PRIMORSKI DNEVNIK j^ostoie^r^iipp^110^ Cena 60 lir VČERAJ V MOSKVI, LONDONU IN WASHINGTONU Italija je podpisala pogodbo o nerazširjanju atomske oborožitve Pogodbo je dosedaj podpisalo 86 držav - Izjava zunanjega ministra Nennija Leto XXV. Št. 24 (7218) TRST, sreda, 29. januarja 1969 28. — Italijanski veleposlaniki v Moskvi, Londonu in Pod • lnS?onu so danes istočasno ob 12. uri po lokalnih časih skri pogodbo o nerazširjanju atomske oborožitve. V Mo-jJ?. je pogodbo podpisal veleposlanik Sensi v palači zunanjega ga -r?tva’ Prisoten Pa je bil namestnik sovjetskega zunanje-Po<.n'llrnstra Vinogradov. V Londonu je pogodbo podpisal velelnik Raimondo Manzini, v Washingtonu pa veleposlanik taj* .|° Ortona ob prisotnosti namestnika ameriškega državnega Jnika Elliota Leeja Richardsona. Hi Vsph treh primerih so ita-janski veleposlaniki tudi izro-u* n°t° italijanske vlade, v ka- ** SO vn rrl rri rrn obrazloženi razlogi za Pogodbe o nerazširjanju •1- tnske oborožitve in italijan- »?dpis sko j. stališče glede razorožitve "Mno. Hi priložnosti je zunanji rni-da er Nenni Izjavil po televiziji, aajgle Za pogodbo, ki jo je dose-vJ^pisaio 86 držav ln ki pred-dve obveznosti: Obveznost JSleal>. ki ev in to Sovjetske zveze in posedujejo atomsko o- 5**Ar i, r^ebih držav Amerike, katerim da Pridružila Velika Britanija, i* bodo pospešeno dogovorile ha °™kovite ukrepe, da se prene-lH at°mska oborožitvena tekma vfm at<>msko razorožitev kot pr-J. koraku k splošni razorožitvi to veznost držav, ki nimajo a- deiai °b°rožitve, da ne bodo iz-*a e atomske bombe, da ne bi i» ' ba ne ood< dovolili vna-^dorov. i*0vor' Ji,-So tudi objavili zelo oster Jk D’ ga je imel že pretekli pe-ceškp Robnik začasnega prezidija bi f.i Partije Strougal, ki je govorili i(fb0,h delavske milice Štrou “dlljjj .Ponovil sovjetsko tezo o ja-bern teološke oorbe in o izred-r«š (j/Pnvu zahodne propagande, obenega ne skrbi protiko-Jih r»,r 9a . propaganda (50 buržoaz-‘°Cil& ,IJSkih postaj, ki oddajajo po-b°st soy ur dnevno. Zavrnil je mož-"a nis,,1 Cania kongresa partije, češ preprečiti vključitve Kube v skupnost Latinske Amerike. Camara je Izrazi! mnenje, da mora do te vključitve priti ob spoštovanju kubanskih političnih izbir in ob priznanju njene avtonomije in suverenosti. Tudi večina drugih govornikov na konferenci je izrazila podobna stališča. Na zasedanju so tudi o-stro kritizirali vojaške režime, ki so na oblasti v številnih južnoameriških državah, njihove zveze ameriško vlado, gospodarske in družbene krivice na kontinentu ter pomanjkanje zadostne gospodarske pomoči od strani ZDA. V zaključku svojega govora je mons. Camara tudi izrazil željo, da bi sprejeli Kitajsko v OZN ter pozval Sovjetsko zvezo in ZDA. naj uporabijo denar, ki je namenjen oborožitvi, za pomoč nerazvitim državam. «Edina opravičljiva vojna — je dejal prelat — je vojna proti bedam človeštva«. kongresa partije, češ partiji sedaj ustrezni od-je , °s,no ustrezu razmerje sil, zavrnil možnost volitev. radio je objavil izjavo i srni? Policijskega načelnika, češ ski^menik sv. Vaclavu ni šteiv Pj8, kjer bi lahko kdor koli h ‘ ok» kai’ hoče. Danes so ure-'*š 5(. °g spomenika gredice, tako onemogočili pristop, istočas- 1 . ______ovv,4J1 .w______________ to^CeiJe okrog spomenika še vedno ^Policistov. .”he 5V. se piše o samomoru 18-S i® n?ki!W Bunke Nachazelove, _ ai'ediia preteklo sredo samoto .Pbnom. Objavljeno je bilo V t'are(jS]rno' v katerem govori, da hti^ru^a samomor pod pritiskom. VT1?'. študenti llSir»ini- imela stikov z univer- ni veku' ?adeva zavita v temo, saj 'o nikoli ni ukvarjalo s poli- V p,' 5 k, fjiti u Pa na j bi poskusil na- jini att)omor 17 letni mladenič v nNoči eje 2 Zahodno Nemčijo. Mi-C ‘h iitHa^ h: ga pravočasno opa- LJe usPel0 pogasiti platneno jtn neuradnih vesteh naj bi h, Po osern poskusov samomo-3 r j irt.iv • v i uku. GiKsilo ’' pomočnika ministrskega predsednika Alona »Lamerhava« pa grozi: ((Izraelska država ne Ver- da se stavka nanaša na položaj šolnikov in zlasti, da je skrajni čas, da izgine kategorija šolnikov, ki niso v rednem staležu. Vsedržavna organizacija FIGSC je proglasila vsedržavno stavko prodajalcev bencina za nedoločeni čas. Stavka se bo pričela danes ob 24. uri v Lombardiji, Piemontu, To-scani, Emiliji-Romanji, Laciju, jutri ob 21. uri pa v drugih deželah. K stavki se je pridružila tudi druga sindikalna organizacija. Do stavke .jt- prišlo, ker »o se razbila pogajanja s petrolejskimi družbami. Prodajalci bencina so zs’'*''',-ali, da Jim družbe priznajo preHiFme na | jame v maščevan1;’, toda ne bo prihodnje izboljšave v zvezi z višjo rneržo, ki pa jo mora potrditi medministrski odbor za cene. Poleg tega so družbe tudi zavrnile da bi nrodajalci plačali bencin šele, ko ga prodajo in ne že ob dobavi. PARIZ, 28. — Proti vhodnim vratom španskega veleposlaništva v Parizu so neznanci preteklo nož vrgli dve molotovki. Eksploziji sta povzročili le neznatno materialno škodo. Policija je uvedla preiskavo. Block, za finance VVitteven in za poljedelstvo Lardinois. V imenu izvršnega svetu EGS le član komisije Van Der Groeben obrazložil posamezne važnejše postavke načrta, med katerimi problema delovnih mest in bega s kmetij. Nato je govoril načelnik italijan ske delegacije podtajnik za zunanje zadeve Žagan, ki je obrazložil kritiziral stališče svoje države ter >_________________________ politiko tržišča in cen, ki je v dol-1 nja, ki ima pogosto za ozadje tu osnovni darski razvoj. Colombo je govoril o razlogih, zaradi katerih ni bilo mogoče doseči »bolj ambicioznih ciljev« in je pr; tem zlasti podčrtal, da se niso uresničile predvidene javne investicije, ki zaostajajo v času. Zavrnil je krivdo ministrov, ki obravnavajo proračun, češ da so izvršili svojo dolžnost, da pa ne delujejo pravilno »centri izdatkov«, češ da in so natopili tudi drugi faktor’i. H**»Aiiftarv-ss je rečeno, da so stavko za _ , - , , , 24 ur proglasili v zvezi z dodat- Poslans..a zbornica je po krajši njpi prispevkom STletodf™ gFasoriprotf nt CISL ^GIL^in ^ANISM^f ™?ogiaC so, ,udl obračun za leto slje za 0(j jutri dalje 72-urno vss-1967 m nekatere spremembe pro- državno stavko šolnikov srednjih računa za lansko leto. ! šol. Tajnik CGIL Lama je izjavil, V senatu se je zaključila razpra-. va o gorskem gospodarstvu in je minister za kmetijstvo Valsecchi Položaj v Pakistanu še vedno napet DAKKA, 28. — Foložaj je še vedno izredno napet v vsem vzhodnem Pakistanu, kjer je prišlo tudi danes do spopadov med demonstranti in policijo. V Dakki je bila ena oseba ubita in 20 ren enih. Policija je aretira'a več sto oseb, ki so kršile določbe o policijski uri. Po nepotrjenih vesteh je bilo med neredi v mestu Khulna ubitih pet oseb, v Chittagonu pa ena. ..................m,n,n,n,m,,niiiii,m,nuni......u m mi mili, m ril i im mi i m m i m m i min ,n i ni m i m umi l m m m tu m m i.i.. U TANT0VE IZJAVE NA TISKOVNI KONFERENCI Vprašanje palestinskih beguncev je jedro problema na Srednjem vzhodu Tajnik OZN je izrazil zadovoljstvo s pobudo Italije in Kanade za priznanje LR Kitajske »„r0, ugotovili, da se je sala za 28 odstotkov. ^kof Camara ^u*ni Ameriki “iiiSe k?^K’ 28 - Na zaključ-hja ‘išiteB ^aference ((program med-ka>ia katoliškega sodelova-',lre8a namen je izboljšati situle eJued ameriškimi država-ki ’ danes brazilski nad- sj,- Helder Camara. Prelat, in Po svojih naprednih °bliirste „ obsojena, da živi v ne- - ------- ----- ---- v,ietu- Izjavil je tudi, da s katerimi se bodo morali adavine na otoku ne sme | diplomatsko dejavnostjo štirih NEW YORK, 28. — Glavni tajnik OZN U Tant je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se strinja s predsednikom Nixonom v ugotovitvi, da hi nov sjiopad na Srednjem vzhodu lahko pripeljal do spopada med jedrskimi silami. Pn iskanju pravičnega in trajnega miru je bistveno sodelovanje štirih velikih držav v okviru OZN. Predstavniki štirih velikih bi se lahko sestali skupno ali ločeno, da bi se sporazumeli o glavnih osnovah za rešitev na Srednjem vzhodu Po tem sporazumu bi zadevo lahkr> postavili pred varnostni svet OZN Ta postopek bi olajšal delo predstavnika glavnega tajnika Jarringa in bi prispeval k pravičnemu in trajnemu miru na tem področju Po mnenju U Tanta ni za Srednji vzhod drugih veljavnih ali realističnih alternativ. Včeraj je prišel v New York Jarring, da začne politične razgovore. U Tant pa je izključil, da bi njegov predstavnik imel javno vlogo pri odločitvah varnostnega sveta o Srednjem VZY°dvezi s svojim komentiranjem obešenja obsojencev v Bagdadu je U Tant izjavil, da je jasno, kakor pravi Irak, da gre za iraško notranjo zadevo, ki torej ne bo postavljena pred organe OZN. Vendar je U Tant bil mnenja, da mora govoriti iz človečanskih razlogov zaradi tega, ker v tako delikatnem položaju bi tako dejanje lan-ko oviralo skupne napore za pravično rešitev na Srednjem vzhodu Zatem je U Tant izjavil, da se mir na Srednjem vzhodu ne sme vsiliti tamkajšnjim državam morali med ve lesil kakor koli posvetovati. Vendar pa je ((določen moralni pritisk« teh držav v okviru varnostnega sve. ta nujno potreben. Izjavil je tudi da mnogi priznavajo, da je vprašanje palestinskih beguncev dejansko jedro problema na Srednjem vzhodu. Dodal je, da če se bo rešitev iskala, ne da bi se upoštevalo vprašanje palestinskih beguncev, bo v najboljšem primeru počasna in težavna, in to v trenutku, ko na Srednjem vzhodu čas ne dela za mir. Gled- Vitrama je U Tant izjavil, da je razvoj pariških razgovorov spodbuden. Bombardiranje Severnega Vietnama je bilo ustavljeno in razgovori so se začeli. Možnosti miru v Vietnamu so sedaj večje. Toda pot do miru bo dolga in težavna. U Tant pa je dodal, da še vedno upa. Glede Nigerije in zlasti glede težav za pošiljanje pomoči civilnemu prebivalstvu v Biafri je U Tant izjavil, da po njegovem mnenju težave ne prihajajo od osrednje vlade v Lagosu. Ta vlada ni nikoli preprečila pošiljanja pomoči civilistom in je vedno pokazala mnogo volje do sodelovanja z mednarodno skupnostjo In s podpornimi or ganizacijami za prevažanje vsega potrebnega prebivalstvu, ki je v težavah. U Tant je dejal, da njegove trdit ve temeljijo na poročilih njegovega predstavnika v Biafri. Kar se tiče odcepa Biafre, je dejal, da , njegovo stališče temelji- na politiki organizacije afriške enotnosti, ki se je izrekla za spoštovanje ozemeljske celovitosti Nigerije Združeni narodi ne morejo podpirati ali c-pravičevati gibanja za odcepitev v neki državi članici, ker bi druga če več kakor polovica 126 držav članic bila podvržena podobnim problemom. Glede LR Kitajske je U Tant izjavil, da bo ta v prihodnjih desetih letih verjetno postala velesila, verjetno zelo močna velesila. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se Kitajska «začenja odpirati« in da se tudi druge države ((začenjajo odpirati Kitajski«. Dodal je, da z naklonjenostjo sprejema nedavne pobude Italije in Kanade za priznanje LR Kitajske, ker on verjamev v zamisel stikov in povezave. Sklep Pekinga, da se njegovi pred. stavniki sestanejo z ameriškimi predstavniki 20. februarja v Varšavi, je dokaz, da začenja Kitajska dobivati neko gotovost. Seveda se je politično stanje na Kitajskem pogostoma zdelo pravi rebus, toda upoštevati je treba dejstvo, da Kitajska postaja velesila. Na vprašanje o novi amerišk1 vladi je U Tant odgovoril, da ne misli presojati notranjih zadev posameznih držav. Vendar pa ga je «zadela» »iskrena želja, da se ustvarijo pogoji miru in napredka na svetu«, ki jo je izrazil predsednik Nixon na včerajšnji tiskovni konferenci. Glede Češkoslovaške je U Tant poudaril, da še vedno veljajo njegove prejšnje izjave proti oboroženi intervenciji. Dodal pa je, da sama češkoslovaška vlada nasprotuje vsaki pobudi OZN. Glede Kube je U Tant izjavil, da se strinja z nadškofom v Recite (Brazilija), ki je izjavil, da bostn morali »izolacija in segregacija« Kube prenehati'. imimiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiMiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiuiiiniiiiii PREDLOG ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ Za formalno uzakonitev popolnega bojkota Rodezije selno enostavno podaljšati veljav nost starih zakonov. Za vmesni čas pa obstajajo drugi načini, da se pereče vprašanje reši. V notranjosti KD in PSI se nadaljujejo polemike v zvezi z zadnjimi zasedanji vodstev, ki pa polagoma stopajo v ozadje saj prihajajo na dnevni red nekatera pereča vprašanja, ki jih bo morala čim prej rešiti vlada. Tako se je danes sestalo vodstvo KD, ki je obravnavalo mednarodni položaj v j krizo naClmdi|r teSrPa^rečaPOvpr^a° |Tito sPrejel delegacijo žensk v zvezi s pripravami kongresa ZKJ nja šolstva. V tej zvezi je imel dalj- , . . še poročilo minister za šolstvo Sul- T,rw-J,<žfl41?8*SSa doplAnika , ■ lo, ki je govoril samo o vpraša-! BEOGRAD. 28. — Državno taj-njih višje srednje šole. Glede Sici-1 “st™ za zunanje zadeve je pred: lije pa so sprejeli stališče, da je lozilo zvezm skupščini zakonski ■ - ■ predlog o prepovedi vzdrževanja in navezovanja vseh gospodarskih stikov z Južno Rodezijo. S predloženim zakonom se samo sankcionira dejansko stanje, kajti zvezni izvršni svet je že 1965. leta na priporočilo varnostnega sveta OZN in organizacije afriške enotnosti izdal odlok, s katerim je prepovedal vsako gospodarsko dejavnost z Južno Rodezijo. Z zakonskim predlogom državnega tajništva se ustvari neke vrste reakcija na resolucijo varnostnega sveta z 29. maja lanskega leta, s katero je svetovna organizacija ponovno pozvala svoje članice, naj prekinejo vse odnose z Južno Rodezijo, in tako otežkočijo sedanjo rasistično vlado v tej deželi. Zakonski predlog prepoveduje jugoslovanskim podjetjem in državljanom vse gospodarske stike z Južno Rodezijo. Ladjam, letalom in drugim prevoznim sredstvom Južne Rodezije je prepovedana uporabljati jugoslovanskih pristanišč, letališč in cest. Prav tako je jugoslovanskim ladjam, letalom in drugim prevoznim sredstvom prepovedana uporaba pristanišč, letališč in cest Južne Rodezije in prevoz blaga, namenjenega Južni Rodeziji. Osebam s potnimi listi Južne Rodezije je prepovedan vstop oziroma potovanje skozi Jugoslavijo razen iz humanitarnih razlogov. Prepoved prevoza blaga ne velja samo, ko gre za zdravila, opremo za šole in druge vzgojne ustanove in Za hrano, namenjeno v humanitarne namene. Predsednik republike maršal Tiso, podtajnik za obrambo Cossiga, to je včeraj na Brionih sprejel de- tajnik KD Piccoli, tajnik PSI Fer- legaci.io konference za družbeno -------------- —. ---------, rii predsednik socialistične skupi- l dejavnost žensk Jugoslavije. Veriir- njegovo soprogo, ne poslanske zbornice Orlandi, taj-1 nega razgovora z njim se je ude-1 B. B treba čim prej obnoviti organsko vlado levega centra. Med socialisti pa se nadaljujejo polemike zaradi nedeljske izjave namestnika tajnika PSI Cariglie, češ da so nepotrebna posvetovanja med vlado in sindikalnimi organizacijami zaradi pokojnin. Ta izjava je vzbudila val protestov in to ne samo s strani sindikalistov temveč tudi drugih socialističnih struj, pri čemer se upravičeno očita Ca-rigli, da je sodeloval pri pogajanjih o levem centru in da je tudi on pristal na sklep, da se bo vlada glede pokojnin posvetovala s sindikati še preden bo dokončno izdelan vladni zakonski predlog in še preden bo predložen parlamentu. Govori pa se. da gre v bistvu za ponovne notranje spore, češ da je Cariglia hotel zagroziti sj.ru.ji De Martina, v kolikor bi se hotela preveč povezati s strujo Tanassiia in ga tako spraviti v manišlno v stranki. . . Pojutrišnjem se sestane vodstvo KPI. ki bo obravnavalo prvenstveno poročilo Longa za kongres partije, ki se bo pričel 8. februarja v Bologni. Na seji bo Berlinguer tudi poročal o rezultatih razgovorov, ki jih je imel v Moskvi. V zvezi s kongresom bodo obravnavali nove dolžnosti raznih vidnejših o-sebnosti in se govori, da nameravajo obnoviti mesto namestnika tajnika, ki naj ga prevzame Berlinguer. Na sedežu demokristjanske skupi v Montecitoriju so se danes sestali: predsednik vlade Rumor, minister za zveze s parlamentom Rus- ležilo nad dvajset žensk, ki so z raznih strani osvetlile vprašanja položaja žensk in družine v jugoslovanski družbi. Razgovor bo, kot je na koncu ugotovil predsednik republike, pomagal v pripravi dokumentov za 9. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Poleg tega je Tito pozval konferenco za družbeno dejavnost žensk, da si sama pripravi svoj načrt dokumentov za kongres. Predsednik republike je v svojem govoru na koncu razgovora posebno poudaril, da so vsi državljani enakopravni, potrebno se je samo boriti, da se ta enakopravnost uresniči. Posebno je potrebno borni se proti vsaki diskriminaciji pri zapostavljanju žensk pri zaposlovanju in odstraniti dosedanjo neusklajenost med položajem žensk v gospodarski in družbeni dejavnosti in njenim zastopstvom v samoupravnih in zastopniških telesih. Čeprav se je število žensk, zaposlenih v gospodarstvenih, socialno-zdravstvenih in drugih ustanovah zadnja leta povečalo, se je njih odstotek v zveznih, republiških in občinskih skupščinah občutno zmanjšal. Potrebno je, je poudaril Tito. da se vse zavedne sile družbe zavzamejo, da ženske tudi v samoupravnih organizacijah in zastopniških telesih zavzemajo isto mesto, ki ga že zavzemajo v gospodarstvu, zdravstvu, prosveti, šolstvu in v ostali družbeni dejavnosti. Predsednik republike je nadalje poudaril potrebe večje skrbi za otroke, posebno večje skrbi za otroke zaposlenih staršev in potrebo posvečanja večje pozornosti vaškim ženam in otrokom na vasi. Maršal Tito je sprejel danes ločeno na Brionih ministra za zunanje zadeve Maroka dr. Ahmeda La-rakija in obrambnega ministra Norveške Ota Griega Tidemanda in dovolila, da b[ se židovska kri prelivala zaman. Potrebna je. da I-raški voditelji, in ne samo Iraški, vedo, da obstaja židovska pravica, ki se izraža in deluje prek i-zraelske države. Roka izraelske pravice ne bo zapustila naših bratov v žalosti, Izrael ne bo dopustil. da bi iraški rablji nekaznovano praznovali svojo zmago.« V Londonu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je britanska vlada posredovala pri 1-raški vladi za pomilostitev devetih iraških Zidov in petih Arabcev. Ker pa so vsi obsojenci bili iraški državljani, in ni bilo razloga za formalno intervencijo, je britanska vlada posredovala pri iraški vladi neuradno 1z človečanskih razlogov in poudarila, da bi ugled Iraka v tujini trpel zaradi usmrtitev. Nocoj je predstavnik britanskega zunanjega ministrstva sporočil, da je iraški poslanik v Londonu ustno protestiral pri britanskim zunanjem ministrstvu zaradi njegove današnje izjave v zvezi z usmrtitvami Britanski zunanji minister je namreč danes popoldne izrazil «svoje zgražanje« zaradi u-smrtitev. Kakor poročajo iz Vatikana, Ja tudi papežev predstavnik po nalogu papeža posredoval pri iraški vladi za pomilostitev obtožencev. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je sporočil, da je ameriška vlada pozvala Izrael, naj ne izvede represalij zaradi usmrtitve devetih Zidov v Iraku zaradi vohunstva. Opozorilo je ameriška vlada poslala po svojem poslaniku v Izraelu. V Parizu je danes okoli dva tisoč oseb demonstriralo v nekem predmestju proti usmrtitvam v Bagdadu. Demonstracije je organizirala organizacija židovske mladine v Franciji. Policija je demonstrantom zabranlla, da bi se približali Iraškemu konzulatu. Aretacije v Argentini MAR DE PLATA (Argentina), 28. — V Mar de Plata je policija aretirala dvainštirideset oseb, ki jih obtožujejo »komunističnega delovanja«. Med aretiranci, ki so sedaj na zasliševanju, so tudi številne ženske. Gromikove obtožbe proti ZDA MOSKVA, 28. — Sovjetska agencija »Tass« objavlja danes izjavo sovjetskega ministra za zunanje zadeve Gromlka, sopredsednika ženevske konference iz leta 1962, v kateri «odločno obsoja intervencijo ZDA v Laosu, ki krši nevtralnost te države in ki bi utegnila imeti nevarne posledice za mir«. Gromi-ko poziva ZDA, naj ponovno spoštujejo ženevske sporazume, ker bi to lahko privedlo do hitre politične rešitve na tem področju, na podlagi zakonite pravice vsakega ljudstva, da samo odloča o lastni usodi. Gromiko tudi obtožuje ZDA, da z letalsko dejavnostjo v Laosu kvarijo ugodno vzdušje na pariški konferenci za Vietnam ter povzročajo nevarnost, da »se plameni vojne, | ki jo ZDA vodijo v Vietnamu, raz-I širijo še na sosedne nredele«. V REVNI ČETRTI NEWYORSKEGA MANHATTANA Zaradi sanacije manjše število prebivalcev Še vedno polno brezdomcev, alkoholiziranih in nasilnih oseb NEW YOK, 28. — Število revnih ljudi, ki živijo ob Bowery, to je skrajno revni ulici srednjega dela Manhattana, kamor se zatekajo alkoholizirane osebe in potepuhi, se polagoma zmanjšuje. Po raziskavi, ki jo je za newyorško občino izvedla kolumbijska univerza, se je število tistih, ki živijo v Boweryju ali s pijo v revnih hotelskih sobah področja, ali zaspijo pijani kar na pločniku, znižalo od 1949. leta do danes za celih 64 odstotkov. Ob koncu 1967. leta, ko so zaključili anketo, je v tem žalostnem področju živelo nekaj manj kot 5000 oseb. Predvidevajo, da se bo to število v petih ali šestih letih zmanjšalo na polovico in upajo, da bodo zaradi raznih ukrepov občinskih in zasebnih podpornih ustanov popolnoma odpravili ta revni del mesta. Zanimivo pa je, da je anketa kolumbijske univerze ugotovila, da se število ni zmanjšalo, oziroma mogoče v najmanjši meri, zato, ker so se nekateri preselili na boljše področje. Ugotovili so namreč, da so se številni prebivalci preselili v druge prav tako revne okraje glavnega mesta, zaradi nasilja, ki vlada vzdolž Boweryja. Medtem ko je še pred leti prebivalo v tem okraju največ priletnih ljudi, se je sedaj zaradi priselitve številnih mladih, v glavnem črncev, poprečna starost precej znižala. Prišleci so ustanovili neke vrste tolpo in nasilno napadajo starejše ljudi. Kdor sc sprehaja po Boweryju bo velikokrat opazil ob zidovih hiš ali pa sredi pločnikov belce ali črnce, stare ali mlade z okrvavljeno glavo ali obrazom. Direktor podporne ustanove •Operation Bowery» Morris Chase je izjavil, da je trenutno v tem okraju ena tretjina črncev, to je «e enkrat toliko kot jih je bilo pred desetimi leti. Chase je rekel, da se ta pojav obrazloži z dejstvom, da imajo črnci manjšo možnost, da se vključijo v družbo. Raziskava kolumbijske univerze je zavrgla govorice, da je med prebivalci Boweryja precej direktorjev družb, ki so padli v nemilost in ki so bili prisiljeni pustiti svoja mesta. Ugotovili so, da oripada velika večina prebivalcev tega okraja nižjim družbenim slojem Več kot 80 odst. ljudi je imelo, predno se je odpovedalo 'udi temu zadnjemu stiku z družbo, brezposelno doklado. Prebivalci Bo-vveryja živijo le od prosjačenja in od pomoči, ki jim jo nudijo razne podporne ustanove. Nekateri se seveda preživljajo z roparskimi napadi in tatvinami. Ntffh.^a nevarnost predstavlja za te ljudi huda ne\vyorška zima. Prebivalci,, večinoma polni alkohola, ne morejo priti niti do streh in zaspijo kar na pločnikih, kjer v kratkem zmrznejo. Tja se zatekajo v glavnem alkoholizirane osebe, ki so, dokler so jim dajali brezposelno doklado, živeli drugje. Ko jim te odvzamejo se zatekajo v Bowery. Vračalo bo škodo zaradi onesnaženja morskih voda z nafto združenju pristopilo vsaj 50 odstotkov vsega svetovnega tankerskega ladjevja. V MILANU Dve bombi na sedež KPI MILAN, 28. — Prejšnjo noč so neznanci vrgli proti sekciji KPI v Ul. Astesani dve bombi vrste «SCRM». Eksplozija je vrgla s tečajev vrata in tudi poškodovala zid. Dogodek se je pripetil okoli tretje ure, ko je bilo mesto zavito v meglo. Zaradi tega tudi ni bilo prič. Samo neki nočni čuvaj je slišal obe eksploziji in takoj zatem glas motorja avtomobila, ki se je oddaljil. Na kraj so prišli agenti političnega oddelka kvesture, ki so priprli tri mlade pripadnike političnega gibanja skrajne desnice. Ker sta bili bombi v zelo dobrem stanju, preiskovalci domnevajo, da sta bili nedavne proizvodnje ali pa jih je posestnik hranil v perfektnem stanju. Priprte mladeniče so že sumili atentata v predmestju mesta prav tako na sedež komunistične partije. ZGODOVINA V SOVJETSKI ZVEZI JE VSAKO LETO DRUGAČNA Zgodovinarji - nazaj k Stalinu Med domovinsko vojno so morali poveljniki velikokrat izpolnjevati kabinetna navodila MOSKVA, januarja. — Kader iz kov, vojskovodij ter drugih stalnih enega od zadnjih filmov, ki jih in priložnostnih publicistov. Neka-predvajajo v Moskvi, je že našel! teri, posebno zahodni opazovalci, vi- svoje mesto na časopisnih straneh; gre namreč za kader, v katerem učitelj z obupom vihti učbenik zgodovine in ugotavlja, da tako ali tako ne bo poraben več kot leto dni — kajti zgodovina v SZ je vsako leto malo drugačna. Stevardes letalske družbe BEA ne bo zeblo. Odpovedati so se sicer morale minikrilu, dobile pa so gorke škornje. Na londonskem letališču je namreč precej hladno in tudi megla jim leze v kosti Učitelj iz filma je s svojo izjavo očitno hotel ubraniti Stalinov spomin pred zlorabami zgodovinarjev in v tem je film aktualen; prav isto namreč počne —■ od dne, ko je Hru-ščov tako «zbolel», da je moral iz Kremlja, še posebej pa v zadnjih 1 dveh letih —■ cela skupina politi- JUTRI SE BO V SANREMU ZAČEL FESTIVAL POPEVK 1969 Negotovost v krogih festivalne dvorane: bodo «oporekali» tudi tej prireditvi? dijo v tem procesu vračanje k stalinizmu, oziroma neostalinizem; drugi, očitno bolj podkovani v ideoloških niansah, pa menijo, da gre za vračanje k pozicijam »predhruščov-skega* dvaindvajsetega kongresa. Medtem ko je slednji Stalina povsem -»prepovedal*, ne da bi se analitično spuščal v njegove grehe (in prav ta neanalitični pristop je po vsej priliki omogočil Stalinova «renesanso» v zadnjih dvajsetih mesecih), se je dvajseti kongres dokaj milo zgražal nad nekaterimi zlorabami oblasti, vendar na zasluge Stalina ni pozabil in tudi na to ne, da sta imela partija in vlada vedno prav in da nekatere zlorabe oblasti «niso spremenile značaja socialističnega razvoja Sovjetske zveze*. Palača Kazine močno zastražena - Snemanje večernega sporeda v jutranjih urah, da v primeru motenj rešijo vsaj televizijski prenos SANREMO. 28. — Bodo «opore-1 stival», ki bo imel protagonista v kali» festivalu ali ne, je vprašanj«, Dariu Foju in Franci Rame, ki bo- ki te dni kroži iz ust do ust tistih, ki jih zanima usoda 19. izvedbe festivala popevk v Sanremu. Domačini pravijo, da ne bo protestov, kar je morda le pobožna želja, ker se boje kvarnega vpliva na turističnem torišču. Prireditelji skušajo zmanjšati nevarnost in govore, da bo prišlo do «oporekanja», vendar izven festivalskega okvira. Pravijo, da ima festival strogo ljudski značaj in da mu tri ali štiristo oseb ki zapravlja precejšnje vsote denar-jj da bi prisostvovalo vsem trem večerom, ne more spremeniti smisla Za kontestacijo so nekatere študentske skupine, katerih mnenje ni v soglasju s sklepom študentov skoraj vseh sanremskih šol, ki so sklenili podpreti festival. Domnevajo pa, da bodo prišle iz drugih krajev Italije skupine, ki bodo demonstrirale proti prireditvi. Sicer so že napovedali «protife- V Londonu so te dni ustanovili združenje »International Tanker Ovvners’ Pollution Federation Ltd», katerega članice so lahko družbe lastnice petrolejskih ladij, in ki ima namen vračati državnim vladam in brodarjem škodo, ki bi jih povzročila morebitna onesnaženja morskih voda z nalto. Združenje so ustanovili na pobudo BP, Esso, Gulf, Mobil, Shell, Socal in Texaco. Tt družbe posedujejo skunno okoli 30 odstotkov vse petrolejske ladijske tonaže na svetu. Za vsak »incident« naj bi združenje izplačalo prizadetim vladam in brodarjem do največ 10 milijonov dolarjev odškodnine. Družba pa bo začela delovati šele v trenutku, ko bo k ...................................milim.....1111111111111.1.. ZASKRBLJUJOČ POJAV V VELIKI BRITANIJI Prikupna France Gali bo prvič nastopila v Sanremu. Pela bo popevko «Dež» Mladina se vneto poslužuje mamil V letu dni sodili zaradi se je število ljudi, ki so jim uživanja mamil potrojilo LONDON, 28. - V teku enega leta se je število oseb na Angleškem, ki so se posluževali mamil skoraj trikrat povečalo. 1966. leta so sodniki obravnavali 1397 primerov, leto kasneje pa se je to število povečalo na 3024. Te podatke je poslanski zbornici javil med razpravo o uživanju mamil v Veliki Britaniji notranji minister Calla-khau. Minister je pripomnil, da se je uživanje mamil razširilo tudi na podeželje in ni več osredotočeno, kakor v preteklosti, v glavnem mestu. Med drugim so tudi odkrili številna središča za nezakonito proizvodnjo znanega LSD. Nadalje so ga opozorili, da imajo v načrtu proizvod, ki bo desetkrat močnejši kot LSD in da lahko kateri koli spretni kemik pripravi zelo nevarno in močno mamilo Najbolj razburljivo pa je dejstvo da se je uživanje mamil razširilo tudi med mladimi, to je mladeniči, ki imajo kvečjemu 16 ali 17 let. Po številkah, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, se je število mladeničev izpod 20 let, ki redno uživajo mamila dvignilo od 40, kolikor jih je bilo 1964 leta, na 785 lanskega leta. Fant, ki se med 16. in 17. letom privadi kajenju hašiša se pri 18 letih že poslužuje mamil kot je heroin, pri 20 letih pa ga že morajo sprejeti v bolnišnico na zdravljenje. Eden najbolj zaskrbljujočih pojavov 1968. leta, je obrazložil Calla-ghan, je, da se najmlajši s pomočjo redkih neodgovornih zdravnikov poslužujejo sicer strupenih podraži! živčnih centrov. Minister bo zaradi tega poveril glavnemu zdravstvenemu svetu nalogo, da pripravi novo zakonodajo, ki bi preprečevala te pojave. Med razpravo je za opozicijo spregovoril poslanec Ouintin Hogg, ki je povabil vse prisotne organe, naj preprečijo razširjevanje tega pojava in je povabit v ado, naj z vsemi s ami prepreči, da bi »uvozili« v državo nove razloge nesreče in zločinov. Namestnik poslanskega podtajni-na pri notrn.jem minististvu Morgan je ob z?k;učku razpiave obrazložil razloge, ki prisilo mladeniče, da se poslužujejo mamil razočaranje, čut nesposobnosti, želja po obogatitvi lastnih izkušenj in, predvsem zato, da bolje spoznajo sta nastopila v občinskem parku »Villa Ormond« poldrug’ kilometer od Kazine. «Protipričo» je organizirala komunistična partija, ki je že javila, da festival ni manifestacija, ki bi lahko koristila razvoju turizma v tem ligurskem mestu. V pričakovanju hujšega so že ojačili varnostne ukrepe. Med manifestacijo bodo stale na strateških točkah dvorane v Kazini . skupine karabinjerjev in policijskih agentov, ki bodo skušale že v kali zatreti vsakršen incident. Zaradi tega so prireditelji prodali 250 vstopnic manj, da bi na ta način posadili «čuvarje festivalskega miru«. Tudi med današnjo generalko, ki so jo posneli, so skupine karabinjerjev zastražile Kazino in so ne le zadrževale navdušenost mladine za nekatere pevke in pevce, temveč so nadzorovale položaj iu obnašanje tistih, ki so prihajali in odhajali iz festivalske palače. Precej razburjenja je povzročil sklep, da bosta Tony Renis in Lara Saint Paul zapela otvoritveno in zaključno siglo festivala. Zaradi številnih pritožb pa so sklenili, da pevca ne bosta stopila na oder in da bodo njuno pesem oddajali gramofonskega posnetka. Posebno pevci so jezni na prireditelja Radaellija, ki je dovolil, da se dva predstavita z novo popevko brez nevarnos.i, da bosta izločena. Vrhu-tega pa bo ta popevka, ki jo bodo zapeli vsak večer dvakrat, deležna take reklame na televizijskem zaslonu, ki jo je bila do sedaj deležna le zmagovita popevka. Razburjenje se še ni poleglo in zveza italijanskih pevcev (UCI) je sklenil? sklicati za jutri zvefei sestanek vseh članov. In to, ker ho čejo jasno povedali njihovo mnenje v zvezi s sklepom Radaellija, da se bo festival začel in zaključil s popevko Teste in Renisa «La canzone portaiortum«. Tajnik pevcev Edoardo Vianello jc izjavil, da UCI ne more rešiti tega problema, ker ni sindikalnega značaja. Zveza bi se lahko vmešala le, če prireditelji ne bi spoštovali pogodbe, ki so jo podpisali s Tonyjem Renisom in Laro Saint Paulovo. Vianello je izrekel obžalovanje, da je v to zadevo vmešan prav eden tajnikov zveze Renis in je zanikal trditve, da zveza prav zaradi tega dejstva ne bo ostro nastopila. Danes so rešili tudi vprašanje nastopa francoskih pevcev predvsem po zaslugi francoske sindikalne zveze, ki se je obvezala, da se bo prihodnje leto zavzela za oddajo prireditev z zaslona francoske televizije. Danes so potrdili, da bodo spored vseh treh večerov že zjutraj posneli v «play-back». Posnetke bodo oddajali le, če bo med festivalom prišlo do nemirov, ki bi preprečili direktno oddajo prireditve. Doda- j ten napot torej za pevce, ki se bo- j do morali predstaviti ob 9.3C v če-: trtok, petek in soboto primemo maskirani in z oblekami, ki so predvidene za večerne nastope, televizijskim snemalcem. Ta Rauaellijev sklep dokazuje, da se prireditelji, I kljub bolj ali manj uradnim zani- i kanjem možnosti kontestacijc, le boje motenj in skušajo za vsak primer rešiti vsaj festival s televizijskega zaslona. julija s predstavami v «Covent Gardenu«. Sedanji programi predvidevajo kp.r mesec prireditev, predvsem baletnih predstav. V glavnem pridejo v program baletne prireditve «Spartak», «La-bodje jezero« in ((Hrestač«, pa tudi vrsta kratkih baletov, podobno kot v Sofiji. Najpomembnejše obdobje gostovanj v tujini pa je jesensko obdobje. V začetku bo šlo predvsem za izmenjavo z berlinsko državno Opero in sicer od 18. septembra do 2. oktobra, ko bo moskovsko gledališče nastopalo v berlinskem gledališču, kjer bo prikazalo »Borisa Godunova« Musorgskega, ((Evgenija Onjegina« Čajkovskega in ((Neznanega junaka« Molčano-vira. V istih dneh, ko bo moskovsko gledališče nastopalo s temi deli v Berlinu, bo na deskah moskovskega gledališča Bolšoj ansambel berlinske Opere nastopil z Wa-gnerjevim «Nuehrenberškimi pevci«, z Beethovnovim «Pideliom» ter z Mozartovo opero «Cosl fan tutte«. niiiiiiiiiiimimiiiiiimimiiiiiiiiiiiimmitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii DR. DEBAKEY JU BO BREZPLAČNO OPERIRAL NA SRCU 12-letni deček iz SFRJ in brivec iz Caparija na zdravljenju v Houstonu Predstavam moskovskega gledališča bodo sledile predstave moskovskega baleta, ki bo nastopil v Berlinu, Dresdenu in Leipzigu. V decembru pa bo gledališče Bolšoj šest tednov gostovalo v Parizu, kjer bodo uprizorili ((Borisa Godunova«, ((Evgenija Onjegina«, »Princa Igorja« in »Legendo mesta Kiteš«. Sedaj bodo igrali na loteriji št. 48 Vstal od mrtvih in si zaželel krožnik «špagetov» Fantu sla omogočili potovanje v ZDA dve trgovski ustanovi, brivcu pa dva sardinska časnika KOPRIVNICA, 28. — Znameniti ameriški kirurg iz Houstona dr. DeBakey bo letos 3. avgusta operiral na srcu 12-letnega Mrčelja. Slavni kirurg je s pismom obvestil Vinkotove starše, da bo njunega sina operiral in da se bo ta tudi zdravil v ZDA brezplačno. ZDA Ker pa starši niso imeli denarja za potovanje sina čez ocean, bosta Vinku to omogočila kolektiva koprivniške “Podravke« in beograjskega «General-exporta». CAGLIARI, 28. — Danes je odpotoval v ZDA brivec iz Soleminisa pri Cagliariju Benito Flore, katerega bo na srcu operiral slavni primarij “Medical Centra« v Houstonu dr. DeBakey. Potovanje, operacijo Fiorc je danes odpotoval v z letaLšča v Elmasu skupaj z bratom in dr. Giovannijem Congiujcm, ki bo nadzoroval njegovo zdravstveno stanje do operacije, ki bo verjetno v prvih dneh prihodnjega tedna. Zdravnik je rekel, da zaupa v dr. DeBakeya, ki je specialist v le h zadevah, Fiore pa je izjavil, da hoče čimprej prestati kirurški poseg, ker je že naveličan trpljenja. Hoče se namreč čimprej vrniti domov, delati in živeti z ženo in z dvema majhnima otrokoma kot vsak človek. Ker Fiore ni imel denarja je pisal dr. DeBakeyu, ki mu je zagotovil, da ga bo operiral brezplačno. Ker ni imel niti denarja za potovanje, sta mu prišla na po- in zdravljenja sta brivcu omogoči- moč sardinska časnika, ki sta z na-la sardinska časnika «L’Unione Sar- biralno akcijo zbrala nad sedem da« in “LTnformatore del Lunedi«. | milijonov lir. SAN GIUSEPPE VESUVIANO (Neapelj), 28. — Vsi sorodniki so bili zbrani okoli pokojnika, 81-let-nega upokojenca Michela Ferrara. Eni so jokali, drugi so pripravljali mrtvaški oder, drugi se je menil za pogreb, pokojnikov prijatelj pa je poklical zdravnika dr. Enrica Romana, ki je že zdravil Ferraro. Ta je prišel in takoj ..spoznal, da gre za kap. Nemudoma je napravil možu nekaj injekcij in ga skušal obuditi z umetnim dihanjem, čez nekaj minut se je »pokojnik« prebudil in med jokanjem hčera je rekel, da mu kruli v želodcu in da bi rad zaužil krožnik »špagetov«. Sedaj je Ferraro izven nevarnosti, njegovi vaščani pa že mislijo, da bi zaradi tega poskusili srečo z loterijo. In številka? «48 — mrtvec, Prav to je stališče, ki ga — povsem v nasprotju z duhom dvaindvajsetega kongresa in še sedaj veljavnim programom partije — zagovarjajo tudi leto in pol dni stare «Teze k petdeseti obletnici oktobrske revolucije* — kljub nekaterim napakam, ki jih je zagrešil Stalin, sta partija in vlada pravilno vodili deželo. Ker je bil Stalin dolga leta sinonim za partijo in za vlado, bi bilo dovoljeno prav tako reči, da je kljub nekaterim napakam, ki jih je zagrešil Stalin, ta isti Stalin pravilno vodil deželo. Dejstvo, da je pozornost moskovskih opazovalcev v takšni meri o-sredotočena prav na Stalinovo figuro, je nekoliko čudno, vendar ne nepojasnljivo: v celotnem procesu destalinizacije je bil postavljen s svojega prestola praktično sama Stalin. Kar največja večina družbenih institucij, ki so sestavljale politično strukturo stalinizma, je ostala nei iknjena. času v tisku — periodičnem in bel* [ tristiki, spominski literaturi in r* cenzijah — pojavile izključno S®’ linu naklonjene besede? Iz takšnih elementov bi človek slč®' pal, da je pojasnilo, ki ga šihij po Moskvi, bolj jezuitske narave » zelo daleč od točne analize poja'* ki ga nekateri imenujejo «neosW1' nizem*. ■ Kar zadeva samega Stalina, ga v zadnjem času posebej uspes® restavrirali njegovi maršali: ned** no umrli maršal Mereckov, šef ^ vjetskega generalnega štaba, m*f' šal štemenko, admiral Kuznecov $ drugi. Opisujoč ljudomilo nara(J Stalina se vsi načelno borijo zoF ; dve postavki, ki sta se pojavljal1 ’ zgodovinopisju iz časov Hruščori da je bila sovjetska vojska neF pravljena na nemški napad in gič, da je Stalin kriv za prve n* uspehe ob samem začetku vojn*' Spomini Štemenka so v te« P* gledu posebej zanimivi. Avtor suje namreč tudi bolj načelno vp1* sanje o odnosih med glavnim nom, ki ga je vodil Stalin, in ®' tami, ki so morale izpolnjevati^ rativne naloge. Posebej v i auvuc IKUU^C. JTU3CUCJ V 0. Hruščova se je uveljavilo (m«1? ( nekoliko enostransko) mnenje, ® je glavni stan napak vodil vojn® da je celotno breme za izpolnj*ri nje pogosto neizvedljivih opera® padlo na ramena poveljnikov in hov nnsamp7.nih front l»i co ntOtr 'jc jc bov posameznih front, ki so m0' na terenu uresničevati v -e ULt . jo je, kot rečeno, v naj-veeji meri Stalin, pa še tega uresta-linizirajo*. Zakaj, vedo povedati poklicni politični agitatorji, ki so v Moskvi zadolženi, da dado sem in tja znanja željnemu tujcu to ali ono politično pojasnilo Napad Hruščova na Stalina naj bi namreč vrgel madež ne samo na celo dobo izgradnje sovjetskega modela socializma, marveč tudi na celo generacijo, ki je molče in miže spremljala Stalinove zlorabe oblasti. Mladina je zato izgubila vero ne samo v svoje očete, marveč tudi v zgodovinsko pravičnost socializma; zavladal je nihilizem, politično filistrstvo in nasploh mladina postrani gleda na po lttiko in ideologijo; Stalinu, njegovi dobi in cčetom je treba vrniti tisti ugled, ki jim gre, pa bo z mlado generacijo v teh težkih časih, ko imperializem pritiska na vseh frontah, predvsem pa v boju «za človeške duše*, kmalu vse drugače. ki govori«. NAVELIČAN ŽIVLJENJA Zažgal si jc dinamit v ustih ŽENEVA, 28. — Na glavnem trgu Voidryja jc 47-letni Henry Cornut napravil samomor s tem, da si je prižgal naboj dinamita, ki ga je imel v ustih. Grozna eksplozija jc tudi ran'la, na srečo lažje, prijatelja samomorilca, ki je skušal preprečiti dejanje. Samomorilec je izjavil svojim prijateljem, da je naveličan življenja. Glede na tako stališče bi imel človek poln koš pripomb. Predvsem metodološko: da se namreč politični profil mladega človeka in človeka na sploh oblikuje v medsenojnem trenju z življenjem, v neposredni življenjski akciji, se pravi v seda njosti, v izredno majhni meri pa stiicu s preteklostjo. Žal tujci nikoli ne bodo izvedeli, koliko bolj so bila mladinska politična predavanja obiskana v letu 1969 v primerjavi z letom 1968 — zaradi vse bolj intenzivne restavracije Stalina. Mimo te, tako rekoč načelne pripombe, pa bi si človek zastavil še vprašanje: zakaj v poslednjih dveh letih »literatura cb-ačuna* (s Sta linom in stalinizmom namreč) nikakor ne dobi od neuradne cenzure potnega lista za pot pred javnost? postavljene cilje. Iz tega časa ra tudi ironična misel, da je Sta® vodil vojno ne po vojaških sp#1* kah, marveč kar po globusu, ki ji ga je imel v svoji delovni sobi- S* menko to zanika in poudarja, da J bil Stalin spreten vojskovodja, S J je o položaju na fronti dal poro*8! trikrat na dan Kar zadeva ažotJ_, navedena dva očitka, pa ju Štei®*“ j. ko zanika. SZ se je pripravljala r ie vojno in je vedela, da bo do ™ prišlo; kar zadeva začetne traglClJ neuspehe, pa štemenko trdi, da ž imel Stalin prav, ker v obn1*^' okrožja ni poslal večjih enot, nl8, več jih je zadržal v notranjosti Kar zadeva ta zadnji očitek* . naj bi Hitlerju omogočil tako FS prodor do Moskve, so zgodovin*" b že pisali, da je posledica Stali® h vega strahu; Stalir se je «*n\! j: kot so pred teti pisali nekateri,^ vjetski zgodovinarji, bal, da bi , Hitler preveliko koncentracijo vjetskih čet v obmejnih obm®cf , pojasnil kot vojaške, provoka*", “1 kar bi zapletlo odnose med obe*' državama. Kar pa zadeva nepripravljen^ na vojno, so zanimivi nekateri* a stavki »Zgodovine domovinske 'i|te ne*. Izšla je v Moskvi pod pokr® teljstvom partije in najvišjih stvenih institucij in na primer P,s »Nepripravljenost obmejnih V°L ških okrožij je bila predvse« y sledica Stalinove napačne ocene V. de možnosti vojne z Nemčijo 111K m posledica njegovega prečenje®^, (1 pomena sovjetsko-nemškega Pa\^ Stalin je kljub očitnim znamenj®? y piše ta zdaj že praktično zanik*, zgodovina iz leta 1965, do zadnR. Je mar slučajno, da so se v tem trenutka verjel, da se bo vojn1 z ognil s političnimi in diplomatski ukreni. Deset Hm nroH račetm? ukrepi. Deset dni pred za če1 f vojne je Tass demantiral glas0®®j takšni možnosti. 22. junija, ne* po polnoči, ko se je vojna ž* čela, so poveljniki dobili dep^ v.*-»a, au puveljniKl ciooill u<-r jj da je moč pričakovati napad, d* \ Gledališče «Bolšoj» bo letos veliko potovalo MOSKVA, 28. — Moskovsko gledališče Bolšoj bo letos poleg številnih predstav, ki jih bo u prizoriio v domačem gledališču gostovalo še v Sofiji, Londonu Berlinu in Parizu. Direktor gle dališča Mihail Culaki je v zvezi s programom gostovanj rekel: »Gledališka sezona teatra Bolšoj se bo v tujini začela konec Junija s kratkim obiskom našega baleta v Sofiji, kjer bomo imeli devet predstav in kjer bodo v zvezi z možnostjo bolgarskega odra mogli uprizoriti ((Hrestača«, en večer pa bomo posvetili kratkim baletom«. Brž po vrnitvi iz bolgarske prestolnice bo gledališče Bolšoj ne smejo nasedati provokacija1®^™ bi lahko »izzvale velike komPtjt čj cije*. če je glavni stan govo^ možnosti provokacij v času, je vojna dejansko že začela, je no, da Stalin še vedno ni pr a'1 jel, da ga je Hitler prevarat Nedvoumna je «Zgodovina vinske vojne* tudi glede dri; vzrokov poraza. Govori namr®^!1 »neupravičenih množičnih r«Fj« lijah, zaradi kalerih je lZ* < življenje cvet poveljniškega * stava rdeče armaae* trije odi tih maršalov — Tuhaeevskii clier in Jegorov —, vsi p<>veV vojaških okrožij, vsi poveljnik1.^ pusov, skoraj vsi poveljniki d)Vj in brigad, tretjina poveljnikov kov itd. in ki so bile edeO osnovnih vzrokov za neuspeh armade v začetku vojne*. Kepri I lije so svoje sledove pustile t®«f vojni industriji “Zaostajanje posameznih vrstat orožja j*, f posledica množičnih represalij.ji per direktorje in »iane strokov™ *l velikih podjetjih, civilnih 111 'LiU - r» , . j.im ti; 2(1 ji \ I »i 9 jaških,* piše “Zgodovina do*11® ske vojne*. Vse te očitke neizpodbitno ~ i mentirane in se pred nekaj^ i' tudi zveličavne, označuje eden .r recenzentov Štemenkove knjig® Kr fesor in rezervni t*o!kovnik SiPTjl Čuk za “diletanslii nmrleH*. eA čuk za «diletanski pogled*, Štemenko uspesno spodbija. iz leta v leto; vsako leto ti Tako se zgodovina v SZ spr1 rej nov učbenik ir. vsaka j- generacija ima potemtakem s jji)’1 gled na svojo nacionalno P — in seveda dodaten vzrok za ™ ne generacijske spore... i V ^i realnost. i odpotovalo v London, kjer bo 7. Slika prikazuje, da bodo speljali kadah cestne in železniške povezave za tovarno Grandi Motori pri Boljun-cu Po najnovejšem regulacijskem načrtu prizadetega jxxiročja, se bo železniška proga, ki bo stekla z ža-veljske joostaje, približala obratu z Južne strani, pri čemer bo v loku obšla grič Kormačnik; dvigati pa se bo začela kmalu po izhodu s postaje, nato pa bo tekla po ar- počasi vzpenjala potrebne višine. Kakor smo poročali v nedeljski številki, so prav te dni razpisali natečaj za izvedbo prve trase ustreznih del; z drugim natečajem pa bodo oddali dela za polaganje tira in za tehnično izpopolnitev celotne zveze. Cestno povezavo tovarne z obstoječim omrežjem pa bodo spe- ljali čez prag med Kormačnlkom in čelom. Ob tovarni bo tekla glavna prometna žila, ki bo prihajala neposredno z mejnega prehoda pri škofijah, prečkala ravnino pri Orehu, stekla v predoru pod Zlato krono, ob izstopu iz predora prečkala Glinščico, nato tekla mimo prvih zbiralcev za nafto, prečkala cesto za v Glinščico (Strada della Rosandra) ter se pričela vzpenjati mimo tovarne Grandi Motori ob Južni strani čela, obšla grič z vzhodne strani ter se nato usmerila odločno proti severozahodu, tako da bo pustila Ricma- nje na desni in Log na levi strani. Od tu dalje se bo cesta znova Po načinu agenta «007® Drzen vlom v neko M*, RAUCH (Argcnlina), 28. " tj* roparji so po napadu na ba® ^ Rauchu, malem mestecu 28* J metrov južno od Buenos p zbežali na način agenta «00/*t jf parji, ki so si nabrali le tis®? jf larjev, so zbežali s turistič1'1®||ji( talom, ki jih je čakalo na 1*K, $ 20 km od mesteca. Po vz*etaJ/ verjetno s pomočjo “teleko®1 i razstrelili avtomobil, s kal1*rlW preusmerila, in sicer proti državni cesti štev. 202 (kamionski), s katero se bo nekoliko više združila. ■ lil prevozili pot od banke do Policija jc izjavila, da so to 0 zato, da seboj. bi zabrisali sledov« h »i nai„!^traJ: Najvišja temperatura atn 2.2, ob 19. uri 5.8 stop., ttra, vj 1024,2 lahno pada, brez Hi'rn„asa 8,3%, nebo oblačno, mor-’ temperatura morja 7.9 stop. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 29. januarja FRANC Sonce vzide ob 7,30 in zatone ob 17.06 — Dolžina dneva 9.36 — Luna vzide ob 12.53 in zatone ob 5.02 Jutri. ČETRTEK. 30. januarja MARTINA Vernova proslava kamenju enotnega turnega prostora ®Joinja «Prešernova proslava» ^.Počastit, j) | kultUr, ■ asthev največjega slovenske-■■ tori ~'neSa praznika, bo 9. fe-: n J® 1. Kulturnem, domu in te-l lhsk-e v Gorici v prejšnjih ^ viizp0 Prešernove proslave Mih >le z revijalnim nastopom i bii Pevskih zborov, že lani pa pO “k Drnci—..- ... lf ■fi ^ ? idejen ločeno v obliki sa-ta e ?.ev’-ie- Praznik sam je naC*n boij slavnostno ( hsfce V °^ru sodelovanja Slo-Prosvetne zveze, Sloven-Pledališča in Glasbene ma- !l za katerega državna Jjlte’ ;Ja?e načelne kulturne ii> Itiiiic slovenski kulturni U pfoSj®00 slovenskega kulturne-' "e 0f SQft!o teol ločnica med drža- li la Up _, r-uteiet/i* Ul«*"'™ ici ia bstaia. oziroma lahko ob- *1 _ "Otrto lr*4 1.*.-.............r fjj % jj8 Pa taot ločnica med ma-A tets!°dom in njegovo manjšini ton cnem in kulturnem smislu. jli» "esa n°trie9a slovenskega kul-Hi j, Prostora je v zadnjem ji boli prodrl v zavest natis 'Dost na °beh straneh meje, ; il t Mri,!Se,i nas P3 ie> da to za' •fi iz dneua v dan, da uj tega aim° nobene priložnosti, t(j ta „e e!}ptnega kulturnega pro-£ ipe °l uveljavili do najvišje pl Mfnj8re’ sai ie od njegovega n# 9» ort9a uveijavljanja v mno-■■d a narVlSen na's" narodni obstoj, % ; "ar°dna bodočnost. sP «1obe“ £rešertiov dan, kot prazni kti ^ske kulture, je gotovo pri-5» Ha’ va čarno enotnemu sloven-, ^ iiir^ ^urnemu prostoru tisti 0. pr0s’ J3 rnu gre. Naše osred-lflti1 ®i 2at0 efno ~ kulturne ustanove lin1' 'ie Zarnislile letošnje prazno- tid* atere °* da so povabile k nam s* skega nujvidnejse osebnosti slo-iis u^utiurnega življenja, ne-Jf 0 sodp? P^dališki umetniki pa )č; 8 LiU|j|°(l’a!i Ra podobni prosla- 0 %rju° slavnostni govornik 9. »Sc ij® Kulturnem domu pred-,!' ijj °Keiislce akademije zna-/ l°sfeb i^P^nosti Josip Vidmar, V ‘j je j1* tistim našim pev-ia ij j Sc°ji|| rt^9a leta zvesto poje- rftfc orrf®d'o0e . 0d,,% dolg nj, i* 'a Je* 'Lf^orih in nekaterih za-n\P t- turi; Se te na;5a Pesem o-jil1 p0, iti najtežjih časih. Ta ■o ** i.1^0 - ustanovila zveza 0 '^bije, posvetnih organizacij TISKOVNA KONFERENCA DR. SAV0NE Obračun dveletnega delovanja tržaške pokrajinske uprave Na konferenci sta poleg predsednika Savone spregovorila tudi podpredsednik Apih in odbornik Vise n t ini Sinoči so - (F r ", u:i oigunicucij ' 0 )-ji in°f° podeiili prav m Jt>siiu udi ta slovesnost bo U111UVJ ^ i 4 i!e8a i<.,f,?udare/c enotnega slo- j geologijo pri bi hi,Urne0a prostora, saj I sedli sedež i: ^71 r^uin ;0 samo naključje, da re,d J1 tna t;Venska kulturno-pro-0 td - Ca pred nedavnim i Sinoči ob 18. uri ,ie pokrajinski predsednik dr. Savona sprejel časnikarje in se z njimi zadržal v prijateljskem razgovoru. Ob tej priložnosti jim je izročil poročilo o dveletnem delovanju pokrajinskega odbora. V poročilo, ki je precej obširno, je navedeno delovanje pokrajinske uprave na vseh njenih delovnih področjih. Dr. Savona je časnikarjem izjavil, da lahko mirne duše trdi, da pokrajinski odbor v dveh letih u-pravljanja ni deloval zgolj v pričakovanju komisarske uprave, čeprav se je zavedel, da bo ob razpravi in glasovanju o proračunih in najemu posojil naletel na nepremostljivo oviro. «Delo odbora.« je dejal dr. Savona, «kateremu sem že drugič po dve leti predsedoval, ne da bi ga us^el popeljati do konca upravne dobe, je slonelo na petletnem programu, ki ga je odbor sestavil. Zato je deloval perspektivno ln načrtno in se ni omejil samo na ozke upravne zadeve.« Dr. Savona je omenil tudi boljše vzdušje, ki je vladalo v pokrajinskem svetu med strankami odbora in strankami opozicije. Po njegovem mnenju je to vzdušje o-niogočilo, da je pokrajinski svet o nekaterih resnih vprašanjih odločno povedal svojo besedo in da je mnogo važnih sklepov sprejel soglasno. Zahvalil se je časnikarjem za njihovo sodelovanje in za pomoč, ki ga časniki dajo izvoljeni upravi s poročili in članki o njenem delovanju. Za njim je na kratko spregovoril tudi podpredsednik prof. Apih, ki je dejal, mu je bila, kljub vsem težavam na katere je odbor naletel v dveh letih življenja zaradi pomanjkanja večine, ta njegova prva upravna izkušnja zelo koristna. Prof. Apih je poudaril, da se je prepričal, da ne obstajajo nepremostljive ovire za sodelovanje med predstavniki različnih strank in mišljenj. Dejal je, da je pri njegovem delu naletel tako pri članih odbora kot pri svetovalcih opozicije na veliko razumevanje, kar potrjuje, da je bilo vendar pri tem sodelovanju poleg političnih gledanj in koristi tudi precej človeškega razumevanja. «Lahko rečem«, je dejal Apih. da sem preživel ti dve leti v pokrajinskem svetu v vzdušju dejanske demokracije«. Poročilo o delovanju odbora je obrazložil odbornik za javne stike Visentini, ki je hkrati tudi on ugotovil ,da se je ozračje v pokrajinskem svetu v zadnjih petih letih zelo izboljšalo. Odbor je v svoje delovanje preko posameznih komisij vključil tudi predstavnike opozicije, kar je, po mnenju odbornika Visentinija, dalo izredno plodne rezultate. Sicer pa je odbornik obžaloval, da kljub temu izboljšanemu ozračju opozicija ni pravično ocenila delovanja odbora. O tem poročilu bomo pisali v prihodnjih dneh. V njem je gradivo, ki nam bo omogočilo, kolikor je v naših močeh, da posredujemo čitateljem delovanje pokrajin-ske uprave v preteklih dveh letih, hkrati pa da opozorimo slovensko javnost tudi na naša, slovenska vprašanja, ki so bila načeta v pokrajinskem svetu, kaj je glede tega pokrajinska uprav naredila in kaj ni naredila. Študenti zasedli inštitut za geologijo Danes predaja poslov na pokrajini Danes ob 11.30 bo pokrajinski predsednik dr Savona predal posle prefekturnemu komisarju dr. Molinariju. S tem poslednjim formalnim aktom, bo dejansko prenehala delovati izvoljena pokrajinska uprava in bo do izvolitve no vega pokrajinskega sveta ter do umestitve novega odbora, upravljala pokrajino imenovana komisarska uprava. Toda z imenovanjem prefektur-nega komisarja je prefekt hkrati tudi začasno odstavil pokrajinski svet, predsednik republike pa ga bo na predlog prefekta kmalu razpustil. Takoj nato bo osrednja o-blast imenovala upravno komisijo, ki bo pomagala prefekturnemu komisarju upravljati pokrajino do umestitve nove izvoljene pokrajinske uprave. Včeraj se je pokrajinski predsednik dr. Savona poslovil od vlad- nega komisarja prefekta dr. Cappel-linija. Prefekt pa je včeraj sprejel dr. Molinarija, ki bo danes prevzel posle komisarja na pokrajini. Jutri stavka industrijskih delavcev Jutri bo 24-urna enotna stavka delavcev in uradnikov industrijske stroke in obrtniških podjetij. Stavko so napovedale vse tri sindikalne organizacije, to je Nova delavska zbornica CGIL, CCdL in CISL. Delavci zasebne industrije stavkajo za odpravo mezdnih področij ter za obrambo tržaškega gospodarstva, delavoi podjetij z državno udeležbo pa samo v obrambo tržaškega gospodarstva, ker so ta podjetja že podpisala sporazum o ukinitvi mezdnih področij. V začetku se CISL nj strinjala s proglasitvijo te stavke, potem pa se je vdala, kar je seveda pozitivno, tako da bo stavka docela enotna. Tržaška občina je sklenila, prevzeti pokroviteljstvo nad «škedenj-skim pustom«, ki je najstarejša čina je s tem sprejela predloge iz ima najbolj ljudske značilnosti. Občina je s tem sprejela predloge iz prejšnjih let in bo sodelovala na tej ljudski prireditvi skupno s turističnimi ustanovami Udeležba občinske uprave na prireditvah «škedenjskega pusta« pomeni tudi priznanje vsem, ki so se v preteklosti vsako leto trudili, da so ohranili v Skednju živo pustno tradicijo. Občina bo pomagala m podprla vse pobude, ki jih bodo v prihodnjih letih še bolj razvili. Gle de tega se je že sestal poulen od bor, v katerem sta tudi odbornika Ceschia in de Gioia, ki je sestavil osnovni program prve prireditve «tržaškega škedenjskega pusta«. Ce prav bo osrednja prireditev vedno v Skednju, bodo prireditve zajele tudi mestno središče. Glavna prireditev bo povorka pustne maškarade na pustni torek popoldne, ki bo šla po mestnih ulicah in v kateri bodo sodelovali alegorični vozovi, skupine in posamezniki. Povorka se bo zaključila v Skednju, kjer so žirija razdelila bogate nagrade udeležencem S pomočjo občinskega ekonomata so se že začele priprave za okrasno razsvetlitev škedenjskih ulic. V okviru pustnih prireditev js tudi pobuda za ((gastronomsko tekmovanje« med 11 škedenjskimi go stilnami. Te bodo od 1. do 13. februarja pripravile, poleg dnevnega menuja še po eno značilno tržaško jed. V prvi polovici februarja bodo v Skednju nastopili številni pevski J zbori in godbe, hkrati pa bodo po-I stavljeni kioski, v katerih bodo predajali vsakovrstno jedačo in pijačo. Poleg tega bo v Skednju tudi mgv • ,• • -. • • f • « • c i • «• ■/ / luna park. Prireditelji so tudi skle- Včeraj so posegli v razpravo prvi štirje svetovalci, skupno pa se jih je prijavilo kar 26 niu, da ohranijo v skednju vse tra- Delovanje središča za mehanske vede Ko so ustanovili mednarodno središče za mehanske znanosti so imenovali za prve tri ravnatelje središča prof. Julia Palaciosa iz Ma-arida, prof. Waclawa Olszaka iz Varšave ter prof. Octava Onicescu-ja iz Bukarešte. Verjetno je, da bo imel prof. Palacios svoj sedež v Madridu (kjer bo skrbel za stike z državami Latinske Amerike), dru. ga dva pa bosta stalno bivala v Vidmu, kjer bosta skupaj z generalnim tajnikom prof Sombrerom skrbela za prve mednarodne tečaje in seminarje ter za organizacijo prvih oddelkov središča. Gre za naslednje oddelke: ((Avtomatizaci- ja in obveščevanje«, ((Mehanika ne-togih teles« ter ((Mehanika fini-dov«. Prof. Olszak se bo verjetno ukvarjal z organizacijo mednarodnih tečajev, medtem ko bo prof, Onicescu vzdrževal stike z oddelki in z državami članicami središča. Prof. Onicescu je že prispel v Videm. Njegov prihod pomeni dejanski začetek delovanja središča posebno na področju založniške dejavnosti. Za tisk so pripravljena že razna dela velikega znanstvenega pomena. Gre za študije prot. Onicescuja, prof. Parkusa z Dunaja ter prof. Sedova z Moskve. V kratkem bo začel delovati tudi oddelek za ((Avtomatizacijo in obveščanje«. Konec februarja bo prišel v Videm znani sovjetski učenjak prof. Pinsker iz Moskve, ki bo predaval o tej temi. V prihodnjih dneh bo prispela skupina znanih znanstvenikov iz Slovenije. SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o zakonskem osnutku o ukrepih v prid Furlanije-Julijske krajine ZA OHRANITEV NAJSTAREJŠE LJUDSKE TRADICIJE Občina prevzela pokroviteljstvo nad letošnjim «škedenjskim pastom» V okviru pustnih prireditev ho tudi gastronomsko tekmovanje ikedenjskili gostiln tudi Imena predsednika in kar šti rih (!) članov občinskega sveta te nove «svobodne» istrske občine. Neumna komedija s temi ((svobodnimi« istrskimi občinami «in esilio« se torej nadaljuje! Morda pa ta komedija ni več ravno tako neumna spričo dejstva, da se nadaljuje tudi, od kar imamo novega zunanjega ministra, ki ni ne demokristjan ne prvak ali celo bivši predsednik tukajšnje italijanske Katoliške akcije, kakršen je n. pr. sedanji predsednik organizacije «U nione degli istriani« — Libera pro-vincia dellTstria in esilio« t. j. tiste tukajšnje Katoliške akcije, za katero — kot v vsaki škofiji — od govarja tudi v Trstu škof, ki je slučajno, tako kot bivši župan Bartoli, rojen v Rovinju, škoda, ds ju niso vključili v novi občinski svet! S spoštovanjem (sledi podpis) Trst, 28. januarja 1969 Slovensko gledališče v Trstu Danes, 29. t m. ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem A. P Cehov TRI SESTRE Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V nedeljo, 2. februarja ob 16. uri JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. if te a.PrDei IS?* Pred nedavnim iz-9a nosilca zlate «Gal- , rfl'^iših ■prav ene(Ja izmed ® g|i ^ejst^^Rih pevcev v na- '!? tm^tanku zborovodij iMUfralite - P’ da. se zastav >Sf ln materialne sile za „ a„1e,mu pevskemu zboru cin !Us»- da se številčno 'rf** L1'1 mine- PP^aui na noge tu- -rev- L IlU P Jl '^V, Por,UL tr!?ki pevski zbor, ki naše lepe F’??*!* F Vo,,^ in ponos naše boli:}. 'C£' J) tradicije. študenti inštituta za tržaški univerzi zasedli sedež inštituta za nedoločen ! čas iz nrotesta, ker do sedaj niso ) bile uslišane njihove številne zahteve in so vedno dobili zavlačevalne" odgovore. Glavne zahteve študentov tega Inštituta so: dolo čijo naj se primernejši prostori za predavanja, ker sedanji sploh, ne ustrezajo potrebam; dobijo naj se primerni prostori za internat; uredi naj se vprašanje števila asistentov, ker sedanji ne morejo slediti vsem študentom. Poleg tega pa protestirajo študenti zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev in zahtevajo, da se tudi ta pomanjkljivost takoj odpravi. Kakor rečeno, so študenti zasedli inštitut za nedoločen čas in nameravajo odločno vztrajati pri svojih zahtevah. Včeraj se je pričela v deželnem svetu razprava o zakonskem o-snutku o ukrepih v prid deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki bo trajala ves teden, saj se je prijavilo k nji kar 26 svetovalcev. Včeraj so spregovorili štirje svetovalci: Gefter Wondrich (MSI), Miz-zau (KD), Bacicchi (KFI) in Ds Cecco (PSIUP). V začetku razprave je predložil liberalec Morpurgo u-govor o postopku z zahtevo, da se razprava odloži, česar pa niso sprejeli. še pred tem pa je prišlo do spora, ker je svetovalec furlanskega gibanja Di Caporiacco nasprotoval, da bi bilo sprejeto na dnevni red vprašanje misovskih svetovalcev o člankih, ki so bili objavljeni v tedniku «Frluli d’oggi». Pri tem je prišlo do ostrega prerekanja In po sklepu večinskih svetovalcev so odločili, da mora Di Caporiacco zapustiti sejo, čemur se tehnično pravi, da so ga ((izgnali« iz dvorane. Poročilo o zakonskem osnutku je pripravil svetovalec Metus. V njem pravi, da je treba pribiti veliki pomen tega osnutka državnega zakona, ki predvideva 49 milijard državnega prispevka deželi v sedmih letih. S pomočjo tega zakona bi se znatno izboljšale sedanje gospodarske in socialne razmere v deželi. Poleg tega je važno, da je večina upoštevala tudi zahteve m predloge manjšine, kar vzbuja tipanje, da bi utegnili doseči soglasno odobritev osnutka. Zatem pravi Metus, da je prišlo v posebni komisiji, v kateri so naprej razpravljali o osnutku, do ugotovitve, da je treba ta osnutek povezati z deželnim gospodarskim načrtom, kar se zahtevane vsote prispevkov tiče. To dokazuje, da ne bi bili mogli zahtevati uresničitve člena 50 deželnega statuta, ki predvideva državne prispevke de-čeli, če ne bi bili na razpolago količinski in kakovostni podatki deželnega načrta, ki ga je odobril deželni svet. Metus poudarja nato v svojem poročilu, da bi moral parlament čimprej odobriti zakon o postopku pri načrtovanju, od česar ie odvisna razčlenitev deželnega načrta. Poleg tega bi morala biti zlasti v industriji v večji meri u-deležena podjetja z državno udeležbo, ki bi poganjala naprej gospodarski razvoj. Metus pravi nato, da ta ukrep brani in ščiti glavne prednosti deželne avtonomije, kajti letni in večletni načrti za investicije na raznih sektorjih se uresničujejo na politično pobudo dežele, katere predloge mora odobriti le CIPE. Komisija Se je ugodno izrekla o zasnovi deželne uprave glede lu- ki f sio!2'J8liip0ltra.-iinskega centra za ** LVe*)slfp .Pripomočke imenoval J S l!redniSft rad-^ke odda" i -Iti;. Sole Kl komisij;, eno za rj*jj ® kon,;,1?- eno za srednje šo-soK f. 7'Oj „ za osnovne šole s M jezikom so: 9 """.....................................H...................... novi diskriminaciji do Slovencev uscelli — vicepro-. lik; g. Oskar Bo-S(>lski nadzornik na J j}« H f/ & Dr0fiai;aai'ja t.l. je šolski I Slovenci, čeprav je predsednik obeh ti# Pluliano Angioletti kot‘g. viceproveditor, ki m slovenske lO^r.Vb,. ■ “k-«—. ■ - - narodnosti. Toda g- šolski skrbnik je določil še dve komisiji, da nadzorujeta prejšnji, v katerih pa ni nobenega slovenskega šolnika, kaj še strokovnjaka, čeprav gre še vedno izključno za slovenske šolske radijske programe. Tako so člam nadzorne komisije za radijske programe, namenjene slovenskim šolam, italijanske narodnosti, in sicer: Prof. Giuliano Angioletti, šolski skrbnik - predsednik; dr. Renato Petracca - šolski nadzornik na italijanski osnovni šoli; prof. Marcel-lo Fraulini - didaktični ravnatelj na italijanski osnovni šoli. Prav tako so tudi člani nadzorne komisije za srednješolske radijske programe, namenjene slovenskim srednjim šolam, vsi italijanske narodnosti, in sicer: Prof. Giuliano Angioletti, šolski skrbnik - predsednik; prof. Giulio Cervani - ravnatelj italijanskega učiteljišča «Carducc:> v Trstu; prof. Nereo Salvi - ravnatelj italijanske v Tr: erjerSednik; £' 5olski ^Vh^včat-6nsk^ šolali; g. Mi-VNj » ’ povel jeni didaktič-S-a^fisknti! s!ov- osnovne šole JI ^'{taktičnem okrož- p ^Vad sba*na osnov- $|i(( ,za srednje šole so: lO,, »ihti' h,5,elh Adolf o - vicepro-g K'1 C Rednik prof. Marija t S. M. aYnatelj:ee slovenske 7*- i Ivan Cankar»: Prof' f i Ojij,:.6 $rpri Pover-eni ravnatelj ' f'i šole »Gregorčič« "K 1‘ti sil i ^ora Rebula Tavati. di5?ePJ za slovenščino. 0j ri|> ljubljansko vzgojo in t' • 6 Met,?iavenski srednji šoli » 1(Cirila in Meto- saj sc vendar v kot je pravično le srednje šole «Bergamas» v Trstu; prof. Silvio Rutteri ekspert; prof. upajo It ■ ! Cp stu - ekspert. Iz navedenega sledi, da so v obeh nadzornih komisijah za slovenske šolske radijske oddaje vsi člani italijanske narodnosti; in da lažje nadzorujejo programe v slovenskem jeziku, ker niso Slovenci in slovenščine ne znajo, jim morajo te radijske programe, namenjene slovenskim šolam, prevajati. Mimogrede naj povemo, da ti gospodje iz nadzornih komisij opravljajo — po skrbnikovi odredbi — že drugo nadzorstvo. . Gre torej za ponovno m zelo hudo diskriminacijo v škodo slovenskim šolnikom in na splošno vse slovenske narodnostne skupnosti. Pripominjamo za tiste, ki tega še ne vedo, da je imenoval člane komisij g- prot- Giuliano Angioletti, šolski skrbnik in član mešane italijansko - jugoslovanske komisije za točno in pravično izvajanje določb posebnega statuta po londonskem memorandumu Sprašujemo se, ali niso Slovenci res italijanski državljani drugega razreda? Ali si res nekateri ljudje še danes v sredi kulturne in demokratične Evrope upajo teptati nemoteno človečanske —i.....................in določ- frastruktur. Kar se tiče posegov v infrastrukture, povezane z javnimi -deli, so v komisiji vnesli nekatere popravke glede cest, prevozov, higiene in zdravstva, kar vse bolje ustreza pogledom na sistematično delovanje dežele. Zelo pozitivna je nova določba, ki dopušča nakup zemljišč za zidavo ljudskih hiš, na podlagi zakona št. 167 iz leta 1963. Tako bo lahko deže.a posegla vmes ne le glede uveljavljanja deželnega urbanističnega načr. ta, marveč tudi glede potreb posameznih krajevnih uprav, ki imajo velike težave pri iskanju površin za gradnjo ljudskih hiš To bo tudi ugodno vplivalo na tržišče z zazidalnimi površinami in zavrlo zadevno špekulacijo. Izdatke v ta namen so z novim popravkom zvišali za 5 milijard. * V obširni razpravi o spodbudah (stimulansih) ni pravzaprav nihče oporekal koristi vzpodbujevalne politike, marveč so le poudaril, da je treba pri tem razsodno izbirati komu naj gredo te spodbude. Me--tusovo poročilo obravnava nato kmetijski sektor, za katerega so v zakonskem načrtu zvišali prispevek za 30 milijard lir. V zvezi s tem je deželni odbor zagotovil da bodo pri spremembi ustanovnega zakona o ERSA proučili predlog, po katerem naj bi kmetijske zadruge lahko tudi obdelovale polja. Splošno je bilo tudi priznano da je uveljavljenje člena 50 deželnega statuta lepa priložnost, da se lotijo najbolj perečih in nujnih vprašanj, ki tarejo našo deželo. V razpravi je svetovalec Gefter Wondrich dejal, da ni moč zahtevati od deželnega odibora, da nakaže v zakonskem osnutku vse podrobne posege in izdatke, marveč le to, da nakaže probleme na splošno in okvirne izdatke zanje. Med drugim je tudi poudaril, da je izdatek 140 milijard za ureditev rek, hudournikov in potokov, za pogozditev gobh tal, za utrditev tal sploh nujen in koristen. Demokristjan Mizzau je zagovarjal politiko spodbud in trdil, da ni dovolj skrbeti le za infrastrukture. Dejansko pa gredo pri nas te spodbude predvsem v korist zasebnim podjetnikom. Komunist Bacicchi je v začetku dejal, da je predložitev zakonskega osnutka vsekakor pozitivna stvar, saj so komunisti predložili podoben osnutek že februarja leta 1964 ter je nosil še Togliattijev podpis, v deželnem svetu pa dve leti kasneje. S tem zakonskim o-snutkom je dežela končno krenila na stvarno pot uresničenja člena 50. Naša dežela ima velike gospodarske potrebe in nujni bodo zato veliki napori. Seveda si ne smemo delati utvar, da bo zakonski predlog v parlamentu takoj sprejet. Pri tem se je treba spomniti na primer na Sardinijo, ki je mofala ča kati deset let, preden je sploh dosegla svoj gospodarski načrt. Bacicchi je izrekel razne kritike na račun načrta in dejal, da ne gre pri tem le za količinsko, marveč tudi za kakovostno vprašanje, to je, v kakšne namene bodo porabili denar. Komunisti zahtevajo predvsem, da se razširi poseg na javnem sektorju, saj je tudi finansiranje javno. Ni namreč moč sprejeti teze, naj bi javna sredstva bila namenjena samo za večanje zasebnega dobička, pa čeprav se s tem tudi zviša število ■zaposlenih. Gospodarski in socialni razvoj je v naši deželi zavrt tudi zaradi zunanje politike države, pri čem je treba pomisliti le na krizo tržaškega pristanišča zaradi zapore Sueškega prekopa in na vojaške služnosti. Bacicchi je tudi dejal, da ne zadostuje le politika spodbud Rekel je, da je treba tudi v kmetijstvu utreti nova pota. Zavedati se je treba, da ni dovolj zemljiška preosnova. Na koncu je dejal, da ni dovolj, da zahtevamo od države znatne vsote, marveč da moramo uresničiti tudi novo politiko. Dodal je še, da ostajajo komunisti pri svojih kritikah zakonskega osnutka. Zadnji je spregovoril svetovalec IDe Cecco, ki je zlasti poudaril, da je nujno, da se regulirajo razne vode, zlasti pa reki Tilment in Livenza. Potrebna so razna vodna dela, pogozdovanje golih pobočij, utrditev nasipov, kanalizacija itd. in vse kaže, da 140 milijard ne ho zadostovalo v ta namen. Danes se bo razprava nadaljevala in prvi ho spregovorili liberalec Morpurgo. Obvestilo sindikata slovenske šole v Trstu V zvezi z vestmi o vsedržavni stavki srednješolskih profesorjev, ki je napovedana za danes, jutri in pojutrišnjem, sporoča Sindikat slovenske šole, da bo danes 29. januarja na slovenskih šolah reden pouk. Sindikat bo pravočasno sporočil, če bodo v naslednjih dneh stavkali tud-i slovenski profesorji. dicionalne krajevne prireditve, kot so «sprevod služkinj«, «cvetlični sprevod« in v sredo, na pepelnico, tradicionalni «pustni pogreb«. uiecUuitm Seja sindikata slovenske šole Neumna komedija s «svobodno pokr. Istro* «in esilio* se nadaljuje Spoštovano uredništvo! Pred mnogimi tedni ste objavili moje pismo v zvezi s tako imenovanimi ((Svobodnimi istrskimi občinami« in ((Svobodno pokrajino Ištro« vse seveda «in esilio«, o čemer so pristaši organizacije «Unio-ne istriani« sklepali, na «Grande assemblea istriana« v Trstu 3. novembra lani, kot je tedaj poročal italijanski katoliški tednik «Vita Nuova«. Danes pa sem prebral v tukajšnjem italijanskem dnevniku, da se je «v teh dneh ustanovil «Libero comune di Rovigno in esilio« zopet «v skladu s sklepi« od 3. novembra 1968. List objavlja Predavanje prof. Ježa v Slovenskem klubu Prof. Janko Je. je včeraj v Slovenskem klubu predaval o kulturnih stikih med Slovenci in Italijani v preteklosti in danes. Predavatelj je snov zanimivo razporedil ter prikazal, kako so o Slovencih pisali in _ kako se je italijanski vpliv izražal | na raznih umetnostnih področjih na • Slovenskem, vse do najnovejše do- j be. (O vsem tem je prof Jež že j mnogo predaval ne radiu in pisal. v našem listu Mogoče bo to snov uporabil tudi za knjigo.) Občinstvo je z zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem, saj je prof. Jež snov podrd na živahen, nikakor ne ■ kakor vedno - razgibal vode? Film sestavljata dve epizodi, ki pa sta si zelo sorodni, seveda po svojem smislu - Vredno je počakati - samo kak mesec STRA (Benetke) 28. — Že dolga leta Je znani italijanski literat in filmski človek Pier Paolo Pasolini v ospredju kulturnega dogajanja v Italiji. Deloma na račun svojih literarnih in filmskih dosežkov, deloma pa na račun svojih odnosov do družbe. Medtem ko mu s skrajne levice nekateri očitajo, da se je ((integriral)) ali da se vsaj skuša vključiti v sedanjo, logično, propadajočo in preživelo družbo in da ni več bojevit, kot je bil nekoč, mu z nasprotne strani prtj-jo «krtvdo», da svoje umetniške sposobnosti (kolikor mu jih sploh priznajo) «strumentaUzi-ra», kot tudi pravijo angažiranemu umetniškemu udejstvovanju. Dejstvo pa je, da je prav posebno Pasbllnijeva filmska u-met-nost doslej vedno razgibala vode in pogosto Je Imel Pasolini zaradi tega opravka tudi s sodiščem. Hkrati pa drži, da je bil lani Pasolini na čelu «oporečnlkov» — kontestatorjev, ki so motili beneški filmski festival. Njegov film «Teorem» je dvignil veliko prahu. Nič manj, ver- .............im..n..min................................................... PRED PARLAMENTARNO RAZPRAVO Ministra Preti in Reale o gospodarskem načrtu Kaj pravijo izneseni podatki - Napovedana davčna reforma, ki naj poenostavi obdav-Pretijeve perspektive razvoja v okviru evropske gospodarske skupnosti cevanie Leto 1968 lahko označimo, kot poročajo uradni viri, v gospodarskem pogledu za dokaj ugodno. Podatki, ki sta Jih bila prikazala ob zaključenem pregledu državnega proračuna finančni minister, Reale in minister za proračun, Preti, potrjujejo mnenje, da pozitivni elementi presegajo one negativne. Prvi številčni podatek je bil omenil minister Reale: dohodki so bili za 268 milijard večji od onih, ki so bili predvideni, zahvaljujoč med drugim tudi natančnejšim ugotovitvam oziroma poizvedovanjem, na osnovi katerih je bilo moč omejiti davčne utaje. Ostale podatke pa je bil dal minister Preti: narodni dohodek se je bil dvignil na 41.120 milijard (torej Je trikrat večji kot pred dvajsetimi leti), kar predstavlja 5-odst. povečanje v primerjavi s številkami, ki so bile v tem pogledu načrtovane. Raven zaposlovanja je tudi «dokaj ugodna«, u-stanovljenih bo 271 tisoč novih delovnih mest v industriji in na področju terciarnih dejavnosti, s čimer bo v precejšnji meri izpolnjena praznina na sektorju poljedelske zaposlitve. Industrijska proizvodnja, ki je v prvih štirih mesecih v primerjavi z istim obdobjem v 1. 1967 zabeležila 5.1-odst. povečanje, je konec leta pridobila še nadaljnjega pol odstotka (torej •kupaj 5,6 odst.). Uvoz, ki je v prvih štirih mesecih neznatno padel (za 0,9 odst.), se Je kasneje spet dvignil ter je dosegel tako 3,9-odst. povečanje. Negativni podatki zadevajo bolj notranje povpraševanje, ki se je zmanjšalo, in pa Investicije, ki so — čeprav so se bile povečale za 6—9 odst. in je zanje bila uporabljena približno petina vsega narodnega dohodka - ostale pod načrtovanimi predvidevanji, kolikor se Je z njimi nakazalo poprečno letno povečanje v vl-Mni 10 odst. To bi bili v najbolj splošnih obrisih podatki, ki se tičejo pre- teklosti. Kakšni pa so oni za prihodnost? Tudi tega sta se bila dotaknila oba ministra. Reale je bil napovedal objavo načrta za novo davčno reformo, na osnovi katere bodo združene v enem samem davku vse števLlne dosedanje davčne dajatve, s katerimi so bile obremenjene fizične in pravne osebe. Namen tega je, da b; se davčna bremena državljanom oziroma davkoplačevalcem nalagala bolj racionalno in pravično. Menda bi bil takšen zakon, če bi se z njim dejansko dosegel izjavljeni namen, prav tisto, za čemer velika večina državljanov že od davna hrepeni. Vprašanje je le, če ne bodo obenem z njim že tudi ustvarjene možnosti, da se mu bodo najbolj prebrisani z lahkoto izognili. Seveda postanejo v takem primeru nasploh vsi, tudi najboljši zakoni odveč, stvari pa običajno tečejo kot prej, če ne še slabše. Drug podatek, ki ga je prikazal minister Reale in bi utegnil zbuditi zanimanje zainteresiranih, se tiče ukrepa, s katerim se bo pospešilo izplačevanje zmagovalcem loterije. Minister se je nedvomno zavedal, kolikšno veselje je s tem povzročil med številnimi zvestimi privrženci loterijske igre. saj so doslej morali večkrat zelo dolgo čakati na izplačila zneskov, ki so si jih bili ((priborili«. Preti se Je dotaknil glavnih o-brisov drugega petletnega razvojnega načrta. Tako imenovano ((poročilo glede svobodnega izbora«, trenutno še v fazi izdelave, bo že v kratkem predloženo parlamentu, ki bo zatem odločal o o-snovnlh usmeritvah novega petletnega načrta. V dokumentu bodo osnovni splošni smotri tega drugega razvojnega načrta določeni oziroma postavljeni na osnovi razčlembe In ocene vprašanj, ki so v deželi dozorela kot posledica izredno intenzivnega razvoja italijanske družbe. Nakazal bo nadalje tudi osnovne linije delovanja «velikih gospodarskih združenj« za dosego sprejetih nalog in orisal ustrezna potrebna sredr stva za pravilno usmerjevanje programa, ki naj vpliva na nadaljnji razvoj dežele. Glede na takšne perspektive pa ((čedalje bolj pridobivajo na važnosti ln pomenu«, je dejal Preti, tudi sklepi v okviru evropske gospodarske skupnosti, na osnovi katerih se morajo, po naši politični opredelitvi, povezati vsa gospodarska vprašanja, katerih reševanje ne more biti nacionalno omejeno. jetno, ne bo dvignil prahu film., ki ga Pier Paolo Pasolini snema te dni v vili Pisani v kraju Štrk, kjer pravzaprav drugo epizodo svojega filmp. že konču‘e. Gre za film, ki nosi značilen naslov — aPorcile«. torej ((Svinjak«. V filmu, ki ::a Je pripravil in ki ga režira P,er Paolo Pasolini igrajo Ugo Tognazzi, Alberto Lio-nello, Jean Pierre Leaud, Aone Wiazemsky, Marco Ferrerl, Mar-garita Lozano, Franco Cittl in Ni-netto Davoli in še nekateri drugi filmski umetniki. Film tvorita. kot smo že omenili, dve epi-zdcK,"ža' kateri pa Pasolini pravi, da sta vzporedni.' da se druga drugo dopolnjujeta. Smisel besede «Svinjak» poznamo in kaj to pomeni kot naslov filma, oziroma v zvezi s filmom? Pier Paolo Pasolini pravi dobesedno: ((Svinjak je družba nasploh in še posebej družba, v kateri živim. Je to družba, ki ne žre le svojih neposlušnih sinov (na primer oporečnikov), pač pa tudi tiste, ki se ji pokorijo, tiste, ki so se v dfuž-bo vključili, navadne konformiste. Zgodba se razpleta vzdolž dveh skoraj vzporednih primerov, zaključek pa je le eden sam in obupen: ta družba Je dokončno ln neizbežno obsojena«. Prva zgodba, ki jo Je Pier Paolo Pasolini posnel na Siciliji, pripoveduje o nekem ((ljudožercu«, ki je obsojen, da njegovo truplo vržejo zverem. Gre za belopoltega človeka, ki ga igra Pierre Olementi, ki se v puščavi sreča z nekim vojakom, ga umori, da bi si s tem utešil lakoto. Nato pa kar naprej mori ljudi In jih žre. Gre — kot pravi Pasolini — za resnično zgodbo, ki se je pripetila pred 300 ali 400 leti. Druga zgodba Je podobna, skoraj enaka. Glavnega junaka, ki ga v filmu poosebi Jean Pierre Leaud požrejo — prašiči. Gre za mladeniča, ki ima prašiče rad. Dejansko Je to sin nekega industrialca, ki predstavlja na neki način nemški paleokapitalizem, to se pravi prvotni zarodek kapitalizma ali če hočemo, nazadnjaški pa čeprav sedanji kapitalizem in ki se znajde sredi med očetom, ki ga igra Alberto Lio-nello, in njegovim poslovnim tekmecem, ki ga pooseblja Ugo Tognazzi in ki je bil nekoč vnet nacist in kot takšen proglašen za vojnega zločinca. Ta dva industrialca se medseboj izsiljujeta: enega izsiljuje tekmec zaradi njegove nacistične preteklosti, drugega pa bivši nacist izsiljuje zaradi neke sinove ((bolezni«, bolje povedano nekega sinovega čudnega «nagnenja». Končno pa se industrialca vendarle sporazumeta in strneta svoji premoženji v veliko podjetje, račun za to pa plača sin, ki z njuno konkurenco nima nikakršne zveze, ki ga pa prav zaradi tega, ker se ni ((integriral«, vržejo — prašičem. Sam Pier Paolo Pasolini pravi, da gre za zgodbo, ki bi v širšem okviru spadala v območje teme «Teorem». Pier Paolo Pasolini dobesedno pravi: «Snov pa je vendarle obdelana na svoj način. Gre za pieteto pomešano s humorjem in niti obsodba ni izrecna, kot sq tudi osebnosti prikazane humoristično. Toda tu n; nič smešnega. Gre le za ple-tetni humor«. Prav gotovo se danes ne da z gotovostjo govoriti o tem, kaj bo ta film povedal, niti kako ga bo «družba» sprejela. Sam Pier Paolo Pasolini pa pravi, pa čeprav med vrsticami, da jspada v območje, ki marsikomu ni prlljHB-* .jjeno ia s samim tem svojemu novemu delu napoveduje težke ure. Sicer pa smo že reklj, da je z 'ttjegdviml filmskimi stvaritvami vedno tako. Vredno je počakati, saj Pasolini trdi, da bo film že v kratkem dokončan in pred občinstvom. Ansambel «Emona» odpotoval v Bremen LJUBLJANA, 28. — Včeraj je odpotovala iz Ljubljane v Bremen folklorna skupina «Emona» iz Šiške, ki se bo udeležila folklornega festivala «Musikschau der Nationen«. Mednarodnega folklornega festivala se bodo udeležile skupine sedmih držav. Lani je Jugoslovansko folkloro zastopal na tem mednarodnem festivalu ansambel iz Makedonije «Vlado Tasevski«. Letos pa so šli v Bremen Ljubljančani, ki si jih je iani ogledal tehnični vodja bremenske prireditve, ki se je nad njihovim izvajanjem navdušil. Ljubljančani bodo nastopili trikrat. Spomini enega preživelih tečajnikov Pred 25 leti je v CerkneJ padlo 47 mladih komuniste Kakor smo poročali že včeraj, je bila v nedeljo v Cerknem svečanost ob obletnici tragedije, ki je pred 25 leti zahtevala 47 mladih življenj, ko je zaradi izdajstva nacistična vojska vdrla v Cerkno. Ljubljansko «Delo» je s tem v zvezi objavilo spomine enega tedanjih tečajnikov, Andreja Rupnika, ki je tragedijo preživel. Da bi spomin na tolika mlada življenja med našimi ljudmi ne zamrl in da bi se mlajši rodovi spoznali z našo veliko preteklostjo, povzemamo iz «Dela» te spomine: Novo leto 1944 je minilo v miru. V tem času smo na komandi mesta v čepovanu še odpravljali brigadam zadnje pakete, ki jih je primorsko ljudstvo poslalo za praznike svojim borcem kot priboljšek. Čeprav sva bila s komandantom mesta preobremenjena s tem delom, sva praznovala novoletne praznike v prijetnem vzdušju, ti je postalo še bolj veselo, ko sem prejel z idrijskega vojnega področja obvestilo, da bom obiskoval partijski tečaj, ki bo okoli 10. januarja v čepovanu. Tja so prihajali aktivisti iz vseh okrožij Gorenjske in Primorske ter politični funkcionarji iz partizanskih enot. Ko je tov. Andrej - Ivan Bratko odprl tečaj, nas je bilo zbranih v šolskem razredu 110 tečajnikov. Prav nič nas ni motilo, da smo se gnetli v majhnem prostoru, pozorno smo poslušali predavanja tovarišev Jake, Veljka. Gregorja in drugih. Vsi smo čutili, da se nam odpira nov svet, novi pogledi na življenje. Ta tovariška idila ni trajala dolgo, zakaj že 17 januarja se je začela nova nemška ofenziva na osvobojeno ozemlje in pričela se je mhajka*. Ker je sovražnik prodiral po Banjški planoti, Trnovskem gozdu in Trebuši, smo se zato zjutraj najprej umaknili v globel poa Laz-nami, popoldne smo šli na Srednji Lokovec, od tu pa zvečer na Lokve, kjer smo prespali. Čeprav je bil tega dne sovražnik na Lo-kovcu razbit, vendar je se nadalje napadal, zato smo se morali zjutraj umakniti proti Laznam, kjer smo vsi oboroženi tečajniki zuseali položaje proti Goi nji Trebuši, da bi tako ščitili hrbet našim brigadam, ki so se borile okrog Lokev v Trnovskem gozdu Proti jutru smo prišli na Šentviško planoto, kjer sem zaradi naporov v vročici obležal do naslednjega dne, ko smo odšli proti Cerk-nemu. Čutil sem, da je vročim v meni popustila, laže sem hodil do Cerknega, čeravno se je pot zelo vlekla. Prišli smo v Cerkno. Udobno smo se razporedili po šolskih razredih, kjer smo spali, vtem ko je bila predavalnica v ljudskem domu, nedaleč od šole. Vsako dopoldne predavanja, popoldne razprave, 'ki so bile zelo živahne. Hoteli smo nadoknaditi zamujeno, vneto smo študirali. nilo se je — 27. janmrja 1944. Vstali smo kot po navadi ob 7. uri. Mraz je pritiskal, sneg je škripal pod nogami, ko smo odšli proti kovačiji ob vodi. kjer smo zajtrkovali. Ker ms je zeblo, smo pohiteli z zajtrkom in se takoj mio vrnili m domove ne da bi karkoli slutili. Tistega dne naj bi namreč šele popoldne imeli predavanje. Ko smo se živahno pogovarjali, pa je kmalu po 8 uri zaropotalo v samem Cerknem. Zaslišali smo dolge rafale mitraljeza in brzostrelk. Prvi hip smo mislili, da naši streljajo od veselja, da so jih Nemci zopet dobili, saj so še vedno napadali po Trnovskem gozdu in drugod. Kar iznenada opazim, kako je tečajnik, ne spominjam se njegovega imena, pograbil puško ter naravnost zletel po stopnicah. Njemu so sledili še drugi, jaz pa sem mglo pobasal šotorko v nahrbtnik, ga oprtal, med tekom po stopnicah IIMIIIIlIf 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Dunajska šola v «Lanterni» Bližal se je konec tečaja: štu dija je bilo čedalje več: vsak je želel, da bi opravil izpit z najboljšim uspehom, toda se vedno smo našli dovolj časa da smo se pripravljali na miting Sklenili smo, da bomo po večerji pripravljali posamezne točke za miting. Jaz sem vodil pevski zbor. Tako smo se razen že prav znanih pesmi učili tudi nove partizanske. Prav dobro se spominjam, da smo na predvečer napada vadili rusko partizansko pesem *Jes h zavtra vajnu...*, ki pa nam nikakor m šla zaradi lega, ker nismo imeli pisanega besedila, temveč sem jo vadit po spominu, nobeden pa ni znal vseh kitic na pamet Tako se je podaljšala vaja čez ll uro ponoči, ko smo odšli spat si vrgel brzostrelke čez Prsa sam znašel na hišnem prfl6| Jui smo Spoznal sem, da škripcih in da se sploh *e”jj umakniti, zato sem predlog( varišema, da bi se skriti ” pol porušeno klet, kjeL. lahko borili, kar sta oba Najprej je stekel pri oti Jot mimo žive meje tovariš, *?'! $r( oblečen v civilno obleko i” oj «144 /7 rt II n /ll fr 1 7 /1 ^ Ia.. nji dan prišel v Cerkno za ^ nji partijski tečaj rn fr. tovariš Ivan za stekel v smer po stezi navzdol v sam pa sem v zadnjem 'S skočil v klet in zapri Sa5 sem se stisnil za dva veti^j že sem zaslišal korake ’” l govorico... Trenutki mine”°\ petost v meni narašča, vSa Nemca, br - ka mi je drhtela v roki, sem pričakoval Nemca, - * fca mi je drhtela v ruki, pravljen sem bil pokončati 1A sovražnika, ki bi odprl vr-Nenadoma sem otrpnil1 b žvM sem zaslišal tuleče ži»*>•, kmalu nato je nedaleč eksplodirala — mina! 'j stresla in skozi na pol streho se je nam usula Sledila je eksplozij:. drWJe je mine, vmes dolgi raj Ijeza in pridušeno poka”!1 ( d* beluma. Čeprav sem bil . nevarnosti, sem se razvedi plozij min, ki st naz^K so v boj posegle nase br’fr ' Ne vem, kako do-.go se j za sodi, saj je vsaka jala celo večnost kar set” MILKO BAMBIČ ..............................mm,mm,m,,,,,... bodo vaši odnosi enaki do vseh sosedov. OVEN (od 21.3 do 20.4.) Z neke ga potovanja se noste vrnili domov zelo zadovoljni. Duha si boste osvežili samo v naravi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vprašanjem, ki se z njim trenutno ukvar jate, se ne spoprimite naravnost, temveč posredno Veselo tovariško srečanje DVOJČKA (od 215. do 21.6.) Ne zgledujte se po nekem prijatelju, ki dela prav narobe, kakor bi moral. Ploden razgovor z najmlajšimi. RAK (od 22.6 do 22.7.) Ne umijte si rok kot Poncij Pilat, marveč sprejmite nase del odgovornosti. E-dino zdravilo za vas je delo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zdaj, ko ste dosegli uspeh, vas bodo vsi ne- HOROSKOP znansko hvalili Ljubezen se ne sme zanemarjati, ker sicer uvene. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Imeli boste posla s sodnijo, ker vas bo nekdo tožil. Dobroto vrnite z dobroto. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Samo slikovit opis načrta, ki ga imate v mislih, ne zadostuje, da bi tudi druge navdušili zanj Ljubezensko zatišje. ŠKORPIJON ((od 23.10. do 22.11.) Zdravstveno št niste dovolj trdni, da bi že lahko redno delali. Naj STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Na slavnosti, ki se jc boste udeležili, se vam bo odprla odlična možnost. Bodite bolj realistični v ljubezni KOZOROG (od 21 12. do 20.1.) še v času uoste preprečili, da bi neki mlajši nameščenec povzročil dokajšnjo škodo. Odkrili boste, kdo spletkari proti vam. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte Izpopolniti svoj sistem zbiranja informacij, od tega je mnogo odvisno Okrepite svoje živce. RIBI (od 20.2. d(, 20.3.) Umetni; kom je danes zagotovljen popoln ali delen uspeh. Vrnite čimprej denar, ki ste si ga izposodili. SREDA, 29. JANUARJA 1969 TRST A 7.15, 8.15, 1315, 14.15, 20.15 Po ročila; 11 40 Šola; 12 10 Brali smo; 12.20 Za vsakogar nekaj, 13.3C Glasba po željah; 17.00 Trio Bo schetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 17.55 Ščepec poezije, 18. la Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Ljudske pesmi; 19.10 Higie na in zdravje; 19.15 Melodije, 20.00 Šport; 20.3(1 Koncert; 21.20 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba. TRST čaj za nove pesmi; 16.00 Spored za najmlajse; 17.05 Program za mladino; 19.13 Mason: Ballo in maschera al Semiramis; 20.15 Ra dijska drama; 21.45 Simf. koncert. II. PROGRAM 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Smareglia, Istrska svatba; 14.35 Domači avtorji. 7.30, 8.30, 13.30 14.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Lahka glasba; 10.00 Roman; 10.40 Pisan spored; 14.00 Juke box; 14.45 Plošče; 15 15 Mia di umetniki; 16.00 Nove pesmi; 17.35 Enotni razred; 18.20 Polj ud na enciklopedija- 20.45 Nove pes mi; 21.10 Operni program; 22.40 Ameriške plošče III. PROGRAM Oldham; 9.45 Moški zbor; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Kodaly: Har-ry Janos; 12.30 Dr J. Rihar: Odbira čebel; 12 40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo , vam...; 14.05 Koncert; 15.40 Vj Kaleb: Ded in vnučka; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina selil in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Violinistka D. Stare; 18.40 Naš razgovor; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «Ti in opera*; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Krklec: Pesmi; 23.15 Nočni vrtiljak. ITAL. TELEVIZIJA KOPER 6.30, 7.30, 12 30. 14.30, 16,00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Orkester; 10.45 Plošče; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13 50 Današnje teme; 14.00 Operna glasba; 15.30 Primorski zbori; 16 40 Popoldan ska glasba; 17 45 Ritmi; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel Conway, 22.30 Jazz; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Basist P. Montarsolo; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 in 15.10 Nate- 10.00 Koncert' 10.45 Lisztove skladbe; 11.15 Monteverdijevi madrigali; 12.20 Haendel in Beetho ven; 13.40 Pianist A Cortot; 14.30 Mozart: Ascagno in Alba; 15.30 Pizzettijevi preludiji, 17.20 Nem ščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 13,45 Kulturni pregled: 20 30 Mediteranska kultura- 22.30 Detek tiv§ki roman. FILODIFUZIJA 10.30, 11.30, 14.30, 15.00 Šola; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Kro nike bodočnosti- 13.30 Dnevnik; 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino, 18.45 Znanost in tehnika; 19.15 Zgodo vina tehnike; 19.45 Šport in kro nike; 20.30 Dnevnik; 21.01! Jugo slavija, katero blagostanje?; 22.00 Šport; 23.00 -Dnevnik. II KANAL 8.00 Skladbe za Idavičembalo; 9.40 Čajkovski, Suita štev. 4; 10.00 Mozartova Sonata K 11; 10.20 Baletna glasba; 12.30 Bizet, Carmen. SLOVENIJA 14.00 Zimski šport, 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film; 22.45 Gledališke in filmske kronike. 6.00, 7.00, 10 00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6 50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. od-Glasbena matineja; 8.55 daja; 8.08 Pisan svet pravljic; 9.30 Orkester JUG. TELEVIZIJA 20.00 in 22 30 Poročila; 17.45 20 slavnih; 18.30 Pisani trak; 18.45 Skrivnosti narave — film; 19.15 Poje Radmila Karakljajič; 19.45 TV prospekt- 20 30 3—2—1; 20.35 F. M. Dostojevski: Krotka — dra ma; 21.35 Kronika Londona. J no zaslišal hitre korake, r >! tSchnell, schnellh ln »-tišina, ki je še boli m°rfflj vala name, kol pa je sf!.i hlr' pa Ali Nemci preiskujejo se dogaja zunaj' ji Nenadoma zaslišim dot”~j vorico, ves vzraarščen s* f kleti ter hlastna vpraša1” ^ dinjo, kje so Nemci Eekl”,j da so odšli v Cerkno. Mf* se je obrnila prot dolinti rt’ //Tnn/ifir Is 4 s* f nila: «Tovariš. bežite! pet gredo!* Ko sem pogledat v I*”’0.-. sem zares opazi! kako ”ec*t pina ljudi teče proti č- Gospodinja se je obrnila ?J> zolcu. Prebledela je iz fž ti pa sem slišal presuni u *Joj, moj mož!* Ko sva d njega, sem mu nalohko vo. Tedaj je gospodinja vzdihnila: «Ne ni:* Zato P°. | lij, ne globoko presunilo, ll' tovariš v civilni obleki, menoj stal pred hišo in P°l j žal proti kozolcu. Krog! razmesarila polovico 0}att j Ves zgrožen ob misli, ”a- M di mene čakala enaka ”suy napravil samo nekaj kof^J prej proti kozolcu, ko ”elj ii kot vkopan: prizor, ki seb.S gledal, je bil tako grozljiv, da ga ne bom 11 zabil. Pred menoj je v stezi ležala pobila čeladi varišev in tovarišic s Iona je segala od kozolcu do roba grmovja! Ko gledal na desno proti eii i h daj še strašnejši prizor: poleg kozolca je ležala ^ ji Milojka, razgaljena, zaklo”' . parana z nožem, široka r" I zevala preko prsi — mriva'J lasi curljala iz r° ji je poča prsi! Odvrnil sem pog!e°J lojke in ves zmeden in rJ stopil samo korak do PrV^i la. Obstal sem ob nje1”'J’ S sem, da je bil tovariš ttfj" ) ^ tilnik. In ko sem narati^ f g. ____ ____ . ..lam 1 S glavo, sem spoznal v nj^t K na, za njim je ležala RoZfjl . Savo, Maks, Gorenje, OWa p t gi tovariši in tovarišice’ p ^ imena sem že pozabil. ^a. mrtve kolone je ležal ven, lep fant, najprej notranji strani stegna, ------------------------- (Nadaljevanje na 6. 3V 1 »to, bili «4 J* 4 «ei. j?8 J' S V N H kr, ,7 84 jHo JU »L s s $ "■Us $5 s S jz TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Delno znižana kazen goljufu z dozdevnimi darilnimi paketi Dve prizivni razsodbi v zvezi s smrtnimi prometnimi nesrečami tržaškim kazenskim sodl-DrlK,’ J® razsojalo v svojstvu »o 'vPe?a sodišča, se je moral za-včeraj 41-letni Renato tožen t^i, iz Padove, ki je bil ob-11. da je goljufal neko vdovo. DreS?retto je prišel v septembru vd ™nl v hišo Ersilie Tiberio jV. Visnovitz, stare 69 let, iz Ul. y.|!*se 4. ženski, ki Je bila st&viLi na’ izjavi', da je pred-sllmUi , trgovskega podjetja Tes-dariiiefct° 'z Padove, ki baje ob-vdovie vsaka Štiri leta upokojene lafiii S oblekami in drugimi ob-J . Ersilia Tiberio je bila Morot??mi’ .ki so bile izžrebane. sr JI,. Ersilia Tiberio je bila med Morat?air!i’ ki so bile izžrebane, bami 10 ^ J® izročil zavoj z rju-tjl ijjr; Prevlekami za blazine, pre- M «ns ?e 'n pogrinjalo za posteljo. Morettu a je natančneje pre- Sfka je tedaj izročila Morettu o pj potrdilo," je ugotovila, da «r __ s* I lir „J4, naročilnico v znesku 48.000 brede ?atere je znesek 5.000 lir jetn^vijai samo majhen predu-ravti0(. tal® vsoto bi morala po-lO.oon .j v 3 mesečnih obrokih po H,- 'ir ter z eno menico za 3.000 dlli HSJJski organi so kmalu izsle-vsait-s“toženca, toda ta je odbil •odnit 0 obtožbo. Tržaški okrajni la tj. Pa 8a je spoznal za krive-MespJ ga obsodil na 1 leto in 6 jT^v zapora ter 200.000 lir globe. O. razsodbi se je pritožil sa-,1 Jij (T^oJenec, ki je včeraj na jav-»I Ve, /avnavl potrdil prvotne izja-tršltpavni tožilec je zahteval po-hikj v razsodbe prve stopnje, sod-viCo pa so priznali obtožencu pra-koiij*Pp sP'ožnih olajševalnih o-Da 4 p ter so mu znižali kazen 20ofip *n®sece in 20 dni zapora ter Ur globe. DANES PRVA PONOVITEV V «Verdiju» Bellinije v a «Beatrice iz Tende» V zadnjih letih smo priče uprizoritvam raznih opernih del italijanskih avtorjev, ki že desetletja pa tudi več kot sto let niso bila več na odru v našem mestu. Pa tudi drugod jih niso igrali in tako so bila ta dela pozabljena ali pa znana le glasbenim zgodovinarjem. Seveda ne bi mogli imeti načelno nič proti temu, da pridejo ponovno na repertoar tudi taka dela, da. lahko današnji poslušalci presodijo. ali je bilo prav ali ne. da so toliko časa ležala v kakih arhivih, in da obenem izrečejo sodbo za nadaljnjo usodo: ali naj se tako delo vrača na repertoar ali pa naj se spet umakne počivat v arhiv. Če tako gledamo na nanovo «od-krito» Bellmijevo opero «Bealrice iz Tende», potem se nam zdi, da bo bržkone obveljal pritrdilen odgovor na drugi del pravkar postavljenega vprašanja. Vsiljuje pa se pri tem tudi drugo vprašanje: mar ne bi kazalo navraviti nekoliko bolj apogumem repertoar v tem smulu, da bi šel nekoliko bol) v širino (več tujih avtorjev) in pa bo sodobnost. Če pa je že potre/ 1 »*Predi po Obtoženec se • je, namreč, ^nikt el prizivu. Vendar pa so al oi sPremenill prejšnjo raz- ?°i«rnž 6(16 Prepovedi upravljanja ifi| ft°Pn8a vozila. Sodniki prve ,rP§ “'li Qr. namreč menili, da niso ',af\Ja dov18f?ini za odvzem vozniške-n K^dobu za daljše ali krajše ‘LI 5» j6 J~* Na včerajšnji obravnavi r“ J se *Jneralni pravdnik zahteval, o ] !ž»tr\6 ,u vozniško dovoljenje od-«9®1 r®lh0 “a eno leto. Sodniki so na-(fj\ v tdein?reJeli to zahtevo, toda le ■ * Jttn g mesecev. I1* Cii4, Ul. Romagna 37/1, ki v?8ov»Jstimi sodniki se Je moral ?onarJati tudi 54-letni Giorgio %tj Janija predlani povozil do il' ^ _____ >>e ®3'ieJtnega Antonia Furlana m s je ku cesti- V trenutku nesre-s iil i0ftuno 0 ®estišče spolzko ter je ir,,l i u.2aradj zaviranja treščil ” qqH\ ‘ero j-*1 Je bil že sredi ceste, ka ^41 Tm* prečkal po zebrasti stezi. kazensko sodišče je lani 4 , t« °, Portuno za krivega ter M)|h°Ps°dilo na 1 leto zapora r.'&zni„°’ ter na odvzem šoferske ?‘ki s‘ce za 2 leti. Prizivni sod-w.dieiJ,„znižali zaporno kazen na te pa v, odvzem šoferske izkaz-ii4 i„„ na 1 leto. zlasti če gredo na račun drugega, vrednejšega dela; brez dobrih sredstev pa ostane delo, ki samo v sebi nima posebne moči, še bolj slabotno. Ko smo že nakazali, da ob sobotni premieri nismo doživeli kakega odkritja, lahko še dostavimo, da nas tudi sama uprizoritev ni mogla prevzeti. (Mogoče je na tako razpoloženje tudi «kvarno» vplivala imenitna predstava Šostakovi-čcve «Katarine Izmajlove» nrejšnji večer.) Videti je bilo, kot da opera še ni dovolj doštudirava in aa se pri izvajalcih še ni zadosti rnsedla*. Zato je bilo delo dirigenta toliko težje, vendar je pokazal Franco Mamino dovolj hladnokrvnosti, tako da je srečno prešel vse čeri, ki so tu in tam grozile Dobro so peli Giulio Fioravanti Rita Talarico (protagonistka) in llena Meriggioli, ki so si vsi prislužili aplavze na odprti sceni. (Bilo pa je tudi nekoliko neokusnosti nekaterih premetih častilcev.) Kolikor je mogel, se je potrudil tudi tenorist Pietro Botazzo in še Giuseppe Bot ta ter Vito Susca. Nas'ednie predstave Be /trnjeve opere bodo danes in 30. januarja ter 2. februarja, za 8. februar pa je napovedana uprizoritev treh enodejank Goffreda Petrassija, Romana Vlada in Maria Peragalla. Zahvala miljskc občinske uprave ______________...... tU uprizarjanje takih spet «izkopanih» oper, naj bi bilo nekoliko ravnotežja s kako opero neitalijanskih avtorjev. Gotovo stoji operno vodstvo pred dilemo, ali naj za uprizoritev takih starih oper uporabi vsa najboljša sredstva — najboljše soliste, dirigenta, režiserja, scenografa — ali naj se zadovolji z navadno po-prečnostjo. Odločitev je res težka: tvegano je uporabiti rie/i/ca sredstva za delo, kjer bi se lahko reklo, da je teh sredstev škoda, .......................mn..........n..................—...............,’" DOKONČNI URADNI STATISTIČNI PODATKI MUjska občinska uprava nam je poslala v objavo sporočilo, v katerem «izraža čustva družinskih članov umrlih med delom in sožalje občine ter se zahvaljuje javnim, vojaškim in cerkvenim oblastem, ustanovam, društvom in vsem meščanom, ki so se pridružili splošnemu žalovanju.« Blagovni promet v pristanišču se je lani nekoliko zmanjšal Celotni promet je napravil velik skok le za. radi dovoza surovega petroleja za naftovod Dokončni uradni statistični podatki, ki jih je pravkar objavil« Neodvisna ustanova za tržaško pristanišče potrjujejo, kar je naš dnevnik že pred časom objavil, da je namreč lanski promet v pristanišču presegel 21 milijonov ton (21,025.841 ton), in da je od tega odpadlo na dovoz surovega petro. leja za naftovod Trst - Ingolstadt kar 14,642.270 ton, tako da se je kliub velikemu navideznemu na predku letna bilanca pristaniške de javnosti zaključila s primanjklja iem _ v primeri z letom 1967 sai se je tradicionalen blagovni promet v zadnjem letu celo nekoliko zmanjšal . njl Promet po kopnem pa je on naslednji: železnica je lani prevzela v obeh smereh 1,610.195 ton pro; meta, to je kar 300.000 ton mani kakor v prejšnjem letu hSie«skar O® Poklicu, in 46-let-•ort fI ki DiiWv,Pe' težak, sta se odpravila v i>ta j!!0 s°0otno popivanje Sed-©re] Ir “vespo» in se odpeljala v-*°Vcu gostilni ^.Škabar* na Komu ’ B,er sta kanila zvrniti pr- !'i| ic Ha n, Svpio vespo sta pustila to^\ti 'la „Vur>šču in vstopila. Ko sta eSpo na dvorišču jima še e ko0J d prišlo, da bi to utegni-bil dohod •Dram —------------ nOTHa koRa m Prišlo, da bi to utegni-'l Vi Is sai ie bil dohod 0 jrtl Itj f bovsem zaprt Medtem il Ha bilo00 orišel Furlan Vespa, •i/l 'M . iti ‘‘R ličit,..;_ i lr-arv 'e ti,1*, dsisvijena pred gostilno. Ji ra,M a- vendar se 0*9 »*» Vst°P" 'e se zaradi te-n. • vanjutl ie v gostil gF..l brnaročil tiid-1'b JO Marži se |e verjetno niA Tv!1 opi’ členil pa je počakati ra n V- se‘°JTlnit' o pravem trenutku. ed j«,’® zgodilo uro kasneje v (L*arartj lla Rionda*. Ošvrknil iu K SVoiV Oiotor ja in verjetno do-Mm PriPombi še nekaj krep-V IS k!,elr" spor o ustavljeni "..to a isko 51 kmalu prerastel v vse-1 'i A Ihi 'ie Psovanje in kreganje saj znanci kuhali drug do oZtl\ tostfrtp'r „Pepr'krito antipatijo. igO JA vjbie zaključil na dvorišču •e, ■*»«- ru N« i f, ■¥. en1' lis-'1 I *Ihrlari Trer s° spregovorile pesti. Sv^bi g 'o je izkupil In se moral udarcev zateči _ oddelek tržaške bolniški pa n« s° Sa najprej obvezali, v nevrokirurški od-,J\ ',«rj«tt,a<1' možganskega pretre-1 n®Ka zloma nosne kosti. VESTI Z ONSTRAN MEJE V Tomosu večja proizvodnja in izboljšani osebni dohodki Delegacija češkoslovaške KP na obisku v Kopru . Smrt najstarejše Brkinke, 104-Ietne Ane Stančič . Brinove rane na čelu in drugih udarcev se bo moral 40-letni ključavničar zdraviti dva tedna. Agenti javne varnosti so seveda zahtevali od njega pojasnila. Priznal je, da se je zaradi neke neumnosti pretepel z bratoma Marži pred gostilno «Alla Rionda*. Agenta sta stvar predala letečemu oddelku tržaške kvesture, ki je poslal svojo patruljo. Ta je prenapeteza ustavila pred njunim domom. Oba sta bila precej vinjena, na prstnih členkih pa se jima ie poznalo, da sta pred kratkim nekoga obdelala s pestmi, saj so bili krvavi ali o-praskani. Marži Francesco pa je med pretepom prestregel nekaj krepkih, ki mu jih je naslovil Furlan in so ga morali zato obvezati. Ozdravel bo v desetih dneh. Policisti so Giuseppu Marži Se ugotovili akutno pijanost, nato pa oba aretirali. Zagovarjati se bosta morala pred sodnikom zaradi pijanosti in osebnih poškodb, ki sta jih prizadejala Zaradi pijanosti se bo moral pred sodnikom zagovarjati tudi 40-letni delavec Romano Listuzzi iz Ul. Lo-renzetti 28. Policisti so ga zasačili v baru «Astoria» v soboto malo pred poldne. 2e nekoliko pijan je Listuzzi motil odjemalce. Odpeljab so ga najpret v bolnišnico, kjer je kljub vsem dokazom skušal dopovedati, da ga ni pil in da je bil samo «v rožcah*. Po zaslišanju sp ga agenti letečega oddelka izpustih. Na sobotnem sindikalnem občnem zboru v Tomosu so z zadovoljstvom ugotovili, da je tovarna prebrodila krizo, ki je dosegla višek lani v maju, ko so delavci u-stavili delo in zahtevali sposobnejše vodstvo. Sledile so številne kadrovske spremembe, v tovarni so utrdili disciplino ter uvedli najsodobnejše sisteme normiranja in kontrole 'dela. Uspehi so se kmalu pokazali. Do konca leta je tovarna 100-odstotno izpolnila plan pri izdelavi mopedov (50.000), pri motornih črpalkah so presegli plan za 15 odstotkov, pri Lamo motorjih za 18 odst., v avtomobilski proizvodnji pa celo za 54 odst. Izboljšali so se tudi osebni dokodki. V začetku leta je znašalo povprečje 80 tisoč starih dinarjev, na koncu leta pa že nad 100.000. Na občnem zboru so poudarili, da vse težave še niso odpravljene, da pa ima tovarna vse pogoje za nadaljnji razvoj. V zvezi s tem pripravljajo daljši načrt razvoja, ki predvideva ne samo znatno povečanje industrije motorjev, ampak tudi industrije avtomobilov. Ce bodo te načrte uresničili, se bo Tomos v prihodnjih letih uvrstil med najpomembnejše industrijske objekte v Sloveniji. • • • Koprsko obalo je obiskala študijska delegacija Komunistične partije Češkoslovaške Delegacija šteje 6 članov, vodi pa jo Jiri Loužil. Goste so sprejeli v hotelu Belvedere nad Izolo predstavniki obalne kon-fernece Zveze komunistov. Na sporedu je bil ogled turističnih posebnosti Portoroža in Pirana naprav v luki Koper in Postojnske jame. Proti večeru so se gostje vrnili v Liubljano. Kakor Je znano, se štud.jiska de legacija KP CSSR že nekaj dni mudi v Jugoslaviji na povabilo centralnega komiteja Zveze komuni- ska Je proučiti izkušnje, mesto in vlogo raznih organov Zveze komunistov v Jugoslaviji. * • * V 104. letu starosti je umrla najstarejša Brkinka Ana Stančič-Bri-nova. Rodila se je leta 1865 v Brezovi in je bila še edina živa udeleženka znanega ljudskega tabora v tej vasi leta 1883. Kot zavedna Slovenka se je aktivno udejstvovala v takratni vaški čitalnici. Vse življenje ni bila niti enkrat pri zdravniku. Seznami zavarovancev blagajne obrtnikov Bolniška blagajna tržaških obrtnikov sporoča, da so od 1. do 15. februarja na oglasnih deskah občin v pokrajini ter na oglasni deski bolniške blagajne obrtnikov v Ul. Udine 19 Izobešeni seznami zavarovancev, ki so jih lani prvič vpisali ali črtali, ali ki so na vsak način sporočili kakšne spremembe od 1. januarja do 31. decembra 1968. Prizadeti lahko vložijo proti tem seznamom priziv na pokrajinsko komisijo za obrt pri trgovinski zbornici v roku 30 dni od objave. Po tem roku bodo poslali sezname davkariji, da Izterja prispevke, ki so obvezni po zakonu. Nadaljujemo z objavljanjem seznama davkoplačevalcev števerjan-ske občine za družinski davek v letu 1969. Nicolosi Giuseppe, 130.000 lir obdavčljive vsote (3.120 lir davka); Nikolavčič Lldio, 300 000 ( 7.812 lir davka); Padčvan Carlo." 'iod.Sdo i S.400 lir); Palmacci Rodolfo. 170.000 (4.080 Mr); Perin Jožef, 350.000 (9.408 lir); Perše Andrej, 331.000 (8.760 lir); Perše Jožef, 200.000 (4.800 lir); Pertot Andrej, 360.000 (9.408 lir),; Pintar Anton, 1.750.000 (78.960 lir); Pintar Alojz, 620.000 (19.150 lir); Plttoli Edoardo, 290.000 (7.492 lir); Planišček Franc, 180.000 (4.000 lir); Podveršič Hermenegild, 380.000 (10.405); Primožič Amalija vd. Knez, 280 000 (7.195 Ur); Prinčič Ciril, 510.000 (14.945 lir); Prinčič Franc. 410.000 (11.424 lir); Prinčič Jožef. Jazbine 19. 420.000 <11.760 lir); Prinčič Jožef, Jazbine 8, 390 tisoč (10.745 lir); Prinčič Rajmund, 221.000 (5.395 lir); Procacct Do-menico, 180.000 (4.320 lir); Pušnar Orlando, 220.000 (5.370 lir); Rosso Renato. 290.000 ( 7.490 lir); Rožič Jožef, Sčedno 1. 370.000 (10 tisoč 70 lir); Rožič Jožef, Sovenca 9, 250.000 (6.254 lir); Rožič Suzana vd. Cu-mari. 245.000 (6:130 lir); Simčič Jožef, 300.000 ( 7.812 lir); Simčič Oskar. 210.000 (5.370 Ur); Skok Jožef, 420.000 (11.763 lir); Škorjanc Avguštin, 290.000 ( 7.180 lir); Škorjanc Albin. 582.000 (17 tisoč 640 lir); Škorjanc Emilija, 200.000 (4.800 lir); Škorjanc Jo- žef. 550.000 (16.434 lir); Škorjanc Leopolda vd. Koren, 240.000 (5.955 lir); Škorjanc Miroslav, 125.000 (3.000 Ur); Sossou Uršula roj. Dornik, 200.000 (4.800 Ur); Srebrnič Herman, 100.000 ( 2.400 Ur); Stanič Jožef, Bukovje 8. 310.000 (8 tisoč 125 lir); Stanič Jožef, Bivio 11, 100.000 ( 2.400 lir); štekar Avgust, 900.000 ( 31.212 lir)3; štekar Alojz, 260.000 ( 6.558 lir); štekar Rihard, 230.000 (5.660 lir); štekar Stanislav. 540.000 (16.057 lir); Terčič Alojz. 305.000 ( 9.408 Ur); Terčič Valentin. 180.000 (3.480 Ur); Terpin Celestin, Valerišče 5. 400 tisoč (11.090 lir); Terpin Celestin. Valerišče 15, 180.000 ( 4.320 Ur); Terpin Ciril, 920.000 ( 32.148 lir); Terpin Franc. 1.080.000 (40.973 Ur); Terpin Jožef, 550.000 (16.434 lir); Terpin Ludvik. 300.000 ( 7.812 Ur); Terpin Marjan, 200.000 ( 4.800 lir); Terpin Rihard. 570.000 (17.196 lir); Terpin Venceslav. 165.000 ( 3.960 lir); Tinta Alojz. 80.000 (1.920 lir); Tomažič Jožef, 140.000 ( 3.360 lir); Tormen Giacinto, 205.000 ( 4.966 lir); Velušček Frančiška. 320.000 (8 tisoč 439 lir); Vogrič Anton, 670 tisoč (21.270 Ur); Vogrič Ernesto, 160.000 (3.840 Ur); Vogrič Giusti-no, 210.000 (5.083 lir); Zniderčlč Mihael, 90.000 (2.160). da je treba do 31. januarja prijaviti vse spremembe v sestavi družine (rojstva, smrti, odhod v drug poklic itd.) ter posestva (nakupi, prodaje, ki so se izvršile v lanskem letu, da se upošteva pri določanju prispevkov za kmečko bolniško blagajno in za kmečko pokojnino; Predavanje o vinogradništvu v ponedeljek v Štcverjanu Pretekli ponedeljek zvečer Je Kmečka zveza iz Gorice organizirala v Steverjanu strokovno predavanje za vinogradnike Predaval je ravnatelj zadruge na Dobrovi in glavni enolog tamkajšnje kleti inž. Zvonimir Simčič o temi »vinogradništvo in kletarstvo«. Povabilu se je odzvalo lepo število domačinov, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika, čeprav je trajalo predavanje skoro dve uri. Oo koncu so mu stavili tudi več vprašanj, na katera je predavatelj izčrpno in jasno odgovoril v splošno zadovoltstvo prisotnih. V kratkem namerava Kmečka Konferenca KPI Jutri ob 20. uri bo v veliki dvorani ljudskega doma v Ul Madon-nina štev. 19 konferenca z debato tržaške federacije KPI o temi: ((Kriza KD in politični položaj v Italiji*. Uvodne besede bo spregovoril federalni tajnik inž. Antonino Cuffaro. Konferenca spada v okvir pobud stranke za pripravo 12. vse- — trainega nunuic i« —----------- — ■ stov Jugoslavije. Cilj njenega obi-1 državnega kongresa KPI. zveza prirediti podobno predavanje tudi na Oslavju. Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer od 23.15 so pripeljali z rešilnim vozom Zelenega križa v goriško bolnišnico 50-letno Amalijo OrUč iz Gorice, v Rašte-lu 5f.'Ugotovili so ji rano na čelu in udarec v lobanjo ter so jo pridržali za 5 dni na zdravljenju. Žena je izjavila, da se je ponesrečila malo prej v Kromberku, kjer se je peljala z avtom, ki je zaradi goste megle zadel v obcestni kamen. Pri sunku se je žena udarila v čelo. Ob 14. uri včeraj so pridržali za 10 dni na zdravljenju 52-letnega zidarja Eugenia Cantaruttija iz Fare, ki se je malo prej ponesrečil pri gradnji nove cerkve v Ul. Campo-basso v Gorici, ko si je zlomil desno nogo v gležnju. V vrata kavarne Teatro v Gorici se je včeraj nekaj pred poldnem zaletel 50-letni Salvatore Ricci iz Gorice ter se pri tem ranil na desni nogi. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 8 dneh. Ko Je odhajal iz kavarne se je pogovarjal z natakarjem in ker ni pazil, so ga vrata treščila v nogo 7 navedenimi posledicami. OKROŽNO SODISCE V GORICI Skoro 6 mesecev zaradi kraje zapora drevesc V Podturnu zahtevajo več poljskih čuvajev Prejšnji teden smo čuli pritožbe kmetov iz Podturna in deloma tudi iz štandreža, da so neznanci v ponočnih urah izruvali in odnesli, odnosno odpeljali več stotin vrzot in drugih zelenjadnih rastlin ter jih po vsej verjetnosti prodali na trgu, kjer gre v tem času vsa zelenjava dobro v denar. Zlasti nekateri zelenjadarji v Podturnu so bili tako čez noč ob delo več tednov. Zato so preko svojih zastopnikov zahtevali pri občinski upravi v Gorici, naj bi bolje poskrbela za varstvo poljskih pridelkov ker očividno sedanja dva poljska čuvaja ne zadostujeta. Omenili smo to zadevo, ker je bil na zadnjem nasedanju okrožnega sodišča v Gorici podoben pr.-mer kraje mladih breskovih drevesc. Na zatožni klopi je sedel 49-letni Ettore Tortul iz Turjaka, Verdijeva ul. 10, ki je bil obtožen, da je lani v času od januarja do marca izruval in odnesel 8 takih sadik Candidu Cosmi in 12 sadik Fortunatu Bergomasou z njihovega polja. Tatvino so prijavili karabinjerjem 22. marca lani; že čez dva dni pa je eden izmed okradenih s pomočjo občinskega poljskega čuvaja izsledil nekaj ukradenih drevesc na njivi Ettora Tortula, ki je po krajšem oklevanju moral priznati svojo krivdo in so ga prijavili sodišču. To ga je obsodilo na 5 mesecev in 15 dni zapora ter plačilo 25 tisoč lir globe. Vendar pa je kazen pogojna in brez vpisa. Tortul jo bo moral odsedeti le, če bo zagrešil še kak nov prekr Drž. tož. La Greca; preds. so dišča dr. Cenisi; sodnika Bassi in Gridelli. Zap Genovese. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča vse lastnike kmečkih strojev, da zapade 31. marca rok za prijavo goriva UMA. Kdor še ni Izpolnil te obveznosti, se lahko zglasi na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1-/I, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila Predstavnik Zveze bo prisoten za Izpolnjevanje prošenj; V STEVER-JANU danes 29. t. m. v gostilni Dvor ob 19. uri; v JAMLJAH jutri 30. t.m. v gostilni Pahor ob 20. uri. | šek. Branil ga je odv. Sardo iz Opozarjamo nadalje vse kmete, Tržiča. IZ TR2ISKE BOLNIŠNICE Nesreča pri delu moža iz Sovodenj V tržiški ladjedelnici se je včeraj ponesrečil 54-letni Ladislav Ci-jan lz Sovodenj. V tržiški bolnišnici, kamor so ga odpeljali okrog poldne, so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni, ker si je pri delu zmečkal palec na levi roki. Prav tako so pridržali za 30 dni tudi 49-letnega Antonia Del Bianco iz Redipuglie ,ki se Je pri delu na posestvu Grion porezal z žago na desni roki. Samotarsko ženo je zadela paraliza Včeraj popoldne so poklicali sosedje goriške karabinjerje in gasilce, da bi prišU pogledat kako je z neko sosedo, po imenu Giuliano Smidt vd. Cutin, ki stanuje sama v hiši št. 64 na Rojcah v Ul. Cam-pagnuzza 64. Ves dan je namreč ni bilo na spregled iz njenega stanovanja. Ker na njihovo trkanje niso dobili odgovora, so gasilci šiloma odprli vrata in ugotovili, da je žena ležala nemočna na postelji ker jo je zadela paraliza. Poskrbeli so za njen prevoz v bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Žena živi sama, odkar je njen sin v Avstriji zaradi svojega dela. Razprava o mladini v Lioihs klubu Na zadnjem sestanku Lions Clu-ba v Gorici v hotelu Transalpina. so obravnavali problem današnje mladine v njegovih glavnih značilnostih. Za to priliko so povabili na sestanek tudi nekatere pred. stavnike mladine, ki so sinovi članov Lions in Panathlon kluba. Sestanek je otvoril sodnik dr. Cenisi, ki se je dotaknil «krize mladine, ki izvira iz neskladnosti v razvoju tehnike in razvoju duhov-nega sveta ter vznemirja današnjo družbo*. Glavni govornik pa je bil dr. Marino Centazzo prof. univerze v Padovi, ki je podrobneje govoril o najvažnejših značilnostih mladinskih problemov in njihovega kontrasta z dediščino, ki jim jo prepušča starejša generacija. Sledila je diskusija, pri kateri se je oglasilo več predstavnikov mladine; med drugim so postavili vprašanje, ali naj mladina sama poišče rešitev mladinskih problemov, ali pa naj pride pobuda od starejših generacij. Drugo vprašanje se je nanašalo na sedanjo mladinsko generacijo, ki da ni taka, kot bi si jo starši želeli. Predavatelj je v svojem odgovoru poudaril, da mora priti obnova tako od strani mlajše kot od sta rejše generacije, iz notranjih energij, ki so v nas vseh. Ob koncu je prof Gentile zagovarjal vseuči-liško reformo v obliki, kot jo Je predložil minister Sullo ter zaključil s priporočilom, da moramo vsi, stari in mladi, zopet poiskati skupne vrednote v svobodi, razumu in socialni rešitvi. Gorica CORSO. 17—22: «L'infallibile ispet-tore Bloseau*, A. Arkin ln F. Fin-lay; angleški kinemaskopski film v barvah. VERDI. 17.00: «Giovani prede*, T. Emanuel in E. Prokop; grški film, mladini pod 18. letom prepovedna. MODERNISSIMO. 17-22: «Putife- rio va alla guerra*, italijanska barvna slikanica VITTORIA. 17—21.30: «Un lun go giorno per morire*, D. Hemmings in T. Beckley; ameriški kinema-skopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Per 50.000 ma-ledetti dollari*, J. Fuchsberger in E. Blanc; itaUjansko-nemški kinemaskopski film v barvah. Iršič AZZURRO. 17.30: «Questo mondo proibito*, R. VVilliams. Barvni film. EXCELSJOR. 16.00: «Vivere da vi- ■ gliacchi e morire da eroi», R. Taylor. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30* «L’oro di Lon-dra», J. Valmont. Barvni film. l\ora Gorica: «Soča» - Nova Gorica: «Nesreča», angleški film - ob 18. In 20.15. »Svoboda* — Šempeter: «Gomila morilcev*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Šempas: »Odpadnik prerije*, ameriški barvni film — ob 20. Deskle: «Oscar je kriv za vse*, francoski film — ob 19.30. Renče: Prosto. Prvačina: «Sama v temi*, ameriški film — ob 20. Kanal: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10 ,tel. 2576. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «CentraIe» — Trg della Repubblica — tel. 723*. RONKE Danes Je odprta lekarna Stazlone* dr. Matitti — Viale Garibaldi 3 — tel. 77046. Občni zbor ŠD Sokol v Nabrežini Oborta pri nas in med drugim dejal: »Prepričan sem, da se bo tudi novi odbor zavedal važnosti dobrih odnošajev z vsemi organizacijami, saj mi pred italijansko javnostjo ne predstavljamo le svojih članov, ampak v določenem trenutku celo manjšino; saj mnogo italijanskih sodržavljanov pride v neposreden in najiskrenejši stik z nami prav v športu in tu moramo paziti, da se vedno in povsod prav in neoporečno vedemo«. Svoje poročilo je Terčon zaključil z željo, da bi novi odbor pokazal še večje zanimanje za mladino in se pozanimal, kako je z gradnjo telovadnice v Nabrežini. Naslednje poročilo je imel tajnik Bojan Brezigar, ki je najprej na kratko orisal delovanje zadnjih dveh let, tako na športnem kot na prosvetnem področju. Omenil je propagando za vpis v slovensko šolo, ki Jo Je društvo izvedlo lani in njen uspeh. Del svojega govora pa je posvetil vprašanju nezanimanja slovenskih izobražencev za slovenska vprašanja. Poudaril je dejstvo, da so prav «med tistimi izobraženci. ki se nikoli ne prikažejo v te «okužene» prostore tudi taki. ki so doštudirali na ramah slovenskih organizacij ali so jim slovenske organizacije preskrbele službo, oziroma stolček, katerega sedaj neutrudno grejejo« Nato Je omenil 1400 - letnico naselitve Slovencev v naših krajih in tako zaključil svoje izvajanje: »Tukaj jn sedaj hočem postaviti vprašanje: ali se bomo danes, ko po svetu ljudje prostovoljno umirajo za ideale kot so narod, svoboda in domovina, ali se bomo danes, ko imamo take pravice. kakršnih še nismo imeli, ali se bomo danes sami obsodili na smrt? Naš odgovor more in mora biti samo eden: odločen ne! Ne! Ostati hočemo Slovenci in zato ponosno stopajmo v petnajsto stoletje našega obstoja v teh krajih.« Po kratkem blagajniškem poroči- V petek, 31. januarja 1969, bo na društvenem sedežu na stadionu «1. maj* v Trstu, Vrdelska cesta 7, ob 20.3« v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju 11. redni občni zbor Športnega združenja Bor z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije 2. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve 6. Razno Odbor lu je bila na sporedu diskusija. Med drugimi so vanjo posegli: občinski odbornik J. Terčon, ki je omenil zanimanje občinske uprave za delovanje društva in za gradnjo telovadnice; poslanec Albin škerk, ki je govoril kot društveni član, je poudaril potrebo po razširitvi delovanja društva na vso občino, propagiranje slovenskega tiska, zanimanje za politiko med mladino in željo po ideološko pluralistični sestavi odbora; tajnik SPZ Edvin Švab, ki je po pozdravu svoja izvajanja navezal na predsednikov govor in pritrdil, da se je razmerje med društvom in SPZ znatno izboljšalo; dodal pa je še, da v kritiki ne vidi rešitve za sicer pereč problem izobražencev; Alojz Markovič je želel izreči čestitke društvenemu odboru, ker mu je uspelo narediti toliko. «V preteklosti«. je dejal. «je bilo pri nas mnogo društev, po eno za vsako ideološko skupino, pa ni nobeno delalo ničesar«. Pred volitvami je bilo sklenjeno, da se pošlje pozdrav« županu in odborniku Tuti. Sledile so vo-Iitve, na katerih j« bilo izvoljenih * | predsednika pa je bil z veliko večino potrjen A. Terčon. SMUČARSKI SKOKI Wirkola prvi (udi v Švici 23 svetovalcev, za 34. pa Pudgar. UNTERVVASSEI,, 28. — Na 10. jubilejni švicarski skakalni turneji je zmagal v prvem nastopu Norvežan Bjoern Wlrkola s skokoma 66 in 67 metrov. Tekmovanja se je udeležilo 42 skakalcev iz 12 držav. Zbrana je bila skoraj vsa svetovna skakalna elita razen Sovjetov. Med skakalci so zlasti izstopali Japonci, ki so se odlikovali z odličnim slogom. Lestvica: 1. Wirkola (Nor.) 229,1 2. Raška (ČSSR) 226,1 3. Fujisava (Pap.) 223,3 4. Kasaja (Jap.) 222.3 5. Schmid (Svl.) itd. Na 10. mesto se je uvrstil I-talijan Bazzana. od Jugoslovanov pa je bil 14. Mesec, 22. Dolhar, SODELUJE TUDI EKIPA SOKOLA V soboto so v Trstu nastopili najmlajši namiznoteniški igralci v pokrajinskem prvenstvu za naraščajnike. Prijavile so se tri ekipe: CGS, ARAC in Sokol, za katerega sta nastopila Pertot in Fabjan. Nabrežinski tekmovalci so se prijavili na prvenstvo brez nikakih zahtev. Sokol je predstavil tekmovalca, ki bosta še tri leta nastopala v isti kategoriji. Vsak rezultat bi bil zato povsem nepričakovano presenečenje. Pričakovano sta torej Nabrežinca izgubila, ne pa tako gladko. V srečanju z ekipo ARAC je Fabjan osvojil prvo tekmo, drugo pa je Pertot za las izgubil (odločilni set 26:24). Glede na to, da se je še en set končal z isto razliko, lahko računamo, da je bilo srečanje zelo izenačeno. Potem pa je CGS z enakim izidom (4:1) premagal Nabrežince brez posebnih težav. IZIDI: ARAC — Sokol 4:1 Cespa — Fabjan 1:2 (20,-17,-11); Breg je dosegel v srečanju z Roianesejem visoko zmago, vendar je naletel pri nasprotnikih na zagrizen odpor. Ntt sliki' vidlltio poseg vratarja Brega Favenla pred lastnimi vrati V tekmi 8 proseškim Libertasom je bazoviška Zarja sicer zmagala, toda njen vratar je moral kljub temu kar trikrat po žogo v lastno mrežo Pavla Hočevar POT SE VIJE hodila kaj pomagat med letom. Kakor svojim otrokom so tudi tem spekle božične ptičke; taka je bila navada po naših vaseh. 3. Spomini Božič se je za otroke v vasi začel že z Miklavžem, uživali so ga na tepežni dan; višek pa je bil, ko so mame pekle potico in božične ptičke. Vsak otrok je dobil eno, in to takoj, ko je prišla na loparju Iz peči. Že nekaj časa prej smo oprezali, kdaj bo mama odprla peč. Saj ni da bi bil človek zmogel kaj drugega kot . «Joj, joj, koliko jih je; jej, jejhata, kako so lepe!« Pa smo jih ogledovali, peklo nas je in premetavali smo vsak svojo iz roke v roko, pihali in se preganjali po veži in hiši: ((Poglejte, moja ima najlepši repček... Moja pa najbolj živo gleda... Kaj bo tvoja; moja, moja, le poglej, vsa je kakor zlata... Saj je moja še bolj!« «Preštejmo jih: ena, dve, tri... šest, sedem... to so naše, za vsakega ena, kaj pa tale, ena dva, tri, štiri? Za druge? — Jaz jih bom nesla; ne, jaz, ne ti, jaz, jaz...« Mama nas je z letvico krcala po rami in mirila: «Nobena ne bo nesla, jutri jih bomo poklicali k nam!« Za božič in veliko noč so mame mislile na otroke iz družine, s katero so si bili botrni, in na otroke, katerih mati je Kako nas je zeblo, ko smo na božični večer v vrsti cepetali po ozki gazi za stricem, ki je hodil spredaj in kadil, za njim pa teta z blagoslovljeno vodo in oljkovo vejico! Molitev, ki ni izvirala iz duše, se je izgubljala od hiše do hleva, do skednja, do svinjaka in drvarnice. Brez misli smo otroci odgovarjali pobožnemu stričku in se nekako posmehovali kradoma ozirali drug na drugega in si pomembno migali, če smo zagledali sosedove pri prav takem opravilu. Zdaj pa zdaj smo samozavestno uprli oči v Grič, češ, no, zdaj nas pa ne boš, ahlina grda; le prikaži se, če si upaš! Tudi čarovnice smo iskali v mraku, pa se. ni1 nikjer hotela pokazati zapeljiva samotna lučka, tudi strašilo ni okoli oken... Po obredu smo vsi premraženi smuknili na peč in mislili na betlehemsko poezijo. Toda komaj smo se dobro vgnezdili po stari odeji na razbeljeni peči, že nas je teta vznemirila: ((Pokleknite, molili bomo, vse tri rožne vence!« Brez besede smo jo ubogali. Po rožnih vencih so prišle na vrsto litanije — joj, kako so nas uspavale! «Prosi za nas, prosi... pros...« smo komaj še izgovarjali v zboru, saj smo zmogli le prvi zlog, drugi so zamirali v pojemajočih kadencah. Za litanijami smo se nekoliko razživeli — teta nam je odpirala bolj resničen svet. ((Prošnje«, ki jih je pošiljala Bogu, so bile bolj stvarne in zato nekoliko zanimive: «Za vse tiste, ki trpijo bolečine, češčena Marija...; za vse tiste, ki po gorah in dolinah konec jemljejo, češčena...; pa za vse tiste, ki so na morju..., pa: lakote, potresa in vojske varuj nas, o Gospod...« Kolena so nas bolela in ■ bolela, spanec nas je mučil in mučil... Pradelli — Pertot 2:1 (-21, 9, 24); Cespa, Pradelli - Fabjan, Pertot 2:0 (17, 18) Pradelli — Fabjan 2:0 (15, 16); Cespa — Pertot 2:0 (24, 11). CGS — Sokol Renni — Fabjan 0:2 (17, 13); Peterlini — Pertot 2:0 (8. 2); Renni-Peterlini — Fabjan-Pertot (11, 12); Peterlini — Fabjan 2:0 (8, Renni — Pertot 2:0 (7, 12) r - n 2:0 4); Sovjetska z.-Kanada 4:2 WINNXPEG, 28. — Sovjetska državna reprezentanca v hokeju na ledu nadaljuje svojo turnejo po Kanadi. V tVinnipegu je ponovno premagala kanadsko reprezentanco s 4:2 (1:1, 2:1, 1:0). To je že peta zaporedna zmaga Sovjetov na tej turneji. Nobene točke za Breg in Bor na gostovanju v Poreču V srečanju moških šesterk je Bor odnesel dve zmagi Preteklo nedeljo je bilo v Poreču drugo kolo ženskega odbojkarskega turnirja za »Pokal prijateljstva«. Od tržaških ekip sta nastopala le Bor in Breg, medtem ko je nabrežinski Sokol počival, ker je v prvem kolu odigral tri tekme. V prvi tekmi je igral Bor proti Partizanu iz Poreča. Porecanke so zopet (kot vedno pred svojim občinstvom zaigrale odlično in so v zelo kratkem času odpravile bo-rovke, saj so prvi set osvojile s 15:1 in drugega s 15:4. Domačinke so okrepile svoje moštvo že z najboljšo igralko puljskega Partizana, ki je do lani nastopal v vrstah mladinske državne reprezentance. Borovke pa so zelo slabo gradile igro, podaj je bilo nerazumljivo malo, tako da niso izkoristile svojih sicer dovolj dobrih tolkačic. V naslednji tekmi so nastopile proti Partizanu z Reke, ki je tudi to pot nastopil brez svojih štirih standardnih igralk. Te so bile kaznovane z dvomesečno prepovedjo igranja, ker so neupravičeno dvakrat izostale od treninga. Bor je le nekoliko uredil svoje vrste, kar pa ni zadostovalo za kaj več kot deset točk v obeh setih. V tretji težim sta se pomerila med seboj oba Partizana: reški in poreškl. Zmagal je Poreč z 2:0. V NEDELJO, 2. FEBRUARJA 1969 3. zimske športne igre SPD Trst v Črnem vrhu Datum In kraj 1. SPD Trst organizira v Črnem vrhu nad Idrijo v nedeljo, 2. februarja 1969 3. zimskošportne igre zamejskih Slovencev za društva in posameznike. Spored tekem 2. a) Slalom člani-ce; b) veleslalom člani-ce; c) veleslalom za-četniki-ce; č) veleslalom naraščaj-niki-ce; d) tek na 2 km moški (člani in začetniki, rojeni 1954 ali naraščaj. leta Nagrade in nagrajevanje: 5. a) Prehodni pokal najboljšemu društvu. b) Pokal najboljšemu smučarju in pokal najboljši smučarki. c) Diplome prvim trem uvrščenim v vsaki kategoriji in spominsko diplomo vsakemu društvu. Nagrajevanje bo sledilo razglasitvi uradnih rezultatov 1 uro po zaključku tekmovanj na verandi gostilne «pri Metki« v Črnem vrhu. prej); e) sankanje Vpisovanje Pravilnik 6. Za tekmovanje veljajo pravila FISI. 3) Vpiše se lahko društvo ali posameznik. Vsak tekmovalec lahko nastopa le v treh disciplinah in le v eni kategoriji. Vpisovanje: v torek, 28. januarja, sredo, 29. januarja in četrtek, 30. januarja od 19. do 21. ure v Ul. Geppa 9/1 (v baru). Izidi žrebanja, ki bo po zaključku vpisovanja, bodo objavljeni v dnevnem časopisju. Vpisnina: 200 lir do 30. januarja; 500 lir po 30. januarju. Sprejemanje prijav se' bo zaključilo v Črnem vrhu eno uro pred startom posameznih disciplin. Tekmovalne kategorije 4. a) Člani in članice: so vsi tisti, ki so tekmovali v članski kategoriji na 1. in 2. ZŠI, ter prvi trije uvrščeni v kategoriji začetnikov na 1. in 2. ZŠI. b) Začetniki-ce: vsi, ki ne tekmujejo med člani ali naraščajniki. c) Naraščaj: vsi, ki so se rodili od leta 1955 dalje razdeljeni: a. letniki 1955-1957, b. letniki 1958-1959, c. letniki od 1960 dalje. Tekmovalci v vseh kategorijah so ločeni v moške in ženske, razen v 3. kategoriji naraščajnikov. Poškodbe 7. SPD ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev in njih opreme med tekmovanjem in izven tega. Kazni 8. Vsaka kršitev športnega duha in discipline bo prijavljena razsodišču 3. ZŠI, ki bo ukrepalo z naslednjimi kaznimi: opomin (odvzem 2 točk posamezniku in 5 društvu) izključitev s 3. ZŠI. Število tekmovalcev 9. Če na startu ne bodo 'vsaj trije tekmovalci vsake kategorije, organizator ne bo vključil njihovih rezultatov v ekipno, ne -v lestvico najboljšega smučarja in najboljše smučarke. Sanke 10. V tekmovanju s sanmi so dopuščene le tiste sani, ki nimajo krmilnih naprav, lahko pa imajo zaviralne naprave. Točke 11. Točkovanje posameznikov bo potekalo po sistemu 6 točk za zmagovalca, 5 točk za drugouvrščenega, 4 točke za tretjeuvršče-nega itd. Sprememba pravil 12. SPD Trst si pridržuje pravico menjave teh pravil. Nato je nastopil Breg proti Poreču. Porečanke so nadaljevale s svojo napadalno igro in z zelo močnimi servisi, katere so Brežan-ke le poredkoma uspešno branile. V obrambnih vrstah Brega je vladal nesporazum, tako da je o-ba seta izgubil in sicer na 5 in 4. V zadnji tekmi turnirja sta se pomerila Partizan Rijeka in Breg. To je tudi bila najbolj borbena tekma turnirja. Bitka je bila ves čas izenačena, čeprav so večinoma vodile Brežanke. Trener Peršič je moral uporabiti menjave in minute odmora, da je odlične in razigrane Brežanke spravil na kolena. Set se je končal pri stanju 15:13 v korist Partizana. Drugi set je bil še lepši. Obe ekipi sta predvajali dobro tehnično igro, toda proti strahovitemu napadu najboljše reške tolkačice, državne reprezentantke, je bila obramba Brega praktično brez moči. Tudi ta set, je osvojila ekipa z Reke z rezultatom 15:10. Po ženskih tekmah so nastopili fantje Bora, Poreča in Reke. Bor je po treh razburljivih in zelo borbenih setih premagal reškega Partizana (n takoj nato še poreškega kar z 2:0 kljub zelo slabemu in pristranskemu sojenju. Izidi posameznih tekem: ŽENSKE Poreč — Bor 2:0 (15:1. 15:4) Rijeka — Bor 2:0 (15:9, 15:1) Poreč — Rijeka 2:0 (15:6, 15:11) Poreč — Breg,2:0 (15:4, 15:5) Rijeka — Breg 2:0 (15:13, 15:10) MOŠKI Bor — Rijeka 2:1 Bor — Poreč 2:0 Rijeka — Poreč 2:0 P. O. HITROSTNO DRSANJI V CORTINI D AMPEZZO Nov svetovni rekord Norvežana Fornaesa CORTINA D’AMPEZZO, 28. — Na mednarodnem tekmovanju za 2. nagrado Doria v hitrostnem drsanju je Norvežan Dag Fornaes postavil nov svetovni rekord v te- iiiiiiiiiiiiiiiiH iiiaiiiiiiiiiiiiiiiiimiiaiHiiiiiiiiimiiiiit OBVESTILA Vsa društva, k: nameravajo pri- ku na 3.000 metrov s časom 4T11 Norvežan Guttorsen pa je kord načil dosedanji svetovni re: časom 4’17"5. V teku na 500 metrov je zn'9** Norvežan Eriksen s časom 40"2-Po obeh tekih je skupna vica taka: ijg 1. Dag Fornaes (Nor.) 83,900 J 2. Gerhard Zimmermann 84,417 -g 3. Magne Tomassen (Nor.) 8’’^ 4. Tveter (Nor.) 84.933 5. Eriksen (Nor.) 85.350 6. Claeson (šve.) 85,383 7. Guttorsen (Nor.) 85,483 8. Stiansen (Nor.) 85,733 9. Sandler (šve.) 85,750 10. Koskinen (Fin.) 85.100 11. Stensen (Nor.) 86.200 12. Majer (Nor.) 86,600 ■tll*«iiiiiiiii>Miiiiii.iBiiaiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiil>lHM9< Razvoj in delovanje ” ‘ ” ' univerze (Nadaljevanje s 3. strani) veterinarski (1955), tekstilni in ^ macevtski oddelek. Zunaj univ9J ze de.uje visoka šola /a sociOj" gijo in politične vede, pedagog akademija, akademija za unoucuuja, cmauciinjd Z.CI e u ter igralska in umetniška akS" mija. Teološka fakulteta je saj stojna institucija, podrejena škofijskemu ordinariatu. V letih 1960-61 je univerza os novila medfakultetne znanstvi inštitute za sociologijo in fn°Zj fijo, za biologijo, za geologijo«..j geografijo, za kemijo ter itlstlL za matematiko, fiziko in naefipffi Univerzitetna knjižnica ima že n*; en milijon zvezkov, centralna ° i iil* niška knjižnica in knjižnice f*»M tet pa skupno nad 600.000 zvez«®. V nove zgradbe filozofske, teks'J|, ne, elektrotehniške, gozdarske veterinarske fakultete je bilo v ( Ženih več kot 20 milijard Sdih’.. izgradnji so strojna, agrbnonj^j in gradbena fakulteta ter inštJ za matematiko, fiziko in ko. Nekaj teh objektov bodo odP^ letos v okviru proslave 50. niče univerze. .ji Univ. prof. dr. Franc Adan>'{ Pred 25 leti je v Cerknen' padlo 47 mladih komuni^ (Nadaljevanje s 3. stranjo jžni sji ustreljen v tilnik'' Na položni " j ni hriba proti šoli sta ležali in še neka tovarišica, katere j na se ne spominjam. Pri ffr1!! ^ sem ponovno obetal, se obrit" , javiti svoje tekmovalce za letošnje! zimske športne igre v Črnem vrhu,: ki bodo na sporedu 2. februarja i letos, lahko dvignejo prijavne pole za društvo v Tržaški knjigarni v Trstu, Ul. sv. Frančiška št. 20 Izpolnjene pole bo treba vrniti v dneh 29. in 30. t. m. med 19. in 21. uro v Ul. Gepna 9/1 (v baru) Priredileljski odbor zaj. pozabil sem na nevon^ kajti še vedno nisem mogel J jeti. da so vsi ti mladi kurriHj( mrtvi! Smrt je imela bogat0 t tev! Koncentrični ogenj s treh 1 ni: od šole, z žage, posebej Pj cerkvenega zvonik: je prikoaa1.^ skupino k tlom, mnoge med 0', $ Na stadionu «1. maj* v Trstu j kam so šli naši tovariši, toda ranil, dokler jih niso Nemcu tekli mimo kleti, v kateri sefiJ skrival, žive pobil! s streli v t»j Vnovič streljanje Hitro sein j čil čez grmovje in pohitel ,,ay v hrib, dokler nisem prispel binje. Tu sem v prvi hiši 0PrrJ bo pod pokroviteljstvom komisije' je odgovoril, da nihče za doraščajočo mladino pri SKGZ telovadba za deklice, ki posečajo ni P**> r-nknl 0°. nižjo srednjo šolo. Deklice, ki bi j Ijanja, sem se oprezno vračaj 1’fltlp nriifltrilp nai nrirloin n>i __z: rr se rade prijavile, naj pridejo na stadion danes, v sredo 29. t. m. ob 15. uri. vas. Pri kmetu sem čakal “V pol ure. Ker ni bilo slišati J j Telovadba za osnovnošolske otroke se bo začela v drugi polovici februarja. isti poti nazaj proti Ko sem se vrnil do mrtve - ... so domačini že oanašali P°^>1 , hriba v dolino. Priključil žalostnemu opravilu, dokler vseh odpeljali na pokopališče. 3. PRVI VZGOJNI UTRINKI Vaški otroci nismo poznali pravljic; kdo naj bi jih bil pripovedoval! Stare matere in tete so bile nepismene, med takratnimi našimi mamami je bilo malo takih, ki so znale brati vsaj iz svojih mašnih bukvic, in še to samo pri maši, ne pa doma! Rada sem listala po maminih bukvicah, prelepe podobice so padale iz njih, tisk pa je bil od sile debel. če sem jo prosila, naj mi prebere, kaj je na tistem kraju napisano, se je izgovarjala: «Ne tukaj, tukaj ne znam, tole pri 'obhajilu’, to ti bom brala...« Pa je počasi zategovala; ne vem, ali namenoma, da bi verjela, kako zna brati, ali pa črk sploh poznala ni in je vedela vse na pamet. Toda, odkod? Kje naj bi se bila naučila? Saj šole sploh ni nikoli videla tam po bloških naseljih. Rada pa nam je pripovedovala pregovore, ljudske domislice in krat ke pesemce, o katerih sem pozneje dognala, da je bil v marsikateri spomin na kako Levstikovo ali Stritarjevo otroško pesem. V zgodnjih dekliških letih je mamo siroto odpeljal brat služit na Dunaj. Pomivala je posodo v neki židovski restavraciji. In koliko se je tam naučila; vedenja, kuhe, reda, posebno pa ljubezni do dela in verske strpnosti, zato nas ni nikoli mučila s pretiranimi verskimi dolžnostmi. Nas deklic, ki smo bile starejše od bratov, ni mogla videti brez dela: «Kaj spet pospavate! Še grofične in cesarične delajo, šivajo, pletejo... pa ne zato, ker bi jim bilo potrebno, ampak zato, ker ne morejo rok križem držati!« Le kje se je ta žena navzela toliko smisla za higieno? Nikoli ni rodila v porodnišnici, bolnišnice še od zunaj videla ni, toda ko je kopala ali previjala otročička, si je devala med zobe vogalček od rute na glavi! če smo se preveč sklanjale nad bratca v zibelki, nas je podila stran: «Kaj dihate vanj, saj sem vam že tolikokrat povedala, da to ni zdravo!« S£ k° SIino se. gnetli po peči’ _nas večkrat urejala:^ «Dajte si vendar dopovedati! Kaj to dihate drug v gega! Stran se obrnite!« * Rada se je pogovarjala z možaki, ker so več sveta v^jS; Pa tudi z berači, jajčaricami, krošnjarji se je rada ustavU^, saj so bili vir svetovnih novic, posebno v tistih časih« še ni bilo železnice v našem kraju. Kakor je bila mati bolj odločna, samozavestna in a malo častihlepna, pa je bil oče povsem drugačen: pohiti premiseln, globoko čuteč. Ni nas vzgajal s pridigami i11 ne s palico; kategorični imperativ njegove morale je izžar“Jj iz njegovega odražanja na slučajne življenjske dogodke. so na dražbi prodajali sosedovo posestvo. Gospodar ga je.rf; zapil in je tisti dan žalostno gledal biriče, škrice in draži‘j» gospodinja, ki je stala na pragu, je obupno jokala in sti^j k sebi kopico otročičkov. Mi, ki nas je bilo tudi za CJ orglice, smo hrepeneče buljili skozi okno - nihče se ni uli< iti k sosedovim prodajat zijala — kaj bi rekli ate! čl prav tisti dan prišla k nam daljna teta, vračala se je h® poti in nam prinesla spominek, orglice: «Nate, za vse, vsak nekaj časa!« Vsi smo planili nanje, vsak jih je hotel prvi preiz'cu5,j( drug drugemu smo jih pulili iz rok in od usten, groZ°\t zvoki so rezali skozi ušesa. Pa se odpro vrata 'in oče žalostno oglasi: «Kaj pa vendar počnete, saj ni grmečega boga slišati1'^). Kar sapo nam je zaprlo, kakor odreveneli smo zrli v*v “Ali ne vidite, kakšna žalost je tamle zraven, pri Zt pa muzika! Lahko si bodo Kramarjevi mislili, da se veSe’P zato, ker jih je zadela nesreča.« ’ , Zadnji, ki je imel ogrlice v rokah, jih je tiho položi1 Jf mizo, in tisti dan se nismo nič več zmenili zanje. Nauk ” je menda ostal za vse življenje. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTHCCH1 6, II.. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUcb 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Teleron 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 stšrlh dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Trst 11-5374 Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 _ OGLASI: Cena oglasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravm 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi beseda - Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Publlcitš Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst