^•žtnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOJiOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
m
rRGOVSKI s
- 45#^sc$jpls sbo. trgfcrvii*©, Iviciusfrljo In obt
Uredništvo in upravništvo jc v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Lj%„,
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 L>, .	.
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toči se v L,.	<i.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 1. avgusta 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 89.
'o
Za naravno stabilizacijo dinarja.
V zagrebškem :,Lloydu« priobčuje dr. Ivo Biloševič razpravo, ki je po izvajanjih tega strokovnjaka vredna, da jo dobesedno priobčimo:
V našem državnem življenju igrata dva faktorja vrlo važno vlogo, to sta »sporazum in »dinar«. Kadar se najbolj prepiramo, — mimogrede rečeno, mi se zelo pogosto prepiramo, — takrat vzdihujemo, da bi bil »sporazum« najboljše in najsijajnejše sredstvo, da bi se — ne prepirali. Kakor da oni, ki se prepirajo, nismo mi sami in kakor da bi našemu »sporazumu« tre-balo kaj drugega, nego da se baš mi, ki se prepiramo, nehamo prepirati, ter vsi skupno zastavimo svoje sile, da svojo domovino izgradimo in učvrstimo v notranjosti in na zunaj. Za to izgraditev in učvrstitev ni treba, da podpisujemo protokole, našo domovino naj izgradi naša ljubezen in uda-nost do nje.
Ravno tako je z dinarjem. Kadar je njegova vrednost 2 švicarska centima, je tega vsakdo kriv, le mi ne; krive so banke, ki špekulirajo, in ljudje, v kojih naravi je, da žele biti bogatejši nego so, in inozemstvo, ki tlači njegovo vrednost, ker vsled pasivnosti naše bilance poseduje dinarje, pa menda nima pameti in želi imeti manj nego ima. In potem računamo mi vsi njegovo notranjo vrednost in ugotovimo nekako, da je dinar vreden toliko in toliko. Predstavljamo si, kako bi padle cene, če bi dosegel dinar to vrednost in to se nam zdi tako zapeljivo, da dajemo nasvete, na kakšen način naj se pride do tega cilja. Dinar raste in od 2 centimov skoči intervalutarni kurz dinarja na 9, a tudi cene skačejo, kar je v ostalem čisto neresen proces, ker cene so ona os, okoli katere se suče, in dokler one ne dosežejo paritete s svetovnimi cenami, in sicer s cenami onih držav, ki so očuvale »zdravje« svoje monete, tako dolgo se ne bo dinar pomiril; potem so krivi trgovci, ki špekulirajo na padec dinarja in porast cen, ki se ne zadovoljujejo z dobičkom, kakor ga jim odmerijo oni, ki bi želeli blago po nižji ceni; kriva je oblast, ki pasivno gleda »navijanjem cen; z eno besedo, kriv je vsakdo, samo oni ne, ki se je zmotil v svojem računu in ki pri svojih kalkulacijah in premotri-vanjih ne računajo z vsemi faktorji, ki vplivajo na vredrtost dinarja.
Trenutno ugodnejši položaj uvoznikov (močnejši dinarski kur/.) ali izvoznikov (siabejši dinarski kurz) ni nikak razlog, iz kojega naj bi valutar-na politika krenila s pravega pota, ki vodi h krepitvi intervalutarnega dinarskega kurza, vse dotlej, dokler se to jacenje ne vrši samoposebi naravnim, ne umetnim potom razvoja ekonomskih sil.
V normalnem predvojnem času je tako izvoznik kakor uvoznik računal s stabilnim kurzom 5 dinarjev za dolar, torej s skoro dvanajstkrat manjšim zneskom nego danes, pa ni draginja tlačila konsumenta, nili niso tr-peb izvozniki radi dvanajstkrat močnejšega dinarskega kurza in ni jim padlo na um, da bi pritiskali na dr-zav°j da naj to izmero popravi.
če v teh časih, ko je bil kurz dvanajstkrat močnejši, ni motil predvojne izmene blaga na svetovnem tržišču, potem ta kurz sam po sebi niti danes ne. bi mogel nikogar motiti v procesu trgovanja. Če pa le moti, po-
tem je potrebno, da se s to stvarjo pečamo in si jo pc-bliže ogledamo.
Kadarkoli je govor o gotovem delovanju meničnega dinarskega kurza, gre za vprašanje izmene blaga z inozemstvom, ker nacionalna moneta v mejah države, v ko ji velja, nima poleg prisilnega zakonskega tečaja kakega drugega trgovskega tečaja. Blago v mednarodnem prometu se slednjič plačuje vedno zopet z blagom, to se pravi: z blagom, ki ga izvažamo, plačamo ono blago, ki ga v državo uvažamo. Vedno in v vsakem primeru — kakor pravi veliki valutami strokovnjak Lexis — leži vrelo kupovne sile, ki jo je dosegel prodajalec, v njegovem blagu in kadar on kupno silo upotrebljava za plačanje drugega blaga, ni cela stvar nič drugega nego izmena blaga za blago. Ko naš izvoznik prejme plačilo za izvoženo robo v tuji valuti (devizi), ta denar proda na našem tržišču za plačevanje blaga, ki ga plača uvoznik inozemstvu. Torej nastopa denar med blagom, ki se izvaža, in med onim, ki se uvaža, kot posredujoči faktor, kot pomožno sredstvo,. pri/ čemer igra le 'podrejeno vlogo idealne računske enote za konstatacijo izmenjalne proporcije. Kakor se v internacionalnem trgovskem prometu izravnavajo in nivelirajo menični kurzi potom posredne ali neposredne arbitraže, tako se godi z blagom. Čim se na tržišču vsled močne ponudbe pojavi dispariteta gotovega plačilnega sredstva, takoj se pojavijo na tem tržišču kot kupci dotične devize ona tržišča, na kojih je ona dražja, in dodajajo kupnini, dokler je ne dvignejo in ne zravnajo cene (kurza) paritetno z ostalimi tržišči. To je povsem naravno in razumljivo. Lastniku devize se bolje rentira prodaja, kjer je deviza dražja, in onemu, ki jo išče, nakup tam, kjer je ta deviza cenejša. Ta proces se redno vrši tudi pri nakupu vsake druge robe, to je: cenejše tržišče privablja kupca tako dolgo, dokler se cene ne nivelirajo z ostalimi tržišči. Povpraševanje od druge strani se nadaljuje, dokler cena kupcu kenvenira, in cena blagu, po kojem se povprašuje, raste brez ozira na dinarski menični kurz, dokler se povpraševanje ne nasiti in dokler kupcu v njegovi kalkulaciji ni onemogočen dobiček, ki se mu po njegovem računu rentira. V tem času, vsled kritja potrebe inozemstva, bo začela cena padati ali kar znači isto, kupna sila dinarja počne postajati močnejša.
* Da more država trajno izvažati ali ne izvažati — kakor izvrstno pravi cJr; Terhalle — odvisno je od tega, ali je v državi sami dosti blaga, odnosno lastne produkcije, tako da se državi kakor tudi inozemstvu nudi prednost, da izmenjavajo svoje proizvode. Vprašanje izvozne sposobnosti ni nikako valutarno vprašanje v splošnem, nego vprašanje celokupnega gospodarstva, vprašanje večje ali manjše produktivnosti domačega gospodarstva.
Uvoznik naš išče za kritje svojih potreb vedno cenejše tržišče, kakor izvoznik dražje. Razlika Je le ta, da prihaja za izvoznika v poštev celo svetovno tržišče, medtem ko je uvoznikovo torišče že »nacionalno« tržišče. Ko se to nasiti, prenehajo njegove potrebe, in ko bo nastopil ta čas, bodo začele padati cene, da se pri-lagode cenam na svetovnem tržišču, do tega časa pa bodo cene rastle in to. zopet brez ozira na stanje meničnega dinarskega kurza.
Jadranska razstava v Splitu.
Ko se je preteklo nedeljo o priliki predaje prometu nove liske proge ctvcrila Jadranska rasztava, je minister n. r. dr. P. Grisogono kot častni predsednik razstave v svojem otvoritvenem govoru poudarjal, da se je ob snovanju razstave hotelo kreniti posebno pozornost na naše pomorsko življenje in na njega pomen in važnost za gospodarstvo in kulturo ne samo Dalmacije, ampak cele države. Pokaže se nai vse, da se zainteresera državo in merodajne faktorje za naše Primorje. Razstava naj pokaže, da naša država mora postati pomorska država, k čemur nas votli naša prošlost, naša lega in tradicija, ker je bil naš nared izmed vseh slovanskih narodov največ posvečen momarstvu.
lil res je pripravljalni odbor zbral vse, kar nas naj spominja, da je bil Jf.uran od starih časov naš, kar naj dokazuje javnosti, da je ob obali bi-val naš rod, da se je bavil z mornar-stvom, se preživljal od zaslužkov, ki jiii ie imel od ribolova in pomorske trgovine. Umljivo, da je radi tega večji del razstave posvečen pomorstvu. Je pa ta del tudi najlepši del razstave.
Od umetniško izdelanega, starega modela ladje s kljunom, kakor so ga imele rimske galere, do najmodernejšega gibčnega športnega čolna, vse je tu. Že pred vhodom v mestno realko, kjer se nahaja večji del razstave, vidiš dva prav lepa, precizno izdelana večja čolna »guca«, z vitkim telesom, kakor ga ne more zadeti boljše še tako spreten angleški strokovnjak, potniških parnikov, cele potniške kabine, po svoji notranjosti tako udobne in vabljive, da zavidaš onim, ki se jih morejo posl užiti, tudi ako samo za par dni. —
Aranžman pomorskega oddelka razstave so vodili v glavnem zastopniki naših paroplovnih družb Jadranske in Dubrovačke plovbe, Oceanije, pa tudi manjši podjetniki in mornarji.
Izredno so lepa dela raznih naših ladjedelnic, zlasti iz Korčule, od koder je na razstavi v naravni velikosti več ladij najrazličnejših tipov. Tudi ima korčulanska obrtna šola na razstavi največ predmetov, ki očitno kažejo, kako visoko stoii ta šola v tehniki.
Tudi pripomočki, potrebni pri ribolovu, katerih vidiš na razstavi vsake vrste, nam kažejo, da je dosegla ta stroka naše podjetnosti stopnjo, ki jo usposoblja, da tekmuje z vsako inozemsko konkurenco. Manjka ji samo zaposlitve. Dvignimo ribolov, subvencionirajmo naše ribiče, pomagajmo jim, da si nabavijo mreže in ladje, ki so jih izgubili v času vojnih operacij, s tem bomo pomagali njim, s tem dvignemo vso našo obrtnost, ki proizvaja potrebščine za ribolov, s tem dvignemo pa tudi našo ribarsko industrijo, ki mora kriti vse domače potrebe, da ne bomo več primorani uvažati dragih ribjih konzerv iz inozemstva!
V prostorih realke je tudi zastopana industrija Dalmacije. V glavnem so tu zastopane tovarne za cement, tovarne za predmete iz gline, opekarne, tovarne likerjev, kožarne, prav v lepem številu so zastopane zlasti oljarne. Posebej je treba omeniti industrijo bauksita, ki je na razstavi prav dobro zastopana.
V telovadnici je lepo aranžirana razstava del domačih umetnikov, slikarjev in kiparjev. Tam vidiš umo-
tvore Meštrovica, Rosand iča, Vidoviča i. d. — Posebna razstava lepih umetnosti je prirejena v foyeru Narodnega gledišča.
V prostorih obrtne šole je zastopana domača obrt. Tudi ta oddelek Jadranske razstave vsebuje dokaj zanimivosti. Kaže ti Dalmatinca v vsej njegovi podjetnosti in marljivosti. Daleč od moria, sredi siromašnega Krasa se bavi s kešarstvom. V razstavi vidiš prav lepe kešarske izdelke, par zagorelih Dalmatincev, ki ti kažejo, kako so tudi v tej stroki doma.
Večja dvorana vsebuje predmete čilimarske industrije. Za lesenimi, primitivnimi stroji sedijo črnooke, lepe Dalmatinke, ki ti prav rade razložijo celo genezo domače preproge. Veliko zanimanje vzbujajo predmeti filigranskega obrta. Tudi tu vidiš mojstra samega pri delu, z majhnim rezilom, brez vsakega drugega kompliciranega instrumenta in čuditi se moraš, s kakšno spretnostjo in hitrostjo izvršuje dela, ki jih s prostim' očesom komaj razločuješ.
Posrečila se je »Putniku« razstava našega turizma. Lepe slike, zanimiva karta naše Dalmacije z označbo kopališč itd. Naj bi to karto poznal vsak Jugosloven, naj bi jo zlasti poznali odločujoči naši faktorji v Beogradu. Kdor vidi vse to, kdor se seznani z našo obalo, z našim morjem, kdor se pozna ne samo njega lepote in skrivnostno nepremagljivo privlačnost, ampak tudi ogromna bogastva, ki jih vsebuje in nudi, ta mora priti do prepričanja, da čaka našo državo na Jadranu velika in lepa bodočnost.
Nesporazum, pa vendar veljavna poravnava.
V časih, ko imamo s poravnavami še preveč posla, bo vse zanimal naslednji primer iz trgovsko - sodne prakse:
V zapisnik o poravnalni razpravi se je zapisal dolžnikov poravnalni predlog tako-le: Upniki se poplačajo s 40% in sicer v obrokih po 10%, plačljivih: prvi v 2 mesecih po potrditvi poravnave, vsak nadaljni obrok v 2 mesecih nato. — Poravnalni sodnik je izdal potem sklep, da se poravnava potrdi za 40% terjatev, plačljivih v 4 enakih obrokih, od katerih zapade prvi v 2 mesecih od datuma sodnega sklepa, vsak nadaljnji obrok pa v 2 mesecih po zapadlosti prejšnjega obroka. Na ta sklep je podal dolžnik opozoritev, da je ponudil 40% kvoto v enakih dvomesečnih obrokih, iznašajočih 10% od teh 40%, torej samo 4% od poravnanih terjatev, torej 40% kvoto v 20 mesecih. Na podstavi izpovedbe sodnika, ki je vodil narok, in izpovedbe poravnalnega upravitelja je potem poravnalni sodnik svoj sklep spremenil tako, da je 40% poravnana kvota plačljiva v 10 enakih dvomesečnih obrokih.
Vsled rekurza več upnikov je .re-kurzno sodišče sklep razveljavilo in stvar vrnilo prvemu sodišču, da o poravnalnem predlogu na novo razpravlja in odloči. — Dolžnik trdi, da je njegov predlog bil ta, da se plača upnikom delež 40% v dvomesečnih obrokih po 10% od teh 40%, torej v 10 obrokih po 4% celotnih terjatev. Po izpovedbi sodnika, ki je vodil dotični narok, in poravnalnega upravnika, se je dolžnikov poravnalni predlog ros tako glasil. Nasprotno pa trdijo reku-rentje, da so oni razumeli poravnalni predlog tako, da se delež 40% plača v obrokih po 10% celotnih zneskov
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 1. avgusta 1925.
■———MM ————I — ———
Štev. 89.
njih terjatev, torej ponudenih 40% v 4 dvomesečnih obrokih. Priznali je treba, da njim v prilog govori besedilo razpravnega zapisnika, kakor ga mora pač povprečno vsak razumeti. Iz tega pa sledi, da ni prišlo do soglasja med dolžnikom in upniki, da torej tudi ni prišlo do poravnave, in da torej poravnalni sodnik nima, kar bi mogel potrditi. 0 poravnavi je torej treba vnovič razpravljati in ponovno odločiti.
Revizijskemu rekurzu dolžnikovemu je. revizijsko sodišče ugodilo ter je vzpostavilo sklep prvega sodnika, potem ko je bilo dalo zaslišati še ostale udeležence dotične razprave. — Po izvajanju revizijskega rekurza je prišlo v bistvu do sporazuma med pre-zadolžencem in navzočimi zastopniki upnikov v smislu, da se dolg poravna na 40% celotnih terjatev, plača pa v 10 dvomesečnih obrokih. — Tak način poravnave je potrjen toliko po sodniku, ki je vodil dotični narok, kakor tudi po poravnalnem upravniku ter po upnikih V.-ju, P.-ju in R.-ju. Prva dva sta tudi potrdila, da so vsi navzoči prezadolženčevo ponudbo razumeli v tem smislu; ostali trije so pa potrdili, da so oni poravnalno ponudbo tudi v tem smislu razumeli, dočim potrjuje F., da se sicer ne spominja več točno, da se je pa čudil, da stav-lja M. P. zelo ugodno plačilne pogoje z zelo široko raztegnjenimi obroki. Besedilo zapisnika glede te točke je res nejasno, ker ga je moči razumeti tudi tako, kakor ga je razumel poravnalni sodnik in kakor trdijo upniki C., M. in Sp., namreč da je plačati 40% celotnih terjatev v obrokih 10% vsaka dva meseca t. j. v 4 obrokih tekom 8 mesecev po potrditvi poravnave.
Ali veljavnost pogodbe ni zavisna od njene eventuelno pogrešene sestave, marveč od resnične volje strank, od ponudbe in njenega sprejema. M. P., ki je na poravnalnem naroku zastopal več upnikov, je sicer sedaj za-
ji, Švici itd., kakoršne pa mi nimamo.
Denarno gospodarstvo zahteva dobre vozne ceste in tako državne, kakor okrožne, občinske, gozdne in okrajne, mi pa nimamo nikakih, ali pa jako slabe.
Denarno gospodarstvo zahteva, železnice in vodna pota v vseh krajih in to čim gostejše omrežje, mi vsega tega še nimamo.
Denarno gospodarstvo zahteva cenen kredit, podlago za posojila: kataster in lepo urejene zemljiške knjige. Tudi tega še nimamo.
Denarno gospodarstvo zahteva večjo pismenost nego jo mi imamo.
Denarno gospodarstvo zahteva slo-bodno trgovino, a mi jo nimamo.
Denarno gospodarstvo zahteva slo-bodno zadolžitev, ki pri nas pri posestvih do petih dni oranja ni dopustna.
Denarno gospodarstvo zahteva zaokrožene parcele, dobro gozdno politiko, zavarovanje itd., a tudi tega nimamo.
To bi bilo, kaj v glavnem potrebujemo, da moremo povsod uvesti denarno gospodarstvo in da se potem povsod pojavi potreba po novi tehniki, katero se bo takoj sprejelo in osvojilo.
Eden del pogojev za denarno gospodarstvo imamo, a še to zopet le deloma.
Patrijalhalno gospodarstvo se je v čisti obliki le malokje obdržalo, ampak smo v prehodnem štadiju iz ene-' ga načina gospodarstva v drugega.
; Nekoliko se že kaže potreba za no-1 vo tehniko, ker so nekateri pogoji za i denarno gospodarstvo že izpolnjeni. . Poleg neumornega prizadevanja, da | se izpolnijo pogoji, ki omogočavajo po-j polno denarno gospodarstvo, moramo , še sledeče upoštevati: najpreje mora-; mo vedeti, kaj hočemo in kaj moremo I in to kje in kdaj, potem moramo pa j delati po načrtu in s primernimi sredstvi.
slišan potrdil, da je on razumel preža- j Najprej naj bi se odredilo po kra-dolženčevo ponudbo tako, da se ponu- ; jih, po njihovih občilih, javni vamo-jena svota izplača v 4 obrokih po 2 sti, kreditnih prilikah,^ ugodnih zemr meseca- to pa da je tako razumel, ko j ljiščih in potrebah tržišč, kaj je treba v.’. ,	•	•>_	i___nm«!	m	iratn	tifii	w	nrmrnvi.	nato
je prečital zapisnik, in ker sta poprej J. P. ter sodnik, ki je vodil narok, govorila, da se plača v 8 mesecih. Toda toliko jazpravo vodeči sodnik kolikor J. P. sta potrdila nasprotno, t. j. da se je govorilo o 10 obrokih po 2 meseca in da sta tako tudi razumela poravnalno ponudbo. Torej jo je moral tako razumeti tudi M. P. in je svojo zmoto sam zakrivil, ker si ni preskrbel pravočasno morebitnega pojasnila. Vsekakor se ne more upravičeno trditi, da bi njegova zmota, ako je v njej pritrdil ponudbi in poravnavi, bila povzročena po prezadolžencu ali da jo je prezadolženec moral opaziti (§§ 1385., 871. odz.). V smislu prvosodnega sklepa sprejeta poravnava mora torej obveljati.	K.	St.
M. M. Savič:
Naia industrija in obrt.
[Nadaljevanje.)
Poljedelske šole in poljedelski tehniki. Imeli smo in imamo še poljedelsko šolo v Kraljevem, pa iz nje dohajajo občinski pisarji, okrajni ekonomi, tobačni nadzorniki itd. iz enostavnega razloga, ker po večini ni bilo pogojev za denarno gospodarstvo, o čigar tehniki so se oni učili, a nauke, katere so si osvojili v šoli, bi mogli praktično uveljaviti z večjimi denarnimi sredstvi, kakor so jih jim nudila domača posestva.
Dela se očitke našim tehnikom, a oni so bili tam, kjer so bili v položaju, da svoje vednosti vporabijo, vedno na svojem mestu, kar se je pokazalo pri obnovitvi vinogradov z amerikan-Bko trto. Kaj naj se ukrene? Pred vsem si moramo biti na jasnem, kakšni predpogoji so potrebni za denarno gospodarstvo, ki edino omogočava razvoj poljedelstva. Potem je treba izvršiti vse pogoje in nato bo tudi lahko za poljedelsko tehniko, ker se jo bo takrat znalo ceniti in uvaže-vati.
Denarno gospodarstvo zahteva tako sigurnost kapitala in življenja, ka-koršna je v Nemčiji, Avstriji, Franci-
napraviti in kako naj se napravi, nato pa ljudstvo prepričevati ali ga preko okrožnih in srezkih ekonomov, uglednih kmečkih in trgovskih posestev poučevati, kako naj dela.
Kaj naj bi se' delalo, naj bi odredile anketne komisije naših najboljših po-ljedeskih in trgovskih strokovnjakov. Anketne komisije naj bi detajlno ugotovile in strokovno opisale selo za selom in predlagale, kaj naj bi se vse ukrenilo glede potov, mostov, železnic, pogozdovanja itd. in kako bi bilo najboljše, da se dela in kako naj bi se posestva upravljala.
Taki predlogi komisij bi bili podlaga za delo in bi tvorili osnovo za vodstvo poslov iz ministrstva narodnega gospodarstva in to, kje naj bi se pogozdilo, kje zgradilo ceste in železnice, kje pašnike izboljšalo, kje uvedlo poljedelsko industrijo, kakšni poizkusi naj se izvedejo na kmečkih posestvih itd. Po določenem načrtu naj bi se nepretrgoma delalo, v kolikor bi bilo to mogoče po stanju tržišča, po stanju občil in po drugih krajevnim razmeram primernih prilikah.
Toliko glede podrobnega načrta. Poljedelske šole naj bi se ustanovile za delavce-posestnike brez pouka v teoriji in za učitelje - profesorje in to nižje in višje šole.
Ker še nimamo izpolnjenih vseh pogojev za denarno gospodarstvo in njegovo tehniko, nam ni treba hiteti z ustanovitvijo poljedelskega oddelka univerze, ker moremo v prehodnem štadiju poslati naše najboljše poljedelce v inozemstvo, da se tam usposobijo za posamezne panoge, in sicer zaradi večje sigurnosti za vsako panogo po dva.
Končno je treba omogočiti cenene kmetijske kredite, kolikor je to mogoče pri sedanjih političnih prilikah. Nabavo semen, boljših pasem živine, boljšega orodja, izboljšavanje in izvedba sredstev za napredek gospodarstva se mora poveriti osebam, ki so v stanu, da taka dela vodijo primerno našemu narodnemu gospodarstvu in poljedelski tehniki.
(Dalj© sledi.)
Trgovina.
Trgovina po kuponskem sistemu prepovedana. Minister trgovine in industrije je prepovedal trgovati po takozvanem kuponskem (lavinskem) sistemu. Ker se je vršila ta nedovoljena trgovina večinoma potom priporočenih pošiljk s povzetjem, je ministrstvo pošt odredilo, da nobena pošta ne sme prevzeti pošiljatve, o kateri sumi, da vsebuje predmete za trgovino po kuponskem sistemu, če je pa že prevzeta, da jo vrnejo pošiljatelju. Naslovne pošte morajo vrniti take pošiljatve dotičnim poštam, ki so jih odposlale in napisati na ovoju Prepovedano«.
Trgovska pogajanja z Avstrijo. — Po
dunajskih poročilih so trgovska pogajanja med avstrijskimi in našimi zastopniki že dovršena. Podrobnosti doseženega sporazuma še niso znane. Sedaj obojestranski eksperti formulirajo sporna vprašanja in izdelujejo tehnične načrte za praktično izvedbo dogovorjenih odredb. Delegacija se vrne v kratkem.
Začasna avstro-ogrska trgovinska pogodba. Po dolgih pogajanjih med avstrij-j skimi in ogrskimi delegati je bila dne 27. f julija t. I. sklenjena začasna trgovska po-
* godba med obema državama. Pogodba j ima veljati do 21. decembra t. 1.
1 Semenj v Solunu. Pod protektoratom | grške vlade se vrši dne 18. do 31. okto-; bra 1925 v Solunu mednarodni semenj
* za industrijske in poljedelske produkte.
I Prospekti in pravilnik sejma so intere-\ sentom v pisarni zbornice za trgovino, j obrt in industrijo v Ljubljani na vpo-1 gled.
| Obsodbe novosadskih trgovcev na mi-! lijonske zneske so razveljavljene. Po po-i ročilih iz Beograda je generalna direkcija neposrednih davkov vse obsodbe, s katerimi so se naložile novosadskim trgovcem milijonske globe zaradi prikrajš-be davka na poslovni promet, razveljavila, ker se je uverila, da v večini slučajev ni šlo za zatajbo prometa, ampak za formelne napake, torej ne za namen pri-krajšbe. Novosadska finančna direkcija je po naknadnih ugotovitvah postopala v večini primerov pomotno in preuranje-no. Dve firmi, katerima sta bili naloženi globi po 5.318.883 Din in 3,52*3.018 Din, sta že dobili uradno obvestilo, da se jima naložena globa zniža na 500 Din.
Koliko se proda v posameznih zalogah tobaka? — Uprava državnih monopolov ceni na podlagi dosedanjih uspehov, da se bo v letih 1926 in 1927 prodalo v ljubljanski in mariborski oblasti na leto za naslednje vsote tobačnih izdelkov: v Brežicah za 4,185.000 Din, v Višnji gori za 2,190.000 Din, na Vrhniki za
2.142.000 Din, v Velikih Laščah za
1.530.000 Din, v Zagorju za 5,780.000 Din, v Kamniku za 4,315.000 Din, v Krškem s podzalogo v Kostanjevici za
4.375.000 Din, v Kranju s podzalogo v , Tržiču za 6,610.000 Din, v Kočevju s ! podzalogama v Banjaloki in Predgradu za 4,350.000 Din, v Logatcu za 2,900.000 Din, v Litiji za 2,030.000 Din, v Laškem za 3,340.000 Din, v Lukovici s podzalogo i v Moravčah za 1,400.000 Din, v Novem mestu s podzalogama v Črnomlju in v j Metliki za 8,525.000 Din, v Radečah za : 2,000.000 Din, v Radovljici s podzaloga- ; mi v Boh. Bistrici, v Kranjski gori in v Kropi za 9,650.000 Din, v Ribnici za
2.800.000 Din, v Sevnici za 1,700.000 Din, v Trebnjem 9 podzalogama v Žužemberku in Mokronogu za 4,300.000 Din, "v Cerknici s podzalogama v Ložu in v Novi vasi za 4,175.000 Din, v Škofji Loki 9 podzalogo v Železnikih za 5.840.000 Din, v Dolnji Lendavi za 6,020.000 Din, v Konjicah za 2,940.000 Din, v Maren-bergu za 2,540.000 Din, v Murski Soboti s podzalogo v Gor. Lendavi za 6,100.000 Din, v Mariboru s podzalogo v št. Lenartu za 26,500.000 Din, v Prevaljah za
4.300.000 Din, v Ptuju s podzalogo v Ormožu za 8,600.000 Din, v Rogatcu za
2.320.000 Din, v Radgoni s podzalogo v Ljutomeru za 4,800.000 Din, v Slov. Bistrici za 2,725.000 Din, v Slovenjgradcu za 2,570.000 Din, v Celju s podzalogo v Mozirju za 15,800.000 Din, v Šoštanju za 2,650.000 Din, v Šmarju pri Jelšah s podzalogo v Kozjem za 3,500.000 Din. — V Ljubljani sami opravlja posle tobačne zaloge tobačna tovarna sama.
lndustr»‘it
Ruski premog za Italijo. V smislu določil pogodbe med izvozno tvrdko Por-tongol in nekaterimi italijanskimi trdka-
mi se bo tekom 1925/27 uvozilo v Italijo 540.000 ton premoga. Na ta račun bo letos 180.000 ton premoga naloženih v pristanišču Marinpol.
Češkoslovaška industrija za znižanje naše uvozne tarife. V naši novi carinski tarifi je uvoz poljedelskih strojev, ki je bil dosedaj pod gotovimi pogoji carine oproščen, obremenjen z znatno carino. Zveza češkoslovaških tovarnarjev poljedelskih strojev je naslovila na češkoslovaško vlado spomenico, v kateri prosi, da se pospeši že pričeta pogajanja z Jugoslavijo, ker so poljedelski stroji glavni uvozni predmet Češkoslovaške v našo državo, da se na ta način omogoči znižanje uvozne carine, ki povzroča v sedanji izmeri škodo tako češkoslovaški industriji kakor jugoslovanskim poljedelcem. Čehoslovaki smatrajo sedanji politični položaj za ugoden, ker je v naši vladi zastopan pretežno poljedelski element.
Sovjetska vlada za koncesije tujemu kapitalu. Trocki je v svojem govoru o politiki koncesij sovjetske vlade pred delegacijo nemških delavcev izjavil, da so do sedaj predstavljale koncesije le neznaten del v gospodarskem življenju ZSSR napram pričakovanjem večine kapitalističnih skupin. Nagla obnovitev ruskega gospodarstva, je rekel Trocki, ne srne otemniti pomena koncesij, nasprotno je baš radi gospodarskega razvoja ZSSR sovjetska vlada bolj kot kdaj pripravljena pripustiti inozemski kapital v svrho olajševanja razvoja tehnike in produktivnih sil države. Trocki je omenil rastoče zanimanje inozemstva za dosego pomembnih koncesij s strani sovjetske vlade in je izjavil, da se zadnje velike koncesije lahko smatrajo kot začetek prave politike koncesij sovjetske vlade. Bolj ko se bodo tuji kapitalisti potegovali za koncesije v Rusiji, tem ugodnejše p »goje bo stavila sovjetska vlada. Vendar je pa pri vsem tem potrebno — je zaključil Trocki —, da ostanejo koncesije vedno na svoji pomožni poziciji in da ne zavzamejo nikoli prevladujočega mesta v sovjetskem gospodarstvu.
Denarstvo.
Trgovanj« z zlatim denarjem. Minister financ je na razna, na generalni inšpektorat naslovljena vprašanja, je li trgovina z trdim zlatim denarjem (napoleon-dori, angleškimi funti itd.) prosta, z ozirom na dejstvo, da je uradni kurz pogosto višji nego kurz na tržišču in da se po zakonu o splošni carinski tarifi morajo plačevati carina in sporedne takse v zlatem denarju, zaradi večjega dotoka zlata iz inozemstva odločil, da je trgovanje s trdim zlatim denarjem:	napoleondori,
angleškimi funti, turškimi lirami iu drugimi zlatniki smatrati za trgovanje z valuto, vsled česar je glede trgovanja z zlatom postopati, kakor z vsako drugo valuto.
Važno za potnike v inozemstvo. — Finančno ministrstvo opozarja naše državljane, ki potujejo v inozemstvo, da je dovoljeno vzeti s seboj na vidirane potne liste v avgustu samo gotovo množino tujih valut, in sicer:
Za potovanje v vrsta valute
službeni tečaj
Angleško Ameriko Kanado Nemčijo Poljsko Francijo Švico Italijo Belgijo Holandsko Č;SR
Rumunijo Bolgarijo Dansko švedsko Norveško Špansko Grško Avstrijo Madžarsko (1000 K)
dovoljeno ‘276.— funtov šterl.
56.75 dolarjev 56.25 kanadskih dol.
13.50 rentnih mark 9.40 zlatih
2.67 fr. frankov 11.02 švic. frankov
2.09 lir
2.62 belg. frankov 22.78 hol. gold.
1.68 Kč
27.50 lejev
41.30 levov .
12.— dan. kron
15.30 šved. kron
8.23 norv. kron
8.23 pezetov —.91 drahem
8.— šilingov
-.80
vzeti
58
282
385
1.187
1.704
6.000
1.454
7.665
6.115
703
9.536
29.128
19.400
1.335
1.047
1.570
1.946
8.802
2.003
.v,	™	madi-	kron	10,012.500
Bivša avstro-ogrska hranilnica. Zvezni svet na Dunaju je odobril sporazum med Avstrijo in Italijo, Poljsko, Romunsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško glede prenosa vlog dunajske poštne hranilnice ter dogovor med Italijo in Avstrijo glede te
hranilnice.
Davki in takse.
Davčne odredbe v novem dvanajstin-skem zakonu. Prvotni načrt zakona o proračunskih dvanajstinah ni vseboval nikakih izprememb sedaj veljavnih davčnih odredb. Tik pred predložitvijo zakonskega predloga pa je minister za
Štev. 89,
TRGOVSKI LIST, 1. avgusta 1925.
Stran I.
finance vstavil v predlog odredbe, s katerimi naj se znatno zniža obremenitev, katero povzroča dekliškim družbam in drugim javni računodaji zavezanim podjetjem posebna pridobnina in sicer potom maksimiranja avtonomnih doklad in priznanjem v bilančnem letu plačanih davkov za režijske stroške. V agrarnih krogih pa je bil odpor proti maksimiranju avtonomnih doklad tako močan, da je minister za finance umaknil svoj predlog. Ali in v koliko vzdržuje nadalj-ni predlog, da se še davkom, plačanim v bilančnem letu, kolikor se še ne priznavajo za režijsko postavko, prizna značaj režije, nam do sedaj še ni znano. — Po -došlih poročilih se z novim dvanajstin-skim zakonom reformira tudi davek na zaslužek ročnih delavcev. — Ko prejmemo novi zakon, priobčimo nove odredbe v polnem obsegu.
Carina.
Carina na uvoz žita v Italiji. S kraljevskim ukazom z dne 24. julija 1925 se je zopet uvedla carina na uvoz žita in sicer znaša carina na pšenico zlatih lir 7.50 za stot, za rž 4.50 za stot, za koruzo 1.50; za pšenično moko 11.50 za stot, za rženo moko 6.50, za ovseno moko 6 zlatih lir, za moko iz rumene koruze 3.50; za zdrob 15.50, testenine iz pšenične moke 16, za kruh in dvopečenec 16, za oves 4, za otrobe 2 zlati liri za stot.
Promet.
Zagreb dobi radio-postajo. Vlada je predlog poštnega ministrstva odobrila, da zgradi zagrebško društvo, kateremu načeljuje dr. Kučera, v Zagrebu veliko sprejemno in oddajno radi-postajo.
   , •/*«
^ KUPUJMO IN PODPIRAJMO **
iivrgta*
Kolinsko cikorijo
JI	damači	iidelek.	^
TRGOVSKA NADALJEVALNA ŠOLA V SLOV. BISTRICI.
Do leta 1918. je imela Slov. Bistrica nemško trgovsko nadaljevalno šolo, katero je zopet oživel s l. oktobrom lanskega leta pokojni g. A. Pinter, ml. Pouk na omenjeni šoli bi se bil nadaljeval že takoj po preobratu, ako bi ne bilo finan-cijelnih zaprek. Tukajšnji gremij je uvi-deval od leta do leta, da trgovski vajenci, ko dovršijo učno dobo, nimajo popolnega strokovnega znanja, ki je za sedanje razmere trgovcem neobhodno potrebno. Dasi je imel gremij le malo predvideno vsoto, je na inicijativo pokojnega g. A. Pinterja, ml., otvoril trgovsko nadaljevalno šolo, da s tem odpomore jako perečim uedostatkom. Toda že po enem letu je gremij spoznal, da je vzdrževanje gre-mijalne trgovske nadaljevalne šole težko breme, ker mora vse izdatke kriti sam, —izvzemši 1000 dinarske državne podpore, — se je vsem članom trgovskega gremija, za plačevanje tozadevnih zvišanih doklad jako zahvaliti in je želja gre-mija, da člani tudi v bodoče radovoljno prispevajo z zvišanimi dokladami, v korist prepotrebni trgovski šoli.
Pred polomom so bili kriti stroški te šole po večini z državnimi, deželnimi in drugimi podporami in je na gremij odpadel le majhen odstotek; škoda, da je danes z vzdrževanjem drugače! Ker je trgovcem težko plačevati doklade za omenjeno šolo, bi bilo zelo potrebno, da država odmeri gremiju znatno podporo, da s tem omogoči obstanek trgovske nadaljevalne šole, ki ni koristna samo trgovstvu, marveč vsemu prebivalstvu
Radi financijeklih težkoč je šola samo ■dvorazredna m sprejema trgovske vajence v pouk le vsako drugo leto.
V minulem šolskem letu je bilo vpisanih na trgovski nadaljevalni šoli 26 trgovskih vajencev (vajenk) in 16 priva-fistov: Izmed vseh obiskovalcev je dovršilo 1. razred 9 vajencev (vajenk) z odličnim, a ostanek z dobrim, deloma zadostnim uspehom.
Razno.
Novi konzulati na Sušaku. — Susak . ne do dne bolj dobiva v svojem razvoju značaj trgovskega pomorskega mesta, ki bo polagoma postalo važna trgovska luka. To uvideva tudi inozemstvo s Ttem, da ustanavlja na SuŠaku svoje kon-
zulate. V zadnjem času so se odločile Anglija, Nemčija, Italija in Chile, da otvore na Sušaku konzulate, odnosno konzularne agencije.
Produkcija svilenih kokonov v naši državi. Letošnja produkcija svilenih kokonov je dala v Vojvodini 380.000 kg. Država je uporabila za odkup teh kokonov 15 milijonov dinarjev, dolžna pa je ostala še dva milijona dinarjev. V Macedoni-ji je produkcija kokonov zadovoljiva,, kvalitativno lizvrstua. Ministrstvo trgovine in industrije je nedavno prodalo Milanu 12.000 kg svile, sedaj je poslalo tudi v Milan 10.000 kg svile in 10.000 kg postranskih produktov, kar bo prodalo še v juliju 1925. Vrednost izvoženega blaga cenijo na 18 milijonov dinarjev.
Ugodnosti na čsl. železnicah za obiskovalce jesenskega praškega velesejma. — Češkoslovaško prometno ministrstvo je dovolilo obiskovalcem jesenskega velesejma v Pragi 33% popusta na vseh progah za brzo- in osebne vlake. Te ugodnosti veljajo pri vožnji v Prago do 13. septembra vključno in to za razstavljalce od 27. avgusta, za obiskovalce iz tujine in trgovce iz države ČSR od 2. septembra. Pri vožnji iz Prage v dobi od 6. septembra, za obiskovalce iz tujine ter za Čsl. kupčevalce do 17. septembra in razstavljalce do 23. septembra. Inozemskim udeležencem iz Rumunije in Avstrije je dovoljen 50% popoust pri obratni vožnji, medtem ko plačajo pri vožnji v Prago celo vožnjo. Obiskovalcem iz kraljevine SHS bode dovoljen 50% popust pri vožnji v Prago in nazaj na izkaz posebne velesejmske legitimacije posebne barve, ki morajo biti opremljene z okroglim žigom češkoslovaškega zastopniškega urada v kraljevini SHS. Vse legitimacije morajo biti opremljene s kontrolno znamko, ki se obenem z legitimacijo dobi v prodajalnah praškega velesejma in samo inozemski obiskovalci se poslužujejo pri vožnji od obmejne postaje do Prage legitimacije brez kontrolne znamke, morajo si pa to znamko preskrbeti pred povratkom v pisarni praškega velesejma.
Reorganizacija zavarovanja delavcev. Ministrstvo za socialno politiko je sklenilo, da pristopi k odločni reorganizaciji delavskega zavarovanja, ker so se v poslednjem času v tej instituciji pojavile ogromne pasive. Pred reorganizacijo bo posebna komisija pregledala dosedanje delovanje institutov za zavarovanje delavcev.
Dobra žetev v Avstriji. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo zbira statistiko o letošnji žetvi v Avstriji. Po dosedanjem pregledu zatrjujejo avstrijski žitni trgovci, da je žetev dosegla v Avstriji svoj rekord! Vsa žita razun ječmena izkazujejo povišek za 25 do 30% napram prošlemu letu. Žetev prošlega leta je bila srednje vrste.
Tudi na Ogrskem dobra letina žita.
Izkaz ministrstva za poljedelstvo o stanju žetve pravi, da bo letošnja letina žita na
To je veselje, taka pena!
Kdor uporablja .GAZELA'* milo, ima prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z .GAZELA'- milom
Ogrskem povoljna. Letošhji pridelek bo prekoračil lanskega za 7.3 milijonov nemških stotov.
Jugoslovanska ekspozicija na praškem velesejmu. Ministrstvo trgovine in industrije kraljevine SHS se je odločilo sodelovati na praškem velesejmu s skupno jugoslovansko ekspozicijo, ki bode nameščena v desnem krilu industrijske palače poleg ekspozicije francoske vlade. Razstavljene bodo jugoslovanske surovine, polfabrikati in fabrikati, ki se v ČSR ne izdelujejo in ki se tja uvažajo. Vsi čsl. uvozniki teh izdelkov bodo imeli na praškem velesejmu najlepšo priložnost vstopiti v direktne stike z jugoslovanskimi izvozniki. Če ravno šele dva meseca pred začetkom velesejma, je priglašena tako velika razstavna ploščina (23.186 m2), da je uprava praškega velesejma bila primorana ravno radi pomanjkanja prostora namestiti nekatere skupine na novem razstavišču, kjer bodo zavzemale površino 3.600 m2.
Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih, opremljen z vsemi pojasnili k zakonu o stanovanjih, kakor tudi s pojasnili k temu pravilniku, z obrazci in vzgledi za tožbe, prijave in prošnje na stanovanjska sodišča, je izšel te dni. Dobiva se ga po vseh knjigarnah in v založbi >Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/II. (pisarna Jugoslovenske Matice). Pojasnila in obrazce ter vzglede je napisal dež. sodni svetnik dr. A. Gradnik. Knjižica obsega 104 tiskanih strani. Vsem, ki imajo opravka s stanovanjskimi zadevami, priporočamo to knjižico, ker jim vsekakor olajša trud in kaže pravilno postopanje v vseh stanovanjskih zadevah. Knjižica stane 20 Din.
Turške gospodarske drobtine. Narodna skupščina je odobrila kredit 20 milijonov turških funtov za zgradbo 3000 km državnih cest tekom sedmih let. — Trgovsko mesto Adana v Mali Aziji ima že pet bank. — Proračun za 1925 izkazuje 149,500.000 turških funtov dohodkov in 159,000.000 turških funtov stroškov; primanjkljaj znaša torej 9,500.000 turških funtov. Za železnice je proračun 11 milijonov 400.000 funtov, za poljedelstvo in gospodarstvo 1,840.000 itd. Ža boj proti malariji in nalezljivim boleznim so dali v proračun 600.000 funtov, vse hvale vredno. Kljub dobrim namenom vlade, pravi del časopisja, bo vendarle potreben tuji kapital. — S 25. majem so znižali tranzitno carino na perzijske preproge, ki gredo čez Carigrad. Doslej je znašala 12% nad osnovno tarifo; ker se pa je izkazalo, da vsled tega trpi tran-sitna trgovina s preprogami, so omenjene odstotke znižali na 1%. — V avgustu bo zboroval ob udeležbi vseh producentov bombaža v Adani II. bombaževi kongres. Posvetovali se bodo o eksportu, o razvoju turškega bombažar-stva, o osnovanju turške bombaževe industrije, o nakupu semenj, o eksportni organizaciji. Na programu je tudi posve-
*
f
zWm
m mm
tovanje o poročevalski službi, ki naj turškim producentom na podlagi temeljitih poročil o bombaževem trgu omogoči tvorbo pravih cen. — Turški ministrski svet je odobril pogodbo z nekim angleškim podjetjem, da dobi Angora brezžično zvezo. Do marca 1926 mora biti radio-postaja v Angori gotova. — Tekom letošnjega leta so iz Cilicije eksportirali že 68.000 bal bombaža v vrednosti skoraj 34 milijonov turških funtov; večinoma v Anglijo, Francijo, Italijo, Grško in Belgijo. 20.000 bal imajo še. — Italija se v trgovini s Turčijo dobro udejstvuje; v mesecih marec, april in maj je kupila od Turčije blaga za 15,704.000 lir, v prvi vrsti jajca, naravno volno, prano volno, volnene odpadke, železne, bakrene in cinkove odpadke itd. Prodala je pa Italija v Turčijo blaga za 14,806.000 lir. — V Turčiji je priglašenih 78 inozemskih akcijskih družb, koji znani kapital znaša 225-8 milijonov turških funtov. Angleških je 23 (kapital 96 milj. turških funtov), francoskih 13 (27), italijanskih 9 (20), nemških 8 (kapital neznan), ameriških 7 (38), holandske 4 (10), belgijski 2 (6-2), švicarski 6 (3), ruska 1 (9), egiptska 1 (1), rumunska 1 (2), grška 1 (7-5), bolgarska 1 (200.000), danska 1 (kapital neznan). Recimo, da je od navedenih milijonov akcijske glavnice naloženih v Turčiji faktično 10%, znaša to 25 milijonov turških funtov. Po kakovosti se inozemske delniške družbe takole porazdelijo: Zavarovalnih je 28, trgovskih 22, plovbnih 10, tobačnih 7, bančnih 6, preprogarska 1, avtomobilna 1, petrolejska 1, za ure 1, aeronavtska 1. Jugoslavijo zastonj iščemo med družbami, pač pa vidimo šest švicarskih, štiri holandske, 2 belgijski itd.
DDHAt I
Ako piješ „BuddhaM čaf, vživaš 2e na zemlji raj!
AZEIA
'NELO
TWKMWM__________ ______
naailšiiSiHi
Ljubljanska borza.
Petek, 31. julija 1025.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921., bi. 78; loterijska 2'/,% državna renta za vojno škodo, bi. 300; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 225, bi. 238; Merkantilna banka, Kočevje, den. 101, bi. 101, zaklj. 101; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 805» bi. 810; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 60; Kreditni zavod za trg. in indL, Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 100; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, den. 330, bi. 340; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »Ni-hag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb, bi. 40; >Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180; 4 'A % zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 21; 4!4 % komi zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20.
Blago: Deske, 20, 25, 30 mm, monte, fc-o meja, bi. 500; hrastove vozovne deščice, 43 mm, 2.65 m, fco meja, den. 1350; bukova drva, 1 m dol., fco nakl. p. 5 vag., den. 18.50, bi. 18.50, zaklj. 18.50; oglje la vilano, fco meja, bi. 80; pšenica bačka, par. Ljubljana, bi. 320; pšenica slavonska, par. Ljubljana, bi. 295; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 290; fižol ciproy fco Ljubljana b/n., bi. 220; Laneno seme, fco Ljubljana, den. 450, bi. 500; koruza slavonska, fco slav. postaja, den 220. bi. 230.
Tržna poročila.
Angleški volneni trg. —Na angleškem
trgu je 171.000 bal volne na prodaj. Ko* dospe volna še iz Južne Afrike, bo znašala rezerva 200.000 bal. V Avstraliji je ostalo od lanske letine 500.000 bal neprodanih. Avstralska vlada zahteva, da se prepreči spekulacija na »bes« na ta način, da se poostri vladna kontrola nad izvozom volne.
Zagrebški tedenski sejem (29. julija.) Dogon goveje živine je bil precejšen. Tudi mesnih svinj je bilo mnogo. Za izvoz se je nakupilo nekaj telet. Cene so oslabele. Tako so padle cene drugorazrednim
TRGOVSKI LIST, 1. avgusta 1025
Notirale so za kg žive teže: svinje mesne 2.10—3, debele 2.40—2.70, težke 2.60 do 2.90 šilinga.
drž. železnic v Subotici glede dobave lokomobil in elektromotorjev ter glede dobave štampiljk,
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava, prodaja.
Dobave. — Vršile se bodo naslednje ofeitalne licitacije: Dne 24. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave karborundum-platna, papirja in praška ter steklenega papirja; glede dobave smrekovih in borovih desk ter glede dobave drobnega materiala (vijaki, žebiji, ključavnice itd); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave vijakov. — Dne 25. avgusta t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 900.000 kilogramov krušne moke (tipa 80%); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave železne pločevine; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave mehkih desk itd.
Dobave. — Vršile se bodo naslednje olertalne licitacije: Dne 21. avgusta t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 465.000 kg moke (lipa 80%); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave peska za lokomotive in glede dobave pro-cepkov (Vorstecksplinten) in podložnic. — Dne 22. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 120 ton portland-cementa; pri direkciji
v Ljubljani
priporoča	E
špecerijsko j blago
raznovrstno žganje '! moko In deželne pridelke | raznovrstno rudninsko vodo ]
Lastna pražarna asa p lcavo in mlin za dl- |j Save z električnim | obratom.
CENIKI NX BAZPOlAOOl |
5£S3IIMI====3ll~==S!nil2===== 7
volom in kravam ter svinjam za 50 par pri kg. Dovoz krme je bil obilen in so cene krmi padle. Notirali so za kg žive teže: voli I. 9—11, II. 7—8, III. 6—7, krave I: 6—7, II. 4.50—5, III. 3—4, junci I. 7.50—10, II. 6—7, junice I. 6.50—7, II. 5—6, teleta 8—10 (zaklana 10—12), svinje mesne domače 12—13, debele domače 15—16 (sremske zaklane 20), prasci do 1 leta 10—12, nad 1 letom 11—12 Din. Konji 2000—7000 Din komad po kakovosti. Krma: seno I. 65—80, II. 55—70, detelja navadna in lucerna 100—120, slama 40—80 Din za 100 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte
(28.julija.) Kupčija zelo omejena. Dovozi so majhni. Iskalo se je promptno posušeno blago, ki je doseglo tudi višje cene. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39—40, s Potisja 43.50 do 44; rž: domača 31.75—32.25; ječmen: domači 34—39; turščica: 31.50—32.50; cves: severoanleriški 42.50—43.
Dunajski svinjski sejem (28. julija.) Dogon 10.652 komadov. Ob zelo živahnem prometu so se podražile mesne in debele svinje za 10 do 20 grošev pri kg.
Dr. Ing. Miroslav Kasal
Oblastveno poverjeni stavbeni in/ener in mestni stavbenik
Ljubljaa - Mi e št. 11 - tele i c j'. :(7
Stavbeno podjetje in lehniška pisarna za betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
Izvršitev.	Projektiraje.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petsiisic-Li
znamke
Orltzner, Phonix in Adler ter posamezne dele za kolesa in stroje, pneumatike, igle Lamerr. Ljubljana, blim Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na veliko 1	Na	malo!
Brodarsko akcicnersko dzuštvo
>grad „OCEAMIAw Rr;r°
Glavno odpravništvo v Trstu.
Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
meseca
LJUBLJANA ^
Na Subotickom Velikom Vašaru i Izložbi če učestvovati osim Vojvo-djanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. UCestvovače i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujemo ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljo-privrednom delu če naročito biti lepo zastupljeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene utak-mice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu i to ne samo rnedju izlagačima, nego i medju potro-Sačima - posetiocima.
Tražite prospekt! — Za industrijsku i za poljeprivrednu izložbu pri-maju se prijave do 31. jula 1925. — Legitimacije za ovaj vašar - izložbu kod svih trgovačko - industrijskih komora u zemlji, kao i kod trgovačkih agencija d banaka. — Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju 30 Din, a za posetioce iz inozemstva 80 Din. — Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloienu robu važi popust od 50%.
Vašar-Izložba 6e se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 ms.
Svaki poljoprivrednik, industrijalec, zanatlija i trgovac, treba, da iskoristi ovu priliku i da učestvuje na ovom vašaru, jer če ovo biti prvi vašar - izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. — Nedaleko od samoga mesta izložbe nalazi se čuvena klimatična banja Palič. Prijave se Salju:
Upravi I. Opšteg Velikog Vašara i Izložbe u Subotici.
Telegramadresa: IZLOŽBA. — Telefon 302.
Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke,
Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAKTEVAJTE PONUDBE
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-niato, Pirej, \ olo, Solun, Cavallo, Metiteno, Cttios, Smirno, po potrebi Gliytion, Dedeapfač, Kodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sufaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gruču.
wru--t««L d. d. LJUBLJANA T«i«ton iLsaa SIMON GREOOBČIČEVA ULICA ST. 13 _ Tiska Časopise, knjige, poset-nlce< bfoSure, letake, ce-nlke, pravila Itd. Itd.
Lastna kn jigo-*	veznica
Kupujte samo pri
' Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in drug
Ijubljana, Bohoričeva ul. St. 24 Telefon žtev. 560
*
M priporoča za vsa v to stroko spadajoča de!a.
JOSIP PETEUfIC U
LJlDSIJAftlA
otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike,
nalnUJa cena nat veliko ln malo
bliža Prešernovega spomenika ob vodi.
la Knoch-jermena »mm
avto
bencin, pnevmatik«, olje, mast, vs» popravila in vožnja. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nndft JUGO-AVTO. d. * o. *. v Ljubljani.
Vedno na skladišču.
A. Lampret
IJublJunn Krekov trg St. 10
V -'j"--7'	W
Dunajska c. 4. (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE Din 19,000.000 —-
Izvriuje vse bančne posle naJtoCneJe In najkulantneje. Bnojavll TKOOVSKA	*	Telefoni: 130, 146, 458.
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Pluj, Rakek, Slovenjgradec.
Ekspozitura
Prevalje
lnMtnlk in iedajatelj: »Merkur«, trgov»ko-indu»trlj»ka d. d., Ljubljana. — IJrednik dr. I. PLESS. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkurc, trgovsko-industrijske d. d.