Poštnina piatana v gotovim Leto LVIIk v liublfani, v četrtek, dne 1. avgusta 1929
Št. 172
St. 2 0!n
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
meseCno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo mesečno 40 Din nedeljslta Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pefll-vrsta mali oglasi po 1-50 ln 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vlllne po Din 2.-50, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vrstico po 10 Din g Pri vežlem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 61111 Rokopisi se ne vraCa/o, nelranlelrana nlsma se ne aprefemafo Uredništva telefon št. 2030, upravnlšlva št. 2328
Aziatshi poizkusi
Zgodovina se ponavlja. Včasih je bila posebnost imperialističnih vlad, da so skušale premagati notranje politične težave s krvavimi zunanjimi političnimi dogodki. Danes pa ta metoda v kapitalistični Evropi ni več v modi, zato pa je postala privilegij moskovskih mogotcev. Kakor hitro postaja notranje-poli-tičen položaj v sovjetski Rusiji neznosen, takoj ožive komunistični generali propagando s svetovno revolucijo in vedno je zanašanje te propagande v tuje države ediua nada sovjetov.
Tako tudi sedaj. Po vseh težkih neuspehih sovjetskega gospodarstva, po polomu sovjetske kitajske politike, po vedno nevarnejših sporih v lastnih vrstah, ni preostalo sovjetskim mogotcem nič drugega, ko da se zopet enkrat zatečejo k svoji patentni svetovni revoluciji. Doživeli so sicer z njo še vedno neuspeh in še nikdar niso dale od ujih zaukazane akcije za pričetek svetovne revolucije nobenega drugega učinka, kot da je večje ali manjše število v komunistične fraze zaverovanih ljudi plačalo svojo gorečnost z življenjem. A kaj brigajo vsi ti neuspehi sovjetske voditelje, kaj jim nar vsa prelita kri in vse trpljenje pozaprtih demonstrantov, ko pa zahteva to boljševiški nauk in vedno težji notranji politični položaj.
In zato kličejo sovjeti po svojih plačancih evropski proletariat k uporu. Ker se ni moskovskim teroristom posrečilo, da bi spremenili delavski prvomajniški praznik v krvavi dan svetovne revolucije, hočejo, da bodi ta krvavi dan prvi avgust. »Osvojite v svojih deželah dne 1. avgusta ulicol Poslužite se vseh političnih in tehničnih izkušenj iz boja berlinskega proletariata in tudi vseh bojnih metod policije, da bo vaš nastop dne 1. avgusta tem bolj uspešen!« Tako kličejo moskovski boljše-viki evropskemu proletariatu v svojem oficiel-nem proglasu in v tem smislu delujejo vsi brezštevilni moskovski plačanci, ki jih plačuje tretja internacionala, da hujskajo vsepovsod h krvavim bojem.
Brez dvoma je, da bodo ti agenti nekaj zaslepljencev tudi dobili na svojo stran in da bo še marsikdo v ječi objokoval svojo zaslepljenost, ker je nasedel moskovskim agentom. Ali pravega uspeha ne bodo dosegli nikjer in kakor vse kaže, bo današnji prvi avgust prinesel sovjetskim hujskačem še težji poraz ko prvi maj.
A ne samo vsled pazljivosti in dobre organiziranosti policije, temveč predvsem zato, ker je evropsko delavstvo spoznalo vso revščino komunistične hujskarije. Ves svet bi hoteli komunisti po svojem spremeniti in nerazsodnim ljudem dopovedujejo, da bi vsa zemlja nastala pravi paradiž, če bi zavladal komunizem povsodi. Ko še niso komunisti utrdili svoje vlade v Rusiji, takrat je bilo še razumljivo, če je kdo verjel boljševiškim obljubam. Toda kdo naj verjame tem obljubam danes, po dolgih dvanajstih letih komunistične strahovlade v Rusiji! Dvanajst let že imajo boljševiki vso oblast v Rusiji, dvanajst let že vladajo z naravnost azijatskimi metodami nad Rusijo in v vseh teh dolgih dvanajstih letih niso dosegli nič drugega, ko da je ruski narod danes eden najbolj revnih narodov na svetu.
Ko so začeli izvajati svoje komunistično gospodarstvo, je to povzročilo v Rusiji glad, kakor ga ne pojmi svet. Na milijone in milijone ljudi je pomrlo in s svojimi izsušenimi trupli ovrglo komunističen nauk. Z novo gospodarsko politiko so nato sovjeti tudi sami priznali polom svoje politike, a rešili se z njo niso, ker niso bili toliko možje in toliko pošteni, da bi docela obračunali s svojo zmoto. Po tem silnem neuspehu so se zaleteli v Azijo in v svoj mednarodni boljševizem vpletli najbolj fanatičen in najbolj divji nacionalizem probujajočih se azijskih narodov. Ali tudi ta račun se je ponesrečil in z njih lastnim orožjem so zagnali Kitajci boljševike iz svoje zemlje.
Povsodi sam polom, povsodi sam neuspeh in za tako falitno politiko naj se navdušuje evropski delavecl Oni evropski delavec, ki si je davno pred vojno priboril velikanske socialne pridobitve, ki je že davno spoznal, da more s svojo organizirano močjo doseči neprimerno več, ko pa s slepimi atakami na strojne puške in kanone. Evropski delavec, ki jc s svojo naobrazbo, s svojo vzgojo prišel do te stopnje, da zna z uspehom braniti svoje interese tudi za zeleno mizo, ta evropski delavec naj se sedaj na povelje iz Moskve n»«Hii-šuje za aziatske boljševiške metodo.
Informativen lisi za slovenski narod
Bolgarija sprejme jugoslov. zahteve
Izjava zun. min. Burova
Sofija, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Burov je podal danes zastopnikom listov važne izjave o bolgarski zunanji politiki. Izvajal je: Bolgarska nima zaveznikov. Njena moč je v njenem korektnem, lojalnem postopanju in v njeni dobri volji, ohraniti mir. Pot do sporazuma je težja kakor pot do nemira. Bolgarska je izbrala težjo pot v zavesti, da bo mogla pri tem računati na zaupanje in simpatije velikih evropskih držav in njenih vlad. Blogarska bo to pot nadaljevala, ker zaupa v to, da bo dovedla do sporazuma.
Bolgarska politika jo bila vedno usmerjena na sporazum s sosedi, posebno % Jugoslavijo. Zato hoče direktna pogajanja za ureditev vseh nerešenih vprašanj, tembolj, ker ima Bolgarska sedaj po zadnji jugoslovanski noti glede piratskega sporazuma neposreden povod za taka pogajauja. Burov upa, da bodo
ta pogajanja imela ugoden uspeh, ker je zagotovitev reda na meji ne samo v interesu obeh držav, temveč tudi v interesu miru na Balkanu sploh.
Izjave Burova pomenijo, da Bolgarska sprejema zahtevo Jugoslavije z dne 29. julija glede direktnih pogajanj za likvidacijo vprašanja dvolastnikov in ustvaritev nevtralnega 10 kilometerskega pasu ob meji.
Dolga konferenca
Nešica z Burovim
Sofija, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski poslanik N e š i č in bolgarski zunanji minister Burov, ki sta sc danes sestala, sta kon-ferirala o ureditvi obmejnega prometa v zvezi z ratifikacijo piratskega sporazuma. Potfovor je trajal dve in pol uri.
Seja bolgarske vlade
Tuje vlade prepričane o krivdi Bolgarske
Belgrad, 31. jul. (Tel. Slov.) Iz Sofije poročajo: Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal zunanji minister Burov o svojem potovanju v inozemstvo. Seja je imela namen, pripraviti odgovor na noto naše vlade. V tem oziru je zunanji minister Burov povedal o svojih vtisih na potovanju. Poročal je o svojih razgovorih s francoskim zunanjim ministrom in angleškim poslanikom v Parizu. Čuje se, da je Burov povedal vladi, da spričo zadnjih dogodkov smatrajo v inozemstvu, da leži krivda radi brezštevilnih obmejnih incidentov na Bolgariji. Burov ni mogel prepričati tu-
jih diplomatov o nasprotnih možnostih. Ljapčev in ostali člani kabineta s položajem niso zadovoljni. Računa se, da je bolgarska vlada primorana, podvzeti mere, da končno pride do prijateljskih odnošajev.
Kakor zve Vaš dopisnik iz belgrajskih diplomatskih krogov, je Burov predlagal, naj Bolgarija sprejme predlog jugoslovanske vlade, da vendar enkrat pride do direktnih razgovorov med Belgradom in Sofijo. Ta način občevanja med obema vladama predlaga tako zunanji minister Francije Briand, kakor tudi angleški poslanik v Parizu Tyrell.
• o
Načrt zakona za povzdigo kmetijstva
Belgrad, 31. jul. (Tel. Slov.) Minister za kmetijstvo dr. Frangeš je izdelal načrt zakona za povzdigo kmetijstva. Ta načrt bo v najkrajšem času izročen vsem članom kraljeve vlade. Načrt ima 62 členov in je razdeljen na 10 poglavij.
Zakonski načrt vsebuje prav za prav samo podrobna določila glede povzdige rastlinstva kot takega. Pač pa se v njem govori o predložitvi vseh drugih zakonov, ki pridejo v poštev, sot n. pr. o zakonu za podporo živinorejcem, o zavarovanju žetve ter zakonu za zaščito rastlin pred škodljivim mrčesom.
Zanimivo je, da ustanavlja zakon občinske, okrajne in oblastne kmetijske svete. Občani izvolijo kmetski svet, ki pošilja po enega člana v okrajni, ta pa po enega v oblastni kmetijski svet. Oblastnemu svetu načeljuje veliki župan, oziroma komisar. Okrajnemu svetu načeljuje okrajni glavar. K tem določbam so se oglasili kmetijski strokovnjaki, v glavnem agronomi, ki zahtevajo, da naj se za načelnika teh kmetskih svetov izberejo le kmetijski strokovnjaki in ne upravni uradniki. Zakon nadalje določa, da se v občinah, okrajih in oblasteh osnujejo posebni
kmetski fondi. V ta fond se plača od vseh kmečkih produktov, in sicer znaša prispevek od 0.3 do 1 zlatega dinarja; tako n. pr. se plača od vsake izvožene glave govoje živine 1 zlat dinar, od drugih produktov pa manj. Iz teh fondov se bodo dobili viri za povzdigo kmetijstva.
Ostala poglavja zakonskega načrta govorijo o detajlnem izvajanju povzdige rastja, in sicer ne v obliki zakona, ampak v obliki podrobno izdelanih navodil tozadevnih zakonov.
Zakon pride najbrže na dnevni red že na prvi prihodnji seji ministrskega sveta. V pravnem oziru ga bo najpreje pregledal minister pravosodja dr. Srskič. Dr. Frangeš še ni poslal zakonskega načrta v izjavo raznim kmetijskim organizacijam in kmetijsko-strokovnim društvom. Zakon sam na sebi je eden najvažnejših, kar jih je bilo tekom zadnjih deset let pripravljenih v ministrstvu za kmetijstvo. Ima svojega predhodnika, katerega je sestavil tako zvani kmetijski svet, ki je na njem delal od 12. do 17. decembra 1921, kateri načrt pa se ni uzakonil. V kmetijskem ministrstvu smatrajo ta zakon za najbolj aktualen. Po svoji važnosti presega celo zakon o agrarni reformi.
Komunizem na Hrvaškem zatrt
Zagreb, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Zagrebška policija je izvedela še za nadaljnjih deset komunističnih skrivališč. Vdrla je v vse te prostore, kjer je našla mnogo komunističnih letakov in brošur. Policija je mnenja, da je na ta način popolnoma zatrla komunistično organizacijo v Zagrebu, tako da za jutrišnji dan ne pričakuje nobenih komunističnih demonstracij. Vsi komunistični vodje v Zagrebu so zaprti. Po Zagrebu kroži vest, da je bila zaplenjena še druga komunistična tiskarna. Nadalje se govori, da je policija že aretirala komunista, ki se je pripeljal na naše ozemlje s pomočjo letala-
Čisto aziatske pa so metode, ki pošiljajo za prazen nič ljudi v smrt in samo azijatski satrapi so s slično brezvestnostjo zaradi kapric žrtvovali človeško življenje, kakor bi žitvovali komunistični voditelji za prvi avgust svoje pristaše.
Ali Evropa ni Azija in zato evropski delavec ne bo »kanonenfuter« za moskovske mogotce in zato bo minil današnji dan v miru in zato bo prvi avgust nov poraz aziatskih sovjetskih metod. Tudi nada na svetovno revolucijo se bliža svojemu koncu in današnji dan bo to potrdil
Zagreb, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Kakor se čuje, se komunistični agitator, ki je ustrelil v Gružu, ne piše Čelan, ampak Cvejič in je brat znanega komunističnega agitatorja v Zagrebu.
Zagreb, 31. jul. (Tel. »Slov.«) V vseh večjih krajih na Hrvatskem so oblasti podvzele potrebne korake, da ne pride jutri do izbruha komunističnih demonstracij. Javne oblasti so prepričane, da so z razkritjem samoborskega komunističnega skrivališča onemogočile za dolgo časa vsako delovanje komunistov na Hrvatskem.
Izplačilo posebnih doklad
upravnim uradnikom
Belgrad, 31. jul. (Tel. Slov.) Ministrstvo za notranje zadeve je izvršilo prevedbo vseh uradnikov notranjepolitične uprave v smislu novega zakona o splošni upravi. Dekreti so že podpisani in bodo te dni odposlani velikim županstvom. Istotako je notranje ministrstvo odredilo, da se posebna doklada, določena z zakonom o splošni upravi, izplača že z jutrišnjim dnem, to jc s 1. avgustom, vsem upravnim uradnikom. Kar se tiče pričakovanega napredovanja uradnikov, se to nc bo vršilo sedaj, in to radi pomanjkanja kreditnih sredster
Uprava fe vKopllar/evl ul. št. O - CeUovnl račun: Cfublfana štev. 10.650 ln 10.349 xa Inserate. Sarafevošl.7S63. Zagreb št. 39.011, Praga In Dunaf št. 24.797
Opatijska konSerenca se začne 5. septembra
Belgrad, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Dne 5. avgusta se vrši v Opatiji konferenca med zastopniki jugoslovanske in italijanske vlade. Na to konferenco bodo poslale svoje zastopnike železniške, carinske in veterinarske uprave naše in italijanske države. Konferenca se bo v glavnem bavila z ureditvijo službe, in sicer železniške, carinske in veterinarske na skupni postaji P.eka in v bazenu Thaon de Revel. Na tej konferenci se bodo končnove-ljavno izvedle nettunske konvencije. Na ta način bo prišel bazen Thaon de Revel v naše roke in bo začel v najkrajšem času delovati. To dejstvo je zelo važno, ker bo lahko naša trgovina že v jesenski sezoni definitivno računala z njim. Na dnevnem redu konference so v glavnem tehnična vprašanja in se bodo končno določili prostori železniške uprave in veterinarske postaje, z eno besedo, določilo se bo vse potrebno, da stopijo v življenje nettunske konvencije.
Pogreb
generala Milisavljeviča
Belgrad, 31. jul. (Tel. Slov.) Danes se jc vršil veličasten pogreb umrlega bclgrajskega armadnega generala M. Milosavljeviča. Pogreba se jc udeležila vsa generaliteta in admirali-teta ter vsi v Belgradu fe mudeči člani vlade, na čelu predsednik vlade, general Peter Ztojco-vič. Na grobu so sc poslovili od umrlega g»«e-rala njegovi tovariši.
„Dalmacija" v Toulonu
Belgrad, 31. jul. (Tel. Slov.) Jugoslovanska križarka »Dalmacija« je prispela danes ob 10 v toulonsko pristanišče, kjer jo jc pozdravila francoska mornarica z 21 topovskimi streli. Ob priliki prenosa posmrtnih ostankov srbskih vojakov je bila prirejena na »Dalmaciji« svečanost, kateri je prisostvoval tudi zastopnik francoske vlade. Po dovršeni svečanosti je »Dalma cija« odpotovala v Ajaccio.
Belgrajske vesti
Dr. Veja Marinkovič bo tekom jutrišnjega dne prispel v Belgrad. Nato bo imel sestanke z vsemi ministri onih resorov, ki so zainteresirani pri haaški reparacijski konferenci. Pričakuje se, da se bodo predpriprave za haaško konferenco v najkrajšem času končale.
Dr. Anton Korošec, ki je odpotoval iz Vr-njačke banje na izlet v Črno goro in Dalmacijo, se vrne preko Bosne in Hercegovine v petek v Belgrad.
Komisija strokovnjakov za izdelavo zakona o agrarni reformi je bila, kakor smo javili, ustanovljena v kmetijskem ministrstvu. Komisija ima nalogo, določiti supermaksimum v prečanskih krajih. Sestala sc bo drugi teden.
Revizija dolgoletnih pogodb se je izvršila v gozdarskem in rudarskem ministrstvu, z izjemo tvrdke Krivaja. Komisija, ki jc imela nalogo, da pregleda dolgoletne pogodbe v gozdarskem oddelku, je sedaj svoje delo dokončala in bo te dni razpuščena.
Ministrstvo za kmetijstvo namerava poslati v Kalifornijo in Oragon dva agronoma na proučavanje tamošnjega sadjarstva. Dalje bo poslalo dva agronoma študirat zadružni' štvo v Nemčijo in Češkoslovaško. Prošnje je treba vložiti na kmetijsko ministrstvo.
Prakso agronomov na državnih posestvih je dovolilo kmetijsko ministrstvo, in sicer na državnih, kakor tudi na oblastnih posestvih. Na razpolago bo okoli 20 mest. Prošnje je treba vložiti na kmetijsko ministrstvo. Prak-tikanti dobijo mesečno 1200 Din in prosto stanovanje. Poudariti je treba, da se bodo iz teh agronomov rekrutirali kmetijski okrajni in oblastni referenti, ker je po zakonu zanje predpisana enoletna praksa.
Aretacija komunističnih osumljencev se je izvršila v Belgradu v zvezi s komunističnimi dogodki v Samoboru pri Zagrebu.
Napredovanja. Minister za javna dela je pomaknil v višjo skupino inženerje: Bojiču Milana, Makajla Mihajla, Šajberja Andreja.
Belgrad, 31. jul. (Tel. Slov.) Prosvetni minister Boža Maksimovič je imenoval dr. Janka Kavčiča, dosedanjega asistenta tehnične fakultete v Ljubljani, za docenta iste fakultete. Pri tem je bil pomaknjen v 8. skupino I. kategorije.
Telefonska zveza med Zagrebom in Zli-noni. Minister za javna dela ze dovolil, da se z jutrišnjim dnem otvorijo telefonski razgovori med Zagrebom in Zlinom. Taksa za cdiuico pogovora znaša §.05 zlatih mark.
Proces proti dr. Taki
Izjava Hlinhe
Praga, 31. jul. (Tel. >Slov.c) V procesu proti dr. Tuki se je danes nadaljevalo zasliševanje obtoženega urednika Snaezkega. Snaczky je hotel ustanoviti lastno stranko slovaških avtonomistov ter so ga pri tem podpirali nekateri faktorji Slovaške ljudske stranke. Njihovih imen ne more navesti, ker je vezan s častno besedo, skušal pa bo, da ga od te častne besede odvežejo. Izdajal je tudi list »Avtonomija«, katerega pa so oblasti kmalu ustavile. Od Slovaške ljudske stranke je dobil vsega skupaj 70.00(1 Kč. Prosil je dr. Tu-ko za sodelovanje, ki pa je odklonil. Pokreta »Rodobrane« se ni udeleževal, izdelal je samo kot bivši častnik navodila za vežbanje članov.
Potem se je začelo zasliševanje tretjega obtoženca Aleksandra Macha. Bil je tajnik Slovaške ljudske stranke. Tudi on je izjavil, da ni kriv, boli ga, da njega kot zvestega Slovaka dolžijo, da je vohunil za Madjarsko. Pre-čital je nekoliko člankov proti Madjarski, ki so bili tako ostri, da bi ga danes za to na Madjarskem obesili.
Nato se je začelo zasliševanje prič, ki dosedaj ni podalo nič bistvenega. Jutri bo zaslišana glavna priča Belanski.
Praga, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Voditelj Slovaške ljudske stranke Hlinka je sprejel v Bratislavi več inozemskih časnikarjev. »Ex-press« doznava, da se je Hlinka pri tem neomajno postavil za dr. Tuko. Na vprašanje, kako gre danes Slov ' om, je Hlin' rekel, da £m je v gospodarskem pogledu v časih stare Ogrske (?) bolje kakor danes, kulturel-no pa živijo Slovaki sedaj mnogo bolje, kakor v prejšnjih časih.
Pred konferenco v Haagu
Berlin, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne jc dr. Stresemann iz kopališča Wildun-gen dospel v Berlin. Ostali člani kabineta so že skoro polnoštevilno zbrani v Berlinu. Pod predsedstvom dr. Strescmanna, ki je prevzel zastopstvo obolelega drž. kanclerja dr. Miillerja, se bodo prihodnje dni vršila posvetovanja o haaški konferenci.
Angleški delegati za Haag
London, 31. jul. (Tel. »Slov.«) »Reuter: sporoča uradno, da bodo na mednarodni konferenci v Haagu zastopali Anglijo: finančni minister S n o w d e n , zunanji minister H e n -dersson in trgovinski minister G r a k h a m.
Venizelos pri Mussoliniju
Rim, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Na potu v Haag se je Venizelos ustavil nekoliko ur v Rimu in govoril tudi z Mussolinijem. Po pol-uradnem komunikeju sta se oba državnika razgovarjala o vprašanjih, ki zadevajo obe državi. Venizelos je potem v razgovoru s časnikarji zanikal, da bi bil govoril tudi radi grško-turške napetosti. Venizelos je zelo nezadovoljen z načinom, kako Youngov načrt omalovažuje grške interese. Grška ima pravico do 62 milijonov funtov šterlingov, dobila pa bo sedaj samo 25. Venizelos bo poskušal, da se bodo njegovi ugovori vpoštevali na baaški konferenci.
Prva rusko-kitajska
pogajanja
London, 31. julija. »Reuter« poroča, da se je vršila v Mandžuriji prva pripravljalna konferenca med kitajskimi in sovjetskimi zastopniki. Na tej pripravljalni konferenci se je sklepalo o mestu in dnevu sestanka kitajsko-sovjetske konference.
„Zeppelin" odpluje
danes v Ameriko
Friedrichshafen, 31. jul. (Tel. Slov.) Sedaj Je končno določeno, da se zrakoplov »Grof Zeppelin« nocoj ob treh zjutraj poda v Ameriko. Potniki se morajo zglasiti ob 2.30, posadka pa ob 1.15. Poštne vreče so že podnevu spravili v zrakoplov.
420 ur v zraku
Newyork, 31. jul. (Tel. Slov. Letalo »St. Louis Rubin« je postavilo nov rekord v trajnem poletu z 420 urami 21 min in s tem pobilo prejšnji rekord za 173 ur in 7 min. V torek ob 21.38 njujorškega časa se je spustilo na zemljo na letališču v St. Louisu.
Drobne vesti
Newyork, 31. jul. »Tel. Slov.) Državni tajnik Mellon je informiral francoskega poslanika Claudela, da je ameriška vlada z ozirom na ratifikacijo Mellon-Berangerjevega dogovora v francoski poslanski zbornici zadovoljna s tem, da se termin zapadlosti francoskih trgovskih dolgov v Ameriki v višini 400 milijonov dolarjev podaljša do 1. maja 1930.
London, 31. jul. (Tel. Slov.) Včeraj zvečer je pristalo v Croydonu z 10 potniki rusko letalo »Krila sovjetov«, ki je že prej obiskalo Berlin, Pariš in Rim. To je prvo rusko letalo, ki je po vojni pristalo v Angliji.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno vreme bo trajalo še dalje, morda bo tudi deževalo. Temperatura se nc bo dosti spremenila.
Važen nagovor Sv. očeta na ital. episkopat
Rim, 31. jul. (Tel. »Slov.«) 29. t. m. je papež Pij XI. sprejel nad 70 nadškofov in škofov italijanskih ter imel pred njimi slovesen nagovor.
Sveti oče je najprej poudarjal, da smatra lateransikd pakt kot epohalen dogodek božje
previdnosti in da popolnoma zaupa v to, da bo prinesel neprecenljive dobrote Cerkvi in diu-šam. Res, da je bodočnost vedno negotova, toda sveti oče zaupa v Boga, v kojega rokah je bodočnost. Ona je v dobrih rokah. Potem je sveti oče škofom priporočal mala semenišča (gimnazije) in velika duhovna semenišča. Kar se tiče klerikov, bodo morali odslej preiti kurz za knjigovodstvo, ker jim konkordat daje v roke upravo cerkvenega premoženja, čegar do sedaj niso bili vajeni. Kar se tiče malih semenišč, je po dolgi dobi pomanjkanja duhovskega naraščaja v Italiji opažati sedaj velik dotok v duhovska učilišča. Bog ne daj, da bi morali spričo tega pojava reči: »Multiplicasti gentem, sed non multiplicasti laetitiam.« Večkrat starši pošiljajo otroke v malo semenišče, ker so duhovniki oproščeni vojaške službe, ker sc je socialni položaj duhovščine zboljšal in ker v semeniščih lahko za malenkosten denar dobijo solidno znanje. Zato je treba poostriti izpite in izvršiti brez bojazni, brez ozirov in brez oklevanja skrupulozno izbiro, »kajti mnogo bolje je, imeti enega samega popolnoma pripravljenega duhovnika, kakor imeti štiri ali pet povprečnih ali celo pod povprečno mero. Imejte pred očmi, da Cerkev ne more ničesar bolj obžalovati kot nesposobne duhovnike, ki so malo ali nič pripravljeni.«
Nato je papež poudarjal, da mu je neka svetovna kapaciteta, ki ima sedež v veliki mednarodni družbi, zagotovila, da sta pogodba o vatikanski državi in konkordat z Italijo med seboj neločljivo zvezana.
Nato je Nj, Svetost obrnil pozornost škofov na čl. 43 komkordata, ki govori o katoliški akciji. »Treba je skrbno paziti, da mora biti katoliška akcija, ki nam je toliko na srcu, zunaj in nad vsako politično stranko, kajti ena sama stranka je naša, stranka apostolov, koje poklic je reševati duše.« Škofje morajo skrbno paziti, ne samo na to, da ohranijo pravega duha v katoliški akciji in jo razširjajo, ampak tudi na to, da jo bodo znali braniti. Žalibog je namreč to potrebno. Mogoče, da gre tukaj za zlorabe krajevnih faktorjev in nepojmovanje sprejetih instrukcij. Na vsak način morajo škofje vedno braniti katoliško mladino, priza-. devajoč si, da jo versko izobrazijo, kar je tudi v korist države. Opozarjamo, da jc sveti oče vse drugače ravnal z Balillo, ki jo je v okrožnici 1. 1927 toplo priporočil škofom v svrho duhovne pastoracije. Papež je nato škofom prav posebno priporočal mladino, s katero je treba rsvnati na poseben način. »Ne bilo bi namreč človeško niti pametno zahtevati, da bi se mladi ljudje v svežosti svoje mladosti obnašali tako, kakor zreli možje.«
Papež je zaključil svoj nagovor s sledečimi besedami: »Škofje naj tedaj povedo svojim sinovom pri katoliški akciji, da jih papež ljubi, kakor ga ljubijo oni, in da ostane resnica, da, kdor se jih dotakne, se dotakne zenice očesa svetega očeta in najbolj občutnega dela njegovega srca.«
Pariz, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Poslanska zbornica je po kratki interpelacijski debati s 325 glasovi proti 136 glasovom sprejela dnevni red, ki so ga predlagale zmerne srednje skupine, da se z odobravanjem sprejme samo vladna izjava, nc da bi se vladi izrecno izrekla zaupnica.
Točno ob treh. popoldne je predsednik poslanske zbornice otvoril sejo. Briand je takoj začel čitati vladno izjavo, katere besedilo se je določilo šele danes dopoldne na kratki seji ministrskega sveta.
Programatična izjava se začenja z izrazi simpatije Poincareju, katere je vsa zbornica viharno odobravala. Dalje je Briand izvajal: Kabinet vidi svojo edkio nalogo v tem, da nadaljuje in dokonča delo svojih prednikov. S finančno sanacijo, z ojačenjem valute in ureditvijo inozemskih dolgov je prejšnje ministrstvo omogočilo mednarodno konferenco, ki se bo sestala že v par dneh in ki naj konsolidira-varnost Francije v Evropi in varuje njene ma-terijalne interese. Spričo te naloge je vlada prepričana, da bo med njo in parlamentom sporazum mogoč. Briand upa, da bodo celo oni, ki so na žalost odklonili sodelovanje pri j sestavi vlade, vsaj s svojimi glasovi olajšali ministrstvu nalogo. Čas je skrajno resen in zahteva, da se žrtvujejo vsi drugi vidiki. Vlada zahteva samo premirje treh mesecev, kar pač nihče ne more smatrati za pretirano. Sklicana je konferenca v Haagu, ki tvori eden najvažnejših članov v verigi organizacije miru. Vlada smatra za svojo edino in izključno misijo, da na tej veliki mednarodni konferenci brani
Proti komunističnim trnjskarijam
Obsežni varnostni ukrepi policije za i. avgust
Parlament odobrit Briandovo deklaracijo
Deklaracija franc. vlade — Briand zahteva tromesečno premirje
francoske pravice in interese. Samo v tem vidi svoj program in svojo eksistenčno pravico. Da izpolni to nalogo in da more govoriti v imenu Francije, potrebuje zaupanje parlamenta. Vlada stoji pred največjo odgovornostjo, ki jo je sploh kdaj po vojni imelo kako ministrstvo. Vlada je pripravljena, prevzeti nase to odgovornost s pomočjo parlamenta, ki mora tudi s svoje strani prevzeti svojo odgovornost z ozirom na narodne interese.
Deklaracijska debata je bila kratka. Socialist Frossard je izjavil, da je Briand sicer sam socialist in da tudi še danes vodi popolnoma na levo usmerjeno mirovno zunanjo politiko, vendar pa mu socialistična stranka ne more dati zaupnice, ker se je podal v ujetništvo reakcije. Njegov kabinet je isti desničarski Poincarejev kabinet, dasiravno Poincareja samega ni v njem.
Vladna večina je tudi še danes proti izpraznitvi Porenja. Komunist Cassel je označil vladi-no izjavo kot pravo sliko negotovega stališča kabineta. Edino demokrat Gignoux je v debati izjavil, da bo njegova stranka izrekla kabinetu zaupnico. Likvidacijo vojne, za katero gre današnji vladi, je treba izpopolniti z mednarodno racionalizacijo produkcije in konsuma v Evropi. Treba je vsekakor omogočiti carinsko demobili-zacijo. Radikalni poslanec Planche je z brezobzirno ostrostjo izjavil, da njegova stranka ne more dati novi vladi nobenega zaupanja, ker hoče brez vsake logike voditi politiko miru z desničarsko večino. Nato je še enkrat govoril Briand, da brani svoj kabinet. Hotel je predvsem čim najhitreje rešiti vladno krizo.
Praga, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Za jutrišnji dan 1. avgusta so češkoslovaške oblasti odredile obsežne varnostne mere. V Pragi so zbrani vsi orožniki s Češke, ki drugod niso potrebni. Policija je pripravljena že od 27. julija dalje. Vsi dopusti pri orožništvu in policiji so bili ukinjeni.
Praga, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Praška policija je danes v več hotelih priredila racijo in aretirala nekatere inozemce, ki so prišli v Prago radi priprav za jutrišnje demonstracije.
Bukarešt, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Radi pripravljanja demonstracij za 1. avgust v Buka-reštu, Temešvaru, Kološu in Kišinevu je policija aretirala mnogo oseb. Ministru za notranje zadeve Vajda Vojvodu je poverjena naloga, da skrbi za red. Vlada se nadeja, da ne bo prišlo do nobenih spopadov.
Dunaj, 31- jul. (Tsi. »Slov.«) Za 1. avgust napovedane komunistične manifestacije na Dunaju je policijska direkcija prepovedala tudi v rekurznem postopanju. List stranke »Role Fahne« je bil zaklenjen, ker je z najostrejšhni izrazi protestiral proti prepovedi. Cela vrsta članov komunistične stranke je bila aretirana.
Dunaj, 31. jul. (Tel. v Slov.«) Nemški komunistični poslanec praškega parlamenta Edm. Burian je prišel v obmejno postajo Lunden-burg in hotel potovati dalje na Dunaj. Obmejna policija pa mu je zabranila nadaljnje potovanje, ker je še vedno v veljavi prepoved bivanja, ki jo je izdala proti njemu dunajska policija.
Berlin, 31. julija. (Tel. »Slov.«) Za jutri 1. avgusta je berlinska policija odredila obsežne varnostne ukrepe. Jutri zvečer sta nameravani dve veliki manifestaciji: socijalno-demokratska protivojna demonstracija v Fried-richsheimu in komunistična orotivojna demon-
stracija v Lustgartnu. Ker so funkcijanarji komunistične stranke dali policijskemu predsedniku zagotovilo, da se bodo zavzeli za to, da se mir in red ne bosta kalila, jim je policija dovolila večje število prometnih cest za demonstracije. Upanje je, da se bodo spopadi med policijo in komunisti mogli preprečiti.
Ukrepi bolgarske policije
Sofija, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Policija je ukrenila obsežne priprave za varstvo reda in miru na dan 1. avgusta. Zadnje dni je bilo i v Sofiji prijetih več kot 50 oseb radi priprav za komunistične demonstracije. Policija je tudi zaplenila obširen komunistični propagandni materijah V Varni so bili aretirani trije emisarji iz sovjetske Rusije, ko so poskušali prekoračiti bolgarsko mejo s komunističnim propagandnim materijalom.
Tudi na Kitajskem pripravljali nemire
London, 31. jul. (Tel. Slov.) Po angleških
vesteh iz šanghaja je kitajska policija na francoskem koncesijskem ozemlju v Šanghaju aretirala 250 kitajskih komunistov in zaplenila komunistične oklice in dokumente, iz katerih izhaja, da so nameravali komunisti prirediti v četrtek splošne nemire v šanghaju.
Bolgarki demanti
Sofija, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Iz Belgrada razširjena vest, da se bo v Uolgarski izldi-cala vojaška diktatura, je popolnoma brez podlage. General Vlkov, ki je po teh vesteh izbran za diktatorja, se sedaj nahaja v Rimu.
Šahovski turnir
v Karlovih Varih
Karlovi vari, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Danes se je igrala prva igra šahovskega turnirja. Gilg je premagal Johnerja, partija Colle-SSmisch je ostala rernis, dr. Vidmar je premagal Marshalia, partija Spielniann-Grtinfeld se je odgodila, Matison je premagal dr. Ma-rossyja, partija dr. Tartakovver-Capablanca je ostala remis, ravno tako partija Thomas-Niemcovič, partija Rubinstein-Treibach se je prekinila, Canal je premagal dr. Btickerja, Yates pa gdč. Menschik.
Poincare bo danes
operiran
Pariz, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Bivši ministrski predsednik Poincare je bil danes popoldne iz stanovanja prepeljan na kliniko. Jutri dopoldne bodo izvršili prvo operacijo. Dne 20. avgusta pa bodo odstranili tudi obolelo prostato. Splošno stanje Poincarejevo je zadovoljivo.
Podrobnosti o ponesrečeni zaroti v Romuniji
Bukarešt, 31. jul. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo je izdalo sporočilo o zadnji ponesrečeni oficirski vstaji. V vstajo je bilo zapletenih 42 oseb, od katerih so bili štirje višji oficirji. Ti so obtoženi, da so organizirali vstajo in skušali zapeljati druge k nepokorščini. Ostalih 38 je obtoženih le zaradi poskusa izzvati nemire.
Preiskava o vstaji je dognala, da so hoteli zarotniki zasesti ministrstva in aretirati člane vlade. Vsi so bili pristaši fašizma in so na svojih sestankih oblekli črne srajce.
Razprava proti zarotnikom se prične dne 2. septembra pred vojnim sodiščem v Bukarešti.
Izseljeniška konferenca v Splitu
Belgrad, 31. jul. (Tel. »Slov.«) V Splitu se vrši 5. avgusta velika izseljeniška konferenca, katere se bo udeležil tudi minister za socialno politiko Drinkovič. Konferenca je namenjena posvetovanju o splošni reorganizaciji izseljeniške službe in je ministrstvo za socialno politiko pozvalo na njo vse zasebne kakor tudi javne organizacije, ki se bavijo podrobno z izseljeništvom. Med njimi je povabilo ministrstvo tudi oblastni izseljeniški urad ljubljanskega oblastnega odbora. Konferenci bo predsedoval minister za soc. politiko dr. Mate Drinkovič. Odpotoval bo v Split v soboto v spremstvu načelnika dr. Patona. i Mesto Sušak je povabilo soc. ministra, da bi ob priliki te konference prišel tudi na Sušak, kjer bi si ogledal tamkajšnje higienske in druge socialnopolitične ustanove in bi obenem z zastopniki pristanišča razmotrival vprašanje prevoza naših izseljencev^preko su-šaške luke.
Srbski kmetje na Gorenjskem
S prvim jutranjim vlakom so prišli srbski kmetje iz Škofje Loke v Lesce. Na kolodvoru sta jih pozdravila radovljiški okrajni glavar in župan iz Lesc. Pri sprejemu so bili tudi šolski otroci, ki sc goste živahno pozdravljali. Takoj so odpotovali v Hraše, kjer so si ogledali sirarski»doiti in nekatera druga kmečka posestva. Srbi so bili zelo zadovoljni, posebno v sirarskem domu. Nato so se zopet vrnili v Lesce, kjer so jih ponovno lepo sprejeli in jih pogostili. Poklonili so jim tudi lep šopek planink in rododendrona, ki so ga nabrali na Begunjščici. V Lescah so si gostje ogledali tovarno za pletenine in za verige. Potem so odpotovali z avtobusi v Zasip, od tam pa v Podhom, kjer so si ogledali Janovo posestvo in še nekatera druga manjša posestva. Obiskali so zadružno sirarno, kjer jim je bila zopet prirejena zakuska in jim je govoril g. Jan domoljuben govor. Od tam so šli peš na Bled. Od zdraviliškega doma so se odpeljali v spremstvu župnika Oblaka in župana na otok, kjer je govoril župnik Oblak pred vratmi cerkve, jim razložil pomen blejskega otoka in razkazal cerkev ter razložil pomen zvončka. Vsakemu izletniku je podaril lepe spominske sličice, nakar so se zopet s čolni odpeljali v zdraviliški dom, kjer jim je bila prirejena zakuska in jih je pozdravil blejski župan. Nato so se odpeljali v Ljubljano z avtomobili.
Primorske vesti
Rubrika »Dobrih katoličanov«. Pri novi maši na Proseku so pevci po stari navadi zapeli po-zdrav novomašniku v slovenskem jeziku, sv. mašo samo pa so peli v latinščini. V »Piccolu« se je brž oglasil neki »dober katoličan, ki zvesto izpolnjuje verske dolžnosti«, in povedal, da se je takoj odstranil iz cerkve, ko je zaslišal slovensko pesem, ki jo njegova narodna zavest ne prenese. Pač mala verjetno je, da je pisemce poslal »Piccolur »dober katoličan«; prej bi verjeli, da pišejo to rubriko, ki se prikaže vsakokrat, ko je treba udariti po slovenskem duhovniku, »dobri židovski framasoni«. — »Popolo di Triestec je napadel msgr. dr. Uk-marja radi njegove pridige pri tej novi maši.
Iz italijanske Idrije. Glavno glasilo fašistične stranke na Primorskem protestira proti rabi slovenskega jezika v dopisovanje florentinske zavarovalnice »Fondiarie« s primorskimi zavarovanci. Tako se je drznil glavni zastopnik za Primorsko poslati pismo v »tujem« jeziku v Idriji, »kjer ne govorijo, ne čitajo, ne pišejo v nobenem drugem jeziku kakor v italijanskem.«
Lep pogreb so priredili v petek tržaški Slovenci pokojni Frančiški Gabrovšek, materi čč. gg. Franca in Andreja Gabrovšek. Rojanska Marijina družba ji je zapela dve žalostlnki na domu in v cerkvi. Pogreb je vodil msgr. Jurizia v spremstvu treh duhovnikov. Krsti sta sledila sinova, več duhovnikov in predstavnikov slovenskih katoliških in drugih organizacij v Trstu in na Goriškem.
J\a
/ /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 1. avgusta: Vezi sv. Petra apostola; Makabejski bratje. Dan je dolg 15 ur in 3 minute.
Pod kakšnimi pogoji gredo na Francosko
Pogodbe francoskih podjetij z našimi izseljenci. — Delavsko plače. — Zakonska zaščita. Enakopravnost s francoskimi dclavci.
Ljubljanska Borza dela pripravlja za 6. avgust t. 1. zopet večji transport izseljencev v Francijo. Obveščenih je zaenkrat okoli 450 brezposelnih, ki bo se tekom zadnjih mesecev priglasili pri borzi za delo, naj se do G. avgusta zglasijo v uradnih prostorih Borze dela v Ljubljani, kjer bo vsakega posameznega pregledal in zaslišal zastopnik »Društva za emigracijo< ter določil, ali je dotični sposoben za zaposlitev ali nc. Za transport določeni delavci bodo prejeli pri tej priliki potrdilo, da so sprejeti v delo in s tem potrdilom si bodo nato preskrbeli polne liste.
Bridko dejstvo je sicer, da morajo naši državljani radi veliko brezposelnosti doma iskati zaslužka v tujini, vendar je tolažljiva okolnost, da je prijateljska Francija na poseben način poskrbela za zaščito naše delavske emigracije ter naklonjeno podprla skrb naših oblasti za jugoslovanske izseljence. Francija bo potrebovala v bližnji bodočnosti Se več tisoč delavcev iz naše države ter jih zaposlila v svojih rudnikih in industrijskih podjetjih. Sporazumno s francoskim društvom za emigraoijo je naš izseljeniški komisariat izposloval od francoskih velepodjetij besedilo posebnih pogodb, ki vsebujejo za delodajalca in delavca obvezne pogoje glede zaposlitve. Te pogodbe, ki predstavljajo hkrati za izseljenca nekako garantno pismo, so omejene za vsa podjetja na dobo 1 leta.
Ljubljanska borza dela nam je dala v objavo besedilo teh pogodb, ki ga v naslednjem prinašamo:
1.
Za rudarje.
Podjetje, ki zaposluje, se obveže, da bo zagotovilo delavcu, s katerim je sklenilo pogodbo, za pogojeno dobo stalno delo in sicer od tistega dne, ko delavec prispe na Francosko. Delavec se obveže, da bo v pogojeni dobi opravljal določeno mu delo in sicer od prvega dne po prihodu. Delodajalcu je prepovedano, premeščati delavca brez njegovega privoljenja in brez dovoljenja francoskega ministrstva za delo. V slučaju premestitve delavca
vse stroške delodajalec. Delodajalec ne more poslati delavca v nobeno francosko kolonijo ali ka-~ko drugo deželo, ki je pod pokroviteljstvom francoske republike.
2.
Dela se 6 dni na teden, 8 ur na dan, t. j. 48 ur na teden, v kolikor ne dopušča spremembe delovnega časa francoski zakon. Kar se tiče prekinjenja dela čez dan, v praznikih, ponoči in čezurnega dela, se sme poslužiti izseljenec istih pravic, kot francoski delavci, ki so zaposleni v istem podjetju. Za rudnike je določen delovni čas za vsako vrsto in za vsako kategorijo delavcev v smislu odredb francoskega zakona. Za slučaj nesreče ali rudniških katastrof veljajo za izseljence isti zaščitni predpisi, :ot za francoske delavce.
3.
Mezda (plača) podpisnika pogodbe je za isto delo v istem podjetju enaka prejemkom delavca, ki je francoski državljan. Enako glede draginjskih doklad. Neznanje francoskega jezika ne tvori v tem slučaju nikakega razloga, da bi bil naš izseljenec slabše plačan od francoskega delavca.
4.
Plača za kvalificiranega rudarja I. kategorije znaša dnevno 25—28 frankov (okoli 55-62 Din) z vsemi dokladami vred. Delavci II. kategorije (pomožni rudarji za delo v rovih) zaslužijo 23—25 frankov dnevno (51—55 Din) z dokladami. L. 1928. je znašala plača jamskega delavca 29—35 frankov dnevno (64—78 Din). Delodajalec je dolžan zaposliti delavca pri tistem delu, za ka'ero ga je bil najel. Rudarji prejemajo plačo izključno v gotovini in sicer najmanj vsak mesec dvakrat. Prehrana delavca v rudniku stane 8—10 frankov dnevno (18 do 22 Din). Stanovanje, ki ga preskrbi podjetje, 10 do 20 frankov mesečno (22 do 44 Din).
6.
Podjetje zagotovi delavcu zdravniško oskrbo in zdravila pod istimi pogoji, kot francoskim delavcem, t. j. proti odbitku 1 in pol odstotka od navedene plače. Poleg tega 5 odstot. za pokojninski sklad.
V slučaju smrti mora delodajalec poskrbeti za rudarjev pogreb ter ukreniti, da se o smrti nemudoma obvesti naše poslaništvo v Parizu.
Za slučaj nesreče je delavec deležen koristi, ki jih določa francoski zakon.
8.
Potne stroške iz Jugoslavije v Francijo plača delavec. Za te stroške more izseljenec dobiti pri podjetju predujem, ki ga bo pozneje mesečno odplačeval. Delavca, ki je izpolnil pogoje navedene v pogodbi, je delodajalec dolžan povrniti ves denar, ki mu ga je na podlagi navedenih odredb odtegnil od plače.
9.
V slučaju, da delavec prekine pogodbo po svoji krivdi, nima pravice do kake odškodnine « strani delodajalca. Če pa prekine pogodbo po delodajalčevi krivdi, mu mora delodajalec plačati potne stroške v domovino, oziroma do tja. kier je bil delavec najet. (N. pr. v Ljubljani.)
10.
Delodajalec sme razveljaviti pogodbo: 1. ako delavec ne izpolnjuje pogodbe (razen v slučaju stavke). 2. Ako delavec grozi svojim predstojnikom ali jih žali. 3. V slučaju kazenskih prestopkov. Delavec sme prekiniti pogodbo:
1.	Če delodajalec krši pogodbo.
2.	Če ga predstojniki žalijo ali če so nasilni proti njemu.
3.	Če se delodajalec brani, vrniti delavcu osebne listine.
4.	Če je pozvan v vojaško službo in v slučaju mobilizacije.
11.
O vsakem nesporazumu med delodajalcem in delavcem se takoj obvesti direktno ali potom konzularnih oblasti francosko ministrstvo za delo, odsek za inozemsko delovno silo.
Zunanje delo in v delavnicah.
Pogodbe delavcev, zaposlenih pri zunanjem delu ali v delavnicah, so v besedilu bistveno enake rudarskim pogodbam. Najmanjša dnevna plača znaša na uro 2.31 fr., na dan 18.50 fr., na akord 22.50—27 fr. dnevno. Ta podjetja nudijo delavcem stanovanje v skupni spalnici za 5 fr. mesečno, družinska stanovanja, obstoječa iz 3 sob za 30, 35 in 45 fr. mesečno. Hrana brez pijače za delavca 8 fr. dnevno.
Nakladanje in izkladanje vagonov.
Pri tem delu je zaposlenih mnogo naših izseljencev. Delajo neprestano ves dan, razen ponoči. Glavni predpogoj za izvrševanje tega dela je, da mora delavec poznati številke. Zaslužek znaša 3.50 fr. na uro (7.80 Din). Stanovanje se more dobiti za 2 fr. dnevno, a hrana za 13 fr. na dan. Podjetje Lambert Freres et Cie. v okraju Seine & Oise plačuje pomožne delavce (kopače) po 3.75 frankov na uro, ali dnevno 30 fr. Po treh mesecih morejo delavci tu baje zaslužiti 36—40 fr. na dan. Hrana približno 15 fr., stanovanje 1 fr. dnevno.
Navedeni pogoji so glasom pogodbe zajamčeni. Da naši izseljenci kljub navidez dokaj ugodnim plačam sorazmerno ne žive boljše od svojih tovarišev, ki so zaposleni doma, je docela jasno, zakaj trd je kruh, ki si ga mora naš delavec služiti v potu svojega obraza, dvakrat trd, če mu ga reže hladna tujina... Poglavje o socialnih in moralnih razmerah naših izseljencev pa tvori posebno, veliko vprašanje.
Srbski kmetje v kranjskem okraju
Kranj, 31. julija.
, V torek je poselilo Kranj in bližnjo okolico 27 seljakov iz skopljanske oblasti pod vodstvom inž. Saviča. Po prisrčnem sprejemu na kranjskem kolodvoru, kjer je imel kratek in jedrnat nagovor vi. sv. Jos. Znidarčič, so se gostje takoj podali v avtomobilih v Hrastje, kjer so si ogledali gospodarstva posestnikov, osobito posestvo bivšega nar. poslanca Brodarja. Gosp. Brodar jim je temeljito obrazložil vse panoge kmetijskega gospodarstva. Na Prebačevem so si srbski kmetje ogledali vzorno posestvo Fr. Novaka, kjer se niso mogli zadosti načuditi vzornemu hlevu in živini. Odtod so krenili gostje čez Voglje, kjer jih je pozdravil župan Fr. Molj, skozi lepe brniške gozdove proti Šenčurju.
Srbske goste sta sprejela tu bivši obl. posl. Umnik Anton in župnik IvanPiber. Z velikim zanimanjem so ogledovali vzorne gospodarske naprave, gasilni dom ter zadružno mlekarno. Posebno pozornost je zbujala med seljaki lepa farna cerkev, kjer jim je župnik obrazložil vse zgodovinske posebnosti. Odtod so nadaljevali pot preko
J Britofa v Predoslje, kjer so bili po župniku Zu-pancu in predsedniku gospodarske zadruge Ovse-neku istotako prav prisrčno sprejeti. Po ogledu gospodarskih naprav jim je bila prirejena zakuska, na kateri je bilo obojestransko izmenjanih več lepih nagovorov. Z velikim zadovoljstvom so se odpeljali skozi Kokrico v Naklo; tod so si ogledali gostje pod vodstvom predsednika mlekarske zadruge Lovra Novaka zadružno mlekarno.
Iz Nakla so krenili zopet v Kranj; tu jim je bila prirejena v sirotišnici mala zakuska pod vodstvom predsednice Vincencijeve družbe gospe Logarjeve. Po poslovilnem govoru mestnega župnika Škerbca, so si srbski seljaki ogledali zanimivosti mesta, nakar se je vršil »Pri Jelenu« banket. Banketa so se med drugimi udeležili okr glavar vi. sv. Zniderčič, duh. sv. Matija Škerbec, bivši nar. posl. Janez Brodar, zastopnik mestne občine Maks Fock, gimn. direktor Ivan Kršnik, šef. okr. sodišča sod. sv. Ivan Zobec, kmetijski nadzornik Josip. Sustič in okr. vet. refer. Bedenk Vinko, ki je srbske goste spremljal na vsej njihovi ekskurziji po kranjskem okraju.
S popoldanskim vlakom so krenili srbski seljaki z najlepšimi vtisi v Škofjo Loko.
C-/e rabite zanesljive britvice Gillette, se boste vselej brezhibno brili.
Izredno ostro rezilo iz najboljšega jekla reže pri vsaki potezi z aparatom. Kupite pravočasno nove britvice Gillette!
Likvidacija okrajnega
zastopa v Brežicah
Brežice ob Savi, 30. julija.
l)ue 29. julija 1929 so se sestali načelniki okrajnega cestnega odbora, okrajne blagajne in zdravstvenih okrožij za sodni okraj Brežice. Na sestanku je prišlo do popolnega sporazuma glede načina likvidacije okrajnega zastopa. Vsa aktiva in pasiva so prevzeli okrajni cestni odbor, okrajna blagajna, zdravstveno okrožje Brežice, zdravstveno okrožje Bizeljsko in zdravstveno okrožje Rajhen-burg glede občine Videm v razm. 70 : 20 : 5 : 4 :1.
Za osnovo razdelitve premoženja se je vzel računski zaključek z dne 31. dec. 1928. Za leto 1929. že izplačane doklade je prevzel na svoj račun okrajni cestni odbor, dočim okrajna blagajna in zdravstvena okrožja dobijo doklade za leto 1929. temeljem njihovih proračunov za celo leto. Zastopniki vseh zastopanih korporacij so se zedinili tudi v tem, da pričnejo nove korporacije s takojšnjim poslovanjem. Okrajni cestni odbor in zdravstvena okrožja bodo v kratkem sestavili svoje proračune za tekoče leto, dočim bo okrajna blagajna mogla sestaviti svoj proračun šele po likvidaciji okrajnega zastopa v Sevnici, ki še ni izvršena.
Nazaj nas več ne bo...
Vojak vtonil v Nišu.
Bohinjska Bela, 30. julija.
Pred 16 meseci so rekruti iz Boh. Bele odhajali v vojaško službo. Poslavljal se je od staršev, sestric in rojakov nekako zamišljen, otožen tudi sin progovnega paznika Adolf Pokovec in žalostno prepeval: »...nazaj nas več ne bo,« kakor da je čutil, da se za vedno poslavlja od domače vasi, domačih gora in planin. Odšel je v službo v mesto Niš k 16. pešpolku. Postal je kaplar in vsled svoje vestnosti v službi, svojega tihega, mirnega značaja, svojega vzornega obnašanja je postal ljubljenec cele 11. čete 3. bataljona.
Še dva meseca, konec bo vojaške službe, povrne se zopet k kovaškemu nakovalu, pomagal bo svojim dobrim staršem; povrne se nazaj v nepozabni bohinjski raj.
Dne 24. julija je bilo silno vroče. Po 12 urni vojaški službi je bil opoldne Adolf prost. Da bi se ohladil, se je šel ob 2 kopat v reko Nišavo, ki teče skozi mesto Niš; reka je kalna in polna nevarnih 4 do 5 metrov globokih tolmunov in vrtincev. Po nesreči zaide v tolmun in izgine pod vodo. Navzoči opazijo nesrečo. Neki civilist skoči ponj in ga srečno privleče nezavestnega, a še živega iz vode. Mo-sto da bi bili takoj pričeli z umetnim dihanjem, so poklicali avto, ki ga je odpeljal v bolnico. Na potu pa je izdihnil. 2e drugi dan je bil pokopan na vojaškem pokopališču. Starši so odšli k pogrebu takoj, a prišli so en dan prepozno. Vsi, kateri so poznali blagega, tihega, mirnega Adolfa, obžalujejo njegovo smrt in sočuvslvujejo z njegovo rodbino, katero je zadel z njegovo smrtjo tako težak udarec. Vojaku jugoslovanske vojske časten spomin!
Bolezni v želodcu
(goreCIco)
Neprestano ristočl milijonski promet kakor tudi 100 letni obstoj nnSo tvrdko doknznjo najbolje, dn ic na5a Orl-ainnlna BulIrlcH *ol kakor tudi doslej nenadomestljiva proti vsem te/.kočnm prebavo in (jorefilce. Kupite še (Iniies en zavoj ali poskusite naše tablete. Tudi Vi boste Unenadeni vsle l njene«« učinka. Bullriohova sol so dobiva v vseh lekarnah. Prava jo samo v višnjevih zavoj i li s sliko izumitelja. a. W. A c. W. BulIrloH. Berlin W. 57.SkladiSče v Jugoslaviji: Isls. d.d.. Zatrrel.
Jakopinovi pomagači pred sodiščem
Novo mesto, 30. julija.
Svoječasno smo poročali, da se je posrečilo znanega roparja in tatu Jakopina Ignacija in njegove tovariše Kolenca Franca ter Malija Martina in Avgusta aretirati in jih oddati v novomeške zapore.
Tem roparjem in tatovom pa so stali na strani razni pomagači. Glavne izmed teh je sedaj že zadela zaslužena kazen. Tako Mali Heleno in Mali Ivano ter Rogelj Matevža, Frančiško in Jožefo in Jakopina Antona, vsi iz okolice Št. Vida pri Stični. Prvih pet se je moralo pred sodiščem zagovarjati, da so od 25. marca do 12. maja oziroma 10. junija t. 1. iz zapora okrajnega sodišča v Višnji gori pobeglega Kolenca in Jakopina sprejeli v hišo in skrivali pred oblastvi ter jima pomagali, da ne prideta oblastem v roke ter da so od tatov Jakopina, Kolenca in obeh Maliiev sprejemali ukradeno blago, čevlje, perilo, dragocenosti in denar ter tako zakrivili hudodelstvo deležnosti tatvine.
Ugotovilo se je, da je bilo ravno Jakopinu in njegovim tovarišem s pomočjo teh pomagačev omogočeno, da so izvršili več ropov in vlomov in jih orožništvo ni moglo izslediti, ker so se znali spretno skrivati. Podnevi so spali v skrivališčih, ponoči pa so kradli in ropali.
Jakopin Anton, brat večkratnega roparja in tatu Ignacija Jakopina pa je bil tožen, da je v tatinski družbi izvršil tudi več tatvin, dasi še primeroma mlad, ne še 20 let star.
Obsojeni so bili: Mali Helena na 4 leta težke ječe, Mali Ivana na 4 mesece težke ječe, Rogelj Matevž na dve leti težke ječe, Rogelj Frančiška na 6 mesecev, Jožefa Rogelj na 5 tednov in Jakopin Anton na 4 mesece težke ječe.
Te ostre kazni bodo gotovo izmodrile one po-magače v zakotnih vaseh po Dolenjskem, da ne bodo šli več na roko raznim rokovnjačem, roparjem in tatovom.
Dve težhi nesreči na Kočevskem
Kočevje, 30. julija.
Danes sta se pri nas zgodili dve težki nesreči, ki bi kmalu zahtevali troje človeških žrtev. Prva nesreča se je zgodila z motorjem cestnega mojstra g. Emila Bižala iz Kočevja. G. cestni mojster se je odpeljal s svojim motorjem v ponedeljek iz Kočevja proti Osilnici. V prikolici je sedel jurist Vilko Boje. V Osilnici sta oba prenočila, nakar sta drugo jutro odpotovala naprej proti Ča-bru in od tu po znanem sedem kilometrov dolgem bregu na Drago, ki leži približno 800 m nad morjem. Cesta na tem kraju je zelo slaba, močno izvožena in zvezana z brezštevilnimi ostrimi ovinki. Nekako sredi poti od Čabra do kočevske hribovske vasice Trave na ostrem ovinku je zadnje motorno kolo na gladki skali sredi ceste izpodle-telo. S tem se jo ravnotežje podrlo in motor je z obema potnikoma zdrknil v globočino do 15 metrov. Jurist Vilko Boje je zletel iz prikolice v ozko grapo in tam obležal, dočim je cestnega mojstra g. Bižala motor pokopal pod seboj in le sreči jo pripisati, da ga ni v padcu pobil do smrti. G. Bižal je dobil težke opekline na laktih od cilindra, ki je bil vsled hudega klanca skoraj žareč, dalje se je težko poškodoval na nogah. Motor in prikolica pa sta ostala popolnoma nepoškodovana. Lahke poškodbe in praske je dobil tudi sopotnik. Samo ugodno naključje je hotelo, da ni motor zdrknil v prepad, ki ie tam preko 50 metrov globok, ali pa da ni zdrknil v globino po bregu. V tem slučaju bi bil padec obeh potnikov smrten.
Druga nesreča se je zgodila sredi mesta. Kakor smo že ooročali, je dvignil kavamar in tovar-
GiHette
nar g. Iv. Zurl svojo enonadstropno hišo ;t glavnega trga za eno nadstropje in mansard višje. N» hiši se sedaj vršijo zadnja popravila. Na novi strehi je bilo treba predvsem žlebov. Te je šel delat na streho pomočnik kleparja g. Fr. Ilutterja Tone Bauer. Večkrat je že odnesel na vrh po strmem odru žlebove. Zadnjega je nesel tako okrog 10 dopoldne. Ko je prišel na vrh in odložil žlebe na rob strehe, je z nogo odrinil opeke, da bi stal tako sigurno in lahko vstavljal pod streho žlebove. V hipu pa, ko se je hotel zravnati, mu je ena opeka zdrsnila, fant je izgubil ravnotežje in zgrmel na sredo glavnega trga, kjer je obležal nezavesten. Mestni stražnik Jurij Maurovič je priskočil k fantu, ga pobral in s težkim trudom zanesel h kleparju g. Ilutterju, ki ima svoj dom tik za hišo g. Zurla. Poklicali so zdravnika dr. G. Rothla in dr. Kraulanda, ki sta ponesrečenca pregledala. Ugotovila sta, da je imel fant desno nogo zlomljeno in roko nad komolcem močno izpahnjeno.
S konj a padel in se ubil
Št. Jernej na Dol., 30. julija.
Včeraj dopoldne je gnal posestnik Jože Ran-gus iz Drame št. 7 konje domov s paše. Enega je jezdil, drugega pa je držal za vajeti. Iz neznanega vzlroka pa se je konj, katerega je jezdil, spla5.il in začel dirjati. Drugi konj pa je zaostal in ker je imel vajeti ovite okrog rok, ga ni mogel spustiti. Vsled tega je mož padel s konja in sicer tako nesrečno, da si je razbil lobanjo in po nekaj urah trpljenja, potem ko je bim maziljen s sv. poslednjim oljem, izdihnil.
Repne bolhe
Ježica, 1. avgusta.
Vsako leto se pojavijo na repi kmalu potem, ko vzkali, male, komaj vidne živalice, ki jim kmetje pravijo bolhe. Imajo zelo dobro varovalno barvo, tako da jih človek prav težko zapazi. V posebno velikem številu se pojavijo v suhih letih; čim večja je suša, bolj se plode. Tako se jih je pojavilo letos na repi toliko, kakor že dolgo ne. Kdor je zgodaj sejal, temu so že vso repo požrle in bo moral še enkrat sejati. Semenska repa je letos obrodila zelo lepo, ali kljub temu se domače seme že težko dobi. Bog daj skoro toliko dežja, da bo mogla repa odrasti!
Osebne vesti
•k Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za upravitelja materijala bosenskega ubojnega skladišča admin. poročnik topn. tehnične stroke Savo Strugar; na službo na kr. brod »Dalmacija« mornariško-tehnični poročn. Ivan Kajndl; na službo v strojno šolo morn .-tehnični kapetan IL razr. Franjo Kapek in na službo v štab poveljstva moravske divizijske oblasti peh. kapetan I. razr. Zvonimir Gervais. — Proizveden je za vojnega pilota rez. zrakoplovni podporočnik Rudolf Horvat. — Napredoval je v II. skupino ITI. kategorije strojnik Anton Kastel.
Druge vesti
ir Zaprisega uslužbencev ustanov, ki stoje pod nadzorstvom ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. Minister za socialno politiko je izdal uredbo, ki predpisuje, da morajo položiti predpisano prisego vsi člani samoupravnih organov, komisarji, uradniki in poduradniki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, nameščenci pokojninskega zavoda, centralnega odbora za posredovanje dela, Osrednjo borzo dela in vseh javnih bora dela, delavskih zbornic, zdravniških in apotekasrkih zbornic, kakor tudi zdravniki in ostali sanitetski uslužbenci ustanov delavskega zavarovanja. Prisega se glasi: »Jaz N. N. prisegam pred vsemogočnim Bogom, da bom zvest kralju in domovini, da se bom držal pri delu obstoječih zakonov, da 1k>iii izpolnjeval svoje dolžnosti redno, točno in zvesto, da bom zastopal in braniL flržavne, kakor tudi interese ustanovo (naslov ustanpve). Tako mi Bog pomagaj!« — Prisego bo treba položiti pred generalnimi direktorji, odnosno pred velikimi župani ali pa okrajnimi glavarji.
■k »Ilustracije« sedma številka je izšla. Od številke do številke se ta naša najboljša družabna revija razvija in kaže viden napredek. Sedmo številko krase kot običajno krasno izdelane in aktualno slike in tudi ostali uredniški del je prav zanimiv. Naslovno stran krasi slika prof. A. Sirka: >V pristanišču«. Zelo lepa jo skupina fotografskih po-snemkov: »Vodice, tiho vodice...«, dalje »Hyde park«, slike raznih domačih in tujih dogodkov, kakor proslava desetletnice univerze, razstave na tehniški srednji Soli, slike, iz letovišč, slike gleda-j liških predstav itd. Nadaljuje se roman. Dobra je humoreska g. F. Ž -Med sezono««. »Ilustracijo« 1 toplo priporočamo
Vzeti mesto dati!
Tega načela se lahko brez pomisleka poslužujete: pijte kavo Hag brez kofeina. S tem pridobite neštete prednosti na Vašem zdravju. A zaradi tega Vam ni treba ničesar dati, niti pogrešati. Kava Hag je najfinejša zrnata kava, nenadkriljiva gle; de nežnosti okusa in arome in poleg tega zajamčeno neškodljiva.
Dobiva i« v vseh bol/ših trgovinah z mešanim blagom. Zahteva/te kavo Hag v hotelu in kavarni.
Kava Hag varuje srce in živce
•Jt Nova avtomobilska proga. Splošna mala
železniška družba v Ljubljani otvori z današnjim dnem novo avtomobilsko progo Ljubljana-Mengeš-Komenda-Cerklje-Velesovo-Senčur-Kranj in obratno, no. Začasni odhodi so iz Ljubljane ob 6 in ob pol 14. Iz Kranja odhod ob 20.15 in ob 4.
if V Kranju prirede v sredo zvečer, dne 7. t m. prijateljski sestanek četrtošolci iz 1. 1888-89 bivše nižje kranjske gimnazije o priliki svoje 40-let-nice. Drugi dan skupen izlet na Jezersko. Poleg sošolcev se vabijo k sestanku vsi dijaki bivše kranjske nižje gimnazije. Informacije podajata Ivan Košnik in Ivan Kumer v Kranju.
•k Ogenj v vlaku. Pri snočnem osebnem vlaku, Iti prihaja v Ljubljano pred šesto uro, je med postajama Sava in Litija nastal ogenj v vagonu II. razreda. Iskra iz lokomotive je vžgala zastor. Ogenj se je hitro razširil. Zgorelo je pet zastorov in na vseh petih oknih so popokale šipe. Tudi stena je bila že močno obžgana. Neki potnik je potegnil zasilno zavoro. Ko se je vlak ustavil, so uslužbenci pogasili ogenj.
Dva požara. Iz Ljutomera poročajo: Dne 29. t. m. ob pol 16 je na zagoneten način izbruhnil v Šaiincih pri posestniku N. Kovačič ogenj ter upe-pelil hišo, gospodarsko poslopje in žito, pripravljeno za mlačev. Ljutomersko in vsa bližnja gasilna društva so z velikim trudom omejila požar, da so ostala vsa sosedna poslopja nedotaknjena. Zvečer ob 10 pa so že itak zmučeni gasilci vnovič morah nastojiiti. Na nepojasnjen način je namreč začela goreti hišica na Moti. last Ludvika Slane. Hišica je zgorela do tal, tako da je v tej hiši stanujoči pre-vžitkar Stojko ostal brez strehe; komaj sta se rešila smrti dva otroka Stojkovih sorodnikov, ki sta spala v senu na podstrešju.
-k Spomenik Grguru Ninskemu. Spomenik Grguru Ninskemu v Splitu je že dovršen. Spomenik je, kakor znano, delo kiparja MešU-oviča. Dovršeno je tudi betonsko podnožje in napravljena zadnja dela. Spomenik je sedaj pokrit z zastorom. Svečano x!kritje spomenika se bo vršilo v začetku septembra in mu bo prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj.
*	V Belgradu se podrla hiša. V Belgradu se je v torek dopoldne pripetila strahovita nesreča. Na Dorčalu, v ulici Stevana Visokega št. 42, se je podrla nova stavba, pri čemer so podrtine sasule dva delavca. Delavci, ki so delali na novi stavbi, so že preje opozorili podjetnika, da obstoji nevarnost za njihova življenja, če se podre požarni rid stavbe. Toda njihova opozorila so ostala brez uspeha in se v tem oziru ni nič ukrenilo. V torek dopoldne pa se je med strahovitim hroščem podrla stena in takoj nato vsa stavba. Takoj so se culi ixpod razvalin obupni kriki in klici na pomoč. Ljudje so hitro priskočili in pričeli odkopavati razvaline. Najprej so izvlekli izpod razvalin enega delavca, ki je bil še toliko pri zavesti, da je rekel: »Tam je še eden!.; nato pa se je onesvestil. Kmalu zatem so izvlekli izpod razvalin še drugega, nezavestnega delavca. V čevljarski delavnici v pritličju k sreči ni bilo v onem trenutku nikogar, drugače bi bila nesreča še večja. Oba delavca so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico. Policija je uvedla strogo preiskavo.
*	Pobegli vlomilec zopet na delu. Poročali smo že o begu nevarnega vlomilca, 23-letnega Ivana Unučiča iz kaznilnice v Stari Gradiški. Unu-Kč je tudi v Ljubljani svojčas izvršil nekaj prav predrznih vlomov. Domnevali smo tedaj, da se Unučič gotovo vrne v Slovenijo, kjer bo svoj vlomilski poklic, nadaljeval. In res: že poročajo z dežele, da Unučič prav pridno vlamlja in krade. Tako je prejšnji teden vlomil v vasi Zagradu pri Šmar-jeti v hišo posestnice Marije Povše in odnesel mno-
* go obleke in čevljev. Povšetova trpi okrog 6000
1 dinariev škode. Za Uničičem pridno poizvedujejo vse dolenjske orožniške postaje, toda do sedaj brez uspeha.
*	V krempljih divjih zveri. V Sremski Mi-trovic gostuje te dni cirkus Koloseum. Njegovemu dreserju divjih zveri Josipu Hochmullerju se je pripetila v četrtek težka nesreča. Dreser je stopil v kletko, da bi dresiral za večerno predstavo leve in tigre. Tigra ga je pri tem malo pocukala z zobmi za hlače. Dreser je zakričal nanjo, toda tigrica je skočila nanj, ga zgrabila za lice in ugriznila. Takoj ia tem ga je eden levov pograbil za roko, ostale zveri pa so se pripravile za skok. Na obupne klice na pomoč je pritekel v kletko sluga z ostmi in pregnal zverine. Dreser je precej ranjen.
čelan ni Čelan, ampak Stjepan Cvijič. D atentatu, ki ga je izvršil komunist Cvjetko Celan na postaji v Gružu pri Dubrovniku in ki je ustrelil dva policista, smo že obširno poročali. Ze tedaj se ie pojavil sum, da atentatorjevo pravo ime ni Cvjetko Celan in ta sum se je izkazal kot pravilen. Ka-
Restavracija hotel Union
vsak četrtek in nedelo
original Radio koncert
na vrtu.
kor so oblasti ugotovile in sporočile javnosti, je atentator identičen z znanim zagrebškim komunistom in bivšim urednikom »Borbe« Sljepannm Cvi-jičem. Druge podrobnosti o atentatorju še niso znane.
if Lačen sin ubil očeta. V vasi Novakih pri Karlovcu se je te dni pripetil grozen umor. Štirinajstletni mladenič Josip Belarič je ubil s sekiro svojega očeta Mijo Belariča, ko je ta spal pod drevjem. Pokojni Belarič je imel številno rodbino, s katero je postopal zelo surovo, najbolj surovo pa še s svojim sinom Josipom, kateremu ni dal nič jesti, niti ga ni pustil stanovati v hiši, temveč se je moral, mladenič potepati po vaseh in beračiti za hrano. To težko in neznosno življenje ga je nagnalo, da je ubil očeta.
•fr Vojvodinski vlomilci. Vojvodina zelo trpi radi mnogih vlomilskih tolp. V noči od pondeljka na torek so neznani vlamilci vlomili v žitno trgovino Simona Kleina in odnesli veliko Wertheimovo blagajno. Blagajno so naložili na voz in jo hoteli odpeljati. Ko so bili že kakih tristo korakov daleč, so jih opazili stražniki, ki so stekli za njimi in zahtevali, naj se udajo. Mesto odgovora je vseh pet vlomilcev pričelo streljati, nakar so tudi stražniki streljali. Eden vlomilcev je bil ranjen, nakar so pričeli vsi vlomilci bežati ter so pustili na cesti voz z blagajno, v kateri so bile znatne vsote denarja. Policiji se nI posrečilo prijeti niti enega, uvedla pa je strogo preiskavo in upa, da jim pride še na sied. Najbrže isti vlomilci so pred tremi te- j dni ukradli v subotiški župniji veliko \Vertheimo-vo blagajno, iz cerkve pa odnesli mnogo dragocenih stvari. Isti vlomilci so izvršili najbrže tudi več velikih vlomov v okolici Bačkega Petrovega sela. Vlomilci, katere je v torek ponoči preganjala policija, so bili elegantno oblečeni, toda - bosi. Neznani vlomilci so v isti noči vlomili v železniško skladišče v Filipovem in odnesli za okrog 40.000 Din blaga.
ir Zidarskim irfNesarskim mojstrom. Nedavno je uničil požar v Zg. Besnici več gospodarskih poslopij. Ker se nameravajo poslopja dozidati še pred zimo, se pozivajo zidarski, kakor tudi tesarski mojstri, da se v svrho prevzema dela oglasijo pri Jožefu Knificu. posestniku in gostilničarju v Zgornji Besnici, postaja Sv. Jošt pri Kranju.
-k Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših j virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogato navodilo , kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitao pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo.
+ I. Hribski, Razredni nčitelj. Knjiga je pravkar izšla v založbi Oblastne zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani ter se dobiva pri založnici kakor tudi v vseh knjigarnah za ceno 30 Din. Učitelji in učiteljice, segajte pridno po knjigi, ki jo je uprav za vas spisal odličen strokovnjak na osnovnošolskem polju. Mnogo zanimivega in za šolo porabnega boste našli v tej neprisiljeno kramljajoči knjigi. Šolam da založnica običajen popust.
-A" Pri hemoroidih, zaprtju, ranit vi črevesa, tvorih, pritisku vode, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, utripanju srca ter omotici dosežemo z vporabo naravne »Franz-Josef« grenčice vselej prijetno polajšanje, večkrat pa celo popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni predpisujejo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer pol kozarca »Franz-Josef« vode. — Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
it Pojasnilo. Pod oglasom »Opozorilo, ki je bil priobčen na 13. strani našega lista v nedeljo 28. julija, fiodpisani Karel Globočnik ni identičen z g. Karlom Globočnikom, tovarnarjem in posestnikom v Tržiču.
it Opozarjamo na razglas ljublj. obl. odbora o licitaciji raznih del pri razširjenju sanatorija na Golniku.
Zadnji dnevi Mesije
Na splošno željo se ponovi v nedeljo dne 4. avgusta ob 7 zvečer svetopisemska drama v treh delih (14 slik.) »Zadnji dnevi Mesije« ali »Pasijon« na Štadionu Mladinskega doma na Kodeljevcm po znižanih cenah kot zadnja predstava. Po predstavi vozi tramvaj proti glavnemu in dolenjskemu kolodvoru.
Srajce za gospode
c e f i r z 2 ovratnikoma od 58 Din naprej; fini modni cefir od 70 Din naprej; najfinejši svileni poplin od 110 Din naprej; bela najfinejše šifon od 68 Din naprej; panama, odprte od 68 Din naprej spalne najboljše vrste od 85 Din naprej;
spodnje hlače, fine, gradi od 35 Din naprej. Lastni izdelek!	Prvovrstno blago!
F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10.
Ob frančiškanskem mostu
Vsak čas, zlasti pa v dopoldanskih urah in proti večeru je tam ob frančiškanskem mostu živa gneča. Onkraj Majerjeve trgovine poleg Ljubljanice je postavil svoj šotor podjeten Hrvat. Zraven njega se je razpoloždl njega krvni bratec. Prvi sedi na stolu, drugi stoji za zložljivo mizo — oba pa ' imata namazan jezik in jima gre, kot bi odvijal gramofon. Prvi dela reklamo za nekakšne »aparate«, ki so najcenejši, najlepši, najmanjši, naj-praktičnejši, sploh v vsakem oziru najboljši in po-rabni za vsako gospodinjo in gospodično in gospo in služkinjo in damo. Tako namreč vneto drobi prodajalec in hiti z »aparatom« krpati nogavice, ki jih sproti s škarjami raztrga, da se ne bi mislilo, da je to goljufija ali karkoli. Okoli prodajalca se venomer zbirajo gruče, ob njem se ustavljajo gospodinje ln kmetice, prodajalke in kopovalke, ki se vračajo s trga. Kljub dobri reklami in utrudljivemu jeziku pa možak svojih »aparatov« ne proda kaj dosti.
Oni, ki je svojo kramo razprostrl poleg prvega, dela boljšo kupčijo. Ta je še za spoznanje bolj agilen. Neutrudljivo poje venomer svojo pesem, vedno isto in isto; ko jo konča, spet odkraja začne in sploh ne jenja, dokler je le kaj ljudi okoli njega. Na mizi pred seboj ima velik kup nekakšnega sivega praška, okoli kupa pa so razpostavljene škatlje, žlice in druga ropotija iz kositra, bakra, pločevine. »Evo gospoda, da vidite I Tuka j v steklenici je voda, toda ne bom zmočil z vodo žlice, zakaj lahko bi mislili, da je v vodi kakšna goljufiva reč.« In mesto z vodo, zmoči s slino tisto reč, sune s prstom v tisti kup prahu in drgne, drgne po žlici, po škatlji — za čas se res še tako uma-
zano mesto sveti ko solnce. In prodaja v zavitkih tisti prašek, po 4 Din enega, za 10 Din tri. Ljudje kupujejo, venomer prihajajo novi, malokdo odide brez praška. Prodajalec pa se niti za hip ne oddahne, kar dalje in dalje mu gre namazani jezik. Bree dvoma je fant za svoj posel prav zelo sposoben!
»Koliko časa ste že v Ljubljani?«
»Od velesejma dalje.«
»Pa boste še?«
»Še par tednov, potem grem v Maribor, v Celje, potem pridem spomladi zopet.«
»Koliko prodaste dnevno?«
»Kakor je. Okrog 100 zavitkov. Časih več, časih manj.«
Zavitek prodaja po 4 Din, tedaj dnevno za okroglo 400 Din. Tudi po drugih mestih ima tvrdka svoje prodajalce, ki to novo čistilo vpeljujejo med ljudi. Prašek se šele kakšnih 8 mesecev izdeluje v Subotici, pa ga že prodajo dnevno na stotine kilogramov.
*
© Otročiče na počitnice. Prva skupina otrok st je že vrnila iz Velesovega in sedaj je gori 41 deklic, ki imajo gori počitnice. S tem pa še ni zaključena vrsta počitniških kolonij. Ko minejo trije tedni počitnic za deklice, to bo 12. avgusta, odide v Velesovo nova skupina otrok, ki jih pošlje na počitnice mestna občina. Skupina bo štela zopet 40 otrok in sicer dečkov in deklic do 10. leta. Radi počitniških kolonij je prosvetni šef dovolil šoli v Velesovem, da podaljša svoje počitnice za deset dni, kar bo prišlo prav tudi velesovskim domačinom, ki bodo mogli svoje otroke še uporabiti pri poljskem delu. V teh desetih dneh bodo potem 110-iranjost šole temeljito očistili in prebelili, tako, da velesovski otroci ne bodo prav nič trpeli radi mastnih otrok, ki so bili gostje v njihovih šolskih prostorih. Letos je bilo v Velesovem razmeroma prav malo mestnih otrok, skupno jih bo okra? 120. Za prihodnje leto pa bo možno poslati na počitnice mnogo večje število revnih ljubljanskih otrok. Letos je morala namreč mestna občina iz za otroške počitnice določenih postavk kupiti nov štedilnik, kuhinjsko posodo, slamnjače in posteljno opremo, dalje jedilno orodje in druge za kolonijo potrebne stvari. Prihodnje leto ji tega ne bo treba, ker bo imela vse te stvari že od letos. Zato pojde prihodnje leto mnogo večje število otrok na počitnice. — V ponedeljek je obiskala počitniško kolonijo v Velesovem sestra prefekta redovnic sv. Križa iz Djakovega. Kakor znano, slrrbe za hrano počitniških otrok sestre sv. Križa. Sestra prefekta je bila s počitniško kolonijo prav zadovoljna in ao se ji živahne ljubljanske deklice zelo prikupile. <*- V pondeljek se je vrnilo s Trate v Poljanski dolini 30 dečkov, ki jih je tja poslal na počitnice ljubljanski Rdeči križ. Dečki so bili tam na počitnicah štiri tedne.
© Umrli so v Ljubljani od 25. do 31. julija: Fani Vončina, žena upok. tov. načelnika, 67 let, Trnovski pristan 40; Marija Kovačič, zasebnica, 61 let, Bičevje 21; Ivana Zepohar, hči užitkarice, 45 let, Vidovdanska 9; Albin Bevčič, zasebni nameščenec, 18 let, Sv. Florijana 39; Marija Simončič, žena posestnika, 68 let, Ilovica 50; Franc Baje, paznik v p., 63 let, Rožna ulica 33; Anton Rajer, poslovodja, 69 let, Celovška c. 34. V bolnišnici so v istem času umrli: Franc Cegnar, jurist, 21 let, Kranj; Ivan Vrtačnik, skladiščnik, 58 let, Kette-Murnova 22; Ivan Ocepek, posestnik, 50 let, Volčji potok; Zdenka Kitek, hči narednika, 17 let. Dunajska cesta; Franc Ciber, podobar, 55 let, Celovška c. 65; Jera Jakopin, žena delavca, 50 let, Bizovik 10; Ana Oblak, učenka, 9 let, Lučine 9; Marija Vidmar, hči rudarja, 21 let, Leoben; Jožefa Rup-nik, hči delavca, 6 let, Slivnica; Ivana Seleušek, žena upok. čuvaja, 68 let, Majland pri Loki; Blaž Hribar, gostilničar, 58 let, Tržič; Roza Vogrinec, prisiljenka, 26 let, Begunje; Anton Crnokomen, brezposeln, 54 let, nestalno bivališče; Jakob Oven, delavec, 60 let, Rožna dolina.
0 Kopališče v hotelu »Slon« zopet odprto.
O Čigav je jerbas? Ljubljanski živilski trg ni samo živahen, ampak včasih tudi zabaven. Zato od časa do časa poskrbe naše vrle branjevke, med katerimi je tudi nekaj izredno bojevitih bitij. Agata in Polona na primer. Pride Polona k Agati in hoče imeti ličen, prazen jerbas. »Na kakšna viža?«, se čudi Agata. »Na taka viža, da je moji«, utemeljuje Polona. »Še mal ne!«, se brani Agata. »Uma preči vidi. Tale poba vam je u mojem jerbasu prnesu fržov.« »Fržov je biu u mojem jerbasu. Ali mislite, da ga ne poznam? Tlela bo ustov jerbas, pa amen!« In je Agata potisnila z nogo jerbas pod
Samo Niggerol (Patent št. 5922) o'je ali kTema za solnčenje in masa:'o, Vas varuje solnčarice in peg, ter Vam narerli kožo gladko ter enakomerno bakreno zagorelo. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah.
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. št. 5
Knut Hamsun:
Zmaga žene
Bil sem sprevodnik cestne železnice v Chicagu. Tu se mi je pripetil sledeč, strašen dogodek.
Bilo je prav na sveti večer. V moj voz je stopil gospod tridesetih let, lepo napravljen, a brez površnika, kljub poznemu letnemu času. »Šel sem od doma, kakršen sem ravno bil. Prehiteti hočem svojo ženo,« mi je rekel.
»Aha, z božičnim darilom,« sem dejal.
»Da, tako je,« je odvrnil gospod in se smehljal. Toda ta smehljaj je bil prav čuden. Skoraj se je režal in zavijal je ustnice.
»Ali hočete zaslužiti deset dolarjev?«
Seveda sem hotel; in vzel je iz listnice bankovec, ter mi ga izrodil z opombo, da mi zaupa.
Kaj naj vam pa storim?«
>Na vogalu Monrojeve ceste je med tramvajskimi tračnicami vhod v podzemski rov za kabel. Vse je že pripravljeno, da bom lahko takoj zlezel v la vhod do vratu. Vi le vedno pazite, kdaj bom notri, tedaj pa ustavite voz in me izvlecite skupaj z vašim voznikom iz vhoda, četudi se bom upiral in izjavljal, da hočem umreti. Z voznikom sem se že tudi dogovoril in mu dal ravno toliko. To hočem storiti radi žene, ki se bo peljala tedaj v the gripu. (The grip je bil prvi, popolnoma odprt voz, kjer je bil tudi voznik.) Naj moja žena vidi, ko da sem se hotel umoriti. Danes sem
MnmnAA l.f.il n u. n/, niomn n n	~ 1--L__i
uuuiiCv	..j.	uu uiuia, a &aieuiii
me vara, da se bo peljala v the gripu, da jo bo lažje spoznal. Tudi vi jo boste lahko spoznali. Imela bo rjavo, kožuhovinasto obleko
| in je zelo lepa. Če se bo onesvestila, ko me bo zagledala v tej nevarnosti, tedaj jo nesite v lekarno, na vogalu Moereve ceste.«
»Toda, saj bi si lahko prihranili svoj denar in bi šli kar v oni vhod!«
»Ti veliki Bog! Kaj pa, če me ne bi opazili, ne vi, ne vaš voznik!?«
Res! V tem slučaju bi ga zagrabile vilice, ki drse med tračnicami po kablu in bi mu gotovo odtrgale glavo.
»Kakor hitro dobim telefonično obvestilo, kdaj bo šla moja žena, se bom podal v oni vhod, vi pa na tem kraju pazite, da me ne izgresite.« To mi je povedal in še pokazal lekarno, nato pa je izstopil.
Ko sem peljal četrtič skozi mesto, je vstopila v the grip mlada dama, v rjavi kožuhovi-nasti obleki. Šel sem k njej po prevoznino in pri .tem me je pogledala naravnost v obraz. Bila je zelo mlada in lepa, oči pa so ji bile modre in tako nedolžne. Nesrečnica, kaj strašnega vas pričakuje! Gotovo ste kaj zagrešila in sedaj vas čaka kazen. Prav gotovo vas bom pa nesel z največjim veseljem prav nežno v lekarno.
Ko sem čez nekaj časa pogledal v the grip, sem zapazil, da se pogovarja voznik, veliki Pat, Irec, z mlado damo, dasiravno mu to ni bilo dovoljeno.
Da, mlada dama je prisedla še bližje k vozniku in se prav živahno z njim pomenkovala, ta pa jo je prav verno poslušal!
Bližali smo se že Monroejevi cesti. V the gripu se onadva nista več pogovarjala, le voznik je prikimal, kakor bi bi postal v čem na jasnem in je pognal voz z vso hitrostjo.
Sedaj sem stopil tudi sam v the grip, da
bi mogel paziti na moža v rovu in zaklical sem vozniku naj vozi počasneje, ker sem ravno zapazil med tračnicami črno piko. Mogla je biti to človeška glava. Pogledal sem damo. Tudi ona je imela pogled uprt v to črno točko in se trdo oprijemala svojega sedeža. Ze se boji kake nesreče, a kaj šele, ko bo videla kdo da je ta. Veliki Pat je vozil vedno še z veliko naglico in vsi moji klici niso pomagali, da bi voz bolj zavrl. Razločno sem videl glavo našega moža v vhodu rova, kako je gledal proti nam. Zapiskal sem na piščal glas znak za: Stoj! Pat je vozil vedno enako hitro. V četrt minute se mora zgoditi nesreča. Udaril sem po zvoncu in skočil k zavori. Toda bilo je že prepozno. Škripajoč je zavozil voz preko vhoda, preden se je ustavil.
Skočil sem z voza. Bil sem popolnoma zmešan in spomnil sem se le, da moram prijeti moža, ki se mi bo upiral. Toda zopet sem stopil v the grip in kar nisem se mogel umiriti. Tudi voznik je bil ves ko zmešan in spraševal je kar brez smisla, ali so bili ljudje v vhodu in kako je bilo mogoče, da ni mogel ustaviti voza. Mlada dama pa je vzklikala: Strašno! Strašno! Obraz ji je bil bled ko zid in krčevito se je oklepala svojega sedeža. Toda ni se onesvestila in kmalu nato je stopila z voza in odšla.
Takoj se je zbralo mnogo ljudi in pod zadnjim vozom mojega tramvajskega vlaka smo našli njegovo glavo. Vilice so ga prijele pod brado in mu je odtrgalo glavo. Prišel je iudi stražnik, in vsi poiniki so mi pritrdili, da senj piskal, zvonil in tudi zagrabil za zavoro.
sem mislil, da si hoče kaj prizadejati, mi je pokazal revolver. Dal sem mu nož, nakar se je poslovil od mene in obžaloval, da bom moral sam peljati dalje, ker, da on mora iti. Le mirno vežo hoče dobiti, da si bo odrezal gumbe svoje uniforme. Potem je odšel in jaz sem moral speljati tramvaj dalje do postaje.
Nekaj dni za tem sem se sprehajal po kolodvoru in pred nekim vlakom, pripravljenim za odhod sem slišal svoje ime. V vagonu je stal veliki Pat, lepo napravljen in brez brade. Kmalu ga ne bi spoznal in skoraj sem zakričal.
»Pst! Ne tako glasno. Kako se je končala zadeva?«
»Zaslišani smo bili in tebe iščejo.«
»Grem na zapad, mi je pravil. »Kaj imam od tega življenja. Sedem, osem dolarjev na teden, od teh štiri za hrano. Kupil bom zemljo in postal bom farmer. Razume se, da imam denar. Če greš t. menoj, si hočeva poiskati zemljo krog Friska (Sau Frančiška).
»Ne morem iti proč.«
»Čakaj, tu je tvoj nož. Hvala ti lepa. Vidiš, življenje pri cestni železnici nima bodočnosti. Tri leta sem služil in ničesar dosegel.«
Vlak je zapiskal.
»Ja, koliko si pa dobil od onega moža?«
»Deset dolarjev.«
»Jaz tudi. Sicer je bil poštenjak, a žena je plačala več.«
»Žena?!«
»Da, žena! Z njo sem napravil malo kupčijo. Njej ni bilo za en ali dva tisoč, ker se je hotela iznebiti moža. Če morem sedaj lažje živeti, je to z njenim denarjem.*
stojnico. »Grem po pulcajal«, grozi Polona. »Ziher,
»va že opravile I Z Bogom! — Krompirčka, gospa, mogoče? Tala salatka vzemite gospa, ali pa kilo sliv!« »Jerbas sem!« zahteva Polona in spreminja barve. »Nimam časa, pusti me, vidiš da prodajani. — Koliko pa sliv, gospa?« Polona vzkipi radi tolike ignorance in — »čof!«. Kupček Agatinih las se je žalostno podrl, kljub temu, da ga je hotela njegova lastnica z obema rokama zavarovati. Za-vihrali so temni kodri v vetru, Agata si je hitela popravljati frizuro. Medtem pa je bojevita Polona pograbila najbližnji jerbas, stresla slive, ki so bile v njem, kar po salatl in jadrno odhitela z boji-5ča. »Svoj jerbas bom pa ja poznala!« se je uje-dala. »Misli, če pri meni spravlja svojo ropotijo, da si sme potem tudi moje jerbase lastiti? Ji bom že pokazala, uh!« Agata je prodajala dalje, kot da se ni nič zgodilo.
Maribor
□	t Ravnatelj Alojzij Mally. V sredo, 31. ju-Hja zjutraj ob 8, je na svojem posestvu v Ranči pri Pesnici umrl Alojzij Mally, vpokojeni ravnatelj bivše Anglo-banke v Mariboru, star 65 let. Bolehal jo delj časa. Prepeljali so ga včeraj popoldne v Maribor in sicer v kapelico na mestnem pokopališču v Pobrežju, odkoder bo pogreb v petek, 2. avgusta ob pol 5. Rajni Mally je bil znana osebnost v Mariboru. Bil je velik dobrotnik revežev in član humanitarnih društev v Mariboru in okolici. Odkar je bil vpokojen je bil solastnik veletrgovine z vinom Pugel & Rossman. Blagemu možu, sinu naše Gorenjske, svetila večna luč!
□	Planinsko slavlje na Klopnem vrhu bo priredila mariborska podružnica SPD v nedeljo, dne 4. avgusta ob priliki popolne dovršitve del povečave svoje planinske koče. Ob 10 bode daroval predsednik Aljaževega kluba SPD Maribor gospod prof. dr. Anton Jehart sveto mašo na prostem ter blagoslovil zgradbo. Nato sledijo pozdravni govori ter neprisiljena planinska zabava z raznovrstnim sporedom. Sodeluje pevski zbor iz Maribora in pristna pohorska godba iz Sv. Lovrenca. Za izborno in hitro postrežbo turistov je že kar najbolje preskrbljeno. Na svidenje torej v nedeljo pri koči na Klopnem vrhu!
□	Otvoritev avtobusne proge Konjice-Oplot-nlca. Mariborskemu mestnemu avtobusnemu podjetju je podeljena koncesija za prevažanje oseb iz Oplotnice v Konjice in nazaj. Kakor smo zvedeli iz merodajne strani, bo ta proga otvorjena v soboto, dne 3. avgusta t. 1. Ob sestavljanju voznega reda se je hvalevredno posvetilo veliko pažnje na tem, da bo imel avtobus zvezo z vlaki Konjice-Polj-čanc in nazaj, ter na avtobuse, ki vozijo Maribor-Celje in nazaj. Obenem je mestna občina mariborska dobila koncesijo prevažanja pošte Opotnica-Konji-ce in obratno tako, da bodo Oplotničani dobivali redno dnevno svojo jx>što.
□	Številne aretacije. Mariborska policija je prišla na sled novi komunistični jjrojiagandi. Te dni se je našim dobro izvežbanim detektivom in orož-ništvu posrečilo izslediti v bližini državne meje večje zaloge komunističnih letakov in knjig. Zali-bog, da se da celo pošteno kmetsko prebivalstvo za-peljavati in skriva pod svojo streho komunistične prekucuhe in jim da skrivališče za njih tiskovine in knjige. Zaprli so več kmetskih ntož, ki bodo sedaj bridko objokovali svoj nepremišljen korak. Komunistični rublji nikogar ne osrečijo. Prosimo gg. duhovnike, da ljudstvo na prižnicah opozorijo, naj tihče ne nasede tujcem, ki prihajajo z denarjem in tladkimi besedami v hišo!
□ Komisijonelna poizvedba in obravnava radi mestnega kopališča na Felberjevem otoku je bila napovedana za ponedeljek, 29. julija ob 4 popoldne na licu mesta na otoku. Okrajno glavarstvo je z jdlokom št. 7043-1 z dne 20. julija pozvalo občino Kamnico, naj obvesti o komisiji vse mejaše in interesente, da vložijo ob tej priliki event. ugovore. Db določeni uri so prišli člani občinskega odbora Iz Kamnice in Bresternice, vsi sosedi in mnogo interesentov. Kamniški župan je prinesel vse mape in ipise, ki jih je glavarstvo zahtevalo. Med odborniki in interesenti so bili možje, ki so morali pustiti delo ir tovarnah in obratih. Pa tudi kmetje so se le s te-favo odtrgali nujnemu delu. Povabljeni občinarji so Eakali nad eno uro, a komisije iz Maribora ni bik) Dd nikoder, pa tudi obvestila, da se komisija ne irrši, ni bilo. Kamničani so bili opravičeno razburjeni, da se jih vabi na komisijo, a zastopniki politične uprave in mestnega zastopstva ne pridejo. Že
leti bi bilo, da se v takih slučajih politična in občin-prava vsaj pravočasno obvesti, da se komisija ši.
□ Umrla je v bolnici v Mariboru v noči od
V radostnem pričakovanju
veselega dogodka si pripravlja gospa Mica vse potrebno. Povoji, pleničke, čepice, vse je že pripravljeno za novorojenčka, kar je duhteče in snežnobelo opral
Sčhichfov
Celje
Bka uprava vsaj pravočasno ne vrši.
□	Umrla je
torka na sredo Mom Marija, katera je prišla v ponedeljek na Državni cesti pod voz in je bila težko poškodovana. Mom je bila nastanjena kot mestna sirota v mestni oskrbnišnici. Stara je bila 76 let. Pogreb bo v četrtek 1. avgusta ob 4 popoldne na Pobrežju.
□	Kaj je s fondom »Gospodarske poslovalnice«? Bivše uslužbence južne železnice močno zanima, kaj je s fondom bivše »Gospodarske poslovalnice« (skladišča živil), ki je znašal ob likvidaciji okoli 12 milijonov Din. Sodišče je sicer priznalo ta fond državi; a nedavno se je poročalo iz Belgrada, da je vlada pripravljena vrniti ta denar železničarjem bivše južne železnice in sicer tako, da bi se ustanovil gradbeni fond. Iz tega fonda bi naj železničarji dobili brezobrestna posojila (ali pa vsaj za nizke obresti za zgradbo stanovanjskih hiš. Dobro bi bilo, da bi se organizacije, v katerih so včlanjeni bivši južni železničarji, resno pobrigale za to zadevo.
□	Preselitev Zadružne Zveze. Zadružna zveza (pododbor Maribor) se preseli s 1. avgustom t. 1. iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti 6 v lastno hišo na Miklošičevi ul. št. 2 (blizu gledališča.)
□	Borza dela v Mariboru potrebuje za neko delavnico drž. železnice 18 dobrih železostrugarjev. Pog< preizl
gleda. Flaca je / uin na uro, aeio siamu, i»i«rc informacije se dobijo pri gori omenjeni borzi dela.
□ Sprememba posesti. Drugo vinogradno po-lestvo gosp. Jožefa Šluheca v Vinarjali v občim Rošpoh je kupil g. I. Preac, trgovec z mauufakturo aa Glavnem trgu .— Gospod Štuliec pa je kupil opekarno pri Ormožu.	......
□	Zaplenjeno goveje meso. Policijski stražnik, opozorjen po nekem železničarju, je v torek ponoči okoli pol 12 našel na nekem osebnem avtomobilu, ki je stal pred gostilno Kliček na Aleksandrovi cesti, večjo količino govejega mesa. Poizvedovanje je pokazalo, da je meso last posestnika Praha lakoba iz Kostrivnice pri Podplatu. Dotičmk se je izgovarjal, da je meso od v vili zaklane govedi in da ga je nameraval prodati nekemu tovarnarju. Ker Prah ni imel mesooglednega lista, je stražnik meso, ki ga je blizu 100 kg, zaplenil in odredil, da se ga izioči v hladilnico mestne klavnice. Meso bo. ako ie zdravo, prodano na prosti stojnici.
n Vlom v magdalensko župnišče. V.noči od 30 na 31 julija so neznani vlomilci vdrli v pisarno župnišča pri Sv. Magdaleni. Dvignili so omrežje iz okna ter so odnesli nekai stvari.
■©" Orlovski praznik bo Trbovlje doživelo v nedeljo, 4. avgusta, ko pohiti tjakaj med brate rudarje celo celjsko orlovsko okrožje. Na prireditev opozarjamo in vabimo iskreno orlovske prijatelje
iz področja celega okrožja.
0 Nov mestni avtobus. Te dni je mestna
občina prevzela drugi mestni avtobus od ljubljanskega zastopstva tvrdke Chevrolet. Je to eleganino vozilo, enako barvano kot dosedanji Mercedes, a dosti manjše ter bo služilo predvsem kot reaerva za Mercedes ter za ev. posebej naročene vožnje. Govorica, da sta dospela tudi oba naročena Avstro-Fiat, žal ni resnična. Želeli bi pa bilo, da ne dospela šele po končani sezoni.
-©■ Tat v stanovanju. Tako nekako smo zapisali pred časom, ko je neznanec podnevi obiskal stanovanje blagajničarke S. in ji odnesel uro ter škarje, pa ga je blagajničarka prijela, še preden je mogel odnesti pete. Vzela mu je uro in škarje, mož pa jo je med tem, ko je hotela bla" čarlta poklicati poslovodjo svoje tvrdke, pobrisal in od njega je ostal le natančni osebni popis. Včeraj zjutraj pa je policija v Samostanski ulici ustavila možakarja, ki je bil kaj podoben posetniku blagajnl-čarkinega stanovanja. In se je ugotovilo, da je to res tudi iskani tiček, pa da se piše Joža P., je že 54 let star in rudar po poklicu. Možakar se izgovarja, da je bil tisti dan tako pijan, da prav ničesar ne ve, kako je bilo.
Policijski drobiž. V torek že okoli 11 ponoči je bilo, ko je pristopil k Ivanu Flegariču, brezposelnemu natakarju, tam od Ptuja nekod doma, stražnik in ga vljudno povabil s seboj. Zato da so ga prijeli, so mu povedali, ker našim državljanom ni dovoljeno potepati se brez dela in jela po svetu in imamo za take državljane posebne paragrafe. Ponoči imajo na stražnici čas in so Flegariča vprašali še to in ono, poleg tega pa pregledali malo razne službene časopise, ki prinašajo imena in včasih celo slike oseb, ki jim je oko postave za petami. Pa se je izkazalo, da niso ujeli samo potepuha Flegariča, temveč da ga išče tudi zagrebška policija radi tatvine. Po tej ugotovitvi so policijski zapor še skrbneje zaklenili in Ivan bo moral romati v Zagreb. — Kaj rado se pripeti, da pridejo bratje z juga in prinesejo s seboj razne patriotske stvari, pa jih ponujajo v nakup in se včasih celo razburjajo, če kdo ne kupi, kajti, kako je mogoče patriotsko stvar, pa čeprav je draga in nima z umetnostjo dosti posla, meni nič tebi nič odkloniti. Tako sla te dni potovala po mestu brezposelni delavec Ivan Kostič in Drago Vasič, invalid, pa prodajala raz-
Žlednice patriotske vsebine in nista kaj prida re-lektirala na trgovsko potrebo in lculanco, ampak rekla, da je tako stvar enostavno treba kupiti. Pogledali so jima dovoljenja in našli, da nimata pravilnih dovoljenj. Pa sta jo morala Drago in Ivane s prvim vlakom odkuriti iz Celja.
Zobozdravnik dr. Cirnian
od 1. avgusta zopet redno ordinira.
Dopisi
Tržič
Orlovska prireditev. Na stadionu na Virjem je že nekaj tednov sem živahno vrvenje, kjer nači Orli pripravljajo prostor za svoj nedeljski nastop. Že po pripravah sodeč, brez ozira na to, kaj nam obljubljajo na plakatih, bo to gotovo najlepša prireditev letošnjega leta v Tržiču. Nastopijo Orlice s svojim višjim in nižjim naraščajem, katerim govori za desetletnico gdč. Cilka Krekova, in tudi Orli z naraščajem, katerim izpregovori g. Itaplan Ciril Miklavec. Po nastopu bo na telovadnem prostoru ljudska veselica, za katero je v vseh ozirih tudi že preskrbljeno.
Dela pri cerkvi sv. Andreja so konečno do-gotovljena in tako tvori sedaj ta cerkvica v svoji prenovljeni in olepšani obleki prav lep završetek glavnega trga. Pogrešamo samo še lepega zvonje-nja, ki je bilo do sedaj prav žalostno. Kakor slišimo, mislijo merodajni krogi pristopiti tudi k uresničitvi tega prepotrebnega načrta. Od nabrane zbirke bo odvisno, ali nas bo dramil bron ali železo.
Velike Lašče
Nedeljska orlovska slavnost, katero smo prošlo soboto napovedali, je prav lepo uspela. Vse se je točno po programu izvedlo, vsem v zadovoljstvo, mnogim v korist. Z jutranjim vlakom so se pripeljali Orli iz sosednih odsekov; na kolodvoru so jih pričakovali domači fantje in dekleta v krojih. Nato se je razvil sprevod v trg, na čelu šest konjenikov v orlovskem kroju, potem godba in za njo Orli, Orlice ter številni naraščaj, skupaj točno 140 v kroje opravljenega orlovskega članstva. Sv. mašo v farni cerkvi je Orlom bral gosp. vikar Vindišar iz Ljubljane, ki je tudi pridigal o zgledih in ciljih, ki imajo biti Orlom vse in edino. Po maši se je na dvorišču nove hranilnične hiše vršilo zborovanje. Vodil ga je domači župnik-svet-nik Ramovž. Najprej je govoil župnik Hafner iz Starega trga, ki je povedal nekaj lepih besed o orlovstvu sploh, potem o družini velikolaški, katera je doserfla starost dvajsetletnika, še posebej. Gospod župnik Hainer, nekdanji kaplan v Laščah, ki je vedno in vselej in povsod delal in živel za Orla, je bil toplo pozdravljen. Takisto kalpan Miha Jenko iz Trebnjega, ki je potem povzel besedo. Ravno opoldne s« je zborovanie končalo. Orli
še na predlog svetnika Ramovža trikrat vzkliknili Nj. Vel. kralju, potem pa so se razšli h kosilu. Popoldne po litanijah se je vršila javna telovadba, h kateri se je zbralo domače in okoliško ljudstvo v obilnem številu; vse okrog telovadišča je bilo nabito polno gledalcev, ki so z zanimanjem motrili izvajanja posameznih telovadnih točk. Polno priznanja in občudovanja je žela zlasti telovadna vrsta odseka Sv. Jakob Ljubljana, ki je nastopila z lahkoatletičnimi točkami in na orodju. Dr. Basaj je imel pred telovadbo krasen nagovor, ki ga je zlasti naslovil na starše, ki še vedno niso doumeli potrebe Orla, njega potov in ciljev. — Slovesnost se je končala v veselem razpoloženju kmalu z nastopom večera.
Kočevje
401etnica mašništva. V nedeljo je obhajal g. profesor Andrej Plečnik 40letnico mašniškega posvečenja. Skromna slovesnost se je vršila v tukajšnjem Marijinem domu, kjer g. jubilant stanuje. G. profesor je bral novo mašo 28. jul. 1889, nakar je nastopil prvo službo kot kaplan v Pod-brezju na Gorenjskem. Služboval je nato dalj časn kot profesor na realki v Idriji, nato v Ljubljani na gimnaziji, končno pa še na državni realni gimnaziji v Kočevju, kjer je 1. 1926. stopil v zasluženi pokoj. G. jubilant je v Kočevju obče spoštovana osebnost. Bog ga ohrani še dolgo let zdravega in čilega.
Št. Jernej na Dolenjskem
Občinska seja. V nedeljo, dne 28. julija, se je vršila občinska seja. Vzelo se je na znanje poročilo preglednikov polletnih računov, votirala sc je vsota 1000 Din v sklad, da se vas Št. Jernej poviša v trg, 1000 Din za premovanje konj, ravno toliko za živinorejsko razstavo ter 500 Din za konjsko dirko. Rešene so bile nekatere ubožne zadeve ter bil storjen sklep, da se popravi pot na Mihovico. Odredil se j« tudi ogled pota Pleterje-Škrivno. Važna točka je bila ureditev stranišča v stari šoli. Sklenjeno je bilo, da ga smejo uporabljati samo šolarji. To sklep pa je postal brezpredmeten, ker je v ponedeljek, 29. julija, komisija, sestoječa iz okrajnega glavarja, nadzornika, zdravnika, inšpektorja prosvetne uprave ter zastopnika oblastne samouprave, sklenila, da se stara šola ne sme več uporabiti v šolske namene (za šolski pouk), ter da se mora zidati nova šola. V ta namen se bo odkupilo 25 ha pašnika na starem sejmišču.
Slov. Konjice
Gasilsko slavje v Konjicah. Konjiško prostovoljno društvo slavi letos 56 letnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo namreč leta 1873. in je gotovo eno izmed najstarejših gasilnih' društev v Sloveniji. Od članov, ki so društvo ustanovili živi samo še g. Sutter Andrej, jx>s. v Konjicah. Dne 4. avgusta letos bo blagoslovitev nove brizgalne. Gasilska slavnosrt se prične že prejšnji večer z obhodom. Drugi dan, to je 4. avgusta bodo gasilske vaje in zvečer ljudska veselica pri ledeni kleti g. Ivana Senica.
Naše zeleno Pohorje je zopet mnogo pridobilo s postavitvijo nove planinske postojanke na Pesku, v višini 1382 metrov. Dravinjska podružnica SPD v Konjicah je namreč kupila leta 1928 Win-terjevo kočo na Pesku in jo preuredila v turistov-sko postojanko. To bo sedaj najvišja koča na Pohorju. Dne 15. avgusta t. i. bo podružnica kočo slovesno otvorila. Koča leži na široki jasi, dobrih 10 minut pod Rogljo ob izviru Oplotnice, obdana kroginkrog od gostega smrekovega drevja, popolnoma zaščitena od vseh strani od vetrov in ima ves dan solnce. Dohodi do koče vodijo Iz Konjlo; štiri ure od železniške postaje Sv. Lovrenc na Pohorju: tri ure ob šumeči Radoljni, to je za Mari-borčane in za severni del najlepši dohod. Nadaljni pristop je iz Vitanja: štiri ure mimo mične cerkvice sv. Vida preko planjave Luže, od koder 9e potniku nudi prekrasen razgled po Dravinjski dolini
Slovenska Krajina
Slovensko katoliško akademično drultvo »Za-i vednost« priredi enodnevni tečaj v Murski Soboti, in sicer 3. avgusta ob 8. uri zjutraj. Referati so sledeči: 1. Lajik in katolicizem. Dr. Lovr. Sušnik 1 2. Naloge prekmurskega dijaštva. Ravnatelj Jožef Raduha. 3. Naše delavstvo. Jožef Klekl. 4. Naše katoliške organizacije. Ivan Jerič. — Z« člane ».Zavednosti« je obvezno. — Odbor.
Kurja kuga. Poleg svinjske kuge se je zelo : razpasla tudi kurja kuga. V treh štirih dneh pogine pri enem kmetu nad 30 kokoši. Proti temu ni nobene pomoči, zakaj bolezni se sploh ne opazi. Kokoš gre po dvorišču in kar pade. Ciganke pn hodijo po hiSah in odnašajo kokoši. Kaj je vzrok tej neireči, ne moremo reči, kajti nihče še ni dni preiskati poginolih kokoši po živinozdraVniku. Nekaj krivde pa gotovo leži tudi na naših gospodinjah, ki imajo vso perutnino na zelo nesnažnih prostorih.
Radio
Špela in radio
Niso to mačkine solze, če se teta Špela odpravlja na obisk. Povabili so jo sorodniki iz Ljubljane, pismeno so jo povabili, naj pride in preživi nekoliko dni pri svoji nečakinji gospej Katinki, vdovi po pokojnem gospodu Alešu Tresku, hišniku rajne visokosti kneza Janeza pl. Bambabuccija.
»Katra ima otroke, ne smem praznih rok na obisk«, je preudarila teta Špela in naložila v cekar jajc, masla, čebule, stročjega fižola in nekaj» prcajt-nih« jabolk ter se napotila.
To vam je bilo veselje pri Treskovih, ko je prišla teta Špela, vsa košata in zgovorna, z nasmejanim obrazom. Vladko, starejši potomec gospe Ka-tinke, je od same radosti objel svojo ljubo teto in jo poljubil.
»No, lio, pameten bodi, Vladko, saj si že dosti velik in star!«, se je nalahno branila teta, dobro se ji je pa vendarle zdelo.
»Drcvi boste z nami poslušali radio, tetka, in se boste čudili«, jc obetal Vladko.
»Radiu se ne bom čudila, ker ga imamo pri nas na Tepkovem tudi. Vsaka druga hiša ga ima. Saj ljudje kar norijo za to stvarjo. Ampak čuditi se moram vam, Ljubljančanom, ki tako smešno živite.«
»Oho, teta, kaj pa mislile?«
»Mislim in pravim, da je tako, kot sem rekla. Ne morete nič tajiti. Po radiu se vse sliši in zve. Vse neumnosti, ki jih uganjate Ljubljančani, poslušamo na Tepkovem in se vam smejemo. Oni dan na primer smo poslušali, kako sta se dva zakonca prepirala zastran lonca kaše. Neumnost, pomisli, za-stran lonca kaše! Mož je po vsej sili hotel, da skuha žena kašo za večerjo. »Dobro,« je rekla žena, »pa naj bo kaša; ampak lonca ne bom pomivala jaz!« »Boš!«, se je drl dedec. »Ne bom,« je vreščala bab-nica. »Sva pa skregana in ne spregovorim s teboj, dokler ne bo lonec pomit«, je grozil mož. »Prav, bova videla, kdo bo dlje i zdržal. Kdor bo prvi spregovoril, bo moral pomiti lonec«, je jezikala žena. Še tisti večer ga je pomila ona, ker je prva sprego-ovrila. Vidiš, take otročarije uganjate Ljubljančani! Da bi vsaj okna zaprli in vrata, kadar se prepirajo. Ali pa naj bi se šli kregat v klet, da bi radio ne prestregel njihovih čenč. Pravim, smejemo se Ljubljančanom mi, Tepkovci.«
»Tetka, mi pa se smejemo vam, Tepkovcem, ki take stvari verjamete.«
»Kaj bi jih ne, če so pa resnične! Radio si jih vendar ne bo sam izmišljeval! Saj nima pameti. Sami ste krivi, Ljubljanci, da se čujejo o vas p« svetu tako čudne stvari. Previdnejši bi morali biti. Radio ima povsod svoja ušesa. In nazadnje še neki inoški glas pove. da se to in ono godi v Ljubljani. »Radio Ljubljana«, pravi. »Aha«, si mislimo na Tepkovem, »zopet nekaj novega v Ljubljani.«
»Toda tetka, ha-ha-ha, ljuba tetka, vi živite v strašni zmoti. Saj tisto o kaši in loncu se ui godilo
v resnici. Nu, morda se je kje res godilo, toda v Ljubljani ne, vsaj tisti dan ne, ko ste na Tepkovem poslušali. To je nekdo čital, ali pripovedoval v radio. Veste, na Bleivveisovi cesti je taka hiša, kjer se izvajajo ljubljanski radio-programi. V tisti hiši pojejo, igrajo, predavajo, deklamirajo in uganjajo tudi take stvari, kot ie zadeva o kaši in loncu. V zabavo radio-poslušalcem. Za zabavo, razumete teta?«
»Hentaj te pohrustaj, jaz sem pa mislila, da se vse to v resnici godi v kakem'stanovanju, kjer zakonci nimajo drugega dela, kot da se prepirajo radi takih malenkosti. Torej radio vendarle ne sliši vsega?«
»Vsega ne, ker bi bilo to včasih nekoliko prehudo. Radio poroča svetu iz Ljubljane samo tisto, kar mu gospodje, ki imajo to stvar »čez«, povedo na uho. Tistemu ušesu se pravi mikrofon.«
»Glej, glej! Ampak Vladko, prosim te, ne pravi nikomur tega, kako smo mislili na Tepkovem, da se nam Ljubljančani ne bodo smejali. Bom jaz povedala Tepkovcem, kakor si mi razložil.«
»Brez skrbi, tetka, molčal bom kakor grob,« je obljubil Vladko. Jaz pa, ki v »cajtenge« pišem, sem vso zadevo kljub lemu izvohal in jo sjx>ročil javnosti.
Programi Radio-Ljubljana t
Četrtek, 1. avgusta: 12.80 Reproduclrana glasba. 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, repro-duc. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Reproducirana glasba. 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. 20.00 Prenos koncerla iz Unionskega vrta. 22.00 Časovna napoved ln poročila.
Drugi programi t
Četrtek, 1. avgusta.
Belgrad: 12.45 Ploiče. 13.30 Dnevne vesti (Pravda). 17.25 Radio-jazz. 18.30 Predavanje o Ceylonu. 20.25 Pesmi iz vseh delov države (kvartet). 21.30 Čas — Dnevne vesti (Politika). 22.05 Radijski kvartet: Skladbe žalosti. — Zagreb: 1.15 Plošče. 17.30 Prenos iz Prage. 9.40 Prenos iz inozemstva. — VarSava: 12.05 Plošče. 18 Solistični koncert. 20.30 Večerni koncert — skandinavska glasba. 22.45 Plesna godba. — Dunaj: 11 Dopoldanska glasba. 16 Popoldanski koncert. 18. Akademija. 20.05. Opereta »Ciganska ljubezen«. — Brno: 12.20 Iz Bratislave: Koncert. 16.30 Iz Prage: Jazz-band. 19 Prenosi iz Prage. — Berlin: 17 Zabavna glasba. 20 Ljudski orkestralni koncert. Nato plesna godba. 0.30 Nočna glasba. — Katovicc. 17 Plošče. 18 Ljudski koncert iz Warszawe. 20.30 Večerni koncert iz Krakovva. 22.45 Koncert. Toulouses 12.45 Koncert solistov. 13 Pesmi. 13.15 Godha za ples. 20.30 Koncert (izbrana mesta i »Carmen«). — Stuttgarti 16.50 Popoldanski kon cert. 22.30 Zabavni koncert. — Praga: 12.20 1 Bratislave: koncert. 16.30 Jnzz-band. 19 Orkestc-20 Češka glasba. — Rim: 13.15 Trio. 17.30 Popo!
11.15 Plošče. 12.30 Kvartet. 16.30 Otroška glasbi.. 17 Jazz. 20.30 Večerna glasba. —- Budapest: 9.15 Trio. 12.05 Koncert. 18 Godba na nihala. 19J0 Opereta. 23 Ciganska godba.
Sveta življenje in vrvenje
..................................minulim.....II................................................................................................IMIMIII!IIIHHIIIMHIIIIimS5™5lHllu5K55
Prva pot Pija XI. iz Vatikana o priliki procesije dne 25. julija 1929. Sv. očeta nesejo pod baldahinom skozi špalir Švicar, garde preko trga Sv. Petra.
Plinska vojna — človekoljubna?
Bivši tehnični asistent na ameriškem po-morsko-vojnem koležu — I. M. Scammel — je minoli mesec v newyorškem časopisu »Cur-rent History« objavil članek, v katerem dokazuje, da so strupeni plini bolj človekoljubno orožje nego dosedanja bojna sredstva. Pri tem se sklicuje tudi na znani slučaj v Hamburgu, kjer je lani iz tankov uhajal strupeni plin fosgen in zahteval preccj žrtev. Scammel piše:
Slučaj v Hamburgu jc dokazal, kako brezuspešen je vsak poizkus, da bi se civilno prebivalstvo zastrupilo iz zraka. V gosto nase-
BB^r S8SE1 f	s	
flgjKf VHfflMjji '		
»ILllIi fli: MžaBčv:'' lik I n,		
		
" " VT* CftjM^A/		
1 i' ■■. ■/>:■ '^sssrsFifc ■ -■■-•^mm PPIIPII^^ ''--n,.,,,	jrSr	
I ^tBgf^m JSr	pil H'?« f	
rtristide Briand, novi francoski ministr. predsednik, avljena po : fotograf j i.)
(Naša slika je napravljena po najnovejši Briandovi afji.]
Ijenem mestu so se nad brezbrambno prebivalstvo zgrnile znatne množine smrtonosnega plina. Nobena skupina letal ne bi mogla na tako majhno ploskev osredotočiti take količine fosgena. In vendar je bilo vsega vkup mrtvih samo 12 ljudi, 200 nadaljnih pa je obolelo. Zastrupljenje mest iz zraka je ne-izvršljivo vojaško podjetje.
Če govorimo o »strupenem plinu«, potem favnost še vedno misli na tisti dramatični aprilski dan 1. 1915., ko so Nemci prvič spustili nad Ypern klorov plin. Klor je smrtonosen. Ko so ga prvič uporabili proti Kanad-cem, so bili le-ti popolnoma presenečeni in brez vsake obrambe. Kljub temu pa so fronto držali in le (!) 4800 po zastrupljenju obolelih je razredčilo njihove vrste. Mask tedaj še niso bil iznašli in uspešen način zdravljenja še ni bil znan. Poslej pa je izgubil klorov plin ves svoj prejšnji vojaški pomen. Moderna plinska maska popolnoma zanesljivo varuje pred vsakim smrtonosnim vojnim plinom. Izvzeti so le plini pruske kisline, oglikomo-noksida ali ciana; toda ti plini so lažji od zraka in ker se vojne še vedno odločajo na prostem, nimajo nobenega vojaškega pomena. Edini smrtonosni plin, ki mu vojni strokovnjaki še posvečajo pozornost, je fosgen.
Nemčija jc 1. 1915. skoraj takoj zopet nehala uporabljati klor in začela delati z gor-čičnim plinom, ki povzroča na koži mehurje in more povzročiti tudi smrt. L. 1918. so izdelale nemške tovarne tega plina po tisoč ton na mesec.
, . n. i-
/.e i. ivio. so zaceu iNemci poizkušati s plinom, ki povzroča solze ter so z njegovo pomočjo dejansko zavzeli celo veliko omrežje strelskih jarkov in ujeli 2400 Francozov, ki
so bili skoraj vsi nepoškodovani. Proti koncu vojne so začeli žc v večjem obsegu uporabljati solze povzročujoči plin in pa dim. To jc napol ali doccla nedolžno orožje. V morebitni novi vojni bodo igrala ta sredstva najbrže glavno kemično ulogo, ker zadostuje ena sama bomba s solze povzročujočim plinom za 500krat do lOOOkrat večjo ploskev nego fos-genska bomba. Čas, ko so smrtonosni plini veliko pomenili, je minil.
Neglede na dejstvo, da nesmrtonosnih plinov v svetovni vojni niso popolnoma preizkusili, jc še drug razlog, vsled katerega more smrtonosni plin veljati že kot zastarela iznajdba. V vojni, ki se je vršila na postojankah v strelskih jarkih, so bili strupeni plini še učinkoviti. Toda vojske so postale poslej s pomočjo motornih transportnih sredstev zelo gibljive. Letala raziskujejo ozemlje iz zraka; motorji gonijo strojniška gnezda (tanke) in artilerijo, ki podpirajo pehoto, a pehoto samo prevažajo z motornimi tovornimi j vozovi.
S tem pa vseeno ni rečeno, da smrto-i nosni plini nimajo nobene vojaške vrednosti, i Imajo jo. Prisiliti morejo sovražnika, da si nadene plinske maske; s tem je njegova bojna ! sposobnost zelo oslabljena. Kjer je cilj za streljanje s kroglami prenegotov, tam je plin uporabljiv. Toda glavna in skoraj edina prednost smrtonosnega plina je v njegovem moralnem, strah povzročujočem učinku.
O »poplavi« celih bojišč s strupenimi plini se ne da govoriti. Da bi se 1000 X 1000 metrov ploskve pokrilo s plinom, bi bil potreben cel topniški polk. V taka pustolovstva se ne bi spuščal noben vojskovodja. Kar se pa more od plina pričakovati, je to, da se vdajo cele množice jokajočih in bljujočih vojakov. Še nikdar se ni iznašlo orožje, ki bi moglo vojno rokodelstvo tako oropati še zadnjih sledov vsake slave kakor plin.
Vojni veterani vedo iz izkušnje, da je plin dosti človekoljubnejše orožje nego ek-plozivni iztrelki, ki trgajo meso in drobe kosti. In zdi se, da je resnica, da plin ne le ne povzroča jetike, marveč jo celo zdravi. Od ameriških čet v svetovni vojni, ki jih je omamil plin, je umrlo samo dva odstotka vojakov, od ostalih ranjencev pa 24 odstotkov. V primeri z bolečinami, ki jih povzročajo rane, so težave, ki jih povzroča plin, neznatne. Tako je zadnjič v svojih spominih ugotovil bivši bojevnik G. Witten in dodal: »Edini možje, ki sem jih videl vsled plina trpeti, so bili vojaki, ki so si domišljali, da jih je plin zastrupil, a jih dejansko ni: mučil jih je le lastni strah.«
Da ne bo vsak „urednik"
Naslov »urednik« se mnogo zlorablja; dostikrat si ga laste ljudje, ki jim nikakor ne pripada. V Češkoslovaški republiki hočejo sedaj uredniški naslov zakonito zavarovati in bo zloraba enako kaznjiva, kakor če si kdo lasti inženjerski ali doktorski naslov.
„Rdeča armada" zasedla
New York in Filadeliijo
Minole tedne so se vršili na obali Atlantskega oceana letošnji ameriški manevri. Šlo je za sovražen napad na mesto Newyork in Filadelfijo. Sovražnik je bila »rdeča armada«, močna 500.000 mož vseh vrst orožja; vladne čete in čete narodne garde, ki naj bi napad odbile, so bile močne 300.000 mož. Časopisje je dobivalo vsak dan natančna poročila o gibanju čet, ki jih jc vsa javnost zasledovala z največjim zanimanjem. Manevri so se razvili naslednje:
Napadajoči rdeči armadi se je posrečilo, da se je izkrcala in začela prodirati v notranjost. Pri tem jo je uspešno podpirala sovjetska vojna mornarica, ki je bila porazila ameriško vojno brodovje. Izkazalo se je, da bi bila obramba Newyorka in Filadelfije, čim bi
dognala, da se nahaja na dotičnem zemljišču pokopanih še na tisoče in tisoče steklenic tako imenovanega »solznega plina«. Ta plin so bili Nemci v začetku svetovne vojne zelo uporabljali, kasneje pa so ga opustili. Na zemljišču, kjer so sedaj zadeli na plin, je stal obrat (v barakah), v katerem so proizvajali plin. Ko ga niso več rabili, so zaloge deloma potopili v vodo deloma pa zakopali v zemljo. Stari delavci pravijo, da se nahajajo v zemlji še ogromne zaloge vojnih plinov.
Srečni dnevi vladarjev —
črni ljudski dnevi
Napoleon I. je dne 2. decembra 1805. pod »austerliškim solncem« dobil bitko treh cesarjev; zato je Napoleon III. leta 1851. določil za svoj državni udar dan 2. decembra — in uspel. Poslej se narodi »srečnih dni« svojih vladarjev niso več odkrižali.
Car Aleksander II. je imel svoj god dne 30. avgusta (po starem koledarju). Zato so Rusi 30. avgusta 1877 napadli utrdbe pri Plevni. Osman paša jih je s krvavimi glavami poslal nazaj. Proslava carjevcga godu s tretjo bitko pri Plevni je stala štiri ruske generale. 321 častnikov in 16.000 mož.
Franc Jožef I. je bil rojen dne 18. avgu sta. Koliko se je 1. 1878. trudil general Fili-povič — in še bolj njegove čete — da bi cesarju za rojstni dan osvojil Sarajevo! Pa ni šlo in vojaki so padali kakor muhe. Vsekakor je imel general, čim jc sprevidel težki položaj, dovolj vesti in razuma, da je nadaljne neplodne žrtve ustavil. — V svetovni vojni se general Frank ni znal tako obvladati; dne 2. decembra 1914 je v proslavo obletnice, ko je Franc Jožef zasedel prestol, »položil Njegovemu Veličanstvu k nogam mesto in trdnjavo Belgrad«. Vsekakor jo jc moral takoj zopet izprazniti — z ogromnimi izgubami.
Sicer pa moderne republike niso dosti boljše nego so bile stare monarhije. Zgled: 13 je srečna številka maršala Pilsudskega. Da bi jo počastili, so se dvignili poljski letalci na prekooceanski polet »dne 13. julija 13 minut pred peto uro«, dasi je bilo vreme neugodno. Poleteli so v smrt.
Ciganski nogometni klub
V Munkaczu so si cigani ustanovili svoj lasten nogometni klub. Poleg ciganske šole v Užhorodu je to pač edina tovrstna organizacija na svetu.
Nemški delegati za konferenco o izpraznitvi Porenja, ki se snide v Haagu, dne 6. avgusta. Od ieve na desno: ministri Curtius, Wirth, Stresemann in Hilferding.
se sovražnik enkrat izkrcal, skrajno težavna. Pod varstvom dalekonosnih topov sovražnega brodovja je bila narodna garda vržena nazaj; Atlantic City je sovražnik osvojil v naskoku. Po tem velikem uspehu so si »rdeči« prizadevali, da bi zasedli ladjedelniške zgradbe in prišli tako v položaj, da bi izkrcali nadaljne čete. Po strašnem boju, v katerem je padlo 20.000 mož narodne garde, so ladjenice prešle v sovražnikove roke in vladne čete so se morale umakniti proti zapadu. V Camp Dixu, posebno pa v Lakehurstu in Hammontonu je prišlo do nadaljnih težkih bojev, ne da bi mogli Američani preprečiti prodiranje sovražnika. Slednjič je ostalo samo še 6000 mož urejenih vladnih čet,
Tako so se manevri zaključili s popolno zmago »rdeče armade«, ki je zasedla New-york in Filadelfijo. Vsekakor se je že bližala od zapada narodna armada, močna 750 tisoč mož in opremljena z vsemi sredstvi modernega vojevanja. Le-tej bi se bilo brez dvoma posrečilo, najsi tudi s težkimi žrtvami, vreči sovražnika nazaj, pri čemer je pa treba računati s tem, da bi bil tudi sovražnik dobil ojačenja. Na vsak način se ne bi dalo preprečiti, da bi trgovska metropola ob Hudsonu ne postala vojno pozorišče. Američani razmišljajo sedaj, če ne bi kazalo stalno vojsko na atlantski obali pomnožiti.
Smešnice
Učitelj: »No, Francek, kaj pa boš dai svoji sestrici za god?«
Francek: »Ne vem. Lani je od mene dobila ošpice.«
*
Mesarski vajenec (ko je videl, kaj vse bašejo v klobase): »Aha, zdaj pa že vem, zakaj ima klobasa kožo.« — »No zakaj pa?« _
»Zato, da se ne vidi, kaj je notri.«
»V
»Kaj pa bo sedaj,« je godrnjal nadelan gost, »zanašal sem se na prerokovanja, da bo nocoj o polnoči konec sveta; zato sem imel pogum toliko časa ostati v gostilni. Zdaj pa ni nič in svet še stoji. Le kaj naj rečem doma ženi?«
Kennworthy (levo) in Sokolnikov. Prvi se imenuje kot bodoči angleški poslanik v Moskvi, drugi pa ''ot ruski sovjetski poslanik v Londonu.
Podzemsko skladišče vojnih plinov v Berlinu
Na nekem zemljišču v Berlinu so delavci v ponedeljek kopali jarke za vodovod. Naenkrat so delavci zakričali, orodje jim je padlo iz rok; iz oči so jim začele liti solze, sapa jim je zastajala, v glavi so začutili hude bolečine in iz želodca se jim je vzdigovalo za bljuvanje. V zemlji pa so sc pokazale plinske steklenice, na katere so bili delavci pri kopanju zadeli in jih s krampi ponevedoma poškodovali, tako da je začel uhajati plin. Takoj so alarmirali gasilce, ki so prihiteli, opremljeni s plinskimi maskami. Delavcem so nudili zdravniško pomoč. Preiskava je nato
Za duha in srce
Štefan Radie je pisal o »Tujcih« Ivana Cankarja: »Kdo so tisti tujci? — Odgovor: Slovenska inteligenca. Inteligenca malega naroda sploh.« — »Slovenec« je pisal leta 1902., ko je knjiga izšla: »Cankar je pravi pisateljski talent; v tej povesti se je tako utopil v umetniško mišljenje in čustvovanje, tako nadrobno je preiskal in preseci-ral srce in dušo mladega kiparja Slivarja, kot da je sam vse to izkusil in preživel. Osebe so očrtane z veliko plastiko, s fino psihologijo in rahlo ironijo. Kar se tiče opisovanja narave, je Cankar že znan kot mojster. Slog ni nikjer prenakičen z izbranimi, iskanimi izrazi, temveč je preprost in naraven, a poln poezije ...« (Povest »Tujci« je izšla v IV. zvezku Cankarjevih »Zbranih spisov«, ki jih je izdala Nova založba v Ljubljani.)
*
Italijani o slovenskih pisateljih. Omenili smo Se Urbnnazovo študijo o Cankarju v »Rivista della letterature slave«. V tržaškem mesečniku > As te« pa je objavil Urbanaz zelo lep članek o Francetu Prešernu ter prevedel »Luna sije« in »Izgubljeno vero«. V mesečniku »Italia« se Urbanaz peča z Alojzijem Gradnikom. »Insti-tuto per 1' Europa Orientale? pa je izdal na 137 straneh posebno knjigo o Otonu Zupančiču (Ottone Zupančič). Spisal jo je Arturo Cronica in je sploh najboljša študija, kar jih je bilo dozdaj napisanih o našem največjem sodobnem liriku.
Celjski strop, umetnostno-zgodovinska študija o stropu v »stari grofiji« v Celiju. Spisal France Štele, spomeniški konservator. Celje, 192». — Temeljita in fina študija znanega našega ttiokov-
njaka v umetniško-zgodovinski stroki. Cena 15 Din.
•
»Život«, številka 4, ima med drugim članek o sv. Justinu, filozofu in mučeniku ter druge afttoi-mive stvari pretežno apologetskega značaja.
»Radnička Zaštita«, socialno-politična revija, ki izhaja v Zagrebu, št. 7 prinaša izredno bogat material in sicer topot iz zdravniške teorije in
prakse socialnega zavarovanja.
•
Nov snopič zbirke zakonov. Izšel je 28. snopič zbirke zakonov, ki vsebuje zakon o odvračanju in zatiranju živalskih kužni bolezni, potem pravilnika o cepljenju živali zaradi odvračanja, zdravljenja in spoznavanja živalskih kužni bolezni ter o upravljanju državnega fonda za zatiranje živalskih kužnih bolezni. Poleg tega vsebuje še Uredbo o načinu upravljanja denarnih kazni zaradi prekrškov in prestopkov po členih 111 in 113 tega zakona. Knjiga velja s poštnino vred Din 21 in se naroča v »Jugoslovanski knjigarni«.
Nove razglednice. V založbi tukajšnjega lito-graf. zavoda čemažar in drug sta pravkar izšli dve lepo izdelani seriji po šest razglednic s slovenskimi narodnimi vezeninami. Njih avtor, znani naš narodoplsec prof. Albert S i 5 nam je s tem podal iz svoJfTbognte, še ne objavljene zbirke lepe vzorce gorenjskih, belokranjskih, belih in pisanih vezenin ter aplikacij. Po teh vzorcih si bo marsikatera pridna vezilja lahko zvezla razne prte in prtiče ter druge uporabne predmete za dom in druge prilike. Našim šolam pa bodo te razglednice še posebno dobro služile pri pouku v risanju in žen. ročnih delih.
*
Književna psihologija. Nikolaj Rubakin, nekdanji direktor petrograjske »Publične biblioteke« ln sedanji odbornik Itousseaujeva instituta v Ženevi, je obhajal 40 letnico svojega delovanja. Ustvaril je bibliopsihologijo, novo znanost o vplivu iknjige na čitatelja. Izhaja iz načela, da vpliva knjiga različno na slehernega bravca v odvisnosti od njegove duševnosti. V splošnem imamo štiri vrste čitateljev: abstraktne, konkretne, sintetične in analitične. Avtor, ki noče ostati brez vezi z občinstvom, mora vpoštevati vse to pri obliki in namenu svoje knjige. Nova veda opazuje delovanje založnika, knjižničarja, trgovca in učitelja ter ugotavlja, koliko napora potrebuje čitatelj, da se okoristi s pisateljevo mislijo (fiziologija in patologija iitanja). Kratkomalo smatra Rubakin knjigo za kulturno poslanstvo, ki človeštvo vodi v lepšo bodočnost. Načela Rubakinove znanosti so razvidna poleg več ruskih del tudi iz knjige »Introduction š la psichologie bibliologique, I—II, Pariš, 1922« in slavnostnega zbornika, ki mu je na čast zdaj Izšel v Amsterdamu: >La science du livre et de son influence sur Tindivlu et l'humanit<5. La psichologie bibliogique de N. Roubakin.«
N
Bik t vojnem ministrstvu to službo ukinil, kinematografske dokumente pa je dal shraniti v arhiv akademije lepih umetnosti.
Že 1, 1920. pa je armadno vodstvo spet upe-l(«lo kinomatografske oddelke, ki z geografskimi skupaj vršijo službo. Do 150 vojnih kinoaparatov j« bilo spet repariranih, predelanih in za službo adaptiranih. Od 1. 1921. ima armadno vodstvo lasten filmski atelje in laboratorij. V 1. 1923. so bili izdelani trije vojaški filmi, 39 pa se jih je začelo pripravljati in sicer: sedem za infaterijo, deset za artelerijo, pet za zračno brodovje, pet za trensko službo, štiri za kavalerijo in osem za generalni štab.
Danes poseduje francoska armada krasno zbirko vojaških filmov, ki služijo armadi, kot poučno sredstvo in se tudi sijajno obnesejo, Ravno film zelo olajšuje komplicarine učne metode po vojaških akademijah. Armadno vodstvo pa se trudi, da poleg izurjenih vojakov vzgoji vojaško mladino tudi v dobre državljane. In v teh moralno vzgojnih stremljenjih mu zelo pomaga film, ki vojaško mladino ne samo podučuje, ampak tudi vzgaja in zabava. Poleg zgolj vojaških filmov ima armada tudi filme o tuberkulozi, spolnih boleznih, alkoholizmu itd.
Kino »Ljubljanski dvor« igra film »Barbara«, Je amerikanska produkcija od United Artists firme iz Newyorka v glavnih vlogah Vilma Banky in Ronald Colman. V originalu nosi film naslov ' »Razburkane strasti« in slika konkurenčni boj dveh amerikanskih kapitalistov, ki sta svoj denar položila v načrte, da se namočijo puščave ob reki Colorado potom kanalizacije in tako spremene v plodonosno zemljo. Film prikazuje marsikako sijajno tehnično sceno, fotografija pa je mestoma včasih malo zabrisana. Film je primeren tudi za mladino.
Film v službi armade
Neki francoski častnik piše v »La Croix« prav zanimivo o tem, kako se film da praktično uporabljati v službi armade. Francozi so že prece) pred svetovno vojno poskušali filmati svojo armado, pa poskusi sc niso bogvekaj obnesli, lri leta pred izbruhom svetovne vojne pa ]e prišel nek generalštabni častnik na idejo, da bi bo) pri Austerlitzu s filmom ponazoril, Poskus se ]e ob-nesel in generalni štab je ukrenil, da se po vo]a-ikih akademijah in oficirskih šolah vojnohistoncni predmet predava s pomočjo filma. Predno pa se ie ideja realizirala, je izbruhnila vo|ska in vso stvar potisnila v ozadje. Pa ravno svetovna v0)na je potem upeljala film v armado.
V začetku vojne ni šlo toliko za podučne filme, temveč fotografski in kinematografski po-snetski so služili zgolj v dokumentarične namene. L 1916 se je v armadi ustanovila redna kinematografska služba, ki pa je tudi služila predvsem k zgoraj omenjenemu namenu. Kinematografski oddelki so bili podrejeni vojnemu ministrstvu vod h ,a so iih nadzorniki akademi)e lepih umetnosti. Niei se imajo zahvaliti bodoče generale za film-ske snimke resnično doživelih dogodlia,ev v
StraJnDrn„Vnipohcmfilma je zadobivalo vedno večji obseg. Propagandna služba ga )e upehala v zaledie da je vojakom prikazoval hero,ska |una-štva strašnih krvavih bojev. Film je -zUgal raz-lična vojna sredstva, njih izdelavo m uporabo m na ta način nazorno služil v puuun.. . 1. m/. |e general Petain upe!,al kinematografske .zdelke na fronti tako da ie vsaki armadi nakazal do 25 ope-a°e iev * aparati in vsemi potrebnimi prit,Slinam Naloga teh oddelkov je bila, da sn.ma,o
med faoii zanimive scene. Po vo,ni ,e državni U,-
Spori
Razne športne vesti
J. N. S. je sklenil, da bo preprečil odhod naših najboljših nogometašev na Francosko. V najkrajšem času so odpotovali v Francijo zopet trije dobri igralci in sicer reprezentančni srednji krilec Calnago iu obe zvezi Jugoslavije Dobrijevič in Popovič. V južni Franciji so klubi, v katerih igra pet do šest naših igralcev. Francozi dobro vedo, da so naši igralci v svojih zahtevah zmernejši od Avstrijcev, Cehov ali Madjarov. Ker je to očividen, čeprav prikrit profe-sijonalizem, se strinjamo s J. N. S., da dobi vsak tak igrač kot ostali profesijonali zabrano igre po dve leti, ko se vrne v domovino.
Kakor je znano je J. N. S. razveljavil tekme B. S. K., katere je odigral z Markovižem, in odredil, da B. S. K. odigra z Jugoslavijo in Hajdukom v počitnicah. Sedaj je pa B. S. K. naprosil J. N. S., da se te tekme preježe in odigrajo po končanih tekmah, ker so igralci potrebni oddiha. Ta zahteva B. S. K. je čisto upravičena in kakor izgleda, bo J. N. S. tudi ugodil tej želji. Sprožila se je tudi misel, da se ponovna tekma B. S. K. : Hajduk ne igra v Splitu, ker i je ta tekma končala z deficitom, pač pa naj se igra v Zagrebu, kjer bo za to srečanje gotovo večje zanimanje.
V Splitu je prvak Jugoslavije »Jadran« priredil v svojem novem kopališču izbirne plavalne tekme, ki so bile nekakšna skušnja za predstoječe državno prvenstvo. Vsi rezultati so dosti boljši od onih, doseženih prošlo nedeljo v Ljubljani. Samo na progi 50 m juniorji je plaval Wilfan (Primorje) v istem času kot Mateljan 32.2 sek. Postavljena sta pa bila dva nova jugoslovanska rekorda. Štafeta 4X50 prosto v času 2:49.3 in pa 100 m prosto je znani rekorder Ante Senjanovič preplaval v času 4:1 (prejšnji rekord 1:04.4). Po teh nedeljskih rezultatih, doseženih na dveh mitingih, se lahko sodi, da bo borba za državno plavalno prvenstvo izredno ostra in ravno vsled tega zanimiva. Radovedni smo, kako se bodo obnesli plavači, navajeni morske vode, v bazenu, kjer je voda popolnoma mirna. Radi tega so ravno rezultati, doseženi po bazenih, pravo merilo.
*
MEDNARODNA FRANCOSKA ATLETSKA PRVENSTVA.
Že dalj časa obstoja na Francoskem stremljenje, da se lahkoatletske prvenstvene tekme vršijo po zgledu angleških prvenstvenih tekem mednarodno, da imajo torej tudi drugi dostop do njih, ne samo Francozi. Ker so bile zadnje prvenstvene tekme slabo obiskane, se to stremljenje letos tem krepkeje javlja. Če bodo druga leta prišli tudi inozemski tekmeci, bo gotovo tudi več gledavcev itd. Najbrž se bo načrt izvedel že v bodočem letu.
ODLOČBA ANGLEŠKEGA BOKSNEGA ODBORA.
Na svoji zadnji seji je angleški »Goxing Board of Control« sklenil sledeče: Naznanjamo, da morajo imeti v bodoče vsi inozemski bokserji, monagerji in trenerji, ki prihajajo v Anglijo v izvršitvi svojega poklica, ali ki zaposlenost šele iščejo, izrecno dovolfenje angleškega delovnega ministra.
NOGOMETNA IGRA LETA 1529.
Že v srednjem veku so v gornjeitalskih mestih z navdušenjem igrali nogometu enako italijansko narodno igro, ki so jo sedaj zopet vpeljali. Igra je zelo ostro in naporna. Beremo o neki taki igri v letu 1529. v Firenzi. »17. februarja 1529 so igrali Florentinci igro Calcio, da so zadostili svoji športni strasti ter da so se rogali sovražniku, ki je mesto oblegal in je z griča izven mesta mogel igri slediti. Oblegovalci so se razljutili in so sled-nijč s topovi streljali na igrišče, pa niso nikogar ranili in tudi niso motili igravcev pri medsebojnem obdelovanju z najzavratnejšimi triki.« Torej ni športni fanatizem nikakšen proizvod modernega časa.
NEMŠKE BOJNE IGRE BREZ DESETOBOJA.
Nemške bojne igre so nekakšna medolimpij-ska poskusna prireditev, dostopna vsem Nemcem katerekoli države. Zelo so se letos začudili, ko je Nemški športni urad s prihodnjega programa teh iger črtal desetoboj, to največjo in najpomembnejšo tekmo lahke atletike. Nemški urad utemeljuje svoj ukrep s tem, da vzamejo tekme v de-setoboju preveč časa, da se s tem vsa prireditev preveč zavleče in da se stroški tekmecev sorazmerno zvišajo. Dalje so Nemci rekli, da imajo de-setobojniki pri nemških prvenstvenih tekmah itak j.-t »a start. Ko so Avstrijci protestirali proti črtanju . desetoboja, so jim Nemci odgovorili, da jim dajo pravico do startanja v desetoboju pri prvenstvenih tekmah. Avstrijci so ugovarjali, I da so nemška prvenstva sicer res prvovrstne pri-roditve in da se morejo doseči pri tej prireditvi
gospodarstvo
Indasirija lepenke v letu 1928
Vkljub neugodnim prilikam za to panogo industrije, ki šteje v Sloveniji 6 tovaren, moremo po naših statistikah za preteklo leto ugotoviti dvig produkcije. Tako je znašala pri kapaciteti nad 7000 ton produkcija v zadnjih letih:
1924
1925
1926
1927
1928
4625 ton 5153 ton 5136 ton 5250 ton 5445 ton
Produkcija lepenke je indeks splošne industrijske produkcije. Lepenka se zlasti rabi za pakovanje raznih predmetov v industriji in trgovini, kar izdelujejo kartonažne tovarne, ki pa zopet dobe siro-vine s tovaren za lepenko.
V lepenki delamo tudi za izvoz, vendar uvoz znatno prekaša izvoz. Tako beleži naša zunanja trgovina z lepenko sledeče rezultate:
1926
1927
1928
Uvoz ton milj. Din 1747 8.7 1503 8.6 2455 12.1
Izvoz tem milj. Din
909 733 1041
3.3
2.3
4.4
Zaradi naraščajočih potreb industrijske in trgovske delavnosti sta se tako domača produkcija Kakor tudi uvoz povečala.
V splošnem je bil lani položaj za tovarne lepenke manj zadovoljiv kakor prejšnja leta: cene so zaradi inozemske konkurence ostale neizpremenjene, brusilni les pa se je podražil za cirka 30 odstotkov.
Da tovarne lani niso več producirale, je krivo tudi dejstvo, da je eno podjetje radi havarije moralo za tri mesece prekiniti obratovanje, nadalje je pomanjkanje vode, ki se vedno pojavi pozimi, pa tudi poleti v suši, preprečilo, da se kapaciteta druge tovarne zopet ni popolnoma izkoristila.
Za letošnjo produkcijo moremo ugotoviti, da je huda zima v februarju prekinila obrat v več podjetjih. Zamrznili so kanali in stroji, popokate so tudi vodne cevi in je nastala precejšnja škoda pri večini podjetij.
Največji tovarni za lepenko sta: Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke, prej Viljem Fiirsth, d. z o. z. s prodajnim uradom v Mariboru, produkcija 1928 1.500 ton rjave in sive lepenke, nadalje Charles Molline, Tržič: produkcija 1928 1.500 ton. Sladkogorska tovarna lepenke in papirja je lani izdelala 940 ton rjave (patent) lepenke. Tovarna za papir in lepenko I. Bonač sin, Ljubljana je izdelala lani 610 ton sive lepenke; lani je tudi izvršila instalacijo novega stroja za proizvajanje raznovrstnih kartonov, katerega kapaciteta je preračunana na ca 10.000 kg dnevne produkcije. Tovarna lepenke, last Thurn-Valsassine v Ravnah je lani izdelala 485 ton bele lepenke, t. j. 145 ton več kakor 1927. Tovarna lepenke Arturja Perzerja v Mislinjah pa je izdelala 400 ton. Produkcijo v ravenski tovarni je ovirala suša, produkcijo v mislinjski tovarni pa havarija.
Tržni glasnik. Prejeli smo prvo številko tega mesečnika, ki ga izdaja tvrdka Sever & Komp. v Ljubljani. List izpopolnjuje občutno vrzel v naši kmetijski strokovni literaturi in daje predvsem orientacijo na tržišču semen in ostalih poljskih proizvodov. Prinaša pa tudi članke o poljedelstvu in vrtnarstvu in se živo zanima za napredek se-menogojstva in produkcije rastlin. — S tem dobi naša gospodarska publicistika povsem novo glasilo in korak podjetne firme, ene največjih svoje stroke, toplo pozdravljamo; želeli bi pa, da naj bo liet, kar se tiče tržnih poročil, vedno objektiven. To je prvi slučaj, da veletvrdka izdaja svoj list, ki ji v veliki meri služi kot dopolnilo njenega cenika. Urednik lista je Bezenšek Dominik, izdajatelj pa Makso Sever v Ljubljani.
Članstvo OUZD je v juniju ponovno naraslo. Skupno število zavarovancev je znašalo 1. julija 99.864 napram 98.653 1 .junija t. 1.; od celokupnega števila odpade na moške 68.434 (67.511) in sicer v mezdnih razredih I. 11.418 (11.334), II.—VII. 9228 (9.477), VIII.—XI. 34.417 (34.075) in XII. 13.371 (12.625); ženskih članov pa je bilo 31.430 (31.142) v tehle mezdnih razredih: I. 3810 (3804), II. do VII. 17.119 0 + 151), VIII.—XI. 9557 (9.259) in XII. 944 (928). Dočim število ženskih članov le počasi narašča, je število moških članov radi povečanja zaposlenosti (sezija) zelo naraslo predvsem v XII. mezdnem razredu.
Carinski dohodki v drugi desetini julija t. I. so znašali 37.6 milj. napram 42.4 milj. v prvi desetini istega meseca. Skupno so od 1. apr. do 20. jul. 1929 znašali 474.8 milj., proračun pa je računal s svoto 451.7 milijonov Din.
Promet naših borz je znašal v devizah: Ljubljana 15.5 (19.2) milj. Din; Zagreb 47.1 (58.:) milj.; Belgrad 36.65 milj. Din, skupaj 99.3 milj. Din; v efektih pa beleži prometa: Zagreb za 2 (7.2) milj. Din, Belgrad pa 3.3 milj. Din.
zmage le z velikimi uspehi, da pa te tekme še daleko nimajo pomena Nemških bojnih iger. Le-te so bile ustanovljene prav s ciljem, da pokažejo svetu, kaj zmorejo Nemci z vsega sveta tudi na športnem polju. Sicer pa tudi desetoboj ni kar tako nekakšna vsakdanja disciplina, kar priča zlasti dejstvo, da je zmeraj na programu olimpijskih iger. Avstrijci so se s to motivacijo še enkrat obrnili na Nemški športni urad, nai sprejme desetoboj zopet v program. — Avstrijci imajo par izbornih desetobojnikov; najboljši med njimi je Wessely.
V BERLINSKIH ŠOLAH PREVEČ ŠPORTA?
Odposlanstvo za telesne vaje na berlinskem magistratu je v soglasju s šolsko upravo smatralo za potrebno, da telovadne in športne prireditve za šole in za učence po možnosti omeji. Če so se takšne prireditve vršile doslej vsako leto, je to sedaj odpravljeno in se bodo vršile le vsako drugo leto. Športni krogi kar gledajo in z glavo migajo. Seveda bo odpor velik. Brez vzroka pa odposlanstvo tudi ni delalo.
LAHKOATLETSKE PRVENSTVENE TEKME V JUŽNI AMERIKI.
Za nogometom prihaja v Južni Ameriki počasi tudi lahka atletika v ospred]e. V zadnji dobi je zelo napredovala, o čemer nam pripoveduje prvenstvena tekma letošnjega leta. Na primer: 100 m Spinassi-Argentina 10,7, 200 m Spinassi 21.9, 400 m Salinns-Chile 49 (rekord), 800 m Ledoma-Argentina 1 : 55.4 (rpknrd). 1500 m f.ede^ma 4 : 01 (rekord), 3000 m Alarcon-Chile 8 : 51 (rek.), 5000 m Alarcon 15 : 144.4, 10.000 m Rivas-Argen-tina 32:10.4, 110 m lese Galvez-Peru 55.2 Irek.), skok v višino Valanja 1.80, na daljavo Moure-Chile 6.87, ob palici Poimaevich ISrb ali Hrvati-
Borza
DENAR
31. jul. 1929.
V	današnjem deviznem prometu je popustila edino deviza Berlin, mednarodno pa se je učvrstila. Promet je bil slab in je v vseh devizah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 22§l—2287 (2284), Berlin 1355.75—1358.75 (1357.25, Bruselj 792.05 bi. .Budimpešta 993.48 bl„ Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 801.02 do 804.02, London 276.42 bi., Nevvvork 56.825 bi., Pariz 223.23 bi., Praga 16S.63 bi., Trst 297.78 bi.
Zagreb. 2281-2287, Berlin 1355.75—1358.75, Budimpešta 993.48 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 801.02—804.02, Newyork 56.725—56.925, Pariz 222.23-224.23, Praga 168.23-169.03, Trst 296.75 do 298.75, London 276.02—276.82.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.95, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.20, London 25.22125, Madrid 75.85, Newyork 519.64, Pariz 20.36625, Praga 15.37875, Sofija 3.75, Trst 27.17, Varšava 57.275.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.45625, valuta 12.43, v Londonu, Newyorku in v Pragi neiz-premenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den, Ljubljanska kred,
123 den., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Ruše 275—285, Stavbna 50 den., Sešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 406—407, kasa 406—107, termini: 11. 408, 7% invesrt posoj. 86.25, agrari 51.50, Union 202—204. Bančni pap.: Poljo 15.75-16, Kred. 93, Jugo 85.75 (81), LjublJ. kred. 123, Medjun. 56, Nar. 8100, PraSted. 852.50— 859, Srpska 152, Zem. 127—130, Etno 164 d., Ravna gora 75 d., Nar. šum. 42—51. Ind. pap.: Gutt-mann 205 d., Slavonia 145 bi., Slavex 96 d., Danica 118 d., Drava 375—400 d., Šečerana 425—440 <L, Union 165 d., Isis 17 bi., Ragusea 480—500 d., Trbovlje 450—462 d., Vevče 128 d., Nar. šum. 20 d.. Piv. Sar. 250—240 d., Split cement 675 bi.
Dunaj. Porlon.-savska-jadran. 83.10, Wiener Bankverein 22.05, Bodencredit 100.25, Creditanst. 52.75, Escompteges. 21.50, Zivno 110.25, Union 24.50, Mundus 172, Alpine 40.55, Trboveljska 56.40. Leykam 6.85, Rima Murany 114.10.
Žito
Pod vplivom oslabitve včerajšnjih tečajev za pšenico v Čikagi, je pri nas danes promptna pšenica bila nekoliko slabejša ter je bilo mogoče dobiti na nekaterih postajah blago po 217.50. — Termin-ska pšenica je pa slejkoprej čvrsta ter ie malo blaga na ponudbo. — Analogno s tečaji v Ameriki je pa koruza vstrajata v čvrsti tendenci ter je bilo le s težavo dobiti kaj blaga po 212.50—215.— na bačkih nakladalnih postajah. — Pšenična moka se je močno izboljšala ter notira srednja bačka znamka 225,— do 230.— nakladalna postaja. V ostalem je položaj neizpremenjen, promet je izven borze preeej živahen, ker se kupci precej intenzivno zalagajo. Tendenca je pri nas neizpremenjena, dočim je v Cik#gi valovita.
V	Ljubljani so notacije neizpremenjene. ,
Zaključeno je bilo: 1 vagon pšenice, 1 Vagon
koruze in 1 vagon moke, skupaj 3 vagoni. TeriHenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bač. 212.50—215, ban, 212.50—215, sr. 212.50—215, oves bač. 185-190, sr. 185—190, koruza bač. 205—210, ban. 202.50— 207.50, ječmen bač. 160—165, moka 0 g in 00 g 317.50, št. 2 290-297.50, št. o 270-277.50, št. 6 260—270, št. 7 230, št. 8 140, otrobi bač. 120. Promet: 125 vag. pšenice, 13 ovsa, 5 koruze, 5 rži, 1 otrobov.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica oktober 25.19—24.89, zaklj. 24.88—24.89, marec 27.28—26.99, zaklj. 26.98—27, rž okt. 19.96—19.69, zaklj. 19.69—19.70, marec 21.88—21.76, zaklj. 21.74 —21.76, koruza maj 19.70—19.75, zaklj. 19.74— 19.75.
Les
Na ljubljanski borzi so bih zaključeni 3 vag. hrastovine. Tendenca neizpremenjena.
Živina
Mariborski goveji sejem dne 30. jnlija. Prignanih je bilo 15 konj, ti bikov, 90 volov, 206 krav in 13 telet, skupaj 335 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 9—9.50 Din, poldebeli voli 8.25 —8.75, plemenski voli 6—8, biki za klanje 7—8, plemenske krave 6—7.50, krave za klobasarje 5— 5.50, molzne krave 6.25—7.25, breje krave 6.25— 7.25, mlada živina 8.50—10. Prodanih jebilo 170 kom., od teh za izvoz v Avstrijo 18 komadov, v Italijo 14 komadov. — Mesne cene so bilo naslednje: volovsko meso I. in II. vrste 1 kg 12—18 Din. telečje meso I. in II. vrste 17.50—25, svinjsko meso sveže 15—30 Din.
Argentina 3.80, troskok Bruneto-Argentina 14.77, diskos Benepres-Chile 41.63 m (rekord), kopje Medina - Chile 53.31, kladivo Kleger - Argentina 49.56, desetoboj Berra-Argentina 6511 točk, 4krat 100 m Argentina 42.2 (rekord), 4X400 m Chile 4 : 22.6 (rekord). Skoki in meti so še slabi. Skupna klasifikacija: Argentina 78 toik, Chile 50, Peru 4 Bolivija 0, Ecuador 0.
REKORD POSEBNE VRSTE.
Med najbolj priljubljenimi športnimi panogami v Ameriki je golf. Pomen te športne igre vidimo najbolj iz dejstva, da je bilo pri zadnjih prvenstvenih tekmah v gollu navzočih nič manj kot 33 časnikarjev, ki 90 zastopali 50 časopisov. "Med njimi je bil tudi časnikar, ki je delal izključno za Japonsko. Od tekem so poslali ven v svet vsega sku-kaj 750.000 besed, kar je pač rekord, ne samo za golf.
Cerkveni vestnik
Nočnim častivcem presv. Rcšnjega Telesa
se vljudno naznanja, da bo drevi redna molitvena ura. Moli se fi. ura: Ceščenje preblažene Device Matere Božje Marije. — Vljudno vabimo k obilni udeležbi.
2obBzdpaiiniyr.il. Prš«!
zopet redno ordinira v Ljubljani, Marijin trg 3. — Telefon 2782.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 SODin. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na.pismena vprašanja odgovarjamole.ee je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328.
ilužbodobe
II . ({ •*■ v..'.- v.-'.-.' iit?<lUtT.' t "V
Klepar, vajenca
sprejmem proti primernemu plačilu - Lavrič Anton, sploš. kleparstvo, Moste št. 43.
Absolvent
kake strokovne šole, ki zna samostojno izvrševati ključavničarska, stru-garska in strojna dela, se išče za rudnik pri Skop-lju. Ponudbe z zahtevki plače in navedbo dosedanjega delovanja na naslov: »Allatini Mineš Limited«, Skoplje, poštni predal 134.
Kraj. zastopnike
stalne (potnike) s stalno mesečno plačo poleg provizije, iščemo za lukra-tiven predmet za celo državo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Dobra provizija«.
Krepkega učenca
iz boljše hiše, kateri ima res veselje do trgovine, sprejme Štefan Šerbak, trg. z mešanim blagom, Pameče, p. Slovenjgradec.
Išče se ženska
za takojšnji nastop službe v župnišču, krščanska, zdrava, vajena kuhe in drugih del v hiši in na vrtu. Plača po dogovoru. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 8165.
Pomočnika
za fina dela, velike kose, pridnega, sprejmem takoj. Istotam se sprejme gospodinja, ki bi delala vse. Biti mora poštena, pridna, starejša moč. — Anton Vrhovcc, krojač. Dravlje 102.
Sedlarski pomočnik
se takoj sprejme z vso oskrbo. Franc Iskra, sedlar in tapetnik, Vič 16 02jf pri Ljubljani.
Prodajalka
verzirana v mešani ali manufakturni stroki, z večletno prakso, išče na-meščenja v mestu ali na deželi. Ponudbe pod šifro »Boljša samostojna moč« št. 8191 na upravo.
Bona
Slovenka, se išče v starosti 30—35 let za vzgojo dveh otrok v starosti 2 in 5 let. Poleg lepega vedenja mora znati dobro nemški jezik, voditi lažja hišna dela, šivati perilo in navadne obleke. Javiti sc je pismeno z opisom življenja, s čim se je doslej bavila in koliko zahteva mesečne plače. Priložiti fotografijo. - Diskrecija zajamčena. Ivanka Todorov, Mol, Bačka.
Čevljarsk. pomočnika
sposobnega za finejša in navadna dela, iščem za takojšen nastop. - Franc Fabjan, Stari trg pri Črnomlju.
Pomočnik
v večjo trgovino z mešanim blagom v mestu na deželi se sprejme. Isti mora biti pošten, zanesljiv in trezen. Dobro iz-vežbani v manufakturni stroki imajo prednost. -Več pove A. K a d i v c , tvrd. Rosmann & Tschurn v Ljubljani.
Mizar, pomočnika
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. - Jože Jamnik, Škofja Loka 4.
Več dobrih zidarjev
za režijska in akordna dela sprejme stavbno podjetje Anton Maurič, Ljubljana, Vegova 2.
Krojaški vajenec
se sprejme brez oskrbe pri Simon K1 i m a n e k , Šclenburgova št. 6, Ljublj.
Vajenko
za frizersko obrt se takoj sprejme. Stanovanje in hrana v hiši proti majhni odškodnini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Frizerska vajenka«.
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam ! po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po | 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja, Zagreb, Ilica 82.
Harmonij
dobro ohranjen, prodam. - Božič, Maribor, Marijina ulica 24.
Kiipiriu*
Kupim
hrastove hlode. • J. Pogačnik. Ljubljana. Kralja Petra trg 8.
2999 ma sadnega vrta
ca. 60 dreves in stavbo brez ostrešja v bližini Vrhnike in Verda zaradi bolezni takoj prodam. Letošnje sadje na razpolago. Cena i4.000 dinarjev. Ugodni plačilni pogoji. -Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Lepa priložnost« št, 8181.
Veliko stavbišče
naprodaj za gradnjo večjega števila vil na glavni cesti Sušak—Martišnica, preko ceste morje, razgled po celem kvarneru, od centruma 5 minut z avtobusom. Posredovalci izključeni. - Josip Kova-čevič, Prelaz 6, Sušak.
Prodamo
Parno EaHomobilo Lanz
48/60/72 IIP Benzin motor 50 HP,
od avtomobila, brez ventilov (Schiebermotor), vse malo rabljeno in v najboljšem stanju. - Poizvedbe na upravo »Slovenca« pod št. 8220.
Par konj
starih 8 let, z opremo -voz (kason, trugo itd.), je takoj naprodaj. - Poizve se na Poljanski cesti 55, Ljubljana.
Razglas o licitaciji
Razpisujem za prevzem mizarskih, krovskih in ključavničarskih del pri razširjenju sanatorija na Golniku
drugo pismeno ofertno licitacijo
na dan 10. avgusta 1929 ob 11 dopoldne v prostorih gradbenega oddelka, Ljubljana, Gosposka ulica št. 15/1.
Podrobnosti razpisa so ostale iste, kot pri I. licitaciji.
V Ljubljani, dne 31, julija 1929. Komisar oblastne samoupravne oblasti ljubljanske: Dr. Marko Natlačen s. r.
Bukova drva
ponudite družbi »Ilirija«, Ljubljana, Vilharjeva c.
Damsko kolo
dobro ohranjeno, kupim. - Ponudbe na poštni predal št. 44.
Stanovanja
Soba
s posebnim vhodom in električ. razsvetljavo se odda. - Medvedova ulica št. 22, Ljubljana VII.
Oddam za november
dvosobno, parketirano
stanovanje
s pritiklinami in delom vrta v I. nadstr, nove hiše, ob Dunajski cesti (km 2.2). - Ponudbe na upravo Slov. pod »700 Din mesečno«.
Za 2 solid. gospodični
se odda lepa in mirna soba, tudi s hrano, v bližini gorenjskega kolodvora. Zmer. cena. Elektrika, souporaba kopalnice. Strogo krščanska družina. Naslov pod »Gizela« št. 8211 v upravi »Slov.«
2 meblovani sobi
v Domžalah oddam dvema vpokojencema event. z vso skrbo. Jožko Šul-gaj, Krakovska cesta 6, Domžale.
Stanovanje
sobe in kuhinje takoj oddam stranki brez otrok. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. »31«.
Oddasta se nasproti Ko-linske tovarne
2 stanovanjska prostora
v izmeri 40 m'-', vsak od teh poraben kot soba in kuhinja s pritiklinami. -Več se izve Dunajska cesta 25, dvorišče, pisarna.
HOlernr fflesse
1. do 7. septembra 1929 (Rotunda do 8. sept.) Posebne prireditve:
MEDNARODNI M&IHO-SENENJ.
Razstava hranil iu nasladil. Razstava potrebščin za hotelske obrate, razstava U. d. S. S. R. —
Posebna italijanska razstava. Razstava južnoafriške Unije. — Tehniške novosti in iznajdbe. Gradbeni in cestno- gradbeni semenj. Avstrijsko rudarstvo. — Razstava francoskih umetnih obrti in luksuznega blaga. — Dunajski salon za kožuhovino. Razstava pisarniških potrebščin. — Reklamni semeni — Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva. — IV. Avstrijska ječmenova razstava — Vrtnarska razstava — Mlekarstvo — Razstava malih živalij. Poskušnja avstrijskega vina.
II AVSTR. ŽIVINSKI SEJEN
(5. do 8. septembra 1929)
Plemenska živina Klavna živina • Konjska razstava. Brez potnega vizuma! Prost prehod aVBtrijske meje s sejmsuo izkaznico in potnim listom. Odrski potni vizum se dobi na meji proti sejmski izkaznici. Znatno znižanje voznih cen na Microslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju in pri zračnem prometu. — Vsakovrstna pojasnila kakor tudi sejmsko izkaznico (po Dinarjev 5.V—) pri
WIENER NESSE A. O WIEN VII.
ter za časa tipskega jesenskega sejma pri Auskunftstelle v Lipskem, Oesterr. Messehaus,
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska c. 1 Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
Za jugoslovanski patent št, 4240 od 1. apr. 1926 na:
Postopek za obdelavo nečistega svinca in podobnih zlitin
(Verfahren zur Behandlung von unreinen Blei und ahnlichen Legierungen) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Beethovnova 2.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkem vsakega prvega.
Kot poslov, prostore
vzamem v najem: eno veliko risalnico in tri pisarniške sobe na svetlem dvorišču ob prometni ul. v Ljubljani. Eventuelno adaptiram prikladno poslopje na lastne stroške. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vselitev v jeseni«.
V dosmrtno oskrbo
k dobrim in treznim ljudem se sprejme ena ali dve starejši osebi proti posojilu 20 do 30.000 Din pod šifro »Poštenost« št. 8231 na upravo »Slov.«
Fotografski atelje
novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Izdelovanje pokrajinskih razglednic. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka ulica štev. 39.
Žičnate ViOŽhe
in vzmeti za postelje, žimo, morske trave in železu'! posteljnake dobite najceneje v železnini Fr. Stupica v Ljubljani, Go-sposvetska cesta.
Gostilničarji,
pozor!
Pristne domače in ogrske salame, kakor tudi najfinejši polemendolski sir nudi delikatesna trgovina
L BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ul.
(za škofijo). Na drobnol Na debelo!
Oves in Koruzo
kupite najceneje pri tvrdk
A- VOLK, LJUBLJANA
RcsIJcva cesta 54. Veletrgovina i. žitom
Vse vrste rudninske vode
delikatesa
losip Vitek
Ljubljana, Sv. Petra c 13.
Posestva
Prodam
novo hišo
enonadstropno s 3 stanovanji po 3 sobe in velikim vrtom. Obrestovanje 8%. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7944.
Kupim hišo
do tri milijone dinarjev. Dunajska cesta - Šelen-burgova ulica - Miklošičeva cesta ali pa bližina opere. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod Brez vsakega posredovalca.
Poizvedbe
Dijaki — pozor!
Ako kdo pozna dijaka Franca Sipica iz zavoda sv. Stanislava, se naproša, da ga opozori, naj sc takoj vrne domov. Nastali stroški se povrnejo. - Franc Zaletel, Št. Vid nad Ljubljano.
Najdeno)
V ponedeljek zjutraj se je našel moški suknjič v Bohoričevi ulici. Dobi se tam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8228.
Zgubile
so se v torek okoli 7 zvečer v bližini nunske cerkve amaterske fotografije. Najditelj izve naslov lastnika v upravi »Slovenca« pod št. 8230.
Mlad volčji pes
ki sliši na ime »Šung«, se je izgubil. Najditelj se naproša, da ga vrne prdti nagradi na naslov: Ivan O g r i n , Grubarjevo rii*-brežje 8, Ljubljana.
ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše nadvse ljubljene hčerke
SLAVKE
smo prejeli od vseh strani toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posamezno. Iskrena hvala vsem darovateljem prekrasnega cvetja, katerega je naša ljuba edinka v njenem mukepolnem življenju tako cenila in ljubila. Najtopleje se zahvaljujeva čč. duhovščini in pa vsem onim, ki so našo drago Slavico spremili na njeni novi dom, ker to nam je ob naši neizmerni bolesti prineslo veliko uteho. Nadalje bodi hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, godbenikom, kakor tudi cenjenemu uradništvu OUZD.
Še enkrat tisočera hvala prav vsemi
Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanenja v soboto dne 3. avgusta 1929 ob 7 zjutraj.
Žalujoči starši Franc in Marija Deschmann.
U.H vv N N N® •
<Q
oi O Si-i.S
>	P > <t ni
-a iJ n.5
iS
'3 > d ij - o
.2. " B V ■ l—J ra
o S5Q N i *3XC%-
o-s
cQ a (u. ioo
I*3"o>
igS
- cZ
>	r,, —4 G) I

.Scu
i1/5
jjejo-j -<00 «l/jUJC/3~ K .2 UJ -5 — D 41
CO — OS S
3 »os^-M I So «Q
J™ f— «- a>
• X t/iu. fM
Francis Jammes:	12
Rožni venec v solncu
Ta materinski . slednjič« je brez dvoma značil, da je materi ugajalo, če se je njena hčerka vedno bolj približevala onemu mlademu možu, ki je imel toliko izbornih lastnosti za bodočo zakonsko zvezo.
. Odpeljem se v Bordeaux in v Lurd,« je nadaljevala Dominika. »Ponuditi hočem Brezmadežni dar, približala se ji bom tem laže, ker je ta mesec pobožno mesto skoraj čisto prazno.«
»0, povej nam vendar, kakšen dar je to?« jo je prosila ena njenih malih sestričen.
Dominka je pomislila na svoje srce, ki ga je hotela darovati in je odgovorila:
»Majhen lonec cvetlic.«
Radovedna družba ni spraševala naprej, zakaj Dominika je odgovorila tako resno, da je kot mnogokrat napravila globok vtis na vse.
Dva dni pozneje je Dominika odpotovala v Bor-deaux. Ko je bila prejela brzojavko, je javila svoj prihod prijateljski družini, pri kateri je vedno bivala v tem mestu, obenem pa je obvestila Aneto ter ji poslala nekaj denarja za pogreb.
Odšla je na to pot z dvojnim namenom: prvič je hotela sama dati odgovor mlademu možu, ki je trpel radi nje, drugič pa je hotela pomagati, kolikor je bilo v njenih močeh, ubogi siroti.
Prvo zadevo bi bila pač laliko odpravila pismeno ter jasno razložila težki sklep, ki ga je bila storila pred dvema dnevoma. Ker je pa visoko cenilo onega, ki jo upal, da se poroči ž sc je odločila, čeprav ji je bilo to težko, da se ustno pomeni z njim.
Pri prihodu so jo sprejeli s takim veseljem, da ji je bilo nekoliko neprijetno, zakaj videla je, da mladi mož trdno upa. Spoznala je, da je najbolje, če ne govori takoj o tej zadevi in ni ničesar omenila o pismu, ki ga ji je njegova sestra pisala v Marseille. Ko jo je pa mladi mož po kosilu vprašaje pogledal, mu je dejala:
»Če vam je prav, se bova pomenila jutri.« >0, da ...« je odvrnil, »toda kje,« Premišljala je trenutek, potem pa je dejala: »Sestala se bova ob petih popoldan v mestnem parku pred rastlinjakom, v katerem so palme. Tam bo naiin pogovor bolj svoboden.«
Prikimal je in se nasmehnil, toda v srcu ga je zapeklo. Čemu mu ni takoj rekla, če se je odgovor glasil: da? Kako srečen in vesel bi bil, če bi mu bila rekla to besedico takoj.
Naslednje jutro je Dominka precej zgodaj odhitela k Aneti, ki ji je bila pisala, da pride in da naj med tem časom skrbi za malega Peterčka. Našla je mlado delavko tako razburjeno, da tega kar ni mogoče popisati: prejšnji dan je bil otrok izginil.
Ne, gospodična ... ne ... zvečer ni prišel domov ... o tem begu ni prav nič črhnil... jaz tega ne razumem ... tako pameten dečko... tako priden in miren je bil med mašo in na polu na pokopališče. Z denarjem, ki ste mi ga poslali, sem mu kupila obleko, ki mu prav dobro pristoja. Vse njegove stvari sem uredila. Napravila sem mu posteljico tu v kotu... sedaj pa je odšel... o moj Bog! ... Javila sem zadevo na policiji, toda o njem tam ne vedo ničesar... vzel ni drugega s seboj kot svojo lurško čutaro... o moj Bog, moj Bog... kam je šel ta otrok? ... 0, gospodična Dominika-, jaz- si nimam ničesar očitati, prav ničesar.«
Aneta je začela ihteti, njen stric in teta pa sta ponižno zatrjevala bogati obiskovalki:
»Ne, gospodična, ničesar si nima očitati, in to tem manj, ker je bilo lahko radi vaše radodarno-sti... da, gotovo... očitati se ji ne more ničesar ...«
Dominika se je obvladala kot vedno in potolažila Aneto, kolikor je pač mogla, toda hudo ji je bilo prav tako kot njej, in še bolj, zakaj nekako jo je pekla vest, kot da bi bil nerazložljivi in vznemirljivi beg otroka morda v zvezi s tem, da je po nepotrebnem pustila mladega moža še en dan več v negotovosti.
Šla je na policijo, kjer pa ni ničesar novega zvedela o malem Peterčku razen onega, kar ji je že bila povedala Aneta. Nato se je vrnila k svojim prijateljem, a jim ni ničesar omenila o dogodku. Misel na to in na popoldanski sestanek jo je napravljala resno in izgledala je, kot bi imela skrbi, kar se ji navadno ni poznalo.
Bila je v mestnem parku ob dogovorjeni uri. Zatemnelo zlato na visoki črni ograji je dajalo temu lepemu kraju nekaj mrtvaškega. Trate, ki so jih bili pravkar poškropili, so bile videti svečane. Dišalo je po nevihti. Nekaj otrok se je igralo v tej tišini okoli rastlinjaka. Na spavajoči zeleni vodi je zakričala gos. Le par ljudi je sedelo na svetlo zeleno barvanih klopeh: rodbinske matere, ki so tu sedele same in pletle ali vezle skrbnih in resnih obrazov, čisto oblečene dojilje in nekaj upokojencev, ki so se brezdvomno pogovarjali o novih zgradbah. Splošni utis te okolice, ob tem času je bil resen in težak. Zdelo se je, kot da tu nič ne bi moglo zadovoljiti srca, kot da se tu ne bi dalo nič veselega povedati. Človek je čutil tu nekako domotožje po drugem svetu. Toda po kakšnem drugem svetu? Dominika je to vedela, čeprav se je j čutila v te i minuti boli oddaljeno od nebes kot po i navadi.