Leto I. ^ Ljubljana, torek 12. avgusta 1919. VECERHI UST Stev. 174. Cene po pošti: ta celo leto K 40*— ia polleta . K 20*— ta čelrl leta K 10*— *a 1 mesec K 3'50 ZD t!ub!j3DD illESEŽnO 3 H, Uredništvo In upruvn. Kopitarjeva ultcn *<. o, Ur lastnih otrok, iz ljubezni do sobratov-!; ;j iov se oprimimo vsi brez razlike stanu in poklica važnega socijalnega dela v boju proti alkoholizmu. Delujmo zavedno in odločno za svojo in svojcev srečnejšo bodočnost, kajti le trezen narod bo ime! moč, da zadosti vsem zahtevam, katere stavi nanj nova doba, k Armijske delavnice. Iz Zagreba poročajo: Za IV. armado se ustanove armijske delavnice v Zagrebu in Ljubljani. Pod upravo teh delavnic bodo spadale: artiljerijski arzenal, avtodelavnice, vojno-Zelczniške delavnice, povozne delavnico in druge. Za voditelja uprave armiskih delavnic je imenovan tehniški podpolkovnik Miodrag Vasič. Delavnice bodo povsem militarizirane. k Ukradeno blago, V Brezovici pri Metliki, p. Suha so v noč od sobote na nedeljo pokradli neznani tatovi gostilničarju in posestniku Pavlu Dragelju raznega blaga in moške ter ženske obleke v vrednosti od 4- do 5000 kron. Svarimo pred nakupovanjem tega blaga po Dolenjskemu Orožniki so tatovom že za petami. k Nadporočnik Tkalec v Segedinu. Iz Prekmurja poročajo, da je v Segedin došel znani slovenski izdajalec nadporočnik Tka* lec, — Mogoče, da se bo vrnil tudi na svoj dom, ker se mu sedaj ni treba bati boljše-vikov. k Nove poštne znamke. Iz Belgrada poročajo: Ministrstvo za pQŠto izbere izmed nagrajenih načrtov poštnih znamk dva najboljša, in sicer s sliko regenta Aleksandra, Ža franko-znamke izvoli najbrž Čarapičev ali Koželjev načrt. Nove znamke bodo veljale za vso kraljevino, k Sodišča v Srbiji, Iz Belgrada poročajo: Od 14. t. m, začno sodišča svoje poslovanje. Vse osobje predstojniških sodišč ima odpotovati v Belgrad nazaj. k Občinski denar v Splitu, Iz Splita poročajo: Deželna vlada je odobrila sklep občinskega sveta v Splitu o emisiji občinskih znamk po 10 in 20 vinarjev, ki se Izdajo v promet, da se odpomore pomanjkanju drobiža. Teh znamk bo izdala solitsku občina za 100,000 kron. StVv, »Vecerin fisl?, 3ne 12. avgusta 1919. Stran 3. f Uradno poročajo dne 12, avgusta ob pol 1. uri popoldne: Na podlagi odločitve v Parizu nam je končno priznano Prekmurje in sporočeno oiicijelno, naj ga okupiramo, Danes so se začele \ operacije v »vrbo zavzetja Prekmurja, Bela garda se je umaknila in rdeča garda razpršila ter polaga orožje. Narod z navdušenjem pričakuje Naše čete zasedajo Prekmurje. Murski Sobota v naših rokah. Protislovenske demonstracije v Gorici. Trst, 11. avg, V petek, soboto in nedeljo /o bile v Gorici velikanske manifestacije v spomin 31etnice prvega prihcda Ita-. lijanov v Gorico, Priprave za manifestacijo so bile velikanske; bila je sijajna raz-svetjava, kar je veljala italijansko vojaško upravo gotovo 100,000 lir, V noči od . četrtka na petek je organizirana druhalj, ki jo je vodil prosluli komisar Resen, razbila zadnje ostanke slovenskih napisov v Gorici in sicer napise Narodne tiskarne, urarja Jakoba Šuligoja, trgovca z jestvinami 'Antona Krutina oziroma še prejšnji napis osvoboditeljev. Naše čete so zavzele Mursko Soboto ob 8. uri zjutraj in zaplenile 4 topove, nekoliko tisoč pušk, mnogo mu-nicije, 1 lokomovito itd. V Battyand, severno od Murske Sobote, je prišla naša konjenica ter zaplenila veliko municijsko skladišče. Pohod se nadaljuje, dokler ne prispe naše čete na določeno mesto. Ivančič & Korinčič, trgovca Antona Korena, trgovca Drufovke, Kat. tisk. društva, odvetnika dr. Petra Medveščeka, odvetnika dr, Henrika Tume, nadalje zdravnika dr. Julija Bačarja, trgovca Pr. Batjela ter tvrdke Kerševan & Čuk. Razbili so tudi napis nemški tvrdki Juij Meindl n nemškemu zdravniku dr, Weinlechnerju, Ob tej priliki so kričali po mestu:. »Abasso i sciavi! A morte i sciavi!« Očividno je bil napad na slovensko prebvalstvo organiziran ter je v zvezi z protislovenskimi napadi v Trstu. Sz Ljubljane. 1 Pevska vaja »Ljubljane« danes ob S. uri zvečer za moške in ženske v Ljudskem domu, II. nadstropje, soba 22. Udeležba točna! — Odbor. 1 V spomin pokojnega dvornega svetnika Josipa Dcbidc so nabrali nameščenci (delegacije ministrstva financ 380 K in jih izročili poverjeništvu za socijalno skrbstvo. V.a oslepele vojake, 1 Društvo državnih uslužbencev SHS ra slovensko ozemlje ima nujno cdbo-» rovo sejo dne 14. avgusta, ob 20. viri v običajnem lokalu. Polnoštevilno! — Predsedstvo. 1 Strokovni odsek progovnih nadzira-Seljev. V nedeljo dne 17, avgusta 1919 sc bo vršil v Ljubljani v Vrtnem salonu gostilne »Pri novem svetu« ob 13, uri shod progovnih in drugih nadzirateljev državne in južne železnice, Ker je došel osnutek nove službene pragmatike in se bo na shodu poglavitno razpravljalo o tej zadevi, je neobhodne potrebno, da se tovariši polnoštevilno odzovejo temu vabilu. i Pobegli interniranec, iz francoskega ujetništva je pobegnil in dospel v Ljubljano včeraj Korimšek Franjo iz Zagorja ob Savi, Pred vojno je imel restavracijo v Parizu, ob izbruhu vojne so mu kot Avstrija cu vzeli gostilno in ga internirali. Pozneje bi ga bili Francozi kot Slovenca sicer oprostili, ko bi nc bila srbska legacija odbila njegove prošnje, kot je razvidno iz listin. Pozneje je ušel iz civilnega ujetništva in se potikal tri tedne po Francoskem, dokler ni prišel v Toulon, kjer je dobil s pomočjo nekega srbskega častnika potno dovoljenje, Peljal se je čez Dubrovnik, V civilnem ujetništvu se nahajata še dva Slovenca (iz Štajerskega — eden od Nove Cerkve pri Celju) in dva Hrvata, 1 Porod na cesti. Danes ob 1. uri zjutraj se je neko dekle, ki je prihajalo iz Maribora in se podajalo v ljubljansko bolnišnico zgrudilo nenadoma na tlak in povilo krepkega kričača. Ženske iz bližnjih hiš so prihitele na krik dekleta na cesto in pomagale materi toliko časa, dokler ni prišlo osobie iz bolnišnice in odneslo mater in otroka v zavetje, 1 Na medicinski oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani je bilo od leta 1913 do 1918 sprejetih 169 alkoholikov, ki so trpeli na raznih boleznih organov, povzročenih vsled nezmernosti pri uživanju alkoholnih pijač. Od teh bolnikov je odšlo 20 odstotkov ozdravljenih, 8 % je bilo oddanih na Studenec v umobolnico, 5 % jih je umrlo, ostali so bili zboljšani odpuščeni. 1 V prisilni delavnici v Ljubljani je bilo od leta 1913 do 1918 interniranih 226 prisiljencev, Med temi je bilo 80 % slučajev, pri katerih je bil alkohol vir delomrž-nosti in kaznjivih dejanj. Teh 226 prisiljencev je imelo v razsodbah 596 kazni in sicer 312 radi vlačugarstva, 121 prisiljencev je bilo interniranih prvič, 53 drugič, 26 tretjič, 11 četrtič^ 10 petič, 3 Šestič in 2 ’ { devetič. Po svetu. i' s Zakaj se ženska odtujuje domačnosti in družini? Pisateljica Gnauck-Kuhnova je! napisala člane s o nedostatku služkinj. Dokazala je, da naših žen in deklet ne veseli domače delo, ampak da hočejo posnemati moške in zato se lotevajo obrtniškega in javnega dela. Temu nasproti dokazuje dr.-H. Cohn, da morajo žene gledati po pri-služku, zakaj dandanašnja uprava gospodinjstva dostikrat ni ne gospodinjska, ne gospodarska. E, kako je bilo to vse drugače pred 50 leti! Kar se je doma rabilo* j se je naredilo doma. Tedaj niso gospodinje doma same prale, likale, kuhale in pekle, ampak se je tudi marsikak kos blaga, marsikatera obleka napravila v domači hiši, Delale so doma obleko za ženske, deco’ in tudi za moške. Dandanes nima naša mamica več teh skrbi, zakaj za denar dobi v, prodajalnici vse in primeroma bolj poceni, s Boljševiška umetnost vladanja. Vi treh mesecih svojega vladanja je dala ma-žarska boljševiška vlada za sedem milijard novega papirnatega denarja natisniti, Vlada je bila rdeča, ali denar je imela »bel« t. j, bel papir, ki ima tisk samo na eni strani. S temi »beliči« so plačevali visoki mezdo delavcem in uradnikom. Obrtniki in kmetje so beliče zavračali ter niso hoteli zanj ničesar prodati. Teh sedem milijard papirnatih koščkov je edini »blagoslov«, ki so ga dali mažarski boljševiki v treh' mesecih svojega vladanja mažarskemu nf-rodu in njegovim delavskim slojem, itft* s Boljševiki in delavstvo. Nedavno te-a so prinesli časniki poročilo o vpeljavi1! ela čez čas v sovjetski Rusiji. BoljševiškV ospodarske vrste se vračajo, kakor je vi* eti, jako hitro k stari socialni napravi.1 Tako vsaj kaže članek N. V, Čajko vskega*1 redsednika demokratične stranke v Afcv angelskem. Rečeni članek je ponatisnili; praško »Russkoe Delo«. Boljševiška vlada ponudila bivšemu ravnatelju Siemens^ vih nemških zavodov, da bi prevzel dva komisariata in se potrudil za izboljšan)« ruskih izdelkov. Boljševiška vlada je tol! ukrenila, da bi odpravila strašni notranji kaos, Krasin je ugodil želji sovjetske republike pod naslednjimi pogoji: Da bi bul! sprejeti v komisariata, ki sta mu bila poverjena, nemški strokovnjaki brez ozira na njih politično pripadnost, 2. da bi bili odpravljeni nadzorovalni odbori, 3. da bL bilo uvedeno akordno delo in v slučaju pojC trebe zvišana delavna doba nad predpisa*! no osemurno delo. Boljševiška vladal j«1 pristala na vse te zahteve in Krasin je taS1, koj prevzel delo s svojim štabom nemškim strokovnjakov. :} s Strašne povodnji. Iz Prage poročaj« Kstom: Kar so zadnje dni povodnji uničilo,!1 je grozno. Zdaj šele vidimo, da je škoda* veliko večja kakor smo mislili. Vso Škodo,’ ki so jo naredile povodnji, cenijo na 150! milijonov. Število porušenih hiš znaša štiri •to. Najhujše so prizadeti naslednji kraji: Ogrski Brod, Homec, Piten in Bojkovice.1 s Nevarni špirit, Ba dvigne splošno! izobrazbo in pospeši znanstveno delo vj svoji državi,: je Peter Veliki ustanovil letu 1724, v Petrogradu carsko akademijo in jp je oskrbel z bogatimi sredstvi, katera j«! / \ kasneje cesarica Elizabeta še zvišala. V poslopju se je nahajala lepa zbitka raznih naravoslovnih predmetov, mnogo znanstvenih pripomočkov in izbrana, dragocena knjižnica. Pozimi leta 1749. je nastal v tej zgradbi nevaren ogenj. Vojaki iz bližnje vojašnice sc nagic prihiteli na pomoč in so junaško pomagali reševati ter so vse najznamenitejše predmete odnesli iz plamena. Med rešenimi predmeti je bilo tudi štirideset steklenic, napolnjenih s špiritom, v katerpm so bile shranjene kače, žabe, močeradi, trakulje in druge živali. iTo se pravi, ko so steklenice pozneje urejevali, so bile pač živali v njih, toda špirita ni bilo več. Polkovnik je sklical moštvo in je vprašal, kaj se je zgodilo s špiritom. Nato se je oglasilo kakih osemdeset mož, ki so povedali, da so na ukaz podčastnika špirit izpili. »Ali ste vi to ukazali?« je vprašal polkovnik podčastnika. »Jaz,« je mož odgovoril. »Ukazal sem in sem zaradi dobrega zgleda sam prvi pil in največ popil« »Zakaj pa?« »Špirit je v ognju nevaren, Prazne steklenice je bilo laže prenesti skozi plamen in ognjene iskre, nego kolne, in izprazniti jih nismo mogli drugače nego da smo špirit izpili,« Kasneje je polkovnik ustmeno poročal o tem na dvoru; cesarica Elizabeta je nato navdušena /vzkliknila: »Kako junaški so moji vojaki! Kdo bi si še upal piti špirit, v katerem je Itaka golazen! Ti možje res zaslužijo pohvalo!« Cesarica je hrabre može obilno nagradila, Vojaki so se zadovoljno muzali, da itako dobrega žganja še nikdar niso pili, Aprovlzacifs. a Sladkor za vkuhavanje sadja. Ker so izčrpane zaloge domačih sladkornih tovaren in zadostujejo dovozi Iz inozemstva le za neposredni kon-Bsum, se letos ne bo delil poseben slad-ikor za vkuhavanje sadja. Tozadevne jprošnje so brezpredmetne in se ne bo-jdo reševale. — Odsek za prehrano Slo-ivenije. a Razdelitev mineralnega olja. Iz Poljske sta dospela kot prva pošiljatev dva transporta različnih mineralnih olj. Ker je pilo ogromno število prosilcev za to blago, je odsek za prehrano pri razdelitvi tega kontingenta pritegnil zastopnike vseh prizadetih strok in sicer zastopnika kmetijstva montanističnih obratov, trboveljske premogokopne družbe, južne in državne jželeznice, obrtne in trgovske zbornice ter favtoreferenta. Došli kontingent se je razbelil popolnoma in sicer tako, da je krita ljnujnejša potreba posameznih obratov, ^sameznim prosilcem se dostavijo neposredno po pošti nakaznice, na katerih je iznamovana odkazana množina ter tvrdka, pri kateri dobi isto. Vsako nadaljnje Jdopisovanje na odsek za prehrano kakor itudi tozadevno posredovanje naj se opusti, jKakor hitro bode na potu nova pošiljatev, fce prizadeti krogi pravočasno opozorijof da Javijo svoje potrebe, a Vazelin, Odsek za prehrano ima na tazpolago dva vagona prvovrstne vazeline iz Poljske, Reflektanti za to blago naj vlo-2e prošnjo do 18. avgusta pri imenovanem pdseku. 1 SfeklentCnka. (Češki spisal Karel V, Rais; preložil Al, Benkovič,) (Dalje.) Na dvorišče sta prihajali upognjena starka in velika zagorela kmetica, kakih petintrideset let stara. Obe sta imeli črno obleko, ruto na glavi, molitvenik in bel žepni robec v rokah, na prsih zloženih. Razlika v opravi je bila samo v krilih in obuvalih: starka je imela kratko krilo od starinskega sivega blaga, z velikimi modrimi progami, bele nogavice in čevlje, hči je šla v daljši, svetli katunki in je imela čižme. Starka se gredoč ni zmenila za nič, hči pa se je pozorno ozirala naokrog. Oskrbnica je pritekla iz veže in prisrčno klicala: »Bog vas sprimi, mamica!« in objemši starko, ji hotela poljubiti roko, A ta ni pustila desnice z mehko vznemirljivostjo: »Kaj pa mislite, Gustika, ta bi bila lepa — kaj bi pa ljudje rekli!« Oskrbnik je pozdravil sestro in se obrnil k ženi: »To je pa moja sestra Ana!« Gospa jo je objela okrog vratu, poljubila in rekla: »Le počakajte, tako sem vas vesela, vi pa niste prišli na svatbo —• mama je bila bolj pridna!« Ana, rjavo ožgana od solnca, se je v zadregi nasmejala, plaho pogledala brata in zatisnivši oči odgovorila: »Draga svakinja, pri nas to ne gre, da bi človek za dalje časa odšel z doma — kaj bi mož počel z otroki?« Zopet se je plaho ozrla z brata na svakinjo, ponudila ji majhen zve-ženj ter rekla prisrčno: »Tu sem vam prinesla par jajec —« »Tako škodo si napravljate — saj smo na pristavi, se je nasmejala gospa, »O, nič ne de, le vzemite,« je naglo pripomnila mati in zveženj porinila sinahi, »Premišljevala sem, kaj bi vzela, pa ni bilo čisto nič druzega,« je rekla sestra-»Pojdimo naprej,« je hitela gospa Gu-sta, vzemši zveženj, ter počasi silila ženi v vežo in v kuhinjo. Sestra Ana se je dala hudo siliti, mrmrajoč je hotela biti zadnja. Starka se je splazila v kuhinjo in ne da bi dvignila glavo, hitro pregledala ves prostor. »To je moja kuhinja,« je rekla gospa in se vesela ozirala naokrog. Mati se je počasi zvedavo ozirala po stenah ter samo mirno kimala; tudi sestra je ogledovala, a kadarkoli bi se bila morala s pogledom ujeti z gospo Gusto, jo je vselej preskočila, »Lepo opravo imate, Gustika,« je nazadnje rekla mati ter mlado gospo počasi pogledala od nog do glave. Tudi sestra jo je opazovala, a le kadar je vedela, da se z očmi ne ujema s svakinjo. Gospa Gusta na materine besede ni vedela kaj odgovoriti; čutila je, da so bile izgovorjene brez veselja, samo da so bile izgovorjene, »Ne stojmo in pojdimo dalje!« je silil oskrbnik in šli so v sobo. Mati se je zopet počasi zvedavo ozirala. »Bele postelje imate,« je rekla bolj zase in stopivši k postelji gladila pernico; poskušala je, kako te polna in kako im« perje, »Pri nas ne moremo imeti belih petS nic«,« j« opomnila sestra kot sama pri sebi. »Bi že mogli —■ v koči se to ne spos dobi,« je mimogrede rekla mati in naprej ogledujoč posteljo nadaljevala: »Tri blazin ne — pri nas imajo po dve veliki, a tu imajo v boljših hišah tudi povsod po tri,«: »Knjig ima svakinja kot v župnišču,< se je nasmejala Ana. Tudi mati se je na* smejala in kimajoč govorila: »Seveda, koi ima toliko šol in tam to morajo imeti, Gustika jih zdaj ne bo več kupovala, in kam ž njimi, ko ima druge skrbi!« »Pojdite vendar sest, ljudje božji — saj sta pač trudni, a vedno stojita!« in oskrbnik jih je peljal v salon ter silil, naj sedeta, »Kaj nimate natlačenih stolov?« se je začudila starka, opazujoča visoke, izrezljane naslonjače. »V takih se nabira mnogo prahu, mati,« je v zadregi odgovorila Gusta, Prezrla ni nobenega materinega pogleda in vsakega je že dobro razumela. »O, tukaj imajo v boljših hišah povsod natlačene. Pri županu in pri drugi gospodi je taka gizdavost kakor v velikih! mestih — take-le stole imajo z baržunom prevlečene, pri županu z rdečim, Ino, potreba tega ravno ni,« je pristavila, a gospa Gusta je razumela, da spada zraven neizgovorjeni dodatek: »Lepo pa je!« Ana se je tudi ozirala in rekla: »To je soba! Kaj bomo mi v koči — mi smo reveži,« in plašno je pogledala Gusto v oči, »Prosim vas, koliko se za take neumnosti potroši,« se je naenkrat oglasil oskrbnik, »to stane sila denarja, in čemu!« To je rekel, dasi je v sebi čutil nemir, ko je videl, da je vse to materi malo všeč. »Le nikar ne govori,« je odgovorila mati odločneje in se očitaje ozrla na sina, »vse to spada skupaj v koči je drugače, v taki hiši pa zopet drugače,« »Lepi pa so ti stoli — visoki kot prestoli,« je sestra posegla vmes ter se pohvalno nasmejala. »Seveda so, takih tu nimajo nikjer,« je pritrjevala mati in zagledavši se v svet-lotiske v rezanih okvirih, zopet kimala in govorila: »Lepe podobe — jaz .sem pa mislila, da imate slikane — tu imajo po velikih sobah slikane, široke okvire in vse pozlačene!« Gubasto, sivo, upadlo obličje in globoke, temne, nekoliko vlažne oči stare žene so bile o tem polne slastnega strmenja. Gospa Gusta je molčala; ni se ji zdelo vredno razkladati, zakaj ima rada te podobe in zakaj mrzi tiste tuje šopirne barvo-tiske. Vedela je, da bi to bilo popolnoma brezuspešno. »Ali sta že kje delala obiske?« je naenkrat mati hitro vprašala, (Dalje.) Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani,