didaktična problematika geografije ZASNOVA GEOGRAFSKIH UCDICNIKOV v/ x Marija Kosak Učbenik opravlja svojevrstno in zelo pomembno vlogo v vzgojnoizobraževal- nem procesu. Osrednje vprašanje pa j e , kakšen naj bo. V naši in tuji peda- goški in specialno metodični literaturi so razl ični , pogosto ce lo nasprotu- joč i si pogledi. Dejstvo j e , da se z vsako konceptualno spremembo v p r o - gramih šol spreminjajo tudi zahteve glede didaktične literature. Povsod pa je poudarjeno, da morajo biti izbor vsebin, idejna naravnanost in obseg vsklajeni z učnimi načrti za določen predmet. Njihova vodilna naloga j e , čim bolj uresničiti c i l j e , ki jih postavlja predmet. Reformna prizadevanja izražajo predvsem zahtevo po uveljavljanju oblik in metod pouka, ki usmer- j a j o učenca v opazovanje, zaključevanje in lastno razmišl janje. Poudarek je v aktivizaciji učencev, ki s takim načinom dela, pridobijo drugačen položaj . Niso več dosledno "pridni" poslušalci , temveč so z učiteljevo pomočjo s o - ustvarjalci , sooblikovalci pri sprejemanju zaključkov. Samo s spremenjenimi smernicami in nalogami, ki jih družbena skupnost postavlja pred šolo kot nosi lko zahtevne naloge , še ne more biti dosežen vidnejši napredek. Pouk mora postati čim bolj življenjski, bližji dejanskim razmeram časa in prostora , v katerem se razvija vzgojnoizobraževalni pro - c e s . K uresničevanju teh prizadevanj lahko v veliki meri prispevajo pr imer - n i učbeniki in drugi učni pripomočki. x v v v Dipl. g e o g ; , pro f . v iš je s o l e , Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Stari trg , glej izvleček na koncu Obzornika 17 Ne samo pri nas, povsod po svetu, kjer išče jo sodobna pota v izobraževa- nju, povsod tam, kjer se zavedajo, da imajo mladi pravico do drugačnega položaja v procesu oblikovanja v z re lo , za družbo pomembno osebnost, si prizadevajo najti rešitev tudi z ustreznimi učbeniki, ki bi omogočili dose - ganje ustreznih rezultatov. S tako željo se je oblikoval tudi koncept učbeni- ka, ki odklanja klasični pristop opisovanja in naštevanja geografskih znači l - nosti , togega obravnavanja držav in drugih geografskih vsebin s hladnim, neosebnim odnosom do učencev. V nasprotju z verbalnim posredovanjem geografskih dejstev kot prevladujoči obliki v učbenikih, je nastal učbenik z elementi delovnega učbenika. V njem niso več samo izbrane vsebine za določen predmet, temveč so vključene tudi aktivnosti, ki vodijo v opazova- nje , zbiranje, reševanje. Tako oblikovan učbenik je knjiga, s pomočjo ka- tere učenec dela in z uporabo drugega didaktičnega gradiva doseže zastav- ljene smotre . Predvsem ga vodi v samostojno delo in usposablja za kasnej- še samoizobraževanje. Delovni učbenik ne sme biti prenatrpan s podatki, dejstvi , imeni. Pri njem gre za specifičen i zbor vsebin, ki nudijo učencu informacije kot osnovo za spoznavanje in razumevanje geografskih dejstev, pojavov, zakonitosti ali potrditev njegovih ugotovitev pri reševanju nalog . Tekst ne sme biti poenostavljen, ker potem ne zahteva nikakršnega napora, in strokovno ne prezahteven, da bi ga učenec zaradi nerazumevanja odkla- njal. Mora upoštevati predznanje in dati učencem osnovo za nadgradnjo, kot j o izobraževalni program predvideva za naslednjo stopnjo. V izbrani vsebi - ni mora biti predvsem izražen princip enotne geograf i je , splošna poveza- nost in pogojenost pojavov v prostoru. Tak pristop ne izključuje obravnave posameznih po javove l i določenih regi j (zaradi katerih je največja zaskrbl je - n o s t ) , vendar naj bo v ospredju geografsko okol je , kompleksna, nedeljiva celota . Pri tem pa kompleksnost ne sme preiti v enciklopedizem, našteva- nje in opisovanje vsega, kar v določenem okolju prispeva k celot i . Upošte- vati mora tudi interes mladine, ki je izražen pri spoznavanju družbeno-geo- grafskih problemov, posebno, ko gre za politična a l i ekonomska dogajanja v sodobnem svetu. 18 Za pridobivanje in razumevanje znanja se v delovnem učbeniku poleg pisa- ne besede pojavlja ilustrativno gradivo, ki razlaga, dopolnjuje in ponekod ce lo nadomešča pisano besedo. Slike in grafični prikazi dajejo jasnejšo predstavo o vsebini, prispevajo k trajnosti in uporabi znanja v praksi. Gre za enakopraven položaj teksta in ilustracij , ki so še kako pomembne za osva- janje novih pojmov, pravilnih predstav in tudi za utrjevanje, ponavljanje in t preverjanje znanja. V učbenikih je posvečena pozornost novim po jmom, ki jih mora učenec pridobiti pri določeni vsebini. Da ne bi prišlo do preobremenjenosti v po - sameznih razredih, do vsiljenega ponavljanja a l i do " izgube" pojmov, je njihovo evidentiranje s posebno oznako (ob robu, s posebnim tiskom) dobro opozorilo učitelju. Običajno je v delovnem učbeniku gradivo razdeljeno na učne enote. S tem tudi učbenik pomaga učitelju pri planiranju učnih ur . Učbenik pa predstavlja tudi pomoč učencu. To ni več knjiga, iz katere se (več ali manj) mehanično uči od te do te strani, ampak je pripomoček za pridobivanje spoznanj in ga s i l i , da nenehno uporablja atlas pri pouku in domačem delu. Navaja ga na zbiranje gradiva in neposredno opazovanje na terenu. Tako zasnovan učbenik vodi v individualizacijo pouka, s tem da uče - n ec več ali manj samostojno rešuje s pomočjo didaktičnih pripomočkov in dostopno literaturo naloge, ki jih primerja z razmerami v okolju. Tako delo j e bogatejše in pestrejše in za učenca privlačnejše. Večina vidi največji problem pri uporabi tako zasnovanega učbenika v uč i - telju. Pri učbeniku z obsežnim tekstualnim delom se j e učitelj opredelil za izbor tistih vsebin, za katere j e po njihovem mnenju večina učencev v r a z - redu sposobna (predvsem , da jih reproducirá) . V šolah z zahtevnejšim programom pa j e bila vsa snov obvezna . Metode dela s takim učbenikom so bolj enostavne in ne terjajo od učitelja in učencev prevelikega napora. De- lovni učbenik pa narekuje aktivnosti, za katere mora biti učitelj temeljito I i ipr.ivljen. / a t o mora poznati stroko, didaktične in metodične principe, oblike in metode dela, imeti mora dobro opremljeno učilnico z vsemi uči l i , 19 izbrano opazovalnico v bližini šo le , knjižnico in vire za samostojno delo učencev. Sele s pomočjo premišljeno izbranih oblik in metod pouka , ki jih terja določena tema v učbeniku, bo pri real izac i j i potrdil, da je izviren, iznajdljiv, da ima obilico domiselnih primerjav (bogato strokovno znanje) , s č imer podkrepi učenčeve ugotovitve in posplošitve, do katerih bi moral priti učenec v učn em procesu. In kakšne so razmere pri nas? Težko bi ocenili n a š e učbenike. Nihče ni opravil nikakršne sprem ljave uspešnosti pouka s pomočjo dosedanjih učbe- nikov. V njih je s icer že opazen napredek, saj je prisotna želja po odpravi že desetletja očitane faktograf i je , ne ujemajo pa se z učnimi načrt i . To pov- z r o č a , posebno v osnovni šo l i , učiteljem in učencem kar precej težav. Zaradi reforme osnovne šole in uveljavljanjem usmerjenega izobraževanja si prizadevajo, da koncept delovnega učbenika, enega od sestavin didaktič- nega kompleta, postane izhodišče za oblikovanje učbenikov za pouk geogra- fi je tudi pri nas. Novost bo verjetno povzročala objektivne in subjektivne, nekritične, pavšalne pripombe. Predvsem bo potrebno strokovno spremljati vse didaktično gradivo in učinke tega na uspešnost pouka, potrebna bo pra- vočasna in ustrezna priprava učiteljev in pripravljenost, da damo mladim čim boljšo osnovo za samoizobraževanje kot najplodnejše oblike izobraže- vanja sploh. Če pa nas bo večno spremljal "strokovni konservatizem" in bomo menili , da so za pouk geograf i je še vedno najprimernejši le obsežni opis i , ki vse "ponudijo" učencu, kar mora znati (ali to učenec sprejme ali ne, premalo ugotavljamo) potem ne smemo biti presenečeni , če bomo z a - ostajali za drugimi strokami, ki s svojo vitalnostjo in zavzetostjo ubirajo potrebo sodobnega aktivnega vključevanja mladih v izobraževanje in delo . Samo prepričevanje, kako smo pomembni za splošno in specialno izobraže- vanje mladih, ne bo dovolj prepričlj iv argument. 20 L i t e r a t u r a in v i r i Učni načrti Dr . Sašek: Koncepcija geografskog udžbenika za osnovnu školu, Zagreb 1974. Simpozij o udžbenicima i ostaloj geograf skoj literaturi) Dr . P. Kuntek: Koncepcija geografskog udžbenika u g imnazi j i , Zagreb 1974. Simpozij o udžbenicima i ostaloj geografskoj literaturi) Košak-Veber: Priročnik za učitelje SD v 4. razredu osnovne šo le , Ljubljana 1980, Državna založba Slovenije Košak: Priročnik za učitelje geografije v SVIO, Ljubljana 1981 (gradivo - tipkopis) 21