UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 68 MEDIIRATI ALI NE MEDIIRATI? TO DANES NI VEČ VPRAŠANJE! 10 let uspešne mediacije na OŠ Srečka Kosovela Sežana Marija Štekar Košuta, OŠ Srečka Kosovela Sežana To Mediate or Not to Mediate? That Is No Longer the Question! (10 Years of Successful Mediation at Sre čko Kosovel Primary School Sežana) UVOD Osnovna šola je svet v malem. Otroci vstopajo v šolske prostore v spremstvu staršev in skrbnikov, opremljeni s preteklimi izkušnjami druženja in u čenja. Med številnimi sošolci in sošolkami preizkušajo svoje strategije, svoje znanje in iščejo svoje mesto v družbi. Ker so še neizkušeni, jih na tej poti spremlja u čno in neu čno osebje. Za organi- zacijo okolja, v katerem rastejo in se razvijajo, pa poskrbijo vodstvo, šolska svetovalna služba in državno omrežje. V varnem okolju pridobivajo u čenci temeljna znanja in ve- ščine, ki jim bodo pomagali pri odraš čanju. Ljudje smo so- cialna bitja in se zato že v otroštvu vklju čujemo v družbeni sistem. Želimo uspešno razvijati svojo osebnost v sodobni družbi, biti socialno opremljeni in konstruktivno sodelova- ti pri iskanju skupnih rešitev. Žal smo v družbi in šoli pri ča številnim pojavom nestrpnos- ti in nasilja, ki se izraža v odnosih med u čenci, med u čenci in učitelji, med šolo in starši ter šolo in okoljem, zato se je OŠ Srečka Kosovela Sežana odlo čila za šolsko mediacijo. Mediacija je postopek, v katerem se osebe – medianti –, ki so v sporu, ob pomo či tretje osebe – mediatorja – pogo- vorijo ter ugotovijo vzroke njihovega spora, izrazijo svoja stališča, mnenja, zamisli, si zaupajo težave in strahove ter poskušajo najti ustrezno rešitev. V mediaciji prevzemata medianta odgovornost za razrešitev nastalega konflikta. Šolsko mediacijo izvajajo strokovno usposobljeni delavci med učenci, u čitelji, starši in drugimi šolskimi delavci, vrstniško mediacijo pa izvajajo u čenci med sabo. NAMEN Naša šola se že vrsto let trudi vklju čevati razli čne preven- tivne programe za prepre čevanje nasilja, zato je že leta 2008 k sodelovanju povabila izkušeno pravnico Tanjo Pio Metelko, NLP Master Coach, mediatorko in voditeljico tre- ninga. Ob pomoči sodelavcev je za celoten učiteljski zbor organizirala predavanja in delavnice, na katerih je predsta- vila problematiko konfliktov na šoli in njihovo reševanje s pomočjo mediacije. Izoblikovali smo ve čletni projekt, s katerim smo želeli iz- boljšati medsebojne odnose v šoli oz. v razredu, pridobivati spretnosti za strpno sožitje in spoštovanje drugih, uspo- sobiti otroke za prepoznavanje spornih situacij in jih nau čiti uspešno reševati konflikte ter razvijati socialne veš čine. NAČRTOVANJE STRATEGIJE Sežanska osnovna šola je potrebovala vsaj eno usposo- bljeno mediatorko, zato sem se v šolskem letu 2009/2010 odločila za 100-urno usposabljanje kot mediatorka in 50-urno kot šolska mediatorka pri inštitutu za mediacijo Concordia. Februarja 2010 sem pripravila 3-letno imple- mentacijo šolske mediacije na naši šoli. Predstavila sem jo vodstvu in svetovalni službi, ki sta jo z navdušenjem sprejela in podprla. Dogovorili smo se tudi za prostor izvajanja mediacijskega procesa in analizo stanja z anke- tnim vprašalnikom. Pred za četkom novega šolskega leta sem na uvodni kon- ferenci u čiteljskemu zboru predstavila šolsko mediacijo, rezultate ankete in triletni implementacijski na črt. Poskr- bela sem za informacijo in predstavitev o tem u čencem od 5. do 9. razreda ter staršem na roditeljskih sestankih. Kmalu sem spoznala, da moram oblikovati mrežo sode- lavcev, zato sem organizirala štiri 40-urna usposabljanja. S šolskimi mediatorkami smo maja 2013 v Vzgojni na črt vključile še mediacijo. V letih 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019 smo organi- zirali vikend delavnice in dodatne u čne ure za vrstniške mediatorje in tako dopolnili mediacijsko mrežo. REZULTATI ANKETE V šolskem letu 2009/2010 in 2019/2020 smo opravili dve anketiranji. Prvo smo izpeljali med u čenci, učitelji in star- ši, ker smo želeli vedeti, kako se spopadajo s spori in kako bi želeli, da bi jih reševali v prihodnje. Drugo anketo smo razdelili le u čencem, ker smo želeli izvedeti, kakšne so nji- hove izkušnje z mediacijo. Rezultati anket v šolskem letu 2009/2010 Učenci so ankete izpolnjevali konec šolskega leta, sodelo- valo jih je 80 % od 5. do 9. razreda. 74 % u čencev je izjavilo, da so se v razredu ali na šoli že kdaj znašli sredi spora, ki se je po navadi zaklju čil z umikom, sicer pa z grdimi beseda- mi ali žaljivkami. Samo eden je reševal spor s pobotanjem. 56 % jih je rešilo sebi v prid le nekaj sporov, 23 % pa niti enega. Obe sprti osebi sta bili zmagovalki le nekajkrat v 47 % primerov, v 34 % pa nikoli, zato je bil ob čutek neza- dovoljstva zelo pogost. Ve čina je spore želela reševati brez UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 69 pomoči. Če bi jo rabili, bi se najraje obrnili na razrednike in učitelje, na šolskega psihologa ali pedagoga, le redki pa na usposobljenega učitelja ali učenca. V veliki ve čini primerov so želeli reševati konflikt v namenskem prostoru brez pri- sotnosti sošolcev, po možnosti še isti dan. Podobno anketo je izpolnjevalo tudi 62 % vseh u čiteljev ter 177 staršev. Oboji so izrazili željo po pomoči pri reševanju konfliktov. Ve čina u čencev in u čiteljev je priznala, da so se že znašli sredi konflikta in da spora niso rešili. Vse tri anketirane skupine so izjavile, da so le redkokdaj rešile konflikt sebi oz. obema stranema v prid. Med sporom želijo izraziti svoj pogled na težavo, hkrati pa po reševanju spora ohraniti dober medsebojni odnos. Vsi ti zaklju čki so me spodbudili k temu, da nadaljujem z dolgoro čnim projektom. Rezultati anket v šolskem letu 2019/2020 Zanimivo je, da je v primerjalni anketi iz leta 2019/2020 sodelovalo kar 90 % u čencev od 5. do 9. razreda in še po desetih letih so skoraj vsi izjavili, da so se že znašli v kon- fliktu s sošolcem. Iz njihovih odgovorov izhaja, da jih 86 % mediacijo pozna in da mnogi menijo, da jim pri reševanju lahko pomagajo sošolci, nato razrednik in u čitelji, medtem ko je ve čina u čencev pred desetimi leti menila, da tovrstne težave lahko rešujejo le sami. Petina učencev sedanje generacije je že uporabila mediaci- jo pri reševanju medsebojnih sporov in so bili s postopki, mediatorji in u činki zadovoljni. Pri samem poteku so uspeli izraziti svoje mnenje in svoj pogled na spor. V treh četrtinah primerov so sprti u čenci po mediaciji popravili in ohranili dober odnos. Šolsko in vrstniško mediacijo so uporabili v enakem razmerju. Na vprašanje, katero obliko mediacije bi svetoval sošolcem, bi v enaki meri svetovali tako vrstniško kot šolsko. KONKRETNI OPISI POSAMEZNIH AKTIVNOSTI Šolska mediacija Na šoli s skoraj 900 u čenci in 80 učitelji je delo šolskega mediatorja zelo zahtevno. V veliko pomo č je lahko mreža sodelavcev in sodelavk, ki so opravili vsaj 40-urno predvi- deno usposabljanje. V šolskem letu 2011/2012 sem orga- nizirala prvi sklop izobraževanj. Udeležba petih kolegic je bila skromna, a dosežena je bila pomembna prelomnica. Kolegice so takoj preizkusile uspešnost nau čenih tehnik mediacije. Temu so sledila še tri usposabljanja, in sicer leta 2013/2014 (7 u čiteljic), 2015/2016 (5 učiteljic in ena profe- sorica s slovenske višje srednje šole v Trstu) ter 2019/2020 (11 učiteljic). Med tem časom so nekatere usposobljene kolegice dobile redno zaposlitev na drugih šolah in zdaj pomagajo širiti kulturo mediacije tudi drugod. Mediatorke so na programu usposabljanja spoz- nale in usvojile vse faze mediacije in ve č kot dvajset temeljnih tehnik, poglobile poznavanje konfliktov in čustev ter se konkretno preizkusile z neštetimi vajami. Spoznale so, da je mediacija resno in odgovorno delo, ki mora potekati v dolo čenih razmerah. Gre za vestne, strokovno usposobljene mediatorke, ki so u čencem, u čiteljem in staršem v veliko oporo. V vseh teh letih je bilo opravljenih ve č mediacij. Vse so bile uspešne, razen ene, ki so jo prekinili starši. Ker je marsi- katera šolska mediatorka tudi razredni čarka, marsikdaj ne ponudi učencem mediacije, temve č se odlo či za pogovor, pri katerem uporablja pridobljene veš čine. V 1. VIO ter v 4. in 5. razredu mediacijo predlagamo u čencu tako, da ga ustrezno nagovorimo, obenem pa o izbrani metodi seznanimo tudi starše. Otroka vklju čimo le z njihovim soglasjem. Starši imajo namre č pomembno vlogo pri motiviranju svojih ot- rok. V 5. in 7 . razredu u čenci podrobneje spoznajo mediacijo, saj je vklju čena kot u čna vsebina, v 5. pri družbi, v 7. pa pri domovinski in državljanski kulturi in etiki. U čenci v 3. VIO ne želijo, da bi se starši ali u čitelji vtikali v medvrstniške spore, zato jim je pomoč šolskega oz. vrstniškega mediatorja bližja, predvsem zaradi zajam čene zaupnsoti postopka. Enkrat ali dvakrat letno potekajo pedagoška sre čanja šol- skih mediatorjev, na katerih pregledamo opravljene naloge ter na črtujemo dejavnosti v naslednjem šolskem letu. O vsem tem poro čamo tudi vodstvu, u čiteljskemu zboru in svetu šole. Vrstniška mediacija Oktobra 2016 so u čenci naše šole prvi č obiskovali vikend delavnico, na kateri so spoznavali vrstniško mediacijo, razi- skovali ter prek razli čnih iger širili svoja znanja na podro čjih komunikacije. Združili smo mo či in vizije dveh osnovnih šol iz Sežane in Diva če ter 7 mentoric. Poleg programa, usmer- jenega v pridobivanje in urjenje veš čin mediacije, smo men- torji intenzivno pogojevali medsebojno druženje in sodelo- vanje 29 učencev od 6. do 9. razreda v Rakovem Škocjanu. V delavnicah so spoznavali veš čine neverbalne komunikacije in improvizacije, ki jih je strokovno predstavila gledališka igralka in mladinska gledališka pedagoginja Maja Gal Štro- mar. Ob tem so se pogovorili o vrstah konfliktov in njihovih značilnostih. Spoprijeli so se s koraki mediacije, aktivnim poslušanjem, prepoznavanjem čustev in povzemanjem. Pripravili so ve č scenarijev za konflikt med najstnikoma in rešitev s pomo čjo dveh vrstniških mediatorjev, nato pa so se preizkusili v igri vlog in posneli prizore. Postavili so se v vlogo scenarista in režiserja ter izvedli zaplet in razplet konflikta. Sledile so socialne igre, pri katerih so preizkušali delo v skupini, spretnost pomnjenja in zaupanje. Mentorice smo bile z učenci in izvedbo delavnic nadvse zadovoljne. Otroci so bili izjemno ustvarjalni, usvojili so veš čine in pridobili pozitivne izkušnje pri konstruktivnem obvladovanju konfliktov v šoli in življenju. Tridnevno delavnico smo ponovili še naslednje leto in leta 2018/2019, tokrat samo z u čenci naše šole in od 7. razreda naprej. Program smo iz leta v leto bogatili in dodali pred odhodom dve pripravljalni sre čanji, na katerih smo men- torji predstavili lastnosti vrstniškega mediatorja, na čela reševanja konfliktov, komediacijo in pripravo na vrstniško mediacijo ter korake. V naslednjih letih smo vrstniškim mediatorjem ponudili priložnost za utrjevanje in nadgrajevanje svojega znanja s tremi enournimi mesečnimi delavnicami, na katerih so utrjevali preokvirjanje, zastavljanje vprašanj in pogajanje. Naslednje leto smo delavnice ponovili in dodali še simula- cijo mediacije z igro vlog. Izbira u čencev vrstniških mediatorjev je potekala na podlagi predlogov razrednikov in u čencev. Zaradi velikega zanima- nja je število prijavljenih naraš čalo iz leta v leto. Za najbolj UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 70 navdušene vrstniške mediatorje smo organizirali mentorstvo šolskih mediatorjev. Ker je bilo na šoli vedno ve č mediacij, smo poiskali nove ustrezne prostore, ki po predhodnem dogovoru z u čitleji ustrezno služijo svojemu namenu. Letos smo sestavili štiri članske skupine vrstniških mediatorjev, vsako s svojim mentorjem, s katerim skupina ponovi postopek mediacije in opravi ve č pogovorov. Tako skušamo vzpostaviti mrežo vrstniških mediatorjev, ki si medsebojno pomagajo. V šolskem letu 2019/2020 smo organizirali mrežo 10 me- diatorjev mentorjev, ki skrbijo za 18 devetošolcev in 14 osmošolcev, ki so postali vrstniški mediatorji. UČINKI Razredni čarke, ki so otrokom predlagale mediacijo, so opa- zile, da jim je po pogovoru odleglo in da so izboljšali med- sebojne odnose. Pri pouku je delo laže steklo in u čenci, ki so imeli prej težavo s koncentracijo in u čenjem, so pokazali napredek. Tudi nekateri starši so izrazili zadovoljstvo nad uspešno rešenimi ve čletnimi konflikti. U čenci se prostovoljno vklju čujejo v postopek mediacije in so z dogovori zadovoljni. V nekaterih primerih ga tudi sami priporo čajo sošolcem. Na podlagi refleksij mediantov ugota- vljamo, da se jim reševanje konfliktov s pomočjo mediacije zdi »pošteno« in »dobro«, ker niso kaznovani po pravilniku, temveč imajo možnost nastali konflikt rešiti z medsebojnim dogovorom in s tem dose či skupni konsenz. Nastalo ma- terialno ali moralno škodo u čenci lahko popravijo, odnos med dvema pa se vrne v stanje pred konfliktom. Mediacijo pozitivno ocenjujejo tudi zato, ker lahko izrazijo svoja sta- lišča, ob čutke in pretekle izkušnje z osebo v sporu oz. da niso takoj »obsojeni«, saj to bistveno vpliva na razumevanje konflikta. Med pogovorom se po čutijo varne, saj jih ščitijo vnaprej dolo čena pravila, predvsem pa zaupnost postopka. Pozitivne izkušnje razreševanja sporov ozaveš čajo njihovo sprejemanje odgovornosti in krepijo njihovo samopodobo. Vrstniški mediatorji in medianti so izrazili zadovoljstvo z uspešno izpeljanimi mediacijami. Pridobljene pozitivne izkušnje reševanja sporov so pripomogle k pozitivnejše- mu vzdušju na šoli. Zavest o uspešnosti mediacije med mladimi raste, zato so v lanskem šolskem letu imeli njeno predstavitev na razrednih urah devetošolci. Izkazali so se za dobro podkovane in prepri čljive. Zanimive so bile tudi njihove osebne izkušnje. REFLEKSIJE VPLETENIH Ravnateljica Jadranka Mihali č: Kot ravnateljica bi glede naše šolske mediacije rekla vse pohvalno. Izkazala se je kot u činkovita metoda reševanja konfliktov med učenci, učitelji in starši. Mediatorka Marija Štekar Košuta je z usposabljanjem še preostalih u čiteljev in u čencev vnesla v šolski prostor novo kulturo reševanja konfliktov. Veliko je prispevala tudi pri oblikova- nju samopodobe, odgovornosti, osebnostne rasti in občutka pravičnosti tako pri u čencih kot tudi pri učiteljih. Z mediacijo se je pove čal občutek pripadnosti, prijateljstva in varnosti. V veliki meri je izboljšala šolsko klimo. Šolska psihologinja Meta Pavleti č Pieri: Šolska svetovalna služba na osnovni šoli pokriva zelo širok spekter razli čne problematike in deluje na mnogih področjih. Šolska in vrstniška media- cija je prav gotovo obogatitev in pomo č pri spo- padanju predvsem z manjšimi, laže rešljivimi in nenasilnimi konflikti, ki nastajajo med u čenci. V zadnjih letih na šoli opažamo, da ve čina u čencev ve, da na šoli obstaja mediacija. Marsikdo pove, da je to obliko pomoči že uporabil in da je za ča- sno rešila njegov problem. Ve čina učencev ima z mediacijo dobre pozitivne izkušnje. V procesu svetovanja po navadi sami pridejo do uvida, da bi trenutno težavo lahko rešili z njeno pomo čjo. Ve čina u čencev ne potrebuje razlage, kaj je me- diacija, še ve č, po navadi kar sami povedo, kaj to je, in nemalokrat se zgodi, da sprta učenca že v svetovalni službi prideta sama do sklepa, da bos- ta težavo rešila s pomo čjo mediacije. Šolska mediacija je zgled, kako se težave rešujejo na strpen in miren na čin, brez zmagovalcev in po- ražencev. Mediacija odpira vrata v svet otrokovih čustev, doživetij, oblikovanja lastne podobe ter v razumevanje so človeka in vživljanje v drugega. Je nepogrešljiv del šolske stvarnosti in pomeni obogatitev za vse udeležence osnovne šole. Šolska mediatorka in učiteljica slovenš čine Katja Orel: Izobraževanje za šolsko mediatorko mi je pri- neslo ogromno znanja, ki ga lahko uporabim pri mediranju, pa tudi v vsakdanjem življenju. Sprva sem imela nekoliko pomislekov, saj sem bila prepri čana, da so faze mediacije možne samo na papirju in izobraževanju, da pa se v realnosti, pri pravi mediaciji, vse ne izide tako lepo. Ko sem začela mediirati, sem bila kar precej prestrašena, saj nisem vedela, ali bom uspela zadevo izpeljati do konca, a se je vedno vse dobro izšlo. Na koncu sem bila vedno zelo zadovoljna, otroci pa tudi, saj smo zadeve doslej vedno rešili. Ko pomagam učencem, da se pogovorijo, rešijo v časih tudi dol- goletni spor, sami pridejo do rešitve in so vidno zadovoljni, sem tudi sama vesela in se dobro počutim. Učenci, katerim kot pomo č pri reševanju težav predlagam mediacijo, so ve čkrat skepti čni. V ča- sih jim je treba malce dopovedati, da lahko kadar koli odstopijo, če jim kaj ne bo vše č oz. se poču- tijo nelagodno. Poudariti je treba tudi, da vse, o čemer se pogovarjamo, ostane med udeleženci. Ko zadevo še napišemo in podpišemo, pa so že v polni meri pripravljeni sodelovati. UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 1-2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 71 Šolska svetovalna delavka Karmen Tav čar: Na naši šoli smo mediacijo vpeljali kot enega izmed vzgojnih ukrepov v Vzgojni na črt šole. V vseh desetih letih delovanja je profesorica Mariji Štekar Košuta navdušila za mediacijo in izob- razila veliko število kolegic, tako da je postala eden izmed najpogosteje uporabljenih in naju- činkovitejših vzgojnih ukrepov na šoli. U čenci mediacijo radi izbirajo in se je udeležujejo, saj prinaša pozitivne u činke v medvrstniških sporih v zadovoljstvo vseh vpletenih. Izjemno pozitivno je tudi dejstvo, da se nekateri naši u čenci zadnjih razredov pod vodstvom mentorjev tudi sami usposabljajo kot mediatorji. S svojim delovanjem že beležijo navdušujo če rezultate. Šolska mediatorka in u čiteljica matematike Tatjana Škabar Marjanovi č: Učiti pomeni učiti se! Kot u čiteljica v razredu sem del pomembnega procesa, ki tudi mene bogati iz izkušnje v izkušnjo. Podobno doživljam media- cijo kot na čin reševanja konfliktov. Vsi se u čimo, drug od drugega in drug ob drugem. V časih nas je strah, da težav ne bomo mogli ali znali rešiti. Sprašujemo se, kaj ima povedati vsak od nas in kakšne bodo reakcije. Za četno bojazen pa premaga zavzeto iskanje primernih vprašanj, povzemanje, iskanje rešitev, preokvirjanje. Vsi se po najboljših močeh trudimo najti pot do sprejemljivih rešitev. To je v časih zelo preprosto, v časih pa se moramo ponovno sestati, ampak z mediacijo smo vedno bliže ugodnemu razpletu. Učenci vsaki č z velikim olajšanjem sprejmejo rešitev in mediacijo tudi pohvalijo. Kar nekaj učencev si je po pozitivni izkušnji želelo postati vrstniški mediator. O podobnih ob čutkih pred mediacijo in med njo me obveš čajo tudi vrstniški mediatorji, ki jim kot mentorica pomagam. Šolska mediatorka in u čiteljica telesne vzgoje Katja Kova č: Menim, da bi se morali z veš činami mediacije seznaniti vsi, katerih delo se nanaša na interak- cijo z ljudmi. Spretnosti reševanja konfliktov so zelo dragocene za ohranjanje ali krepitev medse- bojnih odnosov. Znanja mediatorja so nepogreš- ljiva tudi v osebnem življenju, ko smo kdaj pri ča sporom, nesporazumom ali obtožbam. Vsekakor izjemno uporabno znanje, ki bi ga priporo čila vsakomur. Vrstniški mediatorki Nika Grmek in Sara Lazarevski: Z vrstniško mediacijo sva se podrobneje sezna- nili v 7. razredu, ko sva odšli na usposabljanje v Rakov Škocjan. Bila je lepa izkušnja, saj sva se naučili razli čnih načinov komunikacije in pomo- či ljudem, ki bi radi rešili spor. Imeli sva že nekaj mediacij in ob čutek, ko dvema osebama pomagaš rešiti spor, je izjemen. Medianti so nama poveda- li, da zgodbo laže zaupajo svojim sovrstnikom, saj so tako bolj sproš čeni. Ob čutek so imeli, da jih ra- zumeva. Z izbiro so bili zadovoljni. Zdi se nama, da bo to znanje, ki sva ga dobili iz mediranja, uporabno vse življenje, ne samo pri mediaciji. DOSEDANJA SPOZNANJA IN UGOTOVITVE Mediacija ne bi bila tako uspešna, če je ne bi vodili prepri- čani in strokovno podkovani mediatorji, ki za to dejavnost žrtvujejo svoje proste ure in za vloženi trud ne pri čakujejo denarnega pla čila. Najbolj jih osre čuje občutek, da so lahko mladim pomagali miroljubno rešiti spor. To jim tudi daje moč, da kljub zahtevni in ve čkrat nehvaležni službi u čitelja in številnim obveznostim še najdejo čas za pristen in poglobljen odnos z u čenci. Mediator spoštuje temeljna na čela media- cije: prostovoljnost, zaupnost, medsebojno spoštovanje, enakopravnost mediantov, kompetentnost, nepristranskost, sporazumno rešitev in zakonitost. Mediator ne svetuje, ne sprejema odlo čitev, temve č spodbuja medianta. Mediacijo morata najprej sprejeti vodstvo in šolska sve- tovalna služba. Le tako bo mediator mirno organiziral srečanja. Ustrezno mora biti predstavljena u čnemu in neučnemu osebju, u čencem, staršem in skrbnikom. Najbolj prepričljivo to naredijo šolski in vrstniški mediatorji. Da zadostimo tudi formalnim predpisom, moramo ustrezno dopolniti Vzgojni na črt šole. Starši ob podpisu soglasja za mediacijo (lahko je to le enkrat za celotno osnovnošolsko šolanje njihovega otro- ka) zaupajo šoli in mediatorju, zato ne smejo zahtevati nikakršnih poročil, saj je mediacija zaupna. Isto velja za vodstvo, šolsko svetovalno službo in razrednike. Če je šola velika, je nujno organizirati mrežo šolskih medi- atorjev, ki se vsaj letno sre čujejo in izmenjujejo svoje izku- šnje, dvome ali predloge. V primeru dvoma lahko pokli čejo supervizorja, v primeru zahtevnejših mediacij pa strokov- njaka, ki ga pla čata medianta oz. šola. O delovanju šolske mediatorske mreže mora biti vsako leto oddano poro čilo vodstvu, u čiteljskemu zboru in svetu šole. Vrstniška mediacija na osnovnih šolah mora potekati v paru pod mentorstvom šolskega mediatorja, ki poskrbi za pogovor pred mediacijo in po njej. Vrstniški mediatorji so še zelo mladi in neizkušeni, zato je zelo pomembno, da dobijo dovolj spodbude in podpore ter možnost iskrenega pogovora o svojem vodenju, dvomih in zaklju čkih. Mentor- ju sicer ne razkrijejo vsebine pogovora oz. sklepov, saj so vezani k zaupnosti, lahko pa z njim analizirajo svoje delo. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 72 Mediacije potekajo pred poukom ali po njem. Med razre- dnimi urami lahko potekajo le z dovoljenjem staršev in učiteljev, je pa tako rešitev v časih bližja. Šolski in vrstniški mediatorji morajo poskrbeti za dodatno nadgradnjo svojega znanja in se udeleževati raznih šolskih aktivnosti, na katerih predstavijo mediacijo in delijo z dru- gimi svojo izkušnjo. Zaželeno bi bilo, da bi strokovnjaki na področju mediacije oz. pogajanja prišli na šole posredovat svoje izkušnje in znanje. Vsekakor bi bilo treba poskrbeti za kontinuiteto vrstniških mediatorjev tudi na srednjih ali poklicnih šolah in univerzah. V današnjih dneh je vse merljivo v urah, minutah in se- kundah. Vse mora biti opravljeno čim prej, človek pa je težko merljiv. Koliko naj bo torej dolg pogovor z osebo, če jo želimo spoznati ali ji pomagati? Mediacije so lahko zelo kratke, če sta medianta za to, pa tudi daljše. V časih potrebujeta medianta ve č srečanj, da sta z dogovorjenim zadovoljna. Vsekakor pa je na osnovnih šolah priporo člji- vo, da se medianta čez nekaj časa sre čata z mediatorjem, da preverita, ali dogovorjeno drži ali pa se je medtem kaj spremenilo. Šolske mediatorke menimo, da mediacija spodbuja po- zitivno komunikacijo, osebnostno rast in razvoj, nalaga sprejemanje odgovornosti, poudarja pomen družbenih vrednot, krepi samopodobo in zmanjšuje nasilnost. Me- diacija zmanjšuje duševno trpljenje prizadetih, vodi h konstruktivni komunikaciji, izboljšuje sodelovanje, utrjuje samoodgovornost, ohranja dostojanstvo, krepi samospo- štovanje, razvija pogajalske sposobnosti, širi informira- nost, usposablja za samostojno reševanje konfliktov in razvija vzgojne komponente pri odraš čajoči mladini. Sposobnost reševanja konfliktov je ena od temeljnih veš čin za kakovostno življenje posameznika v sodobni družbi. Namesto izsi- ljevanja, verbalnega in fizičnega nasilja ter groženj stopi v ospredje konstruktivno sode- lovanje pri iskanju skupne rešitve. Vklju čitev obvladovanja konfliktov s pomo čjo mediacije v šolski vsakdan pripravlja u čence na življenje v družbi, zmanjšuje napetosti in je sestavni del psihološke podpore pedagoški praksi v šoli. Prepri čana sem, da bodo mladi, ki so izkusili šolsko ali vr- stniško mediacijo, v prihodnje laže izoblikovali pozitivne vzorce za reševanje težav, ki jih čakajo v življenju. Prej bodo storili prvi korak in ne bodo čakali, da to stori drugi. Našli bodo prave besede, s katerimi bodo osebo nagovorili. Preden bodo obtožili drugega, bodo pogledali vase, pre- poznali svoja stališ ča, poiskali in zastopali svoje interese. Prisluhnili bodo sogovorcu, še zlasti če je prizadet. Iskali bodo resnico, ki osvobaja, in jo znali povedati ustrezno in spoštljivo. Ne bodo obtoževali in nalagali krivde drugemu, raje bodo spregovorili o problemu. Iskali bodo rešitev, ki bo zadovoljila obe strani v sporu. VIRI IN LITERATURA Metelko, T. P. (2018). Mediacijske tehnike in veščine. Ljubljana: PRO CREAThOR. Schrumpf, F., Crawford, D. K., Bodine, R. J. (2010). Vrstniška mediacija, reševanje konfliktov v šolah, vrstniški priročnik. Ljubljana: Zavod RAKMO. Prgić, J. (2011). Mediacija za otroke: konstruktivno reševanje konfliktov za otroke od 4. do 9. leta. Lju- bljana: Svetovalno-izobraževalni center MI. Prgić, J., Melanšek, M., Poštrak, M. (2010). Šolska in vrstniška mediacija: vse, kar morate vedeti o mediaciji v šoli. Ljubljana: Svetovalno-izobraževalni center MI. Prgić, J. (2009). Priročnik za učitelje in ostale šolske delavce: konstruktivno obvladovanje konfliktov. Ljubljana: Svetovalno-izobraževalni center MI. Parkinson, L. (2011). Družinska mediacija. Ljubljana: Inštitut za mediacijo Concordia.