GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH Poštnina plačana pri pošti ŠTEVILKA 4 TETO: IV DECEMBER 1982 63240 Šmarje pri Jelšah VSEBINA: Stran 2: Programske konference SZDL Stran 3: Vse o letošnjih inovatorjih Stran 3 — 4: Obisk v LI Bohor Mestinje Stran 5 — 8: Športno rekreacijski program za leto 1983 Stran 9: Dejavnost Svetov potrošnikov Stran 10 — 11 kultura šport Stran 12: Novice in zanimivosti Delovnim ljudem in občanom želimo srečno in veselo Novo leto 1983 Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Šmarje pri Jelšah Novo leto, Takšna in podobna vprašanja se nam porajajo v mislih in debatah, ko stopamo v novo leto. Na prelomu dveh let nas navdajajo občutki tesnobe in nesigur-nosti. Kako bo? Ali bomo zmogli bremena, ki so pred nami? Ali bomo ohranili človeško dostojanstvo ali bomo v stiski popustili lastni sebičnosti? Ali bomo dovolj ustvarili in ali bomo znali in hoteli pošteno razdeliti to, kar bomo ustvarili? Napovedi res niso rožnate in malo kaže, da bi bili indeksi kaj dosti nad sto. Očitno se bodo gospodarska gibanja umirila, tu in tam celo nazadovala. Idealna priložnost za pesimiste, za tiste, ki venomer tarnajo, ki so že pred več leti vedeli in govorili, kako bo, čeprav sami niso ničesar storili. Idealna priložnost za tiste, ki so največ in brezobzirno jemali seveda več kot so ustvarili, ki so potrošništvo dvignili v mit, pa sedaj ogorčeni ugotavljajo, da ne bodo mogli potešiti svoje lakomnosti. Res, idealna priložnost za kritike in slabiče. Kar naj tarnajo; tako malo jih je, da jih lahko potisnemo ob rob poti in krenemo naprej; samo naprej vodi pot. Res je! Resničnost in dejstva so kruta, odprimo oči, nima smisla, da bi tiščali glavo v pesek. V preteklih letih smo porabili več, kot bi smeli in kot smo ustvarili. Svoj osebni in družbeni standard smo izgradili z denarjem, ki ga še nismo ustvarili, pač pa smo si ga izposodili. Preveč smo razvijali dejavnost, ki pomenijo potrošnjo, premalo pa proizvodnjo in to takšno, ki se lahko kosa na svetovnem trgu. Preveč, premalo, nedosledno... pa kaj bi naštevali in razlagali, saj vsi vemo, saj so tega polni časopisi. Anticipirana poraba pravijo, vnaprejšnja poraba, porabiti tisto, kar še ni ustvarjeno, zasluženo. To je povsem preprost razlog za večino težav, ki jih imamo, če pa k temu dodamo še mednarodno gospodarsko situacijo, odnose med razvitimi, nerazvitimi deželami in naravne ujme, potem je slika celotna. Vendar je naš korak zastal na visoki stopnici, po nekaj desetletjih burnega vsestranskega razvoja, ko smo skoraj povsem spremenili podobo dežele in svojega načina življenja, ko smo preživeli leta blagostanja, ki si jih pravzaprav nismo zaslužili. Mar je res takšna tragedija, če se malo ustavimo, zajamemo sapo, uredimo vrste, sta nas hlastanje in grabežljivost tako prevzela, da od sebičnosti slepi ne vidimo izhoda, padamo v obup? Gotovo ne, le razvadili šmo se malo in nekaj časa mora preteči, da se ali bo srečno? utirimo v nov tempo in nove pogoje. Naš narod doslej še ni priznal poraza — to je titov narod. Izgubljali smo bitke, vojne nikoli. Tako bo tudi v bodoče. Od vsega je najvažnejše, da v silnih prizadevanjih, v tej burji raz-pnemo jadra in zaplovemo proti toku, ne pozabimo na sebe, na človeka, ki je lahko edini akter rešitve in razvoja, da ne pozabimo vrednot, ki smo jih stoletja oblikovali in uzakonili za našo socialistično skupnost. Ce bodo težave, jih bomo deležni vsi, če bodo uspehi, jih morajo čutiti vsi. Vzajemnost, solidarnost, humanost, bratstvo in enotnost naj ne bodo parole preteklosti, zlatih časov. Sedaj, ravno sedaj jih moramo v praksi potrditi in na novo ovrednotiti. V sili spoznaš tovariša. Seveda pa ne humanost za vsako ceno, da bi venomer podpirali tiste, ki bi lahko, pa nočejo delati, ki hočejo živeti na tuj račun. V teh hudih časih bo pri skledi toliko žlic, kolikor je delavcev. Namesto potrošništva in iznajdljivosti na tuj račun bomo ustvarili mit dela. Novo leto, ali bo srečno? Končno, kaj je sreča? Vila z marmornim stopniščem ali nasmeh otroških oči, kovana ograja okoli bungalova, ali stisk roke tovariša, sendvič v preznojenih rokah delavca, ki je do odmora izpolnil normo, ali banketno kosilo goljufivca, ki krade denar sodelavcem in družbi. Modna revija na smučiščih Madone di Campilio ali dričanje s prijatelji na Boču. Res! Kaj je sreča? Vsak sam se mora odločiti zanjo. Jaz sem se že. Srečno! Urednik Sreče človeku ne more dati niti država, niti sistem, niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. OB LETNIH PROGRAMSKIH SEJAH ORGANIZACIJ SZDL V ŠMARSKI OBČINI Razgibana Z letno programsko sejo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah, ki je bila 8. decembra, smo zaključili eno izmed najbolj množičnih in demokratičnih aktivnostih frontne socialistične zveze v letu 1982. V vseh 24 krajevnih skupnostih, pa tudi na občinskem nivoju smo opravili temeljite analize našega dosedanjega delovanja, se dogovorili za programske usmeritve naše bodoče aktivnosti ter opravili potrebne kadrovske spremembe v okoljih, kjer je bilo to nujno. Lahko bi rekli, da smo opravili neke vrste «-inventuro«, ki bi naj odgovorila na vprašanje, kako globoko so vraščene demokratične, množične in frontne značilnosti v življenje in delo delovnih ljudi in občanov oziroma, ali le-ti sprejemajo našo organizacijo kot najširšo tribuno, ki omogoča izražanje, usklajevanje in spodbujanje njihovih potreb in želja ter obenem dogovarjanje za njihovo dejansko uresničitev. dejavnost Prav gotovo je prav in nujno, da je bilo težišče razprav naravnano na osrednje probleme sedanjega družbenega trenutka. To so nedvomno ustalitvena prizadevanja, delovanje delegatskega sistema, kmetijska politika, odpravljanje man j razvitosti naše občine, varčevanje, problemi preskrbe itd. Pomembno mesto so v razpravah zavzemali problemi in težave, ki so značilni za posamezne družbene sredine. To so predvsem vprašanja s področja komunale, šolstva, socialnega varstva, zdravstvenega varstva in druga. Seveda v tem zapisu ni mogoče obdelati vseh tematskih področij, ki so bila prisotna na konferencah. Pomembna pa je ugotovitev, da so ljudje spregovorili, da pojmujejo SZDL kot svojo organizacijo, ki jim je potrebna. Tako je bojazen, da bi naše delovanje postalo zgolj formalna prisotnost na terenu, odveč. Nasprotno: biti moramo in tudi smo sredi družbenih dogajanj, v Kaj so pokazale programske seje? Nedvomno je zelo pomembna ugotovitev, da so bile programske seje dobro obiskane in kar je še ¡posebej razveseljivo, udeležba na njih je bila frontna. Slednje pomeni, da se frontni deli SZDL, zlasti družbene organizacije in društva čedalje bolj zavedajo dejstva, da so kot oblike svobodnega združevanja delovnih ljudi in občanov organski deli naše organizacije. Ta ugotovitev se je v polni meri potrdila tudi v vsebinskem pogledu, saj so bili dnevni redi, še posebej pa razprave vsebinsko poglobljene, konstruktivne in ustvarjalne. Trdimo lahko, da se je ugotovitev, da praktično ni vprašanja, ki bi tako ali drugače ne sodilo v delokrog socialistične zveze, v celoti potrdila. To pa hkrati nazorno ponazarja obseg in pomen naše odgovornosti v sklopu prizadevanj subjektivnih sil naše družbe za nadaljnjo rast in razvoj sistema socialistične, samoupravne demokracije. O čem smo konkretno govorili na programskih sejah? čedalje večji meri postajamo pomemben vzvod in gonilna sila naše družbe. In kako naprej? Brez dvoma ostajajo tudi v prihodnje aktivnosti širšega družbenega pomena kot so stabilizacija, varčevanje, utrjevanje samoupravnih odnosov ter mobilizacija vseh in vsakogar za njihovo uresničitev naše osrednje akcijske usmeritve. Pomembno delo nas čaka na področju nadaljnjega razvoja delegatskega sistema, krajevne in stanovanjske samouprave, razvoja kmetijstva, pri zmanjševanju vseh vrst porabe, kreiranju socialne politike in drugod. Utrjevati moramo načela odprtosti, množičnosti, demokratičnosti in frontnosti naše organizacije ter tako zago-viti pogoje za dejansko uresničevanje pluralizma samoupravnih interesov. Naši dogovori morajo prodreti v delegacije in preko njih v delegatske skupščine, negovati moramo borbo mnenj in stališč kot pomembno gibalo družbenega napredka ter ustvarjati pogoje za usklajevanje osebnih, zasebnih in ožjih interesov z dolgoročnimi cilji naše socialistične družbe. In ne nazadnje, odgovorni smo za mobilizacijo vseh in vsakogar, ki želi prispevati svoje znanje, pripravljenost in sposobnost k izgradnji lepše prihodnosti. Ob nalogah, ki so pred nami, nas še posebej vspodbuja sprejeta ocena, da je šmarska socialistična zveza v veliki meri v resnici uspela postati fronta socialističnih sil. To pa je ocena, ki zavezuje. Jože Drofenik OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST V letu 1983 skrajno varčno Skupni porabi, kot pomembni obliki potrošnje DP, posvečamo v zadnjem času posebno pozornost, ki je namenjena predvsem spremljanju realizacije začrtanih programov in programiranju za naslednje obdobje. Omejevanje vseh oblik porabe zahteva še posebej gospodaren pristop pri skupni porabi, ki je kot oblika porabe navsezadnje nujna, kajti brez izobražene mladine, zdravih delavcev, brez raziskovalnega dela itd., si ne moremo zamišljati hitrejšega gospodarskega razvoja. Se posebej specifično mesto pa ima skrb za zdravje delovnih ljudi in občanov, te potrebe pa se zadovoljujejo v OZS, ki pa se je v letu 1982 znašla v zelo težavnem položaju, saj se pričakuje, da bo leto zaključila s preko 20 mio din izgube. Z obsežno analizo so v OZS poiskali vzroke izgube, ki se pojavlja vse od njene ustanovitve. Analiza je pokazala, da je poraba na zavarovanca v OZS pod republiškim in regijskim poprečjem, da pa je stopnja prispevka vseskozi ena naj-višjih v SR Sloveniji. Z analizo je tudi ugotovljeno, da imamo največji delež kmečkega prebivalstva v regiji, ki pa porabi za zdravstveno varstvo 4,5 krat več sredstev, kot jih združijo za ta namen in da imamo nadpopreč-no visok delež upokojencev in to zaradi uveljavljenega sedežnega principa, saj zaposleni izven občine združujejo sredstva za zdravstveno varstvo tam, ko pa se upokojijo bremenijo zdravstveno skupnost, kjer živijo. Zaposlenih zunaj občine pa je preko 3000 delavcev. Analiza tudi ugotavlja, da je zaradi metodologije obračuna republiška solidarnost prenizka, ker posebej prizadene tiste skupnosti, ki imajo velik delež zaposlenih izven občine in visok delež upokojencev. Zaradi uveljavljenega domicilnega principa regijske solidarnosti pa je ta solidarnost nižja, kot pa bi bili prihodki iz naslova delavcev zaposlenih izven občine. Vsa navedena struktura razmerja prebivalstva in pomanjkljivosti tako v republiški kot regijski solidarnosti se končno odražajo v primanjkljaju skupnosti in na še večjem zmanjševanju porabe, ki pa je že sicer daleč pod porabo v razvitih sredinah. Na vseh nivojih se intenzivno dela na tem, da bi se vnesle spremembe v sisteme regijske in republiške solidarnosti, kar pa je dolgotrajen proces. Ob tem pa je v OZS pripravljen predlog stabilizacijskega programa za leto 1983, s katerim se skuša omejiti poraba tam, kjer je to še mogoče. Osnovne usmeritve in naloge stabilizacijskega programa so: — pri porabi zdravil je možno zmanjšati porabo vsaj za 10 °/o. V letu 1982 bo izdanih za zavarovance OZS 150.280 receptov, medtem ko bi v letu 1983 na 100 zavarovancev predpisali maksimalno 500 receptov; — ker število oskrbnih dni v bolnišnicah v naši skupnosti presega regijsko povprečje, je potrebno to število zmanjšati in sicer tako, da bo na 100 zavarovancev v poprečju odpadlo 190 dni, — pri specialističnem zdravstvenem varstvu ugotavljamo nenormalno visok porast teh storitev v letu 1982 glede na leto 1981. Z resnim pristopom tako uporabnikov kot izvajalcev je te potrebno omejiti tako, da ne bo škodljivih posledic za zdravje zavarovancev. Zagotoviti moramo, da se pregledi ne bodo brez potrebe ponavljali; — pri reševalnih prevozih je v prvih devetih mesecih prevoženih že 229.377 km, kar je 100'% več kot v istem obdobju 1981. Število prevoženih km bo potrebno omejiti na nivo leta 1981. — bolniški izostanki z dela nad 30 dni (bremenijo sredstva OZS) so v prvih devetih mesecih pod regijskem povprečjem in sicer znašajo 2 % od zaposlenih delavcev oziroma 155 delavcev dnevno. Primerjava z nekaterimi drugimi občinami pa kaže, da ga je možno znižati najmanj za 17 °/o. V povprečju naj bi v letu 1983 bilo odsotnih z dela nad 30 dni največ 1,7 % zaposlenih, to je 132 delavcev povprečno na dan. Pri izvajanju zagotovljenega programa bo izdelan program, ki bo priloga k sporazumu o svobodni menjavi dela za leto 1983 s TOZD Zdravstveni dom Šmarje, kjer bo maksimalna pozornost posvečena: — preventivnim pregledom predšolskih in šolskih otrok, žena v času nosečnosti; — pregledom borcev NOV; — povečani skrbi sladkornim bolnikom, odkrivanju in zdravljenju visokega krvnega pritiska itd.; — doslednemu evidentiranju storitev, ki spadajo k zagotovljeni in dodatni program; — zagotavljanju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva skladno s programom sredstev za nego na domu in zdravljenju na domu, — pričetku dela zobne ambulante v šoli Ratanska vas. Glede na to, da lahko tudi pri sredstvih za socialno varnost dosežemo znatne prihranke bomo: — izvajali nadzor nad bolniškimi izostanki z dela; — organizirali delo obratne ambulante skupaj s TOZD ZD Šmarje v prostorih Zdravilišča Rogaška Slatina za 2.200 delavcev; — zagotovili tesnejše sodelovanje ZD Šmarje z delovnimi organizacijami v smislu seznanjanja zdravstvenih delavcev z možnostmi, ki jih imajo TOZD za zaposlitev delavcev, ki zaradi občasnih ali trajnih obolenj ne morejo opravljati svojega dela. Zaradi omejenih sredstev se bomo posebej opredelili do nadaljnjega delovanja specialističnih ambulant v Rogaški Slatini (ginekološka ambulanta in okulist), ker se zaradi neustrezno opremljenih ambulant ti pregledi ponavljajo še v Celju, kar pomeni dvakratni strošek. Določeno racionalizacijo bomo poskušali uveljaviti pri dežurni službi, medtem ko bodo organi OZS posebno skrb posvetili doslednemu izvajanju ordinacijske-ga delovnega časa. V letu 1983 bo v skladu s spremembami zakona o zdravstvenem varstvu uvedena participacija za upokojence. Za ostale zavarovance pa se bo po usklajenem predlogu v regiji povečala za približno 20 %. Z vsemi naštetimi ukrepi bomo poskušali doseči uspešnejši poslovni rezultat OZS v letu 1983, pri čemer pa bodo odločilno vlogo morali odigrati uporabniki in izvajalci, ki so odločilni za realizacijo tega sanacijskega programa. Marjan Babič Tudi šmarski Inovatorji prispevali k stabilizaciji V času stabilizacije, ko je gospodarska situacija težka, je pomen inovacij zelo velik. Čeprav je le-ta majna, lahko kljub temu vsaka prinese pomembnen delež k smotrnejši stabilizaciji. Nekateri so mnenja, da te »novotarije«, kot jih zelo radi imenujemo, ne pomenijo veliko, so vendar zelo koristne, saj nehote vplivajo na nas , da razvijamo svojo miselnost in opuščamo tuje znanje. Možnost za razvoj inventivne dejavnosti (inovacije, tehnične izboljšave, vzorci, modeli_____) je bila podana z ustanovitvijo občinske raziskovalne skupnosti Šmarje pri Jelšah leta 1976. Zahvala za dolgoletno sodelovanje gre tedanjemu predsedniku skupščine ORS tov. Vladu Čohu dipl. ing., jki je bil ustanovitelj te skupnosti. Veliko se je ukvarjal s samoupravnimi akti, organiziral razne sestanke , sodeloval na posvetih v občini, regiji in republiki. Mnogokrat je doživljal neuspehe, a kljub temu ni klonil. V letošnjem letu je njegovo delo obrodilo tudi prve zaslužene sadove. Do leta 1981 občinska raziskovalna skupnost Šmarje pri Jelšah ni imela lastnih sredstev. S podpisom samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 pa je prišlo do stalnih prihodkov. Tako je bila prvič možnost za organizirano in premišljeno akcijo, s katero bi naj pritegnili kar najširši krog zainteresiranih k sodelovanju. Razpis je bil pripravljen in posredovan vsem delovnim organizacijam, objavljen v radiu in časopisu BOHOR ŽARI. Žal se je ta poizkus izrodil, ker so v akciji premalo sodelovali kadri, preko katerih naj bi ta poziv prišel med široke množice delovnih ljudi. Premalo je bila poudarjena vrednost tega, saj še skoraj v nobenem podjetju ni delovala ustrezna komisija.. Rezultat je bil zelo skromen; ena sama prijava. V letu 1982 smo se ponovno z vso resnostjo lotili že zadane naloge ter s sodelovanjem OK SZDL in OSS Šmarje pri Jelšah ter novo izvoljenim odborom za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pripravili pred- log za razpis Inovator 1982. Predlog je potrdila skupščina ORS dne 27. 7. 1982, naslednji dan pa je bil odposlan v vse delovne organizacije. Posamezne delovne organizacije so predlog tudi objavile v skrajšani obliki v internih glasilih. Rok prijave je potekel 15. septembra 1982. Prijave je poslalo 8 delovnih organizacij, ki so nastopile z 11. inovacijami, pri katerih je sodelovalo 15 inovatorjev. Odbor za pospeševanje inovacijske dejavnosti je vloge pred-ledal in zahteval v določenem roku dopolnitve. Po poteku roka je odbor ponovno zasedal in vloge razporedil po posameznih strokah. V ¡sodelovanju z OK SZDL je bila ustanovljena posebna strokovna komisija, sestavljena iz 7 članov, ki so bili izbrani strokovnjaki iz posameznih področij. Komisija je pregledala vloge in podala strokovno mnenje. Pri ocenjevanju je upoštevala, ali so prijave upoštevale gospodarsko stabilizacijo, humanizacijo dela, prihranek pri materialu in delovni sili, kako vplivajo na izvoz in kolikšni so bili prihranki. Nadalje je ugotovila, da se vse te inovacije uporabljajo v praksi in so že znani rezultati. Komisija in člani odbora so predlagali skupščini v potrditev spodaj navedene inovacije in podelitev nagrad inovatorjem v enakih zneskih 10.000,00 dinarjev, ki je simbolična nagrada, priloženo pa ji bo tudi posebno priznanje za dosežek na področju inventivne dejavnosti. Nekateri od inovatorjev so bili nagrajeni v delovnih organizacijah, žal pa ne vsi. V nadaljevanju dodajmo seznam delovnih organizacij, ki so inovacije prijavile in so predlagane za nagrado. Vsebuje pa opis inovacije — tehnične izboljšave, inovatorje in prihranke, (glej prilogo) Nagrade bodo podeljene ob priložnostni seji občinske skupščine v mesecu decembru. Začetek je bil težak, saj ni bilo nobenih izkušenj. Kljub temu so bili doseženi prvi rezultati, ki naj bodo spodbuda za naslednje leto z željo, da bi priteg- nili k sodelovanju kar najširši krog občanov. Čeprav so sredstva za to dejavnost v naši občini zelo skromna in bi v ta namen morali glede na dosežene rezultate v bodoče zagotavljati več sredstev, upa- mo, da bodo zadostovala za nagrajevanje vseh tistih dosežkov, ki bodo tako ali drugače prispevali k boljšemu, hitrejšemu in kvalitetnejšemu razvoju našega gospodarstva. Slavica Flojhar PREDSTAVLJAMO INOVATORJE 1. »Mizarstvo« Rogaška Slatina — brušenje nožev za skobeljne stroje — inovator: Boris Kamenšek, Žibernik n.h., Rogaška Slatina — prihranek v letu 1981 700.000,00 din 2. »Gorenje« TGO TOZD Kondenzatorji, Rogatec — zlagal-nik vmesnega traku kondenzatorja — inovator: Milan Ogris, Brestovec 32, Rogaška Slatina — prihranek v letu 1981 170.298,00 din 3. LI »Bohor« TOZD Lesna oprema, Mestinje — skobelni stroj-zobata podajalna kolesa — inovator: Alojz Peper-ko, Kristan vrh 90, Podplat — prihranka ni mogoče ovrednotiti 4. LI »Bohor« TOZD Lesna oprema, Mestinje — krivljenje letvic — inovatorji: Martin Plavčak, Ul. Kozjanskega odreda 11, Rog. Slatina; Drago Humski, Trg žrtev fašizma 7; Alojz Klemenčič, Aškerčeva 11, Rogaška Slatina — prihranek v letih 1980 in 1981 2,127.240,00 din 5. »Gorenje« TGO TOZD Kondenzatorji, Rogatec — preureditev šablone za točkanje štedilnikov — inovator: Stefan Korez, Rogatec 70 — prihranek v letih 1980 in 1981 111.834,00 din 6. »DOM-BIRO« Kovinarstvo, Šmarje pri Jelšah — izdelava naprave za varenje okroglih delov in krožnih zvarov — inovatorja: Anton Terbovc, Topole 1, Rogaška Slatina; Anton Gotlin, Cerovec 20, Rogaška Slatina — prihranek pri 2.000 komadih 1,570.000,00 din 7. Steklarna »Boris Kidrič« TOZD Dekor, Kozje — raziskovalne naloge reorganizacije proizvodnega procesa in nov način nagrajevanja v TOZD Dekor Kozje — inovator: Jože Božiček, Kozje — prihranek v letu 1981 — 2.000. 000.00 din 8. Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina — obdelava kelihov — inovator: Dimitrij Dolšak, Rjavica 29, Rogaška Slatina — prihranek v letu 198i 700.000,00 din 9. Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina — izboljšava pri obdelavi modelov iz lojevca — inovatorja: Slavko Krofi, Kvedrova 4, Rogaška Slatina; Milan Levstik, Zupančičeva 5, Rogaška Slatina — prihranek v letu 1981 150.000. 00 din 10. Steklarna »Boris Kirič«, Rogaška Slatina — izdelava naprave za odnašanje loncev iz tempiranih in talilnih peči — inovator: Franc Škerjanec, Cankarjeva 15, Rogaška Slatina — prihranek v letu 1981 — 119.700,00 din 11. Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, TOZD Dekor, Kozje — predlog novega vzorca »Soče« št. 2500 — inovator: Jože Božiček, Kozje — 30% večja proizvodnja v primerjavi s klasičnimi izvedbami PREDSTAVLJAMO VAM LI B O HO R MESTINJE Nastanek in razvoj lesne industrije Mestinje leta 1927 zgradil König, ki je let a 1927 zgradil König, ki je bil nemškega rodu. Svojo tovarno lesenih kopit za čevlje je imel v Loki pri Žusmu. Tu mu je pričelo primanjkovati lesne surovine, predvsem gabra, ki je bil najbolj iskan za izdelavo kopit. Prisiljen je bil iskati novo surovinsko zaledje. Gozdovi Boča in Maclja so bili bogati z gabrom in bukovino. Izbral si je tri nove lokacije za izgradnjo žage in kopitarne. Prva je bila v Rogaški Slatini nasproti sedanje Steklarske šole, druga v Podplatu in tretja v Mestinju. Da je prišlo do izgradnje v Mestinju, sta ime- la zasluge danes že pokojna Jože Smeh, ki je imel takrat gostilno in trgovino, in Jože Založnik, ki se je ukvarjal z lesno trgovino. Prepričala sta Kdniga, da je lokacija v Mestinju najprimernejša, z ozirom na surovinsko zaledje in transportne komunikacije. Proizvodnja žage je stekla marca 1928. Osnovna dejavnost pod- jetja je bila žaga in kopitarna. Zanimivo je, da je bil Jože Smeh prisoten, ko je polnojar-menik začel žagati prvi hlod. Vzel je zavoj žagovine in nanj napisal: »-VSEBINA: Prva žago-vina na novi žagi S. König (Loka) v Mestinju iz bukovega (Klo-ca) stebra, odpadla dne 13. 3. 1923 ob 4. uri popoldan, — podpis: SMEH Jože.-« Ta zavoj je danes razstavljen v vitrini naše jedilnice. Leta 1938 je ustanovitelj finančno propadel in podjetje je prevzel denarni zavod »Celjska posojilnica«, finanser Königa. Po propadu stare Jugoslavije je postal lastnik podjetja okupator, ki je do skrajnosti izkoristil proizvodna sredstva. Leta 1944 so naše partizanske enote iz sovra-štav do okupatorja podjetje zažgale in s tem je prenehalo ob- ratovanje do osvoboditve. Po osvoboditvi so prebivalci Mestinja in njegove okolice obnovili proizvodne prostore, usposobili so žago, kasneje pa še mizarsko delavnico. Proizvodnja stolov in šolskega pohištva je trajala vse do leta 1965. V tem času se je ime podjetja in vodstvo večkrat menjavalo. Leta 1960 sta se takratni podjetji LIP Mestinje in LIP Šentjur pri Celju združili v novo podjetje Lesna industrija »BOHOR« Šentjur pri Celju. Ta združitev je dala nove možnosti razvoja obeh obratov. Obrat Mestinje je v letih 1960-65 pridobil nekaj proizvodnih prostorov (ureditev podstrešnih delavnic, izgradnja lesenih lop prirezovalnice) in osnovne stroje za obdelavo lesa. Tako so bile dane osnove za povečanje prede- lave lesa in za kvalitetnejšo obdelavo le-tega. Leta 1965 je bil ukinjen proizvodni program šolskega pohištva, pričela se je proizvodnja raznih lesenih elementov (stopničke, lestve, opirala, gugalnice itd.) za izvoz. Se vedno pa so bili proizvodni prostori zastareli, neurejeni, strojna oprema neprimerna, pogoji dela težki itd. Leta 1974 je bila zgrajena nova tovarna s cca 6500 m2 proizvodnih prostorov in opremljena z novo strojno opremo in tehnologijo. S tem je bil nadaljnji razvoj tovarne znatno hitrejši. V juniju 1981 je bila v Belo-var Moravče pri Zagrebu odprta trgovina z lesnim in gradbenim materialom kot poslovna enota TOZD-a Lesna oprema Mestinje. Novembra letos je bil izveden referendum o prkiljučitvi Žage Kozje, ki je bila do sedaj po- slovna enota TOZD-a Žage in furnirnice Šentjur, od prvega januarja 1983 pa bo poslovna enota TOZD-a Lesna oprana Mestinje. Takšno odločitev narekuje dolgoročni plan razvoja lesne predelave v TOZD-u Lesna oprema Mestinje, pa tudi proizvodni program DO LI »BOHOR« Šentjur pri Celju. Danes je v TOZD-U Lesna oprema Mestinje proizvodnja žaganega lesa predvsem bukovine, proizvodnja ladijskega poda in stenskih oblok, proizvodnja lesenih elementov za avtomobile za tovarno avtomobilov TAM Maribor in predelava bukovine v vrtno pohištvo in druge dele masivnega pohištva. V tabeli je prikazanih nekaj podatkov o hitrosti rasti proizvodnje, prihodka in števila zaposlenih od leta 1975 do danes. TABELA — HITROST RASTI PROIZVODNJE, PRIHODKA IN ŠTEVILA DELAVCEV V LETIH 1975 DO 1988 Leto 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 število delavcev 237 296 327 373 351 347 399 402 celotni prihodek 50.128.971 58.598.591 100.226.379 132.778.259 199.353.606 291.789.278 510.000.000 600.000.000 razrez hlodovine 7.343 10.019 13.684 15.382 14.281 11.961 13.000 15.500 predelava bukovine 9.814 12.076 19.403 5.822 7.073 6.993 9.979 7.700 predelava iglavcev 16.713 18.220 16.038 13.028 12.000 Za nadaljnji razvoj TOZD-a Mestinje imamo izdelano študijo razvoja lesno predelovalne industrije v občini Šmarje pri Jelšah. Ta študija predvideva, da bi se v Mesitnju predelalo cca 20.000 m3 bukovega lesa. To je količina bukovine, s katero danes razpolaga celotna delovna organizacija BOHOR. Na področju predelave iglavcev pa je predvideno predelati cca 20.000 m3. Ta surovina bi naj bila zagotovljena delno iz domačih virov, razlika pa iz uvoza SSR, Češke, Poljske in Avstrije na osnovi mednarodne menjave. V študiji je proizvodni program podoben današnjemu, le da se razširi na področje prede- lave bukovine v vrtno pohištvo in ostalo pohištvo iz masivne bukovine. Da bi bilo mogoče te količine rezanega lesa predelati, pa je potrebno sedanje proizvodne kapacitete dva in pol krat povečati. S tem v zvezi je treba urediti žago, skladiščne prostore rezanega lesa, gotovih izdelkov, prodajne prostore, vzdrževalno službo in upravno tehniške službe. Povečana proizvodnja je predvsem namenjena za izvoz. Ko bo dokončno realiziran ta razvojni program, bo zaposlenih cca 600 delavcev, vrednost proizvodnje pa se bo po planskih izračunih dva do tri krat povečala. Po srednjeročnem planu razvoja 1981 — 1985 imamo predvideno izgradnjo sušilnic, vezne hale in ureditev žage v Kozjem. Od tega je bila v letošnjem letu zgrajena sušilnica z nazivno kapaciteto cca 400 m3. Celotna in- vesticija z zunanjo ureditvijo je znašala 27 milijonov din. Pripravljeni so projekti in urejen teren za izgradnjo vezne hale, katere površina je 3.200m2. Do izgradnje le-te bi naj prišlo v naslednjem letu oziroma v začetku 1984. Za ureditev žage Kozje je pripravljena vsa dokumentacija, manjše težave nastopajo le pri finančni konstrukciji te investicije. Predvidevamo, da bi do izgradnje prišlo v spomladanskih mesecih leta 1983. Vzporedno z razvojnimi zmogljivostpni skrbimo tudi za strokovne kadre in trenutno štipendiramo 30 štipendistov za potrebe predelave lesa. Da pa bo mogoče vse planske programe realizirati, pa je potrebno, da se gospodarske razmere izboljšajo tako v domovini kot v svetu. Metod Černoša Kdaj zbirališče odpadnih surovin ? Že nekaj let poudarjamo pomen odpadnih surovin za našo industrijo, ki ji manjka starega železa, odpadnega papirja, krp in drugega. Te odpadke uvažamo in jih plačujemo z devizami. Poudarja se pomen zbiranja teh odpadnih surovin, zbirališč, ki pa bi zbirala in odkupovala te odpadke, pa ni. Pred približno 20. leti, pa tudi še pozneje, smo pa v Rogaški — oziroma Tržišču že imeli takšno zbirališče z odkupom. Danes pa, ko je ta problem še toliko bolj v ospredju, v celi občini ni urejenega zbirališča odpadnih materialov. Zato lahko po različnih grapah in gozdovih opazimo različne dotrajane gospodinjske aparate in ostali odpadni material. Pa tudi po dvoriščih, skednjih in na podstrešjih je gotovo precej takšnih stvari, ki bi se jih radi znebili. Gotovo bi takšna zbirališča v večjih krajevnih skupnostih upravičila svoj namen. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadnih sturovin, bi morale v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pokazati več zanimanja ter prožnosti in se približati »bazi«. Na ta način bi bilo naše okolje gotovo bolj urejeno, pa tudi gospodarskih koristi ne gre zanemarjati. Šolarji in ostali bi imeli priložnost v akcijah očiščevanja in zbiranja zaslužiti kakšen dodatni dinar, podobno kot sedaj pri zbiranju papirja. Tudi akcije zbiranja papirja so neredne in slabo organizirane. Prav bi bilo, da bi tako obsežna občina, kot je naša, imela vsaj eno organizirano zbirališče odpadnega materiala. A žal kaže, da se čutimo še prebogate, da bi posvečali pozornost takšnim »postranskim zadevam«. Sicer pa radi probleme ustavljamo, vemo, kaj bi bilo potrebno ukreniti, a učinkovitih akcij ni. Vse prepočasno ukrepamo in to se slej kot prej maščuje. N. Z. Športno rekreacijski program za leto 1983 v občini Šmarje pri Jelšah TELESNOKULTURNA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH SVEŽA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET ŠMARJE PRI JELŠAH OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO ŠMARJE PRI JELŠAH «oooooooooooooooooooooooooooooooooooooommooooooooooomhoomoooooohooooooom—tooooooooooo Program športno rekreacijske dejavnosti izdajamo z namenom, da čim bolj približamo našo dejavnost vsem prijateljem telesne kulture. Tudi v prejšnjih letih smo imeli dobre programe dela, vendar jih nismo približali vsem, ki se želijo vključiti v različne oblike rekreacijske dejavnosti. V letu 1983 se bodo lahko vsi, ki si želijo krajšati ure na prijetnem in koristnem načinu, vključili v našo dejavnost v različnih krajih naše občine. V nadaljevanju programa vam bomo skušali približati našo dejavnost tako, da boste lahko pripeljali na vadbo ali akcijo tudi svoje prijatelje. Približati vam želimo tudi vse naše izvajalce programov, to so osnovne telesnokulturne organizacije. Prav tako bomo prikazali rekreacijsko dejavnost v vseh delovnih organizacijah, kdo vodi to dejavnost, kje in kam se lahko vključite, kdaj bomo pripravili te dejavnosti in seveda, kdo daje posamezne informacije. Prepričani smo, da bo vsak našel nekaj za sebe in tudi za svoje prijatelje ter se uspešno vključil v ponudbo občinske športne rekreacije. Če pa ne boste našli ničesar zase, pa vas moramo spomniti tudi na različne oblike športne rekreacije, kjer ne potrebujemo nobenih posebnih pripomočkov, posebnih pokritih prostorov, ampak le malo domišljije, časa in prosti gozd, pašnik, jaso in podobno. Tudi tam se da preživeti marsikatero prijetno urico, tudi tam se da prijetno rekreirati. Opozarjamo tudi na to, da bi takšen ali vsaj podoben program morale imeti vse komisije za športno rekreacijo v krajevnih skupnostih. Zato bi bilo prav, da tudi tam povprašate po kakšni aktivnosti. Če tam obstaja OTKO, ne bo problemov, če pa je ni, se boste lahko vključili tudi v sosednji krajevni skupnosti ali organizaciji. Komisija za oddih in rekreacijo pri OS ZS Šmarje pri Jelšah Komisija za športno rekreacijo pri OZTK Šmarje pri Jelšah Delavske športne igre '83 Delavske športne igre v okviru občine Šmarje pri Jelšah vodi komisija za rekreacijo in oddih pri OS ZS Šmarje pri Jelšah. V tej komisiji so vsi referenti za rekreacijo v delovnih organizacijah. Pri njih boste lahko prejeli vse potrebne informacije o možnosti vključevanja v rekreacijsko dejavnost vašega podjetja, o internih športnih igrah in sevega tudi o občinskih delavskih športnih igrah. Referenti za športno rekreacijo so: Podjetje Priimek in ime KORS POSLONČEC Janko LI BOHOR UŽMAN Franc ZDRAVILIŠČE HERIC Jože ZDRAVSTVENI DOM ČAKŠ Janko INGRAD ANDROIČ Branko INGRAD KRIŽANEC Olga UPRAVA SOB ROMIH Janko STEKLARSKA ŠOLA POLJŠAK Dolfi METKA KUNST Mirko PEKARNA MEDVED Ivo PROSVETA IŽANC Tone PROSVETA WEILGUNY Menci TDO M. JELŠA ROVIŠNJAK Drago TDO M. JELŠA CESAR Boris KK HMEZAD GRADECKI Branko STEKLARNA PEŠIC Stipe SEKLARNA PENKO Rudi VIT AL BORŠlC Anton VETERINARSKI ZA V. TAŠNER Ivan GOKOP OŠKO Fric MIZARSTVO DOLC Alojz PETROL VIPOTNIK Zmago DEKOR G A JER Jože DOM — BIRO ZAGAJŠEK Andrej POSTAJA MILICE MLINAR Maks OBRAT. ZDRUŽENJE KOPINC Srečko ŽTO ŠKRABLIN Ivan PREVOZNIŠTVO GORENJE HALUŽAN Zlatko BIŽMEK Lilijana Vse dodatne informacije dobite na OZTK Šmarje ali na OSZS Šmarje. Na teh tekmovanjih ne morejo nastopati športniki, ki so v tekočem letu registrirani v kateremkoli tekmovalnem sistemu, seveda za svojo panogo! Poleg tekmovanja v DŠI ima komisija še naslednje naloge: 1. Pospeševanje organiziranega oddiha dealvcev, še posebej preventivnega 2. Sodelovanje, organiziranje, vzpodbujanje pri različnih množičnih akcijah, posebej pohodov 3. Sodelovanje pri organizacijah občinskega praznika 4. Neposredno povezovanje z organizatorji športne rekreacije v DO in pomoč pri delu 5. Redni skupni aktivi z organizatorji 6. Sodelovanje in ocenjevanje programov dela za športno rekreacijo v OZD in KS 7. Izobraževanje in usposabljanje športne rekreacije v OZD 8. Sodelovanje s komisijo za rekreacijo pri OZTK 9. Skrb za pravočasno in dobro informiranje. Komisija se sestaja redno vsak mesec. Prijave za sodelovanje v DŠI se zbirajo na začetku leta., ekipe pa je mogoče prijaviti tudi v roku pred začetkom tekmovanja po razpisu za posamezno športno panogo! Pregled udeležbe na DŠI v preteklih letih, ekipno: 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 namizni tenis 7 9 12 13 13 12 15 13 16 14 šah 8 6 10 8 15 18 14 14 13 12 odbojka 4 11 11 8 5 10 9 14 8 14 rokomet 2 4 9 9 10 6 10 10 11 11 m. nogomet 4 11 9 8 10 7 19 20 19 20 streljanje 11 15 18 10 17 19 — 21 14 18 atlet, tek 3 5 6 košarka 3 5 8 5 8 9 8 11 10 15 kegljanje 17 19 24 23 26 23 27 26 36 18 pohod — 3 — - — — — 1 4 — plavanje — — 6 — — — — — — 8 atlet, kros — — 7 4 6 — — 2 2 — ribolov 8 — 2 6 vleka vrvi 15 6 6 2 kolsarjenje 1 1 — SKUPAJ 59 88 114 86 104 108 123 149 129 144 V letošnjem letu bomo organizirali tekmovanje v liga sistemu vsak z vsakim v naslednjih športnih panogah: šah, kegljanje, namizni tenis, in odbojka. V ostalih panogah se tekmovanja organizirajo turnirsko. Velik pokal, ki se podeljuje za skupni vrstni red, sta doslej prejeli v trajno last le ekipi Prosvete in Steklarne B. K. Zmagale so tudi DO Steklarske šole in Gorenje Rogatec. Dobro skrbijo za tekmovanja v DŠI tudi DO DOM — BIRO in LI BOHOR. V letu 1983 bodo potekale DSl v naslednjih športnih panogah: Panoga rok kraj Organizator ŠAH 6. 2. Rogaška Slatina DO Steklarna BK KEGLJANJE Februar, marec Rogaška Slatina DO Zdravilišče NAM. TENIS 8. 3. Podčetrtek Prosveta STRELJANJE 10. 4. Rogaška Slatina DO Zdravilišče MALI NOGOMET 6. in 13. 5. Rogaška Sl. Šmarje DO Kors, DO Dom Biro RIBOLOV 29. 5. Podčetrtek RD Sotla BALINANJE 10. 6. Rogaška Slatina DO Zdravilišče PLAVANJE 1. 8. Rogaška Slatina DO GOKOP VLEKA VRVI 9. 9. Rogaška Slatina DO Ingrad ATLETIKA 30. 9. Šmarje, Kozje OZTK ROKOMET 11. 10. Šmarje DO Hmezad KOŠARKA 8. 11. Šmarje DO Uprava SOb ODBOJKA 6. 12. Šmarje DO Vet. p. Zdrav. Program komisije za rekreacijo in množičnost pri OZTK Pri OZTK deluje poleg ostalih komisij tudi komisija za športno rekreacijo in množičnost. Njene osnovne naloge so: I. TELESNOKULTURNA DEJAVNOST PREDŠOLSKIH OTROK 1. Pomaga pri organizaciji dejavnosti za otroke v WO. — nadaljevanje programa za športno značko 1. — zagotavljanje vadbe v obstoječih in novih objektih — nadaljevanje akcij plavanja in smučanja 2. Organizira dejavnost za otroke izven VVO: — akcije učenja plavanje in smučanje — Vključevanje otrok v športno rekreacijsko dejavnost preko OTKO posebej društev Partizan — vključevanje otrok v program športne značke 1 — izvajalci nalog so TVD Partizan 3. Program športne značke 1. izvajajo: — VVZ Šmarje pri Jelšah — VVZ Rogaška Slatina — VVZ Kozje II. TELESNOKULTURNA DEJAVNOST V OSNOVNIH ŠOLAH 1. Osnovne šole — izvajanje programskih nalog (izvedba občinskih tekmovanj) — sodelovanje pri medobčinskeh tekmovanjih rekreacijskega značaja — izvajanje programa športne značke II — akcije učenja plavanja (tečaji šole v naravi) — akcija učenja smučanja (tečaji šole v naravi) — razmah interesnih dejavnosti v okviru SSD — izvajanje programa športne značke III 2. Sola usmerjenega izobraževanja — razmah dejavnosti v različnih sekcijah SSD — vključevanje v različne občinske akcijske programe 3. Program športne značke II. in III. izvajajo: — OS Rogatec — OS Podčetrtek — OS Bistrica ob Sotli — OS Lesično — OS Šmarje pri Jelšah III. REKREATIVNI PROGRAM V TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJAH — izvajanje programa za športno značko predšolskih in šoloobveznih otrok, ki niso zajeti v WO in SSD — Usklajevanje programov med OTKO in potrebami v KS — vključevanje v akcije NNNP — pospeševanje trim akcij v OTKO in v občinskem merilu — začeti z akcijo «-Na teku se dobimo« — vpliv na prilagajanje programov OTKO za potrebe delovnih ljudi v krajih bivanja — organizacija tečajev plavanja in smučanja V telesnokulturnih organizacijah izvajajo program rekreacijske dejavnosti po naslednjih urnikih: TVD Partizan Rogatec PETEK 18,00 do 21,00 TVD Partizan Rogaška Slatina — karate Ponedeljek, četrtek, sobota, TVD Partizan Šmarje Po 18,30 — 21,00 Petek 18,00 — 21,00 četrtek 18,30 — 21,00 Petek 18,00 — 21,00 TVD Partizan Podčetrtek PO 18,00 — 20,00, Sr. 18,00 — 20,00 četrtek 18,00 — 20,00 petek 18,00 — 20,00 TVD Partizan Bistrica Petek 18,00 — 21,00 TVD Partizan Kozje Ponedeljek, sreda, sobota od 17,00do 19,00 TVD Partizan Lesično Petek 17,00 — 20,00 Steklarna Rogaška Slatina Dom-biro Šmarje Postaja milice Šmarje Ponedeljek — četrtek 17,00 — 20,00 v Rogatcu Četrtek 14,00 do 16,30 uri Torek 14,00 do 16,Ho IV. REKREATIVNI PROGRAM ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DELOVNE ORGANIZACIJE — omogočiti redno rekreativno dejavnost občanov, ki niso vključeni v OTKO — popestritev rekreacijskih programov z različnimi novimi oblikami dejavnosti — organizacija celoletnih tekmovanj v občinskih ligah za sledeče športne panoge: — mali nogomet — odbojka — košarka — namizni tenis — rokomet — šah — organizacija vsakoletnih tekmovanj v: smučanju plavanju kolesarjenju jesenskem krosu orientaciji — sodelovanje v manifestativnih akcijah predvsem na — teden mladih v občini Šmarje pri Jelšah OO ZSMS — zaključna akcija NNNP — prvomajski pohod na BOČ — akcija učenja plavanja starejših občanov — nadaljevanje akcije »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji« V. PROPAGANDA IN ZALOŽNIŠTVO — aktivno sodelovati pri objavljanju dejavnosti v dnevnem časopisju — sodelovati pri občinskem glasilu Bohor Žari — sodelovati v oddajah Radia Šmarje — razvijati svojo fotodokumentacijo — izdaja »TK OBVESTIL« 4 štev. letno! VI. ŠOLANJE STROKOVNIH KADROV — šolanje in izpopolnjevanje kadrov za vodenje športne rekreacije v KS in TOZD — organizacija izpopolnjevanja seminarjev za vodenje športne značke I. II. III. ter trim akcij — šolanje in izpopolnjevanje kadrov za vodenje STV v društvih Partizan — šolanje in izpopolnjevanje kadrov za vodenje različnih interesnih skupin v OTKO za potrebe organizacije. VII. ZDRAVSTVENO VARSTVO REKREATIVCEV — skupno z zdravstveno skupnostjo pripraviti športno ambulanto vsaj v enem kraju občine za potrebe tekmovalnega in rekreacijskega športa. Športno - rekreacijska tekmovanja v občini V občini Šmarje pri Jelšah je organiziranih več športno rekreacijskih tekmovalnih sistemov. V ta rekreacijska tekmovanja se vključujejo ekipe OTKO, predvsem preko TVD Partizan, in delno tudi ekipe KS. Vključujejo se lahko tudi ekipe TOZD, OO ZSMS, ekipe ulic, blokov in drugi. V rekreacijskem tekmovalnem sistemu potekajo lige v sledečih športnih panogah: — mali nogomet — šah — namizni tenis — odbojka — košarka za vse kategorije Tekmovanja potekajo v sledečih terminih: Panoga Št. ekip Kateg. Termini Organizator KOŠARKA 16 MŽ ČMK 2. dela, jesen pomlad, zima OZTK SAH 8 meš. ekipe december, januar, februar OZTK NAM. TENIS 12 MŽ november, februar, marec OZTK ODBOJKA 6 M december, januar OZTK MALI NOGOMET 38 M I. liga 3. 2. lige april, maj, junij, avgust september, oktober OZTK TRIM akcije Seznam SD in njenih predsednikov: Različne trim akcije organizirajo tudi OTKO za svoje člane in tiste, ki si tega želijo. V okviru občine bomo v letošnjem letu pripravili naslednje množične trim akcije: Panoga Roki izvedbe Kraj Organizator TEK — kuperjev test KOLESARJENJE 18. april, 16. sept. 22, maj 9. maj 18. september PLAVANJE POHOD SMUČANJE 4. julij 8. avgust januar — februar 1. maj vse leto januar Rogatec, Rogaška Slatina, TVD Šmarje, Podčetrtek, Le- Partizan stično, Kozje, Bistrica/S. vkrajih Kozjanski maraton, na progi KK Šmarje, Mestinje, Podčetrtek, Celje Lesično, Kozje, Trebče, Šmarje Bistrica, Šmarje — 80 km Rogatec, Šmarje in nazaj Šentvid, Rog. Slatina in nazaj OZTK Krožna pot Kozjansko: Kozje TVD Bistrica, Golobinjek, Lesično, P Kozje Celjski maraton, Celje, Slov. Konjice, Poljčane, Šmarje, Šentjur, Celje 80 km Šmarje, Rog. Slatina, Rog. Slatina, Šmarje pri Jel. Plavalni tečaj za začetnike pohod na Boč ->Stajerso-zagorska krožna pot ROGLA 1. Kočica Remi — 2. Cebuglar Jože pri Jelšah 3. Stolcer Ignac • 4. Kunst Mirko - 5. Frece Alojz — 6. Stadler Marko 7. Zidar Mirko — 8. Jurak Maks — 9. Otorepec Janez 10. Arzenšek Ivan Cankarjeva 5, Rogaška Slatina — Polžanska gorca 1, Šmarje SD Rog. Slatina — Rogatec 18, p. Rogatec — Kozje n. bi. Vrenska gorca 9 — Bistrica 70, p. Bistrica ob Sotli Lesično 69 Sele 7, Podčetrtek — Kačji dol 10, Podplat — Gornja vas 12 SD Sladka gora SD Rogatec SD Kozje SD Buče SD Bistrica ob Sotli SD Lesično SD Virštanj SD Kristan vrh SD Šentvid KK Celje OZTK OZTK OZTK OZTK PD OZTK TABORNIŠTVO Možnosti za vključevanje v taborniške organizacije je veliko. V občinski zvezi tabornikov so vključeni štirje odredi: — odred Samotnih jelš Šmarje — odred Zdravilnih vrelcev Rogaška Slatin? — odred Treh vrhov Rogatec in — odred iz Kozjega — Kozjanski odred. Podrobne informacije o njihove«», .delu, načinu vključitve, o taborjenjih in podobno, lahko dobite v samih odredih. 1. OZ V Rogaška Slatina Grašer Kasja, But Tanja, OS Boris Kidrič, Rogaška Slatina 2. OSJ Šmarje pri Jelšah Marš Adolf OS Šmarje 3. OTV Rogatec — Stolcer Majda OS Rogatec PRIJAVNINE PLANINSTVO Za akcije, ki jih organiziramo v občini, ni prijavnin. Prijavnine so le na maratonih, ki so vezani na večje stroške. INFORMACIJE O TRIM AKCIJAH dobite lahko na OZTK Šmarje pri Jelšah. MOŽNOSTI VKLJUČEVANJA V OSTALE ŠPORTNO REKREACIJSKE OBLIKE RIBOLOV Ribiči so v naši občini združeni v Ribiško družino Sotla, ki ima svoje pod odbore v Rogaški Slatini, Šmarju, Podčetrtku in Kozjem. Podrobnejše informacije boste lahko dobili pri naslednjih članih RD Sotla: Mile Jovičič Rog. Slatina, Jože Halužan Rog. Slatina, Jože Drofenik Pe»col Šmarje, Franc Kavzer Hari Šmarje, Staroveški Edo in Srečko Remih Podčetrtek, Jože Glibe Kozje. Možna je nabava enodnevnih dovolilnic. Tudi planinska dejavnost je dobro razvita v naši občini. Imamo svojo Stajersko-zagorsko krožno pot«, ki poteka na področju naše občine in po sosednjem Zagorju. Planinski društvi sta dve in sicer: — Planinsko društvo Rogaška Slatina in — Pododbor Šmarje pri Jelšah ter — Planinsko društvo Sloga Rogatec Včlanite se lahko v omenjeni PD, izkoristite pa lahko tudi možnosti izletov po planinski poti ali za samostojne spone na Boč ali Donačko goro. Podrobnejše informacije lahko dobite v Rogaški Slatini pri tov. Francu Kamerički, v Rogatcu pri tov. Slavko Zeleni v Šmarju pri tov. Jožetu Božičku. Vsem ljubiteljem planin in pohodov priporočamo, da prehodijo našo planinsko pot, ki se imenuje »Štajersko zgodovinsko krožno pot«. Start te poti je na Knežcu pri Rogaški Slatini, pot pa pelje preko Mestinja na Dolgo goro do Sv. Mihaela. Od tu gre naprej preko Pečice na Boč in Donačko goro ter Macelj. Po Zagorju vodi preko Strahinj ščice, čez Kuna goro in Vina goro zopet na slovensko stran, na Rudnico, od koder se vrnete na cilj oz. start na Knežcu. Evidenčno knjižico lahko dobite na PD Rogaška Slatina. STRELJANJE V občini Šmarje pri Jelšah deluje Občinski strelski odbor s sedežem v Šmarju. Program dela OSO je zelo pester, saj imajo poleg rednih treningov in vadbe tudi niz tekmovanj, kot so: — družinsko tekmovanje v streljanju za »Zlato puščico« — občinsko ekipno tekmovanje — občinsko tekmovanje za »Zlato puščico« — ekipno republiško tekmovanje — republiško tekmovanje za »Zlato puščico« — občinsko ekipno tekmovanje MK puško — ob dnevu OF — in druga Poleg teh tekmovanj pa poteka še občinska strelska liga, v kateri je trenutno 8 ekip. Tekmovanje v ligi poteka v dveh delih. Informacije boste lahko dobili na sedežu OSO v Šmarju pri tov Viliju Pernatu in tov. Antonu Kitaku. Precej predvsem v: — TVD Partizan Rogaška Slatina — TVD Partizan Šmarje pri Jelšah — TVD Partizan Rogatec — TVD Partizan Podčetrtek — TVD Partizan Bistrica ob Sotli — TVD Partizan Kozje — TVD Partizan Podsreda — TVD Partizan Lesično — TVD Partizan Vinski vrh — TVD Partizan Šentvid — TVD Partizan Kristan vrh — TVD Partizan Sladka gora — TVD Partizan Zibika ter sekcije v KS Virštanj, Pristava, Dobovec, Mestinje, Lemberg, Kostrivnica, Stojno Selo, Tinsko. Šolska športna društva na vseh osnovnih šolah in na Steklarski šoli v Rogaški Slatini. Tekmovalni šport gojijo v naši občini predvsem: KOŠARKA: Ženski košarkarski klub Rogaška Slatina Moški košarkarski klub Rogaška Slatina NOGOMET: Občinski nogometni center Rogaška Slatina NK Steklar Rogaška Slatina NK Odred Kozje NK Podsreda TENIS: Teniški klub Rogaška Slatina KARATE: Karate klub »88« Rogaška Slatina Telesnokulturni objekti po KS KOZJE Ig. rokomet 18 x 38 SSD Ig. košarka 14 x 26 TVD P Ig. nogomet 50 x 90 NK ati. steza 5 x 60 telovadnica 12 x 24 KRISTAN VRH Ig. rokomet 20 x 40 TVD P telovadnica 12 x 14 LESIČNO Ig. rokomet 18 x 38 SSD Ig. košarka 14 x 26 TVD P telovadnica 14 x 22 MESTINJE — — — OSREDEK — — — PODČETRTEK Ig. rokomet 18 x 36 SSD Ig. košarka 14 x 26 TVD P ati. poligan jama telovadnica 16 x 32 otroško igrišče 10 x 20 PODSREDA Ig. rokomet 20 x 40 TVD P Ig. košarka 14 x 36 NK Ig. nogomet 50 x 100 POLJE — — — PRISTAVA Ig. rokomet 20 x 40 Ig. košarka 14 x 26 ROG. SLATINA Ig. rokomet 20 x 40 SSD Ig. košarka 14 x 26 TVD P Ig. nogomet 60 x 110 NK Steklar ati. poligon ŽTK Rogaška Ig. rokomet Kors 20 x 40 Karate klub »88« bazen odprt 10 x 33 Tenis klub kegljišče, bazen zaprt, tenis, mini golf, trim steza, nam. tenis, Zdravilišče v Rog. Slat. telovadnica Ig. tenis 2 10 x 18 SSD ROGATEC Ig. košarka 2 14 x 26 Ig. rokomet 20 x 40 Ig. nogomet 55 x 100 TVD P telovadnica 16 x 32 NK SLADKA GORA Ig. košarka 14 x 26 TVD P Ig. rokomet 20 x 40 TVD P STOJNO SELO Ig. rokomet 18 x 26 ŠENTVID Ig. rokomet 20 x 40 TVD P Ig. košarka 14 x 26 SSD ŠMARJE / JEL. Ig. rokomet 20 x 40 Ig. košarka 14 x 26 TVD P Ig. nogomet 50 x 9 bazen odprt 10 x 25 ati. poligon steza, jama, met. ati. Ig. odbojka 9 10 x 20 OS Ig. rokomet 20 x 40 Ig. košarka 14 x 26 OS Ig. odbojka 10 x 20 OS travnato igr. 20 x 50 OS telovadnica 16 x 32 TINSKO — — — VINSKI VRH Ig. rokomet 20 x 40 TVD P T 0 lrAČn rlčfl VIRŠTANJ Strelišče MK 14 x 26 ZAGORJE Ig. rokomet trava 20 x 40 ZIBIKA Ig. rokomet 20 x 40 TVD P Ig. košarka 14 x 26 Prepričani smo, da smo uspeli prikazati možnosti vključevanja v športno rekreacijo. Vsak bo verjetno lahko našel kaj zase, ne smemo pa pozabiti, da nihče ne bo imel nič proti, če se v katerokoli skupino priključi kdo iz sosednje KS ali društva. Prav tako vas moramo spomniti, da se lahko ukvarjate z različnimi športno-rekreacij-skimi aktivnostmi tudi sami in da za to ne rabite posebnih priprav in pripomočkov. Kaj še želimo? Predvsem želimo ponovno ustanoviti rekreacijsko ligo v nogometu. Imamo možnosti, da naše ekipe igrajo v občinski ligi, da tej vključimo še nekaj ekip iz sosednih občin. Želimo, da se v vseh ligah še poveča množičnost, želimo ustanoviti Kegljaške klub v Rogaški Slatini, še več strokovnih kadrov, še več rekreativcev. V skupino tekačev rekreativcev v Rogaški Slatini želimo vključiti še več ljubiteljev teka. Želimo.....želimo torej še precej. Nismo niti vsega našteli, saj bi bilo tega preveč. Seveda pa najbolj želimo vaše sodelovanje, vaše zadovoljstvo pri rekreaciji in s tem tudi več zdravja in delovnih sposobnosti vseh občanov. Komisija za rekreacijo in oddih Komisija za rekreacijo pri pri OS ZS Šmarje pri Jelšah OZTK Šmarje pri Jelšah KS Objekt Velikost OTKO BISTRICA Ig. rokomet 20 x 40 SSD Ig. košarka 14 x 26 TVD P Ig. odbojka 9 x 18 ati. steza 6 x 200 telovadnica 14 x 26 DOBOVEC Ig. mali nogomet 30 x 50 — BUCE — — — DONAČKA GORA — — — KOSTRIVNICA Ig. rokomet 20 x 40 Ig. košarka 14 x 26 — Več veljave svetom potrošnikov Novoletno rajanje v Rogaški Slatini Pred nami je zimsko veselje. In česa se najbolj veselimo? — Dedka Mraza. Ali bomo tudi letos znali otroku pričarati kar najlepše novoletno veselje? Ne vem, trudili pa se bomo, vsak po svojih močeh, da bi to uresničili. V Rogaški Slatini smo ponovno organizirano pristopili k delu. Na odboru za novoletno praznovanje otrok smo najprej ugotovili, da bi morali članstvo povečati s predstavniki vseh delovnih organizacij in tako pritegniti sleherno sredno k razmišljanju, kako najlepše, tudi v današnjih težkih časih, pričarati našim otrokom prijetno, predvsem pa kulturno doživeto srečanje z dedkom Mrazom. Tako smo tudi storili ter se zavzeto in odgovorno lotili nalog, ki smo si jih zadali. Ponovno smo se odločili za pravljično mesto, ki pa bo letos odprto dalj časa in tudi bolj pestro bo v njem. Za spremljajoče prireditve oziroma kulturni program bodo skrbeli mladinci in učenci, tu in tam pa se bodo vključili tudi cicibani iz vrtca, pa še dedek Mraz s svojim spremstvom. Zabave in veselja torej ne bo manjkalo in to vse od 25. decembra, ko bo pravljično mesto sprejelo prve obiskovalce, pa do 29. decembra, ko bo dedek Mraz obdaril vse najmlajše v krajevni skupnosti Rogaška Slatina in zaprl vrata novoletnih praznovanj v pravljičnem mestu. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli prispevali pri organizaciji praznovanj za najmlajše. Vsem cicibanom in pionirjem pa želi odbor za novoletna praznovanja srečno in lepo otroštvo v prihodnjem letu. Majda Vešligaj SPOMINSKI PARK TREPČE Kumrovec in Trebče kot enoten spominski prostor Organiziranje in delovanje potrošnikov je sestavni del celotnega samoupravnega oragniziranja našega družbenega življenja, s katerim se omogoča popolnejše uresničevanje družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi in občanov na temelju Ustave in Zakona o združenem delu. To delovanje se uresničuje v treh temeljnih celicah naše samoupravne družbe: v temeljni organizaciji združenega dela, v samoupravni interesni skupnosti, kjer organizirano poteka menjava dela med izvajalci in uporabniki storitev, ter v krajevni skupnosti, kjer delavci prebivajo in zadovoljujeo velik del življenjskih potreb. Družbeno vlogo samoupravno organiziranih potrošnikov najbolj poudarja Ustava iz leta 1974 ter najpomembnejši sistemski zakoni, na primer Zakon o združenem delu, Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja, Zakon o družbenem planu Jugoslavije itd., ki opredeljujejo vlogo potrošnikov v zvezi z vsebino, ki jo obravnavajo. V občini Šmarje pri Jelšah smo naredili prve korake pri samoupravnem organiziranju potrošnikov na novih teorijskih osnovah že v letu 1976, vendar se je neprekinjena aktivnost do danes 'obdržala samo pri delovanju potrošniškega sveta v Rogaški Slatini. V letu 1981 smo na pobudo OK SZDL pričeli z oblikovanjem OKSP, ki ima kot osnovno nalogo ustanavljanje ali oživljanje svetov potrošnikov v KS ter koordiniranje dela. Zaradi težav pri teorijskih osnovah ustanavljanja OKSP smo občinsko organizacijo oblikovali in jo sprejeli na konferenci v septembru 1982. Menim, da je OKSP že v tem kratkem času upravičila svoj obstoj, saj se je aktivno vključila v razreševanje problematike na področju preskrbe s pralnimi praški, voznimi redi avtobusov, delovnim časom, izdelala analizo preskrbljenosti z določenimi izdelki v naši občini, izdala okrožnico s pobudo in usmeritvami pri izbiri kandidatov v svete potrošnikov ter dala navodila oz. smernice za skupno delo vseh svetov potrošnikov. Skupno s sveti potrošnikov v KS Šmarje, Rogaška Slatina in Rogatec smo izdelali način razdeljevanja pralnih praškov, pri katerih je prišlo do prave potrošniške mrzlice. Sodelovali smo tudi z inšpekcijskimi službami občine pri analizi preskrbljenosti trga ter pravilni razporeditvi manjkajočih izdelkov. Opozoriti moram tudi na negativne trende in stališča, ki se porajajo v zvezi z nalogami potrošniških svetov. V času največje potrošniške mrzlice so posamezniki zahtevali od članov potrošniškega sveta, da »naredijo red-« v trgovinah, da kontrolirajo skladišča poslovalnic itn. Vendar osnovna naloga potrošniških svetov je, da na samoupravni Osnovi v odprtem razgovoru z nosilci preskrbe pripomorejo k najboljšemu načinu zadovoljevanja potreb občanov v družbenopolitični skupnosti, kjer svoje interese’ uveljavljajo. V konkret- nem primeru preskrbe s pralnim praškom v naši občini to pomeni, da se občani preko svojih predstavniko v dogovorimo o enakomerni razdelitvi in pravilni razporeditvi praškov na vse prebivalce naše občine ter, zaradi očuvanja enotnosti jugoslovanskega trga, tudi na občane iz drugih občin in SR Hrvatske, ki se v naši občini oskrbujejo. Na vsak način se moramo izogniti administrativnemu urejanju preskrbe z odloki, boni in ostalimi oblikami restriktivnega pristopa k tej problematiki. Osnovni nosilec preskrbe v občini Šmarje pri Jelšah je DO Mercator-Jelša s svojimi 48 poslovalnicami, v katerih lahko občan dobi živila, gradbeni material ter tehnično blago. Asorti-man blaga je odvisen od globalnih potreb občanov v posameznih krajih, kjer se trgovina nahaja, ter poslovodje, ki velikokrat narekuje ponudbo. Jelšinim trgovinam se pridružujeta še dve trgovini «-Slavij e«, v katerih se lahko dobijo živila ter nekateri drobni izdelki za uporabo v gospodinjstvu. Hmezad KK Šmarje ima 19 poslovalnic, v katerih prodaja razni material, orodja in opremo za kmetijstvo, pesticide ter gradbeni material. Svojo trgovino v Rogaški Slatini imata še Slovenija avto za prodajo rezervnih delov za mopede in avtomobile in Celjska mesna industrija z živili. Ugotavljamo, da je preskrba občanov preko omenjenih trgovin v letošnjem letu bila motena; primanjkovalo je mesa, olja, sladkorja, margarine, določenih vrst moke, kave, pralnih praškov in nekaterih čistil, tekočih in trdih goriv, nekaterih gradbenih materialov, bele tehnike itd., vendar le občasno. V večih primerih je do motenj prišlo zaradi prekomernega mrzličnega nakupovanja določenih izdelkov. Pri pralnem prašku pa so bili pritiski občanov na trgovine upravičeni, saj je kljub ugotovitvam, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja o 20 % več izdanih količinah naša občina dobila le (upoštevajoč september, oktober in november) 96 % lanskoletnih količin, krajevna skupnost Rogaška Slatina pa celo 80 %. Ob analizi vzrokov za nastalo situacijo smo skupno s predstavniki preskrbovalcev odprli vrsto vprašanj, ki jih bomo s terminsko opredeljenimi in poimensko določenimi nosilci skušali v najkrajšem času razrešiti. Dogodki v zadnjih mesecih so nas naučili marsičesa, vendar pomembna je ugotovitev, da se kot organizirani potrošniki vključujemo v reguliranje naše preskrbe in življenja. Zavedati se moramo, da bo preskrba v letu 1983 odvisna od tega, koliko se bomo sami pripravljeni vključevati v razreševanje te problematike ter da so sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih edino pravo mesto za dogovarjanje. Davorin Škrinjarič Mnoga dejstva dokazujejo, da moramo področje Kumrovca in Trebč upoštevati kot enoten spominski prostor. Tu ob Sotli že stoletja drug ob drugem živita hrvaški in slovenski narod, med njima se ves čas tkejo vsakodnevne življenjske vezi. V nekaterih obdobjih zgodovinske pretekle in polpretekle dobe so skupna hotenja Hrvatov in Slovencev, ljudi z obeh strani Sotle, preresla v velike nastope na prizorišču socialne ekonomske zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ti kraji, ti ljudje so se enotno dvignili v slovensko — hrvaški kmečki upor, podobno lahko označimo sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi partizani v času NOB, še posebej pa je te kraje povezalo življenje in delo velikega sina naših krajev, ki je prešlo lokalne, nacionalne in jugoslovanske meje — Josipa Broza Tita. V vsej opisani celovitosti je enoten spominski prostor urejen z dvema zakonskima aktoma: hrvaški zakon statusno in vsebinsko ureja območje Spominskega parka Trebče. V zadnjih letih se prepogosto dogaja, reka Sotla postaja meja tudi pri načrto- vanju razvoja enotnega spominskega področja, pri dinamiki urejanja oziroma dograjevanja kulturnega programa in pri organizaciji vodenja obiskovalcev. Posledice takšnega razvoja in različnih pristopov pri reševanju konkretne problematike na hrvaški in na slovenski strani so več kot očitne. — V Spominskem parku Kumrovec si bo letos ogledalo Titovo rojstno hišo in Dom borcev in mladine približno 600 tisoč obiskovalcev, medtem ko bo Spominski park Trebče (tu je prištet tudi obisk spomeniškega kompleksa Olimje) obiskalo nekaj manj kot 60 tisoč ljudi. — Velikanske so razlike v vlaganja za dograjevanje kulturne ponudbe. V SR Hrvatski so za zagotavljanje sredstev, potrebnih za realizacijo programa zaščite, urejanja, vzdrževanja in izgradnje Spominskega parka Kumrovec sprejeli družbeni dogovor, s katerim bodo Sabor SRH, republiške interesne skupnosti, loterija in Spornen park Kumrovec združili v obdobju 1982 — 85 633.072.000,— din po cenah iz leta 1980. Delež sredstev, ki smo ji h letos v Sloveniji namenili za vsa dela na ohmočju Trebč, znašajo v primerjavi z vloženimi sredstvi v razvoj Spominskega parka Kumrovec 0,53%. Ne želimo nekritično enačiti »obeh delov« spominskega področja, menimo pa, da se je tako pri načrtovanju razvoja Spominskega parka Trebče v prihodnje kot pri zagotavljanju materialnih pogojev znotraj republi- ke Slovenije potrebno čimbolj odločiti kakšen bo naš skupni odnos do Spominskega parka glede na njegovo vsebino in pomen. Prav tako moramo v prihodnjem letu bistveno izboljšati sodelovanje med Spominskim parkom Kumrovec in Spominskim parkom Trebče zaradi vsega, kar nas je v preteklosti združevalo, kar nas združuje in kar nas mora združevati tudi v prihodnje. To je naš skupen dolg in obveza. Franci Zidar Usmerjanje mladine v vojaške šole in poklice Koncept poklicnega usmerjanja pri nas ne obvezuje le strokovne delavce poklicnega usmerjanja. V zadnjem času ugotavljamo, da je ta problem obravnavan v vseh družbenih sredinah. Ta prizadevanja so še bolj očitna, če se usmerimo na usmerjanje mladi-nev vojaške šole in poklice. Kadri v JLA se večinoma dopolnjujejo z šolanjem mladincev v srednjih vojaških šolah, vojaških akademijah, deloma pa s štipendiranjem raznih strokovnih kadrov, ki jih JLA potrebuje, vendar v manjšem številu. Osnovni vir za dopolnitev starešinskega kadra pa vsekakor ostajajo vojaške šole. Pri usmerjanju mladih v vojaške šole in obrambne poklice pa moramo zadostiti pogoju ustrezne nacionalne strukture sestava gojencev iz vseh socialističnih republik in pokrajin. Taka struktura je še posebej pomembna za vojaške akademije, ker diplomanti le-teh prevzemajo najodgovornejše in vodilne dolžnosti v naših oboroženih silah. Izhajati je potrebno iz dejstva, da je kadrovska politika te smeri pomembnejše področje celotne kadrovske politike v SFRJ. Upoštevajoč sedanjo zastopanost slovenskega starešinskega kadra v enotah armade ugotavljamo, da je ta pri nas precej nezadovoljiva. Zaradi tega je predsedstvo RK SZDL izdalo pobudo in stanemice o imenovanju posebnih akcijskih odborov, ki bi naj podrobno analizirali stanje v -posameznih občinah ter na podlagi akcijskih programov povečali zanimanje mladine za vojaške poklice. Zavedati pa se moramo, da tudi dobri programi in informativni dnevi, ki jih letno organizirajo šole, ne bodo rešili nezadostnega zanimanja, če ne bodo za vsem tem stali vsi odgovorni dejavniki naše družbe. Motiviranje mladih za to poklicno področje bi moralo potekati v primerni obliki vse učne vsebine osnovne šole, pa tudi šole usmerjenega izobraževanja. Vse prevečkrat se namreč mladina po končani osnovni šoli znajde v položaju, da se mora na hitro odločiti za nadaljnjo usposabljanje in izobraževanje, ker jim vpis v želj eno usmeritev onemogoča morebitna slabša ocena iz pogojnega predmeta in podobno. Prav tako bi morali kandidati pravočasno dobiti informacijo o vseh ostalih pogojih vpisa, kar posreduje primerno propagandno gradivo. Uslpehov prav tako ne moremo pričakovati, če nismo pred tem ali vsaj istočasno pra- Naši mladinci na obiskn Letalsko-tehniške vojaške šole v Rajlovcu. vilno informirali tudi starše, saj je znano, da je pomoč staršev ob takih trenutkih odločanja velikega pomena. Niso namreč osamljeni primeri, da so neobveščeni starši otroku odsvetovali vpis v vojaško šolo, čeprav si je to otrok močno želel. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo je poskrbel, da je vpis v vojaške šole prej kakor v ostale šole z namenom, da tistim kandidatom, ki ne bi zadostili vsem pogojem, omogoči vpis na ostale civilne šole. Konkretno, za vpis v vojaške šole v prihodnjem letu je razpis že objavljen v javnih občilih in ga v tem sestavku ne bomo po- drobno opisovali. Vse informacije pa se dobijo na oddelku za ljudsko obrambo. Namen članka je bil opozoriti na problem kadrovanja v vojaške in obrambne poklice, da bi se vsi prizadevali obdržati starešinski kader naše armade v takšnem sestavu, kakor je bila tudi ustanovljena. To pomeni, da jo tvorijo vsi pripadniki narodov in narodnosti SFRJ. V nasprotnem primeru bo to skrb tujih šil in domačih elementov, ki jim tak vodilni sestav oboroženih sil ni po godu in si ne želijo močne in enotne socialistične Jugoslavije. V. Arnič ZAPIS O MOŠKEM PEVSKEM ZBORU KULTURNEGA DRUŠTVA »A. AŠKERC« ŠMARJE Njihov prosti čas je pesem Da se lahko porodi misel o nastanku pevskega zbora v prijetnem razpoloženju ob domači kapljici, nam priča podatek, da se je šmarski moški pevski zbor »rodil« prav na ta način. Dolgoletna praznina na tem področju amaterskega kulturnega delovanja v Šmarju je privedla na misel nekaj navduešncev, ki še da- nes pojejo v zboru, da bi v Šmarju po dolgih letih ponovno zaživel pevski zbor. Glavni problem, ki je nastal je bil, kje najti zborovodjo. Na pomoč je priskočilo vodstvo šole in predlagalo Bibijano Erjavec, takrat učiteljico na glasbeni šoli, danes vodjo šole. Kdor čuti pravo ljubezen do glasbe, še zlasti pa do zborovskega petja, se taki ponudbi težko odreče, zato je Bibija-na z veseljem, zavzetostjo in strokovnim znanjem pričela voditi šmarski pevski zbor. Uradni datum nastanka zbora je 20. februar 1974. leta, se pravi, da stopa že v deveto leto delovanja. Deluje kot posebna sekcija kulturnega društva »Anton Aškerc« Šmarje in je hkrati tudi najbolj aktivna. Zbor je na začetku delovanja štel 20 članov, od teh jih poje danes v zboru še 13, danes pa šteje zbor 28 pevcev. Na začetku delovanja so imeli težave s prostorom, saj so se selili iz zgornje stare šole v Šmarju v spodnjo, pa spet nazaj v zgornjo, dokler niso po otvoritvi move šole dobili prostor v glasbenem oddelku. Z otvoritvijo kulturnega doma v Šmarju pa so dobili v njem svoj stalen prostor in so ta problem, ki pesti marsikateri drugi pevski zbor, rešili. Prvi javni nastop so imeli že julija 1974. leta na Rudnici, se pravi dobre štiri mesece po ustanovitvi. Prvi redni letni koncert pa so imeli v Šmarju 23. aprila 1977. leta. Od takrat dalje pripravijo koncert vsako leto. Od leta 1976 nastopajo na občinskih revijah pevskih zborov občine Šmarje, trikrat pa so sodelovali na medobčinskih pevskih revijah celjske regije. Gostovali so po krajih v občini; tako v Kostrivnici, na Sladki gori, v Rogaški Slatini, Vinskem virhu, Rogatcu in drugod. Sodelovali so na številnih proslavah, ki so bile pripravljene v občinskem merilu, medtem ko verjetno ni bilo v kraju proslave, na kateri ne bi sodelovali. V svojem programu imajo okoli sto pesmi raznih zvrsti; tako narodne, borbene, umetne, priredbe narodnih in druge. Da lahko ta program izvajajo, se srečujejo dvakrat do trikrat na teden na vajah, ki jih pevci v glavnem redno obiskujejo. Ob peti obletnici delovanja zbora je prejelo 10 pevcev srebrno Gallusovo plaketo za uspešno delovanje na področju glasbene dejavnosti nad 15 let in 12 bronastih Gallusovih značk za 5 letno delovanje. Prve enotne obleke so dobili s pomočjo šmarskih delovnih organizacij, druge pa v glavnem iz lastnih sredstev. Pevci so v večini iz Šmarja in bližnje okolice in so različnih izobrazbenih struktur. Zboru primanjkuje zlasti mladih pevcev in to je tudi njihov glavni problem. Nerazumljivo je, da se v zbor vključuje izredno malo mladih, ki bi zborovsko tradicijo v kraju nadaljevali. Ko bodo v letu 1984 pevci Bloudkova plaketa v Najvišje republiško priznanje v telesni kulturi so Bloudkove nagrade in plakete. Podeljujejo se društvom , ekipam in tudi prizadevnim posameznikom za tekmovalne in organizacijske dosežke v telesni kulturi. V občini Šmarje pri Jelšah so doslej prejeli plakete: dr. Anton Sok, Majda Peperko, Srečko Remih in letos Ferdo Pak. Letošnji dobitnik, je rojen 24. 6. 1942 v Mariboru. Po poklicu je oblikovalec stekla v Skelarski šoli v Rog. Slatini. Že več kot dvajset let deluje v naši občini tudi na področju telesne kulture. Vključili se je v TVD Partizan in ustanovil košarkarsko sekcijo. Sprva je bil tudi trener in igra- šmarskega zbora praznovali svoje desetletno delovanje, se bodo lahko z veseljem ozrli na prehojeno pot. Kljub težavam in odrekanjem, ki spremljajo amatersko delo, jih bo lahko spremljala zavest, da so s svojim delom prispevali k širjenju narodne kulture na področju zborovske glasbene dejavnosti in prispevali k temu, da slovenska zborovska pesem, ki je imela v Šmarju svoje mesto pred vojno in po njej, po njihovi zaslugi ni pozabljena. J. Cakš pravih rokah lec ekipe, ki je nastopala v republiški ligi. Poleg tega je aktivno sodeloval tudi v društvu Partizan pri organizaciji rekreacije in vodenje društva. Aktivno je deloval tudi v Občinski zvezi za telesno kulturo vodil je namreč odbor za tekmovalni šport. Po ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti je bil njen sekretar. Po razpadu moške košarkarske ekipe je ,začel aktivno delati v ženski košarki. Organiziral je selekcijsko delo v košarki v celotni očini in rezultati niso mogli izostati. Ekipa članic je napredovala iz leta v leto in sedaj nastopajo v prvi republiški ligi. Sicer ni več trener ekipe, je pa še vedno prisoten v ženski košarki, predvsem pri organizaciji tekmovanj v kategoriji pionirjev in pionirk v območni tekmovalni skupnosti. Vodi tudi sodniško organizacijo, saj je republiški sodnik. Z a svoje delo v telesni kulturi je prejel že več priznanj. Najpomembnejše je vsekakor priznanje OF s srebrno značko, srebrno plaketo KZS, plaketa Partizana Slovenije, priznanje TKS in OZTK Šmarje. Bloudkova plaketa je nedvomno prišla v prve roke. Prepričani smo, da bo dobitnik plakete še naprej aktivno sodeloval v telesni kulturi in s tem pripomogel k še večjemu razmahu telesnokulturne dejavnosti v občini in izven nje! Nagrajencu Ferdu Paku izrekamo iskrene čestitke! J. R. Solze sreče na jesen življenja Krajevni odbor RK in krajevna skupnost Šentvid pri Grobel-nem organizirata vsako leto srečanje krajanov, starih nad 70 let. V tej krajevni skupnosti živi namreč 125 starostnikov, med njimi tudi dva devetdesetletnika, katerim v Šentvidu namenjajo največjo pozornost in skrb. Ne samo na tovrstnih srečanjih, ampak skrbijo zanje skozi vse leto, saj imajo v ta namen referenta, ki opravlja redne obiske na domu ostarelih, skrbi za sosesko pomoč in tudi za povezavo s socialno službo. Srečanje, ki je bilo 12. decembra v osnovni šoli v Šentvidu, so organizirali že tretje leto zapored in je bilo, kot vsako leto doslej, pripravljeno z veliko volje, požrtvovalnosti in humanega odnosa do tistih, ki so zakorakali v jesen svojega življenja. Letos se je srečanja udeležilo kar 70 starostnikov, prišlo pa bi jih še več, če jim ne bi zagodlo slabo vreme. Topel in prisrčen sprejem, ki so ga pripravili predstavniki rdečega križa in krajevne skupnosti ter učenci in mladina, je v oči marsikaterega starca priklical tudi solzo, ki pa ni bila solza žalosti, temveč solza spominov in sreče ob spoznanju, da vendarle niso osamljeni ter da so še ljudje, ki jim lepšajo trenutke starčevske nemoči. Posebej pohvalna pa je zamisel Sentvidčanov, da ob takšnih priložnostih povabijo medse zdravnika, ki je imel tokrat predavanje o prehrani starejših ljudi. Z zanimanjem so mu prisluhnili, prav tako pestremu kulturnemu programu. Po pogostitvi pa so še nekaj časa pomenkovali o tem in onem. V Šentvidu pri Grobel-nem so si enotni, da bodo tovrstna srečanja postala tradicionalna. D. L. Za sedeminosemdeset pomladi šopek rož. Prejela sta ga najstarejša udeleženca na srečanju Antonija Kropušek in Andrej Kristan. Kako to zimo na smučanje ? Vprašanje, kako to zimo na smučanje, si verjetno zastavlja vsak ljubitelj smučanja. Benzin je, bonov ni, snega je, denarja ni, mi pa bi radi smučali! Tudi v letošnjem letu bo OZTK Šmarje pri Jelšah pripravila smučarske avtobuse, ki bodo vozili smučarje na najbližja smučišča. V lanskem letu nas je bilo 230, vozili pa smo se na Roglo. Tudi letos bomo smučali, toda na Arehu, pričakujemo pa še večje zanimanje za skupinski prevoz. Občinska zveza za telesno kulturo Šmarje pri Jelšah tako razpisuje smučarski tečaj za začetnike na Arehu. Smučarski avtobusi so primerni za otroke, predvsem za šole smučanja, oziroma šole v naravi. Tako lahko osnovna šola prijavi svoje petošolce v smučarski tečaj, seveda pa morajo s prijavo tudi sporočiti, če želijo učitelje smučanja ali imajo svoje. To velja tudi za vse, ki bi želeli smučati organizirano, da pri prijavi navedejo, kakšen paket želijo. Imamo možnost, da uporabljamo le skupni prevoz, smučamo pa sami; lahko se vpišemo v smučarsko šolo — začetno in nadaljevalno, lahko imamo skupno malico, lahko imamo tedensko karto za vlečnico, ki bo vsekakor cenejša v sku-' pini, ali pa vzamemo le prvo, to je prevoz. Smučarski avtobusi bodo vozili odvisno od prijav. Možnost imamo, da vozijo iz različnih krajev občine, seveda če bo zadostno število prijav. Prijave bomo zbirali v TVD Partizan v posameznih krajih. Če društva Partizan ni, lahko to stori tudi Krajevna skupnost, kjer pa mora biti za to akcijo zadolžen posameznik, ki bo sodeloval z organizatorjem, to je z OZTK Šmarje. Ta posameznik bo kasneje vodja skupine, imeti bo moral seznam udeležencev smučanja in seveda pobrati tudi prijavnino za stroške smučanja. Vsa podrobnejša navodila boste lahko dobili v društvu Partizan v vašem kraju, na OZTK Šmarje pri Jelšah aH po telefonu 821-212 interna 8! Vsem smučarjem želimo obilo užitka in seveda varno smuko! J. ¡R. OB DNEVU JLA SVEČANA AKADEMIJA V ROGAŠKI SLATINI Osrednja proslava ob Dnevu JLA v šmarski občini je bila letos v Rogaški Slatini. Številnim občanom in gostom je spregovoril podpolkovnik Stanislav Omerza iz ptujske garnizije, ki je najprej obudil spomine na sam nastanek JLA, nato pa poudaril njeno herojsko vlogo med NOB, razvoj v povojnem obdobju ter neprecenljiv delež danes. Ob prazniku JLA so bile priložnostne svečanosti tudi v drugih krajih občine, še posebej slovesno pa je bilo na Humu ob Sotli, kjer sta pripravili že tra- dicionalno skupno proslavo KK ZVRS iz Rogatca in Huma. Na proslavah so mnogi napredovali v višje vojaške čine, podeljena pa so bila tudi občinska, pokrajinska ter republiška priznanja in državna odlikovanja. Slednja je na proslavi v Rogaški Slatini podelil predsedni Sob Šmarje pri Jelšah Anton Dim-bek, prejeli pa so jih: Vili Pernat in Vladimir Zalezina — red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Ludvik Kučiš in Branko Žogan — medaljo za vojaške zasluge ter Erik Umek in Janez Belcer — medalji za vojaške vrline. M. ¡K. GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL ŠMARJE PRI JELŠAH „Šmarski hram” v vsej svoji podobi V Šmarju pri Jelšah smo bogatejši za nov, prepotreben go-stinsko-trgovski objekt. »Šmarski hram« se imenuje in je torej ohranil ime nekdanje, dobro obiskane gostilne, ki je bila osrednje zbirališče Šmarčanov in tudi tistih, ki so se mimogrede ustavili v našem kraju. Objekt, ki je prav gotovo v ponos vseh krajanov, tudi zato, ker ga je projektiral domačin Janez Anderluh, združuje restavracijo z 200 sedeži, 19 tujskih sob s 27 ležišči, bife, delikatesno trgovino z mesnico, trgovino s tekstilom in galanterijo ter upravne prostore delovne organizacije Mercator-Jelša. Številni gostje, ki so že obiskali »Šmarski hram«, so dokaz, da je bila izgradnja tovrstnega objekta nujna. Z njim se tako vključujemo v popestritev turistične ponudbe v občini, za kar pa velja izreči posebno zahvalo delavcem delovne organizacije Mercator-Jelša, ki so kljub gospodarskim zaostritvam uspeli dokončati investicijo, vredno 130 milijonov dinarjev. D. L. Vabimo vas, da čimvečkrat obiščete naše novo gostišče«, je ob otvoritvi dejal direktor TDO Mercator-Jelša Miloš Klajnšek. V Bistrici ob Sotli nova trgovina Delavci Mercator-Jelše, Trgovinske organizacije Šmarje pri Jelšah so slavili drugo pomembno delovno zmago v letošnjem letu. V Bistrici ob Sotli so namreč predali namenu novo samopostrežno trgovino s priročnim gostinskim objektom ter s tem izpolnili že zelo stari dolg Bistričanom po tovrstnem objektu. Z izgradnjo le- tega pa so izpolnili tudi obljubo slovenski skup- nosti in prispevali svoje delež k urejanju in razvoju spominskega parka Trebče. Vrednost celotne investicije je znašala 45 milijonov dinarjev. Sredstva zanjo so zagotovili z bančnimi krediti, del je prispeval izvajalec, del Marles iz Maribora, preostalo pa so zbrali z lastnimi in z družbenimi sredstvi SOZD-a Mercator. D. L. ********************************************** Poplava, poplava... Predvidevamo, da je opaž odstranjen, vemo, do bo škodo treba nekako sanirati, ne vemo pa, kaj s tistimi, ki so jo zakrivili. Foto: Z. N. Tekst: M. K. 14. novembra letos je bil zdraviliški park v Rogaški Slatini nenadoma prekrit z vodo. Res je tega dne deževalo, vendar ne toliko, da bi lahko prišlo do take poplave. Zato je komisija, v kateri so bili predstavniki občinskih upravnih organov, Zdravilišča, »Nivoja« iz Celja in Postaje milice začela ugotavljati vzroke te elementarne nesreče. Hitro je bilo ugotovljeno, da je do poplave prišlo zaradi neod-stranjenega opaža, ki je tu ostal od gradbenih del v parku; le-ta so bila namreč potrebna v zvezi z gradnjo novega hotela »Sava«. Gilasilo BOHOR ŽARI izdaja Občanska konferenca SZDL Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. — Uredniški odbor: Bizjak Darko, Habjan Vinko, Kidrič Mimica, Murgelj Zvonko, Cakš Jože, Kampuš Anton, Arnič Vlado, Babič Marjan, Novak Zlatko, Gojtan Jože, Rihtarič Jaka, Lojen Darja, Skonndk Edi in Šmigoc Karel, Fotografije: Mestenšek Stanko. Nasflov uredništva: Radio Šmarje pri Jellšah, tel 821-118, 821-200, žiro račun 50730-603-35225 Radio Šmarje pri Jelšah. — Tisk: »Papirkcnfektija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. — Fotografij in rokopisov ne vračamo.