Ptiet&nSgsa plačana v Doma & Ctwii»a$ani, decembra 1937 £eJ« 5O • jiieo. 52 ^Domoljuba44 emo teto brezplačno Božična številka »Domoljuba* jo bila opremljena s tekočimi številkami, ki so bilo natisnjeno na naslovni strani spodaj. Izmed teh smo izžrebali 509 številk, ki jih tu ob- javljamo: 34 J22 200 314 398 480 554 601 684 774 80i 946 — 1013 1133 1210 1325 1450 1585 1617 1703 1788 1804 1854 m7 — 2011 2023 2114 2208 2288 2405 2442 2543 2579 2672 2734 2861 2957 — 8021 3143 8322 3316 3439 3556 3608 8724 3779 8808 3863 8918 — 4005 4035 4106 4219 4286 4416 4447 4554 4589 4661 4715 4829 4918 — 5032 5134 5219 5827 5448 5549 5611 5730 5800 5853 5918 6698 — 8029 0006 6141 8214 6278 8355 6412 0487 6550 6849 "8732 6847 69:« — 7088 7111 ?m 7318 7447 751« 7 tm 7772 7624 7833 7906 7946 — 8000 ROli 8182 8250 8298 8845 8400 8499 8561 8637 8745 8833 8976 _ 9944 9129 9237 9348 9417 9575 9602 9673 9714 9823 9888 9939 — 10010 10073 10156 .10264 10302 10427 10509 10603 10687 10771 10809 1084« 10963 — 11071 11154 11240 11881 13405 ,11490 11529 11600 11681 11740 11837 11942 — 12029 92072 12177 1*2253 12314 12418 12515 12614 12690 12743 12816 12901 12927 _ 13062 13175 13251 13308 13423 13500 48666 13592 13649 13777 13848 13952 14013 14050 14126 14241 14325 14430 14518 14621 11683 14721 14800 14862 14951 — 15005 15120 15247 18817 15444 15503 15592 15609 15673 15708 15860 15937 — 180116 10024 16105 16218 16275 16-107 18458 16543 16578 16650 13701 16818 16929 _, 17021 17154 17234 17827 17449 9.7567 17619 17735 17768 17814 17875 17929 18001 18052 18148 18261 18287 18356 18417 18486 18660 18828 1878« 18824 18967 — 19030 19111 19229 19339 19408 19566 19608 19664 19709 19815 19897 19948 — 20014 20061. 20176 20242 20808 20408 20586 20624 20679 20732 20826 20923 20972 21051 21157 21215 21380 21432 21515 21566 21582 21694 21768 21884 21025 _ 22031 22043 22109 22187 22310 22879 22450 22583 22612 22689 22763 22810 22937 _ 23021 23124 mu 28816 23449 23558 23608 23710 23779 23815 23845 23918 — 24032 24053 24136 24244 24322 24426 24528 24620 24697 24763 24826 24881 24949 -- 25004 25181 25236 25328 25456 25518 25531, 25618 25661 25722 25859 25948 — 20016 26072 26137 26230 26318 26429 26626 26633 26691 26734 26810 26851 26962 — 27014 27113 27285 27326 27413 27616 27566 27829 27700 27757 27839 27962 _ 28018 28030 28141 28298 28350 28379 28444 28500 28584 28609 28730 28844 28957 — 29029 29144 29248 29337 29475 29517 29603 29666 29724 29814 29861 29948 — 30017 30057 30144 '/0229 30331 30416 :K)4?2 30518 30621 30705 80755 30849 30982 — 31075 81122 31187 31252 81814 31436 81581 31614 31788 8i802 31883 31940 — 32002 82041 32146 32207 32369 32422 32536 32678 82604 32691 32786 82843 82988 —. 38084 33078 33162 . 83227 38323 33419 83000 33598 33050 83748 33887 33916 __ 34017 34G47 34165 514211 34810 84427 34547 31613 84708 84735 34841 34937 — 35000 35098 35156 35218 35384 35428 35520 35579 35602 35863 35786 35880 35956 .— 36007 36064 36138 36257 86821 36418 86539 38606 36881 36752 36817 36888 36941 — 37081 37142 37205 87365 37428 37517 87593 37629 37668 37734 37861 37923 37965 — 38041 38179 38254 38322 38101 38479 38503 38575 38843 38732 38856 38985 — 39038 39136 39239 39371 39448 39527 39682 89756 39804 39899 39940 — 46092 40107 Naročniki »Domoljuba«, ki imajo na svojem izvodu lisla natisnjeno eno izmed gori navedenih številk, bodo prihodnje leto dobivali »Domoljuba« zastonj. Ker uprava ne ve. kdo je bil izžreban, naj se dotični. takoj oglasijo pismeno na naslov: Propagandni oddelek >Domoljubac Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Kot dokaz, da so bili, izžrebani, naj pri-lože izrezek Hsta a številko in naj na zadnjo stran Izrezka razločno napišejo naslov, na katerega je list prihaja!. Ob tej priliki še enkrat opozarjamo na pogoje za žrebanje, ki so bili natisnjeni na 3. strani božične številke »Domoljuba«. Vzgojnes bilanca na SM&estrovo Na koncu vsakega ieta imajo trgovci navado, da polagajo obračun svojega poslovanja v minulem letu. Temu pravimo s tujo besedo bilanca. V to bilanco vpišejo vse zgube ali pasiva, ki jih je njih trgovina utrpela v tem letu. po drugi strani pa vpišejo vanjo tudi dobiček ali aktiva njih poslovanja. Toda ne samo trgovci, tudi vsak drug človek bo na Silvestrovo napravil bilanco svojega dela in življenja o preteklem letu. In mati, ki ji je vzgojno delo na srcu in ki skrbi za srečo "in napredek svoje družine, tega dela ne bo opustila. Le na podlagi take bilance bo lahko napravila proračun za prihodnje leto in bo vedela, kje naj posebej zastavi svoje vzgojno delo, čemu naj posebej obrača skrb v letu, ki se na Silvestrovo opolnoči rodi. In tako, ljuba rnati, posveti tudi ti na Silvestrovo vsaj pol ure temu prevažnemu delu. Morda ti bo sami malce težko, ker temu nisi vajena. Pa poskusiva skupaj, v dveh se nama morda posreči, kar sama ne bi mogla izvršiti. Oglejva si najprej pasiva, to so napake — telesne in duševue — tvojih otrok. Mali Janezek je vedno nekam bolan, hira, vsaka reč mu škoduje. To je že velika pasiva. Zraven je še cmerikav, prepirljiv in razvajen. To vse bova vpisali med pasiva. Metka, tvoja hčerka, pa je lažnjiva, klepetava, rada se potepa in šola ji smrdi. Lukec je pretepač, objesten, zraven pa trmast in te včasih kar sovražno 'gleda, kar lepo vpišiva vse to med pasiva. Toda, ali imava v najini bilanci samo pasiva? 0, kaj šo! Tudi velika aktiva imava, Is kar dobro si oglejva tvoje otroke. Janezek, ki je bolehen, je zelo brihten. V šoli je vedno najboljši učenec. In Melka je dobrosrčna, rada ima živali, pa tudi revežem rada deli, kar ima. Zraven je gibčna, poskočna, najbrže bo nekdaj lepa deklica. Tudi za gospodinjstvo se že briga, rada ti pomaga pri pospravljanju. Dobra gospodinja bo kot kaže. 0, to vse so velike postavke med našimi aktivi. In Lukeel O njem trdiš, da ja najslabši med tvojimi otroci in ti povzroča največ skrbi. Le počasil Cisto brez predsodka ss zamisli vanj in prav gotovo boš tudi na njem odprla lepe lastnosti. Ali ni ponosen fant, odkrit, vsak hinavščina in laž ni« je tuja? In kako se že briga za domače pose-sivo, kako rad bodi z očetom na njivo! Vse že vidi, kaj se godi okoli doma, domačo zemljo ljubi, udan ji je Kar Izvrsten gospodar lv» nekdaj. Vidiš, liašna aktiva za najino bilanco. (Nadaljevanje ua prihodnji strani sp< St « ort «. t. fssm^mmmaimsmmmmmmti^smsmmmssiesmmmmm denarja, da so se na dražbah prodajale p i000 goldinarjev vredne kmetije za 5-10 gol dinarjev. Ker je odjenjal nemško-iiberalni pritisk je za£e!o tudi posvetno izobraženstvo pola gorna prehajati v »narodni tabor«. Toda t »tabor« je bi! bolj liberalen nego naroden. ^ svojem časopisju in društvih je sicer pod vod stvom mladega dr. Iv. Tavčarja in Iv. Hri barja glasno toike! na narodni boben, s Ssri je v prvi vrsti svobodomiselstvo, dočim za po trebe, položaj in stiske kmečkega ljudstva n imel prav nobenega zmisla, kajti opira! se ji bil zgolj na že omenjene vaške magnaie. Lena in bieznačekia slovenska politiki pa je še vedno »složno« — sj>a!a. Nekater stari »prvaki« {Bleiweis i. dr.) so bili sicei polagoma umirali, a na njih mesto so stopal drogi s stičnimi nazori, V svoji naivnosti sc nas bili prepričevali, da bomo dobili največ če stopimo v dunajskem državnem zbora t skupen »konservativen klub« in če izvolsmc za poslance čim največ plesnivih nemških grofov in baronov. Tako smo bili prišli Slovenc do tega, da so zastopali interese slovenskega kmečkega ljudstva \ dunajskem državnem zboru njegovi prejšnji — nemški graščaki, kakor grofje Margheri, Barbo, Hohesuvat i. dr., ki seveda niso mogli imeti prav nobenega zmisla za njegove narodne in gospodarske potrebe in tegobe. Vso to slovensko »politiko« je imelo v rokah I® par ljubljanskih advoka- GOSPODARJU GOSPODINJE! MA.NUFAKTUBNA TRGOVINA Jamico ČeSnilc LJUBLJANA - LINGAKJEVA UL. Vam nudi vsakovrstno oblačilno blago po v nsjaiijiU menah. Votli« i*b«a bla4a navsstine effieme! Najnovejše avilea« rute m Jerpef & Naročnikom I Na tem mestu vnovič in prav posebno povdarjamo, da je od pravočasne obnovitve naročnine odvisna ugodna rešitev prošenj za požarno podporo, kot jo določa »Pravilnik« tudi za leto 1938, Naj bi ne bilo med našimi naročniki nikogar, ki bi mu v slučaju požarne nesreče moral tudi »Domoljub« odreči svojo pomoč! Na hrbtu srednjega dela položnice se lahko napišejo morebitne pre-raembe v naslovu ali v načinu pošiljanja lista v novem letu. Upravi Ksta je tudi zelo ustreženo, če zapiše posamezni naročnik vrhu srednjega dela besedico »star« ali »nOV«, ker se s tem pospeši in poenostavi vknjiževanje naročnin. Vsem in vsakemu še enkrat; Ha odlašajte z narofisinol 260.000 dinarjev ie izplačala doslej »Domoljubovac uprava zvestim in točno piačujočim naročnikom, ki jim je ogenj uničil stanovanjske hiše. Požarna podpore boino izplačevali tudi v letu 1938 na podlagi pravilnika, ki ga danes vnovič objavljamo, Prosimo vse naročnike, pa tudi gospode poverjenike, da naročnino poravnajo pravočasno, to je čo konca januarja, kajti le tisti naročniki, ki bodo do konca januarja imeli plačano celoletno naročnino za »Domoljuba«, bodo imeli pravico do naših požarnih podpor v slučaju nesreče. Pravilnik za maše požarne podpore J. Vsak 'Domoljubov« naročnik, ki je v mesecu januarja poravnal celoletno naročnino ia leto 1938, prejme od uprave »Domoljuba« podporo r oesku 1008 Din, ako mu v tem letu hiša, v kateri redno stanuje, pogori, da v njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob pežaru pogori stanovanjska oprava, se povrne resnična škoda do 1000 din. II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, neglede na le, kdo je dal denar z« naročilo lista. III. Naročniki, ki prejemajo list pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino v zgoraj navedenem fasu in poskrbe, da bosta seznam naročnikov in naroJnina pravočasne odposlana »Domoljubov!« upravi v Ljubljani. 3V. Naročnik - pogorelec naj naznanilu n požaru priloži potrdilo županstva in župnega urada, da mu je brez lastne krivde pogorela tov, državnih uradnikov in konservativnih duhovnikov, ki so bili brez vsake zveze z živim življenjem našega ljudstva in so prihajali med njega le ob priliki raznih slavnosti, da bi jih ljudstvo slavilo. Niso imeli ne nobenih načel, ne programa in najmanj pa še smisla za kako resno delo, zato je bil njih večni ideal »narodna sloga«, ki naj bi jim brez dela jamčila za njih stolčke. V takih razmerah je imel seveda tudi mladi slovenski liberalizem lahko dete. Pod narodno zastavo je kričavo širi pred vsem svobodomiselstvo, njegovi stebri po deželi so bili pa magneti. stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjenik«, res pravočasno plačal eeloletno naročnino za leto 1938. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi ilrugi pogoji: !. pogorelcu - naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogori- sam® gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, ko!niča, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Ce pogori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba?, aH hiša očeta, žigar sin aH hči prejema »Domoljuba*, pogorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« sc bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravifencev ne bo uvaževala. V letu 1937 so prejeli požarne podpore sledeči »Domoljubovic naročniki: 1. Frančiška Miklavčič, Brobovnica, župnija Lučine; 2. Valentin Križaj, Zgor. Bitnje, župnija Smartin; 3. Marija Kolar, Kovača vas, župnija Slov. Bistrica; 4. Lovro Krmelj, Sp. Nova vas, župnija Slov. Bistrica; 5. Franc Mlakar, Pance, župnija Lipoglav; 6. Marija Pipan, ŠUofia Loka; 7. Ivan Prebil, Ihan; 0. Alojzij Bistan, Vače; 9. Ana Gojmerac, Griblje, župnija Podzemelj; 10. Franc Jerina, Blatna Brezovica, župnija Vrhnika; 11. Jožef Bogolin, Skopice, župnija Cerklje ob Krki; 12. Anton Vovk, Mislinja, župnija Št. Ilj; 13. Marija Ko-drič. Dobe, župnija Kostanjevica; 14. Urban Srnalc, Zloganje, župnija Skocijan p. Mokronogu; 15. Neža Larisi, Grapče, župnija Gorje; Ki Albert Kovačič, Želimlje; 17. Valentin Oblak, Žirovski vrh, župnija Trata; 18. Pavla Vesel, Sodražica; 19. Marija Smrke, BVezs, župnija Trebnje; 20. Jera Muhvič, Mala Subo-tica; 21. Franc Zorko, Ravni, župnija Sv. Duh pri Krškem; 22. Franc Zupančič, Gornja Slivnica, žup. Šmarje-Sap; 23. Franc BrandstSter, Sp. Jablane, žup. Cirkovce; 24. Janez Vodnik, Brode, župnija Skofja Loka; 25. Jernej Bitenc, Sostro pri Ljubljani; 26. Andrej Snoj, Crns vas v Ljubljani; 27. Anton Malovič, Metlika; 28. Jožo Prime, Zalisec, župnija Žužemberk; 29. Anton Setnikar, Polhov gradeč; 30. Janez Vodnik, Sutna, župnija Zabnica; 31. Matija Lindič, Gabrijele, župnija Tržišče. Namanilo »V splošnem pa lahko rečem, da so bili rezultati pokladanja »Pekka« in »Osana« zelo zadovoljivi in Vas prosim, da mi čimjireje pošljete zopei en zaboj od 4'/s kg »i'e!cka« in Ei kg »Osana« za Din 1'H)*—, Po-ebno Din pri kg višjo ceno. S jiokla lanjem »Pekka« in »Osana« dvema MbRim kravama, v starosti 5 in S let. sem dosegel, da je mlajša krava dnevno pridobila na m eku i'U litra, starejša (boljSa mlekarica) pa 1*/« t. Krav nisem letita!.« — Janez Bred ar. posestnik iz tirastia pri Kranju. Vsem Slovencem je znan g. J. ®r@das*, podpredsednik Kmetijska sfeof-niče isi nalelnik Kmečke zvese. Okoristite se z izkušnjami naprednih gospodarjev. Z malim izdatkom boste dosegli velik dobiček, Pri svinjah in proti rahitisu preparati enaue sigurno in hitro učinkujejo. Navodila in strokovne nasvete da e zastopstvo! uKASTEL" d. d., Zagret) 6, poštni predal 50 Strašna šteumea m din od h! wtopafe. d Kolik* hda držar* za verohpovedi. Pr' obravnavi proračuna pravosodnega ministrstva je minister navedel: za pravoslavno cerkev izda država 38, za rimsko katoliško in grško katoliško 2& za starokatoliško 0.38, za muslimansko 15, ze evaageljsko 1.5 in za židovsko 1.1 milijona din. d Vsi. ki ea«M»ge Me ia stalno sede in trpe eareit ie#s prav pogtvrto a« trdi stotici naj piiein vsak tlan eafe» naravne »Frans-Josefove« grenke vode. W se mora pnnrei negrett Davne pre5*fen£ert» ia primarna »FreasE-JftB^So^s« voda se j>d!ikti>e po »votefB si&uraem učinka is prijenl porabi rtei rnt * t«. BMrtira. d Sw4aikt kmetijske sbaralcc v Steni?« «o »Menili, da se jim pri povračilu potnih stroškov plačuje »amo 3. razred na železnici, ker »e kot kmetje vozijo samo v 3. razredu. d Nova skupnostim posodba jeseniškega delavstva. S J. januarjem 1938 stor.i v veljavo nova kolektivna pogodba med Kranjsko Industrijsko družbo in med delavskimi organizacijami, s katero se ustanavlja In ureja dodatno pokojninsko zavarovani« za delavstvo K ID. 8 to kolektivno posrodbo jo doseženo okrog 25%-no zvišanle pokojnin za primer starosti, onemoglosti in smrti, ln bo delavstvo lahko bol! mimo gledalo na bodočnost in na stara leta. Dosedanla najvišja pokojnina od 751® skupinskega zaslužka se dvisme na aH skoraj na polni skupinski zaslu- žek. Nainižla dosedanja ookolnlnn se dvigne od dosedaniih 25% na 20.75%. Plačilni znesek Je določen na 3.25. torej vel!, kakor znaša znesek v obveznem pokojninskem zavarovali i u mtalesea delavstva, ki je zavarovano pri OUZD. Delavstvo nosi 1%, ostalih 2.25% pa krite padietje, ki prispeva v dodatni pokojninski sklad še posebne letne podpore po 100000 dinarjev. Nova pogodba pomeni velik uspeh »a iesenfške kovinarje. d Pobrala Je šila in kopita. Nepristno »ohcet« si je pripravil (SO letni vdovec iz Slovenske krajine, ki se fe oženi! s 53-letno Fa-niko, prav tako vdovo. Vsak od zakoncev Je Imel po tri otroke. Stara ženin in nevesta st« se tftko zaljubila, da Ženinov! otroci niso mogli ničesar preprečiti. Tako sta se obadva poročila in so od poroke peljala nn ženinov flC©| i® Ž« % let proizvaja /Aru* vda Od rega časa *SBav&t* vztraja v borbi pron trpljenj« dovečanstva. Danes je svetovno podjetje. čigar glas sega m vse kontinente sveta. Mttf mnogimi Mitgibno pottebnirm t^rcmll, xi so tazn*sf» lom. Tam pa je starega vdovca čakalo veliko presenečenje: njegovi trije otroci ao ga čaka!; s palicami ter nanj navalili. Stari ženin bi jo hudo ickupil, ča bi slučajno no prišli mimo orožniki, in na »ohcetk naredili red. Stara nevesta pa je pobrala Sila in kopita, ker noče Živeti pod streho moža, ki ima tako nasilne otroke. d Nenavadna druibft. V Pri I epu v Južni Srbiji so pred kratkim odkrili družbo za nabavljanje in prodajanje nevest siromašnim ženinom in vdovcem. Reveži, odnosno vdovci kaj težko dobe novo Ženo. kajti kredit imajo prej moški, ki so še »fantje«. V takih razmerah se je našlo nekaj podjetnih Priiepija-nov, ki so iztaknili večje število žensk, ki so bile voljne poročiti se a vsakomer, in jih začeli ponujati po svojih »zastopnikih« ženitvenim kandidatom. Večina ženitve voljnih žensk je prihajala iz vrst vlačug. Siromak, ki jo hotel ženo, je moral plačati nekaj kovačev, nakar mu je družba poslala na dom približno tako žensko, kakršno si je želel. Nekaj časa je ženska živela z njim, kasneje je pa pobegnila, češ da jo novi mož preveč strahuje. Ista ženska je šla potem za novo kupnino »opet v kak drug bolj oddaljen kraj, kjer je iz istega razloga ponovno pobegnila. Tako ao zgodba ponavlja vas dotlej, dokler družba za nabavo nevest ne naleti m takuga. ki zna najti pot do oblasti. Eden takih je bi! seljak Jordan. Dobil jo ženo Iu a njo mesec dni živel. Žena ni bila nič ka| skromna in Jo od moža zahtevala vedno kaj novega- Jordan, siromak kakor je bil, je vaaki želji ustregel, dokler ni nazadnje proda! vsega, kar jo imel. Potem pa jo žena »pobegnila«. Jordan je šel na sodišče in zadevo prijavil. Oblast Je začela družbo zasledovati, vendar pa Jorda-uova Seno ni mogla izslediti. d 8 sirena |e »paiiak v»ik«ve. Neverjetne se sliši, pa je vendarle res. Neki Arnavt Je ratlll svojega osla težko obloženega s sirom v Kačanik. Sredi ravnine pa nagleda aeaa-doma pet volkov, ki »o »e v dira podili preti njemu. Arnavt je naglo skočil na osla ia ga pognal. V dir« je spregledal, da je osel vrgel ras sebe ves sir, kar ga ja iiael na hrbtu. Ko s« je Arnavt nazadnje ie okorajžii in po gledal nazaj, jo videl volkove, fes k« s» ee mastili s sirom, ki ga je on izgubil. To je bila tudi njegova rešitev. d Novodobni Starten Krpa«. V vas Je-vangjije pri Doboju s« jo vrnil po dolgih letih zapora Marko Jurkič. ki je bil v vlak« ubil slepega človeka. Zapor pa Marka ni nič izučil. Komaj ae je pojavil v vasi, je že Izziva! prepire na vseh koncih in krajih. Ono sredo je v vaški kavarni obdelal Hamida Karadžoviča in ga vrgel Iz kavarne. Hamid pa je stopil domov, vzel sekiro, ae vrnil in brez besede zamahnil s sekiro. Z enim samim udarcem je Hamid Marku odseka! glavo, d Pernat a sv«sSe«s p*n. Mizar Jovan Apro v Horgošu pri Veliki Kaniži je imel psa, ki j® gospodarja na vseh potih zvesta spremljal. Pred tremi dnevi pa |e Apra nenadoma udarila kap, da je umrl Pes je za-slutil smrt svojega gospodar}«« ter le ves dan žalosten lazil okrog hiše In posedal pred vrati sobe, kjer Jo bil Apro položen na mrtvaški oder. Ko so Apra pokopali, je pri-gel na grob zvesti pes, se vlegelJn vso noč žalostno tulil. Zjutraj pa so gaj« j udje naši! mrtvega. / d Na spomlad s®Sa« popravlja« niškd prege Belgrad--Kagreb, da bo sposobna tudi za najhitrejše vožnje, Glavna popravila bo treba izvršiti na odseku Slavonski Brad —Zagreb, dočim je proga od Slavonskega 94 Broda do Belgrada potrebna !e manjših popravil. Cim bo proga popravljena, bodo vozili brzovlaki s hitrostjo od 90 do 100 km, tako da bo trajala vožnja od Zagreba v Bel-yrad komaj 5 ur namesto sedanjih 7. Brzo-viake s pospešeno brzino bodo vlekle lokomotive aerodinamične oblike, kakor so z njimi delali prve poskusne vožnje pred dobrega pol leta. Tračnice za to progo je ie izdelala železarna v Zenici. — Ker se Jugoslavija ne konča pri Zagrebu, smo prepričani, da bodo istočasno začeli a popravo železniških prog.v Sloveniji, ki so v najslabšem stanju, a državi še vedno največ dona-6» j o. d 57.009 dhi je darovala varaždinska industrija svile za božičnico svojim delavcem. d Zlato nedelja imenujejo listo pred božičem, ho imajo mestni trgovci izjemoma trgovine odprte. »Seljačka sloga«, ki hoče biti v gotovih zadevah država v državi, je v Zagrebu preprečila, da bi mogli imeti zagrebški trgovci na zlato nedeljo svoje trgovine odprte. Agitatorji »Seljačke sloge', so prišli v trgovine ter pozvali nameščence, da takoj zapuste prodajalne, ker se na nedeljo ne dela. Vsi ugovori trgovcev so bili zaman. Mnogim trgovcem, ki so hoteli imeti svoje trgovine odprte, so razbili izložbena okna. Med zagrebškimi trgovci je to nedopustno delovanje »Seljačke sloge« povzročilo veliko ogorčenje. d Cene premoga hočejo zvišati Predstavniki zasebnih rudnikov so poslali glavnemu ravnateljstvu državnih železnic vlogo, v kateri zahtevajo, d« se cene premogu od 1. aprila 1938 povišajo za 29%. Prometno ministrstvo na to povišanje ni pristalo, pripravljeno pa je pristati na povišanje za 10%. d Zsniadva razsodb« sagrcbftkega oprav-nega sodišč«. Neka učiteljica v zagrebškem mestnem otroškem vrtcu je prosila za stalno službo, vendar je bila njena prošnja zavrnjena. Llčitcljica je bila v zavetišču le začasno nastanjena, kljub predpisom pa ni dobila stalne službe, ki je bila razpisana. Učiteljica se je pritožila na upravno sodišče, ki je njeni pritožbi ugodilo in odločilo, da ima učiteljica prvenstveno prednost na razpisano službo, če je bila preje sprejeta le začasno na delo, Občina se je riroti te« razsodbi pritožila na dr- tmdi za naše brate v Mini Na 13. občnem zboru Nemške prosvetne zvezo v Jugoslaviji je govori! predsednik Keks lepe besede o nemški materinščini: Po nemškem maternem jeziku smo predvsem nemški ljudje in člani naših nemških družin, sposobni, da črpamo iz njihovega življenja, veselja in žalosti. Po našem nesnšk ;tn jeziku pripadamo tudi nemškem« deblu in nemškemu narodu. Kjerkoli materin jezik izgine, je pretrgana vez s laslnim narodom. Nemška materinščina je najožja vez z našim narodom. | v tujini? Kar torej v resnici izraža krvno občestvo, je svetinja materne govorice. Naša vzvišena dolžnost je, da se jo poslužujemo v vsakdanjem življenju, kjerkoli so jo zoperne prilike izpodrinile, da jo pustimo zveneti kot melodijo, katero igra Bog v človeškem srcu, da budimo zanjo navdušeno ljubezen ln da po njej črpamo ljubezen in navdušenje za dela velikih sinov našega naroda, — Ali ne velja vse to tudi za slovenske in hrvatske manjšine žavni svet, ki je pa potrd?! razsodbo spravnega sodišča v celoti. Odslej morajo imeti pri sprejemanju v mestno službo prednost tisti, ki so začasno vršili tisto službo, za katero je bilo stalno službeno mesto morda sele kasneje razpisano. d Po pogosti nosečnosti morejo žene s dnevno redno uperabo po! kozarca naravne »Fraaz-Joeelov«« grenke vode zaužita na te-Sie, z lahkoto doseči izpraznjeni« črev in ur(.ieno delovanje želodca. »Fra&s-Joseiov*« voda je davno preizkušena. r-ajtop!«je priporočena in se dobiva povsod. Oir, »»j * w swi«/*> ' d Za invalide. Mestna občina ljubljanska je odredila, da se dovoli vojnim invalidom, ki se izkažejo z izkaznico Združenja vojnih invalidov, na tramvaju znižana voznina, in sicer za vsako vožnjo 1 din brez ozira na daljavo. d Potrebna odredba kmetijskega mini-»irstva. Uvoz živine iz Belgije, Danske, Ni zozemRke, Francije, Švice in Turčije v Jugoslavijo Je prepovedal kmetijski minister. V navedenih državah so se pojavile razne ži vinske bolezni, zlasti pa slinovka in parkljevka. Istočasno je minister prepovedal tudi uvoz svežega aii pa posušenega svinjskega mesa ter uvoz sena, slame in stelje. Ce je bila v času izida prepovedi krma -že na poti k nam, jo je treba takoj po prihodu v namembno posiujo sežgati. d Cerkev so oropali. V župno cerkev v Koprivnici na Hrvatskem so vlomili v noči na nedeljo drzni zločinci. Odnesii so veliko tnon- Poročali - i«, kako «> hrabri lovci v Poljajuttidolifli zalezovali in kontno pobili meriasoa S« Asi v « . ' j« ----------a.v| »Hn.c Ml i »v» » v a v i ulJIUirT,-! IUOUII1 /„« dni «o nam p* podMt ki prenavlja rtdki lov«ki plen in iovo«, aid »»mi Jfentza Peterniji ».i j« zvs.iao podrl. štrnneo, ciborij. štiri kelihe ln Črn plašč. Cerkev trpi nad 18.000 din škode. V isti noči so vlomilci vdrli še v neko pisarno v mestu ter odnesli okoli 400 din denarja. d Sama se je sodila. Ono nedeljo se je obesila v Zagrebu Ruža Cvijetkovič, žene ravnatelja pisarne Stola sedmorico v Zagrebu. Ruža je najprej svojega moža napadla ter mu vrgla v obraz, sodo, ker ni hotel z njo nadaljevati zakonskega življenja. Takoj nato se je odpeljala v svoje stanovanje, kjer se je obesila. Čeprav je bil samoumor ob pravem času odkrit, vnndnr je že bila mfsda žena mrtva. Iz poslovilnega pisma, ki gn je zapustila, je policija ugotovila, da jo jo mož pred dvema mesecema zasačil pri zakonolomstvu ter je vložil tožbo za ločitev zakona. To je pognalo Ružo v smrt. UdcIeženci skupnega potovanja v Bmiimpcito ae bodo lahko mleležtli poleg vseli prireditev 3. medn Lvharističnega kongres* tudi »lavnosti ob 900-leinici smrt !. ogrskega lu-atja «v štelan«, ra/-«11» izletov, predstav, iger, raastav, snrevmlov itd. Zahtevajte brezplačna pojasnita še danes ml Taisto prometne sekcije Kluba Fsperantintov, Ljubljana Dvorakova 'ilica 8. Brez težav deluje Dar mol. K temu prijetnost pri uporabi- nobenega kuhanja čajev, t* i * j požira-nja krogli«.' in ne grenkih soli. Dar mol je okueen kakor foko!sai3'i. temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg 25.801 37. IZ DOMAČE POLITIKE d Vedno seje, ne preseje... Oni dan so se v Belgradu na stanovanju Ljube Davido-viča zopet zbrali načelniki opozicije Joca Jo-vanovič, Miša Trifunovič, Milan Gavrilovič iti Boka Vlajič. Časnikarjem ti gospodje niso po končanem sestanku dali nobene izjave. Pravijo pa, da se je okrog Davidovičeve hiše dala večkrat videli teiesna postava bivšega bana dravske banovino in velikegu »činitelja* ob petomajskih volitvah dr. Dinka Ptica iz Ljubljane. d Živkoviča ne marajo več? »Samouprava« piše: V vrslah belsrajskih jeneesarjev se je dalo izvedeti, da se v tej stranki pripravljajo nove spremembe... Po teh vesteh raste nezadovoljstvo s Petrom Zivkovičem te dneva v dan. Del članov dela na tem, da se za novega šefa stranke poslavi Boža Maksi-movič, ki se že dve leti ne bavi več s politiko, ker je namreč nezadovoljen z delom JNS. d Vsakemu svoje, tako je prav. »Glasnik srbske pravoslavne cerkve« priobenje v zadnji številki govor epiakopa Platona, ki ga j« Imel pred udi srbsko pravoslavne občine v Vlnkovcih. Bodril jih jo, naj vestno pazijo na srbski jezik, zlasti tukaj, kjer je prebivalstvo mešano, da se ne vrinejo vanj razne nepo- trebne tujke in spakedranke. Priporočal jim je, naj berejo stara srbska književna dela, zlasti srbske narodne pesmi, kakor jih je sbrai Vuk Karadžič. Za »lavno načelo pa jim je postavil: kakor govoriš, iako piši. Pozival jih je tudi, naj varujejo in goje stare srbske običaje, ki so za nje značilni in jih ločijo od drugih ljudstev v istem kraju. d Par številk i« poročila g. prosvetnega ministra. V finančnem odboru narodne skupščine jo prosvetni minister Magaraševle povedal tudi sledeče: za ljudsko šolstvo izda država letno 520, banovine pa J1 ? milijonov. Učiteljev jo 27.600, vseh ljudskošolskih učencev je bilo 1,400.000. Njih število se vsako leto pomnoži za. 40.000. Nepismenost je v vsaki banovini drugačna. V vrbaski banovini je 70 odst. prebivalstva nepismenega, v dravski samo 5 odst Srednješolcev je nad 110.000, profesorjev je premalo. Visokošolcev je skupno 11000, in sicer v Belgradu gooo, v Zagrebu 4600 in v Ljubljani 1550. Za državna gledališča v Zagrebu, Belgradu in Ljubljani izd«, država 14 milijonov dinarjev na leto. <1 Naš zunanji minister dr. fSiojaiiiiiovič je na seji finančnega odbora povedat tudi t o->Držeč se osnovno črte naše zunanje |K)litike, tiini uspeli, ^la ohranimo vsa prija-telj»l\a iu da tem prijateljstvom dodamo še nova. ki so nam dragocena zaradi zavarovanja naših gospodarskih koristi in zaradi zavarovanja miru nn naših mejah. Osnovno načelo ttnše zun. politike — mir — jc- slnviio zmagoslavje povsod »a Balkanu, v donavski kotlini in na obali -Jadrana Reči sm.:mo, dn ni~i> narodi, ki prebivajo v tem kraju Evrope. nikoli živeli v trdnejšem miru kakor da^ u<.-tt. Iu i* vidimo daues temno oblake na, ottzorjM mednarodne polil ike jih ni treba; iskali ne na Balkanu, ne na Donavi, ne nn Jadranu, ampak zunaj naše države ic zunaj na.sili meja. Naš narod se zalo srne po zaslugi takšne zunanje politike v miru posvetiti svojemu gospodarskemu, socialnemu, kulturnemu in prosvetnemu napredku in notranji uredbi, prepričan, da mu je mir na vseh njegovih mejah popolnoma zavarovan. (Splošno odobravanje.) NESREČE d V plamenih. Na Brnici pri Hrastniku se jo vžgala pri peči obleka 4-Ietni Mariji Zore. hčerki kurjača. Punčka je bila naenkrat v plamenu in so jo komaj rešili goreče obleke. Dobila je pa težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu umrla. — V rudniku v Zabu-kovcih se je pripetila huda nesreča. 35-letni rudar Karol Srebotnik je prišel med dva jamska vozička, ki sta ga stisnila in mu zmečkala prsni koš. d V otroški bolnišnici jo gorelo. Otroška bolnišnica v Ljubljani ima na podstrešju nad pralnico sušilnico, v kateri se v posebni leseni sušilni napravi suši številno drobno perilo bolnišnice. Prav v otroški bolnišnici je šle vilo perila, ki ga ,je treba pogosto oprati,, zelo veliko in dela zlasti pozimi sušilna na-j prava skoraj dan za dnem. Naprava sama jej stara in jo grejejo s staro pečjo, To je bil tudi, vzrok, da se je ono noč naprava vnela. Požar! je povzroči! najbrž kak ogorek, ki je padel, iz j peči. Nekaj minut pred polnočjo je bila o! ognju obveščena ljubljanska gasilska Četa, ki; se je takoj odpeljala % orodnim avtomobilom i j pod vodstvom g. Faturja. Ko je prišlo 11 mož i V CREME y Novo leto! Zaradi izredno velikega števila svojih prijateljic in prijateljev Vam morem sama na ta način vsem skupaj želeti Srečno Novo leto! Kakor v preteklem letu bom ostala tu v letu 1938 na straži, da Vam ohranim kožo zdravo, svežo in močno. Zato napijam na Vaše zdravje Vašo zdravo kožo. in na na mesto požara, je sušilna naprava gorela že z močnim plamenom. Gasilci so imeli polni dve uri dela, da so udušili ogenj, ki 3e je hotel prijeti že ostrešja. Lesene sušilne naprave in tudi perila, ki »e je sušilo, niso mogli vefi rešiti Kazen sušilne naprave je zgorelo tu kramljata. Spomni s«, kaj sva delala midva, ko sva bila mlada,«- -— Oče: »O gromRka strcSa! Na M sem pa čisto pozabil! Takoj ga zapodim« Zadnji Robinzon je unirL Robinzona, ki je desetletja sameval na zapuščenem otoku sredi tnoria, se boril z Indiianci iti »• končno reSil, «te gotovo vsi čilali. Otroci se veselijo zanimivih njegovih dogodivščin, kjerkoli )it> berejo. Iz Amerike poroj čajo, da je nedavno umrl Zadnji potomec znamenitega Robinzona. P««' ** je Andrej Robinzon ia f« prebival na samotnem otoku Kanal Sredi Havajske- btotja: OWk ja bil "If1 gov, dovolil pa ie preselitev tudi drugim, a samo PO DOMOVIN! far rasnih krajev Višnja gora. Zvesta »Domoljubova« družina »ranico in ledvice ter odpravljajo iz telesa snovi, je na Vel. Loki St. 33 župnije Višnja tora Ondi he*o »Domoljuba« odkar Jzhaja, torej BO let. Gospodar »e piše -lož** l!ajk, kmet. Njegova hčerka Angeia je hatoiiškc akademičarka v LJubljani, fttudire zn profesarico matematike in lizike. Bog živi vrlo družino! Itatoojtkn Benetk«. Letošnjo ugodna zima uam nudi vedno priliko za mal zaslužek. Canevinska drevesnica zaposluje precej delavcev ckozi ceio leto Prav je tako, saj so naši ljudje zaslužka potrebni kot malokje. Le to ni prav, da so delavci tako aiabo plačani. Osem do desej dinarjev na dan je vsekakor premalo. Prosimo vse merodajne osebe, ds poskrbe tem delavcem plačo, kakršna jim za njihovo delo gre. — V naši far! je »Domoljub« izplačal požarno podporo dvema naročnikoma. Se naprej bomo vai ostali »Domoljubu« zvesti in še novih naročnikov mu bomo pridobili. Najmlajša »Doinoljubova« naročnica je pri nas enajstletne Minho Ponikvurjeva Is Sajevc, ki si ga je naročila iz svojih prihrankov. Posnemajmo jo tudi drugi! Oni vrh aait Polhovim Gradcem. Letos smo pri nas dogradili naša šolo toliko, da smo jo tik pred prazniki spravi!! pod streho. Veliko je bilo truda, prodno smo to potrebno delo dovršili. — Tudi v naSi far i smo ustanovili fantovski odsek. Fanlie, korajine na delo! — Za novo leto se pri-pravijamo, da bomo nabrali dosti novih naročnikov za »Domoljub;«, pa tudi za >Slovenca< in »Slovenski dom«. Zrivujino radi z« dober tiski Denar, ki gre ra dobro časopisje, »e bogato obrestuje. Zato naj ue bo nobene hiše v naši lari, ki bi ne imel« n»3ega časopisa. Trebij*. Tudi v našem skritem količku slovenske zemijo se pridno gibljemo. Imamo fantovski in dekliški odaek, ki zelo pridno delujeta pod vodstvom »nJega gospoda župnika. Miklavž je ooi- skal tudi naše društvo iti obdaroval revno Člane in mladcž s skromnimi darovi. —■ Naša dekleta se urijo pod vodstvom naše neumorne učiteljice Marije Pavec v gospodinjski šoli. Pa tudi naši gosjiodarji in gospodinje so imeli že nekaj koristnih predavanj, nekaj jih pa še bo. Le pridno se Jib udeležujmol — Za »Domoljuba« pa hočemo tudi letos poagitirati In poskusiti, da ga čim prej spravimo v sleherno bišo v naši fari. Gorenja vas pri Ribnici. Dne 14. decembra Je po hudi bolezni umrl g. Jane?. Novak, pd. Kozina. -Dne "26. januarja prihodnjega leta bi bil Izpolnil 81. leto življenja, pa ga je dober mesec prej poklica! k sebi. Pokojni je bi! zvest prijatelj našega lista. Od prvo številke ga ie ime! naročenega. Za 60-letnico »Do-moijuba«, ko je bil pri svoji hčerki » Ljubljani, ee je z zadnjimi moč-mi še sam jiotrudii v našo uredništvo. Prav do zadnjega dne, ko so mu mož: popolnoma odpovedale, Je prebiral naš Hat. Svojo težko bolezen !n vse druge tegobe je prenača! z veliko potrpežljivostjo. Zaradi hude erčne bolezni je dolge dneve in noči presedel, pa ni nikdar nič potožil, ampak bil vedno dobre volje. Pokonali so ga 16 .decembra a sv. mašo. Kljub liredrio slabemu vremenu ga je spremilo na pokopališča veliko ijudi, da so ne ta nač!n pokazali, kako je bil rajni npo-štovan in cenjen povsod. Od 12 otrok, ki sta Jih z rajno ženo Nežo vzgajala. Jih živi sedaj še devet. Izrekamo jim najiskrenejše sožalje,. za rajnega pa prosimo Boga, naj mu bo bogat plačnik. Skocija« pri Mokronogu. Oni teden je bii v nekem lista objavljen dopis, ki na prav poseben način slika življenje v nnSem kraju Dopisu je že na zunaj videti, v katerem zelniku je zrasel in čemu je napisan. Nedostojni napadi na cerkveno delovanje m na našega bivšega dekana so tako nerodni, da dopisniku dobrohotno svetujemo naj se rajši posveti svojemu poklicnemu delu. stvari pa, ki jih ne razume, naj pusti pri mini. Leekovee pri Krškem. Kakor srake kradejo dandanes ljudje, ki ne znajo vež ločiti med svojim m tujim. Na božičnem semniu je zmikavt odnesel t.govcu Francetu Božiču iz aktovke obrtno dovoljenje in 2000 dinarjev gotovine. Aktovko io druge važno listine Je tat pusti! nedotaknjene. Bloke. S kozolca je padla in ae močno poškodovala Jožefa Zakrajšek s Strmiee. Selimo ji skorajšnje okrevanje. — Smeli smo duhovno vaja za žene in dekleta, ki so lepo uspele. — Letos srno imeli zelo slabo letino. Rar Bani niso uničilo vremenske ne?.gode, so pa pobrale gosenice in rja. — Sneg Je zapade! in s tem fe Je naš kraj odprl smučarjem, ki bodo pri nas dobili tako lep teren, kot morda nikjer drugje. - Sestanki našega fantovskega odseka se vv5e vsak četrtek In fantje radi prihajajo v društveni dom, ki je naši mladini posta! druga domača hiša. Naša mladina se zaveda, kaj zanjo pomeni krščanska izobrazba, zato tudi s prezirom gre preko laži :n intrig, ki jih nasprotniki naše prosvete trosijo brezuspešno po fari. Naša mladina ve, da Je laž orožje podlega človeka! Fantje, !e korajžno po sačrtani poti naprej I Lefkovec pri Krškem. Ker hiti leto h kooen, i>j>ozarjarao v*e »Domoljubov«« naročnike, da poravnajo naročnin«, oziroma ai zagotovijo »Domoljuba« r.a naprej. Zato naj n« šieieja v slo našim možem oziroma dekletom, ki jih pridejo v kratkem na to »pomnit. »De-moljub« bo pač najboljši vas prijatelj tudi v bodečam letu. O dobrem prijatelju pa velja, da go ne odkupijo kupi zlata. Zato mu hmrnreo vsi uertati zvesti. Pridobil si še že nekaj iin th naročnikov, pa bo še pridobival tudi dragih. Tudi leto® bo naše geslo: v vsako hi ž a »Domoljuba«! Bela eerkev. Pred Božičem smo imeli na podružnici v Toniai.il vasi kar dva mrlič« na enkrat, kar ae menda še ni zgodilo. Oba, Jože Ro» rtič in Martin Bahše sta dosegla visoko starost. Krka je pred prazniki zopet prestopila bregove pod pogojem, d« ne kadijo. nrmaio avta in ne radii« ter oe vlivaio alkohola >Snajitfliel<. Žena je vložila proti inožu tožbo, ker da jo pretepa. Pri razpravi vpraša sodnik moža: »Zakaj pretepate svojo ženo?« — »Gospod sodnik, samo tu pa tam jo tako za ialo obrišem e »šnajctihelnom«. - Sodnik se razhutli in reče ženi: »Cujte, in zaradi take malenkosti vlagate še tožbo?« Ona: »Gospod, vi ne poznate mojega moža. On se usekava z roko in roka mu je ,>šnajc-tihelt. Navada poljtsbovastja ie prišla iz Italije približno okoli lete 1550 Od takrat tudi moški snemajo klobuke in si daieio roke Restavracijo zs otrok® so ustanovili v Mewyorku. Natakarice tega čudnega lokala, ki je namenjen za otroke, kateri neradi jedo, 6e sjjoznajo tudi v negi otrok, šef-natakar je hkrati zdravnik. Jedila eo primerno izbrana, me« jedjo nudi restavracija malim gostom posebno zabavo za dober tek po jedi m vršijo veeele otroške igre. Baje je tn imenitna gostilnica prav dobro obiskana od malega drobiža. kamor te bom skril. Zgrabite ga, moji iisjački! V luknjo s; njim!« Kričeč so ga pahnili iz dvorane in do! po strmih stopnicah; težka vrata so se odprla pred njim, omahnil je v temo in mrzel, zatohel zrak, za njim so zabobnele podnice in zarožljal železni zapah. Zunaj smeh, ki se je oddaljeval, ki se je razgublja! kakor v veliki daljavi, potom topa tišina .., Ebervajn je iztegnil v temi roke; njegovi prsti so se dotaknili mokrega kamna zidu in železnega obroča. Mrzla groza jo spreletela njegove ude in kolena so se mu zašibila. Prekrižal je roke na prsih, kakor bi hotel s silo obrzdati vihar svoje duše in iz njegovega vročega srca je privrela glasna molitev. Toda nenadoma je utihnil, zakaj na uho mu je udaril neki šum. Zadržal je sapo in prisluhnil. Zojiet je rahio zašumelo in gnus ga je stresel: misel na kostnico ga je obšla in videl je švigniti podgano. Sumotalo je, in mede! stok jj prihajal iz kota temnega nroslora. Prestrašen je Ebervajn odstopi). »Kdo je v moji ječi? Ce si človek, govori!« Stok se je spremenil v ječanje, v govorico bolečine brez besed, da je Ebervajnovo srce vztrepetalo. »Usmiljeni Bog!« je jeknil, padel na tla in plazeč se po opločriieah tipal z rokami pred seboj. Dospel je do napo! strohnele slame in zdaj do človeškega telesa, skoraj nagega, z mlahaviml rokami in odrevenelimi prsti, z golobradim licem iu kratkimi lasmi. »Deček, ki sera ga prišel iskati - Vacemani Vacemani« . ., , Z obema rokama je segel v temo in pnžel oma-hujočo dečkovo glavo na svoje prsi, da je fant zabebljal: »Kdo ie pri meni?« »Nekdo, ki ti hoče dobro!« Tedaj se je razleglo i/, »eme ko ihteči krik obu-panca: »Ali ie živi kdo. ki le dober?« »Da, da, da!« je zaklieal Ebervajn in glas se mu jo topil v solzah. »Vsemogočni Bog v nebssih, kako slepa je bila moja duša! Mislil sem, da blodim, da si me zapustil — zdaj vidim: bila je pot Tvoje ljubezni, ki me je pripeljala tu sem, da bi našel tega otroka!« Čutil je, kako tipajo dečkove roke po njem navzgor, kako so se mrzli, drhteči prsti dotaknili njegovega lica, mokrega od solz. i Joče — nekdo, ki joče zaradi ubogega Huceta! Ali si tudi ti kozji pastir, ali je tudi tebe kaznoval?« I« kakor se oklene toneči bruna, ki mu ga je vrgel nasproti sočutni val, !ako je objel fant z obema rokama svojega druga in se krčevito ihteč privil k njemu. Iz hiše nad njima se je čul zainoikel hrup — kričanje Va-cemanovih sinov, ki so bili postavili prevrnjeno mizo zopet na noge in so praznili majolike na srečo njihovega bodečega časa. Ebervajn je začel tipati okoli po temi in njegova roka je našla ob steni napuščen kamen; sedel je nanj in si dvignil dečka na kolena; fant je ječal. zakaj gibanje mu je večalo bolečine iu na Ebervajnovo vprašanje je začel med pretrganim ihtenjem pripovedovati, kaj je bil zagrešil, kakšna kazen ga je zadela, kakšne muke in trpljenje je prestajal v tem temnem podzemlju. Njegova pripoved je bila revna na besedah, pa je razo-dela vendar več kakor je moglo prenesti Ebervajnovo srce. Pritisnil jo dečkov obraz na svoje prsi, da bi umolknil, in vtem, ko ga je z nežno roko gladil po sršaslih laseh, mu je šepetal v domači govorici njegovih gora: »Ne smeš jokati, faniekl Poglej, saj prihaja tudi zate dober čas. Štregel ti bom, da boš ozdravel in rad te bom imel vse svoje življenje. In veš, moje roke te bodo že nosile, dokler ne boš mogel teči zopet s svojimi nogami. Da. d«, !e potrpi, ko se odpro vrata: kako te boni zanesel ven na ljubo sonce!« ^ in poplavita polj*, tako da Je nevarna*, da bo začela enim i na pod wdo golti. Upamo, aa bo vsaj sedaš cekat časa boi] »uiio vroese. KeKca »i Ssuriaji V prerarsi grob smo položili trdč. Marijo Jarantb i* Vimpasel. Pokojna barija je bila vsej (ari, slasti pa mladini vtor !e-»eaa življenja. Nobena rež je ni zadržala, da bi ne hila S!a vsak dan * cerkev. Več mesece* je bolehala. nazadnje pa je podlegla, stara 53 tet. Vsa v cvetju in belini je ležala na mrtvaškem odru. — isti dan smo pokopali tudi znan® Llpnikovo mater. Naj obmna sveti večna Io?! Kmisiec pri 3k. Laki. Ker je del naše občine hudo prizadela toč«, smo po vaseh, ki niso toliko trpele, nabirali prispevke. Akcija se j« lep« obnesla, 48 najbolj prisadetife posestnikov ja dobite po 19 k« krompirja, 12 kg prosa in najpotretmeiM 3e po 10 kg fižola. Lepa je taka bratska samopomoč! - Baaovinska cesta bo šla na Črni vrh menda skozi Itodovljs, oe pe po hrastaiSki grapi, koder jo Seli večina prebivalcev. Škoda, da nam nI tiapeSo prepričati ojcrodajiiih čiaiteljev, da bi bil eaž predlo« boljši in cenejSi... Rak« pn Krtke« Ko ao ezBaajuU zvooovi božični mir, pa eo peli tudi pogrebno pesem mladi materi Malks Kotar iz Ratogs vrha, ter 90 letm vdov; Heleni Kopin* iz Sel. Pokojaka. ki je doživel« tako visoko starost, ie imeli za dobrodelne s vrhe vedao odprte roke. Večni pokoj! — Ob zalomi leta vabi »Domoljub«, kt je Jako redno prinašal naš« novice celo leto, da mu prav vsi ostanemo zvesti tudi v bodoče. Potrudimo ae, d* j»a naroče tudi one družine, kamor doslej te si prihajal. Mi pa ae bomo. če Boij da srečo, pravice do svojega .-kotac v »Domoljubu«, na katerega smo že kar »iatabalirani«, tudi v bodoče pwl»-ževsli, da bo tako liat za naše saročoike čim bolj zanimiv. Srečno »ov3 leto! Smoieaja vas pri Nove® mesta. Z aafega kosca malokdaj fitamo v »Domoljuba«, kol d« pri na* ne bi bilo nikoli nič novega Ob najmanjšem dežju im?mo toliko blata, da človek skoraj ne more pn-gaziti v Novo mesto. Že mnogokrat ee nam je obetalo da bodo delali preko vasi banovioako cesto Sedaj wse molči, mi pa potrpežljivo mešamo blato, leto je s orepotrebmsa vodovodom, tr pred več leti eo hodile po vasi komisije, si ogledovale teren, vodovoda še datiee »L Čakamo! — Stara emoiejek« cerkev je bila v zadnjem času znotraj čisto prenovijena, upamo, da bo tudi nz zunaj do bila primerno obleko! - Pa tudi sicer delamo pri nas! Imamo gssifekc društvo, živinorejsko io sad- jareko društvo, ki si je to jisca e pomočjo ban»-vinkc podpore «ezid«k moderno sadao sušilnico, ter keočno fantovski odae*. Posebno zadaj! je delaven. Dvakrat na tedto ima telovadno; sskrat te» dcusko pa se fantje v velikem številu zberejo na prosvetni sestanek - Tisdi nam je letošnja t/va tsuičUa mnogo pridelkov, ljudje 6 skrbjo ele- t v bodočnost. Ciganov in drugih beračev pa je i loiiko, kot že dolgo ne. Oči vidno ne velja v*č ofc.as šmiheteke občine, po katerem ie beračenje po krajih, kjer |e bila tofa, prepovedano. Naj ee v »«m pogledu napravi končno t.»d I — Časopisja, posebno »Domoljuba« imamo pri nse precej, za bo-doče bi bilo Seteii, da bi «e katoliško časopisje še bolj razširilo. Si a j: vrh. Že dalj časa se je pritoževal posestnik ivao Simonič, ki ima trgov mo, da flso fickdo prihaja ponoči »v MSte« e ponarejenimi ključi. V 'eki zadnjih pet iti tm je neprijetni gost odnesel po malem več tisoč dinarjev. Nedavno pa je prišel poooči skrivnostni most ponovno * irff©-vino. oborožen * puško. Odpri je trgov®« lota! i« pri drugih vratih tako tserodao ravnal, da «ee mu je puška sprožila m ajega samega ranila ter je pri tem pozabi! ključ v vratih, Simoaič ima daj kar dva ključa od svoj« trgovin«. Ponesrečenega aočnegs gosta pa eo morali odpeljati v bo«-ni&ico. 09« pri LjssMjs!Bl. TSletako starosti obhaja le dat in 50 let naročnica Domoljuba O r a li e k Marija," po eestnic« iz Brinja št 9, Sara Dol pri Ljub-Ijani. - Imenovan« je kljub starosti in d»»! je zelo veliko pretrpeli, trd ji s, delavna m akrhn* mati treh preskrbljenih sinov V prostem času mnogo cita. poseboo drag ji je »Domoljub«, ki že SO let redno prihpja v njeno hišo. jubilanti;! čestitamo k 75 letnici in ji želimo, da b; jo Bog ohranil še dolgo let, da b« Se «saprej sdravs ter i veseljem prebirala »Domoljuba«. Trehclao pri Mekreuog«. Tudi naša mladina }e začela živahne gibati na društvenem polj«. Kar vrstijo se v domu na sestankih lani ju in dekleta. Prvi uspeh bo nam pokazali žo «a praz&ik poldne. Za novo eabavo bodo pcskffeelf na novega lots dan, — Nenadoma je umrla Marij* atamcar, ki jb sad 50 let vestno opravljala služim babice. Kako ja bila priljubljena ia spoštovana je pričal njen lopi pefw>. "Zapušča 9 otrok, katerim izrekamo iskreno sošalje. — V preteklem leta ho imeli nekateri precej opraviti e sodiščem iu ni. cer za brezpomembne atifarL Ljudje bolji, bodite pametni I Bost se j. Usnrt je v 20. leto starosti \vs dolgi in mučni bolez ai ježe Novšak. Bi! jc čImr fsntcveSsegs odreka. Oš> priprav! na prosvetni tabor je bil odboru v veliko pomoč. Vendar je elutii, •sle bo kmalu umrl, Ucr si je takoj po t*, boru dal napraviti belo obltto. v kateri je rekel, da bo «a inrt-iralkem odr« )ef«l. Po. grd) j« poka/ti, da i* bil jože priljublje« povrni Takoj cb e«i popoldne so začeli prihajati !j«djs od biiai ia daleč, da S« zadnjič poadraviio rainefa joieta. Pogreba so se udeležili poteg domačega župnika. Se trije saleri-j»wki dirfiovniii K pogrebu je prišio tudi Sest fantov v kroju »n godba iz RasSne. Ljudje «» govo-rigii, da Log, od koder ie bil Jože doma, r,i is doživet tako lepega pogreba. h mmšik drstšše® Uai pri Ljsbljonl. Katot proavetuo društvo uprizori na novega Seta 3 pop. v prosvetnem domu pretresljivo dramo: »it#Ia vrtnice«. — Prijatelji prosvete pridil® pogledat! Bob. Prosvetno »ImšSvo Velike Laš&s ponovi v nedeljo, dne 1. jan. ob 8 {»p. v druttvenem domu v Robu Medvedovo št! rldlejstiko s-Stari io mladi«. Vljudno vsiljeni) Srka. Prosvetno društvo uprijanri na sova lato ob 7 zvečer Sa v nedeljo, 2. Jan. ob 8 pop. Igro »Miliiova Xals«. Vljudno vabisiiof itibniea. Va semanji dan dne 2. januarja o!i 10 dopoldne bo v Ribnici v dvoran! Hranilnice ia 1 J S m Hb TSISBI Gustav Strniša: »Čemu mi pretit, Da, ubijal sem, a ti mo ne boš nikoli sodit jo revfiknil Vrba!« »Vidll, tako je! Sodil te ne bom, s priznat si, morda sie boi kasneje Se kesa!, ker si prehitro rekel! Zdaj boste tudi vi labko pričali za mene pred sodiaijo in povedali, da je cigan sam tudi prod vami priznal svoj zločini« »Seveda lahko to pričam, če bo tedaj Se živ,« Js mimo odvrnif atvček »Kaj bi ne bili iivl.s je ugovarjal mladenič. Joši je sasne. miiga! z ramama, Vrba .on je -itsv čaa muiščljivo režal: jO pričah govorita, o sodiiiji in pravici. V ho-sti smo in aodnija j« še zelo daleč, če se na motim, menda najmanj *ri ure hoda. Ce si domišljaš, da me boš tja privotfeL s© debelo moliS, da veš, Ssajti raje so vležeia sredi pot! in »o ae ganem, kakor da bi me gnal kot vola v »resnico!« »To bomo p« fia videli. Vidiš, žilavko imam a seboj is kadar se boš obotavljal, bon) udarili Verjemi mi, Počasi stopaj in ne skušaj mi uiti I Žilavk« jo kakor kača, kar dvignila ti bo okoli ušes ia kmalu boš ves kiobaaast!« »Ne bodi neusmiljen!« ja zaprosil starec, ki as mu ja cigan takoj »ismilil. Tonač js samo pomoilknil, sej so bito vse njegove besede pač Io besede in bi se nerad lotil ki* žiiavko cigana, tudi če bi mu hote! pobegniti. Sivček ju je še zadrževal: »Počakaj mladenič, da !l kaj povera! Dobra bodočnost te čaka bi srečen Ml« »Hvala vam! bi, d« bi mi kaj proreko-vali, loda bolje, da ne vem ničasarl Preteklost je minila, sedanjosti se ne bojim, čeprev j« videti dokaj žalta'.'a, a n bodočnost pa raje nečem vedeti, če Je abiba in tegobna, bom nejevoljen ia nemiren, & pa je dobra, je bom š« bolj vesel, ko pride nepričakovano in ranijo nenadoma, kakor mavrica na temnih oblakih mojega mladega življenja!« i-Pameten fant sit Bog t« spremljaj in sreč« naj bo » teboj, prava stanovitna sreča, ki Je i® tako malo nn pvstu!« Tonač jo že enkrat starčka pozdravil, a cigan ga nI niti pogledal. Sivec je še obitsl pred kolibo in zrl še dolgo za odhajajočima, dokler nista zginila med visokimi borovci iu ae skrila v h (isti falo potenj j® tudi sam počasi odšel v ko&». zaprl za seboj vrata in poklekni! na skromni klečalnik preti svojim ležiščem, kjer j« pričel vneto moliti in sa križati. Gozd Jb tajinstveno šuSteL Mrak je ležal na zemlji. Sence eo zgostita hosto v nepredirno gmnlo, po kateri »ta hodila cigan in Tonač, oba tod doma. Stojials »ta mirno in enakomerno, kakor pri belem dneva, «m; jirnu j« bila ssnana vsak« stezica in slednji grm, mimo kojega sta hitela. Prisvetii je mesec iis skušal prodreti skozi gesto vejevje. Naposled je obvisei aekjo nad vrhovi mrežast In sanja v kakor velik žareč pajek v črni mreži, skuiajoč z mlečno mesečino prodreti globlja in globlje. Tonač in Vrbi eta sedela na mahu in počivala, preden sta sie napotila na zadnji dal hribovja in polem v dolino in dalje v mesto. ... »Da m t! Vendar ljubi vlačili me okoli! Ali pozabljaš, da boS sum prišel z dežja pod kap, sa! te bodo takoj zgrabili in . zaprli t menoj vre«. posojilnice občni, zbor Rešetarske zadrugo. Vsi člani so vabljeni, da ee zanesljivo udeleže, ker bomo obravnavali vsžnn zadeve) Odbor, Sr. Lenari nad Mjo loko. Kat. piosv. dra-Stvo priredi » nedeljo 2. januarja ob 3 popoldne tjudsiko igno »Črna žena«. Vabimo! Artič*. Prosvetno društvo uprizori dne 2, januarja ob 3 popoldne v ljudski ioli v Artič&k veseloigro »Z d«stja pod kap«. Vsi prijatelji smeha ia veselja vabljeni! 55» 850 din, plačljivih v mesečnih obrokih po 110 din, ee lahko udeležite &-dnevnega potovanja v Budimpešto. Upoštevan® vožnja s posebnim br-zavtskom, prevoz v hotele, prenočišče, zajtrk, kolektivni potni list, vizum Sn vodstvo. Zahtevajte brezplačna pojasnila od Tujsko prometne sekcije RHibs esperantistov, Ljubljana, Dvoržakovn ul, 8. RAZNO Detrovne vaje v Dama sv. Ignacija pri sv. Jh-lofa r LjaHijanl, Zrinjskega S: Z* može: od iO. do 14. januarja; zs funte: od 3!. januarja do 4. tebruarja. Zadetek zvečer prvega dre, sklep zjutraj zadnjega dno. PriglaBitt se je tieba vsaj leden prej. Vsak udeležen«« dobi poKftbco sobico. Oskrbnina znaka za ves čas 100 din, c Usmiljenim srcons! Zadet od kapi leži že nad 2 teti bolan 81 letni Joža Viririh v St. Petru IU. 35 pri Novem mestu. Težka bolezen je njemu ln ženi vzeta tako rekoč vse. Prosimo vse, ki morejo, naj trpečemu stai-fku s primerno podporo olajšajo žalostni položaj. — Kdor sc reveža usmili,.. Sejmi _____ do 6, jan. 1888. i. jan.: živinski in kramarski, Kibnica in Vid pri Stični—Radobova v«k. 3. jan.: živin, in kram., Novo mesto ter živin, in kram. Dol. Logatec. — •i. jan.: živin, in kram Domžale. 5, ]»».: Goveji in svinj. Krško. Opomba. Zadnja leta je bilo veliko sejmov preurejenih, nekaj ukinjenih tn nekaj novih dovoljenih. Ker o vseh spremembah nismo prejeli porodit, ne odgovarjamo nc danes na v bodoče za točnost vseh podatkov. V vsako hiš® Domoljuba) O P jl df Božična noč Božična noč, Itako si 1 e p a I Ia hlsvca to krasi sijaj. — Nevidna roka ti odkiepa »ocoj nad Betlehemom raj. Božična noč, kako b! svetal Med nami v jaseleah je Bog. Skrivnost jo svetu razodeta: odrešen človek je nadlog. Božična noč, kako si srečna! Tvoj spev glasi se:>Mir ljudem!? Objema nas Ljubezen večna in blagoslov deti stvarem. Božična noč, ti sna menita! Sam Bog umaknil srd je svoj. Veriga robstvu je razbita, sovraštvo v mrak beži nocoj. Božična noč, ti no? nebeška! Molčijo vzdihi tug in ran. Zdramite srca se človeška, smehlja se jutro — sveti dan! Limbarski. Pariški kardinal Verdier je izdal po vrnitvi iz Rima pastirsko pismo, v katere«! govori o vtisih, ki jih je dobil pri obisku pri sv. očetu. Poleg tega pa je njegovo pismo odgovor na vabilo, ki jih francoski komunisti že dve leti pošiljajo francoskim katoličanom za sodelovanje na političnem in socialnem področju. To vabljenje označujsjo v Franciji kot »ponujano« roko katoličanom. Kardinal v svojem pismu v začetku govori o tem, da svet danes najbolj potrebuje prave krščanske ljubezni. To potrebo poraja množica nesrečneže? po vsem svetu. Dogodki na svetu kažejo, da ljudje ne znajo več ljubiti, vsepovsod vidimo le sovraštvo, vojno, razredni boj, preganjanja in umore. Toda kljub temu žalostnemu stanja na svetu se kristjani ne bodo izneverili svoji zgodovini, katera označuje Kristusovo ljubezen. Kakor se Kristus al nikdar obrnil od listih, ki so potrebovali po« moči, tako se tudi kristjani ne smejo. Toda kljub tej ljubezni je kristjanom ne« mogoče sodelovati z ljadmi, kš oznanjajo do« cela drug nauk kakor pa je Kristusov. Krščansko delo je prežeto s duhovnostjo, delo ljudi pa, ki danes ponujajo katoličanom roko, preveva materializem, brezboštvo. V takih raš« merah je sodelovanje nemogoče. Kristjani ho* čejo pomagati delavstvu, da doseže svoje pravice in hočejo po svojem nauku pripravljati pot za spravo med narodi. Če roka, ponujaaa od komunistov, pomeni, da bi komunisti radi Sjoljše spoznali krščanske brate in njihovo vero, potem jim Cerkev pač ne bo stavila ovir na poti do tega spoznanja. Potem bodo tudi komunisti morali ugotoviti in priznati, da more Cerkev bistveno pomagati k sreči vsakega posameznika. Toda zmota komunizma je od Cerkve obsojena in tako tudi ostane. Sodelovanje s komunizmom za katoličane ne. prihaja v poštev. S&ciaisnost kmleimme Naše stoletje je socialno, pa morda prav toliko tudi nesocialno. Socialno je zato, ker se j sedaj mnogo govori in piše o socialnih vpra« šanjih, pa tudi dela na eocialnem polja, da bi tme?m*sr&m**s Povem ti pa. oa bom vse tajil do zadnjega, pa četudi bom sta! že pod vislicami,« je hripavo t,'lil cigan. Tona? je Kumahnil z roko: »Kriv si in kaznovan moraš biti ter tudi bra, da vež! Ce kaznujejo tudi mene, pa naj me, samo ne vem zakaj?« Cigan se je nekoliko obrnit na mahu tn se zamislil: »Je te tako! Malokdaj govorim, kar je res, a zdaj ti bom povedal samo resnico! Pri ciganih sem imel tovariša, ki jo vse, kar ee je slabega zgodilo, padlo navadno nanj. Ce je kdo ne vem kaj zagrešit, on je bil obdoižen in on je bil kriv. Vt,ake tatvine, vsake goljufije, sploh vsega je pravica obdolžila najrajši njega in tudi tovariši sami so radi pričali proti njemu, čeprav ja bil nc kilometre oddaljen od zločina. To jc bil nekak strelovod, kamor je najrajši treščilo. Premolkni! je nekoliko in nato nadaljeval: -Tudi pri vojakih smo Imeli takega tiča. Vse kazni je !e on prenašal in molče trpel. Čudno, da ho te vrste ljudje tako jekleni kakor neobčutljivi, čeprav so morda boljši kot stotine drugih. Toda pač morajo biti tudi taki nesrečniki. »Kaj ml zdaj to čvekaš?« se je začudil Tona«, »saj pa« ne misliš, dn si ti kakšen tak revež?« »Kako naj to mislim? Ampak s teboj J« nekaj takega, vsaj meni se zdi, da si tiste vrste človek, ki lahko po nedolžnem mnogo prenese. Da, to ste posebni ljudje, ki morate trpeti za druge, morda z.ato, ker imate v sebi posebno silo n moC!« »Hvala ti za tisto silo! Hajdi, pojdiva naprej!« Spet sta se vrnila na stezo in ae okrenil^'™" glavni cesti. Ko ste se že bližala mestu, je Tonao m parobku gozd« zagledal orožnike. Kakorjena-meraval sam k sodniji in se pustiti zapreti tako ga je zdaj nenadoma popade! kes. Kaj če mu sodnik ne bo verjel, 8« ne bo hotel MetiteHjanio-tarja In ga bo lopov Vrba pretental nivoje vernostjo? Hes sodnik pozna ljudi, toda zmotljiv 1*, saj je samo človek. In divji lo.ee je sklenil pobegniti. Da, nenadoma mu je bila njegova svoboda, ki jo je užival, dragocena in '.nils. Hipoma je začutil, da bi moral v ječi brez rje zblazneti. Spustil je vrv, za katero je bil cigan privezan, in stekel je nazaj proti hosti. Vrba je vedel, da jo sam ne bo mogel od-petati ker je zvezan na rokah in orožnika sta bila že blizu. Zloben, kakor je bil, ni privoščil Tonaču, da bi pobegnil. Zato je na orožuika glasno zakričal, da je odjeknilo čez plan: »Zgrabite ga, morilca divjega lovca!« Orožnika sta pritekla, eden je takoj spoznat Vrbo in pa prijel, drugI je odbite! v gozd za To-načem. ZaUl se je pok in Batu lomastenje vej. Šele čez čas se je drugi orožnik vrnil sam. i o-vedn! Je, dir je strelja! in da je najbrž divjega lovca ranil. Ko so orožniki privedli v zapor zvezanega Vrbo je ječar Hlebec kar tlesknil z jezikom. Ko-balasti Tnali možek. rdečega mozoljastega obrana in ribjih, mrtvih oči, si je od veselja me! roke, koga je zagledal pred seboj: »Pa so te vendnr privedli nazaj, tiček moj! Vidiš vsak hudodelec se vrač« rad ali nerad Bem, ^"Od BMiega^eselja se je tisto noč napil, saj „« ie vedno peklo, da mu je cigan v preiskavi oobegiiil in je potem revež osni prišel v disctplt-narnopreiskavo ter se moral zaradi njega žago-varjatl Zato je zdaj za Vrbo dobro poskrbe m m prikoval ■ verigo k tlom, da je mogel enan samo v postelj ta nič dlje. Ponoči ko je jefar nrikolovratil pijan domov, je vr.e! ključe in ga prišel obisat. Cigan je »pa!. Starec ga je ogledoval ln "s! se boš tudi ti unesel kakor vaakt Zdaj asm brez skrbi za te, le mirno počivaj!« pa ječar jeva lena svojega moia niti oreTudi« ni mogla, sa se ga je preveč na-»i al to e le nI in «1 hotel predramih, Seprav je bi! že čas razprav blizu, se je poslužila zadnjega uspešnega sredstva in možička polila z vodo. Hlebec je nekaj časa brcal v postelji ia se pačil kakor lutka na vrvici. Naposled se je raz-Sjučeo pognal iz postelje ia hotei svojo ženo pretepati. Polagoma se je umiril in ko mu je povedala, da je skrajni čas, da zgine v službo, je postat mahoma ves voljan in dober, izpii je kavo stoje in se poparil, pa ni nič čutil ter je kar stekel v pisarno. Sodnik je spet zasliševal Vrbo. Isti preiskovalni sodnik ga je nircvaril kakor pri prvem zaslišanju in ciganu je bilo, da se trpinčenje, ki se je za nekai časa prekinilo, kar nadaljuje iz preteklosti v nedogled. Spretni sodnik je prečital sagami ta ali oni zapisnik in ga lovil. Vrba je nenadoma spoznal, kako ga je polomil, ker je govori! nekdaj preveč mesto premalo. Zdaj je nenadoma utihnil in ni hotel izpovedati ničesar. . ..... , »Pa molči, mrha! Se boš *e naveličal!« Je momljal ječar, ko ga je spet zaprl v celico. Vrba je pričel z gladovno stavko. Stari ječa- se je režal: »Gospod cigan, ste postali moderni, kajne?, Ne bo nič t i ček moji Tvoje vriorepeuje ti bo malo hasnilol Sicer bi moral takoj zadevo javiti sodniku, pa čemu naj mu delani še te skrbi, naj ostanejo'kar na mojil: trt tvojih ramah, kajne! Ka4w boš dovolj lačen, boš rad jedel, samo če bos spK« še kaj dobil! Ne misli, da bo zato svet na glavo skočil, če ti ae ješ! Menda si ne domišljaš, da w bo takale neumna stavka odprla vrata tvoje jesel Kdor noče jesti, nsj kar pogine!« Vrba se ni meni! za njegove besede. Tako to potekel prvi dan Ko tudi drugi dan ni hotel jesti, ga je ječar spet dražil: Pa še vedno rlvec kuhamo? No ta je pa Steno trd! Čakaj, bo kmalu bolje! Se sam m« boj prosil, naj ti kaj prinesem. čimbolj ublažili dru#»bno revščino. Na drugi strani pa je naše stoletje nesocialno, brez pravice, ljubezni in usmiljenja. Ta nesocialnost se učitno pojavlja v množici brezposelnih delavcev, brezdomcev in beračev, s katerimi se brezsrčno igra nenasitni kapitalist. Zakaj ic današnji socialni pokret, ki obljublja zlate gradove, tako protiversko in pro-tieerkireno usmerjen? Gotovo ima tu svoje prste vmes človek, ki mu je uspelo posejati ijulko med pšenico. Vendar to ni vse, zakaj velik vzrok je tudi nevednost gotovih ljudi, ki Cerkev krivično obtožujejo, da ščiti koristi nekaj tisočev »višjih«. Tako je nastala v mnogih dušah izkrivljena slika o Cerkvi kot ne-prijateljici ponižanih in tlačenih. Kristus je glava Cerkve. AH ne govori ravno Božič, ta veliki praznik rojstva in siromaštva betlehemskih jaslic, jasno in glasno o globokem socialnem duhu krščanstva in o ljubezni do najnižjih, do zadnjih? Pa boste rekli: Je že res, Kristus je bil socialen, bil je odločno na strani revežev, Kaj pa Cerkev? Kdor tako misli in govori, se ne zaveda, kaj j« Cerkev. Ne ve, da je Cerkev skrivnostno telo Kristusovo, da je Ona ia Kristus. In ali more Cerkev, ta živi Kristus na zemlji, drugače čutiti misliti in delovati, kakor je čutil, mislil in deial Kristus? Ne glejmo na posamezne vernike, niti ne na nekatere posvečene služabnike Cerkve, ampak premišljujmo velikansko sacialno delo Cerkve v celoti in skoxi vsa stoleija. Ta katoliška Cerkev, gledana od začetka do danes, je s svojim čudežnim socialnim delom že več kot enkrat prenovila obličje zemlje. Kdor bi mogel našteti socialna dela, ustanove in organizacije, ki jih Cerkev tekom stoletji x ogromnimi žrtvami ustanovila in uspešno vodil«! O tem so napisane debele knjige. Dokaz socialnega duha v Cerkvi, so tudi znamenite pa- Ko pa cigan tudi tretji dan ni ničesar zavžil, Je Hlebec klel opoldne doma pri kosilu kakor star Tolminec, svedral svoje sive priščipnjene brke in vrtol velike sive oči kakor dve kolesci: Naj ga rogatec vzame I Bom pa !e moral javiti sod niku, ki me bo spet pohvali!, ker sem toliko časa Molčal. Naposled pridem še enkrat v preiskavo zavoljo tega ciganskega capina! Oetrli dan pa, ko je ječor nameraval sodniku javiti ciganovo gladovno stavko, je možakar pričel ieeti. Pa kako lačen je bil, kar vse je pogoltal kakor sestradan volk. Ječar se je oddahnil. Za kazen pa, da bi si Cigan dmgič kaj takega dobro premislil, mu je dajal prav majhne porcije, češ da sestradanemu človeku vedno škoduje, če se naenkrat preveč naje. 2. Agata je imela svojo najmlajšo deklico Milko selo rada. Ker se je vedno bala, da umre ko bo dala tej drobni stvarci življenje, je zdaj čutila nekaj časa še posebno veselje nad življenjem. Spočetka sa je tudi čutila zdravo, kar prenovljeno, kakor bi se ji z otrokovim rojstvom vse telo prejeli®. Zato je lahko pogrešala Vero, ki je slu-Ela pri Mešičkovih Pa so prišle spet druge zapreke. Gospodar Mešiček je Imel gina Filipa, ki je delal staršem vedne pregiaviee, Delavci so radi imeli gospodarja in gospodinjo, a sina ni nihče maral. Bil je zelo vihrav in divji ter včasih krivičen Hotel je, da bi povsod veljala njegova be-esda, sicer je bil takoj užaljen. Nekoga jutia je po zajtrku, ko sta bila z ženo aama, Mešiček obsedel za mizo. Opazoval je svojo Franco, majhno iu živahno ženico ter z levim kazalcem drgnil nabieklo spodnjo ustnico. Okrogli obraz t rdečo mhhavo fcožo Je bil ves znojen, drobne blatnosive oči so mu nemirno utripale kakor bi mu pogled pojemal, Vzdihnil j® in dejal »voji bofjži polovici: 3» peške okrožnice, ki se jim čudiio celo drugo-verci in komunisti, čeprav tega ne priznajo javno. In končno: Če bi Cerkev ne napravila na socialnem polju nič drugega, kakor da je vdihnila milijonom duš misel o veličini človeške osebnosti in o dostojanstvu ročnega dela, bi Jo morali smatrati za največjo prepo-roditeljico življenja na tem svetu. DROBISNE Odkod so imena. Pred davnimi stoletji naši predniki niso imeli priimkov, kakor jih Imamo dandanes. Vsakdo je dobil pri krstu ime po kaki osebi iz svetega pisma, po katerem se je razlikoval od svojih sosedov Očetovo ime je pri Slovanih prešlo na sina, Petrov sin je bil Petrovič, a Pavlov Pavlovič Takih imen pa ueve ni bilo posebno veliko, in ker so se soimenjaki bolj in bolj množili, je bila testo prava zmeda v veliki rodbinski zadrugi. Zaradi razlikovanja so morali dajati posameznim udom neurrsdno ime, kak laskav priimek ali naziv, ki je kazal na kako njegovo posebnost, lastnost, telesno napako itd. Tako smo dobili Ljubiče, Dragarje, Grbce, Petače, Tre-bušnike itd Najprirodoeje je bilo označiti posameznika po kraju, v katerem je živel. Tu imajo Stovcnski ttom JB NAS CENENI POPOLDNEVNIK KI OA SVOJIM ČITATELJKM TOPLO PKIPOKO^A NO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB (2 iN STANE MESEČNO SAMO 12 UIMAR.iBV. ZA ONEGA, Ki SI NE M0KB NAKOPITI *8L» VENCA« J® »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI IJPSAVI »SLOVENSKEGA DOSIA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. 1 1 _______LL!..1 i *W}inn ..^i. i iiuj ni i. »Ti, stara, ali si le kaj opazila?* 2ena, ki je prav tedaj mejila kruh, ki ga je vedno delala sama so Je globoko nad testo sklonjena, takoj vzravn.la Temnomodre žametasto oči „u ji prijazno zasijale, ko je njen ozki gladki obraz, s katerim je dobro skrivala svoje petdeseto leto, nekoliko trznil 'n je hlastno vprašala: »Ali ie spet Filip kaj zagrešil? Ta otrok me bo spravil v lemijo? Kaj se je vendar zgodilo?« »Ne razburjaj se tako hitro!« Spet se je sklonila nad testo in ga jela gnesti, medtem ko je rnož trenutek molčal ia potem počasi dejal: »Ta naš teleban se vrti okoli Vere. Lepotica je. Odkar je v naši hiši »e je res zalo popravila in močna je, da jo kar občudujem. Kako ji gre vsako delo od roki Toda, saj veš, beraška je in kaj hočeš s tako žensko? Mi potrebujemo denarja. Lesna trgovina je vedno v nevarnosti. Tudi meni se lahko pripeti, da pridem na boben, čeprav sera danes trden kot malo kdo!« Franca je obstala, trenutno odprla usta, da so se ji pokazali veliki beli zobje, jih trdo zaprla kakor bi nekaj pregrizuifa itt odvrnila: »Nisem vedela!« »No, morda misli fant tako .. tako, ns kakšno Igračkanje.« Tedaj je žena skočila, se vzravnala in 'jtala pred njim kot vojak na straži, dvignila kazalec in že sa je vsula na moža plo|ia: »No, veš kaj preljubi, take besede bi si že lahko prihranil, saj si dovolj star in menda tudi se enkrat pameten' S poštenim dekletom ae ta naš postopač ue bo igial! Da bi vsaj bolj delal! A tako samo lenari In mu gredo le neumnosti po glavi! Ce bi so pehal za kruh kot se morava midva! in pa ona. Vera? Misliš, da bi ga marala takegale pretegoiu,? Ha, kako se motiš! Meni ae zdi, da je »pečena iz boljšega testa kot ta naš va-gabund, če tudi to imel denar, ki ga je zaslužil pač njegov oče, a ne sami Seveda "ludi funt ne misli resno! Poznam ga ker sem njegova mati izvor nazivi Potočnikov, Kekarjev, (lorjanov, Po-Ijancev, Travnikov. Tem sorodni so PšeniČuiki Koritniki, Logarji, Oreharji. Smrekarjt, Brežuiki! Z rastočo kulturo smo dobili Igliče, Sniolarje, Ko^ lnrje, Kopitarje, Zlatarje. Ljubezen do divjačine in domačih živali so imeli predniki Medvedov. Volkov, Lisjakov, Slavcev, Kodrov, Mačkov, Petelinov. Ta imena so sčasoma postala trajen pridevek ali priimek posameznika, ne da bi Se kdo vpraševal po njihovem izvoru ali pomenu. Kakor pri nas, je bilo tudi drugod in eno samo inio je pri nekaterih narodih veljalo za poniževan je ii; sramoto. Angleški kralj Henrih L je bajo hotel oženiti svojega nezakonskega sina z neko odlična plemkinjo. Tu pa je ženina odklonila zgolj zato, ker je imel eno samo ime. Pa si je duhoviti kralj hitro pomaga! in da! svojemu sinu priimek Fitz-rov, kar pomeni »kraljev sin« in nevestina trnia je bila premagana Koliko je vode ji® zemlji? Množine vode na zemlji ni lahko izračunati, saj je na primer morsko dno mnogoličtio in še prav malo raziskane, daljo je treba prišteli še vso vodo v jezerih, rekah, potokih, v ozračju itd. Mnogi raziskovalci so že mučili svoje glave s temi računi. Krunimel ceni vso to vodo na 1,330.000.(XX> kub. kilometrov. Halbfass pa na 1.301,0ti8 530 kubičnih kilometrov. Razlika v obeh številkah izvira od lega, da je pač težko izračunati slasti količino mor»ke vode. Na mnogih mestib so morje sicer že izmerili, toda veliki deli so nam še popolnoma neznani. Velikanske so tudi težave s preračunitvijo vode ob obeh tečajih, "sa ostala voda, ki de nahaja isven oceanov, pa so luhko skrije. Morsko vodo cenijo na 1.300,000 000 kubičnih kilometrov. Se zelo dosli Jo je potem v tečajnem ledu. Zelo dosli vode je kemično vezano v kameninah in v zemeljskem jedru, a koliko je te vode. tega ne more nihče vedeti. Gotovo pa }?re za ogromne količine. To dokazujejo neštevilnl izviri iu iisravni vodometi, ki se dvigajo iz zemeljske notranjosti. Kače. Nad dve slo strupenih kačjih plemen je, ki kotijo žive mladiče. In če nam kdo pripoveduje o kačah, ki so debele ko deblo, mu kar verjemimo; v Južni Ameriki namreč so še velikanski, nepreiskani pragozdovi, pa morebiti takšne kače rt« žive tam Pri nas pa so strupeni modrasi in jjadje, ki so črni, rdečkasti, svetlo- in temnorjavf, pa tudi sivi. V Alpah so našli celo belega gada, ki pa je zelo redek. Rdečkasti so najbolj nevarni Prava domovina strupenih kač Nerada pustim Vero, takega dekleta! Vendar no bo za enkrat drugače mogoče. Plačaj ji kar za tri mesecel Mati se je bo sicer prestrašila, no, pa bo že šlo! Bolje, da se vrne prezgodaj poštena hči kot prekasno izpridenkal Naš pojde kmalu za leto dni v Italijo, da se priuči jezika in se seznani x lesno trgovino v inozemstvu. Tedaj se dekle lahko vrne « »Prav, prav. pa dobro!« je pritrdil mož in se zazre v mladenko, ki je vstopila s škafom vode na glavi. »Vidiš ga dedca, kako to zijaš v Veroti se je zadrla Franca, ki je bila dobra ženica, le preveč ljubosumja, čeprav je bil njen ded grd ko strašilo v prosu in pošten kot zlato. Vera je postavila škaf na klop ln se gospodinji prijazno nasmehnila. Franca jI je ukazala, naj za trenutek sede: »Vera, naš Filip menda nekaj sitna okoli tebe«? »E, gospa, marsikaj se mora v življenju potrpeti, mi je dejala moja mati, a poštenje je treba braniti! Ko sem pravkar nesla vodo. je bil gospod Filip precej siten. Postavila sem škaf na tla ia ga zgrabila ter mu pt,močila glavo v vodo, da se je spametoval« Gospodinja so ja hahljala, a Mešiček se je zresnil: >a- še manj. Zato so se morali odločiti ta kakšuo drugo prometno sredstvo, Izbrali so si kar vodna letal«. Vso opravo, ljudi in živali so začeli prevažati z vodnimi letali v novo naselbino. Mestece na vse zadnje iudi ni bilo tako majhno, aaj je v njem živelo 750 družin. Vsa selile? pa je trajala le enajst dni. Božična številka ilustriranega družinskega mesečnika »Žike< je izšla. Poleg zanimivih priznanj, ki jih pošiljajo ljubitelji ržene žitne kav« Zike in poleg člankov, ki opozarjajo na izvrstno kakovost zikinega specialnega zdroba za dojenčke in bolnic ima »2ika« že naslednjo vsebino: Joža I.ov-renčič, Božičaia pot; Anton Ingolič, Splavarii; Nace Cvirn, Sveta noč v gorah; Rafael Bačar. Medvedje v ameriških nacionalnih parkih: Janko Kač, Božje živalce; Viktor Pimat, Tam v Bosni zlati... Slcds »Zdravniška posvetovalnica za bolno deco« (Pn; marij dr. Dragaš) i« »Gospodinjski kotiček«, ki prinaša obilo nasvetov za naše gospodinje. Revija »2ika« druži vse ljubitelje prvovrstnih ZiRimh hranil; dobiva jo vsak interesent, ki ae prijavi na »aslov: Pražarna Žika, Ljubljana-ViČ. Budimpešta, slikovito glavno mesto ogrske dežele nas vubi. Posebno svečanega sprejema bo deležen naš bogato okrašeni posebni ?!ak- Prijavite se takoj k našemu skupnemu potovanj«, ki ga priredimo od 25. do 30. maja 1088. Cena nizka. Plačilo v obrokih. Pojasnila brezplačno daje i Tuj-sko-prometni odsek Kluba Esperantistov, Ljubljana, Dvoržakeva ul. 8. ŽM DOBRO VOLJO Stibernik je šel r.a obisk k svojemu staremu prijatelju Doberaiku. Ker je vedel, da ee bo pri »jem doigo zamudil, je vzel s seboj svetilko m ,sicer kar ono, ki jo ima sicer za hlev. Ker je wo-bernik skuhal prav okusno slivovko, sta jo tako dolgo pokušala, da jo bilo že davno čez polno«, ko ea je fitibernlk vračal proti domu. Popoldne je Luka poslal za njim listek, na katerega je napisat to-le: »Davi eem našel na mojem oknu tvojo^svetilko, pošlji ponjo, meni pa vrni kajbico e kanarčkom, ki si aii jo odnesel namesto svetilke.« Vojaki so bili na. manevrih io ko «o ,vali v „eki vasi, je eden izmed voiakov pad^ s skednja ter oe znatno poškodoval, Računski poa Častnik ga je snslišsl, da napravi zapisnik. aKafco visoko pa »te padli?« . . »Osem metrov, gospod računski, ampak ne vi »oko, le globoko.« Bilo je med svetovno vojno pri F od gori, kjer. so si vojaki zgradili Iz raznega materija!« zaklone. KO je eovražnik prenehal s streljanjem, je pri-bežal mimo Martin, kaierega je Pave!, njegov znanec t domače vasi, povabi!: »Hej, Martin, sem pojdi k nam, tu boš dobr? skrit « Martin je nekoliko obstal: »Ali je pa tudi varno pri vas?« Pavel: »I eeveda je, tudi pred bombami smo na varnem, saj imamo strešno lepenko na sirehi.« Ona: »Aii lahko povečate eliko mojega moža, toda ne tako, kot je tukaj, marveč brez klobuka na glavi'?« Fotograf: »Mislim, da bo šlo. Na katero stran pa ei vaš soprog češe lase?« Ona: »Ue vem točno, a to boste itak videli, ko bo klobuk odstranjen.« »Kako, da si tako zamišljen, Peter?« »Kaj ne bom, zdravnik mi je predpisal zdravilo, katero naj vzamem v kozarcu vina.« »A tako, zdaj pa akušaš dognali, kakšno zdravilo le to.« , v . . »Ne, ne. ne, premišljujem le, kakšno vino naj M izberem.« V vojašnici so vadili vojaki novince. »Hej, ti tam tretji, eaj ne stojiš v vrsti, cel kilometer pre-»eč zadaj ei Marš naprej.« Vojak je stopil naprej, a seveda nekoliko predaleč. »TI glupan bedasti, če pravim en kilometer, ne mislim s tem ce! korak.« V potujočem cirkusu se je eden izmeti števil-nih slonov iH-ebladil ter močno kašljal. Lastn.k je streC narSf naj v škaf v^ vlije polno sfek e nico žganja ter to da slomi. Drugi dan je vp-asal Bm&a je čisto zdrav, toda zdaj * drugi sloni kašljajo.« arlfa^kot^oda prede, „ pn-vedete skušajte pohvali, al. je časnika.**, poročevalec ali tajni policist.« Gejke §imska brana ln premalo gibanja »ta v zimskem čas« vzrok slabe prebave želodca, četrtih omoti«, saprtneti In maminega črevesnega delovanja. Stare Mesni s® vsled mr«w zopet izraziteje pojavljajo: splošno ln prekitr® dobsijefij«, hemoroidi in aajsTtj®, ©tsjsj v žeiodeu, žrevesaa »boleaja, gčavobel^ne 8 p e č r« e s t, napetost telesa, omotica in s&atrapSjeaje, Posebno zrelejše in starejše osebo so tem nadlogam podvržene. čisti ter tako deluje blagodejno na vsePtelo ln na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v apotekah izrecno le »Pianinka« čaj-Bahovec, ki se no prodaja odprt, temveč is v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljnbijaan, Keogresai trg tis. s, br. 2tW»<36 RADIO LJUBLJANA od 30. decembra 1937 do 1. januarja 1930 Vsal! lan: t S Plošče. 12.46 Vrvica, poročila, iS Cas, spored, obvestilu. 1% 15 PteSže, 14 Vrems, bq,zte, 19 in 22 Cas vreme, ooračita. spored, obvestila Četrtek, 30. dcc.: 18 Radijski orkester — 18.40 Slovenščina za Slovence -+■ 19.30 Nac. ura — 19,50 Zabavni kotiček — 20 Večer lahke glasbe -u. 22.15 Radijski orkester. — Petek, 31. dec.: 18 Zvonce je — 18.05 Radijski šramel — 18.25 Prenos iz franč. oerkve — 1&35 Radijski šramel —.19.30 Nac. sra — 19.50 Plošče — 20 »Mili gost«, vesela igrica — 20.45 Kmečki trio — 20.30 Silvestrovanje. — Sobota, i. jan,: 8.40 Verski govor (škof dr. Rozman) — 0 Cas, spored — 905 Kvartet pozavn — 9.30 Plošče — 10 Prenos cerkvene glasbe — 11 Otroška ura — 11.30 Koncert — 16 Nastop litijskih fantov — 17.40 Harmonikarji — 18 Adamičevi fantje igrajo — 19.30 Nac. ura — 20 Zunanja po-' litika -- 20.30 Prvi večer muz. komedijantov —' 2215 Radijski orkester. — Nedelja. 2, jan.: 8 Vesel pozdrav — 9 Cas, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe - 9.45 Vensko predavanje - 10 Konccrt — 11 Otroška ura -11.30 Koncert — io Koncert pevskega krožka Vič — 17 Kmetijska ura — 17.30 Plošče.-- 18 Plošče - 19.30 Nac. ura — 19.50 Slovenska ura - 20.30 Koncert - 22.30 Zvo-usnje in božične pesmi na ploščah. — • 3 ian • iS Zdravstvena nra - 18.20 Plošče —ia40 Kulturni spomeniki Gorenjske - 19.30 Nac. ar* — 10 50 Zanimivosti -- 20 Koncert Radijskega or keslra — 20.50 Plošče — 21 Mozartova komorna Piasba -- 22.15 Prenos iz restavracij«: »Emona«. ?- Torek, 4. jan.: 11 Šolska ura - 18 Kvartet m-ha! — 18.40 Krščanstvo i« nacionalizem — ».J" Nac. ura - 19.50 Zabavni zvočni tednik Plošče — 2020 »Čarovnica«, komedija — Radork. - Sreda 5. jan, 18 Mladinska u« -18,20 K božičnemu več. - 1840 Načrtno iz" lišča v Ljubljani._________________—* " V s a k o hišo »Domoljnb"^ oglasnik Vsaka droans vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki >Dumol|uba« plačalo samo polov co, ako kupuie'0 kmeti ske potrebščine ali prodaiaio svoje pridelke ali iščem poslov oziioma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in rarobe. Pnstoibiua r,» male oglase »c plačili« naprej. He&eiarj!, pozor! Vse vrste obode, lesena in iiiiift re^etna dna, nedosegljivo lepo in trpežno obšita žimnata dna. pajteline i. dr. priporoča tvrdka Štefan Lovšin, Sajevec it. 12 p. Ribnica. vseh veli kosti po Sseff Kipe najnižiib cenah Jaslice že od Din 2'— naprej. Trgovci z/isif-n popust. Prane Konjedič, kera mik, pošta Stražišče pri Kranju. iSltiiilf 3loVfinskc pred-»"!"h« vojne, časopise, starinske molilvenike kupim. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod sŽilirkfil št. 20.049. frnm vdSn5ol stoječo iz njiv, travnikov in gozda ugodno na prodaj. Pri bi i je 4 m visok bet .niran slap z vodnimi pravicami. pripraven tudi za turbino. Poizve se pri Duša Josip Cngo-šče štev, 6, St, Vid pri Stični. SlBŽSiB]B'aTakdeU , sprejmem. 7,g. Hišk?. 3i) I Ssmsnslio deteljo prodam kg i* Din 12'-. Škrjanc Janez — Mala Staravas 6, Grosuplje. Dg&lfS zr vsa kmečka dela sprejmem. FJorjančič, Dravlje. R.»»|j prodam ali za utJUi menjam za vola ali telioo do dva leti staro. Poizve se v gostilni pri Benku, Križe, Gorenjsko. ifianra ZH v~" kmečka nmpioreč.i ie ga uatfaljna naročila Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leta MEDIČ-ZANKL, UMI fmri Mt tovarne olja, lakov ia bar* Ljubljana — M«dvode — Domžale — Maribor SOTLAR ANTON RADEČE pri Zidanem mostu želi vsem ce j odjemalcem srečno in blagos c /Ijuoo novo leto SREČNO NOVO LETO 1923 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem IVAN A. ORO$EH, trgovina z mei. blagom. Trebnje Vaem svojim cenj naročnikom in odjemalcem želi srečno novo leto tram Pclemti, žtrosegfta, Irebclno Sv. pilimo v Itsni jezikih V londonskem arhivu svetopisemske družbe so pred nedavnim dobili izredno novost Med svoje neštete knjige v najrazličnejših jezikih so uvrstili tudi Evangelij sv. Janeza v sakatskem jeziku. Ta jezik govori neko pleme, ki živi v belgijskem Kongu, v bližini zemeljskega ravnika Teh ljudi je danes še okoli 70.000. S to novo pridobitvijo jo v tem angleškem arhivu Sv. pismo ravno v tisoč Jezikih. Omenjena svetopisemska družba je bila ustanovljena 1. 1804. V začetku so imeli tam v arhivu Sv. pismo napisano v 72 različnih jezikih V 133 letih svojega obstoja je ia družba sama izdala Sv. pismo v nadaljnjih 713 različnih prevodih, od drugih družb pa si je nabavila Sv pismo še v 215 jezikih. Tako je moglo priti letos do svojevrstne jubilejno izdaje Sv. pisma v Sakata jeziku. ttrzoparUniK „mnr domač proizvod, izdelek Isti kol Inozemski in nad polovico cenejše izdeiuja Ciril Podrtnl, m »n Llnblianl 10 letno jamstvo. Ceniki brezplačno. BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! Klavirske harmonike od Din 480'. Zahternjte breiplsčni fj-.J katalog! MEČTa H iEBO 1», Maribor St. tor 100 let star morski volk. Iz Hamburga poročajo, da so ribiči blizu Cujchavena ujeli velikega morskega volka ki je bil dolg 7.75 m. Tehtal je 50 ceniov. Morski volk je blizu Shetland&klh otokov zašel v ribiške mreže ter so ga potem komaj privlekli na suho. Zdaj so ga javno razstavili. Strokovnjaki Godijo, da je ta morska zverina najmanj 300 le! stara. Zadnjikrat so pri Cushaventi ujeli tako veliko ribo leta 1929. Tieti morski volk pa jc bil dolg cclo 9.50 m ter je tehtal 11S centov. Tistega volka še sedaj hranijo v mornariškem muzeju. W@li§ izbiro mm dobite v novo odprti trgovini pri - Linbiiasia Sv. Petra cesta št 22 Velika drevesnica. V Clearfildu, Pa. v Ameriki ima neka družba na 1*50 akrib ogromno drevesnico, n« kateri vzgoji vsako leto do 4 milijone mladih dreves. V teku zadnjih 20 let se je tz te drevesnice razposlalo že okrog 100 mili jonov dreves za pogozdovanji. »ms» ilma prvovrstno blago lili S6f|«3 dobite pri Ivrdki PRAN POGAČNIK d. i o. z., LJUBLJANA Tjrršove (Dunajska) c. 83. lavna skladišča (Balkan) Najnovejši način vojskovanja je zračua blokada. Preizkusili so ga Angleži. Ko se je uprlo nelco arabsko plenic, so poslali nanj več desetin letal. Letata ao letela tako nizko,