. Kramar in Poljak dr. S t a r z y n-s k i. Jutri odsek nadaljuje razpravo. Kuotno fiejiutačE D u n a j, 5. julija. Avstrijska kvotna deputacija je nedavno sklenila, naj v bodoče Ogrska za skupne državne potrebščine plačuje 41 -6%, Avstrija pa 58'40%. Ta sklep jc naznanila ogrski deputa-ciji, ki jc odgovorila pismeno. Ogri odgovarjajo, da niso pričakovali takega sklepa. Avstrijska kvotna deputacija zahteva preveč, ker popolnoma krivično določa kvoto po razmerju prebivalstva. Tega Ogri nečejo sprejeti; pač pa so pripravljeni odobriti kvoto, ki za Ogrsko določa 34:40%. Končno Ogri izjavljajo, da so izvolili sedmorico članov, ki naj se dalje pogaja s sedmorico avstrijske deputacije. Navzlic veliki razliki zahtev je danes sklenila avstrijska deputacija, naj se jutri sedmorica pogaja z Ogri. V tej sedmorici so: Baron C h I u-ni e c k y, R h o ni b c r g, baron S c h \v e g e I, v itez A b r a h a ni o v i c z , P o v š c , K a i -s c r, dr. Stranski. Kvotna deputacija pa je sklenila soglasno, da vzdržuje povsem temeljito utemeljene predloge poročevalca bar. Sclnvc-gla. Ker ogrska deputacija tekom let ni nasve-tovala, kako naj se na novi podlagi razdeli kvota, zato avstrijska deputacija nasvetuje razmerje prebivalstva. Po tem razmerju tudi posamezne nemške države plačujejo za skupne državne stroške. Gotovo pa jc, da ogrska deputacija ne odobri avstrijskega predloga. Zato predloži avstrijska deputacija svoje poročilo državnemu zboru iu vladar bode zopet določil kvoto za eno leto. To vprašanje sc mora rešiti pri reviziji avstro-ogrske nagodbe. Ogri žc na svojo roko sklepajo trgovinske pogodbe. Ako se torej razdeli carinsko ozemlje, mora Avstrija zahtevati, da sc pravično razdele tudi carinski dohodki. Ti znašajo na leto okroglo 140 milijonov kron in sc porabijo za skupne potrebščine, in ostali primanjkljaj še le razdeli med Avstrijo in Ogrsko. Ako pa Avstrija dobi svojo carino za svojo uporabo, prihrani si najmanj 25 milijonov na leto. Ako hoče minister Košut s tovariši samostojno Ogrsko, naj plačujejo sami svoje stroške. Sedaj so edini vsi člani avstrijske kvotne deputacije, da sedmorica jutri odločno zagovarja svoje predloge. To Je povsem veselo znamenje avstrijske zavesti; vprašanje pa jc, ali tudi obveljajo tc zahteve. Izkušnja uči, da obveljajo ogrske želje. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. (Spor s Srbijo. — Armada. — Bosanska uprava.) Minister za zunanje stvari jc navajal v včerajšnji seji razloge, zakaj so odpovedali Portugalski trgovinsko pogodbo. Pred kratkim jc pa portugalska vlada izjavila, da želi pogajanj o trgovinski pogodbi. Z ozirom na Srbijo izjavi Golucho\vski: Došel je srbski odgovor, o katerem sklepata lahko že jutri (6. t. 111.) obe vladi. Ne glede na sklepe obeh vlad pa izjavi, da so neresnična poročila, ki trdijo, da smo dobili v tarifnih postavkah dalekosežne koncesije. Nasprotno je res. Odgovor srbske vlade je tako neugoden, da ga po ministrovi sodbi ne moremo odobriti. Boji se, da nastane brezpogodbeno stanje. Srbska vlada nam ne obeta nobenih tarifnih ugodnostij in tudi izjava o dobavah ni zadovoljiva. Nikakor ne vztrajamo pri zahtevi glede Skodovih topov, artiljerijske mu-nicije, pušk, materiala za železnice in za naročila soli. Srbija je pa le izjavila, da je prisiljena dati Avstro-Ogrski koncesij, a ta izjava ni obvezna. Nasprotno je pa stavila Srbija svoje protizahteve z ozirom na svoje predmete. Odgovor je sestavljen tako, da nimamo nobenega orožja več v rokah. Srbija ne bo držala svojih obljub, ko bodo njeni produkti v naši državi. Delegacija prične nato razpravljati o ar-madnem ekstraordinariju. Kozlo\vski pravi, da ima delegacija dolžnost .dovoliti armadi in osobito artiljeriji, kar ji gre. Schlegel ugovarja temu, da bi dobili obe deželni brambi artilje-rijo. Ustanovili bi se tako dve samostojni armadi. Osobito pa ugovarja, da bi dobil ogrski honved artiljerijo iz po avstrijski delegaciji dovoljenih sredstev. Cirof Stiirgkh se strašno boji, da bo trpela skupnost armade ne vsled Ogrske, marveč po splošni volilni pravici. Vspešno delovanje med člani gosposke in poslanske zbornice v delegaciji bo nemogoče in v prihodnji delegaciji ne bo večine za skupne kredite. Dr. Lecher nastopi proti Stiirgkhovim izvajanjem, češ, da napačno sodijo oni, ki mislijo, da imajo le plemiči in veleposestniki srce za armado. Vojni minister Pittreich izjavlja: Deželni brambi sta postali važna dela oborožene vojne moči. Enajst ali dvanajst let že obstoje de-želnobrambovske divizije, ki pa nimajo lastne artiljerije. Le v vojski jim pridele artiljerijo. kar je pa sitno in težavno. Zdaj, ko se gre za nove topove, se mora rešiti tudi vprašanje o artiljeriji deželne hrambe. Minister upa, da se nabavijo še pravočasno topovi. Sreča je pa, da niso nastale razmere, ki bi bile nevarne, ker nismo mogli vsled brezpravnega stanja nabaviti topov. Delegacija odobri eks-traordinarij za armado. Delegacija prične razpravljati o okupacijskih kreditih. Poroča dr. S u s t e r š i č. Biankini nato ostro kritikuje bosansko cenzuro, društveno in zborovalno pravico v okupacijskih deželah. Pritrjevanje na galeriji. Bosanskemu uradništvu očita korupcijo, podkupljivost, dobičkaželjnost in druge nclepe stvari. V Bosno in Hercegovino odpošiljajo uradnike, ki niso zmožni hrvaščine. Zato pa ljudstvo sploh ne zaupa uradništvu. Govornik dokazuje, da sijajno poročilo državnega fin. ministrstva ni resnično. Obsoja desetino in očita ministru, da nidržal besede, ker še ni rešil agrarnega vprašanja. Bosanski upravi očita, da ne skrbi za šole, ki zastajajo in da pospešuje nemške naseljence, ki jim daruje najboljša zemljišča in ustanavlja veliko nemških šol. Sylvester se pritožuje zaradi bosen-skih železniških načrtov. Steiner ugovarja zahtevam ogrske delegacije, ki zahteva Bosno in Hercegovino za ogrsko državo. OGRSKE NARODNOSTI DOBE JEZIKA ZMOŽNE SODNIKE. V seji finančnega odseka ogrskega državnega zbora je priznal ogrski justični minister Polonyi, da so zahteve ogrskih narodov deloma opravičene. Izjavil je, da nastavijo v krajih, kjer stanujejo nemažarske narodnosti, take sodnike, ki bodo zmožni dotičnega jezika in ki bodo sposobni, da nadzorujejo tolmače. To se sicer samo ob sebi razume, ali se bo pa izvedlo, je drugo vprašanje. UNUK CESARJA VILJEMA. Sin nemške prestolonaslednice bo dobil ime V i 1 j e m. Krstni boter mu bo angleški kralj. PRETEP V ITALIJANSKI ZBORNICI. . Rim, 5. julija. Zbornica je dala zaupni ju mornarici. Republikanci so nato ogorčeni napadli predsedstvo. Nastal je pretep, v katerem je večina stisnila republikance v kot, da so se umirili. MED HRVATI. ___ Zagreb, 5. julija. Ko sta se včeraj poslanca Starčevičanca dr. Frank in Elegovič sprehajala po Zrinjskijevem trgu, je skočil k Elegoviču neki dijak resolucijonaš in Elego-viču dal dve klofuti. Elegovič se je branil s palico. Napadalec je zbežal. _ GRŠKE VSTAŠKE ČETE V MAKEDONIJI. Atene. Vse vlasti so se pritožile pri grški vladi, ker vedno bolj naraščajo grozote grških čet v Makedoniji. KOREJSKI CESAR JAPONSKI JETNIK. »Times« poročajo iz Šangaja: Japonska posadka v korejskem glavnem mestu Soul je vjela korejskega cesarja. Japonske oblasti izjavljajo, da je to edina pot, da končajo nemire. DOGODKI NA RUSKEM. »Ruski invalid« priobčuje carjevo povelje, ki opozarja velikega kneza Nikolaja, višjega poveljnika peterburškega vojaškega okrožja in gard na pomanjkanje reda in discipline v prvem bataljonu Preobraženskega osebnega gardnega polka in ki pograja povelnika gardnega kora prve gardne divizije in prve brigade. Drugo carjevo dnevno povelje pa upokojuje poveljnika Preobraženskega osebnega gardnega polka generalnega majorja a la suite Gadona, nadalje poveljnika 1. gardne pehotne divizije generalnega majorja a la suite Oze-rc.va, odpusti se iz službe tudi poveljnik gardnega zbora knez Vazilkov. ki obdrži naslov generalnega pobočnika. Generalni pobočnik Danzlov je imenovan za poveljnika gardnega zbora. Za ostala izpraznjena mesta so imenovali linijske častnike. Ministerski svet, ki mu je predsedoval car, je sklenil, da zaradi nemirov v armadi letos izostanejo manevri. V Kroustadtu je ukazal mornariški minister zapreti SO mornarjev zaradi revolucionarne agitacije. V Kolpinu pri Peterburgu je vzbudil ponoči od 30. in. m. do 1. t. m. neki častnik 230 vojakov 18. saperskega bataljona, češ da morajo na stražo. A na postaji so morali v vlak ki jih je odpeljal v vladimirsko gubernijo. V bližini Uniana so se spopadli vstaški kmetje s policaji in s kazaki. Kazaki so preiskali vas. Kmetje so pričeli razburjeni zvoniti. Kazaki so vdrli v cerkveni stolp, iz katerega so nanje dvakrat ustrelili in ubili eno žensko in enega kmeta. Glasilo kadetov »Rječ« izjavlja, da se stranka ne udeleži sestave Jerinolovega ministrstva. »Rječ« sodi, da ostane ministerski predsednik Goreniikyn. Generalni gubernator je odstavil bialostoškega mestnega načelnika Malinovskega, ker je nameraval sklicati izredno sejo mestne dume, da ugovarja poročilu generala Baderja o progromu. »Rječ« poroča, da angleška mornarica obišče Libavo, ne pa Kronstadta. > SRBSKA VLADA O SPORU Z AVSTRIJO. Srbski ministerski predsednik Pasič je pozval k sebi vse belgrajske urednike, in jim obrazložil vladno stališče glede novega spora z Avstro-Ogrsko. Pasič je izjavil: Srbska vlada je kolikor mogoče prišla nasproti monarhiji. Ne strinja se pa z dostojnostjo neodvisne države, da bi se vezala tako, da bi država med provizorjem ne mogla naročati v inozemstvu. Carinskim uradom ob ogrski meji je ukazala srbska vlada, da uporabljajo od 5. t. ni. zjutraj nadalje nasproti avstro-ogrskeinu uvaževanju blaga splošni carinski tarif. Štajerske novice. š Političen shod v Zagorju. V nedeljo, dne 8. julija bo shod slov. katol. političnega društva za kozjanski okraj v Zagorji v gostoljubni hiši gosp. Medvešeka in sicer pod milim nebom. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi Zagorjane in sosede odbor. š Nemškutarska predrznost. 2e večkrat smo poročali, da je občinski urad v Sloveti. Gradcu prepovedal oziroma dal odstraniti slovenske trobojnice, čeprav so višje oblasti posebno tudi upravno sodišče na Dunaju izrekli, da imajo Slovenci pravico na svoji strani, koje jim nima kratiti nihče najmanj pa občinski urad. Sedai so kljub višjim ukazom zopet prepovedali Slovencem izobesiti tro-bojnico na praznik sv. Cirila in Metoda. — Močuscn je svoj čas povedal, da so krepelca dobro sredstvo za ornehčanje trdih butic, mi pa pravimo, da se da to še bolje doseči z vestnim izvajanjem gesla »Svoji k svojim!« — Največ bi bilo slovenjegraškim Slovencem pomagano, če dobijo odločnega slovenskega odvetnika. Slovenski juristi, pozor! š Resnica oči koplje. Iz šaleške doline se je svoječasno naznanilo »Slovencu«, kako so trije gospodje Vinko, Vlado, Janko obuli liberalne kvedre za »Narodovega« kandidata Rebeka. Poročilo je bilo stvarno in mirno, in je moralo naše izredno agilne in požrtvovalne rodoljube radi njih samostalnega mišljenja le proslaviti širom slovenske domovine. A mesto z zahvalo, so prišli prizadeti »gospodje« zdaj z neprehonetnirn osebnim napadom na škal-skega kaplana na dan, misleč, da mora ta »landstreicher« že biti povsod navzoč, kjer se kujejo bojni naklepi zoper črne. Liberalni taboritje bi bolte pogodili, ko bi prijeli za ušesa svoje moderne Don Kihote, ako žele, da ostane isto javnosti prikrito. Boljše je seveda, če se izven celjskih krogov ne zve, za kaj so isti smatrali zaupni shod! Kaj ne da? (Slepilo klerikalcem.) Notici, naslovljeni iz Skal v štev. I N »Slov. Naroda« pa se pozna, da jo je v svojih abnormalnih možganih iz-kuhal blaziranec, ki misli, da pride vsakdo z nekim »prirojenim prepričanjem« na svet, najbolje je. če «strogo-liberalnim», katerega se častno ne more nikdar več rešiti ali je zameniti z resničnejšem. In vendar si tudi ti mladi go-spodič zavrgel »prirojeno prepričanje«, ki ga še imata tvoja stariša, in si se navzel prelepega liberalizma menda edino kar si rešil iz študentovskih let! In tega nesrečnega na-ziranja se dandanes oklepa med nami edino le še kak plešasti mladec, sicer ga je pa ugonobil neizprosni časa zob. Pri nas celo taki, ki trobijo v mnogobetajoči narodno radikalni rog, niso nasprotovali Korošcu, ker so izpre-videli, da ima vsak »Landstreicher« več poštenosti, ko pa sebični pristaši nekdaj hvalisa-nega liberalizma. To so le gospodje, kateri bi radi povsod gospodarili in gospodovali, a žal, ne morejo niti zabraniti, da bi se jim ne rnil pod lastno streho »Štajerc« in »Rdeči Prapor«. Zdaj torej vem, da naši obskurni gospodje ljubijo temo in zarenče, če se ob njih obregne, da morejo tako bolj nemoteno hektografirati »znana pisma«, širiti »Narod«, po vaseh, po sejmih pa stopicati od stojnice do stojnice ter z nesramno vsiljivostjo iu slinjeno priliznje-nostjo pihati kupcem v ušesa: Vholite Rlie-beka! Za vse te trditve imamo že žive priče in mrtve dokaze, če treba. Pa pridite spet z loparjem, da vas celo »nespametni Gorjanci« spoznajo iu se ogibljcjo posihmal volka v ovčji obleki«, kakor vas ie že neki odlični kmet in nekdanji prijatelj iz Bevč tituliral . . . Toliko danes, sine ira et studio, surovost pa vam v zakup prepustim. Iz teh narodnih gostiln se itak čiije le nemški krik. Landstreicher. (Opomba uredništva: K temu dopisu dostavljamo, da smo poizvedeli, da je v »Narodu« dotični dopis spisal neki Vošnjak v Šoštanju, ki je stalni dopisnik »Slov. Naroda«. •— Ce hoče g. Vošnjak dokazov, jih dobi! Stvar postaja zanimva.) š Ptuj se bo podrl. Tako bi človek mislil ob kričanju nemških listov. Kaj se je zgodilo? Ali je bil v Ptuju potres? Ne! Kamnoseški mojster g. Jožef M u r š e c je obesil nad svojo delavnico dvojezični napis, torej tudi slovenski. Tako je prav! Živeli posnemovalci! š Umrl je v Celju brivec g. Alojzij Wach-schiitz. š Promoviran je bil danes na graškem vseučilišču za doktorja modroslovja gospod Marko Heric iz Vučje vasi na Murskem polju. š 45 let v eni službi je bil Janez Tončič iz Št. Pavla pri Preboldu. Bil je vseh 45 let za vratarja v šentpavelski predilnici tvrdke Stocker, Hoffmann in dr. Dne 15. junija t I. je stopil Tončič, ki je star 76 let, v pokoj ter bo dobival od tovarne isto plačo in iste ugodnosti kakor v službi. š Sadna razstava v Šoštanju na Štajerskem. Kmetijska zadruga za Šaleško dolino s sedežem v Skalah priredi v zvezi s kmetijsko zadrugo v Št. Ilju pri Velenju ter sadje- in vi-norejskim društvom za šoštanjski okraj dne 6. iu 7. oktobra t. 1. sadno razstavo in sejem za sadje v Šoštanju. š Zrelostni izpit na mariborski gimnaziji je bil od 2. do 5. julija. Izvršili so ga prav ugodno: 7 abiturijentov dobi zrelostno izpričevalo z odliko, 3 ponovijo iz enega predmeta izpit po počitnicah vsi drugi (23) so naredili izpit z dobrim vspehom. Odličnjaki so: Atzler Roland, Brunčko Lenart, Kniely Konrad, Potočnik Anton, Schmid Aleksander, Vebbe Andrej, Zagoda Josip. Koroške novice. k Nemci pihajo jeze, ker je izvestje celovške gimnazije bilo tiskano v Mohorjevi tiskarni in ker je v izvestju priobčil profesor Scheinigg razpravo o koroških krajevnih imenih, katere seveda tudi v slovenščini navaja. Nemški listi so tako predrzni, da pravijo, da so ta prvotna slovenska imena prestavljena iz nemščine. Nemška predrznost in zabitost sta enako veliki. k Statistika celovške gimnazije: Dne 4. t. m. se je končalo šolsko leto 1905—06 z zahvalno sv. mašo. — Začetkom šolskega leta je vstopilo 518 učencev, koncem leta jih je bilo 487, med njimi 84 Slovencev. Odličnja-kov je 88; dvojko ali trojko jih ima 50; po-skušnjo 47 učencev. Dne 5. t. m. se je začel ustmeni zrelostni izpit pod predsedstvom g. dež. šolskega nadzornika Leop. Lanipel, katerega se udeleži 46 dijakov VIII. razreda in 5 eksternistov. Dnevne novice. : Zmaga »Slovenske Ljudske Stranke«. Iz Trzina se nam poroča z dne 5. t. m.: Danes je bila pri nas volitev občinskega odbora in so izvoljeni vsi možje »Slovenske Ljudske Str.« Dosedanji župan liberalec še niti v odbor ni prišel. Dobil je dva glasova: V III. razredu enega iu v I. enega. Vso čast zavednim vo-lilceni! + Hrvatje in III. slovenski katoliški shod. Odlični hrvaški listi prinašajo naslednji oklic pripravljalnega odbora za III. slovenski katoliški shod: Sviestni si svoje dužnosti, u ži-vom osječanju za našli hrvatsko-slovensku zajednicu stupamo ovim pozivom pred Vas. Od nedjelje 26. do utorka 28. kolovoza o. g. držat če se u Ljubljani t reči slovenski katolički s a s t a n a k.. Naš rad ne bi bio podpun, kad ne bi mogli pozdraviti na toni sastanku, koii če podiči novi pokret u kato-ličkoj renesansi našega naroda, hrvatske bra-če. Zajednička ideja katolička, koja jedina može spasiti naš narod, neka nas sabere na tom sastanku i neka svoni neodoljivom šilom ukriepi sve naše narodne osječajei, sav naš rad za bolju budočnost hrvatsko-slovenskc domovine.« 1 Promocija. Danes je bil na Dunaju promoviran doktorjem modroslovja gospod Vinko Ša rabo n, bfvši »Daničar«. Iskreno čestitamo. + Upravno sodišče na Dunaju je odredilo, naj se vodijo preiskavanja glede pritožbe dr. D c pa n g lic rja iz Trsta proti zadnjim ondotnim občinskim volitvam. + Vpeljava državnih avtomobllnih prog. Poštna uprava se peča zdaj z novimi osnovami, ki se razločujejo od povišanja poštnih pristojbin s tem, da se širše občinstvo zanje simpatično zanima. Po vsej Avstriji mislijo namreč vpeljati državne avtomobile v poštne svrhe, kakor je to že n. pr. slučaj na Bavarskem. Tam so se avtomobili v take namene financielno in praktično prav dobro obnesli. Tudi ni prišlo do nikakšnih neprilik bodisi pozimi, ali poleti na še tako slabem terenu. Avstrijska poštna uprava misli torej vpeljati take avtomobilske črte, pri čemur bi jo deloma podpirali lokalni interesentje, kakor je to tudi na Bavarskem. Avtomobili bi vezali kraje, ki nimajo železniške zveze, in bi slu-I žili za prevažanje poštnih potrebščin in tudi potnikov. —Cene bodo nizke; 6—8 vinarjev za kilometer. Na enem avtomobilu bo prostora za 20 potnikov in poprečna hitrost bo znašala 20 km v eni uri. Po sedanjem položaju je soditi, da se izpeljave te osnove v kratkem času izvrše. + Poinnoženje italijanskih čet ob naši meji. Italijansko vojno minist. je premestilo po en bataljon od 2., 3. in 4. alpskega polka, ki se nahajajo vsi ob švicarski meji na tirolsko mejo. Povod k temu je to, da je postavila tja gorske čete avstrijska vlada. Trije alpski polki bodo imeli letos velike vojaške vaje med gornjeitalijanskimi jezeri in Milanom. + Dr. Požar iz Ricmanj bo, kakor poročajo nekateri primorski listi, rešen su-spenzije, ki je je zapadel zaradi znane riemanj-ske afere, ker je prišel do spoznanja, da je ne-smiselen riemanjski upor. V Ricnianjih pa traja brezmiselni in kvarni razkol dalje. Morda se sedaj to stanje izpremeni. — Občni zbor »Duh. podpor, društva v Ljubljani« se bode vršil v smislu § 19. pravil dne 6. avg. t. 1. pop. ob pol 3. uri v knjižnici knezoškofijske palače s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika o delovanju društva zadnje tri leta, 3. poročilo blagajnika o društvenem premoženji, 4. eventuvalni nasveti, 5. nova volitev odbora in treh društvenikov, da presodijo in potrdijo račune. Predlogi, ki jih namerava staviti kak društvenik, se naj vsaj teden prej izročijo društvenemu odboru. Odbor. Zlata poroka. V nedeljo bota v Krškem obhajala zlato poroko oče in mati tamo-šnjega župnika Ivana Renier. Slavljenca sta duševno in telesno krepka in močna. Živela! — Veliko vrtno veselico s projekcijskim predavanjem iotografa g. Rožuna iz Litije priredi v nedeljo, 8. t. m. popoldne »Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu. — »Dolenjec« je prenehal izhajati. — »Največji potujčevalec našega ljudstva« — kdo je to? Nekdo mi v 139. številki »Slovenskega Naroda« očita, da izdajam pripro-stim slovenskim kmetom izključno nemške uradne listine ter patetično kliče: »Največji potujčevalec našega ljudstva je naša duhovščina!« Kako sem prišel jaz in vsa duhovščina do toli strašnega izdajalstva? — Mož pride k meni po poročni list. S I u č a j n o so mi pošle slovenske tiskovine. Ker se je možu mudilo, izjavim, da mu v naglici morem postreči Ie z nemško tiskovino, a storim prav nerad, ker načelno izdajam slovenske uradne listine in celo na nemške uradne dopise odgovarjam slovensko. Mož je bil s tem pojasnilom popolnoma zadovoljen. Dopisnik je po mojem prepričanju moral to vedeti, če je vkljub temu poslal banibastično poročilo v »Slovenski Narod«. moram le častitati junaškemu rodoljubu in njemu kakor tudi »Slovenskemu Narodu« klicati slava, da tako vrlo rešujeta slovenstvo in zatirata rimsko-klerikalnega zmaja. Torej slava obema! V Dolu, 27. rožnika 1906. Rihard Sniolej, župni upravitelj. — Konec grajščaka na Breitenau. Iz Novega Mesta: Znani Fass-Belesnay je včeraj žalostno zaključil svoj sijaj kot grajščak na Breitenau, Svojemu oskrbniku gospodu Hermanu Oehmu je dolgoval na plači in ua posojilih v gotovini znesek 2.100 K . Ko so mu včeraj prodali njegovo grajščino jo je hotel popihati, ne da bi se zmenil za sramotni svoj dolg ubogemu uslužbencu, ki je moral trdo zaslužiti svoj denar. Kar se ni posrečilo oblastim na Dunaju in koder je ta mož sicer hodil, posrečilo se je tukajšnji oblasti: Kratko pre-dno se je ta poštenjak hotel odpeljati, doletela ga je »pravica«. Zarubili so ga na mestu v čakalnici novomeškega kolodvora. Našli so pri nieni 112 K in eno uro, vredno 5 kron. Izprosil si je, da so rnu pustili 40 kron za pot na Dunaj. Rubežen je z veliko spretnostjo izvršil g. Jarec c. kr^ sod. sluga in g. Zigler, solicitator pri g. dr. Zitku. Dva otroka rešili smrti. Dne C. t. m. je pustila soproga čevljarja Lenarta v Radovljici svoja otroka sama doma, zaprla sobo in šla na polje. Med tem sta otroka z žvcpljeu-kami zažgala neke cunje. Otroka bi bila izgubljena, da ni mizarski mojster Kastelic prodrl v sobo in rešil še živa otroka. Za vojaške invalide. Za 1. 1906. so razpisane od umrlega barona Karola Wurzbacha napravljene »cesarice Elizabete ustanove«, in sicer: a) tri ustanove po 120 K za Ljubljančane, b) tri ustanove po 60 K za rojake iz Kamnika, iz Jarš in s Homca, in c) tri ustanove po 60 K za rojake iz Ventarjevca v občini šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonz Wtirzbach, in sicer: one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, Jaršane iu Homčane po predlogu županstva v Kamniku ter ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva šmartinSke občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni c. iu kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmojstra ali narednika nizdol, ki so lepega vedenja in vsled v vojni zadobljetiih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživiti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi. tedaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imenovanih k rajev, ki se radi bolehavosti in starosti ne morejo sami preživiti. Prošnje naj se do 10. avgusta vložc pri županstvih. Samoutnor. V Trstu se je zastrupila služkinja Cecilija Matevčič, ker jo je bil ljubimec zapeljal in ko je opazil posledice, jo zapustil. Surovost. Sredi ceste je v Pulju brezposelni gostilničar Evgen Kunstel podrl na tla svojo soprogo, jo bil s pestmi iu jo naposled olkel po obrazu z mejpotoma pobranim koleni. Sprla sta se najbrž zaradi izvenzakon-kih ljubavnih razmer. — Ameriške novice. V La Salle je umrl van Pevec, doina iz Dobrave. — Ravnatelj-itvo newyorške Metropolitan Opera House joroča, da je angaževalo za prihodnjo operno ;ezono hrvaško operno pevko Milko Trnina. 7apež in katoliška vseučilišča. Sv. oče Pij X. c daroval kat. vseučilišču v Lovanju v Belgiji retji zvezek reprodukcije vatikanskega roko-)isa sv. pisma iz četrtega stoletja. Prva dva :vezka mu je podaril že Leon XIII. V kratkem eproducirajo tudi IV. zvezek. Delo je drago-:eno in stane vsak zvezek 800 lir. Mednarodni catoliški univerzi v Friburgu na Švicarskem je >a daroval sv. oče fotografijo rotulusa knjige liosna iz vatikanske knjižnice z uvodom Pia 'ranehi dei Cavalieri. — Podjetje kranjske stavbinske družbe v 3arkovljah pri Trstu ravnokar razširjujejo. Družba ima posebno mnogo naročil iz Ame-'ike. — Pojasnilo. Prejeli smo naslednje po-asnilo: Dopis o liberalnem shodu v Ložu bi ;e mogel tolmačiti, da sem morda denar za capelico dobil na nepošten način. Zato po-asnim stvar, da mi je neka oseba izročila 800 tron z izrecno željo, naj oskrbim novo kapelo VI. R., ki bi bila namenjena za blagoslov na jraznik sv. R. Telesa. Kot član olepševalnega idseka v Ložu sem prevzel nalogo. Prosil sem presvetlega g. knezoškofa za dovoljenje, d Trstenjak je opravičeno grajal tajno ikacijo, pozabil je le povedati, da je nje-in Kejžarjeva kvalifikacija med občin- 1 precej javna, ker ju občinstvo dobro i, še bolj pa uradništvo, ker se ogibljc 2 zvzeze«, dokler sta taka značaja po-<\li more vzoren uradnik sedeti skupaj jžarjem, ki n. pr. ponoči v kavarni ne ) na čast uradništva napade mirnega člo- In takega moža je hvalil včeraj Trsten-•da je vrl narodnjak, vesten uradnik, pa en Slovenec«! Trstenjak je povedal, da ;jžar prestavljen s tukajšnjega južnega Ivora v »nemško mesto« Maribor. Mi islimo, da se kaj takega zgodi marsika-lti uradniku, in če bi se »Naša zveza« avala v vsako prestavo, potem bi bilo no komično, ker bi svet mislil, da mora urad pri prestavah vprašati kontrolorja tne hranilnice« in odstavljenega pred-ka »Ljubljane«, Antona Trstenjaka. Go-Kcjžar naj bi bil kot mlad človek šc liva-, da se mu po svetu bolj obzorje raz-gospod Kejžar si menda želi le kot kak vljeni penzijonist čepeti pri svojih ljub-cih gostilniških krožkih in tam razvijati »delavnost«. Gospod Trstenjak je ostro dal gospoda nadinspektorja Guttmanna, sla je Kejžarja »šikaniral« iu da mu ni dal b, kadar si je — gospod Kejžar izmislil, ■njak je napadal g. nadinspektorja (iutt-a, da je g. Guttmann poslal gosp. Kej-v službo, ako je imel sejo občinskega , ali »Naša zveza«, ali kako drugo dru-itd. ter da je podit g. Kejžarja iz urada d, in to zato, ker je bil Kejžar načelnik šiijih železničarjev (ki pa že davno za rja več ne marajo) in da .ie ta mržnja postala pri g. Guttmannu še večja, ko je gospod Kejžar postal občinski svetnik. Mi tem napadom ne verujemo, kajti vsak uradnik bi bil moral biti hvaležen, da se vsposobi v raznih oddelkih. To je le na korist uradnika in protest proti temu nekako diši po želji — lenariti. Gospod Kejžar bi se moral z vsemi štirimi želeti proč, ako je gospod Guttmann res tako krut; a ker Kejžar z vsemi silami hoče še dalje ostati »mučenec«, se nam zdi, »protest« tembolj famozen in smešen, smeš-nost protesta se pa še pomnoži, ker ravno za g. Kejžarja hoče neko izjemno stanje. Mi bi vedeli za izhod! Restavrater na južnem kolodvoru g. Schrey naj gre na kako drugo postajo, Kejžarju naj se pa poveri vodstvo restavracije na južnem kolodvoru, potem bo res sam lahko počel, kar bo hotel. Trstenjak je predlagal na shodu sledečo resolucijo: »Občni zbor »Naše zveze« protestira z ogorčenjem proti premestitvi gospoda Kejžarja, ker izvira to iz maščevanja raznih faktorjev, in ker ni on nikakih nepravilnosti zakrivil ter se je ž njim postopalo na tak način, da se niti braniti ne more. »Društvo avstrijskih železničarjev« pa se pozivlje, da poizveduje po tajnih vzrokih, ki so bili povod temu premešče-nju. Občni zbor izreka gospodu Kejžarju za njegove zasluge za društvo svoje priznanje in zahvalo.« — Resolucija je bila od maloštevilnih navzočih sprejeta. Nato je podpredsednik gospod Duffe zaključil občni zbor. Kako komično vpliva ta shod »Naše magistratne zveze« na širšo javnost, naj omenimo tudi liberalnega »Našega Lista«, ki odkrito pravi, »da se bo šlo na tem zborovanju bolj za osebo, nego za princip«, kajti neumevno bi nam bilo, zakaj bi »Naša zveza« nastopala radi »neosnovanih« premeščeni v enem slučaju, v drugem pa prepuščala »neosnovano« še vse hujše preganjane uradnike svoji usodi«. Kakor se vidi, tudi v drugih krogih vedno bolj spoznavajo gospoda Kejžarja in »Našo zvezo«. Za pametnega dovolj! lj Dušan Podgoršek, sin bivšega mestnega policijskega svetil., se je danes iz Trsta odpeljal za svojim očetom v Ameriko. Stavbe ob bajerju pod Tivoli je kupila občina od nemškega drsališkega kluba za 9300 kron. »»Sokol« se pogaja, da bi mu občina dala bajer v najem. lj Gosp. Dobrovolni, bivši član slovenskega gledališča ie nastopil v vlogi Napoleona kot gost na praškem narodnem gledališču. — Kritika ga jako hvali. lj Umrli so: Starinar Josip V e 1 i k a n j e, star 64 let, v bolnici: Marija Štrukelj. lj Strela v vodovodu. Strela je pretopila in prevrtala danes svinčeno cev na stranišču v hiši gospe Spreitzer, Slomškove ulice št. 4, tako da je voda začela curkoma teči skozi strop v spodnje nadstropje. lj Zahteve pekovskih pomočnikov. Soc. demokraški pekovski pomočniški zbor v Ljubljani je podal pekovski zadrugi zahteve pomočnikov ki so: 1. Praznovnaje prvega tnajni-ka naj se uvede običajno, to je, tuj kruli naj se ta dan ne jemlje v peko, sicer naj se delo vrši kakor v nedeljah in praznikih. 2. Hrana pri gospodarjih, razen kruha, naj se odpravi, ves zaslužek naj se delavcem izplačuje v denarju. 3. Kruh naj bo prost za vsakega delavca kolikor ga rabi za vživanje, če ga pa hoče preje mati gotovo množino, ga sme zahtevati po eno kilo na dan. 4. Stanovanja naj dajo delavcem nadalje gospodarji, gospodar pa, ki ne daje delavcem stanovanja, naj ga jim plačuje. S.Uvede naj se plačilna pogodba. 6. Tedenska plača naj se izplačuje v sobotah, ki naj se uredi po naslednjih plačilnih razredih: a) Predpečnik (Helfer) 1. razred 30, 2. razred 28. in tretji razred 26 K. b) Mešalec za belo testo (VVeissmischer) 28, 26, 24 K, c) Mešalec za črno testo (Sch\varzmischer) 26, 24, 22 K, d) Nadomestnik (Ersatzarbeiter) 26, 24, 20 K. e) Vice 22, 21 in 19 K. — Odgovor zahtevajo v 14 dneh. lj Izredni občni zbor Marijine bratovščine se bo vršil prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Gre se za nekatere potrebne premembe društvenih pravil. Pripomni se, da so na zborovanje vabljeni možki in ženski udje, da pa pravico glasovanja imajo le prvi. lj Razstavljeni dobitki. V izložbi tvrdke Gričar in Mejač je danes in jutri razstavljenih nekaj res krasnih dobitkov za srečolov na Merkurjevi veselici dne 8. julija v »Narodnem domu«. lj Vojaška godba bo imela danes ob 6. uri zvečer pronienadni koncert v »Zvezdi«. lj Nesreča. Včeraj je popravljal kleparski mojster Leopold Lebar na Bledu na neki hiši streho. Pri tem se mu je pretrgala vrv in je padel kakih 25 metrov globoko. Zadobil je take poškodbe, da so ga morali pripeljati v deželno bolnišnico. lj Zlato zapestnico je izgubil včeraj g. Martine, uradnik »Vzajemnega podpornega društva«, pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v Cerkvenih ulicah št. 5. I. nadstropje. lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 8 Slovencev in 2 Hrvata. lj Izgubljene iu najdene reči. C. kr. dež. sodni svetnik g. F. Deti je našel denarnico z srednjo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Gdč. Amalija Vidičeva je izgubila srebrno zapestnico, vredno 10 kron. — Nek gespod je izgubil zlato iglo z velikim opalom, vredno 40 kron. KRESOVI V ČAST SV. CIRILU IN METODU. Iz Domžal se nam poroča: V predvečer godu sv. Cirila in Metoda so tu goreli trije kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu. Eden je bil pri Rodetovem znameniti, drugi nad Šalo, tretji pa na Sttmbergu. Pri prvih dveh se je zažigal umetalni ogenj, pri tretjemu je igrala godba. Ljudstvo navdušeno. V okolici je gorelo mnogo kresov, tako v Trzinu,, na Do-benem, dva v Mengšu na hribu, pri katerem je tudi igrala godba in eden na polju. Tudi na visokih hribih je bilo opaziti kresove, kakor pod Grintovcam, na Jančem, pri Sv. Valentinu in še na drugih krajih. Tu na okrog pa so goreli kresovi pri vsaki vasi, kakor na Ro-dici, Podreče, Vir, Dob itd. Toliko navdušenja se ne vidi kmalu. Le tako naprej! Iz Celovca se nam piše: Včeraj je plapolalo precej kresov v naši okolici na čast sv. Cirilu in Metodu. Razne stvari. Obravnava proti morilkam Zeller. O včerajšnji obravnavi se nam poroča iz Ljubnega: Predsednik je vprašal Frideriko Zeller: Priznali ste umor v kotlini. Mi pa zahtevamo od Vas odločne izjave, vprašam vas tretjič ali je bila vaša sestra poleg vas v kotlini in ali je kaka tretja oseba. — Ne! — Predsednik: Nihče? — Obtoženka: Nihče! — Predsednik: Ali tudi niste na povratku od dejanja srečali nobenega znanca? — Obtoženka vedno bolj obotavljajoče: Ne! — Zagovornik: Zakaj izjavljate na tak način, kakor bi imela kaj za prikrivati?! Ali je vaša izjava odkrita in poštena! — Zagovornik na predsednikovo vprašanje izjavi, da se skrivnost Friderike vrti okolu neke postranske stvari, ki je brez pomena in ne okolu kake tretje osebe. Več ne more označiti. — Cesarski svetnik Stukart z Dunaja je kot priča med drugim izjavil, da se je v njegovem uradu na policiji aretirana Friderika vrgla pred Prohasko in zaklicala: »Odpusti mi, To sem storila radi tebe!« Radi teh besedi ni dal aretirati Prohaske, dasi je mnogo govorilo proti njemu. Ko je priča omenil, da je bil Prohaska že radi goljufije in tatvine kaznovan, je Friderika bridko zaihtela. Prjča je izjavila: Napram Frideriki sem nastopil prizanesljivo, ker sem bil prepričan, da je žrtev občevanja s Prohasko in svoje ljubezni. (Obtoženka joka.) — Zagovornik prosi, naj bi sodišče zaslišalo Prohasko ob navzočnosti Friderike ker je mnenja, da tega ne bo lahko prenesla. - Obtoženka skoči pokoncu in kliče: O ja jaz hočem biti pri zaslišanju in bom vse prenesla! — Kot priča nastopi policijski koncipist Ganz z Dunaja, ki potrdi Stu-kartove podatke o Prohaski. To je za Frideriko, ki ni o tem doslej nič vedela, preveč. Glasno ihteč skoči v stransko sobo. Za njo hiti stražnik. Iz sobe se čuje krčevito ihtenje. Zdravniki izjavijo, da je boljše ako se Frideriki prihrani razburjenje in da pri zaslišanju Prohaske ni navzoča. Sodišče se s tem strinja. — Nato pride v dvorano kot priča operni pevec Prohaska ljubljenec Friderike Zeller. Izjavil je: Spoznal sem Frideriko, ljubim jo, obljubil sem ji da jo poročim in napram tej obljubi sem do sedaj mož beseda. Prohaska je obširno opisoval svoje umetniško prizadevanje. V Gradcu je gostoval v »Hugenotih«, a graški kritiki so radi njegovega češkega izgovarjanja pisali: To ni bil junak iz Španije, ampak iz Podiebrada . . . (Smeh.) Hotel je sedaj iti s Frideriko v Rusijo. Predsednik: Ali ste poizvedeli pri Frideriki, ako ima kaj denarja? - Prohaska: O tem nisem poizvedoval, jaz jo imam rad tudi še sedaj, in ako bo tudi z mojim imenom šla v ječo. — Predsednik nejevoljno niajaje z glavo: Zato se sedaj ne gre! — Predsednik: Od česa pa sedaj živite? Prohaska: V protokolu vendar stoji da me neki dobrotnik ... - Drž. prav-dnik: Dobrotnik? — Prohaska govori dalje: podpira. — Drž. pravdnik: Hvala! Strokovni izvedenci so izjavili o motivu umora, da je motiv iskati v razmerju do Prohaske, v blazni želji po večji vsoti denarja, s katerim bi bilo mogoče si ustvariti eksistenco. Nato je bilo dokazovanje končano. Po obravnavi je imel Prohaska v navzočnosti predsednika Neugebauer.ia sestanek z Frideriko Zeller. Friderika iu Prohaska sta jokala. Prohaska je predsedniku obljubil, da s Frideriko ne bo govoril nobene besede, ki bi se nanašala na obravnavo, kljub temu ii je zašepetal, zakaj je dejanje priznala. Friderika mu je odgovorila: Jaz vem, zakaj sem to storila! Prohaska, ki je mnenja, da sta v tem oziru nanjo vplivala oba zagovornika, ie pristavil, da še lahko prekliče. Predsednik je nato takoj prekinil pogovor. Prohaska: Gosp. predsednik! Priznanje je izsiljeno! Friderika proseče s povzdignjenimi rokama: Pusti Peppo! — Prohaska: Jaz te ne bom nikdar zapustil in če greš. ako pride tako daleč, tudi z mojim imenom v ječo. — Kljub temu pogovoru je predsednik Prohaski obljubil, da mu po obravnavi dovoli še eu sestanek s Frideriko. Danes se obravnava nadaljuje. Pričakuje se, da se danes odkrije skrivnost, katera doslej odeva strašno dejanje. Naš poročevalec nam danes poroča iz Ljubnega: Predvčerajšnjim je natančno pripovedovala kot priča zaslišana gostilničarka Sommer, ki je bila nekaj časa skupno z Frideriko Zeller v preiskovalnem zaporu, kako ji je Friderika na njenem vratu kazala posebno spreten način zadtl-šenja s pomočjo samo dveh prstov. Danes je govoril v kavarni neki žurnalist s Prohasko ki je bil baje pred svojim Sedanjim poklicem medicinec. Prohaska ie razlagal zadušenje na isti način s pomočjo dveh prstov, kakor je to pravila Sommer. Pri tem .ie navajal čisto z medicinskega stališča vse pri taki stvari nastopajoče pojave. G Frideriki sc je dokazalo, da je v času ko je občevala s Prohaskom imela še nekega drugega ljubimca, ki ii ie dal nekaj denarja. To je Friderika tudi priznala. Friderika je Prohaski pisala pred dnevi iz ječe pismo, v katerem ga prosi, naj ji pove, kar ji je v nekem pismu pred Veliko nočjo sporočil zagotovo porabiti in ako ne bi naredil le računa brez krčmarja in ako sploh gre, ker kaj takega še ni bilo. Pismo se zaključuje s stavkom: »Le vun, le vun!« V razumevanje tega pisma bodi povedano, da je Prohaska Frideriki natvezil, da mu je neka visoko stoječa oseba obljubila, da Frideriki preskrbi prostost. — Prohaska je prosil sodišče, naj mu dovoli, da izroči Frideriki za zadnji dan obravnave novo bluzo. V današnji obravnavi bo zagovornik Friderike se opiral na to, da je smrt Mayerjeve nastopila že pri davljenju in da je bila že mrtva, ko je dobila rano z nožem. V današnji obravnavi je neki porotnik izrekel sum da je Zellerjeva morda Mayerjevo izrabljala v perverzne namene. Zellerjeva in njen zagovornik sta ogorčeno protestirala. Sodišče se je opoldne posvetovalo o vprašanjih porotnikom. Obsodba bo proglašena danes med 9 in 10 uro zvečer. Iz slovanskega sveta. sl Za predsednika društva s. Jeroniina v Zagrebu je namestil umrlega kanonika Rube-tiča izvoljen kanonik Pavel L e b e r. sl Veliki učiteljski shod v Sofiji. Dne 15. julija se bo vršil v Sofiji veliki učiteljski shod, katerega se udeleže vsi bolgarski učitelji iu učiteljice. Namen je manifestovati za učiteljske težnje in zahteve. sl Mažarski gosti v Belgradu. V nedeljo se je mudilo v Belgradu 23 mažarskih dijakov in profesorjev. sl Srbski abiturijentje v Belgrada so te dni obiskali Zagreb, kjer jim je bil prirejen komers. Včeraj so odpotovali v Dalmacijo in Bosno. sl Hrvaški Dom zgrade v Splitu, sl Ženski stavbarski kurzi v Peterburgu. Rusko naučilo ministerstvo je dovolilo E. F. Bagajevi in L. P. Molasu odpreti v Peterburgu ženske kurze za arhitekturo s programom, ki je podoben programu drugih višjih ženskih kurzov. sl Poljska literarna slavnost. Iz Krakove javljajo: V nedeljo se prično tukaj slavnosti povodom 400-letnice literarnega delovanja poljskega pisatelja Nikolaja Reya, ki se je v svojih delili prvi posluževal poljskega jezika. Slavnost bo trajala štiri dni in bo zelo sijajna. Telefonska in brzojavna poročila. VOLILNA REFORMA. Dunaj, 6. julija. Danes se je vršilo posvetovanje Slovencev iu kršč. socialcev v zadevi nemškega mandata na Kočevskem. Ni še gotovo, ako bo predlog za nemški kočevski mandat dobil večino. D u n a j. 6. julija. Daues je bilo pri nemškem ministru Pradeju posvetovanje, kako okrajšati seje za volilno reformo. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 6. julija. V današnji seji drž. zbora je med poslanci vzbudila veliko pozornost izjava ministerskega predsednika, da se lahko smatra kot rušenje avstrijsko- ogrske pogodbe, ker Ogrska trg. pogodbe s Švico sklenila ne kot avstro-ogrsko, ampak samostojno za Ogrsko. Zbornica nadaljuje razpravo o volilni reformi. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Dunaj, 6. julija. Danes ob -I. uri popoldne irna zaključno sejo avstrijska delegacija. V današnji seji je delegat Tollinger prijemal vlado radi obsodbe nadškofa Štadlerja, ki je bil obsojen ker je krstil nekega mohame-danca. Tollinger pravi, nadškof odredbo vlade ne smatra kot tako, ki bi za katoličane ek-sistirala. Delegat obžaluje vlado, da se je poda la v konservirauje islama. (Delegat Bian-kini: Dolžnost dež. vlade hi hila iskati spora-zumljenja s sv. stolico.) KVOTNA DEPUTACIJA NEED1NA. D u n a j, 6. julija. V današnji seji kvotne deputacije se v kvoti ni doseglo sporazum-ljenje. Vladar bi tako zopet sam določil za eno leto kvoto prejšnjega leta. CARINSKI BOJ S SRBIJO. B e I g r a d , 0. julija. Včeraj zvečer je bilo še puščenih v Avstrijo 19 vagonov srbske živine. Budimpešta, 6. julija. Ogrska vlada je danes zaprla mejo proti Srbiji. Prej se je vršilo posvetovanje avstrijske in ogrske vlade. POBEGLI TRGOVEC. D u n a j, 6. julija. Trgovec z vozili Herz-berg ie napravil 160.00(1 K dolgov in pobegnil. — MUKDEN IN JAPONCI. M u k d e ii . 6. julija. Japonske vojaške oblasti so izročile Mukden japonski civilni oblasti. Koncem prihodnjega meseca bodo zapustile Mandžurijo vse japonske čete. NESREČA NA MORJU. Pariz, 6. julija. V Cherbourgu se je ua šolski ladiji »Jul. Verne« dogodila eksplozija. Eua oseba je oslepela, eni osebi je razparan trebuh, dve osebi sta nevarno ranjeni. Cuxhaven, 6. julija. Nemška ladija »Glorija« se je vsled burje v Severnem morju potopila. 22 mornarjev je utonilo. DEM1SIJA ŠPANSKEGA MINISTRSTVA. Madrid. 6. julija. Ministerstvo je de-misijonlralo. Kralj je poveril sestavo novega kabineta generalu Lopes Doiningiiesu. VOJAŠKI UPOR V RUSIJI. P e t e r h u r g, h. julija. Nižji vojaki so priredili shod. ki se ga je udeležilo 1300 oseb. Častniki so jih mirili, a vojaki so jim odgovorili: Ne gre se več za naše lastne zahteve: mi razpravljamo o potrehah cele Rusije in podamo svoje sklepe dumi.« Častniki so morali oditi. Kavarna in restavracija. Nova zgradba, 70 elegantnih sob, lifi, električna razsvetljava, mm Hotel BALKAN, M ; Kavarna in restavracija Kopelji. Cene zmerne. Počkaj & Kogl. Mleteorologično poročilo. Višina d. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0 mns . * a £•• »pa-jf.vaajt 8 tu nj a buro-raot.-a t miti Temperatura po Celziju f0'.T0Tl H.itl \h P' 6 9. »vefi. 732-4 18 3 sl. szah pol. obl. 25 8 c 7. cjutr. 729 1 162 si. vih. dež 2. pop. 728 7 204 sl. jjvzh. sk. obl. Srednja včern. Snla temp. 19 6', nerm. 19-4*. Danes zjutraj precejšnja nevihta Kompanjon, ki ima vsaj 15.000 K gotovine, se išče za dobro vpeljano staro trgovino v večjem prometnem mestu na Kranjskem. Pismene ponudbe naj se stavijo pod šifro »300.000« na upravništvo „S 1 o v e n c a". 1470 3—3 Sprejmem takoj 1514 2—1 ucenca za kovaški obrt v starosti 15, 16 let. Kristjan Habič, kovač, Kranj, Pozor ! Največji salon, pritlični in eno-nadstropni, z lepim senčnatim vrtom, je na Fužinah pri ,,Štajercu". Ondi je vsako nedeljo zabavna veselica. Postrežba točna. Točijo se izborna vina, izvrstna kuhinja. V prvem nadstropju je lepa separatna dvorana s telefonsko zvezo. Oddasta se dve lepi sobi za le-tovičarje. isti 2—i Na obilni obisk vabi velespoštovanjem Anton Kališek, gostilničar in posestnik, Fužine I. Kupujte Kuharica v starosti krog 30 let. vajena voditi gospodinjstvo in posestvo, želi priti v službo h kakemu g duhovniku v večje ali manjše župnišče, takoj ali pozneje, na Kranjskem ali Štajerskem ali pa tudi drugod. Ponudbe na upravništvo ^Slovenca". 1509 3-1 Še precej dobro ohranjen 1508 3 —t glasovir se radi selitve proda po zelo nizki ceni. Več se izve pri Antonu Brejc-u, orgaoistu v S o r i, pošta Medvode. 2enonad- hi&S stropni ■ se prodaš ta pod zelo ugodnimi pogoji. Več pove lastnik na Trnovskem pristanu št. 14 v Ljubljani. 1026 ; pofovalca i išče dobro vpeljana zavarovalnica proti požaru za potovanje izven Kranjske. Plača po dogovoru Izve se pri upravništvu „Slovencau. M soboto, dne 7. julija 1906, v veliki dt orani »Mestnega doma" ! Umetniško proizvajanje! na glasovirju — edinem godbenem instrumentu te vrste na vsem svetu, ki ga je izumil gosp. Janez Bajde. Dva glasovirna ltralca nadomestita popolnoma godbo na lok. Glasovir ima dve klaviaturi, dvanajst godalnih instrumentov, in sicer: violine, viol, čelo in bas lokov, ter ima vsaka tipka lok brez kovca iz prave konjske žime. Koncert proizvajata i/.umiteljeva sinova Ludovik in Rudolf Bajde. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste 3 K, III., IV. in V. vrste 2 K, naslednji sedeži po 1 K, stojišča 40 vinarjev. — Predprodaja vstopnic v c. kr. glavni tobačni tratiki na Glavnem trgu in v trafiki (Šešarek) v Šelenburgovih ulicah. Spored: 1. K. M. pl. Weber: .Peter Schmoll" (uvertura), četveroročno. 2. Emil Waldteufel: „Moje sanje" (mon reve). 3. J. Haydns Arija iz oratorija nStvarjenje" (tenor-soloi, poje g. Ludovik Bajde. 4 K. M. pl. Weber: „Abu Hassan" (uvertura), čveteroročno. ■zprememba! Note za orgle se uporabijo za godbo na lok. 5. Chr. H. Rinck : a) Preludij za polne orgle. b) Kratek prel. /a orgle in violino. 6 A. Foerster: »Tretja solza" (tenor-solo). 7. K. M. pl. Weber: „Preciosa" (uvertura), če-tverorortno. 8. F. S. Vilhar: »Mornar" (prestavljeno iz basa v tenor-solo za kvinto višje;. 9] Koračnica. __1480 3-2 V blagohotno pozornost! I)a je ta godbeni instrument res najimenitnejši instrument na tipke, pričajo laskave pohvale raznih umetnikov in mojstrov glasbe. Raditega so uljudno vabljeni vsi prijatelji umetnosti in godbe k proizvajanju na glasovirju, ki ga je i«umil — naš rojak! Enonadstropna obstoječa iz 8 stanovanj, z obsežnim vrtom, pripravna za vrtnarja, mesarja ali izvoščeka, se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji. 15'5 4-2 Več se poizvč v upravništvu ,Slovenca'. Odvetniški« i k m koncipijent z legalno subsKucijsko pravico, sprejme mesto odvetniškega koncipijenta. 1«13 6-2 Naslov povč upravništvo tega lista. Učenca sprejme za vrtnarstvo I. Jainsohigg Erjavčeva cesta 9 v Ljubljani. 1493 3—2 o 800 hektolitrov o faačiga vina belega, letnika 1903, 1904 in'1905, proda po ceni od 25 K do 45 K hektoliter, postavljeno na železnico Zabok ali Rogatec 1464 3-2 J. TOMBOSKO v Pregradi, Letovitariem, turistom priporoča svojo znano gostilno s 16 sobami i4«7 6-3 Ivan Janša p. d. Železnik q* a«. Pošta, kopeli, vozovi, vodniki v hiši. — Postrežba izborna. Trgovski učenec se sprejme takoj v trgovino z želez-nino, špecerijo, steklom in porcelanom. Ivan Lapajne, 1490 3-2 Idrija. 7 1 »|«v v rr\ |« Zdravilišče Toplice na Kranjskem, dol, žel, postala Straža-Toplice. Akratorvrelec 38° C. Voda za pijačo in kopanje. Izredno uspešno proti trganju, revmi, ischias, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Velike kopelji, separirana kopališča in močvirna kopališča. Bogato urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdov bogata okolica. Dobre in cene restavracije. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno. Zdraviliška uprava. 949 20 se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. •V" Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svoiih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. 912 8—6 igid. otroško obleko od 3 do 10 let, obstoječa iz suknjiča za vesllače, hlač in kape Angeško skladišče oblek M*"" a« KB1 s* « «» -m.- i . Ljubljana, Mestni trg 5. Naznanilo. Na predlog odbora upnikov se bode prodala v konkurzno maso Fer nanda Gostiše v Idriji spadajoča zaloga manufakturnega blag« opravo vred, sodno cenjena na K 20.481 23, ofertnim potom, kakor stoji in I brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem je vložiti pri podpisanem u| vitelju konkurzne mase najkasneje dne 15. t. m. in ostanejo ponudniki ve: na nje do vštetega dne 22. t. m. Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponud ko bo kupec plačal kupnino, se mu izroči prodana zaloga in mora izprazniti prodč niške prostore v hiši g. Franceta Didič-a do konca avgusta t. 1. Inventarni zapisnik je na vpogled pri tukajšnjem c. kr. okrajnem sodišču ode natančnejša pojasnila pa daje podpisani. V Idriji, dne 3. julija 1906. ALOJZIJ PEGAN, c. kr. notar kot upravitelj konkurzne m M S* 1» H S. Dne 16. julija 1906 ob 9. dopoldne se bodo v Sori v šoli potom w in javne dražbe m oddajala dela za razširjenje šolskega poslopja v Sori. Posame dela so proračunjena na, kakor sledi Zidarska dela .... 4200 K Mizarska .... 700 K Tesarska..... 1300 „ Ključavničarska . . 700 „ Kleparska..... 200 „ Železo . ... 1200 „ Skupni znesek , 9400 K Načrt in proračun je na vpogled v Sori v župnišču. 1489 2-2 S ora, dnd 1. julija 1906. Kraj ni Šolski SVet. prva ljubljanska veležgalnica za kavo z elektriškim obratom ter specialna trgovina za kavo in čaj v Ljubljani samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa ' (postajališče cestne železnice) ===== tt l o I.M «3 m m priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste jn preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan. 1J91 174 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnioa v CELOVCU. KapnJ« in prod&j* vu vrst« rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, aročk, delnic, valut, novcev in devU. Prometa Izdaja k vsakemu žrebanja. Akcijski kapital K 2,000.000- Rezervni zaklad K 200.000 - Zamenjava In ekRkoinptuJe Daje predujme na vrednoRtne papirje. Izžrebana vrednostno papirje in vnovCuJ« Zavaruj* aroftko proti kursal sapale kupone. laguni* Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. ,MT Kakompt In tnkaaao mani«, na Borana n&roMla. tfft Podružnioa v SPLJETU. Denarne vloge aprejema v tekočem računu ali na vložne knjižica proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestna od dne vloge do dne vzdiga. Promet b čeki In nakaznicami. Izdajate!] In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani. *