Fizika v šoli 53 Didaktični prispevki Projekt »Znanost na cesti« dr. Saša Novak, vodja projekta Znanost na cesti Institut »Jožef Stefan« in Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana Povzetek »Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu« je akcija, namenjena krepitvi zavesti javnosti o pomenu znanosti v sodobni družbi. Projekt je bil zasnovan leta 2013 kot odziv iz znanstvene sfere na krčenje sredstev za znanost. Pozivi k uličnim protestom so spodbudili razmišljanje v proaktivni smeri, ki naj bi pripeljala do večjega ugleda znanosti v slovenski družbi. Slovensko akademijsko tehniško-naravoslovno društvo (SATENA) je kot pokrovitelj akcije podprlo izvajanje javnih poljudnoznanstvenih predavanj o tematikah, s katerimi se ukvarjajo slovenski raziskovalci, in o rezultatih, ki koristijo gospodarstvu ter nas uvrščajo med razvite države. V petih letih delovanja je akcija prerasla v širši projekt, ki vključuje različne aktivnosti promocije znanosti: poljudnoznanstvena predavanja v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, znanstvene slame, razprave, objavljanje blogov, podkastov, natečajev in novic o znanosti itd. Ključne besede: znanost, javna predavanja, brezplačno, prosto dostopni posnetki Abstract »Science on the Street, Knowledge and Ideas on the Go« is the action aimed at contributing to the awareness of the importance of science for the society . The project was designed in Y . 2013 as a response of the scientific community to the persistent reduction in budget for science. Calls for street protests have prompted to think in a proactive direction. The Slovenian Academic Society for Science and Engineering (SATENA) supported the implementation of public science-related lectures on the topics of Slovenian researchers and on the results that support the economy and place Slovenia among highly developed contries. Within the last five years, the action has grown into a wider project that includes various activities promoting science: popular lectures, round tables, blogs, podcasts, science news ets. Keywords: science, public lectures, free, open access Namesto uvoda Ali je kaj razburljivejšega od nastanka prvih galaksij in temne snovi? Za astrofizičarko Marušo Bradač, profeso- rico na Univerzi Kalifornije v Davisu, pa tudi za mnoge druge ljubitelje astronomije, verjetno ne. Marušo smo spoznali predzadnji torek januarja, družbo za govor- niško mizo v Atriju ZRC pa ji je delala novinarka V ala 202 Maja Ratej. O galaksijah, njihovem nastanku in pojavih v njih sta klepetali, kot bi bila to najpreprostej- ša stvar na svetu. Sprehajali sta se po času (skoraj) od nastanka vesolja pa do trenutka, ko sta začeli pogovor. Za doktorico Bradač je to seveda mačji kašelj, saj v Kali- forniji vodi mednarodno raziskovalno skupino, ki je leta 2016 odkrila najtemnejšo znano galaksijo, leta 2017 pa tudi eno najstarejših galaksij MACS1423-z7p64. Za odkritje gravitacijskih valov so leta 2017 podelili No- belovo nagrado. Nagrada je bila podeljena tudi za na- poved temne energije, eksperimentalna potrditev temne snovi in temne energije pa, kot pravi profesorica Bradač, nanjo še čakata. Le kdo ju bo dobil, se sprašuje in izziva mlade navdušence z besedami: »Morda boš to ravno ti!« Med občinstvom je bilo kar nekaj mladih, ki so se ob tem namuznili in si morda vsaj za hip dovolili sanjati visoke cilje. Morda je bil med njimi tudi kdo, ki so ga besede astrofizičarke spodbudile k bolj zavzetemu učenju in ga bodo spremljale do študija na fakulteti in naprej. V zadnjih petih letih smo v sklopu projekta Znanost na cesti (ZnC) slišali še mnogo zanimivih poljudnih pre- davanj. Zanimalo nas je na primer, zakaj Pipistrelova letala zmagujejo na Nasinih tekmovanjih in kako po- tekajo meritve črnega ogljika v ozračju. Kdaj se bomo lahko teleportirali v drug prostor in čas ter kako delujejo kvantni računalniki? Bi se lahko prilagodili bivanju na Marsu? Kako je mogoče s pospeševalnikom delcev zdra- viti raka? Koliko živega srebra smo v sobotnem kosilu pojedli z ribo, kako hitro se živo srebro izloča iz amal- gamskih plomb in s čim lahko le-te zamenjamo? Zakaj smo ljudje lahkoverni? Kateri so trenutno najpogostejši 54 načini dopinga v športu in kako bo mogoče prepoznati genski doping? Kateri živalski strupi so smrtonosni in kateri zdravilni? Koliko ostankov zdravilnih učinkovin in sredstev za osebno nego konča v pitni vodi? Zakaj je dobro pozabljati in kako delujejo naši možgani? S stro- kovnjaki smo se pogovarjali tudi o tem, kako delujejo sodobne sončne elektrarne in kakšen je bil njihov letni pridelek v Sloveniji ter ali je mogoče, da bi s pomočjo matičnih celic slepim vrnili vid, starim pa mladost. Spo- znali smo razliko med bakterijami in virusi, se spreho- dili skozi prihodnji fuzijski reaktor ITER ter dan pred objavo Nobelove nagrade izvedeli zanimivosti o odkritju Higgsovega bozona. Skodelica znanosti in Znanost med knjigami Prva predavanja v sklopu projekta Znanost na cesti so potekala v Galeriji Kresija, ki jo je ob večerih znanosti prijazno prepustila Mestna občina Ljubljana. Kasneje smo se z dogodki preselili v Kavarno Union, kjer je seri- ja dobila ime »Skodelica znanosti«. V zadnjem letu smo »napredovali« do Atrija ZRC na Novem trgu 2. Da pa ne ostane vse samo v Ljubljani, skodelico znanosti občasno postrežemo tudi v Kopru, Mariboru, Krškem, z veseljem pa pridemo še kam. Lahko bi se hvalili, da smo tuhtali in pred dvema letoma potuhtali novo serijo dogodkov, a je bil v resnici splet na- ključij. Snemalca so morali na hitro operirati, njegov na- mestnik pa je zaradi nejasnega sporočila s kartice izbrisal prejšnje predavanje. Kaj pa zdaj?! Nič, posneli bomo še enkrat. Da tega ne bi počeli kar »na prazno«, smo po- iskali drugo lokacijo. Naključno se je ponudila priložnost v knjigarni Konzorcij, tam pa jim je bila ideja o znano- sti med knjigami všeč. Od takrat v prijetnem kotičku na koncu knjižnih polic v prvem nadstropju poteka serija predavanj Znanost med knjigami. Novinarka Renata Dacinger, urednica in voditeljica oddaje Ugriznimo zna- nost, ki na koncu oddaje poskuša pravilno rešiti fizikalno ali matematično uganko, vsak prvi četrtek v mesecu ob 17.25 gosti znanstvenice in znanstvenike z različnih pod- ročij. Z njimi klepeta o antisnovi, o prepoznavanju vre- mena v preteklosti s pomočjo dreves (dendrokronologi- ja), o gobah, človeških celicah, cunamijih, črnih luknjah, onesnaženosti slovenskega morja in še o marsičem. Če je bila kavarna po mnenju kakšnega učitelja manj prime- ren kraj za druženje dijakov z znanostjo in znanstveniki, je knjigarna gotovo pravi. Slika 2: »Skodelica znanosti« je majhna zahvala sodelujočim v aktivnostih ZnC, včasih pa tudi nagrada za pravilen odgovor na vprašanje po predavanju. T ako kot so naši dedki zbirali znamke, člani ekipe ZnC zbiramo ideje o zanimivih temah. Imamo jih veliko, in čeprav smo jih »porabili« že več kot sto, se spisek stalno daljša. Ko se v isti vrstici našega spiska srečata zelo zani- miva tema in (po ustnem izročilu) dober predavatelj ali Slika 1: Prof. dr. Maruša Bradač z ameriške Univerze Kalifornije v Davisu (desno) in novinarka Vala 202 Maja Ratej med predavanjem »Od prvih galaksij do temne snovi: življenjepis našega vesolja«. Posnetek je prosto dosegljiv na spletni strani videolectures.net/zna- nostnacesti_bradac_temna_snov. Fizika v šoli 55 Didaktični prispevki predavateljica, ga oz. jo povabimo. V edno pogosteje pa nam kdo tudi sam pride naproti. Drugo polovico para, ki raznoliki publiki postreže ve- černo skodelico znanosti, poiščemo v vrstah novinarjev. T ako smo preprosto rešili dilemo, kdo naj poroča o zna- nosti: novinarji ali znanstveniki. Res je, da o športnih do- sežkih poročajo novinarji in ne športniki, podobno velja tudi za politiko in kulturo, o znanosti pa mnogi novinar- ji, kot kaže, manj radi poročajo. Če bi poslušali znan- stvenike, bi pa umrli od dolgočasja, ste morda pomislili. Pa ni čisto tako. Ko pri pripravi predavanja sodelujeta znanstvenik/-ca in novinar/-ka, postane zgodba zanimi- va in razumljiva za vsakogar. Od slama do okroglih miz Najkrajši in najlažji korak v svet znanosti je znanstve- ni slam. Raziskovalci morajo v petih minutah jasno in zanimivo predstaviti svojo raziskavo, publika pa oce- ni, kako uspešni so bili pri tem. V al slamov je iz Nem- čije pred dvema letoma pljusknil tudi v Slovenijo. Na vsakem izmed dosedanjih slamov je nastopilo do deset tekmovalcev in trije najboljši so bili nagrajeni. Pravila so enostavna: dovoljeni so pripomočki, po potrebi tudi po- močnik, le ura, ki odšteva minute, je zelo stroga. T ako se na odru znajdejo vile, sod in sadike konoplje, po dvorani krožijo različni eksponati raznovrstnih oblik in vonjav. Prav neverjetno je opazovati, kako ustvarjalni so mladi tekmovalci, ki se trudijo teme svojih raziskav predstaviti na čim zanimivejši način. Na tretjem slovenskem znan- stvenem slamu je npr. Žiga Štancar, mladi raziskovalec na Institutu »Jožef Stefan«, na zelo izviren način pred- stavil koncept pridobivanja energije v fuzijskem reak- torju. T okamak (reaktor obročaste oblike) je primerjal z babičino posodo za peko potice, vročo plazmo v njem pa z nadevom v potici (slika 3). Zato da so dogodki, polni znanosti, še malo zabavnejši, moderatorki slama poma- ga stand-up komik, ki se zna tudi dobro pošaliti na račun nastopajočih ali pa obravnavano temo obrne na smešno plat. Si lahko znanost dovoli biti zabavna? Bi moralo biti po- učevanje težjih tematik zgolj strogo resno ali je morda ravno lahkotnejši pristop pot do lažjega razumevanja in predvsem boljšega odnosa do teh tem? Nekatera vprašanja so večna. Odgovore na mnoga pa je mogoče najti ali pa se jim vsaj približati ob pogovoru. Ali so laboratorijske živali v raziskavah nujno zlo ali nepo- trebno razkošje? Kaj meni o tem ljubiteljica živali, ki ji je tako preizkušanje zdravila proti hudi bolezni verjetno rešilo življenje, in kaj veterinar, ki je praviloma zagovor- nik živali? Komu ali čemu danes sploh lahko verjame- mo? Novicam v dnevnem časopisju ali na Facebooku, urbanim legendam, ki krožijo od ust do ust, reklamnim sporočilom, zapakiranim v obliko »strokovnega« članka v reviji? Morda bi bilo zanimivo k razpravi za okroglo mizo povabiti tudi strokovnjake, ki bi se posvetili različ- nim oblikam in učinkom poučevanja. Slika 3: Žiga Štancar, doktorski študent fizike, med branjem pisma »Draga babica, s fuzijo bom rešil tvoj paradajz!« 56 Skok iz slonokoščenega stolpa Znanost je mogoče predstaviti tako ali drugače. Razis- kovalci smo vajeni svoje rezultate predstavljati v ožjih strokovnih krogih, kjer se med seboj dobro razumemo, jezika, ki bi bil dobro razumljen tudi zunaj znanstvenih krogov, pa nismo prav vešči. Za razliko od športnikov, politikov in kulturnikov, ki so jih časopisi in televizija polni vsak dan, raziskovalci čepimo v svojih laboratori- jih in za računalniki ter se večinoma neradi izpostavl- jamo. Pravijo, da živimo v slonokoščenem stolpu. T ako se zgodi, da skoraj vsak državljan ve, kako se je med pr- vim tekom počutil smučarski as, kako razmišljajo naši nogometaši o naslednji sezoni, ne ve pa, kaj počnejo in odkrivajo naši vrhunski strokovnjaki na področju jedr- ske fizike, kvantnega računalništva ali molekularne bio- logije. Pa vendar je v znanosti veliko zanimivih zgodb in veliko znanstvenikov, ki znajo pripovedovati o svojem delu tako vzneseno in živo, da bi se jim človek najraje pridružil ali pa morda tiho sedel v kotu njihovega labo- ratorija in opazoval. Če v to misel vpletem vedoželjne dijake, je spoznavanje znanstvenih izzivov, s katerimi se spopadajo slovenski raziskovalci, in njihovih dosežkov verjetno eden izmed lažjih načinov spodbujanja mladih k pridobivanju novega znanja. Vabilo Udeležba na dogodkih v sklopu projekta Znanost na ces- ti je brezplačna, za nekatere dogodke pa je zaradi ome- jenega prostora potrebna brezplačna vstopnica. V abimo vas k poslušanju predavanj in znanstvenih slamov v živo ali prek spleta. Vsa predavanja so namreč tudi posneta in prosto dosegljiva med zvočnimi (podkasti) ali video pos- netki na spletnem mestu znc.si in v arhivu dogodkov na spletni strani Videolectures.net/Znanostnacesti. Če vam je ljubši Y ouT ube, se tudi tam lahko naročite na nove epizode ZnC. Omenjena spletna mesta torej ponujajo že kar bogato zbirko poljudnih predavanj, ki so lahko tudi zanimiv učni pripomoček. Na spletnem mestu ZnC je objavljen tudi blog raziskovalcev, ki pišejo o svojem delu, življenju in razmišljanjih. Vsako leto objavimo tudi kakšen nagradni natečaj: včasih iščemo najboljšo fotografijo na temo znanosti, včasih verze, zgodbe ali ideje. K sodelovanju vabimo vse, ki vam je znanost všeč. Zahvala Projekt Znanost na cesti je nastal pod okriljem oz. v sodelovanju s Slovenskim akademijskim tehniško-na- ravoslovnim društvom (SATENA). Še posebej v prvih letih je temeljil na prostovoljnem delu članov ekipe in nastopajočih, tako raziskovalcev kot tudi novinarjev. Od leta 2015 ga finančno podpirajo Agencija za raziskoval- no dejavnost Republike Slovenije (ARRS-MS-PROM) in donatorji. Izvajanje javnih dogodkov so z brezplač- no uporabo prostora za prireditve omogočili tudi Me- stna občina Ljubljana, Kavarna Union in ZRC SAZU. Glavna zahvala za obstoj in širjenje projekta pa gre se- veda tudi drugim članom ekipe (po abecedi): dr. Anžetu Abramu, Renati Dacinger, Gabrijeli Hladnik, dr. Petri Jenuš, dr. Andražu Kocjanu, dr. Majdi Pavlin, Andreji Šestan, dr. Kristini Žagar Soderžnik, Martinu T opoletu in dr. Janezu Zavašniku. Viri in povezave https://znc.si/ (oktorber 2018) http://videolectures.net/znanostnacesti_ljubljana/ (oktober 2018) http://videolectures.net/znanostnacesti_bradac_temna_snov/ (oktober 2018) https://znc.si/dogodki/skodelica-znanosti/ (oktober 2018) https://znc.si/dogodki/znanost-med-knjigami/ (oktober 2018) https://znc.si/dogodki/znanstveni-slam/ (oktober 2018) https://znc.si/znc-podcast/ (oktober 2018) https://znc.si/blog/ (oktober 2018) http://satena.org/ (oktober 2018)