izvirno znanstveno delo UDK 598.8(497.12 Istra) UJEDE (FALCONIFORMES) IN SOVE (STRIGIFORMES) SLOVENSKE ISTRE Lovrenc UPE) mag. biol. znan., Morska biološka postaja, 66330 Piran, Fornače 41, SLO mag.scien. bio!, Staži one di biologia marina, Istitulo di biologia, 66330 Pirano, Fornače 41, SLO Miran GjERKFŠ ornitolog, Omitološko društvo !xobrychus, Gasilska 8, Koper, SLO ornitobgo, Societa ornitologica !xobrychits, Viadei pornpieri 8, Capodistria, SLO IZVLEČEK V prispevku navajava podatke o pojavljanju in razširjenosti ujed (Falconiformes) in sov (Strigiformes) v Slovenski Istri in bližnji okolici. Dopolnjujejvajih s historičnimi viri. Na obravnavanem območju se redno ali priložnostno pojavlja 22 vrst ujed in 7 vrst sov. Od teh v Slovenski Istri in bližnji okolici gnezdi najmanj 7 vrst ujed in vseh 7 vrst sov. I. UVO D Obsežni ornitofavnistični pregledi Slovenske Istre se večinoma nanašajo le na Sečoveljske soline in Škocjanski zatok (Schiavuzzi 1878, 1883; Gregort 1976, Geister in Šere, 1977, Šmuc 1980, Škornik & al.,1990), medtem ko so druga območja manj raziskana (Lfpej 1989, Tome 1990), O statusu, gnezditveni gostoti ali razširjenosti ujed (Falconiformes) in sov (Strigiformes) pa praktično ni po­datkov. Znani so le podatki o statusu in ogroženosti navadne postovke (Falco tinnunculus}(Lipe] 1993) in o pojavljanju ter prehrani rdečenoge postovke (Falco ves­pertinus)(GjerkeŠ & Lipej, 1992). Ker so ujede na vrhu prehranjevalnih verig, predstavljajo pomembne indika­torje o ohranjenosti določenega okolja, zato imajo to­vrstni pregledi tudi določeno naravovarstveno vrednost. Namen tega prispevka je prikazati osnovne podatke o statusu in razširjenosti ujed in sov Slovenske istre. Osnovo tega pregleda predstavljajo lastni podatki, do­polnjeni s starejšimi podatki drugih avtorjev. fi. OBRAVNAVANO OBMOČJE Obravnavano območje predstavlja širše območje Slo­venske Istre s slovenskim delom Čičarije (si. 1). Značilna sta dva osnovna tipa površja; flišnato in kraško. Prvi tip tvori osrednji del Slovenske Istre, medtem ko je kraški tip omejen na črnokalski Kraški rob in na posamezne otočke apnenca v porečjih Rižane in Dragonje (Melik 1960). Po fitogeografski razdelitvi Slovenije M. VVraberja spada Slovenska Istra vsubmediteransko florno območje (VVraber 1975). Na flišni podlagi prevladujejo gozdovi in grmišča združbe jesenske viiovine in gradna (Seslerio-Quercetum petrae), na prisojnih legah pa zamenja gra­den hrast puhovec (Seslerio-Quercetum pubescentis). Lokalno so na flišu razširjeni tudi gozdovi alepskega bora (Pinushalepensis). Na kraški podlagi prevladujejo termo­filni gozdovi in grmišča združbe jesenske viiovine j n črnega gabra (Seslerio-Ostryetum). Na severni strani Či­čarije pa so razširjeni bukovi sestoji (Seslerio-Fagetum). V Slovenski Istri ni sklenjenih gozdnih površin v večjem obsegu. Poleg tega je celotna gozdno-grmiščna vegeta­cija močno degradirana, lil . METODE DELA Vtem delu sva zbrala najine podatke od leta 1980 do 1994 in podatke iz objavljenih del, ki se nanašajo na obravnavano območje. Ujede in sove sva opazovala namensko in priložnostno. Največ podatkov o razširje­nosti sov in ujed preiskovanega območja sva dobita z iskanjem počivališč in gnezdišč, kjer sva pobirala izbljuvke. -UPE) , Miran CIERKČŠ: UjEDE (MtCONIFORMES) !N SOVE (5TRJC!FORMLS; SLOVENSKE ISTRE, S3-62 Slika T: Zemljevid obravnavanega območja. Pregledala sva tudi vse razgibane skalne površine v vzho­dnem delu obravnavanega območja, medtem ko sva se gozdnatim predelom doline Dragonje in Rižane ter slo­venskega dela Čičarije posvetila ie priložnostno. Pri preletnih vrstah sva se posvetila le spomladanskim preletom rdečenogih postovk (fa/co vespertinusJ od leta 1991 do 1994. Pri redkih vrstah navajava natančne datume opazovanj, medtem ko pri pogostih vrstah na­vajava le podatke o razširjenosti in gnezdenju. Ujede v Slika 2: Mladič planinskega orla (Aquila chrysaetos) v gnezdu v okolici Sočerge leta 1985 (Foto: M. Miklavec). letu sva določevala po določevalnem priročniku Porter s sodelavci (1981). Pregled ujed in sov obravnavanega območja dopol­njujeva z najinimi podatki iz Hrvaške Istre in podatki italijanskih avtorjev (Tržaški Kras, Maranska laguna). IV. SEZNA M VRST UjED E (Falconiformes) 1. Beloglavi jastreb (Gyps fulvus) Edini predstavnik jastrebov obravnavanega območja je beloglavi jastreb. Primerek te vrste je 6.6.1993 letel nad Vrhpoijem na kraški planoti. Opažen je bit tudi 1.6.1994 v Čičariji na vrhu Velike Piešivice in 11.6. nad bukovimi sestoji pri vasi Zagrad v Brkinih. Po podatkih J. Hreščaka se beloglavi jastreb redno pojavlja v okolici Slavnika, 2. Rjavi škamik (MUvus milvus) O pojavljanju rjavega škarnika nimava na obravnava­nem območju nobenih podatkov. Imela pa sva ga priliko opazovati 11.11.1990 v dolini reke Mirne, v hrvaškem delu Istre. Sadini (1961) navaja primerek rjavega škarnika, ustre­ljenega blizu Savudrije, v kolekciji Tržaškega naravoslov­ Lovrenc LIPE), Miran GtERKEŠ: U)EDE{MlC'ONiFORMFS> IN SOVE (5TR!ClFORMLS) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 nega muzeja. Smuč (1980) navaja opazovanje te vrste 3.10.1977 v Sečoveljskih solinah. Na istem mestu ga je 29.9.1983 opazoval tudi Sovine (Acrocephaius, Orn. beležnica). 3. Črni škarnik (Milvus migrans) Črni škarnik je bil trikrat opažen v okolici Škocjanske­ga zatoka in sicer 12.04.1986,3.10.1987 (CjerkeŠ 1988) in 30.10.1993. V Sečoveljskih solinah ga je 4.8.1991 opazoval Jančar (Acrocephaius, Orn. beležnica). Italijan­ ski ornitologi (Perco et al., 1983) ga redno opazujejo v severnojadranskih iagunah. 4, Ribji orel (Pandion haliaetus) Ribji orel je redka preletna vrsta, ki jo lahko opazuje­mo v Sečoveljskih solinah ali Škocjanskem zatoku. Opazoval a sva ga 4.3.198 5 J3ri Ankaran u in 18.9.1987 v Škocjanskem zatoku. Smuc (1980) ga je Slika 3: Spomladanski prelet rdečenoge postovke (Falco 60 50 1991 40 % 30 20 10 0 60 50 1992 40 % 30 20 10 0 • 60 50 1993 40 % 30 20 10 0 6 0 50 1994 40 % 30 20 1 0 0 25-30 cz; 1-5 6-10 L r 1 10-1516-20 20-2526-30 31-4 apr maj jun vespertinus) na bonifiki pod Serminom v obdobju 1991­1994 (v odstotkih opaženih ptic)). . Si1 Slika 4: Gnezdo lesne sove (Strix atuc.o) z dvema mladičema, najdeno v Čičariji (Foto: L Lipej). opazoval 12.9.1976, 3.10.1976, 8.5.1977 in 15.5.1977 na Sečoveljskih solinah. Makovec in Škornik sta imela priliko opazovati ribjega orla 18.9.1983 (Acrocephaius, Orn. beležnica) in 23.9.1990 (mladostni primerek) v Škocjanskem zatoku. V Maranskih lagunah je redek gost, ki se pojavlja v jeseni ali spomladi (Perco et al., 1983). 5. Veliki klinkač (Aqui!a danga) 2.9.1988 naju je nad skalnim previsom pri Vodicah preletel veliki klinkač in se vseskozi oglašal. Geister ga je opazoval v Sečoveljskih solinah 30.1.1985 (Acrocepha­ius, Orn. beležnica). Koprski in italijanski ornitologi so 8.1.1994 opazovali primerek velikega klinkača, ki je sedel na poloju ob Luki Koper. Perco in sodelavci (1983) so v zimskem obdobju zadnjega desetletja imeli priliko opazovati velikega klinkača v Beneški laguni. Schiavuzzi (1887) omenja primerek velikega klinka­ča, ki je bil ustreljen v bližini Kopra in se nahaja v zbirki Tržaškega naravoslovnega muzeja. Omenjeni primerek iz tržaškega muzeja navaja tudi Sadini (1961) še s tremi klinkači, ustreljenimi v koprski okolici. Še pred dobrim Lovrenc UPE), Miran CIERKEŠ: UJEDE (fALCONIfORMESI IN SOVE {OTJGifORMES) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 : ' Slika 5; Mladič velike uharice (Bubo bubo) (Foto: C. Palčič). desetletjem je veliki klinkač gnezdil v Sloveniji {Smerduu1981, V: Vasič&al. 1985). 6. Planinski orel (Aquila chrysaetos) Pred desetimi leti je planinski orel gnezdil na obrav-tnavanem območju v bližini Sočerge (Skornik 1985). }•(si.2). Objestnemu planincu je tedaj uspelo z nepremiš­" e ljenim posegom gnezdeči par odgnati, tako da odtlej ne gnezdi več na obravnavanem območju. Se pa orli redno Q„j pojavljajo na obsežnih kraških goličavah vČičariji (Upe 1989), kjer lovijo plen. Pogosto so bili poleg odraslihjiosebkov opaženi tudi mladiči. Planinski orel sicer gnezdii vČičariji in hrvaškem delu Istre. 7. Orel kačar (Circaetus gailicus) Orla kačarja sva vzadnjih petih letih redno in pogosto0opazovala na Kraškem robu in v Čičariji od marca do avgusta. ČepravgnezditevŠe ni potrjena, sodiva, da vteh predelih redno gnezdi. Parodi s sodelavci (1991} nava-t­jajo opazovanje para, ki je leta 1991 gnezdil na robu Tržaške province ha slovenskem ozemlju, 200 m od slovensko-italijanske meje. V dolini reke Mirne sva 8.7.1992 opazovala mladiča, ki sta ga starša spremljala pri začetnih poletih. Sadini (1961) navaja v kolekciji prepariranih ujed v Tržaškem naravoslovnem muzeju tudi 4 primerke te vrste, ki so bili v prejšnjem stoletju ustreljeni v Luciji, Kopru, pri gradu Miramare in v Dolini pri Trstu. 8. Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Rjavi lunj se redno pojavlja na obravnavanem območ­ju večinoma na prezimovanju ali preletu v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku in sicer od januarja do junija. Manj podatkov imava za jesensko selitev. Višek v pojavljanju rjavih lunjevjevaprilu. V enem primeru je bil rjavi lunj opazovan v gnezditvenem obdobju (2,8.90 1 par, Škocjanski zatok, Makovec). V italijanskih severnojadranskih mokriščih je reden gnezdilec (Perco etal., 1983). 9. Močvirski lunj (Circus pygargus) Podatkov o pojavljanju močvirskega Iunja je manj kot pri ostalih vrstah. Ker je samico težko ločiti od samice pepelastega Iunja, sva često v izogib napačni determina­ciji v beležko zapisala samo rod. Kljub temu sva dobila podatke, ki kažejo, da se pepelasti lunj pojavlja v Sečo­veljskih solinah in Škocjanskem zatoku v jesenskem in spomladanskem obdobju. V Maranski laguni (Perco et al., 1983) in v iziivnem območju reke Soče (Perco & (Jtmar, 1987) redno gnezdi. Vasic in sodelavci (1985) navajajo ustni citat hrvaškega ornitologa Ruenerja, da gnezdi tudi v Istri. Tudi Dilena (1993} navaja podatke o gnezdenju te vrste za Hrvaško istro. 10. Pepelasti lunj (Circus cyaneus) Pepelasti lunj je najbolj pogost lunj, ki se na obravna­vanem območju pojavlja od oktobra do maja. Čeprav je vezan na mokriŠČa, ga lahko opazimo v vseh predelih Slovenske Istre, Že Schiavuzzi (1883, 1887) navaja, da ni redek v prezimovalnem obdobju. 11. Stepski lunj (Circus maerourus) Novejših podatkov o pojavljanju te vrste Iunja ni, pač pagaomenjataSchiavuzzi (1878,1883) in Sadini (1961). Slednji omenja v zbirki Tržaškega naravoslovnega muze­ja kar 9 primerkov, ki so bili ustreljeni v bližini Trsta, Nekajkrat je bil opazovan v Maranski laguni (Perco et al., 1983) in v iziivnem območju reke Soče (Perco & Utmar, 1987). 12. Kanja (Buieo buteo) Naseljuje vse biotope v Slovenski Istri, tudi urbane, izven gnezditvenega obdobja je najpogostejša ujeda nasploh. Cnezdi v listnatih in iglastih gozdovih v porečju Dragonje in Rižane, na Kraškem robu in v Čičariji. Nav­žlic njeni pogostnosti je v Slovenski Istri in okolici popol­no neraziskana vrsta ujede, zato so nehvaležne tudi ocene o številu gnezdečih parov na obravnavanem ob­močju. Lovrenc LIPEJ, Miran CjERKEŠ: UJEDE (FALCOMfORMES) iN SOVE STRlGlfORMB) SLOVENSKE !STRE, 53-62 Slika 6: Horizontalna razširjenost gnezdečih vrst ujed in sov v različnih skupinah biotopov Slovenske Istre in bližnje okolice. Legenda: 1 - skobec (Accipiter nisus), 2-sršenar (Pernis apivorus), 3 - kanja (Buteo buteo), 4 - kragulj (Accipitergentilis), S - orel kačar (Circaetusgallicus), 6 - planinski orel (Aquila chrysaetos), 7 - navadna postovka (Falco tinnunculus), 8 - škrjančar (Falco subbuteo), 9 - veliki skovik (Otus scops), 10 - navadni Čuk (Athene noctua), 11 - pegasta sova (Tyto aiba), 12 - lesna sova (Strix aluco), 13 - mala uharica (Asio otus), 14 - kozača (Strix urafensis) in 15 - velika uharica (Bubo bubo). Silhuete ujedsopovzete po Mezzatesta (1988), sov pa po Pforr & Limbrunner (1983). Lovrenc LÍPE1, Miran CIERKEŠ: U|LDE (FALCONlFORMtS IN SOVŽ (STKíafORMfSJ SLOVENSKE ISTRE., 53-62 13. Koconoga kanja (Buteo lagopus) Edini primerek koconoge kanje je bil opažen 28. 2.1987 na Bonifiki pri Sermtnu. Počivala je na elektri­čnem drogu in prežala na píen. Schíavuzzi (1883) navaja v svoji zbirki primerek samca te vrste, ki ga je 30.12.1879 naše! utopljenega v Piranu. 14. Sršenar (Pernis apivorus) Sršenar je težko detektibilna vrsta ujede, ki je poleg tega dokaj podoben navadni kanji. Po drugi strani pa je težko najti njegovo gnezdo (Forsman & Solonen, 1984). V Slovenski Istri sva ga občasno opazovala od maja do septembra na Kraškem robu in v Čičariji Na Kraškem robu ga je opazoval v juniju in juliju tudi Tome (1990). Perco in Utmar {1987) ga navajata kot rednega gnezdilca Tržaškega Krasa, Benussi (1983) pa omenja tudi gnezde­nje v bližini meje na slovenski strani. 15. Kragulj (Accipitergentilis) Podatkov o pojavljanju kragulja na obravnavanem območju je malo. je namreč ena izmed redkih ujed, ki skrita na počivališču preži na plen, zato je detekcija kragulja dokaj težka. Najlažje ga opazimo pozimi in zgodaj spomladi, preden začne gnezditi. Sicer pa je po najinih podatkih reden gnezdilec večjih in starejših iglas­tih gozdov obravnavanega območja, predvsem v porečju Dragonje in Rižane ter v Čičariji. Gnezda sva našla tudi v fragmentarnih sestojih hrasta puhovca (Quero/s pubes­cería) v okolici Strunjana, Pobegov in Gažona. Benussi in Perco (1984) ga navajata kot rednega gnezdilca v nepos­redni bližini italijanske meje na Tržaškem Krasu. 16. Skobec (Accipiter nisus) Skobec je ena izmed najbolj pogostih ujed v Slovenski Istri. Gnezdi v iglastih in listnatih gozdovih v celotni Slovenski Istri, sicer pa se pojavlja tudi v suburbanih in urbanih biotopih. Pozimi ga srečamo tudi v samih mestnih jedrih. 17. Sokol selec (Falco peregrinos) Sokol selec se na obravnavanem območju pojavlja redno tekom celega leta, predvsem pa pozimi. V enem primeru, 5.6.1992, je bila družina sokolov selcev (3 osebki) opažena v Kavčicah v Čičariji. Gnezdi na italijanski strani na strmem obalnem ska­lovju v okolici Trsta (Utmar 1987). Navzlic številnim primernim gnezdilnim nišam na Kraškem robu in vČiča ­riji v Slovenski Istri danes ne gnezdi. 18. Škrjančar (Falco subbuteo) Škrjančar se v Slovenski Istri pojavlja predvsem v selitvenem času. Večina podatkov je iz meseca maja. Nekateri kasnejši pa vzbujajo sum morebitnega gnezde­nja na obravnavanem območju. Tudi Geister (1989) ga navaja kot verjetnega gnezdi­lca na obravnavanem območju. V okolici 8uj in v dolini reke Mirne redno spremljava gnezdenje te vrste, zato domnevava, da je možno gne­zdenje tudi v Slovenski Istri. Na podlagi najinih podatkov iz Hrvaške Istre sodiva, da je gnezdenje tahko povezano z obstojem razpoložljivega števila aktivnih gnezd sivih vran (Corvus cornix). Ko namreč sive vrane izpeljejo mladiče in zapustijo svoja gnezda, se v njih naselijo škrjančarji. 19. Merlin (Falco columbarius) Na območju Slovenske Istre sva merlina opazovala te v enem primeru 3.oktobra 1987, ko je v Škocjanskem zatoku samica nizko nad tlemi oprezovala za plenom. Novembra 1990 sva ga opazovala tudi v dolini reke Mirne. Iztok Škornik je imel priliko opazovati merlina 7.11.1991 v Sečoveljskih solinah. Pred dobrimi sto leti omenja Schiavuzzi (1883) v svoji zbirki ustreljen primerek merlina iz Savudrije in Še enega, ki je bil ujet v Monfalconu (Schiavuzzi 1887). Perco s sodelavci (1983) ga navajajo za Maransko laguno kot maloštevilnega, a rednega prezimovalca ali preletnika. 20. Južna postovka (Falco naumanni) Najin edini podatek je opazovanje samca južne pos­tovke 28.3.1993 na visokonapetostnem vodu na Pod­gorskem Krasu. Zgodovinskih podatkov o pojavljanju te vrste v Slovenski Istri in bližnji okolici je veliko, Schiavuzzi (1883) jo navaja na podlagi svojih podatkov in muzej­skega primerka ustreljene samice v okolici Trsta za gne­zdeče vrsto. Sadini (1961) navaja dva juvenilna primerka v tržaški muzejski zbirki iz Klanca, oba opremljena z datumom 1.9.1889. Druge navedbe se nanašajo na mesti Trst in Monfalcone. Gregori (1976) navaja par južnih postovk, ki je 25.3.1976 posedal na ruševinah solinskih hiš. Moli (1964) je opazoval dva primerka 29.3.1964 na relaciji Pula-Rabac. Leto kasneje je Rucner (1965) potrdil gnezdenje južne postovke v južni fstri ob medulinski cesti in v Premanturi ter domnevno gnezdo ob mostu na Raši. Očitno se tudi v Slovenski fstri kaže trend drastičnega upadanja števila te vrste, ki je sicer značilen tudi z a celinsko Slovenijo. Danes je na obravnavanem območju ta nekoč pogosta vrsta sokola redek preletnik. 21. Rdečenoga postovka (falco vespertinus) Rdečenoga postovka je še do nedavnega veljala z a redko jDreletno vrsto sokola v Slovenski Istri (Gregori 1976, Smuč 1980). Sistematična spremljava spomladan­skega preleta v okolici Škocjanskega zatoka pa je poka­ zala, da je danes pogosta preletna vrsta, ki se redno pojavlja v maju (Cjerkeš & Lipej 1992). (si. 3). 22. Navadna postovka (Falco tinnunculus) Navadna postovka gnezdi v Slovenski Istri v Sečove­ ljskih solinah in na črnokalskem Kraškem robu (Lipej 1988). O rednem gnezdenju na piranskem obzidju, v Lovrenc LiPEj, Miran GJERKEŠ: UjEDE (FALCONIfORMES) iN SOVE (Sma.FQRMES) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 takson A B C D E F I Gyps fitlvus * Aguila Heliaca * A quila poma rina * Aquila c.hrysa actus * Accipiter gentilis * Accipiter nisus * ! Buteo buíeo * s Bateo lagopus * Buteo mfinus * Circaetits gallicus * Pandion haliaaetus * Milvus migrans * Milvus milvus * Circus aeruginosas * Circus pygargits * Circus cyaneus * [ Circus macrourus * Pern is apivorus « I Falco peregrin us * i Falco nattnuinni * Falco subbuteo * Falco tinnunculus * Falco vespertinas * Falco co'umbamis * Falco eleonare * Athene noctua * Otus scops * Asio otus * Strix aluco * ; Strix uralensis * Tyto alba * Bubo bubo * Tabela i: Pojavljanje ujed in sov v Slovenski Istri in bližnji okolici. Legenda: A: zelo redki podatki o pojavljanju ( 3) B; redki podatki o pojavljanju ( tO) C: vrsta prisotna, a težje detektibilna O: vrsta redno prisotna, a maloštevilna E: pogosta vrsta F: dvomljivi podatki, potrebni potrditve cerkvah obalnih mest in v dolini Dragonje poroča že Schiavuzzi (1883, 1887}. V solinah so postovke začele gnezditi leta 1977 (Smuč 1980, Lipej 1993} in odtlej je število gnezdeči h parov začelo naraščati do leta 1985, ko je gnezdilo 12 parov (Lipej 1993). Vsa gnezda so bila v notranjih ali zunanjih stenah solinskih hiš, od 2 do 5 m višine. V zadnjih letih je zaradi mustelidne predacije in raznih antropogenih vplivov (Lipej 1993) število drasti­čno upadlo, tako da je bodočnost solinske populacije postovke vprašljiva. Na Kraškem robu gnezdijo postovke v primernih policah in razpokah. Navzlic veliki razsežnosti masiva Kraškega roba, gnezdi tu Se 5 do 10 parov postovk. Postovke so redne gnezdil ke tako na italijanski strani Kraškega roba kot tudi v ostenju hrvaškega dela Čičarije ter Učke. SOV E (Strigiformes) 23. Kozača (Sfr/x uralensis) Kozače nisva v obravnavanem območju nikoli opazo­vala. Dilena (1993) navaja, da gnezdi v Čičariji. Z izziva­njem samcev z magnetofonskimi posnetki mu je uspelo potrditi prisotnost in možno gnezdenje te sove v bukovih gozdovih Čičarije (Marčeta, ustno). V Povirju pri Divači pa je skupina ornitologov leta 1983 opazovala kozačo v kraškem spodmolu (Skornik, ustno). 24. Lesna sova (Strix aluco) Pojavlja se v solinah, na Kraškem robu in v gozdovih porečja Dragonje in Rižane, kraške planote in Očarije. Gnezdi v kraških spodmolih, v hlevih, vzapuščenih hišah in v duplih starih dreves. Lesna sova je ena izmed najbolj pogostih sov obravnavanega območja, (si. 4). 25. Velika uharica (Bubo bubo) Velika uharica je redni prebivalec polic v strmih oste­njih kraškega roba ali težko dostopnih flišnih previsov v osrčju Slovenske Istre. Andrej O . Župančič je več let zapored snemal film o veliki uharici, ki je gnezdila v bližini Kort pri Izoli. Sicer gnezdi velika uharica še v ostenju črnokalskega Kraškega roba, v porečju reke Dra­gonje in v Čičariji. Gnezdenje te sove ogrožajo mnogi antropogeni dejavniki, kot so alpinizem, planinarjenje, lov in plenjenje gnezd. (si. 5.) 26. Mala uharica (Asio otus) Mala uharica se redno pojavlja v obravnavanem ob­dobju, predvsem pozimi. Najin edini podatek o gnezde­nju te sove, je najdeno gnezdo spomladi 1989 na tinjanskem hribovju s štirimi mladiči. Verjetno gnezdi mala uharica tudi na Kraškem robu in v Čičariji (Tome, ustno), čeprav to Še ni bilo potrjeno. V gozdovih Trža­ škega Krasa je dokaj pogosta in gnezdi v manjših skupi­nah (Benussi 1983). 27. Navadni čuk (Albene noctua) je reden gnezdilec vseh predelov Slovenske Istre z izjemo Čičarije. Gnezdilno nišo si poišče v suburbanem okolju, in sicer v kmečkih hišah in zidanicah, solinarskih hišah, gospodarskih poslopjih in drevesnih duplih. Leta 1989 je par čukov gnezdi! v zračniku nove izolske telo­vadnice, navzlic Številnim rokometnim tekmam. Istega leta sva našla tudi izropano gnezdo s tremi mladiči v opuščenem kiosku v Pradah. Pogost je tekom celega leta, pri čemer ga je lažje opazovati pozimi in spomladi, ko Lovrenc LiPfii, Miran G}ERKES; Uj E D E (FALCONIFORMESî IN SOVE (STRIOfORMES) SLOVENSKE ISTRE, 53-62 takson g Gyps fid vus Milvtis migrans Milvus tnilviis Pandion halla etus Circus aeruginosa Circus cyaneus Circus pygargus Circus macrounis Circa etus "alliens * Accipiter gent i lis * Accipiter nisus * Buteo buteo * Butco !agopus Pemis apivorus Aguila chinga Aguila chiysaetus * Falco calumbarías Falco naumanni Falco peregrinas Falco subbuteo Falco tinnunculm * Falco vespertinas Athene noctua * Strix ahtco * Stiix uralensis * Tyto alba * Bubo bubo * Asia otus * Otus scops * Tabela 2: mg z * * * P r * * * rr * * * * * * * * * * * * * * Status ujed in sov Slovenske Istre na podlagi najinih podatkov in drugih literaturnih virov. Legenda: g ~ potrjeno gnezdenje (naši podatki ali literaturni viri) mg = gnezdenje nepotrjeno, pojavljanje v času gnezdenja) gnezdilne niše. Tako so planinski orel, sršenar, kačar in z = redno prezimuje na obravnavanem območju p - redno se pojavlja na preletu (spomladanskem in jesenskem) r - redka vrsta (maloštevilni podatki ne zadoščajo za natančnejšo opredelitev na obravnavanem območju) rr — zelo redl